Ferdinand Humski Šolski center Ptuj, Strojna šola Volkmerjeva 19, 2250 Ptuj LEKSIKON ZA PAMETNE MEHATRONIKE M-O ucno gradivo za srednje strokovno izobraževanje Tehnik mehatronike Ptuj, september 2019 Ferdinand Humski Macek Strojniško: priprava s škripcem ali vitlom, ki se premika po žerjavnem mostu ali po kakem drugem tiru na žerjavu. Sin. bremenski vozicek. Macje oko Glej Odsevno steklo. MAG oblocno varjenje Oblok gori med doteka­joco dodajno žico in predmetom v zašciti CO2, ki je najcenejši tehnicni plin. CO2 se dovaja iz jek­lenke pod tlakom 50 bar, kjer je v tekocem stanju. Ang. Metal Activ Gas. Postopek je v osnovi zelo podoben MIG. Z enako opremo lahko varimo po MAG postopku v zašciti CO2 plina ali po MIG postopku v zašciti argona. Pri visoki temperaturi obloka se plin CO2 delno razkroji v ogljikov monoksid CO in kisik 02 (diso­ciacija CO2 -podrobneje glej geslo Ogljikov diok­sid). Tako nastali kisik tvori okside, ki se pokažejo v obliki majhnih otockov žlindre na površini zvara. To je vzrok, da imenujemo CO2 aktivni plin -za razliko od pasivnega argona. Seveda si želimo cim manj kovinskih oksidov, zato kot aktivni plin uporabljamo tudi plinske mešani­ce: Ar+O2, Ar+CO2 (corgon, npr. corgon 18 se­ ) stavlja 82% Ar in 18% CO2, Ar+CO2+O2, CO2 + 02. Dodatek 02 k zašcitnemu plinu pospeši žilav­ljenje (zmanjša vsebnost ogljika v jeklu) in pov­zroci drobnejši prehod kapljic v elektricnem ob­loku. Podoben vpliv ima tudi gostota elektricnega toka. Pri kriticni gostoti elektricnega toka preide grobo kapljicasti prehod v drobno kapljicasti. Za varjenje v zašciti CO2 pride praviloma v poštev samo enosmerni tok in plus pol na varilni žici (obratna polariteta). Za vecino del zadošcajo jako­sti tokov do 500 A, napetost praznega teka je lli!.i.: vec 100 V, staticna karakteristika je rahlo pada­joca. Velika akumulacija toplotne energije pri MAG varjenju (vecji elektricni tok in napetost) povecuje površino preseka zvara. Presek pa je odvisen tudi od zašcitnega plina -pri uporabi argona je presek manjši. Kot polavtomatski postopek je bil MAG razvit za varjenje nelegiranega in malo legiranega konst­rukcijskega jekla manjših in srednjih debelin, pri varjenju s polnjeno žico pa tudi vecjih debelin. MAG postopek je primeren tudi za manj zahtevne zvare aluminija in aluminijevih legur. Varilna pištola (gorilnik) pri MAG postopku: TALILNA KOPEL OBLOK Naprava za MAG varjenje: ~ PRIKLOP NA REDUCIRNI VENTIL ELEKTRIKO JEKLENKA Z -ZAŠCITNIM PLINOM POGON ZA .POMIK ŽICE SKUPNA CEV DO VARILNE PIŠTOLE PRIKLJUCEK ZA VARJENEC (-POL) Naprava MAG, povezana z varilno pištolo: Stran 2 DODAJNI MATERIAL mora ustrezati zahtevam po dezoksidaciji talilne kopeli, po rafinaciji (cišce­nju) zvara in stabilizaciji obloka. Žici se dodajajo zlitinski elementi (Mn, Si, Ti), ki talino med varje­njem dezoksidirajo -kisik vežejo nase, da nasta­nejo oksidi, npr. SiO2, ki je glavna sestavina stek­ la. Ti oksidi se pokažejo v obliki majhnih steklenih otockov žlindre na površini zvara. Uporabljamo predvsem žice premerov od 0,8 do 1,6 mm (0,8-1,0 -1,2-1,4-1,6). Gola žica je VAC 60 ali VAS 60 Ti, strženska žica pa je FILTUB 4R Za varjenje drobnozrnatih konstrukcijskih jekel s povišano trdnostjo do 700 N/mm2 uporabljamo žice, ki so razen s Si in Mn legirane tudi z nikljem, ker dajo zvare z dobro žilavostjo. Kot dezoksidan­!.i se dodajajo tudi titan, cirkon in aluminij. Posebno vlogo imajo strženske žice. Stržen ima rutilno ali bazicno naravo. Na varu se nabere žlindra ki jo je treba sproti odstranjevati. S temi žicami dosegamo zelo kvalitetne zvare. PREDNOST MAG pred REO je vecja produktiv­nost, ki je posledica precej višjih varilnih tokov in varjenja brez prekinitev (pri REO je treba me­njavati elektrode). Visoke tokove omogoca priklju­citev elektricnega toka v neposredni bližini obloka (kontaktna šoba se nahaja le ~1 O mm od oblika). Hitrosti odtaljevanja znašajo do 20 kg/h. Tudi cišcenje žlindre obicajno ni potrebno. SLABOST MAG v primerjavi z REO pa je velika obcutljivost na Q..[filllil. Magma Žareca tekoca snov v notranjosti zemlje. Magneticni senzor Glej Reedov kontakt. Magneticnost Fizikalna lastnost gradiva, ki okrog sebe vzdržuje magnetno polje. Posledica magnetnega polja je privlacna ali odbojna sila do drugih magneticnih gradiv. Sin. magnetnost. Trajni magneti (feromagneti) ne potrebujejo no­bene dodatne energije za ustvarjanje magnetne­ga polja. Npr. martenzit, ferit, kobalt, molibden, volfram. Vcasih so pomembna tudi gradiva, ki niso trajno magneticna: avstenit, mangan, aluminij, titan ... Posebni lastnosti snovi sta tudi diamagnetizem in paramagnetizem (glej posebna gesla). Gradivo, ki zmanjšuje magneticnost jekla, je krom. Magnetno polje se lahko ustvari tudi zaradi dove­dene elektricne energije. Magneticnost torej lah­ko ustvarijo vsi prevodniki elektricnega toka -to je elektromagneticnost. Magneticnost je tudi del elektromagnetnega va­ lovanja, npr. del svetlobe, radijskih valov, toplot­nega sevanja Nekateri primeri uporabe magneticnosti: •palicasti magneti (magnetne igle) kažejo smer sever-jug v kompasu, •magnetna kartica je plasticna kartica z magnet­nim zapisom, •magnetno zapisovanje je postopek, pri katerem se z magnetenjem shranijo podatki (tekst, zvok, slika, video ... ) na magnetni trak (plasticni trak z magnetno prevleko) ali disk, •vzdrževanje: razni pregledi, tudi preiskava zvarov z magnetnim tokom, ultrazvok (magnetostrikcija), •regulacija, npr. elektromagnetni regulatorji, •pri elektricnih napravah, npr. rele, sklopka, reedo­ vo stikalo itd. Ohranjanje magneticnosti je pogosto odlocilno za izbiro tehnološkega postopka, npr. sintranje. Magnetit Fe3O4, železova ruda, najbolj stabilna spojina Fe in O. Gostota 5,2 kg/dm3 , mocno mag­neticen, sivorjave do crne barve. Ima visoko od­pornost na kisline / luge ter dokaj visoko trdoto, njegova trdota mineralov znaša 5,5 do 6,5. Prim. Železo, Wllstit, Hematit, lnoksidiranje, Bruniranje. Magnetizem Glej Magneticnost. Magnetna indukcija Glej Elektromagnetna in­dukcija. Magnetna kontrola Neporušitvena metoda (defektoskopija) za detekcijo razpok, še posebej pri zvarih in odkovkih. Z magnetnim tokom odkri­vamo napake, ki so nastale na površini materiala ali tik pod površino. Metodo lahko uporabimo le pri feromagnetnih kovinah in zlitinah, predvsem pri železu in pri navadnih jeklih. V preizkušancu najprej ustvarimo magnetno polje (izmenicno magnetimo s poli), da v materialu na­stanejo magnetne silnice. Kjer so razpoke, nasta­neta novi severni in južni pol, magnetne silnice pa se odklonijo, izstopijo iz materiala. Na preizkuša­nec nato posipamo magnetni prah (ali ga brizga­mo skupaj z vodo), ki je lahko tudi fluorescencen. Razpoka zaradi svojih odklonjenih silnic privlaci magnetni prah, zato je magnetnega prahu okoli razpoke precej vec kot drugje. Okrog razpok nastanejo skupki, ki jih opazimo s prostim ocesom ali s pomocjo UV svetlobe -v po­sebnih komorah, kjer izdelke osvetlimo z UV svet­lobo (fluorescencni prah pri tem zasveti): SMER MAGNETNI MAGNETNEGA PRAH POWA Metoda je poceni, obcutljivost pa je primerljiva z drugimi neporušitvenimi metodami. Sin. ferofluks, magnetofluks, MT (magnetic particle testing). Prim. Preiskave zvarov, Popravila. Razi. Magnet­na resonanca. Magnetna poljska jakost Glej Jakost magnet­nega polja. Magnetna poljska konstanta Pojasnilo pod geslom permeabilnost. Sin. indukcijska konstanta. Magnetna resonanca Postopek, ki izkorišca dejstvo, da naše telo vsebuje veliko vode, torej veliko vodikovih protonov. Najprej ustvarimo iz­menicno elektromagnetno polje s pravilno frek­venco -resonancno frekvenco,ki se absorbira in sproži vrtenje protonov. Ko elektromagnetno polje izklopimo, se vrtenje protonov postopoma prilago­di staticnemu magnetnemu polju. Pri tem ustvarja radijske signale, ki jih ujame sprejemnik. Magnetna sklopka Skupni izraz za celo vrsto sklopk, ki delujejo na podoben nacin. Magnetna sklopka se pogosto uporablja za vklop / izklop kompresorja npr. pri avtomobilskih klima napra­vah. Delovanje magnetne sklopke pri avtomobils­ki klimatski napravi: SKLOPKA IZKLJUCENA SKLOPKA VKLJUCENA VLEŽAJENA JERMENICA VZMETNA PLOŠCA Z ODMIKOM A Ob vklopu kompresorja je elektromagnetno navit­je (tuljava) pod napetostjo, sklopka je vkljucena in jermenica prenaša vrtenje na kompresor. V klimatskem tokokrogu se nahaja kontrolna na­prava,ki ves cas delovanja tipa neko fizikalno velicino npr. temperaturo (termostat) ali tlak (tlac­no stikalo). Ko temperatura ali tlak dovolj naraste­ta, kontrolna naprava izklopi EM navitje, sklopka se izkljuci in jermenica se vrti v prazno. Sin. Elektromagnetna sklopka. Magnetni pretok Kolicina za opis elektromag­netnih pojavov, oznaka ':_.