Poštnina plačana v eotovinf
Maribor, čefMek JS. decembra 1953
MARIBORSKI
Stev. 295
t.eto vil. (XIV.)
Cena 1 Din
VEČERNI
Mradnlitvo In uprav«! Maribor, Gosposka AH/ Tslatoa arsdnlltva M40, sprav« 34M	MMBnaoank	■>	«
Uhaja rasa« nadalja In praznikov v«ah dan ob 18. uH / Valja aMsnfeio prajaaun	■)	IH	H	w	Bi	«	laMii	"
a opravi a« pa polu 10 Din, dostavljan na dom 10 01« / Opiati po aonlkv t Oplaao	A	B	SM	ff	E?	0E£3pif	Z*	m
apraj.raa h— oglata! oddalal. .Jutrs- v LjoMj—l • »ali Čokovi raža« w. tl^oo ff	JBfe	fiSb
Evropska politika v luči italijanskega tiska
ZAVESTNO VARANJE IT A LIJANSKEGA NARODA.
Da je italijanski tisk rad 11 a m e n o m a okregan z resnico, vemo že davno, saj je že veliko pred svetovno vojno prikazoval našo Primorsko kot italijansko pokrajino z italijanskim prebivalstvom, ki komaj čaka na združitev z »materjo Italijo«. Ko so po poloma Avstrije prišle italijanske čete z belimi zastavami v naše zasedene kraje, so bili ne samo vojaki, marveč tudi častniki, celo višji nepopisno presenečeni, ko so videli, da izven Trsta in Gorice ni nikjer nobenega Italijana, še več, da italijanskega jezika sploh nihče ne razume. Prav tako lažnjivo je prikazoval italijanski tisk vsa ta leta po vojni Položaj v naši Dalmaciji »italianissi-mi« in milijoni italijanskega naroda verujejo danes sveto in neomajno, da je Dalmacija zares italijanska in zasužnjena po Slovanih.
Takih primerov bi lahko našteli še celo dolgo vrsto, pa to ni naš namen. Spregovoriti hočemo le o lažnjivem slikanju razvoja zunanjepolitičnih problemov. Kdor bere samo italijanske liste, mora biti trdno prepričan, da se vsa Evropa in ves svet vrti samo okoli ene osi, ki je — Rim z ducejem Mussolinijem. Iz Rima prihajajo po vesteh tega tiska vse iniciative, vsi načrti in tja hodijo po svete vsi državniki Evrope, ki je pod večnim uplivom Italije. Iz Rima se dirigira vse, poslušajo ga vsi, od male Albanije do ogromne Rusije in velikobri-tanskega imperija. Reparacije so se Nemčiji črtale na pobudo Rima, pakt če-tvorice, ki ga slika italijanski tisk kot nekaj svet preobrazujočega, se je sklenil tako, kakor je hotel Mussolini, razorožitev bo diktirala Italija, prav tako bo reorganizirala Društvo narodov in uredila Podonavje. Na strani Italije in njene politike so vsi: Albanija, Grčija, Bolgarija, Turčija, Rusija, Poljska, Madžarska, Avstrija, Nemčija, Španija, Portugalska, Velika Britanija in včasih pišejo celo o italijanskem uolivu v Romuniji, Franciji, Belgiji in drugod. Izpuščalo samo še Jugoslaviio, ki pa je po mnenju Italijanskega tiska itak brezpomembna, oblcoPena od samih nasprotnikov in osamljena.
Temu primerno je seveda tudi presojanje vseh dogodkov, ki bi utegnili pomeniti nekaj drugega kakor želi fašizem. Mala antanta je za italijansko javno mnenje umetna tvorba brez vsake praktične vrednosti; zveze Francije z raznimi državami srednje in vzhodne
Evrope so le k u p č i j s k i posli, pa še ti na slabih nogah. Potovanje našega vladarja po balkanskih državah je bilo navadno potovanje za zabavo. Obisk bolgarskega kralja in kraljice v Beogradu je bil nepomemben sestanek dveh vladarjev, obisk turških in grških državnikov pri nas akt gole kurtoazi-je. Vse delo za pobratenje na Balkanu je italijanskemu tisku nekaj postranske ga, kar registrira samo mimogrede ah pa naslika kot stvar desete vrste. Nasprotno je pa za ta tisk ogromnega in usodo Evrope določujočega pomena vsaka izjava bodisi tudi najmanj pomembnega madžarskega revizionista ali avstrijskega Hemnvehrovca. Pa tudi iz Nemčije registrira večinoma samo zadeve, ki so kakorkoli v zvezi z nemškim občudovanjem italijanskega fašizma, Mussolinija in sploh Italijanov. Iz Francije, Češkoslovaške, Poljske, Romunije itd. piše vsako, še tako nepomembno zadevo, ki govori v prilog italijanskih namenov in jo potem napili ne kot nekaj velepomembnega in odločujočega.
Nič ni potem čudnega, da je italijanska javnost na podlagi takega informiranja o evropski in svetovni politiki či sto slepa za resnico ter živi v neki megli megalomanije. Benito Mussolini in njegov fašizem 'potrebujeta takega vzdušja. Italijanska javnost naj bo pre pričana, da je Rim vse, vse drugo pa nič in da je iz fašizma vstala zares ve lesila Italija, voditeljica narodov in nji hovih držav. Da piše potem »Milizia F a s c i s t a«, službeno glasilo fašistične milice, take traparije kakor je sledeča: »Ne pozabite ljubiti Boga, toda spomnite se obenem, da je bog Italije tudi d uce!« se ne smemo čuditi. Jutri bo pisalal da je poleg Boga Mussolini tudi bog vse Evrope in vsega človeštva. Nekritična javnost — in taka je po svoji naravi italijanska — se da kaj lahko pre slepiti, zavesti pa se da celo resnejša, kakor n. pr. naša slovenska na Primorskem. Naši primorski bratje, ki so sedaj prisiljeni brati izključno samo italijanske fašistične liste, so često v skrbeh zaradi »si'ne moči Italije v svetu«.
Mi Italiji iz srca privoščimo to slepilo, ker vemo, da bo prebuditev iz lažnih sanj, ki bo sledila prej ali slej. toliko bolj trpka. Tedaj bo itallianski narod videl, v kakšno meglo ga je zavijal režim fašističnega »boga«.
Suvich napeljuje vodo na Hitlerjev m'in
Pariški tisk o delu italije za zbližanje med nemčijo in Avstrijo in prvih uspehih.
PARIZ, 28. decembra. Nasprotno dunajskim informicijam, po katerih Suvich sploh na Dunaju ne bi načel vprašanja o pomirjenju med Avstrijo in Nemčijo, opozarja »Intransigeant« na dejstvo, da so v Avstriji prenehale pokati bombe in da so obmolknile nemške radio oddajne postaje. Ust naglasa, da je pomirjenje med Avstrijo in Nemčijo že perfektno in da bo Suvich na Dunaju Izročil samo še nekatere pogoje za končno pomiritev.
Tudi naglaša, da Francija nima absolutno ničesar proti temu pomirjenju, vendar pa Je treba paziti, da ne bo to prijateljstvo postalo prevroče, ker bi se potem lahko pretvorilo v združitev. Prav tako Pa se tudi »Journal de Debats« skiicuie na vlogo, ki jo igra Italija med Nemčijo in AvstrFo ter nravi, da Suvich v svojem delu za zWžanje med Dunajem in
Berlinom napeljuje vodo na Hitlerjev mlin. V splošnem pa naglaša, da je med fašizmom in narodnim socializmom nemogoč trajen ih iskren sporazum, ker sta to dva imperializma, od katerih sanja prvi o starem rimskem imperiju, drugi pa o sveten' rimsko-nemškem carstvu.
SILEN MRAZ V USA.
