NASLOV—ADDRESS:
Glasilo K. S. K. Jedrnate 6117 St. CUdr Avenue Cleveland, Ohio
Telephone : HEndenon 3912
r
Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota
je prva in najstarejša slovenska bratska pod' porna organizacija v Ameriki
Entered m Second Clan Matter
12th. lm. at the
Offlee at
Ohio. tJaier the Art «C
24th, ltlt. Accepted 1er
Special Bate Peetaure Provided tar ta
11«. Aet of OetolMr Srd. 1217. Authorised en Hay 22nd. I»U
NO. 11 — STEV. 11
CLEVELAND, O., 17. M ARC A (MARCH), 1943
VOLUME XXIX. — LETO XXIXi
11. CLAN K. S. K. JEDNOTE PADEL ZA DOMOVINO RAZNE VESTI
Brat Joseph Nanut, tajnik društva sv. Francis, št. 236 v San Franciscu, Cal., nam poroča sledeče:
"V nedeljo, 7. marca so se farani tukajšnje slovenske cerkve v molitvi spomnili svojega svoječasnega župljana Josipa P. Stark-a, ki je post&l druga slovenska žrtev naše naselbine sedanje svetovne vojne. Ko je v ta namen naš gospod župnik Father Vodušek opravil moli-» tve za umrlega, mu je cerkveni pevski zbor v zadnje slovo zapel še znano in lepo žalostinko 'Vigred se povrne.' Ta spominski obred je bil v resnici ganljiv in žalosten.
"Tako je kruta smrt posegla tudi v naše društvo in nam na tako tragičen način odvzela našega mladega člana Josipa Peter Starka. Komaj je minulo leto dni, ko%se je poslovil od nas ter prostovoljno stopil v ameriško mornarico; pa ga je že Bog poklical k Sebi.
"O njegovi smrti in nesreči na morju se poroča sledeče: •Dne 20. februarja t. L, ko se je vračala njegova ladja "U. S. S. Y. M. S.-133" z vso posadko v svoje pristanišče na kratek odmor, jih je zadela nesreča. Divji vihar je ladjo treščil ob pečine oregonske obale. Z nesrečno ladjo je našlo svoj hladni-grob v morju večje število' članov posadke s poveljnikom vred. Med njimi je bil tudi naš rojak in sobrat Jože Stark.
"Njegovo truplo je bilo poslano v Sebastopol, Cal., kjer prebiva njegova mati na svoji domačiji.
"Sprevoda se je udeležilo lepo število njegovih sorodnikov in prijateljev, tako tudi naših članov. Časten špalir mu je delal oddelek ameriških vojakov in Ameriške legije, ki so mu izkazali zadnjo vojaško čast. Rev. Vital Vodušek, naš domači gospod župnik je daroval peto sv. mašo zadušnico in ga tudi spremil k večnemu počitku.
"Pokojni je bil rojen pred 25 leti v San Frisco. Njegovi starši so došli v Ameriko pred 37 leti. Njegov oče Josip je tudi umrl že pred več leti; bil je doma iz Kovačevasi, mati Margareta je pa doma iz vasi Sodev-ce, blizu Starega trga ob Kolpi na Dolenjskem. Poleg matere zapušča tudi sestro Frances in več daljnih sorodnikov.
"Bog mu daj večni mir in pokoj in lahka naj mu bo njegova rojstna ameriška gruda! Žalujočim pa naše sožalje."
(Opomba uredništva: Slika pokojnega sobrata Starka bo priobčena prihodnj iteden).
Edward Bokal
V zadnji številki Glasila smo na 1. strani poročali o devetem, pravilno bi se moralo glasiti o 10. članu naše Jednote, bratu Edvvardu Bokal-u iz Forest City, Pa., ki je dal svoje življenje v obrambni službi za našo domovino s tem, da je v službi kot mornar utonil nekje na Severnem Atlantiku. Pokojnik je bil član društva Marije Vnebo-vzete, št. 77 KSKJ in sin večletnega blagajnika tega društva, £>rata Antona Bokal-a.
Kakor obljubljeno, prinašamo sliko pokojnika danes na tem mestu.
-o-
O STA V KI PREMQGARJEV
New York.—Ker z dnem 31. marca poteče pogodba med unijo premogarjev in se solastniki rovov za obnovitev nove pogodbe nič ne zanimajo, jih je predsednik unije John L. Lewis javno na to opozoril in zagotovil, da se s 1. aprilom ne bo vrnilo na delo 450,000 premogarjev v rovih mehkega premoga.
Unija zahteva za odobritev nove pogodbe ali lestvice $2 plače na uro, oziroma najmanj $8 na dan namesto.sedan jih $7 kot minimalna plača. Zaeno se zahteva, da morajo spadati v unijo vsi klerki in uradniki pre-mogarskih kompanij z izjemo superintendentov. Glede tega se je izrazil Ed. Burke, zastopnik zveze lastnikov rovov v južnih krajih, da bi kaj takega uničilo privatna podjetja v deželi, češ da ne more nihče služiti dvema gospodarjema
Lewis je odločno zavračal trditev lastnikov rovov, da bi jih to zvišanje stalo na leto tri četrt bilijona dolarjev, pač samo en četrt te svote. Pri tem je treba vpoštevati sedanjo veliko draginjo in da s to plačo pre-mogarji težko preživljajo sebe in svojo družino.
Prihodnji teden se bo vršila zopetna konferenca oied za stopniki premogovnih družb in Lewisom; tako bo gotovo tudi vladni vojni delavski odbor tej zadevi nastopil, da se prepreči zastoj dela v tej industriji.
MILIJONAR MORGAN UMRL
Boca Grande, Fia. 13. marca. —Na svojem letovišču tukaj je danes umrl 76 letni znani finančnik in multimilijonar John Pierpont Morgan iz New Torka, zadela ga je možganska kap. Truplo bo prepeljano v New York in dne 16. marca vpepeljeno.___^
NESREČA NA ELEKTRIČNI ŽELEZNICI Kenosha, Wis. — Ko je 14.
marca zvečer drvel električni brzovlak North Shore proge proti Milwaukee, je nedaleč od tukaj trčil z vso silo v vagon lokalnega vlaka, ki je stal na progi vsled nekega popravila. Vsled te kolizije je bilo 77 potnikov ranjenih, katerih so odvedli 37 % semkaj v bolnišnico, ostale pa'v Waukegan, 111. Ubit ni bil nihče.
-o-
PROTEST SANSA Washington, D. C. — Slovenski ameriški narodni svet je te dni poslal vojnemu tajniku Stimsonu, državnemu tajniku Hullu, in podpredsedniku Wal-lacu protestno brzojavko proti metodam Otona Habsburškega in njegovega "avtsrijskega bataljona" v tej deželi. Brzojavka pravi, da se SANS.strinja z idejo demokratične federacije centralno evropskih držav, je pa odločno proti temu, da bi bil kateri koli princ nemške krvi na čelu te federacije.
-o-
ANGLEŠKI VISOKI DRŽAVNIK V AMERIKI Washington, 12. marca— Danes je prispel v Ameriko z aero-planom angleški zunanji mini-ste Anthony Eden. Ostal bo tukaj več dni, in se'bo s predsednikom Rooseveltom posvetoval o važnih vojnih problemih Zveze narodov, tako tudi o mirovnih načrtih po vojni.
-o-

SLOVENSKE BOLNIČARKE ODŠLE V ARMADO
Iz Jolieta, 111.,. se nam poroča, da sta se dne 15. marca podali v San Francisco, Cal. in pridružili ameriškemu armad-nemu bolničarskemu koru dve registrirani bolničarki, rodom iz Jolieta. To sta bili Miss Mae R. Gregorich, članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 in hčerka bivšega tajnika tega društva brata Johna Grego-richa in Miss Bernice Slapničar, članica društva sv. Genovefe, št. 108 ter hčerka tamošnjega kamnoseka Joseph Slapničar j a.
Obema želimo mnogo uspeha v novi službi za domovino.
SužnostaKkr^t« je zdaj na izbiro našim ljudem v domovini
Kot poroča United Press, je Nemčija opustila svojo metodo, da bi z nagovarjanjem nabirala delavce za nemško industrijo po Jugoslaviji, Holandskem in Norveškem. Zdaj je pričela peti drugo pesem in sicer imajo na izbiro moški in ženske v tistih državah samo dvoje: da se ali prodajo v sužnost nemški industriji, ali pa bodo nemške oblasti ravnale ž njimi kot s saboterji, kar pomeni smrt.
Pa ta program Nemčija ni sama povedala ljudem, ampak so ga naznanili njeni kvizlingi. V Jugoslaviji je prevzel to "delo' general Milan Nedič, ki je ukazal, da bodo mobilizirane za delo vse osebe, močki in ženske, v starosti med 18 in 85 leti. 70 od stotkov teh bo poslanih v Nemči jo na prisilno delo.
NAŠE ČESTITKE VSEM JOŽEFOM
Pojutrišnjem, v petek, \ 19. marca je praznik sv. Jožefa, zaščitnika naše Jednote, patrona 28 naših krajevnih društev, patrona petih naših glavnih uradnikov, tako tudi na stotine naših sobratov in sester. Vsem tem Josipom in Jo-sipinam ali PePcam naj veljajo naše iskrene čestitke. Živeli!
NOVI SLOVENSKI ZDRAVNIK
DR. A. F. Urankar Na 28. februarja 1943 je gra-duiral na Western Reserve univerzi, na medicinski fakulteti, dr. Albin F. Urankar, kot zdravnik in kirurg.
Leta 1935 je graduiral na Shore High šoli, potem je študiral štiri leta na Adelbert kolegiju, kjer je dobival vedno najod-liičnejše rede.
Zatem je študiral nadaljna štiri leta na medicinski fakulteti Western Reserve univerzi, kjer je dovršil študije z najboljšim uspehom.
Dr. Urankar je star šele 25 let. Rojen je bil 29. avgusta 1917 staršem Mr. in Mrs. Anton Urankar iz 837 E. 237. St., Eu clid, O. Njegov oče, Anton Uran kar, je poznani slovenski stav-binski mojster.
S 1. aprilom bo nastopil kot internist v City Hospital, 3395 Scranton Rd. Ob času graduira-nja je prejel tudi diplomo kot rezervni poročnik pri medicinskem oddelku ameriške armade.
Novemu slovenskemu zdravniku, kot tudi njegovim dobrim staršem, čestitamo'in mu želimo mnogo uspeha v njegovem delovanju med trpečim človeštvom.
NESLOGA MED BORCI V
JUGOSLAVIJI Stockholm, Švedska, 13. marca. — Nemška poročila iz Sofi je, Bolgarija, pravijo, da je borba med Mihajlovičemi čet-niki in jugoslovanskimi partizani (komunisti) prišla do točke, "ki daje upanje, da bodo te grupe uničile druga drugo v medsebojnih bojih." Komunisti odprto nagi asa j o svoj namen, ki je uničenje četnikov, d očim Mihajlovič apelira na prebivalce, naj ga p odpiraj d f borfci.
Izpred vojaškega sodišča v Ljubljani
(Posneto iz ljubljanskega "Jutra" z dne 25. septembra 1942 v izvirnem besedilu. — Vojaško vojno sodišče višjega poveljni-štva oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednji dve sodbi: v zadevi proti
1.	SLAPNIKARJU Francu, sinu Franceta in Polončič Ivana, roj. v Velikem Iglarju 4. julija 1896, bivajočemu v Straži, na begu,
2.	BARTOLU ALOJZU, sinu Alojza in Perko Antonije, roj. v Prečni 9. julija 1909, bivajočemu v Straži, na begu,
obtoženima
a)	zločina po č. 4. Ducejevega razglasa z dne 10. oktobra 1941, ker sta v Straži od 10. marca 1942 do začetka aprila sodelovala in še vedno sodelujeta pri združbi, z namenom, da nasilno spremenita politično, gospodarsko in socialno ureditev v državi,
b)	ker sta v istih krajevnih in .časovnih okoliščinah sodelovala in še vedno sodelujeta pri oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine proti državnim osebnostim. ,
c)	ker sta v istih časovnih in krajevnih okoliščinah v posesti orožja in streliva brez dovoljenja pristojne oblasti.
Iz teh razlogov proglaša sodišče Slapnikarja Franca in Barto-la Alojza za KRIVA pripisanih jima zločinom in ju kot taka obsoja v dosmrtno ječo, stroške in zakonske posledice, vkl j učno trajno prepoved javnih služb in zakoniti preklic, ter na objavo sodbe.
V zadevi proti
PEZDIRCU Matiji, sinu Matije in Romšek Katarine, roj. v Gorenju pri Črnomlju, 5. februarja 1910 in tamkaj bivajočemu pod št. 19, na begu obtoženemu (a) ker je od nedoločene dobe do 28. junija 1942 sodeloval pri združbi, katere namen je bil, nasilno spremeniti politično in socialno ureditev v državi, (b) ker je sodeloval in še vedno sodeluje pri oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine proti državnim osebnostim, (c) kor je bil v posesti orožja in streliva brez predpisanega dovoljenja, (d) ker se je v Metliki 29. junija 1942. z zlorabo delodajalstva polastil uniforme in bajoneta, katerih je bil v posesti kot orožnik pri postaji Kr. karabinjerjev.
Iz teh razlogov proglaša sodi šče po členih zakona Pezdirca Matija, za KRIVEGA pripisanih mu zločinov in ga kot takega obsoja v dosmrtno ječo, stroške in zakonite posledice, vključno trajno prepoved javnih služb in zakoniti preklic, ter na objavo sodbe v listih "II Piccolo" v Trstu in "Jutru" v Ljubljani.
(Posneto iz ljubljanskega "Jutra" z dne 2. oktobra 1942 v izvirnem besedilu). Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj ni štva Oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti
1. Okretič Zorki, hčeri Josipa in Marije Doljak, roj. v Bresto-vici 17. aprila 1924.; bivajoči v (DaUe na • «fcanU.
iz glavnega urada k. s. r. jednote
SVARILO PRED PREFRIGANIMI AGENTI
Iz Etna, Pa., se nam poroča, da hodi po tamošnji naselbini neka oseba, ki se izdaja za "AGENTA" K. S. K. Jednote. Ta namišljeni "agent" govori slovensko in nagovarja rojake za pristop y K. S. K. Jednoto in od kandidata, ki ga za pristop pridobi, zahteva gotovo vsoto kot predplačilo na račun asesmenta.
Poroča se, da je ta "agent" nagovoril neko članico naše Jednote, da je dala vpisati enega člana njene družine in na zahtevo je* "agentu" plačala $10. Odkar je ta članica namišljenemu "agentu" plačala $10 ni ne "agenta"/in ne certifikata za osebo, ki jo je dala vpisati,
Ravno tako se nam poroča, da je dotični "agent" na sličen način opeharil še neko drugo članico naše Jednote, ki mu je plačala $50.
Rojakom v Etna, Pa., ih drugod se naznanja, da K. S. K. Jednota nima nobenih takozvanih "AGENTOV," ki bi bli pooblaščeni vpisovati kandidate za pristop v Jednoto. Pravomoč-ni zastopniki K. S. K. Jednote so samo društveni uradniki in uradnice. Ravno tako se naznanja, da od prospektivnih kandidatov Jednota ne zahteva nikakoršnega predplačila. Vsak član, ki pristopi v Jednoto, plqča asesment društvenemu tajniku ali tajnici še le potem, ko je sprejet v Jednoto.
Rojaki ne sedajte na limanice prefriganih "agentov." Zgoraj navedeni slučaji naj Vam služijo v svarilo. Kdorkoli želi postati Član K. S. K. Jednote, naj se zglasi pri društvenemu tajniku ali kakemu drugemu društvenemu uradniku ali uradnici-
Članicam, ki so bile za denar opeharjene, pa svetujemo, da zadevo brez odlašanja policiji naznanijo.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
Joliet, 111., 8. marca, 1943.
50-LETNICA DRUŠTVA SV. JOŽEFA, ŠT. 7, PUEBLO, COLO.
Dne 19. marca t. 1., torej prihodnji petek, poteče 50 let, odkar je bilo v Pueblo, Colo., ustanovljeno prvo društvo te nasel-
tudi odgovarjalo za izpolnitev velikonočne dolžnosti. Člani in članice društva bodo prejeli sv. obhajilo pri pol osmi sv. maši,
bine, ki so mu dali ime "Bra- ki bo obenem darovana za vse
tovščina sv. Jožefa." Pristopilo je tedaj okoli 50 članov.
Dobro leto dni pozneje, to je bilo 1. in 2. aprila, 1894, je bilo to društvo poleg drugih zastopano na ustanovni konvenciji KSKJ v Jolietu, 111., ter dobilo št. 7. Od tedaj naprej se to društvo imenuje "Društvo sv. Jožefa, št. 7 KSKJ."
Torej 19. marca letos poteče 50 let, odkar je bilo naše društvo ustanovljeno. Prav bi bilo, da bi se to redko slavnost proslavilo. Toda sedaj ni pravega časa zato, sedaj divja kruta, krvava svetovna vojna kakor-šne svet še videl ni. Nad 100 mladih članov našega društva se točasno nahaja v armadi, razkropljeni po širnem svetu v boju za ohranitev naše svobode. Zato pa društvo ne bo točasno slavnostno praznovalo 50-letni-co, ampak isto odklada za poznejši čas, po končani vojni; za takrat, ko se bodo vračali in vrnili naši mladi člani-vojaki. Takrat bo pravi čas za praznovanje 50-letnice našega društva in zmagoslavni povratek naših članov-vojakov.
Da pa 50-letnica ne bo šla mimo nas, ne da bi vedeli, zato je društvo sklenilo na zadnji mesečni seji, da vseeno nekoliko proslavimo 50-letnico na tih, skromen in pobožen način, da se skupno udeležimo sv. maše in skupno pristopimo k mizi Gospodovi ter prejmemo sv. obhajilo; da se zahvalimo Bogu za vse dosedanje prejete dobrote in vneto pomolimo za skoraj šni in srečen konec te ne srečne svetovne vojne.
Zato bomo imeli v nedeljo 21. marca ,v naši slovenski žup-ni cerkvi Marije Pomagaj skupno sv. obhajilo» ki bo obenem
žive in umrle člane in članice našega društva. Spovedovalo se bo v soboto popoldne in zvečer na obeh krajih, to je v cerkvi na Grovu in v kapeli na Ei-ler vrtu. Zelo je važno tole: Po spovedi vprašajte spovednika za spovednj listek KSKJ, na katerega napišite svoje ime in istega potem položite v zato pripravljeno škatljo v cerkvi. Prosim vas vse, člane in članice, da pridete ta dan vsi k pol-osmi sv. maši, da s svojo prisotnostjo in dejanjem pokaže-te, da ste v resnici zaveden član in članica svojega društva in naše Jednote.
Po sv. maši ste pa vsi povabljeni v društveno dvorano v spodnje prostore, kjer nam bodo naše mlade članice postregle z gorko kavo in še kaj za prigrizniti in nekaj za popiti, nakar se bo vršila kratka društvena seja v spomin na 50 let ustanovitve našega društva.
Torej na svidenje v nedeljo, 21. marca v cerkvi pri polosmi sv. maši in potem v društveni dvorani!
Za društvo sv. Jožefa, št. 7: John Germ, tajnik. -o-
SLOVENCI IN HRVATJE ZADUŠEN! V ROVU
Red Lodge, Mont.— Med 74
rudarji, ki so bili ubiti, oziroma zadušeni od plina pri eksploziji v premogovniku v Bearcreeku dne 27. februarja, je bilo 17 Slovencev in Hrvatov. Slovenske žrtve so sledeče:
John Koprivšek, Frank Raz-boršek, Frank Starčevič, Ignac Marinčič, John Meden Joe Maja, Louis Kuhar, Viljem Slaby Frank Pa j nič in John Hodnik.
2-
=9=

Plese. Vsem želim ljubega zdravja. S sobratskim pozdravom, Valentin Capuder, tajnik.
DRUŠTVO SV. SRCA JEZUSOVEGA, ST. 70, ST. LOUIS, MISSOURI
Cenjeno članstvo: Udeležba naše zadnje seje je bila zopet zelo pičla, upati je, da se bo z lepšim vremenom zboljšala tudi udeležba sej. Veliko važnega imamo skoro na vseh sejah, bodisi o lokalnih zadevah, kakor tudi izvanrednih širših zadev o stanju našega naroda ter Jed-note.
Naznanjam, da je odšel še eden naših fantov k vojakom,
to je sobrat Albert Belobrajdic.
Dasi bi rad poročal dobre ali vesele novice, sem primoran zmiraj poročati obratno. Slaba novica to pot je, zopet izguba ene naše članice. Dne 21' februarja je umrla sestra Uršiila Bukovitz; zapušča tukaj šest sinov in eno hčer, omoženo Krai-ber. Bila je zelo marljiva in skrbna mati. Naj ji ljubi Bog podeli plačilo v večnosti, ostalim žalujočim v društvenem kakor tudi lastnem imenu izrekam iskreno sožalje.
Na bolniški listi so sedaj: 21. marca v cerkvi sv. Cirila, 62 j John Cukurin ter Mary Belo-St. Marks Place, New York N. Y. Zbiramo se skupaj ob 7:45 uri v cerkveni dvorani in potem skupno odkorakamo v cerkev, da storimo svojo versko dol-nost. Spovedovanje bo v soboto od 3. ure naprej in tudi v nedeljo pred sv. mašo. Po sv. maši bo zajtrk za člane in članice.
DRUSrva SV. JOŽEFA, ST. i, JOLIET, ILL.
Na naši zadnji mesečni seji je bilo določeno, da bomo opravili velikonočno spoved dne 20. marca, skupno sv. obhajilo bo pa 21. marca med osmo sv. mašo. Pričakujem velike udeležbe, kajti vsak član in članica se mora izkazati's spričevalom, da je izvršil svojo velikonočno dolžnost na podlagi Jednotinih pravil.
Dalje opozarjam vse one, ki so navajeni s počasnim plačevanjem asesmenta za društvo, da naj se malo potrudijo in držijo reda, posebno tekoči mesec marc plačajte asesment do 20., ker bo treba sestaviti četrtletni račun, da ga bodo nadzorniki pregledali in o tem na prihodnji seji poročali, torej pozor! Zaeno vas že danes prijazno vabim na prihodnjo sejo, da bo lepa udeležba.
S sobratskim pozdravom, John Vidmar, tajnik.