-· ·: . · Matrica pri vlecenju je votla matrica, vlecna ma­tricaali votlica, glej risbo pri geslu Vlecenje. Pri vseh vrstah rezanja pa matrice imenujemo rezil­na plošca -glej risbo pod geslom Orodja za pla­sticno preoblikovanje. Prim. Pestic, Patrica. Mavec Glej Sadra. Stran 5 Mazalka Priprava za mazanje, ki se praviloma montira pri ležaju. Glej risbo pod geslom Mazanje drsnih ležajev. Mazalna karta Dokument proizvajalca stroja, ki vsebuje osnovne podatke o stroju z vsemi mazal­nimi mesti, kolicino olja (maziva) in režim maza­nja. Moramo ga dosledno spoštovati.Prim. Vzdr­ževanje (dokumentacija). Mazanje Glej geslo Mazivo. Mazanje drsnih ležajev Vrste mazanja: a) Mazanje z oljem je lahko • rocnomazanje s pripomocki: • potapljalnomazanje MAZALNI OBROC b) Mazanje z mastjo ..1 V sredini risbe vidimo mazalke (nepravilno: nip­ li) ter njihovo delovanje s kroglico in vzmetjo. Desna risba prikazuje tlacilko, ki tlaci mast do mazalke. Na levi strani je rešitev z rezervoarc­kom za mast. Primer rocne tlacilke za mast: c) Mazanje s trdimi mazivi Ferdinand Humski TECAJ MAZALNI LEžAJNA MAZALNO . _ . UTOR PUŠA SREDSlVO 1 e Mazanje kotalnih ležajev Vrste mazanja: a) Mazanje z oljem • Mazanje v oljni kopeli OLJNA KOPEL • obtocnomazanje • mazanje z oljno meglo b) Mazanje z mazivnimi mastmi, ki so iz mineral- nih in sinteticnih olj, zgošcena z dolocenimi mili. Mazivne masti Trdne mašcobe, ki so sestavljene iz QJi (mineralnih ali sinteticnih) in zgošcevalnih sredstevoz. polnil(npr. litijevo milo), s katerimi dosežemo zahtevano konsistenco masti. Mazalne masti uporabljamopovsod tam, kjer: 1. Obstajajo problemi s tesnenjem. 2. Obstaja potreba po enkratnem mazanju za ce­ lotno življenjsko dobo stroja. Slaba stran mazalnih masti je, da nase veže neci­stoce iz okolja(prah, pesek itd.), ki se lahko nato vrinejo med drsne površine in jih poškodujejo. Pri mazalnih masteh je pomemben podatek pene­tracijsko število,ki oznacuje mehkostmasti. Penetracijsko število merimo s posebnim stož­cem, ki pod vplivom znane obremenitve prodira v mast. Pri mehkejših masteh je prodiranje seveda globje. Da bi se cim bolj približali pogojem v prak­si, vzorec pred merjenjem penetracije pregnete­mo. Globino podajamo v 1/1 O mm. V strojegradnji obi­cajno uporabljamo masti s penetracijo 265­2951/10 mm. Mazivnim mastem podobne lastnosti in uporabo imajo vazelini (ki pa niso masti). Mazivo Sredstvo, ki se vnaša med drsne povr­šine zato: -da bi se zmanjšal koeficient trenja, -da bi se zmanjšala obrabastrojnih delov (npr. ker mazivo odvaja toploto z mesta mazanja), -da bi podaljšali življenjsko dobostrojnih delov (ker mazivo preprecuje rjavenje, korozijo itd) -da bi zmanjšali glasnoststroja ali naprave. Glede na AGREGATNO STANJE poznamo: 1. Plinasta maziva, npr. komprimiran zrak (zracna blazina). 2. Tekoca maziva -mazivna 91.@_ (baza + aditivi). 3. Poltrdna maziva: mazivne masti in vazelini. Ferdinand Humski Poltrda maziva uporabljamo: -za nizko obremenjene drsne ležaje -za ležaje, ki obratujejo v prašnem okolju -kjer obstajajo problemi s tesnenjem -kjer je zahtevana vodoodpornost (Li-mast) -pri nižjih hitrostih, pod 2 m/s -kjer so potrebe po enkratnem mazanju za ce­ lotno življenjsko dobo stroja 4. Trdna, najpogosteje praškasta maziva: grafit, smukec, teflon (PTFE -politetrafluoroetilen), svinec Pb, molibdenov disulfid (MoS2), volfra­ mov disulfid (WS2). Trdna maziva uporabljamo: -pri nizkih drsnih hitrostih -pri visokih površinskih tlakih -pri visokih temperaturah -kadar je mazanje z ostalimi vrstami maziv neuspešno Pri IZBIRI MAZIVA je treba upoštevati predvsem: -tlak med drsnima površinama -temperaturo okolja, ki vpliva na viskoznost olja -hitrost gibanja (vecje trenje je pri vecjih hitrostih) Prim. Tribologija, Viskoznost, Mazivne masti, Olja. Mazut Težko kurilno olje, ostanek iz predeloval­nega procesa surove nafte, ki se uporablja kot go­rivo v termoelektrarnah, industriji, za pogon ladij itd. Glede na viskoznost in plamenišce se v pora­bi loci na lahko, srednje in zelo težko (bunker gori­vo) kurilno olje. Glede na vsebnost žvepla se loci na kurilno olje (mazut) z nizko (manj kot 1 %) in z visoko vsebnostjo žvepla (vec kot 1 %). Mbps Enota za hitrost prenosa podatkov v omrežju -milijon bitov na sekundo, kar je O, 125 MB/s (megabytov na sekundo). Prim. Download Pozor:Mbps se pogosto zapiše tudi kot Mb/s -bodimo pozorni, da ne zamenjamo z MB/s! Me Phersonova vzmetna noga Moderna posa­micna obesa, ki se uporablja na prednji in zadnji osi za pogonske, nepogonske in krmilne preme. Sestavljena je iz: • vzmetne noge (blažilnik + vzmet), ki povezuje premnik s karoserijo • trikotnega precnega vodila na spodnji strani Me Phersonovo vzmetno nogo odlikuje enostav­nost, zavzema malo prostora, volan pa se z lahko­to vrti. Osnovni sestav izgleda tako: PREMNI KRAK Krmiljena izvedba: Pogonska izvedba: Stran 6 MCU Glej Mikrokrmilnik. MDF Ang. Medium Density Fiberboard, kar po­meni srednje goste vlaknene plošce, sin. media­Q§D. To je kompozitni material iz lesnih vlaken. MDF nastaja iz drobnih delckov lesa (iver), ki se najprej namakajo, operejo in v bojlerju skuhajo s paro pod tlakom 1 O bar. V razvlaknjevalniku se delcki pod visokim tlakom pretvorijo v vlakna raz­licnih dolžin. V pihalni liniji se vlakna pomešajo z lepilom, ki je obicajno UF. Nato se v sušilniku vlak­na posušijo na vlažnost 10-15%, v ciklonih pa se locijo po kvaliteti (MDF, HDF). Na neskoncni tlacni liniji se vlakna pri 240 ° C stisnejo na 1 /40 svoje debeline. Nato se odrežejo in 2-3 dni hladijo. Gostota 0,6 -1,05 kg/dm3 , upogibna trdnost ~ 40 N/mm2, strižna trdnost ~ 0,7 N/mm2. MDF je dovolj kvaliteten, da ga je možno neposredno laki­rati ali lepiti z laminatnimi plošcami (ultrapasom). Uporaba: pohištvo, v obdelani obliki tudi za kopal­niško pohištvo. Prim. HDF. Med Zlitina bakra s cinkom. Obicajno je bakra nad 65%, za medi z vec kot 80% Cu pa se uporablja izraz tombak. Vecji kot je delež cinka, nižje je tališce (okoli 900 -1045 ° C), zmanjša pa se elektricna prevodnost in zmožnost preobliko­ vanja. Sin. medenina. Uporaba: za grla žarnic, vijake, kovice, tulce za naboje, vodovodne pipe, ventile, okrasne pred­mete itd. Glede na nacin predelave delimo medi na: 1. Medi za litje a) Navadna med za litje vsebuje 60-64% Cu, 1-3% Pb, ostalo je cink. Svinec je netopen in se zato vkljuci v strukturo v obliki kroglic -ti tujki izbolj­šajo obdelavnost. Te medi imajo srednjo trd­nost, dobro se dajo obdelovati in so obstojne proti koroziji. Uporabljamo jih v elektrotehniki, za vse vrste armatur, razlicnih okovij. za razne profileitd. b) Specialne medi za litje imajo 57-60% Cu in po­leg cinka še Ni, Mn in AI. Dodatki tvorijo trdno raztopino, zvecajo trdnost (300-600 N/mm2) in korozijsko odpornost. Uporaba: za dele strojev, naprav in armatur, ki so izpostavljeni vecjim me­hanskim in korozijskim obremenitvam (visoko­tlacne armature, ladijski vijaki itd.). 