Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vee na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne“. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 / 2 6. uri popoludne. ^tev. 1O. V Ljubljani, v sredo 21. jamivarija 1891. Eetnik .XIX, Splošna volilna pravica v Belgiji. Znano je, da so pred petimi leti belgijski libe¬ ralci morali prepustiti vladno krmilo konservativcem, ki tudi še sedaj ne kažejo naklonjenosti, da bi od¬ stopili v veselje liberalcev. Vsako leto, ko se snide postavodajalni zbor, uprizorijo liberalci kako demon¬ stracijo proti klerikalnemu ministerstvu. Tudi sedaj, ko so se včeraj zbrali poslanci v posvet, visoko pluskajo valovi političnih strastij, katere vzbujajo liberalci vzlasti po mestih proti ministerstvu. Sedaj rujejo proti konservativcem z geslom: Splošna vo¬ lilna pravica! V Belgiji imajo sedaj volilno pravico le oni, ki plačujejo direktnega davka saj 40 frankov. In taka država, ki šteje nad pet milijonov prebivalcev, nima več kakor 133.000 voliicev; jasno je, da zbornica zastopnikov, ki šteje 116 udov — v teh razmerah ne more biti pravi izraz belgijskih prebivalcav, in zato je mnenje splošno, da se mora ustava preosnovati in volilna pravica razširiti tudi na druge davko¬ plačevalce. Čudno je pač, da v Belgiji, v deželi svobode, nimajo splošne volilne pravice, ko jo že imajo na Nemškem, na Francoskem in celo v Španiji. Kdor pa pozna belgijske razmere, jasno mu bo, zakaj do sedaj ni uvedena splošna volilna pravica, zvedel bo pa tudi za vzroke, zakaj se sedaj toliko hrupa dela za tako splošno volilno pravico. Strah pred demokrati odvračal je do sedaj vsako liberalno kakor konservativno vlado, da se ni mogla ogreti za splošno volilno pravico. In zaradi tega tudi sedanje ministerstvo ni prijazno splošni volilni pravici, pač pa se ne brani zdatno razširiti volilno pravico. Liberalci v opoziciji se v tem oziru ločijo na dve strani. Jeden del je za splošno vo¬ lilno pravico, drugi del, tako imenovani doktrinarni, hočejo sedanjo samo razširiti. Tako je stari vodja Lberalcev Frere-Orban poslal pismo liberalnemu društvu v Liittieh ter se izrekel proti splošni volilni pravici z ozirom na to, da tudi splošna šolska dolž¬ nost ne vlada v Belgiji. Nasproti pa Janson, načel¬ nik progresistov, z vsemi silami agituje za splošno volilno pravico. Ta razdor med liberalci vtrjuje stališče konser¬ vativnega ministerstva, ki je pripravljeno razmeram v deželi primerno razširiti volilno pravico. In to je pred vsem potrebno, ako hočejo, da se več ne bodo ponavljali grozni strajki prejšnjih let, ki so pričali, kako kruto da vlada v Belgiji kapitalizem, naj ima v rokah vladno krmilo liberalna ali pa konservativna stranka. In to je slaba stran belgijskih katolikov, ki jim bo v kratkem spodnesla vsa tla, ako v pravem času ne uresničijo sklepov zadnjega krščansko-soci- jalističnega kongresa v Luttichu. Stradajočemu ljud¬ stvu je moči pomagati le s kruhom; veliko večje važnosti nego splošna volilna pravica je preosnova socijalnih razmer v Belgiji. Da pa liberalci sedaj toliko agitujejo za splošno volilno pravico, vzrok je ta, ker so prepričani, da sicer še dolgo ne pridejo do vlade. Ni torej skrb za ljudstvo, ne za njegove zatirane pravice, kar vodi liberalce pri agitaciji za občno volilno pravico, pač pa pohlep po vladi in ministerskih stolih. Liberalni listi tega tudi ne zanikujejo in opominjajo svoje či- tatelje na znano besedo rimskega zgodovinarja, da kdor hoče živeti, ne sme se odreči pogojem svojega življenja; z drugimi besedami: ako hočejo liberalci dobiti vlado v svoje roke, doseči jim je to mogoče le potom splošne volilne pravice. V strankarske, se¬ bične namene se torej vzbuja ljudska strast; da bi ' ljudstvo tudi v prihodnje tem ložje izsesavali, zato med drugim liberalci zahtevajo splošno volilno pravico. Socijalna demokracija in nemški katoliki. Hud je bil boj, katerega so bojevali nemški katoliki svoje dni proti liberalni vladi in oholemu protestantizmu, a boj so častno in sijajno prestali. Mož, ki je provzročil ta boj proti katoliški cerkvi, zgubil je bitvo, četudi je bil toli mogočen, da je pred njim trepetala skoraj vsa Evropa. Sicer si nemški katoliki niso še priborili vseh pravic, vendar priborili so si mnogo. Nemški katoliki zahtevajo tudi popolno cerkveno prostost in cerkveno nadzorstvo nad katoliškimi šo¬ lami. Nova pruska šolska postava je že ugodila v nekaterem oziru tej terjatvi. Verouk je zdaj že pod cerkvenim nadzorstvom, naj ga poučujejo že du¬ hovniki ali posvetni učitelji. Sicer imajo pa posvetni učitelji le tedaj pravico poučevati verouk, ako jih katoliška cerkev izrecno v to določi. Katoliški centrum, sedaj najmočnejša stranka v nemškem državnem zboru, pa bo priborila izvestno tudi ostale terjatve katoliških Nemcev v tem oziru. Velika važnost nemških katolikov se pa kaže