LETO XXX., ŠT. 12i Ptuj, 24. marca 1977 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA 17 V<;i=Pll^ii= Za tovarno sladkorja 1333 milijonov (stran 2) Prosena vešča - nevaren škodljivec (stran 4) Druga faza ptujskih toplic (stran 5) Arheološka izkopavanja v Ptuju (stran 7) Uspešen nastop ptujskih boksarjev (stran 9) Za sejo skupščine občine Ptuj OBSEŽEN DNEVNI RED Prihodnjo sredo se bodo sestali vsi trije zbori skupščine občine Ptuj na svojih 29. sejah posameznih zborov. Gradivo, ki so ga prejšnji teden prejele delegacije je izredno obsežno, kar 9 ur je potrebno, če ga hoče flovek pazljivo prebrati. Najprej se bodo vsi trije zbori sestali na skupnem zasedanju v dvorani narodnega doma v Ptuju in poslušali poročilo komisije za zaščito interesov občine Ptuj pri gradnji hidroelektrarne Srednja Drava dve in poročilo o delu upravnih organov skupščine občine Ptuj v letih 1975 in 1976. Na ločenih sejah imata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti v glavnem enak dnevni red in obsega 25 točk. Sklepala in odločala bosta o sprejetju vrste pomembnih odlokov, ki so bili prej že v razpravi kot osnutki, to so odloki: o organizaciji, delu in nalogah sekretariata skupščine občine Ptuj, o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev v ptujski občini, o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini, o zvišanju stanarin, o potrditvi tržnega reda na tržnici v Ptuju, o prepovedi in omejitvi reje živali na območju posameznih predelov v občini, o registraciji, označevanju in reji psov, o oprostitvi plačevanja prjstojbine za uporabo javnih cest za kmetijske traktorske prikolice in še nekaj drugih odlokov. Nadalje obsega dnevni red še dogovor o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji v letošnjem letu in cele vrste predlogov sklepov o raznih imenovanjih in soglasjih. Družbeno-politični zbor bo razpravljal in sklepal o 12 točkah dnevnega reda, dočim bo, v skladu z določili statuta in poslovnika skupščine občine Ptuj, o 14 točkah dnevnega reda samo razpravljal in zavzemal stališča, sklepanje pa je v pristojnosti zbora združenega dela in Tbora krajevnih skupnosti. PF O temeljnih političnih vprašanjih POROČILO PREDSEDSTVA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE O TEMELJNIH POLITIČNIH VPRAŠANJIH Prejšnji teden je izšla letošnja sedma številka POROČEVALCA, ki prinaša pomembno gra- divo — poročilo predsedstva SRS o temeljnih političnih vprašanjih družbenega življenja in razvoja Socialistične republike Slovenije. Poro- čilo obravnava razvoj družbeno-ekonomskega in političnega sistema, gospodarski in socialni razvoj, varstvo ustavne ureditve, splošno ljud- sko obrambo, mednarodne odnose in drugo. Ena glavnih značilnosti obdobja, ki ga obrav- nava poročilo je, da je to doba intenzivnega uresničevanja ustave, pripravljanja in izvajanja zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, ki uvajajo številne nove institute in odnose tako na področju nadaljnjega razvoja socialističnih samoupravnih družbeno- ekonomskih odnosov in neposredne sociahstične demokracije kot tudi na drugih področjih družbenega dela in življenja. S temi družbenimi prizadevanji smo dosegli pomembne uspehe v razvoju naše socialistične skupnosti na samoupravnih temeljih. Poročilo ne zajema vseh vprašanj našega družbenega razvoja in tudi ne navaja vseh uspe- hov, doseženih v materialnem razvoju družbe in v razvoju družbenoekonomskih odnosov. Pred- sedstvo v poročilu obravnava predvsem tista vprašanja, ki so po njegovi oceni ključnega po- mena za delo in življenje delovnih ljudi in obča- nov in za naš nadaljnji družbeni razvoj. Izhajajoč iz svojih ustavnih nalog in pristoj- nosti je predsedstvo sklenilo seznaniti skupščino SRS, občinske skupščine in javnost s temeljnimi političnimi vprašanji dru^enega življenja in razvoja Socialistične republike Slovenije. Pri tem mu je bila močna opora poročilo predsed- stva SFRJ o stanju in problemih v naši notranji in zunanji politiki. Zato je prav, da se z vsebino tega poročila seznanijo tudi vsi člani temeljnih, splošnih in posebnih delegacij v krajevnih skup- nostih in organizacijah združenega dela. Velja še opozoriti, da bo v osmi številki POROČEVALCA, ki bo izšla te dni, med dru- gam objavljena tudi informacija o gospodarskih gibanjih na začetku letošnjega leta, o delovanju sodišč združenega dela v SRS pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti v le- tu 1976, poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS, predloge zakonov s pod- ročja pravosodnega sistema in več drugih po- membnih gradiv. f O srečanju mladine bratskih občin v Koprivnici je bil v petek, 18. marca posvet predsednikov in sekretarjev občinskih konferenc ZSMS in ZSMH pobratenih občin. Na posvetu je tekla beseda o srečanju mladine bratskih občin. Nosilec tega srečanja je v letošnjem letu OK ZSMH Koprivnica. Dogovarjali so se tudi o oblikovanju skupne mladinske delovne brigade, ki bi n^ sodelovala na delovni akciji OTOK MLADOSTI pri Šibeniku, predvidoma od 7. avgusta do 3. septembra 1977. fp Veselin Djuranovič, novi predsednik ZIS v torek 15. marca 1977 so delegati obeh zborov ^upščine SFRJ, to je zveznega zbora in zbora republik in pokrajin, soglasno izvolili za novega predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranovič a, ki je bil dodej predsednik CK ZK Cme goie. Delegati so njegovo izvolitev podprli z aplavzem, prav tako pa so soglasno potrdili njegov predlog, da vsi člani zveznega izvršnega sveta ostanejo v sedanji sestavi. Veselin Djuranovič se je rodil 17. maja 1925 v naselju Martiniči, nedaleč od Danilovgrada v SR Črni gori. Njegov ded je bil črnogorski oficir, oče pa učitdj. Tudi sam je do začetka druge svetovne vojne obiskoval gimna- zgo in učiteljišče. Komaj 16 let star, je leta 1941 postal član SKOJ, leta 1943 kandidat, januarja 1944 pa član KPJ. Po osvoboditvi je opravljal mnoge odgovorne dolžnosti v Črni gori. Med drugim je bil glavni odgovorni urednik „Pobjede", predsednik glavnega odbora SZDL Cme gore, predsednik IK CK Črne gore in potem predsednik centralnega komiteja, na to visoko dolžnost je bil aprila 1974 ponovno izvoljen. Poleg tega je bil član CK ZKJ od osmega kongresa naprej. Po slovesni izjavi, njeno besedo so podpisali tudi vsi dmgi člani ZIS, je Veselin Djuranovič nakazal ^avne naloge, ki so pred ZIS in vso našo družbo. Vse te naloge bi v bistvu lahko strnili v dveh stavkih: „Bolj učinkovito združe- vanje dela tako v materialni proizvodnji kot v prometu blaga in denaga, še zlasti pa v ekonomskih odnosih s tujino. Prilagoditev organov državne uprave razvoju družbenoekonom- skega in političnega sistema na temeljih samoupravyanja." Novo obdobje v slovenski energetiki Z uvedbo zemeljskega plina bomo pričeli v SR Sloveniji novo obdobje energetskega razvoja, ki pomeni tudi novo kakovost pri reševalcu energetske problematike naše republike, kajti dobro vemo, kakšne so zaloge naših rudnikov premoga, kako je z dobavo surove nafte itd. V četrtek, 17. marca so v Jakobskem dolu slovesno odprli gradnjo slovenskega plinovodnega omreži in tranzitnega plinovoda za sosednjo republiko Hrvatsko. Na slovesnosti so bili prisotni vidngši predstavnik sk}ven^ega in jugoslovanskega gospodarskega in političnega življenja, med drugim tudi Andrej Marine, predsednik IS Slovenge, Maksimilijan Šiško, predstavnik zveznega komiteja za energetiko, Drago Petrovič, Niko Zakonšek, čez 30 predstavnikov mest skozi katera bo potekal plinovod, predstavniki Nizo- zemske firme NACAP in franco- ske Hrme SPIE BatignoUes, katerim so kot najboljšemu ponudniku zaupana glavna dela Pri gradigi plinovoda v naši republiki. S samoupravnim sporazumom, katerega je podpisalo 76 industrij- skih potrošnikov iz vse Slovenije in tri mestne plinarne iz Ljub^ane, Ce^a in Maribora, je bila 15. novembra 1974 ustanovljena pos- lovna skupnost za združevanje Sredstev za gradnjo plinovodnega sistema za zemeljska plin v Sto ve ng L Kasneje je v postovno skupnost pristopilo še 13 potroš- nikov, tako, da je celotna Flanirana poraba za leto 1980 kar 270 milijonov kubičnih metrov na leto. S Sovjetsko zvezo je bila spomladi leta 1975 podpisana pogodba za dobavo 750 milijonov kubičnih metiov zemeljskega pli- na na leto za Slovenijo in 600 milijonov kubičnih metrov letno za SR Hrvatsko. Ta plin bo od sovjetske meje transportiran skozi Češkoslovaško in Avstrijo do jugoslovanske meje pri Ceršaku, kjer bo s podvodnim križ iijem reke Mure prestopil mejo. Od državne meje bo potekal glavni pUnovod, premera 500 mm na jug do Rogatca, kjer se bo razcepil v dva kraka; prvi premera 500 mm za SR Hrvatsko in drugi premera 400 mm za Slovenijo. Od Rogatca bo ta plinovod potekal proti zahodu mimo Celja do Vodic, kjer se bo priključil na plinovod premera 500 mm, ki bo zgrajen od Nove Gorice mimo Lj urbane do Vodic. Po tem plinovodu bodo dobavljene dodat- ne količine zemeljskega phna iz severnoafriških ležišč ali Bližnjega vzhoda. Na te glavne plinovode bodo priključeni plinovodi, ki bodo z zemeljskim plinom preskrbovali potrošna središča ali posamezne potrošnike. Naj omenimo le glavne prik^učne plinovode na našem območju. Glavni plinovod bo pri Starošin- cih prišel na območje ptujske občine, od tu bo skoraj v ravni črti potekal do Majšperka in naprej po ozki dolini skozi Stoperce do Rogatca. Pri Orkov- cah bosta skoraj pravokotno od glavnega cevovoda speljana dva priključna plinovoda. Prvi bo tekel skozi Kidričevo, južno od Ptuja, skozi Dornavo in čez Polenšak proti Ljutomeru z odcepoma do Lendave in Murske Sobote. Drugi pa bo stekel skozi Pragersko in Slovensko Bistrico do Zreč. Cevi za glavne plinovode preme- ra 500 in 400 mm bodo uvožene iz Francije in bodo tehtale 22.30 ton, cevi manjših preme- rov pa bodo iz domače železarne v Sisku in bodo iz domače železarne v Sisku in bodo skupno tehtale 10.000 ton. Celotno pUnsko om- režja, bo zgr^eno v teeh časovnih fazah: prva faza bo končana že julija prihodnje leto. To bodo predvsem glavni plinovodi od jugoslovansko-avstrijske meje do Ljubljane z vsemi priključki. E)ruga faza bo predvidoma konča- na koncem decembra prihodnje leto, to bo plinovod Vodice - Jesenice s priključkom za Kranj in Lesce. V tretji fazi, ki bo Fredvidoma končana konec leta 979 pa bodo dograjeni plinovodi Vodice-Šempeter s priključkom za Anhovo in Gorico in plinovod Trojane-Hrastnik. V letu 1982 pa bo predvidoma končan še plino- vod za Škofjo Loko in Tržič s priključki do potrošnika. Po svečani otvoritvi gradnje Slovenskega plinovodnega omrež- ja, so visoki gostje skupaj s spremstvom odšli na skupno kosilo v Petrolov motel v Podle hniku. Petrol je namreč nosilec programa oskrbe Slovenije s plinom, v sosednji republiki Hrvatski pa je nosilec programa INA. M. Ozmec Andrej Marine, predsednik IS Slovenije, z gosti na obi^u v Petrolovem motelu v Podlehniku. Foto: M. Ozmec Ul'iy^: ' I v srednješolskem zavodu v Ptuju so že začeli z evidentiranjem brigadirjev, ki bodo sodelovali na zvezni mladinski delovni akciji POSOČJE, ki bo od 16. julija do 6. avgusta 1977. Prav tako pa tudi na republiški delovni akciji BRKINI, ki bo od 24. junija do 15. julija 1977. Z evidentiranjem rnladih za obe delovni akciji so pričeli tudi v delovnih organizacijah. Pri tem se je treba pogovoriti tako z mladimi kot tudi z vodstvom delovne organizacije in so dogovori o tem že v teku. Zainteresirani mladinci za posamezne delovne akcije pa se lahko prijavijo tudi neposredno na OK ZSMS Ptuj. fp Oceniti dosedanje delo Na posvetu predsednikov in se- kretarjev krajevnih konferenc SZDL, ki so se sestali skupaj s fs"edsedniki svetov krajevnih skup- nosti prejšnjo sredo v Ptuju, je bila osrednja tema razprave namenjena pripravam na volitve, ki bodo pri- hodnje leto. Dogovorili so se, da bodo izvršni odbori krajevnih konferenc SZDL sklicali razširjene seje, na katere bodo povabili predsednike vseh drugih družbeno-političnih organi- zacij in samoupravnih organov v krajevni skupnosti in skupaj s koordinacijskimi odbori za kadrov- ska vprašanja in volitve obravna- vali celoten splet nalog v predkan- didacijskem postopku. Predvsem gre za oceno doseda- njega dela vseh samoupravnih struktur v krajevni skupnosti in za ovrednotenje dosedanjega dela delegacij v KS — temeljnih, splošnih in posebnih. Na podlagi te ocene bodo lahko tudi začeli z evidentiranjem možnih kandida- tov, f Prikaz razvitosti občine Slovenska Bistrica v delegatskih klopeh v petek, 18. marca 1977 so se v Slovenski Bistrici zbrali na svoji 23. redm skupni seji, delegati vseh zborov skupščine občine Slov. Bistrice. Skupno so obravnavah predlog poslovnika o delu skupščine občine s predlogom za dopolnitev poslovnika in o delu upravnega organa oddelka za gospodarstvo občinske dcupščine. Med najpomembnejšimi točkami seje pa je bil prikaz razvitosti občine Slov. Bistrica. V razpravi so posvetih posebno pozornost razvoju gospodarstva in kmetijstva, doseženim rezultatom v preteklem obdobju in tudi drugim področjem, ki odločneje vplivajo na gospodarski razvoj občine. Na skupni seji so v nadaljevanju obravnavah še dosedanje delo komisije za odlikovanja in predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1977. Na ločenih sejah pa so v družbenopohtičnem zboru obravnavah še predlog dogovora o usklajevanju davčne pohtike v letu 1977 na območju občine Slov. Bistrica. Zbor krajevnih skupnosti je obširneje obravnaval predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu bistriške občine, predlog odloka o spremembah in določitvi stanarine za leto 1977, predlog odloka o spremembah in dopohutvah odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj in tudi osnutek odloka o preskrbi s pitno vodo iz javnih vodovodov na območju občine. O podobnih vprašanjih so odločah tudi delegati zbora združenega dela. V. Horvat 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 24. marec 1977- XEDItfIK TEDNIKOV UVODNIK • TEDNIKOV UVODNIK Ob zaključku javne razprave o kmetijstvu v občini Ptuj Na 25. seji predsedstva CK ZKS in 5. seji predsedstva RK SZDL Slovenije je bilo ocenjeno uresničevanje sprejete kmetijske politike. Ugotovljeno je bilo, da so bili pri uresničevanju sklepov in stališč druge konference ZK Slovenije doseženi pomembni premiki glede samo- upravnega organiziranja kmetov in pomembni premiki v večjem, kvali- tetnem in organiziranem pridelovanju hrane. Nismo paše uspeli izkori- stiti vseh pridelovalnih zmogljivosti in doseči celovito povezanost pridelovalcev s predelavo in s porabniki hrane preko trgovine. Jasno je opredeljena smer preobrazbe in določene temeljne naloge: — pospešeno uveljavljanje takih samoupravnih družbenoekonom- skih odnosov, ki naj temeljijo predvsem na združevanju dela, sredstev in zemlje na dohodkovnih odnosih in ustrezni samoupravni organizira- nosti kmetijskih proizvajalcev, predelovalcev in trgovine; — povečanje proizvodnje hrane v okviru prizadevanj za stabiliza- cijo prehranske in surovinske bilance; — povečanje produktivnosti dela v kmetijstvu po doseganju boljše ekonomičnosti in rentabilnosti zaradi doseganja višjega dohodka in večje reproduktivne sposobnosti kmetijstva. Iz teh nalog sledi, da moramo osredotočiti napore in tudi sredstva zja naslednje naloge: — pospešiti in ustvarjati je treba pogoje za združevanje dela, sred- stev in zemlje ter njeno skupno obdelovanje ob istočasni modernizaciji in specializaciji kmetijske proizvodnje ter doseganju visoke produktiv- nosti dela; — uveljavljati moramo dohodkovne odnose v kmetijskih zadru- .£ah. temeljnih organizacijah kooperantov delovnih organizacijah druž- benega sektorja, znotraj, med njimi ter med njimi in živilsko industrijo in trgovino; — zaostriti moramo odnose do neracionalnega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, posebno obdelovalnimi, in usposabljati za proiz- vodnjo sedaj neustrezna in opuščena zemljišča; — izdelati moramo razvojne programe in v njihovo izvedbo vklju- čiti raziskovalno delo in pospeševalne službe, pri čemer mora biti nosi- lec razvoja dobro organiziran in tehnološko najsodobnejši družbeni sektor kmetijstva; — organizirati bi morali boljšo količinsko in kakovostno preskrbo prebivalstva s kmetijskimi proizvodi; — samoupravno in družbenopolitično moramo organizirati kra- jevne skupnosti in vasi ter tako omogočiti kmečkim proizvajalcem polno samoupravno odločanje o pogojih dela in življenja ter o rezulta- tih njegovega dela. Glede na te naloge, ki smo jih za področje naše občine opredelili na včerajšnji problemski konferenci, so bile od 28. januarja demokra- tične javne razprave v vseh krajevnih skupnostih in mnogih TOZD z namenom analiziranja razmer na področju kmetijstva in uresničevanja kmetijske politike za izvedbo proizvodnih programov v srednjeročnem obdobju. Če hočemo te naloge uresničiti, moramo v organizirano pridelovanje vključiti čimveč kmetijskih pridelovalcev. Takšno pridelo- vanje omogoča boljšo izkoriščenost zemljišč in delovnih sredstev s tem pa tudi večji učinek kmetovega dela, skupnega gospodarjenja in poslo- vanja v okviru zadružne organizacije. Zakon o združenem delu zagotavlja in omogoča najrazličnejše oblike združevanja, za te oblike pa se kmetijski proizvajalci odločajo sami. Kmetje si, prav tako kot ostali občani, želijo bolje živeti in zago- toviti zanesljivo socialno varnost. Zato je združevanje potrebno, da bi , uspešneje uresničevali vse pomembne življenske interese. Javna razprava o zagotavljanju pogojev za hitrejši razvoj kmetij- stva, uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov in preobrazbe vasi v srednjeročnem obdobju 1976—1980 v naši občini je bila končana 6. marca. Sklicanih je bilo 34 zborov kmetov. Občinski sindikalni svet pa je organiziral razprave v temeljnih organizacijah združenega dela. Ugotoviti moramo, da razprave v TOZD niso potekale tako organizira- no in prizadeto, ostali so le pri informiranju. V krajevnih skupnostih se je razprav udeležilo 1620 kmetov in so bile ene najbolj obiskanih raz- prav. Politično strokovni kader je, organiziran v trojke, odgovorno sodeloval na zborih in na osnovi bogatega gradiva, lastnih izkušenj in poznavanja razmer v kmetijstvu tolmačil gradivo in prisluhnil bistve- nim problemom, ki zahtevajo strokovne in politične rešitve v krajšem ali daljšem časovnem obdobju. Predlog za samoupravno organiziranost zasebnega kmetijstva v enotno zadrugo za območje cele občine, ki bi naj bila organizirana v 9 temeljnih zadružnih organizacij in v njihovem okviru proizvodne skup- nosti, so podprli kmetje na trinajstih zborih. Štirje zbori so to odločno odklonili in zahtevali obstoj dosedanje KZ Lovrenc s tem, da je tudi v tej zadrugi potrebno narediti vsebinske premike. 18 zborov kmetov je predlagalo, da naj ostane organiziranost kmetov v občini v okviru KK Ptuj — obrata za kooperacijo. Kar na 29 zborih so se kmetje zavzemali za številčnejšo in kvalitetnejšo pospeševalno službo. Zavedajo se, da brez strokovne službe ni napredka ali pa je ta prepočasen za naloge, ki jih družba postavlja pred kmetijstvo. Veliko so kmetje spregovorili o nalogah, ki smo jih omenili v uvodu kot so razvojni programi, združe^ vanje zemlje, uveljavljanje dohodkovnih odnosov, naročena proizvod- nja za znanega kupca, skrb za ostarele in socialno ogrožene, admini- strativnem aparatu, ki ne sme biti predrag in podobno. Ugotovili so tu- di, da zemljiški maksimum sedaj ne dovoljuje izkoriščenosti kmetijskih strojev in da naša industrija ne izdeluje potrebne mehanizacije, zato so dostikrat vezani na uvoz in drage rezervne dele. Spregovorili so tudi o osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju SIS za pospeševanje kmetijstva v naši občini ter predlagali, da naj k podpisu in zagotovitvi sredstev pristopijo vsi, ki hrano pridelujejo in tudi tisti, ki jo potrebujejo. To so le nekatera vprašanja, katerim so kmetje dajali največji po- men in jih bo potrebno pričeti reševati čimprej. Mnogo je volje in pripravljenosti pri ljudeh, da bi nekatere probleme rešili z minimalno pomočjo širše družbe. Tu pa mnogokrat nismo dovolj hitri in učinko- viti. Akcija, ki smo si jo zastavili in je velikega pomena za vse nas, naj ne bo trenutna, temveč stalno prisotna. Ludvik Kotar TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK Za tovarno sladkorja 1333 milijonov dinariev v Mariboru so se prejšnji teden sestali pridelovalci sladkorne pese, porabniki slad- korja, odjemalci sladkorja ter porabniki sladkorne inelase iz skoraj vse Slovenije ter podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi tovarne sladkorja v Ormožu. Na skupščini ustanoviteljev tovarne je za gradnjo tovarne akt podpisalo 22 temeljnih organizac^ združenega dela iz nekaterih delov SR Slovenije. Tako so s podpisi postavili tudi finančno l^onstrukcijo za graunjo, izvolili so Vinka Štefane ič a za direktorja tovarne v ustanavljanju ter Rudqa Simaca iz Ajdovščine za predsednika skupščine poslovne skupnosti za sladkor. Izgradnja sladkorne tovarne v Ormožu bo tako največja naložba slovenskega agroživilstva v tem srednjeročnem obdobju. Sedaj, ko je prenehal delovati konzorcij, ie prtKl pred- stavniki poslovne skupnosti za sladkor in vsemi podpisniki pomembna in velika naloga. Namreč celotna naložba za gradnjo tovarne znaša 1,3 milijarde dinarjev in bo zato potrebno ta sredstva skrbno zbirati in vlagati v gradnjo. 