Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 3. decembra 2020 - Leto XXX, št. 49 stran 2-3 Deportacije na Hortobágy so se začnile pred 70. lejtami »Istina je gé, ... stran 4 Od Zagreba do Budimpešte skozi Lendavo stran 5 Dočas si mladi, je vse dobro stran 8 2 Deportacije na Hortobágy so se začnile pred 70. lejtam »Bum-bum-bum! V imeni lüstva! Goroprejti!« so se drli pa zbesnjeno telebali po dveraj. »Tak včasik goroprite!« Dvadvajsti lejt star Jožef Gumilar je na posteli komaj la, dja pa nej. ’Gorastani,’ je prišla k meni. ’Po naja so prišli ...’« Našo Porabje je v očaj vogrskoga stalinističnoga Rákosina režima »nevarno« gratalo Ekumenska cerkev Dobroga pastéra v Hortobágyi – posvetili so go decembra 2016 kak glavno spominsko mesto deportérancov požro slino. »Jau, jau,« so gečale dveri pod vdarci puškini tušov ... S tejmi rečami se začne roman Franceka Mukiča, šteri je z naslovom »Vtrgnjene korenjé« posvejt sveta zagledno leta 2010. V etaj knigaj štemo pripovejst ednoga zalüblenoga para, od šteroga pojep je biu leta 1950 z Gorenjoga Senika vöodpelan na vogrsko püstinjo, na neskončno ravén Hortobágya. Štorijo Jožefa Gumilara in Rejzke Štajer je nej cejlak fantazija rodila: pisatel je med svojim delom vküppaubro dosta informacij s kusti zgodovinski knig, največ pa prejk pogučavanja z nekdešnjimi deporteranci. Vnaugi od nji so že na vöke taodišli, depa tisti, štere so v delovne lagere vöodpelali v mlašeči lejtaj, eške vejo pripovejdati o tisti strašni cajtaj. »Nej bilau telko mlejka, tjelko so na nas vöspisali. Nej smo mogli doladati pa so očo zaprli za štiri mejsece,« so se s skuzami v očaj spominali strina Marija Gáspár s Števanovec. »Samo dja sem bejo pa mati, gda so na naja prišli. Zrankoma štiri vöra je bila, spali sva. Fejst rogačejo, mati se je prebüdi- leta 1948, gda so Jugoslavijo vözaprli s Kominforma. Od tistoga mau so bili neprijateli rosaga vsi, šteri so živeli blüzi jugoslovanske grajnce in gučali gnaki gezik kak lidgé na drügoj strani mejé. v njega držo. Malo smo se vtjüp spatjivali, te pa prišo eden tovornjak. Ta so nas nota patjivali, pa v Varaš na bagaun, pa so nas pelali, pelali. Gda so nas na Alföld pripelali, so nas tam vöspatjivali. Dvej nauči smo vanej spali.« S Porabja so v trej lejtaj v »vogrski Gulag« vöodpelali 79 držin, tau je vküper več kak dvejstau nedužni lüdi. Največ familij, 15, so deportérali z Gorenjoga Sinika, 10 s Števanovec in 10 z Verice-Ritkarovec – z vesnic najbole pauleg jugoslovanske grajnce. »Do Varaša smo se pelali s svojimi kaulami, tam so nam konje vkrajvzeli. Edno kravo pa smo leko na bagauni cejlak do Hortobágya s sebov pelali. Tisto je mati dogila, pili smo mlejko,« se spominajo Ágota Cser z Andovec in dale pripovejdajo: »Na Hortobágyi so nas v eden škedjen notazagnali, »Tü so že bili leseni priči na štauke ...« - o strašnom žitki v lageri leko dosta preštemo v romani Franceka Mukiča Prva deportacija na Hortobágy se je začnila vnoči 23. juniuša 1950, po tistom so domanje Slovence eške petkrat vöodpelali (juliuša, oktaubra pa decembra 1951, majuša 1952 in januara 1953). »Pau vöre so nam dali, aj se vtjüpspatjivamo,« so začnili pripovejdati strina Magdolna Merkli s Števanovec. »Konje smo vse doma njali. Ati nika nej smeu patjivati, samo v kauta je mogo stati. Tak gnako, tisti pa pükšo šteroma je vöter ponjavo krajfudno. Birke so vözagnali, nas pa nota. Samo telko mesta je bilau, ka je vsikši na svoj gvant pa na slamo dojlego.« Deportéranci so nej dobili valas na pitanje, zakoj so je vöodpelali. Med njimi so bili zvün pavrov eške ništerni majstri pa slovenski škonicke tö. Niške je nej emo više 20 hektarov zemlé, donk so je zglasili za »kulake«. »16 plügov grünta so meli sta- riške. Pa tau je nej kulak!« so eške gnes čemerni Erzsébet Gécsek z Verice, šteri so v deportaciji pretrpeli duga tri lejta pa šest mejsecov. Med letoma 1950 in 1953 je bilau v krajinaj Hortobágy, Hajdúság pa Kiskunság 12 Edna ženska Piroska so me v pejski šteti pa pisati včili. Pa vogrstji gučati.« Strina Ana Dončec z Otkauvec majo eške gnes pred očami, kak so njini oča s konjom ojdli, mati pa na mezevaj delali. »Tam je Birkeča štala eške po sedemdeset lejtaj stogi na Kónyapuszti – v takšaj so živeli vöodpelani Slovenci vzimi-vleti delovni lagerov. Prvi trgé so bili Árkus, Kónyapuszta pa Kócsapuszta, na srejdi vsikšoga je stau tzv. »K-őrs«. S té zidine je po zapauvedaj ÁVH-na (Urada za zaščito države) žitek taborišča pelo policijski poveljnik. »Takše graube, dudje, stare iže so bile, kak na marofi. V eno ižo so dvej držini nudjali. Tak smo bili, kak gda si nuta v škatüli. Nej smo se mogli djeniti,« nazajponijo strina Marija Gáspár. »Starištje so mogli vö na marof, na mezeve ojti delat. Okapali so, žetvo delali. Te so štje mašini nej bili, vse z rokami trbelo delati. Policajge so na nas skrb meli, nej ka bi kam vujšli. Kam tam leko vujti bi bilau? Kama? Gde si nej vedo, gde si!« Hortobágyska zemla je nej trnok rodila, donk pa je sto rosag v njej grajšček, rajs pa bombaž (gyapot) pauvati. »Tri lejta sem komaj vidla svoje stariše. Zrankoma so je vözagnali delat, večer pa nazaj. Vleti smo mi mlajši tö furt rajs okapali,« so se spominali Ágota Cser. »Dja sem te štje nej v šaulo ojdla, ranč sem nej znala vogrstji. Porabje, 3. decembra 2020 takšo ’tanjaško’ lüstvo bilau. Sprvoga so se nej steli padašivati, depa te sledkar so goraprišli, kakšo delavno lüstvo smo mi. Te so nam tjüpili kaj: mlejko, djajce, sad. Tisto so tak po skrivoma leko prinesli k nam.« Kak strina Erzsébet Gécsek nazajponijo, je za zajtrik tri lejta pa pau nika drügo nej bilau, samo čaren kafej pa krü. »Dostakrat so nas po večeraj vöpostavili na dvor, oni so pa nutra vse goraobrnili. Če je štoj kakšen tjejp emo, so tisto vse taodnesli,« ne morejo pozabiti. Deportéranci so od nikše birovije nikšo odločbo nej dobili, zatok so ranč nej znali, kak dugo zaprejti ostanejo. Vüpanje se je v nji naraudilo, gda so leta 1953 že v lageraj tö šaušnjali o Stalina smrti. Na Vogrskom je ministrski predsednik Imre Nagy grato, šteri je vözglaso amnestijo, te pa v geseni vrazmo spüsto taborišča. Vöodpelani so eške dugo nej smeli domau v obmejni pas (határsáv), do leta 1956 je dosta slovenski držin živelo v vesnici Vép, nej daleč od Sombotela. 3 Poslovil se je upokojeni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej mi »Dja tau ne morem pozabiti, ka so naprajli z nami. Vse so nam krajvzeli, nika smo nej meli, gda smo domau prišli. Če bi nej ednoga bujcka skrmili na Vépa, bi gesti nej meli. Nej gesti pa nej pejnez,« so se skuzili strina Marija Gáspár. Vöodpelani so doma vidli, ka so njine iže vöporobili. Bili so takši, šteri so mogli svojo nekdešnjo živino od zadruge (tsz) za peneze nazajküpiti. Vse vöodpelane je rosag eške dale na očaj emo, mladi deporteranci pa so cejli žitek »X-esek« ostali. »Tau me je najbola bolelo, ka gda sem v ausmi klas odo, bi trnok rad üšo tadale se včit. Moja razredničarka pa je na cajgnis goraspisala: ’osztályidegen – középiskolai tanulmányokra nem javaslom’,« vsikdar ostane bolezen v srcej strine Erzsébet Gécsek, ka se je nej mogla v sredjnjoj šauli dale včiti. Do leta 1990 so nekdešnji lageraši nikoma nej smeli gučati o taboraj. Po spremembi sistema pa so napravili svojo drüštvo, štero je postavilo spomenike na več mejstaj. Geseni 2015 so edno takšo simbolno znamenje blagoslovili pred varaškim Slovenskim domom tö. »V spomin Porabskim Slovencom, vöodpelanim na Hortobágy (1950-1953)« štemo v trej gezikaj na spomeniki, na šterom – po ideji Karčina Holeca – vidimo edno železniško štrejko z železnim potačom. Tau sta simbola cugov, šteri so – oprvim djenau pred 70. lejtami – odpelali Porabske Slovence v robstvo na vogrsko püstinjo. Minaulo je že sedem desetletij, in vsikdar menje takši je med nami, šteri so té strašne cajte sami preživeli. Zatok je na nas, kisnejšom rodi, ka ne dopistimo, aj bi se kaj takšoga eške gnauk zgaudilo. -dm- Msgr. dr. Jožef Smej je bil rojen 15. februarja 1922 v Bogojini. V bogoslovje je vstopil v Mariboru, končal pa ga je v Sombo- pomagal. Ko sem bil študent v Rimu, me je obiskal. Ko je šel k papežu, me je povabil, naj grem z njim. Tako smo bili pri maši v papeževi kapeli v Rimu samo papež Janez Pavel II., slovenski škofje in jaz. V papeževi kapeli so umetniški mozaiki Marka Ivana Rupnika, slovenskega umetnika in duhovnika. Bilo je res enkratno, ko smo bili zbrani sami Slovenci in papež, prav tako Slovan, z nami. Še nikoli nisem srečal takšnega človeka, visoko izobraženega, a tako preprostega, kot je bil škof Smej. On je globoko doživljal svojo vero, milost. Bil je človek svetega pisma. Ob neki priložnosti smo imeli sveto mašo na Brezjah, in bogoslovci so pozabili knjigo svetega Evangelija po Janezu. Bilo je precej dolgo bogoslužje, saj je bil praznik. Bogoslovci niso našli knjige. Škof