Primorski
Po*t"lna plačana v gotovini p AA *. Abb- postale I gruppo LiCHfl 90 I1T
'M'" 'ss/s////7////yA
S
nevnik
Leto XXVIII. Št. 19 (8112)
TRST, nedelja, 23. januarja 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
1 BRUSLJU PODPISANA POGODBA O RAZŠIRITVI GOSPODARSKE SKUPNOSTI
z vstopom Štirih novih članic
EGS NAJVEČJA GOSPODARSKA SILA
Velika Britanija, Irska, Norveška in Danska so se pridružile dosedanji šesterici
BRUSELJ, 22. — Okrog 17. ure se je v palači Egmond v 'u*lju začela slovesnost o uradnem pristopu v Evropsko gospodarsko ^ Pnost štirih novih članic, Velike Britanije, Irske, Norveške in *nske. Slovesnost je bila sicer na napovedana za 16. uro, toda bila je Cložena zaradi incidenta, ki se je pripetil predsedniku britanske ade Heathu, ko se je pripeljal pred palačo Egmond. Tugaj ga je prl-akala neka ženska, ki je predsedniku britanske vlade zkozi odprto sno avtomobila vrgla v glavo stekleničko s tiskarskim črnilom.
Ob navzočnosti velikega števi-
. Sostov in delegacij desetih ttav, to pogodbo o vključitvi v vropsk0 gospodarsko skupnost ®hke Britanije, Irske, Norveške st ,nske najprej podpisali pred-avnjid dosedanje evropske še-9r,cer nato pa še predstavniki

štirih novih članic. Pogodba ima 2.400 strani. Za Italijo so pogodbo podpisali predsednik vlade Co-
lombo (edini predsednik vlade šesterice, ki je bil navzoč na svečanosti), zunanji minister Moro in stalni italijanski predstavnik v
EGS veleposlanik Bombassei De Vettor. Slovesnost se je zaključila z govori predsednikov vlad Velike Britanije, Norveške, Irske in Danske.
Danes dopoldne pa se je sestal ministrski svet šestih članic gospodarske skupnosti, da je izpolnil predpisano formalnost in odobril prošnje za vstop v EGS štirih novih članic.
Pogodba, ki so jo danes podpisali predstavniki desetih držav razširjenje »male* Evrope vsebuje med drugim sledeča določila: pogodba bo dejansko sto-
dela
Švedskem in v
RUSELJ, 22.’— Nemška učiteljica Karen Cooper, stara 31 let, ki živi in °ndonu, je vrgla v predsedrilka 'britanske vlade Heatha stekleničko s tiskarskirh črnilom, ki ga je zadela v Slavo. Nemka je Heatha napadla pred vstopom v palačo, kjer je bila svečanost o podpisu pogodbe o r*zširitvi gospodarske skupnosti. — Na sliki spredaj Heath z umazanim obrazom od črnila, zadaj pa haPadalka, ki jo je , belgijska policija po napadu aretirala.	(Telefoto ANSA)
"""iiiiiinii,,,mll|i,llliiIIillllllnilllllllllllllllMI,,"1,1,1111,11111111,1111,m,n,n„,im,mm,   ..m,,
KONČANA KONFERENCA ZK HRVAŠKE
Delavski razred mora postati izraz vladajoče sile družbe
(Od našega dopisnika)
g ^POGRAD, 22. — Predsednica p,®2® komunistov Hrvaške Milka atome Je ob zaključku konfe-e ZKH o uresničenju sklepov • seje predsedstva ZKJ in 23. razri ^ ZKH ugotovila, da je c^Prava pokazala, da konferen-
j. 'ateJa, da se na podlagi ama-Hg komisije, ki je bila sestavlje-2 nalogo, da zbere podatke o doij^i. nacionalizma v vrste ZK, Do« i! 0 Posamezne odgovornosti f1,'’!hno tistih, ki so na 23. pičite111 Se^ ® in kasneje podali s sn°- oziroma bili odstranjeni bila ™ Položajev. V razpravi Je to)?* ,P° oceni Planinčeve, prav loč lzrazena želja, da se še od-J0 ?e^e nadaljuje s politično akci-Uju ugotovitev, da je Zveza ko-nistov Hrvaške zadnji mesec Do a a pomembno revolucionar-Hari it*0, ki Je utrdilo osnove za j®lJnje delo in preureditev ZKH. jj redsednica Zveze komunistov bSv,*ke Je posebno poudarila po-tjjj nadaljevanja akcije pri 00-oportunizma, kjerkoli se L^vlja, k j 0vira, da se delo do nju konča. Po njenem mišlje-^ Sre za izpit, za nalogo, da v Praksi odgovor na kon-rešitve, da bi se izpolni-<fcu*k°Va zam>sel 0 samoupravni rJjzbi. v kateri bo delavski raz-1 J0 neposredni izraz vladajoče sl-Planinčeva je opozori,1’ da bo ta akcija gotovo na-in da bo naletela na mno tistih pore’ med drugim na odpor •ožai 80 SV°J materialni po-Wii gradili na monopolu, privide <!:	in odklonih. Odpadli bo-
l^-.bsti, k; so sj zgradili privi-
s rani nolnlial v nnrt-iii in drn
tizir r* so se privadili stalno kri-&tih ■ * ki govore sai o o slabo L 81 napakah, a sami ne ka ija 0 niti želje niti s-osobnosti, <WSe vključijo v borbo za napre w družbe. Sedaj, je poudarila Planinc, je čas, da nasto
pijo delavci, mladina, intelektualci in vsi tisti, ki so za socialistični program. S tem se bo partija krepila in se bo očistila tistih, ki ne verjamejo v njen program.
Predsednica ZKH Je na kraju poudarila, da se ta akcija ne more izvesti brez delavcev. Partija se mora približati delavcem, danes je priložnost, da Zveza postane delavska, če bomo šli z delavci v akcijo, tedaj bo partija postala njihova partija. Vstopali bodo v partijo, ker bodo v njej našli smisel svojega poslanstva, Je zaključila Milka Planinc.
V	razpravo o izvajanju skle pov 21. seje predsedstva ZKJ Jo posegel tudi Aldo Brešan, ki Je v svojem govoru v italijanščini ugotovil, da so se Italijani Istre ponovno znašli med dvema ognjema, med pritiskom iredentističnih krogov in poraženimi hrvaškimi nacionalisti povezanimi z enim delom katoliške duhovščine. Nacionalistični elementi, je dejal Brešan, vnašajo zmešnjaivo in sumničenje v tradicionalne odnose bratstva med Hrvati in Italijani. Brešan je zahteval, da cen trajni komite in politični forumi reško - istrskega področja energično reagirajo na take poskuse.
V	pismu upravnemu odboru Društva književnikov Hrvaške je dr. Ivo Frangeš podal ostavko na svoje funkcije v društvu književnikov Hrvaške in Jugoslavije. Dr. Frangeš je bil predsednik Društva književnikov Hrvaške in predsednik koordinacijskega odbora Zveze književnikov Jugoslavije. Kot enega od treh razlogov za ostavko, dr. Frangeš navaja odlok okrožnega sodišča v Pulju o trajni prepovedi koledarja »Istar ska danica*. zaradi njegovega članka objavljenega pod našlo vom »Istra in Hrvaška sta eno*
BOŽO BOŽIČ
Jutri bo Colombo začel posvetovanja za sestavo nove vlade
pila v veljavo s prvim januarjem 1973. Prilagoditev štirih članic na industrijskem področju se bo postopoma izvedla v štirih letih in pol, in sicer v pogledu ukinitve medkomunitarnih carinskih dajatev in uveljavitev skupne zunanje tarife.
Na kmetijskem področju se bodo nove članice EGS takoj prilagodile načelu «komunitarne prednosti* in pravilnikom, ki so že v ve'javi v «zeleni Evropi*, medtem ko se bodo cene kmetijskih pridelkov v teh štirih državah postopoma prilagajale v prihodnjih šestih letih.
Za uvoz masla in sira z Nove Zelandije in sladkorja s Karai-bov v Veliko Britanijo, pogodba predvideva določene prehodne u-godnosti. Glede ribolova pa je za deset let prepovedan vstop ribičev dosedanjih šestih članic na ribolovna področja štirih držav.
V petih letih bo uresničena popolna jeklarska skupnost deseterice v Evratom pa bodo nove članice polnopravno vstopile v enem letu po uveljavitvi pogodbe.
Na osnovi danes podpisane pogodbe bo Velika Britanija imela enake pravice kot ostale tri velike članice, Francija, Italija in Zahodna Nemčija. S pogodbo se bo Velika Britanija odpovedala šterlingu kot rezervni valuti, ker ima Evropska gospodarska skupnost v načrtu uresničitev tudi po-* polne gospodarske in denarne skupnosti.	j
Pred podpisom pogodbe je predsednik britanske vlade Ed-ward Heath izjavil v kratkem nagovoru, da bo morala biti jutrišnja Evropa močna in bo morala verovati v samo sebe. morala bo delovati za postopno zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom, delovati bo morala v korist svojih prijateljev in članov ter se bo morala zavedati velike odgovornosti v boju človeštva za boljše življenje.
Potem ko je Heath poudaril važnost združevanja »prijateljskih držav* v enotno skupnost, je opozoril svoje prijatelje, da bo v okviru te skupnosti »vsaka posamezna članica ostala navezana na svojo nacionalno istovetnost in na uresničevanje lastnih zgodovinskih in tradicionalnih stremljenj*. Nato je predsednik britanske vlade opozoril, da je Evropa več kot samo Zahodna Evropa. «Na Vzhodu je še drugi del kontinenta. Tam so države, katerih zgodovina je tesno povezana z zgodovino deseterice*.
Z današnjim podpisom pogodbe v Bruslju o razširitvi Evropske gospodarske skupnosti z vključitvijo štirih novih članic, je nastala skupnost, ki združuje Italijo, Francijo, Zahodno Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg, Veliko Britanijo, Irsko, Dansko in Norveško. Nastal je hkrati v Evropi gospodarski velikan, ki šteje 255 milijonov prebivalcev, ali več kot jih ima Sovjetska 1 zveza, oziroma kot jih imajo ZDA.
I Ko bo pogodba s prvim januarjem prihodnjega leta stopila v veljavo, se bo hkrati pojavila na
RIM. 22. — Z odhodom ministrskega predsednika in mandatarja za sestavo nove vlade Co-lomba v Bruselj je danes zavladalo v italijanskem političnem življenju določeno zatišje v pričako- l svetovni pozornici sila, ki bo iine-
vanju posvetovanj, ki jih bo Colombo začel v ponedeljek. V torek zjutraj pa se bo na sedežu stranke sestalo vodstv0 KB.
V Rimu sta danes zasedla CK neofašistov in vodstvo monarhistov.
ia v svojih rokah 41 odstotkov vse svetovne trgovine, ki bo proizvajala več jekla in avtomobilov kot ZDA in Japonska skupaj in ki bo imela trikrat več trgovskih ladij, kot jih ima sedaj največja pomorska sila — Japon-
Tajske čete pripravljajo vdor na kamboško ozemlje
PARIZ, 22. - Tajske čete pripravljajo vdor na kamboško o-zemlje, da bi branile majavi ko-laboracionistični režim generala Lon Note. To je vsebina izjave, ki jo je objavila danes delegacija Severnega Vietnama na pariških štiristranskih pogajanjih. Nova pustolovščina je po mnenju Severnega Vietnama posledica nedavnega sporazuma o varnosti meja, ki sta ga podpisali Kambodža in Tajska. Ta sporazum! — trdijo predstavniki Hanoja — je «novi manever ameriških agresorjev*. Kot je znano, je ofenziva osvobodilnih sil na kamboškem o zemlju zavzela v zadnjih tednih zelo š;rok obseg, kar ie nemalr zaskrbijalo tajske vcditelje, sai' vojna v Indokini posebne v zad-
njem času grozi, da se bo razširila tudi na Tajsko. Zaradi te nevarnosti je vlada v Bangkoku, kot kaže, sklenila, verjetno na prigovarjanje ZDA, da neposredno poseže ter skuša zavreti napredovanje partizanskih oddelkov.
Tudi na laoški fronti je položaj kolaboracionističnih sil vedno bclj težak. Sile Patet Laa so preteklo noč zavzele važno vladno postojanko v Salaphoukhounu. sredi poti med kraljevo prestolnico Luang Prabangom in upravnim glavnim mestom Vientianejem. Osvobodilne sile. ki že več časa pritiskajo na Luang Prabang s Severa, so tako zavzele položaje' tudi južno od prestolnice, ki je sedaj dejansko obkoljena.
ska. To je sicer gospodarska moč nove EGS. Politično pa bo ta skupnost še vedno ostala ločena in bo njen vpliv v svetu nujno mnogo manjši kot njen gospodarski vpliv. Zato se nekatere članice ogrevajo tudi za dosego politične skupnosti, da bi izpopolnile to veliko vrzel. Toda ta želja je še vedno želja, kar nam pričajo tudi dosedanje izkušnje šesterice. Med državami skupnosti obstajajo še vedno prevelike politične razlike. Kljub temu pa bo EGS lahko imela veliko vlogo na političnem področju v Evropi in na svetu, če bo vodila miroljubno politiko.
V Rimu manifestacija solidarnosti z grškimi obsojenimi antifašisti
RIM, 22. — Nekaj tisoč pripadnikov izvenparlamentamih skupin je v Rimu priredilo manifestacijo v znamenje solidarnosti z grškimi antifašisti, proti katerim se je danes zaključil proces v Atenah. Ob vzklikanju gesel, kot so »tovariše na svobodo, polkovnike v zapor*, so demonstranti skušali priti do sedeža grškega veleposlaništva, kjer pa jih je čakal močan policijski blok. A-genti so skušali s solzilci razpršiti demonstrante, prišlo je tudi do spopadov, med katerimi so bile najmanj štiri osebe laže ra njene. 203 demonstrante so ustavili in odvedli na policijsko postajo na zasliševanje. Večje število mladih demonstrantov so a retirali ter Jih bodo prijavili sodnim oblastem.
TOKIO, 22. — Sovjetski zunanji minister Gromiko bo dospel jutri na uradni obisk v Tokio, kjer se bo pogovarjal z najvišjimi japonskimi voditelji. Pričakujejo, da ga bo sprejel tudi cesar Hirohito.
Pred procesom vLeobnu
Kakšen politični pomen ima proces proti Marjanu Šturmu
iiimiiiiiiiimii n 111111111111 um tiiiiiiiiiiiimiinHiiniuHHMiumuiuM n 11111111111111111 mi milim mit iiii umni
NESRAMNI RAZSODBI FAŠISTIČNIH SODNIKOV
Hude obsodbe pro ti grškim antifašistom
V Madridu obsojeni na težke zaporne kazni nasprotniki režima
ATENE, 22. — Atensko vojaško sodišče je obsodilo na zaporne kazni od enega do devet let sku pino mladih grških antifašistov, ki so jih obtožili, da so v zad njih dveh letih izvedli? vrsto bomb nih atentatov proti javnim usta novam ter ameriškim družbam v grškem glavnem mestu. NaJhuj-šo kazen, devet let zapora, so prisodili' 28-letnemu delavcu Joan-nisu Kiriazisu, ki naj bi vodil ilegalno skupino »Komandos demokracije*. 28-letnemu delavcu Nikolaju Valerikisu pa so vojaški sodniki prisodili sedem let zaporne kazni.
Sodišče Je praktično sprejelo v celoti zahteve javnega tožilca, ki je obtožencem očital predvsem povezavo z antifašističnimi krogi v tujini. Obsojenci so bili namreč
povezani — tako vsaj trdi obtož niča — z grškim odporniškim gibanjem, ki ga vodi Andreas Pa pandreu.
Tudi v Madridu Je fašistično sodišče za javni red obsodilo dane? na, hude zaporne kazni, deset nasprotnikov frankističnega reži ma. Obtožence, ki so Jih zaradi »prevratniškega delovanja* aretirali že novembra 1970, so obsodili na zaporne kazni rw’ dveh oo dvanajst let. NajhuJšo kazen, 12 let zapora, so fašistični sodniki prisodili Joseju Nietu, ki naj bi bil voditelj španske komunistične partije. Dve leti bo morala ostati v zaporu domnevna članica KP Španije Dolores Sacristan Perez. Ostali obsojenci so člani delavskih komisij, ilegalnega španskega sindikata.
(Poseben dopis)
CELOVEC, 22. — Po skoraj enoletnem čakanju in ponovnem odlaganju bo torej sedaj vendarle prišlo do procesa proti Marjanu Šturmu. V Leobnu na Štajerskem bo Šturm stopil 27. januarja pred sodnika. Kaj je zakrivil? Zakaj mu sodijo?
Najprej kratka kronologija tega procesa.
26. oktobra 1970 je »komite za razkrivanje prikritih konfliktov* v nekaterih krajih na južnem Koroškem dodal namškim napisom še slovenske (kar bi po državni pogodbi že davno morale storiti avstrijske oblasti).
Marjana Šturma so v zvezi s to akcijo zasliševali in menda ugotovili, da je on pripisal slovensko ime za Hermagor — Šmohor.
Konec decembra 1970 je Šturm na 2. Koroških kulturnih dnevnih opozoril občinstvo na prisotnega državnega policaja, ki da ga je zasliševal z metodami, ki so znane iz Tretjega rajha.
Zaradi teh dejstev je sodišče sestavilo obtožnico (člen 468 — zlonamerno poškodovanje javne lastnine; člen 312 — žaljenje predstavnika javne oblasti) in določilo kot termin obravnave 16. marca 1971. Slovenska javnost tako v zamejstvu kot v Sloveniji je hitro in ostro reagirala. Za proces so se začele zanimati tuje tiskovne agencije. V Ljubljani je bil na dan napovedane obravnave protestni shod študentov pred avstrijskim konzulatom. Zaradi strahu pred mednarodno afero in bližajočih še predsedniških volitev je sodišče proces odložilo za nedoločen cas.
S 25. majem Je bil določen nov terrtiin obravnave. Ker je bil Šturm tik pred maturo, je odvetnik zahteval odložitev in hkrati preložitev procesa iz Celovca na Dunaj (zaradi pristranosti celovškega sodišča), Namesto na Dunaj so ga preložili v Leotoen na Štajerskem.
Zatem je bilo dolgo časa tiho. Medtem so bile na Koroškem spet akcije, ki so zahtevale dvojezične krajevne napise. Zaradi take akcije sredi avgusta 1971 so Šturma in dva njegova tovariša spet zasliševali in jih na podlagi dvomljivih indicij prijavili sodišču.
V začetku novega leta je Šturm
1IIIIIIIIIIIIIIIMllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||IU||UIIIIII||||||||UIIIII||||||||ll||||||||||||l|||||||u|||||||||||||||||||,||||||||||||||,|„||||m|||||mn||n|t|||||||||||M||||||||||
Ostri protesti zoper sojenje slovenskemu koroškemu študentu
LJUBLJANA, 22. - Protesti zoper sojenje slovenskemu koroškemu študentu Marjanu Borutu Šturmu zavzemajo z bližanjem procesa čedalje večji obseg. Kot poroča agencija Tanjug, je tudi sam jugoslovanski sekretariat za zunanje zadeve izrazil veleposlaništvu avstrijske republike v Beogradu nezadovoljstvo zaradi so JenJa pripadniku slovenske narodnostne manjšine v Avstriji.
Podoben protest je sporočil avstrijskemu zunanjemu ministrstvu jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mitja Vošnjak. V Ljubljani Je konzul generalnega konzulata avstrijske republike Oskar Ha-metter včeraj obiskal na njegovo zahtevo načelnika urada 15 za zunanje zadeve Marka Kosina, ki je izrazil zaskrbljenost slo venske javnosti zaradi napovedanega procesa v Leobnu proti slovenskemu študentu Marjanu Šturmu.
Mednarodni odbor skupnosti študentov v Ljubljani bo v ponedeljek in torek, 24. in 25. Janaur Ja, pripravil akcijo za zbiranje podpisov za protestno pismo avstrijskemu predsedniku Franzu Jonasu. Akcijo, ki bo na začetku v Ljubljani, bodo skuhali razširiti tudi na ostalo Slovenijo. Pismo avstrijskemu predsedniku se glasi:
»Podpisani zahtevamo, da ukinete politični proces proti predsedniku koroške slovenske mladine — Marjanu Borutu Šturmu in proti njegovim tovarišem.
Menimo, da Je obtožnica proti njim dejansko neutemeljena in krivična, ker so storili le tisto, kar bi morala že zdavnaj storiti Prva in Druga avstrijska republika. Zato mislimo, da Je proces namenjen izključno ustrahovanju slovenske etnične skupine v Avstriji, ki že več kot petdeset let zaman zahteva le svoje temeljne človeške pravice.
S svojimi podpisi poudarjamo, da Je proces proti Šturmu in njegovim tovarišem akt, ki ruši mir no sožitje med narodi in zato proti takemu postopanju avstrijskih
/
oblasti najodločneje protestiramo.*
Številnim protestom po Sloveniji zoper nameravano sojenje koroškemu študentu so se pridružili tudi zamejski študentje v Ljubljani. Klub zamejskih študentov je objavil protestno izjavo z na slednjo vsebino:
Dne 27. 1. 1972 bo v Leobnu na avstrijskem Štajerskem že lan sko leto napovedani in potem — ne nazadnje zaradi protesta v Slo venijii — preloženi proces proti koroškemu slovenskemu študentu Marjanu Šturmu zaradi samoiniciativnega izpolnjevanja 7 člena avstrijske državne pogodbe (dodal Je nemškemu krajevnemu na pišu za Hermagor v Ziljski doli ni še slovensko ime Šmohor).
S tem procesom se strijsko pravosodje kaže kot orodje na cionalnega zatiranja v rokah avstrijskega meščanskega razreda, ki hoče postaviti precedenčni primer proti vsakemu opozicijskemu gibanju na Koroškem. Ta proces torej ne meri osebno na Marjana Šturma, temveč hočejo oblasti z njim zatreti poralaloče se narodno in socialno gibanje med slovenskim ljudstvom na Koro škem, ki z različnimi akcijami, kakor je bilo v tem primeru izpopolnjevanje krajevnih napisov (kot to predvideva državna po godba), skuša razkriti latentne družbeno - socialne konflikte m s tem korenine narodnostnega za tiranja: razredni ustroj avstrijske družbe.
Zato KZš v Ljubljani izraža Marjanu Šturmu in njegovim to varišem popolno solidarnost in najostreje protestira proti ukrepom avstrijskih oblasti. Zahteva mo, da se ta politični proces u stavi. Hkrati zahtevamo, da naj bo slovenska Javnost o tem poli tičnem procesu natančno obvešče na, od oblasti v Sloveniji pa, 'da zadosti svoji odgovornosti v okvi ru mednarodnih obvez.
Klub slovenskih študentov na Dunaju pa je objavil poročilo, v katerem med drugim ugotavlja, da so termin procesa proti Bo-
rutu Marjanu Šturmu že dvakrat predložili in nato so ga še premestili iz Celovca v Leoben na Štajerskem. S tem so oblasti priznale, da to ni obravnava proti človeku, ki .ie »zlonamerno poškodoval tujo lastnino*, ampak da je proces političnega značaja. Napisne akcr„' (prvi so sledile še druge) so imele namen — kot je še rečeno v poročilu dunajskih študentov — da opozorijo državo na neizpolnjene določbe 7. člena arvstrijske državne pogodbe glede koroških Slovencev. Z namenom obveščati širše plati delovnega ljudstva na Južnem Koroškem je »Gibanje za socialno in nacionalno osvoboditev* nada-ljevao z akcijami. V letakih, ki so akcije vedno spremljali, so opozarjali aktivisti na zatiranje koroških Slovencev, ki je dvojne vrste: nacionalno in socialno.
Akcijam .je sledila kampanja proti tako imenovanim »slovenskim ekstremistom* Vsi, ki so pri tej kampanji sodelovali, so v veliki meri zamolčali, na kaj so akcije sploh hote’e opozoriti.
Tudi sodnijska obravnava proti B.M. Šturmu — ugotavlja Klub slovenskih študentov na Dunaju — podpira domnevo, da oblasti, j namesto da bi odpravljale vzroke konfliktov, skušajo odpraviti le simptome le-teh. Ker se odnosi med večinskim narodom in koroškimi Slovenci dajo izboljšati samo z izpolnitvijo člena 7 državne pogodbe in ne z eksemplaričnimi kazenskimi postopki, smo za ukinitev procesa proti B. M. Šturmu.
O nameravanem sojenju koroškemu slovenskemu študentu je razpravljala tudi komisija za odnose z zamejskimi Slovenci pri občinski konference SZDL Radovljica. Komisija je najodločneje protestirala zoper postopek avstrijskih pravosodnih oblasti proti slovenskemu študentu, izrazila popolno solidarnost Marjanu Šturmu ter v imenu članov SZD1 Ra-dovol.jica odločno zahtevata razve ljavitev obtožnice ter ustavitev procesa proti njemu.
spet dobil poziv na obravnavo, ki bo zdaj 27. januarja v Leobnu.
Kako je ta proces sploh možen, ko gre vendar za izpolnjevanje državne pogodbe? Kako je možno, da proti fašističnim mazačem in atentatorjem po drugi svetovni vojni še sploh ni prišlo do kakega sodnega postopka?
Pri tem vprašanju govoriti o »dvojni pravici in dvojni morali*, je cjsto zgrešeno. V obeh primerih gre za isto pravico, namreč za pravico močnejšega, za pravico avstrijske buržoazije, ki vidi v porajajočem se slovenskem narodnem in socialnem gibanju latentno nevarnost, medtem ko ima fašistične mazače za potencialnega zaveznika. Dejstvo, da so politični vrhovi na Koroškem prežeti z bivšimi nacisti in sedanjimi Heimat-dienstlerji, to samo potrjuje. Karti nacionalistična ideologija je bila zmeraj v službi vladajočega razreda.
Pri procesu proti Marjanu Šturmu gre torej za izrecno političen proces, v katerem se vprašanje krivde sploh ne postavlja več. Obtoženec se je že sam obsodil s tem da je kot Slovenec zahteval to kar mu gre. Avstrijska huržoa-zija s pomnčio sodnih oblasti hoče že v kali zatreti in uničiti porajajoče se gibanje za narodno in socialno osvoboditev m»d slovenskim ljudstvom na Koroškem, ki se ga zaradi latentnih nacionalnih, še bolj pa socialnih konfliktov (ki jih nacionalna nasprotja samo prikrivajo). najbolj boiiio koroški drobni kapitalisti in njihovi veliki brat te iz Zahodne Nemčije in Švice. V ta koncept pač spadalo tudi fašistične tolpe, ki s svojimi skrunitvami partizanskih grobišč in drugimi (tudi fizičnimi) napadi na Slovence skušajo ustrahovati slovensko - koroško delovno ltodstvo in s tem ohraniti (pokopališki mir v deželi.
Hkrati predstavljajo, kot rečeno, potencialne zaveznike oblasti, ki jih ta vsak čas lahko uporabi za druge, podobne posle. Razumljivo je torej, da se jim ne zgodi že od druge svetovne vojne naprej nič. Vloga teh tolp je biJa zmeraj ista, kakor vloga vseh fašističnih tolp po svetu: ustrahovanje delovnega ljudstva, v našem primeru slovenskih delovnih ljudi.
Socialdemokracija kot vladna stranka tako na Koroškem kot v celi Avstriji, kot pes - čuvaj nacionalnega meščanstva in njegovih političnih in ekonomskih interesov, se je znašla v težavah. Npena glavna vloga v današnjem času je zagotovitev nemotene kapitalistične reprodukcije, t.j. odpravljanje nepotrebnih konfliktov, kot se na Koroškem lahko pojavijo v narodnostnem oziru. Njeno vrhovno poslanstvo — ohraniti mir v deželi — pa se ji zdi s prebujanjem Slovencev v nevarnosti. Po dvajsetih letih relativnega «miru» so se spet zganili in nepreslišno zahtevali, kar jim gre, ne samo to, kar sami so si postavili svoje napise, čeprav samo za noč ali dve. Prekršili so nenapisani koroški zakon: Slovenci se morajo pokoriti, morajo biti tiho, sicer bo konec tolerance.
Deželnemu glavarju Sirni, ki se kot predsednik SP5 na Koroškem najbolj trudi za »narodnostni mir*, se ponuja za rešitev tega konflikta dobro preizkušena metoda: malo koncesij, malo pritiska. Pod prvo točko spada graditev lastnega poslopja za slovensko gimnazijo (ki so ji prav socialdemokrati, seveda ob navdušeni podpori meščanske OPV, z odpravo dvojezičnega šolstva 1958. leta iztrgali korenine), p »delitev pravice javnosti podra-veljski kmetijski šoli in še kaj; pod drugo točko pa sodi proces proti Šturmu, ki nikakor ne meri osebno proti njemu, ampak proti vsem delovnim ljudem, in ki nikakor ni enkraten spodrsljaj, temveč je sestavni del narodnostne politike koroške socialdemokracije.
Prav tako sodijo med jezikovne koncesije, ki so jih oblasti sedaj prisiljene dati za pomiritev ljudi, dvojezični krajevni napisi. Kdaj bojo prišli, je odvisno od tega, kako hitro bojo socialdemokrati pomirili naciste v svojih vrstah.
In še nekaj razkriva proces proti Šturmu. Razkriva dejstvo, da glavni sovražnik slovenskih teženj po narodni in socialni osvoboditvi niso Heimatdienst in podobne fašistične organizacije, ampak glavni sovražnik so oblasti, vladajo« razred in socialdemokracija, ki ji rovarjenje raznovrstnih ' fašistov služi samo za kamuflažo, da s svojimi veliko bolj subtilnimi (in učinkovitimi) metodami odpravijo za Koroško eno najboli latentnih in »anahronističnih* konfliktnih pcij v kapitalističnem produkcijskem procesu slovensko narodno skupnost
PETER VVIESER
PO DVANAJSTLETNI KOMISARSKI UPRAVI
Kmetje
morajo dobiti v svoje roke vodstvo svoje bolniške blagajne
Uspeh dolgoletnih prizadevanj - Dobrikanja in nja - Kmečka zveza sestavila
sirsi seznam
prikrita ustrahovan možnih kandidatov
Kakor
kratkem
smo že poročali, bodo v na Tržaškem volitve prvega upravnega sveta kmečke bolniške blagajne. Volitve bi morale biti 5. marca, kot Je telefonsko sporočil tajništvu Kmečke zveze novi komisar, ki Je pred kratkim prišel v Trst prav z nalogo, da v roku treh mesecev izvede prve volitve, po 12 letih komisarske uprave. Leta 1959, po petletni zamudi, je namreč vladni generalni komisar raztegnil na tržaško področje veljavnost državnega zakona štev. 1136 iz leta 1954 z nekaterimi spremembami. Novi zakonski predpisi so ostali na papirju kar 12 let in so bili potrebni številni protesti ter posegi, zlasti Kmečke zveze in političnih predstavnikov, da je končno minister za delo Donat Cattin napovedal konec komisarske uprave.
To je torej uspeh dolgoletnih prizadevanj in boja za spoštovanje pravic in za zaščito interesov naših kmetov. Zato naj se ne šopirijo s pavjim perjem in naj opustijo vsako misel na morebitne politične špe-
iRes samo
birokratska
neumnost?
Mirku čoku iz Lonjerja, rojenemu 4. 8. 1914 in stanujočemu na Lonjerski cesti 263, je ministrstvo za obrambo iz Rima z dopisom z dne 5. dec. 1970 sporočilo, da mu je ustrezna komisija 1. stopnje priznala kvalifikacijo »partizanskega borca« za čas od 9.4.1944 do 4.6.1945, ko je bil v partizanskih enotah NOV Jugoslavije. To »dopolnilno sporočilo« nosi podpis divizijskega generala Augusta Ariasa, prav na koncu listine pa je zapisano, da »pritiče priznanim partizanom v smislu zakona od 28.3.1968 št. 341 nagrada narodne solidarnosti v obsegu in na način, kot je predvideno v zakonu itd.«
No, tako »nagrado narodne solidarnosti« je Mirko Čok prejel včeraj ob 9. uri dopoldne, ko mu je vojaško pravdništvo republike pri vojaškem sodišču v Palermu sporočilo, da je proti njemu v teku kazenski postopek zaradi »dezerterstva po predhodnem sporazumu« (čl. 146 št. 1 149 CPMG) in da naj imenuje v roku petih dni svojega branilca sicer mu bodo po preteku tega roka določili uradnega branilca.
Eno samo vprašanje: gre res samo za birokratsko neumnost? Upajmo!
kulacije ter na slabo prikrite manevre vsi tisti, ki se za resnične potrebe in koristi naših kmetov niso nikoli zavzemali. Toliko let so zavlačevali z volitvami, ker pač niso hoteli, da bi naši kmetje prevzeli vodstvo svoje bolniške blagajne v svoje roke, ker so kmetje na Tržaškem v ogromni večini Slovenci.
Zdaj prihaja čas odločitve, zato se nekateri gospodje dobrikajo, obenem pa prikrito ustrahujejo in opozarjajo na težave pri upravljanju in deficite bolniških blagajn, kakor da ne bi vse bolniške blagajne, prav zaradi svoje socialne vloge, potrebovale pomoči iz javnih sredstev. Naši kmetje so v dolgih desetletjih že konkretno dokazali, da znajo dobro in pošteno voditi svoje ustanove. Prav tako so tudi dokazali, in vsak dan še dokazujejo, da ne potrebujejo tujega vmešavanja in da odklanjajo strankarstvo v svojih strokovnih in gospodarskih ustanovah. Zato bodo volilni upravičenci (družinski poglavarji) izbrali iz svoje srede svoje predstavnike. kmete, ne glede na njihovo politično pripadnost. Izvolili bodo take kandidate, ki so mož beseda, ki imajo hrbtenico, ki se s kmetijstvom ukvarjajo in ki zato najboljše poznajo težave in potrebe kmetov. V novi bolniški blagajni se bo moral naš kmečki človek počutiti kot doma, med svojimi, da se bo lahko v svojem jeziku, po domače, pogovoril in dogovoril.