470 milijonov dinarjev je sredstev po družbenem dogovoru, 227,2 milijona din je kreditov tujih dobaviteljev opreme, 487 milijonov dinarjev bodo kreditirale domače podovne banke, 2 7 miijonov din bo kreditov od izvajalcev montažnih del ter 121^5 milijona din kreditov od dobaviteljev domače opreme. V razpravi je bflo rečeno, da so sredstva za gradnjo tovarne že zagotovljena in dava nanien ni nobenih večjih skrbi razen morebitne podražitve, ki bi zahtevale nova sredstva- Tovarna sladkorja v Ormožu bi na leto predelala 320.000 ton sladkorne pese. Zato bo potrebno še mnogo prizadevanj, da se za peso usposobi še več kmetijskih zemljišč, k^ti ta, ki so danes na razpolago, še ne zadostujejo potrebam tovarne. Tovarna bi nsfj po predvidevanjih in rokih začela obratovati v letu 1979 in bi zaposlila 318 delavcev, ki bi v času gradnje pridobili ustrezno kvalifikacijo. Podpisniki akta o ustanovitvi tovarne sladkorja so podpisali še samoupravna sporazuma o medsebojnih razmerjih ustano- viteljev in o združevanju v poslovno skupnost za sladkor Slovenije. Takoj po ustanovitvi skupščine in tovarne v ustanavljanju bodo organi ustanoviteljev začeli sklepati prve pogodbe z dobavitelji opreme in izvajalci del. Prav tako pa bodo vsi organi tovarne sladkorja v ustanavljanju skibeli za načrten in pospešen razvoj priddovanja sladkorne pese v severovzhodni SlovenijL zk »Proces ustavne preobrazbe banke zaostaja..." Zboi upravljalcev Kreditne ban- ke Maribor, podružnice Ptuj, ki se je sestal 15. marca, je brez bistvene razprave sprejel poslovno poročilo za leto 1976. V uvodu tega poročila je navedba, da je podružnica tudi v minulem letu zabeležila krepitev denarne zmog- ljivosti. Bilančna vsota je dosegja višino 1.219 milijonov dinarjev in je porasla za 27 odstotkov glede na leto 1975. Predstavnik banke je v svoji razpravi še posebej opozoril na bančne naloge ob pokrivanju izgub delovnim organizacijam, ki so poslovno leto 1976 zaključile z izgubo. Zaključni račun je v šestih TOZD pokazal negativen rezultat; skupna izguba je dosega vsoto blizu 18 milijonov dinarjev, od tega znaša neloita izguba še okrog 11 milijonov dinarjev. Organizaci- je, ki so prikazale izgubo so tudi investicijsko nesposobne. Naloge, ki jih narekuje prikazano stanje so jasne: izdelava sanacijskih progra- mov in drugih ukrepov in jih dotoča zakon. Iz dokaj podrobne obrazložitve o procesu ustavne preobrazbe bank, ki jo je podal direktor podružnice Ptuj, ^ton Purg, smo zvedeli, da je proces že v zaostaiiku. S 15. januarjem je stopil v veljavo zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema, ki nalaga bančnim organizacijam, da opravijo konstituiranje in uskladi- tev organizacije z zakonom v enem letu. Zakon je v bistvu konkretizacija ustavnih določil o kreditnem in bančnem sistemu in tistega dela zakona o združenem delu, ki govori o združevanju dela in sredstev ter opravljanja denar- nih, bančnih in drugih finančnih poslov. Po novem zakonu se poslovne banke dele na interne, temeljne in združene banke. Podružnica Ptiq je upravljalcem predložila poseben akcijski pro- gram konstituiranje Kreditne ban- ke Maribor po določilih zakona o združenem delu in zakona o temegih kreditnega in bančnega sistema in prilogo k akcijskemu programu, ki vsebuje izhodišča za razpravo o konstituiranju banke in podružnice. Kot je v razpravi poudaril predsednik 10 podružni- ce, Franc Luk man, proces konsti- tuiranja banke ni proces prilagaja- nja obstoječe bančne organizira- nosti določilom ustave, zakonu o združenem delu in zakonu o temegih kreditnega in bančnega sistema Proces se v celoti označuje kot široka družbenopo- litična akcija, v kateri bodo temejne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbeno-pravne osebe oblikovale njg ustreznejše bančne organizaci- je. V skladu z izhodišči osnutka akcijskega programa, ki ga je izvršilni odbor podružnice pred- ložil upravljalcem podružnice v sprejem, so na zboru sprejeli naslediije naloge: Članicam banke in podružnice Ptuj se priporoča, da se odločijo za ustanovitev enotne temeljne banke in s podpisom samouprav- nega sporazuma združitev v teme^no banko. Kreditno banko Maribor. V samoupravnem sporazumi o združitvi v temeljno banko KBM se naj opredeli poslovno enoto - podružnico Ptig - z organizacij- skimi in samoupravnimi pravicami v skladu s 121. členom zakona o temeph kreditnega in bančnega sistema z delovno skupnostjo pri podružnici za opravljanje vseh bančnih poslov, razen: urejanje odnosov z Narodno banko Slove- nje in Narodno banko Jugoslavije, kakor tudi kreditnih poslov s poslovnimi bankami, deviznega icreditiranja in plačilnega prometa s tujina V zadnjem času smo veliko slišali o tem, da odtujitev sredstev gospodarstvu, ni bila nikdar večja kot je danes. Dohodek bank se je v minulem letu povečal za več kot tre^ino; zato bo treba čimprej poskrbeti, da se del dohodka bank, ustvarjenega na podlagi obresti, vrne gospodarstvu. Neka- tere banke, med njimi tudi podružnica v Ptuju je že pred iztekom minulega poslovnega leta poskrbela za ristomo obresti v višini 3,8 milijona dinarjev in tako neposredno vplivala na oživljanje gospodarstva. Kot smo že zapisali, je proces ustavne preobrazbe bank še vedno prepočasen in ga bo potrebno v nadaljevanju pospešiti. Kljub zni- anju nekaterih obrestnih mer, si bo treba še nadalje prizadevati za znižaige aktivne obrestne mere. Slednje bi pripomoglo k razbre- menitvi gospodarstva in obenem k večjemu razpolaganju s sredstvi. Ristomo dela obresti pa obenem preprečile nedopustno pridobiva- rge oz. prerazdelitev dohodka, ki ne temelji na delu. Oviro predstavna še vedno tudi kreditni odnos poslovnih bank, ki nima osnove v dohodkovnem odnosu. Ob tem velja še poudariti, da bo treba v temeljih spremeniti tudi denarno monetarno kreditni sis- tem MG DRUŠTVO INVALIDOV PTUJ: „Nenehna skrb za reševanje socialnih problemov našiii članov..." Ena izmed značilnosti da- našnjega časa je, da v prizade- vanjih za hitrejši razvojni ko- rak, pogosto postavljamo skrb za človeka na stranski tri. Go- spodarski tok človeka vleče v neusmiljene globine; nastavlja mu številne pasti. Podatki o delovnih nesrečah rastejo iz dneva v dan; ponekod so li primeri že tako visoki, da vzbujajo resnično zaskrblje- nost in kličejo po sistemski ureditvi. Zakaj to pripovedujemo? Preprosto zato, da bi pobrskali po svojih okoljih in se vprašali ali je tudi pri nas tako? Delov- na nezgoda pušča sledove... Biti invalid takšne ali drugačne vrste pomeni grenak priokus... Vrsta vprašanj se navezuje na ta problem; tudi vprašanje enakovrednega vključevanja invalidne osebnosti v normalen življenjski tok... Smo dovolj ,,zreli", da ponudimo enako- vredno partnerstvo? Eno izha- ja iz drugega, bolj ko se pribli- žujemo sržu ,,invalidske problematike", vse bolj se dozdeva, da ,,rijemo" po neznanem... Invalidno označena oseba se v svoji ,,obeleženosti" zapira svoj sklep in svojo ,,nesrečo" ovija v klopčič nedostopnosti. Ponavljam že splošno znano resnico: ,,aktivno vključevanje invalida v družbo je odvisno od njegovega družabnega živ- ljenja. Večja barvitost le-tega in že se manjšajo njegovi ob- čutki manjvrednosti... Ivan Cretnik, tajnik društva invalidov Ptuj, po rojstnih po- datkih sicer še zelo mlad, nam je povedal, da je ena izmed osnovnih nalog oziroma dol- žnosti društva: nenehna skrb za socialno varnost članov. Naloga se navezuje tudi na aktivno spremljanje zakonoda- je in borbo za uresničevanje z zakonom zagotovljenih pravic svojih članov. Uspehi, ki jih društvo pri tem dosega so sicer še skromni; pri tem jih spremljajo težave finančnega, prostorskega in kadrovskega značaja. Športno in kulturno življe- nje, ki je za invalidno'osebo še kako pomembno, sicer živi, pa vendar ni tako kot si društvo prizadeva. Članstvo po številu blizu 300 je kar zavidljivo. V povezavi s podatkom, da živi v ptujski občini okrog 3000 invalidov vseh vrst (podatki so zastareli), pa ni razveseljivo. Družba kot celota mora biti tista, ki bo odločno posegla na še nezorano ledino ,,invalid- skih" problemov, ki nikakor ne morejo imeti samo specifi- čen značaj; morajo imeti zna- čaj in moč celotne družbe. Mednarodni dan invalidov, dan simbolike v letu ne zaleže, če problematika ni prisotna skozi ostalih 364 dni. Bližnji občni zbor društva invalidov, ki bo 26. marca, bo znova raz- kril problematiko v vsej širini. Ostaja le upanje, da ne bo ostala zapisana kot posnetek stanja določene sredine, ki ne zahteva tudi uresničitve? Geslo letošnjega prazno- vanja mednarodnega dneva invalidov ,,brez ovir" ne more in ne sme biti le geslo zaradi gesla — naj bo pot za novo življenje invalida... MG Seminar za sindikalne aktiviste v okviru rednega izobraževalnega programa za sindikalne delavce, je občinski svet ZS Ptuj skupaj z DU in republiškim svetom ZS pripravil dvodnevni seminar za vodstva OOS in sindikalnih konferenc. Seminar bo na Borlu 25. in 26. marca. Program obsega nekatere najbolj aktualne teme; tako bo poleg ostalega osrednja pozornost posvečena nalogam in vlogi sindikata v luči zakona o združenem delu. Omeniti velja, da bo posebna točka v progra- mu seminarja obravnavala in kritično ocenila dosežene gospodarske rezultate v OZD ptujske občine v letu 1976 ob prikazu družbeno- ekonomskih razmer v občini Ptuj. V boju za premagovanje gospodarskih ovir bo ključna niiloga sindikatov, da bo izvirajoča akcija zastavljena odločno in konkretno, zato bo zahtevala polno izpolnitev ob vsestranskem angažiranju vseh dejavnikov. Zaključek seminarja pa bodo izrabili za prikaz priprav na volitve v letu 1978. MG V TOZD gradbeništvo Granit se zavzemajo za večjo gradbeno specializacijo V TOZD Gradbeništvo Granit Slov. Bistrica, ki deluje v okviru delovne organizacge Konstruktor Maribor, so preteklo leto zaklju- čili z dokaj dobrimi poslovnimi rezultati. To je toliko pomembnej- še, ker se srečujejo s številnimi težavami, predvsem objektivnega značaja. Tako se že vsa leta srečujejo z razdrobljenostjo grad- bišč, kar zahteva vehke organiza- cijske napore, večje število kadrov, rastejo pa tudi proizvodni stroški. K^ub temu so v devetih mesecih lanskega leta ustvariU za 70 odstotkov celotnega letnega plana in ustvarili zadovoljiv ostanek dohodka. Pomembno je poudariti, da se kolektiv vse uspešneje uveljavlja tudi izven občine. Med pomemb- nimi gradbišči so: Maribor, Rače, v Posočju, in Ravne na Ko roškem Tako uspešen prodor kolektiva v širši gradbeni prostor je predvsem rezultat doslednejših in načrtnej- ših prizadevanj v usmerjeno in specializirano dejavnost v okviru Konstruktorja. Od nadaljnje aktiv- nosti na tem podroi^u pa si kolektiv bistriških gradbincev Se mnogo obeta. Besedilo in slika: V. Horvat Sedež TOZD Gradbeništvo Granit Slov. Bistrica. TEDNIK — 24. marec 1977 NAŠIH 40 LET-3 Predstavljamo vam Janka Vogrinca Kdo bi ne poznal Janka Vogrinca, družbenopolitičnega in javnega delavca iz Ptiga. Letos jnineva 36 let odkar je Janko Vogrinec postal komunist. Njego- vo ime je znano od dneva, ko se je Janko rodil v Cezanjevcih pri Ijutomeru 2. 12. 1910. Najprej je obiskoval meščansko šolo in se kasneje izučil za mizarja. Doma je bilo 6 otrok in z osemnajstimi leti je Janko odšel s trebuhom za kruhom. Delal je v Tržiču, Šentvidu, Ljubljani; v letih 1931/32 je bU 18 mesecev v jugoslovanski vojski. Gospodarska kriza stare Jugoslavije ga je zjgela prav takrat, ko se je vrnil od vojakov. Bil je brez dela. Vrnil se je domov v Cezanjevce in pomagal na kmetiji. V letu 1935 se je zaposlil v Ptuju in sicer v železniških delavnicah. In prav tukaj se je začela revolucionarna pot družbe- nopolitičnega delavca Janka Vo- grinca. Pričel se je družiti z Vodo, Svenškom, Amušem. Stanoval je pri Francu Krambergerju in pri i^em začel spoznavati revolucijo, partijo, marksistično literaturo. Vedel je, da so njegovi prijatelji organizirani in da drugače mislijo od drugih delavcev v delavnicah. ,^grizel sem se v misel, da fašizem ne bo nikoli zmagal" Opazil je, da imajo komunisti neko posebno lastnost in sicer: znali so človeka pritegniti, ga opozarjati na napake in podobno. Večina jim je zaupala, čeprav marsikdo ni vedel, da so člani komunistične partije. ,Bil sem športnik, telovadec," je nadaljeval Janko Vogrinec, „pri ScJcolu ui tam sem spoznal i Kogeja, ki je takrat okrog sebe ' zbiral somišljenike. Z njim sem mnogo govoril o partiji, o delavskem gibanju o zatiranju delavskega razreda. Bližala se je vojna. Takrat sem začel sodelovati s komunisti in skupaj z njimi zbiral material za Rdečo pomoč španskim revolucionarjem. Na dan, ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo v letu 1941, me je sekretar KPS tovariš Voda povabil k njemu in mi nekako takole dejal: „Veš, Janko, opazovali smo te, spremljaU, se s teboj pogovar- jali in danes ugotavljam kot sekretar komunistične partije, da si napreden človek, da nisi izdjgalec slovenskega ljudstva, zato boš danes po« tal član partije." Ob koncu je še rekel: „Vedi, da komuniste čakajo zelo težce naloge". Svečan trenutek je to bil, čeprav brez fanfar, zastav, pesmi in veličastnih besed. In prav zaradi te skromnosti sem se odločil, da bom dober komunist in da bom dosledno izvajal naloge, ki mi bodo zadane. No, vojna vihra je prav takrat dosegala vrhunec. Hitler je na vsakem koraku dosegel uspehe in triumfe. Bil je močan kot zver, vendar sem se kljub temu zagrizel v misel, da fašizem tak kakršen je, he bo nikoli zmagal. Takrat smo komunisti verjeli v Rdečo armado in v KPJ, ki je bila edina sposobna voditi delavski razred, kmete in mladino." Za hip se je Janko Vogrinec zamislil Misli so se vračale v leto 1942, morda še nazaj v leto 1941, ko so ga prvič zaprli in ga spustili, ker niso imeli zadostnih dokazov. da sodeluje z „rdečimi". Torej irva zaporna kazen nič hujšega, pa tudi nič kaj obetavnega. Janko Vogrinec je tako že bil na spisku osumjenih v letu 1941. In kako naprej, se pvpraša Janko? „Voda je bil naš duhovni vodja", je nadaljeval, „in komu- nisti Ptuja smo že takrat verjeU v našo zmago in v zmago naprednih sii Ndca notranja sila, slovenska zavest in moč revolucionarne misli nas je vlekla k boju in vztrajanju. Ko se je začela vojna, me je čustveno zelo prizadelo, izgubili smo svobodo, slovensko besedo. Naše oči so bile solzne in tudi solze so pripovedovale, da si bomo svobodo priborili nazaj, kajti nemogoče se mi je zdelo, da se tujec kar tako lahko naseli po naših hišah. Nekako smešno se mi je v začetku zdelo vso to početje nemških osvajalcev. Leta 1941 je del komunistov odšlo v ilegalo, napredni delavci pa so po direktivi ostah v železniških delavnicah. V oktobm 1942 so Nemci nenadoma obkolih delavnice, vdrli v notranjost in nas zaprli v ptujske zapore. Začela se je krvava pot Pretepi. Zasliševanja. Mučenja. Zatiranje. V novembru 1942 smo bili premeščeni v Maribor," je nadaljeval Janko Vogrinec m postajal nemirnejši. „V Maribom smo čakali na streljanje. Ker pa je bil čas velikih nemških izgub na mdcih frontah, so Nemci prene- hali streljati. V januarju 1943 sem spoznal Dachau. Stal sem takorekoč na samem robu življenja in smrti" Trenutek tišine in nemira. Strašna beseda, beseda Dachau. Beseda ognja, bolečine, strahu, nesmisla in pogube. Beseda lakote, izziv smrti Dachau. Janko Vogrinec se zazre. Oči se zaiskrijo, v njih je upanje in moč do življenja. Miren izraz na obrazu se spremeni, ko reče Dachau in nadaljuje, da o taborišču ne bi govoril, kajti življenje tam je bilo strašno, strašno. . blok 24 ne bo nikoU pozabil tudi številke 42469 ne; grozno, grozno .. Potem reče: j,Spominjam se jesenskih deževnih m turobno sivih dni, takrat sem bil nžgne srečnejši človek na svetu. Bil sem osam^en in žalosten. V Dachau sem izgubil občutek za realnost, prepričan sem bil, da ne bom dočakal svobode". 28. aprila 1945 so nas osvobodili Amerikanci, v juniju sem bi že v Ljub^ani, se isti mesec v Ptuju. Svoboda. Solze, cvetje, pesem . končno svetla luč v mojem življenju. V Ptuju se je spet vse znova začelo. Takoj po vojni sem začel delati v železniških delavnicah, 1945 sem postal predsednik OKjajenega sindikalnega sveta, kaj kmalu tudi sekretar partije organizacije. V letu 1946 sem obiskoval pri CK KPS v Ljubljani partgsko šolo in v decembm istega leta so me izvoHM za predsednika MLO Ptuj. To dolžnost, pozneje predsednika občine, sem opravljal vse do leta 1960. Kasneje sem dve leti bil tudi sekretar OK ZKS Ptuj, potem sem bil direktor Panonije in v letu 1969 sem dočakal upokojitev. Po vojni sem svoje delo usmerjal v utrjevanju ljuddce oblasti Delal sem z zanosom, revolucionarnost me je prevzemala na vsakem koraku. Nikoli nisem pomislil, da bi odnehal z aktivnostjo. Ideja o napredku me je vlekla naprej. Tudi danes me poganja takšna misel. K^ mi pomeni revolucic^ narnost? Pomeni, če si dosleden pri izvajargu nalog in naj omenim, da bi poleg našega samoupravnega sistema morali uvesti se samo- upravni red. Kdo je revolucionar? To je človek, ki zna delati, ki se ne z^ira vase, ki zna pomagati mladini Revolucionar je komu- nist. Žal pa danes nekateri komunisti niso dosledni in ne znsgo usmerjati mlade v politično in dmžbeno živ^enje. Komunistu politično delo zamre v trenutku, ko umre tudi sam. Komunist mora biti angažiran, pošten, delaven in human. Humanostje ena največjih odUk komunista in sploh človeka. K^ mislim o mladini? Mladina je dobra, če je usmerjena, in naša mladina je takšna. Zato je prav, da mladina nadaljuje naše delo. Mora ga obogatiti, razvijati in ne pozabiti na preteklost, na zgodovino NOB. Odhitel je. »Delo me kliče," je rekel ob slovesu", zdi se ml da sem bil predolg". Odhitel je, ker ga čaka delo kot predsednika občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Ptuj. Pripravil: zk Vso pozornost letošnjemu jubilejnemu letu Ker v letošnjem letu praznu- jemo tri pomembne jubueje in sicer 854etnico Titovega življenja, 404etnico njegovega prihoda na vodstvo partije in 40-letnico ustanovnega kongresa slovendce komunistične partge, je o pripravah na prireditve in proslave v občini Ptuj, predsednik izvršil- nega odbora za proslave jubilejev pri komiteju OK ZKS Ptuj, Dimče Stojčevski povedal naslednje: Pomembno je izročilo s Čebin, ko so komunisti na ustanovnem kongresu KPS stopili na pot, kjer so in bodo ovirali izkoriščanje nad delavskim razredom. Tudi tovariš Tito se je pred 40 leti odločil, da stopi na pot osvoboditve in da skupaj z drugimi tovariši prične preporod v jugoslovanskem poli- tičnem gibanju. Prav je, da se tem jubilejem pridružimo z različnimi prire- ditvami in proslavami tudi v ptujdci občini. Osrednja občinska proslava bo 8. ^rila v športni dvorani Mladika. Ta kulturna in spominska prireditev ne bo samo za Ptujčane, temveč mora ta svečan trenutek biti za vse delovne ljudi in občane ptujdce občine, ki bodo seveda v delegacijah obiskali osredrgo ob- činsko proslavo. Beseda bo dobila zvok in obliko ter pripovedovala o osebnosti tovariša Tita, o komu- nistični partgi in njeni revo- lucionarni vlogi pri preobrazbi sveta. Na zadnji seji izvršilnega odbora pri OK ZKS Ptuj za pripravo in izvedbo proslav m prireditev smo sprejeli že nekatere konkretne predloge. Tako je za proslavo v Mladiki scenarg in vsebino pripravil Tone Partljič, dramaturg mariborskega ^edališča. V tej prireditvi bo vela mladost. revomcionamost, Titovo življenje, naša enotnost, prijateljstvo, ne- uvrščenost in podobno. Skratka prireditev mora prikazati tisto vlogo, ki jo je včasih imela komunistična partj^a in Zveza komunistov danes. To bo čutiti v pesmi glasbi in besedi Pesem iz hrvatskega Zagorja bo označila začetek in tudi tovariša Tita. Seveda pa bi samo s skrbno izbiro besed ne podali vseh tistih misli, ki so potrebne za spoznanje o Titovi revolucionarnosti in po- membnem poslanstvu komu- nistične partge, za vse te je potrebno še mnogo več. Potrebno je čutiti in doživljati In upamo, da bomo prireditev obogatili s pesmgo, glasbo in besedo, z zastavami in slikami z mladostjo in gibanjem, z revolucionarnim spcHTOčilom in proletardco poezijo. V c^vim prodave bo v Mladiki tudi svečan sprejem v ZK. Poleg te osrednje občinske prireditve bo vrsto proslav tudi v krajevnih skupnostih. Prodave in prireditve v KS bi morale imeti delovni značaj, kjer bi poleg lastnih problemov analizir^ še vlogo partije včeraj in vlogo Zveze komunistov danes. V krajevnih skupnostih se ne bi smeh osredotočiti samo na formalne proslave, ki bi jih pripravile osnovne šole in mladi Nq te proslave ne izvene preveč stereo- tipno in tako nič ne povedo o revolucionarnosti v preteklosti in o boju komunistov danes. Kulturno prireditev je potiebno povezati z aktualnimi problemi v kraju, pripraviti razgovore z najstarejšimi komunisti in po- dobno. Sicer pa naj bo teoretična priloga Komunista (24. februar) temeljno gradivo za pripravo prireditev in prodav v krajevnih skupnostih. Omenimo naj, da so proslave bile doslej samo v Gorišnici in v Rogoznicl Podobne proslave še pripravljajo v Cir- kovcah in drugod. ___.