Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020    COLOR CMYK stran 1
pe
tk
ov
a
iz
da
ja
Ptuj, petek, 11. decembra 2020 Letnik LXXIII  št. 98  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR
Podravje
Ptuj  Na elektro 
polnilnicah vozila 
parkirajo kar cel 
dan …
 Stran 5
V središču
Slovenija 
Prodaja vinjet se je 
zmanjšala skoraj 
za polovico
 Strani 6 in 7
Kultura
Podravje  Branju 
prijazni v Svetem 
Andražu, Ormožu 
in Ptuju
 Stran 13
Črna kronika
Podravje 
Na seznamu 
največkrat 
ukradenih vozil 
Renault
 Stran 12
SPORED
Miša Molk: »Če že sprašujete
o karieri, nekje vmes je zabremzala«
10. DECEMBER 2020 št. 50
ZGODBA
Od 11. 12
.
do 17. 12
.
2020
TV-spored
Burak Özçivit
Zdaj skrbi za potepuške pse
Frank Sinatra
Modrooki osvajalec 
z žametnim glasom
Foto: Črtomir Goznik
V središču
Podravje 
Hidranti še vedno 
velika slabost 
požarne varnosti
 Strani 6 in 7
Podravje  Stiske ljudi ob zadnjem slovesu
Pokojnika iz vozila kar v grob
Drugi val epidemije koronavirusa je neizprosen. Traja že od oktobra in nič ne kaže, da bi se vsakdanje življenje lahko 
kmalu vrnilo v nekdanje okvire. Med epidemijo veljajo tudi strogi pogoji za zadnje slovo od pokojnih. Ker sedmine, 
kot smo jih poznali, niso dovoljene, se nekateri sploh ne odločajo za najem pokopališke vežice. Tako pokojnika 
pokopljejo kar neposredno iz vozila, ki ga pripelje na pokopališče. Več na strani 3
Politika
Ormož 
Kolmanič: »Nismo 
na politični 
akademiji SDS!«
 Stran 4
Izbira hajdinskega ravnatelja 
Anonimne 
grožnje, odstopi, 
glasovanje pod 
pritiski ...  Stran 2
Aktualno 
Lanski decembrski 
promet pri trgovcih 
na Ptuju: 18,6 
milijona evrov  Stran 3
1211
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 2
dan po glasovanju Vauda na svet 
zavoda naslovil dopis, v katerem je 
zapisal, da je svoj glas oddal za Me-
sarič Lorberjevo, a naj bi glasoval 
pod različnimi pritiski in zgodba-
mi, ki so krožile: „Izjavljam, da moj 
glas, ki sem ga oddal za kandidat-
ko Vesno Mesarič Lorber, ni tisti, ki 
sem ga v resnici želel oddati. Zato 
prosim svet zavoda, da moj glas 
šteje kot neveljaven. Te izjave ni-
sem napisal pod nobenimi pritiski 
in sem jo pripravljen ponoviti tudi 
v živo.“ Sočasno je Vauda odstopil 
tudi kot predstavnik v svetu star-
šev. A ne edini. Za to potezo se je 
odločil še en predstavnik staršev, 
Peter Maučec. 
Sledilo je imenovanje novih 
dveh članov sveta staršev Tomaža 
Petka in Maje Kramer. Novi pred-
sednik sveta staršev pa je postal 
edini predstavnik iz stare sestave, 
Albin Dobnik. 
Bodo glasovanje 
ponovili?
V tem tednu se bo svet zavo-
da v novi sestavi srečal ponovno; 
scenarijev, kaj se bo zgodilo, pa je 
več. Lahko se ponovi glasovanje. 
Po trenutno veljavnih glasovih 
namreč ni izbran nihče. „Pridobili 
smo si pravno mnenje. Glede na 
to, da je eden izmed članov sveta 
jasno povedal, da je glasoval pod 
pritiski, se njegov glas ne šteje. Za 
ravnateljico je bilo torej pet glasov 
in natanko toliko proti njej. Če bo 
potrebno, bomo v zadevo vključili 
tudi Ministrstvo za izobraževanje, 
znanost in šport ter inšpekcijsko 
službo,“ še dodaja Glažar. Priznava 
sicer, da na občini z delom Mesarič 
Lorberjeve niso zadovoljni. Ključni 
razlog naj bi bilo nezadovoljstvo 
staršev, pa tudi to, da naj bi jim 
ravnateljica podajala napačne in 
zavajajoče informacije o sredstvih, 
ki jih občina namenja šoli. 
Ravnateljica in 
predsednica sveta 
zavoda ne odgovarjata
Seveda smo o vseh aktualnih 
dogodkih želeli govoriti tudi z Me-
sarič Lorberjevo in predsednico 
sveta zavoda Tatjano Habjanič. 
Nobena izmed njiju na novinarska 
vprašanja ni odgovorila. Zgovorno 
je tudi dejstvo, da je pri pripravi 
prvega članka o nezaupnici ravna-
teljici s strani staršev predsednica 
sveta zavoda (zaposlena na šoli) 
odgovarjala direktno s spletne 
pošte tajništva šole, ne s svojega 
osebnega maila. Čeprav v tem pri-
meru zastopa zaposlene v svetu 
zavoda in ne sedanjo ravnateljico. 
petek  11. decembra 20202 Aktualno
Da je dogajanje na hajdinski šoli 
zelo pestro, dokazujejo tudi števil-
na elektronska sporočila, ki smo 
jih v zadnjih dneh v naše uredni-
štvo prejemali iz večih naslovov. 
Namen piscev pa zelo različen: od 
tega, da nekateri vztrajajo, da gre 
pri vsej zadevi za vmešavanje poli-
tike, oziroma da želi vodstvo obči-
ne za ravnatelja postaviti svojega 
kandidata, do očitkov, da ravnate-
ljica z različnimi manevri na člane 
sveta zavoda izvaja pritiske.
Še pred sejo sveta zavoda je 
bilo veliko debate o tem, kdo si 
sedanjo ravnateljico še želi na tem 
mestu in kdo ne. Prav svet staršev 
je bil tisti, ki je trem kandidatom od 
skupaj šestih prijavljenih dal pozi-
tivno mnenje. Med njimi Mesarič 
Lorberjeve ni bilo.
„S tem mnenjem so seznanili 
tudi občino kot ustanoviteljico 
šole. Izvedli smo skupni sestanek, 
torej predstavniki občine in star-
šev v svetu zavoda. Vseh šest se jih 
je strinjalo, da glede na to, da seda-
nja ravnateljica ne uživa zaupanja 
večine staršev, pa tudi ne občine, 
podprejo drugega kandidata. Ni-
kakor ne gre za to, da bi ga občina 
izbirala. Menim pa, da moramo 
prisluhniti staršem,“ pravi hajdin-
ski župan Stanislav Glažar.
Že pred sklicem seje sveta za-
voda je (tedanji) predsednik sveta 
staršev jasno povedal, da njihove 
podpore ravnateljica ni dobila. Kot 
je razvidno iz dokumentacije, so 
bili le trije od 20 prisotnih staršev 
mnenja, da si Mesarič Lorberjeva 
zasluži nov mandat. 
Po tej logiki je bila torej računi-
ca povsem enostavna. S šestimi 
glasovi v svetu zavoda – staršev in 
občine – bi bil izbran (katerikoli že) 
drug kandidat in ne sedanja rav-
nateljica. Glasovi zaposlenih (pet) 
tega ne bi mogli spremeniti. A se 
je zapletlo. S šestimi glasovi za in 
petimi proti je bila v sredo minuli 
teden ponovno izbrana Mesarič 
Lorberjeva.
Vauda: »Moj glas je 
neveljaven ...«
Glede na izid glasovanja je bilo 
jasno, da je zraven podpore, ki jo je 
očitno 100 % dobila od predstavni-
kov zaposlenih v svetu zavoda, za 
sedanjo ravnateljico glasoval tudi 
nekdo – bodisi iz občinskih vrst bo-
disi predstavnik staršev. 
Kdo to je, ni bilo treba razisko-
vati, saj je to razkril kar sam. Kot 
je razvidno iz dopisa (hranimo ga 
v uredništvu), je prav dosedanji 
predsednik sveta staršev Peter Va-
uda spremenil svoje stališče. Vsaj 
začasno. Neuradno je slišati, da je 
temu sledil revolt staršev. Zato je 
Foto: ČG
Hajdina  Postopek izbire ravnatelja se še bolj zapleta
Anonimke, grožnje, odstopi, 
glasovanje pod pritiski ...
Postopek izbire ravnatelja OŠ Hajdina se iz dneva v dan bolj zapleta. Anonimke, grožnje, pritiski, 
odstopi članov sveta zavoda, vse to je zaznamovalo dogajanje okrog izbire ravnatelja te šole. Svet 
zavoda je sicer minuli teden s šestimi od skupaj 11 glasov (torej za las) izbral dosedanjo ravnatelji-
co Vesno Mesarič Lorber, ki naj bi šolo vodila tudi v prihodnje. A je dan kasneje eden izmed pred-
stavnikov sveta staršev, ki je glasoval za sedanjo ravnateljico, podal pisno izjavo, da je to storil 
pod pritiskom in da svoj glas umika. Občina v to zadevo namerava vključiti Ministrstvo za šolstvo 
in inšpekcijsko službo. 
Slovenija  Statistike ne gre v celoti pripisati covidu
Tudi letos nič drugače: 
več smrti, manj rojstev
Praznike povezujemo predvsem s preživljanjem časa s tistimi, 
ki so nam najbližji. Kajti prazniki naplavijo moč družinskih 
vezi, pomena človeške bližine, na drugi strani pa nas spom-
nijo tudi na minljivost, na praznino, ki ostaja za tistimi, ki 
so odšli. In letos, še posebej v zadnjih tednih, pogosto slišimo 
novice o umrlih, predvsem za covidom-19, o polnih upepelje-
valnicah. A vseh smrti vendarle ne gre pripisati epidemiji.
Na statističnem uradu so primerjali število rojstev in smrti od janu-
arja do vključno septembra letos, torej do meseca, ko epidemija še ni 
bila v polnem razmahu. V desetih mesecih je umrlo 17.575 prebivalcev 
Slovenije, kar je za 2,7 % več kot lani. Tudi ko so primerjali število umrlih 
v letošnjem letu s povprečnim številom umrlih v preteklih letih v istem 
obdobju, je žal negativna. To pomeni, da je v omenjenem obdobju 
umrlo za 4,5 % več prebivalcev kot povprečno v istem obdobju v letih 
2015–2019. 
V primerjavi z obdobjem 2015–2019 je v 2020 število umrlih najizra-
ziteje odstopalo v mesecu oktobru: umrlo je za 23,7 % več prebivalcev 
kot povprečno v oktobru med 2015 in 2019. A teh črnih številk ne gre v 
celoti pripisati pojavu epidemije. 
Več smrti zaradi ohromljene zdravstvene oskrbe
V obravnavanem obdobju je mesečno umrlo 1.757 oseb oz. dnevno 
okrog 58 oseb, od tega je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno 
zdravje zaradi covida oz. s covidom umrlo skupno 335 oseb. Drugačne 
številke pa gre pričakovati konec leta, saj naj bi zgolj v novembru za 
posledicami covida umrlo 804 oseb. 
Na to, da je večje število smrti v zadnjem mesecu in pol lahko tudi 
posledica ukinitve zdravstvene oskrbe na drugih področjih, je opo-
zoril direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin, ki je pojasnil, da opravijo 
mesečno približno 1500 operacij manj in med 10.000 in 15.000 ambu-
lantnih pregledov manj kot v normalnih razmerah.
Že tretje leto zapored upad rojstev
V prvih desetih mesecih letos se je rodilo za 5,2 % oz. 775 manj ot-
rok kot v enakem obdobju lani, kar pomeni, da smo letos do vključno 
septembra zabeležili 15.540 rojstev oz. 1.554 mesečno. Takšen trend 
pa pomeni, da bomo letos že tretje leto zapored zabeležili manj kot 
20.000 rojstev letno. Eden od razlogov za upad rodnosti v zadnjih le-
tih je ta, menijo na statističnem uradu, da čedalje več žensk odlaga 
odločitev za rojstvo prvega otroka. Slednje pa gre pripisati tudi ne-
u godnim socialnim razmeram. Namreč kot so že pred časom opo-
zorili v sindikatu Mladi plus, so mladim na voljo predvsem zaposlitve 
za določen čas in druge negotove oblike dela, neprofi tnih stanovanj 
primanjkuje, na nepremičninskem trgu pa so najemnine in cene stano-
vanj ali nepremičnin za večino mladih nedostopne.
Foto: Sta/M24
Zakaj so pri nas tako črne 
številke, drugje pa ne
Mnoge države umrlih s covidom ne enačijo z umrlim zaradi 
covida. »Gre za to, da v Sloveniji beležimo kot smrt zaradi 
covida vse smrti pri osebah, ki so dokazano pozitivne, ne glede 
na sam neposredni razlog smrti,« razlog za visoke številke 
med urmrlimi zaradi covida pojasnjuje Logarjeva. 
»Marsikatera druga država se je odločila za drugačen 
pristop in zato poročajo o bistveno manjšem številu. V tem je 
diskrepanca,« dodaja Logarjeva. Absolutne številke sicer ne 
kažejo na to, da bi v jesenskem valu v UKC Ljubljana zaradi 
covida umrlo več ljudi kot spomladi, še pravi Logarjeva. 
Foto: M24
Riba smrdi pri glavi ...
V enem izmed anonimnih mailov, ki smo jih prejeli v zad-
njih dneh, je navedeno: „Zadeva je odšla predaleč, glasne so 
govorice, da je občina poiskala kandidata in mu zagotovila 
zmago. Občina želi z njegovo pomočjo do dela financ, ki bodo 
na voljo pri energetski sanaciji šole. Težko je reči, kaj je res 
in kaj ne, zadeva pa smrdi. In če je že na začetku tako, potem 
je vprašanje, kam to vodi.“ Ta isti pisec še navaja, da naj bi 
vodstvo občine od predstavnikov staršev in občine v svetu za-
voda zahtevalo, da fotografira glasovnice.
Župan to zavrača: „Nam je dejansko pomembno le, da je 
izbran kandidat, ki bo dobro vodil šolo. Občina se najprej ni 
opredeljevala do kandidatov, vsem smo dali pozitivno mne-
nje. Ko pa so se na nas obrnili starši, pa smo se odločili, da se-
danji ravnateljici ne damo podpore. Zadeve so zrele za kakšne 
druge inštance. Tudi zato, ker je predsednica sveta zavoda 
sklicevala seje na protizakonit način.“
Foto: ČG
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020    COLOR CMYK stran 3
petek  11. decembra 2020   3Aktualno
Dnevi, ko je bila 
v trgovinah 
največja gneča
Lani decembra so bile trgovine 
v Sloveniji in na Ptuju najbolj 
oblegane v petek, 20. decembra, 
ponedeljek in torek tik pred 
božičem, torej 23. in 24. decembra, 
pa potem še v petek, 27. decembra, 
in ponedeljek, 30. decembra. 
Samo v teh petih dneh so trgovci 
v Sloveniji ustvarili dobre četrt 
milijarde evrov prihodka (256 
milijonov), število nakupov je bilo 
10.600.000.
V ptujskih trgovinah je skupni 
promet v petih najudarnejših 
dneh lanskega decembra znašal 
5,1 milijona evrov, opravljenih je 
bilo 217.000 nakupov.
Za leto 2019 je treba vedeti, da 
je bilo gospodarstvo v razcvetu. 
Po trdih in težkih letih iz obdobja 
2008–2013 se je slovensko gospo-
darstvo pobralo na noge, število 
brezposelnih se je zmanjševalo, 
gospodarska rast je lepo napredo-
vala. A po letošnjem kriznem letu 
bo nedvomno vse drugače. Tudi 
potrošnji že zastaja dih, kažejo po-
datki FURS, ki so jih zbrali za drugi 
jesenski val epidemije. Pričakovati 
je, da letošnja jesensko-zimska po-
trošnja številk lanskega leta ne bo 
dosegla.
V katerih mesecih 
največ nakupujemo
V trgovinah v Sloveniji se je lani 
potrošilo skoraj 11 milijard evrov. 
Mesec najbolj debelih krav je bil 
december, ko smo v trgovinah za-
pravili magično milijardo. Najmanj 
smo sicer trošili februarja, kažejo 
podatki FURS. V najkrajšem me-
secu v letu je bilo opravljenih dob-
rih 38 milijonov nakupov v skupni 
vrednosti 746 milijonov evrov. Za 
trgovce drugi najslabši mesec je 
bil januar. FURS je na podlagi po-
datkov iz davčnih blagajn zabeležil 
dobrih 40 milijonov nakupov v sku-
pnem znesku nekaj manj kot 802 
milijona evrov. Marca se je potro-
šnja že lepo popravila, v primerjavi 
z januarjem za 61 milijonov evrov, 
v primerjavi s februarjem pa za 117 
milijonov evrov. Marca so trgovine 
po Sloveniji beležile skupni promet 
v znesku 863 milijonov evrov. Čez 
leto so se potem v trgovinah po-
trošeni zneski gibali okoli številke 
900 milijonov evrov, junija so se 
kar precej približali milijardi (983 
milijonov). Tudi julija, avgusta in 
oktobra so dosegali 950 milijonov 
evrov, se potem novembra znižali 
na 911 milijonov, v decembru pa 
zrasli čez milijardo evrov. Skozi 
celo leto 2019 smo v trgovinah op-
ravili dobrih 536 milijonov nakupov 
in potrošili nekaj manj kot 11 mili-
jard evrov denarja. 
Foto: M24
Predzadnji dan pred lanskim božičem, 23. decembra, bil je ponedeljek, se je v trgovinah na Ptuju potrošilo 1,3 
milijona evrov, nakupov je bilo 53.300. Drugi za trgovce najudarnejši decembrski dan je bil zadnji ponedeljek v 
letu, 30. december, ko so Ptujčani in okoličani v trgovinah v mestu opravili 43.700 nakupov in skupno zapravili 
dober milijon evrov. Decembra se je v trgovinah v Sloveniji potrošilo 288 milijonov evrov več denarja v primerjavi 
s februarjem, ko je bila potrošnja na drobno v minulem letu na najnižji točki.
Ptuj, Slovenija  Koliko denarja smo lani potrošili v trgovinah na drobno
V Sloveniji 11 milijard, na Ptuju 189 milijonov evrov
December je mesec, ko Slovenci v trgovinah potrošimo največ denarja. Lanskoletna praznična decembrska potrošnja je v trgovinah na drobno prese-
gla milijardo evrov. Po podatkih Finančne uprave RS (FURS) smo opravili blizu 47 milijonov nakupov in potrošili debelo milijardo denarja, natančno 
1.034.672.231 evrov. Decembrska potrošnja v trgovinah na Ptuju je bila 18,5 milijona evrov.
Drugi val epidemije koronavi-
rusa je neizprosen. Traja že od 
oktobra in nič ne kaže, da bi se 
vsakdanje življenje lahko kmalu 
vrnilo v nekdanje okvire. Med 
epidemijo veljajo tudi strogi po-
goji za zadnje slovo od pokojnih. 
Število prisotnih na pogrebni slo-
vesnosti je omejeno, obvezno je 
nošenje mask, zagotovljena mora 
biti zadostna razdalja med ljudmi, 
sožalja svojcem zaradi rokovanja 
ni moč izreči. Slovo od bližnjega 
je za svojce v teh časih verjetno 
še težje kot običajno. Ker sedmi-
ne, kot smo jih poznali, ko so se 
prišli sorodniki, znanci, vaščani, 
prijatelji in drugi poslovit od po-
kojnika, ga pokropili, zanj molili 
in svojcem izrekli sožalje, niso 
dovoljene, se nekateri sploh ne 
odločajo za najem pokopališke 
vežice. Tako pokojnika pokoplje-
jo kar neposredno iz vozila, ki ga 
pripelje na pokopališče. Morda je 
vmes lahko tudi fi nančna stiska 
ljudi, saj se jim zdi nesmotrno tro-
šiti denar za najem vežice, če se 
ljudje tam ne smejo zadrževati in 
od pokojnega posloviti. 
Najem vežice bo 
brezplačen
V haloški občini Cirkulane 
dnevni najem pokopališke veži-
Cirkulane  Stiske ljudi ob zadnjem slovesu
Pokojnika iz vozila kar v grob
Svetniki občine Cirkulane so na seji v začetku decembra potrdili sklep, s katerim bodo svojce pokojnih 
oprostili plačila najema pokopališke vežice. Stiska ljudi je vse večja, opaža županja Antonija Žumbar.
Foto: MZ
Občina Cirkulane bo svojce pokojnih oprostila plačila najema pokopališke 
vežice. S tem bo vsaj nekoliko olajšala stisko ob zadnjem slovesu.
Lanski decembrski promet pri 
trgovcih na Ptuju: 18,6 mio evrov
Ptujčani in okoličani smo lani skozi vse leto v trgovinah v 
Ptuju zapravili 189 milijonov evrov, število opravljenih na-
kupov je bilo 9.300.000. Podobno kot v slovenskem merilu je 
bil tudi na Ptuju najslabši mesec po prodaji februar s 670.000 
nakupi in 12,7 milijona evrov potrošnje. Med letom najboljša 
meseca sta bila za trgovce junij s 791.000 nakupi in 16,7 mili-
jona evrov prometa ter oktober, ko je bilo nakupov 808.000 v 
skupnem znesku 16,6 milijona evrov.
Decembra lani so trgovci na Ptuju zabeležili 876.000 naku-
pov in 18,6 milijona evrov prometa. Povprečni mesečni pro-
met v trgovinah na Ptuju se je v letu 2019 sicer gibal med 15 
in 16 milijoni evrov.
ce stane 60 evrov. Odkar veljajo 
strogi ukrepi zaradi obvladova-
nja širjenja koronavirusa, so imeli 
11 pogrebov (oktober in novem-
ber). V osmih primerih so svojci 
pokojnikov vežico najeli, v dveh 
ne, v enem primeru se je tudi 
zapletalo glede stroškov pre-
voza pokojnika, ki je preminil v 
bolnišnici Jesenice. Tja je bil pre-
meščen zaradi prostorske stiske 
bližnjih zdravstvenih ustanov, a 
prevoz z Jesenic do Ptuja tudi ni 
tako majhen strošek. Marsikdo z 
izjemno skromno pokojnino si ga 
ne more privoščiti.
Cirkulanska županja Žumbar-
jeva je ocenila, da je dostojno 
zadnje slovo pomembna vredno-
ta, ki jo velja zagotoviti vsem. 
Občinskemu svetu je predlagala, 
da se občane oprosti plačila na-
jema vežice, da se pokojnih ne 
bo pokopavalo iz avtomobilov. 
Svetniki predlogu niso oporekali, 
strinjali so se, da je pomembno 
omogočiti dostojnost zadnjega 
slovesa, pa tudi sami opažajo, 
da so nekateri ljudje res v stiski. 
Razumeli so, da odločitev ne bo 
imela bistvenega vpliva na pri-
hodke občinskega proračuna. 
»Poleg tega država prevzema 
stroške mrliško-ogledne službe, 
ki so do sedaj bremenili občinske 
proračune. To pomeni, da se bo 
to nekako izenačilo in izpada za-
radi oprostitev plačila najemnin 
niti ne bomo čutili,« je dejal sve-
tnik Franc Milošič. Soglasno so 
tako sprejeli sklep, da bo poko-
pališko vežico v obdobju epide-
mije moč najeti brezplačno. Tis-
tim, ki so pogrebe imeli v drugem 
valu epidemije (od 19. oktobra) in 
so najem vežice že poravnali, bo 
občina najemnino vrnila.
V članku prikazani zneski veljajo 
za potrošnjo v trgovinah na drob-
no, nanašajo se na plačevanje z go-
tovino, torej z bankovci, kovanci in 
plačilnimi karticami.
Vprašanje, kako bo 
letos
Letošnji december za trgovce 
najbrž ne bo takšen, kot je bil lan-
ski, to pa verjetno iz dveh razlo-
gov: ker so številne dejavnosti za-
prte in ker ljudje trošijo manj. Tudi 
uradni podatki, ki jih zbirata FURS 
in UMAR, kažejo na zmanjšanje po-
trošnje. Generalna potrošnja je bila 
po podatkih vseh davčnih blagajn, 
torej za vse dejavnosti, ne samo tr-
govino, v prvih dveh tednih letoš-
njega novembra za 15 odstotkov 
nižja v primerjavi z enakim obdob-
jem lani.
Top 5 prodajnih dni v decembru 2019: Slovenija/Ptuj
Dan
Slovenija Ptuj
Število
nakupov (mio)
Skupna
potrošnja (mio €)
Število 
nakupov
Skupna
potrošnja (mio €)
Petek, 20. december 2 47,6 39.900 0,9
Ponedeljek, 23. december 2,4 60,3 53.300 1,3
Torek, 24. december 2,1 48,8 40.600 0,9
Petek, 27. december 2 47,6 39.500 0,9
Ponedeljek, 30. december 2,1 52,5 43.700 1
SKUPAJ 10,6 256,4 217.000 5,1
Vir: FURS
Prikazani zneski so zaokroženi. 
Potrošnja v ptujskih trgovinah
po mesecih v letu 2019
Mesec Število nakupov Skupni znesek (mio €)
Januar 693.000 13,3
Februar 670.000 12,7
Marec 787.000 15
April 778.000 16,1
Maj 776.000 15,8
Junij 791.000 16,7
Julij 796.000 16,4
Avgust 781.000 16,1
September 775.000 15,6
Oktober 808.000 16,6
November 786.000 15,9
December 876.000 18,6
SKUPAJ 9.318.000 189
Vir: FURS
Prikazani zneski so zaokroženi. 
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 4
V proračunu je občina za ta na-
men predvidela 9.600 evrov, in si-
cer za štiri dijaške štipendije v višini 
80 evrov mesečno ter za štiri šti-
pendije za študente, ki v tem štu-
dijskem letu prejemajo štipendijo 
v višini 120 evrov. Na razpis je pris-
pelo sedem vlog dijakov in sedem 
vlog študentov. To pomeni, da če 
bodo vsi kandidati izpolnjevali po-
goje, bodo imeli prednosti tisti, pri 
katerih je dohodek na družinskega 
člana nižji v primerjavi z drugimi 
kandidati. Če se pri več kandidatih 
ugotovi enak dohodek na družin-
skega člana, ima prednost dijak oz. 
študent, ki doseže višjo povprečno 
oceno v preteklem šolskem letu. 
Namen razpisa je spodbujati teo-
retično znanje in praktično delo 
ter usposabljanje kadrov na vseh 
področjih, so še dejali na občini.
A medtem ko je v Podlehniku 
osrednji kriterij za pridobitev šti-
pendije socialni status, v Makolah 
največ štejeta defi citarnost pok-
lica (torej pomanjkanje iskanega 
kadra, npr. zidarji, natakarji, orod-
jarji …) in učni uspeh. Višina šti-
pendije znaša za dijake 130 evrov 
in za študente 160 evrov, skupno 
pa imajo na tej postavki predvide-
nih 13.920 evrov.
V Majšperku in Žetalah 
brez štipendij, so pa 
nagrade
V Majšperku štipendij ne pode-
ljujejo, odločili pa so se za denarne 
pomoči za šolanje določenim sku-
pinam nadarjenih dijakov. To po-
meni denarne pomoči za bivanje 
študentov v tujini, ki so izjemno 
nadarjeni in tovrstnega študija ni 
v Sloveniji, ter denarne pomoči 
za študente, dijake, ki imajo sta-
tus športnika ali kulturnika. Je pa 
Občina Majšperk letos prvič fi -
nančno nagradila izredne in redne 
študente, ki so uspešno diplomi-
rali oziroma magistrirali. Pogoj za 
pridobitev nagrade je opravljena 
diploma na dodiplomskem študiju, 
za kar študenti na račun prejmejo 
50 evrov, oziroma opravljen magi-
sterij na podiplomskem študiju, v 
tem primeru bo račun študentov 
bogatejši za 100 evrov. 
Za podobno potezo so se že 
pred leti odločili tudi v Žetalah, 
kjer zaradi pomanjkanja sredstev 
štipendij ne razpisujejo, saj da že 
velik del sredstev namenijo pred-
šolski in osnovnošolski vzgoji, da 
lahko ti dve obliki izobraževanja 
potekata nemoteno. Podeljujejo 
torej enkratne denarne nagrade di-
plomantom, magistrom in doktor-
jem za opravljeno nalogo, in sicer v 
višini 100 evrov. Namen te nagrade 
je spodbuditi občane k dokončanju 
študija, so dejali na občini. 
petek  11. decembra 20204 Politika
Haloze  Občinske štipendije in nagrade po različnih kriterijih
Razlike v višini štipendij precejšnje
Občina Podlehnik je tudi letos podelila skupno osem štipendij dijakom in študentom s stalnim prebivališčem v tej 
haloški občini, za enako potezo so se odločili v Makolah. V Žetalah in Majšperku štipendij ne razpisujejo, podelju-
jejo pa nagrade študentom.