Zato je treba preprečiti vsako sle-pomišlenje, da se ne bi volitve spet zavlačevale, in mahinacije, da bi se okrnil enoten nastop kmetov, kajti to bi najbolj škodovalo kmečki blagajni in samim kmetom.
V zvezi s pripravami za volitve prvega upravnega sveta kmečke bolniške blagajne je bil sinoči sestanek izvršnega odbora Kmečke zveze. Na sestanku je delegacija KZ poročala o sedanjih stikih z vladnim komisarjem, komisarjem bolniške blagajne in z drugimi ustanovami ter organizacijami. Izvršni odbor je sestavil širši seznam možnih kandidatov, ki jih bo Kmečka zveza predlagala na sestankih po vaseh za dokončno sestavo kandidatne liste. Odbor je potrdil stališče Kmečke zveze, da morajo biti volitve čim bolj javne in bolj pu-blicizirane ter dvojezične. Prav tako mora biti dana kmetom najširša možnost neposredne udeležbe na volitvah s primerno razporejenimi volilnimi sedeži.
lo novi upravi, ki bo v kratkem imenovana.	j~ —
Srečanje KPI-PSI na deželni ravni
V Trstu so se včeraj sestali deželni tajnik KPI Badcchi, deželni tajnik PSI Tringale ter načelnika svetovalskih skupin v deželnem svetu Moschioni (KPI) in Pittoni (PSI) za preučitev problemov skupnega interesa glede na deželni in državni politični in gospodarski položaj.
Kot rečeno v sporočilu obeh tajništev je srečanje poteklo v ozra čju odprte in odkrite izmenjave in formacij in ocen, soglasno pa so ugotovili potrebo po nadaljnjih poglobitvah najbolj aktualnih problemov, ki neposredno zanimajo levičarske politične sile.
POZIV ORGANIZACIJAM IN POSAMEZNIKOM
PROTEST GIBANJA «M. GUBEC» PROTI SOJENJU V LEOBNU
«Proceiš proti Marjanu Sturmu prizadeva nas kot manjšino v isti meri kot Slovence v Avstriji»
Napredno mladinsko »Gibanje Matija Gubec« je naslovilo na vso slovensko in napredno javnost poziv za enoten nastop proti nezaslišanemu sojenju mlademu koroškemu Slovencu Marjanu Šturmu v Leobnu v Avstriji, ker je v nemškem napisu za slovensko vas pripisal še slovenskega. Poziv se glasi:
Da je moralo slovensko ljudstvo ob vsakem primeru odločnejšega nastopa, da si pribori svoje pravice, obračunati z raznimi 'posebnimi' in tudi manj posebnimi sodišči, je nam vsem dobro znano. Da se je to godilo takrat, ko je v Italiji in drugje po Evropi vladal fašizem, je tudi znano. V gornjem članku beremo, da se podobni procesi ponavljajo in to danes, ko je minilo skoro 30 let odkar je oboroženo ljudstvo odpravilo fašizem. Ob tem primeru se rešuje vprašanje, če je bal samo fašizem tisti odločni sovražnik slovenskega ljudstvg.
Za odgovor so že poskrbela da-
lit i |	. .	'i;  .....»v • *
Na svoji seji je odbor Kmečke zveze tudi obsodil dejstvo, da vodstvo deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) ni hotelo na svoji zadnji seji pred obnovitvijo upravnih organov, odločati o dolžni pomoči kra-ški zadružni mlekarni in kraškemu zadružnemu hlevu ter je to prepusti-
MiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiuiuiimaiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniuiiiiiiiii
OD 700.000 DO 1.000.000 LIR ŠKODE
Otrok je nehote z vžigalico zaneti! požar v stanovanju
Plameni zajeli njegove igrače iz lahko vnetljive snovi
Malo pred 13. uro so morali gasilci in tudi izvidnica kvesture v UL livaditi 2, kjer je v otroški sobi ^stanovanja 46-letnega Giorgia Montenera izbruhnil požar. Zaradi gostega dima so si morali gasilci nadeti plinske maske, vendar se jim je v kratkem posrečilo poga siti plamene, ki so, kot so naknadno ugotovili povzročili lastniku 700.000 do 1.000.000 lir škode.
Podčastnik hitrega posega kvesture Zotti je ugotovil, kar mu je 4-letni Francesco Montenero nedolž-novedal, ko mu je policist po
je precej poškodovala streho. Zaradi tega nenavadnega letečega predmeta je dvema ženskama, ki sta prav tedaj hodili po pločniku, postalo slabo, vendar sta si kmalu opomogli. Proti večeru so morali v Štramar, kjer so plameni zajeli površino kakih 5000 kv. m. dračja.
Na najbolj izpostavljenih vogalih so včeraj nategnili vrvi.
nudi] bombonček, da je v stano-vaniu stare matere našel, sicer skrite, vžigalice, Hh odnesel v svojo sobo, kjer .je eno prižgal. Plamen je bliskovito zajel igrače iz Dlastične snovi, česar se je seveda fantek ustrašil. Njegova mati se soočetka ni zavedela požara, a ko se je fantek ves preplašen vrnil in se skril v drugi sobi, ie ugotovila, še pospbno, ker je močno smrdelo do dimu, kaj se pravzaprav dogaja. Ker ni hotela izgubljati časa, se je lotila plame nov z nekaj vrči vode, a ko je spoznala, da sama ne bo kos požaru, je poklicala na pomoč ga silce.
Kongres KPI bo 3. februarja
iiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinuiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimifiiiiiHHiiii
V PRIČAKOVANJU USTREZNEGA «MNENJA»
Gradnja zidanega doka še vedno ustavljena
Višji svet za javna dela proučuje varianto o vencu železobetonskih kvadrov okoli gradbišča — Zapora doka bo stala 495 milijonov — 2 milijardi lir brez kritja
Oddelek za obmorske gradnje pri | da, ker bi kakovost sporeda ir višjem svetu za javna dela v Ri- > izvajalcev zaslužila ustreznejši ok
mu je te dei vzel v razpravo tehnično varianto tržaškega zidanega doka, po kateri nameravajo graditelji zamenjati sedanjo pregrado, ki zadržuje vodo okoli gradbišča, z vencem železobetonskih kvadrov. Pregrada je namreč na več mestih popustila, noleg tega pa ie bil tudi prvotni načrt za dok v preteklih mesecih spremenjen v smislu, da se njegova podolžna os premakne za nekaj stopinj, sam dok pa podaljša za nekaj metrov v smeri proti morju.
Z gradnjo venca železobetonskih kvadrov okoli gradbišča so že začeli: doslej so potopili v morje kakih 50 kvadrov, drugi kvadri pa so pripravljeni na pomolu VII. Dela so konec lanskega leta obtičala, ken je* po i eni strani manjkalo »mnenje« višjega sveta za javna dela, ,pu drugi strani pa so spremembe, )d so jih vnesli v izvirni nam, podražile gradnjo doka za okoli dve milijardi lir, ki sta za sedaj še brez ustreznega kritja. Mnenje višjega sveta o tehnični varianti naj bi prispelo vodstvu Konzorcija za gradnjo zidanega doka, ki mu načeluje dr. A. Savo-na, v prihodnjih tednih. Medtem se je zvedelo, da .ie bila gradnja zapore (vrat), ki bo zapirala dok na morski strani, zaupana družbi »Tržaški arzenal - Sv. Marko«. Zapora bo stala 495 milijonov lir.
Dok bo dolg 350 in širok 56 metrov, njegova globina pa bo znašala 12 m. Služil bo za popravljanje in predelavo ladij, pa tudi za redno vzdrževanje plovil, zlasti tankerjev, ki dovažajo surovi petrolej za Čezalpski naftovod.
Sestanek v Vidmu o deželni urbanistiki
Včeraj so se sestali v Vidmu nekateri deželni predstavniki, da bi razpravljali o deželnem urbanističnem načrtu. Sestanku je predsedoval predsednik deželnega odbora Berzanti, prisotna pa sta bila tudi odbornika Stopper in De Carli, ter deželni tajnik KD Tolutti, PSDI Lonza, PRI Di Re in PSI Tringale.
Sinoči v Kulturnem domu
Koncert Tržaškega baročnega ansambla
Vremenske neprilike so verjetno botrovale ne ravno množičnemu obisku na sinočnjem koncertu v Kulturnem domu. Vsekakor ško-
vir poslušalcev.
Na tem prvem večeru koncertne
sezone Glasbene matice v letu 1972 se nam je predstavil Tržaški baročni ansambel v sestavi :Miloš
našnja dejstva:	danes imamo v
Avstriji jasen dokaz, da je vladajoči kapitalistični razred tisti, kateremu je narodnostna razredna zavest trn v peti in da si zna ta vladajoči razred pomagati tudi, ko nima na oblasti trdnejše roke, kot je bil fašizem, ki bi ga branila. Tega pa ne bi predolgo razlagali; saj je v razlagi, ki jo daje Peter Wieser vse jasho.
Vprašajmo se raje, kaj lahko napravimo mi ob takem primeru. Nič strahu! Ne bo treba nabrusiti kose in niti nabasati pušk. Dovolj je, da s pismenim protestom dokažemo avstrijskim oblastem, da se zavedamo, da proces v Leobnu ni Ie obravnava proti posamezniku ampak resna grožnja vladajočih o-blasti za vso slovensko manjšino na Koroškem. In ne samo to: ta proces je že višja stopnja narodnega in razrednega zatiranja, ki nas, kot manjšino prizadene v isti meri kot Slovence v Avstriji.
Pozivamo zato vse organizacije in posameznike ki se zavedajo, da so take oblike zatiranja nesprejemljive, da se pridružijo našemu protestu in da skupaj podpišemo pismo naslovljeno avstrijskim oblastem.
Gibanje Matija Gubec
Obiskali nas bodo rojaki iz Kobarida
Zadnjo nedeljo januarja, 30. t. m. bodo v Kulturnem domu naši rojaki iz Kobarida proslavili gori-škega pevca, Simona Gregorčiča, že ob njihovem prvem nastopu v Gorici smo opozorili na izreden vtis, ki so ga na nas naredili otro-in in odrasli, tako da je predstava, ki traja dve polni uri in to ob odprtem odru, minila, da sami nismo vedeli kdaj.
„ ,	, ,,	, Kobaridčani bodo torej prihodnjo
Pahor s flavto m kljunasto flavto, <nedeljo „ Kulturnem čamUm Pova.
bila jih je Slovenska prosveta, ki
Giovanni Sperandio z oboo, Nereo Gašperini z violončelom in Dina Slama pri čembalu. Koncertni list nam potre, da se zasedba ansambla, ki deluje redno od leta 1963, pogostoma spreminja, pač ustrezno sporedu, id se mu sproti posveča. Pri izbiri slednjega mu, kot razberemo iz samega naslova te glasbene skupine, služi za izhodišče široko in plodno polje glasbenega baroka.
Sinoči so nam nudili umetnost Telemanna (Sonato v f-duru za kljunasto flavto, oboo •in basso con-tinuo ter Kvartet v d-molu za violončelo, flavto. oboo in čembalo), Bacha (Sonato v e-molu zg flavto in basso continuo); Naudota (Trio v c-duru za kljunasto flavto, oboo in basso continuo); Purcella (Tvoel-ve Lessons from <Musick’s Hand-rnaldt* za čembalo). Vsekakor je treba priznati da niso pogosti trenutki, ko se ta glasba ujame v korak z glasbenim okusom sodobnega poslušalca. Velja po drugi
strani ugotovitev, da ima tako pou-
stvarjalno oživljanje zgodovinsko preteklih toda umetniško nikakor preživelih glasbenih tokov in oblik njihove zgodovinske dejanskosti, nedvomno vrednost. Zlasti je v tem oziru ugajala Bachova sonata, kjer lahko v začetnem Adagio ma non tanto zasledimo v kali prvine modeme svežine melodične spevnosti. Podobno smemo trditi o Purcello-vih skladbah, v katerih drhti tudi življenje ljudske glasbene ustvarjalnosti. Izvajanje je bilo vseskozi natančno in izbrano, v skupinskih nastopih ubrano in zlito ter dinamično dovolj pestro. Le od časa do časa bi si lahko zaželeli bolj poudarjeno razgibanost v smislu izrazitejšega senčenja in osvetlitve zvočne jakosti. Nazadnje bi še mimogrede pripomnili, da je marsikdo pogrešal jedrnato spremno besedo k poedinim avtorjem in izvajanim delom.
R. K.
Ljudska prosveta
PD »Valentin Vodnik« iz Doline priredi v torek, 25. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje s predvajanjem barvnih diapozitivov, na katerem bo govoril Mario Magajna o svojem potovanju po Tuniziji in Maroku.
je organizirala ta njihov nastop. Na odru se bo zvrstilo okoli 200 ljudi, lahko rečemo, da bo to res ves Gregorčičev rodni kraj. Pripeljali se bodo v Trst prav s tem navdušenjem da nam bi posredovali pesem goričkega slavčka.
Rojaki iz Kobarida pričakujejo, tako nam je izjavil njihov voditelj, ki nas je obiskal v uredništm, da jih bomo tržaški Slovenci sprejeli z enakim navdušenjem, s kakršnim prinašajo oni pesnikovo misel in lepoto njegove pesmi.
Začetek prireditve bo ob 17. uri,
Filmski večer	'
v Mladinskem krožku
Sinoči so v prostorih Mladinskega krožka predvajali film «Primer Paradine», originalna kriminalka znanega režiserja A. Hitchckoca. Predvajanju je prisostvovalo številno občinstvo, ki se je ob začetku predstave udeležilo debate o nadaljnjem progremu in o problemih Mladinskega krožka. Naslednjo soboto bo na vrsti srečanje z režiserjem A. Hiengom za kar se obiskovalcem že vnaprej toplo priporočamo.
Kč
S
3. februarja 1 ob 20.30
v mali dvorani Kulturnega doma
VEČER FILMOV ALJOŠE ŽERJALA
med katerimi tudi film. ki je bil pred kratkim nagrajen.
Vabljeni.
Mali oglasi
»CITROEN« — mehanična delavnica Samarittani in Mlceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmever 4/a.
ZOBOTEHNIK Z NEKAJLETNO PRAKSO išče zaposlitev v Trstu ali okolici, oziroma v Gorici. Odgovor pod šifro: »Zobotehnik« na upravo Primorskega dnevnika, Trst, Ulica Montecchi 6.
Peti kongres tržaške avtonomne federacije KPI se bo začel v četrtek 3. februarja in bo trajal tri dni.
Kongres se bo zaključil z javnim zborovanjem.
Kongres bo začel pokrajinski tajnik Cuffaro, posl. Galluzzi pa bo predstavljal vsedržavno vodstvo.
..................................................................................................................................................
Danes, nedelja, 23. januarja RAJKO
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.57. — Dolžina dneva 9.20. — Luna vzide ob 10.38 in zatone ob 0.33.
Jutri, ponedeljek, 24. januarja FELICIJAN
Včeraj-danes
Nsi^eč Hol« so imeli včeraj gasilci
Po ledu in odjugi je prihrumela burja
na-
ka-
Slab * vreme se nadaljuje na šem področju. Po poledici in sneje odjugi se je pojavila burja, ki je včeraj ostro zavijala okoli vogalov in prisilila meščane, da so se topleje oblekli. Posebnih nevšečnosti na srečo ni bilo, pa čeprav so nekateri sunki dosegli skoraj mejo 100 km na uro.
Zaradi burje so imeli včeraj največ dela gasilci. Kakih 20-krat so se morali odzvati klicu meščanov, ki so potrebovali njihovo pomoč. Poleg gašenja požara v Ul. Lava dati. so se spoprijeli s plameni na strehi hiše v Ul. Maiolica, imeli so opravek z dimniki in ometom, ki je padal na ceste (v Ul. Buo-narroti so zaradi nevarnosti dali ograditi kakih 40 m ulice) is tudi z oknicami. V Ul. S. Nicolo je težka lesena oknica padla s 5. nadstropja na fiat 500 kateremu
Vreme včeraj: na j višja temperatura 6,1 stopinje, najnižja 3,8, ob 19. uri 4 stopinje, zračni tlak 1017,2 narašča, veter 36 km severovzhodnik, sunki burje 95 km. vlaga 49-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje močno razburkano, temperatura morja 8 stopinj.
IN POROKE
se je v Trstu
pa je 20
ROJSTVA. SMRTI
Dne 22. januarja rodilo 20 otrok, umrlo oseb.
UMRLI SO: 60 letni Riccardo Biancato, 76-letni Bruno Cosulich, 75-letni Francesco del Piero, 83-
sKBon,fc;x
VSE ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI
MATERIAL
t rst, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-36)
Prijatelje in
naprošamo da
znance nas obiščejo
letna Clementina Cenigai vd. Bartoli ni, 74-letna Margherita Tiepolo vd. Gobet, 86-letna Antonia Barnabi vd. Pauluzzi, 74-letni Silvio Santin, 78-letni Antonio Sinigoi, 86-letni Antonio Garlato, 72-letna Iolanda Gua-nin vd. Zennier, 95-letna Maria Schubert vd. Sibellia, 77-letna Va-leria Gulli, 69-letnd Silvio Monti, 74-letna Orsola Maiocco por. Bandera, 62-letni Giovanni Battista Ve-rrier, 62-letna Trieste Lenussi vd. Gatti, 6 ur star Rocco Milic, 11-letni Bruno Oveglia, 57-letnd Antonio Magli, 51-letni Albert Sulini.
OKLICI; uradnik Antonio Bongo in špedicionerka Maria Pipp, tiskar Bruno Chmet in delavka El da Gel-
lini, vratar Pietro Giurco in gospodinja Iolanda Viezzoli, uradnik E-milio Belila in študentka Giuliana
in
Ambrosi, urar Luciano Plehan natakarica Luciana Malalan, uradnik Bruno Ravallico in učiteljica Roberta Delise, delavec Antonio Ni-colai in uradnica Marialuisa Valič, delavec Luciano Milacci in gospodinja Amolia Viotti, vojaški oficir Fe-derigo Sozzi in učiteljica Ilaria Meoni, vojaški podoficir Salvatore Graziano in gospodinja Maria Cri-stina Cosimi, uradnik Angelo R<y
berto in gospodinja Araia Amato, železničar Paolo Misculin in trg. pomočnica Bruna Marušič, elektri-cist Femamdo Vichi in gospodinja Liliana Kretic, uradnik Franco Ba-bich in uradnica Nora S pečar, tehnični risar Roberto Herak in trg. pomočnica Alda Dozina, bolničar Silvano Berce in gospodinja Italia Ul-cigrai, delavec Salvatore Colella in gospidinja Ester Dovier, delavec Luciano Malinari in frizerka Emanuela Roselli, upokojenec Clemente De Fazio in gospodinja Aliče Oblak, inženir Sergio Battig in univerz, študentka Eleonora Exner, uradnik Marino Bosazzi in uradnica Mirella Žumer, tehnični uradnik Sergio For-nasaris in frizerka Elide Toncich,
arhitekt Igor Jogan in univerz, študentka Vesna Sandalj, pomorščak Luigi Giraldi in delavka Luigia Contento, strojni delavec Bruno Gianblla in gospodinja Maddalena Ive.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
1 K SI Vlaje XX
TEL 96-301 Settembre 16/111
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41, Piz-zul-CignoIa, Korzo Italija 14, Prendi-ni. Ul. T. Veceliio 24, Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AlTEsculapio, Ul. Roma 15, INAM, Al Cammello, Drev. XX. septembra 4, Alla Maddalena, Ul. Istria 35. Chiari-Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
LOTERIJA
BARI	19	56	57	71	60
CAGLIARI	38	8	82	50	6»
FIRENCE	63	15	84	11	35
GENOVA	72	36	81	29	77
MILAN	70	56	54	77	90
NEAPELJ	5	56	70	54	26
PALERMO	11	18	30	54	1
RIM	31	65	58	9	49
TURIN	72	21	6	49	1
BENETKE	85	4	88	20	73
ENALOTTO 2 1	1X2
1X2	221	1X2	2X2
Kvote: 12 točk - 7.582.000 lir, 11 točk - 263.200 lir, 10 točk — 20.000 lir.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
Danes, 23. t. m. ob 16. uri (abonma red C — nedeljski popoldanski)
Tennessee VVilliams
TRAMVAJ
POŽELENJE
Drama v enajstih prizorih
Razpored predstav pod rubriko »Gledališča«.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom — Mali oder
danes, 23. t. m. ob 20.30
Jones LeRoi
ČREVA
(The Dutchman)
Razpored predstav pod rubriko »Gledališče«.
Prepov. mladini pod 18. letom
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
V torek, 25. t. m. ob 15.30
Saša Škufca
TRNULJČICA
Pravljica v treh dejanjih
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Jaka Štoka
TRUE TIČKI
burka v dveh dejanjih
V nedeljo, 30. t. m. ob 17. uri v Finžgarjevem domu na OPČINAH
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Tennessee Williams
TRAMVAJ POŽELENJE
Drama v enajstih prizorih
.i ;	. ijlvnoIjGf*
V petek, 28. t. m. ob 20. uri v PIRANU
v soboto, 29. t m. ob 20. uri v AJDOVŠČINI
PROSVETNO DRUŠTVO »VESNA« Križ
vabi na ogled veseloigre Pera Budaka v treh dejanjih
rKLOPČIČ'»
ki jo izvajajo člani amaterskega odra Prosek-Kontovel.
Igra bo danes, 23. januarja ob 17.30 v Ljudskem domn v Križu.
V torek,
25. januarja ob 20.30
Okuigla miza na temo
ŠTUDENTOVSKO
GIBANJE
SLOVENSKIH
SREDNJEŠOLCEV
O pogledu na sedanjo družbo in o ureditvi šolstva bodo govorili srednješolci in visokošolci. Vljudno vabljeni !
PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC V SKEDNJU
priredi v sredo, 26. januarja ob 20.30
LITERARNI VEČER
primorskega rojaka
CIRILA ZLOBCA
Isti dan popoldne ob 17.30 pa bo pesnikovo
SREČANJE Z OTROKI,
katerim bo bral svoje otroške pesmi.
Neposredni stik književnika z odraslim občinstvom, kakor tudi z našo mladino bo za vse izredno kulturno doživetje. Vabljeni !
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE
V torek, 25. januarja ob 20.30 predavanje s skioptičnimi sli-
lr a mi •
«NAŠI KRAJI V SLIKI IN BESEDI.
ki ga je pripravil dr. Marjan Gregorič. Ob tej priložnosti bomo predvajali kratek film o poteku lanske rožnovenske procesije.
Vsi vljudno vabljeni.
DRUGE VESTI NA OSMI SIK ANI
KULTURNI DOM
Danes, 23. t.m. ob 16. uri Tennessee Williams »Tramvaj poželenje«, abonma red C — nedeljski popoldanski.
Danes, 23. t.m. ob 20.30 LeRoi Jones »Čreva«, Mali oder.
V	ponedeljek, 24. t.m. ob 20.30 Tennessee VVilliams »Tramvaj poželenje« abonma red D — mladinski v sredo.
V	torek, 25. t.m. ob 15.30 Saša Škufca «Tmuljčica». Pravljica v treh dejanjih.
V	torek, 25. t.m. ob 20.30 LeRoi Jones «čreva», Mali oder.
VERDI
Danes ob 16. uri zadnja predstava Menottijeve opere »Najpomembnejši človek« za dnevni red v vseh prostorih. Opera je bila deležna laskavih ocen strokovne kritike in občinstva. Dirigent Cristopher Keene, režija Gian Carlo Menotti. Protagonist Al-lan Evvans.
V	petek bo prišla po 20 letih ponovno na Verdijev oder Thomasova opera «Mignon» pod vodstvom dirigenta Roberta Benzija in v režiji Fi-lippa Crivellija. V vlogi Mignon bo debutirala mezzosopranistka Bianca Maria Casoni. Za prvo predstavo, ki bo za red A v vseh prostorih, se jutri začenja pri blagajni gledališča prodaja vstopnic.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 16.30 in ob 21. uri zadnji predstavi »Dogodka v mestu Gogi«.
V	torek prva abonmajska predstava «AIfabeto dej villani« pod vodstvom Giovannija Polija »o položaju benečanskega kmeta v letih 1500». Predstave se bodo nadaljevale do 30. t.m.
Tony
Razstave
NATURA VIVA — EXOTARIUM Dl TRIESTE — Drevored XX. septembra št. 31 Velika razstava — Največja prodajna razstava v Italiji — V dveh nadstropjih. Živali iz vseh dežel. Zelo velika izbira tropskih ribic ter sladkovodnih in morskih rib. Razstava je odprta tudi ob nedeljah in praznikih.
Nazionale 14.30 »Blindman«, Anthony, Ringo Starr.
Eenlce 14.00 «In nome del popolo it*' liano«. Barvni film. Ugo Tognazfl* Vittorio Gassman. Režiser:	Di#1
Risi.
Eden 14.30—22.00 «Oceano», barvni film.
j Grattacielo 14.00 »Monsieur Hulot *d caos del traffico«. Film Jacques* Tatija.
Excelsior 14.30 «Rapina record * New York», Sean Connery. JI
Ritz 14.30-22. «La Betia, ovvero in anW re per ogni gaudenza ci vuole stf' ferenza«. Barvni film. N. Manfte di in Rossana Schiaffino. Prepove dano mladini Dod 14. letom.
Alabarda 14.30 «Trastevere», tGfl Manfredi, Rosanna Schiaffino, Ofr tavia Piccolo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 15.00 «Addio fratello crud* le«. Barvni film. Prepovedano mi*’ dini pod 16. letom.
Impero 15.00 «La tarantola dal V**' tre nero«. Barvni film. Prepoved* no mladini pod 14. letom.
Cristallo 15.00 »Incontro«. Barvni fll**1 Prepovedano mladini pod 14. letoh1*
Capitol 14.00 »Noi donne siamo lok te cosl«.
Moderno 14.30 «11 solitario di Bi® Grande«. Gregory Pečk. Barv«* film.
Vittorio Venet« 14.30 «11 furto č 1'*^’ ma del commercio«, Alighiero N* schese in Enrico Montesano. B ni film.
Ideale 14.30 »Anche per Jango le c> rogne hanno un prezzo«. Jeff C* meron, Esmeralda Barros. Barvm film.
Astra 15.00 «L’ultima valle«. O*8! Sharif in Florinda Bolkan. Barv*11 film.
Abbazia 14.30 «Queimada», Mari®11 Brando. Barvni film.
V galeriji Tergeste bo razstavljal do 28. t.m. Fritz von Kirchmayr.
V umetnostni galeriji 1'orbandena osebna razstava slikarja Klavdija Palčiča.
KINO «|RIS» PROSEK
predvaja danes ob 16. uri IL SILENZIO SI PAGA CON LA VITA Dramatični film
barvah.
V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita razstavlja do 28. t. m. tržaški slovenski umetnik prof. Avgust Černigoj.
Prosvetno društvo »Slovenec« in mladinski krožek Krekovega doma v Borštu ponovita kulturno prireditev danes ob 17. url. Prireditev bo v dvorani šolskih sester.
Vabljeni.
X.
SOŽALJE
Ob prerani smrti primorskega *ld* datelja in glasbenega pedagoga B* na ščeka izreka Glasbena matic* ’ Trstu svojcem iskreno sožalje.
SOŽALJE
športno društvo »Vesna« izreka
boko sožalje svojemu odborniku Bf nu Sulini ju ob Izgubi brata Bert**
Preminila je naša draga
MATILDA GRGIČ vd. KANTE
Pogreb drage pokojnice bo danes, v nedeljo ob 15. uri i* cerkve v Šempolaju na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo hčerke, sin, zetje hi vnuki.
Praprot, Nabrežina, Krmin, 23. januarja 1972
19. t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi brat
FRANJO FERLUGA
Dragega pokojnika smo pokopali v Izoli.
Žalujoči: sestra Pavla, brat Romano, nečaki Ida, Vilko, Nino. Anita in Vera
Konkonel, Izola, 23. januarja 1972
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega
VIKTORJA ŠTOKO
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala č. g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, proseški godbi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin.
ŽALUJOČA: ŽENA, SIN, sestra FRANČIŠKA DANEC in drugi sorodnik)
Prosek, 23. januarja 1972
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bil* deležni ob izgubi naše drage
ANGELE PERNARČIČ
se iskreno zahvaljujemo.
Prisrčna zahvala g. župniku Rejcu, godbi iz Nabrežine, darovalcem cvetja ter vsem. k: so jo spremili na zadnji poti-DRUŽINE PERNARČIČ, DEVETAK, ABRAM in FONZAB' Nabrežina. Ljubljana, Gabrje, 23. januarja 1972
ZAHVALA
Po tragični izgubi našega 26-letnega
MARIJA PIRJEVCA
idni*
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zau— Poti. Posebna zahvala družini Milič, vaščanom, prijateljem, č. 6°'. spodu župniku, zboru »Vasilij Mirk«, proseški godbi, tovariš' Jelki Grbec, sekciji KPI s Proseka-Kontovela, ŠD Primorje f vsem darovalcem cvetja. ŽALUJOČA DRUŽINA 1>IRJEVEC
in drugi sorodniki
Prosek, 23. januarja 1972
5
«U|
»*
Sl,
Je
lo,:
6
%
Jli
%
k
i*
s
'Q
(Jej
Jd
i
pfj
%
h
%
c*«i
)7J J)nmor*)a d/novnit 3
Vprašanja trehenskih organizacij
BOŽIČNI NATEČAJ TRŽAŠKEGA SEDEŽA RAI-TV
Tvrdki Benelli prva nagrada za radiotelevizijsko izložbo
1 ret jo nagrado je dobila tudi tvrdka Bre-sciani z Opčin - Pri <malih» več fantazije
Med združenim sestankom trebenskih organizacij
so se v
Navada* -treh vaških organizacij. yega i ,3e’ da se ob začetku no-rova]ni„eta sestancjo udje »Zava-nega . goveje živine*, »Pogreb-Sestnikb"US^Va* *n ‘Upravičeni po-
°dbornfi‘l0 Podal Evgen čuk, yine i. zavarovalnice goveje ži-je j ® J.e med drugim dejal, da varm,a asi samo še štirinajst za-0l)staitnClV’ kar ie Premalo in žavarov , *na nevarnost, da se bo ca- Pojav alnlca razpustila. Splošen Ca- vet ..i/6, ,^a se vaščani nočejo rvti raje ... Variati z živino in iščejo ! Potrdji-apof^ve v mestu, člani so so dhL* ,r odbor in v razpravi rediin Por?^*i odbornikom naj na-Povedj ^Ptrehne korake proti preglasil-rektne prodaje mleka ter nacij; * potredo po večji koordi--
Sie(ji,Ir>ed sorodnimi zvezami. gPehn„,? Je Poročilo odbornika po-Sa društva. Prisotni so iz-
rekli priznanje odbornikom za delo, ki ga opravljajo v prid vaške skupnosti.
Nazadnje je podal izčrpni pregled dela še odbornik upravičenih posestnikov Mario Kralj. Nanizal je vrsto posegov v prid vaščanov pri občinskih odbornikih glede smetišča in regulacijskega načrta. Prisotne je zlasti zanimalo poročilo o gmajni. Problem je star, saj se vleče že vrsto desetletij.
Prisotni so sklenili čimprej sklicati občni zbor vseh upravičenih posestnikov in izvoliti legaliziran odbor, ki naj bi takoj pričel z delom.
Kritična ocena PSIUP o krminski bolnišnici
Odbor za socialno skrbstvo in zdravstvo deželnega odbora PSIUP se je sestal v zvezi s potrditvijo
______ ,lll,,,|i*ii,iniiniiiii!im,i,iimiiiii„,„„mi...............................................................
r
SKEDENJ
ŽIVLJENJSKI JUBILEJ
Marcele Pahorjeve
Brf'
3udje, 0 katerih se ve vse, * - Hi/j s°00 *n so spef ljudje, o kali * 9ot)0rj e kaj malo ve in še manj n° nJ, kajti svojo navzočnost ved-1 in skr e^° s svr>jo molčečnostjo j **»»«**>. tak° da nihče ! so (0 !?3 nihče ne opazi. In vendar J k Za Mdje, ki prav tako zapustita no seooj sled. Sicer ne tako vid-iooo .“Poštencmo, vendar pa go-Uh mQnr S° to ljudje, ki bi dar Zei Primerjati skromnim ven-k>vkarn° njarljivim mravljam - de-
skromnih mravelj - de-dnepj Rončela Pahor, ki je pred rojstn{hnoznovala svoj sedemdeseti loinjJa f' Pravzaprav ga ni praz-Pr«j,- ’ Se manj slavila, enostavno doslej a aa ie• kot že toliko dni nk, j v svojem delavnem življe-H (e iePrav vemo, da Marčela Oljenj™, našim obujanjem njenega Ha, ]^e(!a jubileja ne bo navdu-%. 'rji t(,h nekaj vrstic posveča-
JarZi3,h zasluSi-‘M j*..® se je rodil 19. januarja •edni,, , in Frančiški Pahor v d°niaej - J prt>i °lrok. Ko je na 5e nadni- končala osnovni pouk, >'anJevala na tedanji nemški tyu(iia 1 J°H in nato šolanje za-H j0;oz dveletno slovensko trgov-6 lipr„J frz mto se je zaposlila tedanjega slovenskega li-%(e.	in z «Edinostjo» je
H člorpv^a-.vse z3°- ki sa je 'd tipal,- ,. doživljal ob nastajanju Se „ a” ?an3U fašizma
v doraščajoči dobi, je J*deiw,t 0 marljiva telovadka pri J.H. \<nlem Kokolu kot naraščajta	b}la pevka v škedenj-
179matixS>ti^ in delovala tudi pri Hel ^ ,1?w krožku. In tudi tu je ,nraza n?en značaj. Mar-t°žka članica Dramatičnega ?9. ie J, stopila na oder, pač ei tist„ ?, njegova šepetalka, to-d0rnost-lovna moč ki je po od-Jttgiin u- enakovredna mnogim 'di jn' ! Pa je občinstvo nikoli ne l/ ten, 1 mkoli ne zaploska.
