/?
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
UPR\VA .
,VEČERNIK“
L|UBL1ANSKEM............ _	.....,
OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE . SPISE OBJAVLJAMO SAMO ENKRAT V LJUBLJANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO, BODISI NA UREDNIŠTVO „VEČERNIKA" V LJUBLJANI ALI V MARIBORU . LIST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA
LJUBLJANSKE
DNEVNIK
fif
J
60384
VEČERNIK
LETO L	Uredništvo in uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 2. in 3. decembra 1939	NAROČNINA: Ljubljanski ,,Vcčermk“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16*— din	ŠTEV. 1 j
Finci se junaško in čvrsto branijo
Rusi so izgubili 36 tankov, 25 letal in 1 rušilec Pomorska pot med Finsko in Švedsko še ni prekinjena
HELSINKI, 2. decembra. Havas. V teku drugega vojnega dne so finske čete povsod obdržale svoje položaje, razen na skrajnem severu, kjer se je sovjetskim četam skoraj brez boja posrečilo zavzeti pristanišče Liinahamari v pet-s a inski okolici, od koder je edina nepo sredna zveza na zahod. Pomorska pot do Liinahamari je zaprta z nemškim minskim poljem. Finci so imeli v teh krajih samo močnejše predstraže, ki pa so se skoro brez boja umaknile pred premočnimi sovjetskimi četami. Rusi so operirali z ogromnim številom letal, k: imajo izvrstno organizirana oporišča na murmanski obali. Ta oporišča so luke Murmansk, Aleksandrevskij in Kola, ki imajo dobro železniško zvezo z notranjostjo Rusije. Finci pa so oddaljen; od prvega oporišča Rovaniunu nad 400 km zračne črte. Rovanienu je prvo finsko letalsko oporišče na severu. Luka Patsamo je zvezana z Rovanienijem s skoro 520 km dolgo cesto. Sovjetski letalci so poizkušali uničiti to cesto, ki se v snegu jasno vidi. Finske lovske eskadrilje so pregnale ruske bombnike. X zasedbo petsamskega okrožja je pridobila sovjetska Rusija ogromna ležišča niklja, ki so za kanadskimi in novo-kaledonijskimi najvažnejša na svetu Sovjetske čete so tudi zasedle rudnike
kanadske družbe »International Nickle Company of Camada«. Kanadski inženirji so še pravočasno pobegnili po kopnem v majhno norveško mesto Kirke-
nes. Parnik, ki je prevažal veliko šte-viio beguncev iz Liinahamaria v Kirke-nes so ustavile sovjetske podmornice. Na ostalih odsekih fronte Rusi v toku včerajšnjega dne niso napredovali. V karelijski ožini ruske čete nepretrgoma napadajo »Mannerheimovo črto« v dolžini 40 km. Rusi imajo na meji 15 divizij. Finsko protitankovsko topništvo je uničilo 10 ruskih tankov. Finci se branijo za dobro betoniranimi okopi »Man-nerheimove črte«. Ruska mornarica je napadla luko Abo, na katero je bilo izstreljenih čez 100 težkih granat. Poizkus ruskega napada na dobro utrjeno luko Ruusaro se je ponesrečil. Rusi so izgubili enega izmed treh rušilcev. Ruska mornarica je nastopila samo v finskem zalivu. V Botnijski zaliv ni priplula, ker je zaprt z Aalandskim otočjem. Pomorska pot med Finsko in Švedsko je tako zavarovana. Sovjetsko letalstvo se poslužuje nemških izkušenj na Poljskem ter napada v skupinah prometne vezi industrijskih središč s pri stanišči. Včeraj popoldne so ruska letala obstreljevala električno centralo v Hel-zinkih, pozneje pa vodovod.
Kd® Je »predsednik vlade« v Terioklfu?