Foto: Sta/M24
»Vloga za zmanjšanje komu-
nalnega prispevka se nanaša na 
gradnjo dveh večstanovanjskih 
objektov. Pravilnik za pospeševa-
nje malega gospodarstva omogo-
ča spodbujanje gospodarstva z 
namenom, da se spodbuja gospo-
darska moč in zaposlitvene mož-
nosti. Cilj je preprečevanje demo-
grafskega praznjenja podeželja in 
vzpostavitev ugodnejših pogojev. 
Ta vloga je povsem upravičena, 
da se oprosti komunalni prispe-
vek,« je predlog za zmanjšanje na 
vsak način skušala opravičiti Mile-
na Debeljak, direktorica občinske 
uprave. 
Gradnja blokov ne 
zagotavlja novih 
delovnih mest
Ferdinand Šulek, ki je kot pred-
stavnik odbora za razvoj malega 
gospodarstva predlog sklepa 
svetnikom priporočal v potrditev, 
pa je izpostavil problem pri spo-
štovanju omenjenega pravilnika. 
»Pravilnik o dodeljevanju sredstev 
»de minimus« v 35. členu pravi, da 
je za dodelitev sredstev eno od 
meril število novih delovnih mest. 
Kot smo že ugotovili na delovnem 
sestanku, menim, da bomo morali 
pravilnik spremeniti, saj gradnja 
novih stanovanj ne zagotavlja no-
vih delovnih mest, rešuje pa zelo 
pomembno stanovanjsko proble-
matiko,« je dejal Šulek in predlagal, 
da se pravilnik ustrezno dopolni.
Ker vlada epidemija, 
lahko pravilnik tolmačijo 
tudi drugače ...
Četudi se je Kolmanič s predlo-
gom oprostitve plačila strinjal, pa 
ni mogel podpreti predloga zaradi 
navedenih neskladij. »Strinjam se 
z dodelitvijo sredstev, a najprej 
moramo spremeniti pravilnik, da 
bomo lahko sredstva, ki jih ima-
mo za te namene v proračunu re-
zervirana, prosilcem tudi dodelili. 
Dokler pa imamo ta pravilnik, pa 
mislim, da to ne gre,« je bil jasen 
Kolmanič. 
Debeljakova je predstavila tudi 
obrazložitev, ki naj bi jo pripravila 
Karmen Štumberger, vodja od-
delka za gospodarske dejavnosti 
v občinski upravi. Na temelju po-
sebnosti letošnjega leta naj bi bil 
pogoj manj strikten. »Zaradi epi-
demije covida in posledično vpli-
va na gospodarstvo je ohranjanje 
delovnih mest v zadnjih 12 mesecih 
prav tako pomemben parameter, 
ki upravičuje spodbudo delne op-
rostitve plačila komunalnega pri-
spevka,« je navedla Debeljakova. 
Kolmanič je obrazložitev označil 
kot ohlapno, župan Danijel Vrbnjak 
pa zagotovil, da se bodo spremem-
be pravilnika lotili nemudoma. Kol-
maniča to ni prepričalo in se je ob 
glasovanju opredelil proti oprosti-
tvi plačila komunalnega prispevka. 
»KP Ormož bo zgradilo 18 novih 
stanovanj v dveh večstanovanjskih 
objektih, kar moramo spodbuditi,« 
je bil prepričan Vrbnjak. 
Svetniki so z večino glasovi 
predlog naposled potrdili, kar za 
KP Ormož predstavlja natanko 
26.415 evrov prihranka. 
Ormož  Napetosti med strankama NSi in SDS ne pojenjajo
Kolmanič: »Nismo na politični 
akademiji SDS!«
Na ormoškem političnem parketu se že lep čas iskri med predstavniki NSi in SDS. Na decembrski re-
dni seji občinskega sveta je zaradi oprostitve plačila komunalnega prispevka, za katero je zaprosilo 
domače (sicer zelo dobro stoječe) Komunalno podjetje, zavrelo svetniku Simonu Kolmaniču. 
Foto: ČG
»Čeprav razumem vse razloge, da bi bilo potrebno zadevo podpreti, še 
enkrat opozarjam, da nismo na politični akademiji SDS, da si zakone raz-
lagamo, kot nam pač paše! Pravilniki so, kakršni so. Če bomo sprejeli ta 
sklep, je ta sklep nezakonit! Žal! In vi kot varuh zakonitosti ga ne smete 
izvršiti!« je bil neizprosen Simon Kolmanič. Sporočilo gre razumeti kot ja-
sen signal, da se lokalni predstavniki NSi distancirajo od delovanja SDS, 
četudi sta stranki v vladni koaliciji. 
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija, Podravje  Gasilska društva v PKP7
Država na pomoč 
gasilcem
Nedavno je po družbenem omrežju zaokrožila novica, da 
bo vlada gasilskim društvom nadomestila izpad dohodkov 
v adventnem obdobju. Še vedno pa ni znano, kakšni bodo 
pogoji za pridobitev denarja. 
Letos se veliko govori o pomoči države najrazličnejšim panogam, 
obljube in napovedi o pomoči so zvenele in zvenijo pomirjujoče, a 
kot so med drugim opozorili tudi na Obrtno-podjetniški zbornici, 
imajo številni ukrepi t. i. varovalke, zaradi katerih marsikdo ni 
upravičen do pomoči. Finančne pomoči pa naj bi bili v sedmem 
protikoronskem svežnju (PKP 7) deležna tudi prostovoljna gasilska 
društva. Vlada je na družbenem omrežju objavila novico, da 
bodo društvom zagotovljena nadomestila v višini lanskih zbranih 
prispevkov, ki so jih posamezna gasilska društva zbrala v adventnem 
času. Vemo namreč, da prostovoljni prispevki, zbrani v decembru, 
predstavljajo pomemben vir sredstev za gasilska društva, ki s tem 
denarjem obnavljajo opremo in fi nancirajo druge dejavnosti. In ker 
gasilska društva delujejo za skupno dobro, naj bi jim vlada pomagala. 
V kakšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji seveda še ni znano. 
»Sedmi protikoronski paket ukrepov (PKP7), namenjen najbolj 
prizadetim panogam in posameznikom, je v pripravi, zato o vsebini 
in o podrobnejši časovnici še ne moremo govoriti,« so odgovorili iz 
vlade. 
Foto: Črtomir Goznik
»Vsaka pomoč bo več kot dobrodošla«
Informacija vlade, čeprav pomanjkljiva, z optimizmom navdaja 
tudi gasilce. »Prav je in potrebno je, da se v protikoronske ukrepe 
vključi tudi prostovoljne gasilce, ki smo tako ali drugače v različnih 
neprilikah vedno v ‚prvi bojni vrsti‘. Dejstvo je, da smo tudi gasilci v 
tem letu beležili izpad prihodkov ,« je dejal predsednik PGD Majšperk 
– Breg Kristijan Lovrenčič. Dodal je, da bodo najverjetneje tudi zaradi 
slabše ekonomske situacije prebivalstva, ki je posledica epidemije, 
in z ozirom, da obisk gasilcev ne bo oseben, zbrali manj sredstev 
še z naslova koledarjev. »Seveda to sprejemamo z razumevanjem. 
Zaradi navedenega bo seveda kakršnakoli pomoč države več kot 
dobrodošla in upamo, da si bomo z njo pokrili vsaj primanjkljaj 
predvidenih prispevkov in da bomo lahko izvedli vse planirane 
investicije, ki predstavljajo neposredni vložek v varnost vseh občanov 
naše občine, delo z mladimi ipd.« Sicer pa bo gasilsko društvo 
Majšperk – Breg tudi letos razdelilo koledarje svojim krajanom, 
seveda ob upoštevanju ukrepov. »Tako bomo koledar, skupaj z 
dopisom in priloženo položnico, nastavili brezstično na varno mesto 
pri gospodinjstvu, pri tem pa seveda upamo, da si bodo naši krajani, 
vzeli čas in nam preko priložene položnice ali direktnega nakazila 
na naš TRR pomagali v okviru svojih zmožnosti s tem tradicionalnim 
prostovoljnim prispevkom.« 
Državni zbor je v začetku tedna soglasno sprejel tudi zakon o 
fi nančni razbremenitvi občin, ki med drugim rešuje tudi dolgoletno 
problematiko statusa gasilcev, to je zavarovanje. Poslanci so potrdili, 
da bo njihovo zavarovanje (nezgodno zavarovanje, zavarovanje 
odgovornosti, pravne zaščite in poškodb pri delu), zavarovanje 
gasilske opreme, vozil in objektov odslej kril državni proračun.
»Če pride do gradnje 
večstanovanjske stavbe na 
območju Ormoža, je možna 
oprostitev prispevka v višini 50 
odstotkov, če pa gre za gradnjo 
večstanovanjskih stavb izven 
mesta, pa celo do 60 odstotkov,« 
je povedala Milena Debeljak, 
direktorica občinske uprave. 
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020    COLOR CMYK stran 5
petek  11. decembra 2020   5Podravje
Ptuj  Most čez Grajeno ostaja nevaren
Most v obnovo šele 2022
Star, dotrajan in poškodovan most preko potoka Grajena je že 
nekaj časa v planu za obnovo. Investicijska vrednost je ocenje-
na na nekaj več kot 550.000 evrov.
Stara cesta Ptuj–Maribor čez Grajeno je precej prometna. Kar nekaj od-
sekov je nevarnih in zelo ozkih. Med drugim tudi most čez potok Grajena, 
ki je poškodovan in nujno potreben obnove. Direkcija za infrastrukturo 
(DRSI) je že pripravila projektno dokumentacijo za novi nadomestni most. 
Sočasno naj bi uredili še pločnik. Čeprav so pred več kot letom dni na DRSI 
povedali, da urejajo zemljiškoknjižne zadeve, temu pa da bo sledila objava 
razpisa za izbiro izvajalca gradbenih del, bo očitno na to treba še nekoliko 
počakati. V državnem Načrtu razvojnih programov 2021 in 2022 je ta pro-
jekt uvrščen. A se za naslednje leto planira le 100.000 evrov, v letu 2022 pa 
385.000 evrov.   
Električne avtomobile je (za 
zdaj) možno na Ptuju polniti na več 
polnilnih postajah. Javne polnilni-
ce so na parkirišču na Zadružnem 
trgu (kjer sta dve vtičnici), pred se-
dežem podjetja Elektro Maribor, v 
Čučkovi ulici in na parkirišču v Ulici 
heroja Lacka. Ker je elektromobil-
nost v porastu, so vse te postaje 
redno zasedene. Javne polnilnice 
lahko uporabljajo vsi uporabniki 
električnih vozil, vse dni v tednu, 
24 ur na  dan. A nekateri očitno ne 
razumejo, da so namenjene polnje-
nju in ne parkiranju vozil. Prav zato 
se na ptujski občini na pobudo 
svetnika Milana Klemenca lotevajo 
spremembe odloka o ureditvi ce-
stnega prometa in odredbe o dolo-
čitvi javnih in rezerviranih površin. 
»Ljudje imajo dejansko težave, 
saj nekateri svoja vozila puščajo na 
polnilnih postajah parkirana zelo 
dolgo. Zato predlagam, da se brez-
plačno polnjenje omeji na največ 
tri ure. Voznik bi v vozilu na elek-
trični pogon označil čas prihoda 
na notranji strani vetrobranskega 
stekla tako, da je dobro viden in v 
celoti čitljiv z zunanje strani vozila 
skozi vetrobransko steklo,« je svoj 
predlog pojasnil Klemenc. Oprede-
lil je tudi višino globe za kršitelje, 
po njegovem bi bil 40 evrov zados-
ten razlog, da se držijo pravil. 
Predlaga tudi, da se v odredbo 
umestijo brezplačna parkirna mes-
ta za električne avtomobile, po 
vzoru Ljubljane, kjer je parkiranje 
na mestih, označenih za električne 
avtomobile, brezplačno s časovno 
omejitvijo parkiranja. Navedel je 
natančne lokacije, ki so pravzaprav 
razpršene po celotnem mestu. Gle-
de na trende, ki kažejo porast ele-
ktromobilnosti, pa predlaga tudi 
povečanje števila samih polnilnic. 
Ptuj  Obetajo se spremembe odloka o cestnem prometu
Na polnilnih postajah parkirajo kar cel dan …
Lastniki električnih vozil na Ptuju imajo v zadnjem času precej težav z iskanjem prostih polnilnic za svoje jeklene 
konjičke. Razlog za to ni tako veliko število električnih vozil, pač pa neobzirnost posameznikov, ki vozila na pol-
nilnicah pustijo kar cel dan, včasih tudi dlje. Kot vse kaže, jih bodo že v kratkem za tako početje lahko oglobili.  
Foto: ČG
O pripravi dokumentacije in na-
daljnjih aktivnostih na projektu so 
sicer nameravali župani občin Spo-
dnjega Podravja razpravljati na ko-
legiju, ki je bil predviden za torek, 
vendar je bil tudi ta tik pred zdajci 
odpovedan. 
Občine so razpis, s katerim išče-
jo projektante, na Portalu javnih 
naročil in Uradnem listu EU obja-
vile 12. oktobra. Sprva določeni 
rok za oddajo ponudb je bil 20. 
november, na željo ponudnikov so 
ga najprej podaljšali do 11. decem-
bra, sedaj so ga prestavili na 28. 
december. 
Na razpis prispele ponudbe bo 
pregledovala in ocenjevala petčlan-
ska komisija, ki jo sestavljajo direk-
torji občinskih uprav: Alen Jevtović 
(Ptuj), Matevž Cestnik (Gorišnica), 
Miran Čeh (Sv. Andraž), Nina Lozin-
šek (Podlehnik) in Lidija Terbulec 
(Hajdina). Ko bo odločitev o izbiri 
projektanta postala pravnomočna, 
bo izbrani ponudnik izdelal projek-
te, potrebne za pridobitev gradbe-
nega dovoljenja (DGD), in projekte 
za izvedbo del (PZI).
Koliko kilometrov v 
kateri občini
V sklopu projekta Celovite obno-
ve vodovodnega sistema Spodnje 
Podravje se bo po podatkih iz pro-
jektne naloge predvidoma na novo 
zgradilo ali obnovilo blizu 300 ki-
lometrov cevovodov, od tega 72 
kilometrov povezovalnih, 69 pri-
marnih in 83 sekundarnih. Okoli 58 
kilometrov cevovodov se bo raz-
poredilo po posameznih občinah 
glede na potrebe oziroma njihove 
predloge. Na območju Ptuja in Haj-
dine bodo zgradili dva globinska 
vodnjaka. Povezovalni cevovodi in 
vodnjaka z vso potrebno tehnično 
in mehansko opremo so tisti del in-
frastrukture, ki tangira na vse obči-
ne (torej, da se pitna voda načrpa 
in priteče do vsake občine). Gre za 
tako imenovani Sklop 1, podatki o 
dolžinah predvidenih cevovodov 
za ta sklop so prikazani v tabeli. 
Sicer pa so občine celotni projekt 
razdelile na 16 sklopov, tako se 
bodo primarni, sekundarni in ostali 
cevovodi ter oprema na sistemu 
prilagajali dejanskim potrebam po-
sameznih občin.
Največ kilometrov novega vo-
dovoda je glede na zapisano v 
projektni nalogi predvidenega v 
MO Ptuj (80 kilometrov). Sledita 
dve največji haloški občini Videm s 
30 in Majšperk s 23 kilometri. Tudi 
v slovenjegoriški občini Juršinci 
nameravajo zgraditi precej siste-
ma – 23 kilometrov. V Gorišnici bi 
zgradili okoli 20 kilometrov, Dor-
navi, Destrniku in Cirkulanah po 16, 
Markovcih 14, v Kidričevem in na 
Hajdini okoli deset kilometrov in 
pet v Zavrču ter Trnovski vasi. 
Spodnje Podravje  Projektiranje regijskega vodovoda
Rok za ponudbe že drugič podaljšali
Za danes (petek) ob 9. uri je bil določen rok za oddajo ponudb za projektiranje 300 kilometrov regij-
skega vodovodnega sistema. A odpiranja ponudb ne bo, saj se rok za njihovo oddajo sedaj že drugič 
podaljšuje. „Zaradi velikega števila vprašanj v zvezi z razpisno dokumentacijo in samim projektom 
smo rok za oddajo ponudb podaljšali do ponedeljka, 28. decembra,“ so včeraj dopoldan sporočili iz 
mestne občine (MO) Ptuj.
Foto: ČG
Če bo vse zapisano v projektni nalogi prišlo v življenje (beri: če bo denar), bi v Spodnjem Podravju v prihodnjih 
letih na novo položili blizu 300 kilometrov vodovodnih cevi, od povezovalnih do oskrbnih po naseljih. Projekt je še 
v zelo zgodnji fazi, trenutno se z razpisom išče izdelovalce dokumentacije.
Markovci  Obnova mostu po letu 2023
Potrebnih vsaj 700.000 €
Občina Markovci se je priključila gradnji kolesarskih povezav 
v Sp. Podravju, napovedala pa je tudi gradnjo kolesarske steze 
proti Borlu, ter (skupaj z Direkcijo) obnovo mostu čez kanal.
V občinskem proračunu za leto 2021 je za zdaj rezerviranih zgolj 20.000 
evrov za omenjeno kolesarsko stezo, in sicer za pokritje stroška nakupa 
zemljišč ob glavni cesti. Gre za kolesarsko stezo, ki meri 970 metrov (od 
naselja Stojnci do odcepa ceste za Muretince), občina pa naj bi jo gradila 
v sodelovanju z direkcijo za ceste. Ob tem pa občina z Direkcijo načrtuje 
tudi obnovo mostu čez kanal. Projektna dokumentacija je bila izdelana že 
v lanskem letu, revizija dokumentacije pa je trenutno v zaključevanju, so 
pojasnili na direkciji. Dodali so: »Prav tako je v teku tudi urejanje zemljiškok-
njižnih zadev v vplivnem območju načrtovanih posegov.« In še vrednost 
investicije? Projektantska vrednost gradbenih del je ocenjena na 730.000 
evrov brez DDV, sama gradnja pa je predvidena po letu 2023.  
Foto: Črtomir Goznik
Gorišnica  Pri Dominkovi domačiji gradbišče
Tudi prostori za pogostitev
Občina Gorišnica je pri Dominkovi domačiji začela graditi 
objekt, v katerem bo med drugim sprejemni prostor (recepcija) 
za obiskovalce muzeja – stare kmečke hiše.
»Objekt bo velikosti okoli 240 m², v pritlični izvedbi. Izbrani izvajalec del 
je Cestno podjetje Ptuj vrednost naročila je nekaj manj kot 300.000 evrov 
(z DDV). Sofi nancerski delež za gradnjo pričakujemo iz programa LAS Ha-
loze. V objektu bomo uredili informacijski center ter prostore za sprejem 
gostov – recepcijo, prodajo spominkov in nakup pijač. Skupinam ali indi-
vidualnim gostom, ko bodo prišli na ogled domačije, bo tako na voljo tudi 
nakup kakšnega napitka. V objektu bodo prav tako sanitarije,« je pojasnil 
župan občine Gorišnica Jože Kokot in dodal, da bo gradnja predvidoma 
končana maja prihodnje leto.   
Foto: MZ
Foto: Črtomir Goznik
Dolžine povezovalnih 
cevovodov po 
občinah, sklop 1
Občina Dolžina (km)
Ptuj 17,5
Gorišnica 9
Videm 7
Hajdina 5,7
Trnovska vas 5
Sveta Trojica 4,6
Dornava 4,4
Kidričevo 3,7
Markovci 3,2
Destrnik 3,2
Cirkulane 2,9
Podlehnik 2,8
Cerkvenjak 2,5
Majšperk 0,5
Skupaj 72
Vir: Projektna naloga
Prikazane so samo dolžine te-
meljnega, transportnega cevo-
voda, ki pitno vodo pripelje do 
posamezne občine. Na območju 
občin se bo glede na potrebe 
gradilo še primarne in sekun-
darne cevovode – tudi v občinah 
Spodnjega Podravja, ki v tabeli 
niso navedene.
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 6
Prodaja letnih in polletnih vinjet 
se ni bistveno zmanjšala, le za tri 
odstotke, 11-odstotni padec je pri 
cestninjenju tovornega prometa in 
skoraj 30-odstotni pri cestninjenju 
karavanškega predora. S prodajo 
vinjet je Dars v prvih desetih me-
secih tega leta ustvaril 125 milijo-
nov evrov prihodkov, lani v istem 
obdobju 170. S cestninjenjem to-
vornega prometa so letos zbrali 
191 in lani 215 milijonov evrov, za 
vožnjo v predoru Karavanke so 
letos uporabniki plačali 10, lani v is-
tem obdobju pa 14 milijonov evrov. 
»Ocenjujemo, da se razmere naj-
manj do konca leta ne bodo izbolj-
šale. Doslej smo sicer vsako leto 
beležili nekajodstotno povečanje 
dohodka od vinjet in cestninjenja 
tovornih vozil, letos bomo beležili 
upad, ki bo občuten predvsem pri 
kratkoročnih vinjetah. Upamo, da 
se bodo razmere vsaj po koncu 
zime postopoma stabilizirale in bi 
se nato lahko vrnili ali vsaj približali 
prodajnim ravnem iz prejšnjih let. 
Sicer pa je promet upadel tudi v 
drugih državah, ne le v naši, kaže 
pregled prometnih podatkov ne-
katerih članic ASECAP – Evropske-
ga strokovnega združenja avtoce-
stnih koncesionarjev in upravljav-
cev avtocest, katerega član je tudi 
DARS. Kljub razmeroma velikemu 
upadu smo sicer še vedno v sku-
pini upraviteljev cestninskih cest, 
ki nas je do konca septembra 2020 
kriza manj prizadela,« so pojasnili 
na Darsu.
V minulih letih prihodki 
rasli
Dars je v lanskem letu ustvaril 
najvišji prihodek v minulem pet-
letnem obdobju. Podatki, ki so 
nam jih posredovali iz družbe, ka-
žejo konstantno rast prihodkov 
iz naslova cestnin. V letu 2015 so 
znašali 350 milijonov, leto kasneje 
316, v letu 2017 431, predlani 451 
in lani 467 milijonov evrov. Pro-
daja vinjet predstavlja manj kot 
polovico letnega prihodka družbe. 
V letu 2019 je bilo od skupno 467 
petek  11. decembra 20206 V središču
Zadolženost: dve milijardi evrov
DARS je bil konec leta 2019 zadolžen za dve milijardi evrov. 
»Vsako leto odplačamo dobrih 200 milijonov evrov glavnic in 
povprečno 40 milijonov evrov obresti na kredite, ki smo jih 
najeli za zgraditev slovenskega avtocestnega sistema. Iz ce-
stninskih prihodkov se gradijo tudi novi avtocestni odseki, 
obnavljajo in vzdržujejo vozišča ter objekti, opremlja in po-
sodablja se avtocestno omrežje. S tem izboljšujemo prometno 
varnost in komunikacijo.«
Slovenija, Podravje  DARS zaradi epidemije ob del prihodka, klasične vinjete še eno leto
Prodaja tedenskih in mesečnih vinjet se je zman
Zdravstvena in ekonomska kriza, ki jo je povzročila letošnja pandemija koronavirusa, je zdesetkala tudi prihodke državnega Dars
januar–oktober s prodajo vinjet, cestninjenjem tovornega prometa in predora Karavanke ustvaril okoli 400 milijonov evrov pri
(mesečnih in tedenskih) vinjet, ki so jih prodali skoraj polovico manj kot lani.
Naslednje leto bodo še veljale klasične vinjete, nato naj bi prišlo v veljavo elektronsko ces
vedih ostale povsem enake kot doslej.
Foto: DARS
Predsednik PGD Žamenci Marko 
Mernik je pojasnil, da je v požar-
nem okolišu, ki ga pokriva njihovo 
društvo, težava, da je hidrantov 
premalo. »Naselja so razpršena, 
območje je veliko. Pokrivamo pet 
naselij (Žamenci, Strejaci, Strmec 
pri Polenšaku, Slomi in Brezovci), 
hidrantov imamo šest – na površi-
ni 5,4 km². V primeru požara v Ža-
mencih se je pokazalo, da hidran-
tno omrežje enostavno ni v funk-
ciji, kot bi moralo biti. Do prvega 
hidranta je bilo treba vleči 400 me-
trov cevovoda, v gasilskem avtu 
imamo 200 metrov cevi. Vodo smo 
črpali iz podzemnega hidranta pri 
gasilskem domu, a je prihajalo do 
težav zaradi pritiska. Z vodstvom 
občine smo se že dogovorili, da 
bomo ta hidrant prihodnje leto za-
menjali z nadzemnim. Težave niso 
Spodnje Podravje, Dornava  Hidranti še vedno velika slabost po
Kako gasiti, če voda ne (pri)te
Nedavni požar v Žamencih v občini Dornava je ponovno razgalil težave hidrantnega
sistemu je premalo, so nedelujoči ali brez ustreznega dotoka in pritiska vode. Zato so 
sistema v Spodnjem Podravju več kot nujna. »Kaj ti pomaga hidrant, če ni dovolj
poudarila predsednika dveh gasilskih društev iz občine Dornava, Marko Mernik in J
Ko so gasilci v Žamencih iz omrežja črpali vodo z
Foto: MZ
Predsednika PGD Žamenci in Polenšak, Marko Mernik in Jože Brumen
Mnogi podjetniki se na žalost zaradi koronabolezni soočajo z velikimi težava-
mi. Zelo slabo so jo odnesli tudi gostinci, ki imajo že dobršen del letošnjega leta
svoje lokale zaprte. V takšnih časih sta vztrajnost in iznajdljivost ključnega po-
mena, kar se kaže tudi v povečani ponudbi kave za na pot.
Kljub temu da vse poslovalnice v Qcentru Ptuj v 
Puhovi še niso odprle svojih vrat, imamo ogro-
mno zvestih strank, ki redno obiskujejo naš cen-
ter. Da jim kljub situaciji ponudijo nekaj več, so 
se odločili v Tajkun baru, ki je na sredi nakupoval-
ne ulice. V Tajkun baru v decembrskem času pri-
pravljajo tudi vročo čokolado. Izbirate lahko med 
veliko ponudbo čajev in decembrskih napitkov. 
Poskusite lahko vrhunsko kavo za na pot, ki po-
pestri vsako jutro.
Magična pa ni samo kava, ampak celotna kulisa 
v Qcentru Ptuj v Puhovi, s Tajkun barom na čelu. 
Pred samim centrom že stoji božična smreka, ki 
je letos še posebej visoka. Tudi notranjost centra 
je že okrašena s prelepimi okraski. Da pa ne bo 
ostalo samo pri okrasitvi, se trudimo, da vas in 
vaše najmlajše razvedrimo s pestrim decembr-
skim programom, ki se bo odvil v drugi polovici
decembra.
Do takrat pa ste vabljeni v Qcenter Ptuj v Puhovo.
Bodisi na tople napitke v Tajkun bar, po vrhunsko
hrano v Restavracijo Andiamo, po parfum v Tia-
mo, na Pošto, v Trafiko 3Dva, Tuš, Drogerijo Tuš,
na SKB banko ali pa v Optiko Oftalmos. Izbire je
kljub situaciji ogromno.
Če pa še vedno ne veste, kaj za praznike podariti
svojim najbližjim, so odlična izbira Qcenter daril-
ni boni. Podarjali jih bomo tudi v akcijah na soci-
alnih omrežjih, zato svetujemo, da nam sledite.
Se vidimo v Qcentru Ptuj  
v Puhovi.
Število prodanih vinjet za leti 2019 
in 2020, do 31. oktobra
Vinjeta 2019 Primerjava 2020
Letna 943.343 –3 % → 917.296
Polletna 17.007 –11 % → 15.207
Mesečna 1.541.838 –43 % → 872.676
Tedenska 4.730.474 –43 % → 2.681.358
Skupaj 7.232.662 –38 % → 4.486.537
Vir: DARS
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 7
cestninskih milijonov 195 milijonov 
evrov od prodaje vinjet, preostalo 
so prihodki od cestnin za tovorni 
promet in predor Karavanke, za 
katerega sicer na letni ravni po-
berejo za okoli 15 milijonov evrov 
cestninske dajatve.
Manj prometa izkoristili 
za vzdrževalna dela
Čeprav je letos rast prihodkov 
ohromljena, so se v Darsu usme-
rili v investicijska vlaganja oziro-
ma temeljitejša vzdrževalna dela. 
