V sredo, 18. avgusta 1999, je v Topolšici umrl Bogdan Menih, dr. med., župan občine Šoštanj. Žalna seja sveta občine Šoštanj bo danes, 19. avgusta, ob 18. uri v sejni dvorani Občine Šoštanj; tu je od danes zjutraj odprta žalna knjiga. Slovo od pokojnega župana dr. Bogdana Meniha bo v soboto, 21. avgusta 1999. Od doma v Topolšici ga bomo ob 15.30 pospremili v farno cerkev v Skornem, kjer bo ob 16.00 žalna maša . Poslednje slovo pa bo v Podkraju ob 17.00. Na željo domačih darujte namesto za cvetje v dobrodelni namen - Bolnišnica Topolšica, ŽR : 52800 - 03- 39 - 063. Hvala! UelenJe Sp Do 35 LIST 1999 352(497.4 Šoštanj) 9000B2G.8 10000 lučk na Družmirskem jezer« spomin na potopljeno vas Družmirje bo šoštanjsko turistično olepševalno društvo v soboto, 28. avgusta, zopet organiziralo prireditev PRAZNIK LUCI. Vse skupaj se bo pričelo ob 19. uri, ko se bodo podelila priznanja Šoštanjčanom, ki so svoje balkone okrasili z najlepšimi cvetlicami. Ocenjevanje je potekalo skozi vse leto in to v kategorijah stanovanjskih zgradb jn lokalov. S tem se je društvo pridružilo akciji Turistične zveze Slovenije Dobrodošli doma in akciji krajevne skupnosti pod nazivom Šoštanj mesto svetlobe. Ob mraku pa bo na jezeru zagorelo 10 000 lučk iz jajčnih lupinic. V našo dolino bo na splavu priplul Tresimir, po katerem se je poimenovala vas Družmirje. Velel bo prižgati vse kresove in luči, da se bo videlo, do kod sega najlepša dolina, kar jih je videlo oko. Jajčne lupinice so se resnično zbirale v celi dolini, največ pa jih je bilo zbranih v velenjskih vrtcih, za kar gre zasluga podpredsedniku turistično olepševalnega društva Valentinu Heindlu. Vsekakor bo to dogodek vreden ogleda. Sploh, če nam spomin sega v čas, ko smo še hodili v Družmirje na veselice... PeRa NAPOVEDNIK stran 2, 0 Občinski razpisi in posojila Posojila za aialo gospodarstvo in kmetijstvo stran 3 Raznovrstna dejavnost RK Pomoč je vtisili že samo prijaznost stran 4 Mladi glasbeniki tudi po domače Frajtonarica in domača glasba ne gresta v pozabo stran 51 Čas odbojke traja vse leto Sevčnikar lesti na državnem prvenstvu na mivki Kolesje mlinov se bo spet vrtelo oštanj in Crno na Koroškem na slovenski strani ter Železno Kaplo na avstrijski strani utegne kmalu povezati mlinska cesta. Idejo o tem so že podprli župani Bogdan Menih, Franc Stakne in dr. Peter Haderlapp, ki se strinjajo, da bo za izpeljavo projekta potrebno veliko vztrajnosti in složnosti. Na območju občine Crna na Koroškem je bilo nekdaj 68 mlinov. Prve, ki jih je moč najti po vseh zaselkih v občini, so začeli graditi že pred 250 leti. Večina je bila lesenih, nekateri so bili zidani. Vsi mlini so dobili ime po kmetijah, na katerih so jih gradili (na primer Jeklnov, Končnikov, Kumrov in Burjakov mlin). Po besedah črnjanskega župana Franca Stakneta so uporabni samo še trije mlini, deset pa je takšnih, da bi se jih dalo obnoviti z manjšimi stroški. Povsod tam, kjer mlinov ni več, bi postavili table z imenom in kratkim opisom mlina. Namen mlinske ceste pa ni le ohraniti kulturno dediščino po grapah tostran in onstran meje, ampak opozoriti tudi na druge naravne in kulturne znamenitosti ob njej. Zupan Železne Kaple dr. Peter Haderlapp je povedal, da imajo na avstrijski strani manj mlinov. Kljub temu se jim zdi ideja imenitna in jo želijo navezati na projekt, ki ga že uresničujejo. Gre za program poti, ki vodijo od kmetije do kmetije, mimo kapelic, križev in kašč. Župan Železne Kaple je še dejal, da je škoda, da je meja na Lužah odprta samo od aprila do oktobra in še to le za tiste, ki se tod podajo peš ah s kolesom. »Pogoj je cesta, po kateri se lahko pelješ z osebnim avtomobilom,« je rekel dr. Peter Haderlapp. Bogdan Menih pa je ob tem opozoril na težave, do katerih bo prihajalo v zvezi z lastništvom. Ne le pri mlinih, pač pa tudi pri cestah. Mateja Hudolist Delo, 12. avgust 1999 IZGRADNJA RAZŽVEPLALNE NAPRAVE V POLNEM TEKE Ka^si obetamo v Šoštanju in v okolici od razžveplalne naprave bloka 5 TES. Veliko. Po zagotovilih bodo z njenim obratovanjem odstranili 97 % okolju škodljivih snovi s pomočjo apnenca in jih pretvorili v sadro, ki bo poleg tega, da je neškodljiva, tudi uporabna. N a gradbišču potekajo dela kljub vročini, poletju in dopustom nemoteno. Začetna dela so opravili Vegradovi delavci, skupaj z izkopom (izvršeno je bilo 31.000 m' izkopa) in betoniranjem talne plošče. Nosilec poslov zdajšnjih del in dobavitelj opreme pa je konzorcij Rudis/Babcock s podizvaljalci Esotech Velenje, Hidromontaža Maribor ter Mascom iz Lenarta. Trenutno je največji poudarek na montaži opreme in naprav, ki so tehnološko povezane z napravami bloka 5, na katerem letos opravljajo obsežna remontna dela. Cas remonta tako vključuje tudi dela na postavitvi novega elektrofiltra, v katerega bo vgrajeno približno 2000 ton jeklenih konstrukcij. Vseh jeklenih konstrukcij je bilo do sedaj zmontiranih 3550 ton. Kakšna masa je to, si je težko predstavljati. Kako pa se dvigujejo bremena, ki so težka tudi do 50 ton pa smo videli na lastne oči. Za dvigovanje težkih delov jeklene konstrukcije je namreč na gradbišče iz Nizozemske prispelo mobilno dvigalo (goseničar). Montažna dela na tem remontu opravljajo delavci Hidroinontaže Maribor, pri montaži pa si poleg omenjenega pomagajo z avtodvigali in stolpnimi žerjavi. Vzporedno z montažo jeklenega dela poteka montaža dimnih kanalov do novih ventilatorjev vleka in dimnih kanalov od ventilatorjev vleka do vstopa v dimnik bloka 5. Na montaži opreme v zgradbi glavne tehnološke opreme se vrši montaža pralnika, montaža jeklene konstrukcije stavbe glavne tehnološke opreme in montaža dimnih kanalov ter nosilne jeklene predkonstukcije za dimne kanale. Vodja gradbišča ODP 5 Marko Kompan nam je natresel veliko zanimivosti. Takšnih tehničnih, ki so težje doumljive, kot tudi takšnih, ki si jih malo laže predstavljamo. Kot človek, ki bedi nad vsem, nam je med drugim povedal, da je bilo do sedaj vgrajeno 29.000 m1 nasipnega materiala, 600 ton betonskega železa in 3.000 m3 betona. V pripravi so tudi gradbena dela na mešalnici stabilizata, odvozu le-tega ter vmesnem skladiščenju. Za takšne nevedneže kot sem bila jaz, naj pojasnim, da je stabi-lizat mešanica 35 % vode in trdih delcev karbonata s primesjo pepela in se uporablja za gradnjo jezerskih brežin. Poleg vseh teh del se pripravlja tudi zunanja ureditev okrog novih objektov razžveplalne naprave. Na gradbišču je vsak dan živahno. Okrog 150 do 200 delavcev opravlja potrebna dela in se spopada z nepredvidenimi zapleti. Vendar dela potekajo tekoče, in po zagotovilih nosilca poslov in dobavitelja opreme Rudis/Babcock bodo končana do predvidenega roka. Le-ta pa je začetek leta 2001 in takrat torej lahko pričakujemo začetek poskusnega obratova-nja razžveplalne naprave ODP5 TE Šoštanj. MiKo STRM v OBNOVA DOMA KRAJANOV V GABERKAH el prostorov doma krajanov Gaberke je dolga leta dobesedno spalo oziroma so bila že začeta dela nedokončana. 1. julija 1974 je temeljni kamen za ta dom položil tov. Franc Leskovšek Luka in bil osebno prisoten tudi na otvoritvi. Verjetno mu takrat niso razkazali vse zgradbe. Takratna svečana otvoritev je sovpadala z otvoritvijo prepotrebne trgovine takratnega lastnika Merx. Sedanji predsednik KS Pavel Zupevc je poskrbel, da je Stanovanjsko podjetje iz Velenja gotove stvari spravil v red. V prostorih, kjer bo sedaj arhiv in skladišče, je bilo treba dokončati polovično talno ploščo, izdelati strop ter Analizirati stene in tla. V sobi, kjer bodo seje sveta in arhiv, je bilo treba očistiti tla, enako tudi v pisarni KS, v pisarni RK in borcev NOV. Prepleskana je bila cela prednja stena doma z balkonskimi ograjami in vsa okna. Vrednost del je cca 340.000 SIT. Sredstva za obnovo so bila planirana v letnem planu ter bila s sprejetjem občinskega proračuna tudi potrjena. M. R. Lokalna turistična organizacija Narejeno vse potrebno za vpis v sodni register IT torek, 27. julija, je bil na I Okrožno sodišče v Celju vložen I predlog za vpis v sodni register za registracijo Lokalne turistične organizacije - Šaleški promocijski center Velenje. Ta korak je bil narejen na podlagi prvih dveh. Prvi korak je bil dogovor in sklep županov občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in mestne občine Velenje, da pristopijo k skupnemu oblikovanju in ustanovitvi LTO, skladno z zakonom o pospeševanju turizma v Sloveniji. Drugi korak je bil sprejem ustanovitvenega akta, javnega zavoda Šaleški promocijski center velenje na svetih vseh treh občin in podpisano pismo o nameri soustanoviteljic, predstavnic gospodarstva, zainteresuranih za sodelovanje in načrtovanje skupnega ter usklajenega razvoja, ter promocijo turistične dejavnosti v Šaleški dolini. S tem se tudi Šaleška dolina pridružuje kandidatom iz ostalih regij v Sloveniji za dodelitev statusa turističnega območja, ki ga podeljuje Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Promocijski center Velenje pa skladno z Zakonom o pospeševanju turizma v Sloveniji in oblikovanju ter ustanovitvi nacionalne turistične organizacije, postaja tudi eden izmed njenih soustanoviteljic. Alojz Hudarin Odprti telefon Ministrstva za promet in zveze RS a Ministrstvu za promet in zveze so pred kratkim uvedli brezplačno telefonsko linijo, ki je namenjena vsem, ki jih zanimajo vprašanja s področja dela Ministrstva za promet in zveze Republike Slovenije. S pomočjo telefonske številke 080 20 20 imate torej možnost spoznati delo tega ministrstva ter postaviti tudi vprašanja, ki se tičejo problematike naše občine. Linija bo spet obratovala od 2. septembra dalje in sicer ob torkih od 10.00 do 11.00 ter ob četrtkih od 15.00 do 16.00 ure. Občani Šoštanja, bralci Lista! Če imate torej kakšno vprašanje s področja dela Ministrstva za promet in zveze ah ste v svojem okolju naleteli na kakšen problem, se odločite za takšno obliko pridobivanja informacij. Ker bomo na problematiko, ki se tiče naše občine opozorjeni tudi v uredništvu Lista, bomo sodelovali pri iskanju odgovorov na zastavljeno vprašanje skupaj z vami, odgovor pa bo lahko objavljen v Listu. MiKo Roka pregnancem Zadnji podatki kažejo, da se je za pregnance s Kosova na žiro računu Rdečega križa Slovenije in Slovenske karitas steklo že 63.498.391 tolarjev. Rdeči križ 50101-678-51579 Karitas 51800-678-52987 sklic 6007 namen nakazila roka pregnancem roka pregnancem slouenska uas KREKOVA BANKA d.d. Maribor v sodelovanju z OBČINO ŠOŠTANJ jj| objavlja ^ RAZPIS POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI ŠOŠTANJ ZA LETO 1999 j 1. Za posojilo lahko zaprosijo samostojni podjetniki in male gospodarske družbe, ki imajo kraj obratovalnice in kraj investicije na območju Občine Šoštanj. 2. Skupni okvirni znesek posojil znaša 17.500.000 SIT. 3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, graditev ali adaptacijo poslovnih prostorov - nakup nove opreme Jgj - ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov - uvajanje novih tehnologij 4. Posojilni pogoji so naslednji: - doba odplačila do 5 let - obrestna mera TOM + 3 % - stroški in zavarovanje posojil v skladu s pogoji banke - posojilojemalci morajo biti kreditno sposobni Vse informacije o najetju posojila injiotrebni dokumentaciji so na voljo v Krekovi banki. Poslovalnici Šoštanj, Kajuhov dom, pri gospe \ enišnik. telefon 883-058. in na Občini Šoštanj, Trg svobode 12, pri gospodu Nežmahu, telefon 40-310. Vloge oddajte do 11). 9. 