List ljudstvu v pouk in zabavo. zhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, pl»ča na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki Katoliškega tiskovneg» društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5 — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo koroška ceBta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Kmetje, skupaj! Nebrzdani poželjenje po „voditeljstvu" ali „pr-vaštvu" je naklonilo nekatere mlade gospode po mestih in trgih na Spodnjem Štajerskem, kojih večine dosedaj nikdar nismo videli pri resnem narodnem delu, da so začeli klicati: Narazen, Slovenci! In cepiti so začeli naše vrste ter si uitanavljati novo »traiko čistih streberjev. Med tem pa se je med lašimi kmeti začelo celo drugo gibanje, ki nam govori: Naj se naši razumniki po mestih in trgih kavsajo med seboj kakor hočejo, toda mi kmetje moramo držati skupaj, za to: Slovenski kmetje, skupaj! Opozarjamo na sklepe zadnjega shoda političnih društev! Kmet ima prav! Njegove stanovske težnje in potrebe ne trpijo nobenega odlašanja več, kmetje nimajo časa, da bi čakali, dokler v Celju „voditelji" izbojujejo boj za vodstvo in prvenstvo. Kmečka misel s silo napreduje in si želi dela in nspeha. Vedco smo bili glasilo kmečkih želj in namenov, za to tndi sedaj stojimo ob strani naših kmetov ter kličemo ž njimi: Kmetje, skupaj! Nova stranka. (Izven uredništva.) Dan za dnevom prinašajo slovenski listi novice o obnpnih razmerah spodnjestajerskih Slovencev, o naporu, b katerim Bi moramo ohranjevati naše- občine, okrajne zastope itd., dan za dnevom postajajo naši nasprotniki predrznejši, uporabljajo vsa mogoča sredstva, da uničijo naš narod (nemške šole, volilna reforma, zanemarjanje slovenskega naroda z ozirom na šolstvo, gospodarstvo itd.). V^teh razmerah ni drage pomoči kakor samoobramba, samopomoč na polju izobrazbe in na gospodarskem poliu. Da se pa more ista uspešno po (elem Spodnjem Štajerskem vršiti, treba je, da se združijo vsi za narodni napredek vneti možje in delujejo z vsemi kriplji na to, da izgubljene postojanke (okr. zastope Brežice, Gornja Radgona, Ptuj, Slov. Bistrica ter razne občine) v ¿oglednem času priborimo nazaj ter si osvojimo sedaj v rokah nemškutarjev se nahajajoče. Začelo se je v tem oziru delati; v začetku tega stoletja se je začela širiti izobrazba med kmečkim ljudstvom potom bralnih društev, začele bo se v zadnjem času ustanavljati ljudske knjižnice, v vseh okrajih skoraj se v najnovejšem času ustanavljajo kmttijske podružnice, od raznih stranij se zahtevajo zadruge, zlasti mlekarne, vinarske in sadjarske zadruge itd. Delo napreduje le počasi in sicer največ radi pomanjkanja požrtvovalnih delavcev za drobno narodno delo. In v ti dobi, ko na eni strani naši nasprotniki z vsemi silami pritiskajo na naše vrste, na drugi strani pa se laše drobno narodno delo v mnogih okrajih ne more radi pomanjkanja, oziroma lenobe za narodno delo poklicanih činiteljev razvijati, se je ustanovila nova stranka na Spodnjem Štajerskem! Čehi, v vsakem oziru visoko stoječ narod, se v sedanjem položaju zbližujejo, pri nas pa se ustanavlja nova stranka! Dogodki na zadnjem političnem shodu v Polj-čanah me silijo, da se podrobnejše pečam z novo stranko! Knjižica „Kaj hočemo?" vsebuje razun nekaterih točk, izposojenih od v zadnjih izdihljajib se nahajajoče narodno napredne stranke v Ljubljani, točke, za katere se borimo vsi spodještajerski Slovenci. Pogrešamo pa, in to bi morala stranka, ki hoče spremeniti ves dosedanji položaj, na vsak način sprejeti v svoj program, natančen načrt bodočega dela na političnem, prosvetnem in gospodarskem poljn. Če pregledamo vrste nove stranke, vidimo, da stoje v teh vrstah možje, kateri se čutijo iz užaljenega samoljublja (dr. Kekovec, Spindler, dr. Chlou-pek, B. Kuuej) primorani, nastopiti proti doselanjim slovenskim voditeljem, in možje, kateri niso nikdar iz lenobe nič storili (običajne kroke in politiziranje o priliki istih ne smatramo za drobno narodno delo). Če pogledamo v vrste slovenskih učiteljev, vidimo, da so vsi učitelji, kateri že leta in leta z raznimi žrtvami vrše drobno narodno delo, odločni nasprotniki nove stranke; pač pa tvorijo isto mlajši nčitelji, kateri so bili do sedaj narodno mlačni ali pa so smatrali za narodno delo zabavljanje črez vse narodno delo. V dokaz lenobe naj slnži dejstvo, da toliko mladih močij, kakor jih je v Celju, ni ustanovilo ne enega bralnega društva v celjski okolici, ni priredilo ne enega poljudnega predavanja v okolici ali v delavskem društvu ; še celo celjsko pevsko društvo, ki je prejšnja leta prirejalo velike glediške predstave, je popolnoma zaspalo. Začete, a ne dovršene akcije, kakor dijaški dom, delavski dom, Sokolski dom, govore tudi dovolj I Pa saj ni časa za to, treba je snovati novo stranko!-- V zboljšanje razmer se jim je nudila vedno prilika, šli bi naj med ljudstvo, isto poučevali, organizirali, s čimur bi ne le odpravili razne nedo-statke, ampak si tudi pridobili zaupanje ljudstva in tekom časa tudi zaupanje in ngled pri onih voditeljih, kateri so jim tako v želodcu. Požrtvovalno, tiho delo premaga vse težkoče in pripomore k lepim uspehom! Kaj pa je posledica uitaiovitve nove stranke ? Cepljenje močij, izguba narodnega kapitala, kateri se bo porabljal za agitacijo proti rodnim slovenskim bratom, med tem ko mnogokrat nimamo toliko sredstev, da bi rešili slovensko posestvo ob meji, izguba še one trohice ugleda, katerega smo imeli do sedaj kot složno nastopajoči spodnještajerski Slovenci pri naših nasprotnikih in kar je glavno: sila težko stališče v boju proti narodnim nasprot- LISTEK. t Stolni prost Lavrencij Herg. Bilo je na praznik sv. Avguština, dne 28 avgusta 1906. V zvoniku mariborske stolnice je ura odbila deset. Ob tem času je v stolnici po delavnikih tiha sv. maša. Skoro vsak dan je bilo videti stolnega prošta L. Herga ob tej uri hiteti iz kapi-tolske hiše ali iz knezoškofijske pisarne v cerkev k maši. Omenjenega dne ga ni bilo videti, ampak ravno tisti čas se je v prvem nadstropju kapitolske hiše izvršil nad vse resen prizor: Stolna ura je bila deset, stolnemu proštn L Hergh je bila to smrtna ura. Ravno v tem trenotku je v krogu svojih sorodnikov in znancev po kratki pa hudi bolezni izdihnil dušo ... Rajni gospod se je prav živo zanimal za vse naše javno življenje; bil je nekaka živa kronika našega razvoja od 1. 1848. sem, obče spoštovan zaradi svoje prijaznosti in milobe. Bodi mi tedaj posvečeno v spomin na tem mestu nekoliko vrstic. Lavrencij Herg se je rodil kot sedmi otrok zakonskima Matjažu Herg, lončarju, in Tereziji, rojeni Dečko, v starodavnem in rodoljubnem trgu Središču dne 9. avgusta 1829 ob 9. uri dopoldne. V jeseni 1. 1835. ga je oče zapeljal v domačo šolo, v kateri je takrat pončeval učitelj Jurij Sihmidinger. Domačo šolo je obiskoval do leta 1840., v prostem času pa je pasel čredo na občinskih pašnikih. Med tem je 1. 