2. Medi za gnetenje a) Navadna med za gnetenje vsebuje 58-90% Cu, drugo je cink. Predelujemo jih s stiskanjem, va­ljanjem, kovanjem in vlecenjem v plocevino, tra­kove in cevi. Polizdelke nato s hladnim gnete­njem (globoko vlecenje itd.) predelamo v kon­cne izdelke. Odlikuje jih dobra trdnost, obstoj­nost proti koroziji in odlicna obdelavnost. Npr. Cu72Zn (najbolj gnetljiva), rdeci tombak Cu90Zn, rumeni tombak Cu72Zn. b) Specialna med za gnetenje je dolegirana z Ni, Mn, Fe, AI, Sn itd. Leg. elementi zvecajo natez­no trdnost in odpornost proti koroziji. Uporabljamo jih za naprave z višjimi obremenit­vami, npr. za rotorje. polže, crpalke, zobnike, vzmeti, cevi, telesa kondenzatorjev, prenos­nikov toplote itd. Prim. Bron, Monel. Medenina Glej Med. Mediapan Glej MDF, HDF. Medosna razdalja Razdalja med središcema sprednjih in zadnjih koles: MEDOSNA RAZDALJA. Meh Priprava, ki deluje ob stiskanju in raztego­vanju, npr.: kovaški meh (za pospeševanje gore­nja), meh pri harmoniki, meh pri pnevmatskih vzmeteh (pnevmatsko vzmetenje) itd. Mehanicno aktiviranje Aktiviranje, ki ga z direkt­nim fizicnim stikom povzroci proces, ki ga krmi­limo ali reguliramo. Sin. mehansko aktiviranje. Druga možnost kontaktnega aktiviranja: fizicno aktiviranje. Ce pa imamo v mislih tudi brezdoticno aktiviranje, uporabljamo izraz procesno aktiviranje. Prim. Koncno stikalo, Koncno stikalo -elektricno. Mehanika 1. Del fizike. Veda o gibanju in mirovanju teles ter o silah, ki to povzrocajo. Del.: statika in dinami­ka (kinetika, kinematika). Prim. Trdnost. 2. Notranja sestava strojev. Sin. mehanizem. 3. Znanost o strojih, pripravah / napravah. Mehanika fluidov Veja fizike, ki proucuje zako­ne ravnotežja in pretoka fluidov. Zajema hidro­statiko in hidrodinamiko. Mehanizem Skupina nepomicno in pomicno povezanih teles (delov, clenov) za izvajanje že­lenega gibanja (gibanje -kinematika). Deli (cleni) so med seboj tako povezani, da gibanje enega povzroca gibanje drugih delov. Npr. prijemalo. Obicajno je mehanizem namenjen spremembi smeri gibanja, npr.: • vrtenja v nihanje ali premo gibanje, • enakomernega gibanja v neenakomerno ali pre­ kinjeno gibanje itd. Ce mehanizem prenaša obremenitev od izvora moci do odpora, ki ga premaguje, govorimo o stroju. Razlikuj gonilo. Mehanizem sestoji iz temelja (ki miruje), clenov (rocica, nihalka, zobato kolo itd.), zgibov in §P.@9_: ZGIB SPREGA DELITEV MEHANIZMOV: 1. Delitev mehanizmov po namenu: a) Pri prenosnih mehanizmih se gibanje prena­ša glede na prenosno funkcijo, ki pomeni zvezo med gonilnim in gnanim clenom. b) Vodeni mehanizmi: en clen je voden tako, da se giblje po doloceni poti. 2. Glede na možnost naravnavanja gibanja so stopenjski in brezstopenjsko nastavljivi. 3. Po vrstah gibanja clenov v prostoru locimo: a) Linearne,ki se uporabljajo za zagotavljanje linijskega pomika med dvema elementoma. b) Ravninske,pri katerih vse tocke gibajocega mehanizma opisujejo ravninske krivulje v prostoru. Ravnine razlicnih krivulj gibanja so med seboj vzporedne. c) Sfericne, pri katerih se tocke gibajocega me­hanizma gibljejo po krogelni površini. d) Prostorske,pri katerih ni nobenih omejitev glede gibanja njihovih elementov. 4. Po karakteristicnih sestavnih delih locimo: a) Rocicne mehanizme -zgoraj vidimo štirizgib­ni rocicni mehanizem. Obstajajo tudi izvedbe z izsrednikom, s kolenasto gredjo itd. b) Krivuljne in kulisne mehanizme c) Zaporne, zaskocne, pritrdilne, zaustavne (za­ustavi -cakaj, zaustavi -vrni, zaustavi -na­prej, mehanizem z malteškim križem), pozi­cijske in koracne mehanizme (risba: štirizgib­ni mehanizem za pogon filma) d) Vijacne mehanizme, m. za fino nastavljanje A-vijacni mehanizem S-vijacni mehanizem z nepomicnim vijakom C -vijacni mehanizem z nepomicno matico e) Kolesne mehanizme -zobniški in torni f) Mehanizme z nateznim sprežnim clenom -sprega je lahko jermen, trak, jeklena vrv ali veriga. g) Mehanizme s tlacnim sprežnim clenom -to so hidravlicni ali pnevmatskimehanizmi, sprega je QJi§. ali Q!in. 5. Ostale izvedbe mehanizmov: preklopni, inter­valni (npr. meh. z malteškim križem), oscilacij­ski, izmenicni, reverzibilni, sklopni, vezni, drsni, cakajoci, omahovalni, impulzni,mehanizmi za tvorjenje krivuljnih poti,za spremembo hitrosti, transportni, funkcijski, racunski, roboti itd. Mehanska obdelava Glej Tehnologija obdelave. Mehanska tehnologija Glej Tehnologija. Mehanski merilni sistem za karoserijo Poško­dovano vozilo pritrdimo na ravnalno mizo s karo­serijskimi prižemami. Nato se pod mizo potisne in naravna merilni most. Na vozilu izberemo tri nepo­škodovana mesta -dve tocki naj ležita vzporedno z vzdolžno osjo vozila, tretja pa naj bo od te osi Stran 7 cim bolj odmaknjena. Tako smo si pripravili osno­vo za merjenje vseh ostalih tock. Na prikazanem sistemu lahko merimo, ravnamo ali varimo. Vendar, merilne naprave otežujejo pri­stop ravnalnim orodjem, brizgajuca talina pri var­jenju pa lahko poškoduje merilno napravo. Mehanski preizkusi Nacini preizkušanja gradiv, s katerimi dolocamo mehanske lastnosti, npr.: • natezna, tlacna in upogibna (staticna) trdnost -natezni, tlacni in upogibni preizkus • udarna žilavost, trajna trdnost -dinamicni mehanski preizkusi • trdota -preizkušanje trdote (geslo: trdota) • odkrivanje razpok, ocenjevanje kvalitete mate­riala -neporušitvene metode preizkušanja (ges­lo: defektoskopija) Preizkuse lahko izvedemo pri normalni tempera­turi ali pa pri nizkih in visokih temperaturah. Po casu preizkušanja so mehanski preizkusi kratko­in dolgotrajni. Mehanski sistem Glej Sistem. Mehansko aktiviranje . Mehanicno aktiviranje. Mehansko koncno stikalo Glej Koncno stikalo -mehansko. Mehatronika Veda, ki združuje znanja s podrocij mehanike, elektronike in informatike: a) Pri koncnih izdelkih.Vecina modernih izdelkov je izkljucno mehatronskih: vsebujejo mehanske komponente, elektronske komponente in tudi racunalnike. Brž ko odstranimo eno od omenje­nih komponent, tedaj naprava (rocna ura, tele­fon, avtomobil itd), stroj ali proces obmiruje. b) Pri kadrih.Prevladuje filozofija, naj celoten pro­ces v dolocenih primerih obvladuje en sam clo­vek, ki ima dovolj pravih znanj na doloceni stop­nji zahtevnosti. c) V izobraževalm procesu,ki se mora prilagoditi potrebam moderne industrije. Sprva je bila mehatronika podrocje, ki je združe­valo le mehanske in elektronske sisteme (elek­tromehanika, strojni elektricarji). Mehatronski sistem Stroji ali naprave, ki vsebu­jejo mehanske sestavne dele, elektronske ses­tavne dele in/ali racunalnike. Mehcalec Razlicna sredstva za mehcanje se upo­rabljajo na zelo razlicnih podrocjih, npr.: 1. Zmanjšujejo trdoto vode -vodni mehcalci. Ferdinand Humski 2. Mehcajo tkanine -mehcalci za perilo. 3. Zmehcajo hrano. 4. V fazi predelave zmehcajo umetne mase -zmanjšujejo gostoto, povecujejo elasticnost, iz­boljšujejo predelovalne lastnosti itd. 5. Zmehcajo lake in barvne premaze -z mehcali npr. povecamo elasticnost lakov za kovine in jih nato uporabimo za lakiranje umetnih mas. Mehko spajkanje v elektroniki Pribor: • spajkalnik, • spajka, • stojalo za spajkalnik, • cistilna gobica ali vlažen papir, • pinceta in plošcate klešce (za odvajanje toplote od obcutljivih elektronskih delov) • sesalka (pumpica) za odstranjevanje spajke • smola za spajkanje (paste ne uporabljamo, ker vsebuje kislino) Mehurcasta folija Praviloma se izdeluje iz PE. Najprej se izdelata dve foliji, ki pri pri povišani temperaturi potujeta na valje. Prva folija potuje na gladek valj, druga pa na valj z luknjicami. Na po­ložaju, kjer so luknjice, je podtlak (vakuum), ki vroco folijo potegne vase in na ta nacin ustvari mehurcek. Takoj v naslednji fazi pa oba valja stis­neta obe foliji, ju na ta nacin zlepita (kaširata) in tako nastane mehurcasta folija. Prim. Blistering. Meja eksplozivnosti Minimalna koncentracija hlapov vnetljivih tekocin in prahu v zraku, pri kateri pod dolocenimi pogoji zmes lahko