____zk.. Dimče Stojčevski: ,JubIejeni se pridružimo z različnimi prireditvami" Foto: R Jutri okrogla miza Občinska konferenca ZSMS Ptuj in občinski odbor ZZB NOV Ptuj, sta v skladu s programom letošnjih jubilejnih prireditev pripravila za jutri popoldne, ob 16. uri v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju okroglo mizo na temo: LIK BORCA, LIK REVOLUCIJE, LIK KOMUNISTA, LIK TOVARIŠA TITA. Za ,,okroglo mizo" bodo predvojni komunisti in borci odgovarjali mladim na vprašanja iz zgodovine našega revolucionarnega delavskega gibanja, povezano s 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo Partije in 40- letnice ustanovnega kongresa KP Slovenije. Vse mlade vabijo, da se te zanimive tribune izmenjave mnenj o naši revolucionarni zgodovini udele- žijo v kar največjem številu. Izdaja V Prvencih Kaj je resnica (2. nadaljevanje in konec Krajnčič pa so bili ranjeni in so v ptujski bolnišnici podlegli poškod- bam. Jaz sem se takoj vrnil v partizane in do svobode deloval na našem območju, največ ob Dravi skupaj s Francem Cvetkom. Po vojni je okoHščine izdaje v Prvencih temeljito raziskal tov. Milko Golob, predstavnik takratne OZNE ter predsednik okrožnega sodišča Maribor s pomočjo Saga- dina in Iztoka (To je isti Milko Go- lob-Joško, s katerim sem bil 14 dni pred izdajo skupaj na javki in isti, ki me je 4. marca 1945 videl v gozdu pri gramoznici v Prvencih v Tarzanovem ujetništvu, ko sem lahko z njim spregovoril le nekaj nepomembnih besed). Smatral je, da se mora moji prisebnosti na jav- ki, ko nisem z ničemer pokazal, kakšna je situacija, zahvaliti, da je on in večina partizanov ostala živa, zato me je predlagal za odlikova- nje. Dobil sem medaljo za hrabrost^ Sprevidel sem, da se mi ne bo po- srečilo priključiti partizanski sku- pini. Tedaj je Tarzan nekaj naroče- val svojim spremljevalcem — raz- trgancem. Trenutek ni posvečal po- zornosti meni. Brž sem stopil za de- belo drevo in se z vlačenjem po tre- buhu oddaljeval od njih. Posrečilo se mi je pobegniti. Ko sem bil že v Novi vasi, sem zaslišal močno stre- ljanje v Prvencih in videl rakete, ki so jih spuščali okupatorji. Oglasil sem se na postojanki pri Kostanjev- čevi Tetki v Novi vasi, tam povedal o vsem, ter nato šel k Cr^nikovim, odkoder sem pred dvema dnevoma zbežal. Sklenil sem, da me Nemci živega ne dobijo več v roke. Tu me je čakala še moja puška. Nemci in Tarzanovi spremljeval- ci so naslednji dan streljali po okoliških vaseh. Končno so se vrnili v Ptuj. Pozneje sem izvedel, da je v Prvencih padel Hrga. Znidarič, Krajnčič in Leopold Stane Strelec TEH NAŠIH 40 LET (5. nadaljevanje) VOUTVE LETA 1935, NA- PREDNA PREDAVANJA, mani- festacije Ker se je Jevtičeva vlada približevala fašističnim silam in odmikala od zahtev delovnih ninožic, se je zaradi te nazadnjaške politike pri ^udstvu očrnila. Vse slabe strani profaši- stične Jevtičeve vlade so se pokazale, ko je razpisala volitve v ljudsko skupščino za 5. maj 1935, obenem pa se je pokazala tudi moč opozicije. Opozicijo so sestavljale buržoazne stranke in revolucionarne ljudske množice pod vodstvom komunistične partije. Jevtič in njegova Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS) sta na vohtvah doživela poraz, saj so ceh predeh Hrvatske, Slovenije, Cme gore in tudi številni kraji v Srbiji ^asovali proti Jevtiču. Zato se je moral umakni tl V ptujskem okraju je Partija vložila veliko tmda, da bi se okrepile vrste združene opozicije in da bi padla protiljudska vlada. Se pred volitvami sta visoko- šolca Dušan Kveder in Ivan Bratko razvila živahno dejavnost akadem- skega kluba v Ptuju. V okviru Ljudske univerze je prirejal v MLADIKI in NARODNEM Da MU predavanja, ki so dvigala socialistično misel To je pospeše- vala tudi Ljudska pravica, kgalno glasilo KP. Komunisti so od leta 1933 dalje vedno boli vpUvali še na delovanje Zveze kmečkih fantov in deklet Ptujski komunisti so prispevali tudi k uspehu največjih ljudskih manifestacij pod vodstvom KP leta 1935 v Sloveniji: na celjskem zletu Svobod 7. juhja in na shodu združene opozicije v Ljutomeru 1. septembra, saj so na oba zbora privedli veliko revolucionarno usmerjenih delavcev. Za podporo svojemu pohtič- nemu delu na vasi so ptujski komunisti organizirali zbiranje podatkov o stmkturi kmečke posesti v okraju. Gradivo je nato služilo dr. Žgeeču za sociološko študijo o Halozah in Kerenčiču o Jemzalemskih goricah. Literarno pa je obravnaval probleme vasi komunist in pisatelj Ivan Potrč, bivši dijak ptujske gimnazije, nato pa novinar pri mariborskem Večemiku. JUGOSLOVANSKA RADIKAI^ NA ZAJEDNICA Jevtjča je na predsedniškem mestu v jugoslovanski vladi zamenjal leta 1935 Milan Stojadinovič, ki je ustanovil novo vladno stranko Jugoslovansko radikalno zajednico (JRZ) iz raznih jugoslovanskih meščanskih strank- Med njimi je bila tudi bivša Slovenska ^udska stranka. Zato je stopil v vlado Slovenec Korošec, ki je bil v močno oporo Stojadinoviču. Oba sta stremela k zdmžitvi jugoslovanskih narodov v enotno nacijo. Stojadinovič je takoj po priliodu na oblast obljubljal ^udstvu demokracijo, kar pa ni uresničil, ampak je zvesto služil finančnemu kapitalu ter monarhofašistični diktaturi Povrhu tega je približal Jugoslavijo še bo^ fašističnim silam. Prekinil je zvezo z demokratičnimi "državami na zaliodu in z Malo antanto, ki je povezovala Jugoslavijo, Češkoslo- vaško in Romunijo z namenom braniti meje svojili držav. ŠIRI SE ANTIFAŠISTICNO GIBANJE Zaradi Stojadinovičeve politike se je vedno bolj vnemalo antifašistično gibanje pod vod- stvom KPJ, kar je podkrepil še VIL kongres komunistične inter- nacionak v Moskvi avgusta 1935. Komunističnim partijam je naložil nalogo, naj ustanavljajo široko antifašistično fronto in krepgo enotnost delavskega razreda v svojih državah. Že leta 1936 so bih vidni uspehi po teh navodilih. V tem letu je zajel Jugoslav^o tudi val delavskih stavk in mezdnih gibanj, na katerih je sodelovalo okrog 88.000 delavcev ali 14 odstotkov vseh zaposlenih. Čeprav so bUe to ekonomske akcije, so krepile tudi splošno antifašistično gibanje v državi Nigvečje stavke so bile: v tovarni Tivar, stavka mdarjev v Trebčl splošna stavka stavbinskih delavcev v Beogradu, Zemunu in Pančevu in splošna stavka tekstilcev v Sloveniji Vrstila pa so se tudi zborovanja Ljudske fronte, ki jo je ustanovila KPJ kot legalno množično organizacijo, da je povezovala napredne sile v Jugoslavgi v boju za demokracgo ionMOdnpobiambou _.......... V Ptuju so komunisti razvili široko nabiralno akcqo za stavkajoče tekstilce v Maribom. VeUko kmečkih pridelkov je daroval Jože Lacko. ^udi Ilec, član celice KP na ptujski gimnaziji od leta Med vojno organizator na Grajeni, aretiran julija 1941. Po vojni deloval na "^niet. šoli v Mariboru. Umri leta 1970. Jožefa Lacko, zena narodnega heroja Jožeta Lacka, je bUa možu vedno v močno oporo. Umrla 12. decembra 1942 v nacističnem taborišču Aush- witz (Oscvviecim). DALJE PRIHODNJIČ 4- DELEGACIJEOBRAVNAVAJO 24. marec 1977- PROSENA VEŠČA - NEVAREN ŠKODLJIVEC Verjetno je že večini kmetoval- cem in pridelovalcem koruze znano, da je potrebno staro koruz- nico pospraviti najpozneje do 31. marca v tekočem letu. Ta ukrep predpisuje republiški odlok o zatiranju prosene vešče na območju SR Slovenije in je izšel v 4 št. (Uradni list, leta 1975). Kakšen škodljivec je torej pro- sena vešča. Prosena vešča (Pyrau- sta nubilalis Hb.) je škodljivec, ki napada mnoge rastline, kakor koruzo, sirk, hmelj, proso, fižol ter druge. Veliko škodo povzroča pri nas na pridelku koruze. Gosenice rijejo v koruznem steblu, v letnih pecljih in v storžih. Vhodna luknjica je zamašena z goseničjimi izvrtinami. Zaradi rovov v steblih rastline slabijo, zao- stanejo v rasti in se običajno pri vhodni luknjici blizu metlice lomi- jo, lomi pa se tudi napadeno letje. Polomljene metlice in latje so torej vidni znaki prisotnosti prose- ne vešče na polju. Gosenice pa delajo tudi rove v storžih in obje- dajo mlado zrnje, kar usodno vpli- va na normalni razvoj klasja; klas torej zakrni. Metulji, se pojavijo v mraku in ponoči konec junija in v juliju. Samci so teninorjave barve z ru- menkastimi prečnimi progami. Sa- mice so bledorumcnc barve s tem- nimi prečnimi progami na spred- njih krilih. Samice ležejo belkasta jajčeca na spodnjo stran listov. Iz jajčec se v enem tednu izležejo bele gosenice s črno glavico. Dorasle gosenice so dolge 2,5 cm, so sivkastorjave barve s temno črto na zgornji strani trupa ter s črno glavo. Na vsakem kolobarju je 6 črnih pegic, ki nosijo redke dlačice. Gosenice rijejo rove od zgoraj proti spodnjemu delu rastline, tako, da ostanejo čez zimo pretežno v štrcljih koruznice, kar je glavni izvor okužbe v prihodnjem letu. Gosenice se v juniju zabubijo, v 14 dneh se iz bub razvijejo metulji, ki odločijo do 500 jajčec. ZATIRANJE: Jeseni moramo slamo požeti čisto pri zemlji, da zajamemo čim več gosenic, ki so ob tem času pri dnu stebla. Koruzišče jeseni pobra- namo, da porujemo Strcijc, jih sežgemo. Koruzno slamo moramo pozimi pokrmiti živini, ostanke krmljenja in nepokrmljeno slamo pa je najprimerneje sežgati. Za preprečevanje širjenja opisa- nega škodljivca je IS SR Slovenije sprejel torej odlok o zatiranju prosene vešče na območju SR Slovenije, ki določa, da morajo pri- delovalci koruze in hmelja vsako leto do 31. marca porabiti oziroma uničiti (pokrmiti, podorati, kompostirati ali sežgati) koruznico in hmeljevino. Nadzor nad izvrševanjem tega odloka pa opravljajo občinski upravni organi, pristojni za kmetij- sko inšpekcijo. Inšpekcijske službe SO Ptuj VABILO v četrtek, 24. marca 1977 ob 17. uri vas vljudno vabimo k otvoritvi razstave DESETLETJA BOJEV, REVOLUCIJE IN ZMAG, ki smo jo skupno pripravili v paviljonu Dušana Kvedra. Razstava bo pripravljena ob 40-letnici ustanovnega kongresa KP Slovenije, ob 85-letnici rojstva tov. Tita in 40- letnici njegovega prihoda na čelo KPJ. Razstava bo odprta predvidoma mesec dni — dnevno od 11. do 16. ure, za šole pa po telefonskem raz- govoru. Ljudska in študijska knjižnica Ptuj Pokrajinski muzej Ptuj Zgodovinski arhiv Ptuj Cepljenje psov proti steklini Po 11. členu Zakona o varstvu živali pred kužnimi bokznimi, ki ogrož^o vso državo (Ur. list SFRJ 43/76) in 19. členu odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1977 (Ur. hst SRS 31/76) razpisujemo za območje občine Ptuj obvezno registracgo in zaščitno cepljenje vseh psov proti steklini. Cepili bomo v: KSHAJDINA: Sicdo 30. 3. 1977 ob 8. uri pri Senekoviču v Sp. H^dini ob 10. uri pri gostilni Marušek v Zg. H^dini ob 12. uri pri Maleku v Dražencih Petek 1. 4. 1977 ob 8. uri pri o semenj evalnici v Skoibi ob 10. uri pri gasilskem domu v H^došah ob 12. uri pri strojni lopi v Slovenji vasi ob 13. uri pri gasijfskem domu v Gerečji vasi KS KIDRIČEVO Četrtek 31. 3. 1977 ob 8. uri pri Podgoršeku v Njivercah ob 10. uri pri Škafarju v Stmišču - tudi za Kidričevo KS VIDEM • °^ P" gostilni v Kungoti Torek 29. 3. 1977 ob 8. uri pri Mercu Konradu v Pobrežju 55 ob 10. uri pri Tumšek Janezu v Pobrežju 127 Petek 1. 4. 1977 ob 8. uri pri osemcnjevalnici v Sovičah ob 10. uri pri Kastnerjevem v Majskem vrhu ob 12. uri pri uradu KS Videm - tudi Šturmovec Torek 5. 4. 1977 ob 8. uri pri bivši gostilni Poldek v Tržcu ob 10. uri pri Purgovcm v Zg. Pristavi Sredo 6. 4. 1977 ob 8. uri pri osemcnjevalnici v Lancovi vasi KSDOLENA: Petek 1. 4. 1977 ob 10. uri pri Kmetgski zadrugi v Doleni Torek 5. 4. 1977 ob 10. uri pri Purgovem v Zg. Pristavi Sredo 6. 4. 1977 ob 10. uri pri gostilni Svenšek na Selah KS LOVRENC: Petek 1. 4. 1977 ob 8. uri pri Kmetijski zadrugi Lovrenc ob 10. uri pri Žunkoviču v Župcčji vasi ob 12. uri pri Pernatu v Pleterjah 30 Sredo 6. 4. 1977 ob 8. uri pri gostilni Kopušar v Apačah od 1 do 100 KS CIRKOVCE- gostilni Kopušar v Apačah od 100 do konca Ponedeljek 28. 3. 1977 ob 8. uri prigostilni Kurež v Šikolah ob 10. uri pri osemcnjevalnici v Stražgonjci ob 12. uri pri kapeli v Pongercah ob 13. uri pri kapeli v Starošincih Četrtek 31. 3. 1977 ob 8. uri pri Medved ovili v Mihovcih ob 10. uri pri strojni lopi v Sp. Jablanah KS PTUJSKA GORA • P" osemenjevahiici v Cirkovcah Ponedeljek 28. 3. 1977 ob 8. uri pri Žunkoviču v Sesteržah 16 ob 10. uri pri Sagadin Amal^i v Medvedcah Petek 1. 4. 1977 ob 8. uri pri Pislak Štefanu v Doklecah 3 Sredo 6. 4. 19 77 ob 8. uri pri Topolovec Karlu na Ptujski gori KSMAJŠPERK: Sredo 30. 3. 1977 ob 10. uri pri Lorber Leopoldu v Nar^^ah 9 ob 12. uri pri Potočniku v Nadolah 50 Ponedeljek 4. 4. 1977 ob 8. uri pri osemcnjevalnici v Majšperku KS STOPERCE: Sredo 30. 3. 1977 ob 8. uri pri Žunkovič Martinu v Grdini 2 KS ŽETALE: Torek 29. 3. 1977 ob 8. uri pri Potočniku v Dobrini_16 ob 10. uri pri Kmetgski zadrugi v Žetalah KS PODLEHNIK ob 12. uri pri Bedeniku v Cermožišah 78 Ponedeljek 4. 4. 1977 ob 8. iu:i pri pošti v Podlehnik ob 10. uri pri gostilni v Zaklu ob 12. uri pri gostilni Svenšek v Gorci Torek 5. 4. 1977 ob 8. uri pri zagi v Kozmincih ob 10. uri pri špS v Gruškovju ob 12. uri pri Žeiaku na Rodnem vrhu KS LESKOVEC: Ponedeljek 28. 3. 1977 ob 8. uri pri uradu Kr£gevne skupnosti v Leskovcu ob 10. uri pri kovaču v Veliki Varnici KSCIRKULANE: Ponedeljek 4. 4. 1977 ob 8. uri pri Mlakarju v Cirkulanah 15 ob 10. uri pri Debeljaku v Medribniku 22 Torek 5. 4. 1977 ob 8. uri pri obratu KK v Slatini ob 10. uri pri Vidmarju v Gradiščah 146 KS ZAVRC: Torek 29. 3.' 19 77 ob 8. uri pri uradu KS v Zavrču ob 10. uri pri gostilni Veselic v Turškem vrhu ob 12. uri pri trgovini v Drenovcu KS MARKOVCI Ponedeljek 29. 3. 1977 ob 8. uri prijavni tehtnici v Stojncih ob 12. uri pri trgovini v Bukovcih Petek 1. 4. 1977 ob 8. uri pri Prelogu v Sobetincih 15 ob 12. uri pri gasildcem domu v Borovcih Torek 5. 4. 1977 ob 8. uri pri gasilskem domu v Novi vasi ob 10. uri pri Rožmarinu v Madtovcih (gostilna) ob 12. uri pri Korošcu v Zabovcih 40 KSGORIŠNICA: Ponedeljek 28. 3. 1977 ob 8. uri pri trgovini KZ v Muretincih Četrtek 31. 3. 1977 ob 8. uri pri osemcnjevalnici v Gorišnici ob 10. uri pri Donaju v Placerovcih 9 ob 12. uri pri gasilskem domu v Zamušanih Petek 1. 4. 1977 ob 8. uri pri Prelogu v Sobetincih za Zagojiče in Cunkovce ob 10. uri pri gostilni Korošec v Moškanjcih KS DORNAVA: Torek 29. 3. 1977 ob 8. uri pri gostihii, Jri Janezu" v Dornavi ob 10. uri pri gasilskem domu v Mezgovcih KS POLEN ŠAK: Ponedeljek 28. 3. 1977 ob 8. uri pri osemcnjevalnici na Polenšaku za zg. del Kr^evne skupnosti ob 10. uri pri osemcnjevalnici na Polenšaku za sp. del Krajevne skupnosti Torek 29. 3. 1977 ob 10. uri pri gasilskem domu v Mezgovcih za Žamence, Streace in Strmec KS JURŠINCI: Sredo 30. 3. 1977 ob 8. uri pri Žmavcu v Zagorcih ob 10. uri pri uradu KS v Juršincih ob 12. uri pri Križanu v Gaberniku ob 13. uri pri Matjašiču v Grčincih KSVITOMARCI: Petek 1. 4. 1977 ob 8. uri pri Kovačecu v Novincih 38 ob 10. uri pri kapeU v Hvaletincih ob 12. uri pri Šilec Ivanu v Drebetincih KS TRNOVSKA VAS: Torek 29. 3. 19 77 ob 8. uri pri gostilni Vurcer v Trnovski vasi KS DESTERNIK: Sredo 6. 4. 1977 ob 7. uri pri osemcnjevalnici v Janežovcih ob 9. uri pri Dajčmanu v Jiršovcih ob 10. uri pri gostilni Marinič v Destemiku ob 13. uri pri Zampa Janezu v Levanjcih KS ROGOZNICA: Sredo 30. 3. 1977 ob 8. uri pri osemcnjevalnici v Podvincih ob 10. uri pri gostilni Tobijas v Pacinju Soboto 2. 4. 1977 ob 8. uri pri Zadružnem domu v Rogoznici KS GRAJENA: Četrtek 31. 3. 1977 ob 8. uri pri osemcnjevalnici v Krčevini p. Ptuju ob 10. uri pri uradu KS v Grajeni ob 11. uri pri osemcnjevalnici v Krčevini p. Vuibergu ob 13. uri pri gostilni Berlinger v Vumpahu KS PTUJ MESTO Sredo 30. 3. 1977 ob 8. uri pri gostihii na Zadmznem trgu ob 10. uri pri gradu v Tumišču Ponedeljek 4. 4. 1977 ob 8. uri pri Veterinarski postaji Ptuj, Onnoška c. 28 Četrtek 7. 4. 1977 ob 8. uri pri gostibii v Spuhlji, tudi za Brstje Na cepljenje privedite pse privezane in z nagobčniki. Pse naj privedejo odrasle osebe. Stroške registrac^e in cepljenja 60.- din po zivah plača lastnik ob cepljenju. Kršitev odredbe se kaznuje po 55. členu navedenega zakona z denarno kaznijo do 10.000.- din. Neregistrirani in necepljeni psi bodo pokončani na stroške lastnika. V Ptuju dne 2 L 3. 1977 VETERINARSKA POSTAJA PTUJ POŽARNA SKUPNOST OBČINE PTUJ kot investitor gradnje doma gasilcev v Ptuju razpisuje na podlagi zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS št. 42/73) in Pravilnika o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditvi (Uradni list SFRJ, št. 28/67) JAVNI RAZPIS ZA IZVEDBO GRADBENIH, OBRTNIŠKIH IN INŠTALACIJSKIH DEL PRI GRADNJI DOMA GASILCEV V PTUJU SPLOŠNI PODATKI: 1. investitor je Požarna skupnost Ptuj 2. projektant je Projektivni biro Ptuj 3. lokacija objekta v Ptuju 4. vrednost del približno 17.000.000 din 5. rok dokončanja 29. 11. 1977. RAZPISNI POGOJI: 1. Organizacija združenega dela, ki želi sodelovati mora predložiti: a) registracijo b) reference c) pismeno ponudbo, da so znani razpisni pogoji, tehnična dokumentacija, prometne in terenske razmere ter da je ponudba dana po proučitvi tehnične dokumentacije, ki jo je dal na voljo investitor 2. Rok za oddajo ponudb je 10. 3. 1977. 3. Odpiranja ponudb, ki jih bo odprla posebna komisija investitorja se lahko udeležijo pismeno pooblaščeni predstavniki ponudnikov. 4. Interesenti se lahko seznanijo s tehnično dokumentacijo in ostalimi pogoji na oddelku za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj. 5. Posebni pogoj za izvajanje del je kredit izvajalca v višini 3,500.000 dinarjev. 6. Prednost bo imel ponudnik, ki bo zraven najugodnejše ponudbe ponudil tudi ugodnejši kredit in krajši rok Izvedbe del. STANOVANJSKO KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ razpisuje po 7. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 1-5/69) JAVNI NATEČAJ za oddajo komunalno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo individualnih družinskih stanovanjskih hiš. Ki BO V ČETRTEK 31. MARCA 1977 ob 12. URI v sejni dvorani Stanovanjsko komunalnega podjetja Ormož, Kerenčičev trg 9/a. Predmet oddaje so stavbne parcelne številke 400/5, 400/24, 400/22, 400/21, 400/17, 400/18 in 4(X)/16 v Ormožu, Ljutomerska c, K. O. Ormož s površino od 637 do 1022 kv. m. Natečaja se lahko udeležijo vse fizične in pravne osebe v SFRJ. Rok za začetek gradnje je 6 mesecev po dodelitvi zemljišča, dokončanje gradnje pa v roku 5 let od dodelitve zemljišča. Natečaj je usten in se ga lahko udeležijo interesenti osebno ali po pooblaščenih zastopnikih. O izidu natečaja bodo interesenti obveščeni z odločbo. Varščina za udeležbo na natečaju znaša 10 % od izklicne cene in se vplača pri Stanovanjsko komu- nalnem podjetju Ormož najpozneje do 31. marca 1977 do 12. ure. Ob neuspeli dražbi se varščina v celoti vrne. Pri uspeli dražbi se varščina upošteva pri obračunu odškodnine. Varščina zapade v korist Stanovnajsko komunalnega podjetja Ormož, če investitor odstopi od ponudbe, ko je že uspel na natečaju. Interesent lahko izlicitira samo eno parcelo. Izklicna cena za kv. m komunalno opremljenega stavbnega zemljišča brez elektrike znaša 117 din. STANOVNAJSKO KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ - 24. marec 1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Za letošnjipnfi maj Otvoritev II. faze toplic Ptujski turistično gostinski center, imenujmo ga kar ptujske toplice, dobiva v teh dneh vrsto novih objektov in naprav na katerih delavci pospešeno opravljajo gradbena in montaina dela, da bi bilo do 1. maja vse nared za otvoritev II. faze ptujskih toplic, zanje smo združili sredstva občani ptujske krajevne skupnosti, delavci v organizacijah združenega dela in banka. To je brez dvoma naša največja investicija v zadnjih letih. Na ko- pališče smo čakali celo desetletje in več in končno dočakali tudi pokriti: bazen, ki bo kopanja željnim občanom na voljo skozi vse leto. \ Naš sogovornik je vodja TGC v izgradnji, Franci Žula, ki smo ga} uvodoma zaprosili za pojasnilo o kemijski sestavi termalne vode ptujskih i toplic. ^ i ,,Ptujske toplice spadajo s svojo termalno vodo med najpomemb- nejše objekte te vrste v Jugoslaviji. Posebna značilnost naše termalne vode je v tem, da so čiste alkalne natrijeve hidrogen karbonatne terme s temperaturo nad 40° C, ki so v Evropi zelo redke. Primerjalne analize so pokazale, da se naša ter- malna voda lahko uvršča med tiste v znanih kopaUščih sirom Evrope, ki so najbolj cenjene, vendar je njihova temperatura nekoliko nižja kot je temperatura termalne vode v Ptuju. Voda take kemične sestave odlično služi za rekreacijo zdravih ljudi in je uporabna v zaprtih in odprtih bazenih tako za plavanje kot za šport. Uporabna je za medicinski turi- zem, za izčrpane ljudi po bolezni in stare ljudi, predvsem za rekonvale- scenco, nevrovegetativne motnje, menežerska stanja, pojave zgodnje- ga staranja v vsej potrebni stopnji medicinske obravnave. Prav tako je uporabna za zdravljenje bolezni lokomotornega sistema, za zdrav- ljenje srca in ožilja ter ginekološke bolezni." Kdaj boste končali z deli pri gradnji druge faze ptujskih toplic, s katero ste začeli takoj po otvoritvi objektov in naprav iz prve faze? ,,Letos, do 1. maja bomo končali naslednje objekte in napra- ve: zimsko kopališče s plavalnim bazenom 12,5 m x 25 m, otroški bazen v velikosti 6 x 12,5 m in ma- sažni bazen ter solarije, garderobe, saune, sušilnico las, sanitarije s prhami in drugo. Opremili bomo tudi manjši prostor za fizioterapijo z bolniško sobo. Vgradili smo tudi napravo za podvodno masažo. To delo pa bodo opravljali strokovnja- ki iz bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju. Tako žeUmo tudi v praksi potrditi zdravilne lastnosti naše ter- malne vode, ki so teoretično že raziskane. Pomembno je tudi to, da bomo do 1. maja zgradili gostinske objek- te, ki bodo imeli dve restavracijski sobi, z okrog 90 sedeži, snack bar s 24 sedeži, kuhinjo z vsemi pomož- nimi prostori za okrog 300 obrokov, gostinsko teraso s 360 sedeži, plesiščem, letnimi točilni- cami, sanitarijami in drugimi funkcionalnimi prostori. K novim objektom sodi tudi vsa notranja bazenska tehnika z dezin- fekcijskimi in filtrirnimi napravami ter športna oprema za bazene. Se- veda so tu že energetski objekti in vse drugo, kar je za normalno funkcioniranje takega kompleksa potrebno. Pomembni so seveda tudi športni objekti, zato bomo do otvoritve pripravih tri igrišča za tenis, eno za odbojko, za mali golf, igrišče za balinanje, za namizni tenis, košar- ko in razna igrišča za otroke s po- trebnimi napravami. Urejena okolica s parkiriščem in ograjo okrog celotnega kompleksa bo prav tako do otvoritve nared." Omenili ste vrsto športnih objek- tov, ki bodo v sklopu topUc, kaj pa bodoče akumulacijsko jezero? ,,Lahko rečemo, da so ptujske toplice največja turistično gostin- ska ter športno rekreacijska prido- bitev za ptujsko občino in da jo moramo povezati tudi z bodočim akumulacijskim jezerom, ki sega vse do nas. To bo izredno velik kompleks, ki bo lahko zadovoljil še tako zahtevne goste. Imeli bomo možnosti pripravljati najrazličnejša tekmovanja kot so veslanje, jadranje, čolarjenje in drugo. V samih toplicah pa bi radi organizi- rali tekmovanja v plavanju, v skokih v vodo, v vaterpolo, teni- su, balinanju itd. Tu imamo tudi delavske Športne igre, ki se vse bolj uveljavljajo med našimi delavci in ravno toplice jim bodo nudile mož- nosti za najrazličnejša vodna tekmovanja od plavanja do skokov v vodo, prav tako pa tudi uporabo ostalih igrišč in športnih naprav. 