»Spomladi smo v prvem valu epi-
demije od marca do maja izvedli 
več vzdrževalnih del. Poudarek je 
bil na odsekih, ki so sicer prome-
tno najbolj izpostavljeni (odsek 
A1 Razdrto–Slovenske Konjice, lju-
bljanske vpadnice in obroč), kjer je 
zaradi gostote prometa postavitev 
prometnih zapor in izvedba del si-
cer zelo otežena. Vzdrževalna dela 
so se nadaljevala tudi poleti in je-
seni, v času novega vala epidemije. 
Planirana vzdrževalna dela za leto 
2020 so bila izvedena predčasno in 
v večjem obsegu. V letu 2020 bodo 
tako na področju vzdrževanja vo-
ziščnih površin izvedena dela v ob-
segu preko 45.000 m2 krpanj in sa-
nacij asfaltnih površin ter 350.000 
m2 investicijskih vzdrževalnih del 
na voziščnih konstrukcijah. Poleg 
zgoraj opisanih asfalterskih del so 
se izvajala tudi ostala dela v pove-
zavi z vzdrževanjem voziščnih kon-
strukcij, kot so zalivanje reg, obno-
va žlebičenj, hrapavljenje vozišč, 
sanacije vozišč v predorih, sanacije 
vozišč po požarih. Na področju 
vzdrževanja avtocestnih objektov 
in naprav so se intenzivno izvajala 
vzdrževalna dela na področju sa-
nacij dilatacij in ležišč objektov, sa-
nacije betonskih površin objektov, 
sanacije naprav za odvodnjavanje 
ter druga vzdrževalna dela na ce-
stni opremi.«
Nalepka se naslednje 
leto poslavlja
In kako dolgo bo še v veljavi 
trenutni cestninski in vinjetni sis-
tem z nalepkami? »Za cestninski 
sistem je pristojna država in ne 
družba Dars. Vinjete ostajajo v 
veljavi, dokler država ne spreme-
ni obstoječega sistema. Za zdaj je 
predvideno edino to, da obstoječo 
nalepko s 1. decembrom nadome-
petek  11. decembra 2020   7V središču
Koristila bi tudi voda iz potoka
Marko Mernik in Jože Brumen sta poudarila, da bi k 
zagotavljanju večje stopnje požarne varnosti na slovenjegoriškem 
območju nedvomno pripomogli očiščeni meteorni jarki in vodna 
zajetja, iz katerih bi lahko vodo v primeru požara črpali z 
motornimi brizgalnimi – kot je to bilo nekoč. S takšno tehniko so 
si sicer pomagali tudi na nedavnem požaru v Žamencih, koristili 
so zasebno zajetje, ki ga imajo Kovačecevi za potrebe vrtnarije. 
»Jarki so vsi zamuljeni. To se ni čistilo že najmanj 15 let. Če bi bili 
očiščeni, bi se voda stekala v zajetje (bazen), iz katerega bi jo lahko 
črpali v primeru gašenja. Nekoč so tako reševali. Kjer so bili jarki 
in potoki, se je na vsak kilometer ali dva naredilo zajetje.«
Foto: MZ
njšala za polovico
sa, Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji. DARS je lani v obdobju 
ihodkov, letos 326. Največji upad beležijo pri prodaji kratkoročnih 
Foto: Sta/M24
stninjenje. Cene e-vinjet bodo po trenutnih napo-
Večina kršiteljev plača 
polovičko
Cestninski nadzorniki Darsa na lenti ravni v povprečju izdajo 
50.000 glob zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjet. Denar 
iz naslova izdanih glob ne gre v blagajno DARS, temveč v državni 
proračun. Za vožnjo brez vinjete po cestninski cesti je predpisana 
globa 300 evrov. Po podatkih Darsa se večina kršiteljev (kar 98 
odstotkov) odloči plačati polovičko, torej 150 evrov. Bistveno višja 
je globa v primeru, če se poskuša vinjeto z različnimi manevri 
na vetrobransko steklo pritrditi tako, da jo je moč odlepiti in 
namestiti na drugo vozilo. »Če vinjete ne namestimo na vozilo 
z njenim prvotnim lepilom ali če z nedovoljenim posegom 
spremenimo oziroma zmanjšamo učinkovitost lepila, globa znaša 
500 evrov,« so poudarili na Darsu. Glede ponaredkov vinjet pa so 
povedali, so zelo redki in jih v minulih petih letih niso odkrili v 
obtoku. Nazadnje so jih zaznali leta 2014.
Foto: DARS
žarne varnosti
eče
a omrežja na ptujskem vodovodnem sistemu. Hidrantov na 
tudi gasilci mnenja, da je celovita prenova vodooskrbnega 
lj vode in pritiska. Potem je tudi hidrant nesmiseln,« sta 
Jože Brumen.
Foto: ČG
za gašenje, je te na sistemu v okolici zmanjkalo.
samo v Žamencih, temveč tudi 
drugod, npr. v Slomih. Tam je naj-
bližji hidrant od središča vasi, kjer 
so lovski dom, mizarska delavnica 
in nekaj večjih kmetij, oddaljen 900 
metrov. Naselje Strmec pri Polen-
šaku je v dveh delih. En del vasi, to 
je okoli 20 hiš, hidranta nima. Mi-
nula leta se vzdrževanju hidrantne-
ga omrežja ni namenjalo posebne 
pozornosti. Vedno je tako, da se 
o tem začnemo resneje pogovar-
jati šele po tem, ko se nekaj zgo-
di. Saj tudi pri požaru v Polencih 
hidrant ni deloval. Želimo, da se 
večja skrb nameni preventivi in se 
pomanjkljivosti odpravljajo sproti. 
Gasilci vsako leto oktobra pišemo 
poročila, jih posredujemo na obči-
no, ta pa Komunalnemu podjetju 
(KP) Ptuj. Drži, da urejanje hidran-
tnega omrežja zahteva fi nančna 
sredstva. A v primerjavi s škodo, ki 
jo lahko povzroči požar, so stroški 
neprimerljivi.«
Mernik se sprašuje, ali bi vodo-
vodno omrežje, v stanju, kot je, 
obremenitev z več hidranti sploh 
vzdržalo. »Menimo, da je prenova 
vodovodnega sistema, s tem pa 
tudi modernizacija hidrantnega 
omrežja in zanesljivosti dotoka 
ter pritiska vode nujna. Ko bodo 
lokalne skupnosti pripravljale pro-
jekt, bi bilo smiselno vključiti še 
gasilce.«
Če ni tlaka, je hidrant 
neuporaben
Predsednik PGD Polenšak Jože 
Brumen je dejal, da je na njihovem 
požarnem okolišu stanje glede hi-
dratov za odtenek ugodnejše kot 
v Žamencih. Imajo 37 hidrantov, 
dva dotrajana na Polenšaku in v 
Lasigovcih so nedavno zamenjali 
z novima, dva sta še vedno v kri-
tičnem stanju. »Pokrivamo veliko 
požarno območje, od Hlaponcev, 
V štirih letih zamenjali
120 hidrantov
O (ne)delujočem hidrantnem omrežju so kar veliko govori-
li na sejah kolegijev županov občin Spodnjega Podravja pred 
štirimi oziroma petimi leti. Na KP Ptuj pravijo, da se je situaci-
ja od takrat do danes malenkost popravila. Zamenjali so okoli 
120 nedelujočih hidrantov. Največ v občinah Markovci (48), 
Majšperk (37), Ptuj (33), Cirkulane (28), Videm (13), Kidričevo 
(11) in Dornava (10). »Po vsakoletnem pregledu hidrantnega 
omrežja pošljemo na občine seznam nedelujočih hidrantov, 
ki bi jih bilo treba zamenjati. Ocenjujemo, da je nekje 20 % 
hidrantov v našem upravljanju nedelujočih, večji delež jih 
je predvsem v občinah Ptuj, Destrnik, Juršinci, Gorišnica in 
Trnovska vas. Nalog za zamenjavo hidranta mora koncesio-
narju izdati občina, ki je lastnica vodovodnega sistema.«
čez Bratislavce, Polence, Polenšak, 
Lasigovce in velik del Prerada. Na 
občino in KP Ptuj bomo naslovili 
apel, da se dva najbolj dotrajana 
hidranta zamenjata, oba sta v Bra-
tislavcih. Vsi skupaj smo odgovorni 
za požarno varnost: gasilci, občina, 
župan, komunala. Zato apeliram 
na vodstvo občine in koncesionar-
ja, da se omrežje temeljito pregle-
da in smo gasilci pri tem navzoči. 
Ni dovolj, da voda iz hidranta pri-
teče. V primeru intervencije pot-
rebujemo zadosten tlak,« je jasen 
Brumen.
Direktor KP Ptuj Janko Širec je 
povedal, da je po njihovih eviden-
cah na območju občine Dornava 
nedelujočih okoli 8 % hidrantov.
Prodaja vinjet v
minulih petih letih
Leto Prodaja 
(št. kosov 
v mio)
Prihodki 
od prodaje 
(mio €)
2019 7,5 195
2018 7,3 188
2017 7 180
2016 6,6 170
2015 6,2 162
Vir: DARS
Prodaja vinjet v kosih je prikaza-
na za posamezno letnico vinjete, 
ki jo prodajajo 14 mesecev: od 
začetka decembra minulega do 
konca januarja naslednjega leta. 
Prihodki od prodaje pa veljajo za 
koledarsko leto. 
Foto: DARS
DARS je začel prodajati vinjete za leto 2021, ki so svetlo modre barve. Vse 
kaže, da bo vinjeta 2021 v obliki nalepke zadnja. DARS napoveduje, da 
bodo 1. decembra prihodnje leto začeli prodajati vinjete v elektronski obliki.
sti vinjeta v elektronski obliki. Gle-
de uvedbe elektronske vinjete za 
vozila z največjo dovoljeno maso 
do 3.500 kg pojasnjujemo, da se 
ta po vsebini ne bo bistveno raz-
likovala od zdajšnje vinjete v obliki 
nalepke in ne gre za cestninjenje 
po prevoženi razdalji. Vinjeta v fi -
zični obliki ne bo več v veljavi, pač 
pa bo vinjeta v elektronski obliki, 
kar pomeni, da bo registrska šte-
vilka vozila, za katero bo plačana 
cestnina (kupljena vinjeta), vnese-
na v centralni sistem. Trenutno je v 
teku javno naročilo za izvajalca del 
vzpostavitve in delovanja sistema 
e-vinjete.«
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 8
petek  11. decembra 20208 Kmetijstvo in podeželje
Iz članka v Delu 23. 9. 
2020 »Blato čistilnih naprav 
v sežig ali predelavo« zvemo, 
da je ministrstvo določilo 
dve možnosti reševanja težav 
z odpadnim blatom: sežig 
in predelavo v gradbene 
proizvode. Iz članka še zvemo, 
da bodo sofi nancirali sežig 
blata, ne bodo pa sofi nancirali 
predelave blata v gradbene 
proizvode za sanacijo 
rudnikov, degradiranih 
površin in gradnjo nasipov. 
Na ministrstvu so tako določili 
le eno možnost – sežig, saj bi ga 
sofi nancirali. Po informacijah 
državne sekretarke okoljskega 
ministrstva bi sklad za okrevanje 
po epidemiji koronavirusa 
morda že lahko sofi nanciral 
projekte sežiganja. Je sežiganje 
res pot okrevanja?
Zakaj bi sežigali (potem pa 
problemi izpustov v ozračje), 
če imamo rudniške površine, 
ki bi jih lahko sanirali z 
gradbenimi proizvodi za 
sanacijo rudnikov?
Pri nas smo še kar na nivoju 
daljnih časov požigalništva. 
Če sežgemo, kar nas moti v 
vidni obliki, in spremenimo 
v nevidno, še nismo rešili 
problema. Naš planet je 
mnogo snovi pospravil v svojo 
notranjost, kjer nas te snovi ne 
ogrožajo, človek pa bi najraje 
vse sežgal. S sežiganjem se v 
ozračje sproščajo emisije, nato 
pa pristajajo v naših telesih. S 
sežiganjem nastajajo tudi še 
večji problemi. Odpadno blato 
vsebuje onesnaževala, kot so 
težke kovine (kadmij, svinec, 
živo srebro …), mikroplastika 
in mnoga druga onesnaževala 
(tudi mnoga novodobna – še 
premalo raziskana), za katera se 
lahko bojimo, da bodo po sežigu 
pristala v naših telesih.
Država bi morala ravnati 
umno, a ravnanja pogosto 
prepušča občinam. Čiščenje 
odpadnih voda je občinska javna 
služba. Sežig odpadnega blata je 
po besedah državne sekretarke 
v navedenem članku Dela faza 
čiščenja odpadne vode, tako 
sežig blata pristane v občinski 
javni službi. Država kot umen 
gospodar, ki celovito rešuje 
probleme, bi morala usmerjati 
v predelavo blata za sanacijo 
rudnikov in degradiranih 
površin, namesto da to prepušča 
občinam, ki bodo pač izkoristile 
možnosti sofi nanciranja sežiga 
in pognale v ozračje, kar ne bi 
bilo treba.
V Puconcih so 2014 dobili 
dovoljenje za predelavo blata. 
Iz članka v Delu 18. 4. 2020 
»V Puconcih blato preprosto 
predelajo« lahko iz navedb 
strokovnjakinje z zavoda za 
gradbeništvo povzamemo: 
blato se zmeša s pepelom pri 
optimalni vlagi (pri optimalni 
vlagi se material lahko najbolj 
zgosti); material na lokaciji 
vgrajujejo po plasteh, vsako 
plast zgostijo z valjarjem do 
predpisane gostote; tak način 
priprave kompozita omogoči, 
da v njem potečejo kemijske in 
fi zikalne reakcije, ki potencialno 
škodljive topne komponente 
spremenijo v netopne ali jih 
fi zično zaklenejo v material; s 
časom poteče v kompozitu tudi 
proces karbonatizacije (podoben 
procesu karbonatizacije v 
naravnem okolju, ko se organski 
ostanki z mineralizacijo 
spreminjajo v lehnjak ali sigo).
Ista strokovnjakinja v članku 
z dne 18. 4. 2020 tudi pravi, 
da je blato pred sežigom treba 
osušiti, kar pa je energetsko 
zahteven postopek. Pri predelavi 
ni potrebno energetsko 
potratno sušenje, v primeru 
bolj mokrega blata dodajo 
več pepela. Strokovnjakinja še 
pravi, da je za predelano blato 
dovolj prostora (degradirana 
območja, rudarski prostori, 
potrebni sanacije, potreba po 
več milijonih kubičnih metrov 
materiala na geotehnični 
pregradi med Velenjskim in 
Šoštanjskim jezerom, kjer se 
zaradi rudarske dejavnosti 
pregrada stalno pogreza in 
predstavlja konstanten urgenten 
ponor materialov).
V ograjenem tovarniškem 
kompleksu v Kidričevem, 
daleč od oči javnosti, bi 
dobili še sežigalnico nevarnih 
odpadkov. Tu deluje podjetje 
Saubermacher, avstrijskega 
porekla, ki se ukvarja z 
nevarnimi odpadki. Iz primera 
cementarne v Anhovem, katere 
lastnik je sedaj iz tujine, bi se že 
morali naučiti, da trpi lokalno 
prebivalstvo, odpadke pa tja 
v veliki meri vozijo na sežig iz 
tujine. Res želimo biti nerazviti 
tretji svet, kjer se bogatejši 
znebijo nevarnega odpada?
Štajerski tednik pove, da 
na ministrstvu pravijo, da še 
ni nič odločeno, obenem pa 
članek pravi, da je glede na 
podane vloge za okoljevarstvena 
dovoljenja vprašanje, ali je res 
tako. Bomo res dežela sežigalnic? 
Primer iz Puconcev in navedbe 
strokovnjakinje kažejo, da ni 
treba sežigati. Predelovalnice 
bi lahko postavili hitreje in 
ceneje kot sežigalnice. Država 
se mora izkazati! Zaveze k 
recikliranju in vzpostavitvi 
krožnega gospodarstva nas 
morajo iz sežiganja usmeriti na 
pot recikliranja, ko se odpadek 
predela v nov material za 
različne namene uporabe, kar pa 
je v hierarhiji ravnanja z odpadki 
pred sežigom in odlaganjem.
Pisma bralcev
Ni nam treba živeti v deželi sežigalnic!
V Štajerskem tedniku 27. 11. 2020 piše, da bi na Ptuju lahko bila sežigalnica odpadnega blata, v Kidričevem pa nevarnih odpadkov.
Včasih bi te bolezni poimenovali 
z eno besedo – kuga, kar afriška 
prašičja kuga (APK) gotovo tudi 
je. Sicer ni nevarna za ljudi, je pa 
skoraj vedno usodna za prašiče, 
saj proti bolezni ni ne cepiva ne 
zdravila. Kot je znano, jo večinoma 
prenašajo divji prašiči. Če se bole-
zen prenese na domače prašiče, to 
lahko pomeni veliko gospodarsko 
škodo. 
Nevarnost grozi z 
vzhoda
Bolezen že leta grozi z vzhoda 
Evrope, kjer je tudi populacija div-
jih prašičev največja. Pravo paniko 
pa je v Nemčiji septembra povzro-
čila novica, da so truplo okužene 
samice divjega prašiča našli tudi 
pri njih, in sicer nekaj kilometrov 
od meje s Poljsko v zvezni deželi 
Brandenburg. To je bil prvi odkriti 
primer APK v Nemčiji pri divjem 
prašiču, zaradi katerega so v ve-
ljavo nemudoma stopili nekateri 
začasni zaščitni ukrepi. Nemčija je 
že od prvih pojavov APK na zaho-
du Poljske vzdolž meje povečala 
nadzor ter začela graditi ograjo, 
ki bi preprečevala prehode divjih 
prašičev iz Poljske v Nemčijo, prav 
tako so na tem območju intenzivi-
rali odstrel divjih prašičev. Kitajska 
je preventivno takoj prepovedala 
uvoz svinjine iz Nemčije. Bolezen 
se namreč lahko prenaša tudi pre-
ko človeka, ki virus svoji živali pre-
nese z uvoženimi mesnimi izdelki. 
Že pred tem, v začetku julija, pa 
so v Srbiji odkrili tri nove izbruhe 
APK pri domačih prašičih, in sicer 
v treh dvoriščnih rejah prašičev v 
okrožju Pirotski, na meji z Bolgari-
jo, kjer je bilo skupno ugotovljenih 
12 okuženih prašičev. Država je o 
tem nemudoma obvestila Evrop-
sko komisijo in uvedla ukrepe za 
nadzor in izkoreninjenje bolezni 
v skladu z nacionalno in EU-zako-
nodajo, v javnosti pa zadevo bolj 
ali manj pometla pod preprogo. 
Primere okuženih domačih praši-
čev so v Srbiji prvič odkrili že lani 
poleti, ob bolgarski meji pa so le-
tos našli tudi trupla okuženih divjih 
prašičev. 
Največ okuženih divjih 
prašičev na Poljskem in 
Madžarskem
Ker afriška prašičja kuga pred-
stavlja veliko nevarnost za doma-
čo prašičerejo, je Evropska unija 
Slovenija, Haloze  Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih
Nujno je treba preprečiti prenos na domačega 
Novice o izbruhih najrazličnejših epidemij, ki v zadnjem času ogrožajo tako človeka kot živali, govorimo seveda o novem koronavirusu, 
kot grozljivka ali, če ste malce vraževerni, kot kazen za kakšne pretekle grehe, pa vendar v resnici niso nič tako novega, le nakopičile 
Letos so v EU in sosednjih državah odkrili prek 1.100 okuženih domačih prašičev. 
Afriška prašičja kuga 
je podobna klasični kugi
Klinični znaki niso specifični, vendar pa lahko na podlagi 
neobičajno visoke stopnje pogina med prašiči vseh katego-
rij posumimo na kugo. Bolezen je podobna klasični prašičji 
kugi. Opazni znaki pri bolni živali so nenaden pogin, brez 
očitnih znakov, povišana telesna temperatura, rdečina po 
koži, zmanjšan apetit, apatičnost, cianoza, motnje v koordi-
naciji, bruhanje, driska in izcedek iz oči. 
Virus preživi 11 dni v blatu, en mesec v umazanih pra-
šičjih boksih, 70 dni v krvi na lesenih deskah, 15 tednov v 
ohlajenem mesu, 300 dni v zorjenih pršutih, 15 let v zamr-
znjenih trupih.
Foto: Arhiv M24
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020    COLOR CMYK stran 9
aktivirala skupni sistem za poroča-
nje in obveščanje o boleznih živali. 
Tam se zbirajo tudi vse prijave o po-
javih oziroma izbruhih APK in prip-
ravljajo tedenski pregledi situacije. 
Evropska agencija za varnost hra-
ne (EFSA) je tudi začela kampanjo 
Stop ASF in objavila spletno stran 
Ustavite afriško prašičjo kugo, ki je 
na voljo tudi v slovenščini. 
In kaj pravijo številke? Da so letos 
v EU in sosednjih tretjih državah 
odkrili 9.562 okuženih primerov 
pri divjih prašičih in 1.099 pri doma-
čih. Daleč največ okužb pri divjih 
prašičih tradicionalno beležijo na 
Poljskem in Madžarskem, skupaj 
več kot 4.000, kar nekaj primerov 
pa imata tudi Romunija in Bolgari-
ja. Po zadnjih znanih podatkih so 
med 14. in 20. novembrom odkrili 
65 z APK okuženih divjih prašičev 
na Poljskem, 38 na Madžarskem, 
26 v Nemčiji, po 13 v Romuniji in na 
Slovaškem, štiri v Latviji, tri v Italiji 
ter po enega v Estoniji in Litvi. 
Največ okuženih 
domačih prašičev v 
Romuniji
Največ domačih prašičev je letos 
poginilo v Romuniji, ki z 917 prime-
ri zaseda absolutno prvo mesto na 
lestvici, čeprav se je število okuže-
nih domačih prašičev občutno zni-
žalo v primerjavi z lanskim letom, 
ko so jih zabeležili kar 1.728. S 103 
primeri Romuniji sledi Poljska, oku-
žene domače prašiče pa so letos 
odkrili še v Ukrajini in Bolgariji (po 
19), na Slovaškem (17), v Srbiji (15), 
po tri v Litvi in Latviji, dva v Molda-
viji in enega v Grčiji. V minulem ted-
nu pa so o APK pri 23 domačih pra-
šičih poročali samo iz Romunije.  
Preventivni slovenski 
zakon
Res je, da se APK večinoma po-
javlja v vzhodni Evropi, pa vendar 
primere odkrivajo tudi v državah 
iz naše neposredne soseščine, to-
rej obstaja velika nevarnost, da bo 
Slovenija izgubila status države, ki 
je prosta APK. 
Zato je vlada pred dnevi pripra-
vila predlog Zakona o nujnih ukre-
pih zaradi APK pri divjih prašičih, ki 
naj bi ga v parlamentu obravnavali 
po nujnem postopku. »S spreje-
mom nujnih ukrepov za prepreče-
vanje vnosa bolezni v populacijo 
divjih prašičev, ukrepov za zgo-
dnje odkrivanje bolezni, določitvi-
jo ukrepov na območjih visokega 
tveganja ob državni meji in hitrim 
odzivom vseh deležnikov ob poja-
vu bolezni bomo lahko zmanjšali 
posledice, ki jih ima APK pri divjih 
prašičih na kmetijstvo, gospodar-
stvo in turizem. S preprečevanjem 
prisotnosti bolezni v populaciji div-
jih prašičev ter izvajanjem strogih 
ukrepov po morebitni potrditvi 
APK pri divjih prašičih lahko bistve-
no zmanjšamo tveganje za vnos 
v reje domačih prašičev,« so po-
jasnili na kmetijskem ministrstvu. 
Zakon ureja vrsto preventivnih 
ukrepov in ukrepov po potrditvi 
bolezni, določa izvajalce ukrepov, 
določa pristojne organe in fi nan-
ciranje posameznih ukrepov pre-
ko izplačila fi nančnih spodbud in 
nadomestil, povračila stroškov, 
plačila odškodnin in nadomestil za 
škodo, povzročeno z odrejenimi 
ukrepi. 
Haloški lovci na preži
Število divjih prašičev narašča 
po vsej Evropi, podobno je tudi v 
Sloveniji. V Podravju jih je največ 
v haloških gozdovih oziroma v lo-
viščih, ki jih upravljajo lovci lovskih 
družin Majšperka, Žetal, Leskovca 
in Podlehnika. »Zaenkrat na srečo 
okužb v populaciji 'naših' divjih 
prašičev še nismo odkrili, smo pa 
seveda na to zelo pozorni. Naši čla-
ni imajo natančna navodila, kako 
ravnati v primeru sumljivega pogi-
na ali drugih sprememb na živali. 
Vsak sum, da se je pojavila APK, 
moramo nemudoma sporočiti naj-
petek  11. decembra 2020   9Kmetijstvo in podeželje
Podravje  Za slovenske čebelarje zgodovinska poteza zdravstvenega ministrstva
Vse bližje legalizaciji apiterapije
Pozitivno mnenje ministrstva za zdravje na poklicni standard in katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti apiterapevt je po mnenju Čebelarske 
zveze Slovenije (ČZS) ključno pred odobritvijo nacionalne poklicne kvalifi kacije apiterapevt.
Povedano enostavno: ko bo tudi 
uradno potrjeno, da se je v Slove-
niji mogoče izšolati za poklic api-
terapevta, bo to pomenilo tudi le-
galizacijo apiterapije. »Zanjo se na 
Čebelarski zvezi Slovenije potegu-
jemo že leta, še posebej intenzivno 
pa zadnjih šest let,« je zadovoljen 
predsednik zveze Boštjan Noč, ki 
največ zaslug za ta korak pripisuje 
Zvezi čebelarskih društev Maribor 
oziroma ekipi Vlada Pušnika in 
Karla Vogrinčiča pa tudi komisiji 
za apiterapijo pri ČZS, predvsem 
njeni sodelavki dr. Andreji Kandolf. 
»Pričakujemo, da bo katalog stan-
dardov za apiterapevta sprejet še 
letos ali kmalu v začetku prihod-
njega leta.«
Kaj je pravzaprav apiterapija? Gre 
za terapijo, ki s pomočjo čebeljih pi-
kov in pridelkov, kot so med, cvetni 
prah, matični mleček, propolis in 
čebelji vosek, krepi imunski sistem 
in ohranja zdravje, izjemne rezul-
tate med drugim pokaže pri rev-
matoloških obolenjih. Z njo so se 
ukvarjali že stari Egipčani, za pionir-
ja sodobne apiterapije pa velja dr. 
Filip Terč, ki je v Mariboru deloval 
na prelomu 20. stoletja. Veterinar 
in čebelar Robert Bali iz Čebelar-
stva Pislak Bali v Apačah pravi, da 
je apiterapija danes v Rusiji, Avstriji, 
Nemčiji in večini vzhodnoevropskih 
držav priznana kot komplementar-
na metoda zdravljenja, v Sloveniji 
pa na tem področju zaostajamo za 
njimi, čeprav si slovenski čebelarji, 
kot rečeno, za njeno legalizacijo 
prizadevajo že več let. A kot kaže, 
se slednjič le premika na bolje.
Da Slovenci veljamo za čebe-
larski narod, je znana stvar, našo 
vlogo, ki jo od nekdaj igramo v 
svetu čebelarstva, pa dokazujeta 
kar dva pomembna datuma, ki sta 
povezana s Slovenci in čebelami. 
To sta 30. marec, rojstni dan Filipa 
Terča, ki je razglašen za svetovni 
dan apiterapije, in 20. maj, ki je na 
slovensko pobudo postal svetovni 
dan čebel.
Čeprav apiterapija pri nas še ni 
uvrščena med priznane poklice, 
pa Čebelarska zveza društev Ma-
ribor že vrsto let organizira uspo-
sabljanje za apiterapevta; zaradi 
trenutne situacije teoretični del 
predavanj letos poteka izključno 
na daljavo, delavnice pa naj bi sle-
dile spomladi prihodnje leto ozi-
roma takoj, ko bodo razmere to 
dopuščale.
Foto: osebni arhiv
Čebelar in apiterapevt Karl Vogrinčič iz Močne pri Lenartu je med najzaslužnejšimi za skorajšnjo legalizacijo 
apiterapije.
Zlati lenarški grb 
prvemu med apiterapevti
Čebelar Karl Vogrinčič iz Močne pri Lenartu velja za enega najbolj 
aktivnih članov Zveze čebelarskih društev Maribor, ki je obenem tudi 
predsednik sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča. Za apiterapevta 
se je izšolal v Beogradu in v Bonnu ter bil kasneje pobudnik in 
soorganizator Šole za apiterapijo v Mariboru, ki je edina v Sloveniji. 