1999 v Krekovi banki, Poslovalnici Šoštanj. V roku 30 dni po končanem razpisu bo sprejet sklep o dodelitvi posojil. ki bo posredovan vsem prosilcem. OBČIM ŠOŠTANJ in KREKOVA BANKA d.d Policijska Modro bela kronika Vlom v cerkev Sv. Antona v Skornem 22. julija smo bili na PP obveščeni o vlomu v cerkev v Skornem. Vlomljeno je bilo skozi glavna vrata v cerkev in v omaro z denarjem. V tej zvezi je podana kazenska ovadba. Tatvina motornega kolesa 24. julija je bila storjena tatvina motornega kolesa na škodo Branka R. iz Topolšice. Tatvina je bila izvršena pred lokalom Belle de jour. Gre za motorno kolo znamke CTX, ki je neregistrirano. Neznani storilec se išče in sledi kazenska ovadba. Rop v trgovini Najejmo se 24. julija nekaj po 22. uri smo bili obveščeni o ropu v trgovini Najejmo se v Šoštanju. Tam sta dva roparja z uporabo sile in grožnje prisilila tam zaposleno trgovko, da jima je izročila oziroma sta ji odvzela okrog 180.000 SIT. Velenjski policisti smo roparja prijeli nekaj po 03.00 uri v diskoteki Duo v Silovi. Roparja sta Marko K. iz Lokovice in Jože Š iz Sp. Razborja. Pri ropu je sodeloval tudi Roman S. Jože in Marko sta bila privedena k preiskovalnemu sodniku, ki je za oba odredil pripor. Otroška razigranost Na Primorski cesti v Šoštanju je 27. julija popoldan mlajši fant vrgel v vozilo Borisa Z. iz Celja živo mačko. Pri tem se je razbilo sprednje steklo avtomobila. O dejanju je obveščen tožilec skupaj s poročilom. Nezgoda s hujšimi telesnimi poškodbami 30. julija popoldan se je na cesti Florjan - Bele vode zgodila prometna nezgoda s telesnimi poškodbami. Ugotovljeno je bilo, da je s ceste zapeljal Justin H. Pri tem se je vozilo obrnilo na streho. Vzrok je najverjetneje neprimerna hitrost. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v bolnišnico, kjer so ugotovili hude telesne poškodbe. Drevo na hišo 3. avgusta popoldan smo bili obveščeni o sumu kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Ugotovljeno je bilo, da je Franc F. v Florjanu pri Šoštanju podiral bor v neposredni bližini stanovanjske hiše številka 9. Takrat so bdi v hiši trije člani družine. Drevo je povzročilo precejšnjo materialno škodo, telesnih poškodb pa ni bilo. Zasegli večjo količino droge Na Kajuhovi cesti v Šoštanju smo 11. avgusta velenjski policisti pri opravljanju hišne preiskave našli in zasegli večjo količino droge (marihuane). Zoper lastnika, ki je mladoletna oseba, smo podali kazensko ovadbo. OBČINA ŠOŠTANJ JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE UREJÄNJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V OBČINI ŠOŠTANJ 1. Višina razpoložljivih sredstev je 2.500.000,00 SIT. 2. Predmet razpisa so: agri^ptfftlfje. ki zajemajo čiščenje zaraslih površin, izravnavo zemljišč, namakanje naravnih površin, osuševartjfe manjših zamočvirjenih površin. J 3. Merila in pogoji: Na razpisu lahko kandidirajo fizične osebe, ki jim je kmetijska dejavnost edina dejavnost in pravnefosebe registrirane za kmetijsko dejavnost. Investicija mora biti zaključena. 4. Vloga mora vsebovati: - podatke o vlagatelju, naslov - dokazilo vlagatelja, da mu je kmetijstvo glavna dejavnost oz. dokazilo o registraciji za kmetijsko dejavnost za pravne osebe - investicijski program s popisom del, predračunom oz. računom - dokazilo o pravici razpolaganja z zemljiščem - dovoljenje za poseg v prostor, če gre za naložbo, za katero je po zakonu potrebno tako dovoljenje - mnenje kmetijske svetovalne službe - kartografski prikaz oziroma lokacijo naložbe - seznam parcel po katastrskih občinah 5. Prednost pri izbiri in dodelitvi sredstev bodo imele naložbe, ki v skladu z razvojno strategijo kmetijstva omogočajo: - ohranjanje poseljenosti podeželja - optimalne gospodarske učinke - čim manjšo ekološko obremenitev okolja - urejanje območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko proizvodnjo "^kompleksnost obnove zemljišč gdo sedaj vložena sredstva v tovrstne naložbe jo. Rok za uporabo odobrenih sredstev je 30. november 1999. |7. Rok za prijavo na razpis pošljite na naslov Občina Šoštanj, < Trg svobode 12, Šoštanj, do 31. 8. 1999. 8. Prosilci bodo pismeno obveščeni o rešenih vlogah najkasneje v 15 dneh od roka opredeljenega za oddajo vlog. OBČINA ŠOŠTANJ CIMHITREJE DO POŽARA Sporočilo s seje poveljstva Gasilsko poveljstvo občine Šoštanj je še z dvema poveljstvoma občin Šmartno ob Paki in Velenje povezano v Gasilsko zvezo Velenje. Vsako poveljstvo sicer deluje samostojno. V naši občini poveljstvo združuje pet društev. Predsedniki in poveljniki društev se srečujejo po potrebi, seje pa običajno skliče poveljnik poveljstva, Boris Lambizer. Na zadnji seji so med drugim obravnavali tudi težave gasilcev, ko gredo na “intervencijo”, običajno gašenje požara, na lokacijo, o kateri nimajo dovolj podatkov. Ker je v takih primerih vsaka minuta dragocena, naprošajo gasilci vse prijavitelje požarov, da čimbolj natančno opišejo lokacijo, zlasti na podeželju pa je važno, da poleg priimka lastnika objekta, povedo še, kako se pri hiši reče po domače, saj se bodo gasilci tako veliko laže znašli na terenu. Marija Lebar POROKE V času od 20.7. do 16. 8.1999 so se poročili Klavdija IRŠIČ, Plešivec 39 b in Smiljan MEH, Gaberke 228 Alenka GRABNER, Aškrčeva 5 e, Šoštanj in Matej SINIGAJDA Aškrčeva 5 e, Šoštanj Suzana PEČNIK, Gaberke 33 in Marjan KIRAR, Kidričeva 5, Velenje. KRSTI V juliju so bili krščeni GAŠPER, ANDRAŽ in v Zavodnjah ANA. VELIKI ŠMAREN KAČJA LEGENDA Veliki šmaren, 15. avgust, je eden izmed največjih krščanskih praznikov. Ta dan se namreč spominjamo Marijine smrti in njenega vnebovzetja. Nekdaj je veljalo, da je ta dan tako svet, da je še kačam prepovedano plaziti se po tleh, zato se naj hi skrile na drevo. Neka žena iz Šaleške doline, tako pravi izročilo, ni verjela, da bi na ta praznik zares bila na vsakem drevesu kača. Pokazati je hotela svoj pogum, potresla hruško, z veje je padla kača, se oprijela tresavke in seje držala polnih sedem let. Poskusila je vse, da bi se rešila nadloge, a je bilo vse zaman. Sele na sedmo veliko gospojnico se ji je posrečilo, da se je kače otresla. Kača jo je zapustila, ko je šla žena na ta praznik pri Sv. Križu pri Belih vodah okrog oltarja. Ljudje so se čudili in jo spraševali, kako je naredila, da se je kače rešila. Nekaterim je povedala po resnici, ko pa se je spraševanja naveličala, je nekoč zinila: Preplačala sem; vse se da narediti z denarjem. Takoj nato se je je kača spet oprijela in žena se je ni mogla več rešiti do svoje smrti. Na veliko mašo sije kmet zmeraj želel lepega vremena. Če je na veliki šmaren namreč grdo vreme, bo huda zima. Tako si pri nas, v Šaleški dolini, obetajo lepo ozimno pšenico, če je na veliko mašo lepo vreme. Veljalo pa naj bi tudi, da je do velike maše zrelo vsako jabolko, hruška in lešniki, tako da ne morejo več škoditi, le češpelj nikar tresti! J. P. RIBNO 99 * Ko se |K)letje nagiba v drugo polovico in se tu pa tam v glave že prikrade misel na jesen in šolo, se s taborjenja v Ribnem vrnejo šoštanjski taborniki. Med njimi so mladi, ki so taborili prvič, pa tudi malo manj mladi, ki odhajajo tja že več desedetij. Morda boste vprašali, zakaj, saj je taborjenje vsako leto na istem kraju dolgočasno. Pa ni tako. Vsako leto je program nov in drugačen, vsako leto pride nekaj novih ljudi z novimi idejami, letos pa je taborjenje jcojcestril še sončni mrk. Letošnjega tallora se je udeležilo okrog 150 tabornikov. Nekaj dni so gostih še 30 tabornikov iz Cambridgea. Da boste videli, da v talnim ni nikoh dolga čas, naj vam naštejemo nekaj dejavnosti. Medvedki in čebelice, najmlajši, so osvajah osnovne veščine in znanja gozdovništva, udeležili so se bivakiranja v vodovih kotičkih, odšli so na izlet na Bled, kjer so si ogledah hokejsko dvorano. Obiskali so Vintgar in Pokljuško sotesko, kjer poteka učna gozdna pot in si ogledah posebne praproti, ki ne rastejo drugje, torej so endemitske. Povzeli so se na Talež, imeli so nočni pohod in vsak večer uro pravljic. Gozdovniki in popotniki, to so pa tisti “večji”, so imeli bolj zahteven program. Udeležili so se dvodnevnega pohcxla preko Jelovice. Orientirali so se po zemljevidu in kompasu. Tuch skuhah so si sami, vse sestavine za golaž so prinesli s seboj. Imeli so pohod na Babji zob in si ogledah jamo, ki je tam. Izvedh so prikaz borilnih veščin. Seveda so ves čas poleg tega izvajali še osnovni taborniški program. Oboji skupaj so pripravili ekološki dan, kjer so starejši taborniki napravih tovarno, iz katere se je valil strupen in dušeč dim, medvedki in čebelice pa so bili razne gozdne Živah, ki v tem dimu niso mogle dihati. Konec je bil, kot se spodobi srečen in poučen. Živah so tovarno pregnale in gozd je spet jcostal prijeten dom. Tudi “seniorji” se niso dah in so pripravili pohod. Za turo jih je spodbudila znana pesem Na Roblek bom odšel. Tako so se preko Poljške planine in Roblekovega doma povzpeli na Begunjščico. Zanimivost letošnjega tabora je bila tržnica, kjer je vsak vod prodajal svoje izdelke ah usluge. Tudi cene so bile zelo ugodne. Na primer: za lepo poslikan kamenček si moral plačati tako, da si zapel pesmico, če si hotel kupiti igranje na kitaro, te je stalo pet sklec. Poseben hit tržnice pa je bil Ribnotel, ki bi skoraj delal konkurenco znani firmi z mobilnimi telefoni. Seveda pa je bil izdelan iz lesa. Kot smo že omenili, so taborniki sončni mrk doživeli v Ribnem. Na ta dogodek so se dobro pripravili, saj so že v juniju naročili ustrezno število očal za opazovanje tega nebesnega dogodka. Očal je bilo dovolj tudi za nekatere goste, ki so posebej za to priložnost obiskali tabor. Vse taboreče je mentorica Helena Urh že prejšnje dni in med dogodkom dodobra seznanila z dogajanjem na nebu. Vsak večer so seveda imeli tudi taborni ogenj, imeli so taborniški krst, karaoke, vodniški tečaj pa še kaj. Skratka, taborjenje je bilo res delovno pa tudi zabavno. Letošnji tabor je z malo sreče in veliko prizadevnosti vseh - od medicinske sestre do najmlajšega talio mika - minil brez večjih nesreč ah poškodb. Tuch red v taboru je bil odličen. Ure za spanje so bile določene po starostnih kategorijah in so se jih držah vsi. Ko smo se pogovarjali s Teo Podgoršek in Heleno Urh, sta obe izkoristili priložnost, da se vodstvu tabora, vodnikom in vodjem programov še enkrat zahvalita v imenu vseh taborečih že čudovite urice preživete v Ribnem. Marija Lebar DEJAVNOST RK IIIIIJ RAZNOVRSTNA, KOT Sl MISLITE Pomoči ni nikoh preveč, a včasih zadostuje že prijaznost Z gospo Darinko Herman, sekretarko območnega združenja Rdečega križa Velenje, sva se pogovarjali ravno na dan tako pričakovanega sončnega mrka. Pa ni beseda tekla o tem. Nebesni pojavi so izven našega vphva in samo upamo lahko, da se vse črne napovedi ne bodo uresničile. Sicer pa je nesreč, bede, lakote in pomanjkanja že brez tega dovolj. In pomoči potrebnih tudi. Beseda je stekla o stiskah naših bližnjih, ki se zatekajo po pomoč, ter o akcijah, ki jih vodijo na Rdečem križu trenutno ter o drugih manj znanih dejavnostih, ki so v njihovi domeni. Zanimajo me oblike pomoči socialno ogroženim, kakšne so in po kakšnem ključu se pomoč deli? Socialno ogroženih je pri nas evidentiranih od 400 do 500. V juniju in juliju smo razdelili pomoč 233 upravičencem, akcija se nadaljuje še naprej. Socialna ogroženost se ugotavlja po KS, delovnih organizacijah ah šolah, prek Centra za socialno delo ah pa pomoč poišče posameznik sam. Imamo tudi 37 družin s Kosova, za katere žal ni nobenih dodatnih sredstev, ter evidentiranih nekaj Romov. Menim, da zadeve dokaj uspešno rešujemo. Stroške za hrano pokrijemo iz sredstev, ki so namensko zbrana prek položnic ah akcij, nekaj pa prek donatorjev. Dobrodošla oblika pomoči in reševanje zadreg so tudi oblačila, ki jih darujejo posamezniki in jih z veseljem sprejmemo v našem skladišču na Prešernovi 9 v Velenju ah pa kar na sedežu OZ. Letos smo imeli posebno srečo. Gospod Peci, lastnik trgovin Califomija shop, nam je podaril 3000 popolnoma novih oblačil. Torej je pomoč vedno na voljo? Zgodilo se je že, da je bila kriza. Vendar od nas še noben prosilec ni šel čisto praznih rok. Ce mu nismo mogli rešiti stiske tisti hip, smo nakazah rešitev ah krizo premostili na drug način. Poudarjam, da je humanost, hvalabogu, v našem prostoru kar prisotna. Ljudje nam včasih pomagajo z darovanjem krompirja, povrtnin, zaves, pohištva... Zgodi se, da se kdo oglasi pri nas samo za to, da mu kdo prisluhne in ga potolaži. Tuch to radi naredimo in če se le da, tolažimo in vzpodbudimo. Koliko vas je zaposlenih v OZ RK Velenje? Dve sva redno zaposleni, ena za določen čas, eno pomoč pa imamo prek javnih del. Trenutno pomagata tuch dva fanta, ki sta se odločila za civilno služenje vojaškega roka. Delo teče gladko z medsebojno pomočjo in dopolnjevanjem. PLAČILNI PROMET V DOMOVINI Nudimo Vam: - pomoč pri vključitvi v plačilni promet s posebnimi položnicami - pomoč pri izmenjavi podatkov prek