2e sedaj razmišljamo tudi o vrsti rekreacijsko propagandnih priredi- tev. Z njimi bi zeleh popularizirati ptujske toplice in s tem tudi mesto in občino Ptuj. Tako bi lahko na primer organizirali plavanje in skoke v vodo za pokal ptujskih to- plic, v malem golfu za praktične nagrade, v balinanju, šahu in tenisu za priznanja ptujskih toplic, trim tekmovanja v spretnostnih, iznajdljivosti in vzdržljivosti za pokal in trim značko ter vrsto drugih tekmovanj in rekreacije. Mislimo tudi na družabne prire- ditve s plesno glasbo ob petkih, sobotah in nedeljah v letnem času, tekmovanja plesnih parov, modne revye, nastope znanih pevcev in ansamblov, razstave s področja gostinstva in turizma, vinske tr- gatve, ptujska noč in podobno. Možnosti imamo zares veliko in praksa bo pokazala kam je po- trebno usmeriti sile in sposobnosti. Ne smemo pozabiti še na najraz- ličnejše proslave, seminarje, na šo- lo plavanja in druga srečanja... Program je precej obsežen in vsega seveda ne bomo mogli reali- zirati že prvo leto, čeprav bo vse ostalo za to pripravljeno. Menim, da pa ni odveč, če nakažem možnosti, ki se nam z dograditvijo ptujskih toplic ponujajo tako Kmetijskemu kombinatu kot in- vestitorju kot vsem našim obča- nom. Pritegniti bomo morali še druge, ki kažejo zanimanje in voljo do skupnega dela. Izvajanje tega programa, zlasti po kopaliških in gostinskih dejav- nostih, v splošno zadovoljstvo obiskovalcev in s ciljem, da us- pešno poslujemo, pa je v veliki meri odvisno tudi od zadostnega števila usposobljenega strokovnega kadra." Ta 7-milljardna investicga ne pomeni samo pridobitve v turis- tično gostinskem pomenu, odprli bomo tudi precej novih delovnih mest. Morda še kaj o tem. ,,Ravnokar smo dokončali siste- mizac^o potrebnih delovnih mest za ptujske toplice in predvidevamo okrog 50 novih delovnih mest, kar bi bilo tudi skupno število zaposle- nih ljudi v toplicah. Med letno ko- palno sezono pa se bomo morali okrepiti še z občasnimi sodelavci. Potrebovali bomo predvsem de- lavce iz gostinstva, nekaj s tr- govsko šolo, za reševanje v kopa- liščih, vzdrževanje objektov, čiščenje... Odprli bomo tudi de- lovno mesto organizatorja re- kreacije z namenom, da bi se nekdo poklicno ukvarjal z vpra- šanji, ki sodijo v čisto rekreacijo in športne prireditve." Kopanje v odprtih bazenih je odvisno od letnega časa in vreme- na. Bralce bo zanimal tudi režim obratovanja zimskega kopališča, ki ga 1. maja odpirate. ,,Za letno kopahšče bomo imeli dvojne cene: dnevne in popol- danske; nekoliko drugače bo v zimskem kopališču, ki bo odprto od 7. ure zjutraj do devetih zvečer in kopanje omejeno na dve uri. V tem času bo lahko kopalec izkoris- til vse možnosti, ki se mu bodo v kopališču ponujale. To je po- trebno zaradi tega, ker pač imamo določene zmogljivosti in je po- trebno omogočiti vsem, da pridejo na vrsto. V kopališču bomo zahte- vali izredno disciplino in mir tako, da bo dve uri dovolj še za tako zahtevnega kopalca.Urnik bo veljal tako za šolsko mladino kot za od- rasle kopalce. Na to se seveda navezujejo cene kopaliških in gos- tinskih storitev, pri katerih ne bo večjih odstopanj v primerjavi z lanskim letom v zimskem kopa- lEču pa bodo cene podobne kot so v drugih objektih te vrste v Slo- veniji. V programu bomo imeli tudi pa- ket dnevnih storitev s pravko upo- rabe vseh naprav v kopališču, pri- pravljamo mesečne cene za otroke in odrasle in letne za uporabo bazenov. Ptuj dobiva poleg svojih zgodo- vinskih znamenitosti sedaj tudi so- dobne rekreacijsko gostinske in športne objekte, ki jih danes vsaj malo turističnega gospodarstva željna občina mora imeti, obisko- valci pa jih vse bolj zahtevajo. Kompleks ptujskih toplic bo v povezavi z akumulacijskim jeze- rom na Dravi in z vsem kar sem naštel, lahko ponudil še tako zahtevnemu gostu potrebno rekre- acijo, razvedrilo in zabavo. Nasta- ja pa vprašanje namestitve gostov. Danes smo že tako daleč, da lahko rečemo, da se bo novi hotel v Ptu- ju začel graditi s čimer bo rešeno vprašanje nočitev prehodnih gos- tov. Mi pa bi želeli pridobiti goste la daljšo časovno obdobje. Zato pripravljamo dokumentacijo (lo- kacijsko) s katero želimo z gradnjo objektov ob ptujskih toplicah nadaljevati in predvidevamo na- daljnji dve fazi: tretjo in četrto. Prva bi naj zajela stacionarne ob- jekte, neke vrste bungalove v domačem stilu gradnje, ureditev večjega avto campa in umetnega drsališča. Druga pa zdraviliški del objektov, kar bi začeli urejevati po 1980 letu, ko nam bo sama praksa (zdravstvena fizioterapija) dala že rezultate, potrebne za odločitev kakšno naj bi bilo naše zdravilišče, o njegovi vrsti in drugo." Bo ob otvoritvi kakšna posebna slovesnost, mislim ob otvoritvi druge faze? ,,Občinski svet Zveze sindika- tov, ki je organizator prvomajske proslave je sklenil, da bomo pri- reditev ob 1. maju pripravili ^upno in jo združili z otvoritvijo ptujskih toplk. Toplice gradimo skoraj vsi občani in menimo, da je X sam praznik dela pruneren za tako otvoritveno slovesnost." m. šoebei]^r Pokriti bazen in spremijajoči objekti v gradili Foto: R Franc Žula, vodja TGA v iz- gradnji. Foto: R Delavci kranjske Save in ptujskega AGISA za poglobitev sodelovanja Iz AOISA poročajo, da so v tej delovni organizacqi letos, 10. marca, podpisaU samoupravni sporazum o združitvi v skupnost delovne organizacije „SAVA" Kranj in „AGIS" Ptuj. Omenjeni samoupravni sporazum pomeni poglabljanje in utrjevanje že do sedaj uspešnega sodelovanja med obema organizacijama zdmženega dela. Cilji novoustanovljene skupnosti so predvsem usklajevanje razvojne pohtike in delitve proizvodnih Erogramov posameznih udeleženk, vredno pomembno je tudi sodelovanje na področju trznili raziskav, v prometu s proizve- denim blagom, predvsem pa na področju izobraževanja in razisko- valne dejavnosti S tako opredeljeno dejavnostjo in sodelovanjem ter s pomočjo zdmženega strokovnega kadra, laliko v prihodnje pričakujemo pospešen razvoj gumarstva tudi v Ptuju. S povezovanjem gumarske industrije v Sloveniji, bo ravnokar sklenjeni samoupravni sporazum, začel tudi v praksi reševati nekatera pomembna načela zako- na o zdmzenem delu. Uporab^ena in realizirana je nova oblika zdmževanja podjetij zaradi po- slovno-tehničnega sodelovanja, de- htve programa dela in enotnega nastopa na trgu. s. šneberger Dr. Fran Brlimen Staranje (Nadaljevanje in konec) Že nekaj let sem je razmerje med zaposlenimi in upokojenimi tako, da 3 aktivni delavci vzdržu- jejo 2 za ustvarjalno in pridobitno delo nesposobna upokojenca. Prav tako pa je to tudi medicin- ski problem, ki mu je glavni na- men čimbolj podaljševati delovno sposobnost in s tem vsaj delno sposobnost samovzdrževanja, da bi v poznoživljenjski jesenski dobi potrebo starih po tuji pomoči zmanjšali na najmanjšo možno mero in ohranili čimdalje sposob- nost samostojnega življenja. To so GLAVNE NALOGE MEDICIN- SKE GERIJATRIJE. Pri efektivnem zdravljenju osta- relih je treba upoštevati dejstvo, da so vsi trije najpomembnejši faktorji obolevnost, diagnoza in prognoza odvisni od zgoraj ome- njenih okolnosti. Reaktivnost, sposobnost obnavljanja posamez- nih tkiv; ustvarjanje odpornostnih dejavnikov; odzivnost na negativ- ne vplive raznovrstnih obolenj ter zdravilni efekti na uvedeno terapi- jo, kakor tudi duševne zmožnosti nasploh so vidno spremenjeni, ozi- roma zmanjšani. Čas okrevalne dobe pa je vselej in prav vsaki bo- lezni občutno podaljšan. Naštejmo nekaj najpogostejših prizadetosti in težav, ki zadevajo starajočega se človeka: motnje v krvnem obtoku, degenerativne in revmatične spremembe v razUčnih sklepih, vnetja mišičevja in sluz- nic, vnetja sklepnih ovojnic, ki se posebno pogosto pojavlja v obliki takoimenovanega ,,bolnega rame- na"; nagnjenja k izpahom in pre- lomom kosti; dalje pogostejša obolevnost dihalnega aparata, motnje v prebavnem traktu, bolez- ni v sečilih, ki pogosteje prizade- vajo moške; mnoge težave na pod- ročju živčnega sestava (različna vnetja živcev, herpetični izbruhi, posebno pasovnica — zaster, ohromitve in druge paralize (tresa- vica), zelo pogoste duševne mot- nje) opešanja čutil, kot slabovid- nost in zmanjšana slušnost. Tudi nagnjenja h krvnim obolenjem in nekatere ženske bolezni so pogos- tejše. Mnoga navedenih obolenj kažejo v starostni dobi poseben in značilen potek. STAROST TOREJ NI BOLE- ZEN, ZATO NI ZDRAVILA PROTI NJEJ. Pesniško bi Jo lah- ko imenovali ,,lastovka, ki napo- veduje smrt". Kruto, pa vendar naravno spoznanje in znova lahko zapišemo: ,,Proti sili smrti ne raste zel v nobenem vrti". Preprečevalni ukrepi proti raz- nolikim težavam, ki nastopajo v starosti, pa so vendarle zelo umestni. Naj jih na kratko nave- dem; čimveč aktivnega gibanja v naravi in na svežem zraku. Pri tem pa nikar samo leno prestavljati nog! Korak mora biti izdaten, strumen in utrudljiv do zmožnosti, da dovolj poživlja krvni obtok in segreva celo telo. Sprehod, ko se človek vlači kot megla — češ, bom štedil življenjsko silo, nikakor ni polnovreden, ker premalo pospe- šuje pretakanje krvi in od starosti pešajočih mišic ne krepi dovolj. NAJBOLJ VAŽNA JE DIJETNA PREHRANA! Opustite uživanje živalskih maščob! Jejte zmerno, raje skromno. Použijte vsak dan čimveč presnega sadja — najmanj za vrednost pol kg Jabolk. Opusti- te kajenje! Bodite zelo zmerni pri alkoholu! V vseh časih Je bilo mnogo Vo- ronov in nJemu podobnih obljubljevalcev. Vsi so se postarali in pomrli. Zapustiti so morali polne mošnje. Vsi so in še oznanjajo lažno vero, ki slepi le začasno in Je kakor neizpolnjiva tolažba. Gradnja skladišča in garaž ob ormoški cesti Delavci gradbenega podjetja Gradiš, TOZD Gradnje iz Ptuja gradijo ob Ormoški cesti nove dcladiščne prostore in odprte garaže za DES, TOZD Elektro Ptuj. Z gradnjo bodo predvidoma končah sredi letošnjega leta. Sedanji utesnjeni prostori na Zadružnem trgu ovirajo normalno delo, zato bodo novi velika pridobitev za delavce Elektro Ptuj. V prihodnje pa načrtujejo v bUžini sedanje gradnje tudi nove poslovne prostore. 1. kotar Novi prostori že pod streho. Foto: Ri Zavarovalna skupnost Triglav, n. sol. o., LJubljana, Območna skupnost Maribor, n. sol. o., Maribor, Partizanska cesta 47 obveščamo občane in zavarovance, da lahko sklepajo vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj v našem zastopstvu v Ptuju, Trstenjakova 7, dnevno od 6. do 14. ure in ob sredah do 16. ure. Avtomobilska zavarovanja pa lahko sklenete tudi ob registraciji na SO Ptuj, v sredo od 7. do 16.30 in v petek od 7. do 14.30 ter ob tehničnem pregledu v servisni službi tovarne Sigma, sedaj Agis. V našemi zastopstvu v Ptuju dajemo ^varovancem vse vrste informacij o poteku postopka likvidacije škod. 6-IZ NAŠIH KRAJEV 24. marec 1977 - TEDNIK POLSKAVO KROTIJO Potok Polskava je ob izdatnejših padavinah ali topljenju snega narasiel v pravo reko in poplavil velike površine zemljišč na obeh tffegovih. Polskava s svojimi pri- toki je ustvarila največje poplavno območje v SR Sloveniji, saj znaša skupna površina povodja približno 18.000 hektarjev. Lansko jesen je Vodnogospo- darsko podjetje Maribor začelo z deli pri regulaciji omenjenega potoka. Gradnja hidromelio- racijskega sistema Polskave bo potekala v treh fazah. Prva faza bo obsegala regulacijo Polskave in njenih pritokov, druga faza gradnjo zadrževalnikov in tretja faza ureditev drenažnega sistema. Stroški prve faze, ki bo končana v razdobju 1976—1980 bodo znašah predvidoma 95 mili- jonov dinarjev. Visoke stroške ure- ditve hidromelioracijskega sistema Polskave opravičuje dejstvo, da bo pred poplavami ob varovanih 5.407 hektarjev doslej poplavljenih zem- ljišč. V okviru le-teh bo samo na ob- močju ptujske občine usposobljenih za kmetijsko proizvodnjo 1.805 hek- tarjevmočvirihpovršin. Omembe vredno je tudi dej- stvo, da brez kmetijskih površin, pridobljenih z izgradnjo tega hidrosistema naše kmetijstvo ne bi bilo sposobno zagotoviti zadostne količine sladkorne pese za novo tovarno sladkorja v Ormožu. Ob izredno visokem vodostaju ogroža Polskava 16 večjih naselij, zato je potrebno regulacijo le-te ovredno- titi tudi kot komunalni objekt. V spodnjem toku teče Polskava že nekaj km po novi, globoki strugi, obdana z visokimi nasipi, ki jih tudi t. i. 10-letna voda ne bo mogla prestopiti. S tem se uresničuje dolgoletna želja ljudi, živečih ob tem potoku. Pridobljenih bo mnogo hektarjev novih obdelovalnih površin, kar je velikega pomena tako za zasebni kot družbeni sektor. J. Bračič Poglabljanje nove struge Polskave in utrjevanje nasipov v Lancovi vasi. Foto: M. Ozmec Fsen /kup en lepi spomladanski pozdrof. Včeraj v nedelo, gnes gdo van jas to pisen je pondelek, se je gor na zimo pomlod sprovla. Ker smo zodje zimske dneve preveč lepe meli, gnes za spremembo ie malo det rosi. Mene okoli srca spomladanske montre škromplejo, pa ne ven so toga krive tiste rožice, ki vun z zemle rosejo ali pa tiste, ki po dveh nogah hodijo. Pa kaj bi van se s ten hvola, saj itak dobro vete, da v mojih letih ..zvončeki"samo še svoje glovice doj povešajo no nič več ne cvetejo. Tejko o vremeni no spomladanskih težovah. Zaj pa poglednimo kaj mi je napisala Katika iz Slovenskih goric: Drogi Lujzek ,,Najpret te lepo pozdrovlan, seveda tudi tvojo Mico, ke ne bi zavolo mojega pisaja preveč lubusumna bila. Strašno se mi smiliš gdo čujen kak te z delegatskin papiron doj zasipovlejo. Fsoki tjeden žmetno čokamo poštnega, ke nan prinese Tednik no najpret z veseljon preštejemo kaj si nan napisa. Naj se ti zdaj še potožin kokšna vejka nesreča se je prištulila v naše štalinke. Našo tovarišico svinjo smo na smrt obsodil no jo v koline spremenil. Že vid in kak se ti sline cedijo zato mo rajši hejala s pisajon no te še enkrat lepo pozdrovlan. Katica iz Slovenskih goric. " Zdravo Katrca! Hvala za pismo no pozdrave. Škoda, ke si glih tan hejala pisati kak je pismo najboj žmahno grotalo no po kolinah dišalo. Fsaj spalo bi mi lehko notri v koverto zamotala. No ja, ne misli, da sen resen tak lačen klobos. Saj sma tudi mija z Mico že svinjsko sedmino mela. Saj veš kak gre tista pesem: Ja, ja, ja Lujzek je gudeka kla. . ." Veš blo je glih tak je v tisti pesmi napi- sano. Najpret smo gudeka akoli voglof no v gnojšnici lovili, potli pa smo se z jegovin meson mastili. Tejko obiskov smo meli tisti den pri hiši, ke so nan še skoro gudekove šparkle pojeli. Saj veš kak je provipregovor: ..Naj bo mujcek, pujcek ali pesek. samo. da je mesek. . ." Lujs Slov. Bistrica Premagani so zmagali Na območju občine Slov. Bistri- ca se že dalj časa organizirano vključujejo v boj proti alkoho- lizmu. Pred leti so ustanovili v ob- činskem središču klub zdravljenih alkoholikov za območje celotne občine. Danes klub šteje preko 60 Sanov, ob tem pa so še mnogi, ki ostajajo zunaj. Med njimi tudi takšni, ki so že bili na zdravljenju pa so po krajšem premoru po- novno priznali premoč alkohola.. Pred kratkim je bila v Slov. Bistrici tretja redna skupščina čla- nov kluba zdravljenih alkoholikov bistriške občine, na katero so bili povabljeni tudi predstavniki delov- nih in drugih organizacij, ki se v svojih sredinah vsakodnevno sre- čujejo z bojem proti alkoholizmu. Na skupščini so ocenili predvsem dosežene rezultate na področju uresničevanja akcijskih programov vsakega posameznega člana kluba. Večina med njimi je na tej skupščini osvetlila osebne uspehe pri uspešnem zdravljenju. Pri uresničevanju osebnih programov in tudi programov kluba, članom pomagajo njihovi svojci ali naj- bližji, ki se skupno z bolniki udele- žujejo tedenskih sestankov kluba. Na teh sestankih sprejemajo tudi smernice nadaljnjega dela na pod- ročju terapije. Klub, ki ga uspešno vodi dr. Janko Predan, za svoje člane vsa- ko leto organizira več izletov in drugih srečanj, na katerih dosega- jo enega svojih najpomembnejših ciljev, vrniti se med ljudi brez predsodkov, da so bili kdaj sužnji alkohola. Na skupščini kluba zdravljenih alkoholikov bistriške občine so tudi sprejeli nadaljnji akcijski program zdravljenja, naj- bolj vztrajnim na tem področju pa so podelili diplome za eno, tri in pet letno abstinenco. V.Horvat Priprave na krajevni praznik LETOS, V LETU JUBILEJNIH PRAZNOVANJ BODO TUDI V KIDRIČEVEM DALI KRAJEVNEMU PRAZNIKU TOLIKO VEČJI POMEN. 10. APRILA BODO TAKO ŽE ŠESTIČ ZAPOVRSTJO Z RAZNIMI PRIREDITVAMI IN PROSLA- VAMI PROSLAVILI SVOJ PRAZNIK. SICER PA BO CEL MESEC APRIL V ZNAMENJU PRAZNOVANJ, PRIRE- DITEV, RAZSTAV IN PROSLAV. V PRIPRAVAH JE ŽE UREJANJE IN ČIŠČENJE OKOLJA V CELOTNI KRAJEVNI SKUPNOSTI, NA POMOČ PA SO RAZEN KRAJANOV PRISKOČILI ŠE OSNOVNOŠOLCI IN OSTALA MLADINA Osrednja prireditev v Kidriče- vem bo 9. aprila ob 9. uri pri spomeniku Borisa Kidriča, kjer bo slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril eden od repuliških flinkcionarjev. Kidričane bo ta dan zbudila godba na pihala z budnico in pohodom po naselju, nakar se bodo pri osnovni soli zbrali vsi nastopajoči: mladina, folklorna skupina, društva in organizacije iz vse krajevne skupnosti, enote civilne zaščite, prve pomoči in ostali. S transparenti in parolami bodo nato v slavnostnem pohodu skozi naselje odšli do spomenika Borisa Kidnča, kjer bo pozneje slavnost Za tem bo v avli restavrac^e otvoritev jubilejnih razstav. Peta zapored bo letos cvetlična razstava, ki jo bo pripravilo hortikultumo dmštvo iz Kidri- čevega v sodelovanju s tradicional- nimi razstavljalci. V avli bo nadalje razstava fotoamaterjev o razvoju Kidričevega, na kateri bo tudi dokumentacgski prikaz foto- grafij o razvoju družbenopolitič- nih organizacij v tej krajevni skupnosti, razen tega pa bo v avli še istočasno odprta likovna razstava, na kateri bodo sodelovali učenci osnovne šole, najmlajši iz otroškega vrtca, pa tudi drugi krajani. Ostale prireditve v okviru praznovaiija pa so datumsko razporejene skozi ves mesec april. lako bo 3. aprila občinsko meddružinsko tekmovanje v stre- ljanju z zračno puško. 