‘ud; ie bila Marčela Pa-hi p°verir V’ urednica. Da, njej ‘Htsjjj 1 odgovorno mesto za Sn0 Mesečnik «Vez» ki se je Hi n«, nekaterimi drugimi hrva-
5° Popen^001’; nrednica. Da, njej
Jci /
,J "ašet^ tiskal za istrske Hrvate To^ medu.
I	ako hrvatskemu kot tudi
z ie f ^ku SO Kile ure štele In Jtična oblast leta 1929 da ~n°sU. se je Mc.rčela ^1 L°’e?n nhci. Zaman bi bile v ^ iL pa tJttnem kraju iskala kru-„ Uv\ vzdušje je postalo ne-J? ie turii mnogi pred njo in za ie’ Odš-i °-na obrala pot izgnan-Steset iet 3,e p Jugoslavijo, kjer
sLv.°ine
f4f*
Sti zn .	...
Q fedli Gorenjsko, se je
i, vaČ, do Izbruha druge sve eitVnip ■ Preživela kot uradnica nl>ti Č p Kamniku. Ko so Mi -Jnšdi- Jugoslavijo in čel a set?* Gorenjsko, se j J p Sl'.TČa. spet pod domač'1 bn!f.s(ro ,„e<‘enj- Tu se je skupno
^ Slinim^, j i _ .. ________
so našo
'o >
svakom vključila v osvo-
:•"O „:h	“VUU (.- usuu-
(-h-e »(i ,an?e- delala in pomaga-rJ‘v'sti vSatem Koraku, saj so si '’eh možnih organizacij
kil in KfatT d0 SKa: 0F> ln Ce Pah ■ tczk° rekoč podajali L to p,.°Ueneoa doma v Skednju. L ie tU/ij p° konca oktobra 1944, f.fJo „„ na njihov dom treščilo, se?//9 nacisti odpeljali Mar-. 1° Vido in svaka Zorota n„ranka. In tedaj si je
mTerlinireme: ČČf ™
- \^o	in komaj triletno ne-
(HJi	ki so ji nacisti
^e^° bri
'sŽio	in komaj triletno ne-
Pdalj	urtico, id so u
in očeta. cl!J* poloČ 3e Marčela nosila do *Ve'e/3a k0 se je iz na-
w taborišča vrnila bolna
načrta, da se zgradi v Krminu «pedopsihiatrična» bolnišnica, t,j, bolnišnica za umsko bolne otroke. O tem načrtu je govoril prešnji teden dežehii odbornik za zdravstv0 De-vetag ob okrogli mizi, katere so se udeležili nekateri vidnejši psihiatri in pedagogi.
Odbor PSIUP potrjuje svoje negativno mnenje o tej bolnišnici. Kljub temu — pravi v svojem poročilu — da bodo v tej bolnišnici uvedli nekatere napredne psihiatrične u-krepe, ostaja v svojem bistvu skupina poslopij, v katerih bodo bolni otroci vsaj delno izločeni, iz družbe in to bo imelo zanje nedvomno negativne posledice. Dejstvo, da se postavljajo otroci v posebne inštitute, dokazuje, da vse izjave deželnega odbomištva za zdravstvo ne držijo, tudi če jih podpirajo znanstveniki, ki so znani celo v svetovnem merilu.
Po drugi strani — zaključuje poročilo odbora — je treba priznati veljavnost podobne bolnišnice v primeru zelo hudo bolnih otrok, za katere je potrebna bolnišniška nega. Vendar pa bodo v Krminu lahko sprejeli do 200 otrok, kar je več od števila težko bolnih otrok naše dežele in torej dokazuje, da bo kr-minska «zaprta» bolnišnica res izključevala iz družbenih procesov tudi take otroke, ki nimajo izredno hudih živčnih motenj.
Tržaški sedež italijanske radiotelevizije je priredil med preteklimi božičnimi in novoletnimi prazniki natečaj za «božično izložbo*, katerega so se lahko udeležili vsi prodajalci radijskih in televizijskih sprejemnikov tržaške pokrajine. Vsak prodajalec je lahko uredil eno izložbo na temo televizijskih programov ki so sedaj na sporedu.
Natečaja se je udeležilo 23 prodajalcev, večinoma iz mesta razen dveh z Opčin oziroma Nabrežine. 5. januarja si je posebna komisija časnikarjev tržaških dnevnikov o-gledala izložbe in dodelila točke. Na podlagi teh oglasov je RAI izdelala končno lestvico: prvo nagrado (zlato plaketo) je prejela tvrdka Gustavo Benelli iz Ul. Ca-vana 6, drugo nagrado (srebrno plaketo) ex-aequo tvrdki Ancona iz Ul. Severe 95 in Marcuzzi iz Ul. Donadoni 37, tretjo nagrado (bronasto plaketo) pa tvrdke Bre-sciani z Opčin, Narodna ulica 47, Tecnoradio iz Ul. Muratti 4 in Universaltecnica na Trgu Goldoni.
Najbolje so se izkazale male trgovine, katerih lastniki so pokazali veliko fantazije in humorja. Tako je na primer zmagovalec Gustavo Benelli sam uredil svojo izložbo s starimi «kosi», ki iih je že dolgo let hranil v skladišču. Orisal je razvoj elektrotehničnih sredstev. V tri vrste je postavil radijske, televizijske sprejemnike in gramofone in je tako podal pregled od prvega okornega televizorja (iz dobe «Lascia o raddoppia?*) prek polpreteklega, današnjega (Rischia-tutto*) do najsodobnejšega barvnega sprejemnika: pri radijskih sprejemnikih so bili prisotni stari «za-boji» tisti, s katerimi je marsikdo
poslušal «Radio London*, sedanji in futuristični sprejemniki s celo klaviaturo gumbov, tipk in valovnih dolžin: v tretji vrsti pa so bili gramofoni: od starega s «trombo» do novega večvvattskega amplifi-katorja. Torej malo okraskov ne dragih aparatov, pač pa enostavna a prikupna zamisel. Prav zaradi tega so podelili Benelliju prvo nagrado, ker je dokazal, da lahko tudi mali ali srednji trgovec privablja kupce, če ima le kaj fantazije.
Na splošno je treba reči, da so se najbolje izkazale prav te vrste trgovin, medtem ko so »veliki* dosegli poprečne rezultate:	to pa
predvsem zato, ker so nagrmadili v svojih izložbah vse vrste sprejemnikov, vendar pa je bilo v teh »razstavah* malo učinkovitih zamisli
Dovoljena posojila za okoliške občine
Ministrstvo za notranje zadeve je s posebnim odlokom z dne 4. januarja 1972 izdal dolinski občini dovoljenje, da najame posojilo v višini 16.244.169 lir za kritje obračunskega primanjkljaja za leto 1970 S podobnim odiokom z dne 7. januarja 1972 pa je ministrstvo izdalo ustrezni dovoljenji tudi miijski in devinsko - nabrežinski občini: prva bo najela posojilo v višini 26.364.865 lir, druga pa v višini 26 197.000 lir. V obeh primerih gre za kritje obračunskega primanjkljaja za leto 1970. Odloki so objavljeni v Uradnem vestniku štev. 15 z dne 19. januarja 1972.
PADRICE
Smrt Antonije Grgič in Avguština Mahniča
Tiho in neslišno sta nas zapustila Tonca in Juštin, tiho in neslišno, kot bi celo s svojim poslednjim dejanjem ne hotela vzburjati nikogar, tiho in preprosto, kot sta vselej živela. In vendar je v ljudeh zrasel, mrzel in grenak, tisti nedopovedljivi občutek praznine, ko je jutranje zvonjenje z vaškega zvonika naznanilo, da ju je noč za vselej iztrgala iz naše srede. Zrasel je v srcih in zavesti vseh, ki so ju poznali in se razpredel v gluho obtožbo: ravno zdaj, ko bi lahko mirneje zadihala, ko so mimo tisti težki časi revščine, ponižanj in trpljenja, skozi katera sta se trdovratno in neuklonljivo prebijali njuni življenji, ravno zdaj jima kruta usoda ni dovolila sprostitve in zaslužnega miru.
Antoniji Grgič ie bilo nekaj čez 75 let, ko so jo prejšnji teden položili k večnemu počitku. 75 let odpovedi in skrbi. In to niso bile lahke skrbi. Treba se je bilo boriti za golo samoohranitev. Revščina ie prežala na vsakem koraku in Tonca, kot mnogi drugi, ni užila sladke mladosti. Potem je prišla možitev, prišli so na svet otroci, trije sinovi in hči, in z njimi nove skrbi, nove odpovedi.
Tudi Calza Bloch preide v Milan
stra, medtem ko so svaka pogoltnile nacistične krematorijske peči.
Marčela se je nato zaposlila in neutrudno delala do pred nekaj leti, ko je stopila v pokoj, med tem pa se v prvih letih po vojni ponovno vključila v prosvetno dejavnost domačega, škedenjskega prosvetnega društva, katerega članica je še danes.
Sedaj, ob njenem jubileju, bi ji radi veliko želeli, vendar menimo, da bo najbolj zadovoljna. če. ji privoščimo veliko zdravja za nadaljnje mirno življenje.
iiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiimiiii
De'mičarji milanske družbe »Calza Bloch* se bodo 18. februarja sestali na izrednem zboru, da bi na njem razpravljali o združitvi «Cal-ze Bloch* z istoimensko družbo v Trstu. Glavnica milanske družbe znaša 3,5 milijarde, glavnica tržaške »Calze Bloch* pa eno milijardo lir. Združitev bodo izvedla tako, da bo milanska družba vzela pod svoje okrilje tržaško.
DOLINA
Vincenc Pangerc - 60-letnik
V današnjem času 60 let ni prav visoka starost in vendar je včasih tudi šestdeset let veliko, zlasti za ljudi, ki so morali skozi polpretekla obdobja naše zgodovine. In to bi lahko rekli tudi za Vincenca Pangerca iz Doline, ki je v petek slavil svoj 60. rojstni dan, včeraj pa god.
Vincenc Pangerc, po domače »Kučičev* se je rodil v Dolini 21.1.1912 v zavedni kmečki družim. Takoj po končani ljudski šoli je moral na delo, ker se v njegovih mladih časih izključno s kmetijstvom ni dalo živeti. Dolgo let je bil zaposlen Pr' raznih tvrdkah kot delavec. Po končanem delu in ob prostih urah je pomagal očetu na kmetiji. Ko mu je bilo komaj petnajst let, je pristopil k domačemu godbenemu društvu in našel je čas, da je redno obiskoval vaje. Igral je na bas tubo. Član društva je bil več kot 25 let. Tudi ko je bil poklican v italijansko vojsko in so ga poslali v Sardinijo je Vincenc igral pri vojaški godbi.
Leta 1939 je bil spet poklican v vojsko ter poslan v razne kraje Italije, nato še med vojno v Črno goro in v Albanijo od koder se je vrnil v južno Italijo, kjer so bili že zavezniki, in se takoj prostovoljno javil k partizanom v Gravini pri Bariju. Od tu so ga poslali v Split in postal je borec prekomorske brigade. Kot šofer komionov je ostal v brigadi do decembra 1945, ko se je vrnil domov, le za nekaj dni, ker je takoj odšel v Istro in tam ostal do leta 1951, ko se je končno vrnil v svoj rojstni kraj.
Slavljenec je bil med prvimi v vasi, ki si je takoj po vojni zamenjal priimek v prvotno slovensko obliko, ker so mu ga fašisti, kot večini naših ljudi, na silo popačili. Ni hotel biti Pancrazi temveč Pangerc, kot že od nekdaj njegov rod.
Vincenc je danes v pokoju a ne miruje. Dela na kmetiji, ukvarja se z vinogradništvom in je zelo ponosen na svoj pridelek.
kot dobrega in družabnega človeka. Rad pomaga vsakemu, posebno pa mladini, ko ji za »Majnico* da na razpolago dvorišče in klet, kjer dekleta in fantje pripravljajo sadje in slaščiče za okrasitev «Mlaja».
Čestitkam otrok, sorodnikov ter prijateljev se pridružuje tudi naš list, katerega jubilant zvesto prebira ter mu želimo, da bi bdi zdrav in vesel še dolgo, dolgo let.
M. M-
flllllllllllllllllllllll|lllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|llllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll||||||||||l||llllllllllllllllUlt4llllllllll|||||IMl,l||,,|||||„|,|||,ll„|||||||||,l
VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM
Zaradi tihotapstva petnajst ljudi pred
Šest jih je prisotnih, ostalih devet pa sodniki sodijo v odsotnosti - Proces se nadaljuje v sredo
cigaret
sodniki
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Ligabue, tož. Tavella, zapis. Federici) se je včeraj pričela sodna obravnava proti skupini petnajstih pomorščakov, ki jih dolžijo tihotapstva cigar"! ter kršitve nekaterih členov pomorskega zakonika. Na zatožni klopi so sedeli 34-letni Lucio Pozzetti iz Ul. For-ti 30, 50-letni Mario Penso iz Cervie, 28-letni Roberto Tamagnini iz Mis-sano Adriatico, 26-letni Corrado Russignor. iz Ul. Cclogra in Mov te 482. 29-letni Krt.-»co Carli iz Ul Baiarrii 72 ter 36 letni Ciacomo Besednjak iz Scala dei/Frica 2. V odsotnosti pa sodniH sodijo 50 le -nega di Ferdinanda Oamianija iz Forlija ter gršV« pomorščake Roletnega J*minisa Tr.posa. 44 letne ga Sotiriosa Bouskosa, 27-letnega poveljnika ladje «Kithira», ki je prevažala vtihotapljeno blago, Geor-gesa Hadiannisa, 39-letnega Mikae-la Paxinosa, 26-letnega Panajotisa Katsikopoulosa, 26-letnega Stama-tiosa Karakatsanisa, 25-ietnega Ka-ralambosa Zaffjrioua ter 38-letnega Hristosa Metaxotosa.
Do odkritja vtihotapljenih cigaret je prišlo zvečer 12. februarja ia-ni, ko je pristala ob pomolu »Ve-
nezia* 150-tonska grška ladja »Kithi-ra», ki je priplula iz Kopra. Komaj jo je posadka dodobro zasidrala, so že stopili na krov agenti finančne straže. Poveljstvo tržaškega oddelka je bilo namreč že obveščeno, da se posadka »Kithire* (vsi grški državljani) bavi z bolj ali manj nezakonitimi posli. Zato si je poveljnik izposloval od sodnih oblasti dovoljenje za preiskavo, ki se je začela okoli 20. ure in se končala eno uro po polnoči.
Preiskovalci, ki so menili, da se bodo morali vrniti na kopno praznih rok, so končno le zasledili skrbno skrite zaboje, v katerih je biio 30 kg cigaret vrste Astor in Marlboro. Sum .ie bil torej upravičen in preiskovalcem ni preostalo drugega kot aretirati poveljnika in vseh pet članov posadke, ki so jih spremili v koro-nejske zapore.
Ugotovili so. da je posadka nakupila v Dubrovniku kakih 7.700 kg cigaret, ki so jih nato prepuščali ob italijanski obali med Ravenno in Benetkami tihotapcem, ki so do ladje prihajali s hitrimi motornimi čolni. Tako so financarji poleg poveljnika ladje in nekaterih članov

V	počastitev spomina pok. Avguština Mahniča in tete Antonije Grgič daruje družina Rismondo 10.000 lir za športno združenje »Gaja*.
V	počastitev spomina pok. tete Antonije Grgič daruje družina Mahnič 2000 lir za prosvetno društvo »Slovan* in 2000 lir za športno združenje »Gaja*.
Za spomenik padlim partizanom v Križu daruje Cvetko Verginela (Gabrovec) 3000 lir.
V	spomin Hortenzije Verginela darujejo prijatelji sina Albina 7000 lir za spomenik padlim partizanom v Križu. V isti namen daruje Herman šulčič, Križ 29, 1000 Ur.
Namesto cvetja na grob teti AngeU daruje Dorče 5000 Ur za ŠD »Sokol*.
Za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane so darovali: družina Sancin-Jač 2000 Ur, družina Bjekar 1000 Ur in Bruno Furlani 1000 Ur.
Ob 4. obletnici smrti dragega moža in očeta Alojza Gornika se ga spominjata žena Štefanija in hčerka Lilijana z družino in darujeta 5000 Ur za spomenik padUm partizanom v Bazovici in 5000 Ur za ŠD »Zarja* iz Bazovice.
Valerija Kocjančič-špela daruje: v spomin Katarine Orel 1000 Ur za PD »I. Cankar*, v spomin Nina Gregoriča 1000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem in v spomin Feruča Fabjana 1000 Ur za spomenik padUm v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	počastitev spomina Viktorja Štoke darujeta Anica in Drago Štoka 3000 Ur za spomenik padUm partizanom na Proseku.
V	počastitev spomina Marjana Štoke darujeta Anica in Drago Štoka 2000 Ur za spomenik padlim partizanom na Proseku.
Namesto cvetja na grob Viktorja Štoke darujeta Egon in Marija Buka-vec 2000 lir za spomenik padUm par-
se- V Dolini in okolici ga poznajo I tlzanom na Proseku.
Namesto cvetja na grob Viktorja Štoke darujeta Lado in Ernesta 5000 Ur za spomenik padUm partizanom na Proseku.
Namesto cvetja na grob Šantlu Viktorju Štoki daruje družina Nabergoj 10.000 Ur za spomenik padlim partizanom na Proseku.
Gospa Peruzzi daruje 1000 Ur za spomenik padlim od Sv. Ane, iz Skednja in s Kolonkovca.
Namesto cvetja na grob Ninotu Gregoriču darujejo Marija, Vinko in Sida Sancin, 2000 lir za spomenik padlim v NOB s Kolonkovca, od Sv. Ane in iz Skednja.
V	spomin na inž. Stojana Možina darujejo družini Kodrič-šiškovič 3000 lir za spomenik padlim v NOB od Sv. Ane, iz Skednja in s Kolonkovca.
Namesto cvetja na grob pok. Fer-ruccia Fabjana daruje Bertocchi M. 2000 Ur za spomenik padUm s Kolonkovca, iz Skednja in od Sv. Ane.
V	počastitev spomina pok. tovarišev Lojzeta Špangerja in Nina Gregoriča daruje Cvetka Pavlovič 2000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Antonije Grgič vd. Grgič daruje družina Grgič, Padriče 47, 1000 Ur za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Viktorju Štoki daruje družina Ivana Ukmarja 1500 lir za spomenik padlim partizanom na Proseku.
Namesto cvetja na grob Marjana Pirjevca daruje družina Ivana Ukmarja 1500 lir za spomenik padlim partizanom na Proseku.
V	spomin nepozabnega sina Ivana daruje družina Ivana Ukmarja 2000 lir za spomenik padUm partizanom na Proseku.
Namesto cvetja na grob Avguština Mahniča daruje družina Grgič s Pa-drič št. 17, 1000 lir za Dijaško matico in 1000 Ur za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina Viktorja Stoke darujeta Emil In Danica Regent 2000 Hr za spomenik padlim partiza-
nom na Proseku.
V	počastitev spomina Avguština Mahniča darujejo družina Grgič, Padriče št. 42, 1000 Ur, družina Grgič, Padriče št. 52, 1000 Ur in družina Grgič, Padriče 49, 500 Ur za Dijaško matico. V isti namen darujeta družina Kalc, Padriče št. 12, 1000 Ur in družina Kalc, Padriče št. 29, 1000 Ur za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina Feruča Fabjana daruje Pepi Grižančič 2000 Ur za ŠD »Polet* na Opčinah.
V	spomin Teodora Jakomina ob 1. obletnici smrti darujejo Leda in Viktor Kralj in družina Jakomin 5000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Irina Kralj 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Nina Gregoriča darujeta Lori in Boris Mrak 2000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem.
Ob 30. obletnici smrti drage in nepozabne mame daruje Zofija Batič 1000 lir za spomenik padlim partizanom v Križu.
Ob 5. obletnici smrti brata Emila škerlavaja darujeta sestri Anita in Marija 4000 Ur za spomenik padlim partizanom na Opčinah.
Ob 3. obletnici smrti pok. Marije Hrovatin daruje sin Cveto z družino 5000 Ur za ŠD Polet.
Ob smrti drage matere Antonije Grgič darujejo hčerka in sinovi 5000 lir za P.d. »Slovan* in 5000 Ur za ŠD »Gaja* iz Padrič.
V	počastitev spomina Antonije Grgič darujejo družine Grgič in Saina 1000 Ur za P.d. »Slovan* in 1000 Ur za ŠD »Gaja*.
Namesto cvetja na grob Avguština Mahniča daruje Grgič - Padriče št. 73 500 Ur za P.d. »Slovan* In 500 Ur za ŠD «Gaja».
Namesto cvetja na grob Antonije Grgič in Avguština Mahniča daruje Vida Grgič 1000 lir za ŠD »Gaja*.
Namesto cvetja na grob Antonije Grgič daruje družina Grgič - Padriče št. 47, 1000 Ur n Dijaško matico.
posadke prijavili sodnim oblastem tudi nekatere osebe iz Trsta, ki so imele opravka s tihotapsko dejavnostjo grške ladje «Kithira».
Na procesu, ki se bo zaključil v sredo, se je kot civilna stranka predstavila državna finančna uprava, njene interese pa zagovarja odv. Scotti. Obtožence zagovarja kar osem branilcev in sicer odvetniki Antonini, Padovani, Casanova iz Ravenne, Kostoris. Borgna, Girometta, Cuccagna in Amodeo.
Na včerajšnjem zasedanju je sodnikom uspelo zaslišati vseh šest prisotnih obtožencev ter priče. Ob toženci so v glavnem potrdili kar so že izjaviti financarjem in kasneje preiskovalnemu sodniku in sicer, da so slučajno izvedeli za nezakonit tovor na ladji. V glavnem so priznali le manjše prekrške, večje pa so zamolčali.
<-'?radi pozne ure je predsednik jodišča dr. Ligabue prenese! nadaljnji del razprave na sredo, ko bo do spregovorili zastopnik civilne stranke, javni tožilec ter branilci. Razsodbo bi morali izreči v poznih popoldanskih urah.
KRAJEVNI
LEKSIKON
SLOVENIJE
Izšel je
II. DEL
ki obravnava
jedro osrednje Slovenije In njen jugovzhodni del
tiiailta kn{igabna
TRSI - Ul. tel. 61-792
sv. Frančiška 20.
Kot bi ena težava priklicala druge. je prišlo nad izmozgani narod novo zlo-fašizem, in Tonca se je odzvala tudi klicu upora, ki ie vzplamtel v njej. V boj je poslala svoje najdražje, svoje sinove, nato pa se je še sama posvetila boju za pravičnejše življenje. Znana ie bila kot partizanska mama. V njeni hiši je bilo varno zavetišče za vse preganjene in ranjene partizane. Koliko noči je prebedela v pričakovanju partizanskih grup GAP. ki jim je pripravila varno prenočišče in iim poskrbela za varno pot v nadaljne akcije. Mnogi se spominjajo, kako je celo sama prevažala med senom ali zelenjavo orožje čez Gropado do železniške proge pri Orleku.
Če je nenehno trpljenje načelo njeno fizično bitnost, še zdaleč ni načelo duha. kajti Tonce se ne moremo spominjati drugače, kot vedno nasmejane in navdušene ženske. Nasmeh in optimizem je spremljal vsako njeno dejanje in za vsakogar je imela pripravljeno bodrilno besedo. Danes je njena beseda obmolknila, njena podoba, podoba napredne in trdne kraške matere, pa živi naprej.
Ni se še povsem polegel bridek odmev te krute izgube, ko je smrtna kosa spet posegla med padri-ške vrste. Včeraj smo na zadnjo pot pospremili 74 letnega Avguština Mahniča, Mijotovega po domače. Pokojni Mahnič je bdi daleč naokrog znan po svojem poštenju in predanosti naprednim idealom. Tudi njegovo življenje je bilo posuto s trn jem in vendar je znal v sebi zbrati potrebne moči, da je vse težave prebredel.
Kp se je kot mladenič vrnil z bojišča prve svetovne vojne, je v vasi organiziral tamburaški zbor in sodeloval pri obnovitvi delovanja
NABREŽINA
Poslednje slovo od Celestine Gruden vdove Daneu
prosvetnega društva »Slovan*. Aktivno je v odboru društva deloval tudi takrat, ko se je nad slovenske organizacije zgrnilo črno nasilje. Tudi v njem se je dvignil upor in ko se .je fašistična tiranija sesula, .je bil Juštin med ustanovitelji prvega odbora OF v vasi in njegov predsednik do konca vojne. Dolga leta je bil tudi predsednik Gozdne zadruge v Padričah, kar ie njegov sloves poštenjaka in njegove organizacijske izkušnje Se povečalo, tako da se ie marsikdo rad obračal nanj za nasvete.
Zahrbtna bolezen nam je Justina odtrgala, ni pa mogla odtrgati od nas njegovega zg eda.
Draga Tonca in Juštin, naj vama bo lahka domača zemlja.
Vaščani Padrič
Reški avtomobilist podrl pešca na zebrastem prehodu
Dva ranjena, na srečo laže, je posledica neprevidne vožnje reške-ga avtomobilista ki po pričevanju nekega avtomobilista «1 upošteval rdeče semaforske luči. Avtomobilist, 36-letni Milan Puc iz Opatije, je s fiatom 1300 reške registracije v Carduccijevi ulici takoj po križišču z Ul. Milano, podrl na zebrastem prehodu 44-letnega pomorščaka Claudija Troierja iz Ul. dei Prugni in njegovo nemško prijateljico in sostanovalko 27-letno Elke Laumann. Oba so morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico kjer so Troierja pridržali zaradi udarcev po glavi in drugih delih telesa s prognozo okrevanja v 15 dneh na nevrokirurškem oddelku, medtem ko so Laumannovo iz previdnosti sprejeli le zaradi natančnejšega zdravniškega pregleda. Vsekakor bi morala ozdraveti v 10 dneh.
Deset minut po 23. uri sta se z zasebnim avtom zatekla v bolnišnico 33-letni Bruno Tommasini s Trga C. Alberto in njegov 34-letni prijatelj Franco Mersini iz Ul. delle Linfe. Oba so po zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 8 oziroma 10 dneh.
Tommasjni je pojasnil, da se ie z Mersinijevem vračal iz Pulja s fiatom 850, ko je pri Vižinadi zdrsnil na cesti posuti s peskom in zavozil v jarek.
Med vaščani in okoličani je močno odjeknila vest o tragični nesreči, ki se je pripetila 11. t. m. zvečer na Trbiški cesti, ko smo izgubili spoštovano ženo Celestino Gruden vdovo Daneu. Velika množica je spremljala krsto, vso zasuto s cvetjem, katerega je naša Celestina tako ljubila kot je imela rada vso naravo in vse kar je bila plemenitega.
Pokojna Celestina se je rodila 22. oktobra 1903 v Nabrežini, izšla je iz staroznane Grudnove - Dua-kove rodbine ter je s 6 leti ostala sirota, ko ji je umrl oče, znani mesar Ninče. Mladostna leta je preživela nn sorodnikih, dokler se ni leta 1939 poročila s Kontovel-cem Ivanom Danevom, ki je pred nekaj leti umrl S sestro Delko sta prevzeli znani gostilni v Ul. Milano in nato v Ul. Valdirivo. kjer so bila vrata odprta vsakemu pravemu demokratu tudi v časih najhujsega črnega pritiska. Marsikatero nevšečnost sta morali doživeti, ko so kvesturini vohaii za našimi ljudmi, katere sta spretno opozarjali naši dve zavedni Slovenki.
Pokojnica je ostala vse do konca svoje življenjske poti vzor dobrodušne in odkritosrčne Kraševke, katere srce je bilo vedno kot na dlani
Spomin na to blago ženico bo med vsemi, ki so jo poznali, še dolgo časa živel. Sestri Delki, nečakinji Stani, njeni družini in o-stalemu sorodstvu, ponovno izražajo prijatelji in znanci svoje res iskreno sočustvovanje. Sožalju se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika.	Vaščan
PROSEK
Umrl je Viktor Štoka

V	ponedeljek 17. t. m. smo spre-
mim na zadnji poti domačina Viktorja Štoko. Pokojnik se je rodil 20.	5.	1904 v preprosti domači
kmečki družini. Po opravljeni ljudski šoli na Proseku je še kot otrok delal kot kočijaž piri inž. Nemcu na Proseku, ki je bil glavni upravitelj cest. Bilo mu je 15 let, ko je pristopil k proseški godbi Igral je krilnico (FUcorno). Spoznal se je s Križanko Lucijo Sedmak in se z njo poročil. Lucija mu je povila sinova Lucjana in Klavdija. Medtem je dobil tudi delo na občini, kjer je bil nameščen kot delavec. Kot zavedni gospodar je poslal član gospodarskega društva na Proseku.
Med zadnjo vojno so Viktorja 19. 4. 1942 internirali v Pisticu v bližini Matere. Precej potrt in zmu-čen se je vrnil domov 27. 1. 1943 in kot zaveden Slovenec je tudi on leta 1945 prejel za puško in odšel k partizanom. Njegovo partizanstvo je trajalo le dva meseca vseeno, pa je tudi Viktor imel mnogo povedati. Po osvoboditvi je skrbno delal in skrbel za družino. Bil je skromen in pošten delavec, zaveden Slovenec in zelo družaben. Leta 1847 je po osemindvajsetih letih zvestega in zanosnega sodelovanja zapustil proseško godbo. Leta 1959 je družino Štoka zadela boleča nasreča. Mlajši sin Klavdij je zaradi vnetja slepiča v cvetu mladosti (19 let) umrl. Ta huda izguba je močno prizadela Viktorja, ki je pred tremi leti po 43 letih službe pri občini odšel v pokoj.
V	zadnjih časih je precej bolehal. nibče pa ni slutil hudega. Toda v soboto 15. t. m. je zatisnil za vedno svoje oči. Sedaj počiva poleg svojega sina Klavdna.
Dragi Viktor, naj ti bo lahka domača gruda. Žaluioči ženi in sinu Lucjanu naše globoko sn+alje.
B R.
Pri
CONFEZIONI RICCARDI
v začasni trgovini v
ULICI t BATTISn 8
VSE PO NAJNIŽilH CENAH
(vseh ostankov ob koncu sezone) tor trgovinah v
ULICI CARDUCCI 16 IN UL. CARDUCCI 37 (VOGAL PASSO GOLDONI)
GORIŠKI DNEVNIK
V RAZPRAV! PRED OBČINSKIM SVETOM
NEDELJA, 23. JANUARJA PONEDELJEK, 24. JANUARJA
TRST A
8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15 in 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša: 10.15 Poslušali boste; 10.45 Za dobro vodjo; 11.15 Seliškar: »Jadra na robu sveta*; 11.50 Vesele harmonike: 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.30 Glasba po željah: 14.45 Glasba z vsega sve-
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 U-metnost, književnost in prireditve; 18.50 Slavni orkestri; 19.10
ta; 15.45 Mali koncert; 13.30 Šport Odvetnik za vsakogar; 19.40 Zbor in glasba; 17.30 Tavčar: Cvetje »Augusto Seghizzi*; 20.00 Šport;
20.35 Pesmi brez zatona; 21.00
glasba; 17.30 Tavčar: Cvetje v jeseni; 18.50 Canzonissima; 19.30 »Pratika*; 19.45 Ansambli: 20.00 šport; 20.45 Lahka glasba; 21.20 Semenj plošče; 22.00 Šport;
TRST
8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 12.00 Plošče; 14.00 Okrogla miza; 15.00 «11
Fogolar*.
KOPER
6.30,	7.00, 12.30, 14.30, 19.15 in
22.30	Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 Glasbena matineja;
11.30	»Fumorama*: 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.00 šport: 14.05 Jose FeUiciano; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 15.00 Glasba po željah: 16.00 Kako živi krajevna skupnost Komen; 16.20 Polke in valčki; 16.30 On, ona in drugi; 17.00 Prenos RL; 19.00 šport; 19.30 Prenos RL;
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	12.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Poljedelska oddaja; 9.30 Maša; 10.15 Oddaja za vojake; 10.45 »Supereampionis-sirno*; 12.00 Plošče; 12.30 »Hit parade*; 13.15 Spored s P. Baudom;
15.00,	Plošče; 15.30 Prenos z nogometnih igrišč; 16.30 Popoldan z Mino; 17.30 Variete z G. Bramie-rijem; 18.15 Nedeljski koncert;
19.30	TV glasba; 20.25 Spored s F. Ciglianom; 21.15 Jazz; 22.15 Dostojevski: Besi: 22.40 štafeta.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 9.30, 13.30, 17.25, 18.30 in 22.00 Poročila; 7.40 Pojejo I. Vianella in Claudio Baglioni; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Konec tedna z Raffaello; 12.00 šport; 12.30 Plošče; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 »Alto gradimento*;
14.30	Popevke; 15 00 Preizkušajo se diletanti; 16.30 športna nedelja:
17.30	Nove ital. popevke; 18.40 Spored s P. Villaggiom; 20.10 Operni svet: 21.00 Zgodovina in legende Modre obale;
III.	PROGRAM
10.00	Spontinijeva opera: Vestalka; 12.20 Koncert za orgle; 13.00 Medigra: 14.00 Rossinijeva komorna glasba; 15.30 Radijska igra; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.45 Poezija v svetu;
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00,
23.00,	24.00 Poročila; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.45 Orkestralne skladbe za mladino; 9.05 Srečanja v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši... 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Zabavna glasba: 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.10 Z velikimi zabavnimi orkestri;
14.30	F. Roš: Organizator Fortu-nat; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta; 17.30 Esko Korpilinna: »Vsakomur svoje*; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*:
ITAL TELEVIZIJA
11.00	Maša: 12.00 V nedeljo o-poldne; 12.30 Igra poklicev: 13.30 Dnevnik: 14.00 Poljedelska oddaja;
15.00	Prenos športnega dogodka;
16.45	TV za otroke: Dolga pot indijskega slona; 17.35 Risanke:
17.45	Rezultati italijanskega nogometnega prvenstva; 18.00 Glasbena oddaja; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos nog. tekme: 19.55 šport in kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 TV priredba: Eneida: 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
16.45 Prenos športnega dogodka;
21.00	Dnevnik: 21.15 Spored z Mi-nom Reitanom; 22.15 Osebna pisma Renata Serre.
KOPRSKA BAPVMA tv
21.25 Prenos smučarske tekme;
19.45	TV film:	Nevsakdanji po-
skus; 20.15 Risanke; 20.30 Italijanski celovečerni film:	»Certo,
certissimo. quasi probabile*.
