V
Decentralizacija teria disciplino
Osnovni namen decentralizacije je pritegniti zanimanje širokega kroga proizvajalcev k reševanju problemov, ki se vsak dan pojavljajo v proizvodnji. Neposreden vpogled v problematiko dela bo proizvajalcu predočil vso povezanost med delovnim naporom in dovršenostjo organizacije na eni ter njegovimii osebnimi dohodki na drugi strani. Končni cilj decentralizacije je torej dvig proizvodnosti idela in skozi to dvig blagostanja proizvajalcev.
Le v kolikor decentralizacija dosega ta svoj cilj, v toliko in samo v toliko pomeni napredek v razvoju odnosov v proizvodnji. Ce bi bila posledica decentralizacije splošna anarhija in stihija, bi nujno padala proizvodnja, decentralizacija pa bi zgrešila svoj cilj.
Demokracija in decentralizacija pomenita nadaljnjo demokratizacijo odnosov v proizvodnji in moreta uspevati le, če so delovni ljudje, ki jim je s tem dana oblast v roke, zmožni in dovolj zreli za to. Prepričan sem da je narodnoosvobodilna borba in petnajst let življenja v socialistični Jugoslaviji vzgojilo zadosten krog ljudi, da se danes lahko dejansko prepusti proizvajal-
cem vse upravljanje brez skrbi, da bi zavozili celotno gospodarstvo. Razvoj zavestnih družbenih sil je pri nas že dosegel tako stopnjo, da bodo te sile prej ali slej gotovo našle pravo pot in se izognile vsem stranpotem. Zato ne nameravam pisati o raznih popačenjih idealno čistega namena decentralizacije. Hočem opozoriti le na nekaj pojmov, ki jih tu in tam opažamo po naših enotah in v njihovih kolektivih in ki potem tu im tam povzročajo nevšečnosti. Gradbinci smo navajeni na to, da je na gradbišču poiir »bog bogova«. Za dobrega smo smatrali tistega delovodjo, ki je poleg potrebnega tehničnega znanja znal ustvariti med ljudmi primerno spoštovanje in avtoriteto, s tem pa nujno potrebno disciplino. On še ni prerekal z ljudmi, ampak jim je komandiral. Pol ir ni delavcem samo dodeljeval delo, on je skrbel, da so delavci v resnici tudi kar se da najbolje delali. Jasno je, da je tu in tam kdaj kakšnega »zabušan-ta« tudi pošteno oštel. V zadnjih časih pa prenekateri delovodje izjavljajo, da ljudje nočejo več^ ubogati, da nočejo delati, on pa, če jih zaradi tega opominja, potegne »ta kratko«.
Več posluha za kritiko in pritožbe članov sindikata
Zgodi se, da člani sindikata med sabo kritizirajo pred sindikalnim funkcionarjem opravičeno ali neopravičeno o tej ali oni stvari. Toda sindikalni funkcionar običajno na to ne da odgovora. On ne poseže v kritiko, ni mu, da bi se prepiral in razpravljal o teh stvareh, ki se njega ne tičejo. Sindikalni funkcionar navadno molči, predvsem če so mu nepravilnosti znane, ali pa pomaga kritizirati, da ne izgubi »ugleda«. Običajno tudi ne poskrbi, da bi kritika prišla na sestanek, ker se mu to ne zdi potrebno.
Dogodi se tudi, da se člani sindikata pritožujejo sindikalnemu funkcionarji za kakšno nepravilnost, krivico ali karkoli. Njih pritožbo še verno posluša in obljubi, da bodo o zadevi razpravljali. Potlej pa se vse pozabi.
Takšni in podobni primeri glede kritike in pritožb se pojavljajo, mi jih opuščamo, ne reagiramo, kar ni prav. To nam ne prinaša zaupanja članov sindikata, če o njihovih kritikah in pritožbah ne razpravljamo, kot to žele in kot je to potrebno.
Vedeti moramo, da je naša dolžnost, da vse kritike in pritožbe pravočasno obravnavamo, če hočemo napake in pomanjkljivosti sproti odpravljati.
Iz trezne presoje posameznih primerov in analize vzrokov, ki je privedla člana sindikata, da se je pritožil ali kritiziral, ko je bila prizadeta njegova korist ali korist skupnosti, vemo, da je zavest članov že toliko narastla, da brani svoje interese ali interese skupnosti, kar je njegova polna pravica.
Dolžnost sindikalnega funkcionarja je torej, da obvezno reagira na kritiko ali pritožbo člana sindikata in poskrbi, da se o kritiki ali pritožbi čimprej razpravlja.
Izvršni odbor sindikalne podružnice ali ustrezna komisija za pritožbe pri podružnici pa mora kritiko ali pritožbo z vso resnostjo obravnavati in iskati pravične rešitve. Vsako »pavšalno« reševanje pa lahko več škoduje kot koristi prizadetemu in sindikalni organizaciji.
Vsem prizadetim moramo na kritike in pritožbe takoj pomagati in ukrepati v mejah pravic in dolžnosti, ki jih ima sindikalna organizacija. Pomoč in ukrepi naj bodo vidni, saj s pravilno in pravočasno pomočjo bo rastla zavest in zaupanje naših članov sindikata na eni strani, na drugi strani pa se bo krepila moč naših sindikalnih podružnic.
Zlonamerno in neopravičeno kritiko pa moramo najprej proučiti in njihove pobudnike poučiti, da takšna kritika ni na mestu in da z neupravičenim kritiziranjem in pritožbami ne škodujejo samo svojim bližnjim in družbi, ampak tudi samemu sebi. V skrajnem primeru pa se je treba poslužiti tudi vzgojnih akcij.
S pravilnim in dobrim posluhom na kritiko in pritožbe se bomo izognili marsikateri nevšečnosti, kar bo prispevalo k vsesplošnemu zadovoljstvu med našim članstvom in usp-b.ijšemu gospodarstvu v naših kolektivih.	L.
Da smo si na jasnem: člani osnovnih proizvodnih kolektivov naj na svojih sestankih le razpravljajo o organizaciji in delitvi dela, o slednji materiala itd. Med delom samim pa morata vladati red in disciplina. Če je poiir rekel: »Janez, naredi to«, potem mora Janez to tudi narediti. To pa. da poiir nekoga zaloti, da med delom v kakem kotu poseda, se sploh ne bi smelo piipetiti. Ce so pred vojno takšne delavce razkrinkali, so jih na mestu odpustili. Če je takrat kdo lenaril, je fo delal na škodo kapitalista če pa danes kdo lenari, gre to na račun ostalih. Zato bi moral kolektiv delovodjo, ki je koga opomnil k delu. podpreti. Seveda bo moral v novih razmerah marsikateri delovodja opustiti svoje kaplarske navade, vendar se mi zdi, da je situacija taka, da ne bi smeli dopuščati, da se avtoriteta delovodij omaje.
Žal je pogosto tako, da najboljši delavci nič kaj radi aktivno ne sodelujejo v sindikalnem delu. Mislijo pa, da med delom nimajo časa, popoldne pa so po napornem delu potrebni počitka. Na vso srečo ni tega p.rcveč. Ponekod pa je le tako, da razni odbori postanejo torišča, kjer se izživljajo razni tipi, ki jim delo smrdi. Mislim, da bi pri izbiri kandidatov v odbor morali pregledati kakšen odnos ima kandidat do dela, ne pa samo kako govori. Na srečo taki »zastopniki delavcev« hitro izgube med svojimi volilo! ves ugled, taki odbori pa zvezo s kolektivom.
V zadnjem času je tu in tam slišati glasove češ »ukinimo vse akorde, ker so zastareli«. To neredko govore predstavniki sindikata na marsikaterem sestanku. Mislim takole:	znanstveniki so študirali,
opazovali, merili in že zdavnaj ugotovili, da je efekt dela tem večji na čim manjše skupine se uspeh dela obračuna in izplačuje. Zato bo akord individualni in skupinski še vedno najboljša stimulacija k delu povsod tam, kjer s tem ni ogrožena kvaliteta izdelka ali pa to ne povzroča prekomerne potrošnje materiala. Če to govore razni funkcionarji potem se spomnimo, da so isti ljudje še pred kratkim boleli vtakniti v akord vse, celo pisarne
in čuvaje, če pa se to sliši med neposrednimi proizvajalci, potem to gotovo niso najboljši delavci. Seveda pa obračun po učinku dela, ki navadno zajema le tisti del produkcijskih stroškov, ki odpade na delo, ne izključuje obračuna po ekonomskih enotah, ki upošteva tudi druge elemente produkcijskih stroškov.
Odkar smo v pašem podjetju začeli obračunavati organizacijske enote kot ekonomske enote in deliti osebne dohodke na podlagi uspehov teh enot, so se začeli zaostrovati odnosi med njimi. Prav je, da so tudi medsebojni računi edinic čisti in da nehamo z raznimi pojmi »režijske« cene, ali pa »dobiček naj se pokaže le na gradbišču«. Vendar pa moramo imeti vedno pred očmi. da smo le eno podjetje in da imamo največji interes, da to tudi ostanemo. Ni prav, da ima ena enota dobiček ali škodo na račun druge, vendar je še bolj narobe, če namesto, da bi ta dobiček privoščili drugi enoti, raje delo odstopimo drugemu podjetju.
Pogosto so edinice v medsebojnih odnosih dosti bolj rigorozne, kot navzven. Vse to delajo verjetno iz ambicioznih razlogov, vendar povzroča podjetju škodo in končno lahko vodi do razpada podjetja. Staro pravilo je, da je eden najuspešnejših načinov povečanja proizvodnosti dela koncentracija sredstev. To se jasno vidi v primeru našega podjetja. Mi razmeroma lahko brodimo skozi težave, ki so jih povzročile letošnje motnje in dela nam ne zmanjkuje, medtem ko nekatera mala podjetja praktično nimajo nobenih izgledov za bodočnost. Tud: pri nas bi bile nekatere edinice, če bi bile samostojne, v istem položaju. In kdo je gotov, da se kakšni enoti jutri ne zgodi isto? Spomnite se, kaj so začeli počenjati nekateri sektorji, ko so pustili ekonomske enote. Res. v veliki meri je bilo to zaradi tega. ker nismo imeli vsega predpisanega in ker nismo vsega zajeli v obračun. Vendar naj bodo predpisj še tako ugodni in obračuni še tako zdetajlirani, brez zavestne discipline, brez uvidevnosti in razumevanja stvari ne gredo.
ing. Jože Uršič
JE EDEN
Vse kaže, da si d nečem le 'lisniu na jasnem, kadar razpravljamo o decentralizaciji in o poglabljanju delavskega samoupravljanja v Gradisu kljub temu, da je bilo to že neštetokrat naglašeno. Nekateri namreč prao radi pozabljajo na bistvo vprašanja: delavsko samoupravljanje decentraliziramo, da bi mogel sleherni proizvajalec vplivali na razpolaganje z dohodkom, ki ga ustvarja. To predvsem pomeni, da proces decentralizacije še zdaleč nismo zaključili, če obračunavamo dohodek za vsako edi-nico in v odnosih med edinicami in podjetjem postavimo ekonomska merila delitve. To je šele prvi korak k temu, v naših razmerah res revolucionaren, kot je bilo o našem glasilu že večkrat napisano, toda navzlic temu, vendarle prvi.
Zdaj gre za to, da se ne ustavimo temveč v edinicah omogočimo tak sistem delilve in odnosov, da bo mogel sleherni proizvajalec vplivati na odločanje o delitvi in da bo tudi ekonomsko spodbujen za vse tisto, s čimer more sam prispevali k večjemu dohodku.
To pa pomeni — povejmo jasno in odkrito, da si decentralizacije delavskega samoupravljan ja ne zamišljamo kot decentralizacijo, ki bi veljala le za upravna vodstva edinic. Zadnje čase je namreč opaziti precej znakov, ki dokazujejo, da si nekateri v Gradisu predstavljajo decentralizacijo prav v tem smislu. Če so prej na Centrali odločali o vsem, so zdaj o vodstvih edinic listi ki naj o osem odločajo, si mislijo. Menim, da je prav o takih pojmovanjih poglaviten vzrok za vse tisto, zaradi česar smo s prstom kazali na pomanjkljivosti dosedanjih ekonomskih enot, na grdo sebičnost, na avtarkijo, ki se je razpasla med edinicami ko ne upoštevajo skupnih interesov Gradisa in n. pr. sami nekvalificirano opravljajo dela, za kar imamo v Gradisu urejene službe in obrate, ko si nočejo pomagali drug drugemu itd.
Iz takih pojmovanj decentralizacije pa izvira tudi težnja, ki jo goje ponekod na skrivaj drugod pa že javno, da so zdaj >samo-siojnic (vodstva edinic namreč), ali nam je Gradis sploh še potreben! In že se kažejo novi Pipani o Gradisu, ker jim ne gre za nič drugega kot zgolj za to, da jim nihče ne bo gledal pod prste, jih strokovno usmerjal, skrbel za enotno izpolnjevanje plana in prevzetih obveznosti, skratka, du bodo »samostojni*. Seveda pa si to zamišljajo brez kakršne koli demokracije za delavce.
Predvsem je treba vedeti, da pomenijo take razbijaške težnje vračanje nazaj, na obrtniško proizvodnjo, ki onemogoča, koncentracijo sredstev za modernizacijo in napredek proizvodnje, kar pa je mogoče le o močnem in kon-
(Nadaljevan je na 4. str.) •
V Savskem naselju smo za naše delavce zgradili 154 stanovanj ter samski dom z 200 posteljami. Na sliki Savsko naselje, v ozadju stolpnice, ki jih gradi naše podjetje
B MARIBOR — Celotna realizacija gradbenega vodstva Maribor znaša do 1. IX. 1961 že 1,153.000.000 dinarjev, kar je brez dvoma velik uspeli edinice.
Obvestil
mn
V Ormožu so zaradi pomanjkanja načrtov zmanjšali število zaposlenih, zato pa so ojačali ekipe v Kidričevem, Ljutomeru in v Radencih. V Radencih so zabetonirali že celoten bazen, dočim so v Ljutomeru pričeli z gradnjo skeleta. V Kidričevem je podpisana pogodba za halo »Bv ter so pričeli gradnjo s pospešenim tempom. V Mariboru pa so dovršili Aškerčevo šolo in jo predali namenu.
B CELJE - Število delavcev se je zvišalo na 588. Na vseh objektih razen Žalca se v glavnem vršijo dovršitvena dela.
Na zadnji seji sindikalne podružnice so razpravljali o pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Poročal je tovariš Berto Praprotnik. Med drugim so sklenili, da si bodo izdelali svoj pravilnik o delitvi dohodka Določili so tudi člana sindikalne podružnice, ki bo obiskal vse bolnike.
B RAVNE NA KOROŠKEM — Sindikalna podružnica si bo v novem naselju uredila sindikalno sobo ter je v ta namen dodelila vsa razpoložljiva sredstva. Predviden izlet na Gorenjsko so odpovedali. Določili so tudi kandidate, ki se bodo udeležili seminarja v Poreču.
B OBRAT GRADBENIH POLIZDELKOV - V mladinsko organizacijo obrata gradbenih polizdelkov so nanovo sprejeli 30 mladincev. Izvolili so tudi nov odbor. Za predsednika mladinske organizacije so izvolili tovariša Tlijo Šuščeviča. Na zadnji seji sindikalne podružnice so sklenili. da bodo pričeli s tekmovanjem med ekonomskimi enotami. Med tekmovalnim programom je tudi vprašanje, katera ekonomska enota bo imela v tretjem trimesečju najboljši uspeh in najboljšo organizacijo v kvaliteti proizvodov. Tekmujejo tudi v disciplini neopravičenih izosta"-kih. delavskem samoupravi L. n j ii itd.
B KRANJ - V Kranju koncu ie jo z gradnjo mostu čez Kokro. Na mostu čez Sušico pri Škofi! Loki pa so izkopani in zabetonirani že temelii za novi most. Na gradbišču Zlato polje pa primanjkuje obrtnikov. Na zadnji seji delavskega sveta so razpravljali o polletni bilanci. Poročilo ie delavskemu svetu predložil komercialni šef tov. Pivčevič.

m
jj
---
mt
Hi
m

H TESENICE - Dela na samskem domu. ki so bila zaradi rekonstrukcije ceste skozi Jesenice ustavljena, se zopet nadaljujejo. Dela na Hal-di — Železarna Jesenice napredujejo zaradi stalnih izpadov že dotrajanih buldožerjev zelo počasi. Preusmeriti bodo morali tudi tnk Save, da ne bo voda poškodovala nasipa.
Tudi na Belskem poliu se pojavljajo zastoji zaradi okvar na buldožerjih, zaradi česar zaostaja odriv materiala v nasip. Hala teških ladijskih verig v Lescah je dograiena in predana investitorju. V rekordnem času pa so dogradili šahovski paviljon na Bledu.
■ KOPER — Do konca septembra bo že gotova stolpnica Gramši. Za skladišče v pri-stamišču Koper, pa so temelji že v glavnem izkopani (vodnjaki). Na splošno pa potekajo vsa dela po predvidenem planu.
Pred sklenitvijo pogodbe so naši novi štipendisti izpolnili nekatere psihološke teste. Na sliki so naši novi štipendisti, med njimi je tudi predsednik delavskega sveta podjetja tov. Martin Zajšek
Osnovna organizacija Zveze komunistov gradbenega vodstva Jesenice spada med najboljše — na sliki del članov
Posnemanja
vredno
je ena izmed najvažnejših nalog sindikalnega odbora in podružnic
Revolucionarne spremembe glede delitve dohodka in samoupravljanja v podjetju ne smejo vplivati na disciplino in vsklajevanje odnosov med posameznimi edinicami odnosno skupnostmi ekonomskih enot. V tako velikem podjetju in tako različnih pogojih dela pride do raznih negativnih tendenc, ki kljub decentralizaciji ne bi smele vplivati na enotnost podjetja. Res je. da je vodenje podjetja težje kot kdaj koli prej, toda res je pa tudi, da se danes skoraj vsak delavec zanima za delavsko samoupravljanje in gospodarsko problematiko in tako je prav. Bije se torej boj med starim in novim, toda zavedati se moramo, da decentralizacija ni anarhija in da gre za poglabljanje delavskega samoupravljanja
V nadaljnjem so sindikalni odborniki na zadnji seji razpravljali o osnutku pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Predlagali so vrsto
koristnih sprememb, ter priporočili, da se na osnovi sedanjega osnutka pravilnika o delitvi dohodka in pripomb, ki so jih dale sindikalne podružnice, sestavi nov osnutek, katerega naj sindikalne podružnice skupno z vsemi člani ponovno predisku-tirajo.
Največ pripomb na sedanji osnutek so dale: sindikalna podružnica gradbenega vodstva Ljubljana, centralni obrati Ljubljana, Gradbeno vodstvo Maribor, Ravne in Jeseni-
misijo za organizacijska, politična vprašanja in komisijo za šport in fizkulturo.
V sekretariatu sindikalnega odbora podjetja »Gradis« so bili izvoljeni:
Janez Zupan, centralni obrati Ljubljana, Lojze Cepaš, centrala Ljubljana, Stane Uhan, gradbeno vodstvo Ravne na Koroškem, Marke ing. Kadunc gradbeno vodstvo Ljubljana, Vlado Čelik, gradbeno vodstvo Jesenice;
Razpravljali so tudi o novem osnutku pravilnika o delu in kom-pentencah obratnih delavskih svetov in svetov ekonomskih enot. Osnutek pravilnika z dopolnitvami pripravi do prihodnje seje sekre> tar podjetja tov. Šurk. Tudi osnutek bo poslan v razpravo vsem sindikalnim podružnicam.