posebno v nevarnosti, katera preti dandanašnje nemški državi. Sicer se tudi po drugih državah kolikor toliko pojavlja družabnemu redu nevarna socijalna demokracija, a vendar vkoreninjena ni v nobeni deželi tako globoko, kakor ravno v Nemčiji. To se najbolj vidi v dotičnih zbornicah. V fran¬ coski zbornici sta dva socijalna demokrata, v av¬ strijski, angleški, italijanski in drugih zbornicah ni še nobenega socijalnega demokrata; v Nemčiji pa je bilo izvoljenih pri zadnjih volitvah 41 socijalnih demokratov v državni zbor. To je vsekako jako ža¬ lostno znamenje in za nemško državo je ta zadeva najbolj pereče vprašanje. In pri tej priložnosti bodo nemški katoliki ravno pokazali svoj vzvišen poklic, svojo eneržijo, LISTEK. Kavkaški ujetnik. Pripovest, spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil J. Steklasa. (Dalje.) Ko so oni prenehali, reče tolmač Žilinu: »Tvojemu gospodarju je malo petsto rubljev. On je sam za tebe plačal dvesto rubljev. Kazi- Muhamed mu jih je bil dolžan. On te je na dolg vzel. Tritisoč rubljev, ako moreš,-za manj te ne izpusti. Zdaj piši, ako pa nočeš, vrgli te bodo v jamo in z bičem bičali." »E,“ — pomisli Žilin, — „če jim je človek pokoren, potem je še huje," pa skoči na noge ter mu reče: n A ti mu povej, da mu ne dam niti ko¬ pejke (krajcarja) in ne bom pisal domov, ako me misli bičati. Nisem se vas nikdar bal, pa se vas tudi ne bom 1“ Tolmač jim to pove, in oni se začno zopet vsi vkup dogovarjati. Dolgo so blebetali z jeziki. Črni skoči, pride k Žilinu, pa mu zaupije: »Urus džigit, džigit urus!" »Džigit" pomeni v njihovem jeziku „mladeneč“. Zareži se nanj ter reče nekaj tolmaču, a tolmač zopet prevede Žilinu. »Daj tisoč rubljev." Žilin ne odstopi od svojega: — „Ne ddm več, kakor petsto rubljev. A če me ubijete, — ne boste dobili čisto nič." Tatari so se dogovarjali. Pošljejo nekam slugo, a sami so pogledovali zdaj na Žilina, zdaj zopet na vrata. Bliža se sluga, a za njim nekak debeluh, bos in raztrgan; tudi on je imel klado na nogah. Osupnil je Žilin, ko zagleda — Kostilina. Te¬ daj tudi njega so vlovili. Postavili so ju skupaj. Začela sta si pripovedovati jeden drugemu, a Ta¬ tari so samo molče gledali. Žilin je pripovedoval, kako se je ž njim pripetilo, a potem Kostilin, kako se mu je konj ustavil, puška ne vžgala in ga ta Abdul vlovil. Abdul vstane in nekaj reče, pokazovaje na Kostilina. Tolmač jima pove, da imata oba jednega go¬ spodarja, a kdor poprej denar prinese, tega bode tudi poprej pustil. „Pa glej, zakaj se ti tako togotiš", nadaljuje tolmač, „a tovariš ti je lepo miren; pisal je domov, poslali mu bodo 5000 rubljev. In gospodar ga bode dobro hranil ter ga ne bode mrcvaril". Žilin odgovori: »Moj tovariš naj dela, kakor zna; on more, bogat je, ali jaz sem siromak. Jaz-kakor sem rekel, tako bode tudi. Hočete-li — ubite me — od tega ne boste imeli nobene koristi, a po več nego po 500 rubljev ne pišem." Molčali so. Kar skoči Abdul, prime za pušico, vzame iz nje pero, košček papirja in črnilo, dene pred Žilina ter ga poteplja po ramenu, češ, da naj piše. Sporazumeli so se za 500 rubljev. »Glej še nekaj", reče Žilin tolmaču, »povej mu, da naju dobro hrani, oblači in obuva kakor treba, da naju ne loči — tudi bi naju veselilo, ko bi nama kladi snel". Pri tem pogleda na svojega gospodarja ter se nasmehne. Tudi gospodar se na¬ smehne. A na te^besede reče: »Najlepše obleke bom njima dal, čerkesko (kratka suknja pri Gerkesih) in čižme kakor za že- nitbo. Hranil ja bom kakor kneza. Pa če hočeta ravno skupaj živeti — naj živita v staji. Ali klad pa njima ne morem sneti — pobegla bi mi lahko. Samo po noči bom snel kladi". — Poskoči in po¬ teplja ga po rami : »Ti dober — napišeš li — bom tudi jaz". Žilin napiše pismo. Žilina in Kostilina so odpeljali v stajo, dali jima koruznice, vode v vrču, kruha, dve stari čer- keski in ponošene vojaške čevlje. Gotovo so jih z ubitih vojakov sezuli. Po noči so jima snemali kladi in zapirali stajo. krepost in vztrajnost. Dobro vedo, da ne more brez¬ verska nemška vlada mirnim potem zatreti socijalne demokracije; zato pa hočejo storiti sami za to po¬ trebne korake. V ta namen so se nemški škofje združili z vrlimi voditelji katoliških Nemcev, a ne iz nečimernosti in prevzetnosti, ne kot politiški vo¬ ditelji strank, marveč kot dušni pastirji, in so se posvetovali, kako naj postopajo proti rastoči socijalni demokraciji. Dotične konference so trajale mesece, zakaj v mnogih zadevah so se morali temeljito po¬ svetovati, predno so stopili s tem v javnost. Sklenili so osnovati društvo, ki pa ima vse- kako važnejši in bolj vzvišen zmoter, kakor navadna društva, to vsaj se razvidi iz dotičnega poziva na katoliško nemško prebivalstvo. Poziv se glasi: Katoliško nemško ljudstvo! Težke zmote in pomisleka vredni prevratni na¬ črti kažejo se povsod ter prete zrušiti temelj