515 N. Broadway. . Tel 4118.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT.
57, BROOKLYN, N. Y
Cenjenemu članstvu našega društva se naznanja, da naj se udeleži skupnega sv. obhajila ob 8. uri pri sv. maši v nedeljo,
brajdic. Članom se priporoča, da jih obiščejo po možnosti. Sobratski vam pozdrav, Anton J. Skoff, tajnik.
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 78, CHICAGO, ILL.
Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo, Vsakega posameznega člana 21. marca točno ob dveh popol-in članice je verska in društve- j dne v cerkveni dvorani. Člani-na dolžnost, da se udeleži skup- i ce, ki niste še vrnile vstopnice nega sv. obhajila in sv. maše, j od naše zadnje veselice, ste katera bo darovana za vse ži-! prošene, da to storite ne kasne-ve in pokojne člane in članice j je kot na naši seji, ker moram našega društva. Prosim, prine- j poravnati zvezni davek na vse site'regalije s seboj, kdor je vstopnice, katere niso vrnjene, še nima, jo lahko kupi pri taj- Rada bi tudi naredila račun od niku. '	! naše igre, da se ve, kakšen je
Na zadnji seji je bil sprejet j bil uspeh, v naše društvo novi član Ma- Ob tej priliki se tudi zahva-thew Majetich, predlagan pa I lim Mrs. M. Blai in Mr. Joseph novi kandidat Valentine Capu-J Fa j farju za ves trud, ki ste ga der Jr.	imela z igro, hvala tudi vsem
K vojakom je odšel naš mla- j igralcem, kakor tudi našim ku-di član Freddy Konchan; v'jharicam: Mrs. M. Grill, Mrs. imenu društva mu želim srečno j M. Markovich in vsem drugi, ki pot, kjerkoli mu je usojeno in j ste pomagali pri večerji, ki je zdrav in srečen povratek med bila zares jako okusna. Hvala
svoje drage. Dosedaj ima naše društvo že 10 članov v ameriški armadi, v začetku meseca aprila gre pa prva naša članica v službo Strica Sama, v tako imenovano WAAC, to bo Miss Tes-sie Gregory; tudi njej vsi želi-
mo srečo v njeni novi službi in imeli ,ampak vsaka naj prosto-
tudi vsem, ki ste pomagali pri enem ali drugem pri igri.
Na zadnji seji se je sklenilo, da društvo priredi posebno igro po naši aprilovi seji, katere dobiček bo namenjen za Ameriški Rdeči križ. Vstopnic ne bomo
vsem drugim članom-vojakom srečen in zdrav povratek z zmago naše dežele Amerike.
Upam, da je vsakemu znano, da v mesecu marcu se vrši velika kampanja za pobiranje prispekov za ameriški Rdeči križ, vsak dobro ve, koliko ta organizacija dela v korist trpečega ljudstva, posebno v tem vojnem času; dolžnost nas vseh je, da darujemo po svoji moči za Ameriški Rdeči križ kakor
voljno kak denarni dar izroči v ta namen. Ako ima katera kak dobitek ali "prize," katerega bi naklonila v ta namen, ga lahko prinese na sejo ali na moj dom.
Ne pozabite na sejo 21. marca. Sestrski pozdrav,
Pauline Kobal, tajnica.
DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 127, WAUKEGAN, ILL.
Članicam našega društva se
11 11 11
prihodnjo Sprejmite ffiptces Teriek,
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ST. 164, EVE LET H, MINNESOTA
Tem potom hočem naznaniti ali opomniti vse članice in člane našega društva, da je za mesec marc in do preklica razpisan posebni asesment 10 centov na vsakega, Članico in člana aktivnega oddelka, le člani-vojaki so prosti tega asesmenta in člani in članice razreda BB, to so tisti, kateri še niso prestopili v odrasli oddelek, ko so dopolnili 16 let in niso še 18 let stari, a drugi pa morajo vsi, tudi tisti, za katere plača Jednota asesment, mora vsaka sama plačati brez ugovora, katera ga ne bo, se bo pa od smrtnine odraču-nalo, kadar bo umrla, ker društvo ne more za nobeno plačevati, jaz pa tudi ne, torej mi ni treba predbacivati, da se jaz s tem bogatim, kakor se mi je že. Upam, da ste vse brale v Glasilu izpod peresa glavnega tajnika, da ni to delo tajnikov društev, ampak glavnega odbora, torej imam upanje, da boste vse vpoštevale in se ravnale po tem in meni olajšale delo in skrbi.
Nadalje bi vas prosila še tole: Ker pade naša prihodnja mesečna seja na 21. marca na nedeljo in sem videla v cerkvenem oznanilu, da se bo začela to nedeljo v naši cerkvi 40-urna pobožnost in da jo bodo vodili Father Zakrajšek in da bo tudi to nedeljo popoldne veliki shod v City Auditorium ob dveh popoldne, zato bi vas vse članice lepo prosila, da bi prišle pol ure prej k seji, da bi začele zborovati ob pol dveh ali 1:30, namesto 6b dveh, pa bomo bolj na kratko naredile, da se bomo lahko potem vse še shoda udeležile, ker vem, da bi vsaka rada slišala kaj iz svoje rojstne domovine, čeprav je žalostna.
Nadalje bi vas prosila, da tudi zdaj pri 40-urni pobožnosti vse opravite velikonočno dolžnost, ker se b^nam vsem nudila lepa priložnost, katero nam priporočajo pravila K. S. K. Jednote in s tem boste meni olajšale delo in mojo vest, ker je vam vsem znano, kako je pri nas, da ne morem tako kakor bi vse rade.
Še enkrat vas vse vabim na prihodnjo sejo.
Sosestrski pozdrav,
Gabriela Masel, tajnica.
dolžnost,
da se boste na.
nam razmere dopuščajo. Tudi naznanja, da je bilo na zadnji naše društvo pobira v ta sklad mesečni seji sklenjeno, da bo-in je pooblaščeno pobirati pri-J imele skupno velikonočno spo-spevke za to organizacijo. Pro- ved dne 20. marca, sv. obhajilo se vas, cenjeno članstvo, ako še pa v nedeljo, 21. marca pri os-niste darovali v ta namen, da ; mi sv. maši, katera se bo daro-to storite in to skozi svoje dru- I vala za vse žive in mrtve člani-štvo, da bomo tudi mi poznani,; ce našega društva. Članice ste da smo kaj darovali v ta dobri i naprošene, da se zbrete v šol-namen.	ski dvorani ot> 7:45 in potem pa
Naj že na tem mestu omenim gremo skupaj v cerkev. Pro-prihodnjo četrtletno sejo, ka- sim, pridite vse! tera se vrši 3. aprila ob 8:30 I Kakor vam je znano, se s pr-uri zvečer v navadnih društve- vim marcem prične plačevanje nih prostorih. Prosite se, da se 110 centov v patriotični sklad te seje gotovo udeležite.	Jednote. Jaz mislim, da zato
Veselični odbor je pridno na se ne bo godrnalo, saj to je v delu za našo veselico, katera se dobrobit. vseh nas, osobito pa vrši 2. maja; na tej veselici bo za one, ki imajo svoje sinove in nekaj posebnega, kar se ne sme hčere v vojni službi. S tem se še povedati, pač mora vsak sam bo izplačala cela zavarovalnina priti na veselico in bo videl. j dedičem naših članov v vojaški Bolnike imamo še tudi in ti službi. Ta sklad je samo za ča-, so: Mary Tomec, Helen Giova- sa vojne, nelli, Josepfo Sterk in Dr. M. J. Obenem ste tudi vabljene na
DRUŠTVO DOBRI PASTIR,
ŠT. 183, AMBRIDGE, PA.
Prememba seje
Vsled gotovih vzrokov se je datum naše redne seje za ta mesec premenilo; ista se bo vršila na zadnjo nedeljo, 29. marca, kar naj izvoli cenjeno članstvo vpoštevati. Ker bo ta seja zelo važna, zato je pričakovati velike udeležbe.
S pozdravom, Stella M. Peltz, ta j niča.
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 188, HOMER CITY, PENNSYLVANIA Novi društveni tajnik
V naznanilo članstvu našega društva, da sem prevzel tajništvo, ker se je bivši tajnik brat Frank Farenchak preselil v Cleveland, O. Torej kar se tiče društvenih zadev, plačevanja asesmenta ali vašega morebitnega obolenja, javite se pri meni ali osebno ali pa pismeno. Moje stanovanje je na 8 Walnut St., Homer City, Pa.
S sobratskim pozdravom, Joseph Kirin, tajnik.
udeležile vse brez izjeme; je veliko lepše za članice in društvo, da opravimo svojo velikonočno versko dolžnost skupno, kakor pa posamezno.
Ker že pisšem, bom pa še navedla nekoliko tukajšnje razmere. Kar se tiče zime, smo imeli precej hudo in snega še več ko po navadi, dasi ga dobimo vsako leto dobro mero. Dela je tudi tukaj dosti, bakreni rudniki obratujejo s polno paro samo delavcev primanjkuje, ker naši mladi fantje so v službi Strica Sama.
'Tudi naša slovenska fara na Calumetu ni med zadnjimi* saj je dosedaj dala že lepo število 177 fantov in mož za ameriško armado. Upamo, da bi kmalu obračunali s sovražnikom in se zdravi vrnili domov.
Dne 21. marca bomo imeli v naši fari veliko slavnost, namreč novo mašo, katero bo daroval Ralph Joseph Sterbentz, sin Martina in Anne Sterbentz. Iskrene čestitke novpmašniku, kakor tudi staršem. S pozdravom, Mary Gregwich, tajnica.
Važno I Za soboto 27. in nedeljo, 28. marea tukaj prireja U. S. zakladniški department kampanjo za nakup vej nih bondov. Vršila se bo parada, shodi in programi, na katerih nastopijo vse narodnosti iz teh krajev z različnimi pevskimi, mu-zikaličnimi točkami in narodnimi plesi. Glavni program bo v nedeljo popoldne v Virginia gledališču. Vse to se bo vršilo v bližnjem mestu Wheeling, onstran reke. Skuša se, da bomo
mmm^am^iBsssssnmss.	11 '	' ^
Gotovo ima skoro vsak izmed veseljem smo gledali naše otro-nas, katerega svojih v svoji ke, posebno o Božiču in o Veliki rojstni hi«, če mu je ljubi Bog|n<*či, ko so prihajali k sv. za-
*	---—!kramentom kar cela vrsta za
vrsto! Tedaj je. gotovo vsaki materi in očotu porosila solza veselja, ko je videl v vrsti svojega ljubega sinkota ali hčerko bližajočega se k obhajilni mizi. Toda danes, kje so? O, ljubi Bog, dodeli nam že enkrat zo-petni, tako zaželjeni svetovni mir!
Pomislite, iz naše tukajšnje slovenske fare jih je do 9. mar-
pomagal, da si je rešil golo življenje v hribih ter gozdih. Kot ptica pod nebom, ne bo mogel dolgo živeti. In ko bo hote ali nehote stegnil proseče roko v svet za pomoč, kdo mu naj prvi stopi naproti z darilom, da si ohrani življenje? Ti, edino ti ameriški rojak si oni, od katerih se pričakuje rešitve. Zato pa se moramo pripraviti po svoji najboljši moči sedaj, ker
dopisi
DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 218, CALUMET, MICH.
Članicam našega društva se vljudno naznanja, da kakor vsako leto, bomo imele tudi le-, tos velikonočno spoved, in si- j cer 24. marca in skupno sv. ob- j hajilo pa 25. marca pri sv. maši ob pol deveti uri. Ker je to naša verska kakor tudi društve-
VABILO VSEM SLOVENCEM V BRIDGEPORT, O.
Važna seja
Bridgeport, O. — V nedeljo. 28. februarja, je bila tukaj važna seja društev raznih Jednot in Zvez, med katerimi so bila tudi zastopana društvo sv. Barbare, št. 23 in sv. Ane, št . 123 KSKJ v s v r h o ustanovitve skupne postaje SANS.
Sejo je otvoril Mr. Joseph Snoy in pojasnil vse, kar je mogel v prid tako potrebne postojanke za naše kraje. Precej seje razmotrivalo in vsakemu je bila dana prilika, da je izrazil svoje mnenje. Končno je prišlo do soglasnega zaključka, da naj se ustanovi postaja z glavnim stanom v Bridgeport, O. v Boydsville društveni dvorani, kjer se bodo vršile seje; ta kraj je sredina vseh okolic in dobra vožna zveza.
Nato se je izvolilo sledeči odbor: Joseph Snoy, predsednik, član SNPJ; Joseph Fabijan, podpredsednik, član KSKJ; John Vitez, .tajnik-blagajnik, član SNPJ; Karolina Stefanich KSKJ, in tri v nadzorni odbor, ki so tudi večina člani. KSKJ. To se vidi, da smo se dobro sporazumeli z eno mislijo, da je naša dolžnost, da se tudi v teh krajih zedinimo in gremo skupno na delo po načrtih in sklepih, katere je sprejel Slovenski narodni kongres v Cleve-landu začetkom decembra, 1942.
Da, vsi smo enako čutili na tej seji v prid našega naroda, ki ga uničujejo tolpe nacistov in fašistov. Urgiralo se je brata Joseph Fabiana, da bi prevzel predsedništvo te postaje, ker je Mr. Snoy zaposlen na vseh krajih. Končno se je pa Mr. Snoy udal in prevzel ta važen urad, pod pogojem, da vsi sodelujemo z njim za večji uspeh našega cilja in namena.
Sklenilo se je, da gremo takoj na delo za to akcijo s pobiranjem prispevkov po hišah; zunanje naselbine naj imenujejo doma svoje kolektorje. Za Bridgeport so sledeči: Fran-ces Grichar, Peter Kroflich, Anna Roth, Mary Luko, Joseph Fabijan in Anna Legan. Zato se prosi članstvo naših KSKJ društev, da gredo označenim na roko in naj prispevajo za SANS kar največ mogoče, ker pomoč je nujna.
Prihodnja seja naše postojanke SANS se vrši v nedeljo, 4. aprila ob treh popoldne. Upamo, da boste zopet vsi na-
točkami godbe in petja, kar bo še poročano. Ampak apelira se na vse tukajšnje članstvo naše KSKJ in tudi drugih organizacij ter na posamezne rojake in rojakinje, da se udeležite te manifestacije, da pokažemo, da smo lojalni državljani te dežele, da želimo, in radi delamo, da bi bil kmalu konec vojne z zmago Amerike in njenih zaveznikov. Ne prezrite torej tega vabila. Vsi na plan za popo-len poraz nacizma in fašizma!
Tudi tukajšnji Slovenci smo zelo aktivni pri zbiranju prispevkov za Rdeči križ, kar je vse pohvale vredno. Naša sveta dolžnost je kot ameriški državljani, "da pomagamo Stricu Samu v teh najbolj kritičnih časih, da bo na ta način čim preje dosežena zmaga.
Sicer smo maloštevilni v teh krajih, toda če delamo skupne in složno, lahko naredimo mnogo. Upam torej, da se bomo ze-dinili dne 28. marca, kar bo v korist našemu narodu in naši novi domovini! Z rodoljubnim pozdravom, Mrs. Anna Roth, predsednica društva št. 123
-o-
VABILO NA SLOVENSKI SHOD
Chisholm, Minn.—V mesecu marcu bo obiskal naše železno okrožje Rev. Kazimir Zakrajšek. Tukaj na Chisholmu bc imel predavanje v soboto, 20 marca ob 8. uri zvečer v mestni dvorani ali v Community Building. Gospod Zakrajšek, kar je rojakom gotovo znano, je izvrsten govornik, govoHl bo o razmerah v starem kraju, katerc-je sam doživel.
Torej rojaki in rojakinje, udeležite se tega predavanja polnoštevilno, napolnimo ta večer mestno dvorano in s tem pokažimo drugorodcem, da se zanimamo za svojo staro domovino.
Ravno tako ste vabljeni roja ki in rojakinje iz naših sosed nih naselbin: iz Buhl, Hibbing, Carson Lake, Kitzville in iz vseh ostalih naselbin severno od Chisholma, da pridete na ta shod. Vstopnina na to preda vanje je prosta, pobiralo se bo v dvorani prostovoljne prispevke za pokritje stroškov, preostala svota bo pa izročena JPO-SS.
Torej rojaki in rojakinje: Vsi na shod dne 20. marca v Chisholm. Na obilo udeležbo vljudno vabi Odbor, podružnice št. 3 JPO-SS ' -o-
VABILO NA VSESLOVENSKI SHOD
St. Louis, Mo. — Celokupno slovenska društva v St. Louisu so sklenila sklicati skupaj v nedeljo, 4. aprila Slovence iz St Louisa in okolice na velik sestanek ali shod. Shod se bo vršil v cerkveni dvorani sv. Jožefa na 12th in Russell Blvd.
Kamen sestanka je, da se tesneje organiziramo ter bolj spoznamo ideje eden drugega v našem boju za ohranitev našega slovenskega naroda, posebno v Sloveniji in Jugoslaviji v sedanji vojni. Črni oblaki ji grozijo uničiti kot narodno skupino. Isti so se razlili po naši le-vzoči in da boste kaj dobrega pi rodni zemlji Sloveniji v ose-poročali o tej plemeniti akciji, bah naših dednih sovražnikov— Na ta način se bo lahko reklo, Nemcev in Italijanov, kateri da smo tudi Slovenci tukaj pri- sedaj gospodarijo z našim na-spevali in delali za osvoboditev rodom hujše kakor je gospoda-in pomoč našega nesrečnega ter ril krvoločni in neverni Turk v trpeččega naroda onkraj ocea- davnih časih.
tudi Slovenci zastopani s par je še čas. Skupaj, bratje in se- ca t. 1. odšlo k vojakom že 214
stre, ker le v slogj je moč!
ge enkrat vam torej kličemo: Udeležite se tega shoda vsi brez izjeme in pripeljite svoje znance ter prijatelje v Hrvaško dvorano na 12th-in Russell Blvd.
Odbor.
ZAHVALA. OBČUTKI PRIZADETE MATERE
Forest City, Po.—Naj prvo se na tem mestu lepo zahvaljujem naši cenjeni ip dobrotni K. S. K. Jednoti za izplačilo posmrt-nine za mojim sinom Antonom, članom društva št. 12, katerega sem na tako tragčen način izgubila dne 13. septembra, 1942. Ko je služil pri vojakih v Severni Karolini in bil na straži, je bil po nesreči ubit; umrl je v najlepših mladeniških letih, star 23 let.
Ah, kako je bil to hud udarec zame, za brata in sestro! Pa vendar se malo tolažim s tem, da so mi pripeljali mrtvega domov, da sem ga še enkrat videla, nakar smo ga položili poleg njegovega očeta, ki je preminul pred 17 leti. Ta sin je bil tedaj star komaj šest let. Da, to je gotovo hud udarec za prizadete sorodnike, posebno pa za tako mater-vdovo kot
fantov. Zdaj je šel prostovoljno k mornarici tudi moj najmlajši sin, ki je bil rojen, ko mu je oče umrl, drugi moj sin je pa v ameriški armadi tam nekje v Afriki.
Nadalje se moram zahvaliti tudi vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem doma in po Ameriki, ki so darovali za sv. maše in rože mojemu pokojnemu sinu v spomin. Nisem vedela, da imam toliko prijateljev. Hvala vsem skupaj za storjene mi usluge in dobrote. Bog Vam povrni! •
Ravno tako in zato se zahvaljujejo žalujoči sinovi in hčere pokojne Mary Skube, rojena Čerček; sinov je pet in tri hčere. Trije fantje so pri vojakih, eden je že povišan za narednika (Sergeant); najmlajši je star 24 let. Hvala tudi Jednoti za to izplačano posmrtnino.
Zdaj pa pozdravljam vse bivše delegate in delegatinje, s katerimi smo bili skupaj na konvenciji v Chicagu. Zaeno čestitam in voščim vsem našim Jo-žetom ter Pepcam za njih god, posebno pa našemu glavnemu tajniku bratu Zalarju. Pozdrav tudi našemu vrlemu glavnemu predsedniku bratu Germu.
sem jaz. Kam nas je ta nesrečna vojna dovedla?—Kako z Mary Pristavec, članica št. 120. -o-
naloge sans-a
Ker je še vedno opaziti razne slavijo, kajti če bi dali Sloveni-nesporazume z ozirom na nalo- ,ji takozvano popolno neodvis-ge in namene Slovenskega ame- nost, bi bila v večni nevarnosti, rikanskega narodnega sveta, se da jo pogoltno kakšna "central-zdi izvrševalnemu odboru po- no evropska" sila, ki ne bi bila trebno, podati* sledečo izjavo: bistveno nič drugega kot stara
Naloga in cilj SANS nista in ne moreta biti nič drugačna kot sklepi Slovenskega narodnega kongresa, iz katerega se je porodila ta organizacija. Predvsem je treba še enkrat nagla-siti, da dela SANS začasno, ker si—kot je bilo na kongresu po-vdarjeno — ne lasti nobenih pravic, ki gredo le narodu v domovini samemu. Ta narod poskuša govoriti, toda sovražna sila, ki ga davi, je prehuda in če ga v tej strašni krizi za-puste njegovi svobodni bratje, bi se lahko zgodilo, da ostane popolnoma zapuščen. Jasno pa je, da morejo njegovi zastopniki nastopati samo za to, za kar se narod sam bojuje tako, da ni nobenega dvoma o cilju. V mnogih podrobnostih imajo gotovo tudi tam različna mnenja; gotovo pa je, da hoče vse ljudstvo osvoboditev ne le od tistih trinogov, ki so ga podjarmili odkar so sovražne tolpe prega-zile njegovo zemljo, ampak tudi od onih, ki so že pred izbruhom sedanje vojne skušali z najbrutalnejšimi sredstvi iztrebiti, slovenski narod. Vsi Slovenci hočejo zedinjeno Slovenijo, da bodo rešeni naši Primorci, Korošci, Štajerci in Prek-murci in da bo narod mogel naposled razvijati svoje kulturno življenje. To vemo in zato lahko smatramo to tudi za svojo nalogo.
Zedinjene Slovenije ne bo Slovencem nihče prinesel na krožniku. Nasprotno: sovražnikov ima mnogo več kot prijateljev in še med temi jih je mnogo zelo mlačnih. Zato je to delo tako, potrebno, da ga nič ne bi smelo motiti.