LONDON, 2. dec. Reuter, V vasi Te-: ioki, ki leži komaj 12 km na novozase-denem ozemlju, so delavci in uporni finski vojaki sestavili novo »ljudsko vlado«, ki nosi ime »finska demokratska republikaanska vlada«. Ta »vlada« je v popolni zavisnosti od Moskve. Sestavil jo je Otto Kuusinen, ki je obenem tudi zunanji minister. Ostali ministri so Ro-senberg, Antila, Lehen, Ejkija, Roko-nen in Lehtinen. Otto Kuusinen je bil rojen i. 1881. in je bil že pred ustanovitvijo Finske član komunistične stranke. Bil je tudi prosvetni minister v prvi sovjetski finski vladi. Od 1. 1921. zavzema odlični' mesto v izvršnem odboru komunistične
internacionale. Nekaj časa je bil tudi njen tajnik. Znan je tudi kot podpisnik 1 isma britanski komunistični stranki 1. 1924., ki je zrušilo prvo laburistično vlado v Angliji. Iz prve izjave te nove »vlade« izhaja priznanje, da je komunistična stranka na Finskem majhna. »Vlada« tudi priznava, da finski kmetje, ki živijo na majhnih posestvih, ne simpatizirajo s komunizmom. Otto Kuusinen se je včeraj takoj obrnil v Moskvo po pomoč in je predlagal vzpostavitev diplomatskih stikov med sovjetsko Rusijo in novo finsko »vlado«. Predsedstvo vrhovnega sovjeta je prošnji seveda takoj ugodilo.
RmsI&o vo|olo poročilo
MOSKVA, 2. dec. Havas. Agencija Tas-ie objavila na kratko potek operacij na osnovi poročila vrhovnega poveljstva leningrajske pokrajine. V toku 1. decembra so čete leningrajske pokrajine nadaljevale napredovanje v smeri Murmanska ter zasedle luko Petsano. V Smeri proti Ripoli se sovjetske čete bli zajo mestu Nurmi. V smeri proti Pe-trozavodsku so sovjetske čete prekoračile mejo ter napredovale 25 km. Na Karelijski ožini so sovjetske čete prispele do ustja reke Topaljen Joki ob
Ladoškem jezeru. Sovjetske čete so zasedle Rauto na železniški progi, ki vodi v Kexholm, zasedle so Terioki ter železniški vozel Turivevo, Vjito in Kaunis. Zasedle so Vamelsu na železniški progi, ki vodi v Kojvisto. Finske čete se umikajo ter zažigajo vasi, iz katerih so odpeljale prebr. alstvo. Finska letala so poskušala napasti sovjetske čete na Ka-relijskem polotoku, toda umaknilo se je pred sovjetskimi letali. Sestreljenih je bilo 10 finskih letal. 2 sovjetski letali se nista vrnili na svoje oporišče.
Sovjeti 16 km pred Norveško
STOCKHOLM, 2. dec. Reuter. Sovjetske čete so danes opoldne prišle že na 16 km od norveške meje. Finci zatrjujejo, da so ponovno azvzeli pristani-
šče Petsamo, ki ga Rusi stalno napadajo z letali. Ruske čete so imele veliko izgub.
Mannerheimovo poročilo
HELSINKI, 2. dec. Reuter. 1 inski i proti napadalcem. Finci naj zaupajo maišal in vrhovni poveljnik vojske Alan- svojemu vojnemu poveljstvu ter obram-nerheim je izdal davi dnevno poročilo, j bi države, poročilo zaključuje vzklik: v katerem pravi, da se vsa država bori [ »Borimo se za svobodo!«
Fin&l&a h<q ho kapitulirala
HELSINKI, 2. dec. 1 redsednik finske , je pripravljena na pogajanja s sovjetsko viaue Rikki je izjavil, da ni nobenega ' Kusi jo, ne bo pa kapitulirala, vprašanja o kapitulaciji Finske. Vlada |
Italija proti komunistom na Balkanu
BERN, 2. dec. Havas. Italijanski politični krogi zasledujejo z največjo paž-njo dogodke na Balkanu, kakor poroča »Corriere del Ticino«. Italija se je odločila, da prepreči vsako komunistično akcijo na Balkanu. Zato je pričakovati
Iv kratkem velikih gospodarskih in poli-tičnih akcij Italije v balkanskih državah
; Ital ija ne bo nikoli dopustila, da bi komunizem postal gotovo dejstvo na Balkanu. S prav tako skrbjo zre na dogodke v vzhodni Evropi tudi papež Pij XII.