1836. dne 15. februarja rodovino Hergovo zadel hud udarec: umrl jim je skrbni oče in vsa skrb se je Z7alila na materine rame. Za bodočnost malega Lavrencija pa je bilo to odločilno. Oče in mati sta se bila» namreč odločila, starejšega sina Jakoba poslati v šole, a smrt očetova je prekrižala ta račun. Ker je najstarejši sin Ivan, rojen 6 aprila 1815 bii umrl že kot dveleten otrok leta 1817., je mati Jakoba, ki je ob smrti očetovi bil star 12 let, nujno potrebovala doma pri gospodarstvu. Oi al je torej Jakob doma in pozneje prevzel gospodarstvo na domačiji, zato je pa mati mlajšega sina Livren-cija meseca oktobra l. 1841. odpeljala preko Drave v bližnji Varaždin v latinske šole, kjer je bil takoj sprejet v I. raired. Daček se je prav dobro nčil, kakor kažejo še ohranjena spričevala, sicer pa se je moral boriti s težavami, kakor marsikateri slovenski dijak iz kmetske hiše. Obede je imel v raznih hišah, za zajutrek in večeijo pa so mu pošiljali z doma kruh in sadje, ker k sreči ni bilo daleč v Varaždin. Zadnja leta je imel hrano in stanovanje v zameno; namreč varaždinski mešč*n je poslal svojega sina v Središče, da bi se tam nčil nemščine, ker so ljudske šole takrat pri nas bile celo nemške. Stanoval je pri Hergovib, zato je pa Hergov dijak imel pri njegovem očetu v Varaždinu hrano in stanovanje. Rajni gospod se je še v visoki starosti rad spominjal, kako je kot mlad dijak skakljal po varaž-dinskih „ledinah", kako ga je izprva mučilo domotožje, in bi bil parkrat skoraj domov popihal, potem sa je pa kmalu privadil d jaškemu življenju. Na varaždinski gimnaziji se je takrat vse učilo v latinskem jeziku, med drugim se je takrat poučevala na hrvaških gimnazijah tudi madžarščina, dokler je niso probajent Hrvatje pahnili črez prag. V onih letih, namreč od 1. 1841.—1847., ko je Herg obiskoval varaždinsko gimnazijo, se je vršil velevažui duševni preporod hrvaškega naroda, ki je 1. 1848. dosegel vrhunec. Ž*j takrat je dovzetnemu dijaku Hergu padla v srce iskra narodne zavesti, ki se ie razvnela v žarao slovensko rodoljubje, ki ga je di-čilo celo življenje. Prva knjiga, iz katere je mladi Herg zaje »al narodno slovansko zavest, so bile ljubke in preproste, popolnoma v narodnem duhu pisane pesmi hrvaškega pesnika Kač ča-Miošiča, ki so 1. 1836 na Duuaju izšle v novi izdaji. Izvestja varaždinjke gimnazije iz onih let kažejo, da je bil Herg med najboljšimi dijaki. L 1842. 80 odličnjaki tiskani posebej, med njimi je prvošoleč Herg na petem mestu. Naslednja leta so dijaki razvrščeni po abecedi, zraven so pa pridejani redovi iz posameznih predmatov in Herg ima vseskozi jako dobre redove, v zadnjih dveh letih je označen z zvezdico, v znamenje, da se je podvrgel tudi govorniškim stilističnim vajam. V petem razredu (v I. letu humanistike) je imel govor o svetopisemski Suzani, v šestem razredu pa (v II. letu humanistike), kako je pesništvo nevarno govorništvu.* L 1847. je Herg dovršil v Varaždinu VI. gimnazijski razred. Takratna gimnazija je imela le šest razredov, mesto današnjega sedmega in osmega gimnazijskega razreda so imeli takrat „filozofijo" ali modroslovje. Take šole so bile le po večjih mestih. D jaki, ki so v Varaždinu dovršili šest razredov, in med temi je bilo prav veliko štajerskih Slovencev iz vzhodne Štajerske, bo šli na modroslovje v Zagreb, * Oba govora sta ohranjena v prav lepem rokopisu. Današnja številka ima »Naš Dom« kot prilogo. nikom, zlasti „Šiajercijancem". Imamo okraje na Spodnjem Štajerskem, kjer nam je treba buditi narodno zavest (slovenjebistrišii, konjiški, rogaški, marnberški), kjer je vsako narodna delo že itak sila težavno, ker so se vgnezdili naši nasprotniki in je naše ljudstvo, če že ne nasprotno, gotovo pa popolnoma brezbrižno za slovensko stvar; koliko bomo v takib okrajih dosegli, Če si bomo na zborovanjih, kakor na zadnjem v Poljčanab, nasprotovali, si lahko vsak misli! Navedene vrstice naj zadnstajejo! Stališče vsakega pravega rodoljuba mora biti, tesno združiti vse narodne delavce in skupno delati za boljšo bodočnost s'ovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem. Pozivu starejšega rodoljuba v epi zadnjih številk „Slov. Gosp." pa odgovarjam, da bomo tudi mladi, kateri poznamo naš polcžaj, težnje in razmere našega ljudstva in kateri vršimo iz ljubezni in požrtvovalnosti narodno delo, korakali po poti, katero so nam začrtali naši prvo-boritelji, ne meneč se za novo stranko, katera bo o svojem času dobila primeren odgovor od ljudstva! Politični ogled. Šef generalnega štaba je postal namesto odstopivšega generala Backa general Portioreka. To mesto bi rad dobil vojni minister Pitreich. Ker se mu pa ni posrečilo, je odstopil. Za ministra deželne brambe je imenovan feldcajgmajster Julij baron Latscher, prejšni poveljnik 9. kora v Južefovem. Nemška kmečka stranka na Češkem se bridko pritožnje, da je kmetje, posojilnice in občine ne podpirajo dovolj, posebno pa se njihovega lista, ki izhaja dvakrat na teden. Češka kmečka stranka pa izdaje dnevnik in je ta vkljdb temu neprimerno bolj razširjen kakor nemški kmečki list. Slove niki kmetje, podpirajte tadi vi svojega „Slov. Gospodarja", ki je popolnoma posvečen Talim težnjam. Razne novice. * V lastno obrambo! „Narodna stranka" je izdala sedaj prvo številko svojega Usta, v katerem je pokazala, da si hoče res vzeti za vzgled „Štajerca", kakor se je govorilo na ustanovnem shodu. Popolnoma po „Štajerčevem" receptu napada odlične in požrtvovalne spodnještajerske voditelje, ki pa se bržčas malo brigajo za tako pisar-jenje. Razven voditeljev napada tudi posebno mene, ki sem bil navzoč kot poročevalec na njihovem ustanovnem shodu. Očita mi, da sem poročal neresnico, posebno glede govora g. dr. Kukovca. Ta gospod je gcrvoril zelo zmedeno ter v nelogičnih stavkih. In nepripravljen kakor je bil po svoji navadi tudi takrat, je pač gotovo nehote govoril tako, kakor sem jaz poročal, čeprav je njemn in celi stranki sedaj zelo neljubo. Njegove besede sem sproti natančno zapisoval, zato jih vzdržujem v popolnem obsegu. Ca je mogoče g. dr. Kukovec drugače mislil kakor je govoril, kriv v S ibitisče (Sombotelj) na Odrskem ali pa v Gradec. Herg 83 je v jeseni 1. 