3 35-<o6r,j?;j?/

}M \

Občno rudarsko društvo

avstrijskih planinskih dežel.

~W

A&Ft<=)

V

Članova knjižica

Članova št.

Pristopil dne

v

Predstojništvo:

Za podružnico:

Pečat.

podružnični načelnik.

1

2

Plača vstopnino
Je bil član

od

Pristopna izjava.

Podpisanec izjavlja s tem svoj pristop k
« Občnemu rudarskemu društvu avstrijskih
planinskih dežel ».

Podpis:

(Ime in priimek.)

Št . 21.075 .

Obstoj tega društva po vsebini predstojeoih popravljenih pravil se
s tem potrjuje.

Na Dunaju,  dnd 5. julija 1899.

Za c. kr. ministra notranjih stvari:

(L S.)

Steiner.

O3oo5

3

Objava elanom.

1. Vsak član ima po svoji volji jedrii podružnici
pripadati, zamore tedaj svoja vplačevanja le v tisto
vplačevati.

2. Če je član primoran v drugo podružnico
prestopiti, tedaj mora, ako mu je mogoče, javiti
izstop iz prejšnje podružničnemu načelniku ali pa
blagajniku, da ga zamore iz vrste podružničnih
članov izbrisati.

3. Član mora pa pri podružnici, h kateri na¬
merava pristopiti, javiti svoj vzprejem, na kar se
mu članova knjižica radi prepisa proti potrdilu od¬
vzame. Tista se mu kar najhitreje proti povrnitvi
potrdila (pristopne izjave) zopet vroči.

Dokaz družabnosti.

1 .

( £c a io Prijavil dne g*.

Odjavil dne gg

Član. št. ■

Za okrajno oskrbništvo

2 .

S Prijavil dne  f£

Odjavil dne g‘ l

Član. št.

Za okrajno oskrbništvo

4

3 .

( pe r St)' Prijavil dne . ga

Odjavil dne  . ga

Član. št. .

Za okrajno oskrbništvo

4 .

( po?i n i' Prijavil dne .

Odjavil dne ga

Član. št.  s

Za okrajno oskrbništvo

5 .

'pečat)* Prijavil dne ga

Odjavil dne ga

Član. št.

Za okrajno oskrbništvo

6 .

pSt)* Prijavil dne ga

Odjavil dne . ga¬

či an. št.

Za okrajno oskrbništvo

5

Prispevna pobotnica za

6

Prispevna pobotnica za

7

Prispevna pobotnica za

8

Prispevna pobotnica za

9

Prispevna pobotnica za

2

10

Sklep občnega zbora z dne 3. aprila 1899.

Dne 3. aprila 1899 v Koflachu zborujoči občni zbor
sklene: Dne 20. marca 1898 pri občnem zboru sklenjena raz¬
vrstitev društvenega področja se razveljavlja. Da je možno
bolje pregledati vkupno delovanje društva, pospeševati pri¬
merno agitacijo in izgradbo organizacije, imajo razun dnč
26. januarja 1896 pri občnem zboru sklenjenega poslovnika
veljati še naslednje določbe:

1. Društveno vodstvo je neutegoma obvestiti o vseh
važnejših dogodkih na polju društvene delavnosti v pravnih
in podpornih slučajih, v slučaju potrebe govornikov v agita¬
cijskih zadevah, pri poslovnih, mezdnih in na to nanašajočih
se diferencah, in sicer v vsakem slučaju, da mu bode v takih
zadevah omogočeno, če treba, posredovati.

2. Osobito je vsako pravdno stvar, preden se začne,
predložiti v presojanje in je čakati, da se vodstvo o njej izjavi.

3. V slučaju potrebe govornikov k zborovanjem, kjer
ima društveno vodstvo iste priskrbeti, je o tem najmanj
14 dni poprej društveno vodstvo obvestiti. Le v jako nujnih
slučajih se ni treba držati te določbe.

4. Imajo krajne skupine in plačevalnice dolžnost, razun
v točki 10., odstavek 2., imenovanega poslovnika omenje¬
nih mesečnih poročil, ki se imajo podati o številu članov,
njih prirastku in manjšanju kakor tudi o številu zborovanj,
ki so se vršila, in o drugih važnejših dogodkih v organizaciji
poročati.

5. Da se ta določila izpolnjujejo, v to je vsaka krajna
skupina in plačevalnica kakor tudi vsak opravnik društva
zavezan.

Za društveno vodstvo:

Ivan Zwanzger,

načelnik.

Anton Grablovic,

tajnik.

11

OpravilDik za blagajničarje.

Blagajničarji imajo društvene doneske, kakor
ves na društvo, oziroma podružnico dospeli denar
prevzeti; oni imajo po načelniku njim odkazana
plačila, ako niso pravilom ali opravilniku nasprotna,
poplačati, vse natančno vknjižiti in predložiti vsak
mesec račun.

Zaračunjenje z društvom ima se naslednje
zvršiti: društveno vodstvo da sleherni podružnici
in plačevalnici številu društvenikov primerno šte¬
vilo prispevnih znamk naprej, katere se vsak mesec
po številu društvenikov nadomeščajo, zategadelj je
pa število društvenikov vsak mesec natančno na¬
vesti. Člani, kateri so 10 tednov na dolgu in niso
za podaljšanje vplačevalnega roka prosili, se ne
prištevajo.

Po poteku vsakega meseca je po društvenem
vodstvu predloženi računski formular natanko iz¬
polniti, po revizorjih pregledati in društvu najkasneje
do 4. prihodnjega meseca z računskimi potrdili in
prebitkom vred vposlati (§ 12. pravil).

12

Podpora brezposelnih

(§ 7., a, pravil).

člani, ki postanejo pod v navedenem paragrafu
določenim pogojem brezposelni, dobe skoz štiri tedne
6 kron na teden podpore.

Potovalna podpora

(§ 7., e, pravil).

članom, ki so najmanj 6 mesecev pri društvu
in niso čez 10 tednov z društvenimi doneski na dolgu
in so na potovanju, se sme na sedežu glavnega društva
in podružnicah dvakrat v letu 2 kroni potovalne
podpore izplačati.

članom rudarskih društev, ki goje jednake
smotre in so najmanj eno leto pri društvu, se sme,
če so na potovanju, pod omenjenimi pogoji podpora
izplačati.

Za pravilno izplačevanje so izplačevalci podpor
odgovorni.

13

Podpora za brezposelne.

14

Podpora za brezposelne.

15

Pobotnica za potovalno podporo.

16

Pobotnica za potovalno podporo.

Pravila

občnega rudarskega društva
avstrijskih planinskih dežel.

§ 1. Naslov in sedež društva.

Društvo rabi naslov: «Občno rudarsko društvo
avstrijskih planinskih dežel» in razteza svojo de¬
lavnost po kronovini štajerski, spodnje- in gornje-
avstrijski, solnograški, tirolski in predarlski, koroški,
kranjski in avstrijskih primorskih deželah. Sedež
društva je v Ljubnu, kateri se pa po sklepu občnega
zbora lahko premesti na sedež jedne podružnic
tega društva. Člani se družijo po določilih teh
pravil v podružnice.

§ 2. Namen društva.

Društvo ima namen:

1. pospeševati in varovati duševne in gmotne
interese svojih članov;

2. oživljati in ojačevati samozavest o celoskup-
nosti med strokovnimi sodrugi.

18

Kot sredstvo v dosego tega namena ima služiti:

a) brezplačna podelitev pravnega varstva v pre¬
pirih, oziroma priskrbljenje advokata;

b)  podpiranje članov v slučaju, da so brez posla,
izvzemši vstavljenje dela;

c)  podpiranje potujočih strokovnih sodrugov;

d)  podpiranje članov in druzih strokovnih so¬
drugov v izrednih slučajih;

e)  poduk, predavanja, čitanje in razpravljanje
(diskuzija) o vsem znanja vrednim, izključivši
politiko in vero. sklicatev tacih shodov (poto¬
valnih shodov) in predavalnih večerov po vseh
krajih, za katere ima to društvo veljavo;

f)  gojitev družljivosti s prirejanjem zabavnih ve¬
čerov, gledaliških predstav in predavanja, go¬
jitev petja, telovadbe itd.;

g)  nabava knjižnic;

h)  vpeljava strokovnega časnika;

i)  statistična poizvedba plačilnih razmer o pri
rudarstvu v delu stoječih, kakor o številu brez¬
poselnih, v dosego potrebnih razkazov pri od-
merjenju podpore, katero ima istočasno po svoji
moči društvo dajati (§ 2, b, c, d)\

j)  brezplačno posredovanje dela;

k)  postavljenje in podpiranje kandidatov za pred-
stojništva bratovskih skladnic in razsodišča
kakor jednake nepolitične zavode;

1) ustanovitev podružnic;

m) zveza z društvi z jednako namero, v namen
uredbe pravic tistih društvenikov, kateri vsled
spremenjenega stanovališča iz jednega v drugo
diuštvo prestopijo, v namen jednakostnega in
vzajemnega ravnanja, glede podukov.

19

§ 3. Priskrbovanje denarnih sredstev.

Potrebna denarna sredstva se priskrbe:

a)  z vpisnino in tedenskimi doneski članov;

b)  z slučajnimi dohodki, volili, darili, dohodki

veselic itd.;

c)  s prirejenim nabiranjem po pridobljenem oblast¬
nem dovoljenju.

§ 4. Društveno premoženje.

1. Društveno premoženje sme se le v društvene
namene porabiti.

2. Razpoložni preostanek ima se po določilih
občnega zbora na varen način obrestonosno naložiti.

3. Društveno premoženje se med člane ne
more razdeliti. Pri društvenem razpustu naložiti
je zaklad obrestonosno pri štajerski hranilnici in
sicer toliko časa, da se zopet društvo z jednakimi
nameni ustanovi, katero se zaveže točko 3. tega
paragrafa vzprejeti neizpremenjeno v svoja pravila,
na kar mu je potem izročiti zaklad.

4. Če se v desetih letih jednako društvo ne
ustanovi, tedaj se ima napraviti iz društvenega
premoženja ustanova za onemogle rudarje, kateri
so bili nekdaj člani tega društva in niso prišli do
vžitja provizije.

5. O inventarju in knjižnici pridrži si društvo
še posebna določila.

§ 5. Vzprejem v društvo.

član društva zamore postati sleherna pri ru¬
darstvu v delu stoječa oseba, moškega kot žen¬
skega spola. Vzprejem se zgodi s prijavo pri

20

načelniku društva ali jedne podružnic; vzprejem
se lahko odkloni, ako se ima v to tehtne vzroke.
Zavrnjenemu vzroke povedati ni dolžnost.

§ 6. Dolžnosti članov.

1. Novopristopivši člani imajo plačati vstop¬
nino, katere visokost ima določiti društveni občni
zbor.

2. Vsak član plača tedensko po občnem zboru
določeni donesek.

3. K vojaški službi poklicani so, dokler tista
traja, svojih pravic in dolžnosti oproščeni.

4. Sleherni član ima dolžnost, društvena pri¬
zadevanja vsestransko pospeševati, se živahno ude¬
leževati zborovanj in predavanj, ravnati natančno
po pravilih in se podvreči vsem pravno veljavnim
sklepom.

§ 7. Pravice članov.

a)  Podpora brezposelnih.

1. Sleherni član ima v slučaju brezposelnosti
pravico do podpore iz društvenega zaklada po
razmerju istočasnih društvenih denarnih sredstev,
ako je že neprestano 12 mesecev član društva in
zmožen dokazati, da je že 14 dni brez dela in ni
iz dela prostovoljno izstopil. Kot prostovoljno iz-
stopivše smatrati je tudi tiste, kateri odpust iz
dela nalašč provzroče.

2. Trajanje in visokost podpore brezposelnih
določi občni zbor po razmerju denarnih sredstev
in to po nasvetu društvenega vodstva.

3. Če se najde, da je član na podlagi lažnivih
podatkov ali na nepravilen način prejemal podporo,
tedaj je dotični dolžan, v roku, katerega podruž-

21

nično predstojništvo ali društveno vodstvo določi,
prejeto povrniti. Ako poteče rok brez uspeha, tedaj
ga ni več smatrati kot člana. Do popolnega po¬
plačila je dotični član izključen od sleherne podpore.

b)  Pravno varstvo.

4. Sleherni član, kateri pripada šest mesecev
k društvu in pride v položaj v prepirih radi zvrše-
vanja svojega poklica iskati pomoči pri sodišču,
ima pravico zahtevati sredstva v pokritje pravdnih
stroškov.

5. če podružnično ali društveno predstojništvo
uvidi, da je sporni slučaj nesposoben ali brez nade
za soduijsko rešitev, tedaj ima pravico, prosilca
zavrniti.

c)  Oskrbovanje.

6. Vsi člani imajo jednako pravico do ude¬
ležbe glede društvenega oskrbovanja; to pravico
vrše v podružničnih shodih. Sleherni član je za
vsak društveni urad izvoljiv.

d)  Izobraževalna sredstva.

7. Sleherni član ima pravico od dne, ko je
pristopil, se vseh v namen izobražbe služečih za¬
vodov, kot knjižnice, predavanj, poduka itd. poslu¬
ževati in upeljivi strokovni časnik prejemati.

e)  Potovalna podpora.

8.  Sleherni odpotujoči ali na sedež podružnice
prišedši član dobi podporo, katere visokost občni
zbor določi.

22

§ 8. Posledice nevplačevanja doneskov.

1. Desettedenski presledek v vplačevanji do¬
neskov provzroči, brez vsakega oznanila, izgubo čla¬
novih pravic. Vzprejem tako izbrisanih članov izvrši
se po v §§ 5. in 6. navedenih določilih.

2. Člani, kateri brez lastne krivde niso v stanu
po občnem zboru določene doneske odrajtovati, za-
morejo si, vsled prošnje pri društvenem vodstvu,
dobiti za določeni čas podaljšanje vplačevalnega
roka; zaostali doneski so po poteku dovoljenega
roka, s tekočimi vplačevanji tako odrajtovati, da
se z jednim tekočim tedenskim doneskom j eden
zaostali poplača.

§ 9. Izstop in izključenje iz društva.

Izstop iz društva je članom po spolnitvi svojih
dolžnosti nasproti društvu popolnoma prost; izstop
je vendar podružničnemu predstojništvu pismeno
prijaviti.

Društveno vodstvo je opravičeno, odrediti iz¬
ključitev člana, če društvenim članom škoduje.

Izključenim je pridržana pravica pritožbe proti
odredbi društvenega vodstva; tisto je v 4 tednih
pri razsodišču vložiti.

§ 10. Uprava društva.

Društvene zadeve oskrbujejo :

a)  podružnice in njih predstojništva;

b)  občni zbor društva;

c)  društveno vodstvo;

d)  nadzorovalna komisija;

e)  razsodišče;

{)  blagajničarji;

g)  nameščene osebe.

23

§ 11. Podružnice.

V vsakem kraji, za kateri ima to društvo veljavo
in kjer najmanj 20 članov stanuje, zamorejo si do-
tični osnovati podružnico. Člani raznih sosednih
krajev se lahko združijo v jedno podružnico. Vsak
član ima po svoji volji pripadati jedni podružnici.

Podružnice so poddruštva, katerih pravila so
podvržena posebnemu potrjenju.

§ 12. Podružnično predstojništvo, njega
pravice in dolžnosti.

1. Vsaka podružnica izvoli jednega načelnikom,
jednega zapisnikarjem, jednega blagajničarjem in
jednega knjižničarjem. Iz teh oseb obstoji podruž¬
nično predstojništvo. Pri večjih podružnicah zamore
se za vsacega imenovanih opravnikov izvoliti enega
ali dva namestnika. Predstojništvo postavi si samo
svoj poslovni red.

2. V področje podružničnega predstojništva
spadajo le dotično podružnico zadevajoča opravila,
izključivši podružničnim zborom (§ 13., odstavek 4.)
pridržane volitve. Predstojništvo posreduje pri ob¬
čevanju mej podružnico in društvenim vodstvom.

Društvenemu vodstvu je predložiti vsak mesec
imenik novopristopivših in izstopivših članov, ravno
tako je prejete doneske zaračuniti in vposlati.

Na vprašanja ima podružnično predstojništvo
dolžnost dajati društvenemu vodstvu mnenja in
poročila.

§ 13. Podružnični zbori.

1. Na osnovalni zbor podružnic skličejo se
člani po društvenem vodstvu ali pa po njem v to
postavljenem pooblaščencu.

24

2. Vsaka skupina mora imeti najmanj enkrat
v letu letno zborovanje; povabilo ima iziti po na¬
čelniku. Izredni zbori morajo se po načelniku
vselej takoj sklicati, ko to petina članov tiste po¬
družnice pismeno s prijavo obravnovalnega pred¬
meta predlaga ali društveno vodstvo zahteva.

3. Redno podružnično letno zborovanje ima se
v prvi četrtini leta vršiti ter se ima najmanj 14 dni
poprej sklicati. Predsedništvo zavzema načelnik ali
njegov namestnik. Letni zbor je sklepčen, ako je
četrtina društvenikov navzočih. Glasovanja in volitve
se vrše z navadno večino glasov. Pri jednakosti
glasov velja predmet glasovanja kot odklonjen.

4. V letnem zborovanju vrši se vsako leto
nova volitev predstojništva kakor tudi volitev po¬
družničnih zastopnikov za društveni občni zbor
(§ 14.). V tistem je prečitati letno poročilo pred¬
stojništva in slučajna poročila društvenega vodstva.
Potem se lahko po predstojništvu ali posameznih
članih stavijo predlogi ali izreko želje, katere je,
če jim večina pritrdi, če treba dati društvenemu
vodstvu ali občnemu zboru na znanje, če je o pred¬
logih ali željah pri občnem zboru obravnavati, tedaj
je to dati pred zborovanjem na znanje.

5. Poleg tega pa ima podružnica od dobe do
dobe na svojem sedežu ali v okolici zborovanja,
v katerih se lahko vse društvene zadeve razprav¬
ljajo. Sklepati je moč le tako, da ima podružnično
predstojništvo društvenemu vodstvu staviti predloge.

§ 14. Društveni občni zbor.

1. Pristojnosti občnega zbora je pridržano:
a)  vzprejem poročila društvenega vodstva, nad¬
zorovalne komisije in podelitev odpustnice;

25

b)  volitev načelnika in članov društvenega vodstva,
nadzorovalne komisije in razsodišča iz sredine
društvenikov;

c)  določba doneskov, koje imajo člani vplačevati;

d)  določba o trajanji in visokosti brezposelne,
oziroma potovalne podpore;

e)  sklepanje o predlogih društvenega vodstva, nad¬
zorovalne komisije ali podružnic;

f)  premestitev društvenega sedeža, izprememba
pravil in razpust društva.

2. Redni občni zbor ima biti v drugi četrtini
vsacega leta; povabila v to je najmanj štiri tedne
poprej na primeren način objaviti.

3. Izredni občni zbor društveno vodstvo lahko
vsak čas skliče, mora ga pa takrat sklicati, če
nadzorovalna komisija ali pa tako število podružnic,
katero iznaša tretjino vseh podružnic, s prijavo
obravnovalnega predmeta to zahteva. Tej zahtevi
mora društveno vodstvo v šestili tednih ustreči.

4. Občni zbor je sklepčen, če je polovica članov
navzočih, oziroma po poslancih zastopanih. Ako ni
toliko članov navzočih, oziroma zastopanih, tedaj je
sklicati zborovanje vnovič, katero je pa pri nespre¬
menjenem dnevnem redu brez ozira na število na¬
vzočih sklepčno.

Glasovanja in volitve se vrše z navadno večino.
Pri jednakosti glasov velja predmet glasovanja kot
odklonjen. Predloge o izpremembi pravil je moč z
dvetretjinsko večino, o razpustu društva le s tremi
četrtinkami navzočih glasov in to le v rednem zbo¬
rovanju sprejeti.

26

§15. Opravičenost udeležbe pri občnem zboru.

Pri občnem zboru se s posvetovalnim in sklep¬
čnim glasom udeležujejo:

a)  zastopniki podružnic;
h)  člani društvenega vodstva;
c) člani nadzorovalne komisije in razsodišča.
Vsaka podružnica voli, ako broji manj kot
100 članov, jednega zastopnika, in za vsacih daljnjih
200 članov jednega več; več kot tri zastopnike ne
sme nobena skupina poslati.

Ako se v jednem kraju nahaja 25 članov, tedaj
imajo pravico, da se puste na primeren način za¬
stopati. Pri volitvi poslancev odločuje tisto število
članov, za katere se je zadnjih 12 tednov pred
sklicanjem občnega zbora povprečno društvenemu
vodstvu odrajtovalo društvene doneske.

§ 16. Društveno vodstvo.

1. Društveno vodstvo, katero se ima v rednem
občnem zboru iz sredine članov tiste podružuice, kjer
ima društvo svoj sedež, z glasovnicami z navadno
večino glasov za dbbo jednega leta voliti ter obstoji
iz načelnika, dveh namestnikov, dveh zapisnikarjev,
dveh blagajničarjev, treh članov in šestih namest¬
nikov. V slučaju, da se loči j eden član društvenega
vodstva, tedaj je na njegovo mesto namestnika po¬
klicati.

2. Društveno vodstvo ima naslednja opravila:

a)  odločevati o vzprejemu in izključen ju članov;

b)  sklicavanje vseli zborovanj, v kolikor se to ne tiče
podružnic samih, prireditev potovalnih shodov;

c)  nadzorovati opravništva podružnic in njih pred-
stojništva, vsled česar lahko ali samo ali pa

27

po pooblaščencih vsak čas v njih knjige in
zapisnike pogleda, kakor se tudi podružničnih
ali predstojniških sej udeležuje.;

d)  izvesti sklepe občnega zbora;

e)  vse društvene zadeve rešiti, v kolikor ni rešitev
občnemu zboru pridržana;

f)  opravljati blagajno in voditi knjige in jih
koncem leta zaključiti, društveno premoženje
oskrbovati in obrestonosno nalagati;

g)  uradnike nameščati.

3. Društveno vodstvo se mora, ako ni slučajev,
katere je takoj rešiti, vsaj enkrat v mesecu suiti.
Društveno vodstvo je sklepčno, ako je razen na¬
čelnika ali njega namestnika še pet članov navzočih.
Sklepa se z navadno večino glasov. Pri jednakosti
glasov velja predmet kot odklonjen.

4. Društveni načelnik, in ako je ta zadržan,
eden njegovih namestnikov, zastopa društvo na¬
sproti oblastvom in tretjim osebam, zavzema pred-
sedništvo, podpisuje po društvu napravljene spise
in dokumente, vendar potrebuje njegov podpis do
veljavnosti sopodpis jednega članov predstojništva,
oziroma tajnika, v denarnih zadevah blagajničarja
in utis društvenega pečata.

§ 17. Nadzorovalna komisija.

Nadzorovalna komisija mora obstati s petih
članov in se voli v rednem občnem zboru na dobo
jednega leta.

1. Namen njen je neprestano nadzorovanje
ravnanja društvenega vodstva in pregledovanje bla-
gajnične gotovine in mesečnih razkazov in letnega
poročila. Ce je poslednje v redu, tedaj ima komisija

28

pri občnem zboru podelitev odpustnice društvenemu
vodstvu predlagati. Komisija sklepa z navadno ve¬
čino. Pri jednakosti glasov odločuje načelnik.

2. V ta namen se lahko njeni člani vsake
seje društvenega vodstva ali iz tistega izvirajočega
odbora udeleže. Vsled sklepa komisije se mora tudi
blagajnica pregledati.

§ 18 . Razsodišče.

Razsodišče obstoji iz petih članov z jedno-
letno opravilno dobo. Razsojevalci imajo o iz društ¬
venih razmer izvirajočih prepirih, ne da bi bili
vezani na gotovo postopanje, po najbolji vesti in
vednosti z navadno večino neprizivno odločevati.

Če je kateri članov razsodišča pri prepiru sam
udeležen, tedaj ima društveno vodstvo dolžnost, do-
tičnega za dobo postopanja odstaviti in provizorično
nadomestitev razsodišča izvršiti.

§ 19 .

Društvo si pridrži pravico, po § 10. društve¬
nega zakonika z društvi, katera goje jednake na¬
mene, skušati doseči zavezo in ji pristopiti.

29

f jr  • • v • v • f

Knjižnični red.

1. Pravico, izposoditi si knjige, ima po pravilih
sleherni član. Izposodi se po jedna knjiga, in sicer
proti izkazu članove knjižice, v katero se pod
rubriko «Za knjižnično porabo* izposojena knjiga
vpiše. Le v slučaju, da je v uporabo jedne knjige
druga brezpogojno potrebna, sme se dve izposoditi.
V zgoraj imenovani rubriki je tekoča in številka
knjige^ kakor dan izposojila zaznamovati, člane se
tedaj opozarja, da si morajo pri vrnitvi knjige nje
prejem pustiti vpisati, inače je smatrati knjigo
za izposojeno in je član za njo odgovoren.

2. Knjige se izposojajo na tri tedne, po pre¬
teku tega roka oglasiti se je pri knjižničarju za
tritedensko podaljšanje. Ako se to opusti, tedaj za¬
pade član globo po 4 h na teden. Kdor se temu
upira, ta izgubi pravico do nadaljnje uporabe knjiž¬
nice. Če se knjiga v šestih tednih, od dne izpo¬
soj enja računjeno, ne vrne, tedaj pride društveni
opravnik po njo. Razen tega se imajo imena tacih
članov s prečitanjem v shodih in pribitjem v društ¬
veni sobi objaviti.

Če se mora priti k članu trikrat po knjigo,
tedaj izgubi dotični član pravico posluževati se
knjižnice.

3. Knjige se v za to določenih dnevih in krajih
izposojujejo.

4. Za poškodovano ali izgubljeno knjigo je
škodo primerno povrniti. Glede poškodovanja varuje
izposoditelj svoje koristi, če pri prejemu skrbi,
da se morebitno poškodovanje v knjižnični knjigi
zaznamuje.

30

5. Prepis izposojenih knjig na druge društvene
člane ali osebe je nedopustljiv, vsako knjigo je
vrniti v knjižnico.

6. Vrnjene knjige na dan vrnitve ni izposojati,
ker se morajo poprej pregledati.

Založilo «Občno rudarsko društvo avstrijskih planinskih dežel*.

Natisnila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.

31

Za knjižnično porabo.


32

Za knjižnično porabo.