Na seji so razpravljali tudi o skrajšanem delovnem času ter sklenili naj podružnice predhodno pro-nče vprašanja izvrševanja del v nadurah in s tem vzporedno tudi skrajšanja delovnega časa.
Odborniki so na tej seji izvolili sekretariat sindikalnega odbora, ko-
V	komisijo za organizacijska politična vprašanja:
Milan šurk, sekretar podjetja. Stane Uhan, Ravne na Koroškem, Lojze Cepuš, centrala, Polde Torkar, centralni obrati Ljubljana, Martin Kolar, gradbeno vodstvo Ljubljana;
V	komisijo za šport in fizkulfu-ro:
Boris ing. Vede, projektivni biro Ljubljana, Anton Martinšek, centralni obrati Ljubljana. Lado Janžekovič, gradbeno vodstvo Maribor, Drago Mandeljc, gradbeno vodstvo Ljubljana, Janez Zupan, centralni obrati.
Sindikalni odbor je imel včasih težave s sindikalnimi podružnicami, ker ni bilo primernih kadrov, ker so bili funkcionarji malomarni, ker niso čutili potrebe po intenzivnem sindikalnem delu. Zdaj se razmere močno spreminjajo.
Podružnice so postale delovne, funkcionarji, po svojih sposobnostih aktivni. Dejavnost funkcionarjev kot celotne podružnice se odraža tudi navzven.
Da je temu tako, nam potrjuje pismo občinskega sindikalnega sveta Kranj, kateri pravi za našo podružnico v Kranju takole:
»Sindikalna podružnica Gradis Kranj je ena izmed zelo delavnih med gradbenimi podjetji. Ne samo, da se redno sestajajo, ampak rešujejo probleme svojih ljudi bolj odgovorno kot druga gradbena podjetja, predvsem pa kaže pohvaliti, da imajo do posameznih problemov, ki jih rešujejo, tudi svoja stališča.
Težave pa so glede obveščanja in sodelovanja članstva v upravljanju glede, na raztresena področja in majhno možnost sestajanja Vendar sindikalna podružnica te probleme sedaj proučuje in bo v kratkem predložila svoje predloge.«
Sindikalni podružnici v Kranju želimo, da bi se še v prihodu ie tako borila in skrbela zn pravilno in čimuspešneiše gospodarjenje v svojem kolektivu.	L.
MED

I

graaoemstva
Sejem, ki naj si ga ogledajo vsi naši strokovnjaki
Tovariš Rado Šale 5? ’'Atiik, še na
mnoga leta!
Vse štipendiste srednjih, višjih in visokih šol ki še niso predložili potrdil o opravljenih izpitih, obveščamo, da iste najkasneje do 25. oktobra dostavijo v kadrovsko-so-cialni oddelek centrale, ker v nasprotnem primeru štipendij ne bomo izplačevali.
IZ CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE
Sporočamo članom kolektiva, ki so se ali se bodo v tem letu vpisali v razne tečaje in seminarje, da sprejemamo prošnje za vpis v tečaj, le preko edinice v kateri je dotični zaposlen. Prošnji mora biti priloženo potrdilo in priporočilo vodstva edinke.
V soboto 30. septembra je bil v Ljubljani slovesno odprt mednarodni sejem gradbeništva. Ves razstavni prostor razstavišča je za to manifestacijo gradbene tehnike svečano urejen. Gradbeno vodstvo Celje je novo razstavno dvorano že končalo, kar še poveča urejenost Gospodarskega razstavišča.
Sejma gradbeništva se je udeležilo 181 razstavijalcev iz naslednjih držav: Anglije, Avstrije, Danske, Francije, Italije, Madžarske, Zvezne republike Nemčije, Demokratične republike Nemčije, Poljske, Švedske, Združenih držav Amerike in večina naših gradbenih podjetij. Naše podjetje je na medna-
rodnem sejmu razstavilo poleg ostalega tip montažne garaže in prav je, da si tudi to ogledate. Seveda pa si številni obiskovalci na tem sejmu lahko na dokaj strnjenem kompleksu ogledajo zares vse listo, čemur pravimo modernizacija in mehanizacija procesov industrije gradbene operative in gradbenega materiala.
itd., nadalje vsoih vrst strojev, stolpni žerjavi, buldožerji, vibratorji. gladilni stroji, stroji za ome-tavanje itd.
Ostale podrobnosti v prihodnji številki.
Gradbena operativa si lalnki-ogleda vrsto materialov . kot n. pr. vzorci lahkega betona in silikastč-opeke, vzorci raznih gradbenih elementov in prednapetega betona, umetne plošče iz lesenih vlake;.. razni izolacijski materiali, izdelki iz mineralne volne, plastične mase
Naši jubilanti
Fovariš Simon Očko iz gradbenega vodstva Celje je odšel v zasluženi pokoj. Tovarišu Očku se za njegovo večletno sode'ovan'e iskreno zahvaljujemo in mn '>mo še mnogo srečnih let
Janez Škofič bo praznoval 20. X. 1961 svoj pomembni jubilej. Ko smo ga vprašali, kako se počuti, je samo globoko vzdihnil, reči pa ni hotel nobene. Zdi se nam, da je bil malce v zadregi in dejal, da ga pač vsi že predobro poznajo.
Dobremu delavcu in tovarišu iskreno čestitamo ob njegovi 50-let-nici in mu želimo, da bi se še v naprej dobro počutil med nami.
Franc Humer se je rodil 5. X. 1911. Ni imel še 10 let, ko mu je umrl oče in zapustil 8 nepreskrbljenih otrok. Ničesar niso imeli in otroci so morali po svetu. Do dvajsetega leta je služil pri kmetih. Po odsluženiu kadrovskega roka — ga je zanesla pot v Etiopijo. Kot delavec na cesti je trdo delal za tuje izkoriščevalce. V domovino se je
vrnil po vojni in se zaposlil pri našem podjetju, kjer se dobro počuti in je zadovoljen. P.ravi, da so v kolektivu dobri ljudje in da ga v stiski ne pustijo na cedilu.
Dragi Franci, ob Vašem lepem jubileju. Vam iskreno čestitamo in želimo. da še dolgo ostanete med nami in se dobro počutite.
Iskreno čestitamo tudi Ibru Hu-kiču, doma iz Bosne, ki bo 15. X. 1961 praznoval 5-0-letnieo. Tov. Ibro je dober delavec in tovariš ter je že več kot 10 let pri podjetju.
Tudi marljivemu in vestnemu tov. Mihi Zrimšku. upravniku samskega doma pri gradbenem vodstvu Ljubljana, ki je dne 16. IX. 1961 praznoval svojo 50-)etnico, iskreno čestitamo in mu želimo vse dobro.
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega niuži, in očeta Franca Canžka. delavca na sektorju Nove Jarše, se iskreno zahvaljujem Sindikalni podružnici in upravi gradbenega vodstva Ljubljana, za izkazano pomoč in ljubeznivost.
Žalujoča žena z otroki
Cveta Čanžek Partizanska ul. 37
Ni pretirana trditev. VTn ‘e vf^-nia podjetij še vse do
nedavnega posvečala delavcu in njegovemu življenju na
gradbišču in izven podjetja razmeroma malo pozornosti.
Da ne bo nesporazuma: ne gre za tiste splošne in že davno
uveljavljene pravice, ki jih ima pri nas delavski razred.
O tem pač ni dvoma, da je pri nas delavec že davno dobil
tisto mesto v družbi, ki mu gre, z vsemi pravicami, ki mu
pripadajo kot osnovnemu nosilcu proizvodnje, kot nepo-
Udeleženci seminarja za vodje ka-
drovsko-socialnih služb v naših edi
nicah. V sredini prof. Ada Klanjšek,
na desni sekretar podjetja tovariš
Milan Šurk
srednemu proizvajalcu. Toda ne gre za to! Gre enostavno za to, da je prej le malokatero podjetje načrtno skrbelo za življenje delavca v podjetju in v njegovem prostem času. Ce pa so bila podjetja, ki so kaj več naredila za delavca, je vsekakor bilo to prizadevanje premalo načrtno. Kako je delavec zadovoljen na svojem delovnem mestu? Kako živi
v prostem času? Kako se počuti v svoji družini? Kako je z njegovim zdravjem, z njegovim počitkom, kaj ga morda tare in muči? Ali bi lahko dosegel še večje uspehe in Imljši
zaslužek v proizvodnji? Takih in podobnih vprašanj bi lahko našteli še na stotine. In vsako tako vprašanje terja
seveda tudi svoje odgovore, odgovori pa seveda ustrezne ukrepe. Toda podjetij, ki bi te stvari, vsa takšna in podobna vprašanja doslej proučevala načrtno, skorajda z znanstveno natančnostjo, je bilo doslej bore malo.
V Ankaranu je bil te dni uspešno zaključen drugi enotedenski seminar za vodje kadrovsko-socialnc službe na gradbiščih — seminar je bil dobro in skrbno organiziran. Kaj pa so povedali udeleženci seminarja?
Šele lani je življenje delavca, vse njegovo žitje in bitje med proizvodnim mestom in domom, pravzaprav stopilo v ospredje. Z uvedbo kadrovsko-socialnih služb v podjetjih so se stvari hitro obračale na bolje. Tako kot v drugih podjetjih je bilo tudi pri nas, čeprav je ka-drovsko-socialna služba v primeru z ostalimi še vedno v neenakopravnem položaju.
Pred kratkim je bil v Ankaranu v našem počitniškem domu že drugi enotedenski seminar za vodje ka-drovsko-socialne službe na gradbiščih. Na seminarju so se zbrali vsi tovariši in tovarišice, ki vodijo ta pomembni sektor v naših gradbiščih — vseh 10 po številu. Predavatelji so bili izbrani iz vrst strokovnjakov našega podjetja in izven njeg-a, udeleženci seminarja pa so v nekaj dnevih pridobili obilo novega znanja.
O tem, kaj so povedali udeleženci omenjenega seminarja o svojem delu, o problemih, ki se pojavljajo Ba področju kadrovsko-socialnega
sektorja na raznih' gradbiščih in o svojih vtisih na seminarju, pa berite v naslednjih’ vrsticah!
TONE OGOREVC:
Dobili smo slabo dediščino
Tovariš Ogorevc, vodja kadrov-sko-socialne službe v Centralnih obratih, je o svojem delu, o raznih problemih in o vtisih s tečaja povedal tole:
»Še pred nekaj leti je bila kadrovska služba zgolj administrativna zadeva. Kadrovnik — prejšnji personalec — je samo preobračal delavske knjižice in vodil razne evidence o delovni sili. Šele reorganizacija na tem področju je ka-drovsko-socialno službo postavila na pravo mesto. Toda — če se smem tako izraziti — dediščina, ki smo jo dobili, res namreč na večina ljudi do tega sektorja, na gledanje večine na nekdanjega personalen. Danes so stvari sicer že bistveno drugačne, veliko se je že izpremenilo, čeprav bi bilo tudi iluzorno trditi, da je zdaj že vse idealno. Še vedno se namreč tu in tam najdejo posamezniki — na vso srečo jih je vedno manj — ki še vedno vidijo v referentu kadrovsko-socir1 ^ službe nekdanjega nič kaj prev'' priljubljenega personalca. Takšno podcenjujoče gledanje je
še tu in tam zaslediti med določe7 nim delom tehničnega kadru.
Kot sem že rekel, pa se zdaj stvari hitro obračajo na bolje. Vedno več ljudi si je tudi v našem podjetju že na jasnem, da bo lahko dobro delal samo tisti delavec, ki se bo dobro počutil na delu in doma. v svoji družini. Zato je treba načrtno, metodično proučevati človeku in okolje, v katerem živi.
S tečajem sem bil zelo zadovoljen. Zlasti sem pridobil na predavanjih prof. Ade Klajnškove ter prof. Možine. " Mnenja sem, da bi taki seminarji bili že velikokrat potrebni in koristni, saj na njih človek zelo izpopolni svoje znanje.
Glede problemov, ki se bodo v mojem kolektivu v kratkem pojavili z vso ostrino, pa je na prvem mestu vprašanje stanovanj. Zlasti bo pereče to vprašanje za pet naših tehnikov. Ce ne bomo mogli tega vprašanja kmalu zadovoljivo rešiti, se zna zgoditi, da bomo izgubili pet najboljših strokovnjakov v kolektivu.«
IVANKA POGAČNIK: Delavec ni stroj!
Tovarišica Pogačnikova, ki že clolga leta opravlja svoje delo na tem sektorju v Celju, pa je povedala tole:
»Dolgo let je bil personalni referent zgolj administrator, zdaj je seveda že drugače. Zamisli, ki smo jih slišali na tečaju, so seveda idealne, ioda preleklo bo še precej časa, preden bo kadrovsko-sočialna služba v podjetjih dobila pravo mesto in veljavo. V mojem kolektivu se odlično razumem s šefom gradi*, vodstva inženir jem, tovarišem Srečkom Cvahtctom. On gleda na te probleme zelo napredno, žal pa je preveč obremenjen, da bi mi pri delu kaj več pomagal. Toda še vedno se najdejo posamezniki, ki gledajo na delavca kot na nekakšen stroj in ki pravijo (če ne javno in glasno, pa vsaj kje na skrivnem), češ, kaj pa nam je potrebna ta kadrovska služba.
Z mojega delovnega področja bi omenila zlasti vprašanje premestitev, stanovanj in prehrane. Ponekod je s hrano tako slabo urejeno, da jo vozijo na gradbišče s triciklom. Tudi pri nedavnih odpustih
merili postopali tudi precej netaktno.
Na seminarju sem ogromno pridobila. Želim, da bi se taki seminarji ponovili vsaj enkrat letno. So stvari, ki jih na gradbišču sploh ne izveš. Zelo sem vesela, da sem prišla v seminar, kjer je bila snov zajeta zelo obširno in dobro no-dana. Obenem izrabljam to priložnost, da se v imenu vseh udeležen-, cev seminarja zahvalim predavateljem za njihov trud,«
IVAN GAJŠT:
Na tečaju sem veliko pridobil
Tovariš Gajšt, vodja kadrovsko-socialne službe v Mariboru, je o nekaterih problemih te službe povedal naslednje:
»V mariborskem okolišu nam največ težav povzročajo zelo raztegnjena gradbišča, tako da je vedno vsaj polovica ljudi daleč izven Maribora — od Ljutomera, Ormoža, Hajdine, Kidričevega, Ceršaka in Ruš tja na jug do Slovenske Bistrice. Odnosi so se v zadnjem času zelo izboljšali, šef našega gradbišča, inž. Borut Maister, si zelo j*rizade-va, da bi tudi ta pomembna služba ■— poleg tehnične in komercialne — dobila v kolektivu pravo mesto.
V seminarju sem zelo veliko pridobil. Že decembra lani sem na prvem tečaju precej pridobil, tokrat pa še precej več. Vsem predavateljem se za njihov trud lepo zahvaljujem. Tako kot sem snov s prvega seminarja posredoval na delovodje v našem kolektivu, tako bom tudi zdaj vse, kar sem slišal novega v seminarju, posredoval vsemu kadru — od vodilnih ljudi na gradbišču do delovodij. Želim le to, da bi se taki seminarji še večkrat ponovili, saj nam vlijejo novo voljo in dajo spodbudo z.a nadaljnje delo. Večkrat se mi zdi ta ali oni problem skoraj nerešljiv, potem pa, ko dobim trdne teoretične osnove, pa se mi marsikatera težava, prej skoraj nepremostljiva, ne zdi več tako huda.«
MARTIN PIŽENT:
Delavci nam vedno l>olj zaupajo
Vodja kadrovsko-socialnc službe v Obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani, Martin Pižent, je povedal o svojem delu tole:
»Ko sem jjrišel letos z novim letom na sedanje delovno mesto, mi ni bilo ravno lahko. Nisem se še popolnoma vživel v svoje novo delo, pa tudi z okoljem še nisem imel pravih stikov. Zdaj pa je že mnogo bolje. Zelo dobro sodelujem s šefom inž. Brankom Vasletom ter tehničnim vodjo, inž. Sašo Škuljem. Zdaj mi delavci vedno bol j zaupajo, obračajo se name v vseh stvareh, ki jih težijo, tako da me včasih ustavljajo že kar sredi mesta.
Čeprav so se stvari že zelo izboljšale, pa hi bilo treba tej službi dati še več poudarka in ji povečati avtoriteto od vrha navzdol. Mnogi ljudje že razumejo pomen te službe, nekateri pa šc ne.
Glede samega seminarja pa sem mnenja, da ga bo treba še večkrat ponoviti. Tako kot se sestaja tehnični in komercialni kader, tako se moramo zbirati tudi leadroviki. Seminar je namreč pokazal, da razna
tolmačenja o nekaterih vprašanjiK niso vedno ista, zato je potrebno, da se vsaj dvakrat letno pogovorimo o raznih perečih vprašanjih.«
LUDVIK LIHTENEGER:
Nekateri smo se sploh prvič videli
Tovariš Lihtenegcr iz Raven pa je jmvedal tole:
»Zelo lepo sodelujem s tehničnim in drugim kadrom, tako da s te plati nimam posebnih težav. Delavci so zelo disciplinirani in tudi zadovoljni na naših gradbiščih. Ko smo jih pred kratkim nekaj začasno poslali na Jesenice, so jih hoteli tamkaj obdržati še nekaj časa, toda delavci so se raje vrnili v naše gradbišče.
Seminar mi je veliko koristil, predavatelji so bili zelo dobri. Želim, da bi še večkrat izpopolnil svoje znanje na takem seminarju. Vrh tega smo se v Ankaranu tudi osebno zbližali, saj smo se mnogi sploh prvič videli. Med tečajniki smo bili namreč kar trije, ki smo tokrat prvič prišli na seminar — na prejšnjem lani decembra nas namreč še ni bilo.«
LJUBA TARMAN:
Še vedno je bolj upoštevan tehnični in komercialni kader
Delavci na Jesenicah zelo dobro poznajo tovarišico Tarmanovo, saj dela na tem sektorju že skoraj 10 let. Zato so njena izvajanja tem bolj pomembna. Dejala je tole:
»Včasih je bila kadrovska služba močno zajjostavl jena, kot nekakšno nujno zlo ali peto kolo, kot pravimo. Poudarjam jja, da so se zdaj stvari že bistveno popravile. Včasih se mi je jjripetilo, da je delavce jjrišel k meni, nato j*a je odšel še k šefu. Dobil je različna odgovora — jaz sem mu povedala svoje, šef pa drugače. No, zdaj ni več tako, stvari so se sicer že občutno izbol jšale. Seveda pa se kljub izboljšanju še vedno po malem opaža, da je tehnični in komercialni kader bolj upoštevan kot pa kadrovsko-social-na služba. Želela bi, da se tudi ka-drovsko-socialna služba uveljavi na vseh področjih, to sc da doseči le z našim delom in uspehi, ob pomoči našega vodilnega kadra.«
l.P.
ni kaj prida. Mislim odnose, ki jih je imela
delovne sile smo se po mojem mnenju prenaglili in v uckalerih pri-
■Haasar^— ---'^■353
Sklepi III. seje upravnega odk^ra
na centrali podietla v
1.	UO vzame na znanje poročilo o gospodarskem stanju podjetja, katero je podal direktor podjetja tov. ing. Hugo Keržan, s priporočilom, da se ukrepi, ki jih je v zvezi z gospodarsko situacijo podjetja sprejel UO, z vso potrebno natančnostjo izvajajo.
Za neizvajanje sprejetih ukrepov oziroma njih kršitev bodo kršitelji poklicani na odgovornost.
2.	Odobrena kvota 5,000.000 din, katera je s sklepom DS podjetja dana centrali podjetja, se razdeli tako, da odpade na neposredne organizatorje proizvodnje na centrali podjetja 1,476.282 din, na posredne organizatorje 954.296 din, dočim razpolaga ostali kolektiv centrale z 2,244.607 din, katere razdeli po merilih, ki jih sam določi, upoštevajoč pri tem tudi osebje, ki je stalno zaposleno v počitniških domovih.