zbirnega centra v družbi Bankart d.o.o. - poslovanje z vključitvijo v elektronsko banko Prolink NLB - sprejemanje gotovine neposredno v centralni trezor, v dnevno nočni trezor ali na vaši lokaciji. Za informacije smo Vam na voljo na telefonskih številkah 063 899 52 28 in 063 899 53 33 banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ČEBELE SO SE S TROTI ZAVRTELE Dejavnost OZ RK Velenje in krajevnih odborov se ne omejuje zgolj na pomoč socialno ogroženim. Seveda ne. To je le ena izmed obhk. Dokaj uspešno glede na odziv organiziramo različna predavanja po krajih. Bolezni, kot so klopni menigitis, borelioza ah rak, niso nikoli dovolj obdelane teme in vedno postavljajo nova in nova vprašanja. Zelo razširjeno je tudi delo z mladimi, predvsem na temo odvisnosti. Po šolah so organizirani krožki, povabimo jih tudi na kviz s tega področja. Kaj pa tečaji prve pomoči? Največ zanimanja je za tečaje za voznike motornih vozil. Pojavljajo pa se tudi potrebe podjetij, ki v tečaje vpišejo svoje delavce. Po številu krvodajalcev štev vašem OZ že vrsto let na prvem mestu in ste lani tudi prejeli priznanje RK Slovenije? Res smo lahko veseh, da imamo v svoji sredi ljudi, ki se po krvodajalstvu tako odlikujejo. Morda k temu pripomore dejstvo, da je v naši dohni vehko rudarjev. Zadnji dve akciji sta bili 29. in 30. julija, naslednja pa bo 26. avgusta. Nekaj jih je na terenu. Organiziramo prevoze v Celje in Slovenj Gradec. KO Ravne pri Šoštanju, ki tudi sicer izstopa po humanosti, organizira akcijo dvakrat letno. Ce sem prej omenila rudarje, bi naredila krivico vsem drugim, ki iz humanosti dajejo kri. To so kmetje, brezposelni, upokojeni, gospodinje. Letos smo imeli že tri izredne akcije. En avtobus je peljal v Ljubljano, eden v Slovenj Gradec in eden v Celje. Do izrednih akcij pride zaradi povečanega števila nesreč, operacij ah pa je potreba po določeni skupini krvi. Takrat je potrebno preveriti, da je minilo pri moškem od zadnjega odvzema krvi 3 mesece ter pri ženski 4. Starejši so še toliko bolj nemočni, že zaradi dejstva ker so često sami. Mislite tudi na njih? Pri delu z starejšimi se še posebej izkazujejo posamezni krajevni odbori RK. Seveda delo koordiniramo, vendar so v krajevnih odborih tako čudoviti ljudje, da s svojim osebnim pristopom in s skromnimi pozornostmi izkazujejo starejšim, da so potrebni naši skupnosti in nikoh pozabljeni. Ena izmed dejavnosti je tudi poizvedovalna dejavnost. Se srečujete tudi z njo? Da, srečujemo se z njo in jo rešujemo v skladu z zakonskimi določili, ki tu veljajo. Potreben obrazec, ki se izpolni ob priliki, ko nekdo prijavi pogrešanje osebe, pošljemo v Ljubljano, ti pa dalje v Ženevo, kjer je sedež svetovne organizacije RK. To je pravzaprav zelo zahtevna naloga in često tuch dehkatna. Tuch če pogrešano osebo najdemo, je vendarle njena pravica, da zahteva od nas, da ne posredujemo naslova, kje se ta oseba zdaj nahaja. V teh primerih pač potrdimo samo dejstvo, da je človek še živ. Pa darovalci organov? Tuch te evidentiramo in jih iščemo in tudi tu lahko rečem, da število darovalcev raste. Temeljna načela, po katerih deluje Rdeči križ povsod po svetu, so humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost. Srčnost ni posebej omenjena. Je pa lastnost vseh, ki se iz oči v oči soočajo s stisko ljudi. £ namreč priredili srečanje, i lahko rekli v malo šaljivem čebelarskem žargonu. Člani čebelarskega društva so t soboto, 7. avgusta, svoje tradicionalno Kot vedno doslej so se dobili pri Francu Pečovniku v Ravnah, ki čebelarje gostoljubno sprejema na svoji domačiji že več let. V nagovoru je tajnik Rafko Blatnik povedal, da so na upravnem odboru sklenili, da tokrat medse povabijo tudi kmete in ljubitelje narave in so tako razposlali okrog 200 vabil. Zal odziv ni bil tako velik, kot so pričakovali, vseeno pa se je v prijetnem popoldnevu zbralo kar lepo število obiskovalcev. Program je bil pestro sestavljen. Na sporedu je bil srečelov, kjer je bil glavni dobitek družina čebel. Tudi prijateljski pogovori med čebelarji so bili koristni. Vse skupaj pa je popestril Stanko Vrčkovnik, ki je s svojimi muzikanti in z nalezljivim humorjem kmalu razveseljeval vso druščino. Seveda brez pijače in jedače tudi ni šlo. To pač sodi zraven. Marsikoga je pritegnilo predavanje strokovnjaka za čebele z veterinarske postaje Celje, gospoda Goručana. Znano je, da čebele napadajo nekatere bolezni, med katerimi je najtrdovratnejša bolezen varoza. Varoa je zajedalec, ki kmalu postane odporen na zdravila, zato je le-ta potrebno mnogokrat menjati in biti dobro poučen o njih. Ravno o tem pa je tekla beseda na predavanju. Predavanje je bilo toliko zanimivejše, saj je predavatelj tudi sam čebelar in je tako govoril iz lastnih izkušenj. Marija Lebar MiKo L J II D J E RAZTEGNI MEH SVOJ, MUZIKANT Srečanje harmonikarjev v Lajšali TD Lajše in Bar letališče Kavnik sta v prvo avgustovsko nedeljo na letališču Lajše organizirala že peto tradicionalno srečanje harmonikarjev. Od vsepovsod so se zbrali ljubitelji diatonične harmonike ali po domače frajtonarice in zaigrali, da je kar odmevalo. Celo iz Avstrije. Okrog štirideset harmonikarjev se je udeležilo srečanja, ki ni tekmovalne narave in besede Eme Obšteter, ki je gledalcem položila na srce, da naj ne bodo kritični ocenjevalci, temveč prijetni poslušalci, so bile primeren uvod v popoldan, poln glasbe, dobrega vzdušja in druženja. Naj bo kakorkoli. Domača muzika še vedno privabi največ ljudi, ki ob prijetnem klepetu in poslušanju spet postanejo sosed-sosedu, prijatelj- prijatelju. Udeležba je bila zelo pisana. Od harmonikarjev samoukov, do učencev znanih mentorjev oziroma učiteljev, kot so Zajc, Klavžar, Zupan, Legnar, Goter in Goličnik. Slednja sta bila na srečanju tudi osebno prisotna in dajala pogum svojim učencem. Robert Goličnik, državni prvak na diatonični harmoniki iz leta 96, se z učenjem profesionalno ukvarja, poleg tega pa vodi svoj ansambel Goličnik, klub frajtonerjev in še kaj. V skupini ima 56 učencev v starosti od 5 do 60 let. V njegovi skupini je tudi devet deklet. Učenci enkrat tedensko pri Robertu v Gaberkah utrjujejo svoje znanje. Zelja vsakega mentorja je najti poseben talent in Goličnik pravi, da njegovi učenci veliko obetajo. Za december pa se pripravlja tudi izid kasete kluba frajtonerjev. Posebno prisrčno se je na srečanju predstavil Aleš Stropnik iz Doliča, ki je nadebuden 8-letni učenec Braneta Klavžarja. Ravno na ta dan sta s Klavžarjem proslavljala eno leto skupnega druženja, tako da je Aleš s srečanja hitel k njemu. Aleš je zmagovalec Dolge gore v kategoriji do 14 let ter prvi v kategoriji do 12 let na Griču pri Slivnici. Njegovi nastopi na celjski in velenjski televiziji so marsikomu znani, bil pa je tudi najmlajši udeleženec ob praznovanju 35-letnice Lojzeta Slaka. Ob vsem tem skoraj ni kaj dodati. Ali pa še veliko. Prav gotovo pa to, da ima pri svojih rosnih letih že celo nekaj svojih skladi), ki pa jih namerava še izpiliti. Nič kaj dosti starejši ni Mitja Ceh iz Maribora, ki je učenec Roberta Goterja že eno leto. Igrati je začel pri petih, ko so starši ustregli njegovi želji in mu kupili harmoniko. Že prvi poizkusi so dosti obetali, tako, da je začel izpopolnjevati svoje znanje z učiteljem Sotoškom, nato pa z Goterjem. Rad nastopa v javnosti in njegova želja imeti svoj ansambel ni brez osnove, saj že zdaj igra v duetu s prijateljem Janijem. Učenje pri Robertu Goterju, zmagovalcu oddaje Po domače 97. leta, dobitniku srebrne plakete ter dveh zlatih v Ljubečni, uspešnemu vodji ansambla Roberta Goterja, študentu in še bi lahko naštevali, je pomagalo še mnogim drugim. Na srečanje je Goter pripeljal kar enajst svojih fantov, nekaj tudi iz Avstrije, saj njegovo znanje cenijo tudi onkraj meja. Zal med njimi ni bilo učenca, ki se ponaša z osvojenim četrtim mestom na prvenstvu Avstrije in dosega tretje mesto v mednarodni konkurenci. Sicer pa je Goter pred tremi meseci s svojim ansamblom izdal kaseto in CD, ki se prodaja po celi Evropi, na njej pa je v glavnem instrumentalna glasba. Morda to pri tem srečanju harmonikarjev ni pomembno, vendar je prav omeniti, kaj vse počno fantje, ki igrajo diatonično harmoniko. Na srečanju seveda ni bilo mogoče prezreti legendarnega Alojza Podvratnika ali kot ga večina pozna “Zalokovskega Lojza”, ki razteguje harmoniko že veliko let. Rojstna hiša je bila njegova skladba, ob kateri je tudi zapel in marsikateri poslušalec se je ob tem spomnil mladih let, poroke ali nekoč znanega ansambla Srnice. Vsak človek je zgodba zase. In tudi zgodb o začetkih igranja, o nastopih, o uspehih, o načrtih je toliko, kolikor je bilo udeležencev tega srečanja. Vsem harmonikarjem pa je enako, da ljubijo domačo glasbo, jo spoštujejo in s tem ohranjajo dediščino slovenskega naroda. Predvsem pa razveseljujejo sebe in ljudi in veselje je vedno treba deliti, ker ga je potem več in za vse. MiKo CAR STARIH BRIZGALN Člani PGD Šoštanj-mesto tudi letos organizirajo tekmovanje starih ročnih in motornih brizgaln. Letos se bodo tekmovalci pomerili že šestnajstič. Pričetek tekmovanja bo v nedeljo, 22. avgusta, ob 14. uri pred gasilskim domom v Šoštanju. V upanju, da boste prireditev počastili s svojim obiskom, vas šoštanjski gasilci pozdravljajo z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Anita Brložnik PREGLEDNA RAZSTAVA DVEH ŠOŠTANJČANOV ...Morda pa je mojstra sporočilo le njegove duše skrito hrepenenje, ki barve je po platnu tem razlilo... Pregledna razstava Draga Mazeja in Dominika Pejovnika, ki je na ogled v Mestni galeriji Šoštanj od 27. julija je v šoštanjskem prostoru naletela na velik odmev. Od otvoritve, na kateri je spregovorila vzpodbudne in pohvalne besede o obeh ustvarjalcih Milena Koren Božiček in jo je odprl župan dr. Bogdan Menih, se je v prostorih galerije zvrstilo lepo število obiskovalcev, ki so pustili marsikatero sporočilo tudi v knjigi vtisov. Sosedje, prijatelji, sodelavci, znanci se ustavljajo pred slikami Draga in Domina, jih po svoje pokomentirajo in rečejo kakšno vzpodbudno za vnaprej in pohvalno za nazaj. Razstava bo odprta do 20. avgusta. Draga Mazeja in Domina Pejovnika posebej verjetno ni treba predstavljan. Stara Šoštanjčana, delavca TEŠ, Drago z družino, Domin še samski. Življenje jima ne meče rožic na pot, skozi njega se prebijata kakor vesta in znata. Tudi s slikanjem. Prav gotovo jima prav slikanje, s pomočjo katerega pokažeta svojo drugačno podobo, pomaga razjasniti kakšen dan. Takšen dan je bil prav gotovo tisti torek, dan otvoritve razstave. To je bil njun dan. Dominik Pejovnik je rojen 25. 7. 