Mestno avtobusno službo v Gorici treba prilagoditi potrebam občanov
Zamisel o brezplačni vožnji na avtobusih - Občinsko podjetje skrbi za nemoteno razdeljevanje elektrike, vode in metana - Le avtobusna služba izkazuje deficit
Kulturni odmevi; 21.20 Orkestri.
21.45	Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Folklorni dokumenti; 16.00 Menottijeva opera.
KOPER
6.30,	7.00, 12.30, 14.30, 19.15,
22.30	Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.15 Strani iz albuma; 9.15 Moja pesmica; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.30 Operni odlomki; 12.00,
12.45	in 13.07 Glasba po željah;
13.30	Plošče; 14.45 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Zbori; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Popev ke; 16.40 Čelistka Dina Slama;
17.10	Vaši pevci; 17.30 Sloven
ska glasba včeraj in danes; 18.0C Ansambli ;	18.15 Plošče ;	19.30
Prenos RL; 22.15 Orkestri; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 »Hit parade*; 14.00 Veselo popoldne ; 16.20 Za vas mlade ; 19.40 Ameriška ljudska glasba; 21.15 Oddaja o gledališču; 21.55 Simfonični koncert.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 9.30,	10.30,	12.30,
19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Popevke; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 »Alto gradimento*; 14.00 Plošče; 16.00 Dra-ra RAI; 19.00 Glasba iz detektivskih filmov; 20.10 «Supercampio-nissimo*; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 L. glasba
III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Debussyjeve skladbe; 11.45 Ital. sodobna glasba; 13.00 Medigra;
14.30	Včerajšnji in današnji izvajalci; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Radijska igra.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00,	10.00,	11.00,
12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan »vet pravljic in zgodb ; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Z za bavnim orkestrom RTV Ljubljana; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Orkestralni nasveti; 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru ;
13.15	Zabavna glasba; 14.10 Med zbori F. Poulenca in M. Ravela; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Lepe melodije; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 S Philadelphijskim orkestrom; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne ;
18.15	Ob lahki glasbi; 18.35 Interna 469; 20.00 Charles Gounod: «Faust»; 22.15 Za ljubitelje Jazza:
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Slovenski pevci in ansambla zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli: Tečaj angleščine; 11.30 Srednja šola; 12.00 Višja srednja šola; 12.30 Kulturna oddaja) 13.00 Anketa o poklicih; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 15.00 TV v šoli, po novitev; 17.00 TV za najmllajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za najmlajše: Slike sveta;
18.05	Predmestni otrok; 18.45 Na knjižni polici; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Monicellidev film: »Kisate di gioia*; 23.00 Dnevni«.
II. KANAL
21.00	Dnevnik: 21.15 »Oootro campo TV»; 22.15 Bachov bran demburški koncert.
KOPRSK* BARVNA TV
20.00	TV film: Vojak in zmaj;
20.15	Poročila; 20.30 Tom Jones show; 21.20 Dokumentarec o Japonski.
Že včeraj smo poročali o prvi letošnji seji goriškega občinskega sveta. V začetku je bil govor o ljudskih hišah ter o upepeljevalni-ku v Sovodnjah. Po tem je predsednik upravnega odbora dr. Marin podal obračun občinskih podjetij za leto 1969. Obračun se Je zaključil z izgubo 13.870.386 lir. To izgubo je treba pripisati zamenjavi, ki jo je občinska uprava naredila na plinskem omrežju; zamenjali so namreč prejšnji plin z metanom. Predvsem pa gre pripisati izgubo prevzemu četrtega občinskega podjetja v letu 1969, to 1e podjetja avtobusnih prevozov.
Občinsko električno podjetle je zaključilo poslovno dobo z 56 milijoni 954.148 lirami čistega dobička. Porabljenih Je bilo 34 milijonov kW ur, 4,6 odst. več kot v letu 1968. Kar zadeva plin je bila izguba 35 milijonov 83.199 lir. Porabljenega plina je bilo za 10 odst. več kot v letu 1968. Primanjkljaj je treba zato pripisati spremembam na plinskem omrežju. Poraba vode Je dosegla 4.450.000 kub. metrov, tako da Je bil čisti dobiček 19.741.700 lir. Največ primanjkljaja pa je bilo pri avtobusnih prevozih, in sicer 54 milijonov 483.035 lir. Avtobusi so prevozili 651.076 km ter prepeljali 2 milijona 730.155 potnikov. Splošno mnenje je bilo, da so avtobusni prevozi velikega socialnega pomena in da se zato ne sme preveč gledati na primanjkljaj, četudi je precej velik. Edino misovci so bili mnenja, da Je to, kar ni ekonomično, tudi nesocialno.
Po poročilu obračuna za leto 1969 so na seji začeli obravnavati proračun občinskih podjetij za leto 1972. Tudi o tem je v začetku po dal poročilo predsednik upravnega odbora Marini.
V skupnem proračunu občinskih podjetij, se za leto 1972 predvideva 84 milijonov lir primanjkljaja. Naj večji in pravzaprav edini primanjkljaj bo pri podjetju avtobusnih prevozov, in sicer deficit bo po predvidevanju znesel 99 milijonov lir. Skupni primanjkljaj vseh pod jetij bo pa nekoliko manjši, in sicer 84 milijonov lir, to je 26 milijonov lir več kot v letu 1971. Plinsko podjetje bo končalo svojo po slovno dobo brez izgube in brez dobička, elektrika bo doprinesla 10 milijonov lir dobička, veda pa j.
Potem ko Je predsednik upravne ga odbora dr. Marin podal poročilo, so sledila vprašanja in ugovori občinskih svetovalcev v zvezi omenjenim proračunom. Skoraj vsi so se zaustavljali pri problemu ob činskega avtobusnega podjetja. Na
splošno so bili mnenja, da je potrebno najti pravilno obliko uporabe mestnih avtobusov ter da je treba pripraviti organičen načrt za pravilno rešitev tega problema. Občanom Je nujno treba dati vsestransko možnost, da se poslužujejo jav nih prevoznih sredstev.
Na vsa vprašanja, ki so jih dali svetovalci, so odgovorili predsednik dr. Marin ter ravnatelja inž. Rigonat in dr. Chientaroli.
Po debati so prešli na glasovalne izjave, ki so Jih podali predstavniki raznih skupin.
Glasujemo za proračun. Je dejal predstavnik krščanske demokracije, ne zato, ker smo v večini, ampak ker menimo, da je bil proračun 'pravilen konkretno in premišljeno. Tudi mi smo za proračun, 1e dejal predstavnik socialistične skupine odv. Sanzdn, vendar pozivamo občinski odbor, naj proučuje problem štirih občinskih podjetij in še posebno avtobusnega, ne samo s tehničnega vidika, ampak tudi v politično - socialni luči. Komunistični predstavnik odv. Batello je dejal, da se njegova skupina vzdrži, kajti rešitev problema je samo ena, politična, in se je ne sme iskati med raznimi možnimi. Tudi liberalci so se vzdržali. Vsi drugi pa, razen misovcev, ki so glasovali proti, so bili za odobritev proračuna občinskih podjetij za leto 1972.
bil v znak vdane hvaležnosti že posvečen *Simon Gregorčičev dom». Manj primerna je izbira Primoža Trubarja. Osebnost, po kateri je poimenovana neka šolska ustanova, bi morala biti z njo v neki zgodo-vinski povezavi ali pa ji nuditi nekak življenjski program. Zdi se, da Trubarjevo ime ne odgovarja tem zahtevam.»
(Odstavek iz članka dr. Rudolfa Klinca).
V skladu z vladnim odlokom je goriška prefektura odločila, da bodo jutri, ob pogrebu danskega kralja Friderika IX. na javnih poslopjih
«Ricordo con rabbia» v goričkem Verdiju
V okviru letošnje italijanske gledališke sezone, ki jo je pripravila v Gorici ustanova E MAC, bo v torek v Verdiju že četrta prireditev. Gledališka skupina rSociale» bo podala Osbornovo delo tRicordo con rabbia» v katerem nastopajo v glavnih vlogah Arnaldo Ninchi, Teresa Ricci, Rosetta Salata in Ennio Li-beralesso. Začetek ob 21. uri. Vstopnice in informacije v agenciji Ap-piani.
Avto je podrl v Gorici kolesarja iz Podgore
Prejšnji večer nekaj po 19. uri so pripeljali v splošno goriško bolnišnico 68-letnega Romana Brezigarja iz Podgore, Ul. S. Giusto 30. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo in prsni koš ter številna odrgnjenja. Sprejeli so ga s pridržano prognozo.
Brezigar se je malo prej peljal s kolesom po Ul. II. armata v Gorici, ko ga je od zadaj z avtom volksvvagen podrl nemški državljan 61-letni Corrado Gehring, ki stanuje v Ix)čniku v Ul. Licinio.
GLASBENA MLADINA GORICA
Tržaški baročni ansambel ugajalgoriškemu občinstvu
Dokaz je bila polna dvorana pozornih poslušalcev
V okviru goriške sekcije medna-1 je bila docela zasedem — z rodne organizacije Glasbene mladine navdušenjem sprejeli celoten je v palači Attems nastopil v petek cert in odobravali lepoto sa^ zvečer Tržaški baročni ansambel z skladb ter njihovo brezhibno in 1
zanimivim in pestrim sporedom Te-lemanovih, Bachovih, Naudotovih ter Purcellovih skladb
Njihova dela so predstavljala pravo odkritje za goriške ljubitelje glasbe, saj je takšnih specializiranih komornih ansamblov, ki bi izvajali izključno boročno glasbo, na svetu razmeroma zelo malo, v Italiji pa predstavljajo pravo redkost.
Razlog je treba verjetno poiskati predvsem v nepopularnosti skladb velikih mojstrov osemnajstega stoletja, ki so po obliki in vsebini že zelo oddaljene od današnjega okusa in ki so bile mmenjene že v prvih izvedbah elitnim kulturnim krogom. Kljub temu so številni poslušalci palače Attems — dvorana
Klinčevo mnenje
Iz Katoliškega glasa, št. 3 str. 2, 20. jan.
na pol droga razobešene zastave.
uiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniinuMJiHHiifinmnmHmmnDmuDDODDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniumiiMiminniMHniHiiiiiiiiiiiiHiniiiMiiHuiiiiiiiu
GRADITI JO BODO PRIČELI V PRIHODNJIH DNEH
v
Cesta medPlešivom in Steverjanom bo postala čez leto dni stvarnost
Jutri bo izročila pokrajinska uprava podjetju Tacchino cesto v delo . Z deli bodo pričeli kar na treh krajih - Možnost gospodarske uveljavitve za domačine
Jutri bodo pričeli z deli za mo- Bukovjem in Plešivim ima podob
dernizacijo ceste Bukovje - Jazbine - Plešivo - cesta proti Dolenjam. O pripravah za to cesto je bilo že precej napisanega, yudje so bili zaradi zakasnitve pri pričetku del upravičeno ogorčeni. Priprave so sedaj končane, jutri bodo tehniki pokrajinske uprave cesto izro
ne značilnosti. Imela bo povezave z Ločnikom (pri Jazbinah), z Mo-šo in z Vipolžami, s Koprivo, s Krminom in nato z Dolenjami. Prepričan sem, da bo na tej cesti, ko bo končana, ob nedeljah, na stotine izletniških avtomobilov.
Naši ljudje, domačini, se mora jo na to že sedaj pripraviti. Prav gotovo je, da bo ob tej cesti prostora za nekaj izletniških gostiln.
•3S2ŠH3 SSils!,«.________________________________________________________
Nadvse posrečena je izbira mena .	. trase severno C čoao aomae.ni znan pes eno
pesnika Simona Gregorčiča, soustva- iln,	v sredlm trase’ severno i pnpraviU, bodo lahko privabljali
rjalca in velikega prijatelja sloven- i oa Mose'	goste. Tudi kmetje se lahko pripra-
skega šolstva v Gorici, ki mu je i Cesto bedo v celoti modernizira- ' djo, saj bodo lahko kar na svo-
li, široka bo na vsej trasi sedem jem ob nedeljah pekli piščance.
DRAMSKI ODSEK PD »ŠTANDREŽ*
uprizori danes, 23. t. m. ob 16. in 20. uri v župnijski dvorani v štandrežu Manzarijevo komedijo v 3 dejanjih
MRTVI NE
PLAČUJEJO DAVKOV
Režija: A. Pregare
Vabljeni 1
iiiBaaiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiHiiiiHmiiMiiMniiiiiiiiiliiiiiiiiiuHHHHHiMiMMHiHiHMHMHiiiiuiiM
NEZADOVOLJSTVO V POSLOVNIH KROGIH
ŠE EN TEDEN BO V VELJAVI PREPOVED UVOZA PO ŽELEZNICI
Goriški špediterji nezadovoljni, ker je blago kljub prepovedi na drugih prehodih prihajalo v državo — Posredovanje predsednika trgovinske zbornice
JUG. TELEVIZIJA OD 23. 00 29. JANUARJA
NEDELJA, 23. januarja	barvni film; 18.15 Obzornik; 18.30
9 40 Po domače z ansamblom V. Po domače s Henčkovim ansam-
StPfcS! * IBS SRiEA^KESS
Dolittle Boj za obstanek; 11.50 Olimpijada na vulkanu - barvni Šola smučanja; 11.55 Mestece Pey- film; JBJS Vročala, ton; 13.55 Rokomet Partizan (Bje-	ČETRTEK, 27. januiu-Ja
lovar) : MAI; 15.00 Slalom za mo- 17.50 Tiktak: Deček Jarbol; 18.05 ške; 16.30 Košarka Oriolik : Beo- Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Boj grad' 18.00 Liola — italijanski za obstanek — film; 19.00 L. Bern film;’ 20.00 TV dnevnik; 20.30 Ko- stein Podstavlja: Anatomija or medija za konec tedna — N. V. kestra; 20.00 TV	2 '
Gogolj: Kvartopirci; 21.30 Zabav- četrtkovi razgledi; 21.20 G. Boe no-glasbena oddaja; 21.45 Športni caccio: O dobrodušnem menihu pregled; 22.15 Poročila.
PONEDELJEK, 24. januarja
17.45 Žogica Marogica — I. del; 18.00 Risanka; 1815 Obzornik; 18.30 Z avtobusom — serijski barvni film; 19.00 Maksimeter; 19.45 Kratek film; 20.00 TV dnev-
(Dekameron); 22.00 Poročila. PETEK, 28. januarja
17.30 Veliki in majhni — L del; 18.05 Obzornik; 18.20 Slovenska poezija 20. stoletja: Dragotin Ket te; 18.35 Vzgojna problematika Otrok beži od doma; 18.45 Šola
nik^.M TVpdrama; 21.40 Dia- smučanja,	4..oddAjtu 1*J» M*
g TOREK, 25. januarja 17,50 M. Šušmel: Konj Karel;
18.05 Risanka; 18.15 Obzornik;
18.30 Nepozabne melodije; 19.00
Miwaik' 19.05 Računalniki: Shra-	, ,	. ,
I njevanje podatkov; 19-30 Mikroeko- šarka
I nomika:	Know-How; 20.00 TV prenos; 18.00 Obzormk, 18.15
dnevnik- 20.35 Maurice Chevalier pet —	qinz, 19.2° ^
v filmu: Parada ljubeči; 22.00 kažipot; 20.00 TV dnevnik; 20.35
Glasbena križanka; 21.35 Filmska SREDA, 26. Januarja	burleska; 21.55 Oddelek S — se
1T.S0 Doktor Dolittle - serijski rijski barvm film; 22.46 Poročila.
steče Peyton; 20.00 TV dnevnik 20.30 Nikoli v nedeljo — ameriški film; 22.00 Quiz TV Zagreb; 23.10 Poročila.
SOBOTA, 29. januarja
16.28 Napoved sporeda; 16.30 Ko
Že včeraj smo poročali, da vlada med goriškimii špediterji velike nezadovoljstvo, ker Je uprarva državnih železnic že od 3. Januarja t.l. blokirala vstop vlakov z nato vorjenim blagom, izvzemši živino, na italijansko ozemlje .jreko želez niškega prehoda Gorica — Nova Gorica. Železniška uprava je ta svoj sklep utemeljila s potrebo, da odpravi v notranjost države nekaj tisoč vagonov blaga, ki ležijo že nekaj tednov na raznih obmejnih postajah.
Samo na pontebski železnici od Trbiža do Vidma je npr. ustavljenih 3 tisoč vagonov in slabo vreme v prejšnjem tednu je položaj še zaostrilo. Železniška uprava že li najprej odpraviti vse te vagone v notranjost države, šele nato sprejemati druge vagone iz inozemstva.
Včeraj smo izvedeli, da je u-prava državnih železnic blokirala vsak vstop za še nekaj dni, od ponedeljka, 24. Januarja do petka, 28. januarja. Blok velja za vse mejne prehode od Ventimdglie do Trsta. Očitno Je položaj enak na vseh mejah republike.
Pri tem pa moramo na žalost ugotoviti, da Je Gorica še enkrat prikrajšana. V Gorici velja prepoved že od prejšnjega 3. januarja in ta prepoved bo seveda do 28. t.m, ostala. Drugje pa ni tako Kompartimentalno vodstvo državnih železnic v Trstu Je namreč dovoljevalo prihod vagonov čez tržaški železniški prelaz le izjemoma. To so nam povedali goriški špediterji, ki so vagone, katere so nameravali najprej »uvoziti* na eoriški železnici, preusmerili na tržaško že leznico. Zakaj torej tako dvojna mera? Očitno je to v skladu z običajno politiko nekaterih tržaških birokratskih in gospodarskih krogov, ki mečejo vedno polena pod noge, ko je treba dati Gorici ka ko mrvico v mednarodni trgovinski menjavi. Prepoved prihoda novih vagonov npr. na tržaški železnici danes ne bo veljala. 7- radi tega predvidevajo, da bo danes na železnici pri Trstu prišlo na italiJan sko ozemlje večje število vlakov, ki bodo pripeljali uvoženo blago.
V Gorici Je kolodvor r -arzen, na Jugoslovanski strani pa imajo celo vrsto vagonov, ki pričakujejo vstop no dovoljenje za Italijo. VČ raj ao nam prizadeti ljudje povedali, da eo upravitelji železnic v aosedni
Jugoslaviji zelo nezadovoljni s tem stanjem, še bolj pa so seveda nezadovoljni goriški špediterji im vsi drugi zainteresirani faktorji
Za zadevo se je pozanimala tudi goriška trgovinska zbornica. Predsednik Lupieri' je imel stike z visokimi funkcionarji železnic v Rimu in ti so mu obljubili, da se bo po loža! v prihodnjih dneh normaliziral.
Z naše strani pa moramo še enkrat poudariti*, da ne bo nihče povrnil škode, ki je bila s takim birokratskim aktom prizadeta goriškemu gospodarstvu in približno 150 ljudem, ki so zaposleni na tem področju. Birokrate seveda to ne zanima!
metrov in pol in na nekaterih krajih bodo popravili sedanjo traso. Zanjo bodo porabili približno 300 milijonov lir. Ko bo cesta gotova bo skoro gotovo prešla v okrilje pokrajinske uprave, ker ima za to vse značilnosti. Pokrajinska uprava naj bi nato za cesto tudi skrbela in občine bodo razbremenjene precejšnjih vzdrževalnih stroškov.
Cesto bi bili lahko začeli graditi že lani. Že lansko pomlad je neki geometer iz Krmina dobil nalog ugotoviti konsistenco zemljišč. Geometra je imenovala deželna uprava, ta pa je z deli zakasnil. Delo je omenjeni gospod končal šele pred približno dvema mesecema, nato je prefektura izdala dekrete za vstop na zemljišča. Pokrajinska uprava je te dekrete poslala lastnikom, med katerimi jih je okrog 300 v Jugoslaviji. Birokratske formalnosti so opravljene, cesto bodo pričeli graditi v prihodnjih dneh in v letu bo končana.
Omenjena cesta ima za naše briško prebivalstvo precejšnjo važnost. Na eni strani bo ugodeno prebivalcem Bukovja, Valerišča, Jazbin da bo z moderno cesto povezano tako z občinskim središčem v Števerjanu ter z Gorico. Na drugi strani pa bodo Slovenci na Plešivem z nekaj kilometri moderne ceste povezani s Slovenci v Jazbinah, v Števerjanu, na Oslav-ju. Skrajšana razdalja (doslej so namreč morali Plešivci napraviti širok ovinek skozi Gorico, če so hoteli v Števerjan) bo obnovila tradicionalne narodnostne in prijateljske vezi med slovenskimi prebivalci goriških in krminskih Brd.
Cesta pa bo služila tudi nedeljskemu turizmu. Vsi lahko ugotovimo koliko izletnikov privablja lepa cesta v števerjan in kakšen
MLADINSKI KROŽEK Iz Gorice skupno s
KLUBOM «S. GREGORČIČ*
prireja danes, v nedeljo, 23. 1.
plesno čajanko
obenem bodo z začetkom ob 17.30 predvajali film A. Hitchcocka
IL CASO PARADINE
Oboje bo v prostorih kluba na Korzu Verdi 13 v Gorici.
s oko kvalitetno izvedbo.
Izvajalci: Miloš Pahor, Giovan Sperandio, Nereo Gašperini in "'1 Slama so pokazali popolno Zehnte znanje, veliko muzikalično 0^.!L vost ter smisel za stilno enovt‘0> tako celote kot odtenkov.
Res je, da smo ponekod, zW^f prvem delu, občutili premalo ^ mične diferenciacije in premalo ® gogike pri odvijanju kodenčnih r stopov, vendar lahko ta občutek ® haja iz samega že preobteženflr okusa, s katerim poslušamo d#1*' V resnici ta glasba ne prenese 1 ** likih čustvenih vzponov kakor nejšč klasika ali še bolj roma ka. Lepoto odkrivamo predvsem' zgradbi zvočnega materiala, v $ pletanju tematskih glasbenih wis!' kontrapunktičnimi glasovi, s ka*. rimi so se baročni skladatelji k*® spretno igrali.	,
Večer je potekal m visoki niški ravni in pozorni poslušalciJ dokazali, da znajo ceniti kva0Z Po koncertu so vsi izrazili imr da bi goriška Glasbena mladina ' bodočnosti pestro delovala in nu® vsem meščanom pravo glasbi življenje.
N.A.V-1
klobase, prodajali svoje vino in sadje. Ob takih turističnih cestah je to nekaj običajnega in tudi zaslužek bo za naše ljudi. Ne smemo namreč dovoliti, da bi v te nase kraje prišli ljudje z nekaj iniciative, ki bi pričeli tu služiti.
Zaslužek naj gre predvsem v žep domačinom, ki so vsi, brez izjeme Slovenci.
Čez leto' dni bo torej na tem kraju Brd zaživelo novo življenje.
Naši ljudje imajo možnost, da se tudi tu uveljavijo
Marko Waltritsch podpredsednik pokrajine
•■■iKiiaMaaiMiiiMiiaiiMMiiiiiiiiiaaaaiMiMMMii*i**«amaaaiiiiMBM|iMaiar*taiMiiiiMtMiiiiiiiiiiMiiaiaMiMi«aiiiiiiii>iiaii
SPOROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE
ŠPORTNO ZDRUŽENJE »DOM*
priredi v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 v soboto, 29. januarja 1972
PREDPUSTNI
PLES
SPZ, Ul. Malta 2, tel. 24-95. Vabila je moč dobiti na sedežu
Razpored razdeljevanja bencinskih bonov za 1972
Razdeljevanje se bo začelo 27. t. m.
KLUB «SIMON GREGORČIČ'
GORICA
vabi na zanimivo predavanje 0 naši polpretekli zgodovini.
O temi
ZAČETKI
ILEGALE
bo predaval prof. Samo Pah<,r iz Trsta
Predavanje bo v dvorani na Korzu Verdi 13 v petek, 28. Ja’ nuarja ob 20 30.
Gorica
VERDI 15.30—22.00; «L’evaso», A. ^ Ion m O. Piccoh. Francoski ban film.	,
CORSO 15.00-22.00: «lo sono Valoe!J B. Lancaster in S. Clark; fJ® v bavrah.
MODERN1SSIMO 15.30-22.00: "j Sono vergine*. N. L. Zetha i® Carra; nemški film v barvah. 11 dim pod 18. letom prepovedan-
CENTRALE 15.15-21.30: «Lady bara*, Renato in P. Tedescol nemaskopski film v barvah. ,
V1TTORJA 15.00-21.30:	«Le
nere della contessa Dracula*. , Nasch in G. Fuks; film v bari’“ mladini pod 14. letom prepoV'
Iršič
ved^
*W
uspeh so imeli na tem področju in Tržiču.
v občini Dolenje. Vsa cesta med | Koledar za razdeljevanje bonov
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da bodo dne 27. t.m. začeli z razdelji vanjem prvega obroka nakazil -a bencin in nafto proste cone.
Razpored razdeljevanja bo za leto 1972 enak onemu iz leta 1971, se pravi za področje Gorice in Sovodenj bo razdeljen na štiri trimesečja. V prvih dveh razdeljevanjih bodo obroki trimesečni, pri tretjem bodo dodelili bone za 4 mesece in v zadnjem trimesečju pa za dva meseca. Olje bodo razdeljevali v prvem in tretjem trimesečju.
Za Gorico, Sovodnje in Števerjan bodo bone razdeljevali v uradu avtomobilskega kluba v Gorici. Za ostale občine pa jih bodo razdeljevali na okrajnih razdeljevalnih u-radih v Krminu, Gradišču. Gradežu
NEPRIJETNA PUSTOLOVŠČINA MLADENIČA IZ SLOVENIJE
V avtu si je poiskal prenočišče: zagovarjati se bo moral pred poroto
Lastnik avta na Solkanskem polju ga je obdolžil, da ga je napadel in ranil z žepnim nožičkom
V petek je okrožno sodišče v Gorici obravnavalo kaj nenavadno zadevo Jugoslovanskega državljana 21- letnega Janeza Turka iz Pudo ba pri Starem trgu, ki je lanskega oktobra prišel v Gorico, kjer pa Je prišel v sodne zapore in pred sod nike pod obtožbo, da Je dne 17. oktobra lani skušal odpeljati stavbnemu podjetniku Ugu Manfredi, s solkanskega polja, Ul. Degli Soogli 45 njegov avto mdni mimor ter da ga je pri tem, ko je Manfreda preprečil tatvino, napadel in ranil z žepnim nožičkom. Prav zaradi te obtožbe pa Je sodni dvor sprejel sklep, da ni pristojen v zadevi in so zato Turkovo zadevo poverili porotnemu sodišču, da bi o njej razpravljalo na svojem prvem zasedanju v Trstu ali v Gorici. Med tem pa so mu tudi odklonili prošnjo, da bi ga do razprave izpustili na za časno svobodo.
Kot rečeno je mladenič prišel lanskega oktobra s potnim listom v Gorico in ko Je ves dan krožil
po mestu se j« namenil zvečer, da
bd si poiskal kje kakšno zasilno in poceni ležišče. Tako Je prišel, citiramo njegovo izjavo goriški policiji, na solkansko polje, kjer Je na dvorišču v Ul. Scogli 45 našel odprt omenjeni avto in stopili vanj ter v njem zaspal. Zbudilo ga je vpitje nekega moškega, ki Je odprl av to in ga trdo prijel in začel mikastiti. Zaman se mu Je Turk skušal braniti, možakar, ki je bil Manfreda, ga je zavlekel v svoJo hišo, medtem ko je njegova žena poklicala policijo, ki ga Je potem aretirala in spravila v sodne zapore. Vse to se Je zgodilo okrog 1 ure po polnoči.
Precej drugače je izpovedal lastnik avta Manfreda, ki je dejal, da je opazil v avtomobilu znanca, ki da je motor že prižgal in avto nekoliko premaknil. Ko je stopil na dvorišče, ga Je ta neznanec napadel z nožem in mu prizadejal manjšo poškodbo na roki, ozdravljivo v nekaj dneh.
Turk je nasprotno trdil, da sploh ni vžgal motorja, ker ni vešč u
previjati avtomobila in da je imel nožiček, ki ga sploh ni potegnil iz žepa razen pri policiji ob telesni preiskavi.
Kdo od obeh ima prav? Prič nimata niti eden niti drugi. Zato Je sodni dvor, opirajoč se na obtožnico, prenesel vso zadevo na porotno sodišče in obtoženi Turk bo moral še naprej čakata na novo sodno razpravo in na odločitev višjega sodišča. Njegov zagovornik odv. Sfiligoj Je že imel lani podobno razpravo v zadevi jugoslovanske državljanke Antonije Deželan, vendar Je v tistem primeru okrožno sodišče v Gorici smatralo, da je ono pristojno za razpravo in — — Jbo ter Je zadevo zaključilo z bolj naglim postopkom.
Naj se zadeva konča tako ali tako, Janez Turk bo prav gotovo imel še dolgo v spominu svoj izlet v Gorico in pustolovščino v tujem avtomobilu.
Drž. tož. dr. La/udisdo; predsednik sodišča dr. Mancuso, sodnika Bassi in Succi; zap. Nodetti.
je naslednji:
1. trimesečje od 27. januarja do 11. marca; 2. trimesečje od 1. aprila do 15. maja, 3, trimesečje od 1. julija do 14. avgusta in 4. trimesečje od 2. oktobra do 15. novembra.
Kojstva »mrli in poroke...
Dne 21. in 22. januarja so na go riškem matičnem uradu prijavili 8 rojstev, 6 smrti, 5 porok in 7 oklicev.
ROJSTVA: Cristiana Vanon, Davide Cossar, David Brazzani, Ger-vasio Bertossi, Ileana Pelizzon, Mi-chela Greatti, Fabiana Petraz in Alessandro Maffioli.
UMRLI SO: upokojenka 81-letna Luigia štrukel; 69-letni upokojenec Agostino Tonon; 89 letna upokojenka Domenica Bonefačič vd. Zei; 82-letna upokojenka Ida Miculin; 79-letna gospodinja Luigia Pellegrini; 61-letni upokojenec Luigi Scarel.
POROKE: profesor Cesare Moc-chiutti in profesorica Gaia Belli; častnik Eliseo Morico in profesorica Ada Memi; pravnik Luigi Nanut in študentka Carla Ribi; stav-binec Bruno Miami in natakarica Dragica Pahor; podčastnik Vincen-zo Iacono in pomožna bolničarka Luigina Marega.
OKLICI: uradnik Marino Bosazzi in uradnica Mirella Žumer; uradnik Paolo Cossi in uradnica Roberta Rossi; uradnik Armando Russian in uradnica Raffaella Faelli; orožniški brigadir Giuseppe Natale Ga-vosto in delavka Maria Polo-Pardi-se; industrijski izvedenec Marino Samar in delavka Vanda Maria Brondaru; trgovec Giuseppe Bruno Juretič in bolniška strežnica Marja Maddalena Žgavec: uradnik Ldvio Colautti In gospodinja Lidia Coceani.
per Arietta*. Franco Nero, ... - . in E. Purdom. Kinemaskop v ■ va^'
KXCELS10R ob 14.00:	«L’ev8^
A. Delon in O. Piccoli Fran®0^ barvni film.	.
PRINCIPE ob 14.00:	«L'incon*"
Massimo Ranieri in Florinda kan. Barvni film.	.
SAN MICHELF. ob 14.00: «Spada ^ manna*. M. Damon. Kiner®85 v barvah.
\ora Gorica
SOČA (N. Gorica); «NezgreS' šango*. italijanski barvni fi'11’ ob 16., 18. in 20.	.	„)
SVOBODA (Šempeter); «Borsa8 ^ francoski barvni film — ob 1®" in 20.
PRVAČINA: «Cervantes», fran®0^ španski barvni film — ob 17- ®J RENČE: «Tajni vražji agent*. !q janski barvni film — 17. i® Jt ŠEMPAS:	»Django proti
itali ianski barvni film — ob *' 19.30.	0
KANAL: «Fradiavolo». ameriški — ob 17. in 19.30.
DESKI,F: «Billy Kid», ameriški r vni film — ob 17. in 19.30-
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI Danes ves tian in oonofi J*
rici odprta lekarna PONTONI-® Raštel 26, tel. 3349.
V	TRŽIČU	^
Danes ves dan in ponoči je v #
ču odrpta lekarna »Al Redentof^t De Nordis, Ul. RosseUi 23, tel-
DEŽURNA CVETLIČARNA ^
Danes v Gorici odprta cV® “i na BANDELJ JOŽEF, Travnik* 5442.
Darovi in prispevki
Za Prosvetni dom v Sovodnjah so darovali petdesetletniki iz Sovodenj (letnik 1920, zbrani na priložnostni večerji, 7.800 lir. V Isti namen je Jože Ožbot s Peči daroval 10.000 lir.