3.	Ugovor Stevana Milinkoviča, šoferja na gradbenem vodstvu Ljubljana, glede priznanja kilometrine, odnosno pripadajočega osebnega dohodka za čas od 6. 9.
do 50.9.1960, se odstopi v izjavo upravi CO Ljubljana, nakar se na podlagi podanega odgovora prizadetemu ustrezno odgovori.
4.	Predlog UO Centra za izobraževanje glede zvišanja štipendij v tem smislu, da se štipendijski osnovi doda glede na učni uspeh in rok polaganja izpitov gibljivi del, in sicer za srednje šole 8.000 do 12.000 din mesečno ter za višje in visoke šole od 10.000 do 15.000 dinarjev mesečno, se načeloma potrdi s tem, da se natančnejši pogoji gibljivega dela formulirajo v Pravilniku o štipendijah podjetja, ki je trenutno v izdelavi.
5.	Vloga Terenskega odbora ZB Zelena jama, Ljubljana za finančno pomoč se zavrne z obrazložitvijo, ker ne razpolagamo s finančnimi sredstvi v ta namen.
6.	Pritožba Miklavčič Franca, zaposlenega v lesnem obratu Škofja Loka, se ugodno reši s tem, da se prizadetemu izda glede na delovno mesto, katerega zaseda,
ustrezna odločba o razporeditvi na delovno mesto.
7.	Vloga podjetja Ljubljanske opekarne glede nadaljnjega vzdrževanja poslovnih stikov se sprejme na znanje s tem, da se prej imenovanemu podjetju pismeno sporoči stališče našega podjetja s primerno obrazložitvijo glede na pogodbene obveznosti, ki jih ima naše podjetje do ostalih dobaviteljev, kakor tudi na dosedanje poslovne zveze med Ljubljanskimi opekarnami in našim podjetjem.
8.	UO odobri stroške za razstavo gradbeništva, ki bo v Ljubljani, v znesku 5,854.000 din.
9.	UO se strinja, da podjetje najame pri Investicijski banki posojilo za dobo 5 let za nakup dveh hidravličnih bagrov, ki sta že planirana v letošnjem investicijskem programu nabave osnovnih sredstev. Lastna udeležba podjetja pri najemu posojila je 20 “/o.
Predsednik UOP: (Janko Košir)
VEDNO NE SIJE SONCE
Na 5. seji delavskega sveta _ v Kranju je bil sprejet predlog sindikalne podružnice in sprejeti so bili kriteriji po katerih naj bi razdelili del ustvarjenega dohodka. Delavski svet se ni mogel zediniti. Na 4. seji tudi ni prišlo do nobenih rezultatov. Na 5. seji so sklenili, da bodo polovico ustvarjenega dohodka obdržali v rezervi za zimske dneve in hujše čase.
Na izredni seji dne 50. Vlil. 1961 so v odsotnosti šefa spremenili prejšnje sklepe. Na seji 12. IX. 1961 so ponovno razpravljali o razdelitvi še preostalega dela ustvarjenega dohodka. Okoli delitve drugega dela dohodka je bila obširna razprava. Tovariš šef gradbišča inženir Šircelj ponovno apelira na člane delavskega sveta, naj ne hitijo z razdelitvijo dohodka, ker je zima pred vrati. Ponovno so proučili predlog upravnega odbora in predlog sindikalne podružnice, da glede na pomanjkanje del rezervirajo del sredstev.
Nato je predsednik delavskega sveta vprašal posamezne člane, naj vsak pove svoje mnenje o nadaljnji razdelitvi preostalih sredstev.
Predsednik delavskega sveta tov. Sušnik je mnenja, da se naj kljub temu razdeli še del preostalih sredstev.
Vedno ne siije sonce.
V kratkem že druga nesreča
pri delu na krožni žagi na Gospodarskem razstavišču
Prvi ponesrečenec Salamon Anton, tesar, si je 27. junija poškodoval dva prsta. Poškodba ni pustila trajnih posledic.
Drugi ponesrečenec Ferenčak Peter, tesar, pa si je pri delu na krožni žagi 4. septembra močno poškodoval desno roko. Rezilo žage mu je odrezalo dva prsta, palec in mezinec. Posledice: stalno zmanjšana delovna sposobnost.
POLOŽAJ CEPILNEGA KLINA PROTI LISTU ŽAGE
1) PRIMER ;'P0QLED) IZVEDBE PRITRDITVE CEPllNECA KUNA 2.) PREREZ PODtOŽKE MED VODILOM IN CEPILNIM KLINOM 3; POKONČNI PREPET ČEPU NECA KLINA
— denar naj se trenutno zaradi v zelo težavnem
— denar naj se
Tovariš Brank zadrži, ker smo pomanjkanja del položaju.
Tovariš Ovijač takoj razdeli.
Tovariš Svečak — denar naj se takoj razdeli.
Tovariš Kmetec — denar naj se takoj razdeli.
Tovariš Čebašek — z razdelitvijo počakajmo do tričetrletne bilance,
Ing. Šircelj ponovno predlaga delavskemu svetu, naj se z razdelitvijo počaka.
Tudi ostali člani delavskega sveta so za razdelitev.
Nato je bila seja prekinjena in se je nadaljevala 15. IX. 196t ob 9. uri dopoldne. Predsednik je predlagal več stvari, toda z 80 % večino je bil sprejet sklep, da se ves ustvarjeni dohodek takoj razdeli.
Tako je delavski svet gradbišča Kranj uresničil načelo, da delavci z ustvarjenim dohodkom razpolagajo sami — toda pomisliti bi morali tudi na jutrišnji dan.
L. C.
Kako je roka prišla pod rezilo, se po-nesrečen! ne spomni. Ne ve, ald je potiskal ploh k rezilu, ali je s kladivom popravljal vodilno letev. Po izjavi tesarja Simeka, ki je Ferenčaku pri delu na krožni žagi pomagal, in po komisijskem ogledu na kraju nesreče se domneva, da je do nesreče prišlo iz naslednjih vzrokov.
Ferenčak in Simek sta na krožni žagi obdelovala plohe dolge ca. 2,50 m. Žagala sta jih na širino 16 cm. Ti plohi so bili že po eni strani poševno odrezani tako, da je bilo treba poševno odrezani rob pritisniti k vodilni letvi. Ta je bila na rahlo piibita z žeblji na leseno mizo krožne žage. Ploh pa je vodilno letev nekoliko dvigal in odrival. Ferenčak jo je hotel bolj pritrditi, ne da bi odstranil ploh in ustavil krožno žago. Vzel je kladivo in udaril s strani po plohu, da bi ga spravil v pravo lego ob vodilni letvi. Kladivo mu je zaneslo. V zamahu je z roko sunil v tekočo rezilo žage, ki mu je odrezalo mezinec, v istem hipu, ko je hotel reko odtegniti, jo je obrnil, rezilo pa mu je odrezalo še palec.
Potem so stroj ustavili, a bilo je že prepozno.
Ne vemo, ali je domneva povsem točna. Lahko pa ugotovimo, da je bil med drugimi eden poglavitnih vzrokov, ker so opustili najosnovnejši varnostni ukrep, to je, stroja niso ustavili.
Verjetno se je ponesrečenemu zdelo škoda čaca, da bi stroj ustavil in ga znova pognal, kar bi trajalo vsega sku pa j nekaj minut. Težo poeleddc bo nosil ponesrečeni sam,. ker ima poškodovano roko, čeprav se predpisa ni držal, da bi delo čim prej končal.
Ta nesreča naj nam bo ponovem opo min, da tudi najmanjših popravil stroja ne opravljajmo med obratovanjem. S popravilom ali preurejanjem pričnemo šele tedaj, ko se stroj povsem ustavi in umiri. Naj nas ne zavaja, da stroj dobro
Alesreča nikoli ne počiva
Število nesreč po edinicah v avgust« 1961
E d i n i c a	Število zaposlenih	smrt.	Nesreče pri delu tež.	laž.	Nesreče na poti	Skupaj
Ljubljana . . .	.	758	—	i	9	—	10
Celje ....	.	588	—	—	8	i	9
Maribor , . .	. 1035	—	2	5	i	8
Zalog ....		_	—	8	—	8
Jesenice . . .	.	339	—	—	5	—	5
Koper ....	. 212	—	—	1	—	1
Ravne ....		—	—	—	—	—
Kranj ....	.	196	—	—	2	—	2
CO Ljubljana .	.	596	—	2	3	i	6
CO Maribor . .	.	176	—	—	3	—	3
OGP			—	—	3	—	3
Škofja Loka . .	.	155	—	—	3	—	3
Projektivni biro	31	—	—	—	—	—
Centrala . . .	87	—	—	—	—	—
	4837	—	5	50	3	58
poznamo in da na njem že delamo več let, da se nam ne more nič zgoditi.
V zvezi s to nesrečo poglejmo še nekaj stvari, ki vplivajo na vamo delo na krožnih žagah:
Listi krožnih žag za obdelovanje lesa na stavbiŠČih so v mnogih primerih premalo in nepravilno brušeni. List žage, na kateri se je zgodila nesreča, je imel konice zob skoro popolnoma tope in z gornje strani preveč pravokotno brušene. Prav zaradi te toposti zob je bil potreben močan pritisk ploha proti rezilu in obenem na vodilno letev, kar je povzročilo dvig in odmik vodilne letve ter dalo povod za udarec in nesrečo.
Pa še ena stvar, ki jo moramo v tej zvezi podčrtati: krožna žaga, na kateri se je zgodila nesreča-, je bila posllana stavbišču iz SIP v zameno za žago, ki
Grad* ie eden
(Nadaljevanje s 1. sir.)
solidarnem podjetju. Gradis je zato GRADIS, ker je sposoben koncentrirati umske in fizične sile na velikih gradbiščih na enem mestu, ker je sposoben industrializirati gradbeništvo, česar pa razdrobljeno na obrtniški proizvodnji zasnovano podjetje nikakor ni zmožno. Zato zaslužijo vse take težnje najostrejšo obsodbo.
In dalje. Vse to se kuha le o glavah nekaterih, medtem ko kolektivi o tem ničesar ne vedo niti niso take ideje zrasle na njihovem zelniku, kvečjemu če niso z de-magoškimi besedami uspeli spodbuditi najzaostalejših teženj o kolektivih z obljubami o gradovih v oblakih. Vsem nam je jasno, da je moč doseči boljše zaslužke in večji dohodek le z modernejšo in produktivnejšo proizvodnjo, ki pa o obrtniških podjetjih in v razdrobljenosti nima nikakršne perspektive.
Seveda pa je treba postaviti odnose med edinicami tako, da bo vsaka izmed njih spodbujena k razvijanju produktivnosti in boljšemu gospodarjenju. Tudi to je jasno, le skupnih prizadevanj je treba, da bi to dosegli.
Znova pa je treba ob osem tem naglasiti, da terja demokratizacija odnosov pri Gradisu trdno delovno disciplino in da demokra-c nikakor ne moremo zamenjavati z anarhistično neposlušnostjo predpostavljenim. Samo, če bomo disciplinirano izpolnjevali navodila nadrejenih, spoštovali nared-be organizatorjev proizvodnje, je moč doseči tudi večji dohodek.
Disciplina v izpolnjevanju in demokracija v odločanju, to je geslo, ki še zdaleč ni zastarelo, temveč bistveni pogoj napredka.
jo je stavbišče poslalo v popravilo. Žaga ni bila tako urejena, oz. po svojem videzu ni kazala, da jo prišla iz skladišča, kjer stroji počivajo in skozi katero gredo v popravilo.
Zato naj se v bodoče tudi krožnim žagam glede vzdrževanja posveča več pozornosti in naj se nezadostno urejenih im opremljenih krožnih žag ne pošilja na stavbišča. Vse dotrajane dele stroja in zastarelo zaščitno opremo je treba popraviti ali pa zamenjati.
Zaščita krožne žage
Tudi pri dobro izvedeni zaščiti krožne žage se lahko pripeti nesreča. Statistika dokazuje, da ni vedno kriva nesreče sama krožna žaga, ampak da je dosti krat vzrok neizkušenost, večkrat pa tudi malomarnost tistih, ki na krožnih žagah delajo. Vendar pa je pri urejeni zaščiti krožne žage nevarnost dosti manjša. Zato je, da bi preprečili številne nesreče, zaščita krožnih žag obvezna.
Zavarovanje krožne žage naj bo tako, da ni možno z roko priti v dotik z rezilom drugje kot s spodnje smeri v smeri žaganja. To zavarovanje dosežemo z dvema preprostima napravama, to je s copiinim klinom in zaščitnim okrovom (kapo).
Cepilmi klin ima dve nalogi: prepre-čuje, da bi les žago stiskal im varuje tisto polovico žaginega zobovja, ki se premika od spodaj navzgor. Ti zobje namreč lahko zgrabijo les in ga z veliko silo vržejo naprej. Zato mora imeti ce-pilni Min tako obliko, da se čimbolj prilega listu krožne žage, da je krivina čimbolj vzporedna z zunanjim krogom zob. Cepilni klin naj bo nekoliko debe-
lejši od rezila krožne žage in tako izcie lan, da se lahko pomika v obeh sme reh, vodoravno in navpično. Ako se na enem stroju uporabljajo Usti krožnih žag zelo različnih velikosti, moramo imeti tudi različne cepilne kline (večje in manjše). Ti klini se razlikujejo po veli kosti, debelini in po radiju. Cepilni fclin mora biti tako visok, da sega do gor njega kroga zob, od rezila pa sme biti oddaljen 1 cm.
Zaščitni okrov (kapa) zavaruje ves del rezila žage. Dvignjen je le toliko, kolikor je potrebno za debelino lesa, ki ga obdelujemo. Nikdar pa ne sme biti dvig njen čez zunanji krog rezila. Odstraniti pa ga smemo le v izjemnih primerih vendar moramo takrat poskrbeti za druge varnostne ukrepe. Poleg tega ščiti okrov cirkularista pred žagovino, ki jo meče Ust žage.
Zaščitni okrov ne sme biti prevelik. Zavarovanje je učinkovitejše, če sta velikost in obiika prilagojeni žaginemu listu, širina odprtine pa naj ne presega 5 cm. Dist krožne žage pa moramo zavarovati tudi pod mizo, tako da med obratovanjem ni mogoče priti z njim v dotik.
Žago moramo vsakokrat ustaviti, brž ko prenehamo delati. Prazno vrtenje je skoraj neslišno in predstavlja veliko nevarnost. Pogonsko stikalo bi morale biti, kadar stroj ne obratuje, zaklenje no, da nepoklicani stroja ne more spra viti v pogon in povzročiti nesreče. To se v praksi pri nas še ne izvaja, vendar bi trii ta ukrep potreben, posebno na odprtih stavbiščih, kamor lahko pridejo tudi nepoklicani.
J. S.
PLANSKI BAROMETER - AVQUST 1961'
EDINI l C A	REAUZACI7A NA 1 ZAPOSLENEC A 00 1-1 00 OBRAČUN. KESE^ V MIL70NIH ■			REALI7ACI7A PLANA 0%	-	SOI	1003 i ’i i 1	,	,	,	,		PLAN V MILTON.	4 NAD PlAkl- -POD PLAN. .
L9UBL7ANA	1,45			56 7		? 540	
	%C?			,			
MARIBOR	1.41			51 X		9 150	-4 %
	V!-'.			■-			
CEE7E	1.08			65 '4		1 100	♦ 15 X
	1,17	'				!		
7ESENICE	1,30			60 \		850	* 28 ’i
	•i.ce ■	■'v' :iv:		:			
KOPER	1.45			56 ‘		650	- 6 %
	1,54			1!			
17. OKOLICA	0,97			50 7.		645	-7 X
	1,02						
RAVNE	.1.23			60 "4		580	-10 X
	1,33						
KRAN7	1,36	|	74 7.				550	+ 32 3
	1,95			'			
.CJRADIS"	1,30			59 7.		9 045	+ 12 %
	1,39						
J BELO - PLAN j ČRNO reajuacija							
Nekaj pripomb:
Gradis kot celota je 12 dni pred planom, povprečna produktivnost se dobro sklada s planirano dinamiko.
Gradbeno vodstvo Ljubljana je iz +4°/o nad planom v juliju, prišlo za 4% pod plan. Produktivnost močno zaostaja od planirane, verjetno še vedno zaradi neurejenih odnosov z investitorji na nekaterih objektih.
Gradbeno vodstvo Celje je zvišalo plan iz + 11 °/o na +15°/o. Storilnost je pozitivna in v primerjavi z julijem v minimalnem naraščanju.
Gradbeno vodstvo Jesenice — prekoračitev plana je ostala na isti ravni kakor v juliju, prav tako pa kaže tudi storilnost ugodno sliko.
Gradbeno vodstvo Ravne z —8°/o v juliju so prišli na —10 "/o pri planu, storilnost je pa pozitivna, kakor v preteklem mesecu.
Gradbišče Ljubljana — okolica je prišlo pri planu iz + 0,4®/o na — 7 °/o. storilnost je pozitivna in minimalno narašča.
Gradbišče Koper je prišlo pri planu z —5% na — 6 °/o, storilnost je pozitivna in enaka kakor pretekli mesec.
Gradbišče Kranj. Ugodno stanje iz prejšnjega meseca je ostalo, prekoračitev plana je za 3 0/o padla, produktivnost je pa minimalno narasla.	/
Na splošno se vidi, da večina edinic plana ni dosegla. Ker je prO' cent odstopanja sorazmerno majhen, smatramo, da je čutiti vpliv počitnic, razen na Ravnali, kjer je vzrok ustavitvi nekaterih gradenj.
Produktivnost kaže zadovoljivo sliko, razen Maribora, ki bo moral nujno urediti odnose z nekaterimi investitorji.
Žal v tem »barometrskem« prikazu ne moremo podati rezultato< tudi za naše obrate, ker nam jih ne morejo pravočasno dostaviti.
Ing. Dragovan Sever
Z GRADBIŠČA ZALOG
0
Vsak mesec izide naš »Gradisov vestnik* bogato ilustriran in poln vesti z najrazličnejših gradbišč in obratov, le o naši dejavnosti ni dosti slišati tako, da si je težko predstavljati, kaj sploh delamo. Edino v primerjalnih tabelah o doseganju plana, ustvarjanju realizacije in dohodkov in v podobnih sestavkih nas omenjajo.
Vendar pa mislim, da so objekti, ki smo jih zgradili, ali jih še gradimo, le toliko zanimivi, da jih je treba omeniti. Z dograditvijo hladilnice sadja, moderne klavnice in mesne industrije ter perutninske farme, ki so po tehnološki plati prvenci pri nas in zato izredno za-nimiv.i objekti, nam je pričelo lani v Zalogu dela primanjkovati, medtem ko stavbno vodstvo Ljubljana ni zmoglo vseh naročil.
Tako smo od njih prevzeli v izvršitev gradnjo moderne opečne tovarne »1NDOP« v Podutiku pri Ljubljani. Tovarna se sestoji iz več objektov, ki tvorijo skupaj organsko celoto, in sicer: glavno obratno poslopje, kjer je strojnica za izdelavo surovih izdelkov, umetna sušilnica in tolenska peč, objekta, kjer so delavnice, garaže, trafopo-staja, skladišče vnetljivih tekočin in upravno poslopje. Poleg tega je bilo treba izvršiti rekonstrukcijo ceste proti Brdu, napraviti dovozno cesto in most preko Glinščice ter plato ob tovarni, s čimer se je opekarna povezala z zunanjim svetom. Napraviti je bilo tudi treba dovod elektrike, vode in telefona ter izvršiti potrebno kanalizacijo in drenažo za odvajanje.