USA ne bodo dobavljale Sovjetom orožja
Sovjetski odgovor Rooseveltu
MOSKVA, 2. dec. Tas poroča: Komisar za zunanje zadeve, Molotov, je danes sprejel ameriškega poslanika Steinharda in mu izročil odgovor sovjetske vlade na Rooseveltovo noto. Odgovor ima naslednjo vsebino: Rooseveltova želja, da bi se pri bombardiranju ščitilo nezavarovana mesta in prebivalstvo, temelji na napačnem razumevanju. Sovjetska letala niso obstreljevala mest in niso izvršila nasilja nasproti prebivalstvu, ampak so obstreljevala le letališča. Ruska vlada ima interes na tem, da finsko prebivalstvo ne bo prizadeto in so nasprotne vesti prispele v Ameriko le zato, ker je Amerika oddaljena 8000 hm od Finske. Glede vlade Kajandra in Tannerja, je sovjetska vlada naziranja, da to nikakor ne bo
zboljšalo odnošajev med Finsko in sovjetsko Rusijo. Tanner očitno predstavlja nesrečno kombinacijo, kajti Tanner je bil zli duh pri poslednjih finsko-rus-kih pogajanjih, ki bi bila bržkone ugodno zaključena, če ne bi bil Tanner vse pokvaril. Dobro voljo je pokazal finski poslanik Paasikivi, ki pa je imel s prihodom 1 annerja vezane roke. Zato tudi sovjetska vlada ne pričakuje od Tanner-jevc vlade nič dobrega. Razen tega je nastal zdaj popolnoma nov položaj, ker je bila ustanovljena nova finiska ljudska demokratska vlada s predsednikom Ku-usinenom na čelu. Je to nov, izredno važen činitelj in obstoja zaradi tega upanje na mirno in zadovoljivo rešitev krize.
FlnsSco vojno poročilo
HELSINKI, 2. dec. (Stefani). Finska uradna agencija je o poslednjih operacijah na bojiščih objavila naslednje podrobnosti;
»Dozdaj so naše čete uničile 25 sovjetskih letal, 36 tankov in vjele 1200 vojakov. Razen tega so naše čete uničile tri ruske pehotne čete, med njimi' eno v območju Ladoškega jezera, kjer so Rusi brez uspeha napadali prošlo noč
Manneiheinovo črto. Za svoje neuspehe se Rusi maščujejo z zažiganjem obmejnih vasi in potapljanjem malih ladij, s katerimi se prebivalstvo z otokov prevaža na kopno. Ponoči so bili Helsinki spet bombardirani z malimi bombami. Bilo je veliko žrtev. V Kareliji se borbe nadaljujejo, a se naše čete pred sovražno premočjo ne umikajo.
WASIllNGTON, 2. dec. Association Press. Roosevelt je danes takoj po sprejetju Molotovijevega odgovora konfe-riral s Hullom in senatorjem Pittma-
fiom. Vojno ministrstvo je prepovedalo vsako vkrcavanje vojnega materiala za Rusijo.
Finski nihče ne pomaga
MILANO, 2. dec. Agencija Stefani. »Corriere della Serra« piše o finsko-ruskem sporu ter naglasa, da londonski in parikši tisk samo protestirata, dočiin se nihče ne gane, da bi izkazal pomoč finskemu narodu. Brdski minister zunanjih zadev je izjavil, da smatra Velika Britanija za dolžnost ostati nevtralna. Chamberlain je ponovno naglasil, pravi list, da se Anglija bori za svobodo šibkejišh držav, jasno pa je, meni italijanski člankar, da se program, pri-
pravljen proti Nemčiji, ne da razširiti na Rusijo, ki bi nekoč, po mnenju britanske diplomacije, mogla postati dragocen zaveznik proti Nemčiji ali proti Japonski. V pričakovanju, da se uresničijo take komplicirane nakane, bo moral biti spet eden od malih narodov mirno prepuščen svoji usodi. Katoliški list »Italia« pa naglasa, da je Stalinova Rusija ubrala isto pot, po kateri je hodila tudi carska Rusija.
DVE NEM8KI LADJI ZAPLENJENI
LONDON, 2. dec. (Havas.) Angleška admiraliteta sporoča, da je angleška mornarica zaplenila dve nemški ladji. Sta to »Eilbeck«, ki ima 21&5 ton. in »Sophie« z 215 tonami. Obe ladji sta bili odpeljali v angleško pristanišče Ali.