obsto¬ ječega državnega in družabnega reda. Pred vsem je socijalna demokracija, ki skuša te krive nauke razširjevati in vpeljati jih v praktično življenje. Pač dobro čuti socijaldemokracija, da je katoliško ljud¬ stvo na Nemškem najmočnejši nasprotnik njenim nakanam, zato so socijalni demokratje v Hali na svojem shodu napovedali boj katoličanstvu. Zato je nujna potreba, da stopimo združeni in z močno or- ganizovano močjo neustrašeno nasproti bližajočemu se sovražniku. Zato so se sošli katoliški možje iz vse Nem¬ čije k večkratnemu posvetovanju in so po dobrem preudarku sklenili, da bodo osnovali društvo z na¬ menom, pobijati zmote in prevratna prizadevanja na socijalnem polji ter braniti krščanski družabni red. To bodo skušali doseči z osebnim delovanjem, s po¬ učnim predavanjem in z razširjevanjem dobrih listov. Ud tega društva je lahko vsak polnoleten katoliški Nemec, ki plačuje na leto eno marko v društveno blagajno. Torej stopimo sovražniku nasproti v vkupnih vrstah. Zberimo se v veliko, vse nemške pokra¬ jine obsegajočo zvezo. Ta zveza naj naše moči organizuje, množi naša sredstva, vodi našo delavnost po časnikih in shodih, da najde naš sovrag tudi zadnjo vas oboroženo ter se povsod lahko stopi na¬ sproti krivim naukom. Naj bi vsak ud pospeševal najprej v svojem lastnem okrožji, potem pa tudi na javnih shodih društven namen z besedo in peresom. Društvo ne bo samo branilo se proti krivim naukom, marveč pospeševalo bo tudi prava načela na soci¬ jalnem polji. Društvo namreč želi, da bi delodajalci kakor tudi delavci vedno bolj spoznavali svoje dolž¬ nosti in da bi se to spoznanje vedno bolj širilo med njimi. Zmirom za blagor domovine vneti naši škofje so nedavno v Fuldi označili preteče nevarnosti ter nas opozorili na nje. Naše tesno združenje in na¬ vdušenje naj pa pokaže, da je narod razumel njih pastirski glas. In ako bo slišal sveti oče v Rimu o našem početji, razveselil se bo od srca, ker so nemški katoliki razumeli, kaj terja sedanjost od katolikov. Ako je nemški cesar z nemškimi knezi opustil politiko, katera je hotela šiloma pobijati načela, storil je to vsekako v trdnem prepričanji, da je kr¬ ščanski duh v nemškem narodu še dovolj močan, da zmaga v prostem boji cerkvi kakor državi enako pogubonosne nazore. Zberi se torej, katoliško ljudstvo, izkušeno v žrtvah in zvestobi do domovine in svete cerkve! Zberi se v obrambo krščanske človeške družbe! Varuj prestol in altar, hišo in ognjišče! Vsi stanovi, visoki in nizki, duhovni in posvetni, delavci in delo¬ dajalci naj se zbero v tem društvu, da se ubranimo pretečemu sovražniku, poučimo one, ki so v zmot- njavi, podpremo onemogle in ogrejemo gorečnost zvestih. Tako bomo ohranili narodu sveto vero, in to je najvažnejše, to je največje socijalno delo! Politični pregled. V Ljubljani, 21. januvarija. STotranle dežele. Dr. Bieger pod policijskim varstvom. Dne 17. t. m. zvečer so mladočeški pouličnjaki na¬ pravili veliko demonstracijo v Palackyjevih ulicah pred dr. Biegerjevim stanovanjem. Nekaj stotin ljudij večinoma dijakov, se je ondi zbralo ter jelo na dano znamenje kričati: Proč z izdajico češkega naroda! Pereat Rieger! Hanba Eiegrovi! Z blatom in s kepami ometavali so stanovanje in nekaj oken razbili. Priti je morala policija, da je suroveže raz¬ gnala. Nekaj razgrajalcev so zaprli, med njimi ne¬ kega dijaka-jurista. Druhal se je potem gnala proti stanovanju dr. Vašaty-ja, kjer so poslancu na¬ pravili ovacijo. — Znano je, da je uprav dr. Va- šaty pital dr. Biegra z izdajico. — Kaj tacega more storiti le slepa politična strast. Vročekrvni mladini ni, da bi ji toliko zamerili, pač pa vso odgovornost nosijo oni, ki namenoma po javnih zbornicah vzbu¬ jajo take surove strasti. —Mož, ki je vzbudil češki narod ter ga dovel do njegove sedanje veljave, mora gledati, da mu poulična druhal pobija okna njego¬ vega stanovanja, to je pač sramotno za češki narod. Turški poslanec na dunajskem dvoru Saadulah paša, ki je bil že dlje časa videti zelo otožen, hotel se je, kakor poročajo listi, usmr¬ titi s svetilnim plinom; našli so ga zjutraj v ne¬ zavesti. Vzrok poskušenemu samomoru ni znan in tembolj je osupnila ta novica vse dunajske kroge, ker so poznali turškega poslanca kot vestnega iz¬ vrševalca svojih dolžnostij, ki je s svojo prijaznostjo si pridobil splošne simpatije. — Kakor zadnje no¬ vice poročajo, je poslanec že umrl. Stoletnica Grillparzerjeva — ultra- nemška demonstracija. Žalibog, da mora danes v javnosti vse služiti neplodni, nizkotni strankarski politiki. Tako uporabljajo Nemci tudi slovesnosti pesnika Grillparzerja v svoje nemške na¬ rodne svrhe. V člankih razpravljajo nemško-narodni listi zasluge pokojnega pesnika za nemštvo v Av¬ striji, poveličujejo ga kot prvoboritelja za idejo nemške Avstrije, ki je že pred sto leti čutil in slutil to, za kar se sedaj