Iz gradbenega vidika najzanimivejši objekt je glavno obratno poslopje ' v tlorisni izmeri 128,09 X X 32,20 m. Glavni nosilni elementi so stebri na točkastih temeljih piramidaste oblike. V prečni smeri je troje stebrov, ki nosijo dvojno železobetonsko predalčno strešno konstrukcijo. Srednji steber je kot podpora, ki nosi dvoje predalčij v prečni smeri razširjen, vpet v temelj in prevzema vse horizontalne sile v prečni smeri, medtem ko sta oba zunanja stebra vpeta v isti smeri v temelje le členkasto. V vzdolžni meri so stebri povezani z vzdolžnimi kontinuirnimi vezmi, s katerimi tvorijo torej okvire. Dvoje dilatacij deli stavbo v vzdolžni smeri na tri enake dele. Preko železobeton-skih strešnih predalčij so montirane železobetonske lege, ki nosijo 5 cm heraklitne plošče in lesene letve, na katere je pritrjen valoviti salonit. Strešna predalčja, težka okoli 5,3 ton. smo tukaj prvič montirali z bagrom UB 1, kar se je prav dobro obneslo.
S tehnološkega vidika je ta opekarna bolj zanimiva kot z gradbenega. Tovarna ni sezonskega značaja in bo obratovala skozi vse leto. Delo je od izkopa gline z bagrom pa do finalnega izdelka do deponije gotovih izdelkov po večini mehanizirano. Glina potuje od izkopnega in nakladalnega bagra z vagoneti, ki jih poganja derezina v strojnico, kjer jo stroji predelajo v gotove surove izdelke. Ti potem potujejo skozi umetno sušilnico na posebnih vagonetih, in sicer tako počasi, da so ob izhodu iz sušilnice že pripravljeni za peč. Jasno je, da je hitrost pomikanja skozi sušilnico pri polnih zidakih pri enaki intenziteti sušenja manjša kot na primer pri votlakih. Zato ima sušilnica več ločenih tunelov, ki zahtevajo za vsak artikel drugačen režim sušenja. Suhi surovi izdelki gredo nato v tunelsko peč.
Ker je v opekarski industriji v Sloveniji to prva tunelska peč, je treba opisati princip obratovanja. Pri nas poznamo kot najbolj primitivne peči kope. V njih vlagamo izmenoma opeko in gorivo, dokler kope ne napolnimo. Nato opečne izdelke žgemo. Dovod zraka reguliramo večinoma po občutku, da dosežemo primerno temperaturo. Tudi potrebna doba žganja se običajno
POPRAVEK
V zadnji številki »Gradisovega vestnika« smo pod naslovom »Nevestnost pri izpolnjevanju obrazcev« objavili in grajali uslužbenko O. B. iz Kranja zaradi nevestnosti pri izpolnjevanju Vprašalne pole. Na njeno intervencijo pa se je izkazalo, da je kočljivo pripombo »peš po stopnicah« pripisal njen sodelavec M.
Pripomba je bila napisana v šali, ter se ji storilec tem polom opravičuje.
ugotavlja po barvi vročih opečnih izdelkov in se temu primerno že pri vlaganju pazi na količino vloženega goriva. Zaradi neenakomernega vleka, do katerega pride nujno, če so kope polno vložene, so tudi izdelki zelo neenakomerno žgani. Zunanja stena kope se običajno po izvršenem žganju odstrani, kadar pa je konstantno zidana, se preimenuje v komorno peč. Leta deluje v principu na isti način kot kopa. Rabimo jo večinoma za žganje poizkusnih vzorcev in za finejše izdelke ter klinkerje.
Najbolj razširjena je pri nas Hoffmanova krožna peč. Pri tej se običajno vlaga surove opečne izdelke in kurivo izmenoma kot v kopah, nato pa se dostop zazida in prične z žganjem. Dim in izgoreli plini se odvajajo po posebnih kanalih, navadno v visok tovarniški dimnik, s katerim se doseže primeren vlek. S zaporami dosegajo, da se vrši proces žganja le na določenem odseku z dovajanjem goriva, skozi odprtine na vrhu peči pa se regulira temperatura in čas žganja. Po končanem žgalnem procesu v enem odseku se usmeri plamen na sosednji odsek, medtem ko preide prvotni v fazo ohlajanja. Tako ogenj stalno potuje. Pred njim se suhi surovi izdelki vlagajo, za njim se ohlajajo in kasneje izvažajo kot gotova roba. Včasih je uhajalo ogromno toplote neizkoriščene v tovarniški dimnik, medtem ko so se posebno za mraz občutljivi surovi izdelki sušili izključno na zraku. Sčasoma so pričeli to neizkoriščeno toploto z ventilatorji usmerjati v umetne sušilnice. Tako so pospešili pripravo suhih izdelkov za peč. Zaradi razgibane izgradnje po vojni in zato velikega povpraševanja po opečnih izdelkih, se je z najrazličnejšimi ukrepi pospeševala hitrost krože-
nja ognja v krožnih pečeh in s tem kapaciteta opekarne. Istočasno se peč ni mogla nikdar dovolj ohladiti. uiti pri vlaganju, kaj šele pri praznjenju, kolikor je niso hladili z ventilatorji.
Pri tunelski peči ogenj miruje, pač pa potujejo opečni izdelki, na posebnih s šamotoin obloženih vagonetih v strnjeni fronti tako. da tvori Samotna obloga vagonetov »dno« tunelske peči. Princip je isti. kakor je že prej opisano sušenje v umetni sušilnici. Vlečni mehanizem pomika vagonete s surovimi opečnimi izdelki skozi peč v tempu, ki je potreben, da se proces konča. Zaradi menjanja lastnosti gline v posameznih plasteh in različnega asortimenta izdelkov zahtevajo te peči izkušene upravljavce, ki poznajo temeljito lastnosti gline. Zato smo zelo radovedni, kakšni bodo rezultati in uspehi, ko prične tovarna s poizkusno proizvodnjo.
Tunelska peč mora praviloma stalno obratovati, ker ji vsaka prekinitev rapidno krajša življenjsko dobo. Ta podatek postavlja sušilnico pred nalogo, da pripravi na zalogo dovolj surovih izdelkov, si-ser morajo nastopiti zastoji, ki iih diktira sušilnica kot ozko grlo. Nadalje je potrebno obsežno skladišče suhih surovih izdelkov, da ne pri''e do zastoja ob nedeljah in praznikih ali ob neugodnem vremenu, ko sc razen žganja vse delo ustavi. V enaki meri je važno, da se notranji prevozi nikdar ne ustavijo, posebno ker v primeru zastoja ni mogoče organizirati uspešnega transportira-nja opečnih izdelkov na kak primi-tivnejši način.
Vsak začetek je težak in pri nas v Sloveniji je ta opekarna prva docela mehanizirana s tunelsko pečjo.
Inž. Tone Pogačnik
&0Jbacija
Pretekli mesec je centralni DS odobril športnim organizacijam in aktivom o naših kolektivih precejšnjo osoio denarja kot pomoč za uspešnejše delo na športnem polju. Tudi sindikalni odbor je prejel lepe milijončke, katere je razdelil sindikalnim podružnicam na podlagi dostavljenih in potrjenih spiskoo o plačani sindikalni članarini.
Vsote denarja niso majhne. Le za kaj ga bodo porabili?
Dosedanje izkušnje nam gouore, da so bile nekatere podružnice o pretekli dobi zelo slabi gospodarji, kljub o redu pobrani članarini in še precejšnji dotaciji od strani podjetja. Dogajalo se je, da je nekaterim zmanjkalo denarja za novoletno jelko, drugim za kritje tekočih potreb itd. Skratka, bili so o finančni stiski!
Kaj pa dotacije — za kaj so porabili ta denar? Odgovor je običajno zelo hiter: »Za kulturo in prosveto.*
Če pa smo pogledali izdatke za kulturo in prosveto v blagajniški knjigi, pa vidimo zelo majhne zneske. Ta denar je šel o glavnem za izlete, kar še vedno ne predstavlja kulture in prosvete in še to celo le za nekatere člane kolektiva. Vprašati se moramo, ali je to prav?
Ne, nikakor ne! Dotacija se naj porabi za druge nujnejše potrebe — ne pa za izlete Ali ne bi bilo bolje, da se obnovijo knjižnice? Da se nudi pomoč — ne miloščina ponesrečencem ali družinam. Ali ne bi mnogo pomenilo, da redno obiskujemo v določenih razdobjih bolane n bolnišnicah, zdraviliščih ali doma. Novoletne jelke naj bodo organizirane za vse otroke članov kolektiva in ne samo za »najbližje*. Zelo lepo bi bilo, če bi enkrat na leto — morda za staro leto — zbrali vse še živeče upokojence in invalide, ki so šli o pokoj ali so se ponesrečili pri »Gradisu*. Ob tej priliki bi priredili skromen prigrizek in šibkejšim primaknili kakšen tisočak.
Prav bi bilo, če bi se spomnili vsaj enkrat na leto tudi krvodajalcev. Zelo lepo in priporočljivo bi bilo. če bi poslali v naše domove na sindikalne stroške socialno šibke člane kolektiva ah njih člane.
7,a vse to pa so potrebna finančna sredstva. Morda ne bi bilo napak, če bi črpali za to prav dotacije, katere so prejele podružnice.
Jože Lorenčič
Skupina delavcev z gradbišča »Indop« — Podutik, v sredini nadzorni
tovariš Žnidarčič
Tokrat se vam predstavljamo iz Hrastnika. Od desne preti levi Ivan Kovaček. Ale Kosoverovič, Husuija Doklšč. Joža Ceh in Ajko Mujegič
Kdo ima prav?
Vsi dobro vemo, da je človek najbolj občutljiv pri žepu. Zato bi hotel o tem nekaj spregovoriti. Gre za bivši Strojno-inventarni park. ki se po zadnji reorganizaciji imenuje »Mehanizacija« ter je v sestavu Centralnih obratov. Oddelek se deli v tako imenovano »Težko me-hamzaci|o« in »Evidenčni oddelek« osnovnih sredstev.
Nekdo trdi. da sodi evidenčni oddelek direktno pod knjigovodstvo osnovnih sredstev centrale podjetja Drugi zopet trdijo, da sodi k mehanizaciji CO Ljubljana.
Meni osebno je jasno, da spada celotna mehanizacija pod UCO že zato. ker dobiva »višek dohodka« osebje oddelka mehanizacije le tedaj, ko ga dele CO. Ker pa je pokazala polletna bilanca negativen uspeli pri CO bodo zaradi tega ostali na cedilu vsi iz pisarn oddelka mehanizacije.
Okrog tega, h komu kdo spada, se vrtimo že polnih osem let — odkar sem pri podjetju in žal ugotavljam, da smo »nujno zlo pri hiši«.
Ali ni nikogar, ki bi se hotel malo več ukvarjati s tem oddelkom, mu posvetiti več pozornosti in preštudirati ter postaviti tako organizacijo, ki bo koristila podjetju in skupnosti?
Vemo da z osnovnimi sredstvi ne smemo ustvarjati drugih dohodkov — kot tistih, ki so potrebni za kritje obveznih dajatev skupnosti, za sklade in kritje režije.
Slab uspeh v prvem polletju lasno dokazuje, da so bile najemnine za stroje izračunane tako, da ni bilo mogoče kriti niti teli obveznosti, ker so naglašali. da z osnovnimi sredstvi oddelek ne sme izkazovati presežka.
Ali je potem pravilno, da ostane to osebje izključno na skromno od-
merjenih tarifnih postavkah, kljub vsemu prizadevanju, da bi doseglo iu prekoračilo plan? Pri težki mehanizaciji je bil plan prekoračen, ni pa bil kljub prekoračenju ustvarjen dohodek, ki bi opravičeval kakršnokoli delitev.
So temu krivi uslužbenci oddelka, ki so se toliko borili za ustvarjeni plan. da so podnevi zaposlili stroje pri edinieah podjetja, ponoči pa pn tuiili koristnikih? Je murda krivda na uslužbencih evjdgpčfjega oddelka mehanizacije ki z . istim osebjem opravlja v zadnjem Jetu s 5Q(>0 karticami več kot v prejšnjih letih? Po mojem mišljenju ne, zato je iskati vzroke drugje!	1
Če že vemo, da z osnovnimi sredstvi ne smemo ustvarjati dobička, potem tem ljudem pri sedanji organizaciji nimamo kaj deliti.
Na drugi strani pa vemo, da Stroje izkoriščajo edinice, ki prav gotovo pri sedanjih najemninah ustvarjajo dohodek. Ker je tako, bi bilo umestno, da bi osebje, ki ima v našem oddelku opravka s stroji in drugimi osnovnimi sredstvi, ki so po uredbi o upravljanju z osnovnimi sredstvi dana podjetju v upravljanje — participiralo na presežku centrale, kot je to pri drugih gradbenih podjetjih v Ljubljani.
Navsezadnje: Kdo ima prav?
A. Vovk
»Gradisov vestnik* izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredi niški odbor. Odgovorni urednik Loize Ccpuš. — Piska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. —> |/lia|a mesečno.

• ______
|	-Xv--v^v.v.
:^"v
"1
Ili


i
Tekma je končana, sedaj pod prhe in na slastno kosilo, ki ga je na gradbišču Koper pripravil tovariš Čanadi
Jeseniški kegljači so se letos najbolj izkazali, zato so veseli zaslužene zmage in pokala
Zmagovalna ekipa v ženskem kegljanju gradbenega vodstva Ljubljana: Zgoraj Bergantova, Erjavčeva in Remčeva, spodaj Gozdnikarjeva Slava
Izven konkurente — strelke iz gradbenega podjetja »Tehnika« Ljubljana in naši strelci, pred težavno preizkušnjo?
Ankaran je v času tekmovanja sprejel 350 športnikov. Del članov kolektiva posluša otvoritveni govor
Le poglejte tovariša Janžekoviča, kako junaško tolče po žogi... lepo je bili mlad
Direktor podjetja tovariš ing Ker-žan je dober šabisf — toda tokrat mu je spodletelo
V zaliv pristanišče Gradisa je prispela »flota« gradbišča Koper, vkrcala ribiče in ujeli so taaanke ribe?
Tudi to je šport — pravijo Mariborčani
čPiPill
il:l
I.


, V ; -v v



v.-.... x
—W;^:'
lil
I V:: .
ŠPORTNE IGRE SINDIKALNIH AKTIVOV GRADISA
Iz leta v leto več kvalitete
Na letošnjih igrah 58 ekip z nad 300 tekmovalci — Ankaran je gostoljubno sprejel udeležence — Prehodni pokal »Gradisovega vestnika« že drugič za Centralne
obrate Ljubljana
Letošnje Gradisove športne igre ki postajajo med sindikalnimi lahko kvalitetno precej napredovali. To velja zlasti za ekipo GV
kolektivi delovnih enot iz vse Slovenije že kar tradicionalne, so bile Ljubljana.
Rezultati finala: Maribor
letos organizirane precej pozno, skoraj na robu jesenske sezone. To . pa organizacijskega štaba ni nič motilo, zakaj vodstvo tekmovanja se je odločilo prirediti ta dvodevni"športni dan na obali slovenskega Jadrana, v Ankaranu in Kopru. Res dobra zamisel, združiti koristno s
Koper
2:0, G V Ljubljana : Maribor 0:2, GV Ljubljana : Koper 2:1.
Vrstni red: Maribor 2 točki, Ljubljana 1. Koper 0 točk.
NOGOMETAŠI
prijetnim, saj so se številni udeleženci, poleg tega, da so z vso vnemo _______
GEZ MERO »BORBENI«
tekmovali, tudi naužili morja in oddiha v prijetnem okolju. Skratka, prav ob teh igrah lahko govorimo o športni rekreaciji, ki je našim delovnim ljudem nujen in sestavni del njihovega življenja.
Kot običajno, so nogometaši tudi na teni tekmovanju pokazali izredno zagrizenost, ki pa je prešla na nekaterih tekmah že meje prave športne ravni. Ni odveč pripomniti,
--------—----------------------------------------------------------------- da sta nam tekmi med GV Ljubljana in Škofja Loka ter med Ma-
Petek, ob 11. uri dopoldne. Ob di- balinarji skrbno uredil balinišče, riborom in GV Ljubljana ostali ne-rekciji se zbirajo številni udeleženci šabisti so si pripravili v senci ši- koliko v slabšem spominu. Na prvi iz ljubljanskih delovnih enot in ča- rokih krošenj dreves na vrtu po- od omenjenih tekem je bil poško-kajo na avtobus. Že pripeljeta oba eiiniškega doma Izvršnega sveta dovan eden od igralcev Ljubljane zelena, prostorna avtobusa pod iz- LRS mize s šahovskimi deskami ter in so sc s svojo : borbenost jo« izka-kušenimi rokami šoferjev Petra arnobelimi figurami, tov. Leben pa za/i Škofjeločani. V naslednji tek-Illadeta in Žo-ntarja in brž smo je s svojo »brigado« namiznoteni- J11' pa so prav tako zunanjo podo-krenili na pot proti Kopru. Sonce škili igralcev uredil vse na Debe- oo pokazali Ljubljančani, ki so si je že kar prijetno pripekalo in lem rtiču. Vse to je terjalo precej privoščili preveč prekrškov nad obetalo se je zares lepo vreme, prizadevanja, kar pa se je kasneje svojimi, tehnično zelo izdelanimi Po dve in polurni vožnji smo pri- ob tekmovanju lepo obrestovalo, nasprotniki. Vse preveč je bilo br-siiali ob Gradisovem počitniškem Tekme so potekale brez zapleti ja- canja po nogah, odrivanja ter mno-domu v Ankaranu.	jev in motenj. Zato vsem tem skrb- 8m nevarnih prekrškov, kj se jih
»Pojdimo se kopat«, so si mnogi nim delavcem, ki so vrh tega še bodo morali vsi nogometaši nujno takoj zaželeli, a vendar je bilo tre- opravljali funkcije sodnikov in za- odvaditi. Svoj delež pa so doprine-ba nekoliko počakati. Vodje posa- pisnikarjev ali pa celo tekmovali, sli tudi »iivožje v črnem« sodniki.
meznih enot so morali razporediti polno priznanje! vse tekmovalce na posamezna Prenočišča in šele potem je bilo čas misliti na razvedrilo. Tu se je najbolj izkazal vodja ekipe iz Maribora tov. Janžekovič, ki ni šel prej
ODBOJKARJI NA AKORD
ki so nastopali sicer »v civilu« niso bili kos svojim nalogam. Če bi poizkušali v kali zatreti grobo igro, bi turnir nogometašev potekal v mnogo lepšem redu.
Izjema so seveda nogometaši Maribora. ki so pokazali igro. skoraj
' jih
Pokrovitelj tov. Gabrijelčič odpira športne igre
TOVARIŠICE, TOVARIŠI
ŠPORTNIKI!
Čast mi je, cla vas kot pokrovitelj teh velikih športnih tekmovanj prisrčno pozdravljam na obalah sinjega Jadrana. Danes, ko smo se ponovno zbrali na tradicionalnih športnih prireditvah podjetja »Gradis* vam o imenu sindikalnega odbora, uprave podjetja kot o imenu vašega gradbišča želim dobrodošlico ter p plemenitih športnih tekmovanjih čimveč uspeha, veselja in razvedrila.
Ne bi želel na dolgo in široko govoriti o pomenu športa za našega delovnega človeka, vendar bi rad poudaril le to, da danes, ko gre naša država po poti ose hitrejše mehanizacije in avtomatizacije, postaja šport naravnost imperativna nujnost, saj lahko le načrtna telesna vzgoja ohrani v človeku naravno ravnovesje med umskimi in telesnimi sposobnostmi. Šport je torej neogibna potreba, da bo človek ostal zdrav, svež in močan in da bo kos vsem naporom ki jih od njega terja vsakdanji tempo življenja in vsi napori v proizvodu ji.