Dalje tudi vemo, da hoče ljudstvo v stari domovini Jugo-
habsburška Avstrija. Toda nešteti dokazi nas prepričujejo, da zahteva narod drugačno Jugoslavijo in naj se ideje o podrobnostih ureditve kolikor koli razlikujejo, gotovo je to, da hoče narod toliko avtonomije, kolikor Je more skupnost prenesti, kar pomeni federativno Jugoslavijo in da prav tako odločno zahteva demokracijo in garancijo zanjo. Nihče noče diktature, ne tuje, ne domače, razen tistih, ki bi sami radi bili diktatorji, ali pa vsaj diktator-čki.
Kakor naše narodno edinstvo tako ima tudi demokracija močne sovražnike in sicer ne samo v osiščnem taboru. Kdor ima odprte oči, ne more prezreti, kako skuša reakcija preprečiti uresničenje glavnega cilja v tej vojni in spraviti svet hazaj na tisto točko, kjer je bilo ljudstvo le štafaža naj sebične jšim interesom. A če je demokracija potrebna vsem, je za male narode tako neizogiben pogoj, da brez njega ne morejo živeti. Ker pa demokracija še davno ni.varna, je tem važnejša naloga tistih, ki jo hočejo priboriti.
V	ta namen je treba iskati zaveznikov, ki imajo enake cilje.
V	prvi vrsti je kongres naložil izvrševalnemu odboru, da naj po možnosti posreduje med Srbi in Hrvati «a sporazum, ki je obema enako potreben. Pa so tudi druge organizacije v deželi, ki im2jo široko obzorje in se bore za demokratiziranje vsega sveta; in resnično, le če postane ves svet demokratičen, bo detnekracije posameznih delov, torej tudi našega naroda varna vsake avtokrscije.
Naloga SANSa je, pripraviti tla za dosego teh ciljev. A ka-
(Dalje na 4 strani)
Prva seja eksekntive Slovenskega ameriškega narodnega sveta
vršeča se dne 22. decembra 19*2 na naslovu 1904 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
GLASILO K. 3. K. JEPNOTE, MAftCg 1?. 1943
Predsednik odpre sejo ob 10. uri dopoldne. Navzoči so sledeči: predsednik Etbin Kristan, prva podpredsednica Marie Pris-land, drugi podpredsednik Janko N. Rogelj, tajnik Rev. Kazimir Zakrajšek, blagajnik Joseph Zalar, zapisnikar Mirko G. Kuhel, odborniki Vincent Cainkar, Leo Jurjevec, dr, F. J. Kern in Frank Zaitz.
Predsednik Kristan pozdravi navzoče v kratkih besedah in izrazi svojo hvaležnost, ker so se tako številno odzvali vabilu na prvo sejo izvrševalnega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Obenem prečita pismeno opravičilo Rt. Rev. J. J. Omana, kateremu se radi bližajočih se božičnih praznikov ni mogoče seje udeležiti. Nadalje naznani, da je prejel brzojavko od častnega predsednika SANSa Louis Adamiča, ki se radi prezaposlenosti tudi ni mogel odzvati njegovemu vabilu na sejo. Ker je v brzojavki nekaj drugih važnih reči, jo bo prečital, ko pridejo zadeve na vrsto.
Brat Cainkar poroča glede kongresnega zapisnika, katerega sta imela v oskrbi brata Jakob Zupančič in Rev. Aleksander Urankar. Brat Urankar je izročil svoje izčrpke Zupančiču, da slednji izdela po polen zapisnik. Ker pa Zupančiču radi čezurne-ga dela ni bilo mogoče zapisnika izvršiti, je on—brat Cainkar— poveril to nalogo bratu Zvonku Novaku, da pripravi zapisnik za našo prvo sejo. Brat Novak še je bavil s zapisnikom delj časa in sedaj je tu, da ga prečita.
Brat Zvonko Novak nato prečita obširen zapisnik prvega Slovenskega narodnega kongresa, ki se je vršil v avditoriju Slovenskega narodnega doma v Cleve-landu, Ohio, dne 5. in 6. decembra 1942.
Med čitanjem in po čitanju zapisnika se sprejmejo razni popravki, pojasnila in priporočila. Zaključeno je, da se zapisnik popravi v toliko, da se razne točke dnevnega reda kongresa zanesejo v pravo kronologijo, ki bo odgovarjala dejstvu, kakor tudi, da se uključijo v zapisnik razni ti-tli profesionalcev, ki so tvorili gotovi del kongresa.
Brat Jurjevec predlaga, da se zapisnik s temi popravki sprejme. Predlog je podpiran in soglasno sprejet.
Tajnik Rev. K. Zakrajšek poroča, da bomo v vladnih depart-mentih znani kot Slovenski Ameriški Narodni Svet (Slove-nian American National Coun-cil) pa priporočajo, da nastopamo pod tem imenom.
Z ozirom na pojasnilo je soglasno zaključeno, da se ime spremeni iz Slovenskega narodnega sveta na SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET (SLOVE NIAN AMERICAN NATIONAL COUNCIL).
Predsednik brat Kristan smatra za potrebno, da pride zapisnik v javnost. Služi nam lahko zelo veliko za našo propagando,, kakor tudi za poduk onim, ki se še ne zavedajo namenov in potreb našega dela. Mnogim bo odprl oči. Ako bo priobčen samo v naših časopisih, bo razkosan, radi tega ne bi dosegel tistih koristi, ki jih pričakujemo od kon-gresovih zaključkov. Radi tega priporoča ,da se natisne v brošuri in razdeli med zainteresirane posameznike, društva in organizacije. Posebno važnost moramo posvečati angleškemu prevodu. Gledati moramo, da se angleška javnost posebno seznani z našim delom, in to, ako bi razdelili izčrpke sprejetih resolucij in zaključkov med člane raznih vladnih organov, med senatorje, kongresnike, po univerzah, javnih knjižnicah itd.
Brat Rev. Zakrajšek omenja,
da je po povratku s kongresa v Washington ugotovil, da so naše resolucije v rokah zastopnikov že skoro vseh vlad, kakor tudi državnega departmenta, urada vojnih informacij, justičnega departmenta itd. Kako so tja dospele, mu ni znano. Uverjen pa je, da je sloga in harmonija našega kongresa napravila sijajen vpliv na uradne -osebe, ki so preje dvomile o kakem uspehu. Tudi on priporoča tiskanje zapisnika v obliki brošure.
Brat Zaitz je mnenjia, da bi mogoče bilo priporočljivo izdati mimeografiran zapisnik v taki obliki kot na primer Furlanova "Slovenija v. borbi," ki se naj razdeli med slovenske liste za tisk. Smatra, da bo zapisnik bolj čitan, ako bo priobčen v časopisih v odlomkih kot pa, če ga kdo prejme v celoti.
Cainkar pravi, da je bil vedno pod vtisom, da zapisnik izide v obliki knjižice, bodisi tiskan— in če bi ne bilo drugače—mimeografiran. Zapisnik mora biti zelo razširjen med našo javnostjo, kajti vsebuje našo glavno propagando, naš program in sploh vse naše stališče in nazore za bodočnost Slovenije in Jugoslavije. Tiskan pa mora biti v obeh jezikih, v slovenščini v celoti, v angleščini pa vsaj v iz-črpkih. že na kongresu je opazil veliko zanimanja za naše probleme med tu rojeno mladino, po kongresu pa še veliko več. Propagandnega čtiva v angleščini nimamo. Mladina pa bi rada delala z nami in nam veliko pripomogla, ako bi se o zadevah še bolj seznanila v angleščini.
Brat Novak omenja, da bi poleg izčrpkov resolucij bilo priporočljivo natisniti v brošuri tudi Furlanovo študijo "Slovenija v borbi," ki je že prevedena v angleščino. Uverjen je, da je mogoče napraviti dogovor s tiskarno časopisa, ki bo priobčeval zapisnik v odlomkih, da ohrani postavek in da isti postavek rabi za tisk zapisnika v brošuri. To bi prihranilo veliko stroškov, kajti stavljenje je najdražje.
Brat Rev. Zakrajšek omenja, da ima Jugoslovanski informacijski center precejšnjo vsoto na razpolago za propagandne svrho; mogoče bi nam gotova vsota iz tega vira bila na razpolago vsaj za, stroške tiskanja, želi, da to sugestijo pravilno zastopimo, ker noče ustvarjati mišljenja, da bi iskali financ iz virov, ki mogoče niso naklonjeni vsemu, kar je kongres zaključil.
Brat Rogelj odločno nasprotuje vsaki subvenciji iz virov, ki lih je omenil prejšnji govornik, če hočemo, da bo Slovenski ameriški narodni svet resnično napredoval tako, kot želi delegacija, ki je tvorila prvi Slovenski narodni kongres, tedaj moramo ostati samostojni. Ako ne, bomo pokvarili vse, kar je kongres dobrega storil. '
Brat Kuhel se strinja s tiskanjem zapisnika v brošuri iz razloga, ker bo taka knjižica edina pripravna referenca za naše organizatorje in govornike, ko bomo pričeli z močno propagando. Odlomki v časopisih niso priročni ter so nerodno hranljivi. Brošura res stane nekaj več denarja, toda končno tudi ne toliko, ako se postavek prihrani. Gotovo pa je vredno ohraniti v tiskani obliki dokument prvega slovenskega narodnega zborovanja, mogoče zadnjega, kar nam bo vsem v ponos in dragocen spomin.
Brat Rogelj predlaga in Kuhel podpira, da se tiska zapisnik v obliki brošure v slovenščini v smislu sugestije, ki jo je podal brat Novak.
Brat Zaitz ne želi, da bi kate-. ra tiskarna oporekala kasneje, da ni imela prilike tiskati zapis-
nika. Niti ne želi nezadovoljstva pri drugih časopisih, ako bi slučajno Prosveta dobila to delo.
Brat Cainkar odgovor j a, da je delo eno in isto brez razlike, katera tiskarna ga vrši. Glavno je, koliko se plača za isto. Dvomi, da bi izvršni odsek SNPJ ugovarjal ako je zapisnik priobčen v Prosveti, postavek pa bi se ohranil za tiskanje brošure.
Predlog brata Roglja je brez ugovora sprejet.
V	odsek za publikacijo zapisnika so izvoljeni bratje Cainkar, Jurjevec in Kuhel.
V	razpravo pride vprašanje naklade zapisnika, v katero posežejo bratje Kristan, Zakrajšek, Cainkar, Zaitz in Rogelj, ki amendira svoj prejšnji predlog v toliko, da se zapisnik izda v 3000 izvodih in da se po ena kopija istega pošlje vsakemu delegatu in delegatinji kongresa, kakor tudi društvu, organizaciji ali skupini, ki je bila na kongresu reprezentira-na.
Tudi dodatek k predlogu je bil soglasno sprejet.
Brat Zaitz želi, da bi vsi čita-li spis Borisa Furlana "Slovenija v borbi" in da bi se isti v čim večjem številu razširil med našo jvnost. Priobčen je v Ameriškem družinskem koledarju, letnik 1943. Pripravljen je že tudi prevod tega spisa in skupaj z resolucijami v angleščini, ali z izčrpki istih, se naj razširi med ameriško javnost, da bo ta brošura govorila Američanom, ki nas Slovencev in Jugoslovanov še ne poznajo.
Brat Zakrajšek se strinja z bratom Zaitzom, vendar pa je mišljenja in priporoča, da ponese naše resolucije na najvišja in najvplivnejša mesta posebna deputacija, katere naloga naj bi bila pojasniti in raz-tolmačiti, kaj je naše delo da ne za'htevamo nič več kot rešitev in zedinjenje našega ubogega naroda iz strašne nesreče, ki ga je zadela in v kateri krvavi, v novo, združeno Slovenijo v demokratični, federativni Jugoslaviji. Pokazalo se je že, da je ameriška vlada zelo av-strofilska. Mi moramo protestirati proti Otonu Habsburškemu in sploh proti vsakemu av-strofilu. Radi tega pa je potrebna posebna deputacija, v kateri naj bi bil uključen tudi naš častni predsednik Louis Adamič. Poudariti moramo 'dejstvo, da smo zadnje čase Slovenci ignorirani od ameriške vlade, namenoma ignorirani, v časopisih in drugače, in to odkar je prišel Oton na površje. Citira odlomek iz članka v washingtonskem dnevniku, ki ga je napisal inž. Raymond Wester in ki govori o istem problemu. Pojasnjuje' nadalje, kako se misli in govori v Washing-tonu o Slovencih in se jih podcenjuje, a mi pa še nismo ničesar storili, da bi protestirali proti tej veliki krivici. Torej je potrebno, da stopijo v ospredje ameriški Slovenci in da govore v imenu svojih krvnih bratov, ki danes ne morejo zase govoriti. Resolucije je torej potrebno ponesti na pristojna mesta osebno. Obenem pa bo deputacija dobila prave informacije o "de facto" poziciji in stališču našega problema.
Brat Kristan poroča, da je Louis Adamič že na delu, kateremu je obljubil vso svojo pomoč na kongresu. V pričo tega čita telegram, ki ga je prejel od našega odličnjaka. Adamič želi, da ga ta odbor opolnomoči zastopati Slovenski ameriški narodni svet pred gov. Lehma-nom, v kojega oskrbi bo rehabilitacija pokrajin in dežel, katere sta po sili okupirala Hitler in Mussolini. Adamič nadalje urgira, da se naš odbor pripravi poslati večjo deputa-cijo v Washington, 'kadar nam sporoči, da je pripravil defini-tiven datum za avdijenco.
Brat Rogelj omenja, da je o tej zadevi govoril osebno z Adamičem. On misli, da bi pr-
vo deputacijo morali tvoriti glavni predstavniki naših večjih podpornih organizacij» kar bi napravilo našo delegacijo bolj impozantno in ugledne j Šo. Nadaljnje deputacije bi bile lahko manjše.
Brat Zalar predlaga, da ta odbor pooblasti Adamiča pol-nomočno zastopati Slovenski ameriški narodni svet v smislu kongresne resolucije in brzojavke. Predlog je podpiran in soglasno sprejet.
Brat Zaitz predlaga, da ta odbor delegira svojega predsednika in tajnika, da tvorita deputacijo, ki naj ponese v Washington na pristojna mesta naše želje in zalhteve, obenem pa da imata polno moč pooblastiti še druge odbornike in člane sveta, ako slučaj in potreba in zahteva. — Tudi ta predlog je podpiran in soglasno sprejet.
Nadalje se priporoča, da se po možnosti upoštevajo tudi naše ženske za omenjeno deputacijo. Ženske organizacije si bodo štele v čast, ako bodo zastopane in to bo pripomoglo k večjemu uspehu našega dela.
Brat Zakrajšek poroča, da je v svrho registriranja našega sveta že govoril s predstavniki justičnega departmenta v Washingtonu in da smo dobili dovoljenje operirati do 15. januarja 1943 kot "Foreign Agents," po 15. januarju pa bo treba vložiti uradni formular. Omenja nadalje, da smo napravili zelo dober vtis na razne državne organe z našim nastopom na kongresu, kar nam zna veliko pomagati do dosege stalnega dovoljenja za naše obratovanje. Stvari se v Washingtonu zelo hitro spreminjajo, vsled česar bomo morali biti neprestano na delu in slediti dogodkom. Organizirati se moramo na način, da nam bo mogoče v najkrajšem času poslati na stotine brzojavk v Washington v teku ene noči, kadar bo treba kaj nujnega doseči ali preprečiti nekaj, kar bi znalo škoditi našemu delu in našemu cilju. Vsa naša podporna društva bi morala biti naše uradne podružnice in njih odborniki uradniki teh podružnic, na katere bi se bilo mogoče v sili obrniti za moralno in finančno pomoč. Naglaša nadalje potrebo, da vsi naši časopisi nastopajo enotno in podprejo delo, ki ga vrši naš svet. Urad vojnih informacij (OWI) zelo točno zasleduje časniška poročila o našem delovanju, zlasti komentarje in uvodne članke, vsled česar bi uredniške kritike in nasprotovanje samo enega časopisa znale pri vladi veliko škoditi našemu delu. Urgira torej in prosi, da se naši uredniki zavedajo te velike važnosti in da v bodoče kooperirajo, zlasti še radi velike harmonije in edinosti, ki je bila dosežena na prvem Slovenskem narodnem kongresu.
Temu sledi splošna razprava. Omenjeno je, da se je n. pr. Ameriška Domovina počutila užaljenp, ker ni prejela za priobjčitev zapisnika ene seje JPO-SS; nekateri drugi časopisi so se tudi smatrali za zapostavljene, ker so baje prejeli gradivo za priobčitev kasneje kot nekateri drugi časopisi. Vse to nikakor ni delalo volje za kooperacijo. Priporočano in zaključeno je, da se v bodoče vsem 13im časopisom in revijam pošlje gradivo za priobčitev ob istem času z navodilom, da se istega ne priobči pred določenim datumom.
Brat Zaitz govori glede glavnega dela, ki se ima izvršiti na tej seji in to je ustanovitev glavnega urada, načrt za financiranje poslovanja in podobne važne stvari v zvezi s našim delom.
Brat Zakrajšek predloži osnutek, kako se naj delo sveta organizira, in sicer:
1. Ustanovita naj se dva urada, administrativni in politič-
ni: administrativni urad naj bi se nahajal v Chicagu, politični pa v Washingtonu.
2.	Vsi glavni predsedniki jed-not in zvez naj bi apelirali na svoja društva, da ustanove podružnice SANSa. Člani teh podružnic naj prostovoljno prispevajo po lc ali več mesečno in skupno vsoto naj bi tajniki podružnic pošiljali v administrativni urad v Chicago.
3.	Ustanovi naj se "sosvet" ali pomožni politični odbor, katerega bi tvorili razni časnikarski eksperti, avtorji, politiki in drugi izvedenci, ki se razumejo na politiko in na naš problem in ki bi sodelovali in svetovali predsedniku in tajniku.
O načrtu se razvije splošna razprava. /
Brat Ki/hel ne dvomi o važnosti in potrebi dveh uradov, zelo pa dvomi, da bi bilo mogoče vzdrževati dva urada, dokler nimamo finančnih sredstev za to. Za pridetek je potrebno odpreti administrativni ali upravniški urad, katerega že čaka delo. Politični urad v Washingtonu bi stal nad $1,-500 mesečno, uključivši plače osobja in najemnine, kar pa sedanja blagajna sveta ne dopušča, dokler se ne ugotovi in izdela načrt za dohodke. Na kongresu nabrana vsota še ne bo zadostovala za tiskanje in raz-pošiljatev zapisnikov kot smo preje zaključili. Urad v Wash-ingtonu bo pač moral nekaj časa počakati.
Sestra Prisland soglaša s priporočilom, da bi se pobirali prispevki od elanov naših jednot in zvez. Obenem pa je mišljenja, da b? mogoče društva sama založila gotovo vsoto iz svojih blagajn, dokler ni prispevkov od članov. Plačati bo treba tudi stroške odbornikov tega sveta za potovanje itd., vsled česar so hitri prispevki nujno potrebni.
Brat Rogelj pojasni, da je gl. odbor Ameriške bratske zveze imel svojo sejp takoj po kongresu in da je zaključil plačati Stroške svojega zastopnika v tem odboru toliko časa, dokler fond tega sveta ne bo toliko močan, da lahko krije take stroške. Upa in pričakuje, da bodo v tem še ostale organizacije sledile zaključku ABZ.
Brat Cainkar se strinja z Rogljem glede kritja stroškov zastopnikov bratskih organizacij, skrbi ga pa vprašanje, kako dobiti dohodke za kritje stroškov, ki jih predvideva Za-krajškov načrt. Proti ustroju načrta nima ugovora in smatra za važno in potrebno, da imamo v Washingtonu vedno osebo, ki se bi pobrigala za naše interese, če pa financa to dopušča, je drugo vprašanje.
Brat Zakrajšek izjavlja, da bo skušal delati v Washingto-nu, kolikor mu bo pač mogoče in to brezplačno .dokler ne bo več dela ko sedaj in dokler ne bo urada. Z našim delom v Washingtonu smo že itak prepočasni, vsled česar moramo zelo hiteti.
Brat Rogelj priporoča, da se razvije med člani naših organizacij propaganda — kolikor članov v društvu toliko dolarjev letno za politično akcijo. To je on že pričel vršiti v Cleve-landu in prvo se je odzvalo društvo Lunder-Adamič štev. 28 S. N. P. J., ki je na letni seji zaključilo prispevati -$250.00 letno za politično akcijo in $250 za relifno akcijo, člani bodo prispevali po $1 letno, razliko pa bo plačalo društvo iz blagajne. Istotako je klub društev S. N. D. zaključil prispevati $100 za našo politično akcijo. Propaganda v tem smislu bo finančno dobro uspela.
Poročilo in priporočilo brata Roglja se z odobravanjem vzame na znanje.
Brat Jurjevec meni, da bi mogoče uspeli, ako bi priporočali organizacijam, da z referendumom zvišajo asesment svojim članom za te namene.
Brat Kuhel odgovarja, da bi
to bilo na mestu, ako bi bratske opdporne organizacije ne imele opravka z zavarovalnimi departmenti raznih držav. Dokler so solvmtne za obligacije, ki jih zahtevajo razne podpore, bi nobena država ne dovolila zvišanje asesmenta. Nihče pa ne zabranjuje, da bi člani sami prostovoljno ne smeli prispevati v te svrhe.
Brat Kristan se strinja s Ku-hlom. Gledati moramo v prvi vrsti, da vsaj v očeh zakona stojimo finančno na lastnih tleh. Naše podružnice bi morale imeti odgovornost ^n skrb za zbiranje finančnih dohodkov. Na ta način bi se na podlagi prostovoljne pomoči podpornih organizacij dobili viri dohodkov. Toda najprej je potrebno poklicati v življenje organizacijo takih podružnic, šele potem, ko sredstva dokažejo, da je možno izhajati z dohodki, šele potem bo mogoče izvesti program Rev. Zakrajška. Pravi, da nikakor ne podcenjuje urada v Washingtonu, ker mu je dobro znano, kako brezmejne vrednosti bi bil in koliko dragocenega dela bi se dalo izvršiti, ako je taka oseba na mestu. Toda predno ustrelimo kakega kozla, moramo ustanoviti zdravo podlago za izpeljanje Zakrajškovega načrta.
Brat Cainkar poroča, da je takoj po kongresu govoril z gotovim uradnikom iz AVashing-tona, kateri je svetoval, da gremo takoj na delo, brez zamude, sicer zna biti naša zadeva izgubljena. Dotičnik je že vedel vse o naših sklepih in delu na kongresu.