radikalni Nemci v Avstriji bo¬ rijo, namreč potrebo — nemškega državnega jezika. Tirolski deželni zbor imel je do sedaj še-le dve javni seji; tem marljiveje pa zboruje šolski odsek. Konservativni poslanci šolskega odseka, ki so v vedni dotiki s tirolskimi v Innsbrucku biva¬ jočimi škofi, zahtevajo pri šoli vzlasti nadzorovalno pravico cerkve ter primerno zastopstvo v krajnih, okrajnih in deželnih šolskih svetih. — Tirolski Ita¬ lijani se še vedno prepirajo po svojih listih, ali bi bilo bolj umestno vdeleževati se zborovanja dežel¬ nega zbora, tudi ako jim večina njih predloge glede ločitve zavrže, ali pa odtegniti se zborovanju. Sedaj so jim celo nemško-liberalni listi jeli odpirati svoje predale ter izražajo upanje, da bodo pri prihodnjih volitvah italijanski konservativci izgubili nekaj po¬ slancev, liberalni pa jih pridobili. To pa bo nem¬ škim liberalcem pač malo pomagalo, ako bodo imeli Italijani svoj lastni deželni zbor. Vmastj@ države. Rim. Na mesto umršega kardinala Hergen- rbtherja imenovan je Alojzij Masella za pokrovitelja zavoda „Anima“. — Povodom osemdesetega rojstve- nega dnč vrlega voditelja nemških katolikov, Windt- horsta, čestital mu je tudi Nj. svetost papež Leon XIII., ki prosi Boga, naj ohrani slavljenca še mnogo let zdravega in trdnega v prid sv. cerkvi in nemškim katolikom. Koncem čestitke mu podaje sv. oče apo¬ stolski blagoslov. Nemčija. Berolinski „Vorwarts“, glasilo nem¬ ških socijalnih demokratov, je objavil naslednji dopis iz Schoningna (Brunšvik): Zdaj se na vse pretege prizadevajo, kako bi vendar zabranili je¬ zuitom vhod v Nemčijo. Delajo se prošnje s kolikor mogoče mnogimi podpisi ter odpošiljajo na državni zbor. Kako se dobivajo nižje vrste prebivalstva za te podpise, naj pokažejo ti-le dogodki: V nekej tovarni so dobili delavci povelje, naj pridejo v pi¬ sarno, da bodo podpisali polo, ne da bi delavci ve¬ deli, kaj se s tem namerava. V nekej drugi tovarni niso hoteli delavci podpisati svojih imen. Malo dnij potem so bili delavci po dva in dva pozvani v pi¬ sarno, kjer so morali podpisati proti jezuitom na¬ perjeno prošnjo. Tako se je zgodilo tudi v tretji tovarni. Delavci so bili pozvani v pisarno, da bi se podpisali. Ko se je eden izmed njih odločno obo¬ tavljal, šel je dotični priganjač z delavcem v delamo ter ga tu prisilil, da je podpisal, zakaj gospod tako veleva. Enakih slučajev je še mnogo. Žalostne raz¬ mere na svojo kulturo ponosnih Nemcev! Belgija. Vlada je zaukazala prenesti 3000 starih pušek iz starega sodišča v Bruselju v vojaš¬ nice, da se tem bolj zavaruje pred socijalisti. — Nedavno ste se združili zveza socialistov z radikalno »Association Liberale" in brž sklenili, da bodo pri¬ redili veliko demonstracijo, ko se zopet snide bel¬ gijska zbornica. Demonstracije naj bi se vdeležila vsa liberalna in socijalistiška društva iz mest in z dežele. Pri tej priliki naj bi šla deputacija v zbor¬ nico in izročila predsedniku prošnjo za splošno vo¬ lilno pravico. Toliko so ti rogovileži naznanili v svo¬ jem programu, a svojih tajnih točk pa vsekako niso objavili. Belgijska vlada jih pa že poznd., in ker se utegne pri tej priložnosti ponavljati, kar se je pri¬ petilo leta 1857 in 1870, zato je vlada storila po¬ trebne korake, da kolikor mogoče zabrani izgrede in kalenje miru. Sklicala je namreč dva razreda re¬ zervistov, kateri bodo zabranjali rogoviležem demon¬ stracijo ter jim ne bodo pustili blizu h kraljevi pa¬ lači in zbornici. Tudi je zborniški predsednik že pripomnil, da ne bode sprejel prošnje zgoraj ome¬ njene deputacije. A če tudi vidijo liberalci, kako jim piše nasproten veter od vlade, vendar ne nehajo prilepljati po oglih plakatov za nameravano demon¬ stracijo. Švedija. Dne 19. t. m. je bil otvorjen švedski državni zbor. Prestolni govor omenja dobrih razmer z vsemi evropskimi državami, kakor tudi ugodnega finančnega položaja, ki dovoljuje razvoj švedskih železnic in pospeševanje druzih državnih potreb ne da bi bilo treba iskati kje posojila. Prestolni govor omenja nadalje, da se bo armada preosnovala, iz¬ dala nova postava za brodovje in za zavarovanje ponesrečenih delavcev. Turčija. Kakor se poroča iz Carjigrada „Po|. Corr.