Mali oglasi
Uprava Primorskega dnevnika v Gorici išče osebo, ki bi ob nedeljah raznašala list v mestu. Informacije na upravi v Gorici, Ul. 24. maja 1.
Mali oglasi
VAJENKO - PRODAJALKO staro 15 -16 let z znanjem slovenščine, išče trgovina s kovčki Tomani — Gorica,
llono Vardi 94 - tal. 30-45.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
Gorica, Sovodnje, števerjan jj dr. STANISLAV PERAZZI, U1'
zoni 29	,,-eS
dr. GIOVANNI BELLI, Ul. Arclvt vado 11
Krmin in okolica dr. PIERO VENUTI, Ul. Trie81 Medea
ZAHVALA
U cjf,
Vsem, ki so nam stali o® ’ ') ob hudi izgubi ali so spre®1®^ njeni zadnji poti našo nepozab®0 in mater
Pavlo Romano Čew
še enkrat prav iskrena hvala1 ^
Žalujoči soprog A®*^ otroka Danila i®
Sovodnje, 23. januarja
PrSmorSo^neviHk
DEBATA V OKVIRU »GORIŠKEGA SREČANJA MALIH ODROV*
Avantgarda kot oporen ■iščoč element v slovenskem gledališča
Sklepna ugotovitev: eksperiment je do današnjega dne pozitivno in ugodno vplival na razvoj slovenskega gledališča
ČERNIGOJ V ATELJEJU
V okviru «Goriškega srečanja odrov*. ki je bilo od 7. do , januarja v prenovljeni komor-m dvorani v Novi Gorici, je Pri-"larsko dramsko gledališče, pobudnik in organizator manifcsta-priredilo tudi pogovor o slovenski avantgardi danes in včeraj.
Pogovora, ki ga je vodi) dramaturg MGL Lojze Filipič, so se udeležili nekateri vidni predstavni-10 slovenskega gledališkega življe-b|a:_ režiserji Fran Žižek, Jože Babič, Zvonimir Šedlbauer ter Iztok Tory, dramatika Ivan Mrak in Marjan Marinc, pesnik Dane Zajc, scenografa Sveta Jovanovič in Matjaž Vipotnik ter igralec Ju-D.1 Souček. Iz občinstva pa so po-togli v debato dramatik Dominik ijtobte, študent ljubljanske AGFT .ne Beršak, književnik Tone Pav-publicist Herman Vogel in tontik Andrej Inkret.
Prvi del pogovora je bil namenjen ugotovitvi zgodovinskega ražnja slovenske avantgarde ter o-Dsu tega upornega in hkrati iska-Jocega elementa v razvoju slovenske gledališke akcije. V ta na-toen je povedal nekaj besed o ti-|tom vihravem času režiser Fran Zizek, ki je leta 1938 v Ptuju, na benferiji tedanjega slovenskega Ktodališkega prostora, ustanovil in vodil svoje avantgardno gledališče ,er se z novim, ostrim, preciznim ’n jasnim gledališkim izrazom poskušal v totalizaciji teatra Žižek m v sy.°.iem posegu nadrobno raz-olrnačil, kako je takratna mlada tovenska gledališka generacija ra-furnela pojem avantgarde in ka-£?„ je stremela za tem. da bi vsa-provocirala in hkrati pozivala občinstvo
Razdobje g’edališkega iskanja na Slovenskem med obema voj-?anto sta osvetlila tudi režiser Joto Babič in dramatik Marjan Ma-Dnc. Prvi, ki je že leta 1933 v Mariboru postavil s sodobnimi tonemi »Hlapca Jerneja*, »Hlapca* in nekaj govornih zborov ter svoje gledališko avantgardistično Poslanstvo nadaljeval v Vzajem-n°sti na Pobrežju v Mariboru, je bvodoma naglasil, da je bila takratna gledališka akcija vselej povezana z revolucijsko in prav to ® to dajalo moč ter obstanek. V oadal,jevanju svojega posega pa se to . se posebej zaustavil pri funk-rjh Slovenskega gledališča v Trato, ki je v obdobju socialistične-5? realizma s svojimi obiski v tooveniji prispevalo k razbitju to-|eSa repertoarnega obroča in vnašaj0 v slovenski gledališki prostor Pjto elemente konverzacijske igre, tokrat Je skoraj nepoznanega
^ krajšo repliko je nato Babiča ^toolnil Filipič, ki je potrdil da ¥,tol° v času petdesetih let tr-tosko gledališče najboljše Slovenko gledališče, saj je tako rekoč iz niča, delovalo pa je ,, topilec ledu. kot pravo okno v svet.
0 začetkih slovenske gledališke vantgarde je povedal še nekaj sed dramatik Marjan Marinc, ki tori ^asu vodii »Frontni tea-sk •	'e’ P(Kl°bno kot druge
Jtopine v tistem času in v na-odnjdh vznesenih dneh novega asa, skušal dati slovenskemu gle-atisču nov obraz, novo vsebino, !®yega duha. Marinc je še posedi Poudaril, da .je to gledališče J^ato v času revolucije in bilo -.l^adelj, vsaj za tiste čase, ab-hibno avantgardno.
.Tile začetki zadotaivajo poseben ptoz v delu Ivana Mraka, naista-in na.jzanimivejšega dra-, atika, samohodca, individualista j r bohemsko provokantnega moji in gledališčnika, ki je bil že J*. Prvih začetkov s povsem svoj-fjrto pojmovanjem gledališča u-toer.jen v antičnohimnično mogoč-Ta še danes vztraja v svoji jjtohališki zanesenosti In obsede _l P ter pri svojem pojmovanju *\edalisča, ki bi včasih, po mne-to lcritikov, še danes obetal biti nlkaven in nov.
Mrakovim posegom je bil tu-to zaokrožen prvi del pomenka, vptorega dragoceno gradivo je Loj-k dipič strnil v tri ugotovitve: ajprej, da so takratni prelomni-p- novotarski in iskateljski u-'''arjalci slovenskega gledališča javili izjemno pomembno nalo j„ ■ drugič, da so ta iskanja re-dvno sinkrona z drugimi iska-jjT v Evropi in končno, da ni _°8°če, kot nekateri omenjajo,
J* * * * * v°riti o povzemanju in posne-•nanju, ampa^ da so ti gledališki toarjalci na naših tleh žlahtnili ovenski teater ter s svojimi iska-* doprinesli lepe in velike re-jtotate v iskanju domače drama-kt.*0, skratka šlo je za delovanje, jptoro je kasneje Filip Kalan o-, adelil kot »evropeizacijo slovenja gledališča*, v odgovor na ta izvajanja so Dominik Smole, Zvonimir 2 .toauer, Tone Beršak in Dane JJJC, ki so bili — če strnemo njih , sege — skoraj vsi enotni v tem, j” je tej generaciji pionirjev slo 2 nake avantgarde sicer treba pri-isK- <*rznost in pogum, da pa bilo to eksperimentiranje bolj ftojeno 0d nekih družbenih raz-• kot pa resnično hoteno zarota eksperimenta samega. Nikjer ni 2aznati neke stabilne umetni ^vizije gledališča, pa tudi idej-°'*8teteki program ni bil vedno
docela opredeljen.
Ker so posegi na torno o začetkih slovenskega gledališkega eksperimentiranja prešli začrtane meje, je Lojze Filipič povabil prisotne na diugi del pomenka, ki je zadeval sodobna gledališka i-skateljska snovanja pri nas. žal je ta del pomenka, ki bi utegnil biti zelo zanimiv, kmalu prerasel osnovno temo in zašel na stranska, manj pomembna vprašanja. Tako je tudi pomanjkanje disiance sodelujočih pri razpravi do vprašanj pogodilo, da so bili diskutan-ti rahlo polemično prizadeti. Naj strnemo njih posege. Fran Žižek je v odgovor enemu od diskutan-tov, ki je zagovarjal čist eksperiment, dejal da je avantgarda res mojstrsko delo, vendar to šele takrat, kadar igralec oziroma upri-zoritelj dobro pozna svojo obrt. Te obrti pa danes malokdo pozna. Po Dominiku Smoletu, ki je precej ostro posegel v razpravo, resničen umetnik neprestano eksperimentira, išče in poskuša in se zato ne deklarira že vnaprej za eksperimentatorja. Resne pomisle-
ke o današnjem eksperimentiranju je izrazil tudi pesnik Dane Zajc. Dejal je, da avantgarda hoče postati danes akademizem, udobje. Bistveno vprašanje vseh teh poskusov pa še danes ni razčiščeno in to je vprašanje slovenskega modernega igralca.
Kaj pa gledališče samo, dela, ki se v njem uprizarjajo? Tone Beršak je naglasil, da ni važno, kakšne modeme tekste bomo igrali, ampak važen je idejno-estetski program gledališča. Po Iztoku To-ryju pa je neka gledališka ideja plodna šele takrat, ko ima plodna tla. Zato avantgarda ne more bi ti upor, ampak nadgradnja. V raz pravo je spet posegel Žižek. Gle dališče je po njem celota, ki slo ni na treh stebrih: avtorju, igral cu in občinstvu, če vse to ni sin kronizirano, se podre. Zato je na pak govoriti o gledališču igralca režiserja, avtorja ali kogarsibodi že.
Ker je razprava, kot že rečeno, prerasla osnovno temo in so nekateri od udeležencev okrogle mize pričeli bolj razpravljati o sko-
raj osebnih vprašanjih, kot pa o vprašanjih, ki bi utegnila zanimati širši krog prisotnega občinstva, je Lojze Filipič prekinil debato in povzel izražene misli v ugotovitvi, da se je ta del pomenka ponesrečil. Vprašanja, kaj je z današnjo dramaturgijo, z današnjo metodiko igranja in drugimi odrskimi izrazili niso bila izčiščena, kot je bilo želeti. Pogovor je tudi dal u-gotoviti, da se je na področju gledališkega eksperimentiranja več storilo in dogajalo v institucionaliziranem gledališču, kot pa v po naslovu »eksperimentalnih* gledališčih. Tudi uspeh je bil v teh poklicnih gledališčih malodane boljši. Navkljub vsem tem pomislekom pa je le treba priznati, da so vsa ta prizadevanja odigrala pomembno idejno in estetsko vlogo, funkcija, ki so jo mladi ustvarjalci dali slovenskemu gledališču pa je dosegla svoj namen. V bistvu je — to je bil sklep pomenka v Novi Gorici — eksperiment do današnjega dne pozitivno in ugodno vplival na slovensko urledališče.
Sergij Verč
Prof. Avgust Černigoj, ki je pred nekaj leti stopil v pokoj, nadaljuje s svojim neumornim ustvarjanjem In kdor sledi slikarskemu življenju v Trstu, se bo pogosto srečal z njim in njegovimi deli, saj je pred kakimi tremi leti priredil v galeriji «11 Tribbio« zelo uspelo razstavo same grafike, pred dvema letoma se je z obsežno razstavo svojih del iz plastičnih snovi predstavil v občinski galeriji, lani jeseni je razstavljal v Idriji, ves čas pa je sodeloval na številnih ex tempore tekmovanjih v Trstu, tržaški okolici in lani poleti tudi v Piranu. Skratka prof. Avgust Černigoj, ki razstavlja sedaj v občinski galeriji, je neprestano navzoč
in ustvarjalen.
.................."nm"........................ ...............................................
RAZGOVOR Z JOŽKOM LUKEŠEM
Igralec in pisec radijskih iger
Pisanje - dopolnjevanje igralskega poklica - Doslej 13 radijskih iger in okrog 30 dramatizacij - Širok tematski razpon na relaciji človek, socialnost, eksistenca
Jožka Lukeša poznamo predvsem kot gledališkega igralca-umetnika. Poznamo ga tudi kot režiserja mladinskih in otroških iger, Manj vemo o njem kot piscu radijskih iger, pa ne morda zato. ker bi to področje njegovega umetniškega izživljanja bilo manj pomembno ali manj kvalitetno, temveč preprosto
Jožko Lukeš
zato, ker .je že po sami svoji naravi mani vidno in spričo njegove igralske osebnosti nekako v drugi vrsti. Zato smo se z njim želeli pogovoriti prav o tem v prepričanju, da je treba človeka kot umetnika poznati z vseh njegovih plati, če si hočemo o njem ustvariti popolnejšo podobo. Neposreden povod za ta pomenek z njim pa .je dala nagrada, ki jo je prejel pred nedavnim v okviru natečaja radia Trst A za izvirne mladinske radijske igre Jožko Lukeš se je zadnjega radijskega natečaja tržaške postaje udeležil kar s petimi radijskimi igrami. Po pravilniku je dobil lahko nagrado samo za eno delo (in jo je tudi dobil), tri igre pa so mu po sklepu žirije odkupili. Nagrajena igra »Stari ford* pripoveduje o usodi starih stvari in starega človeka, o hrepene nju po življenju in mladosti. Odkupljene igre nosijo naslove »Deklica šla ie po vodo*, »Papagajček Koko*, »Blažek in njegova torba*, ki že sami po sebi nakazujejo tematiko. Motivika prve .je pravljično-sodalna. Dekletce lahko govori z živalmi, katere se ji pritožujejo in zahtevajo prosti dan, boljše higienske razmere in druge pravice; druga je otroška komedija: papagajček zaužije tablet
IIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIlIllllMIIIIHIIIllllHlllllllllltmillMIillHIHIHIHIIIIIHIMIIIIIIIHHMmilllllMIIIUmillllMIIIII
PREMIERA NA <MALEM 0DRP>
Vr
«Creva» kot dokument in sredstvo za aktijo
«Mali oder* tržaškega Slovenskega gledališča je začel svoje življenje z delom LeRoia Jonesa »čreva* (v izvirniku The Dutohman). Avtor Je črnski pisatelj, politik in revolucionar, vodilni eksponent najbolj ekstremne smeri »Črnih panterjev*, ki vidijo osvoboditev črnega človeka v totalnem uničenju politično-socialne strukture A-merike. Gnev črnega človeka-suž-nja proti belcu mora zato zavreti, prekipeti, da se bo na tak ekstremen način lotil graditve svoje svobode. Zato so LeRoi Jonesova dela namenjena prvenstveno njegovim ljudem, zato govorijo z jezikom, ki ga ti njegovi ljudje govorijo in razumejo, potemtakem govorijo z gnevom, ki jih preveva zato, da bi se prav ta gnev v njih potisočeril in sprevrgel v akcijo.
Moremo mi evropski belci ta jezik osvojiti in razumeti? Osvojiti mogoče ne, toda razumeti vsekakor. Razumeti predvsem zato, ker brez dvoma drži, da rasizem ni le pojav odnosa med črnci in belci oziroma odnosa belcev do črnce, v deželi maestoznega kipa svobo de, temveč je bil tudi pojav odno sa belopoltega nacista do belopo) tega Žida, Slovana in drugih rai in je navsezadnje razredni pojav odnosa belopoltega kapitalista do belopoltega proletarca in še je takih rasističnih odnosov na ne štetih paralelah našega sveta. Saj za to v končni konsekvenci gre tu di pri «črevah», le da nam je težko asimilirati njih stil, ker nam je najbrž težko vživeti se v misel-
ni in eksistenčni svet ameriških črncev in dojeti njihovo razpoloženje. Ki končno niti ni razpoloženje vseh črncev, saj nekateri vidni njihovi ljudje izpovedujejo pa-cfizem in iščejo uteho v religioznosti, ki ostaja v ameriški stvarnosti le »glas vpijočega*.
To resnico je hotel gledalcem posredovati, vcepiti jim jo v podzavest Mario Uršič s svojo režisersko zasnovo, kV je »črevo* s Palčičevo sceno kontinuirano podaljšal v avditorij, ko je igralcema dal za spremljevalce molčeče, vendar prisotne sopotnike in ko je Claya le nakazal kot črnca, kajti Clay bi lahko bil po prej razčlenjenem pojmovanju rasizma tudi kdor koli.
Igralski delež, v bistvu nehvaležen, je slonel na Antonu Petje-ju in na Bogdani Bratuževi kot črncu Clayu in beli prostitutki Luli. Igralsko sta mu bila vsekakor kos in na trenutke sta znala doseči tudi izredno dramatično napetost in izrazno prepričljivost. Seveda učinek njune igre ni mogel biti tak, kakršen je lahko na občinstvo, kateremu je delo namenjeno, toda to je bolj kot vprašanje igralcev vprašanje občinstva. Kar je nam lahko le dokument, to ie v drugih okoliščinah, v drugi stvarnosti, sredstvo za aktualno akcijo. Razumet' LeRoia in njegova »Čreva* pomeni razumeti tudi to aktualno akcijo. In če je bilo to doseženo tudi le v manjši meri. ie bil namen uprizoritve izpolnjen.
|. k.
to, ki je bila namenjena maturantu, da bi se lažje učil. Nenadoma spregovori in v komičnih za-pletljajih povzroči pravo zmedo v družini; tretja govori o socialni zaostalosti v gorskih vaseh in o problemih, ki s tem v zvezi nastajajo med učenci in učiteljem
Tematski razpon Lukeševih radijskih iger je torej velik, kakor je različna tudi njih oblikovna zvrst, toda tako pri »Starem for-du» kot pri «Blažkovi torbi* je prisotna zavzetost za humana in socialna vprašanja, Id so povsod pričujoča v našem svetu in naši družbi in ki morajo v tenkočutnem ustvarjalcu nujno vzbuditi in zganiti ustrezno reakcijo.
Kajti prav za to pri Lukešu kot piscu radijskih iger in kot človeku tudi gre. Socialna razlikovanja in humani odtenki mu izzivajo čustveno in umetniško reakcijo, ki pa ni sama sebi namen: iz reakcije prehaja v svojih delih v akcijo, ki se odseva v naukih, morali, v sicer neprisiljeni toda o-čitni želji, da bi pri poslušalcih vzbujal plemenite nagibe in prav taka dejanja.
Te zaključke sem navezal sicer na letos nagrajena in pohvaljena dela, a se v resnici nanašajo na vse dosedanje Lukeševo pisateljsko ustvarjanje na področju radijskih iger od prvih poskusov, ki segajo deset, dvanajst let nazaj, do danes, ko je njegov opus na-rastel že na 15 radijskih iger, med katerimi ie 10 mladinskih in 5 za odrasle. Tako na primer njegova Prva igra »Bori v viharju*, napisana najprej za oder, obravnava problematiko Slovencev pod fašizmom; »Zlomljena kitara* je protest proti vojni, ki jemlje človeku mir, srečo in tudi njegovo i znanje; igra «Otroci vsega sveta* obdeluje sorodno tematiko iz širšega zornega kota človeškega občestva, zaradi česar jo je ljubljanski radio tudi namenil oddaji za »Dan OZN*; igra «Sreča na kolesih* .je po obliki mladinska kriminalka, po vsebini pa kritika hlastanja po materialnih dobrinah, ki povzroča potem krizne reakcije v otroški duševnosti; igra »Mira-marski vodnjak želja* obravnava hrepenenje in človeške želje. V njej prihaja do spoznanja, da človek ni nikoli zadovoljen in za-
doščen v svojih potrebah in pričakovanjih, vedno hrepeni naprej, hrepenenje je gibalo življenja, je na pogosto tudi vir napačnega življenja; igra »Zlata sle-p>ta», za katero si je tematiko izposodil v Travnovem romanu »Zaklad Sierra Madre*. pa obravnava eno Lukeševih najbolj priljubljenih vprašanj, namreč vprašanje odnosa do zemlje in njene neminljive vrednosti. Iskalci zlata, ki jih privablja blišč zlata in vrednost, ki mu .jo je dal človek, nesrečno končajo v svoji slepoti, Indijanec in njegov sin pa ostaneta na svoji zemlji in potrdi se stara resnica, da je zemlja, delo in življenje na njej nekaj, kar je iznad vseh bežnih in bleščečih vrednot. V eni od obeh novejših kriminalk, ki jo ie naslovil »Srečna desetica*, ki bi pa lahko imela tudi naslov »Zločin bodočnosti*. Zakaj? Zato, ker obravnava na svojstven način poglavje najmlajše veje kirurgije — presajanje srca, krajo srca mladim ljudem. Morala je izrazita in zaskrbljujoča: v bodočnosti ljudje ne bodo ubijali le zaradi denarja, ampak zato, da bi si na račun drugih podaljševali življenje. Spet torej problem današnjosti, ko je človek človeku vse bolj volk kot pa sočlovek, ko je v potrošniški mrzlici na kocki pravzaprav človekov obstoj.
Na en ali drug način je v Lukeševih radijskih igrah torej ve-
Jože Koren
(Nadaljevanje m 6. strani)
PESNIK CIRIL ZLOBEC
bo gost v Skednji
Škedenjsko prosvetno društvo tiran Grbec* je po uspešnem zaključku lanskega leta vstopilo tudi v novo leto z enako delovno vnemo kot prej. Društvo premaguje pri tem najrazličnejše nevšečnosti in ovire in krčevito na daljuje z delovanjem, četudi ni krog Škedenjcev, ki aktivno ali pasivno spremljajo njegovo delo. tako širok, da bi mogel zadovoljiti.
V novo leto je društvo stopilo s prireditvijo razstave »Ob trideseti obletnici drugega tržaškega
procesa*. Ob odprtju razstave je bilo tudi predavanje Vida Vremca. Društvo je že-elo nuditi svojim najmlajšim pripadnikom, ki se v otroškem odseku udejstvujejo s pestrim delovanjem, tudi filmsko predstavo otroškega barvnega filma tčarovnik iz Oza*. a žal je ob polni dvoranici občinstva filmska aparatura odpovedala in o-troci so bili ob svoj užitek.
Kot tretja januarska prireditev pa bo prihodnjo sredo. 26. t. m. dvojno srečanje slovenskega pesnika in pisatelja Cirila Zlobca s škedenjskim občinstvom: popoldne bo Ciril Zlobec med našimi otroki, katerim bo bral svoje za o-troke napisane pesmi. Naši otroci se srečujejo s slovenskimi književniki le v šolskih čitankah, pa v tGalebu» in «Pastirčku*. Srečanje z živim pesnikom pa bo za otroke izredno doživetje, ki more vplivati na mlado dušo v smislu vzbujanja zanimanja za kulturo le pozitivno. Zato je društvo opozorilo na ta literarni popoldan tudi učence bližnjih šol, ki se zaradi ugodnih prometnih zvez. morejo udeležiti tega srečanja, na katerem bo pesnik stopil kar ne dvomimo, v živahen stik s tržaško mladino
Tudi večerno srečanje Cirila Zlobca, ki ga bo občestvu predstavil Miroslav Košuta, bo gotovo pritegnilo širok krog poslušalcev. raj je Zlobec danes kot plodovit književnik, urednik revije Sodobnost in kot prevajalec zlasti iz italijanščine v ospredju zanimanja slovenske kulturne javnosti.
D. P.
Čudovita knjiga o Rihardu/ Jakopiču
Veseli smo, da so slovenske založbe začele posvečati tolikšno skrb likovni umetnosti in da smo v zadnjem času dobili celo vrsto knjig, ki so posvečene tej zvrsti umetnosti. Tudi Državna založba Slovenije ima pri tem svoj tehten delež in njenih pet knjig, posvečenih slovenskemu impresionizmu, bo gotovo predstavljalo dragocene publikacije. To kaže že prva knjiga, posvečena impresionizmu, ki jo je Državna založba izdala lani. še posebno pa kaže to knjiga, ki smo jo pravkar dobili na slovenski knjižni trg in ki je posvečena umetnosti Riharda Jakopiča. Pripravil jo je direktor Moderne gaienje v Ljubljani Zoran Kržišnik, Ki je napisal uvodno besedilo ter tudi izbral slike. Odlično in prav izjemno opremo je oskrbela Nadja P urlan. Sicer pa je bistvo knjige v 75 barvnih reprodukcijah, ki so kar najbolj popolno reproducirane in odtisnjene pri tiskarni Arti grafiche Ricordi v Milanu. Pri knjigi ima svoj delež tudi Ljerka Menaše, ki je oskrbela Jakopičeve življenjske podatke ter podatke o literaturi, ki govori o slikarju.
Po svojem značaju je ta knjiga o Jakopiču nekje na sredi med monografijo in albumom. Avtor knjige je znal oboje združiti in napisati uvod, ki sicer ne pomeni prave znanstvene monografije o Jakopiču, je pa napisan tako, da domačemu in tujemu svetu (knjiga bo izšla tudi v prevodu) predstavi Jakopičevo umetnost in njegov pomen za slovensko slikarstvo. Bistvo knjige je seveda v celostranskih barvnih reprodukcijah. V sorazmeroma velikem številu Jakopičevih del je bila zato urednikova naloga, kako odbrati i a za to knjigo, še posebno delikatna. Kržišnik se je pri tem skladno z zadnjo razstavo o Jakopiču, ki jo je organizirala Modema galerija lani. odločil, da predstavi Jakopiča na eni strani tako, da ga bo razumel in pravi io pojmoval vsak Slovenec, obenem pa tudi tako, da bo knjiga predstavila Jakopičeve vrhunske stvaritve, ki uvrščajo tega umetnika v sam vrh slikarske elite.
Tako imamo na eni strani ne preobsežen uvod, ki ni namenjen študiju temveč vsakemu ljubitelju umetnosti, da bo pobliže spoznal Jakopičevo slikarstvo. Na drugi strani pa imamo skrbno pretehtan izbor kar najbolj popolno reproduciranih slik, ki same po sebi več kot zgovorno govore o umetniku in njegovi ustvarjalnosti. Vse to pa v knjigi, ki je že na zunaj bolj kot običajno lepa in ki že z zunanjo podobo izkazuje vso žlahtno vsebino. Zato je razumljivo, da bo ta knjiga našla pot do vseh tistih, ki ljubijo umetnost, še posebej slovenski impresionizem in Jakor *. Knjiga nam tega edinstvenega m-ij-stra ver kot dostojno nreč ta'1 a, predstavila pa ga bo tudi svetu kot umetnika, ki je postavil nove temelje slovenski umetnosti in ki je tudi sicer v našem slika^vu ubiral nova pota.
Ob Jakoničevi knjigi si želimo, da bi dobili še knjigo, ki bi nam ustrezno predstavila Jakopiča tudi v nVoovi pi-ani t-p-oHi, pa tudi o-stale tri napovedane knjige o slovenskih impresionistih naj bi čim-prej prišle na svetlo.
Sl Ru.
IIHIIIIIIIIHIllllllll|l|HIIIII|||||||,||||||||„„,|ll„,(m|||I|(||m|||||||||(|||||(I||1|||1||||||||||||11|l|m|m|||i(|i|Ki||i||m(|(|i((|||||iiH|)^i(^ij(|n)||i|m(||i|(l((iH((i(i||||ii.........................................................................11,1,11,111 m M m im,||,| m umi, |||||||,|,||, mn!!
revije
DAN št. 4
Na prvem mestu revije je to-
krat članek, ki nima posebnih o-kvimih značilnosti, ki pa je res
v skladu z iskano potjo revije in zato najbolj primeren, da pade bralcu prvi pred oči. Bolj kot »širina* načel je namreč potrebna pri nas sinteza narodnostnih sestavin našega drobnega vsakdanjega življenja z družbenimi in s tega stališča je članek Darija Cupina posrečen. V življenju vzornega človeka, kakršen je prof. Ivan Šavli, katerega opisuje, tudi če je skopo opisano, pridejo neizbežno do izraza tudi njegova prepričanja in načela in sicer na najbolj neposreden način, iz neizraženega po-
mena in vrednosti njegove življenjske poti.
Samo od sebe se vsiljuje primerjanje med takim »življenjskim* intervjujem našega preprostega človeka in mistifikatorskimi intervjuji cenenega italijanskega tiska, kjer nosilci konsumističnega uspeha dajejo površne razlage na površna vprašanja.
Poleg vsebine je primeren tudi prijem. Profesor je opisan kar s treh zornih kotov; kot človek pred skupnostjo, kot profesor pred nekdanjim dijakom in kot zapostavljena enota pred brezosebnim birokratskim aparatom. Taka obdelava nam približa človeka, poslu-ži se večjega števila vseh tistih
Prizor iz dram« LeRoia Jonasa «čreva» na Malem odru SO
neizkoriščenih vezi, ki nas spajajo v skupnost. Vsekakor ne bi škodilo, če bi prišel bolj do izraza nekdanji odnos profesor-dijak, ki je danes že prerasel v širšega in če bi imel prof. Šavli sam nekaj več besede.
Sledi majhen plaz člankov, ki napolni deset strani revije z bolj ali manj izrazito družbeno-politič-no vsebino: intervju s socialističnim poslancem Fortuno, fotografska reportaža antifašistične manifestacije v Rimu, glosa o ljudskem štetju in obletnica 30-letnice ustrelitev na Opčinah.
Intervju s poslancem Fortuno je, kot zamisel, precej v skladu s smerjo mesečnika, saj nudi oblika intervjuja z vidnejšimi osebami političnega sveta obilo prilik za stimulacijo bralca na vseh ravneh njegove razgledanosti. Glede Fortune je zanimivo kako in kakšen odnos si je ustvaril do nas, zanimivo je tudi, kaj misli o sebi in o svojem dosedanjem delu. Sorazmerno preobširen pa je del, posvečen izrazito »tehničnim* političnim podrobnostim v zvezi z delovanjem njegove stranke.
Fotografska reportaža manifestacije v Rimu pravzaprav ni samo reportaža, tekst skoro prevlada nad slikami. Kot je rečeno v uvodu na prvi strani revije, je članek tesno v zvezi s Spetičevim o-pisom fašistične dejavnosti pri nas; vendar ne more odtehtati zanimanja, ki ga nudi marsikomu na primer odkrivanje politične podrasti in nevidnih meja, ki obstajajo v našem mestu in mu dajejo značaj »asfaltnega pragozda*, ki ostane nezaznaven za politično ne-angažirane.
Glosa o ljudskem štetju bi morala razbremeniti jedro te skupine člankov in v tem ne uspe popolnoma, česar pa ni kriv avtor, ker je skoro nemogoče obdelati in vključiti probleme, ki zahtevajo precejšnjo pripravljenost, na raven preprostega in nevsiljivega človeškega doživljanja. Skušnjava, da bi izhajali kar iz ideološkega
stansca, je vebka, vsekasoi pa piscu uspe ohraniti pristnost, ki je lastna resničnemu doživetju.
Mimo obletnice na Opčinah ni bilo mogoče, tiste dogodke oviramo poznati vsi, moramo jih razumeti in hraniti živo v sebi, ne smemo pa se ustaviti tam. NOB ne sme biti vrh in konec naše zgodovinske razgledanosti, ampak izhodišče za razumevanje drugih podobnih bojev, sorodnih našemu, katerih je danes na desetine v svetu. To razumevanje je danes ravno tako potrebno, kot smo ga mi potrebovali pred tridesetimi leti.
Kosmačeva pripoved »Kruh* nadaljuje vrsto posrečenih izbir krajših sestavkov. Tokratni se razlikuje od prejšnjih predvsem po dobi. v kateri je nastal in duh te dobe se jasno odraža v vsem pripovedovanju. Ta korak nazaj, v vzdušje pred tretjino stoletja, zveni kot prijetna človeška in umetniška izpoved.
Med krajšimi sestavki povsem ustrezajo izrazu mesečnika Kratka zgodovina naših priimkov. Slika kot toliko drugih in Barkovlje nekoč in danes. To so pristne podobe naših krajev in ljudi, ki ob prijetnem in zanimivem branju poskrbijo, da naše korenine poženejo še za ped globlje.
Posebej je treba omeniti še daljši članek o slovenski šoli, ki skoro ni več članek ampak študija. Tudi taki prispevki imajo svoj krog bralcev, ki pa je brez dvoma bolj omejen, kar velja verjetno tudi za tokratni izbor snovi za rubriko »Ocene in misli*.
če sledimo »nihanju* vsebine dosedanjih številk mesečnika okoli zaželenega težišča, ni dvoma, da je četrta številka zanihala precej na področje družbene zavesti. Ta ocena je povzeta iz primerjave med poprečnim italijanskim mesečnikom in revijo Dan; razlika j« precejšnja — Dnevu v korist — morda pa je ta razlika še prev* lika in pomeni prehitevanje r i-skanju svoje publike
Pavel Strani
6
23. januarja 1972
Primorilci^inevhlk:
Zfl NEMŠKEGA GOSTA SE KAR TEPEJO
Nemški turisti so lani «pustili» 2000 milijard lir
Največ zahodnonemških turistov pobere Avstrija Na drugem mestu je Italija - Jugoslavija je daleč na osmem mestu s pol milijarde mark
Kamorkoli se v poletnih mesecih odpravimo na pot, po navadi na počitnice, in sicer ali vzdolž jugoslovanskega dela Jadrana, ali tudi vzdolž zahodnih obal Jadrana na italijanski strani, pa tudi drugod po tirenski obali ali po Španiji, da omenimo le tista letoviška področja, koder nas po navadi vodijo poti, bomo povsod naleteli na kolone avtomobilov, med katerimi je največ evidenčnih tablic z veliko črko «D». Pa tudi po hotelih, penzionih, gostiščih itd. se bomo srečavali v glavnem z Nemci. S tem nočemo reči, da predstavljajo nemški turisti absolutno večino, vsekakor pa predstavljajo povsod relativno večino. Vrhu tega so često nekoliko bolj zahtevni, včasih celo arogantni, zato jih bolj opazimo. Ker pa je zahodnonemških turistov veliko, ker postajajo vedno bolj bogati in ker kljub svoji varčnosti potrošijo veliko oziroma prinesejo gostinstvu precej, se vsi zanje potegujejo.