Ves čas dela tudi na raziskovalnem področju v apiterapiji. Letos 
je bil imenovan za člana kolegija predsednika pri ČZS, zadolžen za 
apiterapijo in apiturizem. Zaradi izjemnega prispevka slovenskemu 
čebelarstvu in apiterapiji mu je Občina Lenart ob letošnjem 
občinskem prazniku podelila zlati lenarški grb.
Foto: Shutterstock/M24
prašiča
ptičji gripi in afriški prašičji kugi, se berejo že 
so se in več pozornosti jim posvečamo.
Foto: SD
Divji prašič prisoten 
po vsej Sloveniji
Kot navajajo pri Lovski zvezi Slovenije, je za zgodovino divjega 
prašiča na Slovenskem ključnega pomena odredba cesarice 
Marije Terezije iz leta 1770, s katero je ukazala povsem zatreti 
divje prašiče v prosti naravi. Po tem obdobju so bili namreč v 
naših krajih skoraj iztrebljeni. Leta 1912 se je divji prašič znova 
pojavil na Gorjancih, odtlej jih je bilo vse več v Beli krajini, v 
okolici Novega mesta in na Mali gori, od tam pa so se razširili na 
Snežnik, Kočevsko, v Zasavje, okolico Celja, Haloze in na Boč. Leta 
1926 so se pojavili tudi na Pohorju in leto pozneje na Kozjaku. 
Po drugi svetovni vojni so se divji prašiči naselili še na Krasu in 
Tolminskem, v začetku petdesetih let pa tudi v Julijskih Alpah, v 
petdesetih letih prejšnjega stoletja pa so postajali vse pogostejši 
in rednejši tudi v vzhodni Sloveniji, razen Prekmurja. Tja so se 
razširili iz Madžarske, potem ko je bila odstranjena ograja na 
meji med državama. Danes je divji prašič stalno ali zgolj občasno 
prisoten na celotnem ozemlju Slovenije.
Foto: ČG
Foto: Arhiv M24
Največ divjih prašičev je v haloških 
gozdovih, zato so haloški lovci še 
posebej pozorni.
bližji veterinarski organizaciji, ki bo 
nadalje ukrepala. Lovci smo seve-
da prvi v vrsti, ki teren in vedenje 
živali poznamo ter hitro prepozna-
mo, če kaj ni, kot bi moralo biti. Kaj 
več niti ne moremo narediti, tudi 
se v naprej ne moremo pripraviti 
na morebitne okužbe, lahko smo 
pri opazovanju samo še pozornej-
ši, da v primeru pojava APK ostane 
pri osamljenem primeru,« pravi 
Franc Bigec, starešina Lovske dru-
žine Podlehnik.
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 10
petek  11. decembra 2020Ljudje in dogodki10
Gasilcem 2.000 
evrov božičnice
S posebno božičnico pa 
bodo letos nagradili gasilce. 
»Prostovoljna gasilska društva 
Leskovec, Videm, Tržec in 
Sela bodo prejela vsako po 
2.000 evrov. Gasilci so v času 
pandemije dali pomemben 
prispevek pri zagotavljanju 
pomoči našim občanom. 
Večinsko jedro občinskega štaba 
Civilne zaščite občine Videm 
sestavljajo prav operativci 
gasilskih društev in zveze,« je 
poudaril župan Marinič in še 
dodal, da so tudi letos vsa tri 
večja krajevna središča (Videm, 
Leskovec in Sela) zasijala v soju 
prazničnih luči, pa tudi po vseh 
ostalih naseljih videmske občine, 
od ravninskega do gričevnatega 
dela, že svetijo praznične lučke. 
»Letošnji veseli december bo 
nedvomno drugačen kot vsi 
dosedanji. A decembrski prazniki 
imajo zgodovinsko bogastvo, 
ki ga moramo spoštovati in 
tudi praznovati,« je prepričan 
videmski župan.
Foto: Črtomir Goznik
Juršinci  100 let Marije Raušl iz Gabrnika 
»Smrdim po česnu, 
pa smrt ne upa k meni«
5. decembra, na Miklavžev predvečer, je svoj stoti rojstni 
dan praznovala Marija Raušl, Juršinčani pa so se po več kot 
treh desetletjih znova pridružili občinam s stoletniki.   
Čeprav gospe Mariji, ki je 
vdova po možu Francu vse od 
leta 1978, že precej nagajajo 
noge in sluh, to nikakor ne 
ustavi njenega vedrega duha. 
Ko smo jo obiskali skupaj z 
županom Alojzom Kaučičem, 
podžupanom Alojzom Hergo in 
predsednico OO RK Ireno Tuš, 
nas je sprejela prešerne volje 
in s pesmijo na ustih. »Včasih 
je lušno blo, zdaj pa ni več tako 
…,« si je pela, a bolj za šalo kot 
zares, saj, kot pravi, ji tudi zdaj 
ni hudega.
V življenju je najraje okopavala na njivi, poleg obveznih gospodinj-
skih del pa je morala poskrbeti še za tri otroke, dve hčerki in sina. Na 
njivo seveda že dolgo ne more več, zdaj si čas krajša z romani in časo-
pisi, ki jih pri stotih letih bere brez očal. Včasih je veliko gledala televi-
zijo, se zanimala tudi za politiko in se zraven jezila, zdaj pa je obupala 
in čez televizijo naredila križ. In kakšen je njen recept za tako dolgo 
življenje? »Treba je delati in moliti. Moj obvezni večerni obred je žlica 
medu, od nekdaj pa sem pojedla tudi veliko česna in čebule. Očitno 
potem tako smrdim, da še smrt ne upa k meni,« odgovarja hudomuš-
na gospa, hčer Marijo, ki skrbi zanjo, pa zadnje čase v svojem slogu 
šaljivo zbada: »Tudi ti se staraš, zato me po malem že začenja skrbeti, 
kdo bo skrbel zame, ko boš ti umrla.«  
Foto: SD
Sto let stara Marija Raušl s hčerkama 
Olgo in Marijo ter vnukinjo Andrejo.
Po lanskoletni uspešni oživitvi 
decembrskega prazničnega doga-
janja v Cuker jami je letos občini 
Videm in soorganizatorjem načrte 
prekrižala epidemija. Župan Bran-
ko Marinič obljublja, da bodo ob-
darovanje otrok kljub temu izvedli. 
Da bo Božiček pripravil dovolj daril, 
se mu morajo otroci oglasiti s pis-
mom. V upravi občine so se odlo-
čili, da bodo Božičku pomagali pri 
delu, saj je v teh decembrskih dneh 
zelo zaseden. Zato staršem otrok 
od prvega do sedmega leta sta-
rosti sporočajo, naj otroci Božičku 
do petka, 18. decembra, napišejo 
pisma. »Božiček nam je prišepnil, 
da ste otroci v občini Videm letos 
še posebej pridni in vas želi obiska-
ti. Zelo rad bi prišel med vas, da bi 
se skupaj poveselili v teh čarobnih 
prazničnih dneh. Letos to žal ne bo 
mogoče, zato se je odločil, da bo 
vsakega posebej obiskal na domu 
in presenetil z darilom. Želi pa si, 
da ga pred obiskom razveselite 
s svojim pismom, v katerem mu 
sporočite, kakšna dobra dela ste 
postorili med letom. Vesel bo tudi 
vaših risbic. V pismu pripišite svoj 
naslov, da vas bo Božiček lažje na-
šel,« otrokom in staršem sporoča 
videmski župan, ki bo prav tako 
pomagal Božičku, da bodo vsa da-
rila prispela na prave naslove. 
Pisma Božičku sprejemajo po 
pošti na naslov Občina Videm, 
Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm 
pri Ptuju ali na elektronski naslov 
info@videm.si. Nedvomno bo na 
oba naslova prispelo veliko pisem. 
Župan pravi, da bodo njihovi Božič-
kovi palčki darila za otroke pripra-
vili v posebnih škatlah, predvido-
ma jih bodo razdelili 400. Vsebine 
daril bodo različne, odvisno od sta-
rosti otrok, povprečna vrednost 
posameznega bo okoli 12 evrov.
Župan tudi ni pozabil na najsta-
rejše občane, zlasti tiste, ki so stari 
90 ali pa še kakšno leto več. Teh 
starostnikov je v videmski občini 
med 20 in 30, prvi mož občine jih 
bo osebno obiskal in obdaril s sim-
boličnimi darilci. 
Foto: Črtomir Goznik
Videmski Božiček bo letos otroke obdaroval na njihovih domovih. Da bo škatla z darilom prispela na pravi naslov, 
je treba Božičku do 18. decembra napisati pismo.
Videm  Praznični december z dobimi možmi
Obdarovanje otrok, najstarejših 
občanov in gasilcev
Videmčani so lansko leto obudili praznično dogajanje v tako imenovani Cuker jami. Veselih druženj, 
čarobnosti in prazničnega vzdušja ni manjkalo, otroke sta obiskala ter obdarila dobra decembrska 
moža, Božiček in dedek Mraz. Priredili so animacije, ustvarjalne delavnice, lutkovne predstave, pra-
vljični večer in še in še.
Nekaj manj kot 280.000 vred-
no investicijo bosta krila Občina 
Destrnik in društvo, župan Franc 
Pukšič pa upa, da bo nekaj denarja 
prispevala tudi država. 
Tripartitno pogodbo o nakupu 
kombiniranega vozila GVC 16/25 
sta pred dnevi Pukšič v imenu 
občine in Danijel Murko v imenu 
PGD Destrnik podpisala z Urošem 
Predikako iz mariborskega Weba, 
ki bo vozilo izdelalo. Gre za podje-
tje, ki izdeluje in opremlja gasilska 
vozila za slovenska in tuja gasilska 
društva, destrniško pa bo narejeno 
in prilagojeno posebej za potrebe 
društva.
Kot je povedal predsednik de-
strniških gasilcev Murko, bo novo 
vozilo z integrirano cisterno neko-
liko podaljšano ter z večjo kabino 
za posadko in opremo za reševa-
nje tudi v tehničnih intervencijah. 
»Takšno vozilo potrebujemo že 
dolgo časa, saj je naše staro že 
zdavnaj zastarelo in je odslužilo 
svojemu namenu. Zato nas veseli, 
da so nas na občini uslišali in se od-
ločili za nakup.«
Poziv občanom za 
e-donacijo
Zadovoljen je bil tudi župan Puk-
šič, prepričan, da morajo biti gasilci 
pri svojem poslanstvu, to je reše-
vanju življenj in premoženja, dobro 
opremljeni, da se lahko z interven-
cij vračajo živi in zdravi. Obenem 
je pozval tudi občane, da svojemu 
domačemu gasilskemu društvu 
fi nančno pomagajo, in sicer tako, 
da del svoje dohodnine namenijo 
preko e-donacije. 
Spomnimo, da so dokumenta-
cijo za nakup vozila za destrniške 
gasilce pripravili na lenarški Ra-
zvojni agenciji Slovenske gorice, 
na septembrski seji pa potrdili 
člani občinskega sveta. Večino 
sredstev, skoraj 175.000 evrov 
oziroma 63 odstotkov, bo prispe-
vala občina Destrnik, gasilci naj 
bi za svoje zastarelo vozilo dobili 
dobrih 8.000 evrov, nekaj več kot 
44.000 evrov pa naj bi primaknila 
republiška uprava za zaščito in re-
ševanje. PGD Destrnik ima prido-
bljeno kategorizacijo gasilskega 
društva III. kategorije, kar pomeni, 
da mora zagotavljati najmanj 32 
prostovoljnih operativnih gasilcev 
in ustrezno vozilo. 
S slednjim, ki ga bodo pridobili 
po fazah, bodo zadostili minimal-
nemu standardu, ki velja za pro-
stovoljno gasilsko društvo II. kate-
gorije.
Destrnik  Podpis pogodbe o nakupu novega gasilskega vozila 
Prilagojeno potrebam destrniških gasilcev
Gasilci PGD Destrnik bodo po 28 letih dobili novo gasilsko vozilo, s katerim bodo na intervencijah učinkovitejši in varnejši.
Foto: SD
Danijel Murko in Franc Pukšič med slovesnim podpisom tripartitne po-
godbe o nakupu kombiniranega vozila za destrniške gasilce.
Sveta Trojica  Praznovala je najstarejša občanka 
Katarina upihnila že 
101. svečko
Rojstni dan najstarejše občanke v Sveti Trojici bi bil v dru-
gačnih razmerah od sedanjih pri Muhičevih v Zgornjem 
Porčiču razlog za veliko slavje, a je tokrat potekal samo v 
družinskem krogu.
Katarina Rajšp se je rodila 
davnega 24. novembra 1919. 
Čeprav je praznovanje častitlji-
vega rojstnega dne potekalo v 
okrnjeni obliki, je bilo družinsko 
vzdušje prijetno, popestrile pa 
so ga tudi čestitke in šopek rož, 
ki so ga mami, tašči, babici in 
prababici Katarini poslali župan 
David Klobasa, Občinska orga-
nizacija Rdečega križa Sveta 
Trojica in Društvo upokojencev 
Sveta Trojica, ki so ji zaželeli 
predvsem zdravja.  
Foto: Občina Sveta Trojica
Katarina Rajšp je častitljivi 101. rojstni 
dan praznovala v krogu domačih. 
Štajerski tednik - 
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 11
petek  11. decembra 2020 Ljudje in dogodki   11
Prostovoljne prispevke je od tega po-
nedeljka naprej moč oddati na vidnih 
mestih trgovskih poslovalnic:  Jager 
Ptuj, Jager Pragersko, Jager Gorišnica, 
Jager Kidričevo, Jager Starše in Jager 
Majšperk; Tuš market Ptuj na Osojnikovi 
cesti, Tuš Market Haložanka Zavrč, Tuš 
market Špic Markovci in Tuš market De-
strnik; Supernova Qlandia Ptuj ter Qcen-
ter Ptuj v Puhovi.
V ponedeljek, 21. decembra, bomo 
ves dan praznično in dobrodelno raz-
položeni. V studiu bomo gostili različne 
Podravje na moji dlani  Božično darilo na vsaki dlani
Približajmo čar božiča socialno ogroženim družinam
V decembru v družbi Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, Rotary Clubom Ptuj ter Lions Clubom Ptuj znova pripravljamo 
dobrodelno akcijo, s katero bomo poskrbeli za nasmeh otrok iz socialno ogroženih družin Spodnjega Podravja. 
Foto: ČG
Ptuj  Prižgale so se praznične luči 
Sanjavo okrašeno mesto
Za razliko od lanskoletnega prižiga luči, ko se je v mestu 
trlo ljudi, letos ni bilo tako. Zaradi epidemioloških razmer 
je prižig potekal v bolj »intimnem« vzdušju. A je kljub temu 
mesto dobilo nov praznični pridih, saj je čudovito okrašeno 
in vse od minulega petka naprej vabi Ptujčane na sprehod 
po ulicah in trgih.
»Dragi otroci, božični čas je tisti, ki v vsem letu najbolj simbolizira 
nekaj novega, novo rojstvo. Spremljajo ga nova pričakovanja, pa tudi 
zavedanje in hvaležnost. Odpira naša srca in je zagotovo najbolj so-
lidaren čas v letu. To letos potrebujemo bolj kot kadarkoli. Nov za-
četek. Upanje v boljši jutri. In čeprav  bo letošnji praznični december 
malce drugačen, bo v svojem bistvu še pomembnejši. Zato naj prižig 
luči ne pomeni le prižiga luči na nebu, ampak tudi v srcu,« s temi be-
sedami je v petek zvečer (sicer redke) obiskovalce mesta nagovorila 
županja Nuška Gajšek. 
Čeprav letos niso vlagali veliko sredstev v pripravo koncepta ok-
rasitve, je mesto zelo lepo razsvetljeno. Letošnja novost je kar nekaj 
svetlečih elementov; med drugim jeleni s sanmi na ptujski tržnici in 
pred blagovnico, okrašeni stebri na Novem trgu, snežinke v Dravski 
ulici … Ker drsališča ne bo, je nekaj teh elementov kupljenih tudi s 
sponzorskim denarjem. 
Foto: ČG 
Praznični pridih je Ptuj dobil s pri-
žigom luči, 4. decembra. V normal-
nih razmerah bi zdaj že nestrpno 
čakali zabave z animatorji, praznič-
ni sejem, dobrodelne akcije na ptu-
jskih ulicah in trgih, pri katerih je so-
delovala tudi družba Radio-Tednik 
Ptuj. Pripravljali bi se na otroško 
novo leto v naši izvedbi … A letos 
bo vse potekalo drugače.
Nas pa smreke, svetlobne verige 
in okraski v mestu opominjajo, da 
je december še kako poseben me-
sec. Letošnje želje marsikoga bodo 
najbrž zelo podobne. Mnogi se si-
cer sprašujejo, ali in komu jih bomo 
sploh lahko zaupali. Na Zavodu za 
turizem Ptuj zagotavljajo, da kljub 
vsem težavam prihod dobrih mož 
ni vprašljiv.
»Za razliko od preteklih let, ko 
so decembrsko praznično vzdušje 
v mestu zaznamovali nastopi ani-
matorjev ter vrtčevskih in osnov-
nošolskih otrok, praznični sejem 
in glasbeni koncerti, bo letošnja 
Ptujska pravljica svoje občinstvo 
nagovarjala v spletni obliki.
Za zabaven in poučen program 
spletne Ptujske pravljice bodo na 
Facebook kanalu Visit Ptuj vsako 
popoldne med 18. in 31. decem-
brom 2020 ob 18. uri poskrbeli 
prepoznavni obrazi Ptujske pravlji-
ce, nagajivi ptujski škrati in ptujski 
Božiček. Mladi gledalci bodo lahko 
v okviru kratkih spletnih vsebin 
pokukali v Božičkovo delavnico, v 
družbi ptujskih škratov urili svoje 
ustvarjalne in gibalne spretnosti in 
za sladke sanje prisluhnili še pra-
vljicam ptujskih avtorjev in pravljič-
nim zgodbam o Ptuju,« pojasnjuje 
direktorica Zavoda za turizem Ptuj 
Tanja Srečkovič Bolšec. Zavedajo 
se, da spletni program nikakor ni 
primerno nadomestilo za vsa dru-
Ptuj  Ptujska pravljica 2020 nekoliko drugače
Dobri možje so že na poti,
a obisk bo le virtualen
Čeprav dogodkov, kot smo jih bili vajeni v tem prazničnem času, letos ne bo, to ne 
pomeni, da dobri možje s svojim spremstvom ne bodo obiskali Ptuja. Tokrat sicer vsi 
skupaj prihajajo nekoliko drugače. Ptujska pravljica, ki se bo začela naslednji teden, 
se namreč seli na splet.  
Foto: ČG 
Ptujska pravljica bo na ogled na Facebook kanalu Visit Ptuj. 
ženja, otroško petje, razigranost 
in veselje, ki ga v mesto vsako leto 
pripelje Ptujska pravljica. A je to v 
trenutnih časih najboljša možna al-
ternativa. 
»V časih, ko smo vsi priklenjeni 
na računalniške zaslone, želimo 
najmlajše spodbuditi k ustvarjanju 
in telesni aktivnosti v naravi. Tako 
jim bomo na družbenih omrežjih 
ponudili le kratke 5-minutne vse-
bine, preko katerih želimo otroke 
spodbuditi k ustvarjanju v pozno 
popoldanskem času. Prepričani 
smo, da jim bo to pomagalo preg-
nati dolgčas,« je dodala Tanja Sreč-
kovič Bolšec. 
Vsebine, ki jih pripravljajo, bodo 
na voljo na spletni straniwww.vi-
sitptuj.eu in Facebook kanalu Visit 
Ptuj. Tam bodo tudi namigi za na-
kup daril pri lokalnih ustvarjalcih in 
obrtnikih. 
Podravje na moji d lani - 
bo darilo tudi na tisti 
dlani, kjer sicer ne bi bilo.
Pošlji SMS z besedo 
NADLANI ALI
                NADLANI5 na 1919
Lokacije:
glasbene goste in vam poskušali priča-
rati nepozaben predbožični dogodek – 
letos bo to potekalo virtualno. Okoli 18. 
ure bomo v programu Radia Ptuj v živo 
razglasili znesek zbranih sredstev.
Osnovni cilj akcije je donacija sredstev 
za darila in drugo pomoč otrokom in 
mladostnikom socialno ogroženih dru-
žin Spodnjega Podravja. Sodelovati je 
moč tudi s pošiljanjem SMS-sporočil – 
pošljite SMS s ključno besedo NADLANI 
ali NADLANI5 na 1919. 
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 12
Na klic so se nemudoma odzvali 
gasilci kar petih prostovoljnih gasil-
skih društev, in sicer iz domače Sve-
te Ane pa tudi iz Lenarta, Svetega 
Jurija, Benedikta in Svete Trojice, 
toda družina se je še pred njihovim 
prihodom sama odpravila reševat 
živino, ki je bila takrat v hlevu. Kljub 
ognjenim zubljem, ki so bliskovito 
zajeli ostrešje gospodarskega po-
slopja, zlasti zato, ker je bila tam 
shranjena tudi hitro vnetljiva krma, 
so na varno spravili vse govedo, 
prašiče in tudi približno sto glav 
perutnine, medtem ko je bil požar 
usoden za pet kuncev, do katerih 
jim ni uspelo priti pravočasno.
Hlev za silo še uporaben
Ne pri reševanju živali ne pri ga-
šenju se nihče ni poškodoval, požar 
so gasilci pogasili, zato se ni razširil 
na druge objekte. »Sreča v nesreči 
je ta, da je pogorelo samo ostreš-
je, saj so spodnji del hleva zaščitile 
betonske plošče,« je po ogledu 
prizorišča požara povedal župan 
Svete Ane Silvo Slaček. »Tako se je 
že med prvim čiščenjem izkazalo, 
da je hlev še vedno vsaj za prvo 
silo primeren za bivanje živali, zato 
so jih vrnili vanj, sicer ne vem, kam 
bi jih pri teh temperaturah names-
tili. Streho pa so do nadaljnjega 
prekrili s folijo. To so seveda zgolj 
začasne rešitve, saj hlev čimprej 
potrebuje novo streho.«
Na kmetiji Polenšak sicer ob-
delujejo 21 hektarjev površin, v 
Slovenskih goricah pa so znani 
po svoji ekološki pridelavi zele-
njave, predvsem solate, svežega 
in kislega zelja ter kisle repe, ki jo 
tudi dostavijo na dom, družina pa 
se ukvarja tudi s poljedelstvom in 
živinorejo. 
Nova streha, krma
in stroji
Kljub temu da so jo v požaru 
kar dobro odnesli, saj so živi in 
zdravi, pa je materialna škoda, ki 
petek  11. decembra 2020Kronika12
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
Foto: ČG
Največ vozil je ukradenih na javnih parkiriščih.
Danes bo večinoma oblačno in po-
nekod megleno, v južnih in v zaho-
dnih krajih lahko nastane kakšna 
manjša ploha. Jutranje temperatu-
re bodo od -5 do 1, ob morju okoli 
6, najvišje dnevne od 0 do 4, na 
Primorskem okoli 10 °C. V soboto 
bo oblačno, tu in tam bodo možne 
rahle padavine. V nedeljo se bo od 
zahoda postopno jasnilo, na Pri-
morskem bo zapihala šibka burja.
Sveta Ana  Na ekološki kmetiji Polenšak pogorelo ostrešje gospodarskega objekta
Znova se je izkazala solidarnost na podeželju
V soboto malo pred deveto uro zvečer so Polenšakovi na pomoč poklicali gasilce, saj je zagorelo na njihovi kmetiji, ki leži pod šolo tik ob središču Svete Ane. 
Foto: PGD Benedikt
V sobotnem požaru na kmetiji Polenšak v Sveti Ani je pogorelo ostrešje gospodarskega poslopja s krmo in kmetij-
skimi stroji vred, živali pa je z izjemo petih kuncev uspelo na varno spraviti že lastnikom.
Za leto 2019 je značilno, da je 
bilo na območju Policijske uprave 
Ljubljana manj ukradenih vozil, na 
območjih manjših policijskih uprav 
pa več.
Na območju PU Maribor so tako 
lani v statistiko dodali 57 pogre-
šanih motornih vozil, štiri več kot 
leto prej, na drugi strani pa skoraj 
100 manj kot v rekordnem letu 
2013, ko je bil seštevek ukradenih 
vozil tudi na ravni Slovenije naj-
višji v zadnjih desetih letih. Z manj 
tatvinami, vlomi, ropi in kaznivimi 
dejanji, povezanimi s krajo vozil 
in/ali njihovih delov (t. i. avtomo-
bilska kriminaliteta), se srečujejo 
tudi v državah EU, ki so severno in 
zahodno od Slovenije, ugotavljajo 
slovenski policisti. 
Največ odtujenih vozil je še 
vedno znamke Renault. Po oceni 
policistov je to zaradi števila te 
avtomobilske znamke na naših 
cestah. »Posledično je tudi veliko 
poškodovanih vozil te znamke in 
več ukradenih vozil te znamke, 
saj obstaja večja potreba po delih 
za popravilo poškodovanih vozil,« 
so pojasnili na generalni policijski 
upravi. Posledično se tudi največ 
ukradenih vozil po tatvini razstavi 
in uporabi oz. proda za popravilo 
razbitih vozil. »Največ razstavlje-
nih vozil ostane v Sloveniji. Zaznali 
pa smo tudi primere, ko so storilci 
ukradeno vozilo prepeljali v Srbijo 
in ga tam razstavili in prodali po 
delih.« Sicer pa je bilo največ v Slo-
veniji najdenih ukradenih vozil tudi 
Slovenija, Podravje  Število ukradenih vozil se je v petih letih skoraj prepolovilo
Ne seznamu največkrat ukradenih vozil znamka Renault
V Sloveniji je iz leta v leto manj ukradenih vozil. Lani so policisti zabeležili 543 pogrešitev vozil, od tega okrog 300 osebnih avtomobilov. Med 
nepridipravi je že zadnje tri leta najbolj priljubljena znamka Renault ter njihovo vozilo Clio. 
Letos na novo 
registriranih vozil 
za četrtino manj
Kot so že poudarili policisti, 
so med nepridipravi najbolj 
iskana vozila znamke Renault 
(Clio, Megane in Captur), ki jih 
je največ na slovenskih cestah, 
sledijo pa: Volkswagen, Peugeot, 
Fiat in Ford
Do vključno novembra letos je 
bilo med na novo registriranimi 
osebnimi vozili največ, 15,74 %, 
renaultov, sledili so volkswagni. 
Skupaj se je na cestah pojavilo 
51.326 na novo registriranih 
osebnih avtomobilov, kar je 
četrtina manj kot leto prej. 
Foto: SD
Pri Polenšakovih te dni poteka či-
ščenje pogorišča.
je nastala, ogromna. Postaviti bo 
treba novo streho, nabaviti krmo 
za živali, kupiti pa tudi novi traktor 
in nekaj kmetijskih strojev, ki jih je 
prav tako uničil ogenj. Spomnimo, 
da vzrok požara še ni znan in ga 
policisti in kriminalisti mariborske 
policijske uprave še preiskujejo, je 
pa na približno 100.000 evrov oce-
njena nastala škoda. »Se je pa tudi 
tokrat znova izkazala solidarnost 
na podeželju. Polenšakovim so ta-
koj priskočili na pomoč sosedje in 
drugi občani, ki zdaj skupaj odstra-
njujejo posledice požara in čistijo 
prizorišče. Slišal sem, da so pomoč 
že ponudili domači gasilci, aktiviral 
se je tudi anovski Rdeči križ. Člani 
društva bodo tako koledarjem, ki 
jih vsako leto prinesejo na domove 
naših občanov, priložili še položni-
co za zbiranje sredstev za nesreč-
no družino, nekaj denarja pa bo 
seveda prispevala tudi občina,« je 
obljubil Slaček.
ukradenih v Sloveniji, statistika naj-
denih vozil pa znaša 37 % odtujenih 
vozil.
Največ vozil ukradenih 
na javnih parkiriščih
Kot kaže statistika, je bilo še 
pred letom odtujenih okrog 1.000 
vozil, sedaj se je to število skoraj 
prepolovilo. 
»Če upoštevamo, da je regi-
striranih motornih vozil več kot 
1.000.000, je možnost, da storilci 
vzamejo prav vaše vozilo, majhna. 
Z ustreznim ravnanjem in varova-
njem vozila pa lahko to možnost 
še zmanjšate, saj za zaščito vozila 
lahko največ stori prav njegov la-
stnik,« še sporočajo policisti in do-
dajajo, da je največ vozil ukradenih 
na javnih parkiriščih.