“, mčnijo tamošnji politiški krogi, da bo turška vlada v kratkem izdala sultanov irade o privilegijah ekumenskega patrijarha. Izvirni dopisi. Iz Cirknice, 20. januvarija. V nedeljo dne 18. t. m. so se zbrali nekateri odličnejši možje na povabilo g. župana v prostorih tukajšnje čitalnice. Logaški notar g. Ignacij Gruntar je priporočal na¬ vzočim, naj ustanove v Cirknici občinsko posojilnico. V tako veliki občini, kakor je cirkniška, bilo bi zares potreba kacega denarnega zavoda, kamor bi se mogel kmet in trgovec zateči v kaki sili. Samo z ustanovitvijo kacega denarnega zavoda bi se iz- podmaknila tla oderuštvu. Mnenje dopisnikovo je, da bi najbolje bilo ustanoviti posojilnico po načelih znanega Raiffeisen-a z neomejenim poroštvom. Take posojilnici zares blagodejno vplivajo, pomagajo kmetu, ker delajo ceno, ne iščejo velikega dobička, pogoju¬ jejo le toliko, kolikor mu je neobhodno potreba in ker se čisti dobiček ne sme med deležnike razdeliti, ampak se porabi za dobrodelne namene, kolikor se ga ne pridene rezervinemu zakladu. Jedino neome¬ jeno poroštvo ovira, da se take posojilnice po No¬ tranjskem ne morejo ustanavljati. Premožni nočejo vsega svojega premoženja zastaviti, boječ se kake izgube; akoravno že illetna skušnja uči, da izmed več kot tisoč posojilnic, ki so po tem načelu usta¬ novljene, niso še nikdar pri nobeni deležniki trpeli kake izgube. Slučajne izgube so se vselej poravnale lahko iz rezervinoga zaklada. Ko bi pa ta zaklad za kake slučajne izgube ne zadostoval, kar se pa do sedaj še ni zgodilo, ne trpeli bi škode samo premožni, ampak bi se med vse deležnike jednako razdelila. Ker je vkljub temu čuti, da bi bilo jako težko ustanoviti tukaj posojilnico z neomejenim po¬ roštvom, ne kaže druzega, kakor ustanoviti občinsko posojilnico, kateri se morebiti pridruži tudi hranil¬ nica. Za tako posojilnico bode cirkniška velika ob¬ čina porok. In ves čisti dobiček pride zgolj občini v korist. Res, da so upravni troški pri tacih zavodih mnogo večji, kakor pri posojilnicah po Raiffeisnovem načelu, pri katerih so po najnovejši postavi tudi davki jako nizki, vendar bolje taka občinska po¬ sojilnica, kakor pa so nekatere posojilnice z ome¬ jenim poroštvom, ki delujejo le v dobiček deležnikov. Mnoge take posojilnice z omejenim poroštvom so le v pogubo kmetom, ki pri njej pomoči iščejo. Marsi¬ katero kmetijo so že na boben spravile. Udom se pa obrestujejo deleži po 8 odstotkov in še višje. Ali se tako pospešuje blagostanje kmetovo? Jeden glavnih kolovodij pri neki taki posojilnici se rad vdeležuje razprodaje, kadar zavod kacega posestnika tako daleč privede. Jeden slučaj je dopisniku znan, ko je dotični kolovodja vedel tako ravnati, da je pri prodaji posestvo dobil za slepo ceno, potem pa na drobno razprodal, pri čemur je imel v kratkem času par tisoč goldinarjev dobička. To so rodoljubi! *) Iz ljutomerske okolice, 19. jan. (Ljudsko štetje.) Po pravici se časniki pritožujejo, da koristi ljudskega štetja ne bodo vredne troškov, ki se iz¬ dajajo za to štetje. Ne le, da se je blizu 200.000 gld. državnega denarja za to izdalo, imajo še župan, posebno pa župniki silno veliko neplačanega dela, in semtertja so tudi posameznike silili vsakovrstne listine si priskrbeti, ki se tudi niso mogli brez troškov dobiti. Koristi od tega štetja pa bodo majhne za dr¬ žavo, še manjše pa za posamezne prebivalce, ker so zapisniki mnogokje jako nezanesljivi. Najneza¬ nesljivejše bode izkazanje občevalnega jezika, po katerem bodo pozneje prebivalce po narodnosti šteli. Naj sledi samo nekaj vzgledov iz zapisnikov tu¬ kajšnje okolice. V Ljutomeru je zapisal dr. Rožič, predsednik „feudmarke“, vsem svojim poslom, ka¬ terih nekateri morebiti pet nemških besed ne ve, občevalni jezik nemški, ravno tako gosp. Strasser, krčmar v »nemški jerbergi«, češ, „bei mir muss alles deutsch sein“. Na pritožbo nekaterih narod¬ njakov je c. kr. okrajno glavarstvo zaukazalo obema, *) Poznamo tudi mi nekatere kričače, katerim je vedno na jeziku rodoljubje, a drve „nakupljene duše“ od Poneija do Pilata, kakor nebodigatreba polhe po bosti. Op. vred. naj svoje zapisnike popravita po resnici, kar sta morala tudi storiti, vendar dr. Božič ni privoščil svoji družini slovenskega občevanja, ampak je za¬ pisal: »windisch“, kar pa bode menda glavarstvo samo popravilo v „slovenisch“, kakor mora biti. Bazumi se, da je dr. Božič zapisal za sebe obče¬ valni jezik nemški, čeravno menda več slovenski ob¬ čuje, kakor nemški. Čudno je tudi to, da je v veliki občini starocestni jedini človek, žganjar Vodopivec, zapisan z nemškim občevalnim jezikom. S kom neki on nemški občuje, če v celi občini ni nobenega drugega nemškega človeka? Ali ni to nespametno, če Slovenec med samimi Slovenci živeč trdi, da občuje navadno nemški. Da so zapisniki za štetje ljudstva vsi nemški, ni treba posebej omenjati, saj so še župniki komaj takrat dobili slovenske listke za izpiske iz krstnih knjig, ko je že nemških zmanjkalo. Po okolici je štetje povsod dokončano, samo v ljutomerskem trgu še ne, ker si menda mislijo: dobro delo potrebuje časa. Badovedni smo, koliko bodo v Ljutomeru našteli Nemcev; ko bi jih z Dijogenovo svetilnico iskali, našli bi jih menda komaj pet pristnih. Božiči, Mi¬ haliči, Drnjači itd. pač ne bodo nikoli Nemci, če tudi vedno nemški občujejo. S Pohorja, 19. januvarija. (Nekaj o sadni kupčiji.) Minolo leto je Bog našemu kmetu kaj obilno blagoslovil pridelke. Poleg precejšnjega zrnja, obilne slame in sena je v nekaterih krajih — ne