KRIŽARKA »KIROV« ZADETA
LONDON, 2. dec, AA. Havas. Zdi se, da je sovjetska ladja, ki je bila zadeta od finskih topov pred pristaniščem Mango sovjetska križarka Kirov, ki ima 8600 ton in ki je med najmodernejšimi
sovjetskimi vojnimi ladjami. Križarki se je po bombardiranju posrečilo umakniti se na odprto morje, da jo finski topovi ne bi več dosegli.
MANIFESTACIJE NA ŠVEDSKEM
STOCKHOLM, 2. dec. AA. Havas. Snoči sc je pred finskim poslaništvom v Stockholmu zbralo več sto študentov, ki so prirejali manifestacije Finski. — Svetnik finskega poslaništva je stopil na balkon ter se v kratskem govoru zahvalil študentom, ki so nato odpeli finsko in švedsko državno himno.
Stran 2.
»V e č e x n i k«
V Ljubljani 2., 3. dcc. 1939.
Ljubljanski dnevnik »Večernik«
Kaj nas je napotilo, da smo začeli poleg mariborskega »Večernika« izdajati še ljubljanski »Večernik«, razvidijo lahko cenjeni naročniki in bralci v današnjem uvodniku glavnega našega lista.
Ljubljanski »Večernik«, ki ga tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani, bo izhajal ob delavnikih po prihodu mariborskega popoldanskega brzovlaka. V začetku bo izhajal na dveh straneh in ga bomo oddajali kot prilogo mariborskemu »Večerniku«. Zato je vsak naročnik ljubljanskega »Večernika« obenem tudi naročnik mariborskega »Večernika«. Kot dopolnilo mariborskega glavnega lista bo ljubljanski »Večernik« priobčeval v prvi vrsti le zadnje, popoldanske vesti o domačih in tujih dogodkih. Tako ho »Večernik« v Ljubljani edini večerni dnevnik.
Uredništvo in uprava »Večernika« v Ljubljani v Učiteljski tiskarni, Frančiškanska 6. Začasna telefonska številka uredništva in uprave je 41-77.
Uprava sprejema nove naročnike in vplačila naročnine. Oglase sprejema do 18. ure tudi za mariborski »Večernik«, ki bodo objavljeni naslednjega dne. Za objavo istega dne v ljubljanskem »Večerniku« sprejema uprava oglase do 12. ure. Osmrtnice in druge nujnosti sprejema uprava »Večernika« do 14. ure.
Spise objavljamo samo enkrat, v ljubljanskem ali v mariborskem listu. Zato je rokopise pošiljati samo na eno uredništvo, bodisi na uredništvo »Večernika« v Ljubljani ali v Mariboru.
Posamezna številka obeh » Večerni -kov« skupaj stane v prodaji 1 din. Ljubljanski »Večernik«, ki ga prejemajo naročniki skupaj z mariborskim, stane mesečno 16 din.
Nova imena 93 ulic
Ljubljana, 2. decembra.
Na zadnji seji mestnega sveta je bilo med drugim na dnevnem redu tudi imenovanje ulic. Dobili smo 93 novih ulic, in to v severnem in južnem delu mesta. Kulturni odbor, ki je imenovanje predlagal, se je prej posvetoval z lokalnimi činitelji. Nova imena ulic so po večini zemljepisnega, nekatera pa tudi zgodovinskega porekla, ali pa so vzeli imeno vanje po raznih zaslužnih možeh. Tako smo na pr. dobili v severnem delu mesta, v smeri proti Stožicam, Šmartinu in .Jaršam, večinoma ulice po imenih pomembnejših mož v politiki, znanstvu itd. Za Sv. Križem imamo zdaj ulice imenovane po politiku Ivanu Dečku (Dečkova ulica), Koželejevo po cerkvenem slikarju Matiji Koželeju, Kaspreto-vo po zgodovinarju Antonu. Cesti, ki vodi mimo Žal, so dali ime Žalska ulica. Na kraju, kjer je bil nekdaj gozd posestnika Taškarja in ki so posekali, so dali zgodovinsko ime Taškarjeva ulica. Spomin pokojnega senatorja prof. dr. Valentina Rožiča iz Moravč so počastili z ulico, ki so ji dali njegovo ime.