Število ukradenih motornih vozil
2015 2016 2017 2018 2019
Kolo z motorjem 323 253 131 136 131
Motorno kolo 89 98 46 44 49
Osebni avto 559 512 317 308 295
Skupaj z ostalimi vrstami 1.083 966 557 539 543
Vir: Policija
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020    COLOR CMYK stran 13
Snovalci projekta iPtuj pa so 
prednosti virtualnega sveta spoz-
nali že veliko prej, da bo svet lahko 
podrobneje spoznal zanimivosti in 
edinstvenost najstarejšega sloven-
skega mesta.
Letošnja jesen in zaključek leta 
bosta v projektu iPtuj (virtualni 
Ptuj) zelo pestra, je te dni povedal 
Mihael Toš Tosch iz Agencije Toš, 
eden izmed glavnih ustvarjalcev 
tega projekta, v katerem sodeluje-
jo še Hotel Mitra, Pokrajinski muzej 
Ptuj-Ormož in MO Ptuj. „Projekt iP-
tuj je podrobna virtualna predsta-
vitev najstarejšega mesta v Slove-
niji, ki vse lepote in znamenitosti 
predstavlja kot celovito zgodbo. 
Namen projekta je vzpostavitev 
zavedanja o edinstvenosti in po-
membnosti mesta Ptuj ter njegovi 
vrednosti v evropskem in tudi sve-
tovnem merilu. Objava projekta se 
odvija v več fazah in letošnja jesen 
nam bo ponudila marsikaj zanimi-
vega in pomembnega. V drugi po-
lovici novembra bo predstavljen 
projekt Ptuj in vinska kultura, 7 
zakladov mesta, kjer z upošteva-
njem bistvenih znamenitosti pred-
stavljamo pravi odnos do kulturne 
dediščine in odgovoren odnos do 
vinske kulture, ki predstavlja od-
mik od popivanja in dejansko po-
meni razumevanje in udejanjanje 
žlahtne vinske kulture. Decembra 
bosta sledila dva pomembna pro-
jekta: kronika gledališča od na-
stanka 1786 do leta 1918 in sočasna 
sodobna virtualna predstavitev, s 
katero bomo počastili 25 let obsto-
ja Mestnega gledališča Ptuj. Le-ta 
bo objavljena 12. decembra, kmalu 
za tem, 25. decembra, pa bo pred-
stavljen projekt Vstajenje Mitreja, 
dokumentarnega fi lma o obnovi 
ptujskega 3. mitreja s pregledno 
predstavitvijo ptujskih mitrejev ter 
mitraizma nasploh,“ je Mihael Toš 
Tosch predstavil jesensko obdobje 
projekta iPtuj v letu 2020. Nadalje-
val se bo tudi v letu 2021, ko bodo z 
enim od vrhuncev projekta, 25. ju-
nija, v počastitev 30-letnice samo-
stojne Slovenije objavili podrobno 
virtualno predstavitev Ptuja, ki bo 
vsebovala kar mnogo doslej spre-
gledanih elementov in lepot naše-
ga mesta.
petek  11. decembra 2020 Družba in kultura   13
Namen akcije je spodbujanje ak-
tivnosti lokalne skupnosti za izbolj-
šanje bralne pismenosti in kulture, 
prvič pa so bile branju prijazne 
občine imenovane leta 2017. Šlo je 
za 13 slovenskih občin, kot edina 
med spodnjepodravskimi pa se je 
na tem elitnem seznamu znašla 
občina Sveti Andraž v Slovenskih 
goricah. Vse od takrat je število 
naraslo na 46 občin, letos so jih na 
novo imenovali osem, med njimi 
sta tudi mestna občina Ptuj in ob-
čina Ormož.
Naziv je veljaven tri leta, po tem 
obdobju pa mora občina strokovni 
komisiji ponovno predstaviti rezul-
tate na področju branja in kulture. 
»Seveda smo se prijavili na razpis 
in laskavi naziv branju prijazne 
občine uspešno podaljšali še za 
nadaljnja tri leta, saj nam je uspelo 
bralno kulturo dvigniti na še višji 
nivo,« je bila zadovoljna andraška 
županja Darja Vudler Berlak, največ 
zaslug za priznanje pa je pripisala 
izjemnemu delu članov Kulturne-
ga društva Vitomarci, ki ne miruje 
niti v covidnih časih. Tradicionalne 
bralne urice za otroke, mladostni-
ke in odrasle so namreč že spomla-
di prenesli v virtualni svet.
Organizatorji razpisa so prepri-
čani, da so občine pomembni 
dejavniki pri spodbujanju branja. 
Branje in dostopnost do fi zičnih 
in spletnih gradiv v času epidemije 
omogočajo državljanom, da krepi-
jo svojega duha, bolj kakovostno 
preživljajo čas, ko je onemogoče-
no prosto gibanje, prav tako pa 
lahko s pomočjo branja nadaljujejo 
izobraževalni proces na daljavo. 
Knjižnice, kulturne in druge insti-
tucije v posameznih lokalnih sku-
pnostih so se v tem času izkazale 
za posebej pomembne. Javni na-
tečaj Branju prijazna občina je nas-
tal ravno z namenom, da občine 
spodbudi k aktivnemu delovanju 
v lokalni skupnosti in povezovanju 
med različnimi organizacijami za 
izboljšanje bralne pismenosti in 
bralne kulture. 
Občine v svoji vlogi izkazujejo 
odnos do knjižnične dejavnosti 
kot obvezne javne službe in pred-
stavljajo tudi vse ostale dejavnosti 
lokalne skupnosti na področju bra-
nja.
Spodnje Podravje  Priznanje občinam za pozornost knjigi
Branju prijazni v Svetem Andražu,
Ormožu in na Ptuju 
Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in ministrstvo za kulturo je nazive Branju prijaz-
na občina podelilo že četrtič.  
Foto: arhiv občine
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je bila leta 2017 edina v Spodnjem Podravju, ki je prejela naziv Branju 
prijazna občina.
Ptuj  Virtualni Ptuj z novimi projekti
Vinska kultura med sedmimi zakladi mesta
Covid obdobje je številne dogodke in predstavitve prestavilo v virtualni svet. Tako ustvarjalci kot občinstvo pa so 
dobili novo priložnost, da tudi v teh neprijaznih časih lahko spoznavajo izjemno dediščino in bogastvo ožjega in 
širšega okolja iz varnega zavetja svojega doma ali pisarne. 
Foto: Črtomir Goznik
Mihael Toš Tosch: „Do konca leta bomo objavili še več zanimivih projektov, razkrili še več spregledanih elementov 
in lepot Ptuja.“
Ste že brali / Raynor Winn:
Prežeta 
s soljo
Redke so knjige, ki bralca tako prevzamejo s svojim 
optimizmom, kot je tale, ki vam jo predstavljam danes. 
Roman Prežeta s soljo (angleški originalni naslov The 
Salt Path – Solna pot) je avtobiografsko delo Raynor 
Winn, danes pisateljice in pohodnice. A ni bila zmeraj 
pisateljica, to je postala zaradi spleta okoliščin, opisa-
nega tudi v tej knjigi. Pa pojdimo lepo po vrsti.
Raynor in njen mož Moth (ona 
v začetku romana – to je bilo leta 
2014 ali 2015 – stara 50 let, on 
malce starejši – Google trdi, da je 
bil letos, torej leta2020, star 60 
let) imata – kot bi pri nas rekli – 
turistično kmetijo: ukvarjata se s 
kmetijstvom, hkrati pa na svoji 
kmetiji v Walesu (čas je za malce 
obujanja šolskega spomina na 
zemljepis Velike Britanije – iščite 
na zahodu!) gostita počitnikarje. 
V bistvu sta 'zaposlena' na 
svojem posestvu. Otroka – sin 
in hčerka – sta študenta, ne živita doma. (Do tod bi bila – kot 
pravijo literarni teoretiki – zasnova romana. Sledi zaplet.) Zaradi 
napačne poslovne odločitve (za katero ju je nagovoril Mothov 
'prijatelj') sta ostala brez vsega premoženja. Poskušala sta sicer na 
sodišču, ampak saj veste: 'pravo' in 'prav' nista zmeraj usklajena. 
In tako je 'pravo' odločilo, da gre njuno premoženje na dražbo. 
Poleg tega Moth izve, da ima neozdravljivo bolezen, zaradi 
katere bo žal prekmalu umrl. (Če vam medicinski izrazi kaj 
povedo: ima kortikobazalno degeneracijo.) Kaj pa sedaj? Brez 
premoženja, brez dohodkov – a naj pri petdesetih začneta iskati 
službo? Naj pri svojih znancih čakata na socialno stanovanje? 
Naj vdana v usodo čakata, da Moth umre? V trenutku, ko sta 
se pred domačo hišo pod stopnicami skrivala pred rubežniki, 
se odločita: ne bosta pasivno čakala na čudež, šla bosta na 
pot. In se odločita, da kot brezdomca z nahrbtnikoma in 
šotorom prehodita najdaljšo pohodniško pot v Veliki Britaniji 
–jugozahodno obalno pot (če boste pogledali na kak zemljevid: 
na tej poti človek obhodi tisti 'repek' na spodnjem levem 
koncu Velike Britanije – na eni strani je Atlantski ocean, na 
drugi Rokavski preliv). Pot je dolga več kot 1000 kilometrov 
(natančneje: 1014 km), vodi pa po obalnih gričih in skalah gor 
in dol – teh 'gor in dol' se skupno nabere toliko, kot da bi se 
človek štirikrat povzpel na najvišjo goro sveta! Bo Moth zmogel 
ta napor ali bi moral, kot mu je svetoval zdravnik, ždeti doma, 
se umirjeno sprehajati okrog hiše in čakati na konec? Bosta brez 
denarja sploh preživela vse napore?
Kako jima je šlo, boste spoznali v presenetljivem potopisu, ki 
ga je zapisala Raynor. Neverjetni opisi pokrajine, po kateri sta se 
potikala, srečanja z zanimivimi ljudmi (in živalmi), predvsem pa 
presunljiva pripoved o ljubezni, ki že od študentskih dni naprej 
povezuje oba zakonca – vse to se povezuje v čudovito, neverjetno 
pripoved, ki vas bo gotovo prevzela.
V nekem intervjuju je avtorica med drugim na vprašanje, 
kako je njen mož, tako rekoč obsojen na počasno umiranje, 
preživljal ta dolgi pohod, ki naj bi bi ga zdrav človek ob hitri 
hoji opravil v mesecu dni (onadva sta hodila skoraj tričetrt leta, 
a sta vmes imela zimski odmor), povedala: »Nisem znanstvenica 
ali zdravnica in ne želim nikomur vzbujati lažnega upanja, lahko 
le povem, kaj se je zgodilo Mothu. Brez dvoma je, ko sva začela 
hoditi, trpel, ko si je želel obleči plašč brez pomoči, toda po 
300 kilometrih potepanja z nahrbtnikom in življenja v divjem, 
naravnem okolju se je njegovo zdravje tako zelo izboljšalo , 
da je bilo že čudež. Ko sva se ustavila, mu je zdravje zelo hitro 
nazadovalo, a ob vrnitvi na pohod se je znova izboljšalo.« (Več 
na: https://www.bigissuenorth.com/reading-room/2019/04/
author-qa-raynor-winn/#close)
Uživajte tudi vi ob knjigi, ki me je v letu 2020 najbolj 
navdušila. Naj navduši še vas!
Pa prijetne kičaste praznike!
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 14
petek  11. decembra 2020Zdravstveni globus14
Virus meningitisa se širi povsem 
enako kot virusi prehlada, kapljič-
no, torej s kašljanjem, kihanjem oz. 
dotikanjem okuženih površin, naj-
raje pa ima vlažne in tople prostore 
na bazenih, zato je tudi zaščita ena-
ka: dosledno umivanje rok in izogi-
banje prepolnim prostorom.
Kaj ga povzroča
Virusni, najmanj nevarni me-
ningitis povzročajo številni virusi. 
Najpogostejši so enterovirusi, ki 
povzročajo pri odpornejših ljudeh 
le vnetje žrela ali drisko, redkeje pa 
so vzrok virusi, ki povzročajo mu-
mps. Zanimivo je, da se virusni me-
ningitis zelo rad širi poleti oziroma 
na začetku jeseni, bakterijski pa po-
zimi. Bakterijski meningitis je naj-
pogosteje posledica vnetja z me-
ningokokom, natančneje s sevom 
B, ki pri večini ljudi počiva na zad-
Foto: Dreamstime/M24
Pomagajmo si
O vnetju možganov
Pri meningitisu se vnamejo ovojnice oziroma meninge, ki prekrivajo možgane in hrbtenjačo. Bolezen je lahko, če 
jo povzroči bakterija, smrtno nevarna.
Simptomi pljučnice se lahko po 
svoji intenzivnosti bistveno razliku-
jejo. Lahko so povsem blagi in ko-
maj opazni, lahko pa vodijo tudi v 
hujše zaplete. Med najpogostejše 
simptome spadajo: kašelj, poviša-
na telesna temperatura, intenziv-
no potenje ali mrzlica, težave z di-
hanjem tudi pri povsem vsakdanjih 
dejavnostih, npr. hoji ali počivanju, 
bolečine v pljučih med dihanjem in 
kašljanjem, občutek utrujenosti, iz-
guba apetita, slabost in bruhanje.
Med manj pogoste simptome 
spadajo: izkašljevanje krvi, glavo-
bol, bolečine v mišicah in sklepih, 
občutek zmedenosti, predvsem 
pri starejših bolnikih, sopihanje.
Znaki pljučnice pri 
otrocih
Znaki pljučnice so pri malčkih 
nekoliko drugačni. Pri novorojenč-
kih in otrocih pod enim mesecem 
starosti bodite pozorni na nas-
lednje znake: težave z dihanjem: 
dihanje spremlja stokanje ali pre-
mikanje glave gor in dol, pospe-
šeno dihanje, prenehanje dihanja, 
če plenička ni mokra 12 ali več ur, 
povišana telesna temperatura ali 
temperatura, ki se hitro spreminja, 
modre ustnice ali modra barva pod 
jezikom.
Dojenčki nad enim letom staros-
ti lahko kažejo še druge simptome: 
pogosto kašljanje, zelo glasno di-
hanje. Pri starejših otrocih se lahko 
pojavljajo tudi: bolečine v trebuhu, 
bruhanje po kašljanju, odklanjanje 
hrane in pijače.
Kdaj je treba 
nemudoma poiskati 
zdravniško pomoč
Če se otroku dihanje ustavi za 
več kot 20 sekund, če ima otrok 
vročino in težave z dihanjem. če 
koža pod jezikom ali na notranji 
strani ustnice pri dojenčku posta-
ne modre barve.
Če sumite, da trpite za simptomi 
pljučnice, se posvetujte s svojim 
osebnim zdravnikom, ki bo lahko 
postavil diagnozo in predlagal na-
daljnje korake zdravljenja. 
Kdaj zdravljenje 
doma ne zadošča in je 
potrebna hospitalizacija
Pri starosti nad 65 let, če pljuč-
nico spremljata zmedenost glede 
časa in kraja ali slabo prepoznava-
nje bližnjih oseb, če se pojavlja pe-
šanje ledvic, če pljučnico spremlja 
izjemno hitro dihanje, če pri diha-
nju potrebujete asistenco, če vaša 
telesna temperatura pade pod 
normalno, če je vaše bitje srca pod 
50 ali nad 100 utripov na minuto.
Pri dojenčkih in otrocih so po-
goji za hospitalizacijo nekoliko 
drugačni. Zdravljenje v bolnišnici je 
pogosto v naslednjih primerih: pri 
dojenčkih pod dvema mesecema 
starosti, ko se pojavljata otopelost 
in pretirana zaspanost, če se pojav-
ljajo težave z dihanjem, pri nizkih 
ravneh kisika v krvi,ko je prisotna 
dehidriranost.
Foto: Profimedia/M24
Zdravstveni nasveti
Kako prepoznamo pljučnico
Pljučnica je pljučna okužba, ki jo navadno spremljajo simptomi, kot so kašelj, vročina 
in težave z dihanjem. Zdravljenje je v prvi vrsti odvisno od povzročitelja pljučnice. Naj-
pogostejši povzročitelji so bakterije, virusi in glive.
Vnetje možganskih 
ovojnic
Meningitis izbruhne nenadoma, 
kot gripa, in tudi simptomi so precej 
podobni: povišana telesna tempera-
tura, bolečine v sklepih in mišicah, 
glavobol oziroma bolečine vzdolž vra-
tu, občutljivost na svetlobo, slabost 
in bruhanje. Na virusni meningitis 
nas telo opozori šele po nekaj dneh, 
bakterijski pa nas položi v posteljo 
v nekaj urah. Pri meningokoknem 
meningitisu se pojavi škrlatno rdeč 
izpuščaj velikosti od bucikine glave 
do večjih lis, ki ne izgine niti, če nanj 
pritisnemo. Če pri meningitisu ne 
ukrepamo takoj, se lahko kot posle-
dica bakterijskega meningitisa raz-
vijejo epileptični napadi, zaspanost 
in koma. V nekaterih primerih se v 
možganih naredi ognojek, ki pritiska 
na okoliška tkiva in zoper katerega 
antibiotiki niso vedno učinkoviti, pač 
pa je potrebno kirurško odstranjeva-
nje gnoja. Okoli 80 odstotkov ljudi si 
po ognojku opomore, preostali pa vse 
življenje čutijo posledice, na primer 
epileptične napade, težko govorijo ali 
pa imajo šibke ude.
Kot je objavo povzel imunolog 
in mikrobiolog Alojz Ihan, bi lah-
ko cepivo povzročilo nastanek 
navzkrižno reaktivnih protiteles, 
ki bi bila zaradi strukturne po-
dobnosti hkrati usmerjena proti 
virusnemu proteinu S in proti 
človeškemu proteinu posteljice 
sincitin-1, s tem pa naj bi cepljenje 
povzročilo poškodbe posteljice in 
s tem splave.
A kot je poudaril Ihan, je novica 
o poškodbah posteljice izmišljena 
in brez znanstvene utemeljitve, 
saj tovrstnih napovedi o nastanku 
navzkrižne avtoimunske reakcije 
ni mogoče dati oz. je mogoče za 
praktično vsak človeški protein 
»napovedati« podobno navzkriž-
no reakcijo, čeprav v praksi vemo, 
da to ni res.
»Če bi bila možnost navzkriž-
ne avtoimunosti realna, bi tudi 
okužba z novim koronavirusom 
povzročila splave pri nosečih žen-
skah, saj pri okužbi nastajajo ena-
ka protitelesa kot po cepljenju. 
A tega pojava ni, ginekologi to 
najbolje vedo,« je pojasnil v izjavi, 
ki so jo posredovali iz Univerzi-
tetnega kliničnega centra (UKC) 
Ljubljana.
Poleg tega je protein posteljice 
sincitin-1 med tistimi proteini, pro-
ti katerim imunski sistem vzposta-
vi toleranco in proti takim protei-
nom do navzkrižnih avtoimunskih 
reakcij ne prihaja. »Navzkrižne 
avtoimunske reakcije značilno 
nastajajo samo proti človeškim 
proteinom, ki so normalno 'skriti' 
pred imunskim sistemom, na pri-
mer v centralnem živčevju. V tem 
primeru lahko nek patološki vne-
tni proces omogoči imunskemu 
sistemu, da navzkrižno prepozna 
lastne proteine in povzroči avtoi-
munsko reakcijo,« je zapisal.
Logarjeva: »Gre za 
teorije zarote«
Tudi Mateja Logar s Klinike za 
infekcijske bolezni in vročinska 
stanja UKC Ljubljana je na novi-
narski konferenci o aktualnih raz-
merah v zvezi s covidom-19 pou-
darila, da te domneve ne temeljijo 
na znanstvenih dokazih. Pojasnila 
je, da se pri teorijah zarot pogos-
to pojavijo nepreverjena dejstva, 
posploševanje podatkov in izjave 
iztrgane iz konteksta. Da bi pro-
titelesa, ki bodo delovala proti 
covidu-19, škodljiva za nastajanje 
posteljice, je po njenih besedah 
neresnično. »Gre za minimalno 
sekvenco, se pravi petih beljako-
vin, ki se ujemajo med proteini S 
in proteini v nastajajoči posteljici. 
Za prepoznavanje takega epitopa 
pa imunologi pravijo, da mora biti 
vsaj od 50 do 80 beljakovin, ki se 
morajo ujemati. Se pravi, vsaj de-
setkrat več, kot je v tej sekvenci,« 
je poudarila.
Zapis znanega ginekologa in 
porodničarja Stanka Pušenjaka, 
da naj bi bili lahko dve tretjini 
žensk po cepljenju vsaj nekaj 
časa, morda pa trajno neplodni, 
je v nedeljo hitro zaokrožil po 
družbenih omrežjih. Pušenjak je 
potem na Facebooku že zapisal, 
da se je nabralo dovolj dokazov in 
relevantnih virov, ki kažejo na za-
nemarljivo možnost avtoimunega 
odziva proti proteinu sincitin-1 po 
cepljenju proti covidu-19, ker je 
razlika v aminokislinski zgradbi 
prevelika oz. skoraj nepremostlji-
va. Kot je dodal, je zgodba s tem 
zanj zaključena, vsem prizadetim 
in prestrašenim ter zaskrbljenim 
pa se je iskreno opravičil. »Kljub 
vsemu si močno želim, da bi da-
jalci informacij o epidemiji in epi-
demičnih ukrepih zvišali raven 
komuniciranja in standarde za po-
trjevanje in uvajanje vseh postop-
kov, med katere sodijo tudi cep-
ljenja. Tako bi se vsakršni dvomi 
v pravilnost in poštenost slednjih 
sproti, odkrito in transparentno 
rahljali v enakopravnem dialogu z 
javnostjo,« je še dodal.
Tedenski mikroskop 
Strokovnjaki o cepivu proti covidu-19
Po objavi novice, da bi lahko cepivo proti covidu-19 povzročilo poškodbe posteljice oz. 
težave pri njenem nastajanju in s tem splave, se je odzvalo več strokovnjakov s pod-
ročja imunologije, mikrobiologije, biokemije in infektologije. Navedbe so po njihovih 
pojasnilih neresnične.
Foto: Dreamstime/M24
Cepivo naj ne bi škodovalo nosečnicam
nji steni žrela, vendar ne izbruhne 
z boleznijo, če smo sicer trdnega 
zdravja. Redkeje je bolezen posle-
dica okužbe, ki se je razvila drugje v 
telesu. Bakterija, ki povzroča tuber-
kulozo, se lahko na primer iz pljuč 
razširi na možganske ovojnice.
Kako ga zdravimo
Ob sumu na meningitis je treba 
takoj v bolnišnico, kjer nam bodo 
odvzeli vzorec likvorja, tekočine, 
ki obdaja hrbtenjačo. Med dve 
ledveni vretenci vbodejo iglo, da 
dosežejo likvor, ki odteka precej 
počasi, vendar preiskava ni boleča, 
saj mesto vboda namažejo z anes-
tetikom. Da bi se izognili glavobo-
lu po preiskavi, po postopku eno 
uro ne smemo vstajati, piti mora-
mo veliko tekočine, dobrodošla 
je predvsem tista s kofeinom, čaj 
ali kava. Če preiskave pokažejo na 
bakterijsko bolezen, bomo najmanj 
en teden dobivali antibiotik, in sicer 
kar na oddelku za intenzivno nego, 
tako resna bolezen je meningitis. 
Intravensko bomo dobivali še pro-
tiepileptična zdravila in kortikos-
teroide za blaženje vnetja v mož-
ganih. Za virusni meningitis pa ni 
posebnega zdravljenja, okrevamo 
lahko kar doma, vendar se mora-
mo še najmanj mesec dni izogibati 
naprezanju možganov. Dobro se je 
odpovedati fi zični aktivnosti, bra-
nju in gledanju televizije. Posledice 
virusnega meningitisa bomo čutili 
še vsaj 14 dni, bakterijskega pa več 
mesecev.
Posledice
Žal bakterijski meningitis po-
gosto pusti trajne posledice, kot je 
slabši sluh ali motnje spomina, še 
vedno pa približno desetina obo-
lelih umre. Smrt je najpogostejša 
med dojenčki in starostniki. Cepi-
va zoper najpogostejši bakterijski, 
meningokokni meningitis, za zdaj 
še ni. Otroci so cepljeni le proti red-
kejšima sevoma. Vseeno se je pred 
potovanji v ogrožene dela sveta 
priporočljivo cepiti zoper več vrst 
meningitisa.
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 15
Skromna slovesnost ob prižigu 
lučk je potekala na grajskem par-
kirišču pod novoletno jelko. Čast, 
da s pritiskom na gumb popelje 
mesto v praznično vzdušje, je 
pripadla županu. »Ormožani se 
ne damo, zato smo pripravili ta 
dogodek, na katerem bomo tudi 
letos prižgali lučke. Žal so vsi do-
godki odpovedani, ampak trdno 
verjamem, da bo zopet nastopil 
čas, ko se bomo lahko vsi skupaj 
družili, se poveselili, si čestitali in 
zaželeli vse dobro. Verjamem, da 
je ključen cilj vseh nas za prihod-
nje leto, da epidemija čimprej 
mine in da zaživimo normalno 
življenje,« je Vrbnjak nagovoril 
peščico zbranih na grajskem dvo-
rišču. Občani so dogodek lahko 
spremljali iz varnega zavetja svo-
jih domov preko družabnih omre-
žij, Vrbnjak pa jih je povabil, da se 
v prazničnem času sprehodijo po 
mestu in si ga ogledajo. »Ostani-
te pogumni, zdravi! Želim vam, 
da si v decembru vzamete čas za 
stvari, ki vas osrečujejo, pa ste jih 
mogoče v preteklosti zanemarjali. 
December zaživite praznično in 
čim bolje stopite v novo leto!« je 
Vrbnjak zaželel občankam in ob-
čanom ter prižgal lučke.
Letos je ob Vrbnjakovem priti-
sku na gumb zažarelo še več lučk. 
Na občini so poskrbeli za dobavo 
potrebnega materiala, ki ga je 
v okraske prelevil režijski obrat. 
Poseben čar pa mestu prinašajo 
novi leseni okraski, ki jih je izdela-
la Janja Zorko, profesorica, ki po-
učuje na ormoški osnovni šoli in 
gimnaziji. Leseni zajčki, škratje in 
Božiček bodo najmlajše popeljali 
v svet domišljije. K bogatejši okra-
sitvi je prispeval tudi Javni zavod 
za turizem, kulturo in šport, ki je 
v sodelovanju z občino organiziral 
slovesnost. Dogodek je spremljal 
ozek krog predstavnikov medijev 
in možje v modrem, ki so z budnim 
očesom spremljali naključne spre-
hajalce ter jih tu in tam opozorili, 
naj nikar ne ustavljajo koraka.
petek  11. decembra 2020 Za kratek čas   15
Ormož  Letos so prižgali še več lučk
Ormož v soju praznične svetlobe
Pretekli petek se je v prleško mestece prikradel čarobni duh. Zažarele so okrasne lučke, ki si jih bodo v prihodnjih 
dneh lahko ogledali vsi občani. Tokrat na slovesnem prižigu niso bili dobrodošli zaradi prepovedi zbiranja, kar je 
obžaloval tudi župan Danijel Vrbnjak.
Foto: KG
KEATON, Buster - ameriški filmski komik, SORBONA - pariška univerza, UTOP - kovalno orodje z izdolbeno obliko predmeta, ki se želi 
skovati
Na poslovnem področju boste 
imeli v tem tednu zanimive 
sogovornike, s katerimi boste 
lahko podpisali uspešne 
poslovne zadeve. 
Srečali boste osebo, s katero 
vas bodo povezovale iste misli 
in želje.
Pred vami so dnevi, ki bodo 
bolj ali manj naporni in 
težki, saj vam nič ne bo šlo od 
rok tako, kot bi si želeli, pa 
naj bo to osebno ali poslovno. 
Če je mogoče, si privoščite 
dopust ali krajše potovanje.
Za vami so zelo naporni 
težki in obremenilni dnevi, 
pred vami pa so vsekakor 
boljši dnevi. Privoščite si 
malo miru in tišine, izklopite 
vse za nekaj dni. Med 
vikendom vas čaka prijetno 
presenečenje.
V službi boste urejali posle, ki 
jih morate urediti do konca 
leta. Dobili boste še kakšno 
novo ponudbo. Čaka vas 
zelo prijeten in s presenečenji 
napolnjen konec tedna, zato 
le dajte kakšno steklenico na 
hladno.
Pred vami je teden, v 
katerem boste na poslovnem 
področju potrebovali veliko 
moči in volje za realizacijo 
ciljev, ki ste si jih zastavili. 
V ljubezenski zvezi se 
pustite razvajati svojemu 
najdražjemu, saj oba uživata 
v tem.