To ni nič čudnega. Po statističnih podatkih za lansko leto, je nekaj milijonov zahodnonemških turistov potrošilo v tujini nič manj kot 11 milijard in pol zahodnonemških mark, ki so najbolj trdna valuta v zahodni Evropi, če to veliko vsoto zamenjamo v nam bolj razumljive lire, bo to zneslo kar obilnih 2.000 milijard lir, kar je skoraj 15 odstotkov vsega italijanskega državnega proračuna. To je torej veliko, zelo veliko. Od tod veliko zanimanje za nemškega sicer nekoliko zahtevnega in tudi nekoliko skopega turista.
Prej smo omenili vzhodno in zahodno jadransko obalo kot dve področji, kamor se množično stekajo zahodnonemški turisti. Tu pa je treba dodati nekaj, kar v poprečju ni znano. Res je, da je Italija ena najpomembnejših turističnih dežel v Evropi in na svetu zelo pogosten cilj velikih množic zahodnonemških turistov, toda največ zahodnonemških turistov prebije letni oddih oziroma počitnice v Avstriji. Po statističnih podatkih so v letu 1971 zahodnonemški turisti pustili v mali Avstriji nič manj kot dve milijardi 152 milijonov mark, medtem ko so jih vzdolž Jadrana, vzdolž Tirenskega morja in po vsej Italiji istega leta pustili »le* za eno milijardo 690 milijonov. Jugoslavija, kjer se v poletnih mesecih — seveda vzdolž Jadrana — zares gnete nemških turistov, je daleč za tema dvema državama. V Jugoslaviji niso zahodnonemški turisti leta 1971 pustili niti 500 milijonov mark, medtem ko so jih istega leta pustili v Švici kar trikrat več, namreč eno milijardo 485 milijonov. Španija, ki je v lanskem letu po številu tujih gostov in po dotoku tujih plačilnih sredstev prekosila turističnega »prvaka* v Evropi — Italijo, je pritegnila lani nekoliko manj zahodnonemških turistov kot je računala, vendar so ti pustili v Španiji 880 milijonov mark, kar je nekaj več kot leto prej.
Ko delamo to »statistiko* o za-hodnonemškem turizmu v tujini, ne moremo mimo zanimive ugotovitve, da je zelo veliko zahodnonemških ljudi, ki si privoščijo počitnice ali obisk v ZDA. Iz istih virov namreč zvemo, da so v lanskem letu zahodnonemški turisti pustili v ZDA nič manj kot 675 milijonov nemških mark, kar je za 100 milijonov več kot so zahodni Nemci kot turisti pustili v sosedni Franciji. Pri tem je tudi zanimivo, da so zahodni Nemci potrošili v sosedni mali Nizozemski 580 milijonov mark, to se pravi prav toliko kot v veliki Franciji.
še in še bi mogli naštevati teh številk, pa menimo, da bo dovolj, če ta svoj bežen pregled zaključimo z dvema skrajno zanimivima podatkoma: Grčija je dolgo veljala
za eno najbolj tipičnih turističnih dežel in za eno najbolj zanimivih dežel posebno za prebivalstvo srednje Evrope. In vendar so zahodni Nemci pustili lani v Grčiji le 88 milijonov mark,
Za konec še naslednje številke: v lanskem letu, kot smo že rekli, so zahodnonemški turisti pustili 11 milijard in pol mark. Deset let p-ej, torej 1961. leta, so jih pustili le 3 milijarde 200 milijonov, leta 1966 so zahodnomeški turisti potrošili v tujini obilnih 6 milijard. Ker so Nemci zelo sistematični in dobro kontrolirajo svojo valuto, hkrati pa primemo usmerjajo tudi svoj zunanji turizem, se gostinci upravičeno tepejo za njihovo naklonjenost, kajti zahodni Nemci so gostje, ki sicer ne prinašajo obilice, ki pa dajo povsem gotov zaslužek.
DROBCI IZ BORBE PROTI TIHOTAPLJENJU Z MAMILI
mm NA IJUBIJANSKI TV
Turki in Libanonci s hašišem Ta teden Lubitsch skozi Bolgarijo in Jugoslavijo Dassin in Blasettl
Skozi Dimitrovgrad se tihotapi tudi orožje in strelivo, vendar so mamila «glavni artikel», kajti mamila dajo največji zaslužek
O mamilih se veliko govori. Posebno v zadnjih časih, ko strokovnjaki, posebno medicinski strokovnjaki in sociologi opozarjajo, da postaja vprašanje uživanja mamil posebno nevarno, ker se širi med mladino. Z druge strani pa skoraj ne mine teden, da bi ta ali ona policija ne odkrila kake večje »pošiljke mamil na poti z Vzhoda v Evropo ali iz Evrope v Ameriko. Od časa do časa pride v tej kroniki «do veljave* tudi naše mesto, kar je tudi razumljivo, kajti pristaniška mesta in še posebej takšna, ki so ob meji, so najčešče »točke* mednarodnih mrež za tihotapljenje najrazličnejšega blaga., seveda še posebej mamil. Eden takšnih »punktov* v tihotapljenju Je tudi Dimitrovgrad, nekdanji Ca-ribrod, neznatno mestece na meji med Jugoslavijo in Bolgarijo.
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiinnuiiiiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiniiii
Jožko Lukeš igralec in pisec
(Nadaljevanje s 5. strani)
dno prisoten problem naše eksistence, pa naj gre za kakršenkoli formalni žanr. za pravljico, kriminalko ali kar je že lahko radijska igra po svoji konstrukciji. Sicer pa naj ob tem spomnim tudi na dejstvo, da se je Lukeš s tako tematiko lotil tudi že odrskih del, saj bo čitateljem gotovo še v spominu njegova igra »Prgišče zemlje*, ki jo je pred leti uprizorilo Slovensko gledališče. Eksistenca -zemlja, ta dva pojma sta zlasti za nas v slovenskem zamejstvu v tesni zvezi in Lukeš je čutil potrebo, da nas zanju sensibilizira tudi z dramo, ki naj govori z odra, z umetniško besedo, pa vendar z jezikom naše vsakdanje govorice, naše vsakdanje zaskrbljenosti.
Pogovor o »Prgišču zemlje* je nujno narekoval tudi vprašanje: zakaj le radijske igre, zakaj ne tudi dramska dela za odrske deske, zakaj pisanje sploh, iz kakšnih spodbud in od. kdaj?
»Prgišče zemlje* kliče po nadaljevanju, kajti Lukeš pravilno u-gotavlja, da je pravda za našo zemljo še v teku, da se nam kot mivka z rečnega dna zemlja odteka med prsti. V »Prgišču zemlje* je bil govor o izgubljanju zemlje in z njo tudi nacionalne zavesti, v nadaljevanki pa bi bilo treba izpovedati kritiko na račun tistih naših političnih dejavnikov, ki so žal ta žgoči problem razumeli drugače. Kdo ve. tema je dana, mogoče jo bo čas pomagal realizirati.
In zakaj pisanje sploh? Kako naj bi bil drugačen odgovor avtorja, ki je gledališki igralec, človek o-dra? V svojem umetniškem poklicu se je večkrat soočil z deli, ki ga niso zadovoljila, ki mu niso bila všeč. Taka dela so ga o-pogumila, da je sam prijel za pero. In pisal bi več, če bi imel več časa na razpolago. A ne glede na to, na čas in zaposlitev, piše zato, ker mu je pisanje dramskih tekstov naravno dopolnilo i-gralskega poklica, ker mu je pisanje ventil za sproščanje notranjih nagibov.
Seveda je v tem zapopaden tudi odgovor na vprašanje, zakaj radijske igre. A le delno, kajti razlogi so tudi drugi. Radijski teksti mu ustrezajo, ker ustrezajo njegovi fantaziji, ker mu dajejo večjo prostost, ker niso vezani na o-
drsko in scensko danost, ker se mu v etrski razsežnosti in mnogoterih zvočnih efektih lažje razbo-hoteva fantazija, ker se čuti svobodnejšega. Radijski tekst je zelo podoben filmskemu scenariju, kjer se lahko prizori vrstijo v sicer logičnem zaporedju toda v različnih ambientih in v različnih časovnih presledkih. In tudi kamera in mikrofon imata nekje skupno govorico, ki se razlikuje le po vizualni in slušni plati, se pa istočasno istoveti v intenzivnosti karakternega izraza.
Gotovo je moralo priti na vrsto tudi vprašanje, koliko mu je kot igralcu pisanje dramskih tekstov, radijskih ali odrskih, olajšano? Zelo, kajti poznavanje odrske in scenske tehnike, poznavanje odrskega dialoga, vse to je velika prednost, ki prihaja do izraza zlasti pri velikih literarnih umetninah, ki pa SO1 'pogosto težko upri-zorljive predvsem zaradi pomanjkanja odrskih lastnosti. Pa ne le to, pisec, ki je obenem igralec, pri pisanju samem tudi notranje igra. Pisani prizori mu nastajajo in rastejo ob vizualni predstavi o-dra in beseda dobiva sproti svojo dramaturško obliko.
Jožko Lukeš pa ni le avtor izvirnih radijskih del (za katera je med drugim prejel tri pomembne nagrade: za «Zlomljeno kitaro* v Ljubljani ter za »Miramarski vodnjak želja* in za «Stari ford* v Trstu); mnogo je za radio tudi dramatiziral, doslej vsega kakih 30 del. Med drugimi Cankarjevega »Soseda Luko*, Gogoljeve »Mrtve duše*, Puškinovi »Pikovo damo* in »Stotnikovo hčer*, Pregljeve »Božje menihe*, dela raznih mladinskih avtorjev Marka Twai-na, Julesa Verna, Seliškarja, Karla Maya, Stewensona in drugih. Prevaja tudi iz češčine in srbohrvaščine, pa tudi prevajan je, za sedaj v srbohrvaščino in italijanščino.
Skratka, glas njegovih junakov, junakov njegove realistične fantazije, kot bi jo lahko nekoliko protislovno označili, prihaja v najrazličnejših zvrsteh po radijskih valovih tržaške, ljubljanske, koprske in še drugih postaj do ušes slovenskih poslušalcev morda prav v trenutkih, ko daje junakom drugih avtorjev sam na gledaliških deskah življenje v svojih igralskih kreacijah.
J. k.
Dimitrovarad, ki je bil nekoč zelo »zaprlo mesto*, ker Bolgari niso puščali preko meje svojih ljudi, je danes zelo odprto mesto, v katero pogosto prihajajo bolgarski državljani po nakupih tekstila in podobnega blaga, medtem ko odhajajo jugoslovanski državljani na drugo stran meje, v bolgarski del Gradine po nakupih krzna, porcelana in drugih artiklov, ki so tam cenejši. Sicer pa vodi tod železniška in cestna povezava in je to eden najbolj pomembnih mejnih prehodov v tem delu sveta. Zato ni nič čudnega, da v tako odprtem mestecu pride ob množični izmenjavi ljudi tudi do tihotapljenja, ki postaja, kot nekateri zatrjujejo, iz leta v leto večje, bolj intenzivno.
Kakor povzemamo iz nekega jugoslovanskega lista, je leto 1966 bilo nekakšno »prelomno leto* v tihotapljenju na tej meji. Tedaj so prvič staknili hašiš, ki so ga iz Turčije in iz Libanona tihotapili v zahodno Evropo. Hkrati pa so seveda v drugi, v obratni smeri tihotapili tedaj orožje in strelivo.
Tihotapci so se za to svoje početje dobro pripravili in na tej meji ni bilo doslej miru in kaže, da ga še dolgo ne bo, kajti tihotapstvo veliko nese.
Se največ seveda nese tihotapljenje mamil. V prvih letih okoli leta 1967, so poleg mamil tihotapili skozi Dimitrovgrad veliko streliva. Na tisoče samokresov, na desettisoče nabojev so odkrili tu jugoslovanski carinski organi. Tihotapci so si pri tem pomagali celo z dvojnim dnom — avtobusa. Nekoč je neki carinik staknil v dvojnem dnu avtobusa nič manj kot 180 tisoč nabojev za samokres, neki turški državljan pa je v svojem osebnem vozilu prevažal kar 3500 samokresov hkrati.
Namenili smo se pa govoriti o mamilih. Glavno mamilo, ki ga tihotapijo čez ta mejni prehod, je hašiš, to se pravi močno mamilo iz indijske konoplje, ki ga moremo kaditi ali piti. Prvo tihotapljenje hašiša so tu odkrili leta 1966, kot smo že rekli. Prve količine mamila so bile v polsuro-vem stanju in so jih tihotapci prenašali v zahodno Evropo, kjer so jih predelovali ali rafinirali in jih nato odpremljali čez Atlantik. Od leta 1968 pa so tihotapci začeli prenašati preko Bolgarije in Jugoslavije hašiš v prahu ali v obliki tablet. Hašiš v prahu je prihajal iz Turčije, v tabletah pa iz Libanona.
Ne glede na obliko, ali v prahu ali v obliki tablet, ohranja hašiš vonj po konoplji. Ta vonj sicer ni močan, toda tudi najlonska vrečica ga ne zadrži in posebej iz-vežbani psi ga staknejo, tudi če je dobro »maskiran*. Tihotapci si v tem »maskiranju* pomagajo tako, da zavoje mamila skrijejo med sadje ah kako drugo blago, ki nevtralizira duh. Vendar pomaga to le za manjše količine. Vse drugače si tihotapci pomagajo z večjimi količinami.
Osnovno sredstvo za prevoz dragocenega prahu je avtomobil. Kakor pravijo čuvaji meje in cariniki, le redkokdaj tihotapec prevaža svoje blago z vlakom.
Na neki način je bilo leto 1970 rekordno leto pri tihotapljenju hašiša skozi Dimitrovgrad. Tega leta so obmejni organi staknili kar 34 tihotapcev in zaplenili 707 kg hašiša. Istega leta so na tem mejnem prehodu zaplenili tudi 57 kg morfija. Rekorder v tihotapljenju je bil neki libanonski državljan, ki je skušal pretihotapiti v svojem «amerikancu» kar 50 kg hašiša. Drugi v tem seznamu je bil neki
TOME SVETIMA
292.
IHANA
TRETJA KNJIGA
Od dama, prahu in kiselkastega duha po krvi je Bliska ščegetalo v grlu. Eksplozije partopovih min so bile tako silovite, da so odkrivale strehe bunkerjev in rušile stene.
Divizijski komandant je pozval Nemce naj se vdajo. V odgovor so zadrdrale strojnice. Petne je preklinjal. Za oba topova, ki bi ju zdaj najbolj potrebovali. Je zmanjkalo streliva. Ali naj zavzamejo utrdbe z golimi rokami?
Vodje napadalnih skupin in minerji so se tudi že pridušali, da gre razstrelivo h kancu. Divizijski štab je preudaril, da so prešibki za splošen napad. Čeprav so že zavzeli nekaj utrdb, so se Nemci držali v prizemnih bunkerjih, povezanih z rovi. Nemcem ni preostalo nič drugega, kot boriti se do poslednjega naboja. Municije pa so imeli na kupe in so iz nevidnih lin z gostim mitralješkim ognjem onemogočali dostop k ruševinam.
20
Bobnenje v Selški dolini Je Nemcem razžiralo živce. V štabu Gorenjskega vojnega področja je bil položaj popolnoma nejasen. V Jutranjem mraku se je pripeljal v Škofjo Loko poveljnik, polkovnik Kosterbeck. Poročnik B6nke ga ni bil prav nič vesel. Vse njegove izvidnice so partizani podnevi obstreljevali in zavrnili. Prišla so poročila, da so na vseh prehodih hribovja zasede.
Sestali so se v štabu, od koder je polkovnik poklical majorja Wolfa. Dobil je kratek odgovor, da gestapo ne ve nič in naj ukrepajo, kot se jim zdi primemo.
Poročnik Bčnke se je bal, da mu bodo dodelili spet posebno nalogo, da udari napadalcu v hrbet, kot pred letom dni. Molče je poslušal kabinetsko strategijo tistih, ki jim ne bo treba naprej. Sprva Je prevladalo mnenje, da Je to slepilni napad, s katerim Jih hoče sovražnik zvabiti na piano in jim prizadejati občutne žrtve. Ko pa bobnenje topov le ni prenehalo, so sl bili edini, da gre tokrat v Železnikih zares.
Poročnik Bčnke se je skoraj razpočil od Jeze, ko so predlagali njegovo četo za predhodnico, ki naj najde vrzel med partizanskimi položaji. Prepričan je bil, da bi se ga zdaj, ko je skažen, radi čimprej znebili. Čeprav je včasih izvrševal povelja s slepo pokornostjo in ponosno, se Je zdaj uprl. Potegnil se je za svoje može, ki so jih dolgo vzgajali za izvidnike in ni, da bi jih izpostavili skritim mitraljezcem kot tarče na strelišču.
«Dovolite mi pripombo,)) je zaprosil poveljnika.
Stopil je k	oknu in pokazal z roko	na gozdni greben,
ki	se je vlekel	od soteske	proti Jelovici.	Gozd so	poživljali
zaselki in čistine, strmo viseča polja in senožeti.
«Nisem za to, da prodiramo po levem pobočju namesto po soteski. Povsod tam nas gotovo pričakujejo...»
«Kaj predlagate kot poznavalec razmer v tem hribovju?« mu je poveljnik segel v besedo.
»Predlagam zvijačo. Prebijmo zaporo na najnevarnejšem mestu: na Križni gori. Preoblecimo četo domobrancev v partizanske uniforme. Spustili jih bodo v vas. Po kratkem boju iz bližine in s pomočjo naših enot, ki bodo nastopile za	domobranci,	bo nastala	dovolj široka	vrzel.«
Nikogar ni	bilo, ki bi	oporekal. Naj	se zgodi	kar koli
— žrtve bodo imeli beli, kar je prav.
Naglo so sestavili napadalni odred šeststo mož s tremi minometalci in dvema gorskima topovoma. Medtem se Je zdanilo. Sončni svit Je posrebril planjave na Križni gori
turški državljan, ki je prav tako v ameriškem vozilu skušal pretihotapiti čez mejo 40 kg hašiša.
Pri tem je zanimivo, da so tihotapci pravzaprav nekoliko naivni ali predrzni. Kadar gre čez mejo veliko in drago vozilo, postane lahko takoj sumljivo, če izkušeno carinikovo oko vidi nesoglasje med bogatim vozilom in preprostim, včasih skoraj bednim človekom za volanom. In tako pridejo pogosto na dan večje ali manjše količine mamil. Vrhu tega so tihotapci često nerodni tudi v skrivanju. Bi-
stro oko carinika kaj kmalu opazi na vozilu kako spremembo, ki ga navede k temeljitejši preiskavi in tedaj pride na dan dvojno dno, dvojna streha, preurejene vratnice itd., to se pravi »umetni prostori*, v katerih tihotapci skrivajo svoje dragoceno blago.
Najbolj pogosti tihotapci na tej meji so Libanonci in turški državljani, medtem ko so v vsem tem času ujeli na tem mejnem prehodu le dva jugoslovanska državljana in še ta dva sta imela pri sebi le neznatno količino hašiša.
Danes, v nedeljo, 23. januarja obl (včasih povzetih po operetah), M 18. uri je na sporedu italijanski | preko živahnega dialoga in primer-
film «Liola» («Liola», 1964) režiserja Alessandra Blasettija. Igrajo: Ugo Tognazzi, Giovavna Ralli, Pier-re Brasseur, Elisa Cegani, Umberto Spadaro. Film je povzet po enem izmed najzanimivejših in tudi manj običajnih del Luigija Pirandella. Režiser Blasetti je spreten obrtnik, ki je v dolgih letih delovanja dal italijanski kinematografiji precej pomembnih filmov (čeprav ni morda ustvaril nobene umetnine).
V torek, 25. januarja, ob 20.30 svetujemo ameriški film Ernsta Lu-bitscha »Parada ljubezni* «The Love Parade, 1929, italijanski naslov («11 principe consorte»). Igrata pred nedavnim umrli Maurice Chevalier in Jeannette Mac Donald. Lubitsch je režiser nemškega izvora, ki se je izkazal v briljantnih komedijah
Umetni sateliti so opremljeni z odličnimi fotografskimi aparati, ki sproti snemajo zemeljska področja, nad katerimi letijo. Na sliki posnetek področja Indije z višine 845 milj, ki so jo posnele kamere vesoljske ladje »Gemini 11» v septembru 1966. Ladjo sta vodila Conrad in Gordon. V ospredju del antene
vesoljske ladje
ne scenografije prikazuje »rafinirano* življenje, v katerem prevladujeta denar in spolnost. Med njegovimi najzanimivejšimi deli je »Ni-nočka*, ki je izpadel leta 1939, ko so ga proizvedli, kot vulgaren anti-komunistični film, a nam danes pove dosti več kot cel kup «revolu-cionamih» filmov.
V petek, 28. t.m., ob 20.30 svetujemo grško-ameriški film režiserja Julesa Dassina »Nikoli v nedeljo* (Pote tin kgriaki — Never on San-dy — Jamais le dimanche, 1960, italijanski naslov «Mai di domeni-ca»). Igrajo Melina Mercouri, Jule! Dassin in Georges Foundas. Znan je glasbeni motiv tega filma. Dassin je režiser, ki je ustvaril marsikatero delo. Ta film je zanj neobičajna, zelo uspela komedija (medtem ko je režiral po navadi dramatične filme). Iz nje izpade grenak zaključek, da intelektualec zgreši ko hoče spremeniti svet.
SERGIJ GRMEK
Stehtali so Jupitra
MOSKVA, 22. — Sovjetska a-gencija Novosti je prinesia zanimivo vest. da je sovjetskim strokovnjakom uspeo «stehtati» planet Jupiter. Seveda se v tem ne govori o normalnem tehtanju, kakršnega razumemo v osnovnem smislu te besede. Praktično gre za neko fiktivno tehtnico in fiktivno tehtanje, pri čemer si strokovnjaki pomagajo s kometi in asteroidi kot indikatorji. Astronomi velikega sovjetskega astronomskega observatorija v Pulhovu blizu Moskve in njihovi kolegi z observatorija na Krimu so ugotovili, da je masa Jupitra 1047-krat manjša od mase Sonca in 316-krat večja od mase naše Zemlje.
Pri tem »tehtanju* so si pomagali namreč z asteroidi, to se pravi s tistimi «potepuhi vesolja*, ki jih v njihovi poti zanese proti temu ali onemu večjemu nebesnemu telesu. Če se upošteva njihova teža in koliko jih pritnegne nase določeno nebesno teio se morejo izračunati «dimenzije» nekega nebesnega telesa.
Veljaven od 23. do 29. januarja 1972

OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Če se boste pošteno lotili dela, boste dosegli to, kar imate v načrtu. Vzdušje na delovnem mestu bo nekoliko razgibano, neko razpoloženje se bo še bolj razvnelo, toda ob koncu se bo vse ugladilo. Ljubljena oseba vam bo pri vsem tem v oporo, ker vas bo sproti tolažila. Z zdravjem se ne igrajte.
BIK (od 21. 4. do 20.
5.) Zvezde so vam le , deloma naklonjene, zato boste morali zavihati rokave. Na delu ali v službi boste u-veljavili svoje načrte le. če jih boste temeljiteje obdelali. Nove izkušnje z novimi ljudmi. V ožji družbi, med prijatelji ali v najožjem krogu bo prišlo do majhne napetosti. Z zdravjem vse v redu.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Le če boste znali pravočasno izvajati sklepe, boste uspeli v svojih načrtih. Če hočete izboljšati svoje poslovne odnose, ne bodite togi v svojih pogledih. Tudi z manjšim toda gotovim dobičkom se moramo včasih zadovoljiti. Prav tako se lahko zadovoljimo tudi le s prijateljstvom. Malo glavobola.
RAK (od 23.	6. do
22. 7.) Zvezde so vam naklonjene. Okolje ravno tako. Na vas je, ali boste vse te po-voljne okoliščine znali izkoristiti. Neko srečanje bi vas znalo v tem še spodbuditi. Nekoliko drugače pa bo v vaši družini ali v širši družbi, kjer boste potisnjeni nekoliko ob stran. Krivda je vaša. Zdravje odlično.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Novosti in večje spremembe, skoki, celo padci. Vse to so značilnosti neuravnoteženega poslovanja, ki vas čaka v tem tednu. Nekaj krivde boste lahko nripisali komu drugemu, v glavnem pa je krivda vaša. Vaša krivda pa je tudi glede nerazumevanja v družini, kjer ste hoteli vsiliti svoje egocentrično stališče. Nervoza.
DEVICA (od 23.	8.
do 22. 9.) Izogibajte se sporom in polemikam in držite se izključno dejstev. Nekdo ima vse karte v rokah, da vas spodnese. Skušajte raje najti pot k sodelovanju z ljudmi, ki niso preveč ambiciozni ln le o-sebno zainteresirani. Za moralno pomoč se v težavah zatekajte k resničnim prijateljem in ne. med priložnostne znance. Motnje v prebavi ali prehlad.
TEHTNICA (od 23. 9.
do 23.10.) Razmere, ki šo se vam zdele lahke in povoljne, se bodo nekoliko zapletle, šele proti koncu tedna se bo vsa stvar razčistila. Skušajte biti bolj razsodni glede nekaterih poslovnih operacij. Prav tako ne bodite preveč zahtevni do osebe, ki jo imate radi. Z zdravjem je vse v redu, vendar se boste pomirili le po zdravniškem pregledu.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Zadnja doba je nekoliko spodkopala vaš finančni položaj. Preveč ste tvegali in sedaj bo treba delati pokoro. Ne bo lahko, toda druge poti ni. Na srečo se bo vse v kratkem izgladilo. Nekaj skrbi vam bodo dali domači zaradi svojih zahtev oziroma zaradi svoje omejenosti. Zdravje kar dobro.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Razmere, v katerih ste se znašli, vam niso pogodu. Drugi bi pa bil srečen, ko bi vsaj v takšnih mogel obstati. Iz tega sledi, da je ocenjevanje stanja hudo osebna zadeva. To naj vam bo merilo v ocenjevanju vašega stanja. To pa je tudi razlog, da v družini nekaj ne gre. Preveč ste zahtevni. Tn tudi nervozni.

KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ubrali ste novo pot in mislili, da boste daleč prišli. Vrnite se na staro pot, ki je bolj gotova, pa čeprav včasih nekoliko bolj naporna. Potrebno bo braniti staro prijateljstvo in stare zveze. To vam bo uspelo le, če v svojih zahtevah in konceptih ne boste šli predaleč. Zdravje dobro, celo odlično.
VODNAR (od 21. 1. do
19.	2.) Prijatelji in znanci vas podpirajo, vi pa razmetavate s svojimi mislimi, kot da ste edini, ki kaj
ve. Zapravili si boste zveze in naklonjenost in občepeli sami. Potolažila vas bo naklonjenost neke družbe, ki vam je že večkrat pokazala vse svoje prijateljstvo, vso svojo solidarnost. Zdravje kar dobro.
RIBI (od 20. 2. do
20.	3.) Skušajte spraviti svoje načrte pod
| streho, dokler je čas. Nekoliko ste se zaleteli in sedaj bi bilo treba plačati račun, ki ga ne zmorete. Drugič bodite balj previdni in ne rinite na področja, koder vam drsi. Dobili boste obisk, pošto ali vest, ki vas bo spravila v dobro voljo. Zdravje zelo dobro, vendar ne pretiravajte.
Polkovnik je vzel artilerijski daljnogled ln ga usmeril med hiše.
«Glej jih, hudiče, sprehajajo se po grebenu! Poročnik Bčnke, od tod bom spremljal vaš horuk. Odgovorni ste, da beli vdrejo v vas. če bodo oklevali, jih potipajte od zadaj. Vas pa požgite, da se bo ta svojat odvadila gledati nam v lonec.«
Poročnik Bčnke je pregledal najprej svojo četo. Odkar so mu bili partizani skazili lice, so se vojaki bolj bali njegovih izbruhov jeze kot sovražnika. Zahteval je brezpogojno poslušnost. Potem ko je na njegovih prsih zablestel železni križec I. reda, je poskrbel, da niso več toliko tvegali kot včasih. Naprej je pošiljal druge. Tokrat je bila njegova žrtev četa, ki jo je vodil podporočnik škrjanc.
Njegovi domobranci so bili že pripravljeni, vsi v partizanskih oblekah, podporočnik škrjanc pa z oznakami komandirja na rokavu.
«V lepo kašo ste nas spravili,« je očital poročniku Bčn-keju. Večkrat sta skupaj pila, hajkala vosovce in terence. škrjanc je seznanil Bčnkeja tudi z dekleti, s katerimi sta se včasih na njihovih domovih zabavala po cele noči.
Bčnke se je naredil jeznega.
«Uspeh vam	je	zagotovljen,	če	boste količkaj odločni.
Prišli boste prav	do	njih. Preden bodo spoznali, kaj ste, jih
boste pobili vse	od	kraja. Kar	pa	jih bo ostalo, Jih bom
pom! a til jaz, ki	vam bom tik	za	petami. Zato sem vam
dodelil dosti avtomatov.«
Sredi dopoldneva, ko so se oglašali na vsej širini fronte sem ta tja že mitraljezi, se je dolga kolona vzpenjala proti Križni gori. V dolini se je belilo mesto, tik za njim se je dvigal hrib Kamnitnik, kjer sta se urili dve četi gorskih lovcev in streljali z manevrsko munioijo, da bi tako pritegnili nase pozornost zased in ustvarili vtis, da ne bo napada.
Do gozda pod vasjo sta poročnik Bčnke in podporočnik škrjanc hodila skupaj, v gozdiču pa so Nemci obstali, domobranci pa so odšli naprej. Levo nad njimi se je nad sotesko dvigala iz zelenja osamljena cerkvica, od katere se
je vlekel gozdnat greben, preprežen s čistinami, vse d° planot, kjer je med sadnim drevjem dremala vasica.
Poročnik Bčnke se je naslanjal na drevo in z dalj n0, gledam spremljal kolono. V soncu so se iskrile snežne pl0' njave, ki jih je vse do prvih hiš rezal kolovoz. Bili so Ž® prav blizu vasi, skoraj pri njej — vsaj zdelo se mu je tak®-Prepričan je bil, da se bo ukana posrečila. Na nedotaknj®" nih plasteh snega Je zvenela tišina v nevarni opojnosti.
Hiše na Križni gori so visele kakor ptičja gnezda dolino, ki se je vsa iskrila v soncu. Tu se je začenjal P0" ložaj zased Primoževega voda.
Vojko je sedel na kupu slame in bral Leninovo r pravo «Država in revolucija«. V zadnjem času se je precej ukvarjal s predstavami o bodoči družbi, za katero so Pr0, livali kri, stradali in se dan in noč potikali po gozdov#’' Kdaj pa kdaj se je ozrl k Primožu, ki je sedel na druge”1 koncu kupa in pisal dnevnik. Na zgornjem podu skednja P® sta ležala Primožev pomočnik in mladi Travnikar. Ta j® z Vojkovim daljnogledom opazoval pot iz doline in vs® druge dohode do vasi. Poleg njega je ležal ob križastih nah žareč, iz katerega se je vlekel nabojni pas s sto naboj« ob njem pa sta bila še en pas in rezervna cev.
Na nebu je viselo bleščeče sonce kot meč nad gl&v° obsojenca. Kamorkoli Je segalo oko, se je razprostiralo V? rov j e, prekrito s sveže zapadlim snegom. Obe noči, ko j® divjal napad, so kopali in kamuflirali položaje. Bali so 06 nemškega topništva in niso varčevali z močmi. Skopali mnogo rezervnih in slepilnih lukenj, Pred seboj so im®” mesto in nemško posadko dva tisoč mož, za hrbtom P9 Orlova.
Proti jutru Je Orlov pregledoval položaje. Bil je še kij zadovoljen. Kljub temu jim je v mraku, ko so bili zbral” ob Nandetovem kotlu, zagrozil: «Naj vam ne pride na n”' sel, da bi se umaknili, preden ukažem. Postrelil bom vSft
PrTmor^k! TfiiovHlk-
ATLETIKA
KROS «5 MLINOV*
Danes evropska elita v San Vittore Olona
Se*i^ta d,n I « Lani je bil tek stvar Ke™jca Kip-izvedba ;n ^e^eliem atletike. 40. coga Keina in Jugoslovana Daneta
-	nn&mPDllPitfn Lrtvve a //G mli. I	___ju t	i



uov» znamenitega krosa «5 mli Milan>y s- vittore Olona pri sko n 86 e*36*13 kot, pravo evrop-$o _av^nstvo. Spretni organizatorji sketf0 yJit Povabili smetano evrop-J*sa dblgoprogaštva in tudi pri-wne lekače iz Afrike in Amerike.
domači šport
DANES
nedelja, 23. januarja 1972
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
v Bazovici
Z«f|a — Breg
14.30
v Trstu, Sv. Sergij
• m jiu( ov. oei
r,aminio — Juventina * * *
3. AMATERSKA LIGA
14.30	v Padričah
rrunorec — Portuale * * *
14.30	na Proseku
'oertas Barkovlje — Union * * *
10.30	na Proseku
•■'Dertas Prosek — Olimpija * * *
,.?"30 v Trstu, Sv. Alojzij
lll>eitas Rocol — Primorje * * *
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
10.30	v Trstu, stadion «1. maj»
re9 — Vignoni * * *
OMa V Mi'iah
°MA — Bor
MLADINKE
i9'33 v Trstu, Elizejske poljane
nter — Breg B
i°P° Pri Banih
Ga‘a - Bor B
* * *
namizni tenis
ŽENSKA LIGA
J2.30 v Bocnu
"°coaro — Kras * * *
KOŠARKA
moška d liga
15.30	v Trstu, Ul. della Valle r — Hannibal
MLADINCI
Ji 00 v Skednju ^volana — Bor
S8~
MLADINKE
Opčinah
Interclub * * *
DEČKI
8.00 v Trstu_ UL deMa VaMe
0r - Itaisider
SMUČANJE
T*OFEJA MOSCHIZ (mladinci)
& v Žabnicah
as,°Pa tudi SPDT
(mladinci 1953-63)
JUTRI
P°NEDELJEK, 24. JAN. 1972
ODBOJKA
MLADINKE
>?'30 v Trstu, stadion «1. maj»
Konice, zmagoviti Jugoslovan pa bo imel letos nedvomno več kakovostnih nasprotnikov.