1847. napotil v Gradec, kjer je pri pičlih sredstvih moral jako skromao živeti. A le nekaj mesecev je trajal redni pouk, zakaj že 13. marca 1848 je izbruhnila prekucija na Danaju in zavrelo je po vsej Avstriji. Tudi v Gradcu je vse sanjarilo o „zlati slobodi", na nauk in šole nihče ni mislil. Dijaki so se pridružili narodni gardi in tvorili posebno akademlčno legijo, vadili se v orožju in hodili na stražo. L. 1848. je prineslo avstrijskim narodom zlato prostost, zlasti so se Slovani vzdramili iz dolgega spanja in se začeli potegovati za svoje pravice. Povsod je odmavala pesem: Živela Sloboda, Bratstvo in Eaakost! V pr?i navdušenosti so vsi, Nemci kakor Slovani, proslavljali enakopravnost vseh avstrijskih narodov, a ko je trebalo to enakopravnost tudi dejansko izvršiti, so Nemci, vajeni gospodstva, obrnili plašč: sebi aa lastili vse, [Slovanom pa n;so privoščili nič, k večjemu bi smeli biti njihovi ponižni hlapci. Tako je do današnjega dne v Avstriji vsled nemške nadutosti enakopravnost ostala le na papirju. Tadi v graški akademiški legiji os izprva nemški in slovanski dijaki složno peli hvalospeve novi slobodi, a Nemcem je kmalu vzrastel greben, začeli so prez rati in zaaičevati svoje slovanske tovariše. Slovani so tedaj izstopili iz aka-demiške legije, ki se je kmalu rastepla. V poletnem je tega sam. Toda kdo bo sedaj to verjel, ko vemo, da njemu in njegovi stranki „sila kola lomi". Drngikrat pač naj govori to, kar misli in naj se bolje pripravi za govor, da bo znal svoje misli tudi v besedah izražati. Presenečen in pobit pač nisem bil od tega zborovanja, ker ni bilo povoda; kajti vladala je na njem taka naodločnost, kakor se gotovo na nobenem ustanovnem shodu na svetu. Saj je moral predsednik ponovno staviti vprašanje, ali se naj ustanovi stranka ali ne. Vedno so hodili govorniki okoli tega vprašanja, kakor maček okoli vroče kaše. Kar se tiče tistih 1000 kron, pa naj g. dr. Kukovec rajši na račun tiste svote uboge kmete zastonj zastopa, ker dvomim, da bi našel med zborovalci človeka, ki bi mi sedaj, ko se mu je tako lepo po listu sugeriralo raztolmačenje dr. Kukovčevega govora, pričal, da sem jaz resnico poročal. Istina je, da je dr. Kukovec govoril, kakor sem jaz poročal, istina je pa tudi, da stranka sedaj noče priznati njegovih besed, ker si ne upa z odprtim vizirjem pred narod, ampak hoče hoditi „po ovinkih". F. Le*kovar. * Naš list in šolske počitnice. Slovenje bistriško nčtajsko društvo objavlja po „Domovini", da je naše stališče glede šolskih počitnic proti-učiteljsko, da je proti naobrazbi in proti našemu ljudstvu. Prosimo, tako pa vendar ne gre! Letos so prvikrat po Spodnjem Štajerskem po novem načinu počitnice in z dosedanjimi počitnicami je bilo tndi sloveasko učiteljstvo zadovoljno do letos. Potemtakem smemo sklepati, da je bilo slovensko učiteljstvo blizu skozi 40 let tadi protiučitelj sko, pr«.ti naobrazbi in proti našemu ljudstvu. Ne, gospodje, taki sklepi segajo predaleč! Mi smo, io to nam vsi učitelji, tudi naši politični neprijatelji, priznavajo, postopali proti cenjenemu učiteljstvu in soli z ozirom na naše kmečko stališče v tem vprašanju popolnoma pravilno, dostojno, ter nismo žalili ne učiteljstva niti — kar je oboje pri nas itak načelno izključeno — pisali proti šolski naobrazbi. Tukaj se gre za uresničenje vroče kmečke želje, ost našega boja pa ni obrnjena niti proti učiteljstvu, niti proti šoli. Kakor kaže dopis „Iz kmečkih krogov", je sklep slovenje-bistriškega učiteljskega društva vzbudil tadi m d kmeti pozorncst. * Iz kmečkih krogov. Glasom poročila v „Domovini" dne 19. t. m. št. 122 je na svojem zborovanja dne 14. t. m. sloveojebistriško učiteljsko društvo izrazilo svoje ogorčenje radi protiučiteljskega (?) in vsled tega tudi protislovenskega (?) pisanja „Slov. Gosp." v zadevi poletnih po ituic. Otrok je vendar učenec, a ne delavec, in stremimo torej zi tem, da se bode otrok v itak kratki šolski dobi kolikor mo goče naobrazil. Za težka dela je še po 14. letu časa dovolj. Vsak zaveden kmet bo tako stališče odobraval. Kdor pa dela preti naobrazbi naša šilske mladine z zagovarjanjem jesenskih počita-c — se godi očividno — dela neposredno proti našemu ljudstvu. — Na to izjavo opomnim: A "to bi se zoper jesenske počitnice ugovarjalo s tažkim delom, moramo naglaSati, da so dolgi poletni dnevi v tem oziru gotovo še bolj mučni za mladino, kakor kratki jesenski tečaju so posimazni dijaki zasebni napravili lzfcašaje pri svojih profesorjih, potem pa so se razšli križem sveta. Tadi Herg je bil v narodni gardi,* a je že koncem majnika po opravljeni skuinji zapustil Gradec in odšel domov v Središče, kjer je ostal do novembra. Slovenci 80 si takrat v Gradca ustanovili druitvo „Slovenija". Fdozof Herg, ki se je živo zinimal la narodna zadeve Hrvatov in Sloveice?, ie bil tudi ud tega društva Meseca novembra 1848 se je oc-vrnil v Gradec ter dovršil še drago leto filozofije. Kot filozof je imel nekoč priložnost v Gradcu, videti slavnega pesnika Stanka Vraza. BI je v neki graški kavarni, kjer ga je narodna mladtž z globokim spoštovanjem in navdušenjem pozdravljala. Po dovršenem modroslovju je bil Herg v jeseni 1. 1849. sprejet v graško bogoslovnico. Kakor poprej je tadi tukaj prav dobro napredoval v naukih, zraven je pa bil lepega vedenja. (Dalja prib.) * Ohranila se ie še njegova sprejemnica. Ker je izmed fiitateljev menda malokdo videl sprejemnico narodnih gard iz 1. 1848., jo tu opišemo. Na belem, trdem, 18 '/a cm dolgem in 11 '/» cm širokem papirju je napis : Nr. 160. Einreihungs-Karte in die National-Garde 8te Compagnie. Herr Lorenz Herg, Gardist. Vom Ober - Commando der National-Garde in Gratz. Podpisan: Negroni G. M. Pečat : National-Garde Grats. dnevi, ko se mladina največ kot pastirji za pašo živine, spravljanje sadja in druga lahka dela uporablja. Mescca vinotoka se vrši v naših krajih vinska trgatev, katere se mladina z veseljem udeležuje, otroci se pa doma p trebajejo tudi za varnhe, kajti mnogi vinogradniki imajo oddaljene v nograde in je radi tega v tem časa negotovo redao šolsko obiskovanje. Otroci v šolski dobi pa vseeno ostanejo učenci, četudi imajo v jeseni poč-tnice, ki so še tadi sedaj v nekster h krajih. A ko pa sa uvede v smislu § 60 novega učnega reia nerazdeljen dopoldanski solski pouk v vročih poletnih mesecih, pa tudi vročini ne bo imela nobenih modnih ali škodljivih posledic za mladino. Za nerazdeljen šolski pouk novega učnega reda § 60 se glasi: Deželno šolsko oblastvo sme na dobro utemeljeno prošnjo zastopov všolanih občin ali krajnega šolskega oblastva dovoliti uvedbo nerazdeljenega dopoldanskega pouka na posameznih ljudskih šolah, ako kažejo zdravstvene in gospodarske razmere šolskega okoliša, njegovo razsežnost ter krajne razmere potov in vremenske razmere, da je potrabna zaprošena nredba šole. * Predrznost uradnikov c. kr. priv. južne železnice. Na pr.gi Ljutomer—Marioor je neki vročekrvni železaišfci uslužbenec, ki je gotovo z Vo-tsnom v teotonskem gozdu zobal želod in z veliko žlico zajemal tamkaj svojo oliko, napisal na kovček s slovenskim naslovom: Wmdi8cher. Kako strašna osveta, ubogi kovček! Zakaj nisi stresel s sebe tistega pogubonoanrga slovenskega naslova na pra-germanska (I) tla, po katerih si se vozil! Čestitamo vodstvu južue železnice, da ima tako vzgledne uradnike, ki na tako olikan (p sava kaže bolj izobraženega (!) človeka) način kažejo svojo pragermansko oliko in hvaležnost do plačevalcev! * Pisemski poštni promet ob nedeljah. V trgovinskem mn strstvu delujejo na to, da se bodo v bodoče oddajala pisma ob nadeljah ves dan istotako, kakor ob delavnikih. V ta namen pa naj bi se prileplja'e na pisma posebne „nedeljske znamke", ki bi bile nekaj aražje od navadnih. Vsako pismo s tako zaamko bi se oddalo naslovljencu tudi ▼ nedeljo olitičnih listov naročijo tudi kak gospodarski list. imetje naj pristopajo v obilnem številu k štajerski uneiijski družbi in naj si ustanavljajo podružnice, cajti čim več nas bo zdraženih slovenskih kmetov, tim bolj nas bodo upoštevali. Župan Šibanec je predlagal, da naj bodo na poštnih avtomobi'ih slo- venski napisi. Posestnik Potnik je na to predlagal sledeče rezolucije, ki so se z navdušenjem sprejele: 1. Na političnem shodu dne 28. oktobra 1906 zbrani kmetje v Konjicah pozdravljajo novo volilno pre-osnovo, ki pomeni vsaj majhen napredek Slovanov v Avstriji, vendar zahtevajo, da se odpravijo krivice, katere je zadala volilna preosnova štajerskim in koroškim Slovencem, ter poživljajo slovenske poslance, naj zastavijo vse moči, da se iste odpravijo. 