povsod — posebno obrodilo sadje, kakor še celo leta 1888 ne, ko je bila splošna obilna sadna letina. ! Bazven hrušek, katere so bile bolj redke, je bilo polno vse: slive, češplje, češnje, orehi, najbolj pa jabolka. Ker je ob jednem, kakor so javila poročila, bila slaba sadna letina na Nemškem in drugih krajih, ni čuda, da so se začeli oglašati kupci za jabolka pri nas, in videč obložena sadna drevesa, je marsikateri poželel to „blago“, da je potem na dalj¬ nem Ogrskem ali Nemškem drago prodA V začetku so še ponujali po 16, celo 18 gld. za štrtinjak jabolk na kolodvoru, ali pozneje, ko se je veliko jabolk pripeljalo, umaknili so ceno neka¬ terim celo do 12 gld. Toda še za to ceno ni šlo; ko je bil namreč vagon poln, ni se več sprejemalo in kupovalo. Tako je mnogim ostalo jabolk, ker se je pozneje kupcev le malo oglašalo, nič pa kupo¬ valo; bili so večinoma taki, ki so prišli z praznimi mošnjami »kšeft" delat, pa jim naši kmetje niso šli na limanice. Nekateri so se celo pobotali za jabolka, tu pa tam kaj dali za „aro“, katero so pozneje zgubili, ker so bili preslabi, da bi plačali. Sploh se je pokazalo pri tej kupčiji toliko gni¬ lega, da sem se namenil že v jeseni o tem pisati, pa zaradi pomanjkanja časa še le zdaj to zadevo »pogrejem". V prvem občevanji s sadnimi kupci lani smo se prepričali, da ni nič bolj nezanesljivega, kakor 50 sadni prekupovalci. Ko na vrtu ogleduje polno drevje, ne more se načuditi rodovitnosti in krasoti sadja, in kadar ga poskusi, izvrstnemu okusu. Lahko je ž njim takrat se pogajati, in ko določita ceno, dobra so mu jabolka vsake vrste, vsaj kisla. Ko pa daš sadje obrati in pripelješ na kolodvor, ima ovo sadje vse pogreške, le da bi mogel kupec kaj od- ščipniti pri ceni. Ce si pa dosti pripeljal jabolk, gredo s ceno naravnost navzdol; vsaj za par goldi¬ narjev moraš odjenjati pri štrtinjaku, ako se hočeš sadja znebiti. Tudi pri meri moraš biti obilen ter po jerbas k polovnjaku jabolk za »vrh" ali nadavek priložiti. Najbolj jim seveda diše zimska jabolka, in če nisi teh pripeljal, ker jih tudi dom4 potrebuješ nekaj po zimi, branijo se ostala vzeti, čeravno sta prej se za zgodnja pogodila. Takšna je večinoma zanesljivost in „mož-beseda" teh prekupcev, posebno £e so oni še — v ženski obleki. Marsikateri kmet 51 je mislil dobiti za jabolka po sto in še več gol- i dinarjev, pa je na ta način le kaj malega stržil, J na vrh pa mu je morda še dosti za kupčijo pri- ‘ pravljenih jabolk ostalo. Premišljevati sem začel, kako bi se v prihodnje sadna kupčija uredila, da bi naš kmet vsaj v denar spraviti mogel, kar bi imel kedaj odveč sadja, kakor ga za dom potrebuje. Prišel sem do sklepa, kakor je, — če se ne motim, — v »Kmetovalcu" nekdo svetoval, naj bi to zadevo v roke vzela c. kr. kme¬ tijska družba kranjska, katera ima gotovo največji vpliv na zunaj do trgovcev in družeb, domA pa pri kmetih največje zaupanje. Ta naj bi posredovala pri kupčiji, poizvedovala začasa o ceni sadja na daljnih semnjih, odtod privabila kupce ali vsaj agente po¬ verjene od zanesljivih družeb, katere bi še ona po- । verila in tako kmetom priporočila. Njej pa bi poro- i čali kmetovalci, koliko bi bilo kje sadja za prodaj, kakovost sadja in ceno. Ce bi bila cena nizka v obče, sevčda bi moral tudi naš kmet odjenjati, ali spravil bi vsaj, kar bi imel, v denar. Toda prosili ' bi, naj bi slavna družba posredovala tudi za slo- ■ venske kmetovalce na Štajarskem, Koroškem in Pri- ; morskem, ker ti imajo v svojih kmetijskih družbah le — mačehe, katere jim navadno le šibo kažejo, namesto da bi zanje kaj skrbele. Zato pa se s toliko večjim zaupanjem obračamo Slovenci omenjenih de¬ žel do kmetijske družbe kranjske, katera po svojem izvrstno vredovanem listu »Kmetovalcu" daje prav tečno in podučno berilo svojim udom, pa jim tudi v vseh zadevah rada postreže. Gotovo je, da bi ji ta korak napravil dosti truda, ali če pomislimo napredek blagostanja in okrepčanja kmetskega stanu, kateri bi se z urejeno sadno kupčijo v boljših letih povzdignil, vredno je to tudi dosti. S tem pa bi se storil še le začetek razširjene sadne kupčije; ko bodo zanesljivi sadni kupci od daleka poizvedeli tako za naše sadonosne kraje, bode družbi manj dela s posredovanjem. Prosim, naj bi se na dotičnem mestu o tem važnem nam predmetu posvetovalo in ukrenilo na korist vsem slovenskim sadjerejcem. Po gorski. Dnevne novice. (Odlikovanje in imenovanje.) Kakor se nam je j že včeraj brzojavno sporočilo z Dunaja, dobil je na¬ čelnik pomožnih uradov pri okrožnem sodišču v Novem Mestu, gosp. Martin Mohar, povodom svojega umirovljenja zlati križec za zasluge s krono, čestitamo rodoljubnemu odlikovancu ! — Okrajnega sodišča pristav v Škofji Loki, g. Adolf Elsner, je imenovan okrajnim sodnikom na Vrhniki. (Gosp. dr. Ed. Šlajmer,) asistent na kirurgiški kliniki prof. Wblflerja v