Iz Afrike bo prišel Temu, zmagovalec tega krosa že v letu 1970, sicer pa nosilec zlate kolajne v teku na 10.000 m iz Mehike. Kenijski tekač bi letos ne smel biti preresen nasprotnik trenutno bolje pripravljenim Evropejcem Kat glavnega favorita je treba upoštevati angleškega čudaka Bedforda, ki je pravi specialist na blatnih progah in zmagovalec že številnih znamenitih krosov, poleg tega pa tudi evropski rekorder na 5000 in 10.000 metrov. Nevaren tekmec bi moral biti tudi fantastični »finišer* Vaatai-nen, evropski prvak na istih razdaljah in zmagovalec zgodovinskega teka na 10.000 m v Helsinkih avgusta lani. S Korico, Vaaitainenom in Bedfordom se torej ponuia ponovitev tistega teka iz zadnjega evropskega prvenstva, katerega večina časnikarjev in ljubiteljev športa označuje kot največri športm dogodek lanskega leta.
V članski konkurenci oosta tekla se dva evropska prvaka in sicer Francoz Villain, ki je mojster teka čez zapreke, ter Italijan Arese, prvak na 1500 metrov.
Poleg članov bodo tekli še mladinci in ženske. Slednje bodo morale preteči 2200 metrov. Med prijavljenimi so tudi Paola Pigni, bivša svetovna rekorderka na 1500 metrov, druga odlična italijanska srednjeprogašica evropskega merila Donata Govoni in, zelo lepa Angležinja Bidley. Nastopila bo tudi znamenita Colette Besson in druga močna Angležinja Carey.
K. B.
NOGOMET
Znani brazilski nogometaš Pele bo igral tudi v Jugoslaviji. S svojim klubom Santosom bo namreč 27. gostoval v Splitu, kjer bo nastopil proti Hajduku.
ATLETIKA
Francoski časopis L’Equipe je proglasil za najboljšega atleta na svetu v pretekli sezoni Amerikan-ca Pata Matzdorfa, ki je postavil nov svetovni rekord v skoku v višino. Drugo mesto je na tej lestvici dobil evropski prvak na dolgih progah Finec Vaatainen:
Med ženskami je bila najboljša skakalka v višino Avstrijka Gusen-bauerjeva, ki pa je na skujjni lestvici zasedla šele osmo mesto.
Nogometni sodnik Aldo PcršoUa ob priliki srečanja med slov: ušivima reprezentancama Trsta in Gorice lani 13. julija v Sovodnjah. Ob strani sta kapetana obeh enajsteric, Mikuš iz Trsta in Gergolet iz Gorice
(Foto: M. Kuzmin)
iiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiMiiiimiiiiuiiiuiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif
mmimMimm tržaški pokal
Sokol-Julia B 6:0
V zadnji tekmi moškega kvalifikacijskega namiznoteniškega, tekmovanja je Sokol že drugič premagal Juiio B s Čistim izidom 6:0. S to zmago so si Nabrežinci zagotovili prvo mtesto v svoji skupini in so tako zdaj pripuščeni v finalno sku pino, katero sestavljajo Štiri ekipe.
Ta .tekma, ni prinesla nobenegg presenečenja. Kljub temu, da ie So-, kol igral na sedežu Julie in brez svojega standardnega igralca Ukmarja, je srečanje gladko osvojil. Vsi naši tekmovalci so igrali dobro, pa čeprav so bili nasprotniki precej slabši. Edino Fabjan je bil nekoliko površen. Verjetne je bil v mislih že na precej bolj zahtevnih kvalifikacijah za A ligo Zato je igral le na zmago, a se pri tem ni preveč potrudil.
Naraščajnik Nevo Radovič, ki je nadomeščal Uknmia^e igral prav dobro ter je premagal Petagno (na lestvicah 3/4, kot Radovič) v treh setih.
Zdaj čakajo našo ekipo zahtevnej-
ši nastopi v finalni skupini, kjer bo vsaka tekma izredna težka, odločilna pa bo zlasti prisotnost in dobra forma Ukmarja. Vsi ostali igralci medtem od tekme do tekme zboljšujejo svojo igro, ččprav pri njih o pravi formi še ne moremo govoriti.
Postavi obeh ekip:
SOKOL: Robert Milič (3 NC), Just Fabjan (3/2)„ Adrian Tavčar (3/3), Nevo Radovič (3/4).
JULIA B: D’Aiuto (3 NC), Fara-guna (3 NC), Petagna (3/4), Cafa-gna (3/5).
IZIDI:
Milič - D’Aiuto 2:0 (17, 17) Radovič — Petagna 2:1 (17, —16, 15)
Fabjan in Milič — D’Aiuto in Fara-guna 2:1 (12, -19, 12)
Fabjan — Faraguna 2:0 (16, 18) Tavča*w»- Cgfggna 2:0 (16, 14) Radovič in Tavčar — Petagna in Cafagna 2:0 (16, 11)
Končni izid: Sokol - Julia B 6:0.
J ............~	T—ar
POGOVOR Z NOGOMETNIM SODNIKOM ALDOM PERŠOLJO IZ SOVODENJ
Vloga sodnika je težavna, a lepa
ŠE 11 DNI D O
V našem listu pišemo vsak dan o športnikih, o tekmovalcih, ki se udejstvujejo na najrazličnejših področjih, od smučanja do nogometa, od odbojke do namiznega tenisa, od plavanja do košarke. Malokrat pa smo pisali o športnih sodnikih, »možeh v črnem j-, ki jih gledamo ob nedeljah na nogometnih igriščih, ali pa o njih vrstnikih, ki v dresu z drugačno barvo sodijo na drugačnih igriščih
Nogometnih sodnikov se v naših kronikah spominjajo le z malenkostno označbo in če je v kroniki kaj o njih napisanega je to običajno kritika. Tudi gledalci raje gledajo nogometaše kako se na igrišču po tlijo za žogo in nezadovoljni žvižgajo in protestirajo, ko sodnikov žvižg ustavi njihovega ljubl.jenca, ki drvi z žogo proti nasprotnikovim vratom. Tedaj se vrste gledalcev kar na lepem prebude in ubogi sodnik mora poslušati najrazličnejše očitke.
Taki smo pač. vedno moramo dobiti nekoga, da na njega zvrnemo svoje nezadovoljstvo.
Med slovensko mladino pa nimamo samo nogometašev, košarkarjev, smučarjev, imamo tudi sodnike. Prav je, da o enem od njih spregovorimo danes. Aldo Peršoljc je doma iz Sovodenj, ima 27 let in je edini slovenski sodnik na Goriškem Na tem športnem področju se udejstvuje že polnih sedem let. Preden se je odločil za ta «poklic» na športnem področju je tudi on, kot vsa sovodenjska mladež, brcal žogo in nekaj let igral v domači e-najsterici.
Ko se je poslovil od aktivnega nogometa ie hotel ostati blizu temu športu in se je zato odločil, da bo sodil svojim nre.jšnjim nogometnim tovarišem. Do te odločitve je prišel ker je menil, da bo na ta način ostal še precej časa na športnem igrišču. Sodniki namreč zdržijo na igrišču tudi do 45. leta starosti, nogometaši pa ne pridejo tako daleč.
Naš Peršolja je zaposlen na železnici, «šofira» vlake na področju treh Benečij, svoje delo pa je uredil tako. da je ob nedeljah popoldne, ko se na nogometnih igriščih igrajo prvenstvene tekme, vedno zaposlen s piščalko v rokah.
Po začetni poskusni dobi je postal pred časom sodnik kategorije «promozione». To se pravi, da danes lahko sodi tekme v katerih igrajo e-kipe kot je n. pr. Pro Gorizia, To je zelo lep uspeh za našega rojaka, ki je v svoj dodatni «poklic» vložil vso svojo marljivost in znanje.
Lani jeseni je ,?odiJ igralcem zanj doslej na j višje kategorije" v Veroni je sodil tekmi v kateri so igrali rezervni igralci (A lige). Verone in Mantove. Če bo v prihodnjih mese-
flll,i„IIIH,■n,,,,,,,.....................................................Humnimiiiiiiiii     ■iiiiiuuimuimiii  
NA SMUČARSKIH TEKMAH NA LOKVAH
Rekordno število mladih smučarjev
9 A — Sloga
V organizaciji SK Nova Gorica in Občinske zveze za telesno kulturo, so bile v preteklem tednu oa Lokvah smučarske tekme (ki so štele za kategorizacijo) za naše naj-mlajše, to je za pionirje in cicibane. Tokrat je imel prireditelj srečno roko pri izbiri datuma, saj se je kljub izredno mrzlemu vremenu, prijavilo kar 160 mladih smučarjev iz Slovenije. Po pričakovanju so največ uspeha imeli smučarji iz Ljubljane, Škofje Loke. Jesenic in Nove Gorice ter Novega mesta. Predvsem je razveseljiv napredek mladih novogoriških smučarjev, ki so dosegli nekaj zelo lepih rezultatov, nikakor pa ne smemo pozabiti na brata Franka, Jureta in Mladena ki sta zmagala vsak v svoji kategoriji, in Nakrstove. ki je prav tako zmagala.
To tekmovanje je ponovno dokazalo, da imamo v Sloveniji nekate-
re odlične mlade smučarje, ki bodo ob načrtnem in trdnem delu dosegli še lepe rezultate.
Za konec poglejmo še uspeh najboljših ganskih smučarjev.
VELESLALOM Starejše pionirke
2.	Nakrst J. (SK Gorica)
Starejši pionirji
3.	Franko M. (SK Gorica) Cicibanke
1. Nakrst N. (SK Gorica)
Cicibani
1. Franko J. (SK Gorica)
Rajmund Kolenc
OBVESTILO
Odbor ŠD »Polet* obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor v soboto, 29. januarja 1972 ob 20. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Na dnevnem redu so poročila, razprava in izvolitev novega odbora.
15. kolo
CAGLIARI - MANTOVA Motta
CATANZARO - MILAN Aurelio Angonese
FIORENTINA - SAMPDORIA Gdalluisi
INTERNAZIONALE - VARESE Branzoni
LANEROSSI V. - JUVENTUS Giunti
NAPOLI - ATALANTA Bemardis
TORINO - BOLOGNA Gussoni
H VERONA - ROMA Porcelli
18. kolo
AREZZO - MONZA Lattanzi
BARI - MODENA Serafini
CESENA - PALERMO Monti
COMO — NOVARA Laurenti
FOGGIA - CATANIA Trinchieri
LAZIO - G ENO A Panzino
REGGIANA - SORRENTO Lupi
REGGINA - LIVORNO Pieroni
TARANTO - PERUGIA Lazzaroni
TERNANA - BRESCIA Bianchi	i
NAMIZNI TENIS
Ljubljanska Olimpija bo v polfinalu tekmovanja za pokal evropskih prvakov igrala proti angleškemu prvaku Ormesbyju. Ta klub je v četrtfinalu izločil madžarskega državnega prvaka.
Danes in jutri bo v Ljubljani gostovalo znano češkoslovaško hokejsko moštvo ZKL Brno. Čehoslovaki, ki so 11-krat osvojili naslov državnih prvakov, bodo odigrali dve pri.ja-teljsld trening tekmi proti jugoslovanski reprezentanci, v okviru njenih priprav za olimpijske igre
cih njegovo sojenje v redu bo lahko napredoval čez dve leti v seznam sodnikov 4. lige (tu igrajo e-kipe kot so Triestina, Monfalcone, itd.).
Za domači šport se Peršolja seveda zanima, doma je tudi sodil nekatere prijateljske tekme. Ko so Sovodenjci igrali proti ekipi iz Nove Gorice ie bil »črni mož* na igrišču Peršolja. Ko sta se lani na igrišču v Sovodnjah srečali slovenski reprezentanci Trsta in Gorice je spet sodil on.
Med pogovorom je zanimanje seveda padlo na žvižge gledalcev Dejal je, da so najbolj vroči gledalci v manjših krajih in seveda, otroci žvižgajo največ. Zanje je domači napadalec večji junak od svetovnega prvaka. Zato ie »sovražnik* takega občinstva v vaseh prav sodnik, seveda, če prisodi kazen domači e-kipi. Peršolia nam je tudi povedal, da je vloga sodnika težavna, vendarle mu je všeč. ker meni, da morajo vsi na igrišču spoštovati pravila igre. Zato so sodniki tudi tu.
Pogovarjali smo se z njim na praznični dan. Pravkar se je pripravljal na odhod v bližnji kraj Furlanije, kjer je bil določen za sodnika na neki orvenstveni tekmi.
m. w.
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA 8. STRANI
SNEŽNE RAZMERE
Lokve	35 cm
Črni vrh	55 cm
Livek	S	50 - 70 cm
Vojsko	128 cm
Logatec	60 cm
Zaplana	60 cm
Bovec	37 cm
Ljubljana	28 cm
Jezersko	70 cm
Ljubelj	90 cm
Zelenica	160 cm
Kranjska gora	85 cm
Velika planina	90 cm
Krvavec	75 cm
Vogel	185 cm
Bohinj	130 cm
Komna	165 cm
Golte	90 cm
Trbiž	80 cm
Žabnice	80 cm
Višarje	180 cm
Nevejsko sedlo	150 cm
Sappada	6(	) - 160 cm
Ravascletto	50 cm
Marmolada	290 cm
Cortina	6!	5 - 140 cm
Auronzo	4(	) - 150 cm
Nevegal	4(	) - 130 cm
•luiiiiiiiiiiimuiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiMiimiuiiiiimiiuuiiimuiimiiumiimiiiiiiHimitiiiiiimiiiiiiiiiimniM
KOŠARKA
PO KRIVDI FIP
Slaba organizacija mladinskih prvenstev
Mladinska košarkarska prvenstva so v polnem teku, žal pa so tudi v veliki krizi, a ne zaradi priliva mladine, tudi ne zaradi navdušenja na igriščih, temveč zaradi izredno slabe organizacije košarkarske zveze. Ta polaga premalo važnosti na mladinsko košarko in to iz enostavnega razloga, ker v mladinski košarki «ne kroži* denar, id je glavna gonilna sala vseh višjih prvenstev. Vzemimo navaden primer. Kaj bi se zgodilo, če bi se sodnika ne predstavila na igrišču, na primer med tekmo Simmenthal — Ignis. Košarkarska javnost hi se enostavno zgrozila. V rpla$psj$h prvenstvih pa je pomanjkanje sodnikov na dnevnem redu..., rtoinmo
Kaj pa organizacija sapi«? Ka tastrofalno! Večkrat ‘človek sploh ne ve, kdaj mora igrati, kdaj se bo začelo srečanje. Primer: sobotni večer. Zveza pošlje trenerju brzojavko, da se bo prvenstvo dečkov začelo drugo jutro. Na sporedu je tekma že ob 8. uri. Kaj napraviti? Treba je obvestiti vse igralce. Iti na njihove domove, tega ni doma, oni je odpotoval na sneg. Skratka težave. Drugo jutro, ko si z izrednimi težavami spravil sedem ali osem igralcev na igrišče in se košarkarji nestrpno ogrevajo, pa ni sodnikov od nikoder. Vztrajaš le zaradi ljubezni do svojih mladih igral cev, do košarke.
Iz tega je jasno razvidno, kako je mladinska košarka zanemarjena. In zanemarjeno je tudi letošnje prvenstvo dečkov, ki bi se moralo začeti že pred tedni, začelo pa se bo pravzaprav jutri.
V	petek je bila namreč seja, ki ji je predsedoval Urria, predstavnik FIP. Na tej seji so ugotovili (šele sedaj!), da je prvenstvo v veliki zamudi. Treba bo igrati tudi med tednom. Zakaj pa niso pravočasno proučili vseh možnosti? To pa ni prvič. Vsako leto pride do teh težav.
V	prvenstvu dečkov je 13 ekip, ki so jih razdelili po štiri v vsako skupino.
POLET IGRA V A SKUPINI
Lloyd Adriatico
Pallacanestro SABA
Polet
Libertas
BOR BO V B SKUPINI:
Inter 1904
Itaisider
Bor
Brunner
Servolana
Zaradi zamude so morali spored popolnoma spremeniti. Zveza bo čimprej objavila nov spored, ki ga bo poslala vsem nastopajočim društvom.
Toliko o tem prvenstvu, katero so naši mladi košarkarji nestrpno pričakovali. Tako Polet kot Bor imata namreč dobro ekipo Že v prvem 'kolo pa je prišiti 'J d6‘' 'razoča ran ja. Na Opčinah bi morali odigrati tekmo Polet -č-/ Eibčrthš Sodnikov ni -bilo. V RojathU pa šo zaradi mraza odgodili srečanje Bor — Brunner.
Sicer pa mladi kmalu pozabijo.
b. I.
NRCBSMMM
Od 4 do 14. februarja v Toskani
Pustni mladinski nogometni turnir
V začetku februarja oo v Via-reggiu in drugih mestih Toskane izredno zanimiv nogometni turnir za mladinska moštva za 24 pustni do-kal Turnir ie že nekaj let na zelo visoki tehnični in predstavniški ravni. saj so nastopila na njem vsa mladinska moštva najbolj znanih evropskih nogometnih klubov Letos bodo igrali tudi nogometaši iz Ar gentine in sicer od kluba Boca Ju-nior iz Buenos Airesa
Tuje predstavništvo bo sestavljeno še iz beograjskega Partizana, Benfice iz Lizbone, praške Dukle, Ujpest Dosze iz Budimpešte Coastal Palača iz Londona. Standarda iz Liega in CSKA iz Sofije.
Osem bo tudi italijanskih enajsteric. Igrala bodo mladinska moštva Fiorentine, Lazia. Atalante. Na-polija. Milana, Rome. Torina in In-terja. Na lanskeu* turnirju ie zmagal prav Inter.
K. B.
r i
L Jl
JfcU
Stališča nasprotnih taborov v smučarski vojni so se nekoliko razčistila in čeprav se še ne ve kakšna bo usoda smučarjev eamaterjev*, iz-gleda, da je stari Brundage nekoliko popustil. Nedvomno je poraženec «dt-plomatske akcije» predsednik francoske smučarske zveze Martell. ki se je na vse kriplje trudil, da bi strnil okoli sebe vse alpske velesile, bojkotiral igre in priredil svetovno prvenstvo v Pra Loupu o Franciji. Švica. Avstrija, Italija in Zahodna Nemčija pa niso hotele zavzeti skrajnega stališča in do se Stanka, ki bi moral biti v četrtek v Ziirichu niti ni prišlo.
Brundage je izjavil, da sam ne more izključili nikogar in da bo ta problem na dnevnem redu zasedanja mednarodnega odbora, ki bo ne posredno pred igrami v Sapporu, ko bodo tam že vsi najboljši smučarji. To menda dovolj jasno dokazuje, da so tako Japonci, kot tudi zahodni Nemci (gostitelji letnih iger) zaupno svetovali umirjenost, da bi re šili igre. Ko bodo ie vsi v Saopo-ru. v prazničnem vzdušju nihče ne bo imel več poguma sprožiti tvoj-ne*.
Potrdilo, da je do nekega trajnega sporazuma res prišlo, je tudi v dejstvu, da so na zadnjem tekmovanju v Grindeluialdu dekleta ponovno nosila startne številke s tpre-povedanim* reklamnim napisom «E-vian*. katerega so moški nekaj dni prej v Kitzbiihlu po prvem dnevu na hitro opustili.
9SP
Kje je trenutno olimpijski ogenj?
Je že na otoku Hokkaido. Prispel je po morju iz Aomorija v Hakodate v četrtek. Nato so štafeto razdelili na tri dele. Prvi je ostal v Hakoda-tu, druga dva pa sta z letalom odšla v mesto Kuširo na vzhodnem delu otoka, kjer je ostal drugi del, medtem ko bodo tretjega (vedno z letalom) prenesli v mesto Wakka-nai na severni obali Hokkaida.
Jutri bodo tri štafete začele pot proti Sapporu. Naslednje etape bodo mesta Matsumae (iz Hakodata), Nemuro (iz Kušira) in Otomeppu (iz Wakkanaija).
V	Sapporo bo olimpijski ogenj iz vseh treh strani prispel istočasno dne 29. januarja. Do otvoritve iger ga bodo hranili na županstvu Šap-pora.
<8S>
V	lnzellu v Zahodni Nemčiji s* je komaj končalo evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju za ženske. V štirih panogah so sovjetske drsalke osvojile od 12 možnih kar 9 kolajn, zmaga v kombinaciji pa jim je ušla. Sovjetinje so se namreč izkazale kot specializirane tekmovalke za posamezne proge. Nizozemka Keulen pa je z eno samo posamezno zmago prišla tudi do končne zmage in do nmvao siv-tovnega rekorda.
Najuspešnejša je bila z dvema prvima mestoma 24-letna Ljudmila Titova. Z večjo vzdržljivostjo na najdaljši progi 3000 metrov bi zanesljivo odnesla tudi rrroo mesto v kombinaciji.
500 m Titova (SZ) 43"27 1000 m Titova (SZ) 1'28’’S1 1500 m Kuelen (Nizozemska) 2'16”67 3000 m Statkevič (SZ) 4’4fTS3
OSP
Letošnja sezom je bila za alpske smučarje dokaj žalostna. Večinoma zaradi pomanjkanja snega so se zgodile že tri težke nesreče, ki so terjale tri znane žrtve vse potencialne zlate kolajne Kot prva se je ponesrečila v Mariboru mlada Francozinja Rouvier v Badgasteinu si je nato na dveh mestih nogo zlomil Patrick Russel (Francija), kot zadnja pa je upe za olimpijsko zlato pokopala še 18-letna Kanadčanka Betsy Clifford. ki si je pravtako dvakrat zlomih nogo na treningu v Grindelmalriu
K. B.

I*0*30 zapustili položaje. Ne maram, da bi se zavoljo nas divizijski napad, tudi če vsi crknemo.«
so, da misli resno in da je talko nevaren kot
!heinPrvl dan je minil v spokojnem miru. Po cesiti so hru-žive]. kajTdoni in tanki, Nemcev pa ni bilo na spregled. Do-r6Xay 50 presenečenje. Ko je belo planjavo Sorškega polja tau’1 tovorni vlak, so se v sinjini neba zalesketala tri le-Nizko so zdrsnila prek njihovega grebena. Na krilih bg, °Pazili rdeče zvezde. «TUtovoi» so jim prišli na pomoč z ^ onstran Jadrana. Kot tri grabežljive ptice, ki napadajo so obletavali vlak in ga obstreljevali, dokler ni loko-%TVa zavozila čez nasip in se je nad vlakom dvignil črn Plameni. Ljudje so kot zbegane mravlje begali okoli
^.^opričani, da Nemcev ne bo. so se ukvarjali vsak s jJihid mislimi. Primož si je kdaj pa kdaj segel z roko v VjL ln si z njo potegnil čez čelo, kot bi pomagal porodu IcJ^ijivih misli. Z grebena so se videla rebra s Travni-r0J.evo domačijo. Bdi je vznemirjen. Blisk mu je bdi spo-■ d,a ima zanj in tovariše takoj po napadu pripravljen Zato je računal, da se bodo oglasili tudi pri Trav-in da bo spet videl Ano. Ves vzburjen je bil od sitega pričakovanja. Z lepo, drobno pisavo je pisal v razmočpm dnevnik:
ko “Nikoli m za nobeno ceno se ne bi odrekel čaru priča-g .anla. To je omamno in vznemirljivo čustvo. Napolni te aQK Snobno napetostjo in radovednim ugibanjem. Fantazija nJ/Va krila Kaj vse se lahko zgodi v svetu neštetih ^nosti.
vm je bodočnost odvisna že samo od dveh, mikoM ne tigj kakšna bo. Življenje je zanimivo že zato, ker nam je 8WQ° 2astrto- Največjl užitek pa je odkrivanje zastrtih in predvidevanje.
njuhaj je potem stvarnost? V bodočnosti Je največkrat za-predvidevanja. To pomeni, da je človek nezmotljiv, ije pa je ugibanje toka stvari. Dim bolj jp bo-
dočnost odvisna od mnogih silnic, tem bolj je neznana. Kdo ve, koliko je odvisna od ciljev in koliko od izhodišč? To se pravi, da človek, kadar stremi naprej, ne sme pozabiti na vzrok in ne na posledice. Tudi iz različnih izhodišč lahko dosežemo isti oilj, ker drži k njemu mnogo poti. Nisem za to, da bi prihajali k ciljem samo po eni poti.«
Malo se je zamislil, kot bi se bila nit njegovih misli pretrgala. Potem pa je zadnji stavek dvakrat podčrtal.
«Bojim se razočaranja. Razkraja mi voljo. To je čustvo poraza, ki ni za nas, ki hočemo zmagovati. Razočaranje je posledica nestvarnega predvidevanja in iluzij; prevelikih u-pov ob premajhnih možnostih; prevelikih želja za prešibko voljo.
čutim, da se mi težnja za bojem krepi, čim teže premagaš stvari, tem večje je zadovoljstvo. Rad predvidevam in gledam, kako se uresničuje sen. Hudo pa je motiti ise. Upam, da se o stvareh, ki o njih razmišljam, ne bom preveč zmotil.
Obsojeni smo na večno iskanje. Gorje tistim, ki tavajo izgubljeni. Umetnost življenja je sprijazniti se z resnico, ki je zastrta vsem in noče tvegati, da bi jo iskali in odkrivali. Vedno leži nekje na dnu. Malo besed je potrebno samo tam, kjer je kaj vsebine.
Kdo ve, zakaj se rad vdajam iluzijam, celo takrat, kar dar smo vsi do kolen v blatu in krvi? čemu rad gledam potujoče oblake, razpenjene vode, rosno cvetje, žerjavico ognja, kristal snega? Cernu se ukvarjam s seboj, ko imajo vsi toliko opravka z drugimi? Ne vem, ali je to koristno. Vsekakor je to iluzija. Most v prihodnost. Brv čez vodo reke sedanjosti, na obrežje prihodnjega.
Hočem in moram razviti v sebi neuklonljivo voljo, prestati vse, tvegati, ustvarjati, rasti in boriti se. Kaj je volja? Volja je most nad praznino, kjer se iz želje spočenja dejanje. Tam, kjer nič ni, da ustvari nekaj. Tam, kjer nekaj je, da uniči. Počenjal bom tudi zlo, zato, da bo nekoč zagospodovalo dobro. Nekaj hočem napraviti iz sebe. Cim bolj me bodo tlačili, zasmehovali ali celo prezirali, tem više
se bom povzpel, tem bolj bom rastel. Navzven se bom zapiral, znotraj rastel... Otrdel bom v svoje jedro, Roditi se hočem z vsakim sončnim vzhodom znova In z zahodom sonca želim umreti... Roditi se hočem z nočjo In se z dnem razbliniti... V enem samem življenju hočem živeti tisoč življenj. Zgoreti hočem v ognju življenja, nikogar pa ne razpasti, še manj pa zginiti, kar je usojeno mnogim.
Ljudje smo na svetu zato, da stezamo roke v svet neskončnega. želim si, da bi se moja misel spojila z reko večnosti... Da bi moja misel akamenela. In ostala kot sled travne bilke, pisane školjke, kosti ptic ali rib spremenjenih v kamenje.
Razočaranja se bojim bolj kakor smrti. Prav sedaj se ga bojim, ko sem njej zaplodil otroka, nov sen življenja. Upam, da ne bom razočaran. Ne vem pa, zakaj se vsak dan bolj bojim za življenje. Za smrt mora biti človek močan. Ko se je nadejaš najmanj, ti nadene zanko okoli vratu. Smrt je edina pravica za vse ljudi, ker nam je vsem neizpodbitno usojena. Vse, kar se zgodi med rojstvom in smrtjo, je beg, ie iskanje z vnaprej znanim izidom. Pot z neznanih obal v neznane pokrajine... Stvarnost je največkrat zanikanje i.ašcga predvidevanja. Tudi s tem se je treba sprijazniti. Poiskati je treba pot, ki je res tvoja in nikogar drugega. Odmakniti se od drugih pomeni, najti sebe. Najti sebe pomeni, znati vezati se tudi z drugimi. V čem je usoda sveta? V svobodi človeka? Je sreča v boju? Zmaga v zaupanju? Lepoto v hrepenenju? Veličina pa v tem. da človek na meji smrti prerašča sam sebe?«
Ko je napisal te misli, je nenadoma začutil, da postaja prazen. Se enkrat je preletel napisano, kot bi preudarjal vrednost nekaterih misli, ki Jih je kot zrnje zadnjih mesecev skušal strniti v celoto. Potem se je zazrl proti Jelovici in preplavile so ga želje po Ani. Njegova ljubezen je dobivala novo vsebino. Po kratkem presledku Je napisal:
»Ljubezen je zbliževanje dveh v eno samo hotenje, ki traja včasih samo trenutek včasih pa—ase žlvlieale.« V mislih ln čustvih je preletel, kar sta doživela v zadnjem času.
«Dokler ne poznaš usedline dna, so ti tudi viSuie tuje. če ne poznaš prosojnih plasti daljav, ti ni do bližine Živeti pomeni zbliževati stvari, ki so si včasih tudi zelo oddaljene . Ljubezen je najvišje združevanje. Lepo je spajati dva različna svetova v novo celoto; tudi smrt je združitev, pravzaprav le vrnitev v izhodišče.«
Poklical je Vojka in mu prebral, kar je napisal NI (Ml še gotov, ko se je s poda oglasil Travnikarjev:
»Fantje, kolona!«
«Kakšna kolona?« je vprašal Vojko.
«Menda sc partizani.«
«Iz katere smeri?«
«Z desnega boka! Naravnost na nas gredo!«
Vojko in Primož sta hladnokrvno pospravila papirje v torbico in splezala po lestvi	k	mitraljezu.
«Daj daljnogled!« je ukazal Vojko in se sam lota! opazovanja, medtem ko je Primož legel k mitraljezu.
Iz gozda se je vlekla kolona kot lena kača. Naštel je štirideset mož. Hodili so v	razmiku nekaj	metrov, mimo
in utrujeno. Puške so jim visele čez ramena na razne nar čine, bili so pisano oblečeni, nekateri so imel: rdeče rute okoli vratu, sprednji so bili oboroženi z Italijanskimi brzostrelkami.
«Od kod partizani?« ga	je	preblisnilo.	((Prehitro bodo
tu, da bi poslal po Orlova...»
Na levem boku onkraj soteske so imeli Gradnikovo brigado, toda malo Je bilo verjetno, da bi sredi belega dne zapustila položaj.
Kolona se je bližaia vasi v mrtvem kotu pod ki jih je imel Šali pri cerkvi. Vojko se še ni odločil Spomladi se je v idrijskem kotu, ko so varovali brigadnl štab, približala njihovim položajem kolona ruskega bataljona, U je bil ves v nemških uniformah. Rusi so prišli z nemkina strani. Instinkt mu ni pustil, da bi streljal nanje. Samo brigadnl štab je obvestil; tam Je nastala zmeda, vse je <M» na položaje.
(Nadaljevanje «ie*|
Uredništvo
Podružnica
Uprava
Naročnina
TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
TRST	Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	/ SFRJ posa-
naročnina za mezna številka 1.— dinar, Poštni tekoči račun
PRIMORSKI DNEVNIK
la SFRJ	Tekor' račun pri Narodni banki v Ljubljerl 501 3270/1
«ADIT» . DZS. Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. teleton 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini anega stolpca: trgovski 200. finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtr ice m sožalja 200 lir »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi /a trtaško m gonško pokrapno se >aročaiC Prl upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocietA Pubbliclti Italiana*-
mesečna 14.— din, letna 140— din. Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Glavni urednik Stanislav Renko Odaovorni urednik Gorazd Vesel
ČRNSKI BOJKOT PEARCE0VE KOMISIJE
Spopad v Rodeziji: štirinajst mrtvih
Tudi v Angliji se zavedajo, da sporazum s Smithom sloni na trhlih nogah
SALISBURY, 22. - Do sedaj je v Rodeziji izgubilo življesije 14 ljudi. Smrtne žrtve so posleoica silnih nemirov, ki traja .jo že več dni. Štirinajsta žrtev teh nemirov je neki moški, ki je bil ranjen prejšnjo sredo zvečer v Harariju. salisburyj-skem, predmestju. Vsega skupaj so našteli 49 ranjencev, od katerih so mnogi še v bolnišnicah.
Najhujši neredi so se odigrali pred dnevi v Umtaliju, kjer so zabeležili osem mrtvih ter 14 ranjenih. Smithova vlada je ukazala strogo pripravljenost vseh policijskih in varnostnih sil. Policija je poklicala pod orožje tudi rezerviste, katerim je izročila orožje. Policijski organi so nadalje napravili številne preiskave v vsej deželi. V Tafari, ki je manjše predmestje Sa-B*buryja, so agenti baje odkrili več desetin zazidalnih bomb.
V	zadnjih desetih dneh so Smithove policijske oblasti aretirale v vsej državi okoli 200 ljudi. Sodnij-ski organi so vsaj polovico od priprtih oseb obsodili na kazni, ki gredo na več mesecev zapora, oziroma denarne kazni v precejšnji višini. V Fortu Victoria je bil ob sojen neki 55-letni Afričan na eno leto prisilnega dela.
V	afriških predmestjih »Amaveni* in «Mbizu», kakih 100 kilometrov od Salisburyja, je prišle do spopada med policijskimi oblastmi in afriškimi oporečniki. Pri spopadih je bilo 7 ljudi ranjenih. Vesti o tem spopadu še niso uradne, ker policija še ni posredovala zadevnih novic.