2. Na Bhodu zbrani kmetje želimo, da bi se za spodnještajerske kmetovalce ustanovila enotna organizacija na narodni katoliški podlagi ter pozivljejo svoje poslance in druge poklicane kroge, da začnejo na to prej ko prej delovati. — 8. Ravno tako zahtevamo, da se tudi vlada bolj ozira na potrebe kmečkega stanu — posebno pa tirjamo, da vendar enkrat ustreže zahtevi po kmetijski šoli s slovenskim učnim jezikom za Spodnje-Štajersko in tako šolo ustanovi tekom leta 1907. 4. Kmetijska družba za Štajersko naj bo v narodnem oziru nepristranska in Slovencem pravična — ter naj ustanovitev podružnic med slovenskimi kmeti ravno tako podpira kakor med nemškimi. Politika bodi v tej družbi izključena 5. Zborovalci odločno zahtevajo, da se v vseh javnih uradih zlasti tudi pri železnicah nameščajo taki uradniki, ki dobro znajo slovenski jezik in ne bodo žalili narodnega čuta slovenskega prebivalstva. — Ob jednem tirjamo, da se povsod na Slovenskem Štajerskem narede na železničničnih postajah dvojezični napisi — da se poBtaje izkličejo tudi v slovenskem jeziku — da so tudi vsi oglasi dvojezični. Celjski okraj. c Shod „Katol. polit, društva za laški okraj" v Št. Lenartu dne 28. okt. Precej prostorna dvorana gostilie pri „Malikinem Tonču" bila je popolnoma polna. Prvi govornik g. Fr. Časi je prav poljudno in z njemu lastno saljivostjo razlagal zberovalcem, kaj je splošna, enaka, tajna in direktna volilna pravica in z isto poljudiostjo ovrgel ugovore, katere so stavili nasprotniki te volilne preosnove — in omenil tudi zapreke, na katere je zadela nova volilna preosnova v odseku državnega zbora. Drugi govornik je navezal svoj govor na prejšnjega in povdarjal, kako potrebno je, da mi spoznamo pomen te volilne preosnove — če bi ga ne poznali, bojo imeli drugi od nje dobiček in ne mi, razlaga, kakšno škodo so imeli delavci, kmetje in obrtniki od novih svobodnih postav, ker niso bili na nje pripravljeni. Brezmejna svoboda liberalizma pritirala je delavski, kmečki in maloobrtni stan na rob propada: nastala sta dva nova stanova, katerih ni Bog vstanovil, milijonarji in proletarijat (ljudstvo brez premoženja). Ia ko je potem o kmečkem stanu še posebej bolj na drobno in g številkami dokazal, da se bliža čimdalje bolj propadu, našteje nekaj pripomočkov, s katerimi se da preteča nevarnost odvrniti: mi moramo nit pravega gospodarskega razvoja tam zopet zavezati, kjer se je pretrgala; pretrgal pa jo je liberalizem s tem, da je zavrgel katoliška načela. Mi moramo zopet kreniti na pravo pot zadružništva, od katere nas je odpeljal liberalizem, ki je učil, da je vsak človek popolnoma prest v svojem razvoju. Veliko pripomočkov se našteva za zboljšanje kmečkega stanu; nekateri so v vaših rokah, nekateri pa ne. Največi in najmočnejši pa niso v vaših rokah, ampak v rokah postavodajalcev. A danes pa vam nasvetu-jem pot, po kateri bodete prišli do tistih pripomočkov, ki do zdaj niso bili v vaših rokah: in ta pot je zveza vseh slovenskih kmetov na Štajerskem. Ta zveza sicer ne bo postavodajalna, pa bo močno uplivala na tiste, ki postave dajejo. Vi kmetje bodete prirejali shode, na katere bodete klicali državne in deželne poslance in bodete jim svoje želje izrekali — in želje tolikega števila kmetov se ne morejo in se ne smejo prezirati. Nato 8e je enoglasno sprejela rezolucija, da se naj vstanovi zveza vseh slovenskih kmetov na Štajerskem. c Sv. Jurij ob juž. žel. stoji že vrsto let v bojn za Bveto stvar slovensko. Družba za družbo se poraja v procvit naroda. Dela se za napredek v gospodarstvu, za izobrazbo ljudstva, za obrambo slovenske posesti in za ohranitev in spoštovanje slovenskega jezika. Da vrli Šentjurčan ve ceniti pomen teh društev, pokazal je že večkrat dejanski. Posebno mu je ljuba družba sv. Cirila in Metoda. Z vso nesebičnostjo jo podpira, vedeč, da ž njo ohranjuje in množi število vernih bratov Slovenov. Cvet narodnega ženstva šentjurskega zopet vabi v nedeljo, dne 4 nov. 1.1, svoje somišljenike na na- rodno delo. „Ženska podružnica 8v. Cirila in Metoda" namreč priredi svoje 16. občno zborovanje. To zborovanje je bilo vsikdar prikupljivo. Žena na delu za narod! ... po nekod so celo možje in gospodje za tako delo — mrzli. ,Prid' se lest učit'!' Odbornice se trudijo, da bo veselica, ki sledi zborovanju, mična. Lepih pesmic manjkalo ne bo; dekla-macija bo poživila narodni ponos; bogati srečolov bo pa izboljšal gmotnost vdeležencev. Vse bo pri roki! Prepričaj se o tem tržan in vaščan! Vez bratoljubja, ideja sloge, narod teptan kliče delavca na dan in prosi njih požrtvovalnosti. Znajdimo se pri g. Rudolf Dobovišeku ob 4, popoldne v množici. Na svidenje ta dan! Z obilno vdeležbo poplačajmo trud in delajmo veselje nežnim boriteljicam, ker vemo__ da je to delo za rešitev naroda! Št. Miklavž nad Laškim. Ker razni listi neresnično poročajo o ustanovnem shodu^kat. polit, društva za laški okraj, naj bo to-le povedano v obrambo resnice. Ni res, da bi jaz kot sklicatelj društva izrekel, naj bo poslanci potegujejo za novo volilno pravico navzlic njenim pomanjkljivostim. Predlagal cem pa resolucijo, da naj gg. poslaaci po vseh svojih močeh poskušajo „pege" odpraviti, sicer pa glasovati za njo navzlic njenim pomanjkljivostim. Ker boljše je pomanjkljiva volilna reforma kakor je zdaj sprejeta, kakor pa prekrivični stari volilni red. Sicer se je pa končno sprejela rezolucija tako, kakor jo je predlagal trbovljski gospod kaplan: poslanci naj skušajo krivice odpraviti; glede obštrukcije se jim pusti prosta roka. — Tudi ni res, da bi bil kdo predlagal, naj se popolnoma odpravi poBtavna obveznost šolskega pouka. Pač pa je nekdo predlagal, naj se skrajša postavna obvezna doba šolskega pouka in da se naj po ljudskih šolah na kmetih vpelje poldnevni pouk. Podtika se mi tudi sovraštvo do nekaterih. Izjavljam, da nimam nobenega sovraštva do nikogar, sovražiti le moram katoliški cerkvi sovražna načela. Društvo se je ustanovilo zgolj iz tega namena, da se pro-huja in goji verska in narodna in stanovska zavest. Še več neresnice bi rad zavrnil, pa vem, da gre „Slov. Gosp." šibko za prostor. — Sklicatelj društva. c Št. Pavel pri Preboldu. Naši vrli fantje so nam napravili veselo urico, ko so pretečeno nedeljo