Glede spora, ki ga boste imeli 
v službi, poskušajte reagirati 
na svoj že znan umirjen in 
šarmanten način. Nekdo 
vas bo osvajal. Pustite mu to 
zadovoljstvo, čeprav vam ne 
bo pogodu.
Nikar se ne pustite v službi 
spraviti s tira zaradi nekega 
problema, ker se bo vse samo 
od sebe razrešilo. V osebnem 
življenju in na ljubezenskem 
področju pa se vam bodo 
dogajale same lepe stvari in 
presenečenja.
Dnevi, ki so pred vami, bodo 
zelo naporni. Telefoni bodo 
zvonili nepretrgoma, obiski 
poslovnih partnerjev se bodo 
vrstili, zelo boste utrujeni 
in izčrpani. Ravno zato je 
dobro, da si vikend vzamete 
samo zase.
Vse konkretne cilje, ki ste si 
jih zastavili v tem letu, ste 
tudi dosegli. Sedaj si lahko 
privoščite malo več veselja 
radosti in brezskrbnih 
uric, ki jih preživite sami s 
seboj ali pa v družbi svojih 
najdražjih in prijateljev.
Poslovne zadeve, ki vam v 
zadnjih dneh ne tečejo, kot 
si želite, enostavno prestavite 
ali pa trenutno izbrišite iz 
spomina, ker boste samo na 
ta način vzdržali pritisk. 
Denar, ki ga pričakujete, 
prihaja.
Trenutno je glede poslovnih 
zadev pomembna samo 
kreativnost in hitrost. Na 
osebnem področju pa se 
le posvečajte krogu svojih 
prijateljev, družini ter seveda 
ljubljeni osebi.
Dnevi, ki so pred vami, bodo 
bolj umirjeni. Vse zadeve ste 
rešili dokaj uspešno in hitro. 
Željo, ki jo že dolgo nosite 
v sebi, lahko realizirate. 
Pogumno in samozavestno 
naredite prvi korak.
BIK
(21. 4. – 20. 5.)
OVEN
(21. 3. – 20. 4.)
DVOJČKA
(21. 5. – 20. 6.)
RAK
(21. 6. – 22. 7.)
LEV
(23. 7. – 22. 8.)
DEVICA
(23. 8. – 22. 9.)
TEHTNICA
(23. 9. – 23. 10.)
ŠKORPIJON
(24. 10. – 22. 11.)
STRELEC
(23. 11. – 21. 12.)
KOZOROG
(22. 12. – 20. 1.)
VODNAR
(21. 1. – 18. 2.)
RIBI
(19. 2. – 20. 3.)
Tedenski horoskop do 17. decembra
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 16
petek  11. decembra 2020Poslovna in druga sporočila16
RECIKEL je vaš zanesljiv partner, ki 
vam ponuja strokovno podporo pri 
vzpostavitvi evidence in poročanju 
o embalaži, dani na trg RS. Z našo 
pomočjo boste izpolnili obveznosti, ki 
vam jih nalaga zakonodaja. 
ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE 
NA 01/588 08 58.
Kliknite na 
www.embalaznina.si
in bodite obveščeni.
POTEM BOSTE MORALI 
PLAČATI RAVNANJE 
Z EMBALAŽO.
STE PRVI, 
KI DAJETE
EMBALAŽO 
NA TRG RS?
1211
•
•
•
•
•
•
02/ 749 34 10 02/ 749 34 16
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 17
Kako bo z vašimi pomočniki?
O. Drobne: »Smo še v fazi iska-
nja pravih rešitev. Teh deset dni do 
konca sezone bomo oddelali v tre-
nutni okrnjeni zasedbi.«
Kakšna pa je vaša trenerska fi -
lozofi ja, kakšen način igre vam je 
najbližji?
O. Drobne: »Kot vsak trener si 
želim zmag! Sem pragmatičen, 
napadalno usmerjen, od fantov pa 
v isti sapi pričakujem veliko mero 
odgovornosti.«
Kdo so bili trenerji na vaši dose-
danji poti, ki bi jih želeli izpostavi-
ti?
O. Drobne: »Kot igralec sem za-
menjal veliko sredin in treniral pod 
vodstvom številnih trenerjev, med 
drugim Bojana Prašnikarja, Milivo-
ja Bračuna, Mihajla Petrovića … 
Trikrat sem bil tudi v tujini (v Nem-
čiji, na Hrvaškem in Cipru, op. a.). 
Od vseh trenerjem sem si določe-
ne stvari zapomnil, predvsem nji-
hove psihološke prijeme, pristope 
do igralcev, odnose in pogovore z 
igralci … Sam nogomet pa je v zad-
njih letih zelo napredoval, šel je v 
nove tirnice, treningi so drugačni.«
Spadate v mlajšo generacijo, v 
katero bi lahko dodali še Simona 
Sešlarja in Damijana Romiha. 
O. Drobne: »Ne odkrivamo tople 
vode, uvajamo pa določene dru-
gačne smernice, način razmišljanja, 
komunikacije in samega pristopa k 
igri in treningom. Trening danes 
lahko naredi domala vsak, saj jih je 
veliko na voljo na različnih interne-
tnih straneh in youtubu. Skrivnost 
je v komponiranju in prilagoditvi 
vseh stvari igralcem in ekipam, ki 
jih imamo na voljo. Tukaj je treba 
prepoznati zmožnosti igralcev in 
jim najti takšen igralni položaj in 
sistem igre, da kar najbolje pridejo 
do izraza njihove pozitivne lastnos-
ti. Treba pa je biti v določeni meri 
tudi pošten in priznati, da na koncu 
odloča kakovost igralcev.«
Zelo dobro poznate okolje 2. 
lige; vidite tam igralce, ki bi lahko 
bili zanimivi tudi za prvoligaše, 
konkretno tudi za Aluminij?
O. Drobne: »Zagotovo! Veliko je 
zelo zanimivih mladih igralcev, ki 
ne bi bili okrepitve samo za Alumi-
nij, ampak še za marsikateri drugi 
klub prve lige. Druga liga je postala 
s formatom 16 klubov zelo zanimi-
va in je precej pridobila na kakovo-
sti in gledanosti. Kar nekaj ekip je, 
ki so 'zdrave sredine', ki bi zmogle 
igrati v 1. ligi, predvsem seveda tis-
te iz vrha 2. lige.«
V 1. ligi se je pri vrhu formirala 
skupina štirih moštev, ki nekoliko 
izstopajo, preostala so precej ize-
načena?
O. Drobne: »Te štiri ekipe – Ma-
ribor, Mura, Olimpija in Koper – so 
ob izraženi kakovosti tudi rezul-
tatsko najbolj konstantne. Je pa 
letošnja sezona specifi čna, težko 
jo je ocenjevati realno, saj vse eki-
pe niso imele enakih izhodiščnih 
možnosti. Če samo pogledamo 
Aluminij, potem v pripravah in tisti 
famozni tekmi z Mariborom niso 
bili v isti situaciji kot vsi drugi. Če 
priprave niso tekoče, potem se ta 
'rep' vleče še kar nekaj časa.«
Jože Mohorič
(1. Koper 44, 2. Gorica 41, 3. Kalcer 
40 …). Ob tem smo se uvrstili v 
polfi nale pokala (izpad proti Nafti, 
op. a.). 
V letošnji sezoni smo to še 
nadgradili, do prekinitve smo do-
minirali in bili vodilna ekipa lige in 
že uvrščeni v četrtfi nale Pokala, pri 
čemer smo izločili Tabor Sežano. 
Ob tej priložnosti bi se ljudem v 
Radomljah zahvalil za podporo, ki 
sem je bil deležen in da smo skupaj 
spisali lepo zgodbo. Želim jim, da 
se naslednje leto vidimo v 1. ligi. 
Gre za zelo urejen klub, z lepim 
športnim parkom, z ljudmi, ki zelo 
trezno gledajo na nogomet, vedno 
stopajo korak za korakom, nikoli 
ne preskakujejo stopničk – trezna 
in zdrava sredina.«
V prejšnji sezoni ste bili de-
jansko blizu napredovanju v 1. 
ligo, le vašemu remiju s Fužinar-
jem v zadnjem odigranem krogu 
se lahko Goričani zahvalijo, da so 
sedaj oni prvoligaši in ne Kalcer.
O. Drobne: »Lahko obžalujemo 
tisti remi, a morda takrat še nismo 
bili pripravljeni za 1. ligo. Od takrat 
smo imeli na voljo še en prestopni 
rok, lani poleti, ko smo se okrepili 
na pravih igralnih mestih. Rezultat 
tega so bile zelo dobre predstave 
v prvenstvu in deset zaporednih 
zmag. Če pogledam še malo širše, 
skupaj prvenstvo in pokal, smo s 
Kalcerjem nanizali 15 zmag.«
Kakšna pričakovanja so pred 
vas postavili v Kidričevem?
O. Drobne: »Nismo se pogovar-
jali o boju za obstanek! Najprej se 
je treba konsolidirati, odigrati zad-
nje tri tekme jesenskega dela po 
najboljših močeh, potem pa oceni-
ti situacijo. V tem zaključku so ne-
katere nogometne stvari v ozadju, 
igrišča so blatna, razmočena ... Po-
skušali se bomo temu prilagoditi in 
izvleči najboljše.«
»Igralce bo treba 
primerno motivirati 
in jim dvigniti 
samozavest«
Nekaj treningov z ekipo ste že 
opravili. Kakšni so prvi vtisi?
O. Drobne: »Pozitivni! Fantje 
so zagnani, sprejemajo navodila, 
tukaj ni nobenih problemov, ko-
nec koncev gre za profesionalce. 
Treba jih bo primerno motivirati in 
dvigniti samozavest. Že v prejšnjih 
sezonah so pokazali, da imajo ka-
kovost in da sodijo višje na lestvici 
kot so trenutno. Upam, da bo reak-
cija pozitivna in da se bomo kmalu 
dvignili.«
Po porazu z Muro na domačem 
igrišču je bilo v klubskih prostorih 
Aluminija precej pestro, rezultat 
vsega pa je bila ponedeljkova za-
menjava glavnega trenerja Slobo-
dana Gruborja. Rez na trenerskih 
mestih je bil precej globok, skupaj 
z Gruborjem so se poslovili tudi 
kondicijski trener Milenko Potoč-
nik, trener vratarjev Damir Vogri-
nec in pomočnik trenerja Simon 
Vidovič, ostal je samo Miran Emer-
šič. Začasni trener vratarjev je Mla-
den Dabanovič. 
Istočasno so pri NK Aluminij 
ekspresno poskrbeli za zased-
bo izpraznjenega mesta glavne-
ga trenerja, priložnost je dobil 
Oskar Drobne. Nekdanji odlični 
nogometaš, ki je v karieri po ura-
dnih podatkih odigral skoraj 300 
tekem in pri tem dosegel 127 za-
detkov, je bil nazadnje trener 
Kalcerja iz Radomelj, s katerim je 
v letošnji polsezoni zasedal vrh le-
stvice 2. lige. Pravšen izziv za nas-
lednji korak je nedvomno moštvo 
prve lige …
Kako velik izziv je za vas vode-
nje prvoligaškega moštva?
O. Drobne: »V Sloveniji je trener-
ski vrh zelo ozek, ni veliko klubov, 
le deset, pa še od teh so tri ali štiri 
mesta 'rezervirana' za tuje trener-
je. Ko se torej ponudi priložnost 
za delo v 1. ligi, se je običajno ne 
odklanja. Zelo sem vesel, da je Alu-
minij to priložnost ponudil meni. 
Jasno je, da sem v svojem doseda-
njem delu moral pokazati določe-
ne stvari, imeti določene rezultate 
– nadejam se, da bomo tudi tukaj 
skupaj uspešni na tej poti.«
Doslej ste se kot samostojni 
trener dokazovali pri treh klubih, 
Šmartnem, Mons Claudiusu in Kal-
cerju.
O. Drobne: »K temu bi dodal še 
to, da sem bil v 1. ligi pri Celju po-
močnik glavnega trenerja Dami-
jana Romiha (v sezoni 2011/12, op. 
a). Samostojna trenerska pot pa 
ni vedno posuta z rožicami, dve 
leti in pol sem bil pri Šmartnem v 
2. ligi, isto obdobje nato pri Mons 
Claudiusu v 3. ligi. Za trenerja je 
pomembno, da je aktiven, nikoli ni-
sem imel težav s tem, da sprejmem 
izzive v manjših sredinah. Zdi se mi 
pomembno tudi to, da smo v teh 
sredinah stkali dobra prijateljstva 
in da so bile vse izkušnje pozitivne 
– res je bilo lepo delati z vsemi temi 
ljudmi. 
Z leti se seveda poraja želja po 
napredovanju, po dokazovanju v 
višjih ligah, tako je lani poleti priš-
la ponudba drugoligaša Kalcerja 
Radomelj, kjer je vedno prisoten 
apetit po vstopu v 1. ligo. Že v prvi 
sezoni 2019/20 nas je korona prik-
rajšala za zaključek sezone, tako 
da smo v skrajšani sezoni za točko 
zaostali za tako želenim 2. mestom 
Dejan Zavec
»Ni mi žal za nobeno stvar - 
soočil sem se z legendami«
Stran 19
Nogomet
Lahko bi bilo boljše, lahko pa 
tudi slabše
Stran 18
Oskar Drobne (letnik 1975)
Igralska kariera:
Leta Klub   Nastopi (goli)
1993–1995 MU Šentjur   19 (12)
1996–1998 Maribor   56 (18)
1998–1999 FC St. Pauli (Nemčija) 2 (0)
1999–2000 Gorica   3 (0)
1999–2000 Domžale (posojen)  22 (23)
2000–2002 Varteks (Hrvaška)  49 (16)
2002–2003 Dravograd   23 (12)
2003 Doxa Katokopia (Ciper) 12 (2)
2004 Domžale   17 (7)
2005 Celje   22 (4)
2005–2007 Koper   42 (23)
2008–2010 MU Šentjur   38 (14)
Skupaj     283 (127)
Dosedanja trenerska kariera: 
- Šmartno 1928 (2. liga)
- Mons Claudius (3. liga)
- Kalcer Radomlje (2. liga)
- Aluminij (1. liga)
Nogomet
»Prišlo je do točke, ko 
potrebujemo spremembo«
 Stran 18
Rokomet
Loka in Izola 
v petih dneh
Stran 18
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič.
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik.
E-mail: sport@radio-tednik.si
Dvakrat državni, trikrat pokalni prvak
Vi ste v 1. ligi igrali za Maribor, Gorico, Domžale, Dravograd, Celje in Koper. Katere epizode se najraje 
spominjate?
O. Drobne: »Če bi koga izpostavil, bi zagotovo Maribor. To je bila moja prva ekipa v 1. ligi, takoj prvo 
sezono 1996/97 sem imel čast igrati s Kekom, Židanom, Žurmanom, Fricljem, Simeunovićem, Šimundžo – 
samimi legendami Maribora (za Maribor so igrali tudi N. Čeh, Karić, Milinovič, F. Fridl, D. Gajser …). Bili smo 
takoj prvaki, tudi sam sem odigral vidno vlogo, bil sem prvi strelec moštva (14 zadetkov, op. a.). Bil sem 
zelo mlad, takoj z naslovom prvaka, zato mi je to ostalo tako močno v spominu. 
Kjerkoli sem se v karieri znašel, sem se trudil po najboljših močeh. Poudaril bi še to, da sem zamenjal 
veliko klubov, vsepovsod pa sem šel narazen na prijateljski način in še vedno ohranjam številne kontakte.«
Trikrat (1996/97 z Mariborom, 1999/2000 z Domžalami in 2005/06 s Koprom) ste bili zelo blizu vrha 
najboljših strelcev 1. lige, na vrh golgeterjev slovenske lige pa niste stopili.
O. Drobne: »Pri tem sem imel pač malo smole: v dresu Domžal sem zabil 23 golov, pa sem za Klitonom 
Bozgom iz Maribora zaostal za en gol, čez dve leti pa je bil Romano Obilinović iz Primorja npr. prvi strelec 
lige s 16 zadetki. 
Podobno je bilo v sezoni, ko sem igral za Koper, kjer sta bila pred mano Miran Burgič (24 golov) in Valter 
Birsa (19), ki sta izstopala v fantastični ekipi Gorice, ki je osvojila državni naslov. Tudi v Kopru smo imeli 
dobro ekipo, a težko z omenjenima primerjam mojih 18 zadetkov, saj sem igral ofenzivnega vezista in ne 
napadalca. Naslova najboljšega strelca 1. lige tako res nisem osvojil, sem pa kljub temu zadovoljen s svojimi 
takratnimi igralskimi dosežki – dvakrat sem osvojil prvenstvo, trikrat pa pokalni naslov.«
Nogomet  Oskar Drobne, trener Aluminija
»Kot vsak trener si želim 
zmag! Sem pragmatičen, 
napadalno usmerjen, 
od fantov pa pričakujem 
veliko mero odgovornosti«
Foto: Črtomir Goznik
Oskar Drobne: »Kot igralec sem zamenjal veliko sredin in treniral pod vodstvom številnih trenerjev, 
med drugim Bojana Prašnikarja, Milivoja Bračuna, Mihajla Petrovića …«
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 18
v zaostanku enega srečanja le še 
Bravo in Tabor, ki nista odigrala 
tekme 16. kroga. 
Tekma v Sežani se je začela ob 
zares nenavadni uri – ob 11.30. Ce-
ljani so bili dolgo časa nevarnejši, 
po dvakrat sta poskušala Vrbanec 
in Dangubić. Domača zasedba, ki 
letos na svoji zelenici sploh še ni iz-
gubila tekme, je v končnici vendar-
le uspela zadeti, zmagovalca je po 
podaji iz kota in odbiti žogi odločil 
Mihael Briški v 92. minuti. Za Tabor 
je to bila že šesta zmaga v sezoni, 
vse so dosegli doma. Celjani tonejo 
vse nižje, na zadnjih štirih tekmah 
so ob dveh porazih dosegli le dva 
remija. Na zadnjih dveh tekmah jih 
ni vodil Dušan Kosič, ki je v izolaciji 
zaradi pozitivnega testa na koro-
navirus. 
Zanimiva je bila tudi tekma med 
Bravom in Domžalami. Slednji so 
nanizali lepo serijo štirih tekem 
brez poraza in so bili v rahli vlogi 
favoritov, a je tekma še enkrat več 
pokazala, da lahko vsak prema-
ga vsakega. Še posebej ob takšni 
napaki, kot si jo je tokrat privoščil 
gostujoči vratar Grega Sorčan, ki je 
iz rok izpustil povsem povprečen 
strel Mustafa Nukića. Vrnitve za 
goste na razmočenem igrišču več 
ni bilo …
Zaostala tekma 15. kroga: 
CB24 Tabor Sežana – Celje 1:0 
(0:0); strelec: 1:0 Briški (92.).
Zaostala tekma 10. kroga:
Bravo – Domžale 1:0 (1:0); stre-
lec: 1:0 Nukić (30.).
1. MARIBOR 16 9 4 3 32:19 31
2. MURA 16 8 5 3 19:9 29
3. OLIMPIJA 16 8 4 4 21:13 28
4. KOPER 16 7 6 3 23:16 27
5. TABOR SEŽANA 15 6 3 6 17:17 21
6. DOMŽALE 16 5 5 6 23:22 20
7. BRAVO 15 5 4 6 15:19 19
8. CELJE 16 4 5 7 15:18 17
9. ALUMINIJ 16 3 4 9 11:27 13
10. GORICA 16 2 4 10 12:28 10
JM
Sobota bo za novega trenerja 
Aluminija Oskarja Drobneta po-
menila nov mejnik, v tej vlogi se 
bo premierno predstavil na prvo-
ligaški sceni. Tekmec bo ljubljan-
ski Bravo, tekma pa bo pomemb-
na za obe ekipi. 
»Kakšnih posebnih napovedi o 
spremembi postavitve ali takšnih 
in drugačnih taktičnih zamislih 
ne bi dajal. V tej fazi prvenstva je 
igra v veliki meri odvisna od stanja 
igrišča, nič drugače ne bo niti v so-
boto. Fantje so motivirani, edina 
jasna želja vseh je zmaga,« je dejal 
Drobne, ki tokrat ne bo mogel ra-
čunati na Alena Krajnca - v sezoni 
je zbral štiri rumene kartone. 
Varovanci Dejana Grabiča so v 
sredo odigrali težko tekmo z Dom-
žalami, kar bi lahko bila majhna 
prednost na strani šumarjev. Za-
gotovo pa bodo imeli gostje pred-
nost v samozavesti, na zadnjih 
treh tekmah so namreč dvakrat 
zmagali (Celje, Domžale) in enkrat 
remizirali (Muro).
Za Kidričane bo to zadnja doma-
ča tekma v tem delu sezone, do 
konca bodo namreč le še dvakrat 
gostovali, v sredo v Domžalah in 
naslednjo nedeljo še v maribor-
skem Ljudskem vrtu.
Tabor in Bravo za korak 
dlje iz nevarnih voda
V sredo sta bili odigrani zaosta-
li tekmi 10. in 15. kroga, sedaj sta 
Slovenska nogometna repre-
zentanca bo v kvalifi kacijah za 
svetovno prvenstvo 2022 v Katarju 
igrala v skupini H skupaj s Hrvaško, 
Slovaško, Rusijo, Ciprom in Malto. 
Tako je določil žreb Mednarodne 
nogometne zveze (FIFA) v Zürichu.
Slovenija se je doslej s Hrvaško 
merila osemkrat ter petkrat izgu-
bila in trikrat remizirala. S Slovaško 
je igrala šestkrat in trikrat zmagala, 
dvakrat remizirala in enkrat izgubi-
la. Z Rusijo ima na petih tekmah 
po dve zmagi in poraza ter remi, 
s Ciprom ima na desetih tekmah 
pet zmag, tri remije in dva poraza, 
z Malto pa na šestih tekmah pet 
zmag in remi.
»Skupina je zanimiva predvsem 
zaradi naših sosedov, pa zaradi 
Slovakov in Rusov, s katerimi je 
Slovenija že igrala v kvalifi kacijah. 
Dobili pa smo tudi iz zadnjih bob-
nov najbolje rangirana tekmeca. 
Ampak to je skupina kot skupina, 
lahko bi bilo bolje, lahko slabše. 
Če mi ne bomo na primerni ravni, 
potem ti tudi takšen ali drugačen 
tekmec ne pomaga,« je v prvem 
odzivu na žreb povedal selektor 
Slovenije Matjaž Kek.
Dodal je, da je nekih idealnih ali 
najslabših možnih skupin zanj ni. 
»Vsi so močni tekmeci, vsi imajo 
cilj uvrstiti se naprej. Jasno je, da 
Slovenija ni favorit, ne nazadnje 
imamo svetovne podprvake, Slo-
vake, Ruse, ki se uvrščajo na velika 
tekmovanja, pa tudi Ciper in Malta 
sta spoštovanja vredna. Ampak mi 
moramo razmišljati o tem, kako 
moramo čim bolje delovati. Tudi 
sam format tekmovanja je zanimiv, 
tri tekme takoj v prvem terminu in 
tudi na to se bo treba zelo dobro 
pripraviti,« je dodal Kek in pouda-
ril, da bo posebna draž Hrvaška, 
sam je tudi že dobil nekaj klicev iz 
soseščine.
»Je zelo izzivalna skupina, hkrati 
pa tudi tekmovalna. Slovenija, kot 
sem dejal, ni favorit, se bo pa dob-
ro pripravila in poskusila izkoristiti 
vse možnosti, ki jih ima v igralskem 
kadru. To so vendarle kvalifi kacije 
za SP. Šli bomo na valovih zmer-
nega optimizma iz lige narodov, 
ampak z jasnim zavedanjem, da 
moramo biti na veliko višji ravni. Že 
prve tekme bodo veliko pokazale,« 
je zaključil selektor.
Njegov kolega na klopi Hrvaške, 
ki je bila v prvem bobnu in je trenu-
tna svetovna podprvakinja, Zlatko 
Dalić, je v prvih odzivih za hrvaške 
medije poudaril, da je njihov cilj 
preboj na SP in da je to skupina, 
v kateri lahko ta cilj uresničijo. »Iz 
drugega in tretjega bobna smo do-
bili Slovaško in Rusijo, prav ti dve 
pa bosta naša največja tekmeca. 
Tudi druge tekme ne bodo lahke, a 
Hrvaška je favorit,« je dejal Dalić, ki 
se je dotaknil tudi Slovenije.
»Slovenija se je dvignila in napre-
duje pod vodstvom Matjaža Keka, 
ki nas zelo dobro pozna. Prav go-
tovo pa bodo imeli Slovenci kot 
naši sosedi posebno motivacijo, da 
pokažejo svojo kakovost,« je dodal 
Dalić.
Za trinajst evropskih mest na 
32-članskem svetovnem prven-
stvu, ki bo potekalo od 21. novem-
bra do 18. decembra 2022 v Katar-
ju, se bo potegovalo 55 evropskih 
reprezentanc.
Kvalifi kacije bodo potekale med 
marcem in novembrom 2021. Zma-
govalci skupin se bodo neposred-
no uvrstili na SP, drugouvrščene 
ekipe pa čakajo dodatne kvalifi ka-
cije. 
SP bo prvič v zgodovini v je-
sensko-zimskem obdobju, turnir v 
Katarju bo namreč med 21. novem-
brom in 18. decembrom 2022. Bra-
nilka naslova je Francija.
sta
Po razporedu sta pred or-
moškimi rokometaši v naslednjih 
petih dneh dve tekmi: najprej v 
soboto, 12. decembra, ob 18.00 
gostovanje v Ško i Loki na tekmi 
rednega 13. kroga ter nato v sredo, 
16. decembra, ob 19.00 domača 
preložena tekma proti Izoli. 
„Takšen je trenutni plan naših 
tekem, ampak kot veste, se stvari 
lahko hitro spremenijo in zasučejo 
v neželeno smer. Mi smo se čez 
teden pripravljali, kot da bo šlo 
vse po maslu. Seveda bodo šele 
petkova testiranja dala dokončen 
odgovor ali bomo ali ne bomo odi-
grali tekmo. Moram potrkati v les, 
saj imamo v klubu trenutno zdrave 
vse igralce in želim si, da tako os-
tane do izteka tega leta in da ig-
ramo vse preostale tri tekme, ki so 
pred nami,“ je uvodoma povedal 
trener Saša Prapotnik. 
V sredo je ormoška ekipa bud-
no spremljala tekmo med Izolo in 
Loko, saj sta obe ekipi naslednji 
tekmici Jeruzalema. „Pred tekmo 
sem dal več možnosti za zmago 
Loki, a so Izolani skozi celotno 
tekmo vodili in po prikazanem 
zasluženo premagali Ločane. La-
hko smo videli kar precej dobrih 
stvari pri obeh ekipah, a tudi kar 
nekaj slabih in prav te slabosti 
nasprotnika moramo iskati že v 
soboto v Ško i Loki. Predvsem 
bo precej odvisno od nas samih. 
Najprej bo potrebno zajeziti hitro 
igro Loke in jih usmeriti v igranje na 
postavljeno obrambo. Ne smemo 
si dovoliti lahko prejetih zadetkov, 
kar je največja moč Loke. V obram-
bi bomo morali biti zelo zbrani 
ter strpni, saj Loka velikokrat igra 
napad prav do zadnje podaje na 
»Prišlo je do točke, ko potrebujemo 
spremembo«
Novico o spremembi na trenerski klopi so iz NK Aluminija sporočili 
v izjavi za javnost. Med drugim so zapisali besede direktorja Boruta 
Arliča: »Slobodanu Gruborju se zahvaljujem za vso opravljeno delo v 
Kidričevem. Odločitev o razhodu je bila zelo težka. Kazala se je kvali-
teta dela, žal pa smo prišli do točke, kjer NK Aluminij potrebuje spre-
membo. Dobro se zavedamo, da bo zelo težko ponoviti rezultate, ki 
jih je klub dosegel s Slobodanom Gruborjem na čelu. Želimo mu vse 
dobro v njegovi nadaljnji karieri.«
52-letni Rečan se od Kidričevega poslavlja po letu in pol dela, v 
lanski sezoni je pod njegovim vodstvom Aluminij dosegel najvišjo 
uvrstitev v zgodovini kluba – 5. mesto. 
»Mislim, da sem v letu in pol dobro delal za klub in igralce. Pono-
sen sem na dosežke, katere smo ustvarili. Posebej se zahvaljujem 
vsem svojim sodelavcem in vsem v klubu. Klub je v mojem drugem 
obdobju izjemno napredoval v vseh pogledih, saj brez tega na-
predka ne bi bilo mogoče ustvariti rezultatov, ki smo jih,« je povedal 
Slobodan Grubor. 