povzroci eksplozijo. Obicajno se izraža v vol %, npr. alko­hol 3,5 -15 vol%. Prim. EG. Meja elasticnosti Napetost, do katere sega podrocje elasticnih deformacij.Nekdanja oznaka cr, aktualna oznaka RP0,01 -napetost tecenja pri e plasticnem (nelinearnem) raztezku 0,01 %. Prim. Natezni preizkus, Meja tecenja. Meja plasticnosti Napetost, nad katero se mate­rial zacne znatneje plasticno raztezati.Nekoc se je oznacevala z oznako crT, novejša oznaka pa je: pri materialih z izrazito mejo tecenja:ReH• ReL pri materialih z zveznim raztezanjem:Rpo,2 -dogovorna napetost tecenja pri plasticnem (nelinearnem) raztezku 0,2% Prim. Natezni preizkus, Meja tecenja. Meja tecenja Napetost, ki pomeni zacetek trajne deformacije. Tecenje (strojniško): sprememba ob­likemateriala, brez narašcanja napetosti.Oznaka: 1. Pri materialih z izrazito mejo tecenja(mehka jekla) dolocimo napetost naravnega tecenja R, ezgornjo ReH in spodnjo napetost tecenja ReL· 2. Pri materialih z zveznim raztezanjemdolocimo dogovorno napetost tecenja RP pri trajnem (plasticnem) raztezkus = x%, npr.: • meja elasticnosti Ro,o1, s = 0,01 %, p • meja plasticnosti Ro,2, s = 0,2%, p• RP1 (s = 1%). R Prim. Natezni preizkus. Mejna mera Najvecja oz. najmanjša dovoljena Ferdinand Humski mera za doloceno dimenzijo. Prim. Toleranca. Mejni signalnik Signalnik, ki odda signal takrat, ko merjena velicina preseže mejno vrednost. Mej­ni signalniki jih imenujemo zato, ker jih ponavadi uporabljamo za zaznavanje natanko dolocenega koncnega položaja. Za mejni signalnik najpogosteje uporabljamo me­ njalni kontakt. Nacin aktiviranja pa je lahko: mehanicni: mejni signalnik z drsecim ali spro­žilnim kontaktom, tlacno stikalo itd.ali brezdoticni: reedov kontakt, induktivni (kapaci­tivni). opticni mejni signalnik, Prim. Koncno stikalo, Senzor. Mejni ventil Glej Koncno stikalo. Mejno stikalo Glej geslo Koncno stikalo. Sin. pozicijsko stikalo, mehansko koncno stikalo. Melamin C3N3(NH2h, brezbarven kristalinicen prašek. V vroci vodi se dobro topi, pri segrevanju sublimira. Uporaba: za melaminske smole in plas­ticne mase (duroplaste). Prim. MF -umetna smola. Meliran Ki je iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken, npr. ~a litina: ferit-perlitna siva litina. Membrana 1. Na obod napeta tanka prožna plošcica ali tkivo, ki lahko niha ali prenaša tresljaje, kot npr. ba­lon. Sin opna, diafragma (ang. diaphragm). 2. Tanka plast snovi, skozi katero lahko pronica plin, tekocina. 3. Tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje. Sin. ovojnica, mrena. Membranska stiskalnica . Termicno oblikovanje. Membranski valj Naprava, ki je sestavni del zracnih zavor. To je membranski enosmerni delov­ni valj NC, ki je pritrjen na prednjo premo: MEMBRANSKI VALJ .. SIMBOL MEMS Okrajšava za mikro elektro-mehanicne sisteme, ang. micro-electro-mechanical systems. Prim. Žiro senzor. Memory effect Glej Baterija. Menjalni kontakt Glej Kontakt -simboli. Menjalni ventil Obicajen bistabilni 3/2 ali 5/2 pot­ni ventil, ki je namenjen za preklapljanje med veja­mi v taktni verigi -pri zahtevnejših pnevmaticnih koracnih krmiljih, ki smo jih nacrtovali po kaskad­ni metodi. Glej Kaskadna metoda. Menjalnik Gonilo, ki mu lahko spreminjamo prestavno razmerje.Uporabljamo ga pri biciklih, avtomobilih, delovnih strojih itd. Prim. Predležje. Zakaj je potreben menjalnik pri avtomobilu? Povprecno velika avtomobilska kolesa se pri hit­rosti 140 km/h vrtijo z vrtilno hitrostjo 1300 vrt/min, medtem ko avtomobilski motor z notr. zgorevan­jem doseže najvecjo moc pri 5000 -6000 vrt/min. Za prilagajanje vrtilne hitrosti služita dve napravi: • diferencial, ki ima prestavno razmerje isA • menjalnik, ki ima prestavno razmerje za prvo prestavo i "' 3,5; za drugo prestavo i "' 2; za tretjo prestavo i "' 1,4 in za cetrto prestavo i "' 1 Skupine menjalnikov pri avtomobilih: 1. Menjalniki z rocnim preklapljanjem 2. Avtomaticni (samodejni) menjalniki Menjalniki z rocnim preklapljanjem Glavni sklopi rocnega menjalnika so: 1. Menjalni mehanizem:od menjalne rocice do Stran 8 zobniške objemke. 2. Pogonska (sklopna) gred s pogonskim zob­nikom, ki je nerazstavljivo povezan na gred. 3. Predležna gred s predležnimi zobniki, ki so ner­azstavljivo povezani s predležno gredjo. 4. Glavna (odgonska) gred z zobniki. Glavna gred se vrti skupaj z zobniško objemko. Zobniki glavne gredi v osnovnem položaju niso povezani z gredjo in se vrtijo v prazno. Lahko pa jih s pomikanjem zobniške objemke poveže­mo z gredjo. Zobniki na pogonski in predležni gredi so fiksno pritrjeni,na odgonski gredi pa se vrtijo v prazno -dokler jih ne vkljucimo v neko prestavo. ZOBNIŠKA OBJEMKA SKLOPNO DRŽALNA OZOBJE VZMET Menjalno stikalo SINHRONSKI TORNA OBROC POVRŠINA Stikalo, ki vsebuje menjalni kontakt. Ima tri prikljucke, npr. 1, 2 in 4. Prikljucek 1 se lahko poveže s prikljuckom 2 ali 4 in tako omogoca preklop med dvema razlicnima tokokro­goma. Lahko se uporablja tudi kot navadno eno­polno stikalo. Sin. preklopno stikalo. Prim. Stikalo, Kontakt. Simboli: Mera Dolocena kolicina neke velicine. Mere na tehniških risbah imenujemo tudi kote. Meridian Poldnevnik. Za zacetni (nulti) m. je dolocen greenwiški poldnevnik (Greenwich, Anglija), okrog katerega je zacetna (nulta) casov­na cona. Prim. Cona. Merilna kladica Zelo natancno izdelana plošci­ca, obicajno jeklena. Je najbolj natancno merilo, brez katerega si ne moremo zamisliti moderne merilne tehnike. Izdelamo jih z lepanjem. Merilne kladice so namenjene predvsem za nastavljanje in primerjanje drugih mer.Obicajno so pravokotne oz. prizmaticne (vzporedne) oblike, lahko pa so tudi valjaste in kroglaste oblike. Kladice lahko sestavimo v skoraj poljubno mero. Njihova površina je tako ravna, da lahko ocišcene sestavimo v en kos. Zaradi adhezijskih sil se §Pri.: mejo druga z drugo. Na ta nacin sestavljene meril­ne kladice imenujemo ZLOG. Ne smemo pa jih pustiti predolgo sestavljene, ker se hladne prevec sprimejo in jih potem težko razstavimo. I Da lahko z njimi sestavimo razlicne dolžine, orga­niziramo kladice v garniture oz. STAVKE. Stavki so urejeni po dekadnem sistemu, tako da: -prvi vsebuje tisocinke (od 1,001 do 1,009 mm) -drugi vsebuje stotinke (od 1 ,01 do 1,09 mm) -tretji vsebuje desetinke (od 1, 1 do 1,9 mm) -cetrti vsebuje enice (od 1 do 9 mm) -peti vsebuje desetice (od 1 O do 90 mm) Primeri uporabe merilnih kladic: a) Kot nastavno merilo za uporabljeno merilno na­pravo, npr. pri primerjalnih merilnikih (merilne ure, minimetri itd.), tudi pri nastavljivih zevnih kalibrih (glej geslo Kalibri) itd. b)Za kontrolo tocnosti,npr. vijacnega, pomicnega merila, merilnih ur, minimetrov itd. c) Za nastavljenje orodij na obdelovalnih strojih. d)Za merjenje in kontroliranje v delavnicah.Potre­bujemo posebej ravno podlago (npr. zarisoval­na miza) in merilno orodje, ki zagotavlja dovolj natancno primerjavo s predmetom (npr. noža­sto ravnilo. primerjalni merilnik). Kladice so obicajno iz jekla, lahko pa tudi iz kar­bidnih trdin ali iz stekla. Razteznostni koeficient steklenih kladic je 25-krat manjši od jeklenih, za­to so tudi manj obcutljive na temperaturne spre­membe. Kadarkoli pa merimo s kladicami, lahko delamo le v prostoru, kjer je predpisana tempe­ratura 20 ± 2 ° C. Da se ne segrevajo, jih pri natancnih merjenjih prijemljemo z rokavicami ali z lesenimi vilicami. Vzdrževanje merilnih kladic: površina mora biti vedno cista. gladka in brez prask,zato jih brišemo z mehko krpo. Že majhne necistoce mocno pove­cajo nenatancnost in lahko naredijo meritev neu­porabno. Merilne kladice ne smejo biti izpostavlje­ne udarcem, obremenitvam in ne smejo biti mag­netne (da ne privlacijo delcev). Korozijo prepreci­mo s posebnimi protikorozijskimi zašcitnimi olji ali razpršili, ki ustvarijo zelo tanek zašcitni film. Merilne kladice so razlicnih kakovosti. Od kako­vosti je odvisna tudi