Brat Zaitz navaja, kadar pričnemo govoriti o finančni strani našega vprašanja, tedaj drugi načrti nič ne zaležejo. Smatra, da bi potrebovali najmanj po $5000 mesečno, da bi i bil Zakrajškov načrt celotno iz-peljiv. Skoraj vse podporne organizacije imajo izredne sklade za razne izredne namene nimamo pa vse pravice rabiti teh skladov izven svojega članstva. To pa bi se dalo popraviti, če bi glavni funkcionarji bili pripravl jeni sodelovati in izdelati načrt. Toda glavni prispevki na katere smemo računati, so prostovoljni prispevki. V tem bo največji uspeh. Kakor Čehi, tako moramo tudi mi gledati, da se naša društva organizirajo in pobirajo prvič stalne mesečne prispevke od članov, drugič redne letne prispevke od posameznikov in tretjič prispevke vseh narodnih organizacij in ustanov. Priporoča, da glavni predsedniki, tajniki in blagajniki podpornih organizacij apelirajo na svoje člane za redno pomoč v svrho financiranja politične akcije SANSa. Ti uradniki imajo največ zaupanja od svojih Članov in njih propagiranje bi najbolj uspelo.
Brat Cainkar uvideva potrebo za takojšen urad, da se izvrši že nagrmadeno delo. To delo se mora izvršiti, če tudi še ni dovolj denarja na razpolago.
Brat Jurjevec vprašuje, če bi ne bilo umestno poslati apele v obeh jezikih na naša društva, da bi skušala naložiti na člane izreden asesment za ta namen.
Brat Kuhel omenja, da' bi d r a v i 1 a nekaterih organizacij tega ne dopuščala. Prisiliti niti pravila ne morejo nobenega.
Brat Zaitz ponovno poudarja, da moremo računati le na prostovoljne prispevke, in na ničesar drugega, ako hočemo ohraniti dobro razpoloženje med ljudstvom za našo stvar.
Brat Zalar poroča, da se do danes nahaja v blagajni vsota $1,549.50. Od te vsote je bilo na kongresu nabrano $1,380.50 in ostalo vsoto pa je prejel od posameznikov in društev po kongresu.
Brat Cainkar pojasnjuje, da se bo moral odbor sveta pismeno obrniti na razne organizaci-
8
je za finančno pomoč. To delo spada eksekutivnim uradnikom tega sveta, in to bi bilo tudi najbolj uradno.
Brat Kristan konštatira, da imamo v smislu raznih priporočil na mestu dva predloga: Da se naprosijo glavni odbori centralnih organizacij za takojšnjo finančno pomoč; drugič, da se apelira na lokalna društva za ustanovitev podružnic SANSa v svrho pobiranja prispevkov od posameznikov. Oba predloga sta podpirana in soglasno sprejeta. Obenem se apelira na predsednike omenjenih centralnih organizacij, kakor tudi na vse časopisje, da se pomaga izvesti ta zaključek.
Brat Zaitz predlaga, da se svet takoj izreče za ustanovitev administrativnega urada v mestu Chicagu v glavnem za zbiranje finančnih sredstev za politično propagando in za upravo, ustanovitev političnega urada v Washingtonu pa da se sprejme le v principu. Predlog je podpiran in sprejet.
Brat Cainkar poudarja, da je velike važnosti v javnosti povedati, Tcje je urad in kaj je naslov sveta in da se naj poudarja, da denar prispevan za politično akcijo nima nobenega stika s pomožno akcijo, ki jo vrši JPO-SS.
Slišijo se razni nasveti in priporočila ,kje se naj bi nahajal urad v Chicagu.
Brat Kern in Zalar menita, da bi bil urad v čikaškem "loo- ' pu" najbolj priročen, posebno za odbornike izven Chicaga, ako bi se v uradu vršile seje.
Brat Kristan misli, da se bodo vse sugestije upoštevale od oseb, ki bodo imele nalogo najti tozadevne prostore. Apelira na člane odbora, ki žive v Chicagu, da bi poiskali prostor, ki bi bil dostojen in za naše razmere primeren. Ravno tako želi, da bi se takoj nastavila v tem uradu oseba, ki bi pričela z delom.
Predlagano in podpirano je, da brat Vincent Cainkar organizira v Chicagu in v sporazumu s tajnikom Zakrajškom in zapisnikarjem Kuhlom najame osebo, ki bi bila nastavljena v uradu. Predlog je podpiran in sprejet.
Brat Kristan pojasni, da bo treba imeti dva tajnika, ako hočemo delo vršiti tako, da bo uspešno dovršeno. Predlaga, da redni tajnik brat Zakrajšek vrši svoje delo kot politični tajnik, brat Kuhel pa naj bi bil pomožni tajnik, ki naj bi nadzoroval upravno delo v čikaškem uradu. Predlog je podpiran in sprejet.
Brat Kuhel pojasni, da sprejme to nalogo le pod pogojem, ako mu v to dovoli upravni ali gl. odbor SNPJ in ako bo on samo nadzoroval delo v administrativnem uradu. Dnevno mora posvetiti osem ur svojega časa kot gl. blagajnik SNPJ, vsled česar pru ne bi bilo mogoče vršiti tega novega dela kot redni nameščenec.
Razpravlja se glede velikega dela, ki je že bilo izvršeno pred kongresom, zlasti delo brata Zvonka Novaka z pripravami za kongres kakor tudi potrebščine, prostor in delo, kar je prispevala SNPJ in nekateri uslužbenci. Brat Cainkar poroča, da je brat Novak delal s pripravami za kcngres skoraj dva meseca in da se je izrazil, da svoje delo daruje v korist slovenskemu narodu.
Eksekutiva zaključi, da se ponovno zahvali SNPJ in njenim uslužbencem za velikodušno kooperacijo in pomoč, bratu Novaku se pa pokloni vsota $100.00.
Za tem slede razne razprave in priporočila glede bodočega dela, v katere posežejo zlasti bratje Kristan, Zaitz in Cainkar. Brat Zalar priporoča, da se takoj nabavijo potrebne pismene potrebščine, pobotnice itd, ter da brat Cainkar iste naroči. Omenja nadalje glede nesporazuma o dnevniku Glas Naroda, ki je bil v številnih izvodih poslan na kon-
(Dalje na 4 strani;
"UflLO L t IL JOMTT
drinritaaMfldb
Mol
S0J4
....$2.00 ...4S.00
______ORGAN OP AND PUBLISHED BY
Tam fflUim nAttMTOT.TAM flf/WlWAM «athqijo UNION of ti» P. a A. m the totere* of the Order
«IT ST. GLAIR ATOMU»
CLEVELAND. OHIO
»U
in U. 8. A.
..10.84 .J2.80
$3.00
83
DOBRODOŠLA PODPORA NASE JEDNOTE
Vsaka mati je neizmerno vesela svojega prvorojenca, tako pa gotovo tudi vsakega nadaljnega naraščaja pri družini. Takih misli so one žene, ki se v resnici zavedajo svoje dolžnosti materinstva.
Naravno, da nastanejo pri takem veselem dogodku izredni, pa dandanes tudi precej visoki stroški, katere mora oče ali mati plačati. To je la^ko, če je denar pri hiši; vse drugače pa, če ga ni! Treba se je zadolžiti.
V takih slučajih so članice naše Jednote saj deloma zavarovane, ali na dobrem, ker dobivajo od Jednote gotovo porodno podporo. Vsaka članica, ki spada v centralni bolniški oddelek, je upravičena do $30 te podpore, ali recimo—nagrade.
Kakor smo videli v zadnjem letnem poročilu, se je lani izplačalo 382 takim članicam po $30 porodne podpore, kar je vsaj delno pomagalo kriti stroške obiska štorklje.
Naša Jednota pa že precej let plačuje nekaj porodne podpore tudi vsem drugim članicam, čeprav ne spadajo v bolniški oddelek. Ta, podpora znaša $5 in sicer je to denar za plačevanje asesmenta novorojenca, če ga mati tekom pol leta po porodu v naš mladinski oddelek vpiše. Takih slučajev je bilo lani 604. Vsega skupaj je leta 1942 KSKJ izplačala obeh teh podpor v znesku $2,998, kar je že precej lepa svota.
Vzemimo zadnji slučaj $5 podpore. Ako vpiše mati svojega novorojenca v Jednoto in ga zavaruje za $500, ji bo teh $5 zadostovalo za asesment po 15 centov mesečno—dve leti in pol, oziroma 33 mesecev za zavarovanje $1,000, pa poldrugo leto, oziroma 17 mesecev po 30 centov. Ali ni to udobno? Tako tudi bolj lahko plačuje ona porodnica, ki prejme $30 take podpore.
Začetkom drugega meseca (aprila), bo otvorjena velika "V" kampanja za mladinski oddelek pri naši Jednoti. Oni agitatorji, ki bodo v tej kampanji delovali za dosego kvote svojega društva naj izvolijo te udobnosti glede porodnih podpor vpoštevati!
KRISTUS V FLANDRUI
OPOMBA PREVAJALCA: Nastopna prestavljena angleška pesem "Christ ln Planders" je bila zložena tekom prve svetovne vojne v :*lan-derskih zakopih na Francoskem. Pod njo so bile samo začetnice L. W. kot avtorja označene. Vsekako je moral to biti kak angleški vojak.
Pesem Je zanimiva tudi zato, ker se vsaka zadnja beseda vsake kitice v prvi, drugi, četrti in peti vrsti ponavlja v1 originalu in tudi v prestavi.
V Angliji smatrajo to pesem za najlepšo spominsko pesem na prvo svetovno vojno in zato jo imajo v svojih stanovanjih na stenah obešeno. Glasi se v slovenščini približno dobesedno prestavljena takole:
Pozabili smo Te,—a saj približno ker bil v stiku z nami si, a le približno, redkokdaj smo mislili na Te, posebno ko grozile nam težave, v zavesti—Ti pomoč si za težave, ker grešni, le priprosti smo ljudje.
Stvari različne so nam bile v glavi, človeka večkrat tare skrb v glavi, skrbi gai delo in družina, dom. Na Te smo mislili le ob necleljah in včasih niti ne, četudi ob nedeljah tratili čas z opravki, ali s kom.
Med tem pa vendar si po vsaki poti in cesti mesta in dežele poti Tiliodil z nami,—toda nismo Te opazili krvavih nog na tlaku in Tvojih ne stopinj na tlaku — Kako zares vsi slepi smo ljudje!
Zdaj v Flandriji spominjamo se Tebe, res čuden,—vendar tu spomin na Tebe; ta grozna vojna vso nam stvar jasni. Ti bil nam nisi mar tam na Angleškem, pač tukaj zdaj, čeprav ne na Angleškem, verujemo, da Ti med nami si. ,
Pomagal si nam v tukajšnjih zakopih, trpeti, čakali kjer smo v zakopih, navdajal si korajžo v nas in moč; si stal pri nas v trpljenju in slabosti spoznali, da edino Ti v slabosti nam daješ tu pogum, zavest, pomoč.
Na Te vsi mislimo, ko klečal v vrtu o Bog, v agoniji bil si v vrtu in da na križu molil ai^za vse. Zavedamo se Tvojega, trpljenja, za nas prestal si toliko trpljenja, življenje svoje dal si i—za me.
Čeprav pozabljen bil,—pozabil nikdar ne boš zapustil nas, pozabil nikdar tolažbo svojo še v bodoče dal. Pogum nam daj, Te prosimo—odpusti pregrehe naše, prosimo odpusti, do konca da bi nam ob strani stal!
Ivan Zupan*
SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET
Poročilo o finančnem stanju 1. marca, 1943 Prejemki do i. marca, 1943:
Nabrano na kongresu............................$1,380.50
Jphn Sortz, Cleveland* O. (na kongresu).....................1.00
Krist Stokel, Cleveland, O. (na kongresu).......... 5-00
Ivan Zorman, Qleveland, O. (na kongresu)..........10.00
Društvo št. 1, SDZ..............................................................100.00
Društvo št. 300 SNPJ $10, člani darovali $43..............53.00
Društvo fit. 48 SNPJ........................................15.00
Društvo št. 3 SDZ..............................................................25.00
Društvo št. 2 SDZ.................................50.00
Jofhn Frankovich, Cleveland, O..., .............................5.00
Društvo št. 126 SNPJ...................w,................? 100.00
Jug. sam, podp. društvo "Danica," N. Braddock, Pa.	10.00
Društvo št. 35 SNPJ .......................8.50
Mr. in Mrs. Anton Benchan, Chicago, 111............ 2.00
Društvo št. 26 SNPJ......................................25.00
Louis Mikulich, Traunik, Mich........................................10.00
Dr. F. J. Kern, Cleveland, 0............................................100.00
Federacija SNPJ, okrožje Westmoreland, Pa..............25.00
Slovenski narodni dom, Indianapolis, Ind.........•..	25.0Q
Podružnica št. 1 SANS, Detroit, Mich............................150.00
Andrej Spolar, Chicago, 111..............................................10.00
John Keržišnik, Burley, Idaho........................................5.00
Frank Klune, Chishom, Minn...............................5.00
Frank Kolenc, Windsor Heights, W. Va................5.00
Podružnica št. 5 SANS, Rock Springs, Wyo..................150.00
Prispevki poslani V. Cainkarju..................................212 32
Društvo št. 129 SNPJ......................................10-00
John Sivec, Cleveland, O..............•........................5.00
Rev. Kazimir Zakrajšek (vračilo stanarine)................150.00
Podružnica št.-22 JPO-SS, La Salle, 111..........................300.00
Skupaj.......................................$3,048.32
Izdatki do 1. marca, 1943:
Najemnina urada v Chicagu......................$	100.00
Tiskovine...............................................37.36
Brzojavke in telefon (kongres)...........................38.84
Brzojavke in telefon (SANS)..........................................20.61
Oprema pisarne..................................................................140.87
Stroški urada v Washingtonu (gl. dohodki)................150.00
Plača nameščenca v uradu do 27. februarja, 1943...	169.25
Pisalni stroj........................................................................50.00
Napisi urada....................................................................50.00
Jamščina za elektriko................................................15.00
Čiščenje urada...............................................3.70
Poštnina.............................^----;..........10.38
Pisalni in pisarniške potrebščine....................................12.73
Zvonko Novak, nagrada v priznanje dela za kongres.	100.00
Potni stroški predsednika in tajnika............................225.00
Skupni izdatki..............................$1,123.74
Ročna blagajna............................. 5.03
Bilanca na banki 2. februarja................. 1,919.55
Skupaj.................................... $3,048.32
JOSEPH ZALAR, ' MIRKO G. KUHEL, blagajnik. • pomožni tajnik. -o-
NALOGA SANSa
(Nadaljevanje s 2 strani)
dar bodo nacisti in fašisti pregnani s slovenskih tal in bo narod v domovini odrešen te more, mora S ANS stopiti v ozadje in prepustiti ondotnemu narodu, da si sam uredi svoj dom. Dotlej morajo njegovi bratje delati na to, da bo dobil tako priliko in da' ne bo ukan j en, kadar zmaga.
SANS ne posega v strankarsko življenje, toda pričakovati sme z ozirom na nevarnost, ki preti narodu, da ne bo to delo. ki ne služi nobeni posamezni stranki, koristi pa vsem, ker ne more nobena uspevati, če propade narod ovirano iz malenkostnih razlogov. Nasprotnikov ima med tujci dovolj.
Izvrševal ni odbor je dovršil pripravo za zgradbo organizacije in v kratkem dobijo naša društva in ustanove vabila in navodila za snovanje krajevnih organizacij, brez katerih ni mogoče pričakovati uspefha. Izvr-ševalni odbor apelira tudi tem potom na vse, katerim je rešitev in boljša bodočnost naroda pri srcu, da se odzovejo temu vabilu—nekatere so to že storile in dale hvale vreden zgled —in pomagajo zgraditi organizacijo, ki bo dovolj močna, odbiti napade vseh sovražnikov
slovenskega naroda in svobode. * * •
SANS in odpor v stari domovini
Ivrševalni odbor S ANSAa globoko obžaluje razne poizkuse, da bi se razvneli skrajno nevarni spori zaradi oblik odpora v stari domovini, ker se s tem postavlja vsa bodočnost slovenskega naroda na kocko.
če so med posameznimi bojnimi skupinami v Sloveniji nasprotja, je to pač obžalovanja vredno, toda naša naloga ni, da
bi se postavljali za sodnike, še manj pa, da bi prilivali olja ognju s hujskanjem zoper skupi no, do katere ima kdo manj simpatij kot do kakšne 4ruge, razdražljivimi poročili, o katerih nihče itatančno ne ve, koliko imajo stvarne podlage in koliko jih je diktirala mržnja in z drugimi načini razdora.
V celi Jugoslaviji je nedvomno konfuzija in bilo bi preču-dno, če se ne bi dotaknila tudi Slovenije. Toda že nekaj časa odmevajo glasovi tako kot da je to zopet "balkanska specijalite-ta," medtem ko je v resnici ves svet v zmedi in so tisti, ki bi bili najbolj poklicani, doslej prav malo storili, da bi dali zbeganim, a hrepenečim ljudstvom jasnosti.
Iz Slovenije, iz Jugoslavije, z Balkana sploh prihajajo poročila, ena svetla, druga mračna., tretja skrajno porazna in obupna. Kdo naj v daljavi presodi, katera so resnična, katera na pol r^nična in katera povsem zlagana, kajti v položaju, kakršen je sedaj v domovini se ljudje pogo-stoma zlažejo, trdno prepričani, da govore samo sveto resnico. Odmev na to pa je često tak kot da bi bilo najbolje, če bi prenehal vsak odpor proti sovražniku. Lahko je razumeti, da marsikdo pričakuje dobrote od tirana, če bi ga pustili na miru; toda mi, ki smo na varnem in zato lahko bolj mirno mislimo, moramo vedeti, da je tak up prazen, kajXi iztrebljenje slovenskega naroda je bilo na programu nacizma in fašizma in vršilo bi se tudi če ne bi bilo nobenega odpora kot se je vršilo takoj, ko so tolpe diktatorjev vdrle v Slovenijo in začele izganjati ljudstvo, ga zapirati, trpinčiti, ubijati in odvajati v sužnost. Fašizem je sadističen in ne more izhajati brez mučilnice.
O posameznih fazah tega od-
pora v Sloveniji ne more nihče podati tako natančne slike, da bi nam moglo biti prav vse jasno. Gotovo pa je, da se je ta odpor porodil na domačih tleh in ni bilo drugače mogoče, kajti ko se je po invaziji jugoslovanska vojska umaknila iz Slovenije, so bile vse zveze z ostalimi jugoslovanskimi kraji pretrgane in tudi če bi bil kdo hotel organizirati slovensko obrambo iz Srbije, iz Bosne, iz Hercegovine bi bilo to fizično nemogoče. Kar so naši ljudje takrat storili, so sami storili in mi jim moramo za vso hrabrost in požrtvovalnost, ki je skoraj brez primere, dati priznanje. če ima kdo med nami dovolj moči, da vpliva na dogodke v domovini, naj skuša pomagati sporazumu in sodelovanju proti skupnemu sovražniku; to pa se ne doseže z blatenjem tistih, ki krvave in umirajo za svobodo svojega naroda in njegovih sinov.
Ti izjavi sta bili soglasno sprejeti na seji eksekutive SANSa v Chicagu dne 27. feb. 1943.
Prva seja eksekutive SANS
(Nadaljevanje • S strani)
gres v Cleveland, ni pa bil razdeljen med delegate. V dotični izdaji" je bil priobčen zanimiv zemljevid Slovenije in Jugoslavije, toda, ker ga večina delegatov ni prejela, je nastala kritika v časopisu. Brez dvoma zavitki niso prišli v odgovorne roke, to je v roke pripravljalnega odbora, vsled tega tudi niso bili odprti in razdeljeni med delegate. O istem predmčtu pojasnjuje brat Rogelj ter omenja, da je škoda, ker se je kaj takega dogodilo. Krivda pač leži v tem, da elevelandski odbor ni vedel, da so zavitki prišli. Sicer bi časopis bil razdeljen med delegacijo. Nekdo pa je odprl zavitke, ko je kongres bil skoraj že zaključen, vsled tega so ga nekateri prejeli, večina pa ne.
V razpravo pridejo slovenski časopisi in njih bodoča vloga v zvezi s politično akcijo sveta Brat Zakrajšek je mnenja, da bi morali imeti gotovo kontrolo nad slovenskimi časopisi, kateri bi vsi morali služiti kot glasila tega sveta, ki bi kooperirali z nami in ki bi pomagali ustvarjati javna mnenja med našim ljudstvom in drugimi Američani. Predlaga, da se vsem časopisom piše, ako bi hoteli postati naša glasila in priobčati gradivo, ki bi jim ga dostavljali in da ne bi ofi-cielno nasprotovali našemu delu, temveč ga stoodstotno podpirali. O predmetu govore še bratje Rogelj, Kern, Zakrajšek in Zaitz, nakar je predlog brata Zakraj-ška podpiran. O predlogu govori še brat Zaitz, ki priporoča kooperacijo s časopisi zlasti v tem, da se odstrani nezadovoljstvo po dostavljanju gradiva ob pravem času za priobčitev na določen dani. Navaja za primero tednik Proletarec, v katerem včasih ne more priobčit vsega, kar mu je poslano, čitatelji pričakujejo nekaj izvirnega in ne samo ponatisov, kar so že čital preje drugje. Vsled tega mora mnogokrat priobčiti le izčrpke iz gradiva ali pa omenjati bolj važne točke v komentarjih. Brat Kristan urgira, da bi naše časopisje vsaj podpiralo delo, za katerega dela to telo ter sugerira, da v tem smislu vsi kooperiramo.
Nekateri odborniki želijo vedeti, kako naj člani tega odbora nastopajo v javnosti, kako naj pišejo, kako govorijo, česa se naj držijo. Mnenje prevladuje, da se moramo držati te ciljev in Zaključkov, ki jih je sprejel Slovenski narodni kongres in kateri so zapopadeni v kongresnih resolucijah in predlogih.
Brat Zakrajšek omenja, da je naše delo v zvezi z velikimi težavami in važnimi vprašanji, o katerih bo moral svet ukrepati. Jugoslovanska vlada, katera bi
sama morala reševsti ta vprašanja, nam nasprotuje in le ni izrazila svojega stališča glede:
1	— Združene Slovenije v demokratični, federativni Jugoslaviji;
2	— Glede primorskega in koroškega vprašanja r
3	— Glede avstrijske legije in Otona Habsburškega;
4	— Glede zastopstva samo ene slovenske stranke v jugoslovanski vladi.