Sprostitev in razvedrilo sta našemu človeku nujno potrebna, zalo le smelo naprej.
S lem vas še enkrat ose skupaj lepo in toplo pozdravljam ler vam med tekmovali ji želim mnogo športnih uspehov
Športni zdravo!
(Govor tovariša Gabrijelčiča ob otvoritvi športnega dne).

^_____ Če bi primerjali tekmovanje od-
spat. dokler ni bil poslednji tekmo- bojkarjev z delom »na akord«, po-	.
valeč preskrbljen. Uvodne formal- tem bi rekli da so bili le-ti najučin- enakovredno enajstericam, ki nosti so bile hitro končane, oba kovitejši. Svoje tekmovanje so za- srečujemo na različnih rednih repu-avtobusa pa sta se vrnila nazaj v čeli v soboto zjutraj in ga opravili bliskih tekmovali jih. Vrh tega so Ljubljano po naslednje tekmovalce, že isti dan do opoldanskih ur. Na- zelo disciplinirani, na igrišču ne
škili ekip. vsaka s 6 tekmovalci v borbenih igrah, nato pa 4-članske ženske ekipe v enaki disciplini. Ko so imeli pri moških Centralni obrati .............................. 213
mumm	pipas-r
službi lastnih prevoznih sredstev^in in pa mlade igralce GV Ljubljana, vodje Janžekoviču, ki so ga poslu- 8'je ter tako osvojili prvo mesto, tako zaradi tega ni bilo težav.	Le-ti so se tudi uvrstili v finale, šali na vsak migljaj. Zato , lahko	^,'jT vse ollč
ekipe pa so bile slabše. V ženski konkurenci je nastopila favorizirana ekipa centrale, poleg nje pa še GV Ljubljana in jeseniče. Tu je
bila glavna" skrb tovariša Cepuža se zagrizeno borili med seboj ekipi senice z. 2:0. Ljubljana pa šele po I1''0 tekmovanje še zanimivejše, za-
_________ ________ _____ Le-ti so se tudi uvrstili v finale, šali na vsak migljaj. Zato lahko solidna rczuit
V velikem vrvenju smo opazovali hkrati z žilavimi Koprčani. Finale rečemo, da si je Maribor zasluženo pi Ljubljane in c ja, vse os a . delo pripravljalnega odbora. Kako je bil prav razburljiv. Izkušeni Ma- priboril prvo mesto v nogometu.	'bc f*8 ?°-iV'iV'C'c
urediti vse potrebno za primerno	riborčuni so res da premagali oba na-	V predtekmovanju	so nastopile	konkurenci je nast pila c	-
bivanje nad 320 tekmovalcev, nji-	sprotnika in si priborili med prvimi	ekipe Jesenic, Zaloga.	Ljubljane in	88 o^.P8 ceni rale, poleg nje pa
'	■ o- —1::	=- organizatorjev, je	od vseh panog pokal, tembol j pa sta	Škofje Loke. Zalog je	premagal Je-	v.\ Ljubljana m Jesenice, in
mstnnile Konkurenci je nastopili
- ‘kipa centrale, poleg nje pa še
hov ih" vodij in organizatorjev, je	od vseh panog pokal, tembolj pa sta	Škofje Loke. Zalog je premagal je-	>■.' Ljubljana in	jeseniče.	lu je
bila davna skrb tovariša Ceptiša se zagrizeno borili med seboj ekipi senice z 2:0. Ljubljana pa šele po	.	:
in upravnika doma, tov. Kirna. Skd-	Kopra in GV Ljubljana. Ta tekma	podaljšku s Škofjo Loko z 1:0. V	k8J ^ “1 ,Jie u/j “ ^	z-fdnie’
raj bi zmanjkalo prenočišč, saj na-	je bila najzanimivejša, zakaj edi-	finalu je imel Maribor z žilavo	'a‘ zc,aJ Ljubljana,	vse do	za cm je-
ni os ti ti 339 ljudi ni igračka. iVven- na se je končala s tremi igranimi enajsterico Zaloga precej dela in g8 >ncta- . la j)a J® DU ?al<*'11‘®n-
SKaSKfiS SSSS-SB SHSEfties SšE
Ankaranu ter bližnjih domovih borba od točke_ do točke in sc je 3:0. medtem ko se je končala tek-	„S°n
nekaterih drugih podjetij, namiz- v tem nizu končala z njihovo zrna- ma med Ljubljano in Zalogom noteniški igralci in ostali pa v po- go 19:17. V odločilnem tretjem ni- zmago Zaloga 3:1 čitniškem domu Rdečega križa na zn so bili Ljubljančani prisiljeni Debelem rtiču.	nekoliko spremeniti sestavo ek;pe
Ko je bilo vse to urejeno, so se in kaj kmalu so si priborili lepo piepustili božajočim valovom do- prednost ter končno zmago z 2:1. kaj toplega morja in skoraj žgo- Vrstni red je bil s tem dokončno čim sončnim žarkom. Kazalo je. da določen. Sodel je tov. Fras. bo vreme ostalo vse dni takšno in Pri vseh odbojkarjih smo opazili med vsemi je zavladalo prijetno zadovoljivo borbenost in lepo tek-razpoloženjc. Toda brez tekmoval- movalno disciplino, tehnično naj-ne mrzlice ni šlo. Tu iu tam so se- bolj dovršena ekipa pa je bila ma-
Vrstni red: Maribor 4 točke (6:2), Zalog 2 (3:4), Ljubljana 0 (1:6).
KEGLJANJE: PRVI PORAZ
CENTRALE
drle 33 kegljev in gale. To je bil prvi po'raz Centrale v okviru teli tekmovanj.
Med posamezniki pri moških se je najprej uveljavil z zelo dobrim rezultatom 203 Rogač iz Raven. Slabše se je odrezal Satler, na katerega smo več računali, Praprotnik pa je zaostal za Rogačem le za en kegelj.
čičeva, vendar se je to pot izkazala Smrajčeva. ki je svojo tekmico prekosila za 10 kegljev, Erjavčeva pa je dosegla tretje mesto.
Nasploh lahko rečemo, da so bili glede na slabo kegljišče doseženi zelo kvalitetni rezultati, kar velja zlasti za igro posameznikov, deloma pa tudi za nastope ekip.
Rezultati: moški — ekipe: Jesenice 217, CO Ljubljana 213, GV Ljubljana 202, Celje 201, Maribor 19~, Centrala 178. Ravne 177, Kranj 176; posamezniki: Martirišek (CO Ljubljana) 209. Rogač (Ravne) 203, Praprotnik (GV Ljub.) 202, Simeonov (Jes.) 179, Satler (Centr.) 172, Miloloža (Kranj) 169, Logar (Mrh.) 167, Koprivec (Cel.) 157. ženske ekipe: GV Ljubljana 159, Centrala 154, Jesenice 92. posameznice: Smrajc (Bet.) 197. Klemenčič (Centr.) 187, Erjavec (GV Lj.) 182, Ambrožič (Jes.) 92.
PRI BALINARJIH PRESENEČENJA
Martirišek, smo bili žc skoraj uver-jeni v njegovo zmago. To se je tudi zgodilo, prehitid je Rogača za 6 kegljev tor osvojil prvo mesto.
Edino pri kegljanju lahko govorimo to pot o »enakopravnosti«
dele skupine ter imele še zadnje riborska. Nekatera moštva imajo obeh spolov. Nastopali so namreč posvete pred začetkom tekmovanja, dovolj mladih tekmovalcev, ki bi moški in 'ženske v ekipah in posa-Tt-ga ali onega smo videli s svinč- pod dobrim strokovnim vodstvom mezno. Najprej je tekmovalo 8 mo- Pri ženskah je bila favorit 'Klementi i kom in papirjem v rokah, saj so
A	o
Zelo živahno je bilo na balinišču, kjer so merile svoje sile tričlanske ekipe posameznih enot. V predtek-Ko pa je končal z igro na polno movanjih so Jesenice izločile Cen-
ili nogi delali račune na papirju. Vsak si je želel doseči čimveč in pripomoči svoji ekipi k čim lepši razvrstitvi.
POZDRAV VSEM ZBRANIM TEKMOVALCEM
V soboto že zgodaj zjutraj sonce ni dalo miru mnogim zaspancem, toda tudi sicer so morali zgodaj^ na noge, zakaj ob 7.30 uri sc je začela slovesna otvoritev tekmovanja. V imenu prireditvenega odbora je pozdravil udeležence tov. Lojze Cepaš, ki je s tem odprl letošnje igre, nato pa je vsem ekipam in tekmovalcem izrekel dobrodošlico šef gradbišča Koper tovariš B. Gabrijelčič. Z željami, da bi tekmovanje potekalo na resnično športni način ter v pravem tovariškem vzdušju, so sc igre začele. Nogometaši in odbojkarji so se odpeljali v Koper, strelci in namiznoteniški igralci pa na Debeli rtič. Znak za start v tekmovanja je bil dan in vsepovsod je zaživelo kot v mravljišču...
VSE SKRBNO PRIPRAVLJENO
Že v petek je čakalo nekatere tekmovalce in vodje tekmovanj v posameznih panogah precej dela. Marljivi strelci pod vodstvom tov. Šnajderja in Zupana so hiteli v kamnolom urejat strelišče za malokalibrsko in zračno puško, »domačin« Rudi je s tov. Kopljem in
tralo s 13:8, Kranj je izgubil proti Betonarni s 3:13. GV Ljubljana pa proti CO Ljubljana z 8:13. Presenečenje predstavlja poraz Ljubljane. ki se je lani uvrstila mnogo bolje. V finalu so nato nastopili CO Ljubljana, Betonarna. Jesenice in Koper. Kot favoriti so bili igralci CO Ljubljana, a niso opravičili svojega sloves« zakaj tudi pri balinanju so jih prehiteli žilavi Jeseničani. To je bilo .drugo presenečen je in tako lahko rečemo, cla je potekalo tekmovanje t’ znamenju presenečenj Rezultati finala: CO Ljubljana : Betonarna 15:a. Betonarna : Jesenice 7:15, Jesenice : Koper |5:4, Koper : CO Ljubljana 13:8, Jesenice : CO Ljubljana 13:11. Betonarna : Koper 15:10.
Vrstni red: Jesenice 3 točke (39: :22), CO Ljubljana 1 (32:29), Koper 1 (27:34). Betonarna I (25:56).
V NAMIZNEM TENISU TOČKE ZA CO LJUBLJANA
Pet ekip se je na Debelem rtiču pomerilo v namiznem tenisu in na splošno začudenje je CO Ljubljana premagala Jesenice s 5:2, Maribor pa odpravil Kranj s 3:0. V finalu so se pomerile ekipe Centrale, Maribora in CO Ljubljana, pri čemer smo pričakovali zanesljivo • zmago Centrale. Do tega pa ni prišlo. saj Centrala v finalu ni dose-Nndal jevanje nn 8. strani
Tudi takšnih prizorov pri nogometu ni manjkalo. Preostra igra je bila vzrok mnogim poškodbam. To prav. golovo ni športno...
ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SLOVENIJE
iradis na tretjem mestu
TUDI TO JE VREDNO ZVEDETI...
■	da je imel poleg »vrhovnih« organizatorjev največ dela Mu-jo. Kot »odgovoren« za nogomet je moral pri vseh tekmah opravljati še nalogo mejnega sodnika, skrbeti, da so bili vsi nogometaši nahranjeni in napojeni, potem pa je zvečer še vsestransko skrbel za zabavo in razvedrilo udeležencev. Ni čudno, če je ob koncu potožil: »Duš, sem zmatran. Ves dan sem se pekel na nogometnem igrišču pod soncem, mahal s sodniško zastavico da sem kar sam nase pozabil, sedaj pa še nimam miru«.
■	da je šahist Imre Kurci-ujak tako navdušeno navijal za odbojkarje Gradbenega vodstva Ljubljana, da je preglasil vse druge navijače. Ko pa je sam zavzel borbeni položaj ob šahovski deski se je ob dvoboju s Centralo tako ustrašil svojega nasprotnika, sekretarja Šurka, da je — iz strahu pred predpostavljenim — celo izgubil par- : tijo.
■	da je bilo članu Gradbenega : vodstva Ljubljana Novaku silno ; nerodno ko je v dvoboju s Cen- : tralo premagal v partiji glav- ; nega direktorja inž. Keržana. ; Le-ta ta je po izgubljeni partiji ; proti Novaku izjavil: »Name je j precej vplivala psihoza navija- ; čev, zato sem pač moral odneha- ; ti.«
■	da je »zabavni« (beri na- ; bavni) referent GV Ljubljana ; Praprotnik v soboto povsem iz- | polnil svojo nalogo: kot »zabav- ; ni« je na sobotni zabavni prire- i ■litvi poskrbel pri vseh — ki so ; seveda vztrajali do 4. ure zjut- : raj — za toliko zabave, da so : pokali od smeha, kot »nabavni« I pa si je v eni uri nabavil 3 bu- ; teljke rizlinga in jih pospravil, ! nato pa omagal. Zato je tudi do- | bil diplomo — za 3. mesto pri = kegljanju posameznikov.
■	da so nekateri balinarji pred i tekmovanjem preveč globoko : pogledali v kozarec, naslednji ; dan pa so tako omagali, da so i »bližali« kar po i.5 ali 2 m da- j leč od balinčka.
® da se je tesar GV Koper [ tov. Š. N. tako zelo navdušil [ za balinanje, da je ob balinišču = popil kar nekaj buteljk, nato pa e kar v senci oljke »umrl« in so ; ga morali položiti »na pare«, i Navdušenje za balinanje pa ta- e ko!	\
■	da se je tovariš Jože Loren- e čič pri Rdečem križu zelo izka- = zal, dočim je tovariš Pižent i kljub obvezi pobegnil domov. |
■	da so tekmovalke v sobi f številka 6 našle v svojih poste- e Ijah 6 otrok (seveda kar iz j cunj), postelje pa so bile tako l avtomatično napravljene, da so i se ob najmanjšem dotiku podrle, i
■	da je bil najbolj obiskan |
informacijski prostor pri »Min- i ki«, kjer je zaradi prevelikih e »informacij« zmanjkalo kisle vo- e de.	e
H da celjski ekipi klobasa ni j preveč teknila, ker ni bila do- e volj okrogla, kot »baiinkugla«, \ ki nikakor ni hotela zadeti ci- e
Ija.	|
® da je inženir Lah iz Mari- j bora na prvi šahovski deski pre- = magal inženirja Severja iz cen- j trale ter po zasluženi zmagi de- 1 jal: »To je pač več vredno kot I deset buteljk« in prav je imel. 1
■	da je tovariš Šnajder iz j
centralnih obratov ujel največjo 1 morsko ribo. (Razumljivo, da jo | je s pomočjo drugih odnesel ta- e koj na štedilnik).	j
Športni dan gradbincev — na čelo sprevoda so se uvrstili naši tekmovalci,-žal pa so morali ob zaključku razen ženske ekipe prva mesta odstopiti drugim. Prihodnje leto bo pa drugače?
V začetku septembra so se slovenski gradbinci zbrali v Ljubljani na svojih tradicionalnih športnih igrali, ki jih prirejajo že nekaj let. Med 18 podjetji iz vse Slovenije so_ sodelovali športniki »Gradisa«, ki so računali, da bodo dosegli čim ugodnejšo razvrstitev. Toda za precejšnje presenečenje je poskrbela ekipa Ingrada iz Celja in še.bolj Pionir iz. Novega mesta, saj sta ti dve podjetji osvojili dve prvi mesti, «Gradis« pa se je uvrstil na tretje mesto, čeprav je tudi letos veljal za favorita...
Tekme je zelo dobro organiziralo podjeje »Slovenija ceste« in pripravilo vse za nemoten potek tekmovanja v šahu, streljanju, balinanju, kegljanju, odbojki, namiznem tenisu in nogometu. Sodelovalo je okrog 530 tekmovalcev, kar je seveda hkrati pomenilo tudi dokajšnjo kvaliteto in se je bilo treba zares močno potruditi za končni uspeh. Od Gradisovih ekip
smo pričakovali največ uspeha v kegljanju, streljanju in šahu in prav tu so se ekipe vrh tega pa še nekateri posamezniki zelo dobro izkazali, In vendar nihče ni računal, da bo med moškimi zmagala ekipa Pionirja pred Gradisom, da bodo Gradisovi šahisti klonili pred Ingradom in Zasavjem ter da bo Gradis izgubil v streljanju proti neznani ekipi Megrada le z enim kro-■ gom razlike. Toda pomagati se ne da. Nekaterim je tekmovalna sreča bolj naklonjena, ponekod pa smo opazili, da so se Gradisovci zadovoljili z doseženimi rezultati.
Z malo več sreče in s skrbnejšo pripravo ekip, ne navsezadnje še z boljšo izbiro tekmovalcev bi »Gradis« v celoti lahko osvojil prvo mesto, kot se je to zgodilo lani. Letos pa je moral — najbrž zaradi vseli teh vzrokov — priznati premoč celjskega Ingrada in Pionirja. Seveda to navsezadnje ni ravno neuspeli,
Lado Janžekovič - športoik ia organizator
Med številnimi Gradisovimi športniki smo opazili tudi Lada Janžekoviča, ki je pripeljal v Ankaran svojo mariborsko ekipo, sam igral odbojko in bil obenem tehnični vodja nogometnega moštva. Videli smo, da ga njegovi mladi varovanci zelo spoštujejo in se mu disciplinirano pokoravajo. Nedavno pa je popularni »Žeka« dosegel svoj življenjski športni cilj — pred mesecem dni je opravil izpit za zveznega nogometnega sodnika. Zato kratek intervju z njim.
— Kako ste zadovoljni ob svojem zadnjem uspehu?
»Ni menda odveč, če pritrdim, da sem zelo zadovoljen, ker sem dosegel svoj življenjski cilj. Imel sem namreč veliko željo postati zvezni nogometni sodnik.«
— Katera je bila doslej vaša najtežja tekma?
»Najteže sem sodil tekmo mla-
dinskih reprezentanc Maribora in Italijanov. Slednji so bili precej nedisciplinirani, pa jih nisem mogel ukrotiti, ker jih glede jezika ne razumem. Izključevati jih pa kar na debelo res nisem mogel.«
— Kje najraje in kje nerad sodite?
»Glede gledalcev in klubskih funkcionarjev v Ljubljani najraje, v Mariboru pa najteže.«
— Kaj sodite o slovenskih sodnikih in organizaciji?
»Kvalitetna raven slovenskih sodnikov. je boljša od kvalitete slovenskega nogometa. To velja zlasti za nekatere mlajše sodnike. V organizaciji so bila nekaj let nazaj trenja, sedaj pa je republiška zveza zelo trdna, saj ima mnogo boljše odnose do vseh sodnikov in svojih osnovnih organizacij.
— Kakšni pa bodo vaši odnosi do ostalega športa nasploh?
»Predvsem se želim posvetiti sodniškemu poklicu. V okviru kolektiva Gradisa pa bom še naprej deloval za uspehe delavcev na športnem polju. Pri nas bo treba vsekakor še mnogo bolj gledati tudi na športno dejavnost in vključiti vanjo čimveč mladih delavcev, ker je rekreacija eden glavnih pogojev za njihovo zdravje in uspehe na delovnem področju.«
— In kaj je vaša največja želja?
»Želim, da bi me pri moji odločitvi vsi pravilno razumeli, ker ne nameravam še kmalu zapustiti športa. Vesel bi bil tudi objektivnosti s strani novinarjev in ne navsezadnje — rad bi izgubil vsaj 15 kilogramov telesne teže.«
Takšen je torej popularni »Žeka«, kot nogometni sodnik in organizator športne dejavnosti v okviru Gradisa, še posebej pa v Mariboru.