njihova uporaba. Po DIN 861 poznamo skupine O, 1, II in III. Primerjava: Pri dolžini znaša nenatancnost 1: O, 1 do 500 mm 0,2 do 2,7 µm II: O, 1 do 500 mm 0,5 do 5,5 µm Merilna palica Pripomocek za hitro in natancno odmerjanje posameznih komponent laka. Na vrhu palice je oznaceno razmerje, v katerem mešamo posamezne sestavine. Na spodnji risbi smo isto merilno palico uporabili dvakrat: • za vecjo kolicino, pri cemer polnilo (brezbarvni lak) nalijemo do višine 4 • za manjšo kolicino, pri cemer brezbarvni lak nal­ijemo le do višine, ki je oznacena s številko 2 4 4 1 DEL RAZREDCILA 1 DEL TRDILCA 4 DELI 1 RAZREDCILO BREZBARVNEGA 1 TRDILEC LAKA 4 DELI BREZBARVNEGA LAKA VECJA MANJŠA KOLICINA -4 KOLICINA -2 Merilna ura Glej Primerjalni merilniki. Merilni listek Glej Špijon. Merilni loncek Pripomocek za hitro in natancno odmerjanje posameznih komponent laka. Kot pri merilni palici so tudi v merilnem loncku narisane crtice za razlicna razmerja. Oznake so obicajno narisane tako, da jih lahko preberemo od znotraj: Stran 9 Ferdinand Humski Na nekaterih !merilnih lonckih se lahko oznake preberejo od zunaj. Merilni trak Glej Tracno merilo. Merilni rezultat Vrednost, ki jo dolocimo kot kon­cni izsledek (izid) meritve. Lahko je enak eni sami izmerjeni vrednosti ali pa ga izracunamo iz vec iz­merjenih vrednosti. Najpogosteje se odlocimo, da je merilni rezultat enak povprecni vrednosti vseh merilnih rezultatov: n Ix 1 -i=1 x=-­ n Merilnik Merilna priprava. Merilnik pospeškov: glej Akcelerometer. Merilnik hitrosti zraka: glej Pilotova cev, Ventourijeva cev. Merilnik debeline laka Merilnik, ki samodejno zaznava kovino in nato na osnovi merjenja vrt­incnega toka doloci debelino laka. Merilno orodje Orodje za opravljenje osnovnih tehnoloških meritev v strojništvu, podrobneje glej geslo Merjenje. Merilne naprave oziroma merilni inštrumenti pa lahko merijo tudi druge (elektricne in neelektricne) velicine. Merilno šestilo Merilna priprava, ki: • izmeri notranje ali zunanje mere, lahko pa le • prenaša zunanje ali notranje mere (posredno merjenje) Na spodni risbi je prikazano posredno merjenje zunanjega premera cevi (B in C), na podoben na­cin pa bi lahko merili tudi notranji premer (A): A B Poznamo veliko razlicnih oblik merilnih šestil: ob­jemno, notranje, konicasto itd. KONICASTO ŠESTILO OBJEMNO ŠESTILO MERILNO ŠESTILO NOTRANJE ŠESTILO Primeri uporabe: MERILNI VZMETNI MERILNIK PRIPOMOCEK NOTRANJIH MER Posredno merjenje notranjih premerov Merilo Razmerje med narisano in dejansko mero predmeta. Merilo oznacimo s crko M, ki ji sledi narisana mera (velikost na risbi) LR, dvopic­ je in nato naravna (dejanska) velikost L 0: M LR: L 0 Zaradi lažjega razumevanja oznacimo eno od obeh mer (narisano ali naravno) s številko 1, npr. M1:2, M10 :1. VELIKE PREDMETE rišemo v POMANJŠANEM merilu (narisana mera 1, npr. M 1: 5), majhne = predmete pa v povecanem merilu (naravna veli­kost 1, npr. M 5:1 ). = Na risbi VPISANE KOTIRNE MERE vedno PO­ MENIJO NARAVNO VELIKOST L 0, npr.: 150 M 1:5 Na zgornji risbi lahko z ravnilom izmerimo: LR= 30 mm. Pri merilu M 1 :5 je naravna velikost L 0 5·30 mm 150 mm. Vrednost nad kotirno = = crto je torej vedno naravna velikost! Ce merilo M 1 :5 ne bi bilo podano, bi ga lahko iz­racunali na naslednji nacin: 1. Najprej bi z ravnilom izmerili narisano mero = LR= 30 mm. Naravno velikostL 0 150 mm m razbrali nad kotirno crto. 2. Narisano mero delimo z naravno velikostjo: 30 mm : 150 mm 1: 5, merilo je torej M 1 :5 = = = ali pa vstavimo M L R: L O M 30: 150 M 1 :5 Merila so standardizirana po SIST EN 5455: M 1:2, M 1:5, M 1:10, M 1:20, M 1:50, M 1: 100 M 2:1, M 5:1, M 10:1, M 20:1, M 50:1, M 100:1 Merilo za naravno velikost je M 1 :1. V posebnih primerih lahko uporabimo tudi merili M 1 :2,5 in M 1 :25. MERILO je lahko tudi priprava z oznacenimi eno­tami za merjenje (vijacno, milimetrsko ~ itd.) Meritve karoserije Izvajajo se, kadar pregled poškodb in preizkus delovanja (zapiranje vrat, po­krova motorja, preizkus krmilja itd.) potrjujeta, da so vitalni deli karoserije (predvsem dno) prevec deformirani. Namen izvajanja meritev karoserije: • Ocena škode. Ce je škoda prevelika, se popra­vilo sploh ne bo izvajalo. • V primeru izvajanja popravila se meritve izvajajo med in po opravljenem popravilu. Poznamo dva osnovna nacina izvajanja meritev: 1. Dvodimenzionalno merjenje -hitrejše, cenejše. Namenjeno je za približno merjenje karoserije. Merimo s tracnim merilom, teleskopskim meri­lom, centrirnim (središcnim) merilom ipd. 2. Trodimenzionalno merjenje -bolj natancno in seveda dražje. Merilni sistemi so lahko: Kalibrirni -s fiksnimi ali spremenljivimi kalibri "tipamo" merilne tocke, lahko so tudi 2D Univerzalni -posebej izmerimo vsako izhodišc­no tocko, pri tem pa razlkujemo: • mehanski merilni sistem za karoserijo • opticni merini sistem za karoserijo • elektronski merilni sistem za karoserijo Pri meritvah karoserije poznamo IZHODIŠCNE TOCKE na karoseriji, nato pa merimo odstopanja. Kot izhodišcne tocke pri dvodimenzionalnem merjenju nam služijo izvrtine na karoseriji. Raz­dalje med merilnimi tockami karoserije dobimo v knjigah o popravilih posameznih tipov avtomobi­lov. V nacrtih za merjenje karoserije so tudi na­tancno podane lege merilnih tock. Izhodišcne tocke za dvodimenzionalne meritve dna karoserije Izhodišcne tocke pri trodimenzionalnem merje­nju so navedene v merilnih tabelah ali merilnih li­stih proizvajalcev avtomobilov oziroma izdeloval­cev merilnih sistemov. Podane so koordinate tock, na katerih je treba izvesti meritve. Pri tem sta navedeni po dve meri višini: • z vgrajenim agregatom • brez agregata Merjenje Primerjanje merjene velicine z izbrano mersko enoto. Merilni rezultat (npr. 3 mm, 2 kg, 0,5 A itd.) vedno sestavljata DVA PODATKA: 1. številcna vrednost (kolicina), npr. 3. 2. Merska enota, npr. cm. Rezultat merjenja je torej vedno absolutna vred­nost merjene velicine (za razliko od kontroliranja). OSNOVNE tehnološke meritve v strojništvu obsegajo merjenja: a) Dolžin. Merilne priprave za merjenje dolžin so: • Dolžinska merila: delavniško ravnilo Uekleno merilo s skalo), tracno merilo (merilni trakovi -jekleni, platneni), zložljivo merilo (tako imeno­vani zidarski meter), teleskopsko merilo itd. • Nastavljiva merilna orodja imajo na merilni po­ vršini vec kakor eno samo mero: pomicno me­rilo, vijacno merilo, kovinarska libela itd. • Primerjalni merilniki: merilniki, s katerimi ugo­tavljamo dejanski odstopek (razlika med de­jansko in imensko mero), npr. merilne ure (ti­palo je preko prenosnega mehanizma pove­zano z kazalcem) in minimetri (ki so vzvodni merilniki -za prenos se uporabljajo vzvodi). Obicajno so pritrjeni na stojala. • Priprave za prenašanje mer: merilno šestilo (notranje, zunanje oz. objemno). • Nenastavljiva merilna orodja imajo na merilni površini eno samo mero -npr. merilne kladice, merilni listici (špijoni), kontrolniki (zevni kalibri, kalibrski trni -tudi navojni in konusni), šablone (za zunanje in notranje premere izvrtin ipd.), kotniki itd. b) Kotov: enostavni in univerzalni merilnik kotov, opticni kotomeri, kotniki, kovinarske libeleitd. c) Ravnosti obdelovancev obicajno ne moremo izraziti številcno, jo torej le kontroliramo. Z no­žastim, tuširnim ali s posebej natancnim ravni­lom vidimo tudi 5 µm drobno zracno režo. S posebnimi merilnimi urami pa lahko ravnost predmeta tudi izmerimo in jo primerjamo s pred­pisanimi geometricnimi tolerancami. Glede NACINA MERJENJA razlikujemo: -neposredno (direktno) merjenje: merjenec pri­merjamo s poznano mero, npr. z oznacenimi e­notami na delavniškem ravnilu, pomicnem meri­lu, vijacnem merilu, merilni uri, kotomeru itd. -posredno merjenje: ce meritve ne moremo izve­sti direktno, tedaj s pripomockom (npr. z objem­ Ferdinand Humski nim, notranjim ali konicastim šestilom) prenese­mo mero z merjenca na merilo -glej risbo pri geslu Merilno šestilo Pri CNC in merilnih strojih pa locimo: • inkrementalni (verižni) nacin merjenja -merimo le pomike od ene do druge stojne tockenarašcanje ali padanje • absolutni nacin merjenja -meritev se vedno na­ naša na neko stalno izhodišce Pri merjenju moramo poznati in med seboj razliko­vati naslednje pojme: velicina meritve, razbirek, izmerjena vrednost, merilni rezultat, locljivost, PQ.: grešek, natancnost, napaka (absolutna, relativ­na), negotovost. Razi. Kontroliranje.Sin. meritev. Merjenje debeline nalica Poslužujemo se pred­vsem dveh metod: 1. Merjenje debeline laka v mokrem. To je nadzormed delom, med nanašanjem laka. Glej geslo Glavnik za merjenje debeline mokrega filma. 