NEW YORK, 28. decembra. Zima, ki je pritiskala zadnje dni, ni popustila in je prišel nov mrzli val. Predvčerajšnjim je zmrznilo nad 300 oseb. Po vsej severni Ameriki sneži in razsajajo hude burje. Promet je na mnogih progah ustavljen. Tudi newyorške ulice so pokrite z debelim snegom in je predvčerajšnjim padla temperatura na 30 stopinj pod ničlo
FRANCOSKA SPOMENICA NEMČIJI. RAZGOVORI SE LAHKO NADALJUJEJO LE INFORMATIVNO. RAZOROŽITEV JE MOGOČA SAMO POTOM DE-LA V ŽENEVI IN SPLOŠNE KONVENCIJE. NA OBOROŽITEV NEMČIJE
FRANCIJA NE PRISTANE.
PARIZ, 28. decembra. Ministrski svet se je ukvarjal polne tri ure z izčrpnim poročilom zunanjega ministra Paula-Boncourja o položaju vprašanja razorožitve in diplomatskih razgovorih, ki so s tem v zvezi. Na tej seji je bila tudi sestavljena spomenica Francije, katfero bo lastnoročno izročil berlinski poslanik Francois-Poncet nemškemu državnemu kancelarju Hitlerju. V spomenici bo sporočila pariška vlada nemški, da načelno ni proti nadaljevanju razgovorov med Parizom in Berlinom, toda ti razgovori ne smejo biti nič več kakor samo informativnega in pripravljalnega značaja. Pogajanja, ki bi šla preko tega okvira, bo Francija odklonila. Francoska vlada stoji na stališču, da zadeva razorožitve ni nikakršno ozko nemško-francosko vpra-
šanje, temveč zadeva vseh narodov sve* ta in se da rešiti samo na ženevski konferenci in s splošno konvencijo. Meritorno stališče Francije glede vprašanja konkretne nemške enakopravnosti je, da je zanjo vsaka nemška zahteva po kakršnikoli novi oborožitvi nesprejemljiva. Nemška enakopravnost se da doseči samo v etapah in v okviru splošne raz-orožitve vseh držav.
PARIZ, 28. decembra. Ministrski predsednik Chautemps jo izjavil skupini časnikarjev po seji vlade, da ne more dati nobenih podrobnih poročil o vsebini spomenice, ki jo bo Francija posiala Nemčiji preko svojega beriinskega poslanika, kei v diplomatskem svetu ni navada, da bi se spomenice objavljale prej, preden so v rokah tistih, katerim so namenjene.
Sir Siinon se bo vrnil praznih rok
ANGLEŠKI TISK PRESOJA ZELO PESIMISTIČNO IZGLEDE SESTANKA SIRA SIMONA IN MUSSOLINIJA.
ZA USPEH
LONDON, 28. decembra. Po informacijah včerajšnjih listov bo napeto pričakovani sestanek Mussolinija in sira Simona
3.	junuarja. Kakor naglasijo listi, bo sku šal Mussolini na tem sestanku prepričati sira Simona, da bi edino konferenca štirih velesil inogla spraviti z mrtve točke razorožitveno konierenco. Pravijo pa, da je sir Simon mnenja, da je oblika pogajanj postranska stvar in zelo dvomi v uspehe take konference. Tudi je sir Simon mnenja, da bi taka konferenca štirih velesil ne mogla ustvarili čudežev, ker bi njene sklepe končno morala potrditi še razorožitvena konferenca in
Društvo narodov. Po komentarjih angleškega tiska bo Anglija v principu ostala zvesta Društvu narodov, četudi bi bila pripravljena na neke reforme. Radi stališča, ki ga je zavzela v tem vprašanju Italija, pa ni pričakovati zbli-žanja med Rimom in Londonom in so v tem pogledu izgledi zaenkrat zelo slabi. Londonski tisk ne pričakuje zato nobenih posebnih uspehov od omenjenega se< stanka in omenja, da se bo sir Simon vrnil v London praznih rok. Pričakuje se popoln polom razorožitvene konference, kar nedvomno dokazuje povečana delavnost francoske diplomacije.
Kralj in kraljica na Bledu
BLED, 28. decembra. Sinoči ob 16.5 sta prispela semkaj Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. kraljica Marija s svojim spremstvom. Namen prihoda na Bled je lov.
Nemško oboroževanje v zraku
BRUSELJ, 28. decembra. Tukajšnji »Soir«' objavlja zelo zanimive podatke o razvoju nemške avijatike. Izdatki za nemško zrakopiovstvo so znašali lani okroglo 465, letos pa že nad 1000 milijonov belgijskih frankov, (er se po mirovnih pogodbah Nemči-a ne sme oboroževati v zraku, posveča veliko pozornost pilotskim šolam 11 daje velike subvencije tvornicam, ki grade zrakoplove in letala. Tako je dobila neka znana tvornica 111 mili-onov belgijskih frankov. V Nemčiji e danes 450 aviatičnih klubov, ki majo nad 2000 aeropianov. Sodijo, da ima Nemčija nad 6000 dobro izvež-lianih pilotov.
BOLGARIJA IN JUGOSLAVIJA.
SOFIJA. 28. decembra. Glasilo demokratske zveze »Mir« objavlja uvod nik, v katerem pravi, da je položaj v Evropi skrajno nevaren in je zato dolžnost Bolgarije, da se zavaruje. To lahko stori samo v sodelovanju z Jugoslavijo, ki ji je kot nasprotnica edina nevarna in je pred njo nihče ne more obvarovati, kot zaveznica pa garancija varnosti in miru. To so re-
alni temelji, mimo teh pa obstojajo tudi še drugi, prav tako trdni in je na njih treba utrditi bratstvo Jugoslovanov in Bolgarov.
NOVA NESREČA V FRANCIJI.
PARIZ 28. decembra. Pri Vannesu v Bretagni je zavozil neki brzovlak z br-zino 100 km na uro v skupino progovnih delavcev. Trije delavci so bili takoj mrtvi, četrti pa umira.
C I KO PHA
PRAVI DOMAČI IZDELEK
Dnevne vesti
NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji ste-vilki »Večernika« smo priložili položnice. Ker se bliža konec leta in bi tudi mi radi napravili zaključek, prosimo vse one naročnike, ki so še v zaostanku, da nam ga nakažejo potom priloženih položnic. Cenjene naročnike vljudno prosimo, da pogledajo naše opomine, ki smo jih poslali 15. decembra in nam na opominu označeni znesek čimprej nakažejo, da jim bomo tudi po Novem letu lahko redno dostavljali »Večemik«. Vsem onim, ki ne bodo svoje dolžnosti izpolnili, bomo žal primorani po 15. januarju 1934 list ustaviti. Ker pa je naročnina »Ve-černika« tako minimalna, da jo zmore vsak, tudi najrevnejši — saj stane samo Din 10 na mesec, pričakujemo, da bodo cenjeni naročniki naročnino do gori navedenega termina poravnali. Uprava »Večer ni k a«.
Iz profesorske službe. Za profesorja veronauka na tukajšnji realni gimnaziji je imenovan katehet v Celju dr. Slavko Osterc.
Pred oltar sta stopila na Štefanovo sodnik tukajšnjega okrožnega sodišča g. Miloš Senica in gdč. Mara Perkova, hčerka znanega trgovca in posestnika iz Košakov ter trgovec g. Ivan Bregar in gdč. Lujiza Rotrbičkova. Obema paroma: bilo srečno!
K večnemu počitku sta odšla 25. t. m. ga. Marija Zvvenklova, žena upokojenega upravitelja materialnega skladišča g. Ivana Zwenkla, 26. t. m. pa 74letni trgovec in posestnik Jurij Gaube. Naj v miru počivata!
Zadnja pot Antoua Brumna. Na Štefanovo so pokopali na ptujskem pokopališču 591etnega upokojenega šolskega upra vitelja Antona Brumna. Kako priljubljen in poznan je bil pokojnik, je pričala izredna. udeležba pri njegovem pogrebu. Prihiteli so stanovski tovariši iz Maribora in Slovenskih goric, kjer je pokojni služboval 30 let in vzgojil celo vrsto generacij v nacionalnem duhu. Pred hišo žalosti so mu zapeli stanovski tovariši, nakar se je razvil sprevod na mestno. pokopališče, kjer se je ob odprtem grobu v ginljivih besedah poslovil od pokojnika šolski upravitelj g. Tone Hren iz. Studencev. Kot njegov bivši sosed na Teznem sč je poslovil g. Tomažič, uradnik mestne hranilnice v Mariboru, zadnji pa g. Vitez v imenu občine Tezno, katere častni član je bil pokojni. Naj mu bo. lahka zemljica, ki jo je tako goreče ljubil!