Gradci, imenovan je od deželnega odbora asistentom na kirurgiškem od¬ delku ljubljanske bolnišnice. Dr. Šlajmer je rodom Hrvat iz Gabra in dovršil hrvatsko gimnazijo v Beki, medicinske študije pa v Gradci, kjer že drugo leto služi kot asistent pri prof. Wblflerju in že zdaj slovi zaradi svoje izredne izurjenosti in spretnosti pri operacijah. (Komisija za pogozdovanje Krasa) je v pone¬ deljek 19. t. m. zborovala v Ljubljani. Posvetovala se je o delih, katera naj bi se vršila v tekočem letu. Ker se predsednik, deželni glavar g. dr. Po¬ klukar, zaradi bolezni ni mogel vdeležiti zboro¬ vanja, izrekla mu je komisija svoje srčno sočutje o tej nezgodi in nado, da se mu zdravje kmalu zopet vrne. (Kranjski »Lehrerverein") je imel dne 6. t. m., kakor poroča njegovo glasilo »Laib. Schulzeitung", v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča svoj letošnji občni zbor. V odbor so bili izvoljeni: Benda, Bersin, Eppich, Erker, Gerkmanu, Hallada, Linhart, Ludvvig in Schulz. Predsednik društvu je g. Benda, njegov namestnik g. Hallada, vredništvo pa je za to leto prevzel g. Linhart. Da bodo gospodje tudi v bodoče uganjali svojo schulvereinsko politiko med Slovenci ter skušali ogrevati svoje pristaše za mater Germanijo, ni nam treba posebno naglašati. A da poslopje C. kr. učiteljišča in baš njega kon¬ ferenčna soba služi namenom tega dru¬ štva, da se v njej shajajo nemški peda¬ gogi slovenske mladine, to priča o veliki moči, katero še vedno ima v nekih krogih g. prof. Linhart, duša tega društva in nemško-schulvereinske propagande na Kranjskem. Naše prepričanje je, da je ravno tukajšnje c. kr. učiteljišče najmanj pri¬ pravno za napominane namene, in dvomimo, ali bi ravnateljstvo c. kr. učiteljišča tudi slovenskemu učiteljskemu društvu jed- nako radostno prepustilo prostor za občni zbor. Kedaj pač bodemo Slovenci na do¬ mačih tleh uživali jednake dobrote in usluge? (Dolenjska železnica in Madjari.) Mesto Kar¬ lovec na Hrvatskem ima po zadnjem štetju 5756 prebivalcev, leta 1880 jih je imelo 5824, torej se je število prebivalstva zmanjšalo za 68 duš. Hrvatski neodvisni listi dokazujejo, da je propad nekaterih hrvatskih mest, osobito Karlovca, v zvezi z državno- pravnimi razmerami nasproti Ogrski. Bavno mesto Karlovec, ki ima prelep naravni položaj, je žrtev znane madjarske politike, ki odvaja glavni promet od hrvatskih mest ter ga združuje na jedni strani v Budimpešti, na drugi pa v Beki. To primorsko mesto imajo Madjari v svoji trgovski politiki vedno pred očmi. Vse železnice v Hrvatski gradč se le Madjarom v korist. Zato se nam zdi verojetna vest, da so Madjari zabranili nadaljevanje naše dolenjske železnice do Karlovca. Te dni pa smo večkrat že čuli govorico, da Madjari delajo na to, naj bi se črta dolenjske železnice do Novega Mesta sploh opustila in zgradila le ona do Kočevja ter zvezala pri Delnicah z ogrsko železnico na Beko. Tako ho¬ čejo nekda Madjari zabraniti zvezo s Karlovcem, oziroma z Bosno. Ta govorica ni neverojetna, ven¬ dar upamo, da Madjarov moč ne sega tako daleč. (Društvo »Pravnik") ima v soboto, dne 31. t. m., ob 7. uri zvečer v hotelu »Pri slonu" redni letni občni zbor. Na dnevnem redu so razna poro¬ čila in volitev novega odbora. (Iz Gorij) se nam poroča : Občni zbor tukaj¬ šnjega »bralnega društva" vršil se je dne 11. t. m. v navzočnosti nadpolovičnega števila udov. Predsed¬ nik g. Jakob Žumer se v svojem nagovoru spo¬ minja odišlega nadučitelja g. Janko.ta Žirovnika, kateri je bil vseh deset let, kar je tu služboval, društveni blagajnik in tajnik, in katerega je izredni občni zbor meseca avgusta pr. 1. volil jednoglasno častnim članom v priznanje njegovih zaslug za društvo. Na dan njegovega odhoda v Šentvid izro¬ čila se mu je častna diploma z željo, da bi v svo¬ jem novem kraji našel tudi tako rodovitna tla za plodonosno delovanje, kakor pri nas. — V istem občnem zboru izvolila sta se častnim članom tudi gg. Andrej Žumer, nadučitelj v Ljubljani, in Jos. Zalokar, misijonar v Ameriki, oba tukajšnja ro¬ jaka. — Društvo stoji na trdnih nogah. Šteje pet¬ deset udov; društvena imovina pa znaša — s hišo »Gorjanski dom" in z drugim inventarom — 1500 goldinarjev; dolga je samo še 40 gld. — V odbor so voljeni gg.: Jakob Žumer predsednikom; župnik Janez Ažman podpredsednikom; nadučitelj Josip Žirovnik tajnikom in blagajnikom; Josip Črne, Val. H u do v er n i k , Janez Pristav, Josip Zu¬ pan, odborniki. — časnikov bode imelo društvo pet naročenih, a štiri liste bodo udje posojevali. — Izmed predlogov naj omenim v prvi vrsti g. župni¬ kovega, da naj se voli tukajšnji rojak in društveni ud, visokorodni gosp. dr. Josip Poklukar, deželni glavar in vitez železne krone itd., častnim čla¬ nom. Gosp, predlagatelj omenjal je njegovih mno¬ gih — tudi na najvišjem mestu priznanih — za¬ slug za deželo Kranjsko, kazal je na njegov čisti