Godpod škof Jože Smej na Gornjem Seniku ob 20. obletnici smrti Jánosa Küharja. Ob njem Smej je stopil do ambona in kar na pažupnika Ferenc Merkli in dejan Horvat met povedal celi evangelij. Vsi so mislili, da bere sveti evangelij iz knjige, samo mi bogoslovci smo vedeli, da je on znal na pamet evangelije, psalme in pisma svetega Pavla. Škof Smej je živel skoraj 100 let. Bil je človek molitve. Njegovo geslo, „Milosti polna, spomni se” se je uresničilo v njegovem življenju. Zdaj je že v nebesih. Živi v večni polnosti. Zgodovinsko dediščino je zapustil vsem nam. Mi, Porabski Slovenci, moramo ohraniti njegovo bogato dediščino: brez preteklosti ne moreš razumeti prihodnosti. Čudovit Duhovnik, ponižen Škof in skromen Človek. Naj poGospod pomožni škof Jožef Smejem, urednica časopisa Porabje Marijana Sukič in direktor čiva v miru. Radia Monošter Francek Mukič odlikovanci na slavističnem kongresu, ki ga je Slavistično Ferenc Merkli, župnik društvo Slovenije organiziralo v Monoštru. (Leta 2008) telu, kjer je 8. decembra leta 1944 (na praznik Brezmadežne) prejel mašniško posvečenje. Med letoma 1944 in 1948 je deloval kot kaplan v Dokležovju, Dobrovniku in Turnišču. Nato pa je bil do leta 1969 najprej kaplan ter pozneje župnik in dekan v Murski Soboti. Leta 1969 se je preselil v Maribor, kjer je med drugim opravljal službo stolnega kanonika, člana zbora škofovih svetovalcev, naddekana, stolnega prošta mariborskega stolnega kapitlja in generalnega vikarja. Za mariborskega pomožnega škofa je bil imenovan 25. aprila 1983, posvečen pa 23. maja istega leta. 18. junija 2009 se je upokojil. Njegovo škofovsko geslo se je glasilo: »Milosti polna, spomni se«. Škof Smej se je nenehno zanimal za kulturno preteklost in za življenje ljudi, ki so med Muro in Rabo stoletja ohranjali vero in slovenstvo. Bil je velik prijatelj Porabskih Slovencev. Večkrat je vodil romanje duhovnikov v Porabje, posebej na Gornji Senik, h grobu pokojnega župnika Janoša Küharja. Dostakrat sem ga videl tam pri grobu moliti rožni venec, tudi ko je bil sam. Ko je prihajal v Porabje, se je oglasil tudi pri meni. Kot bogoslovec sem ga spoznal v Ljubljani. Latinščino in grščino je obvladal tako dobro kot svoj materni jezik, slovenščino. On me je sprejel v Mariboru, ko sem prišel prvič v bogoslovno semenišče. Tudi finančno mi je večkrat Pogovor s poslancem našega območja Večina Slovencev na Madžarskem živi v Železni županiji, in sicer v volilnem okraju št. 3. 24. novembra je slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss imela pogovore s poslancem tega območja Zsoltom V. Némethom, ministrskim komisarjem. Na pogovorih sta se strinjala, da podpirata razvojna prizadevanja Slovenskega Porabja in seveda tudi Monoštra, pri uresničevanju le-teh bosta si medsebojno pomagala. FS Porabje, 3. decembra 2020 4 Ines Baler iz Dokležovja PREKMURJE Naj naj firme »Istina je gé, ka nam je vsem virus zdaj že prišo prejk glave« Prišli so takši cajti, ka v Sloveniji dosta lüstva dela od dauma, sploj takši, steri majo priliko za tau. Med njimi je tüdi Ines Baler, mlada novinarka, stera pri Vestniki največ dela s tem ma, ka na skrbi ma internetno stran tej novin, stere do bralcov v papernati obliki pridejo gnauk na keden, in tau v četrtek. Pravi, ka more biti furt na tekaučom z aktualnim dogajanjom, brž more broditi, pa tüdi hitre prste more meti, vej pa informacije trbej sken bole brž objaviti. Ines Baler je v osnovno šaulo prva štiri lejta odila v domanjoj vesnici, vej pa majo v Dokležovji podružnično šaulo, zadnja štiri pa v Bakovce: »Rada se spaumnim na deteča lejta, vej pa smo te mlajši dosta cajta preživeli v naravi. Te je ške nej bilau telko računalnikov, sploj pa nej čednih telefonov, aktivnosti zvün pouka, pa ka smo leko tüdi dosta odili okauli po sveti. Ovači pa so me najbole zanimali slovenski gezik in drügi družboslov- nih informativnih oddajaj. Ugotovila sam tisto, ka že na prvi pogled vidiš, če gledaš takšne oddaje na televiziji. Tau pa je, ka dosta menje žensk dela na tom novinarskom področji kak moških. Sploj pa nega dosta žensk, stere bi komentejrale kakšne tekme, liki so bole voditeljice, stere vezni tekst v športnih oddajaj štejo.« Ines Baler rada potüvle. Večkrat sta tüdi z Damjano že šle vküper na paut: »Letos sva stele titi v Severno Makedonijo, samo ka sva zavolo epidemije té plane preložili na baukše cajte. Poglednole sva si že več krajov po Evropi, zagnauk pa sva ške nej prišle kama dale. Fajn je spoznavati nauve rosage in nauve kulture. Brodim, ka bi bilau fajn viditi Severno in Južno Ameriko, pa Afriko fotbalsko tekmo, pa tüdi drügi športi jo zanimajo: »Na žalost so letos odpadnole olimpijske igre pa evropsko fotbalsko prvenstvo. Dobro pa je, ka so še kakšna tekmovanja, ka nam je nej tak dugi cajt, zdaj ka smo več ali menje dojzapreti med štiri stene.« Za konec sve ške par reči spregučale o nauvom koronavirusi. Zanimalo me je, kak ona gleda na tau, ka je dosta takših, steri ne vörvlejo, ka je té virus tak nevaren za lidi, pa se čemerijo, če se morejo držati omejitev, stere valajo, leko povejmo, skor po cejlom sveti. »Nej sam med tistimi, steri bi brodili, ka toga virusa nega. Na žalost pa se tüdi pri svojom deli srečavlem s komentari, zakoj o tom pišemo, vej pa je tau nej istina. Eni dejo celau tak daleč, ka me spitavlejo, kelko Novine Vestnik so ob pomauči Pomurske gospodarske zbornice že štrto leto po redi vöodaberale najboukše pomurske firme. Slavnostna prireditev, na steri bi mogo guč meti predsednik rosaga Borut Pahor, je na žalost zavolo nauvoga koronavirusa spadnola v vodau, zatau je bila razglasitev rezultatov virtualna. Med velkimi firmami je gvino gornjeradgonski Arcont, steri je najvekši evropski proizvajalec bivalnih kontejnerov. Med srednje velkimi firmami je biu v leti 2019 najboukši lendavski Ines Baler Varis, steri je med vodilnimi evropskimi proizvajalci že ni predmeti,« raztolmači sovönapravlenih kopalnic. V zadgovornica in ške cujda, ka se nji lejtaj so obseg proizvodnje je v zadnjom letniki gimnazije skor potrojili, dosta pa tüdi inodlaučila, ka de šla študejrat vesterajo. Med malimi firmami novinarstvo na Fakulteto za je bila v preminaučom leti najbaukša držinska firma Kodila, stera je, tak v Sloveniji kak zvün granic rosaga, znana po šunki in drügij izdelkih prekmurske kulinarike. V zadnji 30. lejtaj so v Markišavcaj pauleg Murske Sobote razvili proizvodnjo, bauto, restavracijo in gratali turistična destinacija. Naj mikro podjetje pa je gratala soboška Castoola, v steroj se mlada ekipa spravla s televizijskim oglaševanjom, in tau v glavnom na Ines Baler (na pravi strani) s pajdašico in sodelavko Damjano Nemeš, Med potovanjon po Italiji je lani oktobra obiskala Cinque Tere, pet malih tihinskom trgi. vesnic ob Ligurskom mordji, stere so na Unescovoj lišti svetovne erbe stero sta se vleti, gda nam je koronavirus nej tak fejst nagajo, vandrivali Strokovna komisija je vöodabpo Gorenjski rala ške naj zaposlovalca, firtüdi.« Ovači pa se, pauleg toga, dobimo novinari plačano, mo, stera najbole skrbi za svoje tak ka smo se več drüžili. družbene vede v Ljubljani. Dob- ka dosta dela, rada tüdi šeta in ka širimo laži. Dejstvo je, ka delavce. Tau priznanje je daubo Tüdi k Müri smo večkrat šli ro je bilau tau, pravi, ka so si večkrat sedne na piciklin. Vese- se nam je zgaudilo neka takMedicop, steri se je lani prese- na kakšno šeto, pa tau je ške študentje leko šli poglednot, li se tüdi toga, ka je pred nami šoga, ka smo nej poznali do lo v nauvo zidino. Medicop se gnesden tak. Sploj zdaj, gda kak delajo novinari v različnih adventni cajt, vej pa rada redi zdaj. Istina je gé, ka nam je spravla z opremljanjom speci- smo dojzapreti v svoje občine, medijaj, od radia, televizije do adventne venčke, pauleg toga vsem virus zdaj že prišo prejk aliziranih vozil, stera rešüvlejo rada dem, skor vsakši den, novin. V tretjom in štrtom letni- pa tüdi rada küja: »Gda mam glave. Tak pač je in nemamo življenja, in nasploj išče nauve šetat ta.« ki so meli tüdi prakso. Prvo leto zadosta cajta, rada spečem kaj. Dobro bi bilau, če bi se rešitve na področji medicinske Po zgotovleni osnovni šauli jo jo je mela pri Vestniki, drügo kakšno torto, pito ali pa kekse. vsi držali omejitev, vej pa mo opreme. Najboukšo pomursko je, tak kak dosta drügih mladih leto pa sta s sošolko in pajdašico Nemam recepta, steri bi mi samo tak leko pa kelkotelko firmo pa so vöodaberali tüdi Prekmurcov in Prekmurk, paut Damjano Nemeš, o steroj smo biu najbole pri srci, vej pa furt normalno začnili živeli, sploj bralci Vestnika. Največ glasov odpelala na drügi brejg reke v naših novinaj že pisali, šle k probam speči kaj nauvoga, dokejč nede cepiva,« je na konso dali firmi Cana Royal Wa- Müre, v Lotmerk, vej pa je gim- dnevnim športnim novinam pauleg toga pa se prilagajam ci ške cujdala Ines Baler. ter, stera na Goričkom puni nazija v tom prleškom varaši že Ekipa. In tak kak Damjana je letnomi cajti in vöodaberam (Kejp na 1. strani: Potovanje v istoimensko vodau. Začnili so duga lejta na dobrom glasi: »Ne tüdi ona za svojo magistrsko na- pri küjanji sestavine, stere Amsterdam in okolico leta 2017 januara lani, zdaj pa ponüjajo vem, če je baukša od soboške logo vöodabrala športno pod- so aktualne.