Občinska seja na Pobrežju. Dne 21. t. m, je bila redna seja pobreškega občinskega odbora. Po odobritvi zapisnika in poročilu župana g. Volka so poročali predsedniki,.posameznih odsekov. Za cestni odsek je poročal g. Kašman, za socialni odsek pa g. Žunko. Nekateri ubožci dobijo enkratno podporo v denarju, drugim se da nakazilo za živila ali pa za kurivo. Soglasno je bil sprejet predlog za jamstvo graditve postajališča na Teznem. Zagotovilo za sprejem v domovinsko zvezo sta dobila g. Mahne in Nusdorfer. Učiteljema v Brezju, ki prejemata plačo iz banovinskega fonda, je občinski odbor dovolil 150 Din na mesec kot stanarino; tudi katehetska nagrada za šolo Tezno je ostala neokrnjena. Živahna debata se je razvila pri 8. točki dnevnega reda glede nakupa primernega zemljišča, kjer b se postavila občinska hiša. Zadeva se je končno prepustila gradbenemu in finančnemu odseku. V krajevni šolski odbor za šolo na Pobrežju je bil izvoljen na mesto g, Didla g. Danilo Vezjak, kot stavbeni izvedenec pa se določi g. Rane. Občnega zbora županske zveze v Ljubljani se bo udeležil župan g. Volk.
Strelci Imajo svojo koračnico. Te dni je izšla nova slovenska skladba, ki jo je komponirala na besedilo g. Antona Mohorja, tajnika mariborske Zvezne drelske družine naša znana skladateljica, profesorica gdč. Ervina Ropasova. Skladba je zelo melodiozna in ima izrazit nacionalen, borben značaj. Nova kompozicija, po kateri bodo nedvomno radi segli vsi naši strelci in je izšla v samozaložbi skladateljice, se bo nedvomno kmalu udomačila tako v mestih kakor tudi na deželi
Studeočane opozarjamo na nocojšnje 'predavanje narodnega poslanca dr. Pivka. Začetek bo točno ob 19. uri v Ljudski univerzi. Narodni poslanec dr. Pivko bo predaval »O karzanskein uporu« in bodo spremljale predavanje skioptične slike.
Občni zbor županske zveze. Županska zveza bo imela letošnji občni zbor 8, januarja ob 10. uri v veliki dvorani pri »Zvezdi« -v Ljubljani. Na občni zbor so povabljeni vsi novoizvoljeni županj in občinski odborniki.
Zanimiva misijonska razstava v Mariboru. Frančiškanske misijonarke bodo priredile v dvorani Zadružne gospodarske banke v času od 6. do 14. januarja veliko misijonsko razstavo. Razstavljena bodo različna čipkatia in vezena ročna dela, različno cerkveno perilo in para-mentika. Iz misijonskega področja pa bodo razstavljeni zanimivi predmeti, ka-cor mala japonska in kitajska keramika, japonska svilena oblačila, fine vezenine in slikarije na svilo in tarzije iz slonove kosti, pletenine iz Maroka in Konga, razni izdelki iz rafije s Koireje, dra-ocene orientalske rezbarije itd.
Društvo Jugoslovanskih akademikov v Mariboru vabi vse svoje člane na sestanek, ki bo danes 28. t. m. ob 20. ur: zvečer v društveni sobi v Narodnem domu. Sestanek bo važen!
Kam na Silvestrovo? Najboljše in naj-cenejše se poslovite od starega leta na znanem silvestrovanju Sokola-matice v Marodnem domu, ker bo za staro in mlado preskrbljeno za prijetno zabavo. Kupite vstopnice vnaprej po znižani ceni!
Družabni večer mariborskih častnikov. Častniki mariborske garnizije prirode na Silvestrovo v kazinski dvorani družabni, večer v znamenju silvestrovanja. Začetek bo ob 21. uri. Uprava sporoča vsem povabljencem, da so veljavne pozivnice, ki so jih dobili za proslavo kraljevega rojstnega dne. Obleka je poljubna.
Zvezna strelska družina na Pobrežju poziva svoje člane na občni zbor v so boto ob 19.30 pri Renčlju.
Novoletni dar Počitniškemu domu kraljice Marije. Dvorna dama ga. Eleonora Šverljugova je podarila Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohorju znesek 200 Din kot novoletno darilo, za kar se ji odbor prisrčno zahvaljuje.
Glavna skupščina Jugoslovanskega društva za proučevanje in zatiranje raka, pododbor Maribor. V petek 29. decembra ob 18. uri bo v posvetovalnici okrajnih načelstev v Mariboru glavna skupščina društva s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsedstva, 2. poročilo funkcionarjev, 3. volitev odbora, 4. slučajnosti. Vsi člani društva, kakor tudi društveni podporniki, dobrotniki in vsi, ki se zanimajo za delovanje tega pre-koristnega društva so vljudno vabljeni na udeležbo.
Veleposestvo ljubljanske škofije v Gornjem Gradu, ki bi se moralo po določilih agrarne reforme razdeliti do 1000 hektarov, ki bi mu še ostali, bo po zasebnem sporazumu med upravo in agrarnimi interesenti obsegalo v bodoče 4000 hektarjev, in to z ozirom na'industrijo, ki je odvisna od veleposestniških gozdov in zaposluje veliko število delavcev.
Čist in mešan bencin. Po novi uredbi finančnega ministra je dovoljena prodaja čistega bencina, ki ga bodo avtomobilisti in motociklisti dobivali po vseh večjih krajih. Ker je bilo mnogo pritožb zaradi mešanja bencina, je ministrstvo uredilo to zadevo tako, da se sme poleg mešanega prodajati tudi čisti bencin.
Likvidacija »Edinosti« v Zagrebu. Za grebška zadruga »Edinost«, ki je imela formalno svoj sedež v Mariboru, je že pred meseci prešla v likvidacijo. Službeni list naše banovine objavlja, da je žagi ebško trgovsko sodišče razrešilo dolžnosti Franca Kendo, Ignaca Kristoviča in Matija Žunkoviča ter so kot likvida torji imenovani dr. Fran Oreškovič, Dragotin Lisac in Dragotin Poslek. vsi iz Zagreba. Upniki se pozivajo, da v 6. mesecih prijavijo svoje terjatve.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iz trebljeuie čreves
Težka nesreča pri sankanju. Po znani pešpoti s Kalvarije sta se včeraj popoldne okrog 16. ure sankali sestri 211etna Frida in 25Ietna Marjeta Vičičeva, stanujoči na Aleksandrovi cesti štev 45. Takoj za ovinkom pri srednji kapelici, ko sta brzeli s silno naglico navzdol, sta zavozili preveč na levo in treščili v ograjo tamkajšnjega mostiča. Karambol je bil strašen in sta obe sestri obležali ob razbitih sankah nezavestni v mlaki krvi. Dočim je zadobila mlajša Frida nevarne notranje poškodbe, si je starejša Marjeta na mostni ograji razbila obe čeljusti in zobe ter zadobila tudi druge nevarne poškodbe na glavf. Takoj so prihiteli na pomoč reševalci s svojim avtomobilom in težko poškodovani sestri prepeljali v bolnišnico.
Mirim kraljica čokolade
Lepo in poceni darujete, če upotrebitc za Vaša darila	■>	-
odlične in okusne Mirim izdelke
Pazite in zahtevajte izključno Mirim izdelke, pri katerih Vam je kvaliteta zajamčena.
Nezgode. V Magdalenski ulici je padla na poledenelih tleh 541etna sobarica Marija Petrovičeva in se tako hudo poškodovala, da so jo morali reševalci prepeljati v bolnišnico. Pri smučanju.pa se je ponesrečil visokošolec Boris Gijan in je moral iskati pomoči v bolnišnici.
Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. t. m. naslednjo statistiko. (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo v lanskem letu). Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini
1 (4), savski 2 (2), vrbaski — (—), primorski — (1); drinski — (2), zetski — (1). donavski l (7), moravski — (1). vardarski 1 (4), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2); otvorjenc prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (5), savski 2 (3), vrbaski, zetski, moravski, vardarski in Beogradu, Zemunu in Pančevu — (—), primorski 1 (4), drinski —- (1), donavski 1 (3); otvorjena posredovalna postopanja: v dravski banovini 2' savski 28, vrbaski 2, primorski 2, drin ski. 1, zetski —, donavski 3, moravski 1, vardarski , Beograd, Zemun, Pančevo 2: odpravljeni konkurzi: v dravski banovini — (1), savski 1 (—), vrbaski, primorski, zetski — (- •), drinski 1 (7), donavski 2 (4), moravski — (1), vardarski
2 (3), Beograd, Zemun in Pančevo l (—-); odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1(7). savski 1 (13), vrbaski, zetski, moravski in vardarski — (—), primorski 1	(1), drinski — (4), donavski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (4).
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 103. številki: Predpisi za izvajanje betonskih zgradb: pravilnik o nezgodnem zavarovanju učencev; pravila o šolskih postajali; popravke v uredbi o zaščiti denarnih zavodov in uredbi o zmanjšanju režije gospodarskih podjetij ter uredbi o maksimiranju obresti.
Radio Ljubljana. Spored za petek 29.
f.	m. Ob 12.15: reproducirani klavirski koncert; 12.45: poročila; 13: čas, angleška lahka glasba na ploščah; 18: smučarska gimnastika, predava Drago Ulaga; 18.30: predavanje Narodne obrane; 19: sokolska telovadba: 19.30: smučarsko predavanje; 20: prenos iz Zagreba; 22: čas, poročila, reproducirana moderne plesna glasba.
Kino Union. Do vključno petka vele-opereta »Vesela svatba pri belem konjičku« po istoimenskem ljudskem delu Film. ki je dosegel rekordni obisk. Sledi milijonsko veledelo »Velika kneginja AleksandTa« z najboljšo pevko sveta Marijo Jeritzovo, Szokejem Szakallom in Paulom Hartmannom.
Grajski kino. Danes zadnjič opereta > Dekle kot si ti«. Jutri v petek predvajajo najboljšo in največjo veseloigro tega leta »Škandal v Budimpešti« (Oprostite, zmotila sem se). Ta velefihn prekaša vse dosedanje filme. Glavne vloge igrajo: Gaalova, Szakall, Horbiger, Puf-fi, Šima, Grablez. »Škandal v Budimpešti« je velefilm, ki ga svetovna kritika označuje kot enega najboljših Frančiške Gaaiove, Szčkeja Szakalla in Paula Horbigerja.
Hm ©Cbsi© gledalce
REPERTOAR.
Četrtek. 28. decembra: Zaprto.
Petek, 29. decembra; Zaprto.
Sobota, 30. decembra ob 20. uri: »Deseti
brat«. Red B. Znižane cene.
V soboto 30. t. m. ponove Jurčičevega »Desetega brata« v Delakovi odrski priredbi in režiji. Pri tej predstavi igra vlogo strica Dolfa glavni režiser Jože Kovič. Predstava bo za red B. Veljajo znižane cene.
Trnfulčica
Pravljica s petjem, plesom in godbo.
Po več letih je seglo naše mariborsko gledališče zopet po Bolton-Baeckerjevl pravljični igri »T r n j u l č i c i«, katero je prevedel pokojni novelist Milan Pugelj, ter jo za Božič uprizorilo naši mladini v Rasbergerjevi režiji in pod Gorinškov« taktirko. »Trnjulčica« je ena najbolj znanih pravljic in znana je tudi njena dramatizacija, ki je prav dobra in se prijetno razlikuje od raznih zmašil novejšega časa, ki streme po mladinskem operetnem žanru. G. Rasberger je igro okusno zrežiral ter poskrbel še za nekaj več zabave, kakor bi je sicer bilo. Tudi g. Gorinšek kot glasbeni in g. Hara-s t o v i č kot plesni voditelj sta se potrudila.
Premiera »Trujulčiec« je bila v nedeljo 24. t. m. popoldne, prva repriza pa v torek 26. t. m., obakrat ob razmeroma povoljnem obisku male in velike publike. Zabave je bilo obakrat mnogo, posebno opazljiv je pa bil kontakt med odrom in gledalstvom. Mali obiskovalci so se junaško pogovarjali z igralci, zlasti seveda s kuharjem Pavličkom, ki ga je igral g. Harastovič.
Igralci so se večinoma dobro vživeli v napol resnično in napol pravljično okolje dogajanja in uskladili svojo igro potrebi mladih gledalcev in poslušalcev ter njihovega duhovnega sveta. Igrali so: g. Grom kralja, ga. Dragutinovičeva kraljico, gdč. Kraljeva Trnjulčico. gdč. Bar-bičeva Marjetico, g. Furijau in. g. Blaž vojaka, g. Medven Potičaria, g. Hara-stovič Pavlička, ga. Savinova Kozlička, gdč. Križajcva paža, g. Rasberger Habakuka, g. Nakrst kraljeviča, g. Pavle Kovič Petra, gdč, Koroščeva Cvetano, gdč. Starčeva Zorano in ga. Gorinškova Morano.	,—r.
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v naivečjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Veliko Silvestrovo praznovanje v »Veliki kavarni«, čar Silvestrove noči v Dancingu z dvojnim sporedom. Dve senzaciji — »Orlov« — »Vilko«.
Sejem za živino. Na sejem 27. t. m. so jmgnali 341 glav živine, in sicer 4 konje, 6 bikov, 80 volov, 246 krav in 5 telet. Kupčija je bila precej dobra in je bilo prodanih 153 glav -živine. Cene za kilogram žive teže so bile naslednje: debeli voli 3.50 do 4 Din, poldebeli 2 do 3 Din, voli za rejo 2 do 2.75 Din, biki za klanje 2.50 do 3 Din, klavne krave debele 2 do 3.25 Din, plemenske 1.75 do 2.25 Din, krave za klobase 1.50 do 2 Din. molznice in breje krave 2 do 2.50 Din, mlada živina 3 do 4 Din, teleta pa 5 do 6 Din. Cene mesa: volovsko, meso I. vrste 10 do 12 Din, II. vrste 8 do 10 Din, meso bikov, krav in telic 5 do 7 Din, teletina I. vrste 14 do 16 Din, II. vrste 10 do 12 Din, svinjsko meso sveže 10 do 16 Din. Za izvoz v Italijo je bilo prodanih 28 glav živine.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri le kazal toplomer 1.8 stopinjo C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 2.4 stopinji C pod ničlo; barometer je kazal pri 12 stopinjah 727.7, reduciran na ničlo p? 7263; relativna vi a »a 95: vreme je oblačno; vremenska nanoved pravi, da s6 Vio vreme poslabšalo in da bomo dobili nov sneg
v Mariboru, dne 28. XII. 1933,
Ptu ske komunalne zadeve
OP-ČINSKI PRORAČUN. KRITJE PRIM ANJKLJAJA. RAZNE DRUGE REŠITVE.
Mariborski »v e č e r n i k « Jntra
Stran S
V četrtek 21. t, m. se je vršila VIII. redna seja občinskega sveta pod predsed stvoni župana Juršeta, ki jo je otvoril in poročal, da je uspešno interveniral pri banski upravi v Ljubljani za podelitev Podpore iz bednostnega fonda za brezposelne v znesku 20.000 Din. Dosegel io istotam, da se regulacija Grajene sPrejme v program za javna’dela in da Prispevajo za meščansko šolo v Ptuju tudi okoliške občine, in sicer sorazmerno po številu učencev, ki iz teh občin to Šolo obiskujejo. Delavska zbornica je mestni občini nakazala za brezposelne 2000 Din, tvrdka Reinhardt pa tudi 2000 Dir za mestne reveže. Na kraju je župan sporočil, da so v teku pogajanja z neko češko tvrdko radi ustanovitve nove tekstilne tovarne v Ptuju.