Brat Zakrajšek o teh vprašanjih na široko razpravlja ter omenja potrebo, da se zahteva od jugoslovanske vlade, da se točno in definitivno izrazi o teh vprašanjih. Kar se Slovencev tiče, smo mi edini, ki jih zastopamo. Jugoslovanski ambasador v Washingtonu, g. Fotič, ne repre-zentira združenih, Jugoslovanov, temveč le vele-Srbe in to je glavni vzrok, da vlada nesoglasje med Srbi in Hrvati.
Brat Zaitz omenja potrebo za kako primerno potezo, ki bi napravila spravo med Srbi in Hrvati. Zelo dvomljivo je, da bo kaka združena Slovenija, ako ne bo združene Jugoslavije. In te ne bo, dokler bo spor med Hrvati in Srbi. On priporoča, naj bi brata Kristan in Zakrajšek ta velik problem proučila in svetu poročala in svetovala, kake nadaljnje korake naj bi mi Slovenci pod-vzeli.
Kuhel sproži vprašanje, kdaj se naj bi vršila prihodnja seja. Gre zlasti glede zapisnika, katerega mora eksekutiva odobriti, predno gre v javnost. In zelo važno za nas je, da gre poročilo o našem delu v javnost čim preje.
Zaključeno je, da se prihodnja seja vrši tedaj, ko bo kaka važna zadeva, ki zahteva rešitve od celokupnega izvršnega odbora, med tem časom se pa naj zadeve rešujejo pismeno. Prihodnjo sejo naj v tem smislu skliče-ta tajnik in predsednik skupno. Glede sedanje seje pa je zaključeno, da se izčrpek glavnih točk priobči v vseh časopisih takoj.
Brat Kristan tudi omenja, da bo izdan poseben komunike o glavnih zaključkih te seje in da bo isti poslan skupno z apelom za finančno odpomoč na vse centralne organizacije.
Brat Kristan tudi poroča, da se že dela za propagando o delu kongresa in tega sveta preko radia, da bodo tudi naši bratje in
Sponda dan Msgr. Jos. Buh-a
Ravno danes pred 110 leti (17. marca, 1833) se je v hribih naše divne Gorenjske narodil zaslužni slovenski Američan, zlatomašnik, generalni vikar duluthske škofije, duhovnik-pi-onir severne Minnesote, indijanski misijonar in izdajatelj prvega slovenskega lista "Ame-rikanski Slovenec," Msgr. Joseph Francis Buh. Zibelka mu je tekla v vasi Zadobje, št. 2, fara sv. Vida v Lučah; pri hiši se je reklo "pri Kovkarju."
O pokojnem Msgr. Buhu smo zadnja leta že večkrat in mnogo pisali, saj je tudi on veliko pripomogel k ustanovitvi naše Jednote. Danes ponavljamo samo nekaj bolj važnih podatkov iz njegovega življenja.
Šolal se je v Poljanah, v Škofji Loki in v Ljubljani in bil 25. julija, 1858 posvečen v mašnika, nakar je pastiroval tri leta v Loškem potoku in ravno toliko v Radečah pri Zidanem mostu. Leta 1864 se je podal v Ameriko s tedanjim indijanskim misijonarjem Rev. Frančiškom Pircem in ostla pol leta v St. Paulu, Mnn. Zatem je 37 let oskrboval številne indijanske misij one v Minnesoti. Leta 1888 je prišel v Tower kot župnik, dve leti zatem pa na Ely, Minn. Tu je ostal, dokler ni zbolel ter se nazadnje preselil v Duluth, kjer je dne 2. februarja, 1922 umrl v visoki starosti 8 91et v tamkajšnji St. Marys bolnišnici. Pokopan je tudi v Dulufchu in ima lep nagrobni spomenik.
Duluthska škofija bo ta spominski dan na lep način obhajala. V ta namen se bo v misijonskem muzeju Villa Scho-lastica v Duluthu vršila razstava zgodovinskih predmetov naših slovenskih misijonarjev Baraga, Pirca, Buha itd. Muzej je bil ustanovljen pred 10 leti, za katerega je največ predmetov prispeval velik oboževalec pokojnega Msgr. Buha, rojak Matija Pogorele, ki zasluži zato vse priznanje.
Bodi pokojnemu častnemu članu in prijatelju naše Jednote ohranjen naj blažji spomin.
-o-
Pri zobozdravniku
Dentist: "Vi bi morali priti s tako nagnilim zobom k meni že sestre v stari domovini čuli pre- pred 6 meseci."
ko morja, da mi ameriški Slovenci tukaj že delamo, za kaj delamo ter jim damo začasno vsaj moralno spodbudo. Kratkovalne radiopostaje so sedaj pod federalno kontrolo in do sedaj še nismo prejeli pravega odgovora glede te aranžme. Priporočljivo pa bi bilo, da se takoj radiira Poslanica slovenskemu narodu, ki jo je sprejel kongres, za ostalo propagando pa da se nabavijo gramofonske plošče z govori, ki bi jih pripravili razni odborniki tega sveta in drugi narodni voditelji.
Brat Zaitz predlaga, da odbor popblasti tajnika in predsednika, da imata v oskrbi vse potrebno za radiooddaje v staro domovino, kolikor in kolikokrat največ mogoče. Podpirano in sprejeto.
Brat Kristan obljublja, da bo kmalu po praznikih in čim se mu zdravje izboljša, prišel nazaj v Chicago in bo skušal pomagati in storiti vse^ kar mu bo mogoče, da se prične delo sveta razvijati za dosego ciljev, kateri so želja vsega slovenskega naroda v Ameriki v dobrobit slovenskega in jugoslovanskih narodov v trpeči stari domovini. — Nadalje se zahvali bratu Jurjevcu, ki je pre-skrbel sobo za današnjo sejo, kakor tudi vsem prisotnikom za po-set in dobrosrčno sodelovanje ter
zaključi sejo ob 6:30 zvečer. ♦ • •
Ta zapisnik je bil prečitan in sprejet na redni seji SANSa dne 27. feb., 1943.
Etbin Kristan, predsednik;
Mirko G. Kuhel, zapisnikar. -o-
Pacijent: "Bal sem se, da sem kasen ali prepozen. Zbogom!"
-o-
Pri brivcu Brivec gostu: "Tukaj na temenu glave postajate plešasti, kaj je temu vzrok?" Gost: "Lasje mi izpadajo."
VOJAKOVA0 PRITOŽBA
(Angleško zložil Sgt. Alfred Marelli) Pesem se nahaja v izvirniku na današnji "Our Page."
Ne morem vsega pisati, ker cenzor prepovedal je. "Imam se dobro in sem zdrav," nakar podpišem še ime.
Ne morem Vam omeniti dan vkrcanja, natančen kraj, povedati celo ne smem da kolkrat jemo dnevno—kaj ?
Ne morem Vam pojasniti kam gremo, kam zdaj cilj naš je?
Pojasnil Vam bi rad še to: nas godba čakala, li ne.
Glede vremena naj molčim, deževno bilo če nebo, vojaške tajnosti te vse ostati tajne morajo.
Da, dnevnika jaz svojega voditi tukaj jaz ne smem, je greh kuverto hraniti od vas,—naj to še Vam povem.
Zares, ne morem pisati, kar pisal rad bi Vam na moč, zatorej pismo moje to zaključim, kličem: "Lahko noč P
Iv. Z.
g. S. K. JgPNOTE, MARCH 17, 1948
6
mm
L S. L
;......i
WHtlt
Ustanovljena t JoUe*^e 2. «prti». i«*. Intaporfnm. y jcUetu.
državi Illinois, dne 13. januarja 1898	'
GLAVNI URAD: 351-353 N. CHICAGO OT., JOLDET, ILL. Telefon v glavnem uradu: Joliet 5448; stanovanja glavnega tajnika 9448 Od ustanovitve do 31. januarja 1943 znaia skupna ¿plača¿Z^SanW^
8olventnost 127.34%
A __ 1W GLAVNI ODBORNIKI
Častni predsednik: FRANK OPEKA, North Chicago 111. Glavni Predsednik: JOHN GERM, 817 Bast "C St. Pueblo, Oolo Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN. 2723 W. 15th St. Chicago ril oroflpodpredsednik: MATHPAVLAKOVICH, 4715IHatiield St.. Pittsburgh,Pa P^P"^8*^: JOSEPH LBKSAN, 196-22nd St., N. W.. Barberton, O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK. P. O. Boat 207, Ely Minn Peta podpredsednica: JOHANA MOHAR 1138 Dillingham Ave, Sheboygan, Wis Sesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4573 Pearl St. Denver Oolo Glavni tajnik: JOfiEP ZALAR 351 N. Chicago St., Joliet. m. Pomotal tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR 351 N. Chicago St.. Joliet. EtL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 351 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St, Joliet, 111. Vrhovni zdravnik: DR. JOSEPH E. URSICH, 1901 W. Cermak Rd., Chicago. 111.
NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE, 512 Adams Ave., Eveleth, Minn. Prva nadzornica: MARY E. POLUTNIK, 1711 E. 30th St.. Lorain, O. Drugi nadzornik: PRANK LOKAR, 1352 Hawthorne St, Pittsburgh. Pa Tretji nadzornik: JOHN PEZDIRTZ, 14904 Pepper Ave, Cleveland. O. Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR 21241 Miller Ave, Cleveland, O.
FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM 817 East "C" st. Pueblo, Colo. Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet. 111. Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARICH, 300 Ruby St, Joliet. 111. Drugi odbornik: MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A. Eveleth, Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wllklnsburg, Pa Četr£l odbornik: GEORGE G. BRINCE, 716 Jones St, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St.. S. W, Chisholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St, Pueblo, Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK. 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd, Chicago. EL Peti porotnik: JOHN BEVBC, Alexander Ave, Strabane, Pa gesti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E. 109th St, South Chicago, m.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASH*A IVAN ZUPAN, 61 ;7 St. Clair Ave, Cleveland. O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago. 111.
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEŽAK, 457 Indiana St, Joliet. 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se po&iljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago 8t, Joliet, HI.; dopise, druStvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio.
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE
Glavni odbor je pri minuli letni seji določil, da se razpiše kampanja za pridobitev novega članstva mladinskega oddelka.
Zato se tem potom naznanja, da se kampanja prične 1. aprila in se zaključi 31. decembra, 1943.
Kampanjo se bo nazivalo "KAMPANJA ZMAGE K. S. K. JEDNOTE." V angleščini bo pa kampanja poznana pod imenom "K. S. K. J. VICTORY DRIVE."
Kampanja se bo vršila pod pokroviteljstvom glavnega odbora. Z drugo besedo rečeno, člani in članice glavnega odbora bodo tvorili "generalni štab," glavni predsednik in podpredsedniki in podpredsednica pa bodo tekom kampanje poznani kot "generali."
Kampanja bo v obliki tekme med armadnimi in posameznimi društvi (divizijami).
Društva bodo razdeljena v sedem armad, ali bolje rečeno, vsaka armada bo obstojala iz gotovega števila divizij (društev).
Društveni tajniki in tajnice bodo načelniki posameznih divizij in bodo imeli "šaržo" kapitana.
Prvo armado bo vodil general John Germ.
Drugi armadi bo načeljeval general John Zefran.
Tretjo armado bo vodil general Math Pavlakovich.
Četrto armado bo vodil general Joseph Lekšan.
Peta armada bo pod vodstvom generala Michael Cerkovnika.
Šesti armadi bo zapovedovala generalka Mrs. Johanna Mo-
har.	.	.
Sedmi armadi bo načeljeval general George Pavlakovich.
Za kampanjo so določene lepe nagrade, ki bodo plačljive v obliki obrambnih bondov in znamk.
Program bo priobčen v prihodnjem Glasilu, dne 24. marca. Članstvo je naprošeno, da kampanjski program pazno prečita in gre takoj na agitacijsko delo za novo članstvo. Posebno se pa .prosi društvene uradnike in uradnice, da se s kampanjskim programom dobro seznanijo in takoj prično s pripravami, da bo kampanja uspešna.
„ Z bratskim pozdravom,
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE
APEL NA NAŠE ČLANSTVO
Tem potom se naznanja, da so bile predstoječe okrožnice poslane na vsa krajevna društva K. S. K. Jednote. Društveni tajniki in tajnice so naprošeni(e), da okrožnico na prvi društveni seji članstvu prečitajo in potem iste raztolmačijo.
Ravao tako so naprošeni uradniki in uradnice krajevnih društev, da podvzamejo potrebne korake, ter organizirajo podružnice SANSa kot v okrožnici omenjeno.
Ker je v Slovenskem ameriškem narodnem svetu zastopana oziroma včlanjena tudi K. S. K. Jednota, zato je naša dolžnost, da SANS tudi finančno podpremo, ker brez finančnih sredstev, ne bo izvrševalnem odboru SANSa mogoče doseči onega, kar bi za trpeči narod in rojstno staro domovino rad dosegel.
Bratje in sestre! Zdramimo se. Zavedajmo se, da smo Slovenci in Slovenke. Storimo svojo narodno dolžnost. Pomagajmo narodu osvoboditi našo lepo rojstno domovino izpod tujčevega jarma. Rojaki in rojakinje na delo! Ustanavljajte podružnice in zbirajte prispevke za Slovenski ameriški narodni
svet Bog blagoslovi Vaše delo!
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET 1
I 3935 W. 26th Street, Chicago, lil.
Bratje in sestre!	-
Znano vam je, da je Slovenski narodni kongres, ki je zboroval dne 5. in 6. decembra v Clevelandu, O., izvolil Slovenski ameriški narodni svet in mu naložil, da stori vse, kar je mogoče,
za izpopolnitev najvažnejših Selja slovenskega naroda namreč za končno z edin j en je vieh Slovencev, tudi tistih, ki so bili še pred sedenjo vojno pod tujim, nemškim, italijanskim in mad žarskim jarmom, v Zedinjeni Sloveniji, ki naj postane avtonomen del v novi, demokratični, federativni Jugoslaviji.
Da se morejo izpolniti te važne naloge, od katerih je odvisno bodoče narodno življenje Slovencev, je potrebna organizacija, ki bo dovolj močna, da jo tfodo vpoštevali tisti, ki bodo» odločali o usodi sveta po vojni. Taka organizacija mora sloneti na ljudstvu, iz katerega izvira v resnični demokraciji vsa moč. Zaradi tega se obračamo do vas s prošnjo, da ustanovite podružnico Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki bo sodelovala z izvrševalnim' odborom za dosego omenjenega cilja, kar je v tem času tem važnejše, ker sd našim rojakom v domovini povezane roke in zamiadena usta. Dobro se zavedamo, da bo končno moral ta narod sam odločati o svoji usodi, toda dokler je zasužnjen in mu naravnost preti pogin, ne more biti dvoma o naši dolžnosti, da storimo vse, kar moremo, za obrambo njegovih pravic.
Kot je bilo že na samem kongresu naglašeno, se Slovenski ameriški narodni svet ne vtika v strankarske in verske zadeve in ne pričakuje od nikogar, da zataji svoje politično prepričanje. Kjer je demokracija, tam so stranke bile in bodo; ampak pred nami je cilj, za katerega lahko sodelujemo vsi Slovenci brez razlike, če sovražijo sužnost in želijo svojemu narodu svobodo in možnost napredka. Nobena stranka ne bi imela pomena in nihče se ne bi mogel bojevati za svoje ideale, če bi zmagalo osišče, ki niti svojim lastnim državljanom ne priznava pravice prepričanja, podjarmljenim narodom pa obeta pogin.
Globoko smo prepričani, da želite tudi vi storiti, kar je v človeških močeh, za rešitev naroda, iz katerega ste izšli in s katerim vas še vedno spajajo neštete vezi. V ta namen vas pfo-simo, da ustanovite podružnico, ki je lahko omejena na člane vašega društva, oziroma vaše ustanove, ali pa jo sporazumno z drugimi organizacijami lahko raztegnete na celo naselbino. V V Detroitu so te dni na primer izvolili odbor, ki bo zastopal vse Slovane v tem velikem mestu in so že na ustanovni seji nabrali lepo vso'to ter jo poslali izvrševalnemu odboru. Tako tudi v Ročk Springsu, Wyo., Pittsburghu, Pa., in drugod. Nekaj slič-nega lahko storite vi; kjer pa so razmere take, da bi manjša organizacija lahko uspešneje delala, ni nobenega zadržka, da st organizirajo člani posameznega društva kot podružnica Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Izvrševalnemu odboru bc seveda treba naznaniti odbor, da bo mogoče sodelovanje.
Jasno je, da bo delo Sveta spojeno z velikimi stroški. Treba je pisarne, da se izvrše administrativne in politične naloge. Neizogibna je propaganda, ki naj seznani odločujoče faktorje med katere štejemo tudi ameriško ljudstvo, z razmerami, v katerih živi slovenski narod, in s pravičnostjo njegovih zahtev in ciljev. Sovražniki slovenskega naroda so že davno na delu in če ne bomo mi razkrili njihovih intrig, ne bo tega nihče storil za nas. Treba bo vzdržavati zvezo s tistimi silami, od katerih moremo pričakovati, da bodo podprle slovenske pravične zahteve, kadar se bo odločevala bodočnost. V ta namen bo treba potov, knjig in brošur in. številnih drugih reči, brez katerih j t uspešna propaganda nemogoča.
Sredstva za to delo more dobiti Slovenski ameriški narodni svet edino od ljudstva in zato vas prosimo, da gledate v svojem krogu, da dobi izvrševalni odbor čim več podpore. Nemogoče je, da bi izvrševalni odbor določil članarino; toda če bi vsak član prispeval vsaj po en dolar na leto in bi se pri raznih prire-ditvajh še kaj nabralo, bi bila s tem dana podlaga, na kateri bi se lahko zgradilo dokaj dela.
Ko se je sešel Slovenski narodni kongres, je bil splošni položaj za Slovence skrajno neugoden. Na važnih mestih se je kazalo prav malo simpatij za naš narod, med tem ko je bil vpliv grofa Sforze in drugih nasprotnikov očitno dokaj velik. Obisk naše delegacije v Washingtonu je pokazal, da se je to precej izpremenilo. Sicer delegacija res ni dobila nobne odločilne obljube v državnem oddelku-, češ, da bo o mejah odločala mirovna konferenca, toda nad vse pomembno je to, da je bilo delegatom rečeno, naj "nadaljujemo svoje delo," kar pač kaže, da ne gledajo na to delo več z antipatijo, ampak so mu prijazni. Odvisno je sedaj od nas in od vas, da utrdimo pridobljene simpatije in gradimo dalje, dokler ne bo dograjena zedinjena demokratična Slovenija.
V tem smislu ponavljamo svojo prošnjo. Ustanovite podružnico in pomagajte s svojim delom, ki ni nič manj važno od pomožne akcije,-od katere je oolitično seveda ločena. Za izvrševalni odbor Slovenskega ameriškega narodnega sveta: ETBIN KRISTAN, predsednik. REV. K. ZAKRAJŠEK, tajnik.
MIRKO G. KUHEL, upravni tajnik.
ali 50 milj preko Sandy Rock,
Cert.
17373 John Rebrovich______30°00 i bi. jijegova krogla lahko poruši-
Rose Zupančič — 17.0D j la Rockefellerjev nebotičnik v 1540 Frank Rogina ________ 27.00 VT ...
------ _ •	Yorku.
16537 Karol Stupca	54.00
D5252 Joseph Tomsich .... 40.00 Mary F
Dr. it. 131 131 135 135 135
139CC43547 Mary Pire................ 30.00
152 10198 Catherine Butorac .. 16.00
152 17241 Mstilda Janes ........ 34.00
152 6231 Barbara Matanic ..11.33
152 15440 Mary Sertie........... 28.00
152 9217 Lucija Sertie .......... 14.00
152 D2607 Steve Sertie .......... 16.00
152 32186 Anton Simunic...... 20.00
152 13987 Mary Stampar_______ 14.00
152 D3731 Sophie Moelica ...... 30.00
152 17241 Matilda Janes ........ 24.00
152 34571 Katherine Kral ...... 40.00
152CC42312 George Markovic .. 39.00 152 24787 Martin Markovic .. 28.00 6231 Barbara Matanic .. 9.66
19425 John Pesut ............ 19.00
15440 Mary Sertie .......... 35.00
D2607 Steve Sertie............ 17.50
152 152 152 152 152 152 152 156 156
Ime dotičnega nemškega to-pa-velikana je bil "Big Berta," ki je pa končno sam eksplodiral in ni bil več za rabo. V današnji, še bolj moderni svetovni vojni ne delajo in ne rabijo več takih topov, ker sami niso varni pri streljanju.
-o-
Junaške Rusinje
Tik za rdečo armado, ki goni nemško razbito armado od Mos-32186 Anton Šimunic "™" 25X» kve, je druga črta ruske obram-
13987 Mary ^ tam par ZI ¡«S be' JUnaŠko del° živel<> v 7376 Mary Cvar ............ 36.00 j zgodovini kot blesteč zgled požr-
■saccS ÄS"?.™
156 34204 Olga Oberstar	( Karkoli je bilo pisano do ser
o ruski ženi. je le malen-
Olson .................. 30.00
160 161 161 161
162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 164
164
165
166 166 166 169 169 169 169 169 169 169 169 169 169 169 169
žene za fronto in velike važnosti njenega dela. Nemci so tudi podcenjevali rusko vojaško silo, uračunali so se tudi glede ruske zime, največ pa so se prevarili glede ruske žene.	•
In vse to napačno domnevanje je dovedlo Nemce do propasti.
Hitler je bil trdno prepričan, da bo s svojo strogo disciplinirano armado zavzel Moskvo pred nastopom zime in da bo njegova armada na gorkem v Moskvi čakala pomladi. Toda Moskva se ni podala in Hitlerjevo armado je zalotila zima in sneg, ki je na mnogih krajih debel 10 čevljev. Vsepovsod se širijo velikanske, s snegom pokrite planjave in vsled severne svetlobe se sneg leskeče, da jemlje vojakom vid.
16221 Anna Muhvic .......... 31.00! daJ----------» — ----------------. ,	,
_________ 11.00j kost, kaj sedaj dela tik za glavno I Zato nemški vojaki skoro na pol
13786 John Sega
Edward Semeja ______ 22.00
IZPLAČANA CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA ZA MESEC FEBRUAR, 1943
Cert.