T. B.
dokazuje pa, da kvaliteta športnih iger gradbincev iz leta v leto napreduje in da bo treba v prihodnje poskrbeti za skrbnejše priprave, če bo »Gradis« hotel posegati po naj višjem naslovu.
Čast Gradisa so pravzaprav ubranili kegljači, kjer so ženske dosegle med štirimi ekipami prvo mesto, pri posameznicah pa zmagovalka Erjavčeva. Zelo dobro se je izkazal pri posameznih kegljačih tudi Tarman z Jesenic, ki je dosegel drugo mesto.
Rezultati — šah: Ingrad (Celje), Zasavje (Trb.), Gradis (Lj.); streljanje — moški: Megrad 630 krogov, Gradis 629, Pionir 618, posamezniki: Spelje (Gros.) 137, Safairič (Ingr.) 135, 5. Zupan (Gradis) 132, ženske: Pionir 340, Tehnika 290, Ingrad 233, posameznice: Ribičeva (Pionir) 120; kegljanje — moški: Pionir 780, Gradis 762, Ingrad 710, posamezniki: Njegovac (Teh.) 421, Tarman (Grad) 410, Štiflar (Konstr.) 397; ženske: Gradis 490, Ingrad 424, Pionir 39'5, posameznice:	Erjavec
(Gradis) 206, Turnšek (Ingrad) 183, Vezjak (Pionir) 181; odbojka: Ingrad, Gradbenik, Izola, Slovenija ceste, 8. Gradis; nogomet: Gorica, Tehnika, Zasavje, Gradis je izpadel v drugem kolu; balinanje: Obnova, Gradbenik (Izola), Gradis je izpadel v prvem kolu; namizni tenis: Nigrad (Mar.), Tehnika, Slovenija ceste, Gradis je bil diskvalificiran.
Generalna razvrstitev: Ingrad 20 točk (2 prvi, 1 drugo in 2 tretji mesti), Pionir 16 točk (2, 0, 2), Gradis 16 točk (1,2,1), Tehnika 12 točk (0, 3, 0), Gradbenik Izola 8 točk (0, 2, 0), Megrad, Nigrad, Nova Gorica in Obnova, vsi po 6 točk, (1, 0, 9)’ Zasavje 6 točk (0, 1, 1), Slovenija ceste 6 točk (0, 0, 3).
M
Športne igre sindikalnih aktivov Gradisa
(Nadaljevanje s 7. strani) gla nobene zmage, ampak je morala kloniti proti ČO Ljubljana in Mariboru. Tako so pripadle zmagovite točke CO Ljubljana, ki so osvojili svoj prvi pokal.
Vrstni red: CO Ljubljana 2 točki, Maribor 1, Centrala 0.
STRELCI IZ ŠKOFIE LOKE MED NAJBOLJŠIMI
Pri streljanju se je izkazalo, da lahko tudi kolektivi z manjšim številom športnikov, a z uporno borbo, nekaj dosežejo. To so pokazali strelci iz Škof je Loke, ki so zmagali med ekipami v streljanju z malokalibrsko puško, v streljanju z zračno puško pa so si priborili častno tretje mesto.
Na sploh pa je potekala glavna borba za najboljša mesta med CO Ljubljana, Mariborom jn Škofjo Loko in tako so si te tri enote izmenjale prva tri mesta v obeh orožjih.
Med posamezniki so pokazali naj-včč izkušenj strelci CO Ljubljana, ki so dosegli nadpovprečno število krogov in tudi najboljšo razvrstitev. Čeprav so strelci nastopali v težkih pogojih, brez strelskih lop in jih je zaradi tega ovirala huda vročina, so bili doseženi zelo dobri rezultati, kar dokazuje, da je ta šport pri Gradisovcih zelo razvit in kvaliteten.
REZULTATI: MK PUŠKA — EKIPE: Šk. Loka 366 krogov, CO Ljubljana 294, Maribor 290, Centrala 265, Ravne 143, Celje 136, Kranj 131, Jesenice 117. Betonarna 93, Ljubljana 86. POSAMEZNIKI: Stranšek (Mrb.) 155. Zupan (CO) 154, Šnajder (CO Lj.) 15t„ Djlmajer (Mrb.) 147, Brdnik (Š. L.) 143. Stanovnik (Š. L.) 143, Žgajner (Mrb.) 125, ing. Vede (Centr.) 124, Marjanič (Kr) 114, Sešek (Centr.) 110; ZRAČNA PUŠKA - EKIPE: CO Ljubljana 511, Maribor 475, šk. Loka 447, Ljubljana 440, Betonarna 426, Ravne 406, Celje 385, Centr. 379, Jesenice 366, Kranj 350, POSAMEZNIKI: šnajder 273, Zupan 269, Kopina (vsi CO) 262, Ditmajer (Mrb.) 255, Vučkovič (Lj.) 244, Žgajner (Mrb.) 235, Zadravec (Bet). 235.
PRI ŠAHU »DECENTRALIZACIJA«
Šahisti Centrale so vselej veljali kot kvalitetno zelo dobri in tudi letos so se uvrstili med devetimi ekipami v finale. Tam pa je potekala zelo zanimiva borba med eki-
pami GV Ljubljana, Jesenic, Centrale in Kranja. Jesenice in GV Ljubljana sta med seboj remizirala, nato je Ljubljana premagala Kranj s 4:0, Jesenice pa Centralo z 2,5:1,5. Vse je torej kazalo, da se bo vnel odločilen boj med Jesenicami in Ljubljano, s tem, kdo bo z boljšim rezultatom premagal svoje nasprotnike. Jesenice so se spoprijele s Kranjem, Ljubljana pa s Centralo. Jeseničani so bili proti Kran jčanom absolutni favoriti in bi jih lahko premagali s 4:0. V tem primeru in če bi Ljubljana premagala Centralo, bi imeli Jeseničani in Ljubljančani enako število točk. Jesenice so nato zmagale nad Kranjem s 3,5:0,5 Ljubljana pa je vodila proti Centrali z 1,5:0,5. Odločilno točko je priboril Ljubljani Novak v borbi z glavnim direktorjem ing. Ker-žanom in tako so Ljubljančani zmagali tudi letos v šahu, s tem pa naredili majhno »decentralizacijo«.
Rezultati finala: Ljubljana : Jesenice 2:2, Ljubljana : Kranj 4:0. Ljubljana : Centrala 2,5:1,5, Jesenice : Centrala 2,5:1,5, Jesenice : Kranj 3,5:0.5. Centrala : Kranj 3,5: :0,5.
Vrstni red: Ljubljana 8,5, Jesenice 8, Centrala 6,5 in Kranj 1 točko.
ZA NAVRŽEK ŠE ATRAKCIJA Z RIBICI
Prav med zadnjimi so startali še ribiči v tekmovalnem ribolovu, ki ga doslej na Gradisovih športnih dnevih še ni bilo. Ugodni »tereni« za to športno panogo so navrgli — to pot namesto krosa — še svojevrstno atrakcijo, ki se je začela ob 7.30 uri zjutraj. Od Kopra sem je po morju priplula cela ribiška flota z okrašeno barko in splavom ter nekaj čolni, na pomolu pri kopališču pa so jo pričakovali številni gledalci. Kar mogočen vtis je naredila ta flota in že so se začele priprave na odhod na ribolov. Pripravljenih je bilo pet ekip, vsaka z dvema tekmovalcema. Opremljeni so bili, kot da gredo na največji ribolov — z dolgimi metri laksa ter s posodami, napolnjenimi z vabo. vse kar pravemu ribiču gre. S seboj so imeli celo potapljača in — razumljivo — tudi sodnike. Le gusarjev je manjkalo in morska de-kltea (Darinka je odpovedala), ki s« jo prejšnji dan napovedali. A ni bilo treba dolgo čakati: vrh jambora na splavu se je pojavil »gusar«, ki je vzbu jal »strah in groza« ki že začel dajati »strokovna« na-
vodila. To je bil popularni Mujo Ravnikar, ki je takoj ustvaril prijetno in pravo tekmovalno razpoloženje. Flota je odplula in tekmovanje se je pričelo. Res pravo, pravcato tekmovanje, po vseh ribiških predpisih. Medtem ko smo čakali na končni izid tega tekmovanja in ko so mnogi ugibali, če le ne bodo v nedeljo pripravili kosila iz rib, ki jih bodo nalovili tekmovalci, pa se je na morju dogajalo mnogo zanimivega. Tisti, ki so bili bolj vešči tega športa, so kaj kmalu začeli polniti svoje posode z ulovljenim plenom. drugi pa so se jezili nad premajhno lovsko srečo. Eden od tekmovalcev — Leben— je bil tako zaspan. da ni čutil, ko so ribe prijemale za njegov trnek, drugemu — ‘Trtniku — je vodstvo tekme zaplenilo edino steklenico piva, ki je bila na splavu, ker pač ribiči med tekmo ne smejo piti. Vrh tega pa je imel ta možak še to smolo, da ni skoraj nič ujel. čeprav je imel edini predpisano ribiško palico z avtomatom in laksom. Vsi pa so trpeli zaradi hude žeje...
Bolj vešči so torej zmagovali, drugi pa zaostajali. Kot najbol jši ribič se je ob koncu tekme izkazal Boško Pivčevič, star »morski volk«, kot ekipa pa domačina Žabkar iu Jurinčič. ki najbolj poznata skrivnosti in zaloge morja v svoji domači okolici. Presenetila je seveda še ekipa Centrale, ki sta jo sestavljala Fras in Leben. Tekmovalce so ocenjevali po tem, koliko rib so ujeli in v kakšni skupni teži, tako da je bila ocena, kar naj realnejša.
fn kosilo? Nad 300 udeležencev bi bilo najbrž precej lačnih, saj vsak ne bi dobil niti ene ribe, ker so jih ribiči ujeli točno 243 v skupni teži 4 kg in f90 g. Zato pa so ribiči, z ostalimi vred. posegli z večjim tekom po slastnem kosilu, ki je bilo pripravljeno.
Rezultati — ekipe: Koper 1625 točk. Kranj 1555, Centrala 1225, CO Lj. 585. Maribor 515, CO Lj. 485, posamezniki:	Pivčevič (Kr.)	1390,
Žabkar (Koper) 92«, Fras (Centr.) 860. Jurinčič (Ko) 705. Leben (Centrala) 365, Štern (Mrb) 335, Reipše (CO) 305, Trtnik (CO) 180, Roš (Mrb) 180, Metličar (Kr) 165.
POKAL CENTRALNIM OBRATOM LJUBLJANA
Tekmovalna komisija ni imela ob koncu dosti dela s seštevanjem re-
zultatov, ker je to sproti in tekoče ter hkrati skrbno urejal tov. Drago Mandeljc. Tekmovalci in vodje ekip so se zaradi tega zbirali, ob jedil-, niči ter iz tekmovalnih tabel pre«: hirali objavljene rezultate., Kaj. kmalu je Bilo videti, da se potegujeta za prvo mesto v končni razvrstitvi ekipi Centralnih oBratov Ljubljana in Maribora, za drugo in tretje mesto pa Gradbeno vodstvo Ljubljana in Jesenice. V obeh dvo-bojih so bili uspešnejši Ljubljančani in tako so Centralni obrati letos že drugič osvojili prehodni pokal našega uredništva. Mariborčani so. se morali s točko manj zadovoljiti z drugim mestom, na častno tretje mesto pa se je uvrstilo Grad-beno vodstvo Ljubljana. Za uspeh Centralnih obratov so najzaslužnejši strelci in namiznoteniški igralci, pri Mariboru nogometaši in odbojkarji, pri Gradbenem vodstvu pa kegljavke in šahisti.
Ko je popoldne ob 14. uri predsednik sindikalne organizacije Gradisa tov. Janez Zupan proglasil, da so igre zaključene je glavni direktor inž. Keržan razdelil pokale in nagrade, za tem pa v krajših besedah povzel tole:
»Ko zaključujemo letošnje športne igre našega podjetja, naj ugoto-v.m. da so dobile že trdne korenine tradicije in so dosegle svoj namen, lo tekmovanje ima vzgojni pomen, ker nas združuje in krepi med nami tovariške vezi. Možnosti so bile, da so se vse ekipe lepo in pošteno borile, zato gre zahvala priredite-ju. Gradbenemu vodstvu Koper in vsem sodelavcem, ki so igre organizacijsko dobro pripravili. Menda ni odveč misel, da moramo s temi igrami še v prihodnje nadaljevati. Upam, da se bomo prihodnje leto spet srečali, morda še v večjem številu, ter se pomerili še z večjo borbenostjo v okviru meja športne dostoj nosti.«
Kmalu po zaključku so se začeli prvi tekmovalci razhajati, vsi polni prijetnih vtisov in prepričani, da so svojo nalogo uspešno opravili. Letošnje športne igre Gradisa so se torej usnešno zaključile, prihodnje leto p^i nasvidenje — po vsej verjetnosti na Jesenicah.
Vsem organizatorjem športnega dneva in uslužbencem počitniškega doma Ankara«, naša iskrena zahvala. Nasvidenje prihodnje leto!
Nekaj zgodovine
Ob ustanovitvi oz. organizaciji Gradisa leta 1945. je bilo potrebno tormirati tudi stranske obrate gradbenega podjetja, ki so bili zarodek poznejših CO. Takrat so bila nacionalizirana razna manjša obrtna podjetja, kot n. pr. mehanične, inštalaterske, ključavničarske, tesarske delavnice, žage in drugi lesni obrati. Leta 1948. je bila za upravljanje teh obratov, ki so se nahajali v Ljubljani. Mariboru in Škofji Loki, organizirana Uprava CO. Ta je združevala lesne obrate, kovinske obrate in avtopark.
Ob uvedbi delavskega samoupravljanja leta 1950. so se iz CO izločili v samostojno enoto lesni obrati v Škofji Loki. Leta 1958. pa se je ob uvedbi najemnin za stroje težke mehanizacije osnovala nova edini-ca t. j. oddelek težke mehanizacije.
Naloge obratov
Ce upoštevamo sedanjo organizacijo CO, potem imajo ti obrati, ki se nahajajo v dveh bazah, t. j. v Ljubljani in Mariboru naslednje naloge:
® vzdrževanje strojne opreme oz. celotne mehanizacije ter avtoparka, ® izdelovanje nove opreme in strojev za potrebe podjetja, fi izvajanje obrtniških del kot n. pr. stavbeno ključavničarstvo, kle-
opravku s tujimi uslugami, smo imeli v naših obratih, predvsem v nekaterih delavnicah, stroje, ki so bili nujno potrebni za podjetje, toda neizkoriščeni. Prav tako kot imamo v mehanizaciji za gradbeno operativo stroje, ki jih moramo imeti, pa so tudi neizkoriščeni, takšni stroji sc nahajajo n. pr. v Ljubljani v brusilnici, ki je pravzaprav živec celotnega remonta. Deloma smo izvrševali usluge tudi za tuja podjetja, dokler ni bilo boljših delavnic cd naših. Postopoma pa so tuji naročniki odpadali, ker smo jih itn eni strani izgubili zaio, ker je Gradis imel še vedno prioriteto pri delih, na drugi strani pa, ker so sc druga podjetja, ki so specializirana za remont v avtomobilski stroki opremljena s stroji, ki so znatno bol jši, preciznejši in hitrejši.
Naša brusilnica po opremi na ravni iz let 1950 do 1958 ni več konkurenčna ostalim delavnicam te stroke.
Možnost obstoja takšnih nerentabilnih delavnic pa je mogoča le v sklopu celotnega podjetja Gradisa, ne pa v okviru CO, ki naj bi poslovala ob pogojih decentralizacije in ekonomskega poslovanja. Ker delu ta delavnica le še usluge za Gradis, ne pa za tuje naročnike, postane spričo visoke režije (amortizacije) nerentabilna. Seveda se pri tem postavlja vprašanje: ali ukiniti takšno delavnico, ki je nerentabilna in se navezati na tuje usluge.
CO proizvodna edini
ki osnovi ?

parstvo, krovska in elektro inštalaterska dela,
■	izvrševanje transportnih uslug za podjetje,
■	upravljanje s težko mehanizacijo.
Spričo teh na.log, ki naj bi bile predvsem uslužnostne za celotno podjetje, so se formirale enote CO.
Že v prvih letih obstoja podjetja se je pokazala nujna potreba, da morajo biti ti obrati opremljeni v delavnicah tako, da bodo lahko izvrševali vsa nujna in zahtevnejša dela.
Smisel obstoja
Smisel organizacije samostojnih obratov v podjetju je bil:
—	prioriteta del za lastno podjetje,
—	obrati delajo brez dobička za podjetje.
Le na teh principih je podjetje lahko kot celota opremljalo in vzdrževalo obrate. Tako so obrati s takratnimi in poznejšimi vedno večjimi zahtevami od strani podjetja rasli, se opremljali z namenom, da bodo zadostili sedanjim in prihodnjim nalogam.
Uvedba
delavskega
samoupravljanja
Razumljivo je, da je delavsko samoupravljanje dalo obratom tudi svoj pečat. Ob uvedbi delavskega samoupravljanja so se prvotna načela, na katerih je podjetje organiziralo te obrate, t. j„ da delamo samo za podjetje in brez dobička, zrušila, ker sta oba delavska sveta v Ljubljani in Mariboru smatrala, da je potrebno:
—	kapacitete delavnic do skrajnosti izrabiti pa bodisi za podjetje ali za tuje naročnike,
—	delati tudi z dobičkom, da ne bomo čakali drobtinic, ki bi padale z mize.
Ob takšnih pogojili in načelih organov delavskega samoupravljanja so se formirale tudi cene za obratne ure, za Gradis ter za tuje naročnike. Gradis je še vedno imel pri takem poslovanju obratov dvojne koristi, in sicer: še vedno prioriteto del in razmeroma znatno nižje cene kot tuji naročniki.	*
Ob tem času še nismo poznali takšnega načina ugotavljanja čistega dohodka in delitve osebnih dohodkov po edinicah, kot ga pravkar uvajamo.
Nedovršena proizvodnja
Zaradi' tega, ker so obrati delali še ved.no ^prioritetno za podjetje, ki nam je velikokrat porušilo naše proizvodne programe, v katerih so bila tudi ra-zna dela n. pr. za prodajo izdelkov \na tržišču, ali v zvezi s sklenjenimi pogodbami za tuje naročnike, smo ,morali prekinjati ta dela in s tem im.eli mnogo nedovršene proizvodnje. Za primer navajam, da smo v L poMetju letošnjega leta imeli v Ljubljanf za ca 60 milijonov, v Mariboru pa’ za 25 milijonov nedovršene proizvodnje. Vsa ta proizvodnja nas ni zaenkrat bolela, ker nismo plačevali obresti na obratna sredstva.
Nerentabilne delavnice
Da smo lahko doma izvrševali skoraj vsa dela, da nismo imeli
Obračunavanje uslug
Usluge, katere so CO izvrševali za potrebe podjetja, t. j. proizvodnih gradbenih enot v podjetju, smo zaračunavali po naslednjih cenah:
— proizvodne delavnice po cenah obratnih ur, ki so bile ne glede na kvalifikacijo določene za posamezne delavnice in potrjene od kalku-lacijskega oddelka centrale: ročne usluge za obratno uro od 340 din do 420 din, strojne usluge pa od 580 din do 640 din.
Naj pojasnim, da so gradbene edi-iiice obračunavale za pomoč pri terenskem delu naših storitev VKV delavce od 540 do 590 din, KV od 500 do 540 din in P K V od 400 do 480 din. Torej z znatno višjim faktorjem kot CO.
Za ključavničarska, kleparska in krovska dela pa smo morali biti v CO vedno konkurenčni drugim podjetjem, če smo hoteli dobiti delo. Torej smo ga dobili edino z ugodnimi ponudbami.