2. Merjenje posušenega nalica. V tem primerukontroliramo nalic šele po opravljenem delu.Glej geslo Merilnik debeline laka. Merjenje navojev Na navojih merimo 5 razlic­nih mer (glej risbo pod geslom Navoj): zunanji. srednji in notranji premer, korak in bocni kot. Uporabljamo naslednja merila: vijacno merilo z vložki, merilna ura z vložki za navojne luknje. na­vojne šablone, orodni mikroskop. kalibrski obroci, kalibrski trni, nastavljivi zevni navojni kalibri, meril­nik za notranje navoje. pomicno meriloitd. Merska enota Enota, ki se nanaša na mero. V Sloveniji uradno uporabljamo Mednarodni se­stav enot SI (glej geslo fil), ki pojasnjuje: -osnovne merske enote -izpeljane merske enote -izjemno dopustne merske enote -decimalne predpone merskih enotPomembne so tudi iY.[§. in stare merske enote, sajjih v praksi pogosto srecujemo. Prim. Velicina. Merski sistem Glej geslo Sl. Mesing Nepravilno uporabljen izraz za medenino(med). Izvira iz nemške besede das Messing. Mestni plin Žargonski izraz za zemeljski plin. Mešalna miza Naprava, ki kombinira dva ali vecelektronska signala v enega ali dva mešana (kom­pozitna) signala: VHOD l RlnlXI IZHOD {.lJMJ VHOD! Rmix2 ! VHOD3 1 IRmix'.l Mešani kristal Glej Zmesni kristal. Mešani plin Zašcitni plin pri MAG varilnem po­stopku: 80% argona, 15% CO2 in 5% 02. Meta-Predpona za 1 ,3-položajni izomer aro­matskih spojin (kadar imamo dva substituenta). Pnv. NOS, ciklicne spojine s stranskimi verigami. Metadata Podatki o podatkih. Obstajata dva tipa: 1. Structural (strukturna) metadata opisujejo nacin shranjevanja podatkov. 2. Descriptive (opisna) metadata pa se nanašajo na vsebino podatkov. Vrste metadata za spletne strani: • Jezik LANGUAGE • Nacin dekodiranja znakov CHARSET Nekatere nastavitve kodiranja:UTF-8 -Unicode ISO-8859-1 -Latin alphabetWINDOWS-1250 -Codepage Windows-1250 Primer: • Razne lastnosti podatkov. http-eguiv je doda­tek, ki sprejme naslov za dodatek content, npr.: Stran 10 Rezultat: Vsakih 30 sekund zaslon osveži dokument. content je vrednost, ki je povezana s http-equiv ali z name. Metalizacija Tehnika spajanja, pri kateri z nabriz­gavanjem nanašamo staljeni dodatni material na ogreto površino osnovnega materiala. Poznamo PLAMENSKO (s praškom, z žico in vi­sokohitrostno), ELEKTROOBLOCNO (z žico) in PLAZEMSKO metaliziranje. Najbolj pogoste oblike dodajnega materiala so: prašek, žica, palica ali poprej pripravljena talina. Material, ki ga nanašamo z metaliziranjem: jekla in barvne kovine. Termicno brizganje je v bistvu enak postopek, s katerim pa razen kovin nanaša­mo tudi keramiko, umetne mase itd. V kakšne NAMENE metaliziramo: 1. Korozijska zašcita: nanašanje Zn, AI in AI zliti­ne, Sn, Ag, Pb, Mg, bakrove zlitine, nerjavno je­klo ali celo plasticne mase na železo in jekla.Kovina, ki jo nanašamo, na površino z razprše­vanjem, ima obicajno nižje tališce od predmeta.Kvaliteta prevleke je boljša, ce predmet med metaliziranjem nekoliko segrejemo. 2. Zašcita proti oksidaciji (škajavosti) površine:nanašanje oksidov, karbidov, boridov. 3. Nanašanje sloja, odpornega proti obrabi: raz­ni trdi materiali, oksidi, karbidi, boridi, silicidi ali trde zlitine na bazi Co, Ni, Cr, Fe, Si, B. 4. Nanašanje slojev za drsenje: bela kovina, zli­tine na bazi Cu (broni) ali plasticne mase. 5. Nanašanje dekorativnega sloja: Cu in Cu zli­tine, AI. 6. Nanašenje elektro prevodnega sloja: Cu, Ag. 7. Nanašanje izolacijskega sloja: plasticna ma­sa, keramika. 8. Impregniranje poroznih odlitkov, tesnenje ne­ tesnih mest (razpoke itd), popravilo lunkerjev. Prim. Navarjanje. Sin. metaliziranje. Metalografija Veda, ki se ukvarja z ugotavlja­njem dobrih in slabih lastnosti kovin ter zlitin na podagi podatkov o njihovi strukturi. Metalografske preiskave: mikrostruktuirni preizkusi. Razi. meta­lurgija. Prim. Preizkušanje gradiv. Metalotermija Postopek za pridobivanje cistih kovin iz oksidov s pomocjo druge kovine, ki ima vecjo reakcijsko entalpijo za nastanek oksida. Prim. Alumotermija. Metalurgija Nauk o kovinah, o pridobivanju ko­vin iz rud in o spreminjanju njihovih lastnosti. Sin. plavžarstvo, fužinarstvo. Razi. metalografija. Metamerija Pojav, da dve barvi izgledata enaki pri enem izvoru svetlobe in razlicni pri nekem dru­gem izvoru svetlobe: Metan Najpreprostejši ogljikovodik, brezbarvni plin brez vonja, formula CH4, kurilnost 55,50 MJ/kg (najvecja kurilnost med ogljikovodiki), vre­lišce -161,6° C, v vodi se ne topi, zmesi z zrakom so zelo eksplozivne, ni strupen. Uporaba: Metan je glavna sestavina zemeljskega plina -vonj zemeljskega plina je dodani vonj zaradi varnosti. Uporablja se tudi za proizvodnjo elek­tricne energije, za pogon plinskih turbin in za pogon motornih vozil (CNG -compressed natural gas, LNG -liquefied natural gas). V industriji se metan uporablja za proizvodnjo acetilena, tudi za varjenje. Prim. Zemeljski plin. Metastabilen Ki ni stabilen, ki postaja nestabilen. Prim. Diagram stanja. Meteoren Povezan s pojavom v ozracju, npr. meteorna voda: padavinska voda. Meteor -ne­besno telo, ki prileti v zemeljsko ozracje. Meteorolog -strokovnjak za procese v zemelj­skem ozracju. Metoda Postopek za nacrtno reševanje problema. Metoda 5 Whys Metoda reševanja problemov in težav, ki se v podjetništvu seveda vedno pojavljajo. Tehnika deluje tako, da si zaporedoma postavljamo vprašanja in nanje odgovarjamo -tako dolgo, dok­ler ne odkrijemo temeljnega vzroka problema. Šele tedaj, ko smo našli temeljni vzrok, se lotimo reševanja problema. Kajti: ko preneha delovati vzrok, takrat preneha delovati tudi posledica! Torej: ce želimo odpraviti posledice, se ne smemo ukvarjati s posledicami, temvec z vzrokom! Primer: Luci na avtu ne delujejo. Zakaj? Ker je akumulator prazen. Zakaj je akumulator prazen? Ker ne deluje alternator. Zakaj ne deluje alternator? Ker je pocil jermen. Zakaj je pocil jermen? Ker ga nismo pravocasno zamenjali. Zakaj ga nismo zamenjali? Ker avto ni bil pravilno vzdrževan! Temeljni vzrok je torej nepravilno vzdrževanje avto­mobila. Ce se tega ne bomo lotili dosledno, lahko pricakujemo še vec problemov. Prim. Fishbone diagram. Metoda SMART Metoda, ki s kratkimi in jasnimi navodili preverja uresnicljivost izdelanega QQ.: slovnega nacrta. Držimo se kratice SMART: • S = specific (poseben). Dolociti je treba jasen, nedvomen in preprost (razumljiv) cilj, ki naj se vsaj malo razlikuje od klasicnih nacinov poslo­vanja (uporaba tržne niše). Odgovarjamo si navprašanja: )sgj (se pricakuje, je pomembno), za­)sgj (razlogi, nameni in prednosti posla), kdo vse je vkljucen v posel, !si.