in blagi značaj in na to, da visokorodni gospod tudi na najvišjem mestu deželnega zastopa postavljen, ni nikdar pozabil svojega ljudstva. Zbor je navdušeno pritrdil g. župnika besedam. Za zdaj se je omenje¬ nemu gospodu ta jednoglasna izvolitev pismeno na¬ znanila, a pozneje mu deputacija izroči častno di¬ plomo. — Predlogi: 1. da se društveno življenje oživi, naj se napravi jedenkrat na mesec kako pre¬ davanje ; 2. da bi se mladeniči v društvo privabili, naj se jim zniža udnina za polovico; 3. naj bode spomladi sv. maša za žive in mrtve ude; — se tudi sprejmo z odobravanjem. (Iz Brezovice) pri Ljubljani se nam poroča: Da bodete vedeli, kako marljivo se pri nas ljudje pečajo z živinorejo, pošljem vam prepis iz štetvene pole : Konj so našteli 117, oslov 6, telet in telic 405, brejih telic in krav 616, juncev in volov 575, bikov 8, prašičev 822, bučel 410 panjev. Nismo še zadnji! A. E. (Slovstvo.) »Tekel ali pravična teht¬ nica božja." Tako se imenuje 63 strani ob¬ sežna knjižica, katero je spisal Slovencem za novo leto 1891. kanonik dr. Ivan Križanič, založilo pa »Katol. tiskovno društvo" v Mariboru. Cena? — Gosp, pisatelj piše v uvodu: »Mogoče, da zdravilo, katero sem vam lani za novo leto zapisal in katero vam je »Bela žena“ dajala, komu ne bi bilo po¬ magalo ter se pokazalo premedlo. Letošnje zdravilo (»Tekel") naj bo tedaj nekoliko močnejše. Komur je kaj mar za zdravje in večno življenje, bode ga rad jemal." — Te dni je izšel prvi snopič 44. let¬ nika „Theologisch-praktischeQuartal- S e h r i f t" z raznovrstno izbrano tvarino. Ta štiri¬ krat na leto v Linču (Harrachstrasse Nr. 9.) izha¬ jajoči list je najboljši svoje vrste in stoji le 3 gld. 50 kr. na leto. Za isto ceno razpošilja ga tudi »Katol. Bukvama" v Ljubljani. (Popis prebivalstva v Hrvatski.) Mesto Sisek ima 6167 prebivalcev, Varaždin 11.987, Vukovar 9465. (Slovenska vzajemnost) se kaj lepo zrcali v praškem »Ceehu", ki objavlja in opisuje v obširnem dopisu iz Celovca Proških Slovencev odnošaj% Vremensko sporočilo. kr. 30 0 Priznano najboljše o o 1 Uebelno-voščene sveče ‘2 ul g priporoča N - (10-7) fitf P. P SERHOFER-ja fiffl M lekarna na Dunaj i, itd. 1 lonček 50 ki. Univerzalna čistilna J d ^° protivscm posle ' Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrij.sk h časopisih naznanjene tu- in inozemske farma- cevtiene speeijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. Pošiljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju, ggjr Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštnej nakaznici), je poštnina dosti nižja nego pri pošiljatvah s povzetjem. Zgoraj imenovane speeijalitete dobivajo se tudi v Ljubljani pri G. Piccoli-ju. Telegrami. Dunaj, 20. januvarija. Danes popoldne se je vršil pogreb nadvojvodinje Marije An¬ tonije Immakulate v kapucinski cerkvi. Po¬ greba so se vdeležili cesar, nadvojvode, nadvojvodinje in mnogi drugi dostojanstveniki. Dunaj, 21. januvarija. V dvorni farni cerkvi se je darovala za Marijo Antonijo sv. zadušna maša, katere so se vdeležili cesar, nadvojvode, nadvojvodinje, najvišji dvorni služabniki in drugi dostojanstveniki. Praga, 20. januvarija. V deželnem zboru je bil danes sprejet predlog o deželnem kul¬ turnem svetu v tretjem branji s 153 proti 53 glasovom. Na to se je pričela budgetna razprava. Grof Palffy je omenjal Riegrovih zaslug. Na to je sledilo burno odobravanje in živahne ovacije. Praga, 20. januvarija. Pri deželnozborski volitvi v fidejkomisnem veleposestvu je bil soglasno izvoljen kandidat konservativne stranke, dedni princ Ivan Schwarzenberg z 22 glasovi. Bruselj, 20. januvarija. Današnje demon¬ stracije za premembo ustave so se čisto mirno vršile. Kakih 4000 demonstrantov je šlo skozi mesto v največjem redu. V mestni hiši je izročil odbor »Liberalne zveze“ ma¬ nifest za revizijo. Hanau, 20. januvarija. Na ledu zamrzle reke Mena (Main) se je pripetila velika ne¬ sreča. Led se je namreč udrl in 50 oseb se je pogreznilo v vodo. Vendar so jih večinoma rešili. Peterburg, 21. januvarija. Listi pozdrav¬ ljajo z veliko navdušenostjo poročilo o do¬ hodu nadvojvode Franca Ferdinanda, kot jako priljubljenega gosta ruskemu dvoru injsej ruski družbi. Njegov obisk bo le pospeševal prijateljske razmere med Avstrijo in Rusijo. w Piccoli-jeva esenca za želodec » je želodec krepčajoče, razmehčujoče, zlato žilo (hemoroide) in gliste odpravljajoče zdra- w vilno sredstvo. Steklenica velja 10 kr. (2) « 04*/., 42 „ Umrli so: 18. januvarija. Ivan Dimic, puškar, 32 let, Kolodvorske ulice 4, spridenje jeter. — Marija Lavrič, paznikova hči, 3 1 /, leta, Žitni trg 1, daviea. 19. januvarija. Vencel Kubelka, hišni posestnik, 53 let, Poljanska cesta 57, otrpnenje možgan. 20. januvarija. Franc Huber, prisiljenec, 19 let, Poljanski nasip 50, jetika. V bolnišnici: 19. januvarija. Anton Volčič, delavec, 60 let, jetika.