Nekatere ulice so tudi preimenovali. Dosedanja Doberdobska ulica je dobila ime Svetokrižka, ime Doberdobska pa so prihranili za drugo ulico v smeri proti Goriški. Priljubljeno sprehajališče Ljubljančanov, senčno pot po Golovcu proti Orlam, so zdaj tako preuredili, da se dosedanja steza s Hradeckega ceste na Orle povsem upravičeno imenuje Pot na Orle. V severnem okraju naj navedemo še Popovičevo ulico po literatu in univ. profesorju Žigi Popoviču, Kadilnikovo po znanem planincu Francetu Kadilniku, Freyerjevo po botaniku Henriku Fre-yerju.
V južnem delu mesta: na Glincah, Brdu, Bonifaciji in Koleziji so v prvi vrsti upoštevali stara imena, pa tudi smer, v katere pač ulice vodijo. Po znanih »Kančevih kotlah« smo dobili Kan-čevo ulico, po staroznani gostilni Bo-benekovo ulico, po nekdanjem deželnem glavarju Poklukarjevo ulico, po prvem posestniku in gostilničarju iz časa francoske okupacije Legatovo ulico itd. Z novim imenovanjem je bil v veliki meri odstranjen nered ulic brez imen.
Proslava praznika Zedinjenja
Ljubljana je prav svečano proslavila praznik Zedinjenja in so že zvečer pred praznikom razna društva priredila svoje proslave, pri katerih je zlasti mladina izpričala svojo globoko narodno zavednost. Med večernimi prireditvami je bila posebno slovesna akademija vojnih dobrovoljcev.
Na praznik so bili v cerkvah slovesni obredi Službe božje v stolnici, ki jo je opravil škof dr. Rožman, se jo je udeležil tudi divizionar Stefanovič. Prisrčne so bile letos proslave na vseli ljubljanskih šolah in pri vseh sokolskih društvih, kjer so bili s skrbno izbranimi programi akademij predočeni udeležencem ideali velikega narodnega praznika. Veličasten je bil zvečer sprevod z vojaško godbo na čelu.
2e dolga leta je proslava narodnega in državnega praznika zvezana s prireditvijo novinarskega koncerta, ki je tudi letos v dvorani na Taboru zlasti v moralnem pogledu odlično uspel. Te tradicionalne prireditve so se udeležili ugledni zastopniki civilnih, vojaških in mestnih oblasti. Koncertne točke so bile izvajane med velikim odobravanjem in so bili vojaški orkester pod vodstvom kapelnika podpolkovnika g. Hercoga, akademski pevski zbor pod vodstvom g. Marolta ter vsi solisti deležni prisrčnega pozdrava in priznanja. ___________
PRAZNIK V SEVNICI
Prazni zedinjenja je Sevnica slovesno proslavila z odkritjem spomenika blago-pokojnemu kralju Aleksandru I. Zcdini-telju. Z odkritjem spomenika se je hotelo prebivalstvo kraja in okolice oddolžiti spominu na prve dneve leta 1919., ko je Sevnico obiskal pokojni vladar. Po njegovi tragični smrti so sklenili postaviti spomenik blizu železniške postaje in je bila izdelava poverjena akademskemu kiparju g. Pirnatu iz Ljubljane. Občina je vsako leto po svojih močeh določala prispevke za spomenik, a je mogla šele sedaj izvršiti svoje načrte, ko je dobila gmotno pomoč tovarne Jugotanin.
Slavnosti se je udeležila velika množica ljudstva iz širše okolice, prispeli pa so tudi gostje iz Celja, Ljubljane, Zagreba in drugih krajev. Spomenik je odkril kot zastopnik Nj. Vel. kralja g. polkovnik Defar, poveljnik pehotnega polka iz Celja. Po odkritju je bil ves spomenik Obložen z venci, v mimohodu pa so se za vojsko zvrstili Sokoli in gasilci. Slavnostni dan jc bil zaključen z akademijo Sokolskega društva.
TEK ZEDINJENJA
Na proslavah narodnega praznika ne manjkajo seveda športniki. V Ljubljani so ga proslavili s tradicionalnim tekom Zedinjenja. Start in cilj je kakor vedno na Aleksandrovi cesti, tekmovalna proga pa je razdeljena na kratko (2700 m) in dolgo (5 km).