§. (lokacija), katere zahteve (omejitve) je treba izpolniti, upoštevati? • M = measurable (merljiv). Kako vemo, da smocilj dosegli? Potrebujemo konkretne in cim boljpreproste številcne kriterije, s pomocjo katerihlahko ocenimo napredek,npr.: potrebno je me­secno prodati 20 racunalnikov, letno pridelati 17ton paradižnika itd. • A = achievable (dosegljiv). Kako bom izpolnil ci­lje in koliko dela je za dosego cilja potrebno? Šeposebej pri prvem poslovanju se vprašamo:bom zmogel sam,koliko sodelavcev potrebujemin kje bom našel vire za njihovo poplacilo?Ali niso morda postavljeni cilji prevec ekstremni?Lahko to dosežem z osemurnim delavnikom? • R = realistic (realisticen). Je ta posel primeren za to socialno okolje? So rezultati sploh vredni vsega tega truda? Je sedaj pravi cas za ta posel? Ali s tem poslom pokrijem vse svoje potrebe? Sem jaz prava oseba za ta posel? Je kaj podobnega že komu to uspelo? • T = time-related (casovno dolocen). Vedeti mo­ramo: )sg_gj natancno bodo cilji doseženi, kaj je možno narediti v prvem mesecu in v prvih § mesecih. Metricen Ki se nanaša na dolžinsko mero. Metricni konus Glej Konus -standardizacija. Metrski valovi Glej VHF. MEZ Kratica za srednjeevropski cas, glej Casov­na cona. MF Srednji valovi, glej Radijski valovi. Prim. AM. MF -umetna smola Melaminska smola, duro­plast, kemijsko je aminoplast. Uporaba: laminati za delovne površine(npr. za kuhinjske plošce), za impregnacijo ivernih plošc (zašcita pred vlažnimi pogoji), za oplašcenje ivernih in podobnih plošc, za bele šolske table, za elektricne izolacije, namizni pribor ipd. Aminoplast je tudi secninska smola UF. Razlika med obema: UF je polikondenzat, ki nastane v reakciji med secnino in formaldehidom, MF pa v reakciji med melaminom in formaldehidom (pri po­višani temperaturi). Kupi se prašek, ki ga je treba v pravilnem razmerju raztopiti v vodi, nato pa dvi­gniti temperaturo (~150°C) in tlak(~ 70 bar). Prim. Laminatna plošca (ultrapas, HPL). MGM Strojno generirani nacini dela, ki zaje­majo vse sedanje in bodoce vrste digitalnih komu­nikacij, ang. Machine Generated Modes. MIG lotanje Postopek, ki se praviloma uporablja za trdo lotanje in je zelo podoben MIG varjenju. Razlika je v elektrodi (ki ni enaka osnovnemu mate­rialu), pa tudi gorilnik je prirejen: . <( rn . <( == z ,u w _, w u w z o _, w Cl Cll o Pri MIG lotanju se kovinski gradivi povežeta z raz­taljenim dodajnim gradivom (lotom) pod atmosfero zašcitnega plina. Tališce lota leži obcutno pod tem­peraturo tališca kovinskega gradiva, zato se kovin­sko gradivo samo omoci, ne pa raztali. Prednosti MIG lotanja: a) Spajamo lahko razlicne materiale, npr. AI in jeklo. b)Zaradi nižjih temperatur je tudi izkrivljanje plo-cevine majhno. Spajamo lahko tudi zelo tanke plocevine. c) Boljša protikorozijska zašcita kot pri varjenju, saj je lot že sam po sebi kvalitetna protikorozij­ska zašcita. Stran 11 MIG lotanje ima zelo majhen vpliv tudi na ob­stojeco protikorozijsko zašcito, medtem ko MIG varjenje povzroci izgorevanje (npr. cinka na po­cinkani plocevini). d) Nastali šiv je brez por, lotane spoje je potrebno le še malenkostno dodelati. MIG lotanje se najvec uporablja za popravila v av­tomobilski industriji, predvsem za popravila karo­serij iz jekel z visoko trdnostjo (npr. visoko legi­rana borova jekla). Pri visoki temperaturi ta jekla namrec izgubijo svoje trdnostne lastnosti in se zato varjenje ne priporoca. MIG oblocno varjenje Postopek, ki je v osnovi zelo podoben MAG postopku, le da je oblok prekrit s plinoma argon in helij. ki sta med samim postop­kom popolnoma pasivna. Odkriti oblok gori med taljivo kovinsko elektrodo in varjencem. Z enako opremo lahko varimo po MAG postopku v zašciti CO2 ali po MIG postopku v zašciti argona. Vpliv zašcitnega plina na obliko zvara Elektroda je brezkoncna, v kolobar navita žica. Na­prava za transport potiska varilno žico skozi sredi­no držala, okoli nje pa je šoba za argon. V držalu elektrode je kontaktna šoba za varilni tok. Z elektrodo prižge varilec oblok (tako, da se z žico dotakne predmeta) in konec premikajoce žice se tali v obloku. Ang. Metal lnert Gas. Z MIG postopkom varimo vse materiale ki se dajo vleci v žico:mocno legirana jekla, lahke kovine in njihove zlitine, baker in nikelj ter njune zlitine vecjih debelin. Navadnih konstrukcijskih jekel po tem po­stopku ne varimo, ker je varjenje v zašcitni atmos­feri predrago. OPREMA je enaka kakor pri MAG postopku: -izvor varilnega toka: transformator -usmernik, pri­ kljucki za elektr. tok, zašcitni plin in hladilno vodo -pogon žice -gorilnik: držalo, šoba za žico in zašcitni plin, vodi- la za regulacijo in varilni tok, zašcitni plin in hladil­no vodo -varilna miza s pomicnim vpenjalom za varjenje in s kljuko za odlaganje gorilnika -orodje: plošcate klešce, klešce za rezanje žice, žicna šcetka Žica in kontaktna šoba morata biti brezhibni, sicer se kontaktna šoba prevec zagreje. Za manjše jako­sti do 160 A so lahko varilni gorilniki hlajeni z zra­kom, za vecje tokove pa so hlajeni z vodo. Pri varjenju mora varilec držati gorilnik cim bolj pra­vokotno na zvar, nagiba ga lahko za kot 10-15° , sicer zašcitni plašc argona ne pokrije vse taline. MIG postopek varjenja je možno popolnoma avto­matizirati. DODAJNI MATERIAL za MIG varjenje so najpogo­steje žice s premerom 1,2 in 1,6 mm, redkeje 2,4 mm. Prehod elektricnega toka s kontaktne šobe na žico se izboljša, ce je žica pobakrena. PREDNOSTI postopka pred REO so naslednje: -velika gostota elektricnega toka pri MIG postopku omogoca, da se žica hitro tali, kar poveca hitrost varjenja -uvar je bolj globok -deformacije varjencev so manjše -brez prekinjanja lahko varimo tudi daljše zvare POMANJKLJIVOSTI postopka so naslednje: -zašcita varilca mora biti boljša, ker je sevanje UV žarkov mocnejše -visoka cena argona podraži postopek varjenja -okvare varilnega stroja so pogostejše kot pri oblocnem varjenju z oplašcenimi elektrodami Prim. MAG oblocno varjenje. Mikro 1. Majhen. podroben, detajlen, ozek. Npr. ~ anali­za,~ pregled. Ant. makro, globalen. 2. Nanašajoc se na milijonino:µm (mikrometer), µs (mikrosekunda) itd. Ferdinand Humski Mikro jermen Vzdolžno narebren jermen, ki pri avtomobilskih motorjih preko rocicne gredi poga­nja alternator, vodno crpalko, kompresor za klimo itd.: Mikrofon Priprava, ki spreminja zvocne tresljaje v ustrezne elektricne napetosti. Simbol: ---0-- Mikrokontroler Glej Mikrokrmilnik. Mikrokrmilnik Cip, ki vsebuje skoraj vse sesta­ vine mikroracunalnika: procesor (CPU oz. CPE), notranji (delovni) pomnilnik, vmesnike ... manjkajo le vhodno-izhodne enote (tipke, sen­zorji, elektromotorji, žarnice ... ). Mikrokrmilnik lahko prorgamiramo v zbirnem jezi­ku Assembler ali v C+, v nekaterih primerih pa tudi v višjih programskih jezikih. Uporaba: v mobilnem telefonu, televiziji, v DVD predvajalniku, v mikrovalovni pecici, v pralnem in pomivalnem stroju, tudi v PLC-jih itd. Pogosto zamenjujemo besedi mikrokrmilnikin programa­bilni logicni krmilnikPLK (PLC, krmilnik). Sin. mikroracunalnik, mikrokontroler, microcon­troller, µC, uC, MCU. Razi. mikroprocesor. Mikrometer 1. Enota dolžine: 1 µm = 10-6 m 2. Izraz mikrometer se uporablja tudi za merilne naprave. Ce je s tem mišljena pripravaza merjenje dolži­ne, je izraz napacen.Pravilno: vijacno merilo. Mikrometer z manometrom pa je majhen regu­lator tlaka, ki se uporablja pri licarstvu za zelo fino nastavitev tlaka pred brizgalno pištolo. Mikronski brusni disk Brusni pripomocek za odstranjevanje manjših pomanjkljivosti z avtolaka, npr. mušice, prašni strdki ipd. Mikronski brusni disk ima majhen premer, npr. 36 mm. Uporabljamo ga s pomocjo rocne podložke za brušenje. Mikroprocesor Glej CPU. Mikroskop Opticna priprava za opazovanje zelo majhnih, s prostim ocesom nevidnih stvari. Elektronski~ uporablja namesto svetlobe curke hitrih elektronov. Polarizacijski~ uporablja polar­izirano svetlobo. Fluorescencni~ v fluorescencni svetlobi pokaže poleg oblike tudi sestavo opazo­vanega predmeta. Prim. Orodni mikroskop. Mikrostikalo Elektricno stikalo, ki ima v odprtem položaju kontakte manj kot 3 mm narazen. Mikro­stikalo se pogosto uporablja kot standardni vgrad­ni element, ki prepozna npr. stanje vrat v hladil­nikih, mikrovalovnih pecicah ipd. Lahko ga upo­rabljamo tudi kot koncno stikalo, npr. v kombinaci­ji s kolešcki itd. Mikrostrukturni preizkusi Nacini preizkušanja gradiv, s katerimi