« Glede na tau ka ji je ostalo v lepom spomini.) že štiri različne vode. Silva Eöry gimnazije ali nej, meni se je ročje: »Moja tema je bila, kak- rada spremlja šport, večkrat Silva Eöry tau vidlo, ka ponüja dosta šna je vloga žensk pri šport- po televiziji pogledne kakšno Kejpi: osebni arhiv Ines Baler Porabje, 3. decembra 2020 5 Knjiga o zgodovini železnice Od Zagreba do Budimpešte skozi Lendavo Poglavja iz zgodovine železnice v Lendavi je naslov knjige, ki jo je v zbirki Lyndvamuseum izdala Galerija-Muzej Lendava. V njej dr. Zoltán Lendvai Kepe piše o 130 letih železnice v Lendavi. O tej temi okolice. Proga skozi Lendavo je pomenila povezavo od vzhoda Evrope do Jadranskega morja. 121,5 kilometra dolga povezava Ukk - Čakovec je šla še skozi Zalaegerszeg, Lenti in Mursko Sre- Naslovna stran publikacije, ki jo je izdala Galerija-Muzej Lendava so pred petimi leti pripravili tudi razstavo v Muzeju meščanstva v Lendavi. Takrat je bilo zbrano že veliko dokumentarnega gradiva, fotografij in predmetov, vse od časa prizadevanj lokalnih veljakov, da bi šla železniška proga skozi mesto Lendava oziroma takrat še Dolnjo Lendavo, pa do danes, ko proga povezuje Lendavo le s Čakovcem in Zagrebom, ne pa več z Lentijem in Zalaegerszegom. Izgradnja železniške proge skozi Lendavo je bila mejnik v zgodovini mesta, ki je pomenila njen gospodarski razvoj in industrializacijo, ugotavlja Zoltán Lendvai Kepe. Takrat še ni bilo avtomobilov, ljudje so se med kraji prevažali s kolesi in vpregami. Po izgradnji proge in železniške postaje je Lendava postala prometno stičišče železniških prog Evrope. Z gradnjo proge v Lendavi in okolici so začeli leta 1889, prvi vlak pa je prisopihal v Lendavo 19. oktobra 1890. Prekmurje je bilo takrat del Avstro-Ogrske. Železniška proga je bila zgrajena z denarjem delniške družbe iz Münchna in države, delničarji pa so postali tudi občani Lendave in dišče. Ob potniškem prometu je bil že na začetku pomemben tovorni promet. Potniki so tako lahko dejansko s prestopi potovali v Budimpešto, na Dunaj, v Zagreb in druga velika mestna središča Evrope. Po prvi svetovni vojni in z nastankom Jugoslavije, katere del je postalo tudi Prekmurje, so leta 1920 ukinili železniško povezavo med Lendavo in Lentijem. Med drugo svetovno vojno je bila spet povezava med Hrvaško in Madžarsko skozi Lendavo, po letu 1945 pa so povezavo spet ukinili. Železniška proga v Lendavi in okolici je bila po drugi svetovni vojni pomembna za naftno industrijo. Rekordno količino blaga so prevozili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, rekordno število potnikov pa je bilo prepeljanih leta 1910. V Lendavi si prizadevajo, da bi spet vzpostavili železniško povezavo z Madžarsko ter med Lendavo in Beltinci. (Slika na 1. strani: Železniška postaja v Lendavi okrog leta 1920 (razglednica) Fotografija: arhiv Galerije-Muzeja Lendava.) Jože Gabor Pod Srebrnim brejgom … … se stare naute čüjejo. Beteg neške vkraj odijti, politični parket je vse bole vrauči pa ranč smučarge nikšnoga velkoga veseldja ne nosijo. Tau, ka se je najbole čakalo, ka bi leko naprajli, se zagnauk eške nej zgodilo. Se je nej, depa uni so optimisti. Pravijo, ka gvüšno se na baukše njina forma obrne. Ja, brezi optimizma v tej časaj nejde. Tak se na velke čaka, z optimizmom čaka, gda do se lidge začnili cepiti, ka se korona doj stavi. Té optimizem najbole živé, čiglij nisterni gučijo, nej ji je malo, ka nedo dopistili, ka bi nekak igle v nji rivo. Tak zdaj, tö zatoga volo, politika že premišlava, če bi leko naprajli, ka vsikšoga mujs cepiti trbej. Tak je nauva čunta med nji lüčena, znauva do se nabejrale točke »pro et contra«. Kak bau, de se eške vidlo, depa optimizem raste. Rasle so smreke tö, stere so poudrli pa za krispane v Vatikan pripelali. 42 ji bau, najvejkša je tresti mejtrov viska, sedem ton žmetna. Ja, znauva slovenski krispani do po Vatikani stali. Če tau kaj znamenüje ali nej, se zdaj na taum mesti nemo spitavali. Povejmo samo tau, ka vse Slovenija plača. Nin 150.000 evronov vse vküper pride. Je tau dosta ali malo? Od toga na taum mesti tö nemo doj davali. Tau so že eni drugi naprajli pa se pitali, zakoj trbej Vatikani, ka več kak zavole pejnez ma, takši velki dar tadati. Leko, ka tak ma biti. Svejtomi varaši nej slobaudno račun pod naus podržati. Račun, štrajf pod naus pa vsikši tisti dobi, steri se nauvi korona regul ne drži. Od 400 do 4000 euronov leko stoj plača, če ne poštüje, kak je bilau vödano. Zdaj je tak, ka če brezi maske po varaši deš, brž štiri stotke trbej tadati. Če se tau zgodi eške gnauk, štraf de že vekši, pa eške vekši pa tadale najvekši. Tö po tejn, če več kak šest lüdi vküper nin stodji ali sedi. Nauvi štraf, nauvi beteg za bukso. Iz Murske Sobote v Beltince ne more niške, če nej tam v slüžbi. Znauva nauvi beteg za bukso, če človek ne bauga. Zagnauk je té buksa-virus nut že skur telko pejnez prineso, kelko cejli projekt slovenski krispanov v Vatikani košta. Kakši lagvi gezik bi leko povedo, kak se je vse zglijalo. Nejso pa se najbole prejgnji eške zglijali, kak do božični pa nauvoletni svetki vövidli. Do lidgé leko venej nauvo leto čakali, do leko k mešam ojdli, do se sausedi leko najšli, de eške policajska vöra valala pa tak naprej pa tak tadale. Nika pa se že naprej vej. Po staroj slovenskoj šegi baute baudejo do vreka pune. Znauva de se küpüvalo, kak bi slegnji svetek biu. Depa kak vsigdar, bautoške do najbole veseli. Njim nika do živoga ne more, ranč tau nej, ka se vse bole na velki čüje, kak ranč uni slovenskoga pavra na nikoj dejvajo. Njivi pauv je vse menje vrejden gé, njive marže vse više pa više segajo. Zvün toga pa po teveni se leko vidi pa čüje, kak uni domanjoga kmeta s tejm gordržijo, ka od njega vse dojküpijo. Takšne romantične kejpe se leko vjdi, kak najlepše na taum svejti je slovenski paver biti. Prava istina, kak povejdano, vcejlak nindri indri živé. Farbanje lidi za bautoša mora prvo delo biti. Farbanja, zavole farbanja, si koalicija dopisti. V EU-ni vsi na velke gučijo, kak so slovenski mediji pod njigvo kontrolo, se nut v nji mejšajo. Depa uni eške tadale lidi farbajo, kak tau nej istina gé, ka tau stari komuništarge vödavajo pa tisti mediji, za sterimi indašnji socialistični glavaške stodjijo. Z vsem tejm se medijska bojna eške nede tak brž zgotovila, zaprav, zmejs se malo potüli pa znauva na velke gorzvužgé. Nekaki tomi demakracija pravijo. Pofarbo se je naš Srebrni brejg ranč tak. Pa nej zavolo medijov, lažanja ali kaj takšoga. Samo zavolo toga se je v druge farbe djau, ka ga je gesen za takšoga naprajla, kak tau vsikšo leto vej naprajti. Nika nauvoga, ka nej? Miki Roš Porabje, 3. decembra 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA S psami se sprehajajo Zavolo virusa se je dosta vse spremenilo, kak pravijo, več nikdar nede tak, kak je prvin bilau. Že sprtolejt je dosta predpisov bilau, ka smo se ji mogli držati, depa človek je nikak vözdržo, zato ka tau smo mislili, ka pride dobro vrejmen pa virus premine. Prišo je junij, julij, počitnice pa človek že skur cejlak pozabo na virus. Zaman so postršüvali nas, ka baude še drügi val, v tejm je trno niške nej vörvo. Depa oktobra smo že čütili, ka je znauva med nami, dosta več lüstva je obetežalo, špitala so pa tak nagnauk puna gratala. Zavolo tauga so eške bola sigurni predpisi nastali, eden med tejmi je tau, ka večer od osme pa zaranka do pete vsikši doma mora biti, zvün tisti, steri so v slüžbi. Še sreča, ka je zima, etak bola naletja vözdržimo. Ka bi bilau, če bi tau julija bilau, gda v osmoj večer še sonce sije. Tak mislim, dosta več konfliktov pa štrafov bi bilau pa še tak bi nej mogli narod, sploj pa Varašance, v blokaj zdržati. Po osmi vöri so zdaj samo tisti vanej, steri v slüžbo dejo, kakšno posebno dovoljenje majo ali če se s psaum sprehajajo, zato ka tau dovolijo. Tau človek leko porazmej, najbole tiste živali, stere v bloki majo cejli den, zato ka vsikši dela. Dapa oni tö morajo malo na lufta biti. Depa zdaj tak vögleda, ka vsidar več psauv baude pri držinaj, še tisti majo psa, steri so ga dotejga mau nej meli. Ta tendenca vala za Železno županijo tö, depa najbola zato za Varašance. Dosta zavetišč v tej časaj, gda valajo tej predpisi, ka se nej slobaudno po osmi vöri vanej zdržavati, sploj ne da nikoma nej psa. Zato, ka nauvim lastnikom psa samo zato trbej, aj leko tavö dejo, nej pa zato, ka bi je radi meli. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Poslanci potrdili državna proračuna za prihodnji dve leti Državni zbor je potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti, ki bosta še vedno občutila posledice epidemije covida-19. Poraba bo prihodnje leto s 13,47 milijarde evrov še nekaj višja kot letos, nato pa se bo leta 2022 znižala na 12,60 milijarde evrov. Medtem ko so letos prihodki proračuna zaradi upada potrošnje, nižje zaposlenosti in slabših poslovnih rezultatov podjetij kot posledice epidemije načrtovani zgolj nekaj nad devetimi milijardami evrov, vlada v prihodnjih letih znova pričakuje postopno rast. Leta 2021 naj bi tako prihodki dosegli 10,72 milijarde evrov, leta 2022 pa 11,01 milijarde evrov. Proračunski dokumenti so izrazito razvojno naravnani, tudi na račun večjega obsega evropskih sredstev, so v razpravi zatrjevali predstavniki vlade. Finančni minister Andrej Šircelj je pojasnil, da se ob padcu potrošnje prebivalstva v letu 2020 povečuje potrošnja države. Za investicije je v vsakem od prihodnjih dveh let predvidenih po približno dve milijardi evrov. »Toliko Slovenija do zdaj še ni investirala,« je dejal Šircelj. Izpostavil je vlaganja v železnice in ceste, pa tudi v zdravstvo, domove za starejše, kulturo, okolje in športno infrastrukturo. Pričakuje, da bodo pri investiranju aktivne tudi občine. V opoziciji so med razpravo opozorili, da so si želeli v luči epidemije predvsem več denarja za investicije v zdravstvo in gradnjo domov za starejše, zaradi šolanja na daljavo so predlagali tudi več naložb na področju izobraževanja. Predvsem pa so bili kritični do zadolževanja, ki se v skladu s prav tako danes sprejetim zakonom o izvrševanju obeh proračunov zvišuje. Država se bo lahko leta 2021 zadolžila za 6,7 milijarde evrov, leta 2022 pa za 4,2 milijarde evrov. Erični slovenski športniki (4.) Primož Roglič V letošnjom leti, gda je zavolo nauvoga koronavirusa odpadnolo dosta športnih tekmovanj, so profesionalni piciklisti vseeno pod strejo spravili tri velka, trikedenska tekmovanja, Tour de France, Giro d‘italia in Vuelto. Dvej od tej trej tekmovanj sta gvinila Slovenca. V Franciji je žuto majco na konci obleko Tadej Pogačar, steri je predzadnji den na kronometri prehito Primoža Tak je Primož Roglič vozo piciklin na pauti do srebrne medalje na svetovnon prvenstvi na Norveškon leta 2017. Rogliča in ga je porino na drügo mesto. Dosta je bilau Slovencov, steri so nej znali, če bi se veselili ali žalovali, vej pa je večina zmago bole privauščila Rogliča, steri pa je nej dugo toga nazaj že drügo leto po redi biu najbaukši na Vuelti, dirki po Španiji. Primož Roglič, steri je biu rojeni 29. oktobra 1989 v Trbovljah, gor pa je raso v vesnici Kisovec pauleg Zagorja, je rejsan športni fenomen. Tak je kazalo, ka de eden najbaukših slovenskih skijarskih skakalcov, vej pa je biu med tistimi mladimi pojbi, steri so leta 2006 na mladinskon svetovnon prvenstvi osvojili srebrno medaljo, leto sledkar pa so bili v Italiji najbaukši na sveti. Te pa je prišo 22. marec 2007, gda je grdo spadno na planiški velikanki. »Biu sam mladi in nej sam meu spoštovanja oziroma straja, steroga bi mogo meti, gda sam šau skakat na tak velko skakalnico,« je odgovornost za padec prejkvzeu Roglič. Po tiston je nej včasi tanjau skokov, vseeno pa je brodo, ka bi se lejko začno spravlati s kakšim drügim športom. Zaistino je skakanje tanjau leta 2012, gda se je že neka cajta rekreativno spravlo s piciklizmon. Prvo je gono piciklin za dvej slovenski ekipi, KK Radenska in KK Adria Mobil. Leta 2015 je biu najbaukši na Dirki po Azerbajdžani in na dirki Po Sloveniji. Leto za tem je prestaupo k nizozemski ekipi, stera se gnesden zove Team Jumbo – Visma. Leta 2017 je grato prvi Slovenec z medaljo na svetovnon prvenstvi v kronometri (prvo, bronasto, je na cestni dirki leta 2001 v Lizboni daubo Andrej Hauptman), vej pa je biu drügi na 31 kilometrov dugi progi, stera se je končala z vzponom na breg Floyen. Zanimovo je, ka je biu najbaukši Nizozemec Dumoulin, steri je zdaj Rogličov moštveni kolega, bronasto medaljo pa je daubo erični Britanec Froome. Leta 2018 je biu Roglič najbaukši na dirkaj po Baskiji in Romandiji, pauleg toga pa ške drügo paut po Sloveniji, na Tour de France pa je gvino dvej etapni zmagi in biu sküpno štrti. Primož Roglič je v zadnji dvej lejtaj dokazo, ka je najbaukši kolesar na sveti. Pauleg toga, ka je lani gvino na Vuelti, je biu ške treči na Giro d‘italia. Preminauče leto pa de si ške bole zapaumno po tom, ka njemi je njegova partnerka Lora Klinc rodila sina Leva. Silva Eöry Kejp: internet Zasledili smo na facebooku Miklošičevo priznanje Porabki Barbari Zakocs 20. november je dan Filozofske fakultete na Univerzi Maribor, ki so ga izbrali, ker se je na ta dan leta 1813 rodil največji slovenski j e z i ko s l ove c in slavist vseh časov Franc Miklošič. S svojim delovanjem pooseblja poslanstvo fakultete, ki je izobraževalno in raziskovalno delovanje v duhu intelektualne širine, humanističnih vrednot in akBarbara Zakocs (na sredini) s profesoricama tivnega državoddelka za madžarski jezik ljanstva. Po tradiciji bi ob dnevu fakultete, 20. novembra, podelili tudi Miklošičevo nagrado in Miklošičeva priznanja. Priznanje je prejela tudi BARBARA ZAKOCS, študentka slovenistike in Oddelka za madžarski jezik in književnost FF UM za magistrsko delo z naslovom Besedje iz tematskega polja sadovnjak, vrt in polje v gornjeseniškem govoru, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Mihaele Koletnik. Magistrska naloga prinaša dragocene izsledke ciljne besedoslovne raziskave slovenskih narečij na primeru tematsko zamejenega besedja iz panonske narečne skupine. Magistrantka je s terensko raziskavo, v kateri so sodelovale informatorke in informatorji – pripadnice in pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Porabju, pridobila izčrpen nabor strokovnega izrazja, ki zaradi spreminjajočega se načina življenja ter zamiranja narečja pri pripadnicah in pripadnikih slovenske manjšine na Madžarskem izginja iz aktivnega besednega zaklada govork in govorcev. Magistrska naloga predstavlja dragocen doprinos k ohranjanju bogate slovenske jezikovne kulturne dediščine in prizadevanjem dialektologinj in dialektologov, da bi s popisi narečnega (tematskega) strokovnega besedja za področje posameznih govorov ali narečij omogočili primerjavo med posameznimi izrazijskimi sestavi v slovenskem narečnem prostoru, kar bi omogočilo določitev arealov posameznih leksemov in njihovega pomenskega obsega ter pripomoglo k uresničitvi Riglerjeve zamisli o narečnih (izrazijskih) slovarjih. Mladi Porabki čestitamo tudi v imenu uredništva časopisa Porabje. Porabje, 3. decembra 2020 7 Za socialno vključenost otrok in odraslih Na Ljudski univerzi Lendava nadaljujejo z izobraževalnimi programi in projekti, v katere si prizadevajo vključiti čim več Romov vseh generacij iz lendavske in sosednjih občin. Tako poteka program socialne aktivacije Zaupaj si – Patja andi tute, ki je namenjen odraslim, poleg tega pa so v okviru projekta Večnamenski romski center Dolinsko v Dolgi vasi organizirali tretji romski tabor za otroke, je povedala vodja projektov Nataša Spoznajmo naše telo V mesecu novembru smo v vrtcih obravnavali temo Moje telo. Otroci so preko različnih iger in dejavnosti spoznavali svoje telo, njegove dele in funkcije. Spoznali smo slovenska poimenovanja za dele telesa (glava, oči, nos, usta, ušesa, lasje, trebuh, roke, noge, rame, brada), jih preštevali in pokazali. Naučili smo se nove pesmice in deklamacije ter si v igralnici pripravili pravo ambulanto z Dva zdravnika v vrtcu Sakalovci zdravniki in pacienti. Udeleženci in mentorji na romskem taboru za otroke (osebni arhiv Nataše Horvat) Horvat in dodala: »V okviru programa Zaupaj si želimo povečati socialno vključenost udeležencev v lokalno okolje in jih spodbuditi, da aktivno rešujejo težave, na katere naletijo v vsakdanjem življenju. Želimo pa jih spodbuditi tudi, da se aktivneje vključijo na trg dela ter da pridobivajo različna znanja, ki jih potrebujejo pri delu.