v izobraževalnem društvu igrali burko „Trije tički". Ker je bila sobana nabito polna, nismo zadi stoječi mogli dobro zasledovati igre. Če nam jo ponove, bomo se prišli in pripeljali tudi druge, ki so tokrat ostali doma, da se bodo nasmejali navihanemu „tičku" Štermerceljna. — 5. nov. bo pri nas živinski sejm, tretji in zadnji izmed letos novo-vpeljanih. Prvi je bil dober, drugi pa ni dosti veljal, upamo, da bo tretji bolji. — Kot novoletno darilo se nam obeta nova šestrazredna šola. — Letina je pri nas bolj slaba kot dobra. Koder ni bilo toče, so potegnili lepe denarce za hmelj, od 1 60—3 K meterski stot so ga plačevali; ajdo pa je na mnogih mestih slana poparila in vina je občutno malo. H?ala Bogu, da nam jesenskih pridelkov ni zneg zamedel, kakor lani ravno ob tem šasu. Skušnja nas je izučila, zato smo letos hiteli z delom in spravili vse pod streho. Za našteli in drva pa je še čas. c Iz Savinjske doline. V sredini Savinjske doline dviga se proti nebu precej visoki hrib z imenom Oljska gora. Na tem hribu stoji prekrasna romarska cerkev z dvema stolpoma, ki se ponosno ozirata po lepi dolini. Prekrasen je razgled, ki se ti nudi, ako se potrudiš na ta hrib. Če prideš enkrat, prišel se bodeš večkrat. Ko se nekoliko razgledaš, stopimo v cerkev. Zavzel se boš! Vse prenovljeno in novo, vse tako okusno in krasno. Nov je lep pisan tlak, novo krasno barvano okno, nove klopi, nova obhajilna miza, prenovljeni oltarji itd. Ravno tako je v spodnji cerkvi ali skripti vse novo oziroma prenovljeno po zaslugi gosp. župnika polzelskega in dobrosrčnih dobrotnikov. Letos so dali tudi prenoviti orgije. Prenovil jih je izvrstno gosp. Ivan Naraks ml. iz Oraje vasi pri Petrovčah, ki se je pred kratkim povrnil iz tujine, kamor se je podal, da 8i izpopolni svoje znanje. c Mozirje. V dopisu „Iz Mozirja" na 4. str. št. 43. Vašega cenjenega lista od 25. vinotoka t. 1. se trdi, da sem jaz v zadevi ločitve mozirske občine stal ob strani tržanov, kar si hočejo vsi kmetje zapomniti za prihodnje volitve. Trg je bil dosedaj z drngimi davčnimi občinami v okolici združen v jedno občino. Kakor so izkazali dotični zapisniki, se je v treh odborovih sejah o prošaji tržanov obravnavalo in sklenilo, da se sme ločiti trg od drugih občin. Klub slovenskih deželnih poslancev se je o tem, kakor glede vsake zadeve, ki se tiče Spodnjega Štajerja, posvetoval ter so bili seveda vsi poslanci mnenja, da smejo glasovati za dotični predlog deželnega odbora, ker so bili tržani in oko- Iličani s to delitvijo občine zadovoljni; tako so tudi glasovali. Da bi bil jaz tedaj v tej zadevi stal ob strani tržanov proti okoličanom, nikakor ni res; to ni bilo mogoče, ker ni bilo v tem obziru nobenega nasprotstva. Dr. Juro Hrašovec, odvetnik in deželni poslanec. Opomba uredništva: Vendar je iz našega tozadevnega dopisa razvidno, da okoličani poznajo prave nagibe, zakaj so se hoteli tržani ločiti. Ker je okoličanom gotovo le malo ležeče na tržanih, se niso branili ločitve, in nas veseli, ako lahko poročamo, da se g. deželni poslanec dr. Hrašovec ni postavil v nasprotje z okoliškimi kmeti. c Mozirsko kočo je Savinjska podružnica od znotraj obila z deskami in letvami ter ji pobarvala stene in strop. V kočo je postavila tudi novo ognjišče, žimnice in drug inventar. Svet okrog koče je zravnala in stadenec obzidala 8 cementom aa vratca. c Obisk koč Svvinjske podružnice 1.1.: Kocbekova koča 109, Lučka koča 19, Gornjegrajska koča 112, Mczirska koča 120. c Gornjegrajsko kočo na Meaini je popravila Savinska podružnica pred vhodom ter postavila tam nove mize, klopi, ograjo in za kočo novo drvarnico. c Logarsko dolino je obiskalo 413 tujcev (pri Piskerniku); v Solčavi je bilo pri Štnrmu 239, pri Vitežiču 139, v Lučah pri „Radubi" 418 gostov, c Na Ojstrici je bilo letos 90 turistov. Brežiški okraj. b Političen shod na Velkemkamnu. Dne 28. t. m. je zborovalo kat. pol. društvo za kozjanski okraj na Vel. kamnu v prijaznih prostorih vrlega narodnjaka, g. župana Šerbeca. Udeležba je bila velika, zborovalcev okoli 300. Do 15 občin je bilo zastopanih po svojih županih ali obč. odbornikih. Po pozdravu predsednika, gosp. duh. svet. Toma-žiča, poroča prvi drž. poslanec gosp. nadsvetnik dr. Vovšek. Najprvo zanimivo govori o kmečkem vprašanju. Pri dobri volji bi država lahko mnogo koristila kmetu z dobrimi postavami, zlasti pri sklepanju trgovskih pogodb s tujimi državami, s splošnim zavarovanjem in s kmetijskimi in obrtnimi šolami. Pri razpravi o vol. reformi kaže na njene ugodnosti in napake. G. dež. poslanec dr. Jankovič poroča v poljudnih besedah o proračunu dež. zbornice, o primanjkljaju, ki se nikakor ne sme pokriti z novimi kmečkimi bremeni, poroča nadalje o lovski postavi, o dežel, volil, reformi, o prenovitvi vinogradov, o obsotelski železnici, o narodnem programu. Oba g. poslanca sta za svoja zanimiva govora žela pohvalo volilcev ter prejela tudi njihovo zaupnico. G. župnik Cerjak svari v svojem govoru kmete pred noyo „narodno stranko?", ker je ista nevarna štajerski slogi, zlasti pa veri. Iz knjižice te stranke, „Štajerski Slovenci kaj hočemo", je razvidno, da hoče ta stranka pobijati vsak javni verski pojav, toraj vera mora iz javnega življenja, iz zakonodaj-atva, iz drnžin, iz šol. Kmetje naj tudi ne naro-čujejo glasila te stranke — „Narodnega lista", ki izhaja v Krškem. Govornik opozarja nadalje kmete na tesno medsebojno zvezo, v katero naj stopijo vsi štajerski slovenski kmetje enako drugim stanovom in kmetom v dragih deželah. To bi povzdignilo njih gospodarsko stanje. Kmetom zelo ugaja ta predlog in željno pričakujejo take kmečke zveze. Sprejele so se sledeče rezolncije jednoglasno: Na shodu dne 28. okt. 1906 na Velikem kamnu pri Rajhenburgu zbrani volilci sklenejo: 1. pozivati svojega poslanca — delati na to, da se varujejo koristi kmečkega ii obrtnega stanu pri vsaki priliki — posebno pa pri sklepanju trgovinskih pogodb s tujimi državami — in posebno ob priliki obnovitve nagodbe z Ogrsko; 2. da se tudi pri nas Slovencih vstanovijo kmetijske in obrtne šole in se stem da našim kmetom in obrtnikom — oziroma ■jih naraščaju, prilika — si pridobiti potrebne stanovske izobrazbe; 3. glede volilne reforme pa zahtevamo od naših poslancev, da naj z vsemi silami skušajo preprečiti krivice — ki prete koroškim in štajerskim Slovencem — ter da se naj bodoči volilni zakon tako preukroji, da bode tudi obmejnim Slovencem povsem pravičen; 4. naj merodajni krogi skrbijo za to, da se bržkobrž ustanovi zveza slovenskih kmetov na Spodnjem Štajerju, ki naj ima namen, na katoliško narodni podlagi pomagati kmečkemu ljudstvu do boljšega gospodarskega stanja; 5. zborovalci obsojajo novo liberalno stranko na Spodnjem Stajerju s knjižico: „Štajerski Slovenci kaj hočemo?" in s časopisom „Narodni list" vred, ker je ta stranka nevarna narodni slogi ter spodkopava katoliško zavest ver- nih Slovencev na Spod. Štajerskem. Po trikratnem živioklicu na cesarja in sv. očeta je predsednik