1945. Želja in talent ter občudovanje velikih mojstrov kot so Rubens, Van Gogh in ostali, so ga vodili skozi vsa leta njegovega ustvarjanja. Novih tehnik ni poizkušal, ostaja zvest tistim, ki jih pozna in jih spoštuje. V to sodi tudi študij. Študiral pa Domin ni. Pravzaprav je raje amaterski slikar in se izobražuje zgolj po svojih željah in potrebah. Knjige velikih mojstrov so torej njegove učiteljice, ker učiteljev, ki bi ga v praksi vodili po platnu ni imel. Še bo slikal. Od njegove razstave v elektrarni je minilo že deset let, zato mu odziv na to postavitev slik v Mestni galeriji vlila novega zanosa in upanja. In tudi novih idej, ki jih bo uporabil. Idej mu res ne manjka, tudi motivov ne, saj veliko časa preživi v naravi na ribolovu in še kje. Samo iz Šoštanja, pravi, da noče. Rad je Šoštanjčan in vsem, ki ga zdaj vzpodbujajo in mu čestitajo je hvaležen in jim želi sreče in zdravja. Sebi tudi, seveda. Drago Mazej je leto mlajši. V sredini februarja je rojen in pravi, da je že pri petih letih risal. Njegove poteze so opazili tudi vzgojitelji v mladinskem domu, ki so njegov talent podpirali. Imel je tudi željo, da bi šel v šole, vendar včasih takšnih možnosti ni bilo. Nekaj sreče je vseeno imel, ker so v domu poučevali tudi slikarji, ob prihodu domov pa mu je pomagal tudi Vinko Pevcin (skiciranje, mešanje barv). Dragovi najljubši motivi so tihožitja in podobe iz narave, teh ima največ. Ateljeja nima, tako da je njegov delovni prostor zelo omejen in prav gotovo neprimeren. Veliko slika po naročilu in tudi rad sprejme kritiko, če se mu zdi konstruktivna. Drugače pa slika tako, kot mu narekuje duša. Razstavljal je že v kino dvorani Šoštanj, v Velenju in Slovenj Gradcu. Razstava v Mestni galeriji Šoštanj mu je velika vzpodbuda za vnaprej in z Dominom že pripravljata nekaj novega. Nekaj takega, da bodo ljudje spet lahko rekli: Kdo bi si mislil, da tako lepo slikata! MiKo :RILET GOSTIŠČA Pit J Vlili Svojo tridesetletnico delovanja so v gostišču Pri Vidi v Zavodnjah potrdili tako, kot se spodobi. S prireditvijo, na kateri seje igralo, pelo, pilo, jedlo in plesalo. Saj drugače si takšne obletnice tudi ne gre predstavljati. Vsaj pri Goršku ne, oziroma pri ljudeh, ki držijo to gostišče pokonci, skrbijo za njegov ugled in dobro ime, ter zadovoljijo še tako zahtevnega gosta. Zato tudi 24. julija, ko so praznovali 30 let, ni bilo drugače. Gospodar Milan je kot vedno urejal stvari na sto straneh hkrati, v kuhinji je hitela njegova žena Ivica, za katero jaz vedno rečem, da je gospa v pravem pomenu besede. Sinova Miha in Luka naokoli in za šankom dobro nadaljujeta tradicijo hitre in dobre postrežbe. Seveda pa si gostišča brez gospe Vide, kije sprejela tveganje in začela z gostiščem v še nedokončani hiši, ta trenutek ne predstavljamo. Številni gostje so ta dan napolnili prostore gostišča in klopi zunaj njega in tudi Sklopški Joža ni manjkal. Pogumni začetki Vide torej, nekje v Zavodnjah, kamor prideš po serpetinasti cesti in tveganje, ki ga je sprejel sin Milan, ko se je po gostinski šoli vrnil domov, sta rodila lep uspeh. Gostišče je postalo znano in priznano širom Slovenije in onkraj meje. Zlata plaketa za kvaliteto gostinskih uslug, uvrstitev v knjigo Še so dobre gostilne na Slovenskem, številne diplome za odlično izvedene gostinske usluge le delno potrjujejo sloves gostišča. Najbolj ga potrjujejo številni gostje, ki se vračajo in pripeljejo s seboj še prijatelje. Kdo bi se mogel upreti odlični hrani, ki jo ponuja njihov jedilnik. Znani so po gobovi juhi, po palačinkah z borovnicami, ki še dišijo po sveže nabranem, ter po domačih narezkih, kjer se ni bati, da boste pod oznako savinjski želodec jedli izdelke Celjskih mesnin. In ko zapade sneg in se po dokaj nevarni cesti prebiješ do njihovega gostišča, ti zadišijo koline, take, da imaš občutek, da so krvavice ravnokar narejene in da so jetrca komaj ohlajena. Ko smo že pri zimi, ne pozabimo, da poleg drugih praznovanj organizirajo tudi silvestrovanje, saj sprejmejo do 200 gostov ah pa kakšnega več, kjer je pri šanku vedno najbolj veselo. H gostinski ponudbi sodita primemo lepo urejen prostor in dobra postrežba. Tudi tega boste deležni, kakor tudi prijazne, domače besede in občutka, da je gost res kralj. Od lanskega leta svoje goste razvaja jo tudi v kava baru Pri Vidi v Šoštanju. Jutranja kavica tako zadiši, da se ji ni moč upreti in popoldne je tako prijetno posedeti na vrtu pred kava barom ter imeti pregled nad mimoidočimi. Res smo ljudje dandanes zahtevni. Za svoj denar pričakujemo kar največ in ponudita gostinskih lokalov je tako bogata, da res lahko izbiramo. Številni gostje, ki se redno vračajo v gostišče Pri Vidi so zagotovilo, da so se pravilno odločiti. MiKo Mladi Vandrovčki Ia je med mladimi v naši občini navdušenje nad glasbo veliko, pričajo številni ansambli in glasbeniki tako resne kot narodno-zabavne glasbe, ki smo jih nekaj v Listu že predstaviti. Tokrat vas želimo malo pobliže seznaniti z ansamblom Vandrovčki. To je kvartet, ki se ukvarja tako z zabavno kot z narodno-zabavno glasbo in ima na svojem programu za vsakega nekaj, kot pravijo sami. V bistvu so narodno-zabavna skupina, za mlajšo publiko pa imajo pripravljenih tudi več kot 50 zabavnih komadov, tudi nekaj rocka je vmes. Povprečna starost ali bolje rečeno mladost članov je 17 let. Sestavljajo ga Kristjan Kolenc iz Podgore, Mateja Podvratnik iz Ljubije in brata Uroš in Janko Stropnik iz Skomega. Ker je njihov repertoar tako raznolik, igrajo na raznih prireditvah, od veselic do rojstnih dni. Gostovati so že na Gorenjskem, v Kranju, na Dolenjskem predvsem pa po Šaleški dolini. Oglasiti smo se pri Stropnikovih, da bi povprašali po načrtih za bodočnost. Mama Marina je malo hudomušno izjavila: Pri nas vsi “špibjo”, jaz moram pa poslušati! Res se pri njih vsi ukvarjajo z glasbo. Oče Janko igra v ansamblu, hčerka Maša se ukvarja z glasbo, oba sinova pa, kot smo že rekli, sta pri Vandrovčkih. Člani se dobivajo na vajah dvakrat tedensko v Skomem. Pripravljajo tudi dve lastni skladbi, razmišljajo pa že tudi o izdaji CD. Seveda brez pomoči ne bo šlo, za sedaj je njihov sponzor predvsem trgovina Marina iz Skomega. Prepričani smo, da bodo svoje načrte v bodočnosti uresničili in bomo o njih še slišali, saj jim volje in veselja pa tudi glasbene izobrazbe ne primanjkuje. Marija Lebar Knjižni kotiček v 31 BRANJE V POLETNEM CASE ^ oletje je čas počitnic, brezdelju, poležavanja na vrtu in zato čas, ko radi vzamemo v roke kakšno dobro knjigo. V knjižnici bralci nenehno povprašujejo po dobrih knjigah. Vendar se mi vedno znova zastavlja vprašanje, kakšna je DOBRA KNJIGA? Odgovor je preprost in enostaven; dobrih knjig je toliko, kolikor različnih bralcev obstaja. Vsaka knjiga ima svojega bralca in vsaki bralec lahko najde svojo najboljšo knji- POLETNE NOVOSTI Tudi v poletnem času knjižnica Šoštanj ponuja nekaj novosti: bralci pustolovskega duha boste posegli po novi Križnarjevi knjigi Nuba: čisti ljudje. Vsi tisti, ki imate knjige za svoje prijateljice, morate prebrati Dolarjem legende in zgodbe o knjigah Prijateljice imam... in se tako spomnili na velikega, pred kratkim preminulega slovenskega bibliotekarja, ravnatelja NUK. slavista, umetnostnega zgodovinarja, humanista Jara Dolarja. Oshova nova knjiga Podpisi na glavi bo prava poslastica za vse tiste, ki jih zanima in navdihuje vzhodna filozofija, natančneje haiku in zen. Ker govorimo ravno o filozofiji, je potrebno omeniti prevod Kantove Prolegomena. Končno ne smemo pozabiti omeniti (poleg vrste novih romanov zbirke Beletrina, Najst in Zenit) dveh del, ki bosta verjetno najbolj brani novosti tega poletja; prva je biografija J. Edgarja Hooverja, znanega FBI-jevca, s fascinantnim naslovom Uradno in zaupno: skrivno življenje J. Edgarja Hooverja: s spremno besedo o prisluškovanju v Sloveniji. Druga novost je pravzaprav serija knjig (do sedaj so izšle tri knjige) Jacqa Christiana -Ramzes, ki govorijo o velikem egiptovskem faraonu, njegovem imperiju, bitkah idr. KAJ NAJRAJE BERETE V POLETNEM ČASU? Kakor se za čas spodobi, seveda romane (kriminalne, ljubezenske, fantastične) in povprašujete po literaturi, ki piše o vesolju, soncu in njegovih mrkih. Tako lahko tudi knjižnica z gotovostjo potrdi, da so se občani vestno pripravljali na dogodek stoletja - sončni mrk. Mlajši bralci pri tem niso bili izjema. Gotova sem, da vsakega bralca pričakuje v knjižnici njegova (najljubša) knjiga, zato pridite in jo odkrijte. Naj spomnim, da bo knjižnica še do konca avgusta odprta le dvakrat tedensko in sicer ob ponedeljkih od 12.30 do 18.30 ure in ob petkih od 9.30 do 14.30 ure. Naj vam branje postane užitek! Brina Jerič ČETRTEK, 19. AVGUST 1999 STRM 1 N/ S ] p ( ) I 11 P Poletje je čas odbojke na mivki David Sevčnikar šesti na državnem prvenstvu e nekaj let nazaj odbojkarji v poletnih mesecih niso imeli ustreznih tekmovanj in so proste termine preživeli na počitnicah. V zadnjih letih pa je povsem drugače. V vseh kategorijah komisija za odbojko na mivki pri Odbojkarski zvezi Slovenije organizira v poletnem času tekmovanja za državno prvenstvo. Člani so se za naslove državnih prvakov v beach-volleyu pomerili na petih turnirjih. Udeležba je bila letos presenetljivo velika, saj so nastopili skoraj vsi najboljši slovenski igralci. OK Soštanj-Topolšica je zastopal samo David Sevčnikar, ki je skupaj s svojim partnerjem S. Stubeljem iz Portoroža nastopil na vseh turnirjih. Kljub nekaterim odmevnim zmagam tekmovalca na koncu nista posegla v sam vrh, sta se pa v seštevku uvrstila na skupno 6. mesto. Z doseženim pa vseeno nista bila najbolj zadovoljna, saj sta po tihem pričakovala nekoliko več, še posebej po lepem rezultatu na evropskem kadetskem prvenstvu, kjer sta za Slovenijo dosegla odlično 7. mesto. V kategoriji članov sta državna prvaka po pričakovanju Jasmin Čuturič in Samo Miklavc, trenutno daleč najboljša slovenska igralca odbojke na mivki. V Portorožu je 30., 31. 7. in 1. 8. potekalo državno prvenstvo na mivki za kategorije mladinci, kadeti in dečki. V vseh kategorijah so nastopili tudi igralci kluba iz Šoštanja. Pomanjkanje treninga na mivki je bil najhujši sovražnik naših igralcev, saj so za pričakovanji nekoliko zaostali. Da je na turnirjih potrebna tudi sreča, se je pokazalo tudi tokrat. Za ekipo dečkov so nastopali Miro Gavrič, Zoran Kedačič in Darjan Andrejc. Uspeli so premagati ekipi Izole in IGM Hoče, v nadaljevanju pa so zabeležili dva poraza (po dveh porazih končaš tekmovanje) in na koncu pristali na 7.-8. mestu. V kadetski kategoriji smo prijavili dve ekipi: Topolšica 1 - Aleš Brišnik, Sandi Primožič in Topolšica 2 Primož Nahtigal, Marko Pokleka. Tudi v tej kategoriji so bili naši odbojkarji proti koncu premalo zbrani. Zal je za odmeven rezultat treba zmagovati na vseh srečanjih. Uvrstitev naših ekip: Topolšica 1 9.-12. mesto, Topolšica 2 25.-28. mesto. Za mladince so nastopili: David Sevčnikar (v paru z Dejanom Gasparijem) ter Aleš Brišnik in Sandi Primožič. Po pričakovanju igralca kadetske ekipe v mladinski konkurenci nista imela prevelikih možnosti. Z igrami pa vseeno nista razočarala in na koncu delila 13.-16. mesto. David Sevčnikar je bil s svojim partnerjem v igri za naslov vse do zadnjih srečanj. Obe odločilni tekmi pa je žal izgubil in na koncu pristal na nehvaležnem 4. mestu. Odbojka na mivki bo kmalu pozabljena, saj se že v teh dneh pričenjajo priprave vseh selekcij odbojkarskega kluba OK Soštanj-Topolšica za tekmovalno sezono 1999/2000. Vsi skupaj zaželimo vsem igralcem čimveč športnega uspeha in dostojno zastopanje našega ožjega prostora v slovenskem odbojkarskem prostoru. Ljubo Globočnik STUDENTSKI PLANINSKI TABOR 1 eto je naokoli in počitnice so tu. Študentje potrebuje-mo po napornem študijskem letu oddih in žaltavo. Že drugo leto smo študentska skupina PD Šoštanj skupaj s študenti PD Velenje organizirali in izvedli med 25. in 29. julijem 1999 študentski planinski talior, tokrat na planini Kuhinja. Kje je to, (»oste verjetno vprašali? Ce se spomnimo Gregorčičevih besed, je to tam, kjer je njegov planinski raj in seveda dom. Cesta zavije v Kobaridu proti Vršnem, mimo vasice Krn in se izteče na planini Kuhinja, ki tiho sameva jtod veličastnim Krnskim pogorjem. Nova planinska koča ter prijazna oskrbnica Lidija planini dajeta življenje. Seveda poleg nekaj pastirskih stanov s čredo živine naokoli. Ljudi je malo. V takšno vzdušje smo v nedeljo popoldne prihrumeli razigrani študentje. A nam je bilo všeč in tudi okolje nas je sprejelo. Kako smo preživljali dni? Ze naslednje jutro smo se odpravili na našo prvo turo, s ciljem osvojiti Mrzli vrh (1359 m). In smo ga osvojili, kljub slabo markiranim potem in delu brezpotja. Kapelice, bunkerji, jtodzemni jarki in drugo so nas vso pot opominjali, da so na tem območju potekali hudi boji med prvo svetovno vojno (Soška fronta). Zadovoljni z dnevom smo zvečer zabrenkali na kitaro in zapeli v gorsko tišino. Malce neprespani smo se naslednji dan spustili z raftom [m zeleni reki Soči (ki jo lahko mimogrede tudi piješ), si ogledali grad Kostnica v Kobaridu in čudovit slap Kozjak. Dan je bil seveda prekratek, da bi obiskali vsaj večino naravnih ali kulturnih znamenitosti zgornjega Posočja. Večer smo izkoristili za pripravo nahrbtnikov, saj nas je (tako smo mislili) čakal DAN-D. Želeli smo izvesti našo glavno turo in osvojiti nad nami se dvigajoč in vabljiv mogotec Km (2244 m), a nas je slabo vreme prehitelo. Ob peti uri zjutraj, ko je bilo predvideno vstajanje, je močno deževalo. Kakšna sreča, so pomislili zaspanci in sladko potonili v še globlji spanec. Ostali smo samo razočarani skomignili z rameni in prav tako v hipu zaspali. Ta dan smo bili primoram realizirati plan B - z avtomobili do Tolminskih raven, nato peš na planino Razor. Ker