10. aprila prireja TVD Partizan Kidričevo množični kros, na katerem bodo sodelovali krajani vseh starosti, 14. ^rila bo na stadionu NK Aluminij finale nogometnih akti- vov iz sosednjih krajevnih skup- nosti, v okviru tekmovanja občinske lige. 16. aprila bodo upokojenci iz Kidričevega razvili svoj dmštveni prapor, medtem ko bo 23. aprila kombinirana spretnostna vožnja AMD Kidri- čevo. Krajevna skupnost Kidričevo pa je spodbudila vse krajane v krajevni skupnosti, da so danes svoj prosti čas posvetili čiščenju okolja. M. Ozmec TEDEN ČISTOČE Leto 1977 je leto varstva in boja za izboljšanje aovekovega življenjskega in delovnega okolja. Kot prispevek v široko družbeno akcijo za varnost in izboljšanje človekovega okolja, je v ponedeljek, 21. marca na območju KS Ptuj, stekla prva organizi- rana akcija čiščenja okolja. V akcijo se vključujejo delovni ljudje in občani, predvsem pa mladina osnovnih in srednjih šol. Akcija, ki je v teku bo zaključila 26. marca. To pa ne pomeni, da bomo do ponovne organizirane akcije, delali znova po starem: vozili bomo po zeleni- cah, pepel bomo trosili povsod, smeli bomo odlagali na priložnostna mesta; tudi jarke bomo zapolnili z navlako vseh vrst; v skupne prostore, gozdove in še kam bomo za okras znosili neuporabne predmete od štedilnikov do starih avtomobilskih karoserij itd. Hiteli bomo v pravkar prebujajoče urejene zelenice in si natrgali vejice okrasnega grmičevja in še in še bi lahko naštevali. Vrsta malomarnosti, ki je postala del naše vsakdanjosti je že kar običajna. Zastavljeni cilji pa narekujejo široko družbeno akcijo in prisotnost slehernega člana naše skupnosti. MG KRATKE NOVICE APAČE: Vaščani si prizadevajo, da bi v naselju uredili pokrito avtobusno postajališče. Zavedajo se namreč, da je ljudi treba zavarovati tudi pred dežjem in drugimi vremskimi nevšečnostmi, kadar potniki čakajo na avtobus. Zlasti velja to še za otroke, učence in dijake, ki se dnevno vozijo v šolo, bodisi v Kidričevo, na Ptuj ali v Maribor. FM BREZOVEG: Elektro Maribor, TOZD Ptuj je že pripravila dokumentacijo za postavitev transformatorske po- staje v Brezovcu. Polovico sredstev bosta zagotovili krajevni skupnosti Cirkulane in Zavrč v višini 60.000 dinarjev, ostalo pa bodo prispevali občani s prostovoljnim delom in materialom. Celotna vrednost postavitve bo veljala okrog 276.000 din, z gradnjo pa bodo pričeU že prihodnji mesec. 1. k. DRAGONJA VAS: Dela pri postavitvi nove transformatorske postaje gredo h koncu. Montažna dela izvajajo delavci TOZD Elektro Ptuj, ki tudi prispevajo polovico sredstev, drugo polovico pa krajevna skupnost Cirkovce. Pri postavitvi so sodelovali tudi vaščani s prostovoljnim delom. L k. KIDRIČEVO: Na sestankili članov 00 ZKS v TGA „Boris Kidrič" so obravna- vali delo poverjenikov sindikalnih skupin, zato so tiste, ki niso člani ZK tudi povabili na sestanke. Ugotavljajo namreč, da večina poverjenikov ne izpolnjuje v celoti svoje vloge, to je neposredne povezave med delavcem na delovnem mestu in izvršnim odborom osnovne organizacije sindikata- Predvsem gre za medsebojni pretok informacij. Dogovorili so se za boljše delo v bodoče. FM KUNGOTA: Vaščani si trenutno najbolj želijo, da bi dobili nov trgovski lokal, saj morajo sedaj hoditi po živila in druge potrebščine v Kidričevo ali v Prcpoljc, pri tem pa izgubijo precej časa. Lreditev trgovskega lokala v vasi so si zapisali kot nalogo tudi v svojem petletnem planu, ki so ga predložili svetu KS Kidričevo. FM GORIŠNICA: Prejšnjo sredo so se v osnovni šoh sestali mladinci in se skupaj s predstavniki OK ZSMS Ptuj dogovorili o ustanovitvi konfe- rence mladili. V aktivu ZSMS Gorišnica je namreč prišlo do krize dela, ker je skupina starejših mladincev s svojo samovoljo odvračala večino mladih od dela. Kot glavno nalogo akvita so si zadali, da bodo predvsem delali z mladimi v 7. in 8. razredu osnovne šole. nt MAJŠPERK: Osnovna organizacija ZSMS v TVI Majšperk je v soboto popoldne predala svojemu na- menu prenovljeno klubsko sobo, ki so jo mladi prenovili s svojim delom in sredstvi, kar je lahko za vzgled drugim aktivom. Klubdta soba jim bo služila za družabne in druge prireditve, sestanke, kultur- ne m podobne prireditve. Pred kratkim pa so izdali tudi dmgo številko svojega glasila „Mladina včeraj, danes, jutri". -OM LAPORJE: Na pobudo krajanov so pred nedavnim ustanovili moški pevski zbor, ki šteje 15 pevcev. Zbor deluje v okviru KUD Laporje, vadi pa ga Mira Uršič. Na proslavi dneva žena so prvič javno nastopili. Sedaj imajo redne vaje dvakrat tedensko in so prepričani, da bodo povrnili sloves nekda- njega zbora v tem kraju, kije bil med najboljšimi v občini Slov. Bistrica, žal pa jc nekako pred 10 leti prenehal dclovatL V H ZAVRČ: Pred kratkim so se sestali člam 10 športnega dmšttva ,,Bratstvo" in ocenili delo v preteklem obdobju. Ugotovili so, da je bilo pri delu nekaj napak, predvsem pa premalo delavnosti, čeprav so nekatere sekcije dobro delovale. Sodelovali so v atletskili tekmo- vanjih, predvsem v krosu, redno tekmujejo v občinski nogometni hgi, z delom pa je pnčela tudi strelska sekcija. Med nalogami, ki so jili na seji sprejeli, je predvsem delo z mladimi iz okolice Zavrč a, da bi jiii tako pritegnili v svoje vrste. 1. k. ZG. LOŽNICA: Dramska skupma, ki deluje v okvmi OO ZSMS, se bo občinstvu v kratkem predstavila z igro „Dve nevesti", s katero mishjo gostovati tudi po okoliških odrih. Igro ražira učiteljica Rozika Ozimič pa tudi predstava bo v osnovni šoli. S to igro se dram d:a skupina tudi vključuje v okvir občinskih tekmovanj za Našo besedo. VH LENART V SLOV. GORICAH: Predsedstvo skupščine občine je sklicalo za v ponedeljek, 28. marca seje vseh treh zborov skupščine občine Lenart. Na seji bodo obravnavali predvsem poro- čila o delu izvršnega sveta in občinskega upravnega organa, nadalje o delu postaje milice, občinskega sodnika za prekrške, pravobranilstva v Mariboru in podobno. Sprejeli bodo tudi nekaj odlokov, med katerimi velja omeniti odlok o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih" obratov in gostišč na območju občine. Med drugim v odloku predlagajo določilo, da morajo biti proda- jalne z živili ob sobotaJi odprte ne glede na letni čas do 17. ure. f SLOVENSKA BISTRICA: IMPOL je na območju bočine edini kolektiv, ki kaže polno razumevanje za inovatorje in z njimi že vrsto let načrtno sodeluje, tako s člani kolektiva kot z zunanjimi sodelavci. Pomembno je to, da je med inovatorii večje število neposred- nih proizvajalcev, ki predlagajo številne dopolnitve in izboljšave predvsem s področja svojega dela. Pred nedavnim je ddavdci svet sklenil, da se petim članom kolektiva podeli posebna nagrada za predložene tnovac^e. Nagrajeni so bfli: Anton Spes, Velentin Mlinar, Vinko Cmager, Ivan Brinovec in Milan Godec. VH PTUJ: V lan*:em letu je začel delovati prvi oddelek vzgoje in varstva za vedensko motene otroke. To je tudi prva oblika take vrste predšolske vzgoje omenjenih otrok na območju ob črne. V oddelku so otroci, ki jih predlagajo posebne zdravstvene in strokovne komisge, strokovni nadzor pa oprav^ajo delavci posebne osnovne šole. Vsi otriciv tem oddelku izhajajo predvsem iz socialno in zdravstveno ogroženih dmžin. Trenutno je vključenih v ta oddelek le 6 malčkov. mš. .. Pri krajevni skupnosti Ptuj je v teku tečaj prve pomoči, ki obsega skupno 80 učnili ur. Udeležuje se ga 30 obveznikov civilne zaščite. Ob zaključku tečaja je za vse slušatelje tudi obvezen preizkus znanja. MG Razpisna komisija pri TOZD TRGOVINA PTUJ razpisuje po določilih statuta TOZD TRGOVINE PTUJ delovno mestc DIREKTORJA TOZD TRGOVINA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: a) višjo strokovno izoorazbo ustrezne smeri in 8 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta v blagovnem prometu z gradbenim materialom, srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri m 20 let delovnih izkušenj, od tega naimani 8 let v blagovnem prometu z gradbenim materialom, b) da ima družbenopolitične m moralnoetične kvalitete ter organizacijske sposobnosti za opravljanje del na tem delovnem mestu. Razpis velja do vključno 15 dni po objavi. Vloge z ustreznimi dokazili in življenjepisom naslovite na razpisno komisijo LES Ptuj - TOZD trgovina Ptuj, Rogozniška c. 4. Stanovanja niso na razposlalo. V NOVI VASI NOVI MOST V okviru programa modernizacije regionalne ceste Ptuj—Lenart v Slov. goricah, v Novi vasi pri Ptuju že gradijo most čez potok. Modernizacijo financira Sklad za ceste SR Slovenije v okviru petletnega programa, v katerega so vključena tudi sredstva iz posojila za ceste. Odsek ceste skozi Novo vas bo moderniziran že v letošnjem letu, celotna trasa regionalne ceste do Lenarta pa do konca srednjeročnega planskega obdobja, t. j. do konca leta 1980. Most gradi Cestno podjetje Maribor, TOZD Ptuj Foto vest: M. Ozmec KULTURA IIM IZOBRAŽEVANJE - 7 Še O VII. srečanju slovenskih lutkarjev v Ptuju v prejšnji številki TEDNIKA smo na kratko zapisali, da je bUo v Ptuju od 10. do 13. marca letos, republiško srečanje lutkovnih skupin - letos že sedmo po vrsti in da je bila gostitelj slovenskih lutkarjev zveza kulturnih organi- 2acg občine Ptuj, soorganizatorja pa še republiška zveza kulturnih organizacij in združenje gledahš- Icin skupin Slovenije. Na tem zaključnem sedmem srečanju lutkovnih skupin Sloveni' je so nastopali najboljši lutkaiji^ki so jih posebni selektorji izbraU na področnih srečanjih. Tako smo si v Ptuju v omenjenih dneh lahko ogledali najboljše dosežke ljubi- teljskih lutkovnih skupin, žal pa je pok Učno lutkovno gledališče iz ljubljane svoje sodelovanje od- povedalo dva dni pred začetkom srečanja. Ob tej priložnosti je tudi RTV-Ljubljana organizirala živo oddajo o kulturi v kateri je tekla beseda ravno o delu lutkarjev in njihovih težavah na katere opozar- jajo že vrsto let in se še danes ni- veUko premaknilo na boljše. Zal pa je pogovor nekohko preveč zašel v profesionalne vode in se vse premalo osredotočil na delo amaterskih lutkovnih skupin, ki pa le nosijo glavno breme vse slovenske lutkarske dejavnosti, v kateri se pojavljata le dve profesionalni lutkardci gledališči v Ljubljani in v Mariboru. Sicer pa je teh problemov toliko, da je vsak izkoristil priložnost in hotel slovenski kulturni javnosti pod- robno obrazložiti kako in pod kakšnimi pogoji deluje. Vendar je vse čas prehitel in lutkarsko problematiko Ic dodobra načel, kot to nemalokrat storimo in se možnih rešitev pogosto niti ne dotaknemo. Vendar pa ima oddaja svojo pozitivno stran v tem, meni tajnik Zveze kulturnih organizacij v Ptuju - Dušan Kožar, da smo Slovence seznanih, da pri nas vendarle lutkarstvo živi m da se v zadnjem času tudi močno razvija in da lahko pričakujemo, da bo delo potekalo v bodoče še uspešnejše. Vsaka skupina, ki se je udeležila repubUškega srečanja v Ptuju, je v tem času gostovala tudi na eni izmed osnovnih šol v ptujski občini. Ob tem pa organizatorji ugotavjajo, da v nekaterih šolah niso storili niti n^nujneJejšega, to je, da bi pripravili dvorano za nastop. Zgodilo se je celo, da so si gostujoči lutkarji morah sami iskati ključ od dvorane, da o kakšni besedi sprejema aU skrom- nem šopku spomladanskega cvetja niti ne govorimo. Otvoritveno predstavo v Ptuju so zaupaU lutkovni skupini DPD »Svoboda" Ptuj, srečanje pa je odprl predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Fehks Bagar. Po vsaki predstavi je bilo še srečanje lutkarjev in strokovne komisije na katerem so se pogovorili o predstavah in proble- matiki, ki to dejavnost spremlja, to so bili tako imenovani LUTKARSKI KAŽIPOTI. Za vse udeleženec sedmega srečanja lutkovnih skupin Sloveni- je, je pripravil sprejem tudi PredsednDc občinske skupščine tuj Branko Gorjup. Sprejem je bil v prostorih vinarske zbirke na gradu in je potekal v izredno prisrčnem vzdugu. Enotno mnenje udeležencev srečanja je bilo, da so bile vse prireditve v Ptuju zelo dobro pripravljene, da odnašajo iz starega Ptuja zelo lepe spomine, o čemer so spregovorili tudi na peti skujKČini slovenskih lutkarjev, ki je bila prav tako v Ptuju in so se Ptujčanom tudi javno zahvaliU za izredno gostoljubnost. m šneberger Desetletja bojev, revolucije in zmag Pod tem naslovom so ptujske kulturne ustanove Zgodovinski arhiv. Študijska knjižnica in Pdcrajinski muzej, pripravile raz- stavo posvečeno 40. letnici KPS, 40. letnitn prihoda tov. Tita na čelo partije, 85. življenjskemu jubileju tov. Tita in 35. obletnici smrti narodnega heroja Jožeta Lacka. Štiri pomembne jubileje oziro- ma dogodke smo predstavili z gradivom, ki se nahaja vsaj v veliki meri na Ptuju. Na našem področju seveda nismo mogli najti doku- mentov, ki bi dkektno govorih o prav teh zgodovinskih dogodkih, take dokumente smo si izposodili zunaj Ptuja Domači dokumenti, nekateri so bolj obrobnega znača- ja in tudi lokalno (Ptuj) pogojeni, so vendar slika oziroma odraz mahh dogodkov, ki so bili osnova ali pa vsai so udeleženi v pomembnih zgodovinskih prelom- nicah, znanih še danes. Mah ljudje in mali dogodki so se porazgubili, ostalo je samo tisto, kar je bilo veliko in pomembno, tako pa je laliko postalo zaradi vseh malih in neznatnih ljudi in dogodkov. Že zgoraj smo poleg treh obletnic prebrali še četrto in sicer 35 let smrti narodnega heroja Jožeta Lacka. Jože Lacko je upravičeno našel mesto med temi jubileji, saj je kot človek,komunist z dejanjem pokazal pot revolucije in osvoboditve. Studijska knjižnica predstavlja okoU 150 eksponatov oz. knjig, ki so razdeljene gjede na vsebino na tri zaokrožene teme. Prva tema 85-letnica rojstva Josipa Broza Tita. Predstavljene so knjige o Titu, o njegovi življenjdci in revolucionarni poti in Titovimi članki oz. govori. Druga tema - 40-letnica KPS in prihod tovariša Tita na čelo ZKJ. Predstavjena je zgodovinska hte- ratura partije, partijski kongresi in vloga tovariša Tita v ZKJ. Tretja tema - 35. obletnica smrti Jožeta Lacka ter poslednjega boja Slovenskogoriške čete. Zgodovinski arhiv Ptuj prezenti- ra arhivsko gradivo dopolnjeno s slikovnim materialom iz Pokrajin- skega muzeja Ptuj. Arhivsko gradivo in slikovni material se vsebinsko vklafJjata v razstavljeno hteraturo in Uterarna dela. Arhiv- sko gradivo je časovno razdeljeno na tri obdobja in sicer od leta 1891-1920, 1920-1940 in 1940-1945 oz. po vojni. Prvd obdobje je predstavljeno zgolj z arhivskimi dokumenti, ki govore o začetkih revolucionarne- ga gibanja (praznovanja 1. maja, staA^ce, itd.). Mejna letnica je leto 1919 - ustanovitev KPJ. Drugo časovno daljše obdobje in bogatejše z gadivom je predstav^eno s sodnimi akti o preganjenju komunistov obtože- nih, da so razširjah komunistično literaturo, letake in časopise. Poleg teh ozko lokalnih dokumen- tov, ki pa vendar osetljujejo delo komunistov vključenih v KPJ je predstavljenih še nekaj fragmentov izpred volilnih bojev leta 1938, takrat je na opozicijski listi (Maček) kandidiral tudi Jože Lacko. Leta 1937, ko je bil na Čebulah nad Zagorjem ustanovi kongres KP Slovenije - manifest. Ptujskelokalne razmere tik pred TOJno so osvetljene še iz dveh vidikov in sicer z delovanjem pokhcnega gledališča in z vedno glasnejšimi nemčurji. Sledi obdobje od leta 1941 do 1945 oznoma tudi še povojno obdobje. Ves ta čas je predstavlje- na z vseslovenskimi oz. jugo- slovanskimi dokumenti o naši NOB, o izgradnji ljudske oblasti, o Titovi poti in o naši slovensko- goriški četi in Lackovi tehniki ter povojni sociaUstični iz^adnji pre- zentirani s fotografskimi doku- menti. Na razstavi vidimo tudi originalne sUke Mežana iz NOB, Kolbičev doprsni portret Jožeta Lacka in Šašličevega Borisa Kidriča. Otvoritev razstave bo danes 26. marca 1977 ob 17. uri in bo odprta vsak dan od 11. do 16. ure predvidoma mesec dni, izven tega časa pa po predhodnem obvestilu. Vabljeni! Kristina Šamperl Sotidarnostna arheološka akcija v Ptuju OBRTNIŠKI DEL RIMSKEGA POETOVIA PRAVO MRAVLJIŠČE Po ,,vroči arheološki pomladi" v Ptuju, ki se je začela z razritim zemljiščem na prostoru 34 in končala z nekaterimi senza- cionalnimi naslovi v časopisju, se v teh dneh stanje umirja in norma- lizira s tako imenovano vseslo- vensko ,,posojo" arheoloških strokovnjakov, študentov in dru- gih, ki so prišli na izkopavanja v Ptuj. Med njimi je tudi šest štu- dentov in diplomantov iz Beogra- da, nam je pred nedavnim dejala znana arheološka strokovnjakinja dr. Paola Koroščeva, ki vodi izkop na določenem sektorju nekdanje obrtniške cone starega rimskega Poetovia. Tu smo odkrili celo vrsto zidov, pravi dr. Koroščeva, ki nam kaže- jo, da so bile na tem območju pri- vatne zgradbe, ki so jih lastniki večkrat obnavljali. Najstarejša fa- za teh stavb je z zelo luksuzno op- remo, kar so pokazala že prejšnja sondiranja v neposredni bližini. Te stavbe imajo mozaična tla, posli- kane pa so bile tudi stene, kar smo do sedaj odkrili in sicer s freskami za katere je značilna pompeansko rdeča barva. Tako poslikane stene se lahko na osnovi tega tudi dati- rajo v 1. in 2. stoletje. V poznejših dograditvah in pregraditvah pa je omet že bele barve s črnimi črtami in drugimi znaki, kar nam dovoljuje trditev, da so bile te stavbe nekaj mlajše in sodijo v ko- nec tretjega ali pa v začetek 4. sto- letja. Drobne najdbe—lončenina, izvi- rajo iz Italije in jc tako imenovana terra sigilata, ravno tako zaneslji- vo pričajo, da so plasti med temi zidovi iz 1. in 2. stoletja. Odkritje te razkošno opremljene stavbe je precejšnjega pomena, ker se pojavlja izven ožjega mestnega jedra nekdanje POETOVIONE. Poleg najdenih predmetov, ki so zelo pomembni, so tudi razni novci, zlasti en na katerem se da lepo prebrati ime cesarja Nerve. Da je bila to ena izmed razkošnih zgradb tega časa, govori tudi ogrevanje, tako imenovani hipokaost, ki je brez dvoma v sklopu te velike stavbe katere zido- vi se raztezajo s svojimi profili tudi na področje zemljišča B4. Raziskave na terenu, kjer bo speljana cesta, pa bodo dale točnejšo sliko do katerega mesta se širi tudi v drugi smeri. ,,Povedati moram", je nadalje- vala dr. Koroščeva, da je bila pod to stavbo še ena kulturna plast, to je plast peči, ki so bile pod stavba- mi, verjetno so biie uničene in zravnane, kar kaže tudi profil na naši sondi. Da so bile na tem prostori pred tem delavnice, kaže tudi osta nek lesenega soda, ki je žal tako strohnel, da ga ne moremo izvleči IZ njegovega ležišča." Dr. Paolo Korošec smo zaprosili tudi za strokovno oceno najdenih arheoloških spomenikov in je dejala: ,,To, kar smo do danes odkrili pod mojim nadzorstvom, ni tako pomembno, razen tega, da je že omenjena luksuzna stavba stala izven ožjega območja mestnega jedra Poetovie. Toda pomembna je zaradi ogromnega kompleksa obrtnega dela starega Ptuja, ki resnično predstavlja uni kat v evropskem merilu. Do dane imamo raziskane zelo male areale v Aquincumu. Ko govorimo o tem in onem, vedno naslanjamo vso kronologijo in tipologijo na ta najdišča in zdaj jo bomo lahko po tem srečnem naključju naslanjali tudi na poetovionske najdbe." M. ŠNEBERGER Del odkopanih rim*^ih naprav za hipokaost ali hišno centralno ogrevanje Foto: R Dr. Paola Korošec pri de» odkopanega zidu nmsK zgradbe v Ptuju Foto:^ Na mladih je ohranjanje kulturne dediščine Dve leti uspešnega uveljavljanja folklorne sekcije pri DPD Ptuj, vaditelj Cvetka Glatz, strokovnjak za plesno dejavnost Folklorno skupino pri delavsko prosvetnem društvu v Ptuju so ustanovih oktobra 1975. Takrat je štela skupaj 15 članov, kar je zadostovalo za sedem plesnih pa- rov. Pridno so začeli vaditi. Naj- prej slovenske narodne plese, kmalu pa so naštudirali tudi nekaj plesov narodov in narodnosti Ju- goslavije. Vsak začetek je težak, a so ga mladi vztrajneži uspešno premaga- li. Problem, ki je še danes močno prisoten pa je pomanjkanje plesal- cev. Mladi neradi prihajajo med folklorne plesalce, čeprav je ta konjiček tudi po svoje lep in nadvse zanimiv. Kot da bi imeli nekakšen občutek manjvrednosti, kot da je folklora nekaj smešnega, nekaj tujega za mladi svet. kes je obratno, na mladih sloni poda- janje kulturne dediščine se- danjosti. Čeprav jih je samo 15, ki radi plešejo, so kmalu poželi svoj prvi uspeh. Junija 1976 so gostovali v Krapini, kjer so se predstavili tam- kajšnjim tekstilnim delavcem. Us- peh je bil več kot zadovoljiv. Bratje iz sosednje Hrvatske so bili izredno navdušeni nad slovenskimi valčki in polkami. Sčasoma se je njihov repertoar vse bolj bogatil tudi z jugoslo- vansko folkloro, ko so se pojavili še narodnostno posebej značilni Bunjevački plesi. Glamočko njemo kolo, pa šumadijska in slavonska kola in seveda ena najbolj zanimi- vih plesov nasploh — Šota, al- banska narodna igra, so se njihovi nastopi začeh vrstiti. Plesali so bri- gadirjem v Dornavi, na svečanosti ob otvoritvi asfaUa v Vitomarcih, pa ob 22. decembru in ob novem letu. Letos, 8. marca so plesali že- nam iz kolektiva ,,01ge Meglic" itd. V četrtek, 17. marca so se vsi skupaj zbrali na svoji redni letni konferenci in ugotovili, da je še zmeraj eden najtežjih in skoraj neizvedljivih problemov, pomanj- kanje plesnega kadra, da ne omenjamo glasbenikov, godbe, kot temu pravijo. Noše imajo sicer na razpolago, največkrat pa si jih morajo sposojati od Zveze kukur- nih organizaci v Mariboru. Po- trebne so jini nove noše, denarja pa ni; še hujše pa je, da pri mladih ni zanimanja za kulturno in fol- klorno dediščino naših prednikov, saj ne morejo privabili novih ple- salcev, novih moči. Folklorna sekcija pri DPD Svo- boda v Ptuju vadi 2 krat tedensko. Vsak ponedeljek in četrtek ob 17. do 19. ure v Narodnem domu v Ptuju. Vse tiste, ki jih zanima nji- hovo delo, ki bi se morda radi vključili v njihove vrste, vabijo, vedno jim bodo več kot dobro- došli! M. Ozmec Ob spremljavi tamburaškega orkestra DPD Svoboda iz Ptuja, na enem od letošnjih nastopov Foto-kino klub Ptuj DRUGO SREČANJE TAMBURAŠKIH ORKESTROV BO LETOS V CIRKOVCAH Zveza kuhurnih organizacij občine Ptuj je že v lan- skem letu želela vzpodbudili dejavnost tamburaških Orkestrov v ptujski občini in je zalo organizirala prvo Srečanje v Apačah, ki letos postaja že tradicionalna *lika predstavitve glasbenih dosežkov tamburaških sl^upin in bo druga revija v novi dvorani v Cirkovcah. Kot gosta so letos povabili tudi tamburaški orkester Bisernica iz Reteč pri Skofji Loki, ki bo predstavi- la domačih tamburaških skupin, popestril