zaključil zborovanje, ki je bilo zelo zanimivo in bo ljudstvu ostalo v dobrem spomine. b Pišece. Vinska trgatev se je povoljno končala. Mošta je dovolj ter močno dober. Nekateri že prodajajo liter od 30 h do 50 h Vinski kupci po-žnrite se, ako hočete dobiti dobro kapljico! — Mihelo^a nedelja se je na prav slovesen način obhajala z navadno procesijo, pri kateri je sodelovala narodna godba iz Kapel. V cerkvi je bila slovesna sv. maša, pri kateri je dobro zastopan domači mešan zbor pod vodst vom tukaj snega organi sta Fr. Borovinšeka in učitelja Ferd. Kokot popeval Gruberjevo nedeljsko maso. Le tako naprej za ce-ciljansko idejo! — Baron Moscon je postavil na svojem gradu podobo Matere B. pomočnice, v znak hvaležnosti za obvarovanje gradu proti raznim nezgodam, katere so pretile v teb letih kakor: požar, strela itd. Podobo je domači župnik dne 14. m. m. vpričo rodovine Mosconove in drugih faranov blagoslovil ter razložil nje pomen, nakar je oddelek mešanega zbora zapel par Marijinih pesmic in slavnost se je zaključila. b Lisično. Kmetijska podružnica za kozjanski okraj zboruje v nedeljo, dne 4 novembra ob 3 uri popoldie v Lisičnem v gostilni g. Poznič a. Predavala bosta potovalni učitelj g. Ivan Bele in nad-učitelj g. Ivan Hočevjr. Po predavanju je sprejem novih udov. Kmetje, udeležite se v obilnem številu zborovanja! Iz drugih slovanskih dežel. f Umrl je v Radovljici pri svojih starših trgovski pomočnik g. Maks Železnik. Rajni je bil ustanovitelj mariborskega „Trgovskega kluba" in „Celjskega slov. trgovskega društva". Vrlemu narodnjaku bodi žemljica lahka! f Slovenskim občinam v posnemanje! Občina Postojna na Kranjskem je naznanila južni železnici istotsm, da vsled pravkar storjenega Bklepa občinskega sveta ne vsprejme več nobenega nemškega dopisa ter jej je z ozirom na to vrnila en tak dopis. Gotova stvar je, da bo morala zato južna železnica nameščati v Postojni za naprej slovenske nradnike, ker bodo tej občini sledile brezdvomno tudi sosednje. f Kmečka zveza v ribniškem okraju na Kranjskem je imela zadnje zborovanje na Robu pri Velikih Laščah. Zborovanje je bilo j ako številno obiskano. G. Pešec je govoril o občinskem redu. Poslanec Jaklič je razlagal pomen in naloge „Kmečke zveze", ki se mora kot politično društvo boriti za koristi kmečkega stanu v javnosti. Kazal je na združene nasprotnike našega krščanskega ljndstva, ki so se nam prišli pokazat in predstavit ob katoliškem Bhodn. Taki ljudje ne bodo več vladali ljudstva in mu dajali postav. Govornik je razpravljal o postavah v obrambo kmečkim interesom, n. pr. glede carine na živino, o razporoki in o svobodni šoli. Dr. Lampe je govoril o svetovni organizaciji kmečkih nasprotnikov. To so speknlanti, ki določajo ceno kmečkim pridelkom tako, da je kmet prisiljen pod ceno prodajati, sam pa mora vse drago plačati. Pšenica brez cene — kruh pa majhen in drag, to je podoba današnjega gospodarstva. Agrarne stranke se morajo zato osnovati po vseh državah, da dobi poljedelec besedo pri postavodajalstvu. To nalogo si je postavila tudi „Kmečka zveza", in zato naj bi ne bilo kmeta, ki jej ne bi pristopil. Sedaj je glavno delo naš h društev boj, da se doseže enakopravnost ljudstva. Ko bo ta boj izvojevan z reformami vol. redov za državni in deželni zbor, bodo pa ta naša društva morala sodelovati pri velikih izpremembah, ki se bodo vršile. f Shod sloven. perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali bo dne 11. novembra t. 1. ob pol 2. pop. v Tržiču na Kranjskem. Istočasno je tudi nstanovni shod jednako imenovanega društva. Narodno gospodarstvo. Zimska kmetijska šola za ljutomerski okraj. (V odgovor na dopis iz Cvena v štev. 50 „Našega lista" pod zglavjem „Žalosten vzgled slovenske vzajemnosti".) [Konec.] Ako vzamemo 10 klm. kot največjo daljavo, iz katere bi učenci tako šolo lahko od doma obiskovali, bi za slučaj, da se šola ustanovi na Cvenu, isto lahko cd doma obiskovali kmečki sinovi razun iz Cvena s Krapjem in Moto še le iz Bunčan, Veržeja, Banovec, Grlave, KriStanec, Šalinec, Babinec, Noršinec, Pristave, Stročjevesi in Podgradja, ki štejejo po zadnjem ljudskem štetju skupaj 3526 prebivalcev, toraj prilično le jedno četrtino vseh prebivalcev ljutomerskega okraja, katerih je po zadnjem ljudskem štetju bilo 14155; vse druge občine našega okraja so od Cvena ali nad 10 klm. oddaljene ali pa glede kmatovalstva sploh ne pridejo v poštev. Ako pa se taka šola ustanovi pri Sv. Križu, bi isto ugodnost vživali kmečki sinovi iz Križovec, Borec, Ključarovec, Lokavec, Cezanjevec, Grab, Branoslavec, Radoslavec, Precetiaec, Gajšovec, Logarovec, Kokorič, Berkovec, Bolehnečic, Iljašovec, Bučečovec, Starenovevesi, Vučjevesi, Bunčan, Veržeja, Banovcc, Grlave, Kri-štanec, Šalinec, Babinec in Noršinec, skupaj s 6074 prebivalci in to je skoraj polovica prebivalcev celega okraja. Te številke govorijo pač že same na sebi tako jasno, da ni treba dalje nobenega komentarja. Upoštevati je pa tudi komunikacijske razmere. Dopisnik trdi sicer v svojem dopisu, da je Cven zvezan po okrajnih cestah s celim okrajem. Ta trditev pa je le v toliko resnična, ako se vzame tako kakor oia, da vse ceste peljejo v Rim. Is Cvena pelje namreč edina okrajna cesta proti Krapju skoz Veržej in mimo Bančan do Bučečovec na eni strani in v Ljutomer na drugi strani. Od drugih strani pa je Cven zvezan z okrajem le po občinskih in poljskih cestah, ki pa so navadno slabe in to posebno v zimskem čaBU. Najslabše pri vsem tem pa se je to, da je C *en mnogokrat in to ravno največkrat na jesen in proti spomladi vsled povodni, ki preplavi celo okrajno cesto in tudi pešpot, proti jugu takorekoč od okraja odrezan. Zraven tega pa še leži Cven na meji okraja in meji proti vzhodu že na Muro in Ogrsko. Poglejmo pa Bi komunikacijske razmere pri Sv. Križu. Že en sam pogled na mapo nam jasno kaže, da je Sv. Križ takorekoč sredotočje celega Murskega polja. K večjemu pet minut od cerkve Sv. Križa se nahaja železniška postaja Križevci s sosednima postajama Bučečovci na zgoraji in Ljutomer na spodnji strani. Železniški vlaki so razvrstjeni tako ugodno, da jih lahko rabijo sem ter tje učenci tudi iz bolj oddaljenih vesnic. Neposredno pred križevskim kolodvorom se stekajo okrajne ceste od štirih strani in vežejo Sv. Križ v istini s celim okrajem, nikakor pa ne tako kakor Cven. Zraven okrajnih cest pa peljejo iz vseh bolj postranskih vasi k Sv. Križu še tudi dobre mašne pešpoti, katere še so mnogo krajše kakor okrajne ceste same. Tudi dobrih rokodelcev, katerih bi se rabilo pri zimski kmetijski šoli, pri Sv. Križu nikar ne manjka. Živinozdravnik iz Ljutomera, učitelj na viničarski soli na Kamen-ščaku itd. pa imajo k Sv. Križu z železnico tudi bliže kakor peš na Cven. Iz vsega tega pa je po mojem mnenju vendar-le razvidao, da je Sv. Križ primernejši kraj na Murskem polju za zimsko kmetijsko šolo kakor Cven, kateremu bi sicer jaz tako šolo istotako iz srca privoščil, če bi sploh le bilo mogoče tako tudi tam