Za županovim poročilom je sledilo potočilo upravnega odseka, in sicer o proračunu za 1. 1934. Poročal ic občinski Svetnik g. Fras. Novi proračun predvideva v svojem sedanjem načrtu 1,537.056 Din primanjkljaja. Ta primanjkljaj se bo kril z dokladami, davščinami, trošarina-ftrin taksami. Dohodki iz teh dajatev so Preračunani na 1,182.450 Din. Ostane torej še 390.636 Din primanikhaja, ki se bo kril s 45% doklado na državne neposredne davke. Na drugi strani pa se bodo-skušali v svrho znižama primanikliaia Spioh vsi .zdatki čim bolj reducirati. V ta namen se ran-erava	levilo	po-
licijskega osebja.'.zmanjšati šolski proračun in doseči od Zadružne elektrarne brezplačna cestna razsvetljava. Vsi občinski objekti, v kolikor ne služijo javnim interesom, se odprodajo. . Obstoja načrt ustanoviti lastno hiralnico, ker so stroški za občinske hiralce v banovinski hiralnici previsoki Končno pa se resno bavijo z mislijo ukiniti mestno avtonomijo, ker je ta za občinske finance pretežko breme. Za zvišanie dohodkov so med drugim določene sledeče nove dajatve: trošarina na vinski mošt se zviša od 0.75 Din na 1.50 Din pri litru, kot kompenzacija se dovoljuje gostilničarjem 2% kalo od osušenega vina. Cestna doklada se bo pobirala tudi od poštnih pošiljk. ekspresnih železniških pošiljatev pošiljk s sprevodnimi listi in od prtljage, ki se uvaža v mesto z avtomobili. Za nekatere dražje in luksuzne predmete se cestna naklada zviša od. 5 p na 5. p. Zviša se tudi najemninski vinar. Odstotek pn občinskih dokladah k državnim davkom se za 1. 1934 zviša za 4% od dose-. danjega.
Med poročilom g. Frasa je prišlo med občinskimi odborniki, ki so se prijavili k besedi, večkrat do burne debate, v katero je posegala celo galerija. Vendar ie bil proračun, kakor so ga predlagali, soglasno sprejet. Glede likvidacije bivšega dekliškega internata »Mladike« se je sklenilo, da se inventar, v kohkor je nujno potreben meščanski šoli in Dijaškemu domu, prepusti omem'e":”ia zavodoma v uporabo, ostali inventar pa, be, Jožef Kranjc, krojaški mojster in
razen ene spalnice, se ima preceniti in prodati. Izpraznjena spaluiča se prepusti šolski mladini za lutkovno gledališče in slične namene. Ostali prostori z inventarjem ostanejo za morebitno prenočevanje tujcev ob priliki prireditev v mestu. Dvorišče s hlevi se da v najem.
Kot zastopnik občine pri gasilnem društvu se določa občinski svetnik inž. Josip Urbančič. — V domovinsko zvezo se sprejmejo Mara Kabajeva, učiteljica glas
Bogomir Kamenšak, trgovski sotrudnik. Sklepi ubožnega sveta se potrdijo, in sicer se nekaterim občinskim revežem zviša podpora. Vsi mestni reveži so se za Božič, kakor običajno, obdarovali. Brezposelnim, ki potujejo skozi mesto, se nudi brezplačen obed ali večerja iti brezplačno lahko prenočijo na policijskem oddelku. Brezplačen obed dobe tudi domači samski brezposelni brez družine, če se zaposlijo pri kuluku.
Po javni seji se je vršila tajna, na kateri se je razpravljalo o personalnih zadevali in o novi službeni pragmatiki za mestne uslužbence.
Mali senat okrožnega sodišča
MILA OBSODBA 17LETNEGA UBIJALCA.
Včeraj je stal pred tričlanskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča komaj 171etni posestnikov sin A. R. iz Moškanjcev, ki je kljub svoji mladosti zagrešil težak krvav zločin: s kolom je zverinsko pobil in usmrtil družinskega očeta Ivana Zamudo, in to le zaradi ue-kaj brezpomembnih besedi, ki so baje užalile fantovsko čast njegovega prijatelja.
Žalostni dogodek se je odigral 5. avgusta t. 1. zvečer. Obtoženec se je podal v poznem mraku s svojini prijateljem Francem Šegulo na vasovanje k Šegulovemu dekletu v vas Formin. Ko sc jc Šegula pod oknom pogovarjal s svojo izvoljenko, je prišel mimo v spremstvu svoje žene pokojni Zamuda, ki je bil že starejši, sicer prav resen in pameten mož. Slučaj je hotel, da je bil Zamuda precej vinjen in je v takem razpoloženju zabrusil Šeguli, naj se rajši
Ko sta bila prepričana, da sta storila dovolj in sta zadostila svoji strasti, sta izginila v noči. Smrtno nevarno poškodovanega Zamudo so tamkajšnji sosedje prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je pa že naslednjega dne podlegel zadoblje-nim poškodbam. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je imel Zamuda na več krajih zdrobljeno lobanjo. Obtoženec je svoj krvavi zločin priznal in prejel zanj izredno mho kazen: dve leti težke ječe.
Ustanovitev Narodne obrane na Pobrežju
V ponedeljek 18. decembra 1933 je bil v dvorani restavracije brata Renčlja ustanovni občni zbor Narodne obrane na Pobrežju, ki je bil prav dobro obiskan. Občnega zbora so se udeležili predstavniki raznih nacionalnih in kulturnih or-pobere domov spat. ker je še premlad ganizacij. Navzoči so bili med drugimi za vasovanje. To je Šegulo tako razje- j župan velike občine Pobrežje g. Matija zilo, zlasti pa še z ozirom na navzočnost j Volk. predsednik Narodne obrane v Stu-njegovega dekleta, da se je postavil po i dencih brat Franjo Bende, okrožni po-robu in se dejansko lotil Zamude. Medj veljnik vitežkih čet brat Vojska, nadalje njima je nastal pretep, v katerem je: zastopnik pobreškega Sokola in gasilske zmagoval starejši in trdnejši Zamuda, j čete brat Joško Klemenčič, predstavnik V tem je prihitel svojemu prijatelju; tezenskega Sokola in strelske družine na pomoč obtoženi R., ki je temeljito ob delal pokojnega Zamudo z udarci po vsem telesu, zlasti pa po hrbtu. Ko je prišla iz hiše domača gospodinja, sta na njene besede fanta pobegnila, toda ne daleč. Ob cesti, ki vodi proti Ormožu, sta se Skrila v zasedi in čakala na Zamudo, s katerim sta hotela temeljito obračunati. Zamuda jc res kmalu prišel v spremstvu svoje žene, s katero se je mirno razgovarjal. Nenadoma sta planila predenj mlada pokvarjenca in ga pričela po kratkem besednem boju obdelovati s koli. ki sta jih izruvala iz bližnjega plota. Ni jima zadostovalo, da sta Zamudo pošteno premlatila po hrbtu, rokah in ostalih delih telesa, ternveč je obtoženec v svoji podivjanosti pričel meriti tudi na pokojnikovo glavo. Zadal mu je več tako močnih udarcev, da je-Zamuda obležal nezavesten s počeno lobanjo sredi ceste. Pomagale niso vse prošnje, rotenje in solze nesrečne Za-mudove žene. ki je morala gledati, kako ji mlada podivjanca ubijata moža, očeta treh majhnih, nepreskrbljenih otrok.
brat Franjo Lukner, za pevsko društvo »Zarja« brat Ciril Jančar in lepo število narodnega občinstva.
Občnemu zboru je predsedoval brat Angel Gruden. Po pozdravnem nagovoru je v izbranih besedah obrazložil pomen ustanovitve Narodne obrane, ki je že delj časa bila želja Pobrežanov in nato dal besedo bratu Vojski, ki je obširno obrazložil delo in cilje Narodne obrane ter napredek organizacije v naši državi. . Izvajanja brata Vojske so navzoči z velikim odobravanjem in aplavzom potrdili.