še s -vojim ■obranim programom.. Od domačih pa bodo sodelovali tamburaški orke- stri: Prosvetnega društva ..France Prešeren" z Vidma pri Piuju. PD ,,Ruda Sever" iz Gorišnicc, PD Apače, osnovne šole Vitomarci, tamouraši iz Cirkovec ter mladinska in odrasla skupina lamburašev Delavsko prosvetnega društva iz Ptuja. Celotno prireditev bo spremljala še pihalna godba prosvetnega društva iz Bukovec. DRUGA revija tamburaških orkestrov ptujske občine bo 27. marca ob 18 uri v novi dvorani DOMA KRAJANOV v Cirkovcah. mS S pravo pomladjo tudi kulturna pomlao unm Jaz sem sin zabitih kmetov iz Slovenskih goric — ali katerihkoli kmetov 6d koderkoli, ki so tako ravnodušni, v svojem propadanju, tako prekaljeni v svojih tragedijah in razočaranjih, tako potrpežljivi v svoji bedi, tako nevedni v svojih pravicah. Ko bi jaz imel tisoče njihovih rok ko bi jaz imel tisoče njihovih ust ko bi Jaz imel tisoče njihovih pesti Jaz hi vedel koga prijeli. Jaz bi vedel koga razkrinkati. Jaz bi vedel kje udariti! Ione Kuntner. Pesnik in igralec. Pa kljub temu. da nima tisoče kmečkih rok in pesti in ust, ve kje udariti in zna razkrinkati. Ima svojo pesem in to je njegovo orožje zoper nečlovečnost, odtujenost in potrošniško družbo. Verjetno ga vsi poznate, vsaj kot igralca s televizijskega zaslona. To je visok, črnolas, tih človek, nekako domač na prvi pogled. Pa je le žalost nekje v njegovih očeh, liha in globoka, ki je domača. In resen, vse do takrat, ko ga s svojo mladostjo vsega objamemo. Potem se odpre. lak Tone Kuntner nas je obiskal v soboto 10. marca 1977, V klubu smo pripravili literarni večer Toneta Kuntnerja in njegovih pe- smi. Poslušalcev je bilo sicer malo, pa vendar nam je uspelo ustvarili toplo razpoloženje. Brali smo nje- gove drobne protestne pesmi in veliko se jih je spraševalo zakaj piše tako žalostno. Tone Kuntner pravi, da pesmi pač ne zna drugače pisali, kakorkoli jo obrne, vedno bo na koncu moreča in žalost. Take pa je pesmi naredilo njegovo življenje. Spomin na rodni kraj, na mladost- no uporništvo, prijateljstvo s Cirilom Kosmačem in problem pro- propadanja pravega pristnega kmečkega življenja. V njegovih pesmih je veliko vonja po zemlji, je veliko iskanja: ,,doma bi ostal, da nisi se bal dedine svojih očetov" Še danes ostaja upornik. Je in obstaja v svetu, ki ga sam obsoja. Pravi, da ga je na zunaj sprejel, toda vedno ga boli tragična usoda našega kmeta. Tone je tudi igralec. Vendar mu igralstvo ne da vse možnosti razdati se, ga ne objame vsega. Poleg toli- kih vlog, ki jih pač mora igrati, piše in išče svoji, samo ,,eno" pravo izpoved. Kajti vlog, s katerimi bi res lahko nekaj pokazal in dal, ni dosti. Zato, če ga hočete spoznati in razumeti njegovo žalost berite njegove pesmi v zbirkah VSAKDANJI KRUH, LESNIKA. MRTVA ZEMLJA, TRATE, PESNIŠKI LIST. Pravi, da je njegova poezija namenjena vsem, ki ga razumejo, predvsem pa kmečkemu človeku. Zvezdana Mlakar 8- NAŠI DOPISNIKI 24. marec 1977 — TEDNIK STRELSTVO Strelci SD Tumišče pri Ptuju so v nedeljo 20. marca organizirali medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je bilo namenjeno počastitvi jubilejev v letu 1977 in to: 85. letnici tov. TITA, 40. letnici vodstva tov. TITA KPJ, 40.letnici ustanovitve KPS. Tekmovame je bilo v prenovljenem DOMU OBCANOV na Tumišču. Sodelovalo je 15 pet-članskih ekip to je 75 strelcev iz Ptuja in Maribora. Rezultati, ki so jih dosegli so sledeči: Ekipna uvrstitev: 1. SD Jože Lacko ' 864 kr. 2. SD Tumišče I. 860 kr. 3. SD Tumišče IL 852 kr. 4. SD Kquh-Maribor 837 kr. 5. SD Kidričevo 812 kr. N^gboljši posamezniki: od 200 možnili 1. Ludvik Belec SD Kajuh-Maribor 183 kr. 2. Ivan Ratajc SD Tumišče 182 kr. 3. Zdenka Matjašič SD Turnišče 179 kr. 4. Adolf Hvaleč SD Merkator 179 kr. 5. MomčUo Savič SD Jože Lacko 178 kr. Tekmovanje je dobro vodilo vodstvo SD Tumišče. ^ Mihelač VABILO K SODELOVANJU; Leto 1977 je proglašeno za leto varstva človekovega okolja, ki nas vse obvezuje, da se aktivno vključimo v AKCIJO ČIŠČENJA OKOLICE V KATERI ŽIVIMO. SPOROČAMO, DA BOMO V PETEK, 25. MARCA 1977 V ČASU OD 14. URE DO 18. URE ORGANIZIRALI BREZPLAČEN ODVOZ VSEGA, KAR NAM JE V NAPOTO V DVORIŠČIH IN NA PODSTREŠJIH! Vabimo vas, da jutri organizirate v lastni sredini zbiranje vsega odpadnega materiala (železa, stekla, bojierjev, štedilnikov itd.) s pripombo, da bo akcija zbiranja papirja posebej v aprilu. Tako zbrani material odložite pred VHODNA VRATA, da bo možno material naložiti in odpeljati. ISTOČASNO PRIPOROČAMO, DA ORGANIZIRATE ČIŠČE- NJE SVOJE OKOLICE, VRTOV, DVORIŠČ ITD. Skrb za varstvo okolja je najprej naloga slehernega občana. ČISTOČA JE VIR ZDRAVJA! OBČANI VKLJUČITE SE V ČIŠČENJE OKOUA! KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ IN KOMISIJA ZA VARSTVO OKOUA NAMIZNI TENIS: Petovia po pričakovanju tretja V soboto in v nedeljo je bilo v Kranju republiško prvenstvo v namiz- nem tenisu za mladinke, katerega so se udeležile tudi igralke iz Ptuja: Džankič, Majnik, Lukman in Udovič. Po pričakovanju so dosegle 3. mesto za Fužinarjem iz Raven in Olim- pijo iz Ljubljane. Imenovane tri ekipe predstavljajo po kvaliteti razred zase in se le med njimi vodi borba za prva tri mesta, saj je na primer četrtouvrščena ekipa domačink izgubila od Pelovie kar z rivuliatom 0:6. M. J. Zanimivi boji šolsko športno društvo na gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju je organiziralo košarkarski turni?; za dekleta. Na tem že tradicionalnem turnirju so nastopile ekipe Šolskega športnega društva Enotnost iz Murske Sobote, gimnazije Miloša Zidanška iz Maribora, Kkonomska šola iz Ptuja in prireditelj gimnazija Ptuj. Z igro mladih košarkaric smo lahko zadovoljni. Čeprav niso pokazale velikega tehničnega znanja, pa so navdušile po borbenosti. Na turnirju so izstopale igralke ekip iz Murske Sobote in Maribora. Medtem ko sta se domači ekipi upirali favoriziranim gostjam kolikor sta mogli, nista uspeli zabeležiti Kaj več kot 3 in četrto mesto. Pri domačinkah je primanjkovalo predvsem visokih igralk, zato je zlasti bil slab skok pod obema košema. Gostujočim ekipam se je poznalo, da imajo v svojih vrstah nekaj posameznic, ki trenirajo po klubih. In zlasti te igralke so odločale sreč anj a. Doseženi so bili naslednji rezultati. 1. Gimnazija Ptuj:SSD Knotnost 13:52 2. Ekonomska Ptuj:Gimnazija Maribor 24:65 Za 3. mesto Gimnazija PtujrEkonomska Ptuj 46:29 2a 1. mesto SŠD Enotnost:Gimnazija Maribor 42:46 Pred 50 gledalci so domači sodniki dobro opravili svojo nalogo. D. Klajnšek lOVAKNA PLASTIČNIH IN OPTIČNIH PROIZVODOV Jože Kerenčič Ormož objavlja RAZPIS za naslednji prosti delovni mesti — za določen čas: 1. REFERENTA ZA PLAN IN ANALIZE - eno delovno mesto Z MATERIALNEGA KNJIGOVODJA - eno delovno mesto Pogoji: Pod 1 se zahteva višja šolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Po d 2 se zahteva srednješolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj eno leto delovnih izkušenj v stroki. Delovni mesti se razpisujeta za določen čas, in sicer do konca tekočega leta. V poštev pridejo tudi upokojenci, ki imajo prakso na p)odročju finančnega računovodstva. Objava velja 8 dni po razpisu. Vloge naj kandidati naslovijo na splošni sektor tovarne Jože Kerenčič, Ljutomerska 38, Ormož. Rokomet Medicinska šola-Drava 7:5 (3:2) Trnovec - Drava 3:9 (0:4) v Varaždinu je bilo pokalno tekmovanje, katerega izkupiček so namenilj za gradnjo cest. Mlade igralke Drave so dosegle polovičen uspeh. »k. Zaostali športni rezultati Zaradi pomanjkanja prostora v zadnjih dveh številkah so izpadli ne. kateri sestavki. Ker gre za zadnje tekme zimskih prvenstev, jih objavljanio z zamudo. 7JMSKO ROKOMETNO PRVENSTVO VARAŽDINA MLADINSKA REPREZENTANCA ORMOŽA—PETRIJANEC 25:20 Tradicionalno 4. zimsko rokometno prvenstvo v Varaždinu j{ končano. Tekmovanje je končala tudi mladinska reprezentanca Ormoža ki se je v zadnjem kolu srečala z ekipo Petrijanca. Tekma je bila zelo zanimiva, hitra in efektna. Mladinska reprezentanca Ormoža je slabo začela tekmo in tako so nasprotniki dobili prvi polčas. V drugem polčasu pa so se igralci mladinske reprezentance Ormoža razigrali in z lepo igro končali tekmo v svojo korist. Strelci za mladinsko reprezentanco Ormoža: Zabavnik in Krstič po 8, Vukan in Cvetko po 3, Rajšp, Hebar in Majcen po 1. Dobro seje izkazal tudi vratar Gaberc. VELIKA NEDELJA—VARTEKS 18:22 (9:12) Tudi rokometaši Velike Nedelje so končali tekmovanje na zimskem rokometnem prvenstvu v Varaždinu. V tekmi zadnjega 9. kola so se srečali z drugo ekipo varaždinskega Varteksa in izgubili. Ekipa Varteksa je bila večino tekme boljši nasprotnik in na koncu zmagala. Strelci zadetkov za Veliko Nedeljo: Lah 4, Meško 3, Kumer, Slana, Kvar, Trofenik in Majcen po 2, Zorko 1. D. Cvetko ZIMSKO ROKOMETNO PRVENSTVO CEUA MLADINSKA REPREZENTANCA ORMOŽA - SEVNICA lOiOb.b. V Celju so bili na letošnjem zimskem rokometnem prvenstvu še zaključni boji in sicer v mladinski konkurenci. Mladinska reprezentanca Ormoža je imela v zadnjem kolu dve tekmi. Prvo je dobila z 10:0, ker igralci Sevnice niso pripotovali v Celje. MLADINSKA REPREZENTANCA ORMOŽA - POLET 15:12 (10:3) V zadnji tekmi na zimskem prvenstvu v Celju so se mladi rokometaši iz Ormoža srečali z ekipo Poleta iz Murske Sobote. Mladinska reprezentanca Ormoža je bila boljša v prvem polčasu, ko si je nabrala sedem golov prednosti. V drugem polčasu pa so kljub temu, da so popustili le dosegli zmago. Strelci za mladinsko reprezentanco Ormoža:Zabavnik 5, Zorko in Krstič po 3, Roškar 2, Cvetko in Vukan po 1. Pri Poletu je bil najboljši Horvat, ki je dosegel 9 zadetkov. D. Cvetko Janez Drvarič v Ptuju Košarkarski klub Drava iz Ptuja je povabil profesionalnega trenerja Janeza Drvariča, da bi imel preda- vanje o košarki. Profesionalni tre- ner KZS se je vabilu odzval. Govoril je o igri danes in o nadalj- njem razvoju košarke v Sloveniji in Jugoslaviji. S seboj je prinesel tudi 3 filme, ki prikazujejo tehniko igre v ameriški profesionalni ligi. Taka strokovno dobra predavanja naših košarkarskih strokovnjakov ne moremo vsak dan zaslediti. Košar- karji, trenerji in vodstvo KK Drava so bili navdušeni nad predavanjem profesorja Janeza Drvariča. To po- kazuje, da zanimanje za košarko raste tudi med občinstvom, še j posebej pa so gledalci navdušeni, fe imajo priliko videti naše najboljše ekipe. Skratka takšnih predavanj je je potrebno še več organizirati. D. Klajnšek Gimnazija Dušana Kvedra Ptuj razpisuje prosto delovno mesto učitelja telesne vzgoje za določen čas, t. j. do 31. avgusta 1977 z nepolnim delovnim časom (polovična obveznost). Zahtevana izobrazba: visoka. Kandidat mora imeti mo- ralno-politične kvalitete za učitelja. Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO - TEDNIK Ptuj išče honorarnega proda- jalca Tednika za območje Ptuja. Podrobnejše informacije v upravi Radio — Tednik, Vošnjakova 5. TE9NIK — 24.marec1977 ŠPORT IIM DRUŠTVA - 9 Kot smo že poročali je bilo v športni dvorani Mladika v Ptuju, 19. in 20. marca, republiško prvenstvo v boksu za posameznike v mladinski in članski konkurenci. Prvenstvo je ob materialni pomoči nekaterih ptujskih OZD in zasebnih obtnikov pripravilo društvo TVD PARTIZAN Ptuj - sekcija boks. V dveh dneh se je v ringu zvrstilo 40 boksarjev iz tieh slovenskih klubov: BK »Dolomiti" Ljubljana, ŽBK Maribor in BK Ptuj. Ogledalo si ga je okrog 1000 ^edaloev. Značilnost minulega prvenstva je dokaj povprečna kvaliteta posameznih nastopov, ki pa je odraz trenutnega stanja v slovenskem boksu. Že v naslovu smo zapisali, da je bera ptujskih boksarjev zadovoljila. Za mlad boksarski klub z okrog 50 aktivnimi boksarji, ki jih vodi prizadevni boksarski entuzijast Slavko Doki, je dosežen uspeh še toliko večji, saj so ga zabeležili v domači sredini in tako ponovno opozorili na svoj obstoj. Omenimo nekaj uspehov ptujskih boksarjev: 1. mesto Krepeka v peresnolahki kategoriji (mladinci), I. mesto Veita v velterski kategoriji (mladinci), 1. mesto Novaka v teSci kategoriji (mladmci) in 2. mesto Geršaka v težki kategoriji, prav tako v mladinski konkurenci. Med člani je bil zelo uspešen Lešnik v polveterski kategoriji, zasedel je prvo mesto; v težki kategoriji je v članski konkurenci Celan osvojil 2. mesto. Ne moremo tudi mimo 3. mesta Iljičiča, ki pa bi nedvomno segel po vi|i uvrstitvi, če ne bi „nesrečno" izgubil. Za 27. republiško prvenstvo v boksu lahko zapišemo še eno značilnost: opozoriti velja na vrzel in stihijo slovenskega boksa, ki pa jo bo mogoče odpraviti s trdim in vztrajnim delom. Za dobrega poznavalca boksarske veščine, ki je opredeljena kot ena izmed najstarejših borbenih spretnosti; navsezadnje pa tudi kot zelo trd in lep šport, je stanje kakršno \iada trenutno na tem področju; začetek za novo akcijo in novo kvalitetnejšo pot slovenskega boksa v prihodnje. TVD Partizan - sekcija boks zasluži za pripravo prvenstva, kljub nekaterim pomanjkljivostim, vso pohvalo. ] ......__mgJ Ekipa boksarskega kluba Ptuj Foto: M. Koren USPEŠEN NASTOP PTUJSKIH BOKSARJEV v peresnolahki kategoriji (mladinci) sta se v finalni borbi pomerila Ptujčan Krepek (levo) in Radman (Maribor). Foto: M. Koren Za republiški naslov v težki kategoriji sta v medsebojnem boju odločila Novak in Geišak, oba člana BK Ptuj. Foto: M. Koren Preživite vikend na ptujskem letališču! Za leto 1976 sta najboljši športnik in tudi najboljša športni- ca ptujske občine člana Aerokluba Ptuj. To najvišje priznanje športniku — amaterju v naši obči- ni je hkrati tudi stimulans za nadaljnje delo, me je vzpodbudilo, da napišem nekaj več o dejavnosti našega kluba. Ne bom se spuščal v suhoparno naštevanje že znanih dejstev, tem- več bi rad AK in njegovo dejav- nost približal našemu občanu in odgovoril na vprašanje: Kaj lahko le-ta vidi na letališču v Moškanjcih, če se nas odloči obiskati. Kako sploh priti na leta- lišče? Po cesti proti Dornavi, pred železniškim prehodom v Moškanjcih v levo in cesta nas pri- pelje naravnost pred letališče. Druga možnost pa je cesta proti Ormožu, v Moškanjcih pa v levo. Po nekaj sto metrih bomo zagle- dali železniško postajo in onstran je letališče. Naj dodam še to, da sta obe cesti asfaUirani. Smo na letališču. Vetrokor nalahno vztrepetava ob vsakem najmanjšem pišu sapice, na pioščadi pred hangarjem spretni mehanik opravlja še zadnje pregle- de na letalih. Ze čez nekaj trenut- kov zadonijo motorji razno- barvnih letal. Pogled vam bo ostal na poletno-pristajalni stezi, kjer so pripravljena jadralna letala za vle- ko v višave. Na drugi strani pa v padalskem naselju, vrh fantje — padalci skrbno zlagajo padala za prve skoke. Ko boste na ploščadi ob hangarju, kjer so pripravljeni za vas stoli in mize, opazovali ves ta vrvež, vso to dinamiko, ki se zliva v fantastično usklajenost, kjer ima vsak letalec svoje točno določeno mesto, kjer je vsak od teh mladeničev pripravljen takoj priskočiti na pomoč kolegu, če je to potrebno, ko boste opažih na obrazih teh junakov nekakšno nestrpnost, nemir, potem vedite, da je to sla, poželjenje priti čim prej pod oblake. In, ko boste spet po daljšem ča- su zadihali svež in čist zrak, ki vam ga nudi narava z bližnjimi gozdo- vi, ko bodo vaši otroci veselo br- cali žogo in ko boste uživah ob čudovitem, enkratnem pogledu v nebo, kjer se bodo razcvetele kupole padal v vsem svojem spektru čudovitih barv, kjer bodo jadralna letala nemo parala obla- ke, poletala in ponovno pristajala, se boste globoko zamislili, če vam povem, da vsak naš padalec, jadralni in motorni pilot za takšno uro neizmerne sreče, mora delati kar štiri ure v povprečju. In kogarkoli teh mladeničev boste vprašali, ali mu je to težko, ali mu je žal, bo vsak brez pomisleka odgovoril NE! Morda si boste zaželeli požirek dobre, hladne pijače. Tudi za to je poskrbljeno. V letališkem bifeju so vedno osvežujoče in odžejajoče brezalkoholne pijače, morda se vam bo prileglo hladno pivo, kavi- ca, sendvič,... Vedite pa, da vsak dinar, prislužen na ta način, pomeni nekomu izmed nas trenu- tek dlje v zraku. Za pester nedeljski vikend bo poskrbela tudi glasba in kar je za vas še bolj zanimivo — turistični poleti z aerotaksijem. Da, prav ste prebrali, aerotaicsi — udoben, šestsedežni enomotorni avion ame- riške znamke CESSNA, eno naj- boljših letal te serije. Za pribhžno sto dinarjev se '^m ponudi en- kratna priložnost s ptičje perspektive občudovati lepoto sta- rega Ptuja, haloških gričev itd. Za tiste bolj strahopetne in ne- zaupljive naj še dodam, da je ob pilotu-upravniku letalske šole tov. Cucku, ki una za sabo že preko 2500 ur letanja, vsakršen strah od- več. Veste, ob današnjem gromo- zanskem tempu razcveta tehnike, kjer dobiva letalski promet vedno večjo veljavo, je pa le prijeten občutek, če lahko prijatelju na njegovo vprašanje: Ali ste se že peljah z letalom? odgovorite pritr- dihio. Zvečer, ko bo sonce že v zatonu in ko bodo zopet vsa letala na zemlji, boste priča živahnemu klepetu letalcev o doživetjih pre- teklega dne. Upam, da sem vam uspel nakazati še eno možno pot ^rostitve za prijetni sobotni ali nedeljski popoldan. Verjemite, letalci AK Ptuj vas bomo veseli, morda pa bomo tudi uspeli navdu- šiti vašega sina, hčer ali celo vas same, da stopite v naše vrste, bodisi kot aktiven letalec — pada- lec ali pa samo kot član AK, kar vam ponuja tudi številne ugodnosti pri nas. Danilo Starček Predstavljamo vam rokometni klub „Drava"iz Ptuja ROKOMET IMA V PTUJSKI OBČINI TRADICIJO. IGRAJO GA NA OSNO VNIH IN SREDNJIH ŠOLA H, LE PO STE VIL U KL UBO V SMO SIROMAŠNI. PRAKTIČNO IMA SOLIDNE POGOJE ZA VADBO LE ROKOMETNI KLUB „DRA VA ". NJIHOVI ČLANI SO TEKMOVALI TUDI V REPUBLIŠKI LIGI. VENDAR SO IZPADLI Njihova osnovna usmeritev je sedaj delo z mladimi. O tem nam je v razgovoru uvodoma predsednik kluba Lojze Arko povedal: „V klubu smo se v zadnjih dveh letih lotili sistematičnega dela z mladimi in trenutno aktivno dela najmanj 80 mla- dih igralcev in igralk. Ti sodelujejo v pionirski in mladinski vrsti. Pionirji tekmujejo na republiških prvenstvih, ki so občasno v Ljubljani, mladinke so v republiški iigi-vzhod in prav tako tudi mladinci. Članska vrsta pa tekmuje v Podravski ligi." Kakšno je stanje v članski ekipi? ,,Pri članski ekipi je bila storjena napaka pred približno štirimi leti, ko ji nismo zagotovili zaledja oziroma naslednikov, ki bi jih ob določenem ča- su nadomestili. Čeprav bi člansko ekipo kot je bila pred leti obdržali tudi danes, bi starostna meja za republiško ligo bila nepremostljiva ovira. Ta namreč znaša 23 let. In ker nismo imeli podmladka, smo pričeli s sistematičnim delom z mladimi. Namen tega je, da si od pionirske do članske ekipe zagotovimo nepretrgano verigo in normalen prehod iz ene v dru- go. Pri članski vrsti je še nekaj. Z novim sistemom tekmovanja v Ptuju nimajo možnosti razvoja in napredovanja, ker -i je nosilec slovenjegoriške regije Ormož | za člansko ekipo in Ptuj za žensko eki- j po. Z žensko ekipo imamo možnost, da < se v kvalifikacijah uvrstimo v republi- ško ligo, pri moških pa lahko samo pomagamo Ormožu, da se v njej obdrži. Ce bomo čez nekaj let imeli možnost kandidirati za nosilca regije, se bo naše sedanje sistematsko delo pokazalo in dokazalo." Kako izbirate kandidate za vaše ekipe? ,,Izbira kandidatov za pionirska moštva je zelo zapletena, povezana / mnogo truda in seveda s finančnimi sredstvi. Igralce ,,črpamo" iz okoliških osnovnih šol. Kot veste je v občini 36 šol. Vse moramo obiskati, se pogovoriti z učitelji telesne vzgoje, poiskati nadarjene igralce, jih povabiti v Ptuj, testirati in izbrati najboljše." v klubu ne vzgajate samo dobre igralce, temveč tudi koristne člane naše družbe. Kako ste poskrbeli, da zaradi rokometa mladi ne zanemarijo učenja in priprav na njihove bodoče poklice? ,,Prav zaradi tega kar ste omenili, se vedno posvetujemo z njihovimi predavatelji in razredniki in tako spremljamo učni uspeh naših igralcev. Če opazimo, da ima kateri od igralcev slab učni uspeh, posredujemo in mu prepovemo za mesec ali dva treniranje. K rednim treningom lahko pride šele, ko je učni uspeh izboljšal. Pri učenju jim pomagamo tako, da jim priskrbimo inštruktorje." Ali imamo v naši občini ustrezne pogoje za razvoj rokometa? ,,Imamo dve vrsti pogojev in sicer finančne in potrebne objekte. Odprtih objektov imamo v naši občini dovolj. Od zaprtih je le športna dvorana, toda tudi ta ni primerna za rokomet, ker nima ustreznih mer, ki so potrebne na tekmovanjih v rokometu. Finančni pogoj moramo rešiti na relaciji klub — Telesnokulturna skup- nost. Vprašanje je, ali bo skupnost za naše programe lahko zagotovila potreb- na denarna sredstva. V klubu predvidevamo, da bodo kar tri naše eki- pc tekmovale v republiški ligi, kar zahteva znatna finančna sredstva. Zato se moramo s TKS dogovoriti, katere ekipe so pripravljeni finančno podpreti oziroma jim omogočiti tekmovanje." Vaši sedanji uspehi in možnosti v republiški ligi? ,,Tekmovali smo na raznih tekmova- njih. Pionirke so na republiškem prven- stvu v Ljubljani osvojile odlično drugo mesto. Premagale so ekipe iz mest, kjer so neprimerno boljši pogoji z.a vadbo kot pa v Ptuju, kot sta Celje in Mari- bor, pa tudi Murska Sobota. Enak uspeh so dosegli tudi pionirji, torej dru- go mesto v