se vreme nikakor ni ustalilo, se nismo povzpeli na Vogel; razgleda tako ne bo, smo se tolažili. Pozidan smo si ogledali Kobariški muzej, ki je grozeč opomin na prvo svetovno VETERANI NA MOTORJIH vojno. Zadnji večer je danes, smo bili vsi istih misli. Z Mojco Novak (tudi vodnico in organizatorko tabora) sva pripravili manjšo zakusko. Zadnji večer tabora je prijetni družbi prehitro minil, saj smo naslednje jutro želeli osvojiti Km. Včasih je mladost norost in prav je tako. Na Krnu smo bili, se lahko pohvalimo in tabor je uspel. K temu smo prispevali seveda največ udeleženci sami - Andreja, Trna, Marko, Barbara (2 x), Uroš, Klavdija, Urška, Nataša, Peter, Sergej, Mojca in Brina ter se na AP Velenje poslovili z obljubo, da se vidimo spet drugo leto. Kdo ve, kje... Tabor je uspel tudi s finančno in materialno pomočjo PD Šoštanj, Pekarne Roter, podjetja Viza d.o.o., OŠ Karla Destovnika Kajuha, OŠ Bibe Roecka, ERE Velenje ter Šaleškega študentskega kluba. Vsem se lepo zahvaljujemo. P.S. Vsem planincem in vodnikom v vednost: planino Kuhinja je vsekakor vredno obiskati. Brina Jerič Nov klub v Šoštanju * ar lepo število zanesenjakov se je zbralo v sredo v prostorih KS Ravne z namenom, da ustanovijo nov klub. Klub se bo imenoval Moto veterani Šoštanj in bo povezoval predvsem voznike in ljubitelje starih motornih koles. Kot so poudarili ustanovitelji, se bo klub naslanjal predvsem na tradicijo motociklizma, ki seje v Šoštanju začela že leta 1946, ko je bilo ustanovljeno Avto moto društvo. Njegova prvenstvena naloga bo, kot že ime pove, povezo- vanje voznikov motorjev oldtajmerjev, ki so zelo zanimivi tudi za širšo javnost, posebej, če je tudi voznikova oprema primerna starosti motorja. Za takšno opremo je veliko zanimanja med mladimi, katerim bo klub posvečal veliko pozornost, saj je bodočnost vsakega društva predvsem v mladini. Že za jesen napovedujejo kar nekaj dejavnosti, med drugim prireditev, ki bo gotovo pritegnila pozornost naših občanov, saj bo prava paša za oči, kot obljublja predsednik novega kluba, Vili Pečovnik. Marija Lebar K Pred začetkom nove sezone er bo jesen kmalu tu in s tem tudi nova tekmovalna sezona 1999/2000 je prav, da pozdravimo vse ljubitelje odbojke, ki prebirajo to rubriko ah so kako-rkofi povezam s tem športom. Odbojkarski klub Soštanj-Topolšica bo letos nastopil v 2. slovenski figi, vendar pa so na čelu s predsednikom Brankom Sevčnikarjem odločeni, da se vrnejo med najboljše v L ligo, kjer so že nastopali. Zato je v klubu prišlo do kar nekaj sprememb, tako v igralskih vrstah kot med trenerji. V letošnji sezoni bo nad igralci bedel namesto Nika Jerančiča, ki bo vodil drugo ekipo, priznam beloruski trener Nikolai Pozdniak. ki je vodil že številne odmevne klube po svetu. Med igralci pa takole. Po nekaj uspešnih sezonah sta jih zapustila Darko Dimeč in Peter Zilnik, vrnil pa se je Vito Mihalinec. V ekipo sta prišla tudi novi organizator igre (podajalec) Belorus Valerij Bujak in Toni Hriberšek iz Braslovč. Priložnost pa je dobilo tudi nekaj mladih odbojkarjev druge ekipe. Igralci so v ponedeljek, 9. avgusta, že začeli s kondicijskimi treningi, v soboto, 20. avgusta, pa potujejo na devetdnevne priprave na Roglo. O nadaljnjem poteku sezone vas bomo seveda sproti obveščali. Tudi nova pravila Spremembe pa niso doletele samo ekipe, ampak tudi odbojkarska pravila igranja, kar bo, upajmo, naredilo odbojko še privlačnejšo. Tudi v Sloveniji so uvedb igranje petih setov do dosežene 25. točke po sistemu tie-break (vsaka napaka pomeni točko) in pa morebitni peti set tie-break do 17. točke. Sprememba je v novih barvnih žogah, največja pa sigurno v sedmem možnem igralcu - LIBERO, ki bo lahko vstopil v igro brez napovedi trenerja in bo lahko sodeloval le v obrambnih nalogah - to so predvsem sprejem servisa, podaja in obramba polja po nasprotnikovem napadu. To pa je, upam, zadosten razlog, da boste spremljah in spodbujah topolške odbojkarje. Robi Kugovnič KRAVJE DIRKE V GABERKAH tudi volna, le da so bile njene nitke bolj za zimske čase. Še posebej pa je za pohvalit kovaško druščino. Meh je deloval na nožni pogon. Med drugim so prikazali, kako se izdelujejo klanfe. Glavni med njuni je bil kovač Henrik Valenci, čigar oče je bil v Pesju kovač dva roda. Pomagab so mu Franc Zupanc iz Mislinje ter Stipe Kljajič, Aleš Zupan in Peter Mrak. Poskrbljeno je bilo tudi za otroke. V pravljičnem gradu so se za 250 tolarjev podili po mili volji in sproščali svojo energijo. Starši pa so bili brez skrbi, da se komu kaj naredi. Za balone na vrvici pa je tu in tam kakšna mamica imela pomisleke. Za večji balon je bilo treba odšteti skoraj 1000 tolarjev, kolikor je veljala tudi okusna malica. Tudi tokrat seje dobilo dobro domače pecivo in seveda domač kruh. Na srečelovu so bili vsi zadetki polni in raznovrstni. Gaberška Kulturnica se je na vseh koncih potrudila ter ponudila obiskovalcem največ, kar je bilo možno. Za razpoloženje je do jutranjih ur skrbel ansambel Čuki, za povezovanje programa pa Toni Rehar. M. R. Galop krav in konjev nedeljo, 8. avgusta, so bile v Gaberkah zopet kravje dirke in to že sedme po vrsti. Letos se je sreča nasmehnila Ludviku Krenkerju s kravo Švarko. Njegov sin Peter je v divjem teku ostal kot prilepljen na hrbtu. Jahač namreč ne sme pasti s krave, takšna so pravila tekmovanja. Doma ima 10 glav živine. Čudovit je bil tudi konjski galop. Med vsemi tekmovalci je zmagal Peter Janič, drugi je bil Borut Gajšt in tretji Marjan Krajnc. Toni pa je imel malo smole, padel je s konja. Njegov galop se je končal v bolnišnici, vendar brez hujših poškodb. Vsi zmagovalci so bili nagrajeni s pokali, jahači konjev so dobili poleg pokalov tudi denarne nagrade. Zmagovalec kravjih dirk Ludvik Krenker pa je dobil sod. Gre tudi z rokami Kot vsako leto so se izkazali razni rokodelci. Tone Rezman je imel zopet pisano paleto obuval (cokel), Jože Zajc servis lesenega popravila, Franc Meh makete iz lignita. Matevž Klavž iz Raven dela koše in košare že 30 let. Pavel Pungartnik iz Plešivca dela koše, večje korpe pa tudi brezove metle. Pod spretnimi prsti Ivana Andrejca nastajajo pletarji in manjše postavke za na mizo. Branko Koželjnik je izdelal iz konjskih teleg, seveda v miniaturni obliki, kozolec s hlapcem, vodnjak na vleko z vedrom ter desko za rezanje. Zelo domiselni izdelki so nosili napis Kravje dirke. Marija Krenker iz Plešivca je prikazovala predenje na kolovrat. Zaupala mi je, da se je naučila prest že pri desetih letih in to naskrivaj. V tistih časih so se starejše predice bale za vse nitke, saj je bila pot od posajenega lana do gotove obleke ali tudi kostima zelo dolga in naporna. V tistih časih so se le redke ponašale s takšnimi izdelki. Seveda se je predla 10 LET ŠPORTNEGA DRUŠTVA VRMAH Tudi letos so marljivi člani Športnega društva pod vodstvom Marjana Kotnika pripravili v nedeljo, 25. julija, turnir v malem nogometu s pričetkom ob 9. uri dopoldan. Turnir je potekal do 15. ure, zatem pa so se začele družabne igre. Ekipe so bile sestavljene iz moških in žensk, in v njih je prevladoval športni duh. Tekmovali so v vlečenju vrvi, rezanju hloda, spretnostni vožnji s kolesom, prevažanjem vode, zabijanjem žeblja v klado in v igri presenečenja. Prve tri ekipe v malem nogometu ter družabnih igrah so dobile pokale. Bolj kot pokali pa je bilo vredno prijetno druženje, polno smeha in veselja. Vrtna veselica z ansamblom Gamsi je še povečala prijetno vzdušje, ki ga ni pokvarila niti nevihta. Prireditelji se zahvaljujejo sponzorjem ter trgovini Saša, ki je organizirala modno revijo skupaj s frizerstvom Nataša. Splošno mnenje ob koncu je bilo, da je prireditev lepo uspela in marsikomu polepšala dan. Jože Jančič bSPESI SOSTAMI SADISTI .o**' Na šahovskem turnirju v Parižijah, v nedeljo, 1. avgusta, katerega se ga je udeležilo 26 igralcev iz Savinjske in Šaleške doline, je razveseljivo zmagal član Šahovskega kluba Šoštanj Robi Podlipnik z 8 točkami. Uspeh kluba je dopolnil drugouvrščeni Franc Stropnik s 7 točkami, tretje mesto pa je s 6,5 točkami pripadalo Dragu Kristanu, članu Šaleškega šahovskega društva. Igralo se je devet kol po švicarskem sistemu. Gregor Rupnik STRI 11 o KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE v v v Letos je v proračunu oltčine Šoštanj za izvajanje programa ohranjanja in razvoja kmetijstva ter proizvodnje hrane namenjenih 12.000.000 SIT. Poleg tega je na razpolago še en milijon SIT za sofinanciranje urejanja kmetijskih zemljišč. Ker lahko občina ob prijavi na državni javni razpis za sofinanciranje ukrepov za pospeševanje kmetijstva v občinah pridobi še dodatna sredstva, je v programu predvidenih 15.516.500 SIT. Program je razdeljen na štiri dele: |tospeševanje proizvodnje hrane, spodbujanje razvoja na področju selekcije živali, izobraževanje kmetov ter strukturne spremembe v kmetijstvu. 1. Pospeševanje proizvodnje hrane Osnova za dobro in gospodarno prirejo mleka in mesa je kvalitetna čreda. Zato so rejcem namenjene podpore: za nakup plemenskih bikov (50.000 SIT/bika), nakup plemenskih merjascev (15.000 SIT/merjasca), nakup plemenskih teke (15.000 SIT/teBco). Podpora je namenjena kmetijam, ki se preusmerjajo v rejo krav molznic ali so prestrukturirale svojo proizvodnjo v prirejo mleka od leta 1997 dalje. Za spodbujanje in ohranjanje reje mladega pitanega goveda so predvidene podpore za privez telet in sicer za nižinsko območje 5.000 SIT/pitanca, za hrilrovito območje 7.000 SIT/pitanca ter za gorsko višinsko območje 10.000 SIT/pitanca. Podporo dobijo rejci ob prodaji pitanca za zakol. Za nakup in upirala) kakovostnega semena pri pridelovanju koruze je namenjen regres v višini 20 % ud cene semena. Ker se kmetje še premalo odločajo za setev strniščnih dosevkov, kar je z vidika ekologije in gos|iodamega kmetovanja nedopustno, je regresirano tudi seme strniščnih dosevkov v višini 20 % od cene semena. Skupno je za pospeševanje proizvodnje hrane namenjenih 4.245.000 SIT. Kmetje lahko podpore uveljavijo preko KZ Šaleška dolina na (lodlagi predloženih računov. 2. Spodbujanje napredka selekcijskega razvoja V tem delu so namenjena sredstva za regresiranje osemenjevanja krav s slabšim proizvodnim [Hrtencialom z biki mesnih pasem. Namen ukrepa je doseganje boljše kvalitete telet za nadaljnje pitanje. Ta teleta morajo hiti namenjena izključno za nadaljnjo rejo v Šaleški dolini. Za pridobitev sredstev je potrebno predložiti (»trdilo o osemenitvi ter kopijo izdanega račiuia ob prodaji teleta. Višina podpore je 5.000 SIT/teleta. Podpira v višini 5.000 SIT je namenjena tudi osemenjevanju krav molznic z semenom uvoženih testiranih bikov. S tem semenom mora hiti osemenjena krava po drugi laktaciji, s 60001 mleka ah več v laktaciji. Kmetija lahko pridobi palperò za največ 5 doz tega semena na leto. Predložiti je pitrebno pitrdilo o osemenitvi s pregledom na brejost ter pitrdilo o proizvialnji krave. V ta del je vključeno tudi zatiranje metljavosti, ki povzroča veliko gospodarsko škodo v govedoreji. Financiran je nakup zdravil za zatiranje parazitov pri govedu. Predložiti je potrebno račun. P(al|ajre kmetje pridobijo prek KZ Šaleška dolina na pallagi omenjene dokumentacije. Za spod-bujanje napredka selekcijskega razvoja je namenjenih skupno 2.250.000 SIT. 3. Izobraževanje kmetov Uspešnost gospodarjenja na kmetiji je v veliki meri odvisna wl znanj, s katerimi razpolagajo tako kmet kot njegova družina. 1 namenom prenosa znanj in izobraževanja kmetov in njihovih družin kmetijska svetovalna služba vsako leto organizira vrsto tečajev, predavanj, demonstracijskih predstavitev in strokovnih ogledov . Id so sofinancirani tudi s strani občine. V letu 1999 so poleg tega sredstva namenjena .