« Udeleženci so iz romskih naselij v Dolgi vasi (občina Lendava), Gomilicah (občina Turnišče) in Kamenci (občina Črenšovci) ter iz Lendave. Romskega tabora, ki so ga organizirali konec meseca avgusta, se je udeležilo več kot dvajset otrok. Pri aktivnostih so ob študentih in dijakih iz lendavske občine sodelovali še: Romsko kulturno društvo Romnji, Center za socialno delo Pomurje, občina Lendava, Policijska postaja Lendava, Društvo za zaščito živali Pomurja in drugi. Otrokom čez leto v okviru projekta v Večnamenskem učnem centru Dolinsko v romskem naselju v Dolgi vasi nudijo tudi učno pomoč. Jože Gabor Obrazi Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela DSS otrokom Komisija za šolstvo DSS je tudi v letošnjem letu načrtovala več aktivnosti v šolah in vrtcih, za omenjene aktivnosti je imela tudi proračunska sredstva. Zaradi epidemije Covid 19 večine Več kot 20 milijonov forintov za sklad »Skupaj za avtiste« Že več let poteka pobuda javne televizije z naslovom »Dobro je biti dober«, v okviru katere se vsako leto v določenem obdobju zbira denar za določene namene. Prispevajo lahko podjetja, organizacije in seveda tudi posamezniki, če pokličejo določeno številko ali nanjo pošljejo sms. Vsak klic ali sms pomeni 500 forintov podpore. Letošnja vsota je namenjena avtistom in njihovim družinam, in sicer preko sklada »Skupaj za avtiste«. Do sedaj se je v ta namen zbralo že več kot 20 milijonov forintov, akcija se bo zaključila 20. decembra, ko bodo programe na kanalih javnih medijev cel dan namenili dobrodelni akciji. V akciji sodelujejo tudi znani umetniki, glasbeniki in športniki, o njihovih srečanjih z avtisti se bodo pripravili kratki filmi, ki jih bodo vrteli prav tako 20. decembra. Če želite pomagati otrokom, ki živijo z avtizmom, zavrtite številko 13616! Vojska pomaga v bolnišnicah Darilo za starejše Okrog dneva starejših občanov, 26. novembra lokalne in slovenske samouprave po porabskih vaseh vsako leto organizirajo srečanje starejših občanov, ko jih pogostijo, malčki in osnovnošolci jih pa razveselijo s kulturnim programom. V letošnejm letu takih srečanj verjetno ne bo, saj pandemiji so najbolj izpostavljene prav starejše generacije. Samoupravi v Sakalovcih sta se odločili, da bosta starejšim od 65 let darovali 10 tisoč forintov, polovico je prispevala občina, polovico slovenska samouprava. Z darilnim paketom so pozdravili tudi dva najstarejša občana, Ireno Schrei in Tiborja Németha. MS ... DO MADŽARSKE Predaja daril v Vrtcu Sakalovci programov niso organizirali. Vodstvo organizacije se je odločilo, da bo privarčevana sredstva namenilo učencem in dijakom, ki se udeležujejo pouka slovenščine, bodisi v obliki dvojezičnega pouka ali kot pouka jezika. Vsak učenec in dijak je prejel darilni bon, ki ga bodo lahko uporabili v papirnici. Malčki štirih vrtcev (Gornji Senik, Sakalovci, Monošter in Števanovci) so dobili igračke, ki sta jih predala predsednik DSS Karči Holec in predsednik ali predsednica slovenske samouprave določenega kraja. Državna slovenska samouprava je v ta namen uporabila 700 tisoč forintov. MS Porabje, 3. decembra 2020 Minister za obrambo Tibor Benkő je v intervjuju za javni radio izpostavil, da 1100 vojakov pomaga v bolnišnicah v boju proti korona virusu. Vojaki opravljajo naloge, pri katerih ne potrebujejo zdravstvenega usposabljanja (merijo temperaturo pri vstopu ali pomagajo pri prevažanju bolnikov znotraj bolnišnice). Vojaki delajo v izmenah, pred in po izmeni jih testirajo. Minister je dodal, da so bolnišnice zaenkrat prosile za pomoč omenjeno število vojakov. Če bi se pojavila potreba, vojska lahko zagotovi več ljudi. Vojska od danes opravlja tudi varovanje nekaterih pomembnih objektov, med njimi stavbe vladnih uradov in tudi poslopja tujih veleposlaništev. 8 Dočas si mladi, je vse dobro Prejšnji keden sem gorpois- Pri meni je ovak bilau, z vesi ko Kalcino Ano, po možej je biu eden pojep steri me je Šamu, na Gorenjom Seniki. sto vzeti, depa oča nej dau. Dobro toplo künjo so meli, dobro je bilau pripovejdati pa kejpe gledati. Dosta lejpi spominov je naprejprišlo, kak smo kejpe gledali, depa baja je v tejm, ka tej časi več nazaj ne pridejo, je pravla tetica Ana. Človek se je dosta mantrau pa trpo pa nej se je štelo nikanej, mladi človek pej vse prejkprenese. - Ana, vaš mauž je Kalcina Ana, po možej Šamu, z Gorenjoga Vogrin biu? Senika »On je iz Mosonszentjánosa valaun biu, ge Vsigdar tau pravo, aj tašo ne sem tam delala na repi pa te delam, zato ka te de name Oče kosau klepajo tak sva se spoznala.« - Podje iz vesi so nej nevoškeni bili, ka gorejnjeseniške dekle sodacke pa drügi Vaugri samo tak taodpelajo? »Ge ne mislim, ka bi nevoškeni bili, vejpa bilau je zavole dekel, steri je sto, vsikši si je najšo. Gnauk edno deklo je eden sodak sto vzeti za ženo, zato ka fejst sta se radiva mela. Stariške so fejst vcujstaupili, ka te sodak je nej z naše vöre pa te sta se srmaka nej mogla zdati. Depa etak je tö nej bilau dobro, dekla je začnila piti pa mlado mrla. de te kaj bantivo. Pa te tak sem ge tauga tö taposlala. Vidiš, gda je Vogrin prišo, mena so stariške nikanej bili prauto, Vogrin ma je vzejo pa lopau sva živela cejlak dotistoga mau, ka je mrau.« - Kelko mlajšov mate? »Dvej dekle pa dva pojba.« - Pa vas je doma kelko mlajšov bilau? »Enga brata pa eno sestro sem mejla, depa obadva sta odišla vö z rosaga, gda je še draut biu. Micka je dugo lejt v Graci bila, brat pa v Englenda.« - Vi ste v tau rami rojeni? »Ge sem se tü naraudila pa tak mislim, ka tü v tau rami moram mrejti tö.« - Na ednom kejpi eden možak kravo pasejo pred ramom, sto so oni? »Tau je moj oča, vejš, prvin so nej bile še kosilnice, najležej je tak bilau kaulak rama red držati, če se je tam krava pasla.« - Gda so vaš oča mrli? »Moj oča je leta 1983 mrau, mati pa eno leto prva.« - Vaš mauž je Vogrin biu, iz drugoga kraja valaun, depa kak ste prajli, viva sta lepau vküper živela. »Etognauk je eden moški biu tü pri meni pa mi pravi: »Velka« držina Šamu; z možaum sta mela dva sina pa dvej čeri biu. On v banji (rudniki) dela na Dorogi, če ti ne da peneze, ranč ne ’š mogla domau, če „Tetica Ana, gučijo v vesi, ka vi ste z možaum tak lopau živela.” „Tak kak ti pa tvoja žena,” sem prajla ge na tau. „Samo viva sta se nikdar nej korila,” je pravo mena nazaj. Portret matere „Kaj bi se pa nej korila, tašo nega, gde bi se nej korili, tisti gostüvanje, leko kakšna veselica bila. Ge sem vsigdar koražna bila, rada sem spejvala pa plesala, depa moj mauž je tö dobro znau plesati.« - Gda so mlajši zrasli, potistim ste že odli delat? »V židano fabriko sem odla, dvajsti lejt, depa ge sem nej tkalka bila, ge sem na mašini šivala. Radi so me meli zato, ka brž pa fajn sem vse zašila.« - Gda ste v penzijo šli? »Vrag vej, tau je že fejst davnik bilau.« - Ka ste delali cejli den doma? »Na gazdiji sva delala z mo- Ana je trno rada spejvala pa plesala; na kejpi z možaum laža, steri tašo pravi. Müva sva se tö korila, depa nikdar sva se nej srdila”.« - Kama ste odli delat? »Sprvoga po lasej pa na granici sem delala, sledkar, gda sta dva deteta že vekšiva bila, te z možaun sva po Vogrskom odla, zato ka stariške so skrb meli na mlajše. Gda sta se že menšiva dva tö naraudila, te sem več nej mogla, te sem že doma bila.« - Na ednom kejpi fejst plešete z moažum, gde je tau bilau? »Tau je tü v vesi bilau, samo pa ka je bilau, ne vejm, leko Porabje, 3. decembra 2020 žaum, tau so tö lejpi časi bili, depa brž je taminaulo, zato ka sva nej ladala pa pomalek sva vse dojdala. Zdaj, ka moža več nega, ge se tö samo tak sama tamantram, tak betežasto. Sploj pa zdaj je lagvo, ka človek nika ne more vö iz rama zavolo tauga prekletoga viruša. Vejš, ka ge tebi povejm, dočas si mladi pa zdarvi, te je vse dobro, gda stari grataš pa si betežen, te pa več nikanej. (Kejp na 1. strani: V držini so dostafart svetili kaj.) Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 14. Gde se najbole čüti Mediteran Stari Rimljani so vökopali kamen z bregá Mecsek in z njega nej daleč zozidali varaš Sopianae. V 11. stoletji je tau mesto z imenom Pécs pod svetim kralom Števanom gratalo središče püšpekije, eden za drügim so tá prihajali meniški rédi. Krau Lajoš Veuki je v varaši leta 1367 stvauro prvo univerzo na Vogrskom, s püšpekom Janusom Pan- svetovne erbe, gnes leko kaulipoglednemo v devet njegvi kamraj. Bazilika v Pécsi má tri ladje in štiri törme, znautra pa je okinčana s freskami madžarski in nemški molarov. V cerkvi držijo dosta koncertov, če pa je štoj najgir, leko nutstaupi v sausedno Püšpekovo palačo tö. Kusti törem pauleg njé se zové »Barbakán«, v gračenki štero- Széchenyina trg v Pécsi sprtoleti – originalno krščanjsko cerkev so v džamijo prejkzozidali v 1560-i lejtaj noniusom pa je v Pécs prišla renesančna kultura. Po törski cajtaj so mesto na nauvo zozidali v baročnom štiluši, od 19. stoletja pa je veuko znamenje dobilo kopanje kulna. Stvaurili so mednarodno poznane fabrike. Erbo vsej tej cajtov najdemo v varaši, šteroga nemški »Fünfkirchen« ali »pet cerkva« zovejo. Njegva najbole erična zidina je gvüšno džamija paše Gazina Kasima, štera je gnes - na centralnom Széchenyina trgi - katoličanjska farna cerkev. Za 500. oblejtnico smrti so pauleg njé postavili spomenik Jánosa Hunyadina, trg je pa eričen po »Zsolnayna stüdenci« tö. Dosta turistov se napauti v tzv. »ulico muzejov«. Tam med drügimi nutpokažejo bogato tradicijo keramike v Pécsi in zgodovino rudarstva v Mecseki, v ednoj bližanjoj zidini pa so vöpostavili vnaugo kejpov eričnoga madžarskoga molara Tivadara Csontváryna Kosztkana. Starokrščanjski cintor varaša Sopianae je leta 