V imenu Narodne obrane Studenci je spregovoril njen predsednik brat Franjo Bende, ki je izrazil željo, da bi se nova postojanka krepko razvila in delovala na pokretu, ki ga vodi Narodna obrana Nato je bila podana beseda g. Matiji Volku, ki je v imenu občine pozdravil, da še je ustanovila ta važna organizacija. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik brat Anton Požar, namestnik Angel Gruden, tajnik Danilo Vezjak, blagajnik Jožko Štibl; odbomi-
Gd 6<3&ČOflL ii ugodju.
Ne dopuščajte, da Vaši frpe! Pri boleznih vsled prehlajenja in pri vseh bolečinah pomagajo hitro in zanesljivo Aspirin tablete. So popolnoma neškodljive. V znak pristnosti imajo ?ayerjev križ.
ASPIRIN
©
V t Jogtf* k. d. Zagreb, Ganeva i Oglas ie rejiitr pod S bc. 3407 od I. HI 19337*
ki: Drago Kobal, Štefan Renčelj, Marko Srednoselec, Matjaž Krajnc, Josip Šor-go, Jožef Klemenčič, Milan Klemenčič Ciril Jančar in Rudolf Stamec.
Nato so še spregovorili starosta Sokola Maribor II brat Klemenčič, g. Tončič, A. Kobal, D. Drago in Štibl. Ker se ni nikdo več javil k besedi, se je predsednik brat Požar zahvalil vsem govornikom in navzočim za udeležbo ter jih pozval k delu.
Poljčane
Božičnica gasilnega društva. Tudi letos je priredilo tukajšnje gasilno društvo svojim izvršujočim članom. božičnico. Vršila se je v hotelu Bauman ter je bila še posebno prisrčna zato, ker so bile navzoče tudi 4 požrtvovalne sotrudnice gasilnega društva, ki so sodelovale V šatorih ali kakorkoli že na neštetih prireditvah. So to gospe Petrovič, Gajšek, M. Krašovic in gdč. Anica Krašovic, ki so bile odlikovane od društva ta večer za svoje nesebično sodelovanje z ličnimi diplomami. Za lepe besede, ki jim jih je izrekel v pozdravnem govoru g. Jože Gajšek in za izkazano pozornost se je zahvalila že nad 70 letna ga. Petrovičeva, naglašujoč, da jih je ix>častitev izredno razveselila. Ob lepem božičnem drevesu so nato zbrani svečano zapeli »Tiha noč...«, društveni tajnik g. Z^bec pa je še poživel prijeten intimen večer z nekaj solističnimi pevskimi točkami.
Bogomil:
V spomin ...
Tebi, dragi Viktor, so posvečene te vrstice. Nimam namena orisati Tvoje življenje, ne. Če bi to hotel, bi moral začeti s Tvojim rojstvom, ko se je začela bridkost iu bi Te spremljal skozi gimnazijo. mimo Tebi prisojene Kristine, tja do smrti. Pa nočem. Samo nekoliko bi rad odgrnil zaveso, da bi vsak vsaj nekoliko spoznal, kako krivo Te je dolžil.
Mehanično smo se učili v prvih letih gimnazije pri latinščini: Animus nnus in duobus corporibus — ena duša v dveh telesih... Žalostno je zdaj moje srce in mrki so dnevi, ko ni več Tebe. Ti spiš in sanjaš večni sen, jaz pa še brodim po svetu, po življenju in bridkosti in se borim. Sam in zapuščen sem, kajti ne rasto prijatelji za vsakim plotom in tudi ne v vsaki hiši.
Le.spi in čakaj name! Lepši dnevi bodo vstali za naju nekoč in zarje bodo zasijale na nebu, kakor na samo velikonočno nedeljo...
V temno noč so uda riali iz ŽeTdinove hiše zvoki godbe, vmes na se ie slišalo
vriskanje in petje. Ponosno in mogočno so doneli zvoki, se gubili nekam po vasi kakor bi hoteli k slednji hiši, kakor bi radi vsakega posebej objeli, mu povedali kaj veselega in ga poklicali s seboj. Pijano so se sprehajali po dvorišču, včasih tiše, nato pa glasneje, včasih neubrano, kakor bi se prepirali. Kakor da bi bili to ljudje in ne glasovi, skoraj da bi jih človek videl, bi šel k njim in se z njimi kaj pogovarjal.
Priredili so gostijo edini hčeri Kristini z najbogatejšim fantom iz vasi. Ljudi se je vse trlo, dve sobi sta bili polni, komaj da so jih posadili za mize. Prepevali so pobožne primerne pesmi, ali tudi robate so zapeli, kakor da bi jih oboje navdajale z enakim občutjem, skoro so nekatere jokale — ženske namreč.
Pozvačin je komaj obhodii od ponedeljka do četrtka vso rodbino in dnužban je s težavo zbral toliko žlic in vilic, kolikor je bilo potrebno. Debela kuharica je tekala po vseh potih hiše, skoro ni vedela, kje se je glava drži, zato so ji še sosede pomagale. Koliko se jc peklo od petka naprej, kako prijetno jc vse dišalo: ,vrta-triki, kruh; v soboto so že delale makove novitice in gibanice. Bilo je dela, ali zato ie v nedeljo bilo tudi nekaj liuidi vide-
ti! Pri Žerdinovih mora biti vse drugače kakor drugod! Saj so celo župnika povabili in mnogi so trdili, da bo z njim pri šel tudi — študent, tisti lepi, mirni, sedaj bolehni gospodič, ki. so ga nekdaj pri sodili za Kristino, lep človek, ali ni smel v življenje. Že ni začel živeti, pa že mora čutiti dih smrti,'sedaj, ko bi najrajše živel. Izgovarjal se je, toda župnik sam ne bi rad šel.
In tako je župnik sedel poleg starešine, ki se je modro držal, nagnjen nekoliko nazaj, kakor da bi premišljeval, kaj bo sedaj govoril, zraven pa študent dostojanstveno in mirno. Župnik je polagoma prehajal v dobro voljo, dočim se je študent le smehljal, kakor v bridkosti. Župnik se je zapletel v j>ogovor s starešino, Viktor je jx>s!ušal brez zanimanja. Pri njem je sedela posnehalja, še mlada ženska, prijaznega, nekoliko rejenega o-braza. Hotela je na vsak način govoriti s študentom, venomer ga je povpraševala ter se stiskala k njemu.
»No. Viktor, kako se ti vidi?« '
»Dobro. Na gostiji je povsod dobro.«
>Res. Bogati so Žerdinovi. lahko prirejajo. Ali ne bi morda posebej v malo sobo? To se ne spodobi. Če moje dete
kedaj do raste, takrat...«
»Človek vsaj kaj vidi. Saj župniku itak ni za hrano, ampak da se nekoliko razvedri«
»Gotovo. Toda, čemu si tako zamišljen, pa še sedaj na gostiji? Enkrat bova plesala, da se nekoliko razvedriš. Kaj ne?«
»Če bi vedel...«
»...če bi vedel! Saj te poznam; kolikokrat si prej plesal!«
Plesali so veselo in razkošno v prena-jrolnjeni hiši, da so se krila žensk zadevala ob klopi ta ljudi okrog, obrazi so jim žareli kakor nekdaj, ko so prvikrat plesale z mladimi fanti. Nevesta je z veselo nesrečnim obrazom gledala po mlajšrh tovarišicah in po starejših, kamor bo sama šla in odkoder se več nikdar ne povrne; iz mladosti lepe, brezskrbne — v življenje polno bridkosti. Ali veste, kaj se to pravi: stati na pragu. Tam notri sc dragi, ti pa moraš iti v svet. Tam zada; je mladost, ti ji daješ roko v slovo, s solzami v očeh ali čas beži nepretrgoma ir te vleče s seboj, če hočeš ali ne. Bridke in žalostno je, j)a človek komaj takra' spozna, kadar že pogleda skozi vrata ' mraz. četudi ie orei vedno želel tja.
tiCooec jutrL)
Denis DMerot:
Skrivnosti	s
Roman.