še za redno letno testiranje traktorskih škropilnic (6.000 SIT/škropilnico), za analizo vzorcev zemlje (1.200 SIT/vzorec), analizo vzorcev krme (6.750 SIT/vzorec), za (»krivanje materialnih stroškov pri izvajanju demonstracijskih poskusov ter za delovanje društev, kjer se združujejo kmetje. Skupno je za namen izobraževanja kmetov namenjenih 991.500 SIT. 4. Strukturne spremembe v kmetijstvu Za uvajanje pitanja telet in MPG po tehnologiji Zlato zrno (preureditev hlevov, pridobitev licence, promocijo blagovne znamke,...) je namenjenih 1.000.000 SIT. Za kmetije, Id se usmerjajo v rejo mladega pitanega goveda ali nameravajo v tem letu | inverati stalež mladega pitanega goveda ter tako povečati proizvodnjo je namenjenih 2.150.000 SIT. Sredstva so namenjena tudi za regresiranje obrestne mere za najete investicijske kredite v kmetijstvu (novogradnje ah adaptacije hlevov, nakup kmetijskih zemljišč). Za pridobitev gradbene dokumentacije za gradnjo hlevov je predvidena podjtora v višini 20 % od vrednosti računov, Id jih je potrebno poravnati pri pridobivanju dokumentacije. Za ta namen je predvidenih 600 tisoč tolarjev. Za apnenje zemljišč, dosejavanje travnikov, setev TDM in agromelioracije je skupno namenjenih 2.500.000 SIT. Za urejanje kmetijskih zemljišč je predvideno sofinanciranje opravljenih del v višini do 50 % od vrednosti investicije. Kmetje se odločajo tud za rejo drobnice na površinah, Id so manj primerne za intenzivno proizvodnjo. Zarad tega so sredstva namenjena tud za spodmjanje reje drobnice in sicer: za nakup plemenskih ovnov iz kontroliranih tropov (10.000 SIT/ovna) ter za sofinanciranje odkupa jagnet (2.000 SIT/jagnje). S tem želimo rejce vzpodbuditi k organiziram prodaji jagnet preko KZ Šaleška dolina, Id se je v tem letu pričela ukvarjati tud z odkupom jagnet in kozhčev. Tako bo večina živali zaklanih v klavnicah, Id so pod zdravstvenim nadzorom in kmetje bodo imeli manj težav in stroškov z urejanjem ustreznih prostorov za klanje na domu. Za ta namen je predvidenih 280.000 tolarjev. Za spodbujanje uvajanja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je namenjeno 1.500.000 SIT. Kmetije, Id uvajajo dopolnilno dejavnost, lahko zaprosijo za občinska sredstva v višini 15 % «I vrednosti investicije oziroma največ do višine 300.000 SIT. Skupaj je za strukturne spremembe v kmetijstvu namenjenih 8.030.000 SIT. Kmetje lahko sredstva pridobijo ob predložitvi ustrezne dokumentacije preko KZ Šaleška dolina. ,19. Z I V L J E IV J E SOS Pripravila: Lidija Diklič, inž. kmet. Kmečki praznik 99 l etos se je ponovno zgodilo v Gaberkah. Lani je tradicionalno prireditev Kmečki praznik onemogočil dež, letos pa je bilo tudi vreme na naši strani. Zopet smo se potrudili Mladi zadružniki Šaleške doline s pomočjo sponzorjev Kmetijske zadruge Šaleške dobne, Mlekarne Arja vas in HKS-a. Tekmovalci šestih krajevnih skupnosti so se pomerih v zanimivih igrah in prikazali vrsto spretnosti. Tradicionalne igre košnja, grabljenje in žaganje hloda so potekale v tradicionalnem rivalskem duhu. Rahlo začudenje je vzbudil le hlod, katerega vlogo je prevzel tram in žaga, ki ni bila amerikanka, ampak navadna žaga. Vsi tekmovalci so tram prežagah zelo hitro, zato so bde razhke v tej disciplini zelo majhne. Veliko zanimanja sta vzbudih novi igri, ki smo ju letos pripravili; tek na smučeh in hoja po lesenih colih. Pri teku se je pokazalo, da smo že od nekdaj smučarski narod. Pri tej igri se je pet tekmovalcem postavilo na smuči, si nataknilo avtomate (gumijaste trakove) in zdrvelo po zeleni ravnini, se pri kohčku obrnilo in se pognalo nazaj proti ciljni črti. Nekateri so šh celo preveč na kohček in ga nevarno zamajali. Pri igri s coh pa je tekmovalka morala prenesti vedro vode na drugo stran tekmovalnega polja po colih, ki sta ji jih postavljala sotekmovalca. Zmagala je ekipa, ki je prej premagala pot in prinesla največ vode v merilno posodo. To je bilo smeha! V skupnem seštevku je zmagala ekipa HOH iz Šentilja. Vse tekmovalce so že med tekmovanjem pogostih s klasično šentiljsko malico. Druge so bile Gaberke, tretje pa Bele vode. Po končanem tekmovanju je vse tekmovalce in gledalce zabaval ansambel Lipovšek. Aktiv kmečkih žena pa je vsem obiskovalcem ponudil vse tiste dobrote, ki jih nimate vsak dan na mizi. Vehko pozornosti je pritegnila tudi prašičja ruleta. Ogradili smo parcelo 25 x 25 m in jo razdelili na majhne parcele, ki smo jih ponudili v zakup. Vsak, ki je kupil parcelo, je imel možnost dobiti 30 kg težkega prašička. Ko so bile vse parcele zakupljene smo prašička spustih v ogrado in čakah, da opravi vehko potrebo. Lastnik tiste parcele, na katero bi prašič opravil vehko potrebo, bi postal tudi lastnik prašička. Vsi smo napeto čakah na usodni trenutek, toda prašiček ni bil pri volji. Uporabili smo rezervno rešitev in sicer gost večera Marijan Smode je izžrebal srečneža. Dobra glasba, hladna pijača in okusna jedača je kmalu razgrela vse obiskovalce, ki so plešah in se zabavah še pozno v noč. Nasvidenje prihodnje leto! D.R. lODNI DROBIŽ BARVA ZEMLJE IN PRIDIH SAFARIJA Modne smernice za jesen so barve narave in odtenki zemlje. Rdeča nit za jesenske barve so nianse, ki prihajajo iz Indije, Azije in Afrike v razkošnih paletah. V kolekcijah so še safari, večna bež barva z vojaškim pridihom zelene, z obilico žepov in lahko oprijetimi modeli. Vendar se v celoti ni treba prepustiti modnim tokovom; treba se je naučiti le poudariti svoje adute in skriti pomanjkljivosti. Tudi zelo lepa ženska je brez stila videti obupna, lahko pa nepopolna ženska zažari v nesluteni lepoti. Torej, če želite odkriti svoj slog, je pomembno, da moda za vas ni zapoved. Svoj stil najdete, če nosite oblačila, Id se podajo vašemu telesu, vaši osebnosti in načinu življenja. Chantal Thomass, strokovnjakinja za modo in slog meni, da ženske delajo tele napake: - izbirajo barve, ki jim ne pristajajo - za svojo postavo nosijo preoprijeta krila - hodijo v oblačilih, ki so sprta z njihovim načinom življenja - vehko žensk se ne meni za slog ali pa ga iščejo celo življenje Ženskam, ki so si nakopale preveč kilogramov, svetuje, da poudarijo tisto, kar je na njih lepo, denimo, lepa ramena ali lep dekolte, izrazite oči in seveda urejene lase. Kaj svetovati ženski, ki nima stila? Najprej se mora dobro pogledati v ogledalo z vseh strani in ugotoviti, kaj ji pristaja in kaj ne. Nikoli ne sme zatajiti svoje osebnosti; takšna sem in to hočem pokazati, si mora dejati. BUTIK majice po 500 SIT iz stare zaloge , . „ kostimi od 7.990 SIT dalje O Sp O (tl C tl Cl spodnje hlačke, 4 kosi 1000 SIT wwwwwww^www kopalke, majice na naramnice Prešernov trg, Šoštanj po ugodnih cenah V Gospodični še vedno nizke Plačilo na odlog in vse plačilne poletne cene: kartice... ZiytAYìSTYEJIJ KftT,K|K0 tiček KOL’KOR KAPLJIC, T0L K0 LET... C e bi Slovenci peli samo to himno in se njene vsebine tudi držah, potem zagotovo ne bi spadah med najbolj zapite narode v Evropi. Tako pa imamo poleg lepih narodnih pesmi, ki opevajo lepote naše domovine in dobroto materinega srca, tudi na desetine pesmi, ki naravnost napeljujejo oz. povehčujejo alkoholno omamo. “Francelj stara kljuka, pit’ se ga ne upa, mi pa ponavadi, pijemo ga radi..., haš, haš, po kravje ga znaš“. Podatki kažejo, da je v Sloveniji okrog 250.000 zasvojenih z alkoholom. Zakaj in kdaj postane človek odvisen od alkohola, je težko ugotoviti. Najbolje bi bilo, ko sploh ne bi nikoh zaužili alkohola, kajti brez alkohola ni alkoholizma. Prav tako je težko ugotoviti, kolikšna je tista količina alkohola, ki vodi v odvisnost, kajti vsi alkoholiki so bik nekoč zmerni pivci. Morda bi še preostali zmerni pivci poštah v bodoče alkoholiki, če jih ne bi doletela smrt. Resnica je, da postane prej ah slej odvisen od alkohola človek, ki si ne zna ah ne more čustvenih stisk urediti in lajšati na drug način, kot da sega po alkoholu. Tako se začne alkoholik vrteti v nekem začaranem krogu, alkoholnem opoju, iz katerega ne more več. Alkoholik propada tako telesno, čustveno kot duševno, rušijo se mu moralne norme, delovna sposobnost. Alkoholik misli samo še na alkohol in manipulira na vse načine, da pride do njega. Podatki kažejo, da živi alkoholik okrog 15 let manj kot nealkoholiki. Odvisnost od alkohola je tako telesna kot duševna. Telesno odvisen alkoholik ne more vzdržati brez alkohola, medtem ko duševno odvisen alkoholik lahko celo dalj časa abstinira. Ce telesno odvisnemu alkoholiku zmanjka alkohola, se mu pojavijo abstinenčni znaki, ki so lahko celo smrtno nevarni. Takšnim odvisnikom lahko pomaga samo zdravljenje v ustrezni bolnišnici. Alkoholik se običajno nikoh prostovoljno ne odloči za zdravljenje, ampak šele na pritisk s strani družinskega partnerja, delovne organizacije ah sodišča. Alkoholik namreč ni sposoben pojasniti, kako se je pri njem začel razvijati alkoholizem, ker je pač ves čas v alkoholni omami. Sele zdravljenje mu to razjasni. Za alkoholika, ki je potreben zdravljenja, velja oseba, ki čezmerno uživa alkohol, ki je naredil človeka tako duševno kot telesno odvisnega, oseba, ki kaže vedenjske motnje, povzroča škodo zdravju. Uspehi zdravljenja so odvisni od časa trajanja odvisnosti, od motiviranosti zasvojenca ter še od številnih drugih dejavnikov. Zdravljenje je običajno kar dolgotrajno, od tri do šest mesecev. Alkoholik, ki je prišel z zdravljenja pa seveda ni ozdravljen, kajti odvisnost od alkohola traja doživljensko. Alkoholik je samo zdravljen tako, da doživljensko abstinira. Prvi kozarec ah kapljica alkohola, ki bi ga zdravljen alkoholik popil, povzroči ponovno in neustavljivo pitje alkohola. To pa se zgodi, ker se kljub dolgotrajnemu zdravljenju tako imenovani “encim odvisnosti” v možganih alkoholika nikoh ne uniči, temveč celo življenje čaka na svojo žrtev, to je alkohol. Zato je močno napačno mnenje tistih alkoholikov, ki mislijo, da bodo po zdravljenju še tu in tam kakšen kozarček lahko spili. Alkoholizem je edina bolezen, katere zdravljenje ne pozna nobenih kompromisov, opcij ah alternativ; pogoj za zdravljenje je samo eden: popolna doživljenjska abstinenca. Podobno bi moralo veljati tudi za zdravljenje odvisnikov od trdih drog. Tako pa jih danes uradna medicina na žalost zdravi tako, kot če bi odvisnike od alkohola zdravih z jabolčnikom ah pivom. Alkoholizem je torej bolezen, družbeno zlo, ki pokonča več ljudi kot kuge, lakote in vojne. Nujno bi bilo, da bi bila država do te bolezni bolj stroga in dosledna. Do sedaj namreč zakonodaja alkoholikom za storjena kazniva dejanja pod vplivom alkohola za nagrado priznava celo olajševalno okoliščino. Država sicer vehko pridobi od prodanega alkohola, vehko pa tudi zgubi na račun zdravljenja alkoholikov, bolniškega staleža oz. izgubljenih delovnih dni. Za zaključek si zapomnimo naslednje: nobene stiske in težave ne utapljajmo v alkoholu, kajti alkohol še ni rešil nobenega problema in težav. Valter Pirtovšek dr. medicine v SOSTAMI PLANINCI NA OČAKU PRENOVLJENI PROSTORI GOSTIŠČA ACMAN onec julija izvem, da gredo člani šoštanjskega planinskega društva v začetku avgusta na Triglav. Končno - enkrat, ko imam čas, voljo in še vreme bo lepo! Kar na hitro se odločim in prijavim. V nedeljo ob štirih zjutraj je Šoštanj kar živahen. Predvsem na avtobusni postaji, kjer se nas, polnih pričakovanj in s polnimi nahrbtniki, zbere kar 37 ljubiteljev gora. Prava pot se začne na Pokljuki. Po nekaj urah hoje si mislim: če bomo še naprej hodili kar po ravnem, danes ne bomo na strehi Slovenije! Pa vendar smo že okrog enih pri koči Planiki pod Triglavom. Odločitev hitro pade: Vrh bomo osvojili še danes! Celo uro in pol smo v negotovosti, če se nam bo na vrhu ponudil razgled, kakršnega si želimo, ah se bomo morah zadovoljiti le z .Aljaževim stolpom in štampiljko v transverzalno knjižico. Pa vendar, ko prilezemo na vrh, se nam pogled odpre enkrat na Gorenjsko stran, proti Bledu in Radovljici, naslednji trenutek jasno vidimo Vrata z avstrijskimi vrhovi, za trenutek pa celo Trento. Seveda smo tisti, ki smo ta trenutek poštah pravi Slovenci, tudi krščeni. Pa to ni kar tako, ampak boli!! Zdaj pa najhujše - pot navzdol. Moram iti takoj za vodnikom Andrejem, da mi malo pomaga. Sploh, ko naenkrat začne deževati in grmeti. Skale, po katerih vsako leto hodi na tisoče Slovencev, so že res obrabljene. No, pa je po slabih dveh urah tudi to za nami. Kako se prileže počitek v lepi planinski koči. Drugi dan nas del “odprave” osvoji še enega dvatisočaka - Kanjavec (2568 m). Pri Zasavski koči na Prehodavcih začnemo šteti Triglavska jezera. Jih je res sedem? Že pri četrtem - Ledvički - pogumnega kopalca zamika čista modrozelena in seveda tudi višini primerno ledena voda. Z