Starter je točno ob 11,30 odpustil na progo 36 tekmovalcev. Na startu so bili navzočni tudi zastopniki obeh častnih predsednikov prireditve. Komandanta divizije je zastopal naš slovenski rojak topniški general g. Janež, župana dr. Adlešiča pa g. inž. Škof.
Na kratki proga se je od vsega začetka razvila ogorčena borba med Krenom (Primorje), Bručanom (Ilirija) in Vovkom (Elan). Kren j c v poslednjem delu proge dobil zadosten naskok in je sigurno zmagal, Bručanu pa se je le z največjim naporom posrečilo za malenkostno razliko potisniti žilavega Novome-ščana na tretje mesto.
Na kratki progi so bili izidi naslednji: 1. Kren (Primorje) 9:39, 2. Bručan (Ilirija) 9:48.4, 3. Vovk (Elan) 9:48.8, 4. Štajner (Celje) 10:13, 5. Rozman (Celje) 10:18.4, 6. Tavčar (Primorje) 10:18.8.
Po skupinah so zmagali: pri seniorjih Kren (Pr.), letnik 1924./26. Klančar (Elan) 10:34., Sokoli: Bašin 11:38.4, ju niorji letnik 1921./23. Derganc (Primorje) 10:38, nevcrificirani letnik 1921./23. Megušar (Ilirija) 10:32, neverificirani letnik 1918./20. Zupan (Bratstvo Jesenice) 10:22.8, smučarji Bručan (Kamnik), člani ZFO Jerman (Ljubljana, Sv. Peter).
Na dolgi progi, ki je vodila čez Grad, je nastopilo 8 tekačev. Veliko presenečenje je pripravil član Ilirije Bcnedcčič, ki je zmagal izredno prepričevalno, do-čim je precej razočaral Zagrebčan Flass, ki so ga smatrali za favorita, a je zasedel 4. mesto.
Vrstni red na dolgi progi: 1. Benedičič (Ilirija) 18:37.4, 2. Perc (Sokol) 18:54.8. 3. Glonar (Ilirija) 19:16, 4. Flass (Hašk) 19:32.6, 5. Starman (Reka) 19:51.8, 6. Kvas (Ilirija) 20:02.8.
Popoldne je bila razdelitev nagrad. O tej priliki so čestitali predsedniku Ljub ljanske atletske podzveze g. geom. Černetu, ki je včeraj praznoval 20 letnico svojega športnega udejstvovanja. Čestitkam se pridružujemo tudi mi in želimo, da bi še dolgo vztrajal pri delu za korist našega športa.
RASTLINE IZ MESTNE VRTNARIJE
Ljubljančani se v bodoče ne bodo mogli tako pogosto obračati na mestno vrtnarijo zaradi raznih rastlin, cvetic itd. Mestni svet je namreč na svoji poslednji seji sprejel nov pravilnik za mestno vrtnarsko gospodarstvo. Po tem pravilniku se rastline, cvetice in podobno uporabljajo v prvi vrsti za mestne nasade in zaloge. Šele, če je lastna potreba krita, se cvetje lahko oddaja, vendar v prvi vrsti državnim in samoupravnim ustanovam in napravam, in potem šele zasebnikom, a tudi tem samo take rastline, sadike in okrasno grmi čevje, ki ga vrtnarji nimajo v zalogi. S tem jc bilo ustreženo dolgoletnim pritožbam vrtnarjev, ki so videli v mestni vrtnariji konkurenčno podjetje.
POMOČ RDEČEGA KRIŽA
Tudi letos bo Rdeči križ obdaroval revno ljubljansko' prebivalstvo s kurivom za najnujnejše potrebe. Razdelili bodo osem vagonov premoga. Danes so ga že začeli deliti, in na velesejmu ka-kakor prejšnja leta. Razdeljevanje vodi znani socialni delavec ravnatelj Jagodic. Kako velika revščina vlada pri nas, kaže že to, da jc tudi letos poslalo Rdečemu križu okrog 1000 prosilcev prošnje za premog. Najprej bodo razdelili premog prosilcem, ki ga dobe po 100 kg, potem po 150 im končno po 200 kg. Razdeljevanje bo trajalo približno teden dni.