ustanoviti. Čudno bi pa bilo tudi, da bi se tolika veČina slovenskih članov našega okrajnega zastopa izrekla za Sv. Križ, če ta predlog okrajnega odbora ne bi bil popolnoma utemeljen in bi to bilo za vbo one slovenske člane okrajnega zastopa, kateri so glasovali za odborov predlog, le spričevalo neodpustljive kratkovidnosti in popolne nesposobnosti za posel okrajnega zastopnika, kar jim dopisnik s svojim dopisom tudi indirektno pred-baciva. Če se pa stvar dalje zavleče, kakor bi to bilo dopisnika in tudi meni ljubo, to nikdar ni moja krivda, kar dopisnik sam tudi prav dobro zia; sicer pa tudi škoda, ki bode le začasna, ne bode tolika, koliko večja bode korist, ki bode trajna, če postavimo tako šolo tam, kjer bode večini kmetov našega okraja najbolj služila in le takrat smemo od šole za naš okraj onih koristi tudi pričakovati, katere smo vočigled velikim žrtvam, katere si celi okraj za to šolo naloži, od nje tudi opravičeni zahtevati. Dopisnika, ki trdi v svojem članku, da je Cven z odločenim prostorom za šolo oddaljen od Sv. Križa le samo 5 klm. (po uradni distaučni tabeli je 15 in pol klm.) pa zagotavljam, da tudi Sv. Križ od Cvena ni nič bolj oddaljen (ako pa dopisnik dokaže nasprotno, čeBar je gotovo tudi zmožen, pa naj velja njegova) in če ta oddaljenost od šole po njegovem mnenju za križevske fante ne bi bila prevelika, po mojem mnenju to gotovo tndi za cvenake ne bo. Ali je moje postopanje v tej zadevi bilo opravičeno ali ne, o tem naj sodijo naši kmeti Bami, katerim prepuščam sodbo s povsem mirno vestjo. — Dolžnost vseh občin, katere bi imele največje ugodnosti in največ koristi od take šole pri Sv. Križu, pa je, da vse, katere tega niso že storile, v najkrajšem času po svojih odborih do-voUjo iz občinskih sredstev primerne prispevke k stroškom ustanovitve zimske kmetijske šole pri Sv. Križu in s tem okraju olajšajo breme, katero si hoče v njih prid za to šolo naložiti. — V Ljutomeru meseca oktobra 1906. — Anton Mišja, okrajni odbornik. Vinsko razstavo priredi c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani 17., 18. in 19. nov. t. 1. v veliki dvorani „Mestnega Doma" v Ljubljani, nadalje priredi vinarski shod na poziv avstr. društva za varstvo vinstva poseben kranjski odbor dne 18. novembra t. 1. dopoldne ob pol desetih tudi v veliki dvorani „Mestnega Doma" v Ljubljani. Vinska razstava se svečano otvori v soboto, 17. novembra ob petih. K svečanosti otvoritve bo imelo pristop le povabljeno občinstvo in gg. razstavljalci. Vinsk; razstava bo splošno pristopna v soboto, 17. novem ra od šestih zvečer naprej in v nedeljo, 18. novembra ter v ponedeljek, 19. novembra od dveh popoldne naprej. Vsak večer bo igrala od osmih naprej društvena godba! Vstopnina na razstavo bo znašala 50 h. Vinarski shod bo razmo-trival naslednja vprašanja: 1. Katere žlahtne trte na Kranjskem razmoževati z ozirom na podnebje, zemljo in vinsko kupčijo? 2. Kako stoji s porabo čistih kvasnih gliv v kletarstvu? 3. Vrednost kranjskih vin z ozirom na njihovo kemično sestavo. 4. Kako pospešiti kupčijo z vinom in dvigniti izvoz kranjskega vina? 5. V kakšnem razmerju naj bo živinoreja z vinstvom, da se zadosti potrebi po gnojn? 6. Katere izkušnje imamo s streljanjem proti toči? 7. Druga morebitna vprašanja, zadevajoča vinstvo. Pristop k zborovanju in udeležba pri razgovoru vinarskega shoda sta prosta vsem vinščakom. Vendar dovolj živine. Meščani so v zadnjem času zagnali vpitje, da v Avstriji ni dovolj živine in da se morajo vsled tega odpreti meje srbski in romunski živini. Zadnji veliki sejmi po državi pa so pokazali, da je celo več živine, kakor je potrebujejo mesarji, ker se mnogo živine ni moglo prodati. Ivanu Balonu v spomin! Bas je čas, ko dobiva vinogradnik nagrado za svojo csloletna skrb, svoj celoletni trud. Ta nagrada obeta letos biti najvišja ravno tam, kjer se je v naši deželi najprej začelo obupavati nad daljno vspesnostjo vinogradništva. Brežiški okraj je trtna aš najprej poselila, počenši temeljito uničevanje, katero je tam tudi najhitreje zgotovila. Večini vinogradnikov 80 še v spominu tisti klavrni, brezupni časi. A dandanes je zopet tam veselje nad vspehi, rekei bi večje kot je bilo kdaj prej. Kdor dandanes prvokrat potuje na pr. po Bizeljskem, ta si niti misliti ne more, da je najhujša šiba vinogradnikov ravno tam najprej in najokruteje udrihala, ta ne ve, kako potrto je bilo ljudstvo, kaka revščina je pretila. Obrnilo se j« pa z največjo naglico na bolje. Žila-vost tamošnjega ljudstva je takorekoč igraje premagala težave. Ljudstvo, njega speče moči potrebovalo je pa vodnika. Tega so pa imeli Bizeljanci v svojem odličnem rojaka. Sicer jih je bilo več, ki so z razumom začeU delovanje proti uimi, a duša celemu gibanju, duša, ki se je posebno posvetila splošni koristi, bil je Bizeljan, skromni deželni uradnik, vinarski komisar Ivan Balon. Njegovo truplo že mnogo let počiva, a njegovo delovanje je zapustilo neminljive znake, ki se ne omejujejo samo na ta okraj, temveč ki segajo tudi daleč črez mejo dežele. Intelektualna zmožnost, strastna ljubezen do stvari in do svojih rojakov in pa silna eneržija bila so mu sredstva, več vredna nego materijelaa sredstva. Ta sredstva uporabljal je pa sijajno. Kjer je za-mogel za stvar kaj doseči, tam je skušal z vso svojo eneržijo in dosegel je mnogo. Ne le da je bodril ljudstvo z besedami in z vzgledom, znal mu je tudi pridobiti mnogo gmotnih ali drugih znatnih sredstev. Pod tem spretnim vodstvom je stvar kar vidoma rastla. Malo let razmeroma, in rane, katere je vsekala trtna uš vinogradom brežiškega okraja, so izginile skoraj popolnoma. Potujoč po vinogradih okrajnega glavarstva Brežice imam premnogokrat priliko se prepričati, da ima rajnki Balon v srcu ljudstva iz tedanje doba najbolji spomenik, da ga večina istega smatra svojim dobrotnikom. Sicer jih je pa tadi mnogo, ki ne spoziajo ali nočejo spoznati vira svoje koristi. S svojim pozitivnim znanjem stavil je Balon takoj pozitiven temelj, na katerega je dalje zidal, na katerega zidajo sedaj vinogradniki sploh. Ne-vspehov, kakorš nh je bilo drugod ali pod drugim vodstvom premnog), je hilo na tem temelju kaj malo. Zato so pa tadi vinogradniki ne samo iz vseh krajev dežele, temveč tudi od drugod, zlasti iz Nižje Avstrijske kar trumoma romali tja, se učiti, se nad vspehi navduševati, skušnje in zaupanje nabirati. Mis- limo se le t ono dobo nazaj. Kar dandanes že skoraj vsak šolarček zna, ki je količkaj v zvezi z vinogradom, je zahtevalo tedaj najtemeljiteje Btrokovno izobraženega moža. Naj malenkostna vprašanja je bilo treba najtemeljiteje prendarjati, preskuse vati, praksi prikrojiti in potem z največjo odločnostjo v splošnost vpeljevati, pobijati razne neutemeljene pomisleke, nezanpnost, zlovoljnost itd. Poleg tega je bilo treba pripravljati potreben materijal in tudi za gmotno podporo skrbeti. Taki začetek je težak, a silno bitri razvoj novih vinogradov brez prehudih skušenj in razočaranj kakor po drugod