Skupine kvalifi kacij za SP 2022:
- skupina A: Portugalska, Srbija, Irska, Luksemburg, Azerbajdžan
- skupina B: Španija, Švedska, Grčija, Gruzija, Kosovo
- skupina C: Italija, Švica, Severna Irska, Bolgarija, Litva
- skupina D: Francija, Ukrajina, Finska, BiH, Kazahstan
- skupina E: Belgija, Wales, Češka, Belorusija, Estonija
- skupina F: Danska, Avstrija, Škotska, Izrael, Ferski otoki, Moldavija
- skupina G: Nizozemska, Turčija, Norveška, Črna gora, Latvija, 
                        Gibraltar
- skupina H: Hrvaška, Slovaška, Rusija, Slovenija, Ciper, Malta
- skupina I: Anglija, Poljska, Madžarska, Albanija, Andora, San Marino
- skupina J: Nemčija, Romunija, Islandija, Severna Makedonija, 
                       Armenija, Lihtenštajn
petek  11. decembra 2020Šport18
Nogomet  1. SNL
Drobne na prvoligaški 
sceni debitira proti Bravu
Nogomet  Reprezentanca Slovenije
Zanimiva skupina, lahko bi bilo 
boljše, lahko pa tudi slabše
Rokomet  Jeruzalem Ormož
Loka in Izola v petih dneh
1. SNL, 17. krog: Aluminij 
– Bravo, v soboto ob 
15.00 v Kidričevem.
Medsebojna tekma v 
sezoni: 
8. krog: Bravo – Aluminij 1:1 
(1:0); Šega; Prša.
Horvata čaka dolgo 
okrevanje
Strahovi, da je Mario Lucas 
Horvat v Kopru staknil težjo 
poškodbo, so se uresničila. 
35-letni vezist je utrpel po-
škodbo križne vezi in ga čaka 
večmesečno okrevanje.
Razpored tekem 
slovenske 
reprezentance:
- sreda, 24. marec, ob 
20.45: Slovenija – Hrvaška
- sobota, 27. marec, ob 
15.00: Rusija – Slovenija
- torek, 30. marec, ob 
20.45: Ciper – Slovenija
- sreda, 1. september, ob 
20.45: Slovenija – Slovaška
- sobota, 4. september, ob 
18.00: Slovenija – Malta
- torek, 7. september, ob 
20.45: Hrvaška – Slovenija
- petek, 8. oktober, ob 
20.45: Malta – Slovenija
- ponedeljek, 11. oktober, 
ob 20.45: Slovenija – Rusija
- četrtek, 11. november, ob 
20.45: Slovaška – Slovenija
- nedelja, 14. november, ob 
15.00: Slovenija – Ciper
Foto: Črtomir Goznik
Po porazu z Muro je prišlo do sprememb na trenerski klopi Alumi-
nija, svoj del odgovornosti pa bodo morali prevzeti tudi igralci.
Bojan Čudič in Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož)
Nogomet  1. SNL
RAZPORED 17. KROGA, V SOBOTO OB 13.00: Gorica – Celje; OB 
15.00: Aluminij – Bravo; OB 17.15: Olimpija – CB24 Tabor Sežana; 
OB 20.15: Koper – Maribor; V NEDELJO OB 16.00: Mura – Domžale. 
Futsal  1. SFL
RAZPORED 11. KROGA, V PETEK OB 20.00: FC Hiša daril Ptuj – 
Sevnica, Oplast Kobarid – Tomaž Šic bar, Dobrepolje – Mlinše, 
Bronx Škofi je – Siliko Vrhnika, Litija – Dobovec. 
Rokomet  NLB-liga
RAZPORED 13. KROGA, v SOBOTO OB 16.15: Ljubljana – Celje PL; 
OB 18.00: Urbanscape Loka – Jeruzalem Ormož; OB 18.30: Butan 
Plin Izola – Koper; OB 19.00: Dobova – Trimo Trebnje, Grosist Slo-
van – Krka. 
Tekmi Maribor Branik – Gorenje Velenje in Slovenj Gradec – Riko 
Ribnica sta prestavljeni. 
JM
Športni napovednik
sodniško uro. V napadu nam letos 
gre zelo solidno in tudi na tej tekmi 
moramo unovčiti dolgoletne iz-
kušnje ter biti čim bolj raznoliki pri 
zaključevanju napadov. To je naša 
velika moč, da skoraj vsak napad 
zaključujemo na različen način in 
da ne igramo po ustaljenem kop-
itu. Lani smo z Loko dvakrat rem-
izirali, kar dokazuje, da so tekme 
med nami zmeraj zanimive. Seve-
da še nismo pozabili lanskoletnega 
zapleta v Ško i Loki (31:31), ko so 
nasprotnikovi organizatorji tekme 
pozabili svoji ekipi pripisati zade-
tek. A danes so na ta dogodek le 
še spomini, ki se jih z nasmehom 
na obrazu spomnimo,“ je pred 
gostovanjem na Gorenjskem pove-
dal kapetan Bojan Čudič. 
V danem trenutku so v vlogi 
rahlega favorita celo Vinarji iz Or-
moža, ampak ekipa Loke je tako 
nepredvidljiva, da ji ni para v NLB 
ligi. Dokaz temu so zmage nad 
Krko, Mariborom in v gosteh nad 
Slovenj Gradcem. Prvo ime Loke 
je Matic Pipp, letnik 1998, odličen 
levokrilni igralec in eden najboljših 
obrambnih igralcev lige. Seveda 
ne smemo pozabiti na prvega 
strelca Aljaža Jesenka, nesojenega 
smučarskega skakalca, ki je izjem-
no eksploziven in neugoden ig-
ralec za prav vsakega nasprotnika. 
Tekmo si bo mogoče ogledati tudi 
v spletnem prenosu.
Uroš Krstič
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 19
z veseljem spominjajo teh dogod-
kov in da so na ta način še vedno 
povezani z mano. Te simpatije so 
vzajemne, vse se je zgodilo z do-
ločenim namenom, tudi tisti po-
razi. Nimam občutka, da sem kaj 
naredil narobe, da sem sprejel na-
pačno odločitev … Seveda bi raje 
videl, da bi tiste dvoboje zmagal, 
da bi se takrat veselili – morda pa 
so nas tisti porazi povezali na dru-
gačen način. Med iskrenimi ljudmi 
ni laži.«
Jože Mohorič
Naš nekdanji boksarski super-
šampion Dejan Zavec je imel svoj 
zadnji dvoboj pred skoraj natančno 
petimi leti, novembra 2015 v bližini 
Miamija. Odtlej se je že povsem 
integriral v »normalno življenje«, 
ukvarja se s številnimi stvarmi, še 
vedno pa ostaja tesno povezan z 
boksom in borilnimi veščinami.
Po ponovnem prevzemu dvora-
ne Campus pa letos ni prave sreče 
z zagonom, covid-19 preprečuje 
odprtje in popoln zagon. Kako se 
spopadaš s tem?
D. Zavec: »Kot vse ostale dejav-
nosti te veje smo tudi mi podrejeni 
vladnim ukrepom. Razen omejenih 
boksarskih treningov vsa ostala 
dejavnost – rekreacija, skupinska 
vadba, individualni treningi, team 
buildingi – v tem času miruje. Po 
drugi strani pa sem se v življenju in 
karieri skozi dolgotrajne treninge 
in borbe naučil potrpežljivosti in 
vztrajnosti – na koncu bomo zma-
gali tudi v tej borbi s covidom!«
Kaj se pa dogaja v smislu bo-
ksarskega treniranja?
D. Zavec: »Prav v tem tednu 
imam zadnji trening z Urošem Juri-
šičem, ob tem pa imam treninge s 
tistimi, ki imajo status profesional-
nega športnika in bodo imeli obve-
znosti na mednarodnih tekmova-
njih, med njimi je tudi Aljaž Venko.«
Uroš Jurišič je borec MMA 
(mixed martial arts – mešanih bo-
rilnih veščin, op. a.), ki je v doseda-
nji karieri zmagal vseh 11 dvobojev 
– kakšno je sodelovanje z njim?
D. Zavec: »Imava zelo dobro so-
delovanje, veliko mu lahko poma-
gam že na kondicijskem in fi zičnem 
področju, predvsem pa na tehnič-
nem področju, pri ročnih tehnikah 
udarcev. Lepo je delati s športniki 
iz vseh borilnih veščin, gre za soro-
dne in boksu kompatibilne športe, 
kar mi je seveda zelo blizu, obe-
nem pa tudi sam spoznavam nove 
stvari. Lepo je delati z že uveljav-
ljenimi borci, sam pa gledam na to 
sodelovanje v tem smislu, da mu 
poskušam dati največ, kar mu pač 
s svojim znanjem lahko. Vsi mi, ki 
smo okrog njega v tej ekipi, lahko 
dodamo vsak svoj košček v smislu 
izboljšav. Na koncu ostaja zelo do-
ber občutek, da lahko na kakršen 
koli način pripomoreš k napredku 
nekoga. To je zame dodatna potr-
ditev.
To pa ne pomeni, da ne morem 
sodelovati tudi z vsemi ostalimi 
športniki, npr. s tenisači, atleti, no-
gometaši … Seveda lahko, vsi so 
dobrodošli.«
Veliko se trenutno dogaja tudi 
v nekoč 'tvoji' velterski kategoriji. 
Errol Spence je trenutno najbolj 
vroč, nazadnje je združil šampi-
onska pasova IBF in WBC zdru-
ženj.
D. Zavec: »Američana Errol 
Spence in Terence Crawford sta 
boksarja, ki imata trenutno v las-
ti vse pasove najpomembnejših 
združenj. Še posebej je vroč Spen-
ce, ker je bilo po njegovi grozljivi 
avtomobilski nesreči izpred ene-
ga leta veliko vprašajev, ali se bo 
sploh lahko in v kakšnem stanju 
vrnil v ring. Vrnitev po poškodbah 
je vedno vprašljiva, še posebej v 
boksu, a kot smo se lahko prepriča-
li v njegovem dvoboju z Dannyjem 
Garcio pretekli teden, pa je z njim 
vse v redu: v ringu je bil fi zično do-
minanten in intelektualno močan.«
Vedno je lepo brskati po spo-
minih: konec novembra je minilo 
natančno pet let od tvoje zadnje 
borbe v Miamiju.
D. Zavec: »Tako je pač v življenju, 
vedno starejši smo in vedno hitreje 
gredo ta leta (smeh). A v tem ob-
dobju se je zgodilo veliko stvari, 
integriral sem se v 'novo življenje', 
mu dodal nove vsebine … Velik 
privilegij je, da lahko spoznavam 
vse to.«
Tvoj zadnji tekmec – Erislany 
Lara – pa je še vedno aktiven, pri 
37 letih je na 4. mestu super vel-
terske kategorije in ima v lasti dva 
pasova – WBA in IBO. Omenimo 
lahko tudi Keitha Thurmana (dvo-
boj v Brooklynu), ki je še vedno 
na 4. mestu velterske kategorije, 
doslej je izgubil le en sam dvoboj, 
ima pa 29 zmag!
D. Zavec: »To je samo še en do-
kaz več, v katerem nivoju sem se 
takrat gibal v smislu profesional-
nega boksa! Nobene od teh borb 
sicer nisem zmagal, tudi proti An-
dreu Bertu ne, a lahko obenem 
vidimo, da je pri vrhu zelo malo 
fantov v takšnih letih, v katerih 
sem bil sam ob vseh teh omenje-
nih borbah – izjema je le neuničljivi 
Filipinec Manny Pacquiao. Dejstvo 
je, da mi ni žal za nobeno stvar, za 
katero sem se takrat odločil – soo-
čil sem se z legendami boksa! Če bi 
se mi to dogajalo pet let prej, pre-
den s em takrat prišel do tega ni-
voja, potem bi lahko bil tudi izplen 
morda drugačen, a to ne spremeni 
ničesar – o svoji karieri imam vsa 
vprašanja zaprta, nobenega 'kaj bi 
bilo, če bi bilo' si ne postavljam. Še 
vedno se ponašam s tem, da sem 
eden redkih Evropejcev, ki sem 
stopil v ring s takšnimi šampioni, 
kot so Berto, Thurman in Lara. To 
so imena, ki v boksarskem svetu 
nekaj pomenijo, so spoštovana in 
cenjena.
Zanimivo je, da sem nekaj dni 
nazaj prejel sporočilo s Filipinov, v 
katerem so mi znanci pisali, da so 
si pravkar ogledali moj dvoboj z 
Bertom! Filipinci se zelo spoznajo 
na boks, delajo na zelo visokem ni-
voju, zato me takšne stvari vedno 
znova spominjajo, da je bilo veliko 
stvari takrat res dobrih in so odme-
vale po vsem svetu.«
Tisti, ki smo bili na teh omenje-
nih dvobojih zraven v ZDA, se še 
prav tako vedno radi spomnimo 
na te trenutke. Te navijači še cuka-
jo za rokav?
D. Zavec: »Velikokrat me usta-
vijo in sami sebe obenem sprašu-
jejo, ali bodo še kdaj doživeli kaj 
podobnega. Meni je v veliko čast, 
da se simpatizerji boksa še vedno 
V Ljubljani je bil na igriščih 
teniške akademije Breskvar 
odigran odprti članski turnir 
– Breskvarjev memorial. Na 
njem se je v ženski in moški 
skupaj merilo več kot 120 
igralcev in igralk. 
Prvi nosilec pri fantih je bil Jan 
Kupčič (TK Terme Ptuj), a svoje-
ga statusa ni upravičil v celoti, po 
dveh zmagah (Miha Vetrih iz TK 
Slovenj Gradca, Jošt Plestenjak 
iz Slovana) je izpadel v polfi nalu. 
Tam je z rezultatom 3:6, 3:6 klonil 
proti dve leti mlajšemu Sebastia-
nu Dominku (ŽTK Maribor), ki je 
kasneje precej presenetljivo tudi 
osvojil turnir. 
Ptujski klub sta pri fantih zasto-
pala še Žiga Kovačič in Tilen Ko-
vač. Slednji je izpadel v 1. krogu, 
prvega pa je v 2. krogu ustavil ka-
snejši fi nalist Gašper Bezjak (ŽTK 
Maribor).
Pri dekletih sta se v 1. krogu 
pomerili Tinkara Kovač (TK Terme 
Ptuj) in Nika Strašek (ŽTK Maribor). 
Uspešnejša je bila Nika z rezulta-
tom 6:4, 0:6, 2:10. Straškovo je v 2. 
krogu ugnala kasnejša zmagovalka 
Nika Zupančič (TK Otočec). 
JM
Tenis
Kupčiča in Kovačiča ustavila 
kasnejša finalista
Zasledil sem te v oglasu za Rio Mare (v kampanji sta sodelovala 
še nekdanji jadralec Vasilij Žbogar in atletinja Maja Mihalinec), to-
rej si še vedno zanimiv za oglaševalce. Očitno si v karieri aktivnega 
športnika nekaj delal prav!
D. Zavec: »Vesel sem, da me še vedno vabijo k takšnim projektom 
in da imam z nekaterimi še vedno sklenjene pogodbe o sodelovanju. 
To je dokaz, da se nisem spremenil, sem še vedno tak, kot sem bil na 
vrhuncu svoje športne kariere, dostopen in odprt.«
petek  11. decembra 2020 Šport, pogovori   19
Boks  Dejan Zavec
»Ni mi žal za nobeno stvar, 
za katero sem se takrat 
odločil – soočil sem se z 
legendami boksa«
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Meni je v veliko čast, da se simpatizerji boksa še vedno z veseljem spominjajo dvobojev 
izpred pet let in več in da so na ta način še vedno povezani z mano. Te simpatije so vzajemne.«
Foto: fb
»Po odličnih treningih sem v Dejan Zavec Gymu opravil še odličen sparing. Dejan je izjemen človek, 
pravi prvak v vseh pogledih. Je gentleman, ki je borilne športe v Sloveniji dvignil na povsem drugo 
raven. Z osvojitvijo naslova svetovnega IBF-prvaka je pokazal, da je nemogoče mogoče, če se trdno 
odločiš, da boš za uspeh naredil vse. Dejan je pravi vzor v življenju in športu. Vem, da sem izbral zelo 
težko dosegljivega vzornika, ki mu bom sledil, vendar bom naredil vse v tej smeri. Verjamem, da je 
ob strani z ljudmi, kot je Dejan, vse mogoče,« je na svojem facebook profi lu o Dejanu Zavcu zapisal 
Uroš Jurišič. 
Venko na pripravah v Nemčiji
Eden od stebrov Dejanove ekipe je še vedno Aljaž Venko, ki je nazad-
nje nekaj časa preživel na treningih v Nemčiji. »V Magdeburgu sem 
bil slaba dva tedna v klubu SES boxing, tja pa sem odšel na povabilo 
Dirka Dzemskega, ki svojega sina Toma (15 dvobojev, 15 zmag, 9 s 
KO, op. a.) pripravlja na pomemben dvoboj. Tako sem dopoldan z 
ekipo opravljal normalne treninge s tekom in podobnim, popoldan 
pa smo imeli sparinge. Vse je bilo v redu, dobro smo oddelali vse 
zastavljeno, tako da na začetku novega leta že načrtujemo novo so-
delovanje,« je dejal Venko. 
Foto: Sportida / TZS
Žiga Kovačič (TK Terme Ptuj)
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 20
Planinska zveza Slovenije je v 
sodelovanju s helikoptersko 
enoto Slovenske vojske 
in tremi člani Planinskega 
društva Ptuj letos obnovila 
planinsko Bambergovo 
pot na Triglav z Luknje čez 
Plemenice. Šlo je za zahteven 
projekt, saj so obnovili eno 
najlepših in najzahtevnejših 
planinskih poti, ki je 
letos zmagala na izboru 
naj planinska pot 2020. 
Opravljeno delo, pri katerem 
je sodelovalo tudi ptujsko 
društvo, je bilo izhodišče za 
pogovor s predsednikom 
Planinskega društva Ptuj 
Miranom Ritonjo.
Kako je potekala obnova Bam-
bergove poti na Triglav z Luknje 
čez Plemenice?
Miran Ritonja: „Obnova planin-
ske poti čez Plemenice na Triglav, 
imenovane tudi Bambergova pot, 
je potekala od 18. do 23. julija in 
je bila kljub nagajanju vremena s 
popoldanskimi nevihtami končana 
dva dni pred predvidenim rokom. 
Vsa zahvala gre izkušeni in uigrani 
ekipi markacistov in tehnični ekipi 
PZS, ki je usposobljena za tovrst-
no delo. V veliko pomoč je bil he-
likopter slovenske vojske, ki je 
na delovišče pripeljal več kot eno 
tono materiala in opreme. Marka-
cisti so težka bremena na ramenih 
znosili v steno, kar je zahtevalo do-
datno začasno varovanje s plezal-
nimi vrvmi. Vzpenjanje in še pose-
bej spuščanje po takšnem terenu 
zahteva poleg fi zičnih sposobnosti 
tudi veliko mero pozornosti. Vsta-
jali so ob 5. uri zjutraj in delali do 
trenutka, ko so zaradi bližajočih 
se neviht ocenili, da je delo pre-
nevarno. Pri obnovi so zamenjali 
in prenapeli nekaj več kot 290 m 
jeklenic, zvrtali kar 62 lukenj in na-
mestili 44 klinov. Nekaj jeklenic je 
bilo treba zamenjati, na vrhnjem 
delu, kjer se je utrgala polica – 
skalni podor, je bilo treba očistiti 
ves material in na novo namestiti 
jeklenice in kakšen klin. Večina 
jeklenic je bila zamenjana. Porezali 
so tudi ruševje, ki je segalo na pot, 
in očistili skalne police.“
Kateri člani PD Ptuj so sodelova-
li pri tem projektu?
Miran Ritonja: „Poleg tehnične 
ekipe PZS so pri obnovi sodelova-
li tudi naši markacisti. Osvežili so 
markacije in ponekod, kjer so se 
skale odkrušile, na novo označili 
pot. V tehnični ekipi je sodeloval 
Peter Šilak, pri ostalih delih pa so 
pomagali Uroš in Štefan Vidovič 
ter Matjaž Petek.“
Zakaj so ptujski markacisti 
sploh sodelovali pri obnovi te 
poti?
Miran Ritonja: „PD Ptuj je že od 
leta 1994 skrbnik ene najzahtevne-
jših in hkrati najlepših poti na Tri-
glav. Pot je bila deležna vsakolet-
nih nujnih vzdrževalnih del. Letos 
je kandidirala in zmagala kot naj 
planinska pot 2020 v akciji Očisti-
mo gore v sodelovanju z Zavarov-
alnico Triglav, ki je prispevala sred-
stva za obnovo.“
Kot skrbnik morate potem za 
pot tudi skrbeti – kako in zakaj?
Miran Ritonja:  „Za planinske 
poti skrbimo predvsem zaradi 
varnosti in dobrega počutja po-
hodnikov – planincev. Verjetno vsi 
poznamo tisti nelagodni občutek, 
ko se znajdemo na poti in ne vemo 
kam naprej. Srce znova zaigra, ko 
zagledamo tisti »čudežni obroček« 
– markacijo in vemo, da smo na 
pravi poti. Zavedamo se, da so za 
večjo varnost planincev potrebne 
označene in urejene planinske 
poti. Naše društvo, ki je skrbnik 
poti čez Plemenice, ima v oskrbi 
Haloško planinsko pot, Slovenje-
goriško planinsko pot in kulturno 
pot Ivana Potrča in Matije Murka 
v dolžini skoraj 200 km. V Sloveni-
ji je več kot 10.000 km planinskih 
poti, od tega dobrih 14 km na 
posameznega markacista in to 
delo markacisti opravljajo v javno 
dobro. Nam je uspelo pridobiti dva 
nova člana, ki se bosta udeležila 
usposabljanja pod okriljem PZS. 
Vabljeni tudi vsi drugi, ki jih veseli 
to delo.“
Kako zahtevna pa je ta pot na 
Triglav?
Miran Ritonja: „Pot čez Plemen-
ice ali staro ime Bambergova pot je 
ena najzahtevnejših, a hkrati lepših 
pristopov na streho Slovenije – Tri-
glav. Z Luknje se takoj pričnemo 
strmo vzpenjati in je tako z nekaj 
prečenji izpostavljenih polic skoraj 
vse do vrha. Pot je varovana le v 
najtežjih in najnujnejših delih, med-
tem ko je na vmesnih delih še ved-
no treba plezati, kar za izkušenega 
planinca sicer ni nič posebnega, a 
za manj izkušenega je zagotovo 
težko in je ni priporočljivo izbrati 
kot prvo pot. Prej se je treba preiz-
kusiti na kaki drugi zahtevni in zelo 
zahtevni poti. Premagati moramo 
1849 metrov višinske razlike, za to 
pa je potrebna dobra psihofi zična 
kondicija in ne sme biti vrtoglavice 
ali strahu pred višino. Za pot pora-
bimo med 6 in 7 ur in vmes ni pos-
tojanke ali koče, da bi se spočili ali 
okrepčali, zato moramo imeti vse 
s seboj. Potrebna sta pas, samo-
varovalni komplet in čelada. Med 
vzpenjanjem se nam odpirajo nev-
erjetni pogledi na Triglavsko sever-
no steno v vsej njeni mogočnosti. 
Pot poteka v neposredni bližini 
vsem znane Sfi nge, ki je zelo opaz-
na iz doline Vrat. Med potjo nas 
pozdravi tudi kak kozorog, saj smo 
v njihovem svetu. Nasproti očaku 
je Škrlatica v svoji čudoviti podo-
bi. Na zahod pogled seže v Trento 
s smaragdno Sočo in gorami nad 
njo.“
Ob tem projektu je PD Ptuj kl-
jub koronavirusu letos izvedlo kar 
nekaj vzponov in izletov. Kateri so 
bili največji in najpomembnejši?
Miran Ritonja: „To za vse nas 
neko nenavadno obdobje je seve-
da pustilo posledice predvsem pri 
izvedbi načrtovanih izletov. V zač-
etku leta je bil izveden 20. pohod 
po kulturni poti Ivana Potrča in 
Matije Murka. Izpeljali smo plan-
irane zimske vzpone ter druge 
izlete po programu doma in v tuji-
no. Pod streho smo še zadnji tre-
nutek »spravili« volilni zbor članov. 
Žal je odpadel tradicionalni pohod 
po Haloški planinski poti. Izpeljali 
smo sicer v okrnjeni izvedbi, ob up-
oštevanju priporočil NIJZ, pohod v 
spomin na lani preminulega Anto-
na Purga, ki je bil pobudnik HPP, s 
katero je povezal vinorodni vzhod-
ni del Haloz z gozdnatim zahod-
nim delom. Ko se je korona kriza 
pričela umirjati, smo izvedli nekaj 
izletov in tur na »varna« območja. 
Izpeljali smo prikaz pravilne in var-
ne rabe samovarovalne opreme. 
S pomočjo zdravnice pripravljamo 
osvežitev postopka ob nudenju 
prve pomoči, kar nam lahko koristi 
ne glede na to, kje se nahajamo. 
Žal pa sta odpadla planinski tabor 
za najmlajše in mladinski tabor, ki 
sta vsako leto lepo obiskana. Us-
pelo je planinarjenje po delu Karni-
jskih in naših zahodnih Alp, prav 
tako planinarjenje po Korčuli in še 
nekaj drugih pohodov. Seveda se 
na prvo mesto postavlja varnost v 
vseh pogledih ob upoštevanju pri-
poročil NIJZ.
Izpeljali smo »krstni« vzpon po 
na novo obnovljeni poti čez Ple-
menice, kar je bilo za udeležence 
svojevrstno doživetje. Pot je res 
lepo in varno urejena. Hvala vsem, 
ki so se trudili pri njeni obnovi, in 
vsem, ki so glasovali v akciji za naj 
planinsko pot 2020.“
Kakšno je splošno stanje v Pla-
ninskem društvu Ptuj?
Miran Ritonja: „Glede na trenut-
no situacijo smo lahko zadovoljni. 
Število članstva je sicer letos upa-
dlo, k čemur je nedvomno prispe-
vala covid kriza. Po velikosti smo 
najštevilčnejše društvo v Podravju 
in četrti v Sloveniji (806 članov v 
letu 2019). Vodniški odsek pripravl-
ja in izvaja pohode, izlete in izo-
braževanja. Mladinski odsek deluje 
predvsem z otroki – od vrteških 
skupin do študentov. Poseben 
poudarek ima orientacijski odsek, 
ki žanje uspehe v orientaciji v loka-
lnem, državnem in mednarodnem 
prostoru. Prijel se jih je vzdevek 
Neizgubljivi. Odsek za varstvo 
gorske narave se trudi pri varo-
vanju in ohranjanju narave, tu pa 
so še markacisti, brez katerih ne 
bi bilo urejenih in označenih poti. 
Naj za konec dodam, da delamo 
in se trudimo po najboljših močeh, 
prostovoljno in za javno dobro. Za-
dovoljni obrazi ali kaka lepa bese-
da so običajno plačilo za naš trud. 
Trudimo se in delamo po svojih 
najboljših močeh. Skupaj nam lah-
ko vse uspe. Vsem želim varen in 
trden korak.“
David Breznik
Rekreacija, pogovori20
Planinstvo  PD Ptuj
Obnovljena Bambergova pot na 
Triglav z Luknje čez Plemenice
petek  11. decembra 2020
sport@radio-tednik.si
Foto: arhiv PD Ptuj
Triglav čez Plemenice
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020    COLOR CMYK stran 21
Informacija, da so v Domu upo-
kojencev Ptuj od konca novembra 
naprej možni obiski, in to v vseh 
treh conah (beli, sivi in rdeči), je 
bila glede na epidemiološko sliko v 
državi nekoliko presenetljiva. A kot 
poudarja direktorica Vesna Šiplič 
Horvat, so se za ta korak odločili 
po tehtnem premisleku: »Želeli 
smo stanovalcem in njihovim svoj-
cem vrniti upanje in iskrico veselja 
v očeh, ki je ugasnila po predolgi 
socialni izolaciji in praktično v več-
jem ali manjšem obsegu traja že 
od februarja. Organizacija obiskov 
poteka s ciljem, da bi z uporabo ob-
vezne varovalne opreme optimal-
no zavarovali stanovalce in svojce 
pred okužbo, zato tudi potekajo v 
omejenem obsegu.« 
Obiski so omejeni na eno zdravo 
osebo, ki je ožji sorodnik, enkrat 
tedensko pol ure. A to je za izbolj-
šanje psihofi zičnega počutja stano-
valcev in boljšo napoved ozdravi-
tve povsem dovolj. 