NOVA RAZSTAVA
V JAKOPIČEVEM PAVILJONU
Jutri ob 11. uri odpre svojo razstavo klub slovenskih likovnih umetnikov »Lada«. Razstavljena bodo dela dvajse-torice slikarjev in kiparjev v vseh štirih sobah paviljona. Na čelu razstavljalccv bomo po daljšem času lahko občudovali j novejša dela staroste slovenskih umet-1 nikov Ferda Vesela, ki je bil že pred vojno pobornik Ladine ideje. »Lada« ima namreč v svojem programu sodelovanje naših umetnikov v vseh štirih južnoslovanskih središčih. Pri jutrišnji raz stavi se udeležuje kot zastopnik srbske »Lade« eden izmed njenih ustanovite-
Vi. knez PsvSe armadni general
BEOGRAD, 2. decembra. »Vojni list« objavlja na prvem mestu ukaz, da je napredoval na podlagi čl. 97. zakona o ustroju vojske in mornarice na stopnjo armadnega generala divizijski general in častni pribočnik Nj. Vel. kralja Nj. kr. Vis. knez - namestnik Pavle.
Ijev Borivoje Stevanovič. Veliko zanimanja bosta zbudili brez dvoma sliki prerano umrlega Franceta Koširja, ki je bil eden izmed najbolj porečih pristašev oživotvorjenja slovenske »Lade«.
K obisku te razstave, ki združuje dela vseh struj in tehnik in ki je zaradi tega posebno zanimiva, vabimo vse ljubitelje slovenske in jugoslovanske umetnosti. Razstava bo dnevno odprta od 9. do 12. Vsi prostori bodo stalno zakurjeni.
1— Prešernova proslava v radiu.
Nocoj ob 20,30 bo beograjska kratko-valna postaja oddajala proslavo 90 letnice Prešernove smrti, ki se bo vršila v Beogradu.
1— V narodnem muzeju ostanejo zbirke za brezplačen nedeljski poset odprte le še to nedeljo 3. decembra od 10. do 12. ure. O ponovni otvoritvi v prihodnji spomladi bo izdano posebno obvestilo. S to prekinitvijo nedeljskega poseta preko zimskih mesecev pa niso prizadeti brezplačni skupinski ogledi šoi in korporacij ter plačani poseti ob delavnikih.
hcwo£i£c /,l/e&eMuUf'!
1— Predavanje SPD. Drugo predavanje v letošnji predavalni seziji priredi Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v Ljubljani v torek 12. t. m. — G. ravnatelj Kunaver Pavel bo obravnaval zanimivo in planincem še dokaj neznano snov: »Planinci in zvezde«. Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi, ki jih je dalo društvo izdelati posebej za to predavanje, da planince seznani z zvezdami in jih občuduje v svetlih in tihih nočeh visoko v planinah. Predavanje bo 12. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
Ejiilbljamsko gledališče
Drama. —- Začetek ob 20.:
Sobota, 2. decembra: »Kozarec vode«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Nedelja, 3. decembra ob 15.: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Nastop svetega Miklavža in njegovega spremstva. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: »Hudičev učenec«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 4. decembra: Zaprto.
Torek, 5. decembra ob 15.: »Snegul-čica«. Druga nastop sv. Miklavža in obdarovanje otrok. Znižane cene.
Opera. — Začetek ob 20.:
Sobota, 2. decembra: »Gorenjski slavček«. Red A.
Nedelja, 5. decembra ob 15.: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: »Ero z onega sveta«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Ponedeljek, 4. decembra: Zaprto.
l/sak Matoetdk i^idS^ski
je istočasno naročnik na mariborski „VEČERNIK“. Vsak naročnik na mariborski „VEČERNIK“ pa je za slučaj smrtne nezgode
zavarovan za 10,000 din
Mesečna naročnina za oba .Večernika* skupaj znaša 16 din. — Uprava „Večernika“ v Učiteljski tiskarni
TELEFON ŠT. 41-77
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCfc ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po ceniku.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Telefon št. 41-77. — Poštni čekovni račun št. 11.409.
Rokopisov ne vračamo.