št. Ime	Svota
D4234 Antoinette
Ferentchak ..........524.00
5404 Kazimir
Matisevic ............ 35.00
29983 Peter Baker .......... 14.00
D2399 Adolph Popish ...... 14.00 \
D2947 Johanna Schley .... 28.00 ; ' 790 Johanna
Stefancich .......... 35.00
D2025 William Trubuski .. 26.00 \
1431 Frank Dusa __________ 36.00
D5722 Frank Glazar ........ 66.00
7755 Joseph Hrovat ...... 33.00
DD156 Stefan Jaksa .......... 36.00
D387 Frank Krakar _______ 18.00
17272 John Levstik .......... 6.00
4858 Frank Merhar _______ 34.00
1464 Frank Modic __________ 12.00
1041 Agnes Modic .......... 25.00
7892 Paul Plese ___________ 35.00
13521 Peter Sokac ........... 32.00
2505 Frank Suhadolnik ..11.33
1413 Martin Svete .......... 36.00
DD802 Joseph Vidmar ...... 20.00
18108 John Vintar .......... 16.50
K)34 Mary Zaletel .......... 51.00
26395 Frank Zupančič_____ 31.00
3885 Joseph Kos ............ 14.00
10205 Josephine Oblak .. 14.00
52CC42070 Alma Mates ............ 30.00
52 D1409 Sophie Lekse ......... 30.00
52 D5052 Mary Turk ............ 15.00
55DD44151 Frank Zakraysek ....128.00 56DD43298 Frank Blatnick ...... 15.00
56 D5928 Frances Tull _________ 35.00
56 20752 Joe Radosh ............ 9.00
56 15507 Anton Kastelic ...... 22.00
56CC42785 Caroline Matekel .. 30.00 56 2007 Olga Petey .............. 54.00
56	4775 Nick Pezdirc __________ 15.00
57	D5997 Martin Klun --------- 16.00
57 17941 Joseph Sterk-------- 38.00
57 17549 Frank Petefka — 41.00
Dr. št. 5
14 14 16 16
23 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 41 41
65 65 65 65 72 72 72
Dr. Cert.
át. àt. Ime Svota 58 19567 Jakob Sabec .......... 17.50
58	9787 john Bergant ........ 10.00
59CC438Í7 Mae Knaus.............. 30.00
59	DD1608 Francés Cuikar .... 30.00
60	17360 Felix Kolenda ........ 15.00
65 D4040 John Androjna ...... 5.00
D261 Frank Bozich ........ 37.00
24776 Frank Luksich ........ 11.33
5743 Margaret Ritonia .. 32.00
27718 Anton Udovich ...... 29.00
13595 Charles Gorshe .... 33.00
7925 Joseph Kostelc ...... 10.66
16388 Mary Sershen ........ 27.00
72DD412Ö7 Louis Zeleznikar .. 25.00
72 29201 Matt Zgonc ............ 23.00
74 18603 John Rosich .......... 27.84
77 18963 Frank Ceglar ........ 70.00
77 22066 Ignatz Oven .......... 44.00
77 DD483 Anthony Konchar .. 14.00
85CC44214 Jennie Yelepc ........ 30.00
86 4050 Katherine Jelosek .. 21.00
86DD41519 Madelene Pivic ...... 30.00
98
C2338 John Omahen ........ 18.00
10486 John Piskur .......... 18.00
3694 Mary Zehel ............ 28.0CT
C2347 Agatha Dönges ...... 30.00
16659 Anton Erman ........ 25.00
12848 Frank Francich...... 17.00
103DD41634 Eari Hilse .............. 9.00
103 103 105 105 108
108 108 108 113 113 122 123
101 101 101 101 101 103 103
7539 Joseph Kuhar ........ 24.33
10478 John Juha ......»....... 17.50
O
D2360
22339 John Siavich .......... 38.00
8057 Mary Cesnovar ______ 28.55
D4679 Vera Champa ........ 15.71
1791 Mary Gornik.......... 27.84
|2493 Johana Hlad .......... 30.00
8751 Mary Hočevar________ 23.55
14779 Julia Ivancic _______ 20.00
15650 Josephine Knaus .. 14.26
8075 Mary Kraic ............ 21.42
9829 Johanna Krizmanc 18.55
10450 Caroline Volk ........ 36.34
9439 Margaret Jakopič .. 12.50 17808 Louise Kristofco .. 30.00
35410 Mary Paciorek ...... 30.00
D2484 Bertha Vidmar .... 30.00 CC686 Margaret Gornik .. 30.00
FF332 Rose Saari .............. 30.00
35152 Mary Pignet .......... 30.00
22710 Andrew Grahovac.. 32.00
3787 Mary Peterlich ...... 40.00
CC520 Mary Vukobratich .. 8.33
3561 Mike Anzlin .......... 34.00
13493 Angela Arh ............ 17.00
D2736 Mary Formich ........ 35.00
DD779 John Glatch .......... 19.00
26162 John Hrovat .......... 17.50
D4864 Frances Kordish .. 61.00 C2391 James Naininger .. 18.00
DD501 Anna Krall ............ 9.66
26292 John Novosel ........ 20.00
27328 Anton Ocepek ........ 40.00
32279 Jennie Pajk .......... 21.00
18501 Gregor Rejc............ 34.00
169 DD 1483 Anna Spelich .......... 35.00
169 6273 John Streetar ........ 17.50
169 31767 Anna Struna .......... 34.00
169 32106 Andrew Urankar .. 22.78
169DD42057 Peter Verlieh ........ 30.00
169 26342 Martin Vinsek........ 28.00
169DD41145 Frank Zagorc ........ 18.00
C2684 Caroline Bernot .... 30.00
17812 Emma Joles ............ 30.00
32523 Anna Karun............ 30.00
D2890 Olga Sauric .......... 30.00
C2404 Virginia Zurga ...... 30.00
1193 Anne Powers.......... 30.00
D121 Bertha Hubner ...... 30.00
178 DD1531 Barbara Horvath .. 14.27 184 D2082 Ursula Obranovic .. 40.00
31783 Anna Matzelle ...... 17.00
C3409 Mariç Zagar .......... 26.66
18101 Angela Jazbec........ 30.00
DD272 Frances Bacar........ 12.84
12597 Rosella Eger .......... 40.00
D4534 Mary Markovich .... 11.66
D5783 Mary Ludvik .......... 9.00
32650 Emily Bidinger ...... 30.00
26629 Alex Bernik .......... 31.00
D3696 Martin Nolan .......... 27.84
D3816 Frank Koncan ........ 33.00
D5767 Mary Testen .......... 25.00
D2469 Frances Klavora .... 30.00 CC525 Theresa Potokar
Popovich ..............30.00
• 15144 Ursula Skraba ........ 61.00
28790 George Smolko ...... 28.00
D3833 Helen Zeffiro ........ 30.00
30862 George Stegner...... 27.84
15522 Mary Yurkas .......... 28.55
226 FF41286 Jeanette Mencin .... 34.00
226DD44207 Angela Modic.......... 21.00
226 FF41286 Jeanette Mencin .... 30.00
226 _ 16374 Ann Janko ............ 14.00
232CC43613 Mary Lackovic........ 30.00
235DD434Q2 Fabian Cicerich .... 19.00
235 DD 1072 John Skulji ............ 40.00
D669 Mary Carlson ........ 30.00
C1456 Angeline Ann
Tomsic.................. 30.00
D2385 Olga Penne ............ 30.00
35148 Pauline Dobs.......... 30.00
31967 Anna Gradijan ...... 30.00
169 169 169 169 169 172 176
184 184 191 193 193
193
194 197 197
213
214 214 219 219
221
224
225 225
225
236 236
237 237 243
Skupaj ..................................S5,301.79
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
VELIKA BERTA
Bilo je na Veliki petek (19. marca, 1918), torej ravno pred 25 leti tekom prve svetovne vojne, ko je popoldne ob 4:27 za-grmel velikanski nemški top iz nekega skritega kraja v gozdu blizu St. Gobaina. Projektil ali izstrelek tega topa je drvel tri minute čez atmosfere petkrat tako visoko (126,720 čevljev), kakor je najvišja gora na svetu, Himalaja in padel v razdalji 73 milj na cerkev sv. Ger-vaisa. Krogla je porušila cerkev tekom službe božje, kjer je našlo smrt 88 vernikov. To je bil najbolj brutalen čin Nemcev v zadnji svetovni vojni. Žal, v sedanji vojni ga nemški trinogi še prekašajo.
Krogla je zadela cerkev ravno ob 4:30 popoldne. Med žr-
12678 John Muren............3200!tvami tega napada je bilo 19
18875 Louis Sekula .......... 16.50; .. , , . . . „ ftfrfti,0
D1448 Louise Grum.......... 20.00 moški«, 67 žensk m dva otroka.
7565 Mary Balantič........ 12.00 so ljudje prihiteli ponesre-
7608 FrJ"^skowsk. ........ H 00 ¿epcem na pomoč, je pri vhodu
C4115 Josephine Muster .. 12.50 cerk\e po stopnicah tekla kri
C3677 Ma^ni&c"::: l&Žo	ubitih in številnih ranjencev,
C1009 Phillip Sterle ........ 9.00	zajetih v razvalinah.
2639 Frank Tanko ........ 9.33	, . , , j • „nP(rQ +
D157 Stanley Krasovetz .. 32.00	Čelbi danes kdo iz onega to-
15233 Mary Caruth ........ 60.00 pa streljal iz Delaware Gap, ali
i!! 27416	«« Filadelfije, iz Poughkeepsie,
fronto. Mnogo je povesti o junaških ženah drugih narodov, toda v sedanji vojni ruska žena prekaša vse.
Na miljone ruskih žena in deklet dela po tovarnah, na kmetijah, na ladjah, pri obrambi domovine, v zračni službi in na železnicah. Toda to še ni vse. Na tisoče žena in deklet v organiziranih skupinah sledi ruski artna-di, ki potiska nazaj Nemce čez s snegom in ledom pokrite stepe.
In delo, ki ga opravljajo, je neprecenljive vrednosti za armado, kajti v mrazu, sredi neizmerno trdega dela potrebuje vojak mnogo več hrane in toplote. Nemci umirajo po mrzlih stepah vsled nezadostne hrane.
žene tik za fronto kuhajo za vojake hrano, prinašajo jim gor-ko pijačo in oblačila ter odeje. Nosijo pa tudi s seboj puške in municijo in strojnice. Sledeč armadi, lovijo zaostale Nemce, ali pa jih postrelijo, ako se jim prostovoljno ne podajo.
Zagrinjalo, ki je zagrinjalo rusko fronto, je prevarilo Nemce o njihovi cenitvi ruske armade. Tudi diplomati po celem svetu so bili o tem v temi. Hitler z vsem svojim vohunstvom in peto kolono ni mogel pogledati za to zagrinjalo. In ta velikanska sila za glavno fronto je bila celemu svetu neznana.
žene delajo na velikih kolektivnih kmetijah, da preživljajo armado. S kmetij so dale konje armadi in ravno konji igrajo sedaj največjo vlogo v ruski ofenzivi. žene pa brez konj obdelujejo polja, same vlačijo plug in brano in voz.
V ozadju glede živeža ni nika-kega pomanjkanja in celo ujetniki dobivajo dovolj hrane. Goveja živina, prašiči in kokoši so ostale v notranjosti dežele. Vse delo na kmetijah opravljajo ženske.
Po tovarnah delajo žene po 12 ur na dan. Mnoge so se zelo dobro izurile v mehaniki.
Tatjana Pyožva je vojaška inženirka in nadzira veliko tovarno za oklopne avtomobile. Mlada dekleta so pilotke na trgovskih aeroplanih, kajti vsi moški piloti mečejo bombe na umikajoče se Nemce.
Na ruskih trgovskih parnikih ni nič manj kot 8000 žena in deklet. 20,000 pa jih je zaposlenih v pristaniščih in-, vlačilnih ladjah. Mnogo je kapitank na parnikih po ruskih rekah, ena pa celo poveljuje parniku, ki vozi po svetovnih morjih, četudi je stara šele 28 let. Neko drugo mlado dekle upravlja ves železniški promet v Moskvi in okolici. Svof jega mesta ni nikdar zapustila, niti tedaj, ko je bila Moskva oblegana.
Na fronti je mnogo veščih zdravnic in na tisoče bolničark. Marsikatera je pokazala veliko junaštvo, ko je rešila kakega vojaka v gozdu sredi toče sovražnih svinčenk in bomb.
Ruske žene pa niso organizirane kot vojaki, kakor je bilo pogosto napačno poročano. To je bilo poročano, ker so nemški 'letalci videli žene za fronto pri njihovem poslu s puško na rami.
Nemci niso dosti cenili ruske
slepi tavajo proti svoji — domovini.
Trpljenje našega naroda
Kako Nemci širijo svojo "kulturo" med Slovenci na Štajerskem
Švedski časopis "S ven ska Pressen" poroča dne 26. oktobra:
Po zaključku vojne z Jugoslavijo so Nemci takoj anektirali in vključili v nemški raj h vso Spodnjo štajersko. Pridobili so s tem 500,000 prebivalcev, ki govore, kakor pravijo Nemci, slovenski 'dialekt.'
Pred kratkim je objavil vodja štajerskega Heimat Verband-a v Marburger Zeitung pod svojim lastnim podpisom, da prepoveduje našemu prebivalstvu govoriti slovenščino in mu obenem zapoveduje, da se takoj nauči nemščine. Z onimi, ki bi kljub temu, da so zmožni nemščine, govorili kakšen tuj dialekt (slovenščino), se bo ravnalo kakor s saboterji. Glasom novic iz Berlina je razglas določil, da bodo prestopki kaznovani z izključenjem iz občine.
Spodnja štajerska zdaj ni več avstro-ogrska provinca, temveč del večjega nemškega raj ha. V Nemčiji, pravi "Leiter štajerskega Heimat Verband-a, se govori le nemški, a teh 500,000 spodnjih Štajercev, vendar ne more zahtevati, da se sto milijonov Nemcev nauči spodnje štajerskega dialekta. Naučiti se morajo govoriti nemščino iz nazornih in stvarnih razlogov. V teku zime leta 1941-42 se je baje naučilo nemščine 10,000 dečkov in deklic v otroških vrtcih in šolah, a 130,000 odraslih se je učilo jezika v posebnih tečajih pri Heimat Verband-u. Za zimo 1942-43 pa naj velja geslo, da se vsakdo nauči nemščine in da ta jezik potem tudi govori. Od vsakogar, ki zna nemško, zahtevam, da se poslužuje izključno le nemščine. Vi niste Slovenci, vi ste spojni člen nemške narodne skupnosti. Preskočite poslednjo oviro!
. * -»—o-
RAZNO *Na petini akra zraste toliko sladkornega trsa, da zadostuje eksplovni snovi predelanega iz njega za en izstrelek 16 palčne-ga topa.
•Najbolj čuden in dolg skrajšan napis se nahaja na vratih neke vladne pisarne v Washingtonu s sledečimi kraticami: BCPSO BIODOI OOWPB ' Office
Ti napis znači v angleščini:
The Biscuit, Cracker and Pretzel Subcommittee of the Baking Industry of the Division of Industry Operations of the War Production Board.
*Kava je bila sredi 16. stoletja na Angleškem tako redka in draga, da so isto premožni ljudje v svojih oporokah določevali. Tako je sloveči Dr. Harvey, izumitelj cirkulacije krvi, ki je umrl leta 1657, zapustil svojim kolegom 56 funtov kave z opombo, da naj se sestane j o vsak mesec skupaj in pou-žije vsak skodelico kave.
LANSPRESKI GOSPOD
ZGODOVINSKA POVEST SpUal dr. Ivan Pregelj
Tedaj je nenadoma odskočil konj. Par stopinj pred njim je bila vrgla kalna voda človeško truplo na suho.
"Dio santo — sveti Bog!" je zaklical jezdec, "to je človek, to je Ettore Degrazia, moj znanec."
Bil je re3 oni nesrečni Človek, ki je prejšnji večer krvavo maščeval Čast svoje sestre in umoril Ciprijana.
Jezdec je skočil s sedla in potegnil utopljenca popolnoma iz vode. Prekrižal se je in podil s konjem naprej. . . .
Komendator pa je bil stopil medtem k ranjenemu sorodniku, pomolil mu razpelo pod obraz in vprašal:
"Cipriano! Pri tem-le, ki je umrl za te in te bo sodil, povej, ali je bil greh med teboj in deklico Ano, ki je služila pri meni na Kranjskem?"
"Stric," je šepetnil ranjenec, "imela sva otroka."
"In ali veš, kje je?"
"Ne vem! Nikoli se nisem zanj brigal poslej !" .
"Otrok živi," je dejal komendator, "ime mu je Peter Pavel Glavar."
Ranjenec je nemirno zaje-čal: "Vse veste. Res je. Malo-vrednega človeka sem podkupil, da je posodil ime mojemu sinu. O, o, o! Tudi ta podlost je na meni!"
"To ni najhujše," je dejal komendator, "hujše je, da si pogubil nesrečno deklico, lastnega sina in še mene."
Ranjenec že ni več slišal stričeve bridke obsodbe. Onesvestil se je bil. Tiho je začela poje, mati v njem bolečina in z bolečino življenje. Medla jutranja zarja je vse bolj polnila sobo Komendator je sedel nepremično ob oslabelem, nem, strog in bridek. Zdaj pa zdaj so mu zatrepetale ustnice: "Jezus, večni sodnik, ne zavrzi ga!"
Ko pa se je bilo popolnoma zdanilo, je začel ranjenec umirati. Vsa komendatorjeva družina je napolnila sobo. On sam je odljaval od umirajočega v svojo kapelico in se tam zgrudil pred oltar. Tu je ležal dolgo v nemi grozi. Ko se je dvignil, je bil tako slab, da se je moral stene oprijemati. Iz hodnikov mu je udaril na uho glas jokajočih. Tajnik, ki se mu je približal, je dejal s hripavim glasom:
"Zdaj je prebil. O, umrl je kakor svetnik."
"Bil je velik grešnik," je odvrnil strogo komendator. "Bog se usmili njegove duše!"
Jokajoča žena se mu je vrgla k nogam. Komendator jo je je-dva spoznal. Bila je vdova Ci-prianova.
Sel je v svojo sobo in sedel. Poglobil je glavo v dlani, a jo zdaj pa zdaj dvignil, kakor bi se, hotel s silo otresti trudno-sti. Solnce je bilo vzišlo in je sijalo naravnost na sliko onega
ki je tisto uro stal pred večnim sodniipm.
"Cipriano, addio!" je zastokal komendator. Vsa njegova moč je bila ugasnila, a še enkrat je planil zubelj slepe ljubezni, ki je morda bila največ kriva, da je tako daleč zašel mladi človek. Nato se je komendator dvignil, stopil k mizi in izvlekel iz miznice šop oru-menelih listov. Bili so papirji malega Cipriana, njegova prva pisanja, otroške risbe, čačke in vaje. Medel smehljaj je preletel komendatorjevo lice in je bral: "Zakaj, kakor pri drugih znanostih, tako je potreben tudi pri krepostih učitelj, ki naj z naukom in lepimi opomini vzbuja in krepi v nas vse tiste vrline, katerih kali so vsejane v naše duše."
Komendator je prepoznal besede iz knjige o lepem vedenju in je vzdihnil: "Nesrečni Casti-glionel! Vzgojil si mi dvorni-ka in priljudnega človeka, kreposti pa mu nisi okrepil."
Komendator je pomislil še na onega, kateremu je tudi priporočal isto knjigo, in je vzdihnil bridko: "Glej, ta je modrej-ši! Izgubil je knjigo, a ljubil je krepost —."
»Dalje prihodnjič.)
-o-
IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA V LJUBLJANI
< Nadaljevanje s 1 strani)
Ljubljani, Koroščeva ulica 30, in
2. Pratak Olgi, hčeri Ignacija in Josipine Simončič, roj. v Raj-henburgu, 17. maja 1924., bivajoči v Ljubljani, Bernekerjeva ulica 48., obe v zaporu. Obdolže-ni sta:
a)	ker sta v času pred 2. avgustom 1942. povzročili smrt neke Jegermanove, ki je bila že prej ranjena s streli iz pištole, ki jih je sprožil neki sedaj že pogojni Pokovec.
b)	prevratne družbe, ker sta v iobi pred avgustom sodelovali v družbi, naperjeni za' nasilni prevrat obstoječega gospodarskega, političnega in družabnega reda v državi,
c)	udeležbe pri oboroženem krdelu in sta se ponudili za izvršitev zgoraj omenjenih dejanj.
d)	nedovoljne posesti orožja in streliva, ker sta v zgoraj omenjenih krajevnih in časovnih okoliščinah nosili in bili v posesti orožja in streliva brez predpisanega oblastnega dovoljenja.
Iz teh razlogov je sodišče na osnovi zakonitih določb spoznalo za KRIVI zločinov pod b), c), in
d) ter ju obsodilo na DOSMRTNO JECO stroške in zakonite posledice s trajno zabrano javnih služb in z zakonitim preklicem.
Sodišče je odredilo, da se pričujoča sodba objavi v "Piccolu" in v "Jutru."
Na temelju čl. 479. kaz. zakonika je sodišče obtoženki oprostilo krivde pod a), ker nista izvršila dotičnega čina.
"Bazovica" — 1. januarja 1943 poroča. Vojaško yojno sodišče vrhovnega poveljstva oboroženih sil Slovenije-Dalmacija, odsek v Ljubljani je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti HE-NIGMAN ANGELI, hčerki Maksa in Ane Kočevar, rojeni v Toplicah 29. marca 1922, gospodinji, tam bivajoči na št. 29 nahajajoči se V zaporu.
Obtožena je bila: a) ker je v Toplicah v nedoločenem času do septembra 1942 sodelovala pri družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi:
b)	ker je v istih časih in krajevnih okoliščinah delala prevratno propagando s tem, da je drugim neznancem čitala liste protiitalijanske vsebine "Slovenski poročevalec" in "Delo":
c)	ker je v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovala pri oboroženem krdelu ustanovljenem z namenom izvrševati zločine proti varnosti države.
d) ker je brez dovoljenja imela pištolo:
1) ker je v Toplicah v noči od 27. na 28. maja 1942 v družbi z drugimi neznanci in s predumi-šljajem povzročila smrt Mišjaka Antona, Mišjaka Alojzija in Kristana Alojzija.
Iz teh razlogov je sodišče na osnovi članov zakona spoznalo Henigman Angelo za krivo vseh pripisanih ji zločinov in jo kot tako obsodilo na smrtno kasen in posledice.
(Posneto iz ljubljanskega "Jutra" z dne 12. avgusta 1942 v izvirnem besedilu). Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljni-štva oboroženih sil Slovenije in Dalmacije, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
PETRLGU MARTINU, rojenemu 5. maja 1916 v Vipavi, bi-vajočema na Brezovici, delavcu, na begu obtoženemu :
a)	atentata na državno varnost, ker je od nedoločene dobe do 23. junija 1942 izvršil v Brezovici dejanja, ki so imela naučen zanesti opustošenje, krvo-prelitje in ropanje na državno ozemlje;
b)	ker je v istem času in na istem kraju pripadal združbi, ki je hotela nasilno spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev v državi;
c)	ker je v istem Času in na istem kraju sodeloval pri oboroženi tolpi, ustanovljeni z name-

naročite in čitmte
priznano najboljšo slovensko družinsko revijo
Novi Svet

.T C
Prinaša zbrane članke, črtice in najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR/' ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika.
Stane letno za Ameriko $2; za Kanado $3.
ZAPOJMO!
Lična knjižica "Zapojmo," v kateri so zbrane naše narodne pesmi, se zdaj zopet lahko dobi. Knjižico je izdala Slovenska ženska zveza in sicer je to že druga izdaja. Prva je pošla v par mesecih. Cena je 40 centov, 5c več kot prva, ker je v tej drugi izdaji precej več pesmi. Knjigo lahko dobite v našem uradu. Lahko jih tudi naročite po pošti in sicer pri urednici": Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71. St. Cleveland, O.
Tudi ta izdaja teh narodnih pesmi je bila tiskana samo v omejenem številu. Zato tisti, ki ste jo želeli kupiti, pridite takoj ponjo.
Preizkušena zdravila proti glavobolu
MandeFs Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
I
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50*
HANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA
/
15702 Waterloo RdL CLEVELAND, O.
Pošiljamo po pošti Lastnik te iekarue je Član društva sv. Jožefa št 169 KSKJ
MOLITVENIKI
v krasni vezavi importirani iz starega kraja • •
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE—(St. S56) '
2hi x 3% inčev—224 strani v belem celolidu
Cena 75 centov
KVIŠKU SRCE—itv. 415
2% x 3*1 inčev—224 strani Cen» 75 eentsv
RAJSKI GLASOVI—(K. 408
Cena 75 center 24 x 4 inčev—355 strani vštevši St. Krišffv Pot
Cena$L58
RAJSKI GLASOVI—(it 415)
2Va x 4 inčev—355 strani vštevil Sv. Krtih* Pot
Cena fl J8
NEBESA NAŠ DOM—(it. «15)
2% x 4% inčev—384 strani 75e
SKRBI ZA DUŠO—(M. 418)
3x4% inčev—512 strani
Cena «LIS
NEBESA NAŠ DOM—(it. 415)
3* x 4% Inčev—381 strani Cena 75e
Ker se nam Je posrečilo dobiti te motttvenike po selo nizki ceni, Jih tudi moremo prodajati po gori oenačenl ceni. ZftV^ga pa ni posebno velika, »to Jih naročite čimprej, da Vam bomo mogU i njimi po-s reči.t
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
fino vesano ——--------------.8 .85
KEY OF HEAVEN
v usnje veano______________75
GATHOLIC POCKET MANUAL
v fino usnje vesano----.$1.00
slovenic publishing company
216 West 18th Street
New York, N.Y.
nom, da bi izvrševala zločine proti predstavnikom države;
d)	ker je v istem času in na istem kraju hranil in nosil orožje in strelivo brez dovoljenja pristojne oblasti;
e)	ker je v istem času in na istem kraju vršil propagando za nasilno spremembo vseh državnih ureditev z razpečavanjem prevratnih brošur.
Iz teh razlogov ga obsoja v dosmrtno ječo in trajno izgubo častnih pravic, obenem pa na plačanje stroškov procesa in vzdrževanje v zaporu.
V zadevi proti šusteršiču Antonu, sinu Antona in pok. Uršule P. roj. na Turjaku 13. oktobra 1914., tamkaj biva jočem, v zaporu, obtoženemu:
a)	ker je od oktobra 1941 do 27. julija 1942. sodeloval v Ljubljanski pokrajini pri prevratni združbi, ki je imela namen, nasilno spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev države.
b)	ker je v Ljubljanski pokra-
jini od 25. maja 1942. do 27. junija istega leta sodeloval pri oboroženi četi, ustanovljeni z namenom; da izvrši nasilno spremembo v državi; dejanje je bilo ugotovljeno na Turjaku dne 27. julija 1942.
c) ker je bil v istem času in na istem kraju brez dovoljenja v posesti pištole in odgovarjajočega streliva; dejanje je bilo ugotovljeno na Turjaku dne 27. julija 1942.
Iz teh razlogov izreka sodišče šušteršica Antona za krivega pripisanih mu zločinov in ga kot takega obsoja na posmrtno ječo.
vloge
r tej posojilnici
anmiM te 85.00048 te Federal Savings * Lean Iu—isiuhi Csrpera-
■ D. a
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
Ohl»
8235 St Clair Ave.
5878
Ameriška Domovina
J«
L
^	AMERIŠKA DOMOVINA
t je slovenska, unijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne
slovenski dnevnik
#
ki izhaja v Clevelandu vsak dati razen ob nedeljah in praznikih
V njem dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnevnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih.

tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah.
6117 SL Clair Avenue Cleveland, Ohio
i
naznanilo in zahvala
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in snancem tnžno vest, da je preminula naša ljubljena mama in stara mama
Uršula Bukovitz
Umrla je po tridnevni bolezni za pljučnico dne 21. februarja, štiri dni pred svojim rojstnim dnem. Pred enim letom, 2. februarja, 1942 je umrl njen soprog Anton Bukovi t* na svoj 80. rojstni dan ravno za isto boleznijo.
Pogreb se je vršil 24. februarja z vsemi cerkvenimi obredi is tukajšnje farne oerkve sv, Agete, po končanih cerkvenih obredih pa v velikem spremstvu na novo pokopališče sv. Petra In Pavla. Pogreba se je udeležilo veliko število članstva, sorodnikov in znancev, ter tudi prijateljev drugih narodnosti, kar Je lep dokaz, da je bila pokojna priljubljena tudi med drugimi, ne samo med Slovenci-
Spadala Je k društvu sv. Srca Jezusovega, št. 70 KSKJ; k Samostojnemu društvu "Edinost," In k Oltarnemu društvu sv. Agate.
Hvala vsem društvom za darovane vence. Hvala vsem, ki ste jo prišli pekropit ob mrtvaškem odru; hvala vsem za darovane vence, katerih je bilo zelo veliko In vsem tistim, ki ste naročili za njo sv. maše zadušnlce ln tudi onim, ki so dali svoje avtomobile na raspolago pri pogrebu.
Pokojna je bila rojena v vasi Osojnik, fara Semič na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred 44 leti in je ves čas bivala v St LsuIsb, kjer zapušča podpisane žalujoče.
Še enkrat lepa hvala vsem! Pokoro pa. priporočamo v molitev h blag spomin.
Tebi dra~a mama pa kličemo z žalostnim srcem: Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška «ruda!
Žalujoči ostali:
ANTON. JOSEPH, ADOLPH, STEPHAN. EWARD, LOUIS, sinovi
MART, poročoia Kraiberg, hči. Tspufis tudi štiri vnuk kraju dve sestri.
Louis, Mo, 11. marca, 1943.
ZABAVM KOTIČEK
VSE NA POINTE ALI TOČKE
(Zložil Križkraž)
Vojna, to je vražja šiba, ki nas tepe in vznemirja; Človek čaka in ugiba, kdaj napoči dan premirja.
Če se hočeš za prehrano sitnosti vseh izogniti, pojdi v trgovino rano, daj računstva se učiti!
Vse na točke, znamke nove, kar se danes le prodaja, točke razne so gotove za blago vse—prav od kraja.
Kupiš konvo če fižola en funt težko—bodo šteli točk ti osem kaže pola, in denarce zraven vzeli.
Juha v konvi 1 funta točk deset pa celih šteje, pa naj človek res pogrunta vzrok čemu tako,—umeje!
Kislo zelje, točke štiri bo pri konvi ti zapisal, toda za špinačo v meri
točk 11 bo ven izbrisal. •
In rozine, češplje suhe dvajset točk pri funtu dajo, pesa, grah in vse prikuhe tudi točke svoje imajo.
Za meso kupone rdeče vlada nam je določila. Mrs. Doe, prav mnogo sreče, če ga vedno boš dobila!
Ta kupon bo mnogo vreden za meso, postava pravi: IV2 funta le na teden za osebo, znamka pravi.
Tudi žganje, pivo, vino morda še na karte pride, da predrago domovino suša zopet ne obide.
Vse na karte, vse na knjige, znamke,—to nam bode v časti, v zvezi narodov da lige: nemške uničimo pošasti!
Samo da na karte take nam ne denejo še kruha, lakote vsi varni vsake, bodemo glede trebuha!
-o-
Na vojaškem vežbališču
Korporal rekrutom: "Ali ste slepi in brez glave? Ali ne morete stati v lepi, ravni vrsti? Odstopite, paf poglejte kje in kako ste stali!"
Med zakonci
On: "Dragica, če bi slučajno jaz umrl, ali se boš zopet poročila?"
Ona: "Težaven odgovor. Ce bi rekla, da, bi Ti ne bilo po volji; ako bi pa rekla ne, bi smatral tak odgovor za kritiziranje čez Tebe."
hi več bližnjih sorodnikov in v starem
Iz šole
Učitelj : "Johnny, razloži mi tole nalogo: Da bi tvoj oče sam obesil zastorje na štiri okna, potrebuje za to eno uro; ravno toliko časa pa rabi tudi sama mati pri obešanju. Koliko časa bi potrebovala, če bi oba skupaj zastorje obešalaf
Johnny: Dve uri, vštevši čas za prerekanje."
-o-
Profesorska
Soproga profesorja možu: "Ali veš, da je danes ravno 25 let, kar sva se zaročila?"
Profesor: "Skoda, da me nisi na to že prej opozorila! Kaj ne, skrajni čas, da sva se poročila."
, Na vojaškem vežbališču
A.—"Vidiš	rekruta, ki gre skupaj 9 polkovnikom."
B.—"Gotovo	je sin kakega milijonarja."
A.—"Ne, poznam ga dobro. On dobiva vsak teden od svoje drage matere izvrsten čokoladni cake."
t
/
A MESSAGE FROM HAROLD H. SWT
■K1
I convinced thtt every American should ■eke • tmndoui effort to invest a	^
10* of his laooMS to itf Strings Bonds. *
These bond» are the best sU round invest* aents I know, not only because of «hoir safety and accumulated income features, but boosuso they furnish the nation needed money to pay for the Instrumenta of vir «Ith ahloh wo shall defeat tho Asia Powers*
Zf ovary wage saner does his share In
making such Investments wo shall help to ocntrol Inflation and fortify ourselves agalast postwar depression, as well as win the wart
êê
Thm Spirit of a HejMtmaltd KSKJ"

REMEMBER THE BOYS IN SERVICE They Are Counting On You!
gulig grocers set back drop germ liquors to second place
Pueblo, Colo. — Clashing the league leading Blatnick Tav-
u. a.
maples with vigorous effect, the powerful Culig Grocers piled up games of 850, 863, and 916 for 2629 sticks, which feat enabled them to grab three games from the Germ Liquors (and was backer Stanley Culig happy?). Incidentally, Stanley, thanks for the Green River. But to get back to the games . . . The triple loss knocked the Germ boys into the second position, only three ?ames behind the first place Blatnik Taverns. Frank Kra-sovec paced his mates with a 603 series while Captain Wo-dishek's 226 and yours truly's 218 added to "Cracker's" am-
from the supreme office of kskj
erns nosed out Steve's Grocers in two out of three. A1 "Dynamite" Godec blasted a 233 game in a 596 series for the winners while genial "Moon" Kocman connected for a 594 series which included a 225. Captain Matty Novak of Blat-nik's had an off day with a total of 8 splits. Too bad, Matty, but why didn't you save them for the big game Sunday? Big Nick Mihalco predicts that Culig's will take all three from the Tavernmen. Sure hope you are right, Coach.
The services of John Glach, one of Blatnik's top men, will be missed. But they'll be put use elsewhere as
munition-packed figure. Capt.|into good
use elsewhere
Frank Zupancic and Tony Ko-jJohnny ¡g now a member of
Uncle Sam's armed forces
At the last yearly meetig of the Supreme Committee it was decided to launch a campaign for new juvenile members.
It is hereby announced that the campaign will start April 1st and end December 31, 1943.
This campaign is to be known as the "K. S. K. J. VICTORY DRIVE."
The campaign will be sponsored under the auspices of the Supreme Committee which will be known as the "General Staff." The Supreme President and all vice presidents will act as '"Generals."
The drive for new juvenile members will be depicted by a contest between the KSKJ Victory Armies and the individual j societies, or division.
Local Lodges will be divided into seven Armies.
The lodge secretaries will serve as campaign managers and j a.s such will be commissioned as "Captains."
General John Germ will be in charge of the First Army.
General John Zefran will be in charge of the Second Army.
General Math Pavlakovieh will be in charge of the Third-Army.
General Joseph Leksan will be in charge of the Fourth Army.
General Michael Cerkovnik will be in charge of the Fifth Army.
General Johanna Mohar will be in charge of the Sixth Army.
General George Pavlakovieh will be in charge of the Seventh Army.
Prizes in this VICTORY DRIVE will consist of U. S. War Bonds and Stamps.
The Campaign Program will be outlined in detail in the March 24th publication of the Glasilo. All members are requested to read over the rules and regulations carefully so that they will be prepared to go out and get as many new juvenile members as possible. The officers of the subordinate lodges are urged to familiarize themselves with the rules so that the campaign will be a success.
Fraternally yours,
JOSEPH ZALAR, Supreme Secretary.
chevar (with his Dry-Climate) collaborated for the losers by collecting 580 and 542, respectively. It's good to see Brother Joe M'katich back in the Liq-uormen's lineup again after an illness of several weeks. Better watch that gutter ball, Joe.
In one of the most hotly contested affairs of the year, the
Good luck, John! Pete Thomas has now stepped into' the shoes that were left vacant by Johnny.
Here's the menu for next Sunday's dish: Blatniks vs. Cu-ligs; Germs vs. Steves.
Nick J. Mikatich.
I
schlitz quint ga^ns minor edge, as joliet lassie standings freeze
REPORT FOR FOREIGN SERVICE
Joliet, 111. — Misses Mae R. Gregorich and Bernice Slapni-car, both registered nurses, enlisted in the U. S. Army Nurse Corps for foreign service and reported for duty at Port Pool,
San Francisco, Cal., on March 15-
Miss Mae R. Gregorich is the daughter of Mr. John Gregorich, former long term secretary of St. Francis Society, No. 29, of which Mae is also a member.
Miss Bernice Slapnicar is the daughter of Mr. Joseph Slapnicar, popular Joliet business man In the monument field, and is a member of St. Genevieve Society, No. 108. -o-
RESULTS OF CHI ST. STEVES BOWLING LEAGUE MATCHES
make definite plans for midwest meet at special bowling confab
Chicago, 111. — The local committee in charge of the affairs for the coming Midwest Bowling Tournament is gradually getting into full swing. Another meeting of the committee representing all Chicago KSKJ lodges was held on March 8th. Definite plans were drawn up and in the past days already put into action.
Visiting KSKJers are asked to note the following: Owing to war-time conditions no hotel *has been reserved by the local committee in charge of preparations. Visitors d e s i r i n g to stay at hotels must make their own reservations direct. Anyone desiring to obtain quarters with private families can place his request with Mr. John Ter-selich, Sr., 1847 West Cermak Road, Chicago, 111. He has volunteered to take care of all requests for quarters with pri-
joliet keglers stageblitzn blast pins to tally seas0n record
Joliet, 111. _The balls were the set from the luckless Avsec
rolling and hooking down the j Printers, who got games of alleys, the pins were flying 755, 830 and 839. The big guns hither and thither, and when j of the Eagles were Andy Kolu-the smoke cleared, season rec-i drovich's 609, Matt Slana'3 ords were smashed with reck- 570, Charley Gregory's 553
less abandon — that is the story of the Joliet KSKJ Men's Bowling League weekly session last Thursday nite. The bowling "blitz" of the season was on, as three men rolled better than 600 series, followed closely by a large number of high 500 scores. Roy Keith
and Joe Zalar Sr.'s 542, while Eddie Carpenter led the Avsec cause with his 604 series.
White Front Liquors Down
Peerless Printera The White Front Liquors by sweeping the series from the Peerless Printers on scores of 900, 890, and 872 (for a 2662
(with his wide sweeping hook, total) to 802, 866, and 811, really mowing them down) j gained a tie for first place with came up with games of 224, j the Avsec Printers. Johnny 225 and 195 to chalk up a 644 Bluth's 586 and George Karl's series, while Andy Kludovich \ 558 series topped the White and Eddie Carpenter followed I Front scores while Frank Ra-with 609 and 604 series mark-jmuta lfed the Peerless team ups. Another feature of the! with his 587 series, session was the first nite of the j Tezak Floriata Chlorofrom the season in hanging up a record j	Slovenic Coala
of "clean sweeps for the three! The last place Tezak Flor-sets of matches."	! ¡sts came up with three good
The Eaglea Claw,the AvSec |games of 848, 964, and 836 for Printers	a 2648 total to take and sweep
The Eagles came up with the series from the Slovenic games of 894, 954 and »32 to Coals, who garnered games of hang up a 2780 series to sweep 777, 843, and 803. Roy Keith's
Joliet, 111. — The only change in the Joliet KSKJ Ladies Bowling League standings as a result of last Thursday's session is the Schlitz Beer who moved out of the first place tie and into the lead again by one game.
The Schlitz Beer tearfl took two games from the Joliet Office Supplies. The lastgame ended in a tie and after the roll off of one frame, Supplies won by a Mary Salesnik was high for the winners with a 482 series. She also hit high game of the night with a 199 in her second game. Florence Benedick hit some nice scores to total a 436 series. Donna Wilhelmi was consistent in her marking to total a 421 series, which was tops for the losers.
The Tezak Florists won two close games from the Verbiscer
ed a series of 456. Mae Mutz's 427 and Mayme Kren's 421. were high for the lepers.
The Allen's QrJlge,Crush| trounced the Hickory St. Mar-! kets two games. Vida Zalar; topped the winners with a 4571 series. Ann Vertin was con-
Kosmach 3, Park View 2
High for the winners were Victor Prah with 572 and Lou Prah with 512; for the losers vate families. Write to him giv-George Banich led with 615 in8 ful1 details as to just how while Frank Banich had 473.
Dr. Grill 2, Darovic 1 Joseph Perko with his 611 and Father Joseph, 545, led the scores of the winners;
John Jeray, 563, and John Slu-I	-—
ga, 471, tried best for the Law- Waukegan, 111. — Over 500 yers.	basketball fans witnessed the
Korenchan 2, Fidelity 1 !final Fort Sheridan - St. Annes The Grocers were paced by j KSKJ game, with the WAACs Frank Bicek, 581, and Stanley | whacking the St. Annes by a Wolsic, 510; while Fidelity's jscore of 25-18 at the Waukegan best men were Frank Grill with! Hi»h Sch°o1 2-vm- Mayes and
many in the party, etc.
The Chicago lodges are aiming at placing a goodly number of teams in the'tournament. It seems as if the ladies will be strong this year. Also the Junior division will have its opportunity in this tournament. Rumors have it that the team entries will be more numerous than had been expected. We hope this is true. And why shouldn't it be true since behind the entire meet we find that strong KSKJ spirit. Action is the word!
Attention!
Representatives of all Chicago KSKJ lodges are hereby notified that the next meeting of the local committee for the coming Bowling Tournament is scheduled for Monday evening, March 22nd in St. Stephen's Church Hall. The time is 7 p. m. All concerned please take note and be on hand!
F. L. -
waacs trip kay jay anns to win cage series; joe lights victors
529 and Joe Kobal with 475. Monarch 2, Zeleznikar 1
Corby carried high scoring honors for the WAACs with eight and seven points each. For the
Francis Weaver, 550, and St. Annes Terlap and Ivantic Urban Strohen, 536, did the scored eight and four points sktent in her two final games tapping for the Beers, while each to lead the way for the by hitting two 154 games and;Frank Koporc, 550, and Frank,local team.
a series of 432. The Hickory Markets have been falling the Office steadily in their scoring. Isa-few pins, belle Gregorich was high with a 408 series.
The Joliet Engineers trimmed the Peerless Printers two games. As a result of their two-game loss, the Printers dropped to second place. Chris Azman with two very good final games led the winners with a 474 series. Barbara Buchar hit a nice 173 her last game. Marge Dolinshek who has been climb-
Gottlieb, 486, did their best to keep the home fires burning.
Jerin 2, Tomazin 1 The Butchers butchered the Tomazin Taverns with the aid of Carl Strupeck's nice 609 and Rudy Jerin's 516. Frank Stru-peck, 501, and J. R. Tomazin, 489, did their best for the lost cause.
200 Bucket: George Banich,
In the lightweight game, the 3t. Joes KSKJ overcame a halfway lead of 16-9 held by the Northside A. C. and in the home sfretch displayed a driving punch that carried them to victory by a 28-20 final count. Bill Nemanich starred for the St. Joes by garnering
S. Svete ...................	0	0	0
	11	6	28
Northside A. C.—20	G.	F.	T.
Palo, f.......................	0	0	0
Kennedy, f ...............	0	0	0
Schad, f ...................	o-	2	2
Heiser, f ...................	. 0	0	0
Gray, f .....................	2	0	4
Sherible, c ...............	0	0	0
Tonkin, c .................	0	0	0
Hrovatin, g.............	0	0	0
Kittell, g...................	1	0	2
Head, g...................	3	2	8
Norberg, g ...............	1	2	4
	7	6	20
ELECT NEW SECRETARY
Rockdale, 111. — The February meeting of Blessed Virgin Society, No. 119, was well at-a nine- j tended and we are hoping that
point total followed by John members will keep this up.
Pucin with eight. Head scored
204, 234; Joe Perko, 206, 221; high with eight points for the
ing steadily in her average, cis Weaver, 202; Urban Stro-
Father Joseph, 212; John Jeray, 234; Frank Bicek, 211, 224; Buddy Bicek, 212; Fran-
Press. The first game was won i marked up three good games by 9 pins and the last game by only 2 pins. Dot Zlogar hit three good games to pace the
to lead the winners with a 446 series. Agnes Govednik was right behind her. with a 443 se-
hen, 216;'Carl Strupeck, 213, and 246—Pot of Gold winner.
winners with a 468 series. Ann ries.
SPARES: Dot Zlogar slid over the 5-8-10; Dorothy Dolinshek the 5-7; Bart^Buchar the
Papesh was consistent and scor-
644 and Willard Kuhar's 572 series were tops for the Tezaks while Tony Buchar's 496 series was high for the Slovenic Coals.
Rolling Along . . .
A MARINE'S MOTHER
There's the sailor and the soldier
And the aviator keen—
Northside A. C. while Gray and Norberg.each picked up four.
Al Grosche of Waukegan and Bogdanski of Fort Sheridan refereed the games. J. Musich was timekeeper and T. Jesenovec scorer.
WAACs—25
G. F. T.
5-10; and Marie Culik's split As fine a group of fighting men pick-up was unrecorded.	I As one has ever seen.
HIGH GAMES: Barb Buch- But f°r me Ihfe * s° spot ar 173; Chris Azman 176 and ^r the boy in forest green-
The dashing, gallant, leatherneck—
187; Jo Stephen 178; Mary Salesnik 160 and 199; Dot Zlo-
The triple loss of the Avsec g&r lgl ftnd 163; Ann Papegh Printers and the triple win of 16g; Mary Kren U2; Vida Za-the Tezak Florists threw the |ar 163
league race into a. merry ole | gcheduie for March 18: Al-scramble . . . reminds, you of len>s 0range crush vs. Joliet the milers on the turn before Engirteers; Hickory St. Mark-the last lap . . . you can feel'ets vs peerless Printers; Ver-the other fellow's breath on biscer presg vs Joliet Qffice
your shoulders .. . . the lead- Supply; Schlitz Beer vs. Tezak ers are only four games in front jriorjst. of the last place teams ... with only eight weeks to go and finish the season on the Thursday preceding the KSKJ
The Snoop.
Midwest Bowling Tournament (May 6), anything is liable to happen ... a team can enjoy a "hot stretch" (like that now enjoyed by the White Fronts who have wbn eight of their' T m? . last nine games) and finish up y	■	00
in first place ... the boys are ?«Let	- "
really laying them fn the pock-BOUrt turned on
Juliet KSKJ Ladies Bowling League Standings
W. L.
Schlitz Beer...... 38
Peerless :... ...... 37
Vefbiscer ........35
33
Allten's ............ 3ä
30
HWkry St g, ¡Joliet Office 27
28 29 31
33
34 34 36 39
Pet.
.576 .561 .530 .500 .483 .483 .455 .40$
The United States Marine.
I will never be first lady, Nor grace a magazine— I'll never be world-famous, Nor will I be a queen. But I would never change my
lot	■■
With any that I've seen, For you see I am the mother Of a United States Marine.
—Selected.
Davis, g Swan, g ,
MEETING NOTICE
Ambridge, Pa. — Members of Good Shepherd Society, No. 183, are hereby notified that our regular monthly meeting has been postponed to the fourth Sunday — March 28 at 2 p. m. This meeting is most important, so please attend.
2	0	4
4	0	8
3	1	7
0	0	0
1	0	2
2	0	4
	12	7	25
St. Annes—18	G.	F.	T.
Tercek, f..............	...... 1	1	3
Urbancic, f..........	...... 0	0	0
Kovacek, f ..........	...... 1	0	2
	...... 0	0	0
Poglayen, f..........	.. .. 0	0	0
	...... 4	0	8
Grom, g ..............	...... 0	0	0
Ivantic, g ............	...... 2	0	4|
Rogala, g ............	0	1	l|
%	8	2	1 18
St. Joes—28	G.	F.	T.
	...... 3	2	8
Miholic, f ............	...... 0	2	2
J. Stupar.............	...... 1	0	2
W. Nemanich ......	4	1	9
F. Stupar ............	..... 2	1	5|
J. Skrlac ............	..... 1	0	
J. Kirn ................	...... 0	0	0
D. Repp ............	...... 0	0	0
	...... 0	0	0
At this meeting the election of the secretary took place and resulted in Mrs. Mary Kovacic, 720 Otis Ave., our old secretary, being elected.
Supreme Secretary Joseph Zalar was our guest at the meeting.
The members of our society will perform their Easter Duty Sunday, April 18th at the 7:30 Mass. Memfcgrs should wear their badges and meet in the church parlors.
Our next meeting will be held the second Monday in April — April 12th at 7:30 p. m.
On the sick list we have Mrs. Frances Majnarich. We wish her a speedy recovery.
Mrs. Rose C.. Dernulc.
IN LOVING MEMORY of
SOPHIE POTERJOY
who passed away one year ago March 17, 1942
One long year has passed since you left us. Sorrow and loneliness now surrounds our home, in which you are missed
each day.
FRANK, husband MARJORIE, daughter
Vandling, Pa.
————
m
slovenian american national
3935 West 26th Street Chicago, 111.
my native lan!
by Louis Adamic
I am writing a book under in 1918?
the above title, a sequel to The
Native's Return and Two-Way Passage. The following ques-tionairre is motivated by the hope that I can get some of the readers of Glasilo KSKJ to help me turn out a better book than I might make it without them. My mail address is below. Please answer, as concretely and factually as possible, the questions that interest you. Do not assume that I already know what you can tell me.
What, in your view, are the chief and most interesting characteristics of the Serbians, Cro-atians and Slovenians? I am interested in both positive and negative characteristics ; also in those which may be positive
Brothers and Sisters:
The Slovenian National Congress, held on December 5 and 6 1942, in Cleveland, Ohio, has constituted and elected the SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL COUNCIL, imposing upon its members the task to do all possible towards realization of the most cherished aspirations of the Slovenian nation—the ultimate unification of all the Slovenes, including those under the cruel yoke of Germany, Italy and Hungary prior to this war, —in a United Slovenia which shall become an autonomous part of a new, democratic, federative Jugoslavia.
In order to achieve this important task upon which depends the very national life of Slovenes in years to come, an organization is necessary, which shall be strong enough to be reckoned with by those who will determine the destiny of the post war world. Such an organization must depend on the people, the real democracy, from whom all the power originates. Now, therefore, we appeal to you to establish a local branch of the Slovenian American National Council, and in cooperation with
the Executive Committee try to attain that goal which at this j under one set of circumstances time is of much greater importance, since our people in the old country have their hands tied and their mouths gagged. We realize that the Slovenian nation eventually will have to determine its own destiny. But as long as itis enslaved and threatened by its oppressors even with the extermination, there can be no doubt about our duty to do everything in our power to
protect its rights.
As it has been stressed at the Congress, the Slovenian American National Council does not meddle in one's political or religious affiliations, nor is anyone asked to renounce his own political conviction. Where there is democracy, there always will be parties. However, we have an aim before us for which all the Sloevnes can easily collaborate, if they detest slavery and have a desire for nation's liberty and d chance for progress. No party would mean anything" and no one could wage a battle for his ideals, shoulci this war be won by the Axis, which denies the right of conviction even to-its own citizenry and is threatening the conquered peoples with extermination.
We are deeply convinced that you, too, are anxious and ready to do everything humanly possible for the salvation of the nation from which you originate and with which you are connected in many ways. This is the reason for our request to
I hold that the most villainous factor working against the development of many potentials in the South Slavic peoples
rosec, Ivan Frank, Franjo Supi-lo, Ante Starcevic, Draga M«-| shin, Peter Zivkovic, Milan Sto- j jadinovic," Milan Nedic, Ante, Pavelic ("Poglavnik"), Draza
have been the big powers pur- Mihajlovic and his lieutenants,
and negative under another set.
Please illustrate the various characteristics with concrete examples of individual, group or national behavior, which you observed or which are a matter of historical record. I am most eager for such concrete material.
What are your explanations of the various characteristics? That is, how did the peoples acquire them?
How do the national characteristics of the three nations vary, as between the various classes in the population, in the several regions which made up Yugoslavia ? That is, how does the Serb city person differ from
suing their imperialistic aims Do you agree or not? Whether you do or not, give me your reasons for agreement or disagreement. II you disagree, what is your "moat villainous" factor in Yugoslav history? • What were the most magnificent, tragic, dismal, or sordid incidents, events, developments and periods in Serbian, Croatian and Slovenia history? Why?
Through long stretches of their history, South-Slavic peoples have been producing a great number of extraordinary individuals. They were or are representative of something or other in Serbians, Croatians or Slovenians, or in the collective character and historic experience of the Yugoslav "race" as a whole. Some of them were
Anton Natlacen, Tito, Nagy, any other Partisan leaders, Mi-roslav Krleza, Ivan Ribar, Du-san Simovic, Ivan CSankar, The Knezevic brothers, Momcilo Nincic, King Peter II, Prince Paul.
But please do not necessarily restrict yourself to these; tell me anything that you regard as significant or interesting about anyone else, even if not as well known as the above.
Il a revision of Diwiwtjft. «•. ef * __	Seventy Mterth Centre«, first mriii.
it~N* Zl* was ft revision of House Document No. IK.
House Document No. 152 w«ft ft revision of 1» that were inserted in the Congrswlsnsl Record
Sentomber 12. IMS.
llfore thwi one million oepieo of thai publications have been
printed and distributed. The House efJtofMMaMfc«Bfe£^B uS? different occasions, onftnimously passed resolution requesting thftt
these documents be reprinted.	_
The list of Questions and answers was compiled by Cengresmnan Wright Pfttman of Texas aided by Mr. C. W. Gilbert of the Legislature Reference Service of the Library of Congress. This series is taken from » booklet published bj courtesy of former Congressman Martin L. Sweeney of Ohio.
What is the Committee of are read a second time, so that
the Whole?
Motions or propositions involving taxes or appropriations, authorizing payments out of appropriations or releasing liability to the United States or referring claims to the Court of
What do you think are the I claim8> are considered first in
chief reasons for the ease with which the Nazii and Italian Fascists overran Yugoslavia in April 1941?
How do you explain the amazing Yugoslav resistance to the Axis? -	v
What are the political and subjective drives of the Pan-Serbian campaign against the
great or near-great men who Croatian people as a whole
changed the course of history and added to the power or complexity of the Yugoslav character. Limiting your list to, say a dozen, please give me the nameS of those figures in South-Slavic life, past or present, whom you consider great or extraordinary, stating in concrete, factual terms why you so regard them.
which began early in 1941 and is still going on? Has Pan-Serbianism any sort of future?
Were or are there any figures in South-Slavic life who were or are incontestably great as were, say, Abraham Lincoln, Walt Whitman or the late Justice Holmes? If so, who were they and why are they com-
the House sitting as a Committee of the Whole. (There are technically two such committees, in effect standing com
all Members in corridors, cloakrooms, committee rooms, or offices, who have been notified of a roll call by signal bells, may come in and vote.
Roll calls are ordered sometimes to get a full vote on a measure, sometimes because of a lack of a quorum, sometimes because Members want to be on record on a measure, and sometimes to put the other side on
mittees — one the Committee rec0rd against the measure for of the Whole House, to consi- possible political advantage, der business on the Private j <2tie ron cans are published in Calendar, and the other, the the Congressional Record and Committee of the Whole House are £ometimes quoted to a on the state of the Union, to Member's advantage or dis-ad-eonsider business on the Union; V2ntage, as the case may be. Calendar). Upon resolving in- Many bills of lesser impor-to Committee of the Whole, tance and some o{ greater im-
the Speaker gives way to a chairman, and the mace is moved to a lower pedestal. All speeches are limited to 5 min
the Serb peasant? How does'produced-also villainous fig-the Bosnian Serb or Croat dif- ures. Who were or are they?
parable to Lincoln, Whitman South Slavic peoples have and Holmes? If not, why not?
You have heard the remark: a people have the government
portance are passed without a roll call. This can be done if 3 quorum is present when the vcte is taken and as many as
organize a
local branch which may be limited to the members fer from the Shumadiyac or (Please lirfrit yourself to a doz-
of your existing group only, or you may, in agreement with other organizations, extend it over the whole community. In
the Croat from Croatia? How'en.) Why do you consider do the Dalmatians differ from them villains?
unit"I UI ^ilMUdUUIlO, CAH1IU »V	---- ------- -	-	------,---------	. ....	V
Detroit for instance, a committee was recently elected to repre« ¡inland,Croatians? Et cetera. I Who, so far as you can see, sent all the Slovenes in that city, and a considerable sum of What besides geography are the most hope-giving and monev has been collected at the first meeting. The same thing have the South Slavs in common the most villainous figures in
J	______. . _______ ...	.	, ,	x _ •	CarKion Prnofian and Qlnvon.
happened in Pittsburgh, Pa., Rock Springs, Wyo., and in many other places. You may proceed the same way. But if the circumstances are such that a limited organization can operate with a greater success, there is nothing to prevent the members of a single lodge from organizing a branch of SANC.
Evidently, the work of the Council will be connected with
that can be regarded as certain, Serbian, Croatian and Sloven probable or possible bases for a ¡«n politics today? Do not list worthwhile cooperative and in- more than a dozen of each ca-tegrating futqre fpr the three tegory, and please give your nations? Please give' me con- reasons in concrete, factual crete illustrative incidents in: terms for listing them.
utes. The "previous question", one fifth of those present do cannot be put in the Commit-! not demand a ron cali. This is tee; and the Committee does ofteri done to save time, not adjourn, but rises and reports to the House, whether their business is unfinished or finished. A quorum is 100 Members.
JOLIET MEN'S LEAGUE
(Continued from page 7) jet these days . . . and also I picking up the spares, with an How are votes taken in the occasional pick-up of a diffi-House?	cult split . . . thus accounting
In four different ways. Usu- for the much improved individ-ally the Speaker puts the ques- .ual averages over last year's
it is a pleasure to watch:
they deserve. Does this apply to the Serbians, Croatians and Slovenians during the career of Yugoslavia as a sovereign state? Why? Or why not?
How do you define the strug-! ti0n in this form: "As many as' gle that has developed in oc-jare ¡n favor (of the motion) j the easy bowling form of Frank cupied Yugoslavia between say 'Aye,' " and then, "As many1 Ramuta; the perfectly control-Mihailovitch and the Partis-¡as are opposed say 'No.' " In lied cross-alley ball of Andy
¡most instances the vote taken,Koludrovich; the nice slow
great expenses
For administrative and political offices, trav-¡history or in your experience' Please^ give nje factual and
anecdotal material on such re-
eling expenses, books, pamphlets, and a great many other which support your ideas fa-
things without which a successful propaganda is impossible, voring such a future	¡cent and current f«*ures on
large sums of money will be needed.
What are the causes, historic, South-Slavic affairs as the fol-
The financial means for Council's operation can be raised 0r immediate, of such antagon- j	:	^asic; ^f13;"
from the people only, and so we urge you.and appeal to you to isms as exist among the three, ^¡^¡Zoz^W-s import it as much as possible. The Council cannot fix the ¡Yugoslav peoples? How deep.	^^^
ibership fee. but if every member would contribute at least do those antagonisms go? Dicevic, areian naaic, viaaico
. _	____I J 1__J Vt mr I TTT1 * 1 ________ —i." AIA! /%«• VtO«T
one dollar per year, and if some money could be raised by|Which are superficial, or have: Maček, Janez Krek, Anton go-
means of social affairs and entertainments, a foundation will be laid upon which a good deal of work can be built.
At the time of our Congress in Cleveland, the general outlook for the Slovenes was very, very unfavorable. At the important posts •of our government virtually no sympathy for Slovenian nation could be found, while the influence of Count Sforza and other enemies grew dangerously great. But since the visit of our delegation in Washington, D. C., the situation has considerable improved. It is true that the delegation obtained no definite promise from the State Department where it was declared that the boundaries will be fixed by the peace conference. But of great significance i? the fact that our delegation was urged that we continue our work; this indicates a friendlier attitude. It is up to us now to retain this sympathy by continuing our efforts until our aim—a United, Democratic
Slovenia is attained.
And so we repeat our request: Organize a branch and support our action which is just as important as the drive for Jugoslav War Relief, from which our political movement is entirely
separated.
For t: National Council.
been artificially s t i m u 1 a t|e d, and to what extent? By whom? For what purpose? Give illustrations in concrete, dramatic incidents* or facts of the antagonisms. How have some of them been resolved? If not, why not? Please draw on history; better still, on your experience and observation.
Most of Slovenian history is largely independent of Serbo-Croatian'history, while the history of the Serbians and the history of the Croatians have interpenetrated often and for long periods. There were times when trends might have devoted toward their becoming one people. If this is correct, what
For the Executive Committee of the Slovenian American transpired to make them two
I such distinct nations in spite of their common language? Why?
Etbin Kristan, President
are
Rev. Kazimir ZakrajSek, Secretary Mirko G. Kuhel, Admin. Secretary Editor's Note: Secretaries of our English speaking lodges requested to read this appeal at their next monthly meeting.
-o-
A .SOLDIER'S PLAINT by Sgt. Alfred Morelli
Can't write a thing; -
The censor's to blame; Just say I'm well, And sign my name.
Can't tell where we sailed from,
Can't mention the date, And can't even number -The meals I've ate.
Can't say where we are going, Don't know where we'll land,
Couldnt inform you If met by a band.
Can't mention the weather,
Can't say if there's rain. All military secrets Must secrets remain.
Can't keep a diary
For such is a sin; Can't keep the envelope Your letters come in.
Can't say for sure
Just what I can write, So I'll call this my letter,
Under which forces? Which of the several historic theories do j you accept?
How did it happen, as you' know history, that Croatians became Catholics and Serbians j "pravoslavni"? Do you think, perhaps, that the most serious j cleavage developed in religion? Who or what is responsible for it? Is there a solution for it? Why should two brother-nations be antagonistic over two versions of Christian- ( ity, both teaching the brotherhood of man?
Was the geographical position of the South Slavs ever an, advantage to them? Is it now?! If not, can and will it ever be? Why? How?
What were the beginnings of the Yugoslav Idea, which wasj
Q. Can Scamps of various denominations bo placed in one alhvm? A. More than fl nation la greatly increases the work and cost of re> domption. Please, therefore, don't mix denominations«
Q. May a minor designate a
A, Yes. if the purchase Is mane by i from his •«
Q. De I lass say fannimif if my_ WarSavinpBond is H er duh eyed?.
Q. May I register dis name ef a bindlctsryaa s Dead wfch oat Us knmrlsdfrt A. Yes. Ksoosds ef War
And close with "good nite." realized, however imperfectly,
ans?
Don't you think that, in spite of all her ups and downs between 1918 and 1940 and her quick collapse in 1941, Yugoslavia was somewhat of a success? . If so, in what way? Please be as concrete and specific as possibe.
How do you see the political and social-economic future of the Yugoslav peoples?
Do you favor the restoration of Yugoslavia as it was before Hitler overran it? Is it possible? If you think it is, and you favor it, why do you?
How about a Yugoslav federation with large autonomy for the various regions? If you favor it, how do you visualize its organization? Where does the Karageorgevic dynasty come it? Or does it? If not, do you favor a republic?
How about a Balkan federation or confederation? If you favor it, how do you visualize it? Which countries would be included? How about their kings? Would you have a republic and rotate presidents by nationality? Or what?
How can such a federation— whether Yugoslav or Balkan— be brought about? Would America and/or Britain favor it? Would Russia? Could it come into existence in opposition to Russia's will?
Would you favor an artti-Russian or anti-Communist Yugoslav or Balkan state, assuming such a state is conceivable to you?
Suppose Russia decides to extend her Soviet system over eastern Europe, including the Balkans — would you object? Why, or why not? I. Please send me names and addresses of people you may know who were in Yugoslavia early in 1941, or later and have some first-hand concrete information on what happened there in that period.
is decisive enough to satisfy. But if the Speaker is in doubt, or if it sounds close, any Member may ask for a division. In tfhis case the Speaker asks those in favor to stand up and be counted; then those opposed to the proposition to stand up and be counted. The Speaker does the counting and announces the result. But if he is still in doubt, or if a demand is made by one-fifth of quorum— that is, 20 in the Committee of the Whole or 44 in the House— tellers are ordered. The Speaker appoints 1 gentleman on each side of the question to make the count. The 2 tellers take their place at the head of the center aisle. All Members favoring the proposition walk through between the tellers and are counted. Then those opposed walk through and are counted. This vote settles most questions.
But a roll call may be demanded by any Member on any question in the House, and if supported by one-fifth of those present it is ordered. This privilege is guaranteed by the Constitution. The Clerk reads the names of the whole membership, and as his or her name is called the Members answers "aye" or "no." The names of those not voting the first time
Again : please do not assume
that I already know what you know. Write to me even if it is probable that you will not tell me anything I don't know. Do not hesitate to write me about things not covered by the above questions.
I shall respect, of course, all limitations placed on the use of information sent to me.
Write in English or Serbo-Croatian or Slovenian, on one side of the paper; and please begin your answer to each question on a separate sheet. My address is:
Louis Adamic, Milford, N. J.
hook-ball of Frank Buchar; the unorthodox method of throwing a ball employed by John Kren to get the good scores; the snap of A1 Juricic upon letting the ball go; the swinging creep-up of Willard Kuhar; Rudy Pruss' zooming ball; John Azman's follow thru; the wrist action of Bob Kostelc; Matt Verbiscer's middle of the alley ball; the roundhouse hooks of Roy Keith and Tony Buchar; the straight ball of Tony Golobitsh; the easy delivery of Father Butala; Gene Tezak's throw-out hook; George Karl's foot action; John Bluth's snap follow thru; Martin Gorsich's control; Doc Zalar's sharp hook; Louis Ze-leznikar's power ball; Eddie Carpenter's creeping hook; Tony Avsec's change of pace ball; Louis Fabian's cross-alley hooker; Bill Speckman's center alley straight ball; Joe Za-lar Sr.'s spare marking; Rudy Ramuta's cool bowling; John Culik's back-up; Charley Gregory's round house and sharp hook . . . the foregoing is just a little bird's eye view of the different bowlers in action . . . now you can try and picture them in your mind . . . next weeks' tussles are: Tezak Florists vs. White Front Liquors; The Eagle vs. Slovenic Coals; and Avsec Printers vs. Peerless Printers.
Joliet KSKJ Men's Bowling League Standings
White Fronts
Peerless'..........
w.	L.	Pet.
.. 35	31	.530
.. 35	31	.530
84	32	.51$
.. 32	34	.488)
.. 31	35	.470
.. 31	35	.4701
ÜT DIP IN 11
BONDS STAMPS