2000 gorprišo na UNESCO-na lišto ga mandeljni cvetéjo. Daleč po svejti je erična baročna frančiškanska cerkev - v njej si leko poglednemo eden betlehem z veukimi figurami, štere so leta 1941 z lesa vösklesali domanji baratke. Če pa smo najgir na simbole edne drüge vöre, leko o islami dosta zvejmo v bližanjoj džamiji paše Hasana Jakovalina. Tau je edina muslimanska molilnica z originalnim pohištvom na Madžarskom. V cajtaj pred epidemijov je bila ulica Király vsikdar puna, s svojimi glasnimi terasami je spominala na mediteranske varaše. Po njej leko pridemo do Narodnoga gledališča, gde so meli šegau vsikšoga juniuša držati državno gledališko srečanje (POSZT). Pécs je veuki center Rovatov na Madžarskom, tau svedoči Hrvaško gledališče v središči varaša tö. Eden veuki kulturni center pa so napravili na pet hektaraj v fabriki Zsolnay, gde najdemo 15 spomeniško zavarovani zidin ino 88 kipov s keramike. Šega je bila, ka so v fabriki vsik- ši produkt naredili duplansko ali triplansko – če bi se med potjauv kaj strlo ali pa ka bi leko kopije tö odali. Po ednoj strmoj pauti se leko napautimo v varaški tau Tetytye, med potjauv pa nam pogled stane na cerkvi pavlincov: tau je edna najlepša zidina domanje moderne cerkvene arhitekture, od zvüna so go ranč nej pobejlili. Če mamo eške mauč, splezdimo cejlak do vreja Misina, gde se zdigava najvišiša zidina na Vogrskom - 197 mejterov visiki televizijski törem. Pod njim so do leta 2016 cejlak gorobnovili živalski vrt (állatkert), gde leko vidimo stvarine z bližanji in dalečnji krajin. V sausednoj vesnici Cserkút sta inda svejta živeli dvej bogativi držini, šterivi sta se vsikdar svajüvali. Gnauk sta bejdvej tazagnali ednoga kaudiša, šteri je je zakuno: aj gratajo kamen, gda do najbole srečni. Dvej dekli s té držin sta se na gnaki den ženili, gda pa so se vsi gostüvanjčarge srečali na pauti na Jakabov brejg, se je edna procesija nej stejla drügoj mekniti. Očevge so pravli: aj se raj v kamen obrnéjo, kak liki bi krajstaupili – té kameni svatje eške gnesden na tistom mesti stogijo. Pri nogaj Mecseka se skriva vesnica Orfű, gde so s potoka napravili več mali jezer. Pri najmenjšom se leko kaupamo, pelamo s čanaklinami ali lovimo ribe tö, v mlini pa mlinarge nutpokažejo svojo delo. Kauli toga jezera vsikšo leto držijo program »Fishing on Orfű«, šteri je vsikdar prvi festival v sezoni. Če se odpelamo malo prauti söveri, pridemo v vés Magyarhertelend, v šteroj je inda svejta v skoro vsakšoj iži delo eden lončar. Istina pa je, ka so s srtelom delale ženske, moški so pa ojdli v lejs po ilojco. Gda so na mejej vesnice iskali uran, je gorvdarila topla vretina, zatok so v vesi oprli termalno kaupanco. Po svojoj kapniškoj djami (cseppkőbarlang) je erična vés Abaliget. Pod zemlauv se leko skoro pau kilomejtera špancéramo, zmejs se pa čüdivamo kamlom v vsefelé formaj. Nej daleč od djame najdemo eden muzej, v šterom se leko spoznavamo z mističnim svejtom pirožab (denevérek). Najvekši varaš na sövernoj strani Mecseka Komló so stvaurili v dolini potoka Kaszárna, vogrski krau je baratom zadau pelanje djužnoga tala rosaga. Ranč tak pod Zengőnom, v ednoj vauskoj dolini se med gračenki in sadovnjaki skriva vesnica Zengővárkony. V njenoj etnološkoj zbirki najdemo dosta okinčani djajec, štere so vküppopbrali zvekšoga v Karpatskom bazeni, depa v drügi mejstaj Evrope tö. Erične so Katedrala püšpekije v Pécsi, ozajek z bregami Mecseka – svojo končno formo je dobila do konca 19. stoletja v njegvoj zgodovini je najvekšo znamenje mejlo kopanje kulna. V varaškom Naravoslovnom muzeji zvün geološkoga materiala nutpokažejo eške stopaje dinozavrov, ostaline mamutov ino mikroskopične stvarine. Alsómocsolád je vesnica pripovejsti, v šteroj najbole držine z malimi mlajšami čakajo. V »Mocsoládijo« so pravlični liki prej zatok prišli, ka so se jim povidli mali posvejtke nad večernimi müzgami. Pripovejsti dale živéjo v vési, gde redno tabore in konference držijo. Svojo lokalno valuto »rigac« so poimenüvali po eričnom betjari Rigac Jancsini. Na najvišišo vreje Mecseka »Zengő« se leko napautimo pejški z varaša Pécsvárad. Té je najbole poznani po nekdešnjom benediktinskom klauštri, šteroga domanjo lüstvo samo »grad« zové. Prvi njegvi opat Asztrik je biu tisti, šteri je svetoma krali Števani prineso krono z Rome. Tau je biu drügi klaušter po Pannonhalmi, prvi Porabje, 3. decembra 2020 gostanjove drejve v vési, štere juniuša čüdovitno cvetéjo. Pod njimi počiva Pál Rockenbauer, šteri je za televizijo gorvzeu prilübleno domoznansko serijo »Miljaun pa pau stopajov na Vogrskom«. Po legendi se je v sausednoj vesnici Mecseknádasd naraudila vnükinja svetoga Števana Margita, štere oča je biu škotski princ Edmund. Margita se je kisnej oženila s škotskim kralom Malcolmom in gratala češčena kralica, patronuškinja Škotov. V cerkvi njene rodne vesnice vidimo lejpi portret o njej, podaro ga je eden škotski molar. V Mecseknádasdi najdemo spomine od edne drüge narodnosti tö: s tipične nemške krčmé so vönapravili etnološko razstavo. Če pa želejmo spoznati lončarstvo té skupnosti ranč tak, skočimo prejk v sausedno vesnico Óbánya. Te se pa rejsan podajmo v lejs na bregej, vej pa more po vsakšoj kulturi biti malo nature. -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 14. Čestijo je na Vzhodi in Zahodi Apoštol sveti Andraž (Szent And- ribiči, mesarge ino vaužarge. rás) je biu brat prvoga papeža Najbole se ma priporačajo za Šimona Petra. Evangelist Janoš pomauč pri betegi rubeoli. Njepiše, ka ga je Jezoš za svojoga gvi den svetimo 30. novembvučenika že prva pauzvo kak ra. liki Petra. En den, gda je biu Andraž med vučeniki Ivana Mladi doktor filozofije, proKrstitela, je tisti pokazo na fesor na eričnoj univerzi SorJezoša: »Glejte, Agnjec Boži!« boni v Pariži sveti Frančišek Andraž je z ednim drügim mo- Ksaverij (Xavéri Szent Ferenc) žakom včasik üšo za Jezošom, šteri jiva je pito, ka škéta. Želejla sta prej znati, gde je doma, zatok jiva je s sebov vzeu. Do večera jiva je včiu, Andraž pa je vnoči pravo brati Petri: »Najšli smo Mešijaša!« Drügi den je pelo eške Petra k Jezoši. Apoštol Andraž je biu doma z vesnice Betsajda in lauvo ribe z bratom Petrom. Ne vejmo, če je emo Če štoj česti sveto Barbaro, ne mrgé brezi spauvedi držino ali nej, in sakramentov – svetnica je krepko povezana z ljudskov tradicijov bole glavno je, ka je biu pripravlen püstiti vse in titi za Jezošom. je biu doma s Španjolske, pred Evangeliji pišejo trikrat o njem. sebov je emo čüdovitno kariStara krščanjska tradicija pri- ero. Gnauk pa je srečo rojaka povejda, ka je po Gospaudovom Ignacija Lojolskoga, šteri ma je vnebohodi in prihodi Svetoga obrno živlenjsko paut. Zapüsto Düha za en cajt austo v Palesti- je Evropo ino grato najvekši ni, te pa odišo oznanjat evan- misijonar v zgodovini Cerkve. gelij med divdje Skite, kisnej Vküper s svetov Trejzov z Lisipa eške v Malo Ažijo in Grčijo. euxa ga čestimo kak patronuša Na stara lejta je biu püšpek v katoličanjski misijonarov, njeggrčkom varaši Patras, gde so ga vi den svetimo 3. decembra. postavili pred birovijo. Bičüvali Držinsko ime Frančiška priso ga in ga osaudili na smrt na de od grada Xavier nej daleč križi s formo litere »X«, šteroga od njegvoga rodnoga varaša od tistoga mau zovémo »Andra- Pamplone. Njegvi oča je biu sožov križ«. dački prejdjen in mrau v bojni Njegve ostanke so odnesli prejk za slobaudnost svojoga malov Carigrad, »drügo Romo«, gde ga rosaga Navare. Frančišek je prej Mater Cerkev stvauro je materi obečo, ka nede üšo »prvopozvani apoštol« Andraž. za sodaka, zatok se je v Pariži Té svetnik je grato patronuš vönavčo za filozofa. Po srečaRusoške, kama je krščanjstvo nji z Ignacijom pa se je mesto prišlo vrnau s Carigrada (Kons- knig in včenjá odlaučo cejlak tantinápoly). za Kristoša. Biu je med tistimi Apoštola Andraža malajo s kri- sedmimi mladenci, šteri so na žom v formi litere »X«, za svo- pariškom bregej Montmartre joga zavetnika so ga odebrali položili fundamente ježuitsko- ga reda. Leta 1540 je portugalski krau proso papeža, aj pošle šest misijonarov v jugovzhodno Ažijo. Ježuiti pod pelanjom Frančiška Ksaverija so s šiftom prišli na zahodni konec Indije, gde so videli nika strašnoga: Portugalci so se ponašali trnok nejkrščanjsko. Frančišek je mogo oprvim nji spreobrnauti, eške te samo domanje lidi. Ksaverij se je navčo njini gezik ino v ednom mejseci okrsto deset gezero domanji lüdi. Odišo je eške v vnauge rosage, stvauro je več klauštrov. Na Japanskom je vözglaso, ka je prišo oznanjat pravo vöro, de so ma pa nej steli dati valati. Zatok se je napauto v Kino, prva kak liki bi taprišo, pa ga je pri 46 lejtaj vmorila mrzlica. Njegvo tejlo so odpelali nazaj v indijski varaš Goa. Ime je dau vnaugim Francom na Slovenskom ino Vogrskom, ništerni moški pa nosijo ime Ksaver tö. Vnaugi evropski narodi med