občudovanjem ga gledamo in zaploskamo. Saj si kopeh vsi želimo, a slabih 10°C nas ne pre- mami. Na poti do koče pri Sedmerih jezerih se nam na ogled postavi vsaj deset svizcev, pa tudi bogastvo alpskih rožic je neverjetno. Zvečer nam, ki smo bdi prvič na Triglavu, pripravijo še en krst. Kdo pa ve, koliko prašičev redi Zinka?! Tretji dan, po hudi nočni nevihti nas spet pričaka lep dan, pred nami pa je še pet ur hoje do Bohinja. Meni je zdaj, ko smo pod gozdno mejo, pot še bolj všeč. Tokrat nas pod ostrimi robovi spremljajo gamsi (ah kozorogi - o tem se nismo mogli zediniti!), o prekrasnih rožicah in živih planinah s planšarijami pa sploh ne govorim. V takem okolju in dobri družbi dan kar naenkrat mine in že smo na asfaltu, na trddi tleh, kjer življenje teče hitro in imamo vedno veliko dela. Zahvalim naj se vodnikom Andreju, Juretu, Miranu, Evgenu in Bojanu, da so nas varno pripeljali na vrh in nazaj; vse pa vas povabim še na kakšen pohod s Planinskim društvom Šoštanj. Triglavska rožica Uspešna kombinacija domače hrane in koktejlov redi dopustov in počitniškega mrtvila je gostišče Acman iz Skornega povabilo svoje goste v prenovljeno prostore. Poleg pozdrava gostiteljice Mire Acman je dekan Jože Pribožič svoj blagoslov namenil domačim in vsem, ki bodo obiskali te prostore. Po uradnem delu, ki ga je povezovala Maja Sopolšek, so povabljene čakale obilno obložene mize, ki so nudile svoje dobrote ob prijazni besedi domačih. Goste, ki so spremljali otvoritev, je prijetno presenetila modna revija trgovine Saša ter nastop Irene Vrčkovnik, v dobro razpoloženje pa jih je popeljala glasba ansambla Slovenija express. Še nekaj besed o gostišču. Družinsko gostišče z obetajočim začetkom, saj je lastnica Mira priznana kuharica, deluje že polnih osemnajst let. V tem času je bilo verjetno vsakega po malo. Dobrih časov in slabih dni. Če so že bili slabi dnevi, se to pri njihovi ponudbi ni nikoli poznalo. Bogata izbira jedi po naročilu, s posebnim poudarkom na domačih jedeh, pri katerih ne gre brez štrukljev, ki so tu še posebej dobri, ter prijetno osvežujoči koktejli privabljajo goste že vrsto let. Za zaključene družbe poskrbijo v lepo urejeni dvorani in prenekatera nevesta je v teh prostorih odplesala polnočni valček. Vendar sama ponudba hrane in pijače dandanes ne zadošča. Potrebna je prijazna beseda, dobra postrežba in tudi te pri Acmanovih ne manjka. Miri je od začetka pomagal mož Alojz, zdaj pa sta profesionalno vprežena v delo tudi sin Mitja, večkratni državni prvak ter svetovni vice prvak v mešanju kok- tejlov, in hči Mateja, ki se je lepo ujela v tem poslu in ji ne manjka sposobnosti in spretnosti. Pa tudi Uroš priskoči kot najmlajši. Gostišče Acman je v naših krajih pravzaprav tako poznano, da je kar težko verjeti, da ga še niste obiskali. Ce ste ga že, se prav gotovo vračate, če ga še niste, se je vredno prepričati in potrditi njegov dober glas. MiKo M DRUGI STRAI OKENCAI PULTA Kako uskladiti delo in počitek? V Se poletje ni več tisto, kar je bilo. Pri tem sploh ne mislim na vreme, vreme je glede na ljudi še pravzaprav najbolj normalno. Dejstvo je, da je poletje čas počitnic, čas dopustov in da si včasih že marca planiral, kam boš izginil v poletnem času. Tako tudi planiranje dopustov ni bil noben problem. Ljudi je bilo vedno dovolj, mnoge firme sojo ubrale kar kolektivno na oddih in nihče ti ni zameril, če si kakšno nerešeno zadevo prestavil tja do jeseni. To, da se kakšen nerešen dopis skriva pred sončnimi žarki in čaka jesenske megle, je sicer še zdaj kar pogosta praksa, vendar ljudje zaradi dopustov ne moremo ostati brez mleka, kruha, časopisa, pošte, denarja in še česa. To so storitve, ki so z našim življenjem tako povezane, da si ne moremo predstavljati, da bi na banki visel napis zarad kolektivnega dopusta zaprto. Ah pa, da bi sosednja ulica dobivala pošto, naša pa ne, ker je poštar na zasluženem oddihu. Še med čakanjem smo nestrpni in se pritožujemo zaradi nespretnih delavcev. Pa vendar so tudi za okenci samo ljudje. In tudi ti bi radi dopustovali. Kako torej rešujejo to v Šoštanju? Marija Jelen dela v trafiki Šoštanj. Letošnje poletje je kar zadovoljna. Strank je nekoliko manj, dopuste pa rešujejo z nadomeščanjem, ne pa tako kot prejšnja leta, ko so delavke delale tudi po cel dan. Delovni čas je nespremenjen. Svoj dopust je preživela v Zavodnjah. V naravi, med nabiranjem borovnic in drugih gozdnih sadežev si je nabrala novih, svežih moči. Gregor Hohnec je nova moč na pošti Šoštanj. Za stranke je poskrbljeno, pravi. Ljudje ne občutijo, da sta dve delavki na dopustu. Pomanjkanje delovne sile rešujejo s krčenjem in z deljenim delovnim časom ali pa dela kdo malo dlje. Pri dostavi pošte seje našla rešitev s pomočjo študentov. Pošta dela z normalnim delovnim časom, delavci pa se trudijo, da z dobro voljo rešujejo zadeve, saj delajo tudi zase. Samo tako lahko vsak planira svoj dopust. Sam bo dopustoval na morju in v hribih. Tudi na banki v Šoštanju rešujejo stvari s krčenjem delovne sile, tako da sta na izmeni po dve uslužbenki. V dopoldanskem času so drugače na izmeni trije ter en delavec za individualni pristop. Da se počitnice ne bi posebno poznale na vrstah, planirajo dopuste ob datumih, ko računajo na manj prometa. Sicer pa je v tem času nekoliko manj strank. Sonja Drvarič, dolgoletna uslužbenka banke v Šoštanju, je svoj dopust preživela na morju v Izoli. V mesnici KZ Šoštanj so si po besedah Branka Žerdonerja uskladili dopuste tako, da bo za vse prav. Od torka do četrtka je odprto samo do 15. ure. Kdor je takrat na dopustu, pride v petek in soboto v službo. Za tiste, ki se jim zdi ta kombinacija čudna, naj povemo, da sta tu zaposlena samo dva in da beseda prijateljstvo tu še nekaj velja. Strank je v času dopustov nekoliko manj. Branko bo nekaj dopusta izkoristil v toplicah, del pa kot pravi ob posedanju s prijatelji na>kakšni škarpi. Snovi za pogovor mu tako nikoh ne zmanjka. In še pekama in slaščičarna Miš Maš. Metko Kumer poznamo še iz časov, ko je bila tu Movhova slaščičarna, ki je bila včasih v poletnih mesecih za štirinajst dni zaprta. Zdaj to ne pride več v poštev, vendar problemov ni. Delavke se bodo lepo zvrstile, na pomoč pa pridejo v poletnih mesecih tudi dijakinje. Metka bo dopustovala v glavnem doma, privoščila si bo krajše izlete, verjetno pa jo bo mahnila tudi na Sedmera jezera. Tako je torej z dopusti v teh poklicih. Četudi težko, se ljudje le domenijo, uskladijo in si pomagajo ter drag drugemu privoščijo kakšen teden oddiha. Privoščimo jim ga tudi mi in če boste kdaj malo počakali v vrsti, če bo pošta pomešana, ker jo raznaša študent, če bo mesnica po tretji uri zaprta, bodite strpni in si recite: Saj je vendar čas dopustov. Pripravila: MiKo DAN POTEM P recejšen del Evrope je v sredo gledal v nebo in spremljal sončni mrk. Ta dogodek je vznemiril Britance, ki so za drag denar priredili kar nekaj letalskih poletov, da bi bil mrk tako bolj viden. Tudi Francozi so se za tokratni mrk zelo zanimali, saj je že znameniti Nostradamus napovedal, da bo tega dne “z neba prišel kralj groze”. Kot je običajno, se je tudi tokrat našlo kar nekaj prerokov, ki so napovedovali ob tem nebesnem pojavu nekaj katastrof, nesreč in temu podobnega. Ob tem sem se spomnila, kako je bilo ob podobnem dogodku pred dobrimi 35 leti v Šoštanju. Napovedan je bil popolni sončni mrk in (kot že večkrat) tudi konec sveta. Ko je nastopil znameniti dan, smo bili zlasti otroci oboroženi s stekli, ki smo jih okadili s svečo. Na srečo je bil dan jasen, da je bil mrk lepo viden. Nad Šoštanjem so že vse dopoldne plavali zvoki glasbe, ki so prihajali iz graščine. Tam so si namreč vzeli k srcu napovedi o koncu sveta in so že nekaj dni pred mrkom veselo praznovali. V tistih časih so v graščini stanovali predvsem delavci tovarne usnja in kot se je za tiste sociahstične čase spodobilo, so bili dokaj tesna stanovalska skupnost. Med šoštanjsko mularijo so “grašinčani” bih po rangu takoj za “blokovci”. Razlika je bila v tem, da se je v graščini marsikaj dogajalo, saj so si znali prirediti zabavo. Kdo ve, kako se je zgodilo, da so vest o koncu sveta vzeli tako zares. Moški so tako imeli razlog za kakšen kozarec več, ženske pa za obiske pri sosedah in za klepet. V graščini je skoraj vsak redil kakšno domačo žival ali živalco, da si je tako malo izboljšali gmotni položaj. V tistem tednu pa je moral življenje darovati marsikateri zajec ali čunek. Izpraznili so žepe, denarnice in hranilnike - usodni dan so hoteli počakati pripravljeni. Na veliko dvorišče so pripravili mize, vsak je prinesel, kar je mogel in gostih so se ob zvokih “žive glasbe”, ki so si jo naročili. Vse pod geslom, da nikoh ne veš, kaj bo po koncu sveta. Ko smo si tako ogledah mrk in se je lunina senca začela umikati s sonca inje turoben mrak spet pregnala svetloba, se ni zgodilo nič. Čakali smo vse popoldne, v graščini se je veseljačenje nadaljevalo v pozno noč. Potem pa je prišel tisti dan: dan potem. Za večino Šoštanjčanov je bil to običajen poletni počitniški dan, za nekatere pa je bil to dan neprijetne streznitve. Ko so se porazgubili alkoholni hlapi, so se v razbolelih glavah pričele porajati neprijetne misli: take o zapravljenih prihrankih in o pojedenih prašičkih, ki bi jih morali imeti za zimo. In v marsikateri od teh glav se je pojavila misel, da konca sveta sicer ni bilo, da pa je bil ta sončni mrk prava katastrofa. N/ Marija Lebar 3. SLOVENSKA LOVSKA MASA Cehner. Tudi za bogat srečelov so poskrbeli prireditelji. Lepo je bilo preživeti dan med prijatelji, lovci, kmeti ter nasploh ljubitelji narave. Vesehmo se ponovnega srečanja drugo leto na Čerčejevem vrhu pod Uršljo goro. Mihaela Kotnik Praznik Lovske družine Podgorje f soboto, 31. julija, popoldne je bila pri Lovski koči na Čerčejevem vrhu 3. slovenska lovska maša v spomin na sv. Huberta, zavetnika lovcev in gozdarjev. Najprej je navzoče nagovoril predsednik LD Podgorje Sandi Stumpfl. Nato seje začela sveta maša. Vodila sta jo župnik iz Podgorja, Leopld Korat, ter dekan slovenjegraške dekanije, Martin Tajnik, navzoč je bil tudi duhovnik Peter iz Slovenj Gradca. Pri maši so sodelovali štajerski rogisti in lovski oktet iz Podgorja. Po končani maši je bilo družabno srečanje ljubiteljev narave in domačih viž z ansamblom HIT 5. Lovci podgorške družine so med goste povabili tudi sosednje lovske družine iz Škal, LD Velunja - Šoštanj, Pogorevc, Slovenj Gradec itd. Da niso bili ne žejni in ne lačni je poskrbelo gostišče I Kot da letošnje leto, ki s tremi devetkami, ne bi bilo dovolj zanimivo za razbnrkanje duhov sodobnih prerokov, se sonce ravno letos odloči, da se bo za nekaj časa skrilo za luno. Ce to ne bo dovolj za KONEC sveta, potem tako pričakovanega konca res nikoli ne bo. Ob tem se vprašujem, zakaj taka obsedenost s koncem? Zakaj se ljudje, če že morajo kar naprej meriti in označevati čas, ne ukvarjajo bolj z ZAČETKOM. Zakaj se raje, kot da s strahom gledajo na konec tisočletja, ne veselijo začetka novega? Tudi sončni mrk lahko opazujemo s strahom pred temnim koncem sveta ali pa uživamo ob prvem žarku, ki kot diamant zasveti izza lune in pričara ponovno ROJSTVO sonca. Kakor koli že, prelet lunine sence prek dela našega planeta, je naše vsakdanje probleme, za katere porabimo večino življenja, vsaj za trenutek odrinil na stran. Lepo je bilo videti sočasno radost različnih ljudi, ki jih je na ta avgustovski dan družilo skupno občudovanje tega, v svojem bistvu zelo preprostega nebesnega pojava. Kljub temu, da gre le za senco, pa je dobri dve minuti brez sonca dovolj, da so se mnogi zamislili o napuhu in sebičnosti sodobnega človeka, ki se še vedno ni sprijaznil, daje le STATIST v veliki predstavi brezčasnega vesolja. Ker tudi ta LIST ni nobena izjema, se bom skupaj s sončno svetlobo v mislih spustil na zemljo oziroma mesto, ki bi rado svetlobo ujelo na prenovljene fasade stanovanjskih objektov. Govorim seveda o projektu Sveta KS Šoštanj z imenom “ŠOŠTANJ MESTO SVETLOBE”, ki je tik pred začetkom izvajanja. Prvih deset izbranih objektov naj bi se pobarvalo še letos, ostali pa najverjetneje drugo leto, odvisno pač od tega, koliko denarja bo še ostalo. Slednjega je