Za ostale tuje usluge izven Gradisa smo zaračunavali režijska dela po višjih cenah, ali p_a tudi ponudbe, kakor jih zahtevajo investitorji.
Pri transportnih uslugah avtoparka je kalkulacijski oddelek centrale določil tarife, in sicer ločeno za transporte od 1 do 10 km in transporte nad 10km. Cene za te usluge so znatno nižje od cen zunanjih prometnih podjetij ali drugih gradbenih podjetij in niso ekonomske.
Za stroje težke mehanizacije je najemnine, ki prav tako niso bile ekonotnske, potrdil tehnični kolegij podjetja. Te najemnine so za posamezne stroje za 25 do 50 % nižje kot pa pri nekaterih drugih gradbenih podjetjih.
Iz tega sledi, da nismo za usluge zaračunavali ekonomskih cen pri:
—	tekočih popravilih in režijskih uslugah gradbiščem,
—	vse generalne in srednje repa-rature za SIP,
—	vse usluge za avtopark in mehanizacijo,
—	za vsa dela na lastnih investicijah,
—	dekana v avtoparku za prevoze,
—	z znatnim popustom pri težki mehanizaciji.
Na takšnih osnovah so se smatrali CO kot uslužnosfni obrati v pod-jetju, zaradi tega tudi nismo plačevali toliko podjetju kot druge gradbene edinice, ki so se smatrale kot
proizvodne edinice. Obrati smo torej bili vezani na finančni uspeh samo pri delih, ki smo jih izvrševali za tuja podjetja in pri Gradisu za tista obrtniška dela, kjer smo bili konkurenčni tujim podjetjem.
Veliki stroški upravne režije
Glede na naloge, ki jih ima Uprava CO je bilo potrebno povečati upravni aparat, ki šteje skupno s pomožnim osebjem 64 uslužbencev. Zdaj so v upravi CO:
2	strojna inženirja + 1 iz slaleža centrale,
8 strojnih tehnikov,
4 strojni delovodje 10 mojstrov v delavnicah,
16 uslužbencev v knjigovodstvu,
10 administrativnih uslužbencev.
3	skladiščniki,
10 pomožnih uslužbencev,
8 upokojencev oz. v začasnem delovnem razmerju.
Razumljivo je, da rastejo vzporedno z osebnimi izdatki v upravi tudi materialni stroški oz. režija.
Iz vsega doslej navedenega CO ne bi mogli obravnavati pri izračunu tistega dela, ki ostane na razpolago e ritnicam, po istih kriterijih kot pri izračunu za edinice. Rri tem izračunu torej niso upoštevali:
—	da smo izvršili usluge po nižji ceni;
—	da ne morejo CO kriti izgube težke mehanizacije, ki je nastala zaradi premajhne zaposlitve in zaradi prenizkih cen (CO tudi niso upravičeni na ev, višek, ki bi nastal ob dobri zaposlitvi težke mehanizacije);
—	da SIP ni proizvodna enota CO, teinveč tlel centralne režije.
Res je, da ni še ničesar zamujenega, da bomo napake lahko popravili, saj se bo obračun izvršil kumulativno za vse leto. Toda res pa je tudi, da ni potrebno, da pride do nepotrebnih sporov v samih edinicah CO in med Centralnimi obrati ter podjetjem.
Pri sprejemanju Pravilnika o čistem dohodku podjetja smo na te specifičnosti obratov povsem pozabili. V CO pa smo se tega zavedli šele potem, ko smo dobili v roko odločbo oz. izračun. Upam, da teh specifičnosti ne bomo pozabili pri sprejemanju Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Delavski svet podjetja in vodstvo podjetja ne moreta mimo teh speci-
ličnosti CO ob sprejemanju tako važnih pravilnikov. Ta sestavek naj bo tudi ojtozorilo, da je potrebno pred_ sprejemanjem pravilnikov rešiti še mnoge organizacijske zadeve v podjetju. V naslednjem letu predvidevamo, da bomo centralizirali sklade podjetja, edinice bremenili za obresti na obratna sredstva, anuitete itd. Na vse to morajo biti edinice že sedaj pripravljene, ne pa da jih bomo obvestili šele v pri-hodnjem letu. kakšne dajatve bodo prispevale za potrebe celotnega podjetja. Razumljivo je da te dajatve ne bodo več|e oz. se ne bodo znatno spremenile, ker so že deloma vkalkulirune v centralni režiji, toda z decentralizacijo teh stroškov se bo pravilno bremenilo koristnike same, t. j. edinice.
Novi odnosi
med edinicami v podjetju
CDS in vodstvo podjetja (mislim tudi na šefe organizacijskih enot) bodo morali temeljito analizirati sedanje stanje, ki je nastalo podelil' decentralizaciji, po sprejetju 1 ravilnika o delitvi čistega dohodka in pred sprejetjem Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
V tem obdobju, ko se je izvršila delna decentralizacija, ko so bili sprejeti razni pravilniki, je bilo izvršenega marsikaj nepravilnega, kar ni v ponos posameznim edini-cam oz; celotnemu podjetju. Prav gotovo ni namen decentralizacije — anarhija, t. j. kršenje finančnih predpisov oz. tolmačenje predpisov in pravilnikov po svoje. Ekonomsko poslovanje ne pomeni, da ni potrebna poslovna morala, da ne delamo s skupnimi interesi v korist celotnega podjetja in družbe. Že danes se lahko vprašamo: »Ono vadiš Gradis?«
_ Nisem še pozabil občnega zbora sindikalnih podružnic Gradisa, kjer smo načeli prenekatero vprašanje In ga še do danes nismo rešili. Bližamo se sestanku članov ZK pod-jetja, kjer se bodo ponovno pojavila že načeta vprašanja, pojavila se bodo nova, na katera spet ne bo-nio dobili odgovora. Danes je v podjetju toliko problematike, da ne smemo životariti in čakati, kako se bodo problemi sami reševali. Kdor teh problemov ne vidi, jih ne čuti, ta hodi v podjetje samo po mesečne dohodke, on je samo sopotnik, on ne potiska Gradisovega voza naprej, ampak ga samo zadržuje in ovira, Mi moramo Gradisov voz potiskati naprej, ne pa, da se celo samo vozimo na njem. Ne smemo čakati, da nas bo čas prehitel in postavil pred izvršeno dejstvo.
Kaj hoče in zahteva kolektiv CO
Da bom konkreten bom navedel samo zahteve DS CO ki naj jih reši CDS in vodstvo podjetja.
I Določiti je treba status težke mehanizacije v organizacijski shemi oz obratov ter določiti, kako se ta odi niča obravnava pri delitvi čistega dohodka v podjetju in delitvi osebnih dohodkov.
2. Dojočiti, da se vse delavnice CO v Ljubljani in Mariboru in Avtopark smatrajo kot proizvodne edinice. ki so upravičene, da obračunavajo svoje storitve po ekonomski ceni, v kateri bodo vkalkulira- ■
Itteva.
5. Odobriti, da se SIP ne more smatrati kot enota CO in se ga naj upošteva pri eentrun podjetja.
4.	Že vnaprej povedati za prihodnje leto, kakšne spremembe se namerava uvesti pri poslovanju podjetja oz. določiti, kaj spada v centralno režijo, kaj v režijo central«?, kako se bo plačevalo anuitete, obresti na obratna sredstva itd.
5.	Posebno nas še zanima, kako bo z perspektivnim razvojem obratov. tu mislimo, kakšna pooblastila lahko obrati v tej smeri dobe in ali bo mogoče, da bi zaradi ekonom-skega poslovanja ukinili delavnice, ki niso rentabilne za CO, pač pa potrebne za celotno podjetje.
6.	Nadalje nas zanima, kakšno stališče bo zavzel CDS do akcij posameznih gradbišč, ki organizirajo svoje delavnice z namenom, da se tudi glede vzdrževanja srednje me-mi n j za c i je osaniosvo j i jo.
.. Kakšno stališče bo zavzel CDS, če bodo CO zaradi ekonomskega poslovanja morali odklanjati razna nujna dela, s katerimi bi se rušil proizvodni plan obratov. Obrati bodo zahtevali, da se pravočasno planirajo razna dela, ki naj bi jih oni izvršili in s tem bi obrati izgubili funkcijo servisa podjetja.
Ce sem sestavil to problematiko tako podrobno, sem jo zato, ker sem prepričan, da o njej ni seznanjen niti CDS, niti ostali člani kolektiva podjetja. Tudi ne mislim, d? so CO alfa in omega celotnega Gradisa. Poda. ker so se dosedaj obrali obravnavali nekoliko pristransko. je bila ta analiza tako podrobna.
Želimo, da nam bi dal CDS na vse to odgovor, ker kolektiv CO ne more plavati in čakati, kako bodo posameznik i' odločali o njegovi usodi in hočemo imeti trdna tla pod nogami, ifa bomo znal1 organizirati našo proizvodnjo in s tem dati tudi možnost članom kolektiva do tistih osebnih dohodkov, ki jih zaslužijo po svojem prizadevanju.
Opozorilo
upokojencem
P® IV. Noveli zakona o pokojnin skem zavarovanja (Uradni list FLRJ št. 10/61) morajo na eni strani go-sj>odarske organizacije odnosno ustanove, na drugi strani pa upokojenci, ki so zaposleni s polnim delovnim časom, skleniti poseben spo-razum o podaljšanju delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Le na podlagi tega sporazuma se bo priznalo povečanje pokojnine za 3% leino. Tak sporazum mora biti sklenjen najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi prej cit. zakona.
Prav tako se morajo skleniti sporazumi tudi v bodoče ob izpolnitvi pogojev za pokojnino, čeprav še delavec ni vložil zahtevka za priznanje pokojnine.
Članom kolektiva, ki se nameravajo upokojiti v bližnji bodočno-sli. predlagamo, da že predhodno zberejo vse potrebne dokumente za upokojitev. Posebno važna je priznana delovna doba. ki jo pa delavci neredko iščejo in uveljavljajo šele potem, ko so že vložili zahtevek za priznanje pokojnine.
To so koprski »asi« s svojim investitorjem
Za temelje bodočega skladišča je treba skopati 4 do 6 metrov globoke temelje. Delo je zaradi pritiska morske vode zelo težavno
V Kopru gradijo veliko skladišče za potrebe pristanišča Koper. Na sliki tesarska skupina tovariša Šafariča
ipravljavc
V Obratu gradbenih polizdekov v Ljubljani so sveti ekonomskih enot sami izdelali predloge novih tarifnih
postavk
lavca, ocenjevali pa so s točkami vrsto lastnosti slehernega delavca, kot so disciplina, marljivost, sposobnost, odnos do dela in do sodelavca, odnos do grupe, kvalifikacija ter dodatna specializacija. Za disciplino in marljivost je svet lahko dal največ 1 točko, za sposobnost in okretnost do 1.5 točke, za odnos do dela in do grupe po 2 točki, za kvalifikacijo 5 točk, za dodatno specializacijo pa 3 točke.
Ko so sveti te dni opravili svoje
pokazale, da vse bolj in bolj pribli- mehaniki. Vodja te ekonomske eno- ^e\°’ t°re.i, ko so »otočkovalk sle-žu je jo delovnemu človeku ne samo te je kar trikrat sklical sestanek nern»e.f.a delavca, so te točke po-upravljanje, marveč še vrsto dru- sveta, da bi bili kriteriji pri delitvi ™nozUi s potrebnim koeficientom in gib funkcij, ki so jih doslej oprav- čimbolj pravični in objektivni. Naj- “obl11 končno število točk za ^ Ijala vodstva gradbišč ali pa celo boli nrizadevnim nnsameznilrnm cn kega delavca oziroma tarifno
Obrat gradbenih polizdelkov v Ljubljani — na kratko ga običajno imenujemo kar »betonarna« — bi skorajda lahko imenovali »šolo upravljavcev«. V teni kolektivu imajo zdaj štiri ekonomske enote, ki so s svojim delom že nekajkrat
zavzeli najenostavnejši, kriteri j — delitev po času, drugje pa so bili že naprednejši in niso delili sredstev tako avtomatično, marveč so upoštevali tudi posameznike in njihovo izredno marljivost. Tako so delili presežek v enoti, kjer so zbrani
bolj prizadevnim posameznikom so podelili od 3 do 5 tisoč dinarjev več, kot tistim, ki jim je pripadal le običajni znesek.
stavko.
vsa-
po-
Kaj pa so pokazale nove tarifne postavke — ki so trenutno sicer še poskus — bodo pa nedvomno že v bližnji prihodnosti služile kot ekonomski element, kot ključ za deli-
centralna uprava.
2e letos spomladi so v Obratu gradbenih polizdelkov ekonomske
enote same razdelile gibljivi del Vodja te proizvodne enote, inž. prejemkov To delo so opravili sveti Branko Vasle, pravi o tel. pojavih ekonomskih enot. Mapi so namreč tole-
da /wiSS”,,Po°	To ]»" Mto z-,pe1”£ ”e‘!“ !^dli° ž" »ri“‘le™ii1 'Q .!
števVi naBte in akorde l^uga fmo ,v nepotrebno birokracijo Za- £ ^6^0 diš/^la^bi C e »ore" enota ie snet delila nresežek tako *°	0 *em odločajo sami delavci, , -1 J??eVQC, ne.	. oi se »pre-
dale n polete vala tud i' akorda Tre^ ^oizvaialci. Nai se s,n,i n,,,. «e. tegmhc. S. tenu novimi t
ja enota pa je spet delila tako, da je upoštevala akorde in nadure, vrh tega pa so posebno marljivim delavcem dodelili še nekaj več — nekaterim po 2 do 3 tisočake.
I.etos avgijsta so ponovno tako delili presežni del sredstev. Žani- namreč izdelali nredloge 'novih farni vo je, da so nekatere enote — rifnih postavk. Vsak svet je dobil pravzaprav sveti teh enot — spet potrebne formularje za vsakega de-
boj pogovorijo, kdo je bil marljivejši in kdo je bol j »zabušaval«. i o je stvar samih delavcev.«
V septembru pa so v OGP naredili še korak naprej v svojem »šolanju«. Sveti ekonomskih enot
tarifnimi postavkami lahko marljiv in prizadeven delavec, kljub nižji kvalifikaciji, prehiti delavca, ki ima sicer višjo kvalifikacijo, pa si na svojem delovnem mestu manj prizadeva. To je konec koncev, tudi povsem pravilno, saj gre vse naše nagrajevanje v to smer. da čimbolje nagra-ju jemo _ marljivega, prizadevnega, urnega in spretnega delavca.
V SLOVENSKO PRIMORJE
Dne 2. IX. 1961 je priredila Mari- pripomogle tiste majhne, tako pri-borska uprava oziroma sindikalna ljubljene ploščate stekleničke, kise podružnica dvodnevni izlet s tremi tako lepo prilegajo žepu.
avtobusi, v naše počitniške domove Ankaran in Poreč. Skoraj uro pred napovedanim odhodom so se pričeli zbirati izletniki vedrih obrazov pred upravnim poslopjem. Ko je še godba sestavljena iz vrst delavcev udarila nekaj poskočnih, je bilo razpoloženje na višku. Pred odhodom nas je še tov. Janžekovič opozoril, naj pazimo, da ne pride do kakšnih večjih nesoglasij ali celo kakšnega pretepa. Morda je to opozorilo nekatere nekoliko poparilo, ker so si verjetno mislili, da jih hoče zopet »2eka« prikrajšati za to svojevrstno. kljub temu pa. večkrat tako priljubljeno »zabavo«.
Nekoliko po šesti uri smo se odpeljali iz Maribora. Vožnja je bila krasna, ker nam je bilo lurli nebo naklonjeno, ki je bilo oba dneva skoraj brez najmanjšega oblačka.
1 udi med vožnio ie bilo razpoloženje izvrstno, k čemur so deloma
V Ankaran smo prispeli okrog enajste ure. Nekateri smo šli v nakazane sobe, da se nekoliko očistimo, drugi bolj vroči pa kar v morje.
Prijeten večer srno preživeli ob godbi, petju narodnih pesmi in seveda ob dobri pijači. Mladina sc je pa razživela pri plesu. Med mladino se je verjetno tudi prišteval naš delovodja in predsednik sindikata tov. Graifoner, ki smo ga stalno vi-
da se takoj prepričajo, če je tudi deli dobro razpoloženega s kakšno
tukaj morska voda slana. Najbolj nas je pa presenetilo, da je bil eden prvih kopalcev delovodja Golob, ker, kolikor ga poznamo, ni sicer ravno zagrizen prijatelj vode, vsaj sladke ne. Po dobrem in izdatnem obedu smo si večji del vsi privoščili prijetno ohlajujočo kopel, nato si pa ogledali res lep dom in nasade okrog njega. Posebno na nas. ki smo bili prvič v Ankaranu, je ta dom napravil izredno ugoden vtis. Mirno lahko trdimo, da so Gradisove! res lahko ponosni na svoj počitniški dom. Tudi čistoča, hrana ali postrežba je »na višku«. Mislimo, da bi se že precej razvajen turist moral počutiti domačega in zadovoljnega v našem domu.
Edino, kar moti natančnega opazovalca je, da so poti oziroma stopnice. ki so še bile pred kakšno uro skrajno čiste, nato posejane s praznimi škatlicami cigaret, naoiriem in celo jajčnimi lupinami. Obiskovalci bi se morali zavedati, da je tudi njih dolžnost, da sami pomagajo vzdrževati red in čistočo ter odpadke metati v zato odrejene prostore.
brhko plesalko med plesalci, ne meneč se za slabo obetajoče poglede, s katerimi ga je tu in tam ošinila njegova boljša polovica.
Drugi dan smo pri obilnem in dobrem zajtrku odrinili proti Poreču. Vožnja je bila zopet lepa in zanimiva, posebno, ker nas še večina ni videla teh pokrajin. Po prihodu v Poreč smo si zopet privoščili osvežujočo kopel. Tudi tukaj sta dom in plaža krasno urejena ter oseb je postrež! jivo. Po obedu srno si tnalo ogledali mesto in pristanišče, potem pa ob 16. uri krenili proti domu.
O vožnji proti domu bi povedali le, da so od Ljubljane pesmi in harmonika potihnile, izletniki pa so drug drugemu pritrjevalno in nemo pokimavali. Okoli ene ure smo potem zdravi in zaspani pristali v Mariboru.
Prav iskreno se zahvaljujemo upravi kakor sindikalni podružnici, ki sta nam omogočili ta prekrasen izlet ter se za take užitke še priporočamo.
Udeleženci
Jakob Medved in Cvetko Stepančič polagata armaturo. V ozadju japonska ladja, ki je pripeljala v pristanišče tunino
Sever na jugu in, tovariš Flego
LH 4 I
Kotiček za žene
Bodoči člani našega kolekliva — da so njihovi očetje zadovoljni v podjetju, se odraža tudi na otroc.h
■Mpap
■
im
I V4LI
&
JLB
■o
■I
■m a
Jrm\
w/Um
1
Običajno delimo zaposleni ljudje delovni dan na tri dele: na delo, na prosti čas po delu in na spanje. Delovni edg je pri večini ljudi 8 ur, če se hoče človek dobro odpočiti, porabi za nočni počitek tudi 8 ur, tako nam ostane še 8 ur, ki jri jih morali smotrno razporediti in racionalno izkoristiti.
Če opazujemo ljudi, vidimo, da ta prosti čas po delu izkoristijo predvsem za nadurno in honorarno delo, delo za gospodinjstvo, družbeno delo in učenje, za razvedrilo in za-bavo.