štirinajstimi pomočniki v sili čestijo sveto Barbaro (Szent Borbála), največkrat se gi priporačajo za srečno slejdnjo vöro. Gda prihaja veuki vihér, slovenski paver se obrné na tau svetnico, ka bi grom nej vdaro v ižo. Rudarge pod zemlauv so go ranč tak za patronuškinjo odebrali, depa sodacke s štükami, zidarge ino ranjenci tö. Barbaro na kejpaj vidimo s törmom, kelihom in hostijo v rokej, v dosta slovenski krajinaj spejvajo o njej ljudske pesmi. Njeni den svetimo 4. decembra. Barbara je bila svetnica v rani krščanjski časaj, zatok kaj dosta gvüšnoga o njenom žitki in smrti ne vejmo. Po staroj legendi je bila doma z varaša Nikomedija v Maloj Ažiji, živejla je prej v drügoj polovici 3. stoletja. Bila je či poganskoga krala, šteri go je zavolo njene lepote zapro v eden törem z dvöma oknoma. Gda se je krau gnauk povrno z edne poti, je vüdo, ka má törem eške edno okno, pred dverami pa leži eden križ. Barbara je pripoznala, ka je una dala napraviti tretjo okno, ka bi »bole prihajala k njej milost troedinoga Boga«. Zaman se je oča odlaučo, ka törem Barbare napravi za vauzo, so se dveri zidine samé oprle. Dekla se je nej stejla oženiti s šeči src grato? Samo tau vejmo gvüšno o njem, ka je biu v 4. stoletji püšpek v varaši Mira na gnešnjom Törskom. Naraudo se je bogabogéčim starišam, šteriva sta bila že dugo oženjeniva ino sta zgübila vüpanje za mlajše. Sin Nikolaj je peldo vzeu po svoji starišaj o smilenosti do srmakov, zatok je raztalo cejlo imanje, ka je od njija erbo. Gda je v njegvom varaši mrau püšpek, so se vörnicke po gorečoj molitvi odlaučili: tistoga odeberéjo za nauvoga škofa, šteri oprvim prejk cerkvene dveri staupi. Tak je Nikolaj püšpek grato, po legendi pa je gnauk pomago trejm srmačkim deklam doto dobiti, ka bi se leko oženile Sveti Nikolaj je vnoči, na skrivma mošnje z in nej v sramoti zlatom nut na okno trejm srmačkim deklam ostale. Püšpeka lüčo – pravo jim je, aj se Baugi zavalijo za so zaradi njegve dar vöre v vauzo ličili, poganskim kraličom, zatok so za en malo po njegvoj smrti pa go mantrali. Vnoči so pa k njej so ga že čestili kak svetnika. prišli angeli ino go trauštali. Sveti Nikolaj je eden najbole čeDrügi den gi je oča s svojimi ščeni svetec pravoslavne Cerkrokami odsejko glavau, de je pa ve – od njega bole samo Mater včasik grom vdaro v njega. Božo čestijo. Na carskom RusošBarbare törem je simbol vsik- kom svetijo njegvi den dvakrat šoga robstva, dveri, štere se na leto, za patronuša pa so ga na gnauk samo opréjo, pa so odebrali vsi, šteri delajo s šiftaznamenje čüdovitnoga rešenja mi ino na vodej. Ljubljanska s vsakšeféle stiske. Kelih zna- katedrala svetoga Nikolaja je menüje trauštanje, štero dava bila originalno cerkev ribičov trdna vöra. Dekla je mantrniš- ino čunarov, vrnau toma svetke smrti mrla kauli leta 306. niki so posvetili največ cerkva na Slovenskom. Prvi datum, šteroga si mlajši V 19. stoletji je že po vsej slonajbole zamerkajo, je gvüšno venski vesnicaj in varašaj odo 6. december, den Miklauša Miklauš, na mesto šteroga pa ali svetoga Nikolaja (Szent je v socialistični časaj staupo Miklós). Na predvečer svojoga bejli Dejdek Mraz z Rusoškoga. dneva odi té svetnik s svojimi Če so mlajši v Sloveniji flajsni, angeli pa vragami od iže do iže, gnesnedén pride k njim za boin nosi vrlim mlajšam dare, lag- žič eške tretji »dober mauž« vim pa šibe. Na dosta mejstaj Božiček. stogi kak pelda za krščanjsko -dmdobrodelnost. ilustraciji: Kak je Nikolaj takši padaš mlaSzilveszter Bartkó Porabje, 3. decembra 2020 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 04.12.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Ugriznimo znanost: Predori, oddaja o znanosti, 10.35 TV-izložba, 10.55 Začnimo znova: Dopust, slovenska nanizanka, 11.35 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Velike osebnosti 20. stoletja, britanska dokumentarna serija, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.30 TV-izložba, 15.45 Špasni učitelj: Nogomet, 3. del, nizozemska otroška nanizanka, 16.10 Osvežilna fronta: Fetiši, oddaja za mladostnike, 16.35 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Premagajmo covid 19, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon: Izgubljena posebnost, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Kinoteka: Hirošima, ljubezen moja, francosko-japonski film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo PETEK, 04.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 11.15 Videotrak, 12.30 Dobro jutro, 15.00 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.10 New York Voices in Big Band RTV Slovenija, koncert, 17.50 Molitev pred plovbo, portret Joža Horvata, 18.45 Videotrak, 19.55 Dan svetovnega rekorda: 5.000 m (Ž), posnetek atletskega mitinga iz Valencie, 20.20 Rokomet (Ž) - evropsko prvenstvo: Danska : Slovenija, 22.05 Življenje je praznik, koprodukcijski film, 23.55 Zadnja beseda!, 0.45 Videotrak, 1.50 Info kanal SOBOTA, 05.12.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.45 Varuška nindža: Čakaj, poslušaj, glej, nizozemska nadaljevanka za mlade, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Kulturni vrhovi: Uršlja gora, dokumentarna oddaja, 14.35 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.50 TV-izložba, 15.05 Sedem svetov - en planet: Evropa, koprodukcijska dokumentarna serija, 15.55 Alpe-Donava-Jadran, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode: Biti ali ne biti, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 28. Dobrodelni Miklavžev koncert, 22.00 GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka, 22.55 Poročila, Šport, Vreme, 23.20 Sedmi pečat: Arktika, islandski film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo SOBOTA, 05.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 8.00 Pričevalci: Vladimir Pregelj, 9.25 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 9.55 Alpski magazin, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 11.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 12.40 Začnimo znova: Tak isti Toni, slovenska nanizanka, 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 14.25 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), 15.20 Začnimo znova: Johhany v redni službi, slovenska nanizanka, 16.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 18.20 Nogomet - evropska liga: vrhunci 5. kola, 19.00 Videotrak, 20.05 Sadie, ameriški film, 21.45 Zvezdana, 22.40 Intervju: Niko Grafenauer, 23.30 Bowrain, 2. del koncerta, 0.35 Videotrak, 1.35 Info kanal NEDELJA, 06.12.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.30 Danin dinosvet: Dinozavrski vodnik, kanadska otroška nanizanka, 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice, 10.55 Rimske počitnice s Catherine: Rimske gostilne, oddaja o kuhanju, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha: Ženski obraz Boga, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.45 TV-izložba, 15.00 Mojster Čeng, finsko-kitajski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti: V višave, risanka, 18.5 Mali Timotej: Lačno sonce, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Z druge strani Atlantika, koprodukcijska nadaljevanka, 21.00 Intervju, 21.50 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Kralj križarjenj, nizozemski dokumentarni film, 23.40 Sapa ljubezni in čarovnija izdiha, Mate Bekavac s prijatelji (Matija Krečič, Zgodba o rojstvu flavte hokagapi), 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.30 Napovedujemo NEDELJA, 06.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.30 Videotrak, 6.30 Duhovni utrip, 6.45 Ugriznimo znanost: Predori, oddaja o znanosti, 7.10 Premagajmo covid 19, 7.40 Glasbena matineja, 8.15 Začnimo znova, slovenska nanizanka 9.15 Ambienti, 9.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 11.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 13.55 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Olimpija, 16. kolo, 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 18.05 Rokomet (Ž) - evropsko prvenstvo: Slovenija : Francija, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Sedem svetov - en planet: Severna Amerika, koprodukcijska dokumentarna serija, 20.55 Ara Malikian – življenje med strunami, španski dokumentarni film, 22.25 Vikend paket, 23.50 Zvezdana, 0.45 Videotrak, 1.45 Info kanal PONEDELJEK, 07.12.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha: Ženski obraz Boga, 10.45 TV-izložba, 11.00 Začnimo znova: Toni izterjevalec, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 14.45 S-prehodi: Sara Terpin, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Znanost o virusu, pogovorna oddaja, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Josip Vidmar: Kulturni problem slovenstva, 18.00 Nejko: Nejko gre na pohod, risanka, 18.05 Simon: Nočem v bazen, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Platforma: Narejeno v Sloveniji - pripovedi obrti in oblikovanja, 23.35 Glasbeni večer, 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.20 Napovedujemo PONEDELJEK, 07.