seveda vedno premalo, še posebej tistega, ki je razdeljen v občinskem proračunu. Pravzaprav pa v pogojih tržne ekonomije, ki neustavljivo prodira tudi v naše kraje, razvoj ni več odvisen od oblasti oziroma občinske uprave in njenega proračuna, kaj šele od KS (tudi če ima status pravne osebe). Kdo pa naj bi bil torej tisti, ki zaganja za razvoj nujno potrebne nove investicije? Za odgovor je dovolj, da si pogledate nekaj zadnjih večjih investicij v mesto Šoštanj. Ja, uganili ste, v mislih imam največje gradbeno podjetje v dolini, ki je v zadnjem času zgradilo polovico stanovanjskega bloka ter pravkar prenavlja kulturni dom. Omenjeno podjetje ima v Šoštanju še nekaj slabo izkoriščenih zemljišč, ki v bistvu predstavljajo zamrznjen kapital. Ima tudi številno delovno silo, ki jo je treba redno plačati (tudi če ni ustreznega dela) ter poceni gradbeni material. Le s predstavniki občine se je treba dogovoriti, da se skozi prostorske akte omogoči željeno gradnjo. Med tem pa njihove službe iščejo zagnane in večkrat naivne kupce bodočih, običajno še nedokončanih prostorov. V prihodnosti tako že planirajo gradnjo manjše obrtne cone na prostoru žage v Metlečah pa tudi nova osnovna šola bo (če sploh bo) prej ko slej zgrajena na njihovem zemljišču. l'Ioga občine se tako skrči na SERVIS podjetja, katerega cilj je, jasno, čim večji zaslužek. Svetniki tako v zameno za poceni politične točke v smislu, nekaj smo pa v našem mandatu le zgradili, bolj uli manj zavestno uresničujejo želje privatnega kapitala, namesto da bi zastopali javni interes. Lep primer opisanega smo doživeli ob spremembi zazidalnega načrta za stanovanjski blok ob Paki, ko so svetniki (govorim seveda o večini, ki je odločila) POKLEKNILI in dovolili gradnjo le polovice bloka. Gradnja druge polovica bloka ob Paki bi se naj, če je verjeti lokalnemu časopisu, že začela. S tem ni nič narobe. Narobe pa je, da podjetje napove gradnjo NOVE POŠTE (stara naj bi se preselila iz občinske hiše na Trgu svobode), ki je očitno v nasprotju z veljavnim prostorskim aktom, prej omenjenim zazidalnim načrtom, ki so ga svetniki enkrat že spremenili. Malo verjetno je, da svetniki tudi drugič ne bodo pokleknili pred interesom podjetja, saj svoje vizije razvoja v interesu javnosti preprosto ne premorejo. Naloga urbanističnega načrtovanja je ravno v določitvi tistega JAVNEGA INTERESA, ki je močnejši od interesa posameznika. V našem primeru gre za parcialni interes kapitala (čimprej vnovčiti začeto gradnjo bloka), ki je v nasprotju z javnim interesom (predstavlja ga urbanistični načrt), saj gre za spremembo v urbanističnem konceptu mesta. Tako javno ustanovo, kot je poštni urad, tlačiti v stanovanjsko stavbo na obrobje mesta, kjer že za stanovalce primanjkuje parkirnih mest, je skregano z zdravo pametjo. Sedanja lokacija pošte je vsekakor boljša , saj vsebinsko dopolnjuje center mesta in nenazadnje z njenimi obiskovalci polni tudi ostale lokale v središču. Ce je razlog za selitev pošte le v visoki najemnini, ki jo mora poštni urad plačevati občini, je to še toliko bolj nerazumljivo. Občina bi v tem primeru morala storiti vse, da pošto ohrani v centru, tudi na račun manjše najemnine. Ob takih in podobnih nesmislih si v izogib pretiranemu razburjanju raje prikličem v spomin na primer veličasten nebeški diamantni prstan, ob katerem začutim majhnost človeka, otroka, pred katerim je še dolga pot dozorevanja. Kdo bi mu zameril ? Edi VUČINA \ i s SolSKf I V N/ V PRIČAKOVANJU ŠOLSKEGA LETA V NOVEM TISOČLETJE se na tem svetu je nastrojeno tako, da stremi h koncu, iz lastnih izkušenj pa vemo, da najprej mine tisto, kar je dobro, kar imamo radi. Tako je minilo še eno zanimivo, večkrat naporno in nepredvidljivo, pa vseeno zadovoljstva ter uspehov polno šolsko leto. Prav tako bodo minile te krepko zaslužene poletne počitnice, nenazadnje pa bomo čez nekaj mesecev še ob 20. stoletje in hkrati kar ob celo tisočletje. Po vsem tem lahko verjamete, da zgornja misel ni iz trte zvita. Treba pa je optimistično zreti naprej bi verjeti, da pomeni vsak konec tudi nov začetek. Polni upov in želja na pragu novega tisočletja smo tudi učitelji ter ostali delavci Osnovne šole Bibe Roecka, ki se v teh dneh že pripravljamo na novo šolsko leto in s tem na nove izzive, uspehe ter zmage. Samo še nekaj brezskrbnih počitniških uric nas loči od dneva, ko bo naša stara, vendar po najboljših močeh vzdrževana “hiša učenosti” ponovno odprla vrata tistim, ki že leta sedajo v njene klopi, in seveda toplo ter kar se da prijazno sprejela tudi tiste najndajše, ki bodo vanjo pokukali prvič. Vsem bo prihajajoče šolsko leto nudilo obilico novih možnosti in vsak jih bo skušal čim bolje izkoristiti. Želimo si, da bi lahko našim učencem in njihovim staršem nudih čim več opore na strmi in ovir polni poti do znanja, ki kasneje odpira številne stezice v sicer nepredvidljivo življenje in pušča na naših obrazih sledi zadovoljstva ob uspehih in zmagah. Verjamemo, da smo na pravi poti, saj nam ne manjka prizadevnih učencev, ki s pridom izkoriščajo ponujeno znanje in so ga tudi v minulem šolskem letu neštetokrat pokazali na različnih področjih. V naslednjih vrsticah bomo omenili resnično tiste najvidnejše dosežke naših učencev in njihovih mentorjev, ki so ime naše šole in našega kraja ponesli širom Slovenije, za tiste malce manjše, a zato nič manj vredne, pa bi verjetno zmanjkalo prostora. Najpomembneje je, da smo počeli tisto^kar nas je veselilo in zabavalo. Na tekmovanju iz znanja MATERINŠČINE so sedmo- in osmošolci dosegli kar 20 bronastih Cankarjevih priznanj, Diana Jovičič, Mateja Medved in Katja Švare pa so uspešno zastopale šolo tudi na vseslovenskem tekmovanju, kjer je Katja prejela srebrno Cankarjevo priznanje. Osmošolci so hib uspešni tudi pri ANGLEŠKEM JEZIKU, najboljše znanje pa sta pokazala Katja Praprotnik in Nik Ivanovič. Svoje bogato znanje so učenci pokazali tudi pri naravoslovnih predmetih. Pri MATEMATIKI je skoraj tretjina tekmovalcev, ki jih ni bilo malo, prejela bronasto Vegovo priznanje. Kasneje so na regijskem tekmovanju blesteli Vesna Švare, Trna Dobelšek (obe 6. r), Mojca Goličnik, Trna Verhovnik (obe 7. r), Mojca Čebul, Mateja Medved (obe 8. r), predvsem pa Martina Juvan (6. r), Dominik Skomšek (7.r) ter Darjan Grudnik (8. r), ki so dosegli srebrna Vegova priznanja. Dominik Skomšek je bil zelo uspešen tudi na državnem matematičnem tekmovanju. Pri LIZIKI sta bda z bronastim Stefanovim priznanjem nagrajena Matjaž Verbič (7. r) in Janja Kotnik (8. r). Iz znanja v LOGIKI so bdi nagrajeni: Jerica Koren. Anja Stropnik, Sabbia Skornšek (vse 5. r), Doris Jurkovnik, Martina Juvan, Vesna Švare (vse 6. r), Tina Verhovnik, Matic Vrabič (oba 7. r) ter Janja Kotnik, Nina Ledinek, Mateja Medved (vse 8. r). Odhčne so bde tudi učenke v znanju KEMIJE: Diana Jovičič, Mateja Medved, Gordana Ristič in Katja Švare (vse 8. r) ter Gabrijela Tajnik (7. r) so dosegle srebrno Preglovo priznanje, Diana Jovičič pa je kasneje na državnem kemijskem tekmovanju v Ljubljani z 89,9 % osvojda odbčno 27. mesto in prejela zlato Preglovo priznanje. Naši učenci pa so se tudi letos udeležili zanimivih tekmovanj iz znanja ZEMLJEPISA in ZGODOVINA. Na zemljepisnem tekmovanju v Šempetru so Katja Švare ter Jure in Darjan Grudnik (vsi 8. r) po kratkem ekipnem testu in kasnejši orientaciji z opisom poti zasedb odbčno četrto mesto, na zgodovinskem tekmovanju pa sta bda uspešna Matjaž Verbič (7. r) ter (8. r), slednja je prejela tudi bronasto priznanje. Mnogo učencev višje stopnje se je udeleždo tekmovanja iz VESELE ŠOLE, kar 20 pa se jih je uvrstdo na medšolsko tekmovanje - Luka Vrabič, Kamenko Dujmovič, Klemen Črep, Marijana Lakič, Emd Aletič, Roman Pergovnik, Jerica Koren, Nika Marftetko, Maja Klavž, Matej Andrejc, Vdi Mravljak, Tina Dobelšek, Dominik Skornšek, Petra Radoja, Matjaž Verbič, Matic Vrabič, Nataša Toplišek, Katja Praprotnik, Nina Plaznik in Diana Jovičič. Odlični so bdi predvsem Jerica Koren, Tina Dobelšek in Matjaž Verbič, ki so zasedb 2. mesto. Učenci naše šole so tudi zelo pridni bralci, saj radi prebirajo knjige v slovenskem in angleškem jeziku. KAJUHOVO BRALNO ZNAČKO je letos opravilo 320 učencev, kar 29 osmošolcev pa je knjige redno prebiralo vseh osem let. Vsem skupaj je čestital in jih počastd s svojim obiskom priljubljeni mladinski pisatelj Vitan Mal. Tudi zanimanje za angleške knjige je bdo veliko - pri angleški bralni znački READING BADGE je sodelovalo skoraj sto tekmovalcev, večina jih je prejela priponko in priznanje, šest najboljših pa še knjižne nagrade: Vesna Švare, Tina Dobelšek, Jan Pristušek, Diana Jovičič, Suzana Konovšek in Mateja Medved. Sedmošolci so zopet zelo uspešno sodelovali pri ekološkem projektu Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Izdelali so lepe in domiselne plakate. Vsi trije plakati (7. a, 7. b, 7. c) so bili uvrščeni med najboljših deset in tako nagrajeni, plakat 7. c razreda z naslovom Spreglejmo sedanjost, zazrimo se v prihodnost pa je bil celo najboljši in zasedel prvo mesto. Izpostaviti velja števdna sodelovanja naših učencev na likovnih bi lile-rarnih natečajih, s katerih smo se skoraj redno vračah s priznanji. Omenimo le Petrolov likovni natečaj Otroci odraslim, kjer je bd nagrajen izdelek Andreje Cavnik iz 5. razreda, pa natečaj LAS-a, kjer so bili nagrajeni Katja Švare (likovni del) ter Vanja Praznik, Dominik Skornšek, Matic Vrabič, Gabrijela Tajnik, Jasnima Imširovič in Sdvo Potočnik (bterarni del), sodelovanje v Mah Napotnikovi kiparski koloniji...Izjemen uspeh so dosegle naše mlade raziskovalke - Mojca Čebul, Petra Movh in Katja Švare so z nalogo Prostovoljno delo - da ali ne med^ družboslovnimi nalogami Gibanje mladih raziskovalcev za razvoj Šaleške dobne zasedle prvo mesto, tretje mesto pa je zasedla Janja Kotnik z nalogo Nasilje med učenci na OS Bibe Roecka. Ne smemo pozabiti na naše marljive tabornike, ki so se udeleževali številnih akcij in tekmovanj, jamboreeja v Odah, praznovali pa tudi 40-Jetni-co delovanja, in ne na planince, ki vestno polnijo šolske vitrine s priznanji in diplomami. Tudi učenci pri dramskem krožku so bili prizadevni in uspešni - sodelovali so na Pikinem festivalu z igrico Kralj Matjaž, pripravili števdne proslave za borce in ostarele občane, števdne prireditve, izpostaviti velja v prvi vrsti odlično igro Pištek, s katero so sodelovali na Medobčinskem srečanju gledaliških skupin celjske regije in se z njo na zaključni prireditvi, kjer so se predstavih še pevski zbor ter ndade gbnnasličarke, tudi poslovili od minulega šolskega leta. Raznih prireditev, sodelovanj na kvizih, tekmovanj in drugih udejstvovanj naših učencev je bilo še precej. Seveda pa na koncu nikakor ne moremo mimo športnih tekmovanj, ki so naši šoli prinašala lepe uspehe. Krivično bi bdo omeniti le nekaj imen odhčnih športnikov, saj bi se kakšno v takšni množici z lahkoto izgubilo. Povejmo le, da so bili naši športniki uspešni pri atletiki, odbojki, košarki, smučanju, šahu... Za športnika šole je bd izbran Nik Ivanovič, ki je vsestranski športnik in perspektiven teniški igralec, športnica šole po je postala odhčna učenka in športnica Diana Jovičič. Na koncu še enkrat čestitamo vsem nagrajenim in pohvaljenim učencem ter njihovim mentorjem, tudi tistim, ki jih nismo uspeh objaviti v tem članku, zahvaljujemo se staršem za prijetno sodelovanje, našim bivšim osmošolcem pa želimo vehko uspeha v srednješolskih klopeh. Vsem tistim, ki boste šolsko leto v novem tisočletju pričakali z nami v “dobri stari šoli” pa želimo prijeten preostanek počitnic in nasvidenje 1. septembra - učence od 2. do 8. razreda pričakujemo ob 8. uri, učence 1. razreda pa pol ure kasneje, torej ob 8. 30. Veselimo se ponovnega snidenja z vami. za OS Bibe Roecka Danica Sovič -- / .................*....................... S V \ ° ^ / L M 1 i NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME________________PRIIMEK_______________________ NASLOV __________________________________________ LETNA NAROČNINA 1000 SIT Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg bratov Mravljak 7, p.p. 4,3325 Šoštanj • tel.: (063) 883-001, 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.