15
»Kaj, vi niste slišali, ko vas je duhovnik vprašal: obljubljaš revščino, de-vištvo in pokorščino?«
»O vsem tem ne vem ničesar, še manj pa kaj sem govorila.«
»In to naj bi vam verjeli?«
»Verjeli ali ne verjeli, to je resnica.«
»Dragi otrok, tem razlogom ni mogoče verjeti, ker bi bili samostani sicer izvrženi izkoriščanju. Storili ste prenagel korak, premotile so vas kazni, katere sem vam bila primorana naložiti, a vse to ni noben vzrok za tožbo za razveljavljenje zaobljube, niti pred ljudmi ne. Pomislite malo: kriva prisega je največji zločin, in vi ste na poti, da jo storite.«
»Ne morem biti krivoprisežniča, ker nisem nikoli prisegla.«
»Morda se vam je tu res godila krivica. Toda to morate oprostiti in pozabiti.«
»To me ni napotilo do tega koraka. Nobene sposobnosti ne čutim biti redovnica. K temu so me prisilili...«
»Zakaj niste pravočasno tako govorili? Zakaj niste pokazali tudi drugič tiste moči,, kakor v samostanu svete Marije?«
»Bila sem preveč zlomljena.«
»Zakaj niste zahtevali pravne pomoči? Štiri in dvajset ur po zaobljubi ste imeli časa preklicati prisego.«
»Tega nisem vedela. Pa tudi če bi bila vedela, kako naj bi bila to storila? Sami veste, da sem bila nevraounljiva. Bi mogli priseči, da sem bila takrat pri polni zavesti, če bi vas klicala za pričo?«
»Mogla bi.«
»Dobro. Tedaj bi vi po krivem prisegli, ne jaz.«
»Dragi otrok, s tem ne boste ničesar dosegli. Povzročili boste samo nepotreben škandal. Vrnite se k nam! V vašem in našem interesu je, da se take zadeve ne razpravljajo javno.«
»Tega nisem jaz kriva.«
»Ljudje so hudobni. Slabo bodo mislili o vaših čuvstvih, srcu in morali. Mislili bodo...«
»Kar hočejo.«
»Napram meni ste lahko iskreni. Morda tajno bolehate... Načini so, po katerih se to...«
»Moj položaj me nikoli ni motil, niti me ne bo.«
»Morda je zavajanje, h kateremu smo vsi podvrženi v zadnjem času, ko sem vam dala več svobode, krivo ...«
»Zares ne! Dobro veste, da ne prisegam rada. Toda pripravljena sem priseči, da mi je srce čisto in ni v njem niti najmanjšega grešnega čuvstva.«
»Potem vas ne razumem.«
Slovenska Bistrica
Smrtna kosa. Dne 24. t. m. je po dolgi in mučni bolezni preminul veletrgovec
g.	Albert Stiger, bivši župan in častni meščan našega mesta. Pred razsulom stare monarhije je bil pokojnik znan širom zelenega Spodnjega Štajerja po prvovrstnem vinu iz svojih vinogradov na vznožju Pohorja, kjer je tudi pričel prvi uporabljati streljanje proti toči, ki se je nekaj časa mnogo uporabljalo po vseli vinorodnih krajih. Dne 25. t. m. opoldan je pa umrl na svojem domu po kratki bolezni gostilničar in mesar France Sorčnik v 53. letu starosti, poznan širom okolice kot odličen gospodar in obrtnik. Pokojnik zapušča poleg vzorno urejenega gospodarstva ženo in dva nedorastla otroka. Obema meščanoma bodi ohranjen trajen spomin, preostalim pa naše najgloblje sožalje!
Lepo uspela božičnica. Šolski upravitelj g. Jože Tomažič prireja vsako leto svojim revnim otrokom v Tinju na Pohorju božičnico, ki je tudi letos izredno uspela. Obdarovanih je bilo 80 otrok, za kar gre gotovo hvala agilnemu upravitelju in blagodarnim darovalcem. V denarju so darovali g. grof. dr. Ferdinand Attems 300 Din, gdč. Gabrijela Fizoliče-va in ravnatelj tvornice bakra g. Gruber po 100 Din, po 50 Din gg. Marija Žuraj, Albert Stiger in Miha Rastajger, v blagu pa so obilno pripomogli trgovci, obrtniki, oziroma privatniki gg. Franjo Kac, Viktor Maček, Maks Zaff, Anton Marčič, Ludvik Topolšek, Marija Buhovec; Irma Rastajger, Mara Štukelj v Slov. Bistrici,, gg. Ivan čas, Liza Tomažič in Ivo Re-zrnan v Zgor. Bistrici, ter g. Ferdo Ver-
nik v Tinju. Vsetm darovalcem iskrena hvala!
Svoj tradicionalni Silvestrov večer
prireja letos v dvorani Okrajne hranilnice naša prostovoljna gasilna četa. Na programu je poleg drugih zabavnih točk tudi enodejanka »Ljubosumnost na vse strani«.
Kliub temu, da je mestna občina s
svojim razglasom pozvala vse hišne posestnike, naj očistijo pločnike pred svojimi hišami oziroma jih v primeru poledice posujejo, niso temu sledili vsi. Zato pozivamo vse one, ki tega še niso storili, naj to stoire, da se tako izognemo nevarnim padcem pešcev.
»In vendar je to tako lahko! Ljudje so različni! Vi ljubite samostansko življenje, jaz ga sovražim; vam je Gospod dal to milost, meni je ni. Vi bi se v svetu izgubili. Vaša rešitev je tu. Z menoj je narobe. Jaz morem postati samo slaba redovnica.«
»Zakaj? Saj izpolnjujete vse dolžnosti kakor je treba.«
»Toda z muko in proti svoji volji.«
»Temvečja je potem vaša zasluga.«
»Svoje zasluge morem sama najbolje oceniti in mislim, da jih nimam, ker se pokorim vsemu le s premagovanjem svoje volje. Kar vodi druge v blaženost, je za mene prekletstvo. Zaime živi samo ena resnična redovnica, ki mora biti taka, da bi ostala tu tudi če bi se zidovi porušili. Jaz nisem taka redovnica. Moje telo živi tukaj, duh pa mi hrepeni ven. Rajše smrt, kakor to suženjstvo! To je moje občutje.«
»Vi morete torej brez težke vesti sleči to sveto oblačilo in odvreči redovniško kopreno.«
»Da, ker sem bila prisiljena obleči ga. Storila sem to brez lastne volje.«
Odgovorila sem ji mirno, a najrajši bi ji bila zaklicala v obraz:
»Pohoditi, raztrgati bi želela to obleko. In to rajše danes kakor jutri.«
Toda že moj umerjeni govor jo je razjezil tako, da je prebledela, hotela še nekaj reči, a ni mogla. Ustnice so ji podrhtevale. Razburjeni sva hodili gori in doli po ozki celici, dokler ni naposled dejala:
»Moj Bog, moj Bog, kai bodo k temu rekle ostale redovnice! Sestra Suzana, pomislite nanje! Hočete zares delati v škodo naši časti in izvreči se zasmehovanju?«
»Želim samo oditi iz samostana!«
»Ko bi bilo samo to, ko bi vam r.e bi ugajal ta samostan, tako ...«
»Ne ugaja mi ne ta hiša ne poklic in ne sama vera, ker nočem živeti nikjer zaklenjena.«
»Hči moja, to govori iz vas hudobni duh; poglejte samo, kako ste spačeni.«
»Moja obleka je bila zares neurejena. Bela recfbvniška ruta mi je stala na glavi postrani, koprena pa mi je bila zdrknila z obraza. Hotela sem se popraviti, toda roke so mi drhtele in nisem mogla. Naposled sem se pa razjezila, strgala kopreno, zmečkala jo in vrgla na tla. Ž odkritim obličjem .in razkuštranimi lasmi sem stala pred predstojnico, ki ni vedela ali naj ostane ali pobegne.