je dokaz, da je v Štajerski ta naloga našla k sreči pravega moža. Zasluženim možem stavijo navadao spomenike. Prepričan sem, da najdem mnogo somišljenikov, če rečem, da spada med take zaslužne može tudi umrli Ivan Balon. Nalogo, za katero se je žrtvoval, rešil je z nmnim delom brez sicer tolikrat običajne osebne reklame sijajno. Rešitev te naloge ima pa velikanski gospodarski pomen, in zasluga je temn pomenu primerna. Zakaj ne bi toraj enkrat tudi vinogradniki proslavili moža, ki jim je donesel največjih koristi, zakaj ne bi v trajnem spomeniku dokumentirali niega zasluge in svoj lastni lepi čut hvaležnosti tudi za pozneje dobe ohranimo mu najbolj i spomin. Mislim pa, da tndi v smislu mnogih stavim predlog, naj bi se sestavil odbor, ki bi najodločneje deloval za viden spomenik. Prispevkov gotovo ne bode manjkalo v čast vinogradnikom. Maribor, v oktobru 1906. J. Belle. Književnost. Leposlovna knjižnica je začela izhajati. Prvi zvezek prinaša: Razporoka. Roman. Francoski spisal Pavel Bonrget. Založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Gena: broširana 2 K, vezana 3 K, po pošti 8 v več. Knjiga je jako lepo opremljena, vsebine taka, da se da lahko vsakemu pametnemu človeku v roke; zato priporočamo knjigo tudi našim knjižnicam za naknp. Ksaver Meško: Mir božji. Tako je naslov najnovejšemu delu priljubljenega pisatelja, našega štajerskega rojaka. Knjižica se dobi pri vseh knji-gotržcih. Gori! Pomagajte! ali alkohol in nikotin. Zapeljanim in dobromisiečim v premislek: F. Stane 20 vin. Dobiva se: Narodna Tiskarna v Gorici. — Tudi na Slovenskem so začeli pogumni možje odločen boj proti pitju alkoholnih pijač in proti ka-denju. Poslužujejo se vseh bojnih sredstev, ki jim jih ponuja novodobni čas. Eao tako sredstvo leži pred nami: lična in cena majhna knjižica, namenjena vsakemu posamezniku našega naroda. Vsebina knjige: V boj zoper alkohil in nikotin! Nemško nasilsfvo v fl\ariboru! V sredo, 31. zjutraj je poslal mestni svet enega policaja in dva delavca, ki sta kljub ugovoru vodsta tiskarne odvzela slovenski napis tiskarne. Slovenske občine, v odgovor: proč z nemškimi napisi! Najnovejše novice. Naš rojak g. Anton Munda iz Št. Jurija ob Ščavnici je sedaj nastavljen kot prvi kapelnik v Danzarjevem orfeju na Danaju. Poročil se je g. Ernst Cajnko, c. kr. fis. nadglednik na Laškem v nedeljo, dne 28 t. m. z gdč. Miciko Fašing v Gradcu. Čestitamo! Društvena naznanila. „Kmetijsko bralno društvo v Šmartnem pri Slov. j gradcu priredi dne 4. novembra 1906 v „Marodnem domu" j v Slovenjgradcu veselico. Začetek ob 4. popoldne. Na vzporedu ! je petje in žaloigra „Mlinar in njegova hči". Bralno društvo „Skala" pri Št. Petru nižje Maribora priredi v nedelo, dne 4. t. m. v novi goli podučno predavanje o Rajfajznovih posojilnicah in predavanje s skeop-tikonom. Vabijo se vsi St. Peterčani in sosedje. Sv. Jurij v Slov. gor. Veselica zadnjo nedelo, dne 28. oktobra je krasno uspela. D» ustrežemo splošni želji, se bo igra „Dve materi" ponovila v nedeljo, dne 4. novembra. Pridite zlasti tisti, ki je še niste videli. Listnica uredništva. Puščava: Enak poziv smo že imeli! Pozdrav! — „Zarja", „Danic»": Prihodnjič 1 — Gornja Radgona, Kostriv-nica, Ribnica, Laški trg: Za to številko prepozno, ker smo list zaključili zaradi praznika v sredo zjutraj in v zadnjem trenotku ni mogoče sprejeti. — Sv. Lovrenc v Slov. gor.: Smisel nam ugaja, toda preveč osebno in za tožbo nevarno. Loterijske številke. Dne 27. oktobra. 4, 23, 2, 75, 78. 61, 77, 14, 19, 18. Vsaka beseda stane 2 v. Najmanj a objava 45 v. MALA OZNANILA Vaaka beseda stane 2 vin. I Vsaka beseda stane 2 v. Večkr. objava po dogovora. Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilo. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridjati znamka za odgovor. Pekovskega učenca, pridnega in poštenega, sprejme Ernst Zavernik, Sv. Trojica v Slov. goricah. 680 (3-3) Izdelovalec harmonik, Matija Bukšek v Mariboru, Tržaška ulica št. 15, priporoča harmonike vsake vrste po naročilu. Cene jako nizke. 683 (2-2) Pomočnik, novoizučen in učenec se sprejmeta pri Juriju Zunko, čevljarju. Zgor. Radvanje pri Mariboru. 684. (2—2) Štampilje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in gra-ver v Mariboru, Gosposka ulica št. 15. (11-3) Pritlična hiša za 5 strank, dvorišče in vrt, ob okrajni cesti, v bližini opekarne, cerkve in šole, kjer je sedaj branjarija, lepi lokali za eventualno povečanje ali pa za goBtilno, se po ceni proda. Prodajalca pove upravn. 579 3-6 Kovaškega učenca, pridnega iu iz poštene hiše sprejme Fr. Viher, kovač v Framu (Franheim). Isti dobi tudi nekaj plačila. 687 (3—2) Učenca, ki ima veselje do čevljarske obrti, sprejme Ferdo Nerat, čevljarski mojster v Mariboru, Koroška ulica 18. 689 (2—2) Enonadstropna hiša z malimi stanovanji, južna lega, v novi ulici, ki bo v kratkem zvezana s središčem meBta in bo potem okoli 5 minut od glavnega ozir. stolnega trga oddaljena, gospodarsko poslopje, vrt, dvorišče itd. dkoli 10 let davka prosta, se po ceni proda v Mariboru. Naslov pove upravništvo. 577 3-6 Pozor vinogradniki! Imam več tisoč razno vi stnih, na suho cepljenih trt na prodaj. Vse so dobro zaraščene in vkoreničene, cepljene na Ripario portalis, ter se dobivajo po najnižji ceni pri Ignacu Simonič, trt-narju v Cirknici, pošta Sv. Ilj v Slov. goricah. 698 (1—1) Razpisuje se služba organista in cerkovnika. Zthteva se poleg strokovne izobrazbe tudi sposobnost in volja, prevzeti ob enem dobro gostilniško obrt na račun. Prošnje je poslati s spričevalom o orgljanju in nravnosti župnemu uradu v Podgorje, pošta Slovenji Gradec do 11. novembra 1906 najbolje potom pristojnega župnega urada. .694 (1—1 Zahvala banki ,Slavlji<. Podpisani se N 0 £ <9 t >0 o C2 fc s -p •M Q želodčne kapljice Pahraike želodčne kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjajejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastanejo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Naj bolj že sredstvo zoper bolezni maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni kmečki in meščanski hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu štv. 100 ——— Slavonija. Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 1« steklenlčle (1 ducat) 5 H, 84 steklenlčle (S ducata) K K-40 3« steklenlčle (3 ducati) 13 H. a, m. j od. 12 stekleaičio se ne razpošilja. -Sadje m0 o E 0) L a 0) Zanesljivo najboljše poljedelske stroje posebno vinske in sadne stiskalnice, mline za sadje in grozdje, čistilnice (pajkle), slamo in reporeznice priporoča v bogati izberi trgovina z železnino „MERKUR" P. MAJDIČ, CELJE ter* pošilja, na željo cenike zastonj. Najboljša in najcenejša umetna gnojila Tomaževa žlindra, kalijeva sol in kajnit ===== so T7- zalogi. ===== Lepa izlbex>a kuhinjske posode iz čistega nikla in zdravniško priporočena. S) ¡T i* (D © ¡S SB cT CT3 | || Traverze, cement, železo za cevi, cevi iz kamenščine, strešna lepenka, sesalke in vodovodne naprave || j j ||