republiki. Mladinke so pete v Sloveniji. Sedaj tekmujejo na zim- skem prvenstvu Varaždina. Mladinci so na turnirju vzhodne slovenske lige bili tretji. Iz teh naših rezultatov lahko ugotovimo, kakšne so naše možnosti v republiških ligah." Kako je s prehodom na novi, tako- imenovani, regijski sistem tekmovanja? ,,Regija se bo imenovala Slovenje- goriška. Obsegala bo področje občin Ljutomer, Ormož in Ptuj. Ormož bo dal moško selekcijo, Ptuj pa bo sestavil žensko ekipo. Dogovoriti pa se moramo o financiranju posameznih selekcij." Do sedaj sva govorila o tekmovalnem sistemu v rokometu. Z novim sistemom bomo uvedli tudi rekreacijskega. Kak- šen bo ta sistem? ,,V Portorožu je bilo sklenjeno, da so vsa tekmovanja znotraj regij rekrea- cijskega značaja in jih tudi ne bi financirali. Na nekem sestanku je bilo povdarjeno, če si ribič sam kupuje opremo, si jo lahko tudi igralec rokometa za rekreacijo. Zato se posta- vlja vprašanje: kdo bo za svoj denar tekmoval v občinski ali medobčinski li- gi. Po drugi strani pa je vsem ekipam v teh ligah onemogočeno napredovanje v višji razred tekmovanja. Zaenkrat še točno ne vemo, kako bo s tem rekrea- cijskim delom, v katerem bodo sodelovali vsi razen tistih, ki bodo tekmovali v republiški ligi," je zaključil razgovor Lojze Arko. I. kotar Članice rokometnega kluba , J)rava" - ženska ekipa. Predsednik kluba dr. Alojzij Arko. Foto: R PLANINE JIH PONOVNO VABIJO Slov. Bistrica Minilo je 25 let, ko se je nad aktivnos^o nekoč najprizadev- nejših slovenskih alpinistov, čla- nov alpinističnega odseka v Slov. Bistrici, zgrnil črn oblak žalo- vanja. Pet mladih članov tega odseka je sklenilo leta 1952 prvomajske praznike preživeti v planinah. Strme stene Špika pa so bile in ostajajo kruto zapisane v njihovo usodo, v srca vseh Bistričanov in vsega slovenskega alpinizma. Iz naveze so takrat omahnih v globino. Pet mladih življenj je ugasnilo na pragu vehkih alpinističnih uspehov. Ta dogodek je bil tudi glavni vzrok, da je alpinizem v Sloveniji pričel počasneje napredovati, medtem ko je v enem najmočnej- ših takratnih odsekov, v Slov. Bistrici povsem zamrl. Ta zvrst športne aktivnosti je v zadnjih letih doživela v slovenskem merilu ponoven, hitrejši napredek. V Slov. Bistrici pa so za ponovno oživljanje te aktivnosti potrebovah polnih 25 let, saj je ta tragedija zapustila v mnogih občanih globoke korenine žalosti, saj so ponekod prisotne še danes. Predvsem starši alpinizma željnih otrok marsikje zavračajo uresniče- vanje njihovih želje po osvajanju gorskih vrhov. Pot ponovnega oživ^anja alpinizma je bila storjena leta 1968, ko je nekaj mladih Bistričanov, v okvuu alpinističnega odseka PD Kozjak v Mariboru,, ustanovilo samostojno alpinistično sekcijo. Delovala je pod vodstvom mladega Ivana Sturma, štela pa je dva člana in štiri pripravnike. Od tega dogodka je preteklo pet let, ko so 8. februarja 1973 pri PD IMPOL Slov. Bistrica ustanovili samostojni alpinistični odsek, kije štel tri člane in šest pripravnikov. Z načrtnim izobraževanjem in praktičnim izpopolnjevanjem pa ta odsek danes šteje že osem članov in osem pripravnikov. V okviru alpmistične šole, ki jo organizirajo v Slov. Bistrici pa se te dni spoznava z alpinizmom še novih devet tečajnikov. Od ustanovitve do danes so člani alpinističnega odseka pri PD IMPOL opravili že preko 500 vzponov vseh težavnostnih stopenj in v skoraj vseh gorah Slovenije. Organizirah so tudi manjše odprave v Paklenico, v centralne francoske alpe in vsakoletne tečaje na Grossglocknerju. Osvaja- nje teh in še mnogih drugih jugoslovanskih in evropskih gor- skih vrhov pa bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Besedilo in slika: V. Horvat Člani alpinističnega odseka PD IMPOL pred enim svojih vzponov. Obvestilo Občmski štab za vpis posojila za ceste obvešča vsa vpisna mesta, da lahko dvignejo obvez- nice za doslej vplačana posojila pri Kreditni banki Maribor, I podružnici v Ptuju vsak dan do 110. aprila 1977. 10- ZA RAZVEDRILO 24. marec 1977- TEDNIK HUMOR Pa zapišite dobra zdravila, tovariš doktor. Samo tri dobra zdravila poznam: nož, čas in smrt. Katero želite? , , Vseeno katero, samo, da bo prej vsaj še enkrat malo trdo. . . Razočaranje na eni in prese- nečenje na drugi strani. Glej, tu je bila rimska peč. Nič ne vidim!? ZAKONSKA Pri dežurnem zdravniku zazvoni telefon. ,JProsim, pridite takoj na moj dom, mož me je oklofutal!" „Pa menda ni tako hudo" — podvomi zdravnik. „Kaj ne bo hudo, saj leži v nezavesti!" TURIZEM V HALOZAH Ker je večina mladih odšla v druge kraje in v tujino s tem odpira vrata razvoju kmečkega turizma. Kako? S tem, da se ob nedeljah in praznikih vrača domov. LAHKO VPRAŠANJE Kaj je treba storiti, da te pokopljejo v sMadu z odlokom o pogrebnih sveča- nostih? Umreti moraš! Še sreča, da nismo edini, še okrog 200 je takih zamudnikov s prijavo. V ptujskem gledališču nekaj škriplje! Vas kaj prgemlje, stric? Ne, zakaj? Kadar padate to sliko! A,to? Ti lumpek,kdc te pa tako lepo vzgaja? OD 24. 3. D031.3. 1977 od 21. 3. do 20. 4 Razočarani se vrnete domov. Ne prenašajte krivde na drugega. Napako rešite z delavnostjo in zavzetostjo. Bodite še bolj produktivni. Na cesti vas reši spretnost. Zdravnik vam priporoča miro- vanje. V sredo je doma veselo, kajti sin vas bo prijetno presenetil. Ljubzenska roman- ca z znanko. od 20. 4. do 20. 5. Že sedaj se pripravljajte na daljši pohod. Povabite na izlet tudi sodelavce. V soboto je vaš dan, tudi v tem dnevu boste največ pametnega stori- li, zato ne zamudite na delovno mesto. Zdravje je zadovoljivo. Pospremite za- konca. Skrivnosti se vam obetajo. Bodite no pametni, ko se odločate za štud^. od 21. 5. do 21. 6. Denar ni vaš vladar. Ko kupujete, bodite pametni. Preveč radodarni pa le ne bodite. Zdravje ni tako zadovoljivo kot si mislite. Stopite k zdravniku. Vaše sanje se žal ne bodo uresni- čile. Pojdite za nekaj dni med domače. V šoli je sedaj dobro. Po daljšem premoru, jo spet vidite. od 22. 6. do 22. 7. Od zdravnika naravnost na delo. Zakaj se skrivate pred sodelavci. Ze zdavnaj so vas spoznali, da niste za družbo. Vključite se v prijateljevo družabno življenje. Odzovite se povabilu na daljši pohod, ki bo konec aprila. Načrtujte že sedaj. Tudi znanka bo takrat tam. Kupite darilo zanjo. Najbolj bo vesela knjige. od 23. 7. do 23. 8. Na delovnem mestu je sedaj prijetneje. Ne zaradi pomladi, temveč zaradi novega delov- nega mesta. Po potepu po mestu se odločite za nakup televizorja. Žena vas iz dneva v dan bolj pričakuje. Preveč samo jo puščate. Ne lazite doma. V šoli vam ne gre najbolje. Več volje je potre- bno za popravljanje ocen. od 24. 8. do 23. 9. Pomlad je vaš čas. Vaše znamenje je simbol čistosti in poštenosti. Naj bo takšen tudi vaš značaj. Bodite vljudni in delavni. Po krajšem premoru spet težavno delo. Ne bojte se napora. Družinskemu življe- nju pa le več pozornosti. Odpeljite se v naravo. Znanka vas bo povabila na razgovor. Bodite konkretni. Pismo. ___ od 24. 9. do 23. 10. Ugaslo življenje morate po- novno prižgati. Ona bo pri vas, pomagala vam bo iz težav. V petek se odločite in obiščite starše ter jim povejte resnico. Zaman se pričkate z učitelji. V torek vas pričakuje prijetna ženska. Pripravite se na razgovor. Kljub sreči, ki jo uživate, ste večkrat nesrečni. Poljubite ga, ko se vrne. od 24. 10. do 22. 11. Delo vam ustreza. Ne dovo- lite, da vam kdo posega v vaše življenje. O prihodnosti odlo- čate samo vi. Zdravje ni preveč zadovoljivo. Pojdite k zdravniku. V četrtek zatajite pomembno stvar. Maščevalo se vam bo. V soboto lahko napako popravite. Otroci vam mnogo pomenijo, vendar ste le preveč pozorni do njih. od 23. 11. do 21. 12. Vaš kamen je marmor. Toda ne sezidajte si hiše iz marmorja, to so neuresničljive sanje. Stopite tja, kjer ste že bili Vaše zdravje je tudi ob koncu meseca zadovoljivo. Več spretnosti pri delu. Doma je normalno. Darilo jo bo presenetilo. Kupite pametno stvar. Obleko ali vobio. ljubeznivi ste. od 22. 12. do 20. 1. V začetku tedna grenko spoznanje. Toda ne zaradi dela, temveč zaradi lenobe. V soboto in nedeljo pojdite domov, čaka vinograd, čaka vas sadno drevje. Zakaj zavlačujete z delom. Ne pozabite na prijaznost s sosedi. Prepir še nikoli ni nič dobrega prinesel. Pomlad je in močno ste se zaljubiU. od 21. 1. do 19. 2. Osladno ste se obnašali preteklo nedeljo. Ne morete zbrisati tistega, kar ste sami zapisali na črto življenja. Ponoči vas je str ali. Delo vas priganja, kajti delo je del vas in vašega življenja. Vodeno obnašanje pri ljubljeni osebi vas spodnese in konec je lepih dni. Kaj ni škoda, pomlad je. V soboto poljub. od 20. 2. do 20. 3. Po ponedeljku sledi torek. Naj bo srečen dan tudi ta. Na delovnem mestu vam ne zamerijo napake. Že v nasle- dnji uri jo popravite. Ko prihajate domov ne bodite tako slabe volje in jezite se na ženo. Ona vas ljubi in ceni. Nudite ji bližino. Povabite jo na sprehod. Lepo je sedaj v naravi. Pismo. UGANKARSKI SLOVARČEK ABAS = prvi predsednik alžirske ^udske skupščine (Ferhat) ANIT = Sc^ratov tožilec ARONAKS = profesor iz Ve^ novega romana „20.000 mSij pod mogem" ARU = otočje pri N ovi Gvineji DON ATI = sodobni italijanski sKkar-nadrealist (Enrico, roj. 1903 v Milanu) ETALON = natančen vzorec mere ali uteži IBLER - hrvaški arhitekt, ki je 1925-35 osnoval s sodelavci „z^rebško šolo" (Drago, 1894-1964) KNESET = izraelski parlament LERIDA = industrijsko mesto v špandci pokrajini Kataloniji LLANO - širna travnata ravan v Južni Ameriki NAJA = naočarka, kobra ORSINI = rimska plemiška rodovina, iz katere sta izšla dva papeža in 34 kardinalov PINDAR = giški pesnik, mojster zborovske lirike RENO = tržaški popevkar, mož Rite Pavone (Teddy) SALINAS = španski pesnik in kritik, profesor na sevillski univei7i; leta 1936 emigriral v ZDA, kjer je tudi umrl (Pedro, 1892-195 1) TAR = himalajska koza s kratkimi rogovi Rešitev prošnje križanke VODORAVNO: Beata, puma, adresa, Amur, realizator. Barbara Paikins, uc, IM, nag, odjek, Split, Joža C op, Opa, aroma, rana, ena, tren, stvarce, Ga, krtek, Marjeta Gregorač, Ankaran, Api, Am, emir, solata, senat, lemez, Trani, A niža. TEDNIK 24. marec 1977 OGLASI IIM OBJAVE-11 radijski spored RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 24. MARCA: 14.00 Poročila; 14.05 Kaj radi poslušno; 14.40 Enajsta šola; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Gla.sbeni intermezzo; 15.45 Jezi- kovni pogovori; 16.00 Vrtiljak- 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 poročila; 18.05 Iz opernega arhiva; 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 Obvestila; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Amol; 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodge; 22.00 PoročUa; 22.20 Dve suiti; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popev- ke; 24.00 Poročila. PETEK, 25. MARCA: 14.00 PoročUa; 14.05 Glasbena pravljica; 14.13 Umetniki mladim poslušalcem; 14.30 Poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila; 18.05 Mesta prijatelji; 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 Obvestila; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Franca MiheUča; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA, 26. MARCA: Poročila; 14.05 Glasba pripove- duje; 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez- zo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila; 18.05 Gremo v kino; 18.45 Ansambel Janša; 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 Obvestila; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z Ijubljandcim jazz ansamblom; 20.00 Radgski radar; 21.00 Za razvedrilo; 21.30-23.00 Oddaja za naše izseljence - vmes ob 22.00-22.20 Pregled sporeda za prihodnji dan; 23.00 Poročila; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden; 24^00 Poročila. NEDELJA, 27. MARCA: 4.30-8.00 Dobro jutro - vmes ob 5.00 Poročila; 6.00 Dnevni kcdedar; 6.15 Danes je nedelja; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Zdravo tovariši vojaki; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.00 Po- ročila; naših krajev; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15-13. Poslušalci čestitajo - vmes ob 12.00-12.10 Na današmi dan; 13.00 Poročila; 13.10 Obvestila; 13.20 Reportaža; 13.45 Obisk pri oricestru Franck Pourcel; 14.00 Poročila; 14.05-18.50 Nedeljsko popoldne: Poročila - Šport — Brez njih ni športa - Gost - Gasbeni trim - Humoreska: A. Reiner, Medvedji pogovor - Reklame ob 17.50. 18.30 Zabavna igra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.35 Laliko noč, otroci; 19.45 Glasbene razdednice; 20.00 V nenedelio zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Skupni program JRT; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni noktur- no; 23.15 Glasba za vas; 24.00 Poročila PONEDELJEK, 28. MARCA: 14.00 Poročila; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni inter- mezzo; 15.45 Kulturna kronika; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila; 18.05 Iz tuje glasbene folklore; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 Obvestila; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Kvartet Do ob spremljavi ansambla Jožeta Kampiča in Miša Hočevarja; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Ko besede in glasba ustvarjata teater; 22.00 Kulturni globus; 22.20 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. TOREK, 29. MARCA: 14.00 PoročUa; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni inter- mezzo; 15.45 Dmžba in čas; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila; 18.05 Obisk soUstov; 19.00 Radijski dnevmk; 19.20 ObvestUa; 19.35 Lahko noč, 'otroci; 19.45 Ansambel Mladi levi; 20.00 Slovenija v pesmi in besedi; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Zvočni kadcade; 22.00 Poročila; 22.20 Jugodovanska glasba; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni noktur- no; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila. SREDA, 30. MARCA: 14.00 PoročUa; 14.05 Ljudska ^asbena kultura; 14.30 Poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni inter- mezzo; 15.45 Spomini in pisma; 16.00 Loto vrtiljak; 7.00 Studio ob 17.00; 18.00 PoročUa; 18.05 Odskočna deska; 18.30 Domače in tuje zborovske izvedbe; 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 Obvestila; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Jože Privšek; 20.00 Koncert; 22.00 PoročUa; 22.20 S festivalov Jazza; 23.00 PoročUa; 23.05 H. Bašič: Mož brez imena; 23.15 Pevci jugoslovanske zabavne glasbe; 24.00 PoročUa. TV spored TV LJUBLJANA Četrtek, 24. marca : 8.00 TV v šoU: Amazonka; 9.00 TV v šoh: Francoščina; 9.30 TV v šoh: Potret znanstvenikov; 10.00 TV v šob: Reportaža, Risanka; 14.00 TV v šoh - ponovitev; 15.00 Šolska TV: Erozija; 16.30 Veleslalom za ženske - svetovni pokal iz Sierre Ncvade; 17.30 Colargol; 18.45 ObzornUc; 18.00 Mozaik; 18.05 Opice - film; 18.45 P. Zidar: Utonilo je sonce; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevmk; 20.00Dobri- čine - film; 20.30 Mednarodna obzorja: Evropa Evropejcem; 21.20 S festivala dokumentarnega fUma; 22.00 Miniature; 22.10 TV dnevnik. PETEK, 25. MARCA 8.10 TV v šoli: Geometrija, Ptice, Slovenščina, Ruščina, vrtec. Dnevnik; 10.00 TV v šoti: Angleščina, Umetnost; 11.30 Sierra Nevada: Veleslalom za moške za svetovni pokal; 14.10 TV v šoli - ponovitev; 15.35 Veleslalom za moške - svetovni pokal; 17.05 Križem kražem; 17.20 Morda vas zanima; 17.50 Obzornik; 18.05 Jugoslovanska folklora; 18.35 MozaUc; 18.40 Prva pomoč; 19.00 Japonski športi: Sumo; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Tedenski notranjepohtični komentar; 20.05 P. Heriat: Bussardelovi; 21.00 Razgledi: Narodnosti zase in za vse; 21.45 UUce San Francisca - film; 22.35 TV dnevnik. SOBOTA, 26. MARCA 8.00 Colargol; 8.15 O Lisici dekUci; 8.30 P. Zidar: AmerUca je daleč; 9.10 Zverinice iz Rezije; 9.30 Narava Japonske - film; 8.55 Prva pomoč; 10.10 Sicihja na severu; 10.50 P. Heriat: Boussar- delovi; 14.00 Paralehii slalom za ženske - svetovni pokal; 15.40 Nogo met Vo j vodina - Dinamo; 17.30 ObzornUc; 17.45 Kratek film; 17.55 Končno se razumemo - fUm; 19.15 Risanka; 19.20 Cflccak; 19.30 TV dnevmk; 19.50 Tedenski zunanjepolitični komen- tar; 20.00 TV ZehtnUc. NEDELJA, 27. MARCA: 8.10 PoročUa; 8.10 Za dobro jutro; 8.45 625; 9.25 Razisko- valci; 10.15 Štafeta mladosti - Niš; 12.15 Kmetijska oddaja; 13.00 Poročila; POPOLDNE: Paralelni slalom za moške. Križem kražem. Morda vas zanima: Gledališče in tenis. Okrogli svet, TV žehtnUc, PoročUa; 16.40 Košarka Beko-Bosna; 18.15 Moda za vas; 18.25 Vzpon na Matterhorn; 19J5 Risanka; 19.20 CUccak; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Tedenski gospodarski komentar; 20.00 F. Žižek: Ipavci; 21.15 Iiska - Svetišče spominov; 21.45 Športni pregled; 22.20 TV dnev- nUc. PONEDELJEK, 28. MARCA 8.10 TV v šoh: Pravljica, FizUca v športu. Spolna vzgoja. Sloven- ščina; 9.30 TV v šoli: Za najmlajše, Metalurgija; 10.05 TV v šoh: Srbohrvaščina, Negotinska pokrajina; 14.10 TV v šoh - ponovitev; 17.15 Glasbeni cici- ban: Pomlad čarati; 17.25 Narava Japonske - film; 17.50 Obzornik; 18.05 Osebna nega: Obraz; 18.15 Zobozdravstvo; 18.25 Mozaik; 18.30 Dogovorih smo se; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 M. Bulgakov: Beg, drama. TOREK, 29. MARCA: 8.00 TV v ŠoU: Razvoj samoupravljanja, Kmetijski kom- binat Osijeic, Rastlinski in živalski svet, Nemščina, TV vrtec. Razvoj živjenja; 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje, Glasbeni pouk; 14.00 TV v šoli - ponovitev; 16.05 ŠOLSKA TV: Premikanje ledenikov; 17.10 V znamenju dvojčkov; 17.30 PUca nogavička - film; 17.55 ObzornUc; 18.10 Jugoslovanska narodna glasba; 18.30 MozaUc; 18.45 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnUc; 20.00 Diagonale; 20.35 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba; 21.25 400 let slovenske glasbe: Matija Bravničar; 21.05 TV Dnevnik. SREDA, 30. MARCA: 8.10 TV v šoli: Arheološki muzej v Zadru; 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka. Izobraževalni film; 14.10 TV v šoli - ponovitev; 17.00 Otroška oddaja; 17.40 Obzornik; 17.55 Od zore do mraka; 18.25 Mozaik; 18.30 Glasba takšna in drugačna; 19.15 Risanka; 19.20 CUccak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Fihn: Caddie; 21.55 Vč eraj, danes, jutri:Nazaj v zapor; 22.25 TV dnevnUc. mali oglasi PRODAM MOPED 15 ti za 7.000 din. Marjan Rogina, Severova 1, Ptuj, tel. 77 — 878. OTROKA vzamem v varstvo. Mi- klošičeva 2, Ptuj. PRODAM GRADBENO PRA- CELO ob asfaltni cesti, interesenti se javite v Krajevni pisarni Zg. Leskovec. ZASTAVO 750, starejši letnik ugodno prodam. Mirko Bohi, Moškanjci 54. PRODAM OBRAČALNIK za ko- silnico BCS. Adolf Pauko, Mestni vrh 114. PRODAM 500 kg sena in klavirsko harmoniko ,,veltmeister" 80 basno na 5 registrov. Naslov v upravi. NOVE NAPISE na nagrobne spo- menike, kakor tudi obnovitev sta- rih spomenikov na pokopahšču naročite pri kamnoseku Otmarju Kobanu, 62327 Rače. OSNOVNA ŠOLA Martin Kores Podlehnik razpisuje prosti delovni mesti: — tajnika — srednja šola ekonomske smeri in tri leta prakse. Poskusna doba 3 mesece; — raču- novodje — srednja šola ekonomske smeri in tri leta prakse. Poskusna doba 3 mesece. DRUŽINA V KRANJU išče dekle za varstvo dveh otrok v starosti 15 mesecev in 3 leta. Zaposlimo jo tudi v tovarni. Hrano in stanovanje ji nudimo zastonj. Ludvik Zavec, Hrastje 39, 64000 Kranj. PRODAM dobro ohranjen kavč, mizico, fotelj in komodo za perilo (orehov furnir). Naslov v upravi. PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje (voda in elektrika v hiši), gradbeno parcelo v Zamušanih in gozd v Levajncih ter traktor FE 65 s priključki ah brez. Vprašajte popoldan v Zamušanih 21, p. Gorišnica. OTROKA GREM CUVAT ah pa ga vzamem v varstvo na dom. Na- slov v upravi. HONORARNO ali 4 ure dnevno zaposlitev sprejmem. Imam sred- njo izobrazbo in 12 let delovnih izkušenj v računovodstvu. Naslov v upravi. SOSTANOVALKO — dijakinjo sprejmem. Naslov v upravi. PRODAM ZASTAVO 750, novejši tip za 6.500 din. Informacije do 12 ure pri Fele, Kajuhova 3, Ptuj. UGODNO PRODAM fiat 750. Za motor dam garancijo. Martin Tetičkovič, Hra.stovec 5, Zavrč. PRODAM TRAKTOR fahr 18 KM s koso. Alojz Limavšek, Skorba 21. PRODAM HIŠO z gospodarskim pooslopjem v dobrem stanju in 3 ha zemlje (brajde). Cafuta, Krče- vina pri Vurberku 2, Ptuj. TRAKTOR STEVER 18 KM s ko- silnico prodam. Alojz Matjašič, Slovenja vas 48, Hajdina. PRODAM STAREJŠO, lepo urejeno kmečko hišo in nekaj ze- mlje z lepimi brajdami, 5 km od Ptuja. Naslov v upravi. PRODAM 2600 kosov rabljene zarezne strešne opeke. Prelog, Bevkova 11, Ptuj. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1973. Slavko Klasinc, Dragonja vas 33, Cirkovce. 