Preiskovanja stanovanj črnskih državljanov na tem področju so sicer na splošno potekla popolnoma mimo, toda občasno je bilo slišati rafale iz strelnega crožja. Na eni strani so streljali agenti osrednjega policijskega poveljstva, na drugi strani pa črnski oporečniki. Neredi v Amaveniju in v Mbizu so se začeli ob 9. uri zvečer ter so se zaključili šele okoli 2. ure zjutraj.
Angleški zunanji minister Home se je danes predčasno vrnil iz Bruslja v London prav zaradi povečane napetosti v Rodeziji. Str Al ec Dou
be. ki ureja pristop Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Laburistični glasnik za zunanjo politiko, Denis Healey je izjavil. da so ugotovili v Rodeziji splošen odpor črnskega prebivalstva proti pogodbi med Londonom in Salisburyjem. V angleških laburističnih krogih prevladuje pa mnenje, da je Pearceova komisija praktično izpolnila svoje naloge in da je že očitno da je velika večina ljudi, ki so zainteresirani za vprašanja demokratičnega razvoja v Rodeziji, odločno nasprotna Pear-ceovi komisiji.
Premier Smith pa za sedaj ne upošteva vseh teh dogodkov ter vztraja na stališču, da je treba obdržati sedanji politični režim in pri tem stopiti na prste vsem političnim in drugim gibantem. ki se sklicujejo na sedanje politične odnose
PO ODSTOPU VLADNE LEVIČARSKE KOALICIJE
V ČILU ODLOČILEN SPOPAD MED SOCIALIZMOM IN REAKCIJO
V ospredju vprašanja gospodarske politike
SANTIAGO DE CHILE, 22. — Predsednik čilske republike Salvator Al-lende je včeraj podpisal odlok za povišanje mezd in plač čilskih nameščencev in delavcev v višini 22,1 odstotka. Povišanje velja od dne 3. decembra lanskega leta. Čilska vlada je sprejela ta sklep na podlagi ugotovitve čilskega vsedržavnega statističnega urada, da so se življenjski stroški v lanskem letu povišali za omenjeni odstotek.
Po podatkih čilskega državnega statističnega urada so življenjski stroški narasli samo v lanskem novembru za 2,8 odstotka. Leta 1970 je indeks življenjskih stroškov narasel za 34,9 odstotka.
Po sklepu vlade bodo izplačali poviške mezd in plač za mesec januar kot predujem v pričakovanju, da bo čilski parlament odobril predsedniški sklep.
Ta sklep čilske vlade odkriva brez
dvoma zelo trpko resnico o čilskem gospodarstvu, ki je zašlo v hude težave v teku zadnjega leta. Življenjski stroški so povsod narasli, tudi spričo zelo pomembnejših stroškov države na področju socialnega varstva. Poleg tega je treba upoštevati tudi hud pritisk severnoameriškega kapitala na čilsko gospodarstvo. Američani stalno napadajo to južnoameriško državo, ker se je upala upreti se njihovemu »vsemogočnemu* kapitalu. ZDA so stalno bojkotirale izvoz proizvodov čilske države, češ da je Al-lende vodil politiko, ki ni bila naklonjena tujim investicijam v Čilu in ki je hudo prizadela ameriški kapital z nacionalizacijami in podobnimi posegi v gospodarstvu.
Kljub vsem tem pritiskom je pred sednik Allende na tiskovni konferenci ki je bila včeraj v predsedniški palači, poudaril še enkrat, da ima čile pravico da ga tuje države spoštujejo.
Politične razmere v Čilu so danes
zelo težke. Demokristjanska in desničarska opozicija strežeta po življenju levičarske Allendejeve vladne koalicije.
Allende se je v tem trenutku znašel v zelo kočljivem položaju, ker mora vladati ob manjšinski podpori v parlamentu. Parlament in senat sta zavzela stališča, ki nasprotujejo njegovi politiki, čeprav je ustavno sodišče sprejelo nekaj sklepov, ki so mu v prid.
Allende pa mora računati z dejstvom, da je vlada podala ostavko in da bo moral v kratkem sestaviti novo vlado, ki nai bi odgovarjala zahtevkom široke ljudske socialistične politike.
Spopad v Čilu je torej spopad med živo družabno stvarnostjo in togimi nravnimi strukturami države, za katerimi se skrivajo desničarski interesi ob podpori kapitala ZDA. Kdo bo zmagal v tej bitki? Odgovor bo dalo samo čilsko ljudstvo.
NAJVEČJA TRAGEDIJA KOLUMBIJSKEGA CIVILNEGA LETALSTVA
Petinpetdeset ljudi izgubilo življenje v dveh zaporednih letalskih nesrečah
V letalski nesreči je izgubil življenje napredni škof Buenaviste Gerardo Valencia - Dvajset oseb umrlo v hudi prometni nesreči nedaleč od Bogote
g
PORT ŠPORT ŠPORT J
ODBOJKA
SINOČI V MOŠKI B LIGI
Zmaga «plavih» v nezanimivi tekmi
BOR - ČELANA 3:1 (15:8, 15.5,
12:15, 15:8)
BOR: S. in K. Veljak, Grmek, Neubauer, Može, Vodopivec, Fuč-ka, Plesničar, Starc, Orel.
SODNIK: Moreale; pomožni sodnik: Bertuldin; zapisnikar: Jacol-diino.
Borovci so sinoči končno le prišli do zmage. Nastopili so s popolno postavo in tako do uspeha niso prišli ravno težko, čeprav so morali (precej nepričakovane) oddati set.
Začetek tekme je bil precej živčen in sta obe ekipi precej naprezali svoje moči, preden sta prišli do prve točke. Kasneje se je Bor razigral, predvajal je boljšo igro (razen v tretjem setu) in je zasluženo zmagal.
V	vrstah «plavih» ni nihče posebno blestel, razen morda Klavdija Veljaka, katerega posegi ob mreži so bili često učinkoviti in odločilni.
G. F.
• • •
Kljub odsotnosti Budina je Kras sinoči v Trstu premagal goriško šesterko UGG s 3:1 (15:13, 7:15, 15:11, 15:9).
* * *
V	ženski B ligi je v Padovi domači CUS premagal Sckria s tesnim izidom 3:2 (13:15, 8:15, 15:8, 15:7, 15:7).
* » *
V	italijanski moški odbojkarski A ligi je v Bologni Virtus Lubiam premagal tržaškega Ugaša Are Li-neo s 3:1 (15:13, 15:13, 9:15, 15:5).
BOGOTA, 22. — Danes ponoči sta strmoglavili dve kolumbijski letali, eno med gorami, drugo pa v predmestju kolumbijske prestolnice. V obeh nesrečah je izgubilo življenje skupno 55 oseb, med katerimi en nadškof, en duhovnik in štiri nune.
Letalskim nesrečam se je pridružila še huda prometna nesreča, v kateri je izgubilo življenje najmanj dvajset oseb. Do nesreče je prišlo, ko je avtobus čelno trčU v cisterno, ki je po trčenju eksplodirala. '<*’ Prva letalska nesreča se je pripe-
glas je davi odpotoval v Bruselj, I tila med gorami v bližini vasi Be-kjer je prisostvoval podpisu pogod-1 tania, ki je oddaljena kakih sto ki-
OSEM MRTVIH IN OGROMNA MATERIALNA ŠKODA
Požar uničil terminal na letališču v Manili
Verjetno je kdo podtaknil ogenj Približno 20 milijard lir škode
MANILA, 22. — Hud požar je popolnoma uničil terminal medna rodnega letaUšča v Manili in je povzročil smrt najmanj osmih o-seb, vendar je zelo verjetno, da bo tragični obračun smrtnih žrtev še narastel, ker pogrešajo še vedno veliko ljudi, ki so bili zaposleni v terminalu. Po prvih podatkih, ki so jih sporočili pristojni organi, je požar povzročil škodo v vrednosti dvajset milijard lir
Prve podatke o materialni škodi je sporočil ravnatelj filipinskega civilnega letalstva Epifanio Ray-mund, ki je zahteval od poUcije, naj uvede preiskavo o vzrokih požara. Po nepotrjenih vesteh naj bi neznanci zažgali terminal letaUšča, ker je napovedana inventura v carinskem uradu letališča predstavljala hudo nevarnost za veUko mednarodno tihotapsko tolpo.
Oblasti v ManiU so sporočile, da se je v trenutku nesreče v terminalu nahajalo približno sto ljudi, od katerih so nekateri rajši tvegali skok
Italijanska televizija o izseljevanju v Furlaniji-Juiijski krajini
ItaUjanska televizija je sinoči oddajala na prvem kanalu zanimivo reportažo o izseljevanju iz dežele Furlanije - Ju-Ujske krajine. Se bolj zanimivo je bilo da so za oddajo izbrali slovensko beneško občino Brdo, kjer so intervju-vali župana Sinicca in nekaj
i7cpl ipnppv
Kdor je sledil oddaji in ne pozna podrobno položaja v Furlaniji in še posebej v Benečiji, je verjetno imel občutek, da je število izseljencev v zadnjih letih vedno manjše. Govor je bil o povratku nekaterih izseljencev in o razpoložljivih delovnih mestih. Ne bomo podrobneje komentirali oddaje. Omenili bi samo, da so prav pred nekaj tedni v Benečiji zaprli še edino sicer majhno tovarno — cementarno pri Čemurju, kjer je bilo zaposlenih vsaj nekaj domačinov.
skozi okno, kot pa da bi čakali na pomoč reševalnih skupin.
Gasilci so se morali boriti več kot štiri ure z ognjenimi zublji, preden so pogasili požar. Med gašenjem so reševalne skupine storile vse kar je bilo v njihovih močeh, da bi rešile čimvečje število ljudi, ki so bili zaprti v gorečem poslopju.
Po prvih podatkih je kazalo, da obračun smrtnih žrtev ni tako težak, saj se je govorilo o dveh ali treh mrtvih, nato pa je število polagoma narastlo na osem. Kaže, da je največ oseb umrlo, ker jim ni uspelo najti izhoda iz plamenov in gostega dima.
Požar ni prizanesel niti kontrolnemu stolpu, kjer je tudi povzročil hudo škodo. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da je požar izbruhnil na raznih mestih terminala. To dejstvo vzbuja sum preiskovalnih organov, ki menijo, da je kdo iz še neznanih razlogov zanetil požar, ki je med drugim uničil tudi dva carinska urada, To dejstvo naj bi potrjevalo neuradne govorice, ki so se razširile v filipinski prestolnici, da je požar zanetila velika mednarodna tihotapska tolpa, katero je verjetno ogrožala napovedana inventura v carinskih uradih letališča.
To je že drugi požar, ki je izbruhnil v mednarodnem letališču v Manili. Prvi požar je izbruhnil novembra leta 1970 in je uničil neko drugo letališko poslopje. Na kraj nesreče je prispe) tudi filipinski predsednik Marcos, ki je izjavil, da vladi ne bo uspelo v prihodnjih letih popraviti škodo, ki jo je na-
lometrov od pristanišča Buenaven-tura na Tihem oceanu. Letalo vrste DC 3, letalske družbe Satena je odletelo iz Medelina in je bilo namenjeno v Buenovisto. Satena je letalska vojaška družba, ki vzdržuje letalske stike na nekomercialnih progah.
Na krovu letala je bilo poleg treh članov posadke 32 potnikov, med katerimi je bil tudi znani škof mesta Buenaventura monsignor Ge-rardb Valencia," katerega so tudi imenovali »rdeči škof», ker je ustanovil napredno gibanje kolumbijskih duhovnikov. To gibanje se je borilo proti tradicionalni zakrknjenosti mogočnih kolumbijskih prelatov.
Vest o nesreči je sporočil kmet, ki je dejal policiji, da je videl letalo, ki je strmoglavilo na pobočju gore Brancador. Tema in slabi vremenski pogoji niso dovolili reševalnim skupinam, da bi se takoj podale na kraj nesreče.
Ni se še polegel moreči vtis prve letaske nesreče ,ko Je kolumbijska televizija spet prekinila oddajo in je naznanila, da Je v predmestju Bogote strmoglavilo drugo letalo, ki je pripadalo kolumbijski letalski družbi Lagorraca. Letalo Je komaj odletelo z mednarodnega letališča v Bogoti in Je bilo namenjeno na otok San Andreas, ko je strmoglavilo na kovinarsko tovarno. Na krovu letala Je bilo dvajset oseb, ki so vse izgubile življenje v nesreči.
Kot smo že omenili sta kolumbijski radio in televizija prekinila svoje programe, da bi naznanila poslušalcem ponovno nesrečo. Radijski in televizijski časnikarji so trdili, da je to največja tragedija,
ki se Je pripetila v zgodovini kolumbijskega civilnega letalstva.
Vtis, ki sta ga letalski nesreči zapustili v gledalcih, se ni še polegel, ko se je razširila novica o hudi prometni nesreči, ki se je pripetila nekje severno od kolumbijskega glavnega mesta na cesti, ki povezuje prestolnico z mestom Tun jo. Avtobus poln potnikov, je čelno trčil v nasproti vozečo cisterno, ki je eksplodirala. Zaradi močnega trčenja in požara je izgubilo življenje najmanj 20 ljudi, drugih osemnast pa je bilo ranjenih. Zrdavstveno stanje nekaterih ranjencev je zelo zaskrbljujoče. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da je glavni vzrok nesreče slabo cestišče katero je močno poškodovalo neurje, ki v teh dneh razsaja nad Kolumbijo.
BELFAST, 22. — Predsednik ulstrske vlade Brian Faulkner je danes odločno zavrnil vsako možnost združitve obeh Irsk. Faulkner je zagrozil z vsesplošnim protestantskim uporom, če bi prišlo do združitve bodisi po miroljubni ali pa po nasilni poti. »Odločno trdim, da bi prišlo do vsesplošnega protestantskega upora, če bo skušal kdo zaupati našo usodo tistim, ki so prelili že toliko naše krvi,* je dejal Faulkner.
V Londonu so ocenili govor ulstrskega vladnega predsednika kot zelo nevarnega, kajti britanske oblasti se bojijo, da bi se protestantska večina oborožila in napadla katoliško prebivalstvo, ki bi bilo v tem primeru brez obrambe.
Britanske policijske sile so tudi
danes nadaljevale z aretacijami irskih rodoljubov. Aretirali so trideset pripadnikov osvobodilnega gibanja in so jih zaprli v koncentracijska taborišča. Pred temi taborišči je danes prišlo do velikih manifestacij katoliškega prebivalstva, ki se je tudi spopadlo s policijo. Vojaki so morali uporabiti gumijaste naboje, da so razgnali manifestante.
POM — POLET 103:25 (44.8) POLET: Guštin 13, Starc 10. Dolenc, Košuta 2, Kraus, Tavčar, Edi Sosič, Purič.
Prosti meti 5:16.
Poletovci so včeraj doživeli nepričakovano visok poraz proti tržiške mu POM. Res ie, da so openski košarkarji nastopili z dokaj okr njeno postavo in je več igralcev komaj okrevalo, vseeno pa bi pričakovali le nekaj več požrtvovalno sti od Poletove čete. Le Starc in Guštin sta skušala zadrževati nasprotnikove napade, a zaman Domačini so bili izredno točni pri metih od daleč in so tako dosegli stolico.
h 1.
.................mi,................................................................................iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiimiiiiiiiiii.iiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii..
WASHINGTON, 22. - Ameriško ministrstvo za zunanje ‘zddeVe je danes potrdilo vest, kii Jo je objavil ameriški tisk, da ima ustanova FBI približno 90 agentov v tujini v 18 državah. Tem agentom se bodo v kratkem pridružili še drugi, ker bo FBI odprla še 6 novih uradov.
Dnevnik «Washington Post* Je pisal danes zjutraj, da bodo odprli nove urade v Rio de Janeiru, Santo Domingu, Manili, Singapurju, Camberri in Novem Delhiju, glasnik zunanjega ministrstva pa ni potrdil teh informacij. Dodal Je tudi, da imajo agenti FBI v tujini izključno nalogo, da pospešujejo sodelovanje med ameriško policijo in krajevnimi policijami.
Že omenjeni dnevnik pa je trdil, da agentje tudi vohunijo za načelnika FBI Hooverja, vendar tej njihovi dejavnosti naj bi nasprotovala vohunska služba CIA in zunanje ministrstvo.
Glasnik zunanjega ministrstva pa je odločno zanikal, da bi imeli o-menjeni agentje tudi informativne (beri vohunske) naloge.
Ameriški parlament in zunanje ministrstvo nista do sedaj nikoli izrecno dovolila delovanja FBI v tujini.
V mladinskem prvenstvu
Vrsta tekem
V	okviru prvenstvenih tekem mladincev in mladink bo tudi v prihodnjem tednu več tekem. Mladinci bi morali s prvenstvom že končati toda nekaterih tekem zaradi slabega vremena v tem tednu niso odigrali in tako se bo tekmovanje saimo nekoliko zavleklo.
V	skupini »A* bosta danes na sporedu dve tekmi. V telovadnici Morpurgo se bosta srečala lnter 1904 in Breg B. Proti poprečni ekipi InterJa bi morale Brežanke o-s voj iti drugi par točk.
V	drugi tekmi se bosta srečala OMA in Julia. V zaostali tekmi
se bo v četrtek zvečer Bor A spoprijel z Julio.
Njima bosta sledila Bor B in druga šesterica Združenja šolskih športnih krožkov. Dan kasneje, v sobo to zvečer, pa bo prav tako na stadionu «1. maj* najbolj zanimiv spopad med Sokolom in Bregom A, ki bo odločilne važnosti za končno zmago v tej skupini.
G. F.
HITROSTNO DRSANJE
DAVOS, 22. — Danes se je v Davosu začelo evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Nastopa 32 tekmovalcev iz 13 držav.
GRČDEN (Val Gardena). 22. -Zaključilo se je evropsko prvenstvo v snežnem bobu. Med moškimi je zmagal italijanski reprezentant Ivo Grabner, med ženskami pa zahodna Nemka Monika Geissier Prvenstva se je udeleževalo 80 tekmovalcev iz treh držav.
NOGOMET
FRANKFURT, 22. — Zahodnonem-ška nogometna zveza je doživljenj-sko diskvalificirala tri svoje nogo-
metaše. ker so bili udeleženi v zna-ni podkupovalni aferi, o kateri srt# pred časom že poroča'!
• • •
RIM. 22. — Predsednik CONI odv. Onesti se je danes sestal i predsedniki vidnejših italijanskih nogometnih klubov. Ti so mu c brazložili hudo denarno stisko. * katero Je zašel italijanski nogometni šport.
KOLESARSTVO
Na mednarodni šestdnevni kolesarski dirki, ki bo od 18. do Z»-februarja v Milanu, bodo nastopile te dvojice:
1.	Gimondi — Renz
2.	Sercu — R. De Vlaeminck
3.	Motta — Post
4.	F. Pfenninger — Spahn
5.	Bugdhal — Kemper
6.	Rancati — A. Van Lancker
7.	Schultze — Loevesijn
8.	Govvland — Verscueren
9.	Ritter — Stevens
10.	Zandegu — Seeuvvs
11.	E. Schneider — J. Schneider
12.	Della Torre — L. Pfenninger
13.	Borghetti - De Wit
14.	Beghetto — Chemello

SMUČANJE
V SANT GERVAISU
Dve Avstrijki na prvih mestih
SAINT GERVAIS, 22. - Avstrijka Proll je zmagala v veleslalomu v Saint Gervaisu in si je po obeh vožnjah zagotovila prvo mesto. Lestvica:
1.	A. M. Proll (Av.)	3’12 ’03
2.	Monika Kaserer (Av.) zaost. 2”77
3.	M. T. Nadig (Švi.)	4’TO
4.	Isabelle Mir (Fr.)	5"63
5.	Florence Steurer (Fr.)	5"06
6.	Marylin Cochran (ZDA) 6"54
7.	Rosi Mittermaier (Z. Nem.) 6”99
8.	Odile Chaivin (Fr.)	7”33
9.	Conchita Puig (Šp.)	7"45
10. Rita Good (švi.)	7’5G
MiiuiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinmttiiiiiiHimiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi
KOŠARKA
PRVENSTVO DEČKOV
PORAZ OPENCEV
TRŽAŠKI DNEVNIK
Sindikalni spor v sanatoriju <Santorio»
Medsindikalni odbor CGIL - CISL - UIL uslužbencev deželnega zdravilišča za pljučne bolezni »Santorio* je včeraj prejel obljubljeni pismeni odgovor na svoje zahteve s strani upravnega sveta bolnišniške ustanove. Kot smo že poročali v preteklih dneh, so se sindikalni predstavniki osebja sestali s predsednikom upravnega odbora in z deželnim odbornikom za zdravstvo Deve-tagom. Včeraj popoldne se je sestal upravni svet bolnišniške ustanove, ki je v odgovor na zahteve sestavil pravcati »paket*, katerega bo medsindikalni odbor preučil v ponedeljek zjutraj. Sledila bo delavska skupščina, ki bo odločala o prekinitvi stavk in sprejetju protiponudb ali o nadaljevanju stavkovnega gibanja. V torek pa bi se morali sindikalni predstavniki spet srečali s predsednikom upravnega sveta odv. Mar-
pravil požar, če se ne bo poslužila
prisilnega nabiranja finančnih sredstev.
V zvezi z »zadevo Ochetto*
Ceschia in Fava pri ministru Moro
RIM, 22. — Zunanji minister Moro je malo pred odhodom v Bruselj sprejel na letališče v Fiu-micinu vsedržavnega tajnika časnikarskega združenja Luciana Ceschia in predsednika zveze časni; karjev RAI-TV Nuccia Fava, ki sta ga zaprosila za pogovor o zadevi časnikarja Occhetta, ki so ga češkoslovaške oblasti aretirale v Pragi.
Medsindikalni odbor je vsekakor napovedal vrsto stavk — točneje 26., 27. in 28. januarja ter 1., 2., 3., 4. in 5. februarja — ki bodo seveda preklicane, če bo medtem dosežen sporazum z upravo.
Po prvih podatkih so protiponud-be upravnega sveta zadovoljive, kar zadeva prvo točko zahtev — ureditev staleža uslužbencev. O ostalih petih točkah bo medsindikalni odbor še razpravljal.
Borracceltijevo predavanje o «sodnikih in fašizmu*
V četrtek 27. januarja bo ob 18.30 v Avditoriju v Ul. Torbandena 4, predaval dr. Vittoritf'Borraccetti o
temi »Sodna oblast in fašizem danes*. Namen Borraccettijevega predavanja je začeti široko debato o ravnanju sodnikov v Italiji in analiza njihovega delovanja v zvezi z novim in starim fašizmom; Borraccetti je dokaj primeren govornik za to temo, saj je sodnik v Benetkah.
Manifestacijo je priredflo gibanje »Magistratura democratica*, pristopili pa so še KPI, radikalna stranka, PSI, PSIUP, CCdL-UII.. CGIL, CISL, ACLI, Critica liberale, mladinsko gibanje KD, mladinsko gibanje PRI, MPL.
OD JUTRI DALJE
Tri posebne proge za prevoz šolarjev
Uprava prevozne službe Acegat je sporočila, da bodo od 24. januarja dalje delovale tri posebne proge za dijake, ki stanujejo daleč od šol. Prva in druga proga sta za dijake osnovne in srednje šole na Opčinah in za openski otroški vrtec, tretja pa za otroški vrtec in za dijake slovenske osnovne šole v Ul. Fianona.
Prva proga bo peljala s Konko-nela prek Banov na Opčine. Dvakrat na dan (ob 8.30 in 15.45) bo vozila z openske tramvajske postaje po Narodni cesti, državni cesti št. 58 do konkonelskega ovinka, Ul. Bellavista do Konkonela in nazaj. Dvakrat na dan (ob 7.45 in 12.45) pa bo vozila z openske tram vajske postaje po Narodni in Bazoviški cesti do Banov in nazaj.
Druga proga bo vozila ob 8. uri z openske tramvajske postaje po Narodni cesti, do »Camho Romano*. po državni cesti 202, Ul. Papaveri, Ul. Fiordalisi, Proseški
cesti, cesti za Col, do »Opicina eanipagua*. po RepentaDrski cesu, Narocun cesu na Trg Monte rte m iramvajsKo postajo, uo 12.4a bo vozna v nasprotno smer.
Tretja proga pa bo vozila ob 7.30 ou reinue Acegata v Ui. Bro-letto po (Ji. Alviano, S. Marco Šentjakobskem trgu, istrski ulici, Trgu Largo Pestaiozzi, Ul. Mohno a vento, Reški cesti, Ul. Patrizio, Ul. Costalunga, Ul. Campanelle, Ul. brigata Casale, Ul. Costalunga, Ul. della Pace, Istrski ulici, Trgu Val-maura, Ul. Flavia, Trgu Cagni, Stari istrski ulici. Trgu Valmaura, Ul. Fianona, Istrski ulici, Trgu Baiamonti in Ul. Svevo spet v remize v Ul. Broletto. Ob 15.30 pa bo vozila z remize v Ul. Broletto po Ul. Svevo, Ul. Baiamonti, Istrski ulici, Trgu Valmaura, Ul. Fla via. Trgu Cagni, Stari istrski ulici, Trgu Valmaura, Ul. Fianona, Istrski ulici, Trgu Baiamonti, Istrski ulici, Ul. della Pace, Ul. Costalunga, Ul. Brigata Casale, (državni cesti 202), Ul. Campanelle, Ul. Patrizio, Reški cesti, Trgu Largo Pestalozzi, Istrski ulici,. Šen! jakobskem trgu. Ul. S. Marco, Ul. Alviano in Ul. Broletto spet v re-rtiize Acegata.
Vse omenjene proge bodo delovale samo v dneh, ko je šolski pouk.
Za nadaljnja pojasnila so na razpolago pristojne šole.
Kmalu dva nova tankerja iz ladjedelnice v Tržiču
V letošnjem februarju bo ladjedelnica «Italcantieri» v Tižiču izročila naročnikoma dve veliki Detro-lejski ladji, ki ju pravkar dograju-
jejo v tem obratu. Gre za turbinsko petrolejsko enoto »Esso Itaiia*, z bruto nosilnostjo 254.000 ton. prvo v seriji 8 enakih ladij, in za 139.000-tonsko turbinsko petrolejsko ladjo »Luigi Esse», v gradnji za družbo Siciloil iz Palerma.
»Esso Itaiia* je dolga 350 m in bo lahko sprejemala v svoja skladišča do 300.000 kub. metrov surove nafte. Poganjal jo bo stroj vrste Ansaldo-Stal Laval z mečjo 32 500 KM. Polno natovorjena ladja bo plula s hitrostjo 16 vozlov.
Sporazum o sodelovanje Cechofracht-Jugolinija
Kakor smo poročali v preteklih dneh, so predstavniki češkoslovaškega državnega podjetja za zunanjo trgovino Cechofracht pred kratkim sklenili z vodstvom koprske luke dveletni sporazum o razvoju blagovnega tranzita čez Koper. Po sporazumu bo tranzit češkoslovaškega blaga čez Koper v letošnjem letu presegel 100.000 ton
Predstavniki praškega podjetja so iz Kopra odpotovali na Reko. kjer so tudi zaključili pomemben sporazum, in sicer z vodstvom reškega pomorskega podjetja »Jugolinija*. Dogovor predvideva sodelovanje med Cechofrachtom in Jugolinijo glede prevažanja češkoslovaškega, blaga z ladjami reškega podjetja. V letu 1970 so ladje Jugolinije prevozile za 1.800.000 dolarjev češkoslovaškega blaga, lani pa se je vrednost povečala za okoli pol milijona do'arjev.- Kolikor se je dalo zvedeti, se pravkar, podpisani sporazum, ki velja za leto 1972, nanaša še na znatno večjo vrednost.
SABA — POLET 57:24 (39:12)
POLET: Taučer 4, Marko Sosič 3, Škabar 4, Vodopivec, Ivan Sosič 8, Kalin 4, Purič.
SABA: Švara 6, German 18, Me-chi 2, Checchi 10, Potocco 5, Pic-cini 2, Barisi 14.
Prosti meti: SABA 1:8, Polet 1:10.
Poletovi dečki so sinoči v telovadnici v Ul. della Valle odigrali svojo prvo tekmo prvenstva dečkov. Za nasprotnika so imeli uigrano peterko SABA, ki sodi med boljša moštva prvenstva. SABA je namreč premagal Polet s prepričljivo razliko 57:24 in Je bila "seskozi v vodstvu. Kljub porazu, pa so Poletovi košarkarji igrali požtrvova! no. še posebno pa sta se izkazala Marko Sosič, ki je lepo vodil igro svoje ekipe, in Ivan Sosič, kot najboljši strelec ekipe. Tekma Je bila na splošno na zadovoljivi tehnični ravni.
b. I
* * *
Sinočnji rezultati zadnjega kola prvega dela jugoslovanskega moškega košarkarskega prvenstva L lige:
Olimpija - Rabotnički	98:82
Crvena zvezda - Partizan 101:85 Jugoplastika - Željezničar 116:100 Lokomotiva - Zadar	102:97
• • •
V okviru tekmovanja za jugoslo vanski košarkarski pokal se bo Olimpija 23. februarja v Ljubljani srečala z Jugoplastiko.
11.	A. Famose (Fr.)	7”6®
12.	Gertruu Gabi (Av.)	7"7®
Lestvica za svetovni pokal:
1.	Anna Maria Proll (Av.)
2.	FranCoise Mačehi (Fr.)
3.	Isabelle Mir (Fr.)
4.	Maria Teresa Nadig (Šv.)
5.	Jacqueiine Rouvier (Fr.)
6.	Rosi Mittermaier (Z. Nem.)
7.	Monika Kaserer (Av.)
8.	Michele Jacot (Fr.)
9.	Wiltrud Drexel (Av.)
10. Danielle Debernard	(Fr.)	rk
Ekipna lestvica za svetovni	poki*!;
1.	Francija
2.	Avstrija 3; Švica
4.	ZDA
5.	Zahodna Nemčija
6.	Italija
7.	Poljska
8.	Kanada
9.	Norveška
10.	Španija
11.	Avstralija
65»
492
2$
12»
ii;
65
52
42
33
1«
9
NAMIZNI TENIS
V NOVI GORICI
Old Boys zmagovalec
Nova Gorica je bala prizorišče finalnega dela turnirja v košarki za naslove občinskih prvakov v košarki. Komisiji za košarko pri občinskem odboru za telesno kulturo se je prijavilo 8 ekip in v finalne borbe so se uvrstile štiri ekipe: Old Bpys iz Nove Gorice, Renče, EGŠC iz Nove Gorice in Gimnazija Nova Gorica.
Mladi košarkarji novoustanovljenega društva Old Boys so se predstavili v najboljši luči in so zasluženo osvojili prvo mesto. Presenetljiv je tudi nastop košarkarjev iz Renč, ki so osvojili drugo mesto.
Rezultati finalnih borb:	
Old Boys : EGŠC	38:39
Renče : Gimnazija	55:28
Old Boys : Gimnazija	68:48
Renče : EGŠC	54:31
Renče : Old Boys EGŠC : Gimnazija Lestvica: 1. Old Boys 2.	Renče 3.	EGŠC 4.	Gimnazija	24:41
	45:38
Pred kvalifikacijami za A lig«
Sokol se pripravlja
Čez 14 dni bo moška -amizno^ niška ekipa nabrežinskega Sok«'8 odigrala odločilno tekmo za vst«P v A ligo. Nasprotnik Nabrežine«* bo ekipa Esperia Dopolavoro ' iz Coma, ki razoolaga s tremi & brimi igralci. Ti so na lestvi«’«1’ namiznoteniške zveze uvrščeni P1"*1 cej visoko, saj so glede ‘na to uvr stitev celo favoriti za končno rt/' go. Kraj srečanja še ni bil dol«' čen, vendar pa je vodstvo Sok«1'! predlagalo, naj bi tekmo odig»a'
v	Nabrežini.
Med tem pa se nabrežinski igra'«' vestno pripravljajo na to srečaj V okviru teh priprav so v P«1. odigrali prijateljsko tekmo z eU' po Kajuh iz Ljubljane, ki Je dilna ekipa druge slovenske lik*' Sokol Je nastopil v običajni
vi	(Bole. Košuta, Fabjan), ki f verjetno ne bo več spremen* Tretji igralec za finalno sreča«v bo torej Fabjan, ki se je v 1*^5 izkazal zelo dobro, saj Je r.aJp«*, premagal Trupeja, nato pa je gral tehnično poDolno tekmo s P. tročniknm. Tudi Bole je novseffl J? dovoljil, saj je po spodrsljaju s tročnikom v nalleoš* trkmi drt«8 premagal Usenika' Košuta pa /! naletel na močan odpor prav »«„ le pri Useniku. Ljubljančani s. vsem trem Sokolovim igralcem ^ lili dinamično in kakovostno MJ? kar Je za naše igralce zelo
saj na take nasprotnike leto« ^ niso naleteli.
s. 1'
Rajmund Kolenc
TENIS
PRAGA, 22. — Stanislav Hva^ predsednik češkoslovaške ten*«8 zveze je izjavil, da se Ceškosl0^, ška v okviru tekmovanja za P«”, sov pokal noče srečati z Afriko zaradi rasizma, ld vlad« . tej deželi. Češkoslovaška in Afrika sta namreč v isti skuP' tega tekmovanja.
LONDON. 22. - še nikoli "L teniškem svetu doslej prišlo do rj godka, za kakršnega ie oosk«ri. itomun Ilia Nastase na medn«1^ nem teniškem turnirju v Lond««,, Med srečanjem z Amerikan«r|1| Graebnerjem je nenadoma pren^.. igrati rekoč, da ga je njegov protnik med igro teroriziral 1° grozi! »Bil sem na smrt Pre?Lii šen* je dejal Nastase, »in v ta’tJr stanju nisem mogel igrati*. G«« ner je seveda vse zanika!