Zaradi obiskov ni niti 
ene dodatne okužbe
Glede na to, da ob obiskih upo-
števajo vse zaščitne ukrepe, je 
direktorica Doma upokojencev 
prepričana, da ta kratka druženja 
stanovalcev z zunanjimi obiskoval-
ci ne bodo prispevala bistveno k 
širjenju okužbe. Doslej so zabele-
žili že več kot 200 obiskov in niso 
zaznali niti enega samega vnosa 
okužbe, ki bi bil posledica tega. To 
dosegajo tako, da vsakega obisko-
valca opremijo s polno zaščitno va-
rovalno opremo. Obisk je možen v 
vseh treh conah, tudi rdeči, v kateri 
so potrjeno okuženi stanovalci, in 
sivi, kjer so tisti, ki kažejo znake, a 
nimajo potrjene okužbe s korona-
virusom. 
Obiskovalci si pred vstopom na-
denejo kapo, vizir, kirurško masko 
FPP2, vodoodbojni plašč, obuvalo 
in rokavice. Vsa ta oprema ščiti njih 
in stanovalce, pa tudi zaposlene v 
domu, pred prenosom okužb. Da bi 
še dodatno zmanjšali nevarnost, pa 
v sivi in rdeči coni pri ravnanju, na-
meščanju in odstranjevanju varo-
valne opreme pomaga zdravstve-
no osebje. Tudi v primeru dotika bi 
morala oprema zadostovati, da se 
okužba ne prenese, pa vendar so 
tesnejši fi zični stiki odsvetovani. 
Strošek osebne varovalne opre-
me so najprej krili stanovalci, 8,8 
evra, od 3. decembra naprej pa jim 
tega več ne zaračunavajo.
Pristojni ministrstvi 
način obiskov 
predstavili kot primer 
dobre prakse
Čas obiska sproti prilagajajo, saj 
nekateri svojci izražajo željo, da 
bi svoje starše pomagali hraniti v 
času obrokov. Interes za obiske se 
iz dneva v dan povečuje, a za zdaj 
stvari uspešno koordinirajo. Ter-
mine usklajujejo v skladu z željami 
obiskovalcev.
»Bili smo prvi v državi, ki smo v 
času epidemije omogočili obiske v 
fi zični obliki. Tak način sta pohvalili 
tako ministrstvo za zdravje kot mi-
nistrstvo za delo, pa tudi združenje 
Srebrna nit. Opažali smo, da stano-
valci močno pogrešajo svojce. Niso 
vedeli, kdaj oz. ali jih bodo sploh 
še videli. Iskrica upanja je marsikje 
ugašala. In vzpostavitev možnosti 
obiska je bila edina smiselna re-
šitev. Seveda se zavedamo, kako 
pomembna je uporaba zaščitne 
opreme. Zadovoljno ugotavljamo, 
da smo pripravili dober koncept. 
Niti ena sama okužba ni bila vneše-
na zaradi obiska,« pravi Šiplič Hor-
vatova. 
Med prazniki bo najbrž interes 
za obiske še večji, to posledično 
pomeni tudi večjo obremenitev za 
zaposlene. A upanje v očeh staro-
stnikov in sreča, ko vidijo svojce, 
poplačajo ves trud in delo.
Situacija, v kateri smo se znašli, 
terja posebne prijeme in iznajdlji-
vost. Nekateri domovi ponujajo 
obiske v varnih sobah, ptujski se 
je odločil za neposredno srečanje 
s svojci. Vse to so primeri dobre 
prakse in hkrati majhni, a še kako 
pomembni ukrepi, ki vlivajo upanje 
v lepšo prihodnost najranljivejše 
populacije: starostnikov. 
petek  11. decembra 2020 Ljudje in dogodki   21
Ptuj  Zaslužni prostovoljci leta 2020
Nesebična pomoč deveterice
Delo, ki ga opravljajo prostovoljci, je izjemno pomembno. Po-
sameznikov, ki bi si na tem področju zaslužili javno pohvalo, je 
veliko. Na Ptuju so letos izpostavili deveterico zaslužnih. 
Na podlagi javnega poziva za podelitev nagrad prostovoljcem, ki deluje-
jo na različnih področjih, so zaslužni prostovoljci za leto 2020 Janez Golob, 
Silva Žabota, Andrej Čuš, Marica Kolarič, Štefanija Bohak, Matilda Simonič, 
Albina Vertič, Marko Sarić in Ana Golob. Na različnih področjih prispevajo 
svoj kanček upanja v boljši jutri. Zaradi epidemioloških razmer slavnostne-
ga dogodka, na katerem se zaslužnim prostovoljcem zahvali županja Nu-
ška Gajšek, letos ni bilo. A prostovoljci so že v osnovi skromni ljudje, ki to, 
kar počnejo, počnejo zato, da pomagajo drugim in obenem sebi privoščijo 
neskončno zadovoljstvo. Pa vendar je prav, da se jim tudi javno zahvalimo. 
To so na ptujski občini letos storili s knjižno nagrado in besedami zahvale, 
ki so jih prejeli po pošti. »Prostovoljstvo je dejanje, ki plemeniti človeka in 
njegovo osebnost. Hkrati pa s tem, ko opravljate poslanstvo, ki druge ljudi 
neizmerno osrečuje, jim olepšuje in olajšuje življenje. Včasih celo pomaga 
pri preživetju posameznika. Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva vam 
iskreno čestitam z željo, da tudi v prihodnje delate dobro za posameznike 
in celotno družbo,« so besede, ki jih je zaslužnim prostovoljcem ob medna-
rodnem dnevu prostovoljcev, 5. decembra, namenila ptujska županja.  
Številni študenti, ki se aktivno 
vključujejo v delo v slovenskih do-
movih za starejše občane, pri delu 
opažajo vse večjo osamljenost, 
slabo duševno počutje, pomanj-
kanje veselja in volje ter strah med 
starostniki. »V ta namen so otroci 
naslikali risbe, s katerimi želimo 
varovancem v domu upokojencev 
vsaj za trenutek polepšati dan in 
jih osrečiti ter jim dati vedeti, da 
niso sami in da mislimo nanje,« je 
dejala ravnateljica Vrtca Ptuj Mari-
ja Vučak. 
In ker imajo ptujski vrtičkarji 
Dom upokojencev Ptuj v nepo-
sredni bližini vrtčevske enote Ma-
čice, kjer se trenutno izvaja nujno 
varstvo, so risbe dostavili kar k 
njim. »Otroški nasmeh ima poseb-
no moč, zato s pomočjo risbic in 
ljubezni otrok pošiljamo nasmeh 
našim sosedom v Dom upokojen-
cev Ptuj. Upamo, da bomo varo-
vancem s tem vsaj malo polepšali 
te praznične dni in narisali nasmeh 
na obraz,« je še dodala Vučakova. 
Ptuj, Podravje  Z risbico do nasmeha
»Niste sami, mislimo na vas«
Vrtec Ptuj se je v tem prazničnem mesecu pridružil akciji Pošljimo nasmeh, ki jo vodi Sekcija Študentov zdra-
vstvene nega in babištva ter Zveza študentov medicine Slovenije. Malčki so narisali risbe in jih dostavili sosedom 
oz. stanovalcem Doma upokojencev Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj, Podravje  Ponovno omogočeni obiski v Domu upokojencev
Iskrice v očeh starostnikov
Socialna izolacija marsikomu predstavlja zelo velik izziv. V posebno težkem položaju so tisti, ki niti 
svojih najožjih svojcev niso videvali več tednov. Da bi jim vrnili upanje v boljši jutri, so se v Domu 
upokojencev Ptuj kot prvi v državi odločili, da kljub epidemiološki situaciji, ki ni bleščeča, pod po-
sebnimi varovalnimi pogoji zagotovijo obiske. Ugotavljajo, da ti zelo dobro vplivajo na psihofi zično 
počutje starostnikov.
Foto: Črtomir Goznik
Vatikan, Ptuj  Pater Martin Kmetec povišan
Ptujčan nadškof v Turčiji 
Papež Frančišek je v sredo imenoval slovenskega patra minorita 
Martina Kmetca za nadškofa metropolita Izmirja v Turčiji.
Martin Kmetec je bil doslej predstojnik minoritske skupnosti Büyükdere 
v Istanbulu, na položaju pa bo nasledil nadškofa Lorenza Piretta. Kmetec 
se je rodil leta 1956 na Ptuju. Teologijo je študiral na Teološki fakulteti v 
Ljubljani, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1983. Leta 2010 je na Teološki 
fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral na temo Islamizem v Turčiji in nje-
gova kritika. Govori slovensko, turško, francosko in italijansko.   
Foto: Katoliska cerkev.si
Slovenija  Skupščina Združenja delodajalcev
Trobiš ostaja predsednik 
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije ostaja direktor 
podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš, je sklenila skupščina. 
Podpredsednik bo še naprej generalni direktor Adecco HR Miroslav 
Smrekar, drugi podpredsednik pa je postal član uprave Pivovarne Laško 
Union Gregor Rajšp. Vodstvo združenja sestavljajo predsednik in dva pod-
predsednika. Trobiš in Smrekar tako ostajata na funkciji, zapušča pa jo do-
sedanji podpredsednik Jošt Rupnik, generalni direktor podjetja Ebm-papst 
Slovenija. V združenju je danes povezanih preko 1400 slovenskih podjetij, 
ki so panožno organizirani v 11 sekcij dejavnosti.  
Foto: Sta/M24
Foto: Črtomir Goznik
Glede na podatke, ki jih javnosti 
dnevno predstavljajo, se stanje 
okužb z novim koronavirusom v 
Domu upokojencev Ptuj izboljšuje. 
V torek so imeli v rdeči coni 71 
stanovalcev, še konec novembra 
(27. 11.) je bila ta številka bistveno 
večja: 121 stanovalcev. Luč na koncu 
tunela se končno vidi. Upada tudi 
delež okuženih zaposlenih. Pred 
dvema tednoma jih je bilo več kot 40, 
po podatkih za torek ta teden pa 29.
V enoti Juršinci niso imeli doslej 
niti ene okužbe, v Kidričevem so 
jih nekaj zabeležili, a so širitev 
hitro zamejili. V koprski enoti so 
sicer našteli dva primera, a sta bili 
stanovalki v sivi coni in se okužba ni 
širila naprej. 
Največ težav je bilo v Muretincih, 
kjer so nameščeni dementni 
stanovalci, in na Ptuju. V matični 
enoti je veliko stanovalcev, gre tudi 
za eno največjih in precej starih 
stavb z ozkimi hodniki. Vse to je 
prispevalo k širitvi virusa. K sreči 
se tudi v teh dveh enotah stanje 
opazno umirja.
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 22
petek  11. decembra 2020Poslovna in druga sporočila22
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
12. in 13. decembra 2020: Predstavlja se stabilno in 
zaupanja vredno Cestno podjetje Ptuj. V najtežjih vremenskih pogojih skrbi 
za varne ceste in poti; Filipov tek na smučeh, starih čez 100 let. V Trnovskem 
gozdu tekma smučarskih veteranov v oblačilni podobi in smučarski opremi v 
spomin na prvo tako tekmo v Trnovskem gozdu v letu 1895; Pod Podgorjem 
Raduhe odkrit vhod v 1.300 m dolgo Snežno jamo. Turistični ogled jame 
vodijo izkušeni jamski vodniki, ki obiskovalce seznanijo z nastankom in lepo-
tami jame; Spoznajmo lepote mesta Gradec. Turistični vodniki nas popeljejo 
po ulicah in trgih tega lepega mesta; Pletarstvo, nekoč spoštovana obrt, gre 
v pozabo. Zakonca Hilda in Anton Žumer iz Hajdoš sta ena od redkih pletar-
jev, ki ohranja tradicijo te obrti. Izpod njunih veščih prstov nastajajo čudoviti 
pletarski izdelki; Lovska oddaja – Dober pogled. Predsednik Lovske zveze 
Slovenije Lado Bradič lovce seznanil z novo zakonodajo in ukrepi Lovske zve-
ze v času epidemije; Psi prinašalci so najštevilnejša pasemska skupina psov 
v Sloveniji; Z Alfi jem Nipičem stopimo v sobotni večer in nedeljski dopoldan; 
Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša
Vsak 
drugi 
petek
POLNA 
IDEJ
PARKETNOTRANJA VRATA
Okna
info@vrata-tuning.si
031 688 777
OSOJNIKOVA 12, PTUJ
Vhodna
Senčila
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 23
petek  11. decembra 2020 Oglasi in objave   23
OSMRTNICA
Umrl je naš upokojeni sodelavec
Branko Vek
Z ZGORNJE HAJDINE 104E
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Občinska uprava Občine Hajdina
Tiho teče življenjska reka,
tiho teče solza lepega spomina,
umre srce, a ostane bolečina
v srcu dragega in večnega spomina.
OSMRTNICA
V 82. letu starosti je tiho zaspala draga 
mama, babica
Marija Bela
IZ SPUHLJE 92
NA PTUJU
Od nje se bomo poslovili v najožjem družinskem krogu.
Hvala vsem, ki se boste na njo spomnili s prižgano svečko.
Žalujoči: sinova Rajko in Dani z družinama
ZAHVALA
Ob izgubi očeta, dedka in tasta
Karla Jagarinca
IZ MALA VARNICE 11
se iskreno zahvaljujemo negovalnemu osebju Doma upokojen-
cev Ptuj in zdravstvenemu osebju UKC Maribor.
Hvala vsem sosedom, sodelavcem, prijateljem, vsem gasilcem 
in znancem za sveče in izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala 
govorniku gospodu Janku Kozelu in hvala vsem, ki ga boste 
ohranili v spominu kot dobrega in poštenega človeka.
Vsi njegovi
Praznina ostala je, srce polno gorja,
a vsako življenje se enkrat konča.
Zdaj tam si v višavah in čakaš na nas,
da se srečamo, ko pride naš čas …
V SPOMIN
Danes, 11. 12. 2020, mineva  žalostnih 5 
let, odkar si prenehal trpeti in odšel v večnost, dragi
Anton Pihler
FRASOVA 7, PTUJ 
S prižiganjem svečk in s svežim cvetjem na tvojem grobu ter 
z lepimi mislimi še vedno blažimo bolečino v srcih po tvojem 
slovesu.
Hvala vsem, ki ga ohranjate v trajnem spominu!
Žena Lizika in vsi, ki so te imeli radi
Solza, žalost, bolečina
te zbudila ni,
a ostala je tišina,
ki močno boli.
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 86. 
letu za vedno zapustila naša draga žena, 
mama, sestra, babica, prababica in tašča
Marija Veršič
IZ SOBETINCEV 28
Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi,
povsod si z nami in slišimo te vsi.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dnevih žalosti stali 
ob strani, izrazili sožalje, darovali sveče, maše in cvetje ter jo 
pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za 
obred, govorniku za poslovilne besede, pogrebnemu podjetju 
Mir, godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem in vsakemu še enkrat iskrena HVALA!
Žalujoči: mož Marko, sin Branko, hčerke Olga, Marija, Kristina 
in Darja z družinami, brat Milan ter vsi njeni najdražji
Mar prav zares odšel je tja v neznano?
Kako je mogel, ko smo mi še tu …?
Nositi moramo vsak svojo rano,
molče, da mu ne zmotimo miru.
  (S. Makarovič)
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi dra-
gega moža, ateka, dedka, tasta, brata in 
strica
Alojza Belšaka
(8. 6. 1956–24. 11. 2020)
IZ PRISTAVE 2, CIRKULANE
V bolečini je težko najti besede, s katerimi bi se radi iskreno 
zahvalili vsem, ki ste nam stali ob strani, ko nam je bilo naj-
bolj hudo. Zahvaljujemo se tudi tistim, ki ste v teh kriznih časih 
v mislih pospremili našega dragega Slavka na njegovi mnogo, 
mnog o prerani zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče, denarne prispevke in sv. maše 
ter za vsa izrečena sožalja. Hvala KD Cirkulane – sekcija Tam-
buraši iz Cirkulan. Hvala bratrancu Miru Lesjaku za ganljive 
besede slovesa, g. župniku Jožetu Pasičnjeku za opravljen 
cerkveni obred, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu 
podjetju Mir Videm.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, sin in hčerki z družinami
Kje so tisti dnevi, ko skupaj smo sedeli,
kje sta dobrota in ljubezen tvoja,
ki si nam ju dala?
SPOMIN
Včeraj je minilo žalostno leto, odkar nas je 
zapustila draga partnerka, mama, sestra, 
tašča, babica in prababica
Štefanija Žula
IZ PRISTAVE 14B
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečko!
Tvoji najdražji
OSMRTNICA
V 86. letu se je tiho poslovil
Drago Rizman 
IZ PREČNE 5, BOHINJSKA 
BISTRICA
nazadnje varovanec Doma starejših občanov v Ormožu 
Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na poko-
pališču v Veliki Nedelji.
Sin Drago z družino
Vse na svetu mine, 
vse se spremeni,
le spomin na vaju
ostaja in živi.
SPOMIN
ZG. HAJDINA 104A
1. 4. in 11. 12. 2020 minevata dve leti, odkar sta se od nas poslovila naša draga.
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njunem grobu in ju ohranjate v lepem spominu.
Vajini najdražji
FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo-
ra – volne. V prednaročilu popusti. 
Barvanje fasad, zaključni ometi, 
pomoč pri subvencijah, vsa not-
ranja slikopleskarska dela. Jože 
Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 
041 226 204.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste 
hlodovine, tudi embalažno – topol, 
lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. 
Nudi žagan les, letve, morale, dr-
va za kurjavo, izdelavo in prodajo 
peletov plus in sekancev. Tel. 041 
403 713.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, 
ugodne cene. Janez Belec, s. p., 
Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; 
janez.belec@gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje – 
deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, 
dimniki, litoželezni kamini, gorilni-
ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., 
Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 
99 26, www.ramainox.si.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva 
vseh dimenzij in bukovo hlodovino 
ter zelo kakovostne smrekove pelete, 
brezplačna dostava, ugodna cena. Dani-
lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 
667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 
33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www.
lesgrad.si.
www.re-max.si/Poetovio
PRODAMO - obnovljeno 3,5 sobno stanovanje 
v centru Ptuja v izmeri 69,50 m2, l. izgradnje 
1969. Cena: 79.000,00 EUR. 
Kontakt:  
051/455 010 ali 
02/6208 816.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. 
Telefon 041 923 197.
V NAJEM oddam približno 50 arov vi-
nograda: šmarnica in jurka. Tel. 051 220 
028 in 02 753 31 01.
NESNICE, rjave, 22-tedenske, v začetku 
nesnosti, prodajamo, možnost dostave. 
Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 
246.
PRODAM prašiče od 30 kg naprej, do-
mače reje, cena od 1,10 evra naprej. Tel. 
041 986 390.
PRODAMO prašiče, težke od 30 do 
260 kg, domače piščance, hranjene 
samo s šrotom, ter zajce. Telefon 051 
335 017.
PRODAM dva prašiča, 180 in 250 kilo-
gramov, domače reje, kuhana hrana. 
Zaradi prostorske stiske prodam še 3 leta 
staro kravo, 7 mesecev brejo z drugim 
teletom, dobro mlekarico. Tel. 051 714 
451.
PRODAJAMO jabolka sorte jonagold, 
zlati delišes, idared, fuji. Dostava tudi na 
dom. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. 
Tel. 041 963 411.
NEPREMIČNINE
IZPOSOJA in prodaja medicinskih 
pripomočkov na naročilnico ZZZS 
(postelje, vozički, toaletni stol ...). 
NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, 
tel. 02 782 01 06.
www.novareha.si
v prodaji
w
w
w
.m
ed
ia
24
.si
w
w
w
w
w
w
w
wwwww
w
w
www
m
e
.m
e
.m
e
.m
e
.m
e
.m
e
m
e
m
e
mm.
di
a
di
a
di
a
ddddd
24
.
24
.
24
.
24
iisisisi
ce
na
: 2
,9
9 
€
št
. 5
8 •
 le
to
 V
de
ce
m
be
r 2
02
0
posterji
klubov PLTS
VSAKO DRUGO SREDO V MESECU
OVE NARODGIL
KMETIJSTVO
Terezija Kurež Jožef Kurež
www.tednik.si
Štajerski TEDNIK petek, 11. 12. 2020     COLOR CMYK stran 24
Povedal je, da je tudi on šele le-
tos usvojil računalniška znanja in 
priznal, da ga delo z računalnikom 
zabava. »Sedaj vidim, zakaj vas 
tako pritegnejo računalniki, tele-
foni in tablice.« A na drugi strani 
je otroke pozval, da naj gredo ven, 
naj se igrajo z igračami, naj bodo 
dobri. »Poslušajte starše in stare 
starše, pomagajte, ubogajte vzgo-
jitelje in učitelje. V živo se ne bomo 
srečali, prav gotovo pa pridem 
prihodnje leto. Bodite dobro,« je 
zaključil Miklavž, ki so ga tudi le-
tos v Majšperk povabili člani KUD 
Majšperk. 
petek  11. decembra 2020Križem kražem24
Kaj pa sama kor
ona, spoštovani 
ustavni sodniki?
 Ona je ustavna
?!?
* * *
Čeprav je moj je
zik zadnjo kaplji
co alkohola vpil 
pred enim tedno
m, 
ženin še kar vpij
e name.
* * *
Čeprav sem celo
 leto pridno koro
no preklinjal, me
 Miklavž ni 
obdaroval.
* * *
Karierne alpinist
ke osvajajo vrho
ve v salonarjih.
* * *
Tudi sam priseg
am na slow food
. Tedensko oprav
im sedem hodov
 do 
javne kuhinje.
* * *
Za redke je man
j več. Za večino 
je več premalo.
AFORIZMI BY
 FREDI
Majšperk  Video srečanje z Miklavžem 
»Bodite dobro«
»Ta virus, ki se širi med nami, mi je preprečil tradicionalno srečanje z vami. To pa ne po-
meni, da vas nisem spremljal in opazoval skozi leto,« je v nagovoru otrokom, objavljenem 
na majšperški občinski strani, dejal sv. Miklavž.
Foto: KUD Majšperk
Ptuj  Obogatili praznično okrasitev
Drevo pozitivnih misli in lepih želja
Praznično mestno okrasitev so obogatili tudi člani TD Ptuj. Na Slovenskem trgu so v sode-
lovanju s cvetličarno Roža 5. decembra postavili praznično drevo, adventno-božično deko-
racijo. Namenjena je vsem mimoidočim, ki si želijo ob njej narediti spominsko fotografi jo. 
Celotni aranžma je narejen tako, da se vsak, ki to želi, za fotografi ranje tudi usede. 
„Prav tako si v TD Ptuj želimo, 
da bi vsi, ki se ob njem ustavijo, 
nanj pripeli lističe z zapisom pozi-
tivnih misli, dobrih želja, voščil in 
vsega, kar nas lahko v teh trenut-
kih spodbudi k dobrim dejanjem 
zase in skupnost. Zaželeni so tudi 
okraski. Na ta način želimo v TD 
Ptuj v letu, ko decembrske dni in 
prihajajoče praznike doživljamo 
drugače, povabiti Ptujčanke in 
Ptujčane v mesto. Ob upoštevanju 
varnostne razdalje, nošenju mask 
in upoštevanju ostalih priporočil 
za omejevanje širjenja okužbe s 
covidom-19 lahko kljub temu ohra-
nimo stik z mestnim središčem in 
v miru doživimo vse lepote našega 
mesta. Bodimo in ostanimo zdravi 
in sočutni do svojih bližnjih,“ je ob 
postavitvi prazničnega drevesa 
povedal predsednik TD Ptuj Peter 
Pribožič. Hkrati se je zahvalil vsem, 
ki tako ali drugače skrbijo za lepšo 
podobo mesta in sodelujejo v ak-
tivnostih TD Ptuj. 
Po dveletnih prizadevanjih bo 
društvo v letu 2021 prostor ob 
cerkvi sv. Ožbalta obogatilo s po-
stavitvijo sončne ure in ga tudi hor-
tikulturno uredilo. S tem bo še en 
zeleni prostor mesta dobil privlač-
nejšo podobo. 
Foto: Črtomir Goznik
Člani TD Ptuj so na Slovenskem trgu postavili praznično drevo, ob katerem je mogoče posedeti in se fotografi rati.
Dnevi slovenskega turizma, najpomembnejši dogodek slovenskega 
turizma, so se v tem tednu odvijali na spletu. Po spletu je letos potekal 
tudi 67. gostinsko-turistični zbor, ki ga je pripravila Turistično-gostinska 
zbornica Slovenije. Ptujski gostinski in turistični delavci so se s strokov-
nih tekmovanj gostinsko-turističnega zbora v prejšnjih letih praviloma 
vračali z najvišjimi priznanji. 
Na splet so se letos preselile tudi prireditve Veselega decembra. Obi-
čajnega decembrskega prazničnega vrveža, ki je Ptuj vsaj malo napolnil 
tudi ob koncu leta, če odmislimo poletno festivalsko dogajanje, letos ne 
bo. Covid-19 je odnesel tudi vse tri tradicionalne ptujske sejme.
Še do nedelje slovenski muzeji in galerije pod okriljem Skupnosti slo-
venskih muzejev vabijo s projektom #nazaj v preteklost, katerega tema 
je tokrat praznični muzej. V času, ko muzeju ne morejo v živo pokazati 
svojih zbirk in razstav, se selijo na splet z upanjem, da bodo v naše do-
move vnesli nekaj prazničnega vzdušja. Pokrajinski muzej je praznične 
prispevke pod ključkoma #naprejvpreteklost in #prazničnimuzej objavil 
na omrežjih Facebook in Instagram ter muzejskem YouTube kanalu, kjer 
si je bilo mogoče ogledati tudi video prispevek o klavirskem avtomatu, ki 
so ga pripravili skupaj s PeTV. V projekt naprej v preteklost se je vključila 
tudi Galerija mesta Ptuja. Na galerijski spletni strani in preko Facebook 
kanala Galerija mesta Ptuja sta bila v teh dneh na ogled videa Retrospek-
tiva Anka Krašna in plesni performans Kaje Petrovič Ne vesta. Danes ob 
18. uri pa bo potekala predstavitev pred nedavnim umrlega Rudija Rin-
gbauerja, priznanega aforista, velikega ljubitelja umetnosti, donatorja 
kulturnim ustanovam in zaslužnega občana MO Ptuj. V soboto ob 10. uri 
pa bo potekal homage Rudiju Ringbauerju, spletna predstavitev katalo-
ga donacije Galeriji mesta Ptuja. „V Galeriji mesta Ptuja tudi v teh časih 
ohranjamo svoje poslanstvo in s kakovostnim programom skrbimo za 
predstavitev slovenske sodobne umetnosti. V veliko zadovoljstvo nam 
je, da je umetnik Sandi Červek dobitnik nagrade Prešernovega sklada za 
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj je bilo ustanovljeno Mestno gledališče Ptuj?
…..............................................................................................
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov: ….................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Na zahodnem stolpu ptujskega gradu, kjer so domovali ptujski radioama-
terji, bodo obnovili streho.
Nagradno turistično vprašanje
svoje letošnje fi naliste uvrstilo Pohodno pot Juliana trail in tajne prostore 
v hotelu Jama, ki so jih po naključju odkrili leta 2016, ob tehničnem pregle-
du prenovljenega hotela Jama in so od takrat postali priljubljena temati-
ka domačih in tujih novinarjev.
Prvi od decembrskih prijaznih mož, Miklavž, se je poslovil. Iz državnega 
statističnega urada so ob njegovem godu postregli s podatki o tem, koli-
ko je v Sloveniji Miklavžev. Sedemdesetim je tako ime, 38 pa se jih podpi-
suje s priimkom Miklavž. Največ se jih je rodilo do leta 1940, najmanj, pet, 
pa jih je rojenih tudi po letu 2011. 109 Slovencev pa nosi priimek Parkelj. 
Kombinacije obeh imen, da bi kdo imel ime Miklavž in bi se pisal Parkelj, 
pa v Sloveniji ni. 
Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kje TD Ptuj postavlja 
sončno uro, da je to na prostoru ob cerkvi sv. Ožbalta, bo prejel Stanko 
Polič (Slovenja vas). Danes sprašujemo, kdaj je bilo ustanovljeno Mestno 
gledališče Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v 
Termah Ptuj, ki jo boste lahko koristili po sprostitvi ukrepov za prepreče-
vanje širjenja okužb s covidom-19. Odgovore pričakujemo v uredništvu 
Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 18. decembra.
razstavo, ki smo jo pripravili v Galeriji mesta Ptuja,“ je ob tej priložnosti 
izpostavil vodja galerije Dušan Fišer.
Slovenija se v zadnjem času pogosto omenja v tujih medijih in najpo-
membnejših svetovnih portalih. Nazadnje so njene turistične zanimivo-
sti opazili tudi v združenju britanskih turističnih novinarjev. Le-to je med 
Kultura in turizem sta se preselila na splet