1000 kg SENA IN OTAVE prodam. Franc Bezjak, Markovci 69. Iz Vidma, 15. februarja 1977: Jože Ceh, Videm 77; Ernest Uovšek, Dravinjski vrh; Milan Krajnc, Pobrežje 33; Jože Skok, Videm 49; Bernarda Galun, Videm 34; Jurij Golob, Pobrežje 143; Marija Štrucl, Videm 78; , Lizika Vindiš, Videm 36; Marija Koder- man, Pobrežje 28; Neža Šimenko, Pobrežje 7; Martin Mihelač, Jurovci 6; Avgust Duh.Ljubstava 31; Franc Hvaleč, Vareja 7; Vinko Kmetec, Ljubstava 32; Stanko Simenko, Pobrežje 7; Maks Gregorec, Podlehnik 55; Vinko Breznik, Videm 32; Alojz Krajnc, Velika Varnica 84; Janko Lajnščak, Pobrežje 57; Jožefa Gabrovec, Majski vrh 54; Marija Vindiš, Ljubstava 2; Terezija Krajnc, Volkmerjeva; Antonija Hvaleč, Drav. vrh 50; Vinko Koletnik, Videm 16; Lizika Fajt, Drav. vrh; Albin Polanec, Videm 41; Vlado Koklj, Drav. vrh 58/a. Iz TGA, Kidričevo, 17. februarja: Valter Kolarič, Kidričevo 2; Danijel Koletnik, Žnidaričevo nab. 7; Karlo Suligoj, Apače; Ciril Horvat, Kidričevo 9; Fahrudin Mukanovič, Kidričevo 13/a; Marjan Fras, Markovci 48; Alojz Lah, Kidričevo 60; Rudi Horvat, Kidričevo 18; Anton Cernezl, Ob železnici 3; Fehks Pišek, Apače 118; Martin Tominc, Apače 105; Franc Turk, Kajuhova 3; Franc Plohi, Zamušani 8; Vlado Grego- rec, Podgorci 28;Franc Khnger, Turniška 25; Franc Nahberger, Se- la 40; Jakob Artenjak, Hajdina — Gubčeva; Maks Fijačko, Potrčeva 44; Vlado Premzl, Kidričevo 8; Alojz Maroh, Lancova vas 77; Ivan Brglez, Stogovci 3;Srečko Murata, Kidričevo 1; Venčeslav Veselic, Osluševci 1; Tomo MiUče- vič, Kidričevo 13; Slavko Jernej- šek. Ptujska gora 30; Vinko Krajnc, Bukovci 182; Anton Vrabl, Potrčeva 42; Stanko Kor- par, Zupečja vas 59; Olga Lende- ro, Apače 107; Janez Ge- rečnik, Apače 33; Branko Sprah, Volkmerjeva 4; Ivan Medved, Podlože 56; Ignac Kozel, Skorba 41/a; Jože Jančec, Kidričevo 8; Ivan Pečnik, Popovci 28/a;Janez Serdinšek, Lovrenc 65; Marjan Lenart, Pacinje 34/a; Ja- nez Rozman, Zg. Hajdina 108; Alojz Turk, Kidričevo 9; Janez Pi- šek,Lovrenc 106; Rudolf Bedenik, Kajuhova 1; Franc Smolinger, Lovrenc; Stanko Drevenšek, Pristava 40; Rudi Hlušička, Kajuhova 3; Martin Avguštin, Podlože 118; Anton Kokol, Njiverce 11; Jože Vtič, Kidričevo 85; Franc Mesaric, Doklece 1; Anton Lorber, Kidričevo 9; Franc Kladerič, Kidričevo 6; Janko Reš, Kidričevo 20; Anton Belšak, Gorišnica 114; Anton Kaučevif, Apače 53; Maks Kaučevič, Apače 50; Martin Krajnc, Lovrenc na Dr. polju 41/a; Terezija Horvat, Kidričevo 18; Ivan Kokol, Tomši- čeva 17; Ivica Majačič, Kidričevo '< 29; Janez Majhen, Stanko Perko, | Lovrenc 124; Franjo Majačič, : Kidričevo 29; Štefan Predikaka, ] Lovrenc 63/a; Janez Kodrič, Bukovci 3; Alojz Majcen, Kidriče- vo 8; Janko Milošič, Kidričevo 9; Vido Kavarič, Kidričevo 14; Alojz ' Levanič, Gorišnica 3; Marjan Stri- hič, Kidričevo 9: Emil Verblač, Kidričevo 13; Danijel Cohiarič, Apače 169; Janko Kirič, Kidričevo 5; CirU Drevenšek, Hajdina 22; Zvonko Mohorko, Kidričevo 10; Stanko Pulko, Zg. Hajdina; 3 Probleme današnjega časa ENERGETSKO KRIZO ONESNAŽEVANJE OKOLJA VARČEVANJE REŠUJEJO Schiedel - YU - DIMNIKI Schiedel - YU - ZRAČNIK! Schiedel - YU - JAŠKI ZA SMETI Schiedel - YU - ODPRTI KAMINI MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE STIBO termoblok STATIK montažni stropovi INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA D »GRADNJA" ŽALEC Naš proizvodni program SCHIEDEL - YU - DIMNIK je troplasten dimnik. Porabi do 40% manj goriva, ne onesnažuje ozračja. Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov samotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred zasajevanjem in toplotno obstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi. SCHIEDEL - YU - ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v prostorih bivanja. SCHIEDEL - YU - JAŠKI ZA SMETI - enostaven odmet odpadkov v sta- novanjskih blokih, šolah in poslovnih poslopjih. SCHIEDEL - YU - ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje. MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo in pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu. STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim styropornim vložkom. S tem se doseže optimalna toplotna izolacija. Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi s STIBO BLOKOM. STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montažo. Proizvajamo, prodajamo in montiramo Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773 Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027, 722-078 NAŠE PROIZVODE LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA. RADIO PTUJ Četrtek, 24. marca: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, 16.30 Pionirji, zdravo v OŠ Vitomarci (II. del), 16.45 Od Drave do Vardarja, (pesmi in plesi jugoslovanskih narodov), 17.00 Novice, 17.05 Kukurna panorama — dekhški pevski zbor v Majšperku, 17.20 Novosti iz gramofonskih hiš, 17.35 Ekonomsko-propagandna oddaja, 17.40 Predstavljamo vam društvo zdravljenih alkoholikov, 17.50 Instrumentalna glasba. PETEK, 25. marca: 16.00 PoročUa in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Radijska univerza — o organiziranosti kmetijstva, 16.40 FUmske melodije, 17.00 Novice, 17.05 Mladi danes v Kidričevem, 17.35 Prisluhnite, bUo vam je všeč. SOBOTA, 26. marca: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna ^ba, vmes EPP, 16.30 Čestitke poslušalcev, 17.00 V soboto popoldne (zabavna in popularna glasba, nasveti, gost oddaje, halo uredništvo). NEDELJA, 27. marca: 11.00 Tedenski pregled dogajanj in obvestila, 11.20 Glasba, vmes EPP, 11.30 Iz koledarja NOB, 11.32 Iz vasi v vas — Vitomarci II. del, 12.30 Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 28. marca: 16.00 Poročila in obvestUa, 16T5 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Šport in društva, 16.45 Igrali vam bodo... 17.00 Novice in EPP, 17.10 Iz stare diskoteke, 17.30 Delegacije obravnavajo, 17.40 Zborovska glasba. TOREK, 29. marca: 16.00 Poročila in obvestUa, 16.15 Zabavna ^sba, vmes EPP, 16.30 Naš komentar o svetovnem dnevu zdravja, 16.35 Domača zabavna glasba z napovedmi, 17.(X) Novice in EPP, 17.10 Ctelavec v kolektivu gradbenega servisa stanovanjske skupnosti, 17.20 Poje vam... 17.35 Predstavljamo vam obdravski zavod za veterino in osemenjevanje, 17.45 Plesni in revijski orkestri. V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana. _^ Četrtek, 24. marca: am. barv. film BILO JE NEKOC NA DIVJEM ZAHODU; PETEK, 25. maica: am. barv. ^asbeni film ČRNI BRATJE POJO; SOBOTA 26. in NEDELJA 27. marca: am. barv. film HINDENBURG ZAD- NJI CEPELIN; NEDELJA, 27. marca: ob 10. uri bo jap. barv. risanka OBUTI MACEK; TOREK, 29. marca: am. iL barv. film SEDEM MAŠČEVANJ ZA SE- DEM DOLARJEV; SREDA 30. in Četrtek 3i. marca: jug. it barv. film ZASEBNI RAZVRAT, JAVNE KREPOSTI; ČETRTEK, 31. marca ob 20. uri bo am. barv. fibn ALICA NE STANUJE VEC TU. Dežurstvo prehrambenih trgovin SOBOTA, 26. MARCA 1977: JELEIM - IZBIRA Ptuj SOBOTA, 2. APRILA 1977: KEKEC - MERCATOR Ptuj Joie Vratič je bil komandant tretje ptujske MDB Joieta Lacka. Po 30 letih je takole opisal življenjsko pot te briga- de: i ,,Bil je lep majski dan leta 1947, ko smo se brigadirji 111. ptujske mladinske delovne brigade narodnega heroja Jožeta Lacka zbrali v poslopju sedanjega Šolskega centra za kovinsko stroko v Ptuju, z namenom, da se udeležimo dvomesečne zvezne mladinske delovne akcije na progi Samac—Sarajevo. Brigada je štela 248 mladincev in mladink z območja takratnega ptujskega okraja. Brigada je nato krenila v stroju za brigadirsko zastavo in državni- mi zastavami ter zvoki ptujske godbe na pihala na takratni Kved- rov trg, danes trg MDB v Ptuju, kjer nam je sekretar okrajnega komiteja KPS Ptuj Andrej Petelin zaželel obilo delovnih uspehov z željo, da bomo brigadirji 111. ptuj- ske mladinske delovne brigade častno zastopali mladino ptujskega okraja pri uresničevanju prvega petletnega gospodarskega plana Jugoslavije. Vzdušje brigadirjev je bilo izredno, vzklikali so tovarišu Titu, Kardelju, Kidriču, Marinku in drugim, neodivsni federativni sociaHstični Jugoslaviji, bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in podobno. Brigadirji pa so pro- gram še izpopolnili s partizanskimi fjesmimi in pesmimi delovnih bri- gad. Zatem je brigada odkorakala, v spremstvu vodstva okrajnega komiteja zveze mladine Ptuj in velikega števila občanov na železniško postajo, kjer se je vkrcala v vlak in odpeljala v Sa- mac, k zaželjenemu cilju. Ob prihodu na železniško posta- jo Slavonski Samac so nas tam že čakali brigadirji 1. ptujske mladin- ske delovne brigade ,,Franca Belšaka", na čelu s komandantom tov Krajnc Viktorjem-Moralo, kateri so nas prisrčno sprejeli sku- paj s predstavniki mesta Samac in štabom Deonice Samac-Modrič ter nam zaželeli dobrodošlico. Brigada je nato krenila od železniške postaje po ulicah Samca, kjer je bila prisrčno pozdravljena od občanov. Naselili smo se v taboru, kjer je bivala 1. ptujska delovna brigada in prevzeli dela te brigade. ki je vgrajevala zemeljski nasip od savskega mosta, ki nosi naziv ,,Most bratstva in enotnosti" ter v smeri Modrica. Na tem odseku je delalo več mladinskih delovnih brigad, naša sosedna brigada je bi- la delovna brigada iz Begeja. Naša brigada je gradila zemelj- ski nasip, ki je bil ob zaključku del ob savskem mostu visok 11 me- trov. Tovarišu Titu je bila dana obljuba, da bo železniška proga od Samca do Modrica zgrajena v določenem roku. Zato so naši brigadirji dali vse od sebe, da je bila naloga izvršena v roku ne gle- de na večjo število deževnih dni, ki nas je močno oviral pri zemeljskih delih. Brigadirji so bili izredno prizadevni, delali so preko nam v začetku predvidenega delovnega časa, čestokrat pa smo delali tudi v nočnih urah, samo da smo naSip dokončali v določenem roku. Na delovišču je vladal tekmoval- ni polet. Brigadirji in brigadirke so delali v skupinah (trojkah) in vsakodnevno takorekoč jurišali na nasip, ki je iz dneva v dan zahteval vse večje napore, zlasti za samokolničarje, ki so morali prevažati zemljo po strmini na na- sip. Pred zaključkom zemeljskih del je bilo treba celoten nasip v dolžini več kot kilometer še obloži- ti s travno rušo in ga tako zavarovati pred erozijo. Po končanih zemeljskih delih na nasipu je brigada pričela s polaga- njem temeljnega kamenja za pro- go, zato se je iz brigadirjev formirala posebna skupina, ki je pod strokovnim vodstvom polaga- la prage in tračnice na območju našega delovnega odseka. Delo rok naših mladinskih delovnih brigad na progi pa so hoteli zavirati ostanki sovražnih elementov nove sociaHstične Jugoslavije, kateri so nam v nočnem času na posameznih točkah odstranjevali že položene železniške tračnice. Toda brigade tega niso dovolile, zato so formirale obhodne patrole, ki so bile oborožene s puškami in so vsako noč stražile progo. Tako smo že takrat v praksi uveljavljali načela današnjega koncepta družbene samozaščite. Najsrečnejši trenutek za našo mladinsko delovno brigado in vsakega brigadirja posebej je bil, ko je prvi vlak prepeljal preko novega savskega mostu po našem nasipu in nadaljeval svojo prvo zmagovito pot proti Modriču. Zraven trdega in težkega fizične- ga dela so brigadirji aktivno sodelovali na športnem področju. Tako so bila organizirana športna tekmovanja med posameznimi brigadami naše Deonice, nekajkrat pa smo se udeležili športnih tekmovanj s športnimi klubi mesta Samac in okoliških vasi. Na kulturno prosvetnem področju smo sicer imeli omejene možnosti tako, da ni bilo mogoče uprizarjati odrskih del, zato pa smo se močneje angažirali na srečanjih brigadirjev ob tabornem ognju, kjer so brigadirji recitirali in peli borbene partizanske, narodne in brigadirske pesmi, ob zaključku pa se je razvilo partizan- sko kolo. Nekaj naših skupin brigadirjev je sodelovalo na osred- njih kulturnih srečanjih tudi v Modriču. Stab brigade je skupaj z orga- nizacijo KP skrbel za izvedbo družbeno političnega programa, ki se je izvajal po posameznih četah. Posebni povdarek je bil dan na moralno politični in idejni vzgoji brigadirjev. Brigada je tudi na tem področju dosegla določene uspehe, saj je bilo v času delovne akcije sprejetih več brigadirjev v organizacijo SKOJ in KP. Stik s prebivalstvom mesta Samac je bil prisrčen, vsi so nas iz- redno dobro sprejeli. Ko je briga- da korakala skozi mesto in prepe- vala slovenske partizanske in bri- gadirske pesmi, so bih vsi na oknih in na ulicah. Ko pa smo se vračali domov in zapuščali prelepo bosan- sko mestece Samac, so nas mnogi spremljali do železniške postaje s solzami v očeh. Za nas brigadirje III. ptujske delovne brigade narodnega heroja Jožeta Lacka je bila delovna akcija na progi Samac—Sarajevo velika šola dela, tovarištva, bratstva in enotnosti, za prenekatere pa tudi pot v pokhc in pripravo za prev- zem vrste drugih družbenih nalog in akcij v nadaljnji izgradnji naše samoupravne socialistične družbe- ne skupnosti. III. ptujska delovna brigada Jo- žeta Lacka je bila zaradi izrednih delovjiih uspehov pri gradnji mla- dinske proge in ostalih aktivnosti proglašena za dvakrat udarno in dvakrat pohvaljeno. Tovariš Tito pa je našo brigado odlikoval z re- dom dela s srebrnim vencem. V brigadi je bilo preko 50 brigadirjev in brigadirk proglašenih za udarni- ke in pohvaljenih, med njimi sem bil tudi jaz, saj sem izpolnil enega pomembnih pogojev za naziv udarnika, ker sem skupaj z briga- dirji poleg drugih dolžnosti kot komandant brigade fizično delal. Po vrnitvi v Ptuj so nas občani Ptuja navdušeno sprejeli, pred- stavniki političnega življenja takratnega ptujskega okraja pa so ob sprejemu izrazili občudovanje, priznanje in pohvalo brigadirjem, kateri so uspešno v celoti izpolnili nalogo, ki jim je bila naložena in častno zastopali mladino ptujskega okraja na tej najpomembnejši zvezni mladinski akciji. Trttja ptujska pri jutranji gimnastiki pred svojo barako, ki jo je brigadir libero Markovič (iz takratne zadruge ,,Osojnik") poslikal z motivi iz na- še prve petletke. Jože Vratič Dokument o podelitvi udarniške značke Jožetu Vratiču. Peta ptujska mladinska delov-' na brigada je sodelovala pri' zaključnih delih na progi Sa-i mac—Sarajevo. Pogovarjali', smo se z Rudijem Koširjem, ki\ nam je o delu in življenju te\ mladinske delovne brigade ta-, kole pripovedoval: ' ,,Za peto ptujsko mladinsko delovno brigado se nas je zbralo okrog 300 brigadirjev. Iz Ptuja smo odpotovali v sredini septem- bra 1947. Po prihodu na gradbišče smo se nastanili v Bradičih, v barakah, ki smo si jih sami postavili. Z nami so bili še brigadirji mariborske in pohorske brigade. Z delom na progi smo začeli že takoj naslednji dan po prihodu. Moram povedati, da pred tem in tudi nikoli za tem nisem doživel takšnega delovnega zago- na, kot je mladinski delovni briga- di. Na rokah brigadirjev so se kmalu pojavili krvavi žulji in mno- gi so delali z obvezanimi rokami. Delali smo izključno ročno, edino naše orodje so bili kramp, lopata in samokolnica. Kljub izrednim naporom, ki smo jih tam doživljali pa me vežejo na tiste čase zares prelepi spomini. Bil sem med prvi- mi prijavljene! za obisk krajev, kjer smo nekoč gradili progo. Naša delovna brigada je bila dvakrat udarna in trikrat pohvaljena. Normo smo vedno za nekajkrat presegli, svoj odsek pro- ge pa smo končaH tudi nekaj dni pred rokom. Poleg dela na progi smo radi priskočili na pomoč tudi domačinom in jim pomagali pri delih na polju, sadovnjakih in podobno. 2ivo se spomnim otvoritve pro- ge. Za nekaj tovornimi vlaki, ki so preizkušali trdnost proge je pripeljal modri vlak in navdušeni smo pozdravljali tovariša Tita, saj je bilo to naše prvo srečanje z njim. Moram omeniti, da se je do- godila tudi kakšna neprijetnost. Nekajkrat je iztiril vagon zaradi premalo utrjenega terena proge. Takrat smo morali brigadirji tak vagon raztovoriti, ga dvigniti, podložiti nove tramove in tire. Zaradi takšnega dogodka je obstal tudi vlak, s katerim so se peljali slovenski fantje na odsluženje vojaškega roka v Sarajevo. Med njimi je__bil tudi Ptujčan Jože Bombek, ki se prav gotovo spomi- nja tega dogodka in srečanja s ptujskimi brigadirji. Res zanimivo naključje v obojestransko prijetno presenečenje. Moram še povedati, da taka iztirjanja vagonov niso povzročala večje materialne škode, saj so vlaki vozili počasi in previd- no. Poleg dela na progi sem bil tudi intendant pete ptujske delovne brigade. Tudi naša intendantura in kuhinja je bila večkrat pohvaljena. Sloveli smo namreč po največji urejenosti, trudili pa smo se, da smo pripravljali zares odlično hra- no. Ko smo se konec novembra vrnili v Ptuj, smo pripeljali s seboj ves material, ki smo ga uporabljali pri delu na progi. Za cel vagon je bilo tega materiala. Živež smo na- to podarili otroškemu vrtcu v Ptu- ju, medtem ko smo orodje in oblačila podarili takratnemu mladinskemu komiteju." Takšni so torej spomini nekdanjega brigadirja. Rudi Košir pravi, da se bo vedno spominjal tistih težkih pa vendar tako lepih časov, ko so z veliko delovno vne- mo obnavljali in izgrajevali porušeno domovino. Naša domovina je zdaj lepa, moderna in stopa v korak z razvojem tehnike. Kljub temu pa so take in podobne delovne akcije še potrebne, saj z njimi mladi prispevajo svoj delež k reševanju problemov, ki so ob hit- rem tempu razvoja ostali ob strani. J. Bračič Rudi Košir Foto: R Zlata poroka Na magistratu v Ptuju sta v soboto svečano potrdila 50-letnico skupnega življenja Alojz in Rozalija TEMENI, kmetovalca v Zabovcih 46 pri Markovcih. Alojzu je 70. Rozaliji pa 72 let. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, danes imata 13 vnukov in že tudi 2 pravnuka. Foto: Langerholc STRAN ČRNE KRONIKE V tednu od 14. do vključno 21. marca 1977 je bflo na ožjem območju ptujdce obči- ne 16 prometnih nesreč. Vzroki so biU v glavnem neprilagojena hitrost na ce- stišču, nepravilno prehiteva- nje in neupoštevanje promet- nih znakov. V nesrečah je bila poškodovana ena pešdiinja, voznik in sopotnik na kolesu s pomožnim motorjem, težje pa je bil poškodovan kolesar. Smrtnih žrtev ni bilo. Skupna materialna škoda na vseh vozilih pa znaša 39.900 dinarjev. NEPREVIDNOST KOLESARJA V soboto, 19. marca, ob 10.55 je prišlo na Z^ebški cesti v Ptuju do težje prometne nesreče, v kateri je bil kolesar Franc Kr^nc iz Barislavcev 17 težje telesno poškodovan. Martin Topolovec iz Velike Vamice 104 ie z osebnim avtomobilom tuje registracge vozil pravilno po svoji desni strani, ko je predenj nenadoma zapeljal Krajnc. Kljub zaviranju je Topolovec zadel kolesarja, ki ga je vrglo na pokrov motoqa, zaradi česar je padel po cestišču in pri tem dobil hujše telesne poškodbe. Zdravi se v ptujski bolnišnici PREHITRA VOŽNJA AVTOMO- BILISTA Isti dan, v soboto, 19. marca je prišlo ob 21.55 do lažje prometne nesreče, zaradi prehitre vožnje voznika osebnega avtomobila. Franc in Ivan FiMpčič sta se peljala s kolesom s pomožnim motorjem proti Grajeni. Na križišču s stransko cesto ju je zadel Janko Kolarič iz Mlinske ceste 11 v Ptuju. Kolariča je namreč zaradi prehitre vožnje začelo zanašati, zato ni mogel speljati ovinka in je trčil v kolo s pomožnim motorjem, ki ga je upravljal Ivan Filipčič iz Gajzer- jeve 20 v Ptuju; s sopotnikom Francem sta bila lažje telesno poškodovana. vreme do nedelje, 3. aprila 1977. Prvi krajec bo v nedeljo, 27. marca ob 23.37. Napoved: V soboto, 26. marca se bo vreme ustalilo na lepo. Bo hladneje. Ves prihodnji talen bo fcpo vreme. Letos je bil mesec marec, nadpovprečno topel, zato jc vse ozelenelo. To je dobro, če se ne bo uresničil stari kmečki vremenski prego- vor, ki pravi: „Kar marca ozeleni, se rado v aprilu posušL" Vzhod sonca bo na dan 1. aprila ob 5.44, zahod ob 18.30 po Ljubljanskem poldnevniku, kije po točnem sončnem času štiri minute za našim časom. Dan bo dolg 12 ur in 46 minuL ALOJZ CESTNIK S._^ RODILE SO: Marija Todorič, Kicar 92 - deklico; Matilda Horvat, Mark ovci 10 - dečka; Cecilija Marin, Formin 17 - Roberta; Alojzija Muršič, Bresnica 3 — Alenko; Cvetka Bratuša, Stara cesta 8, Ljutomer - Nado; Matilda Mihelič, Janežovski vrh 28 - Bojana; Ana Korunič, Apače 45 - dečka; Marija Psak, Pav lovci 5 — Alenko; Irena Kokot, Markovci 42 - Mojco; KaroUna Pucko, Novinci 12 - Danila; Marija Hvaleč, UL Haloškega voda 3 - deklico; Marjana Cebek, Draženci 76 - dečka; Jelka Hleb, Ul. Slavka Osterca 6, Ljutomer - dečka; Anica Vuček, Moškanjci 5 - deklico- Marija Sprah, Podlehnik 5 - deČKa; Marija Trafela, Dež- no 5/a - dekhco; Vida Frangež, Zg. Jablane 34/b - Bernarda; SUva Brumen, Gregorčičev dr. 3 - Leona; Marija Fideršek, Kočice 50 - Jožeka; Rozalija Laura, Stresova 11, Kobarid - Natašo; Marija Toš, Trnovski vrh 9 - dečka; Vladimira Papež, Slovendci trg 2 - Matjaža; Tatjana Zupanič, Slovenja vas 36 - Simonco; Slavica Ivančak, Kog 47 - dečka; Marijana Pignar, Gabernik 53 - dekhco. POROKEj Milan Čuček, Natašina pot 1 in Vladimira Škorjanec, Potrčeva 5 1; Silvester Glazer, Slovenski trg 7 in Darija Skrt. Ciril-Metodov dr. 13; Milan Lašič, Kidričevo 80 in .Marjana Predikaka, Kidričevo 80; Janez Špoljar, Sp. Hajdina 22 in Leonida Rozman, Skorba l/a; Stanislav Jamer, Kidričevo 15 in Elizabeta Munda, Celje, Jen- kova 35; Alojz Šeruga, Radeče, Starograjska 5 in Darinka Učakar, Radeče, Starograjska 5. UMRLI SO: Ivan Cmager, Kog 41, roj. 1923, umrl 16. marca 1977; Anton Habjanič, Skorba 16, roj. 1912, umrl 18. marca 1977; Helena Kmetec, Medvece 10, roj. 1897, umrla 17. marca 1977; Matilda Kmetec, Pongerce 28, roj. 1898, umrla 17. marca 1977. _ TEDNIK izdaja zavod za časopisno ir> radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poStni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaSa 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.