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 11.00 Dobro jutro, 13.20 New neighbours - Novi sosedje: Nepalci v Jabloncu, 13.45 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.15 Zadnja beseda!, 15.20 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 16.25 Na lepše, 16.50 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Veronika in Friderik, dokumentarni film, 19.00 Nogomet - evropska liga: magazinska oddaja, 19.25 Videotrak, 20.20 Rokomet (Ž) - evropsko prvenstvo: Rusija : Švedska, 22.00 Propaganda - oblikovanje soglasja, francoska dokumentarna oddaja, 23.00 Assunta, kratki igrani film AGRFT, 23.15 Risk, kratki igrani film AGRFT, 23.35 Podpišite tukaj, kratka TV-igra AGRFT, 23.55 Klanec siromakov, kratka TV-igra AGRFT, 0.15 Videotrak, 1.15 Info kanal TOREK, 08.12.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Platforma: Narejeno v Sloveniji - pripovedi obrti in oblikovanja, 10.40 TV-izložba, 10.55 Začnimo znova: Nepredvideno, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 14.45 Duhovni utrip, 15.05 TV-izložba, 15.20 Lučka - Pitypang, otroška oddaja, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Premagajmo covid 19, 17.55 Kalimero: Medo na begu, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Skozi ameriško džunglo - dokumentarni portret Louisa Adamiča, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Spomini: Milan Kreslin, 1.20 Dnevnik Porabje, 3. decembra 2020 OD 4. decembra DO 10. decembra Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Napovedujemo TOREK, 08.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.10 Videotrak, 11.20 Dobro jutro, 13.40 Avtomobilnost, 14.30 Alpe-Donava-Jadran, 14.55 Žebelj je postal čopič, dokumentarni film, 16.00 Ob 160. obletnici rojstva Huga Wolfa: Simfonični orkester RTV Slovenija, 18.05 Rokomet (Ž) - evropsko prvenstvo: Črna gora : Slovenija, 19.45 Videotrak, 20.20 Rokomet (Ž) - evropsko prvenstvo: Francija : Danska, 22.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 22.55 Kdo laže? (I.), britanska nadaljevanka, 23.50 Kaj govoriš? = So vakeres?, 0.15 Videotrak, 1.15 Info kanal SREDA, 09.12.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Premagajmo covid 19, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova: Dan Anžetovih pravic, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 14.50 Osmi dan, 15.30 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.40 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice, kviz, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Mestne promenade: Slovenj Gradec, dokumentarna serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Janez Evangelist Krek: Socializem, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato: Županovo letalo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Dokler sva še mlada, ameriški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil, 23.40 Mestne promenade: Slovenj Gradec, dokumentarna serija, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo SREDA, 09.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.30 Videotrak, 9.30 Lučka - Pitypang, otroška oddaja, 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice, 10.55 Dobro jutro, 13.15 Beethoven 250: L. van Beethoven, Simfonija št. 5 (Simfonični orkester Akademije za glasbo in Marko Letonja), 13.55 Pomladna sonata, Ludwig van Beethoven (Vesna Velušček in Klemen Golner), 14.20 Ambienti, 15.05 Vikend paket, 16.40 28. Dobrodelni Miklavžev koncert, 18.50 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Planica 2020, oddaja o svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih, 20.35 Ob 100. obletnici rojstva: Marijan Vodopivec - Mane, televizijski portret, 21.30 Moje mnenje, 22.25 Iz pozabe (III.), britanska nadaljevanka, 23.20 Strah ostane, dokumentarni film, 0.15 Videotrak, 1.15 Info kanal ČETRTEK, 10.12.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Mestne promenade: Slovenj Gradec, dokumentarna serija, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova: Državljanstvo gre po vodi, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 14.45 Slovenci v Italiji, 15.15 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, portretna oddaja, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost: Nobelove nagrade, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Minimalizem, 18.05 Dinotačke: Kar je vedelo vse, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Neronov dosje - po sledeh antične zarote, koprodukcijska dokumentarno-igrana oddaja, 0.35 Ugriznimo znanost: Nobelove nagrade, oddaja o znanosti, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo ČETRTEK, 10.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.50 Videotrak, 10.05 Dobro jutro, 11.40 Na lepše, 12.10 Profil, 12.50 Joker, kviz, 13.50 Smučarski poleti - svetovno prvenstvo: kvalifikacije, 17.55 Nova Planica, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Avtomobilnost, 20.55 Nogomet - evropska liga: 6. kolo, 22.55 Ambienti, 23.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci 6. kola, 0.00 Slovenska jazz scena, 0.40 Videotrak, 1.35 Info kanal Tradicionalni slovenski zajtrk v Vrtcu Gornji Senik ZAJTRK Z MEDOM – SUPER DAN! Čebelica (ljudska) Čebelica leti najvišje pod nebo. Čim višje leti, tem lepše brenči, čebelica moja. Vsako leto po vsej Sloveniji poteka tretji petek v novembru tradicionalni slovenski zajtrk. Le-ta je bil letos jubilejni, že deseti po vrsti. Zelo smo veseli, da so se temu dogodku letos lahko prvič pridružili tudi porabski malčki iz Vrtca Gornji Senik. Otrokom so živila, ki so značilna za tradicionalni slovenski zajtrk (črn kruh z maslom in medom, mleko in jabolko), še kako šla v slast. Že od začetka meseca novembra smo se z otroki pogovar- zauživanja lokalnih živil iz bližnjih kmetij. Otroci so si z velikim zanimanjem ogledali ko tretjo žlico, ki jo dobimo na mizo. Otroci so čebele kar sami poimenovali »naše prijateljice« in »pridne delavke«. Izdelali so tudi čebelice in njihove panje ter veselo zaplesali ob pesmi Lojzeta Slaka z naslovom Čebelice. Najbolj veseli pa so bili, da so se lahko posladkali s slastnim medom, ki so ga pridelale marljive čebelice. Posebna zahvala velja vzgojiteljicama Evi in Biserki, ki sta poskrbeli za to, da so naši XIX. nagradni natečaj Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu Ali ste vedeli, da zunaj Slovenije živi okoli pol milijona Slovencev in njihovih potomcev? Naše rojake lahko najdemo v vseh štirih sosednjih državah in tudi v številnih drugih državah na vseh celinah. Organizirajo se v številna društva, obiskujejo slovenske šole, izdajajo časopise in revije ter na številne druge načine ohranjajo slovensko identiteto in zavest o svojih koreninah. Če vas ta tematika zanima in ste jo ali bi jo radi prepletli s svojim študijskim raziskovanjem in pripravo zaključnega dela, imamo odlično novico. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu že 18 let vsako leto organizira nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Do sedaj je na natečaju sodelovalo že prek 300 diplomantov, magistrantov in doktorantov. Na letošnjem natečaju bodo upoštevana dela, zagovarjana v obdobju od 1. 11. 2019 do 31. 12. 2020. Najboljša tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva bodo prejela denarno nagrado, in sicer: • prva nagrada za vsako od področji v višini 800 evrov, • druga nagrada v višini 600 evrov in • tretja nagrada v višini 400 evrov. Urad bo prijave na letošnji nagradni natečaj sprejemal do vključno 15. 2. 2021. Več o prijavi si lahko preberete v priloženem besedilu nagradnega natečaja. Če pa se ravno odločate, o čem bi lahko pisali v svojem delu, naj bo to povabilo k razmisleku o temah, ki so povezane s Slovenci v zamejstvu in po svetu, in se na nagradni natečaj morda prijavite prihodnje leto. jali o hrani. Tako so otroci med drugim spoznali tudi pomen opraševanja čebel za prehransko varnost ter pomen rednega zajtrkovanja in videoposnetek o pomenu čebel in njihovem opraševanju. Pri tem jim je najbolj ostal v spominu stavek, da čebele pravzaprav poskrbijo za vsa- malčki nadvse uživali ob praznovanju slovenskega tradicionalnega zajtrka. Zapisala Andreja Serdt Maučec Besedilo celotnega razpisa je na voljo na uradni spletni strani Urada: https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/xix-nagradni-natecaj-za-diplomske-magistrske-in-doktorske-naloge-s-podrocja-slovencev-v-zamejstvu-in-slovencev-po-svetu/ . Dodatna pojasnila in informacije dobite na tel. št. (+386) (0)1 230 80 18 ali prek elektronske pošte: pr.urad.slovenci@gov.si. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB