1» K O I. E TARE C J E
DELAVSKI LIS T /A MISIJtfE ČITATEUE
PROLETAREC
Glasilo. Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ŠT.—NO. 1969.
fcator«* m »m4(Uh mHh. Pk. t. IMI. at »h. pmm* tU tem mi Chicmmm. IU um4mr tkm Act ml (m|i«m ml M«<ik >. im.
CHICAGO 23, ILL., 6 JUNIJA (June 6), 1945.
'uhltfcheU Weekly at IS01 8. Lawndal« Av*.

LETO—VOL. XI*
KtSKA DEKLETA, ki so bila v Nemčiji na prisilnem delu. polagajo cvrtje na grobove ubitih ameriških vojakov; padli so v bitki blisu koncentrarijskrga tabora v Belsenu, is katerega so bila ta dekleta začno s tisoči drugih Jetnikov osvobojena.
Trud Francijie za obnovitev moči svetovne velesile
PRAVI VZROK BOJEV V SIRIJI IN LEBANONU. -ARABSKE DEŽELE ZAHTEVAJO NEODVISNOST OD IMPERIALISTIČNIH SIL. - POMEN OUA V MODERNEM SVETU VEDNO BOLJ VAŽEN
V	Siriji in Lebenonu je prišlo sredi maja do odprtih bojev med domačini in francoskimi četami. Zavezniki so na mirovni konferenci po prejšnji vojni določili ti deželi za francoski mandat
C
(protektorat* in ob enem njima obljubili neodvisnost enkrat pozneje. Po zlomu Francije sta Sirija in Lcbanon smatrala, da je ta ''enkrat" sedaj tu in zahtevala. da Francozi prepuste vlado njima. Angležem je bilo to prav, kajti hoteli so namesto francoskega v njima uveljaviti svoj vpliv. Lebanonu in Siriji so /a jamčili neodvisnost. A Francozi sc niso umaknili kar tako in nedavno je de Gaulle poslal tja ojačanja, da z novimi četami utrdi francoske baze. Domačini so se uprli, toda ker so Francozi boljše oboroženi, so imele njihove strojnice prednost.
Ogorčenje Arabcev
V	arabskem svetu jc vsled tega nad Francijo veliko ogorčenja Arabske vlade so apelirale na angleško in ameriško vlado, naj poskrbita, da se bo obljubo Siriji in Lebanonu držalo, ali pa jima pridejo Arabci na pomoč in vojna se bo nadaljevala.
Nemiri v Sredozemlju so posledica imperializma velesil Dokler bo ta prevladoval, ne bo ne v ondotnih deželah in niti nikjer drugje pogojev za mir.
Interesi Francije v Siriji
Sirija, ki meri okrog 700,000 kv. milj, torej je sedemkrat tolikšna kot je bila predvojna Jugoslavija. je starodavna deže-
KAMPANJA ZA VII. VOJNO POSOJILO
Dne 14. maja je bila uradno otvorjena kampanja za sedmo vojno posojilo. Vlada pričakuje. da ho odziv tako dober, kot je hil v prejšnjih razpisih vojnih posejil, oziroma sedanji šc veliko boljši.
V	la namen želi sodelovanja vseh.
Zmagali smo v Evropi in zmagali bomo v vojni z Japonsko. A voine stanejo.
Vojni stroški v F.vropi se bodo /a t o deželo nadaljevali, ako hočemo, da ne zapravimo zmage.
Kupujmo vojne bonde! Sodelujmo. da si jih nabavijo čimveč tudi drugi.
la. Njeno biblijsko mesto Da-i mask je najstarejše na svetu, ki nepretrgano obstaja. Bilo je napadeno že v neštetih vojnah V sedanjem sporu so ga francoske čete spet velik del z bombardiranjem razdejale in mnogo domačinov je bilo ubitih.
Važnost te dežele je za Francijo posebno radi olja. Sirija sama sicer nima bogatih oljnih polj. toda preko nje drži velika francoska cev, po kateri se pretaka olje iz Iraka v lebanonsko pristanišče in od tam ga odvažajo francoske ladje v Francijo. V sedanji dobi pa je olje vitalnega pomena Ker Francija stremi postati spet velesila, so ji nemoteni dohodi do olja neobhodno potrebni. Motorizirana armada. letalstvo, kopni in pomorski promet potrebuje za svojo pogonsko silo produktov iz petroleja. Zato tolikšna borba med velesilami za kontrolo nad oljnimi bogastvi, kjerkoli na svetu se nahajajo Se celo Zed. države so s svojimi oljnimi družbami p ./segle v tej tekmi za pe-trolcjskimi vrelci na bližnji vzhod. predvsem v Saudi Arabijo.
Francija si prizadeva, da bi v prerivanju za oljem ne ostala v ozadju in končno praznih rok.
Bo i za Icfalskc baze
Po tej vojni bo imelo letalstvo v prometu in v pripravah 7a nove oborožene konflikte najvažnejšo vlogo. Vsled tega si Zed. države grade aeroplanske baze po otokih na Pacifiku, zgradile so jih vsled svojih vojnih potreb v Evropi in Afriki, ia Kitajskem in v latinski Ameriki. Po vojni jim bodo služile
'Nadallevanje na 3. strani.)
Tekma za olje, rude, trge in baze jačja kot vse konference za mir
Medtem ko zastopniki zavezniških oziroma "zdrulenih" narodov konferirajo, kako zgraditi efektivno organizacijo, ki bo zmožna ščititi mir, vidimo povsod po svetu tajne in odkrite spopade med nasprotujočimi si interesi, o katerih se v San Eran-^ ciscu boje razpravljati. •
Pokolje v Damasku je nastalo vsled intrig za olje in baze. Boj je za vrelce, za prevlado nad Sredozemljem in Bližnjim vzhodom, za vzletališča, za rude in tržišča po svetu.
Navidezno so v teh sporih zgolj vlade prizadetih detel. A v resnici so te vlade v glavnem izvrševalke mogočnih ekonomskih kombinacij privatnega kapitala.
V svrho zmanjšanja tekme med njimi se največje izmed njih združujejo v kartelih. To so mednarodni trusti, ki so pred to vojno kontrolirali pretežni del produkcije in distribucije po svetu, in ki niti v vojni niso bili povsem razpuščeni. Glavni faktor v njih so bile nemške, ameriške in angleške velekor-poracije ali trusti. Kontrolirale so med sabo kemično industrijo, produkcijo in distribucijo olja, jekla, tekstilno industrijo itd. Ko je vojna trajala ie par let, so zaupniki kartelov še vedno delovali, da si jih obvarujejo za uspešno funkcioniranje kadar je bo konec. Na teh sestankih so prav lahko sedeli angleški in ameriški zaupniki kartelov skupno z nemškimi, ali pa so slednje zastopali zaupniki švedskih industrialcev in švicarskih bankirjev. Ni še dolgo, ko se je en tak njihen sestanek vršil na Švedskem. Razpravljali so, kako si obvarovati kontrolo nad patenti, posebno nad nemškimi, da se jih ne polaste tekmeci. In šlo se jim je seveda za ohranitev kapitalističnega sistema in s pomočjo svojih vlad za kontroliranje svetovnega trga in cen.
Minuli teden se je zdelo sovjetskemu poslaništvu v Londonu potrebno nasloviti angleškim in ameriškim industrialcem svarilo, da s svojim delovanjem za ohranitev kartelov vodiio k obnovitvi nemške municijske industrije in nemškega militarizma. Torej v nov svetovni konflikt.
Sovjetski poslanik v Londonu ve, da industrialcev in bankirjev, ki ustvarjajo kartele, s svarili ne bo spreobrnil. Opozoril pa je svet tna nevarnost, ki mu preti vzlic zmagi zaveznikov v Evropi.
Kaj bo s tovarnami, ki stanejo vlado na stotine milijonov?
Nekaj slike o koncentraciiskem taboru, v katerem je bilo štirideset Slovenk, med njimi soproga Mileta Klopčiča
Wm Arbanas, sin bivšega hr-1 vatskega cvetličarja Arbanasa v Chicagu, je pisal Donaldu J. Lotrichu nekje s Sudetov na češkem med drugim o koncentracijski kempi. v kateri je bilo štirideset Slovenk. V pismu, da-. tirano 15 maja, pravi med dru-gim:
"Mesto, v katerem sem, ni ve-! liko, a v njemu se sledovi nemške beštijalnosti dobro poznajo. Koncentracijska kempa ima približno toliko prebivalcev, kakor mesto. Oziroma jetnikov. Bržkone jih je bilo celo več kot meščanov. Nekega dne sem hodil po cesti, ko srečam dva jugoslovanska vojaka. Naravno, da sem ju ogovoril Bila sta zares vzradoščena, ko sta slisala govoriti ameriškega vojaka v njunem jeziku. V pomenku sta me vprašala, ako bi utegnil iti z njima v koncentracijsko kem-po, kjer me bosta seznanila s
štiridesetim Slovenkami, ki so bile v nacijskem jetništvu. Sel sem. Vse žive v eni sobi. Naj dodam, da jc čista Nikjer nobenega madeža Pozna sc jim. da so si opomogle, od kar so osvobojene. Sle so skozi nacijski pekel, ki ga ne bodo nikdar pozabile ... Osvobodili so jih ameriški vojaki, ki so z jetniki delili svoje odmerke. Vsa skupina je postala zelo razigrana, ko jc čula ameriškega vojaka govoriti jugoslovansko. Starost teh žensk jc od 18 do 45 let. Smejale so se in šalile in se radovalc kakor otroci. Pripovedovale so nam tudi kaj vse so morale prestati in ko jih poslušaš, si ne moreš pomagati, da ti ne bi prišle solze v oči Govorili smo o Ameriki, in tudi peli smo.
Ob enem s pismom je poslal listek, ki ga je napisala soproga Mileta Klopčiča, o katerem je ponosno poudarila, da je parti-
V	pričetku oboroževanja in '»olj pa v prvem letu vojne je dala zvezna vlaaa za posp šc-nje vojne produkcije zgraditi veliko novih tovarn, pomolov, ludjcdclnic in povečava!« na ivoja stroške prejšnje tovarne, kar stane ameriško ljudstvo več milijard dolarjev.
Vsled od povedan ju vladnih naročil je sedaj precej teh tovarn praznih. Ena ogromna blizu Detroita, v kateri jc Fordova kompanija izdelovala za nato armado bombnike, baje popolnoma preneha enkrat ta me-, sec. Zgradi*ev te tovarne stane zvezno vlado okrog sto milijonov dolarjev. Fordova kompa-nija pravi, da je ne bo več po-, trebovala. Unija avtnih delav- j cev oporeka in sumi. da inia Ford pri tem kake druc namene. n. pr. dobiti tovarno za mal denar, pa bi jo potem lahko pustil v ncinar.
V	odboru unije so tudi razpravljali, ako bi io ona prevse-| la ter jo operirala kot kooperativno podvzetje.
V	Chicagu so zaprli tovarno, ki je stala vlado $20.000,000 Obratovala jo je Studebaker kompani ja. Slična poročila prihajajo iz Indiane, Ohia, iz vi-hodnih držav in tudi ie razprav-Ijajo, kaj storiti z velikimi vladnimi tovarnami v Los Angelesu in drugje ob Pacifiku, ko ne bo več potrebe za vojna naročila.
Za delavce je to vprašanje zelo važno- Zaprte tovarne zanje nič ne pomenijo. Čemu ne bi unije same izdelale zaposljc-valni načrt in šle v boj zanj, name* to da se zanašajo ke na "free enterprise" in na kongres, ki ni v ta namen Še ničesar ukrenil?
zan. Njeno ime je Marta. Pošilja pozdrave Ivanu Molku. Franku Zaitzu, Katki Zupančičevi in vsem drugim sodelavcem. Na listku pravi, da "po&i-j Ija te lepe pozdrave štirideset Slovenk, katere so rešili ameri-i ški osvoboditelji izpod nemškega tiranstva in gotovega pogina."
Poleg Marte Klopčičeve so na listku podpisi sledečih osvobojenih ujetnic: Zdenka Earjan. Marija Kegu, Angela Makuc, Roza Sorel, Albina Cemivec. Kristijana Sobnik, Ivanka Ko-sanc Ljuba Kodre Fanika Ka-! čar, Štefka Vizjakova, Lina Se-j ga, Tilka Pihlcr, Zdenka Mar-gon, Fani Jukomin, Gina Kcr-ncc. Anja Boruta, Jerca Ber-gant, Minka Ilam. Vesenka Cer-ko, Anka Tramšck. Lija Vesel. Milka Erznožnik, Rozi Travni-kar, Vanda Blaganje, Poldka Subcrt, Magdalena Skrofic, Pavla Kogej, Milka Grad, Mira Zapcčnik. Marica Rline, Breda Kobal in Tatjana Tcržan.
Cemu se niso podpisale vse, na listku ni pojasnjeno.
Mile Klopčič je bil do leta 1929 dopisnik Prosvete in pisal je tudi v Ameriški družinski koledar ter v Majski glas, v katerem je tudi letos zastopan.
Zed. države pred velikimi nalogami doma in po svetu
PREDSEDNIK TRUMAN POUDARIL, DA BO TREBA SE VELIKO BOJA IN ŽRTEV, PREDNO BO JAPONSKA PORAŽENA. - ŽIVILSKO VPRAŠANJE DELA VELIKO PREGLAVIC. - PROBLEM BREZPOSELNOSTI SPET TU
Predsednik Truman je v svj- i jem nedavnem pore>čilu kongre*-su podrobno razložil naš vojni položaj in poudaril, da bo vojna z Japonsko — ako bo vztrajala v nji do konca — šc zelo težavna, združena z velikimi žrtvami, predno bo Hirohitovo cesarstvo toliko poraženo, da sc bo '.rušilo enako kot se je Hitlerjevo.
Optimizem neupravičen
Iz njegovih izvajanj jc razvidi, j, da jc optimizem onih, ki vidijo Jap6nsko že na kolenih,' veliko pretiran. Res, da povzro- i iamo Jej-jncL»m velike izgube in da naši bombniki rušijo japon-j ika mesta, toda bilo bi napačno, ako bi pri tem Japonske izgube precenjevali, naše pa pxlce-njevali.
Japonski vojaki so drzni, fa-: natični in vztrajni Treba se je boriti z njimi za vsako ped zem-1 Ije na vseh otokih, kjer so s:? utrdili. In njihovi takorvani sa- j momorilski letalci povzročajo našim ladjam veliko izgub in škode. Tak letalec se požene proti nji, d jbro vedoč. da bo konec njega, njegovih tovarišev in njihnega letala, toda ob enem vedo, da bodo s tem. ako se poženejo na pravi kraj napadene ameriške ladje, tudi nje konec, ali pa da jo vsaj onesposobijo za nadaljno akcijo.
Znano je, da so kot posledica takih napadov naše ladjedelnice na zapadu s popravljanjem poškodovanih ladij toliko zaposlene, da je treba z mnogimi v ladjedelnice v naša atlantska pristanišča, kar jim podaljšuje vožnjo za teden do dva tedna dni.
Vojnih brig za to deželo ni šc konec
Iz predsednikovega poročila je torej jasno, da vojna z Japonsko šele prehaja v odločilni šta-dij Dasi imamo tudi na Pacifiku pre moč v zrtku, ima Japonska še veliko letal in producira iili vsak mesec nad tisoč novih. Njena bojna mornarica je sicer T.clo oslabljena, toda je še daleč '»d uničenja. In pod orožjem ma štiri milijone mož kopne armade in več milijonov v rezervi.
Truman je dejal, da bomo proti tej sili postavili najmanj tri milijone mož, torej manj kot jim ima Japonska proti nam, ker mi imamo boljšo opremo in pa premoč v letalstvu. Namen ameriškega vrhovnega poveljstva je z mehanizirano silo vojno na Pacifiku čimprej končati in prihraniti čimveč naših življenj.
Upoštevati je potrebno tudi distance. Za dovažanje potrebščin naši oboroženi sili moramo fx) tisoče milj dolgi poti dočim so Japonci večinoma v domačih vodah in do otokov, na katerih se bore. imajo v primeri z Zed. državami jako blizu.
Ko si vse to predstavimo, lahko razumemo, čemu je predsednik v svojem poročilu ta dejstva tako resno poudarjal.
— Zamotanosti v Evropi
Poleg zaposlenosti z vojno v Aziji ima ta dežela še vedno veliko preglavic tudi v Evropi in jih še dolgo ne bo konec. Nastajajo nesoglasja, ki se zde vča-si tolikšna kot da jih ne bo mogoče premostiti in da bodo vsled tega razkoii neizogibni. A jih koncem konca vendar nekako (Nadaljevanje na 5. strani.>
Konferenca združenih nardov in delavstvo

Jm

l)asi je na konferenci zavezniških vlad v San Franciscu precej takih zastopnikov, ki so člani delavskih strank, imajo za socialne probleme, ki sc delavstva po svetu najbolj tičejo, prav malo časa. Zaposleni so najbolj s triki stare tajne diplomacije, z žongliranjem, kdo bo imel v bodočem društvu združenih narodov več veljave in besede in kako nastopiti proti deželam, ki bi kalile svetovni mir.
Nekako takrat ko se je pričela ta konferenca, se je vršila v bližnjem Oaklandu in deloma v San Franciscu konferenca novo
zasnovane zveze strokovnih unij, ki jc imela postanek na svojem prvem zboru v Londonu. Tu ie bila nadaljevana, da zasnuje program, pravila in naloge novi mednarodni organizaciji. ki bo ustanovljena v Parizu- Zastopane so bile angleške, francoske in sovjetske unije, dalje unije raznih drugih evropskih dežel, unije iz Mehike in drugih latinskih republik, iz Zed. držav pa unije CIO. Torej ogromna večina organiziranega delavstva. Naravno, da so razpravljali tudi o konferenci združenih narodov, kajti za delavstvo ie bodoča uredba iiv-ljensko vprašanje. Zastopniki
vseli leh unij so se vsled tega obrnili na vodstvo konference zavezniških vlad. % priporočilom, na i se da prostor na zborovanju tudi predstavnikom World Trade Union konference, ki naj hi imeli svetovalni ali ta-kezvan posvetovalni glas.
Priporočilo je bilo prvotno sprejeto, toda 10. maia v drugem odboru zavezniške konference. ki ima opravka s poslovnim redom, na odklonjeno. Poročali so. da se je to zgodilo na pritisk ameriške vlade, ker A. F- of L. ni zastopana v WTUC.
Načelnik francoske delegacije ie potem konferenci združenih narodov izjavil, da franco-
ska vlada obžaluje, ker se priporočila WTUC ni upoštevalo. Poudaril ie važnost organiziranega delavstva v svetovnem u-stroju in dejal, da brez njegovega sodclova nja ne ho mogoče izvesti obetane svetovne socialne zaščite in ne drugega programa zavezniških vlad.
Poleg francoske delegacije »o se za priporočilo WTUC zavzele tudi sovjetska in mehiška delegacija in še par drugih. Ampak vendar jc ta incident pokazal. da na konferenci še vedno prevladujejo člani takih vlad. ki gledajo na delavce in njihne unije ter stranke z viška, ako ne s prezirom.
Vzrokov za nevoljo veliko v mirnem ;asu, še več po v vojnih razmerah
Dasi Zed. države niso vsled vojne niti z daleč to-iko prizadete kot evropske deiele — kajti tu se jav-lost hvali celo z vojno prosperitetof imajo ljudje /endarle veliko vzrokov za pritožbe. Posebno glede distribucije živeža, vsled navijanja cen in črnega rga. Vladna kontrola nad ipekulanti ne deluje ka-<or bi morala. Graft ima za to stanje veliko "zasluge".
Odredbe, ki določajo, v katerih obratih so delavci potrebni in v katerih ne, se tudi ne izpolnjuje-o povsod pravično.
Ne samo živila, obuvala in druge potrebičine, tudi materijal industriji in drugim obratom se deli po odmerkih. Kongresne preiskave so dognale, da se tudi v distribuciji materijala ne ravna vselej pravično. Eni ga dobe več kot ga potrebujejo, drugim ne puste ali dovolj delavcev, ali pa ne dajo zadosti materijala. Prizadeti se pritožujejo a jim odgovarjajo, da smo pač v vojnih razmerah, pa je treba vsem potrpeti.
Tako smo se minule tedne tudi mi pritoževali nad težavami, ki so povzročile, da Majskega glasa nismo mogli izdati ob običajnem času. Glavna vzroka, kot smo že pojasnili, sta pomanjkanje delavcev v tiskarnah in pa odmerki papirja. Ako ga tiskarna nima dovolj, ali ga ne prejme ob času, leži gradivo v nji postavljeno in čaka, da pride naročeni papir. In potem le več dni zamude v knjigoveznici, da je že kar od sile.
Se nikdar nismo imeli s kako našo publikacijo toliko neprilik in zakasnitve, kot z letoinjim Maj-sim glasom.
Sedaj ga upravniitvo razpoiilja in uverjeni smo, da se bodo razpečevalci potrudili, da pride med či-tatelje, kajti veseli ga bodo.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE D>»-AV3KEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladUjft J*#eel©*«n«ka Dtltvib TiikofM Driska, ihicaga.
IH.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAA06NINA ? Zedinjenih drlavin t« celo leto »3.00; aa pol leta 91.11;
la četrt let« 91.00.	i
Inozemstvo: sa celo leto $3.60; ta pol leta $2.00.
/•i rokopisi in Oflasi morajo biti ▼ na Ar m uradu najpotneje do pondeljks pepeldne ta priobčite? t številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Ptbltohed every Wednesday by the Jugoslav Worlcmen*t Publishinjf Co..
In«. Established 1906.
Editor...............
Business Mana*er...
.......Frank Zaitt
Charles Pogorelec
8UBSCRIPTION RATES: laked States: One Year 13.00; Sit Months $1.75; Three Months $1.00 Fortign Countries, One Year $3.50; Sit Months $2.00.
PROLETAREC
Z301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROČK VVELL 2864
ti
J05K0 OVEN:
RAZGOVORI
sedanjega "point*
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
K/ic "brigajmo se samo za Ameriko je neresen in brez trdnih tal
Znani kolonec Walter Winchell je v nedeljo 27 maja v svojem komentiranju dogodkov in oznanjanju novic ter "novic' ostro prijemal tiste Američane, ki so s svojo mentaliteto in bri-gami rajše kje na Poljskem, v Nemčiji. Italiji itd , kot pa da se bi domislili, da so sedaj državljani te dežele in njihna briga bi morala biti nji posvečena.
Ta svoj klic je on dramatiziral v govoru po radiu, ki ga ima Pri|ika trka drugič ... izgubil v noč. vsako nedeljo in pravi, da ga posluša nad dvajset milijonov ljudi, j „Na vsem božjem svetu ga ni "To je bila pika vsej epizodi,"
Do dneva, ko so japonska letala zabrnela nad Pearl Harbor- tako miroljubnega in dobrega je končal znanec, ki mi je to reč
jem, so ponavljali klic "brigajmo se za Ameriko" posebno izola- naroda, kakor je narod sloven- pripovedoval baš ob času, ko so
eionisti Trdili so , da se vojni prav lahko ognemo, če bomo pu-jski! Vi, Belokrajinci. ste pa nje- se nekateri slovenskih vodilnih
stili druge dežele v miru in se brigali le za svojo deželo. Njihov ga cvet'" tako je vzklikal rodo- mož kar prehitevali na poti v
boj je bil posvečen proti "internacionalcem", češ, da nas bodo ljub. ki je lovil glasove za svo- Beograd. Mreže s cesarskim Du-
gotovo zapletli v vojno, če jim - pred vsem Rooseveltu - ne j*ga kandidata.	i najem so bile presne m bri-
*	... ,	J	y	Shod je bil na kratko roko zni slovenski politiki niso mo-
vzamemo vajeti iz rok.	|f| ^^ ^ ^ je ko_ gli počakati, da bi se jim na-
Ako se bi izolacionisti takrat res brigali samo za Ameriko . |maj dobra peščica ljudi. Rodo- vdušenost nekoliko razkadila, bi jim njihne propagande, ki je bila silna in je odmevala po vsem |jub je svoje veliko razočaranje marveč so hiteli spletati novo svetu, ne bilo zameriti. Toda mnogi izmed njih — zelo vplivni in skrbno prikrival z navidezno mrežo. Bratsko vez »o jo iraeno-
Spominski dan! Zunaj je po	in Evropi V nji pravijo med
dolgem času zopet posijalo soln-	drugim, "da če se naši zastop-
ce Kot da bi zamahnil s čarov-	niki v tej deželi takoj ne zave-
no palico, je postalo vse živo na	do te nevarnosti m P^vza™*]°
vrtu Čudno, kako blagodejno	proti nji potrebne korake bodo
vplivajo solnčni žarki po dol-	te temne sile zdrobile našo za-
gih, meglenih deževnih dnevih	padno civilizacijo, ki danes tako
na vse življenje. Sedel sem zu-	odlikuje človeka ... Temne
I naj na klopi in nehote opazoval	sile? to spremembo. Čez kamenito V svojem proglasu naštevajo
stezico se je vrstila dolga pro-	Jugoslavijo, Cehoslovasko, Polj-
cesija mravelj in se težila pod	sko pod lublinsko vlado in za
I bremeni bilk in koščki trave ter	ključujejo, da če dobi Rusija
jih nosila v njih dom tam nekje	črto od Ljubeka do Trsta, bo sto
za mejo... Ne daleč je oče ro-	petdeset milijonov Evropcev
bin krmil svoje mladiče, kateri	pod komunistično suznostjo. K
so z vedno odprtimi kluni bili	tem je došteti še dvajset milijo-
zanj res pravo "živilsko" vpra-	nerv ljudi na Srednjem vzhodu
sanje. V zraku so brnele čebele	in osemdeset milijonov v Aziji.
I in z dreves je žgolelo ptičje pe-	Na ta način — pravijo ti vite-
tje. Le komarji, ki so ob soln-	zi — bo Rusija vladala nad štiri
čnem zahodu izredno pridni, so	sto milijonov ljudi To bi bila
nekam izginili.	'	za komuniziranje sveta nepre-
Spominski dan ,Judje nava- ^Z^o'1 S^k
dno praznujejo z raznimi para- ^1^1	•
IJ i . .	..	TV razume. Ravno ta organizacija
dami in kmeanjem grobov. To . . ' ' I-on U4	.
je praznik spomina na one. ki J*	1927 ^ zahtevala lnter-
so v letih 1861-64 padli v civil- j ve^ki^rt^.ChHsTerosi K sre-•GOODBVE. VOJAŠČINA!" Oddetek ameriških vojakov, ki >• bili odM*eni i« armad, na p«dla*i vojni med severom in jugom. ^ jmc]j protcstantskega I sislrma. P.ana M jim. da »o v^rll povr.tka v civihio ilvlle.je.	^todl rane katere je pu- Predsednika v beli hiši.
~~	stila ta borba še danes niso za-	Pri nas
mokri za ušesi, bolj kriče. Ob-'ceijene	Na$i kongresniki so si povi-
našajo se kakor dete. ki ne ve. prav je. da se spominjamo šali plače. Svotica povišanja kaj bi počelo s svetlim goldinar- mrtvih, a boljše bi bilo, da de- znaša $2,500 na leto in da bo še jem in je vse srečno, če mu ga lujemo za odpravo vzrokov, r*-, več zalegla, so sklenili, da bo kdo zamenja za vinar. Tudi naš di katerih je nastala civilna voj-go ld i nar pojde za vinar, se bo- na |n sploh vsa druga klanja od jim..'. Prilika pa potrka pona- takrat Slavnost, radi katere je vadi le enkrat, redko redko kdaj j padlo toliko žrtev, še danes ni
drugič . •
TISKOVNI SKLAD PROLETARCA
popolnoma iztrebljena Doli na jugu in tudi v drugih krajih naše države ima še sledove — če že ne telesne, pa ekonomske. In danes, ko je strašni kataklizem svetovnega pokolja stresel zemljo prav do njene sredine, stoji vse to še živejše pred našimi
bogati med njimi — so imeli v tem švojem patriotizmu in ameri-kanizmu zelo sebične in tudi zle namene. Mnogi so v kotičku
veselostjo. No in so belokrajin- vali. .. Centralizem. Ujedinje-ski rojaki povabili prijaznega nje
nas do i
svojih tajnih misli na vso moč želeli zmago Hitlerju in v ta na- gospoda s seboj v gostilno Vino Nemara nas bo i Beograd men delovali proti vsaki potezi ameriške vlade, ki bi šla za tem, je bilo dobro in so pridno napi- kdaj smatral za bradavico na
vali drug drugemu.	državnem telesu," se je trpko
Samo četrt literčkom vajene- nasmehnil znanec.
da se pomaga Angliji in drugim v vojni proti osišču.
Precej jih je v tej deželi takih, ki Anglijo toliko sovražijo, da bi ji privoščili poraz
Ni jih bik) malo, ki so želeli, naj bi Hitler rajše na Sovjetsko unijo udaril in ko je to storil, so se čuli vzkliki vzradoščenja v Zed. državah in tudi v Angliji, čeprav je bila s^ipa v vojni. Zed. države tedaj še niso bile zapletene v njo, zato se je tu lahko bolj odkrito izražalo simpatije do Hitlerjeve vojne proti Rusiji kot pa na Angleškem. A tudi tam se je dobil celo član vlade, ki je
mu rodoljubu so se čustva kaj t	"Pa si bomo sami krivi. •."
hitro razžgala Gnavila ga je ne-	Le deloma. Glavno krivdo je
volja zaradi ponesrečenega sho-	pripisati stoletnemu avstrija-
da Bolj ko jo je topil z vinom,	štvu, ki nas je zmerom in doale-
več je je bilo. Oježila se mu je	dno držalo v tako tesnih razme-
zgovornost in z jezika so mu	rah. da se nismo mogli nikoli
pričele leteti samo še bodice.	ka> prida politično j*azmahniti.
Opazivši, da se je na vse stra-	Edino borbe za ljubi kruhek.
enako z McCormickovo čikaško Tribuno izrekel nado, da bi Hit-. nj grcj0 zameril ter da je iz pri- medsebojnega pehanja, tega ler in Stalin v njuni vojni "oba izkrvavela".	lično majhne polomije naredil smo se dobro naučili — sebi v
Brigati se samo za Ameriko je za razumnega človeka nemo- veliko, nepopravljivo polomijo, škodo in Avstriji na korist. So-goče, kot je to nemogoče za državljana katerekoli druge dežele. I se je toliko spozabil, da se je la in cerkev in uradi, vse nas je Vprašanje je le, kako in čemu se brigaš za ostali svet in za pričel biti po prsih, pa kričati tlačilo v skromnost. Rodoljubi
poedine dežele. Vsakemu Američanu je znano o "ameriških in- nekako takole: "O. saj vem, da so hodili vse v frakih in talar-
------i i-am: i---us jjh po deželi. Ali če si jim po-
trkal na lupino, je zadonelo vo- $1 65
tlo
volilna skrinjica ... Kru-
teresih", ki smo jih tu pa tam branili z orožjem v Mehiki, v Nika-	bi se ™e radi lotili> cene bi bil
ragvi, na Kitajskem in še marsikje — če ne z orožjem, pa z našo	Jaz (karT sem' namreč c. kr.
... ..	uradnik! Jaz sem Avstrija! A
ekonomsko m diplomatično silo.	y.? ^ yi?	^ nego hek. Koritce.
Tisti Američani, ki kontrolirajo velik del rudnikov in druga	sq fif?eJcesarskih konjcv na ce. To in uki bi naj m litiki?
bogastva v Centralni in Južni Ameriki, ki posedujejo v nji vele-	sflrski ^ „	|pravi mk mora imeti vižje
V. IZKAZ
Henton, Wash. John Shumrov očmi. $1 00
Shebovfan. W». fran Stih $1.50	Slovenski delavci
Little Falls, N. V. Frank Grego- Nam. kateri smo se rodili v rin 65c.	/ ■■ | Sloveniji, zahajajo naše misli
Chicafo. Kil. Po S2 Pet^r Swol-|nfch0te na rodno zemljo. Uhaja-buk in Victor GreKurich; Math Pe- j0 tja ne zaradi kakega šovini-Vek $1.15; Anna Zbašnik 51, sku- zmg flmpak ysled sRrbi kaj ^
V' > g-* * . v e™ bo zgodilo z našimi brati v nji C leve and. O. August Komar $2	T	, , f.
(Posla! John Krrbel )	hm deZeu,K	na ^ ^
St. Louis. Mo. Ciril Medved $1. K vcr*ke politične m impena-Lo* Anfeles. Cslif. Julia Parkel: »stične, katerih cilj je razkosa-U 95	ti Evropo v sfere ekonomskega
Pueblo, Colo. John M Stonich imperializma in uspostaviti red, $1 00	,	.	kateri naj bi bil čimbolj podo-
Barberton. O. Josephine Platner ben tistemu, kateri je prevlado-$100.	val pred to vojno. Zastonj je
Loruin, O. Johanna Krištoff $2 pripovedovati tem burboncem. New York. N. Y. Kathv Horva-tHa ^	mpiH 1n vninrk
tin $1.50.
prosta davka To je 25 odstotkov povišanja, in ker ni obdavčeno, znese še več. Sevela, kadar naši majnarji zahtevajo nekoliko priboljška, je pa nekaj drugega.
Naši kongresniki in senatorji zadnje čase precej potujejo Sedaj, ko je streljanje v Evropi prenehalo, dobiš naše kongres-nike v nji v vseh večjih mestih. Ena izmed njih je Clare Booth Luce. To je bila v zadnjih nekaj mesecih že druga njena pot v Evropo. V kernelovi Tribuni (omeniti je treba, da med ker-nelom in Luce ni velikega prijateljstva; edino, kadar usekata po Rusiji, se sfrinjatat je opis njenega govora. Svarila je to deželo pred rdečo nevarnostjo, ki preti Evropi. Govor je precej dolg in resume njenih izvajanj bi vzel preveč prostora Ali mi se je dobro spominjamo izza časa zadnjih predsedniških volitev in njenega govora proti pokojnemu predsedniku Rooseveltu.
Kdvriond. Okla. Frank Knafels $1 50.
F.non Valley, Pa. Anton Cvetan 65c.
Sheridan, Wyo. Anton Podobnik
Naše aktivnosti Za nas v Chicagu in okolici
trgovino s tropičnim in drugim sadjem, ki imajo kaptal v železnicah in v drugih obratih križem sveta, že davno poskrbeli, da se naša vlada za njihne privatne koristi (katerim pravimo zaradi lepšega "ameriški interesi"), jako briga in jih ščiti. Marsikak naš diplomat v Južni Ameriki, v Mehiki, na Kitajskem itd. se je potrudil v prid "ameriških interesov" pomagati lokalnim oblastim zadušiti stavke in ameriški kapital je z direktno ali pa in-direktno pomočjo vlade vprizoril v latinski Ameriki že precej "revolucij" in kontrarevolucij.
Ampak baš ti ljudje so najglasnejši z naukom, da naj se mi — delavci — brigamo samo za Ameriko, ali pa se poberimo, od kjer smo prišli! Oni nočejo, da bi se delavci in drugi mali ljudje naučili spoznati njihne hrige, njihne interese in njihno politiko v tujih deželah.-
Pod pretvezo nevtralnosti smo indirektno pomagali k zmagi fašista Franca in to "nevtralnost" je pozdravljal ves bizniški tisk, izolacionisti in ves klerikalni aparat — navidezno zato, ker smo s tem pokazali, da smatramo civilno vojno v Španiji za njeno notranjo zadevo, a v resnici iz radovanja, ker je ostala španska republikanska ('socialistična", komunistična ") vltfda osamljena. Tako smo na svoj način pomagali preprečiti "komunizem" v Španiji in le zato se je šlo.
Koncem prejšnje svetovne vojne smo pomagali Angliji, Franciji in drugim z intervencijo proti boljševiški revoluciji, pač zato, ker se je tudi ameriška vlada in tukajšnji posedujoči razred zelo brigal, kaj bo nastalo iz preobrata v prostranih stepah škrati i ranega carizma-
Pokojni Roosevelt in pred njim Wilson sta se veliko brigala, kakšne vlade naj dobi svet po vojni; in enako — v .mnogih slučajih še bolj, zanima to vprašanje Anglijo, Francijo, Sovjetsko unijo iti.
Prepiri v svetovni javnosti radi oblike vlade v Grčiji, na Poljskem, spor radi Trsta, boj za in proti monarhiji v Italiji, prerekanja radi oblike bodoče Nemčije — vse to dokazuje, da je svet eden in da so razdalje na njemu vedno krajše
Politikom v kongresu in uradnikom v državnem departmentu ter v vladi sploh je sicer čestokrat neprijetno, kadar se nanje pritiska od kake izredno glasne organizirane skupine, n. pr. poslednje mesece pritisk s strani ameriških Poljakov, ki delujejo pod okriljem vsega klerikalnega aparata v tej deželi' Morda je imel VVinchell v mislih te vrste Američane, kajti oni ▼ svoji sedanji kampanji ne nastopajo toliko kot Američani, ampak poudarjajo, da govore .v imenu šest milijonov Poljakov v Ameriki Politik ne ve, če imajo res toliko glasov v žepu, pred
Močne roke so ga dvignile s stola in ga zanesle pod kap. Za njim je priletel še njegov klobuk. Nato so se mu gostilniška vrata pred nosom zaprla in zaklenila. To ga je šele prav raz-ljutilo. Jokaje od gneva je grozil s pestmi. "Vi, vi črvi! Premajhni ste in preničevi, da bi se zavedali, kaj ste storili. Čast Avstrije vas bo pozvala na odgovor! Vi, ki se držite, da ste nekakšni Slovenci! Jaz, avstrijski c. kr. uradnik, jaz vam povem, kaj so Slovenci! Bradavica so na telesu Avstrije! A vi, bolokranjski divjaki, vi ste še manj, vi ste samo brk na bradavici!"
Tu so se znova odprla vrata, hkrati pa se je na vratih pokazal tudi velik škaf, ki ni bil prazen. Mrzla in več ko navadna pršna kopel ga je pri priči streznila in zbrihtala. Pobral se je in
cilje, toda ne onih za oblaki; la-
hko je velik idealist, toda pod nogami mora čutiti trda realna tla; imeti mora znanje in razgibanost duha, pa zdrava, trdna načela; biti mora vztrajen in odločne volje; imeti mora na-' ■ridteport
Wf»t Allis, His. Dcmshar Fairmont
25c.
Mihvaukee. Wis.
da se je svet med to vojno spremenil, da je bila Evropa kršče-. . .	. ..	^ na v potokih krvi in da so tu na-! je vazn0- da Pf ^bimo na Pro-rodi. ki nočejo več te sužnosti. ^»rcevem pikniku v nedeljo
To so dokazali v ognju borbe,	i'' ?um*a P™ u. v Wlll«w
In eden izmed teh je naš narod	^pringsu »čim vec ji po se t. To
Bil je prvi, ki je stopil proti so-	60 eden Prvih P^mkov v tej se-
Po $1: Anton vražniku v Jugoslaviji in zahte-	™m ,n.PnJv Je' da se P° dolgih
in Jor Hadcl, skupaj $2 val samo to kar je njegovega in	df CVn,.h dne1V1!1 (uPam<>, da bo
it, W. Va. Joseph Torkar do česar ima dedne pravice, ki J7' >um}a solncen dan> nekoliko ogrejemo v prosti naravi. In
drugič, potrebno je, da bo ta
prireditev uspešna tudi zaradi
Fritz. F Krincr in Mary Camer;
segajo nazaj več kot tisočletje. Po $l Joseph T() ni vprašanje "panslavi-
zma" temveč gre se za ujedi-
lista. Kajti cene v tiskarni se
po SOc: Paul. Vogrich. Lovre Z* \njenje naroda ki je M zatiran
politično in narodnostno več	^ Proletarec ne sme
Berklev. Mich. Peter Benedict
stop in dar govora; imeti mora fni"ciJ® JSZ * M *5/ V 1	-	- -	Joseph Snoy, Mike Luketich. Pe-
ter Kroflich. Geo. Vucelich, Frank
čim več izkušenj in razgledanosti, da zna stvarno presojati in se znajti v vsakem položaju. In biti mora poleg vsega človek, človek s srcem in dušo, ne kakšen fino izdelan kompliciran stroj. Ce mu manjka katera teh lastnosti, tedaj sposobnost njegova šepa in šepal bo tudi vpliv njegov-
Pa mi naštej, koliko jih imamo takih mož? Morda bi jih bilo par, da niso že pod Avstrijo bili razkričani kot prekucuhi in državi nevarni elementi. Namesto njih se silijo v ospredje naivneži. Bolj ko so politično še
očmi so mu prihodnje volitve, pa jim v svojih govorih priliva s
hujskanjem olje na ogenj. Pomagajo še Litvinci, ki tudi govore
v imenu "vsega naroda", tudi nekaj Ukrajincev (Rusinov) deluje za osvoboditev Ukrajine, zelo glasni so Srbi pod vodstvom Foti-ča, in slovenski klerikalci se derejo, da bi koga prevpili.
Ogromna večina teh elementov deluje za gnili red prošlosti. Boje se napredka, socialnih preobratov — oziroma, boje se za svoje privilegije. Zato se eni brigajo, bodisi tu ali kjerkoli, da si jih ohranijo, in drugi pa, da ustvarijo družbo socialne pravičnosti na mednarodnem temelju.
Ako prevladajo v tem procesu prvi, bomo sicer lahko rekli, da so zavezniki res zmagali v vojni, a ob enem bi ostal v veljavi isti red, kakršen poraja ekonomske krize, fašizem in vojne.
de zmagajo drugi — kar se prej ali slej gotovo zgodi, pa dobimo svet vzajemnosti. V njemu bo izkoriščanje v prid posedu-jočih iztrebljeno in s tem vred vzroki, radi katerih nastajajo lakote, gospodarski polomi in vojne Vredno je, da se borimo v vrstah onih, ki so za svet vzajemnosti in s tem za odpravo socialnih zla.
vrl in Mary Vasil, skupaj $4 50.
(Posi.. Louis Barborich.)	I	£ h^v^ob^11 »""fo »P«* t**'
je tudi rešitev socialnega vpra-O. Konferenčna or-|šanja nemogoče. Mi Slovenci v
Ameriki nismo slovenskega šovinizma nikoli podpirali. Posebno slovenski delavci organizirani v JSZ so imeli o tem zelo skromno mnenje. Toda kot so-
Mihelcich. Louis Paulinich. Paul Movar. John Vitez in Matt TuSek;
gi in prijatelji, ne pozabite priti v nedeljo 17. junija na naš piknik h Keglu!
Ake ran je naročnina petek la. »roeime, obnovite jo čimprej!
Joseph Skoff 75c; Frank Mesar	cialisti vemo da je rešitev na_
50c, skupaj $15.25. (Nabrano na	rf>d a^nja temeljni
konferenci JSZ in PM 27. maja na	6 . .r f , J .
Bartonu, O. poslal Joseph Snoy >	socializma^ In da se to da
Herminie. Pa. Po $2: Anton Cha- res,t' na popolnoma miren, za-ter in And.v Bertl, skupaj $4 (Po-1 dovoljiv nacm. dokazuje So-slal Anton Zornik.)
VVillard, Wi*. Po $1: Matt Mal-nar in John Hrib. skupaj $2. (Poslal Mike Krultz.)
Skupaj $55 80, prejšnji izkaz $371 92, skupaj $427 72.
Tole mi ne gre v glavo ?
PODPORA MAJSKEMU GLASU Moon Kun, Pa. Po 25c: Max Flo-rijancich, Anton Ambrozich. Jacob Tome, Mike Resnik in Valentin Kral, skupaj $1.25. (Poslal Jacob Ambrozich )
F.Iv. Minn. Geo Kochevar 25e Bridffepert, O. Louis Gorenc SOc. ( hicago, III. Po SOc: Anton Kup-ka, Olga Martinjak. VVilma Grat-chnor, Alice Kosmerl, Tim Preles-nik, Ruth Prelesnik in Franees Ci-rar, skupaj $3.50. (Nabrala John Rak in Louis Zorko.) Skupaj $8.5$.
vjetska unija. Koroški, štajerski in primorski Slovenci prebivajo v svojih krajih nepretrgoma že od sedmega stoletja in to je precejšnje število let. Upamo, da je to za pridobitev domovinskih pravic dovolj dolga doba.
Boj proti Rusiji Zadnje čase je postalo zelo popularno namigavati, da je boj med Ameriko in Rusijo neizogiben. V tej propagandi niso aktivni samo nemški simpati-čarji, reakcionarni Poljaki itd., ampak je v tem na delu vsa tista drhal, ki je pred svetovno vojno Hitlerju in Mussoliniju tako pridno pomagala.
Skrajševanj« distanc
Angleška aeroplanska 'družba naznanja, da bo zračni promet komunistični nevarnosti.
Tudi katoliška organizacija Kako je mogoče, da te propa-Kolumbovih vitezov se je na gandni uradi lahko danes na-svojem zborovanju v hotelu vdušeno pozdravljajo za juna-Comodore v New Yorku veliko ka. osvoboditelja in zaveznika, pečala s Poljsko in tarnala o jutri pa te proglasijo za bandi-■	Celo! ta, gangatorK kalilca miru in
med Anglijo in Sydnejem v Av-| v tej deželi in v centralni ter sovražnika svobode, to mi nika sraliji vzel v bodoče 70 ur na južni Ameriki baje narašča s ko ne gre v glavo! Ali so lagali 13,257 milj dolgi poti. Pred strašno naglico. Sprejeli so re- v prve\n, ali pa v drugem sluča-vojno je vzela vožnja po isti di- solucijo, v kateri obtožujejo so- ju. kajti oboje ne more hiti res-stanci devet in pol dneva. ; vjete, da hočejo zavladati Aziji« niča.
POVESTNI DEL
VLADIMIR RIJAVEC:
im IIEII
"Kaj se je zodilo?" je vprašala Vera, ko je zadela ob gručo na trotoarju. Ljudje so se sklanjali drug nad drugim, se vzpenjali na prste, živahno povpraševali na desno in levo ter iskali v skupini, ki so jo stvorili, krivca tolikemu razburjenju.
"Kradla je!"
"Kradla je?"
"Kdo je kradel?"
"Hleb kruha jc vzela."
"Kdo jc kradel?"
Niti oni na drugi strani ceste niso ostali brezbrižni za dogodek, ki je izgledalo, da je prinesel novo življenje v enako-mernost in monotonost glavne ulice. Nekje iz prvega nadstropja so prihajali zvoki klavirja.1 lovili so se in iskali soglasja v simfoniji vrvenja pod sabo; služkinja, ki je čistila okna, je prenehala z delom in se zagledala v gručo; iz trgovine na drugi strani ceste je stopil trgovski pomočnik, si dal opraviti s svinčnikom in z zanimanjem spraševal prodajalca časopisov, kaj se je zgodilo-
"Kdo je kradel?---
'Tako mlada, pa že krade!"
"Nič čudnega! Nobeden ne pazi nanjo,. .. vedno je na cesti. — Matere ni nikdar doma. ... v tovarni dela . .
"Ne dela več. Prejšnji teden so jih skoro polovico odpustili."
"Četvero otrok je,. .. gotovo so lačni."
"...Oče ji je vsak dan pijan
"Ali to ni izgovor, da sme krasti!"
Iz pekarne je stopil lastnik,; močan in rdeč, z belim predpasnikom pred sabo. Zrinit se je; med ljudmi do male. ki je preplašena gledala, kaj se je dogajalo okoli nje. — ji iztrgal hlebec, v katerega je bila že zagri-znila, iz rok in jo z mesnato roko udaril po licu.
"Kdo ti je ukazal krasti?"
Lice ji je zardelo od udarca. Stisnila se je k zidu, zajokala, si z roko obrisala prve solze, dvignila oči in pogledala ljudi okoli sebe, kot da, išče- usmiljenja, dobre besede, — a njih obrazi so ostali trdi in neprijazni.
"Ne smeš krasti mala," se je sklonila k njej starejša gospa in ji s čistim, po narcisah dišečim robčkom, obrisala lice.
"Lačna sem "
"Prositi bi bila morala!"
"Prosila sem, — — — a mi niso nič dali," je odgovorila ihte.
"Res?"
Pokimala je.
Pekarju je bilo nerodno. Molčal je in gledal na nalomljen del hlebca, ki ga je držal v rokah in s katerim ni vedel, kaj bi počel.
"Krasti se ne sme!" je rekla
gospa in ga rešila iz zadrege-
"Da. krpsti se ne sme," jc potrdil, se obrnil in si pričel delati pot, da bi se vrnil v prodajalno. Mala je z lačnimi očmi spremljala hlebec, ki ga je tiščal v roki.
"Koliko stane kruh?" ga je sredi poti prekinila Vera.
Pogledal jo je začudeno, kot da ni dobro razumel vprašanja.
"Koliko stane kruh?" je ponovila.
'Zakaj?..." Povedal je vsoto.
Plačala mu. je Dal ji je hlebec, skomizgnil z rameni in se brez besed vrnil v prodajalno. Mali so zasijale oči; par gledalcev se je pomilovalno nasmehnilo. Stari gospej ni bilo prav.
"Potuho ji dajete ... Za svoj . .."
"Lačna je!" ji je upadla v besedo Vera.
"Za svoj greh je zaslužila kazen!" se ni dala zmotiti gospa.
"Greh?" se je začudila Vera. "Da. res! Po naših pojmih je grešila. Kradla je,. • . toda dvomim, da čuti v sebi najmanjši očitek ali protest proti temu, kar je napravila ... In ni greh le ono, kar nam teži vest?!"
"Čudni pojmi in razlaganja!" se je oglasil nekdo — Klavir je utihnil. Zadnji akord je vztre-petal in se izgubil v šumu ulice.
"Nič čudni!" se je uprla Vera in ponudila kruh mali, ki jo je hvaležno pogledala in brez zadrege zagrizla vanj. 'Nič čudni! Prav gotovo je v duši bolj poštena od marsikaterega izmed nas! ... In sploh to pojmovanje o poštenju!.. Točno so nam opredelili: to je greh in to ni greh, to je pošteno in to nepošteno, to smeš in tega ne smeš -..Nobenega ne zanima, kako je do greha prišlo,... vsak se čuti le sodnika onemu, ki je grešil in obsoja stvari, ki bi lahko mirne duše šel preko njih in ki niso nič v primeri z onimi, ki se dogajajo za pobeljenimi in nedostopnimi kulisami, skrivajoč par vsega sitih in vsemogočih izvoljencev ... in za katere ne bomo izvedeli nikdar! .T. Je morda pošten tisti, čigar umazanije, s katerimi se bavi, ne vodijo na obtožniško klop. pa zardeva pred njimi, kadar je sam;---za katere ga nobeden ne preganja, mu jih nobeden ne očita in ki mu pečejo
vest. če jo sploh še ima?!--
So še slabše stvari kot jc kraja! In kadar se na to spomnim, takrat se mi smilijo zločinci. Oni stavijo vsaj nekaj na kocko; — igrajo za svojo kožo, za svojo svobodo! Gredo odkrito za svojim ciljem in ne delajo podlosti v rokavicah! In to mi je vsekakor draže!"
Govorila je razburjeno in z glasom, ki ni mogel zatajiti bo-
u
PIKNIK
PROLETARCA
n
V NEDELJO 17. JUNIJA 1945
«
na Keglovem vrtu
WILLOW SPRINGS, ILL
IGRAL BO PUCLJEV ORKESTER
lečine njene duše. V lice je po-bledcla, a oči so ji sijale kot žerjavica.
"Prosila je za kruh ... in ker ga ji niso hoteli dati. ga je vzela. Ukradla ga je . .. in pravite, da je Zaslužila kazen zato,. •. toda če je kdo izmed vas občutil kdaj glad in če je kdo pomislil, da čaka doma nanjo še troje lačnih ust, ki so se včeraj zadovoljila s par krompirji v oblicah, a niso danes še ničesar okusila in si niti od jutri ne obetajo mnogo več,... ji prav gotovo ne bo zameril greha, ki ga je rodila želja, da sebi in svojim bratcem preskrbi ono najpotrebnejše, najnujnejše in do česar bi vsak motal imeti pravico: kos kruha ... A na to niste pomislili. Ne zanima vas. Niti vas ne zanima, kaj bo s tristo delavci Krossove tovarne, ki so jih prejšnji teden odpustili, ker jih zaradi izpopolnjenih strojev ne potrebujejo več? — Ravnatelj tvor niče je delal pač po svoji vesti, — nobenemu ne bo padlo na misel, da bi mu sploh kdaj kaj očital. Ni grešil, ker mu je dovoljeno delati tako, kot je
njemu prav. —%--Evo, na
vse to ste pozabili! ... Govorite o grehu šele takrat, kadar bo imel vsak vsaj toliko, da ne bo lačen kruha!"
Voz cestne železnice je zdr-dral mimo in se ustavil malo pred križiščem Gneča se je zgostila.
"Ne ovirajte prometa! — — Postajanje in zbiranje po troto-arjih prepovedano! — — Ne ovirajte prometa!" je opozarjal prometni stražnik.
"Gospodična je še mlada." je rekel gospod z monoklom in se pokroviteljsko nasmehnil. "Za par let bo mislila drugače. Življenja največkrat ne moremo spraviti v sklad z občutki, ki jih nosimo v sebi! Ono ima svoja pota in prisiljeni smo, da se jim pokoravamo!"
Gruča se je polagoma manjšala Ljudje so odhajali po o-pravkih, nasitili so svojo radovednost. si umirili vest in že za par trenotkov pozabili na dogodek, ki jih je zmotil ob mislih na obilno in okusno opoldansko kosilo, na prijeten popoldanski počitek, na večernje društvo, na partijo šaha ali biljarda v kavarni. na koncert, kino ali gledališče, --in jih za kratek
čas potegnil v grobo vsakdanjost
Spet se je oglasil klavir v prvem nadstropju; služkinja, ki je čistila okna, se je oprijela dela; trgovski pomočnik si je zataknil svinčnik za uho in se vr-nU v trgovino; mala je ostala sama Stisnila se je k zidu in drobila kruh. ki ji je še ostal. — Ulica je dobila svoje navadno, živo lice; sličila je reki, mogočni in pisani, polni vrtincev in le z redkimi zastoji, za katere je izgledalo, da jih ne mara in da jih skuša čimprej odpraviti iz svojega korita
smo izvedeli, da obstoja tretja internacionala.
Socialistična demokracija tega še do danes ni mogla preboleti. Kar so napravili sovjeti, jc* bila vse le diktatura. Niso se mogli sprijazniti s tem, da bi mogli uspostaviti delavski parlament delavci sami. In vendar je bila socialna revolucija leta 1917 v Rusiji socializem, kakršnega je predstavil delavstvu vsega sveta Kari Marx in kakršnega smo sc učili in ga doumeli-
Ko je bilo *prvo poglavje končano, je rekel Lenin delavstvu Rusije: "Zemlja, tovarne in vso drugo je vaše. Napravite si iz tega najboljše in v teh naporih se lahko tudi vsak kuhar vspo-sobi, da predseduje' delavski vladi."
In kaj je v glavnem bilo storjenega s tem socialnim sunkom? Sistem privatnega dobičkarstva in izkoriščanja je bil
—	—------ odpravljen. Ropanje človeka po
in bil je ravnatelj državne štu- človeku je bilo iztrebljeno. dijske knjižnice. Dalje Josip Reakcija vsega sveta je na Piše JOSEPH F DURN	Kostanjevec, ki je bil rojen v ves glas zavpila proti temu in
Slovenija je dobila svojo! videl. Ako je voda tu res stala, vipavskem trgu, Metod Dolenc, zahtevala, da se mora ta pre-
prvo vlado, kot je razvidno iz je morala biti jako globoka, kaj-	S a^u P« V,P*V*' An' obra* »biti. S°Cla11rni demokrat|
poročil po radiu in v časopisih ti gora Nanos sama meri 1300 j*on D«™a. rojen pri Gorici, niso bili izjema. Ves ta cas, od In ta vlada se je osnovalaV srcu metrov višine.	da n? menjam splosno znanih leta 1917 pa do sedaj, se je ka-
lepo Vipavske doline, v Ajdov- Na drugi strani sedaj tega| I»pularnih pisateljev in pesni- pitalisticni tisk zaletaval v so-itini. To je lahko nekoliko v malega zgodovinskega mesteca k°v kl 80 b,h 2Je™ naTPrimor" ^ da maščuje mase proti zadoščenje vsem tistim, ki pri- Ajdovščine je gora Caven, ki pa1 sKem.\ n. Pr'. g.da" ^'J0^ delavski državi, hajamo iz krajev, kateri so bili ni tako visoka kot je orjaški socialistični pisatelj MenriK iu-| Ko je bila soc alranka v tej
prodani v prvi svetovni vojni Nanos V vipavskem trgu je ^^krHik iTo^rtin i ^V" ^ ** JSZ PrifU* Italiji. Skozi petindvajset let je večje križišče kot v Ajdovščini, g"™ • JoiePaho^^	r nJ'- s™	d? V
ta narod trpel kot nikjer drugje ker slednja stoji ob državni ce-	p^^ZenTv ^ Tl kadarriga de,lavst™
tako. Veliko ricinovega olja mu; sti. kakor Vipava, a v slednji je tj"1, rav i,na ™JKOva roJend v pribori, bomo volili zastopnike
^ o 11. , cn,cu Q v državno zakonodajo po stro-
BRIVNICA NA PROSTEM nekje na Pacifiku.
Ajdovčšina zgodovinsko mestece
je okrutni italijanski fašizem	tudi deželna cesta, ki pelje v! Pijavi4,^ Galiji, ki je mala po-
1 . 1 1 4- x j ui	ijr;;n j., i vesti Za z o ro in Kres . Da-
posilil po gr u- In tisoče je bilo	Idrijo in dalje. , . , ~
j . -1 U .	1>1 ' „ lje so od tu goriški slavcek Gre-
gospodarsko uničenih, obsoje-	Predno sem sel v to svojo no- J * Kosovel
nih na Liparske otole in v ječe. i vo domovino, se spominjam, ko	^
ali pa ustreljenih samo zato! ker se je pod avstrijsko vtado ludl.Jf^ut^
ska.
so bili zavedni Slovenci. Vsa ta	Ajdovščina potegovala, da bi v
leta so trpeli in prenašali zani-	nji nastanili vojaštvo. Zmagala,	,
čevanje. bili zatirani in preRa-	jc V.pava. ki je dala vladi na	C
njuni zato. ker se niso hoteli	razpolago zeml išče za vojašni- f	pred leti Inie
ukloniti tem kulturonoscem"	eo brezplačno. Saj tako so ta- '	o^ ZZtluSt
dvajsetega stoletja.	Ura, trdili. In res. leta 1910 so
A prišel je dan obračuna z	začel, graditi vojašnica, kjer	P"	L.i "i" " .
kah. Farmarji izmed sebe, enako železničarji, jeklarski delavci itd Slično so storili v socialni revoluciji v Rusiji? Po vsej širni deželi so bili organizirani sovjeti in v njih so bili izvoljeni poslanci, ki so tvorili delavsko vlado.
Ves ta čas pa je bilo v naši javnosti napisanega toliko z izrecno mržnjo prot sovjetom, da
okupatorji. Vipavska dolina s|*cm bil nekaj časa tudi jaz upo-imi^oz™"'PHmorei bS" j<? tvdno' ker ni nastal° še ve0
Sicer je v osvobojene kraje kanila grenka kaplja nespora-; zuma med zavezniki, a primorski Slovenci in Hrvati se nadejajo. da jim bodo pravični in da , jim ne bo spet od reče no kar je njihovega
Ajdovščina je sicer bolj majhno mestece; mislim,, da ima okrog osem tisoč prebivalcev, saj kolikor sc jaz spominjam. Od kar sem zapustil te rodne kraje, je preteklo že veliko let
zmešnjave. Vedno so upili, da
-I II O 1. * MO 1 i .T	v RusiJi ni drugega kot "držav-
-po-|ah B®vka? Poglej nas^ Imamo	kapitaIizem~ Tafe) nekateri
........._ in šel!CankarJa' Flnz«arJa' Preserna	v našem dnevniku še sedaj radi
v obljubljeno deželo. V Vipavi l!?uJe"j u! Prosom	^^ in pa kako bomo dobili so nastanili kakih 3000 avstrij- . ., .. .
, ki je bil celo moj	socializem v Ameriki.
•	mi Lr	IM Mn i« rA/> i 1 tat	I t w *
slovensko Kalifornijo solnčno slen. Dogotovljena je bila bila,	.. , ^
'	;J	' i , ... " . / . J .	na tem polju poleg Gregorčiča
Goriško sta bili po vsem tem nekoliko prej kot sem se jaz —	k j	s b
trpljenju osvobojeni f>o hrabrih j sedemnajstletni mladenič
slovenskih in drugih jugoslo- slovil od vipavskega trga. in šel
vanskih četah.
i, v . . .: sorodnik" in največji zatiralec	. .. , J°™ ' Je 3 Ji"1 napredne misli med slovenskim L Sooahzma brez masne soc,a-
priropala Italija, mi pnpovedu-1 ^Vj *	li stične organizacije ne bo ln
jejo. da je nastanila v Vipavi še (Konec rihodniič •	brez socialisti^ni*1 klubov ne bo
več polentarjev kot pa je bilo ° 00 P_1J	socialistične stranke. In kako
prej v nji avstrijskih vojakov. ^	naj brez tega ameriško delovno
Sicer se ob tej priliki ne mi- KAKTUS rISc	ljudstvo prevzame industrije,
slim pečati preobširno z zgodo- Pueblo. Colo. — Ko je bila	da jih obratuje v korist vseh, in
vino teh krajev, dasi bi jo bilo ameriška socialistična stranka	no za privatni profit?
primerno opisati ob kaki drugi močna, ko so na njenih shodih	Tak socialni preobrat zamore
priliki Sedaj si dajem duška z uspehom nastopali Eugene V.	ob dovršeni masni produkciji
vseh stvari, ki jih človek rabi v vsakdanjem življenju, izvršiti
GLAS IZ OKLAHOME
Kdmond, Okla. — Pošiljam vam $5, od tega $3 za naročnino in ostalo naj bo listu v podporo. Proletarec in pa list, ki ga izdaja Ira M. Finley, sta mi najljubša. in oba podpiram.
To mesto ima pet tisoč prebivalcev. med njimi enajst duhovnikov, namesto enajst čevljarjev. Pa sva le dva tukaj in neka ženska je začela z možem čevljarsko obrt.
Slovensko nisem govoril že od leta 1915, od kar sem bil na obisku v Jolietu, prej pa nisem slišal slovenščine od leta 1895. Ko se svet nekoliko uredi, nameravam na obisk v Jugoslavijo. pa si svežim spomin na naš jezik s čitanjem Proletarca, da bom tam lahko govoril z ljudmi brez zapletanja.
Frank Knafelc.
radosti, ker je Primorska, kar	Debs. Norman Thomas in mno-
se njenega slovenskega in hr-	gi drugi; ko je bila Jugoslovan-
Spominjam se, da smo se od nas vatskega ljudstva tiče. sklenila	ska socialistična zveza še pri-1 le organizirano delavstvo — or-
vedno ozirali na mali dve to- n®» svojo lastno iniciativo posta-	družena mednarodni socialisti- ganizirano industrialno in poli-
varni in njuna dimnika, iz ka- ti del združene Slovenije v fe-	čni organizaciji; ko so bili šte- tično. Jedro takega gibanja
terih je puhtel dim Ena. ako se	derativni Jugoslaviji. In kot iz-
ne motim, je bila -tovarna su-	gleda, se naši fantje dobro drže
kanca in bombaža, drupa pa svi-	vzlic opoziciji angleške in ame-le
koliške
ravno na meji Primorske in	pavski so mnogo doprinesli za I času prve svetovne vojne
vilni klubi JSZ delavni, se ni- predstavlja sedaj CIO. A pre-smo ustrašili nobenega dela za dno bo v stanju napraviti na-pojačanje zveze. Nobenkrat si daljne korake, si bo moralo to
. V njima so delale največ o- riške vlade. In Tito s svojimi nismo predstavljali, da pride gibanje ustanoviti učne tečaje o >liške Slovenke in Slovenci. Je partizani nc odneha Tudi vi- kdaj do razkola. A prišlo je v vsem, kar jc potrebno za uspe-
Kranjske Meji jo potok Hubelj in most je mejnik Na eni strani so Sturje, ki spadajo še v
šen prehod iz kapitalizma v so-
cialistično urejeno družbo. To naloga delavcev organiziranih v unijah in v socialističnih
svojo osvoboditev. Ko je priče- Socialna demokracija ali dru-la Italija v tej vojni s splošno ga internacionala je prepustila mobilizacijo, so mnogi pobeg- vse skupaj poteku časa. V tej Kranjsko (Notranjsko* in na "i I i - Seveda, vsi niso mogli in dobi, namreč v letih prve sve- klubih. In v tej akciji je potre-drugi je Ajdovščina, ki je že na marsikoga so utaknili v itali- tovne vojne, pa je v Rusiji na- bno uposliti tudi intelektualce, Primorskem. V slučaju, da so j jansko "banduro". Italijani so stal sunek, ki je potisnil tok ča- ki bodo služili delavski državi, sc šturski fantje stepli, kar je mislili iz njih napraviti janičar-1 sa precej daleč naprej In tedaj	Kaktus,
bila na plesih v Sturjah radi le- je. toda naši fantje so si ohra-pih deklet obča navada, so jih nili sv°j značaj in ponos ter se morali priti mirit orožniki iz pripravljali, da se nekega dne Vipave, ki je uro daleč. Orožni- j bore za osvoboditev svojega ki v Ajdovščini niso imeli tam rodnega kraja. In ko je prišel nič opraviti, čeprav so bili tik dan, so pridrli z Nanosa ter Cav-zraven. A predno so vipavski na v boj za svojo štirinajstolct-orožniici prišli, se je vroča kri i no slovensko grudo že umirila in tepež ponehal. H Brali smo iz italijanskih virov poročila, da so Slovenci formirali svojo vlado enkrat v Tr- j stu in drugič v Gorici in Italija-] ni so seveda delali vtis. da sta to njihna mesta. Ampak parti-
I'i
Vstopnina prosta
Prireja klub št. 1 J. S. Z. Vsi dobrodošli!
Razporoke naraščajo
Meseca maja je bilo v Chicagu izdanih 3,401 dovoljenj za poroko, ali 103 manj kot maja lansko leto. V istem času je bilo vloženih 1,549 tožb za razporo-ko, od 1. jan. do 31. maja pa 7,685. ali sedem odstotkov več kot v prvih petih mesecih lanskega leta.
Priporočite prijatelju, »i naroči Proletarca.
naj
korajži je pomagalo tudi dobro vipavsko vino.
Tod je tekla t a koz va na državna cesta — rekli smo ji cesarska Sla je iz Gorice preko Vipavske doline v Postojno in dalje. Ze takrat je bila to lepa široka gramozna cesta Do Ajdovščine je tekla tudi goriška železnica in tam je bila zadnja postaja Se kot deček se spominjam. ko se je bavila avstrijska vlada z vprašanjem, da bi to progo potegnili saj do vipavskega trga ali celo do Postojne in se tako zvezala z ljubljansko železnico. S tem bi dobili (po naše ) tudi Pivčanje zvezo z železnico do Gorice. Drugače seveda so morali iti na Trst in od tam v Gorico. Saj tako ki jaz predstavljam.
Na eni strani ponosno stoji očak Nanos, ki brani to lepo Vipavsko dolino Stari očanci »o pripovedovali, da je stala tu v davnih dobah globoka voda in na vrhu Nanosa da je še danes velik kavelj, h kateremu so pri-
zani so bili bolj taktični in so šli v srce teh krajev — v Ajdovščino, katere tudi Italijani niso mogli prekrstiti, kakor Gorice ne. in tu so proklamirali svojo vlado.
Prepričan sem in imam trdno vero v to lji^dstvo. da ne bo več dalo iniciative iz rok, in da bo držalo to svojo zemljo in rajše izkrvavelo do zadnjega kot pa se vrnilo nazaj pod tiranstvo in trpljenje, ki ga je prenašalo vsa ta leta pod "kulturno" Italijo.
Slovenska Primorska se lahko upravičeno ponaša s celo vrsto odličnih kulturnih delavcev. ki niso zahtevali ničesar kar ni njihovega pač pa propagirali pravice za svoj zapostavljeni narod N. pr. slovstveni in umetnostni zgodovinar, dr. filozofije in pisatelj Avgust 2igon, je bil rojen v Ajdovščini. Izdal
leve /o /Aem f/ia/ //teh	cn
Me tatf/efiM of ffiataan,	,
%
Tatama, {/a/vino, tffac/ien, ffiab/cffne,
v
and a// /Ae i/ccdij mifa/tjur* en //tr 3tca</ /o Yfr/t)>y ftn/ in rain.
G I T B f M I N O THI M I O H T V 7»h VVAR i O A N
penjali čolne Ce je to res. ne je razne študije o Prešernu. Co-vem. Jaz tistega kavlja nisem, P". Levstiku, Stritarju, Jurčiču
Thi» •dvertisemem for the 7th Wtr Lo«n sponsored by the Public Service Comptny of Northern Illinois
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE -
KOMENTARJI
in Sirija biti v bodoče ''neodvisni". Zahtevajo pa v njima stra-» tegične vojaške baze. Cemu, ko •» pa vendar trdimo, da je bila tudi ta vojna za odpravo vojne in
Živet je v vojnah, sušah in' bodilnega odbora izposloval obljubljamo na vseh konferen-
lakotah lahko odločujoče poli-	sprejem spomenice s predlo- cah tnijenmir P° svetu Ako
tično sredstvo. Anglija se ga je	gom da se Španije ne sprejme v fvoje obljube res verjamemo,
poslužila v Grčiji, sedaj v Tr-	v novo snovano društvo naro- zaM potemtakem treba toliko
sti. in poslužuje se ga v Italiji	dov, dokler bo pod fašistično zahtev vse križem za strategic-
povsod V pomoč konserva-	vlado. Poročevalec čikaške Tri- ne °t°kc	t*r mornan-
tivcem in za ohranitev starega	bune k temu omenja, da je Prie-	Zahtevajo jih pač za-
reda	to časnikarjem, ki so ga izpra- to< ker sta ^^nalizem in ka-
V (iniji je nastala po umiku	sevali, "priznal", da je imel v ?,tal,f™ vzrok vojnam vlada-
Nemcev strašna zmeda in lako-	Španiji, ko je bil v republikan- J	v deželah izkoriščanja
ta. Tiste grške organizacije, Iu	ski vladi, "zveze" s komunisti, za P«vatni profit pa teh dveh
so bile ves čas okupacije v bo-	in da so zastopani tudi v osvo- vzrokov	miSllJ? odPJravlti
jih z Nemci in Italijani, in bile	bodilnem odboru, a predstav-	J,h onl sami	ne
za prevzem vlade najbolj pri-	ljajo le majhno manjšino. Zani-	v	Pa
pravljene, so uvidele, da v an-	mivo je to. da čim deluješ zares j f s,e P^evedno, da bi razume-
gleškem ministrstvu vnanjih proti fašizmu in za ljudski bla-iI(>' bl	v ko™l
zadev demokracijo za Grčijo! gor. pa ti že kdo pritisne pečat .	»zgubimo Slovenci Ti
drugače razumejo kot pa tisti 'komunista". Prieto je bil v'm 1 rimorsl«>< bo glavna krivda Grki, ki so zahtevali odpravo; Španiji vodja "zmernih" socia-dinastije in ustanovitev repu- listov.
blikanske vlade Ti Grki so ime-1 II Nostro Avvenire (Naša bo- .... Ii doma toliko moči. da je An- doča poti, edini italijanski dnev- J^>slovanski narod sedaj, glija nastopila proti njim z oro- nik v Trstu, je zapretil z revo- ko Je 1 ,to diktator, (in> zato je ž jem in tanki. Usiljevala jim lucijo v Julijski krajini (Vene- težko kje govoriti, da tak poje nazaj kralja in diskreditirano I zia Guilai, ako zavezniki ne pri- i snemalec Hitlerja, kot se je iz zamejno vlado. Ker so se Grki I znajo tega kraja Jugoslaviji, temu uprli, so se Angleži, s po-'Tako poroča iz Trsta v depeši z Pnnas* močjo Zed. držav — poslužili še dne 28. maja že prej omenjeni drugega orožja: Ustavili so do- Edd Johnson. Pravi, da je ta 1	M
važanje živeža grškemu ljud- italijanski list jako razširjen.! "Zapadin svet torej ve. pod stvu, dobili pa so ga dovolj ti- Izhaja pod pokroviteljstvom Ti-!kako UramJ° sedaj jugoslo-sti, ki so služili angleški poli- tove tržaške uprave, v kateri je va"sR1 narod; 4 SfljV1! tiki. Odvzemi živež še tako mo- sedem Italijanov in pet Sloven- tiranlJo sele SEDAJ. Pod čni armadi, pa si jo porazil. cev II Nostro Avvenire je v po- perjem in Mussolinijem. pa Sedanja «rška vlada, ki je po- sebnem uvodniku napadla ^im-1 ^ generalomRupnikom. Pa
Trst
avna ki
na komunističnem partizan-stvu." Zakaj? Zato. 4 ker zapadni svet ve, pod kako tiranijo
razil Titu> maršal Alexander, Trstu svobodo" (Iz uvodnika v A. D. z dne 26. ma-
Poročilo o konferenci Prosvetne matice in JSZ na Bartonu
Bridgeport, O. — Ker se je 'ki, da ohranimo tradicijo in pa vršil na datum naše konferen- manifestiramo pomen tega med-ee Prosvetne matice dne 27. ma- narodnega praznika ja v bližnjem Benwoodu, W Va. Da. lepo je, ko se snide taka velik jugoslovanski shod, je to družba. In na zabavi se vsedeš precej vplivalo na naš poset kot s somišljeniki pod košato drev-tudi več drugih vzrokov. Ven- je in razvije se pomenek o sto-dar pa je bila konferenca vzlic terih rečeh, temu živahna. Predsedoval ji je Ves prejšnji odbor je bil po-s. John Vitez in zapisnik je vo- novno izvoljen. John Vitez je dil Louis Pavlinich. Zastopanih glavni organizator, Joseph Snoy je bilo pet društev, federacija i je tajnik-blagajnik, organiza-SNPJ in klub Naprej št. 11 JSZ j torji po naselbinah pa so slede-Izmed vnanjih gostov je nas po- či: Peter Kroflich, Bridgeport; setil stari pionir Math Tušek iz Mike Smerdel, Blaine; Frank
Power Pointa, ki je pred leti v teh krajih na delavskem polju
Kolenc, Windsor Hights, W. Va.; Louis Pavlinich, Bellaire;
ledino oral. Dan prej smo čitali j Joseph Skoff, Barton.
Prihodnja konferenca bo zopet v Bartonu. Datum določi odbor v sporazumu s klubom Naprej št. 11 JSZ.—Joseph Snoy.
Največji svinčeni rudnik
V JETNISKEM TABORI' BEL8EN v Nemčiji Je bil« tudi veliko družbi se p^mi kot se je pred otrok, ko Je prišla tja ameriška armada in jih osvobodila, »o bil. pod Ieti ko SQ sk	delovali. Se-
hranjeni in boln.. *meha ni bilo ie njih, pa« pa le pogled na grozo, ki , . , . ^ , ... jih je objemala A po nekaj tednih dobre ameriške hrane in zdravniške j	Je seaaj mal° iaKin
Razprave so bile zelo dobre,
med njimi o priporočilih Chas.
njegov dopis v Prosveti, kjer opisuje, kaj vse je doživel in prestal njegov sin Paul v tej vojni Yes, Math je nas presenetil. Bil je na zborovanju in ostal med nami tudi na zabavi,
potem pa je šel obiskati še svo- j - . _ * . . jo sestro na Glencoe in stare " Evr°P' sPet <>bratv\e prijatelje. Rekel je. da ko je vi- Svinčeni in cinkovni rudniki del vabilo na poset konference j v Trebčah v Jugoslaviji so me-v listih, se ga je lotila želja iti seca maja obnovili obrat Nem-zopet enkrat med ljudi njego-|ci so na. svojem umiku porušili vega prepričanja; kajti v taki
nege so postali otroei zdravi in zadovoljni in smeh se jim je vrnil na obraze.
veličem in Nedičem je ni bilo.
Ni čudno, če so se vsi taki "svo- j "	■	-----------—
bodoljubni" elementi hodili nih6e ne upa Kajti mine so ^ je biJ John vse tQ sem se pre
Pogorelea za pojačanje naših aktivnosti in agitacije V tiskovni sklad Proletarca se je nabralo — vpoštevajoč malo skupino.
polnoma pod angleškim vpli- j perialistiene in reakcionarne šivom,* dobiva od UNRRA nad le", ki podpirajo vlado Ivanoe
200 ton živeža in druih po-' Bonomija, dasi list ni navedel.	• vi ..... v . ,_______ - -___„___________,_____________________
trebščin na mesec. To ji poma- katere so te sile, a Johnson u- klanjati Mussoliniju in v Vati- peskom, mine v vodi, mine pod	pričal, ko sem se leta 1929 pre-	1U v^icvaji*: maio snupino
ga. da ni revolte proti nji. gotavlja, da je prav lahko uga-	stezami. Francoska vojaška ob-	selil v Detroit. Moja prva želja	lepo vsoto. Na priredbi popol-
S politiko izstradanja so po- niti. koga misli. Angleže in L ^ Kuuuronoscev . last ceni, da je po Franciji raz-	je bila seznaniti se z njim oseb-	dnc jc bila ravno isto domača
skusili tudi v Trstu, bržkone ne Američane je prištel k njim.	kako so bivši pristasi lrešemh sto mil. min v 45 okra-	no in prilika se mi je tudi hitro	družba in nekaj nadaljnih go-
brez uspeha. Jugoslovanski ži- Kritizira jih tudi zaradi njih- Aleksar^rove-Pavlove ^ diktatu- j jiH na ozemlju 750,000 akrov.	nudila. Ko sem ga neko nede-	stov se je pripeljalo iz našega
vilski komisar Panjek je časni- nega nastopa proti jugoslovan-	Predno bodo vse P°brane. bo še	ljo na pevskih vajah Svobode" ■	Bovdsvilla. da so. pomagali k
škim poročevalcem dne 30. ma- ; skim četam na Koroškem in za- aP®niJ! v /\vsinji, k i so aeto- .■ veliko nesreč. Kmet orje — za-	pozdravil s "hello John," mi	boljšemu uspehu Ko smo vse
ja dejal, da ima Jugoslavija do-i ključu je, da tisti, ki so šli skozi ' \ Ljubljani m nekateri so dene ob mino- Otroei se igrajo,	pravi, saj me ne poznaš? Pove-	pospravili smo se poslovili
volj živeža pripravljenega in tolikšne vojne grozote in ki so f** sedaJ 30111	PJ58*®" vidijo kje kak tuj predmet, ra-	dal sem mu. da osebno še ne do	drug od drugega in se razšli
plačanega, toda zavezniška blo- se ves čas borili v duhu progla- kar ,noc	demo- do ved nost jih n^ka. Eksplozija	danes, poznam te pa po tvojem	Vsa k na svoj dom Hvala vsem
kada, ki kontrolira promet, ni sov združenih narodov za de- kra^1- Rden teh gospodov pt$e v Voz gre po cesti, kolo gre nad	delu. ki ga vršiš za narod, da ne	ki so pomagali finančno s po-
dovolila prevoza, niti ne upora- mokracijo, ne bodo pustili, da A U z dne ™ maJa' kako llt0 mino — drugo je stara povest,	utone v tujini in gre v pozab-	setom in z agitacijo Brez po bo mlina preko Soče. In ko je bi bile njih ne žrtve zaman. Da "va-,a vlad" ene same stranke. kajt j mnogo takih se je dogaja- ' ' ' " bil glad v Trstu na višku, so bi se le res tako zgodilo. Ampak kar Je sevt>da ne le nedemokra- jQ tudi ^ prejšnji vojni Sedaj prišli iz Milana ameriški trucki, dogodki v minulih dneh in ted- arnPak tiransko, proti-de- ^ je teh 7avratnih min širom
mostove in elektrarno ter kemični laboratorij, a druge škode niso napravili.
Te rudnike je mislila Nemčija stalno obdržati. Prej so bili posest angleškega kapitala, a Nemci so jih zaplenili. Po porazu Nemcev so posta!! ?p?t an' gleška svojina.
naloženi z živežem in delitev pa nih ne obetajo nič prida, je bila izročena tržaškemu ško- Lebanon in Sirija sta eden iz-fu in njegovim kanonikom. Edd med dokazov, da je svet v svoji Johnson je v svoji depeši v Chi-, uredbi ostal izven Sovjetske cago Sunu z dne 31. maja poro- unije približno kot je bil po čal iz Trsta, da italijanski škof prejšnji vojni. Francozi so do-
mokratično in proti-ljudsko kontinenta še veliko več A v Dotični gospod pa je v svojih izvajanjih priznal v svoji nerodnosti tudi tole:
Pa ne pozabimo, da za Jugoslavijo ta totalitarizem, vlada ene sa
laboratorijih se trudijo, kako bi se je udejstvoval kot pevovodja za prihodnjo vojno še boljše iz- že v Kansasu Ko se je leta 1925
nost Od tistega časa sva bila žrtvovalnosti se nič ne doseže Anton Zornik' zaP P*nna. intimna prijatelja Zelo, zelo mi Dan je bn zelo , čeravno je zal da mi ni bilo dano prožitiL^ vremenskl preroki napovedo.
„mU:_r° l:LZ .nJ,1	vali. da bo grmelo in lilo.
Klub Naprej št. 11 JSZ ima
naš., ali saj te bo.j izpopolnl.i. preseh. v Detroit.'je'n, kultur'- ***
očividno ni oboževalec Jugoslo-i ma za demokracijo, kakor An- "»e stranke, ni nič novega. Tudi! ATEUU V SPOMIN vanov... Lahko bi še dodal, da gleži, toda v kolonijah in v pod- Pod diktaturo kraljevo je bila Ic Detroit. Mich.—Torek 8 ma-
tudi demokracije ne obožuje, rejenih deželah pa vladajo s si-j fna "<«nka. Ta stranka je bila ob ja mi bo ostal vedno v spominu.! prfci0 na detroitski oder Bil je
nem polju tukaj nadaljeval s | slav"osti. ki je letos iz že pojas
r ' ,	J	n lOn I h uTrnlrmr ni kiln	t^J.
svoj,m delom. Bil je ljubitelj njenih v"okov	tof»
pesmi. RcKlbe in drame. Po nje- smo >° n'domestl" ob «'1 P"1'" guvl zaslugi je marsikaj lepega ___________
Vs« naročnin«, ki jih poti j« jo m* • topniki in drugi agitatorji Proletarca, 10 iteto na basi pollotnik naročnin. Namreč agitator, ki poilj« ono celoletno, jo iaittlci«R^tcm »etaa-mu m drama polletnima. ,
16
14
12
U 10 8 7 4 4 3
Louis Barborich, Milvvaukee, Wis.
Chas. Pogorelec, Chicago. 111. Lenhard Werdinek. Thomas, W. Va.
Ta dan ostane zapisan v zgodo- steber napredka v tej naselbini vini kot V-E Day, ali konec na- jn težko ga ^ nadomestiti. V cijske pošasti. Tovarniške sire- pravični človeški družbi bi se
enem državna oblast. Kdor je bil proti njej, je bil izdajalec in proti-državen element. Kocbek nam je
ponovi!, kar »o Slovrncrm govorili n<f ^ oznanjale to V(.M.lo vest. I bi, |ahUo „(|ris.voval v tem. kar -vojaška «ila tla- kd" bi 50 ne veselil tega po- mu je bilo prirojeno in bi veli-
SKLAD 300-TERIH LISTU V PODPORO
izvrševalci kraljeve nerali. Takrat je
d.ktature-ge-
XVIII. IZKAZ
Milvvaukee.
kot je ne nadškof Margotti v lo in civilne svobodšcine so ne Gorici. Oba sta pomagala fašiz- znane v njih. mu in oba sta storila vse kar stal V Moskvi so glede klanja v zmogla pri poitalijančevanju Damasku in v drugih krajih Si-
jugoslovanskega Primorja. rije in Lebanona nekaj dni mol-	Iirr il, 1JHir„ r vu „Ril llu.
Trst je torej le dobil živež — [čali, a nato pa poudarili, da kar	"iVa naš* narod sUrlm\ raju * dal membne8a dneva' Toda še na ko več pripomogel na socialnem John Horvatin, N. Y.
s politično gesto seveda, ki po-1 se tam dogaja, je v popolnem	ni prišel do besede, danes zopet. misel mi ni Pri^° ta čas« da me jn kulturnem polju. A v kapita- Vincent Pugelj, Milvvi
kazuje, kako piha veter. Asso-i nasprotstvu s konferencama.	Novi preroki totalitarizma so torej doma čaka žalostna vest, da je listični družbi je to nemogoče. Wis
ciated Pres poroča v depeši z kakršna je bila v Dumbarton	prav nič originalni. kruta smrt P° kratk» in mučni ker je denar nad vsem. Zato je Mar.y	Allis.
dne 1. junija iz Trsta, da je bilo Oaksu in s sedanjo v San Fran-	M .... , . bolezni, srčni hibi, pretrgala nit jQhn moral garati v premogo- M 's _
poslanega tja 240 ton živeža in ciseu In sovjetski tisk je znova	, 1 ®*ab,J,v<*t Jf nerodna bo- življenja mojemu najboljšemu rovih in tovarnah in le prosti Mar,m °nronc' Arma Kans
delitev te hrane pa je bila izro- podrezal v kolonijalne imperi-	leze" [.n k\ Je! prijatelju Johnu Berlisgu. Ve-
čena milanskemu nadškofu kar-1 je. češ, dokler ljudstva v kolo-	p,.sa ' Je P°zabl1« da Je blla kle" del sem, da je bil John bolan,
dinalu Alfredu Schusterju. nijah ne dobe priložnosti za sa.	skalna slovenska ljudska stran- kot tudi, da mu zdravnik pripo-
Indalecio Prieto je pred me- moodločevanje o svoji usodi, ne	ka DE,, UsXv, tK,l"e drzavP~ roča mir in čim manj obiskov,
iško deleeaeiio na knnfpr#»nri i ho miru n« cvptii.	tvorne stranke in da je v dik- 'in da je mir najboljše zdravilo
hiško delegacijo na konferenci bo miru na svetu združenih narodov v San Franciscu v imenu španskega osvo-
je mir najboljše
Franroif pravijo, da ne na-! |art(?rskih vladah, Prid"o sode- za njegovo bolezen, zato sem z
čas je daroval za njegove ideale ter si s tem prehitro izčrpal svoje moči.
Pokojnik je bil zelo mirne narave ter želo priljubljen med
Skupaj
Skupaj PrejSnji
izkaz
$1.514.00 1.494 00
Frank Cvetan, Johnstovvn, Pa. Mike Krultz, Willard. Wis. Frank Stih. Sheboygan, Wis. Joe Koršič, Detroit, Mich. John Tancek, Girard, O. Frank Volkar, Maple Heights, Ohio
Frank Remitz. Ročk Springs, Wyo.
John Teran, Ely, Minn. Frank Zaitz, Chicago, 111 John Kosin. Girard, O. Juha Parkel, Los Angeles. Cal. Martin Judnich, Waukegan, III. 5 00 j Luka Groser, Chicago, IU. Math Urbas, Detroit. Mich. James Dekleva, Govvanda, N. Y
Anton Richtar. Fontana, Calif. Jacob Kunstelj, Ely. Minn. Donald J. Lotrich, Chicago, IU. Mat Malnar. Willard. Wis.
5 00
5.t)0 5.00 20 00
S 1,509.00 john Ropoluskv. Witt, 111.
Skupaj
Prispevatelji v tem izkazu 4. Skupaj (4 tedne, od 5. maja do r	Mm >(.1 na m m. sv «i m s so soproj? in dober tovariš ter skr------
§ USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET g ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
PKOSVETA" i
H ••
P
T-: Na
ročnina sa Združeno države (izven Ckicaga) in Kanado $6.00 na leto; $3.00 sa pol lata; $1.50 sa žetft leta; sa CKicago in Cicera $7.50 sa celo leto; $3.75 sa pol leta; sa inosemitv« $9 00.
jo obstajati in kakšne ne Slo- kdo je. Privratih je čakala so-2 venska ljudska stranka je torej sedova dekle in mi povedala, da jj že pod kraljem bila vajena tota- jim je moja soproga telefonično » litarizma, in to takega, ki je povedala, da je John Berlisg H najslabše sorte. Ako so takrat umrl in da naj mi sporočijo. La-generali "tlačili naš narod, da hko si mislite, kako me je pre-jS ni prišel do besede", čemu pa|SUnila ta žalostna novica. Kar <• so na katoliških shrxlih na Brez- obstal sem pri vratih kot oka-S jah in po vsi Sloveniji vedno menel- Dekle je razumelo moj hvalili to vlado in dr. Korošca? Čemu so venomer poudarjali — prej in pozneje, da le SLS zastopa ogromno večino slovenskega naroda? In ker je bila v vladi dobro zastopana, zakaj se ni potrudila, da bi generali s

položaj in na tihem odšla
Ko je čez nekaj časa moja soproga prišla domu, mi je solznih oči povedala o agonijah, ki jih je pretrpel, preden ga je smrt rešila iz bolečin. Otia je bila pri njem do zadnjega zdih-ljaja. Poznala ga je iz otroških let. Predno je preminul, ji je rekel: "Molly, reci Joeu hello in good-bye zame." Odgovorila mu je: "Hello mu bom rekla, a ne good bye! On te bo prišel zvečer obiskati.** John ji odvrne: "Molly, je že prepozno!" Nagnil se je nazaj in za vedno zaspal.
Johna Berlisga sem poznal po imenu in njegovih delih že dolgo vrsto let -Prijatelji, ki so ga
mi pri-
___________	________ _ „ ____ vrlinah
I ko polna min, da si v kopališča in delu na kulturnem polju. Da
Naslov xo list fn tajništvo je:
1 7 So. Liiftiitliilc Avcinie I	< hiratfo 2X lllinofo
svojo vojaško silo ne tlačili na-8 šega naroda, namesto da jim je S tako izborno služila in zadušila W vso opozicijo na Slovenskem? - Vojne v h v ropi je konec toda ££ skrite mine pod zemljo in v vodi bodo še dolgo nevarnost za ljudi in živino. V departmentu Finistere v Franciji je bilo od umika Nemcev pa do sredi maja ubitih od min 250 otrok, ki so sc igrali v krajih, kjer m bila prej bojišča in so jih Nemci na
čila drugače, Njegovi soprogi in družini izrekava svoje sožalje, tebi, John, pa časten spomin! Josef in Moli v! Korsič.
m
■ svojem umiku podminirali. Ve- poznali še iz Kansas, so 5 čina francoskih obrežij je še ta- po vedo val i o njegovih
V NEDELJO 17. JUNIJA PIKNIK PROLETARCA
Chicago, III. — Tikete, ki so (X) dajmu, naši člani in somi* šljeniki pridno prodajajo. Pomenijo nagrado v obliki vojnega bonda, ki bo oddan nekomu na pikniku Proletarca in kluba št. 1 JSZ v nedeljo 17 junija na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
Igral bo Pucljev orkester. In kot ponavlja pri oglašanju vsake priredbe Geo. Marchan, tako zagotavljamo tudi mi, da bo na tem pikniku, "kar se tiče pijače in jedače vse dobro preskrbljeno." Ampak dobiti sedaj jedačo je težava, pa bomo že kje ujeli kakega pujska, da ho dovolj za pod zob.
Ne pozabite omeniti naš piknik svoiim prijateljem in znancem in povabite jih s sabo. posebno ako imate kaj prostora v avtu — Odbor.
Majski Glas
1945
POSVEČEN STIRIDESETLETNICI
PROLETARCA
V njemu je zastopanih nad 20 tulcajinjih so-trudnikov in pesniki osvobodilne borbe iz Slovenije.
Gradivo pestro, zgodovinsko, zabavno in po-
učno.
Cena 35c izvod. Cena za večja naročila je sledeča:
Iti	Iztitov
IA	Iztisov
t S	iztisov
35	iztisov
S S.3t 4 KU 7.75 19.50
5« liti sov 75 iztisov 1U0 Iztisov 25« iztisov
$14.50
21.00 27.00 65.00
Naročila naslovite:
PROLETAREC
2301 So. Lawndale Ave.,
CHICAGO 23, ILL.
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL.
EVEN SOME AMERICANS HAVENT DISCOVERED AMERICA YET
Kakšno mirovno organizacijo dobimo s konference zaveznikov v San Franciscn
-
SLOVENSKO PRIMORJE
(Ta članek je bil objavljen v Trst je bil pred dvesto leti • Borbi ' 24. aprila v srbo-hrva majhno italijansko mestece z Sčini.)	| manj kot 4.000 stanovalcev.
Ktnografična meja med Slo- Njegovo okolico, morsko obalo venci in Italijani se skoraj po- in del ozemlja današnjega me-polnoma vjema z mejo med sta so tedaj zavzemale naselbine in polja slovenskih ribičev in kmetov. Toda mesto se ni moglo razvijati, ker so to preprečevali Benečani, njegovi- večni sovražniki, v kojih rokah je bil monopol nad plovbo po Jadran-, skem morju. Ko pa je Avstrija oorušila beneški monopol na Jadranu in ko se je pričelo razvijati gospodarstvo kapitala, je Trs t postal velemesto in je že ired prvo svetovno vojno štel i.
Krasotn i Dinarskimi Alpami) in Julijskimi Alpami od ene strani in severno italijansko nižino od druge- V nižini prebivajo iialijani. medtem ko so vasi na prvih hribčkih že slovenske. Etnografiena meja s«? dosti ne razlikuje od politične 'državne! med staro Avstrijo in Italijo pred 11? tom 1918 Ob morski obali na ju/nem predelu je naj-vzhodnejša italijanska naselbina Tržič t Monfalcone>, ki leži vzhodno od izliva Soče. Meja se vije proti severu do iztoka Vipave v Sočo in se nadaljuje ob Soc i do Gorice, kjer se obrne proti zapadu v bližini železniške proge Goriea-Kormin. Soča torej nikakor ne predstavlja za-padne meje jugoslovanskega et ničnega ozemlja, dasi se tako mnogokrat piše in govori.
V srednjem predelu prebivajo Slovenci celo na ozemlju, ki spada pod Italijo že od leta 18M To so Beneški Slovenci, ki živijo vse do Čedada (Cividalei, Tarcenta, Humina (Gemonai in Pušjc vasi (Bencone). Na severu se meja povsem sklada z nekdanjo avstrijsko - italijansko mejo. V Kanalski dolini, ki je pred letom 1918 tvorila del avstrijske Koroške in
italijanska v smislu pogodbe vjprtn€hal Pred 2adnjo svet0vno
vojno so Slovenci v Trstu šteli
wt*
Couii9*y Apptttaf Ammica. It Of a. A. Uwu and MU wa v*«« Journal

230.000 prebivalcev.
Veliko večino v Trstu pred- pričetku trinajstega stoletja je bil ustanovljen avstrijski tavljajo priseljenci, ki so se na- Od tedaj naprej je Trst vodil parlament. je bilo upravičeno
Ako ji hočejo biti kjs. morajo predvsem imeti miroljuben, protiimj>erialističen program in zelo sposobno diplomacijo. Se-Znani časnikar Donald Bell' misleč, da ga bodo morali An- danJa Je komaJ drugega reda. piše na gornje vprašanje med glo-Saksoni, hočeš nočeš, pod-1 Tudi doma ni vse v redu dru*im	Preti Njegov načrt je zatega- p^ mednarodnih ima ta
Konferenca v San Franciscu delj bil, nadaljevati borbe v dežela tudi doma tolikšne pro-lahko ustvari dve vrsti mirov- Evropi in ne dopuščati nobene bkme da se jih ljudstvi niti ne io organizacijo — veliko zvezo izmiritve, ustvariti kaos, kate- zaveda, kolikšni so, le čuti jih med Ameriko, Sovjetsko Rusi- rega bo morala gerilska vojna nekatere Na primer živilsko jo in Veliko Britanijo, ali pa v Ntmčiji še povečati in poglo- vprašanje je jako zamotano, novo ligo narodov, v kateri bi biti. Tako je upal, da se bo mnogi menijo, da je že zelo za bili zopet vsi narodi, veliki in nadaljevala nekaka meščanska Voženo in bo vzelo dolgo, pre-"nali, popolnoma enakopravni, vojna vse dokler ne izbruhne dno ga spravimo v r?d Lend-7 prvem sliaVaju postane veči- veliki svetovni konflikt. To je kasne dajatve so že zelo uki-ia sporov, ki so se pojavili v vzrok, čemu je Hitler dejal, da >an Franeiscu, nevarna. V tem so bori v Berlinu "proti azijat-4irčaju bi padla odločitev gle- skemu boljševizmu"', to je, zate Poljske in Argentine v skla- kaj je pripovedoval svojim volu z ž^ljo Rusije za Poljsko in lakom, da se bodo kmalu borili željo Amerike za Argentino, skupaj z Amerikanci proti Ru-
om Zato je pošiljal v ameriška linije nemške civiliste, ki
so Amerikancem pripovedovali, j iG s stališča čimvečjih profitov da bi bila njihova dolžnost, n/um:,to z vidika ljudskih po-braniti Nemce proti Rusom. I
ter bi sicer zveza propadla. Vo- Z«*0 je tudi poslal Petaina na-. Dalje ie tu znova vnrašanje ija drugih držav pa bi postala -a3 v Francijo, da bi delal zme- brezposelnosti. Cenijo, da h ) v
Tudi vprašanje glasov in sedežev postane nevažno, ker šteje jotiem le še resnična sila. V taki veliki zvezi bi morale glasovati vse tri velesile soglasno,
njene in tudi mesa se sk >zi tri mesece ne bo pošiljalo izven dežele, razen seveda našim četam in pa nekaj v pomoč bednemu ljudstvu.
Živilsko vprašanje bi sploh v tej deželi ne bil noben probl-lern, ako se ne bi vse uravnava-
lekakšna taktična zadeva, ne- do med zavezniki.
i nihče si ne bi mogel privošči-	nrrnv/^ nrvrJ
i napasti strnjeno vrsto treh	urzuve prea
lajvcčjih velesil na svetu. Velikimi fio/ogam/
doma in do svetu
(iNadaljevanje s 1. strani.)
Logična alternativa bi bila
selili iz ranzovrstnih dežel, in	vstaje in se upiral beneškemu tudi do svojega zastopstva
tako je Trst postal mednarodno	jarmu skoraj 180 let. Svojo ne- Kot edina pristaniška luka
mesto, v katerem prebivajo Ita-	odvisnost od Benetk si je zago- avstro-ogrskega cesarstva, je Nemci, Grki, kakor tudi pripad-. tovil leta 1382. ko je prebival- ; blagostanje Trsta zelo procvita-
•liki izven evropskih narodov	stvo poklicalo avstrijskega ce- lo. Razen kratko dobe, ko ga je svetovna vlada na osnovi fede-
Pred sto leti ko italijanski šo-	sarja Leopolda III. in ga posta- zasedel Napoleon, je Trst ostal racijo. V sedanji dobi ni nobe
,	• i	i__lil__ fl.Lr. ____I..l.»	t At O I- a. i TnM* 11 no n i u <1 i Ki in iiPocrtiAtli
vmizem še ni bil razvit, so tak položaj priznavali pisatelji in •>rvi boritelji za zedinjenje Ita iije. ki se živo zavedali pra|H
vic drugih narodov. Ti so stali	Je dobilo polno samoupravo; ko vinske pravice do Trsta ... na stališču, da Italija nima pra
prihodnjih nekaj mesecih število nezaposlenih naraslo vsled odstavljanja iz vojne industrije do dva milijona delavcev in okrog toliko vojakov pa bo odpuščenih iz armada.
Predsednik Truman je kongresu priporočal zvišanje brez-
vice do Trsta. Resnično pa je tudi. da se je mnogo slovenskih oriseljencev v mestu poitalijan-čilo. Toda slovenska imena velikega števila tržaških Italijanov jasno pričajo o slovenskem
Trud Francije za obnovitev moči svetovne velesile
(Nadaljevanje s 1. strani.) ostro križali in vlada v Pariza v mednarodnem prometu in za smatra, da se hoče Anglija vs-
ie Dostaia	>?,reklu JKo Je "živela sloven- litu.ne in ekonomske pritiske 'ed oslabljenosti Francije sedaj
Doeodbe v "fl^o T^ * 18	"«• deželami.	tam * bolj utrditi.
, ~	. • " ,	prt nehal. Pred zadnjo svetovno ...	. ...	rw 2 iuniia He ranilo na
St. Germainu, v splošnem ni bi-	£oino so Slovenci v Trstu šteli Na dru8«m mestu v tej tekmi	i junija je ae l.auile na
lo Italijanov pred priklopitvijo.	v(j kot eno trrtliiu.Drobiva * Anglija s svojimi dominjoni. presenetljivo diplomaticen na------- --------------------.. „ -
Zgodovina potrjuje, da je ta in ako^i ^ prišlo do pri- ki si Prizadeva postati v tem čin obdolžil Churchina in agen-j ali ^ obvcl)a stan ko^pt »^J^P
la nobena vlada prave oblasti krite pretnje. i biia večinoma kritika proti nje-— da bi mogla taka organizaci- mu Unije same pa sa v takih ja uvesti vlado pravice in za- Potrebno-ie vet zaupanja (slvareh brez posebnega vpliva, konov, priznanih od vseh naro- . IemelJni vzrok tej napetosti ker M poiitično brez mQei. dov. To so prazne sanje. Za to Je nezaupanje med Sovjetsko --
so vsi koncepti pravice preveč	™ ^TvV^t	*Pet prometno
različni, bodisi v Ameriki, v ko- s,lami nd drugi V Moskvi se	r r
lonijah. v Sovjetski uniji, v Ki- boJe/ da „s™Je An*HJa s sodelo- mesto
ni itd. Globoki spor, ki cepi za- vanJe™ ** držav proti Rusiji; Odesa, največje sovjetsko pn-
veznike v San Franeiscu je to-	LMS J." "
rej vprašanje, ali naj se novi velika zveza, katero pri znava tudi Dumbarton Oaks.
usla Londonu pa očitajo, da si Rusi- morski in železniški promet l" ja prisvaja vso kontrol.) v deže- zvišala nad dve sto odstotkov, lah. ki jih je okupirala, in da m o »M t	| t » »+»»
temu se pridno oglaša tudi Va-
Hitler se ni
nii ja bila postavljena že v sed- klouitve bi Trst bil danes me oziru ^rva na svetu Sov unija	? nje8ove8f imperializma kriv- fljp narodov	/
mem stoletju, ko so gmummki\f^lT,sila/T.lzven ovojih mej nima letališč,	de za napade na Francoze v Si- Tu planejo očividn/ tudi t,kar\ -P^k, diktator in med-
Longohardi! tedanji gospodarji bistvo je	tudi v dru' ra2en v kolikor » ^ služila	riji in Lebanonu' C«nliki» po- HrtlerjevT načrti......narriHm	c —u Z
gih mestih V Gorici s popolno- °na na
ma slovensko okolico je polovi- **erTl Lv J"g08lavj
v r I deželah, ki spadajo
Italije. zastavili Slovencem vhod v rodovitno italijansko nižino. Trditve nekaterih italijanskih pisateljev, da je v teh krajih Slovence naselila Avstrija, so popolnoma krivične. V Slovenskem Primorju skoraj ni vasi, ki ne obstaja že štiri ali pet sto let. To ni zemlja kolonizacije zadnjih stoletij, kot na primer Amerika ali pri nas Vojvodina Po postanku slovenske-italijanske narodnostne meje so se pojavile tudi zapadno od te črte vasi s slovenskimi imeni <Belgrado. Goricica, Gradišča, Selai, katere je kasneje asimilirala italijanska okolica, a vzhodno od te meje ni niti ene italijanske vasi. Večina ozemlja Slovenskega Primorja je bila brez italijanskih državljanov in fevdalistov. To je povezano z dogodkom, da so primorski, kakor tudi drugi Slovenci, prišli pod nemško in ne pod italijansko politično oblast. Le Beneški Slovenci in en del Istrskih Slovencev je spadalo začasno pod oblast Beneške republike. Vsled tega se nahaja italijansko prebivalstvo vzhodno od sloven-ske-italijanske etnografične meje severno od rečice Dragonje v Istri, ki deli Slovensko Primorje isestoječe po starem upravnem predelu iz Goriške, Beneške Slovenije, dela Kranjske, Trsta in malega koščka severne Istre i, in med Hrvaško Istro, v zaledju samo v Gorici, a ob morski obali le v Trstu in štirih manjših mestih na južni obali tržaškega zaliva: Milje (Muca), Koper (Capodistra), Isola in Piran (Pirano).
n, Cehoslova- ročevslcem je dejal, da ima	nikdar bal ,ige narodov> katero	zapadnim (kapitalističnim) de- ;
iji in v drugih Francija v njima le med štiri	je zanieijivo imenoval "zbirko	/elam' da Jlh k°munizem po- ;
ca prebivalstvi slovenskega a	pod tako- do pet tisoč mož. Anglija pa jih	klepetulj". Hitler pa se je ve-	v sobl' ako P^vocasno ne o
"iS* SS^^uS — s°v*tsk°	^ ogromna 1ZŽL ** te^m!	dn° bal	~ £ « * ^	t^naZre pro
v Istri prebiva skupaj okrog 40 Francija, ki je drugi največji Ogromna armada Vrh tega ima	ril proti njej Louis Barthou, ki	f.	smdt.ra te naP°re P^'
a\^tr\P.r!!>,Va.SkJUp.aj.okro« 40 kolonijalni imperij na svetu, pa An?hia v Sredozemlju mogoč-	je snova, lako zve20, je bil pre-	11	za vcl,ko nevarnost in
je v tej tekmi vsled poraza v tej no ^j™ mornarico, dasi je voj-	dan morilcem Hitler se je mo-	zato * trudl v ^^P1; na kon" -
'	* .	i	*	Jam koiieC	-	........... .	tprpnn v San H rnni»ic/»n i rt c ! i >
mnogo Slovencev in Hrvatov.
vojni ostala zadaj Toda ako si
gel oborožiti le. ker je vladala ferenciJ.v1 San Franciscu in s - Usun.vlJ.jt«
^ŽS Jt. r raPca,lsko Pf" ga hoče ohraniti in ga imeti pod Mnogi komentatorji menijo, napetost med velikimi zavezni-	^Ptem-cijo povsod izvo- ;; JM	J*
g(iODO aoDiia Italija slovensko kontrolo. mora imeti dovoli ga- da je bil de Gaulle s temi svo- ki. Monakovski sporazum je bil >eyaT1	dezen P° teJ v0Jni 1 "wv°
Primorje. v katerem je že na wlina in dovolj lotali^	pmi "obdolžitvami- napram; HHIerjev največji uspeh vsega c,mvc^° varnost	' '
podlagi avstrijske štatistike od 1910, ki je za več deset tisoč prebivalcev zaostajala za stvar
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
X i i
Sto
i;iA" i
Stane ca rrlo leto $C, 00, pol leta $3 OO
nova
druitva. >ba za list in
2657 S. Lawnda!e Ave. CHICAGO 23, ILL.
IHIMIOHI'M»< IHMH
Ena njenih največjih in naj- AnRlii» ne samo nediplomati-	življenja. Takrat je igral z za- Imperialistična trenja ogrožajo !
važnejših kolonij je Indokina &rry	naravnost provoka-	hodom proti vzhodu. Leto dni	mir
preuivaicev zaostajaia za stvar- ki ^ • t j M h j^ tiven in da je vsled tega njegov	pozneje se je obrnil in izigrali Ker so se Zed. države odlo- *
ZsCrr P	° 356 ' ponci, Kw pa bo Japonska pre-	v	v Zed drža-	vzhod proti zahodu Dve leti čile v bodoče prenehati s poli-P
rnagana, dasi ne po zaslugi pora-	padci. Kajti vkida	pozneje pa je poslal Rudolfa tiko izolacije ter se zavzele za	POSLUŠAJTE
Poznan nam je barbarski na- žene Francije, pač pa ameriške Zed držav Je v tem sP°ru 2 iz"	Hessa na Angleško, da bi še en- sodelovanje v mednarodnem vsako nedel|0 DrvO in nO|-
čin narodnega zatiranja primor- oborožene sile. se vlada v Pari- iavami svojega state depart-	krat prevrgel svojo politiko -— obsegu, in ker so postale v tej f -	1 ,K , 1
skih Slovencev in istrskih Hr- zu nadeja dobiti Indokino na- menla očitno pokazala, da so-	njegov cilj je bil vedno isti. Deli vojni na morju in v letalstvu STQrelS0 jUgOSIOVOnSKO TQ vatov, kateri je bil zapričet še zaj. Za zračni promet v njo po- s stal»*čem Anglije. Mo-|— zažigaj konflikte med zahod- najmogočnejša sila na svetu ter dlO UT0 V Chicagu od 9. do
pred nastopom fašistične obla- trebuje letalske baze na sred- žno da si je de Gaulle vsled	nimi demokracijami in Rusijo.! imajo tudi na kopnem veliko ]Q ure dopoldne DOStCilG
ctl irrt in Ttoliin Ki 1 n	Li	• .	.	_. . »iVliih GAVTa7nih nlk^AlfitAir	_____ .. ___i • _______u J __ «1-1
Sti še
, ko je Italija bila smatrana njem vzhodu, predvsem v Siri- sv°jlh s«vraznih obdolžitev pro-	Hitlerjeve izkušnje so mu re- moč, je naravno, da so dobile slu^:
za "liberalno", celo za "de- ji. Olje ter letalske baze in pa li An8^ji v Franciji onemogočil	kle, da je bil uspešen, dokler je tem tudi velikansko odgovor-' .	iV^A , , ,
mokratično" deželo. Toda ta kontrola nad ondotnimi prista- in da
ne bo dolgo na^lnik nje-	ta spor obstojal, in da je propa- nost, ki sega v vse kontinente VVGilS, I 3o0 K i lOCyC iGS.
barbarski način ni uspel, da za- nišči so torej temeljni vzroki, nc v,ade- Ampak s svojo odkri-	del, čim je bila ustanovljena I "|tltlltf ■mu t um r____-.........................
tre odpor Slovencev in Hrvatov. 6emu Francija želi ohraniti eko- to' naravnost izrečeno besedo je	velika zveza. Hitler je bil do t " '.....iiilillllIlllIlimmMIlMMmililiiiliir
\/ .»i.:	___.	* _____ .	ctnril cmt.. ..d..^ j- __»____________________»7 a f iavp ttci/rvirtvrc« treni itdct	<•
V tej vojni ni niti ena dežela1 nomsko in politično kontrolo storil svetu to uslugo, da je po- konca prepričan, da mu bo mo- j Jugoslavije doprinesla več kot nad Sirijo. Toda ker je vsled po- iasnil Pr«ve vzroke tega spora goče razbiti to nevarno zvezo in
Slovensko Primorje in Hrvaška j raženja šibka, je v Siriji in Le-	--J° nadomestiti z manj nevarno !!
Istra v udejstvovanju v naro- banonu izgubila svoj stari res-dno osvobodilni borbi- To nam pekt in zadnji dogodki v njima je danes najboljša zagotovitev, pričajo, da si ga s silo ne bo da nobena sila na svetu ne bo priborila nazaj mogla preprečiti zedinjenja te-
ga ozemlja, ki je nad dvajset let najbolj občutilo grozote fašizma. z demokratično, federativno Jugoslavijo.
Kai pove zgodovina glede Trsta?
De Gaulle vrgel krivdo na Angleže
Ker se Anglija smatra za gospodarico Sredozemlja in za nekako pokroviteljico arabskih dežel, je sedanji nastop Franco-Siriji
ne
20. maja 1945.) Italijanske zahteve po Trstu se opirajo na dejstvo, da so Benečani osvojili Trst v vojni v

PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundrv Co.
1727-1731 V/. 21 st Street
CHICAGO 8, ILL.
: Fino postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno ;
• i
TELEFONI: CANAL 7171—7173
•..........
DR2ITE CENE ŽIVILOM NIZKO
Grocerije in odjemalci morajo sodelovati v boju proti'višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavljenje določenih (ceiling) cen. Poučite se o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite.
OFFICE OF VVAR INFORMATION
zov v Siriji ostro obsodila in i Povzeto iz "Chicago Tribu-| vladi v Parizu pa naznanila, da
ako se francoske čete v Siriji ne umaknejo v svoje barake, jih bo ona v to primorala s silo. To svojo pretnjo je podprla s svojo armado, ki je prišla v Damask in na druge sporne točke s tanki in moderno oborožena do zob. Dalje je vlada v Londonu zahtevala, da mora Francija poveljnika svojih čet vsled nje-ovega napada na Damsk odstaviti in Franciji glede vprašanja Siri)e in Lebanona predlagala konferenco, na kateri naj bi posredovale Zed. države. Načelnik francoske provizorične vlade general de Gaulle je sprejel prva dva predloga, tretjega pa je odklonil z izjavo, da se mu na ta predlog angleške vlade ne zdi vredno odgovoriti. Krivdo za poboje v Siriji in za sovraštvo v arabskih deželah proti Franciji pa je zvrgel na Anglijo in njene agente.
Htara naaprotstva
Vzlic temu, da sta bili Anglija in Francija vsled strahu pred Nemčijo dolgo zaveznici, so se njuni interesi v Sredozemlju
ADRIA PRINTING CO. I!
T.l. MOHAWK «707
11 a MFkJTnki cc	organizacijo — nekaj stari ligi j,,
li« rviemvuVM	narodov podobnega, ako mo-
PONESREČILA	goče
S. Jože Menton poroča iz De- Dne 30. januarja letos je Hit- ;;
troita. da se je njegova soproga	l*r govoril in podal, kar bi mo- ;;
Lia Menton zelo ponesrečila imenovati njegov politični 1030 wj UAKTCnCT	ruirAmi^ 11 1
Pri prehodu preko Grand blvd	testament. Nobene besede ni ..	"AUItUil,	L.nil.A<jU IILL.
jo je udaril mestni bus. Sla je	rekel o vojaški zmagi, z nagla- !!	PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
čez ko je kazal signal "walk",	som pa o "končni" zmagi Po- !
torej je bilo prosto za pešce,	udarjal je Evropo, ne Nemčijo. Ampak se pač dogaja, da če je Hitler je zaničeval zahodne
eden pazljiv, pa drugi ni. Poleg	demokracije. Prepričan je bil,
drugih težkih poškodb ima str-	da so nezmožne organizirati
to kost v ledjih. Po izjavi zdrav-	borbo na življenje in smrt proti
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
0m
ni kov bo morala ležati od šest do osem tednov Hoditi brez bergelj pa po njihnem mnenju ne bo mogla kakih šest do osem mesecev.
Zelo žal nam je. da je to tako delovno sodružico zadela tako težka nesreča. Upamo, da se ji bo zdravje naglo vračalo.
Sovjetski uniji. Le nacizem je tega zmožen, je trdil Hitler.
Nad tri milijone otrok zaposlenih
Urad za statistike v delavskem departmentu poroča, da je v tovarnah, uradih itd. zaposlenih tri milijone dečkov in deklic v starosti od 14 do 17 leta Nad polovico jih je stalno upo-slenih, drugi pa delajo po nekaj ur na dan ali na teden.
| BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.

feiif ia Grčijo
Grčija je deležna relifa že v znatni meri,. Predsednik njene vlade je dejal, da prejema potrebščin povprečno po 200 ton na mesec.
Dr. John J. Zavertnik
PHYS!CIAN and SURGEON 3724 Weit 26th Mreet
T»l. CrawforH 22It
OFFICE HOURS:
|:30 tO 4 P. M.
i £xcept Wod. »ml Sun.) s:30 to s:30 P. M
(Exe#pt Wcd., Sat. and Sun.)
Rr». 221» S«. Ridf*w«y At«. Tal. Crawford s440
If no a»awar — CaB Anatin 5700
Najboljši pripomoček pn očer^ju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KF K NOVO
//
ANGLEŠKO-SLOVENSKO
BERILO HI
"English-Slov^ne Reader" Ceno $2.00 s poštnino vred
//
Naročilo prejema
PRCLETACEC
2301 S. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL.
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONVVEALTH
PROLETAREC
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker»
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
CHICAGO 23, ILL«, June 6. 1945
P»kl»k«d W««kly «1 2301 S«. Law»4«U At*
I NEEDED - FEDERAL HEALTH INSURANCE
THE MARCH DF LABOR
ABOR SNUBBED - AS USUAL
lV/NCN W TirOGGAfMtCAL uWW WAS Q«3A*lZlN<3iN mt &>*, <X* Of B& ?RINTIM3 enrtovcRs STATSP
MAT TH€. JcOR*J£YMAM PRINTER IS A*
t A»if»p «T4Te* • joo%
HOW STAMttAROS OF UV/lNG iN OlUeG COf MTRIE5 COMPARE VVITH tUl U S A^Z&tfSV^
AflOOD	VVHO
PfffFiRS *7T "R? StlDM€> TO A TRADC	AUD
IHE EMPtO\ERS GROCP S^OoLD BACCUMGE ///S
■UM«	Of SiCKlTAR>V —
C* ČOMMfflCC H0Ct*:RS CO*Mifttt
v^sti in »Ncvsrav snowtr wuast* in
t^C* MAJOR iNOUSTRltS AS HlGM Ai»
. OF IHlS MPRf THAN M THE FA^i-T Of AiANAGEMtNT, AJ#>Lt& *TKUM 25* "THATC LABoR.
tOOK SO« "IHtS tAMON iA0CL CAfctR THfc BafcATftANO C*
HAT tOO - lO *t SfRfc OF "THC eeST vAU^fc-AN*> iHATrr is ,
Earl Browder Preparing For a //New// Line
Just two months ago. Earl Browder. vvritmg in the "New Masses." attacked J. Alvarez del Vayo for his article V-Day and Revolution published in ' The Nation" tor March 17 Del Vayo had criticized thc Communists for their policy of political coalition with the right and of cooperation vvith big business Brovvder accused Del Vayo, of "defcat-iMin" and advised him to think more profoundlv on these problems But apparentlv it is Mr. Browder vvho is going to do some thinking The American Communist position has been exhaustively analyzed and sharply assailed by the leading theorist in the French Communist Party, Jacgues Duclos, a man vvho stands vvell with Moscow. Duclos insists that nothing going on in the world or in America justified the party's decision to convert itself into a "political association" and to support free enterprise and a truce vvith business, even to the point of refraining from asking for any "drastic curbs on monopoly capital" after the vvar. He comments ironically on the attempt to solve ' the problem of national unity vvith the good vvill of the men of the trusts. and under quasi-idyUic conditions, as if the capitalist regime had been able to change its nature by some unknovvn miracle." Ducloss long nrticle also reveals for the first time the fierce debate that raged in thc political bureau of the American Communist Party over the policy advocated and finally forced through by Browder. VVilliam Foster led the opposition and fought to the end but then announced that he did not intend to make his differences vvith Brovvder known outsidc the central committee.—The Nation.
THE MAN FROM MARS IS STUMPED!
The Man from Mars dropped in to sca me today. Hc vvas disturbed. "I madc another mistakc," hc said. "I vvas sitting on a bus and one of your veterans. aH covered vvith medals, got on. He had one leg. using erutehes. and I gave him my seat. The driver put me off."
4 Must have misunderstood him," I suggcsted -
"No, Negroes had to stand in thc back."
Hc vvent on:
"I don't understand this Negro business. While I vvas vvaiting for the bus, 1 savv a fellovv reading thc Astrophvsical Journal. Had a Phi Beta Kappa kcy. I sera ped an acquaintanee. Hc said he vivas a Harvard Sc.D. I invtted him into the drug store there for a drink. He said the only way hc could get a drink there vvas in a paper cup to take out. I don't sec the difference bctwoen stand ing beside a Negro in an elevator and in a the-a tre If a Negro in a restaurant has a hat in his hand. it is vvrong; but it s ali right if he has a tray. He can't live in a room ncxt to ' you in a hotel, but thc black cook can live in the back room in your house. If he paints your front porch the police stop him; but if hc svveeps it no one objeets. A Negress can hold your baby, wash it ano even vvetnurse it, but your baby and hers canl play together in the yard If the minister and Negro doetor confer around a table vvith the mayor and city manager on politics. that is good citizenship. But if they talk about Spinoza, that leads to race riots. Living aeross the strect from a Negro violates traditions, unless the boundary line of thc Negro seetion runs dovvn the middle of thc street. To call a Negro minister* is tcarlng dovvn socicty, but it hclps good feeling tč call him a 'doetor' or 'professor.' If you vvrite to a man and call him dcar sir* and later learn that he is a Negro. aH you can do is to hang yourself."
"Wc Southcrncrs have to pre-serve vvhite supremacy," I said "We are opposed to anything vvhich i will U»nd to promote race equallty." 11 He nodded;
"That makes it clearer," he I said, "but vvhere do the mulattoes come from."—Labor Reports
THAT $2,500 "EXPENSE" ITEM
Mr. Stettiniuj told us not to worry about "iffy" questions. The nevv peace organization. he said,! •vvill be strong in thc povver to prevent aggression.
AH right, but how? Under thc Yalta formula. France is one of thc five grcat povvers that can veto any aetion against herself. Any aetion, that is, cxccpt talk.
Could Syria do te same? No. S.vria isn't a great povver, and therefore thc security council vvould have povver to protcct France against Syria
The special veto powcr "is not a quc3tion of privilegc," said Stet-tinius. It is ncccssary becausc peace must be based upon the un-ity of thc Big Five.
I tried to apply this idea to the old League of Nations. VVhen it vvas formed the big five peacc-lov-Ing allies vvere the United States, Britain, France, Italy and Japan.
Ali along vve have been thinking that thc old league had too little povver But if Mr. Stettinius ij right, it had far too much.
VVhen Japan invaded Manchu-ria. thc league condcmned Japan as an agressor. That vvas bad for unlty and Japan left the league.
In 113» vvhen Italy inyaded Abyssinia, thc league clainperl economic sanetions on Mussolini.] That vvas also bad for unity and ltaly left thc league.
The new vvorld security organization won't be exposcd to sueh t c m p t a t i o n s. No matter vvhat France does in Syria. nothing can be done to offend her—nothing inside thc security organization.
Of course Britain is bringing up troops to be ready for any eventu-ality. Several vveeks ago our troops in occupicd Germanv had a close brush vvith French troops around Stuttgart.
Russia is stili sorc at both of us because vve chased Marshal Tito out of Triejte. French troops oc-cupied another part of Italy and Britain has made strong represen-tations.
But thc security organization won't be allovved to Jeopardize unity in sueh matters There is
LAGUARDIA DEMANDS CURB ON DINERS-OUT
NEVV YORK. May 23Mayor F H. LaGuardia caled on the Of fico of Priče Administration to re-quire eating places to demand red ration pofnts from Customers vvho are served meat.
Tho.ie vvho are able to eat ont, the mayor said, are getting more than their share of foods in »hort supply, and he insisted th»» prac? tiče should stop.
M8WKET' PROPOSITION
In 1944, Coca Cola eamed $2» 8« a share on common stock.