»Znorela je,« je vzkliknila predstojnica in se prekrižala, »vrag jo je obsedel.«
Občutila sem, da počenjam nepokorščino in neumnosti; mečkati sveto oblačilo in redovniško kopreno.
»Obžalujem, da sem bila tako nepremišljena,« sem dejala, »in prosim, da mi odpustite. Nisem ne nora ne obsedena od vraga, toda vi menda pač tudi sami vidite, da imam zelo malo smisla za redovnico in da storim le dobro, če zahtevam izstop.«
(Dalje prihodnjič.)
Zreče pri Konjicah
Dne 1. decembra smo proslavili praznik zedinjenja z lepo uspelo proslavo v sokolski dvorani. Deklamacije, telovadba in govori so trajali poldrugo uro in bo ta lepa proslava ostala v spomirfu vsakemu udeležencu. Grajati moramo le, da se sv. maša, ki je bila oznanjena ob 8. uri, ni brala, kar gotovo ne vpliva vzgojno na šolsko deco. Ugotavljamo pa, da se je proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja s slovesno mašo in petjem in upamo, da bo v bodoče vedno tako.
Dne 21. decembra je priredilo Sokolsko društvo dobro uspelo božičnico. Obdarovanih je bilo 45 sokolskih otrok in naraščaja. Nekateri so dobili obleke, drugi zopet blago. Dve lepo uspeli božični sliki pod vodstvom gospodične Fabianijeve sta pripomogli, da so se udeleženci znašli v razpoloženju sv. večera. Pri obeh slikah je igral akademik Milan Mravljak svete božične pesmi, kar je ce-
lo prireditev zelo dvignilo. Da se je božičnica tako lepo izvršila, se moramo zahvaliti učiteljstvu tukajšnje šole in u-radništvu Štajerske žel. ind. družbe, ker so eni kakor drugi pripomogli k tako lepemu uspehu. Za božičnico so darovali' Občina Din 200, uradništvo Štajerske žel. ind. družbe 175Din, po Din 100: gdč. Fabianijeva, gosp. Pukl, Vidmar in Un-verdorben. Tvrdki M. Gruaidner in Dav. Kračun sta poslali blago za obleke in perilo. Večje število darovalcev je prispevalo manjše zneske. Vsem najlepša hvala in želimo, da bi jih ob enakih prilikah posnemali tudi drugi.
Soort
Mariborski akademski sabljaški klub organizira skikjoring-sekcilo. V Mariboru še dokaj športnih panog ni znanih, niti uvedenih, dasi lahko upravičeno smatramo naše mesto za center vsega športnega življenja v dravski banovini. To velja tudi za zimski šport, čeprav je doživel prav ta pri nas ogromen razmah. Za letošnjo sezono se je Mariborski akademski sabljaški klub odločil, organizirati skikjoring-sekcijo, prihodnje leto pa hockey-sekcijo. Mariborskemu akademskemu sabljaškemu klubu se je posrečilo, da je zbral okoli 10 izvrstnih motornih vozačev, ki so pripravljeni redno vežbati s smučarji ter potem nastopati z njimi tudi na tekmah, ki so predvidene v mesecu februarju. Radi tega poziva MAlSK izvežbane smučarje, ki bi bili pripravljeni se vežbati v skikjoringu pod okriljem Mariborskega akademskega sabljaškega kluba, da se nemudoma prijavijo. Pismene prijave naj se naslo-
vijo do najkesneje 1. januarja 1934 na tajništvo MASK, Maribor, Aleksandrova cesta lili. Skupen sestanek z motornimi vozači radi sestave posameznih parov bo prihodnji teden. Točen termin bomo še sporočili. Smučarji! Prijavite se, da tudi v tej športni panogi napredujemo!
Balkanska oiimpiada rokoborcev. V
Carigradu se je te dni vršila balkanska oiimpiada v rokoborbi. Rezultati so bili naslednji:	bantam kategorija 1. Biris
(Turčija), peresna Jašar (Turčija), lahka Schaechter (Jugoslavija), polsrednja Said (Turčija), srednja Nurl (Turčija), pol-
težka Ahmet (Turčija) in težka Mahmed (Turčija). Klasifikacija po državah je sledeča: 1. Turčija, 2. Jugoslavija, 3. Grčija in 4. Bolgarija.
Silvestrovanje ISSK Maribora na Ruški koči. Kakor vsako leto tako obhaja tudi letos zimskošportni odsek ISSK Maribora svoj Silvestrov večer na Ruški koči. Program: Odhod iz' Maribora dne 31. t. m. z vlakom do postaje Ruše v dveh skupinah (po volji). Prva skupina zjutraj ob 5.30, vodja Golubovič, druga skupina popoldne ob 13.15, vodja Simončič. Na Ruški koči večerja s prenočevanjem. V ponedeljek smučanje v bližini koče in odhod k Mariborski koči, kjer bo obed. Popoldne obisk Pohorskega doma in smuk mimo Reke do postaje Hoče. Prihod ob 18. v Maribor. Vabimo vse člane kluba kakor tudi prijatelje, da se udeleže našega Silvestrovanja in nas s svojo udeležbo počaste.
Mariborska zimskošportna podzveza, službeno. Seje u. o., ki bi morala biti Jutri, v petek 29. t. m., zaradi tehničnih razlogov ne bo. Prilu-dnja seja u. o. bo
4.	januarja v Aljaževi sobi pri • »Orlu«.
Mali o
Ra*no
IŠČEM DVA GODBENIKA
za Silvestrovo. Naslov v upra Večernika«.	4958
vi
NA DOBRO IN TEČNO HRANO
sprejema abonente restavracija Narodni tlom. 4956
BPASIL-MATTE
41 isrtejčuza Din.S.-Z.ANDERLE
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar iev. Vetrinjska ul. 22. nasproti 'vtdke V Welxl.
KUPIM STARE URE. zlato in srebro, zastavne liste itd. Izdelujem nezlomljiva stekla Popravila izvršuiem najcenejše. Ignac Jan. Glavni trg. Maribor	2823
SANKE.
prvovrstne in zelo poceni, kupite pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor Tattenbachova ulica 14	465o
Oglašultal
JOS TICHY IN DRUG
Konces. elektrotehnnično po djetle. Maribor. Slovenska ul. 16. tel. 27—56 proizvaja elektrolnstaiacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga no kon kurečnib cenah
SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA
in vaših koles ne boste več rabili, se vam nudi prilika, da lih pustite temeljito osnažiti. emajlirati, poniklati. vse krog Ijične ležaje zbrusiti, tako. da bodo do prihodnie spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba Zajamčeno in solidno delo Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustičlč. Maribor. Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo.	4736
PAPIGE,
tigrice (Wellensittich) na pro daj. Cvetličarna Požar. Tyr-seva ul. 36 (Gosposka ulica) 4899
Sobo odda
SOBO.
lepo opremljeno, takoj oddam. Mlinska ulica 36 II. 4945
ZELO PRIJETNO.
solnčno. parketirano sobo z uporabo kopalnice, oddam bojišemu gospodu. 7012
Službo dobi
KONTORISTINJO,
tudi začetnico, zmožno strojepisja, slovenske ter po možnosti nemške stenografije sprejmemo. Po uvedbi stnhia nastavitev. Ponudbe pod »Začetek« na upravo.	4944
Prodam
OTROŠKE DRSALKE
zelo ugodno na prodaj. Izve se v trgovini Drago Rosina Vetrinjska ulica 26.	4951
Pouk
NEMŠČINA
v 6 mesecihl Lahka metodal Zajamčen uspeh tudi pri jezikovno nenadarjenih Naslov v upravi.	4894
NAJLJUBŠE DARILO MLADINI
JUTROVE MLADINSKE
KNJIŽICE
DOBITE 3IH PO 12 DIN V UPRAVI „3UTRA“ IN ,,VEČERNIKA “ MAR BOR, GOSPOSKA ULICA H
izdala
zorcij »Jutra« y, Ljubljani:	predstavnik	izdajatelja	in	urednik:	RADIVOJ	RFHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
STANKO DETELA v Maribor«