V svojem sestavku bi rada poudarila razporeditev prostega časa zaposlenih žena in mater, ki morajo večino gospodinjskega dela opraviti same. Ne redko slišim od takih žena tarnanje in pripovedovanje, kako so utrujene, kako »garajo«, da nimajo nikoli nobenega časa zase in za razvedrilo. Zaposlene žene
Kotiček za žene j se ukinia
Na zadnji seji uredniškega od- = bora našega glasila je bila ve- | čina članov proti kotičku za že- | ne. češ, da ne prinaša dovolj | aktualnih člankov, da ga žene ne I berejo, ker lahko zasledujejo | takšno tematiko v drugi litera- j turi, skratka da ni potreben, j Sklep: Članki v kotičku za žene ; se objavijo le še v naslednji šte- : vilki, nato se kotiček ukine.
©ejansko zaposlenih žena je i v podjetju ca 580, to je ca 15% vseh zaposlenih. Iz izkušenj vemo, da se tudi žene pri nas zaposlenih delavcerv zelo zanimajo za naše glasilo, ker iz njega laže zasledujejo življenje in delo v kolektivu, kot pa iz skopih moževih besed. Na osnovi tega lahko približno ocenimo, da čita naše glasilo več kot 2000 žena. Vsem tem ženam pa literatura, ki je namenjena predvsem ženam ni tako lahko dostopna. Naš kotiček za žene zasede v časopisu približno 5 % vsega prostora, kar glede na zgoraj predpostavljeno število bralk ni veliko. Popolnoma se strinjam s kritiko, da je. morda izbira objavljenih člankov ali izbrane tematike včasih malce ponesrečena, da bi pa morali zaradi teh majhnih spodrsljajev kotiček za žene ukiniti, res ne smatram za umestno. Morda bi ga raje izboljšali in izpopolnili.
Drage bralke, na vas je vrsta, da odločite. Mi želimo slišati vaše mnenje in vašo kritiko, zato nam jo naikasneie do 5. okt'1' ra kakorkoli posredujte.
N.
gospodinje in matere mi bodo pač pritrdile, da je dela doma vedno čez glavo. Saj ne zanikam, vedno ga je dovolj. Pa vendar... morda pa le ni čisto tako... Opazujte se in malo mislite na to pri vaših vsakdanjih opravilih, recimo v kuhinji in pri kuhanju. Ugotovili boste, koliko nepotrebnih korakov in gibov napravite, koliko preveč se utrudite samo zato, ker nimate vrstnega reda del smotrno in sistematično urejenega, ker nimate v neposredni bližini razporejenih delovnih pripomočkov, in ker dostikrat sami ne veste, kaj hočete. Veliko del lahko opravite tudi sede. Tempo našega razvoja je že tako napredoval tudi v kuhinjah, da nam ni treba delati tako kot našim prababicam, ki jim je bilo glavno opravilo
kuhanje, za kar so porabile večino delovnega dne.
Zaposlena žena, če je prisiljena pripraviti hrano doma, mora vedeti že prejšnji dan, s čim bo postregla družini naslednji dan za kosilo in večerjo. Nikakor ne sme šele študirati, kaj naj postavi na mizo, ko vsa zasopla in utrujena prihiti iz službe. Razumljivo je, da je v takih primerih žena vznemirjena, nervozna in se jezi na vse člane družine. Delo ji ne gre izpod rok, nazadnje pa še ugotovi, da tega ali onega nima doma, jedi niso popolnoma uspele, slaba volja in tarnanje je tu.
Veliko tega je čisto brez potrebe. Najprej mora sama ugotoviti, koliko organizaci jskih sposobnosti ima in razporediti delo vsej družini vsa-
PRVIČ V SOLO
Mojca je bila doslej vedno pri mamici. Niti v vrtec ni hodila. Sedaj pa kar trepeče, ko gre v šolo. Veseli se šole, vendar biti nekaj ur od mamice stran, to ni šala za malo Mojco in tako se mešajo lepa doživetja ob novi torbici, knjigah in zvezkih in svinčniku in še in še, z novimi obrazi, z novimi različnimi voljami in hotenji, z novimi doživetji, z novim okoljem.
Toliko novega, toliko lepega in tudi nelepega.
Toda Mojca je junaček in ob skrbni mamici bo kos vsem tem novostim, tem razburjenjem, tem težavam. Zakaj pravim: ob skrbni mamici?
Drage tovarišice, ko gre otrok prvič v šolo, je potreben posebne pozornosti. Vsi ti vtisi in vse novo okolje in male dolžnosti, vse to nanj močno vpliva. Vpliva na njegovo telesno odpornost in na duševno razpoloženje.
Pomislite, koliko otrok naenkrat sreča v neposredni bližini, kakšnim vremenskim spremembam je naenkrat izpostavljen. Zjutraj megla, opoldne vroče sonce. Ali je prav napravljen? Ali ima volneno jopico, morda jo potrebuje celo v razredu? In hrana? Svetujem vam, da takoj v začetku navadite otroka na nek določen red glede zajtrka in malice. Mnogi otroci prenehajo z zajtrkom. ko prično hoditi v šolo. Tu je res malo nervoze, vse več pa grda razvada, češ, saj drugi tudi ne zajtrkujejo.
Zajtrk je nujen obrok, ki ga nikakor ne smemo izpustiti in podcenjevati. Glede malice so mnenja zelo različna pri prvošolčkih, ko so odsotni le nekaj ur. Vendar če šolska malica ni organizirana, je prav, da poje vsa j nekaj malega, posebno še, : ker imajo drugi s seboj in je zelo
hudo gledati druge. Iz tega se razvije vsemogoče od prepira do barantanja za kos kruha. Malica naj bo pripravljena tako, da jo bo otrok zlahka pojedel, ne da bi se vsega popackal. Tu je seveda vprašanje kulture, ki je pa pri nekaterih še zelo nizka. Če gledam otroke, kako jedo, me je včasih kar groza. Le kaj mislijo matere, zakaj ne pouče otroka o najosnovnejšem.
Za malega šolarčka je še vedno zelo važna igra. Nikar ne mislite, da bo čez noč pospravil igrače. Se dolgo ne! In spet je mama tista, ki mora paziti, da bo imel otrok kljub šoli in njenim obveznostim dovolj časa za razvedrilo, za igro in sprehode. Mislim, da je nujno treba premisliti in kar načrtno razdeliti čas in delo, svoje in otrokovo in vskladiti tako. da mu v miru brez naglice in nervoze pomagamo oziroma pregledamo domačo nalogo, da ga pošljemo na dvorišče, ko je lepo, kadar so tam tudi drugi otroci. To je zelo važno in mi smo velikokrat kruti, ker na to ne računamo in ravno takrat sprostimo otroka, ko ni nikogar, da bi se z njim igral. Ne bi bilo napak, če bi se matere. katerih otroci se v igri združujejo, pomenile, kako bodo razdelile čas, da bo za vse prav.
Naj omenim še spanje. Tudi to je za šolarjevo zdravje nadvse nujno. Pazimo na red. pazimo, da bo šel v miru v posteljo brez jeze, nejevolje ali solza. Pazimo, da ne bo posiašal pred spanjem hrupne glasbe. Čas, v katerem živimo, je sam na sebi tako napet, tako hrupen. da je zelo umestno, če pri otroku na to malo pooazimo, da mu ohranimo živce še kolikor toliko zdrave.
Na v,se to in verjetno še na marsikaj je treba pomisliti, ko gre naš
prihodu domov nobenih sledov o kakršnem koli neredu v kuhinji.
Sorazmerno kratek čas in vendar ste opravili veliko delo. Rekli boste, da ne zmorete vsak dan takega tempa, pa boste, včasih še hitreje, ker se boste temu privadile.
Poda s tem gospodinja še zdaleč ni opravila vsakodnevnih dolžnosti, saj mora vendar pospravljati še druge prostore, prati, likati, nadzirati otroke itd.
j.'a zopet ni tako. Vsako dnevno čiščenje in pospravljanje stanovanja naj bo opravljeno hitro. Člane družine pa je treba privaditi, da za seboj pospravljajo. Generalno čiščenje stanovanja naj bo le enkrat na teden in vedno ob določenih dneh v tednu. Za to delo je treba rezervirati ves popoldan. Ko se boste s tako razporeditvijo dela sprijaznili, vam bo to prešlo v navado in delo boste opravili z lahkoto. Tudi »želita« vam ne sme delati preglavic. S sodobnimi detergenti se lahko lepo pere. Ne dovolite si, da boste prale vsak dan ali vsaki drugi dan le po nekaj cunj. (Razumljivo je. če je dojenček pri hiši, je to nujno.) Takšno delo je zamudnejše in veliko dražje. Najbolje je. da si žehto pripravite vsakih 14 dni ob začetku tedna in predvsem je važno da se kupa ne ustrašite, da delate vztrajno in hitro, da ne prekladate po nepotrebnem cunj iz kota v kot. Pri likanju se vsedite. večino perila lahko zlikate sede. Začnite pa pri moških srajcah in pri kompliciranih delih perila. Videli boste, da vam bo tako laže in hitreje boste opravile delo. Ob koncu likanja pa ne boste niti tako utrujene. Ne smete delati obratno, ker boste sicer našle same pred seboj izgovor, da ste preveč utrujene in boste likanj^ kaj hitro odložile.
Morda bi še svojim prijateljicam in znankam v primernem razgovoru povedale, kateri dan imate generalno čiščenje in kdaj pranje, pa vas sigurno na takšen dan ne bodo motile. Ve boste imele mir in neprijetnost bo prihranjena, ko se vam ne bo treba opravičevati prijateljici, ki je prišla v stanovanje, ko ste imeli zvite vse preproge, stole obrnjene na mizo, na sredi sobe pa kupček smeti.
Če kdaj klepetate s svojimi prijateljicami, si pač ne smete očitati, da ste zapravili veliko dragocenega časa. Saj se včasih prileže. Pa ne samo včasih, na vsake kvutre enkrat. Vsaj enkrat na teden bi se morale sestajati, pa ne v kakšni majhni kuhinji. Zmenite se za sestanek kje v naravi, v parku ali v kavarni, da boste spremenili okolje, da se boste razvedrili in se vam ne bo treba ozirati na otroke. Enkrat v tednu jih bo že mož ali starejši otrok popazil. Tudi nič draže ne bo. Saj, če povabite prijateljice domov, jim morate tudi postreči, pa še vsaka žena misli, da jih mora čimbolje in z najboljšim, kar premore. Običajno tisto, s čimer postrežete, tudi kupite, razen tega imate doma še delo s serviranjem in se ne morete tako nemoteno pogovarjati, ko odidejo, morate pa za njimi pospravljati.
S temi vrsticami, ki sem jih napisala vam, drage bralke, res ne otrok v šolo, saj želimo in hočemo mislim »soliti pameti«, saj so te in imeti otroka zdravega, odpornega podobne stvari že večkrat analjzi-ter vedrega, nasmejanega in mir- rali strokovnjaki, me pa v našem nega.	tempu življenja nanje pozabljamo.
Mila	Mila
1 111
sebo

kemu po svojih sposobnostih, brez ihte in ukazovanju. .Urediti mora kuhinjo tako, da ho imela vse kar rabi, kar se da pri roki. da bo točno vedela, kje ima spravljene kakšne stvari, ki jih sicer manjkrat rabi.
Vso predpripravo naj opravi že prejšnji dun ali zjutraj, marsikatero jed pa lahko pripravi tudi že ob tej priložnosti. Jedilniki in navodila za kuhanje so vsak dan v dnevnem časopisju in ni slabo, če jih zasledu jemo. Če imamo še ekonom lonec in pekač ali pa še toplo vodo iz bojlerja, mora biti na ta način pripravljeno vsako kosilo v pol ure. In če se po kosilu še hitro obrne s pomočjo vseh članov družine, ne sme biti po eni uri od vašega
Iz I9 		1	j •3	Iv	is	U |	|		7	|a 1**	h	i?	■f 	 	!—
i*i	m	n>		L	i. —	3
»7 —k	1 itifi • L.« n——		j——	||I4|	iif 22
I (2
£2
-J—
lili

lili
	ii	Tb j					m
2£	29						
i'"							»2
Vodoravno: 1. sodita razprava, 7. nasprotje od lakote, 13. lata, 14. tunel, 15. žensko ime, 16. gozd, 17. skrajšana beseda za dekagram, 18. denarni zavod, 19. kratica za »centralni komite«, 20. obdobje, 21. poskočni ples, 22. tuje moško ime, 23. različna soglasnika, 24. bodičje, 25. koža, 26. velika žaba, 27. del alpinistove opreme, 28. kopirni papir, 30. kraj pri Kopru, 31. kenguru. 32. delovodja žclezokrivcev na gradbenem vodstvu Ljubljana.
Navpično: 1. besedna vrsta, 2. pismeno potrdilo, 3. mesna jed, 4.
vrednost, 5. žensko ime, 6. začetnici pesnika »Obrazov«, 7. pisarnišika potrebščina (množ.), 8. otočna država v severozahodni Evropi, 9. strina, 10. pesem hvalnica, 11. oblika pomožnega glagola, 12. geometrijski lik, 16. zaščitno oblačilo, 18. lepo vedenje, 19. kontinent, 21. tir, prometna linija, 22. reket, 24. zvijača, 25. tržiška tovarna čevljev, 26. vprašalni zaimek. 27. del vodovodne napeljave, 29. avtomobilska značka Nizozemske, 30. kratica za »delniško družbo«.
Nekatere sindikalne podružnice so poslale svoje člane na teden dni brezplačnega dopusta. Pravijo, da so se v Ankaranu zelo dobro počutili
Končno je urejena garderoba v počitniškem domu v Ankaranu. Tu se fri/pmiitiki vsake skrbi slačijo in oblačijo
Dvorana, v kateri je na Bledu šahovski veleturnir, je naš ttvlektiv z Jesenic zgradil v dveh mesecih. — Na sliki stavba med gradnjo
Anton Fabjan, Andrej Furlan in Alojz Fortuna so stari Gradisovci
V Slatini Radenci gradimo velik olimpijski buren
hmhmmmi
mmmmmmmammmmmamc
Hude sanje
Tine: Pozdravljen Tone! Kam pa greš tako zgodaj?
Tone: K zdravniku!
Tine: Kako, a si bolan?
Tone: Ja veš, to noč sem sanjal, da sem dvignil izredno nagrado, pa se bojim, da imam »pruh«.
m
Dva izmed naiboli znanih zidariev v Slatini Radenci
Čestitamo prvaku neregistrirane športne discipline!
France je zamižal, ko je stopil iz barake. Bil je med zadnjimi, ki so se to sobotno popoldne že odpravili v trg. Zamižal pa je zato, ker je sonce kar bleščalo in vendar je jesen že barvala listje s pisanimi odtenki rdečila.
Pozneje ni vedel, zakaj se je bil napotil na gradbišče. Zaželel si je čašo piva, Ivan in Tomaž sta bila že odšla, da si pogasita žejo in rad bi se jima pridružil. Ampak — odšel je spotoma tja, da pogleda, kako in kaj.
Iz ogromnih temeljev so se že dvigale stene stolpnice, prve v trgu, stolpnice, ki bo zrasla v nebo in vzela pod streho veliko družin. Da, iz trga bo kmalu mesto, naraščajoča industrija potrebuje vsega, predvsem stanovali j za nove delavce.
Pristopil je stari Simon. Stari Simon je tudi član gradbenega kolektiva. Samo s to razliko, da pride takrat, kadar vsi zapuste gradbišče. Pride s palico, ki jo zasaja predse, za njim pa Muri, majhen črn pes, ki mu svetle lise nad očmi izdajajo vso resnost čuvaja. Oba sta čuvaja, Simon in Muri. In tako hodita, hodita...
»Ja,« je rekel Simon, »naglo gre.«
France je prikimal in prej ko je utegnil povedati, da je to čisto res. je Simon že oddrsal dalje okrog stavbe in Muri za njim.
Bilo je sobotno popoldne in sonce je sijalo toplo, bleščeče, čudovito. V prijaznem soju se je konala ookra-jina, kakor velika zelena dlan, obrobljena od hribov in temnih gozdov. In beli oblaki v sinjini sončnega dneva in daleč po planjavi raztresene hišice za trgom — kakor da je jesen še daleč in da o zimi sploh ne moremo govoriti.
*
Franceta, ki je bil že dokaj daleč od gradbišča, je iz razmišljanja zmotil kamion, ki je pripeljal mimo. Pa res, na kabini je imel emblem njegovega podjetja in presneto visoko je bil naložen z železnimi cevmi za odre, z orodjem, dvigali.

i$.oSo.th.o po.po£diut
Fant je gledal za avtom, ki je dvignil za seboj oblak prahu in izginil za ovinkom. Sobota jc, popoldne — mu je šlo skozi možgane. Za hip je obstal, pogledal je proti trgu, potem nazaj po cesti. Prah se je polegal in hrup avta je zamrl...
Zasukal se je in se z naglimi koraki napotil h gradbišču.
Nekoliko pozneje je stal pred polnim kamionom.
Šofer si je brisal potno čelo.
Simon je prekladal palico in Muri je zvedavo ovohaval utrujenega šoferja.
»Kaj, hudiča, naj pa napravim?«
»Sobota je. Kje boš popoldne...« je drobil Simon.
»Zložiti moram, pa konec!«
In ko je Simon spet omenil, da je sam in da je zares neprikladno takole popoldne, pa še v soboto —, je šofer na po! vzrojil. Kako pa naj drugače? Prekleto, če imaš defekt in ležiš tri ure pod vozom, voz pa nikamor, ne naprej ne nazaj, kaj pa bi naj storil?
Simon je pritrjeval in prikimaval in tresel svojo palico, pa jo prekladal iz roke v roko. Saj je res, ja, res je. Ka j pa more, nič ne more, smola je smola....
France si je bil hitro na jasnem.
»V senco sedite,« je rekel šoferju, »pa cirgareto prižgite, bomo hitro uredili.«
Šofer ga je pogledal in vse je kazalo, 'da se je njegova nejevolja na mah polegla. Samo Sjmon je v zadregi pogledal proti baraki, katere okna so se bleščala v soncu. Zares, tako pozen čas pa še tako sonce. Ej, kako lepo jesen imamo!
France je kmalu zbobnal fante. Enega je našel v baraki, dva pri čaši piva. Prepričal jih je vse. Enega lažje, drugega težje. In navsezadnje — kaj pa hočeš? Moraš. Moraš! Ko so bili štirje, je peti sam pritekel od nekod.
»Se je kaj zgodilo?« je prisopihal, ko jih je videl resne.
»Kar z nami pojdi, boš že videl,« je rekel France.
In so odkorakali.
Šofer je pred skladiščem obračal voz, da ho iztovar-janje priročneje. Fantje so bili tudi brž na red.
In so začeli iztovarjati.
Kos za kosom.
Iztovarjali so in iztovorili.
Kos za kosom.
Ko je bil posel pri kraju, je pritekel Janez. Janez je »ta višji«. Star, izkušen zidar. Iz dobre, stare šole. Kadar je Janez kaj rekel, so poslušali. Držalo je kot pribito.
Zdaj je obstal pred praznim kamionom in pomaknil klobuk na oči.
»Pa ste le pripeljali. Sem mislil, da ne boste več čda-nes.« Potem pa fantom: »Ste kar sami izpraznili?«
Fantje pa v smeh.
»Ce bi rad pomagal, bomo spet naložili!«
Pozneje je Janez poklical Franceta. Fant se j j e brisal po telesu in iz mokrih las mu je komaj opazne, curljala voda na celo. Umil se je bil in si je na lutpr, ovil brisačo okrog vratu.
Dolgo časa sta z Janezom govorila.
O marsičem sta govorila stari izkušeni' zidar in mlad fant, ki je morda včeraj prišel od kdo ve kod.
In ko je France odhajal v barako za lauti, je Janez zamišljeno gledal za njim.
Zdaj je dodobra vedel, da ima fr.nte, na katere mora računati!