ugotavljamo mikrostrukturo materialov: vrsto, velikost, obliko in porazdelitev kristalnih zrn, kristalne meje in napake v kovinah ter zlitinah, vkljucke, razpoke, nehomogenost itd. Sin. metalografske preizkave. Mikrozvar Lokalno zvarjenje izboklin, ki nastane Ferdinand Humski pri medsebojnem premiku dotikajocih se delov (suho trenje). Nastane kot posledica visokih lokal­nih pritiskov, zaradi katerih nastajajo velike kolici­ne toplote. Nadaljnje gibanje lahko omogoci le dovolj velika sila, ki poruši nastale mikrozvare. Milimetrski valovi Glej EHF. Milja Enota za merjenje dolcine. Mednarodna morska milja je dolocena natancno kot 1852 m. Angleška milja znaša 1609,344 m. Obstajajo še drugacne milje: rimska, italijanska, arabska itd. Mineralen Rudninski, zemeljski. Mineral: sesta­vina zemeljske skorje. Mineralno olje -iz nafte pri­dobljeno olje. Ant. sinteticen. Miniblok Glej Vijacne vzmeti. Minij Pb304, živo rdec in v vodi netopen prah. Zmešan s 15% firneža ali z lanenim oljem je odli­cen protikorozijski premaz za železo. Prim. Proti­korozijski premazi, Steklo, Primer. Minimeter Primerjalni merilnik, pri katerem se za prenos uporabljajo vzvodi,kot pri vzvodni tehtnici. V tem se minimetri razlikujejo od merilnih ur. Tipa­lo lahko pogosto tudi obrnemo. Podrobnejše pojasnilo -glej geslo Primerjalni me­rilniki. Sin. vzvodni merilnik, pupitaster. Prim. Mer­jenje. mips Enota za hitrost procesorja, ang. milion information per second. Mirovno stanje Neaktivno, osnovno stanje. Sin. mirovni položaj, lega. ~ni kontakt: glej Kontakt. Mirovni kontakt Elektrotehn.: fizicni kontakt, ki je v osnovnem stanju sklenjen in ga z aktivacijo razklenemo. Sin. odpiralni kontakt, odpiralo. Ang. NC (normally closed). Prim. Stikalo. Simbol: Miselni vzorec Diagram, ki ga uporabljamo za vizualno organizacijo informacij. Informacije so razvršcene po pomembnosti in zato vidimo pove­zave med posameznimi delcki in celoto. Klasicni zapisi so velikokrat nepregledni, zapis z miselnimi vzorci pa nam omogoca kvalitetno navi­gacijo od podrobnosti do celote. MMA Ang. Manual Metal Are, kar pomeni rocno elektro oblocno varjenje, glej geslo REO. MMS Multimedijski sporocilni sistem (Multimedia Messaging Service), je nadgradnja SMS-sporocil. S pomocjo WAP-protokola lahko z mobilnim tele­fonom prenašamo slike, zvok, video posnetke. Množicna proizvodnja Glej Proizvodnja. Množina snovi Osnovna fizikalna velicina, ki podaja kolicino snovi na osnovi števila definiranih delcev. Oznaka za množino snovi je n: n = m/M [mol] m ... masa snovi [g] M ... molska masa snovi [g/mol] Za pline velja tudi enacba: n = V/V m V ... volumen snovi [L] M ... molska prostornina [L/mol], glej pojasnilo pod geslom Avogadrov zakon Prim. Koncentracija, Plinska enacba. MNZ Kratica za motor z notranjim zgorevanjem, podrobnosti poglej pod istoimenskim geslom. Mobilen Gibljiv, premicen. Moc Kolicina, ki je dolocena kot delo, opravljeno Stran 12 v enoti casa. Enota za moc je watt W, ki je J/s: A P = [W] TA ... delo [J] t ... cas [s] Stara merska enota je konjska moc, oznaka KM, tudi PS (nemško: Pferdestarke): 1 KM = 735,5 W Angleška oznaka za moc je HP (horse power), ki ima po definiciji nekoliko drugacno vrednost: 1 HP = 745,7 W Pri premem gibanju je moc pospeševalne sile enaka produktu sile in hitrosti: P = F ·v [W] F ... sila [N] v ... hitrost [m/s] Pri vrtenju je moc produkt navora in kotne hitrosti: P = M·co [W] M ... navor [Nm] co ... kotna hitrost [rad/s] 2·n· n [vrt/min] Ker velja: co [rad/s] = , dobimo: 60 P [W] = 0,1047-M[Nm]·n [vrt/min] Teoreticna moc crpalke. kompresorja P = Q·p [W] Q ... volumenski pretok [m3/s] p ... tlak [Pa = N/m2] Elektricna moc pri enosmernem elektr. toku: P = U·I [W] U ... elektricna napetost [V] 1 .. . elektricni tok [A] Povprecna moc pri izmenicni napetosti: P = Uet· let [W] Ut . .. efektivna elektricna napetost [V] elet . .. efektivni elektricni tok [A] Mrežna napetost 220 V je efektivna napetost, njena amplituda pa je .f2 krat vecja: Uo = ,/2· Uet 1,41 ·220 V = 310 V = Elektricna moc pri izmenicni napetosti s faz­nim premikom med napetostjo in tokom: P = Uet" let · cos ep [W] ep ... fazni premik med napetostjo U = U0 · sinco · t in tokom 1 10 · sin(co· t -ep) [rad] = P ... delovna moc [W] S = Uet· let [VAJ S ... navidezna moc [VAJ .J s2_ p2 Q = [VAr] Q ... jalova moc [VAr] Za navajanje navidezne moci uporabljamo mer­sko enoto VA zato, da jo že po merski enoti loci­mo od delovne moci. Iz istega razloga se za nava­janje jalove elektricne moci uporablja merska eno­ta VAr. Prim. Jalova moc, Delovna moc, Navidez­na moc. Za izražanje izhodne moci fotovoltaicne soncne elektrarne uporabljamo mersko enoto kWp (vršni vat, kilowatt peak). Ta moc se izmeri v laborato­rijskih pogojih, ki so opisani v standardih (IEC 61215, 61646): svetlobna jakost 1 .000 W/m2 , s spektrom podobnim soncni svetlobi na 35 ° sever­ne zemljepisne širine in temperaturo celic 25 ° C. Pri zvocnikih se zraven moci pogosto dodaja tudi kratica RMS. Mocenje Sposobnost tekocine, da se razprostre po površini trdnih teles. Mocljivost se ovrednosti z merjenjem sticnega kota (kot, ki ga oklepa tan­genta na površino kapljice tekocine v sticni tocki s površino trdne snovi). Cim manjši je sticni kot, tem boljše je mocenje. Mocnost Moc. Mocnosten: nanašajoc se na moc. Izraz se uporablja predvsem v elektriki, npr.: ~i ojacevalnik daje veliko izhodno moc, ~a dioda / elektronka: dioda za veliko moc, zdrži veilke tokove in napetosti ~i kontakt kontaktorja. Mocnostno stikalo: nepravilen izraz, pravilen iz­raz je odklopno stikalo. Mocnostni elementi so: polprevodniška stikala (diode, tranzistorji, tiristorji), energijske posode (induktivnosti, kapacitivnosti), transformatorji. Mocnostni ali energetski del krmilij: tisti del kr­milja, v katerem se razvijejo velike sile oziroma veliki vrtilni momenti. Del krmilja, ki ni mocnosten, pa je informacijski del krmilja. Model a) Pomanjšan ali povecan posnetek realnosti. Lahko je narejen v dolocenem razmerju, ki nam pove dejanske mere predmeta. Npr.:~ avtomo­bila (pomanjšan), kemijski ~ molekule (povecan posnetek), ~ atoma. Prim. Maketa. Volumski model je trodimenzionalno telo, ki ga kreiramo s pomocjo racunalniških programov b) Livarsko orodje, ki je tako oblikovano, da po njegovi obliki nastane ulitek (natancneje: zuna­nja oblika ulitka). Model je lahko lesen, kovinski ali iz umetnih mas. Leseni modeli so izdelani iz vec delov. Prim. Pramodel. Modelje od ulitka nekoliko VECJI, ker se ulitki pri hlajenju krcijo. Razlika med mero na modelu in mero ona ulitku imenujemo krcna mera. Za lažje in hitrejše delo uporabljajo modelni mizar­ji_ posebno merilo -meter v krcni meri (enote obicajnega metra so povecane za krcno mero). Krcna mera se podaja v odstotkih: za ulitke iz sive litine je ~ 1 %, za jekleno litino ~ 2%, za bron pa~ 1,5%. Votline v ulitku pa ne oblikujemo s pomocjo modela, temvec nastanejo tako, da se v formo pred vlivanjem vložijo jedra. Prim. Litje. c) Model je lahko tudi posoda, ki oblikuje koncni izdelek, npr. ~ za potico, kruh itd. Modelarska žagica Glej Žaganje. Modeliranje Prenos lastnosti in znacilnosti neke­ga predmeta (originala) na podoben predmet (mo­del). Lastnosti prenašamo tako, da original sne­mamo (scan), lahko tudi s posebnimi pripravami. Nastali model je lahko tudi virtualen (navidezen), npr. s pomocjo racunalniškega programa. Modeliranje je tudi postopek, pri katerem išcemo poenostavitve in izboljšave. PROSTORSKO modeliranje ali 3D modeliranje je dolocanje oblik (oblikovanje) raznih 3D pred­metov ali prostorske razporeditve, obicajno s po­mocjo racunalnika. Modeliranje v tridimenzionalni obliki je najpopolnejši prikaz dejanske podobe kasnejšega izdelka. Prim. Modelirnik. Modelirnik Racunalniški program ali programski paket, ki je namenjen za 3D modeliranje, npr. Solid Edge, Solid Works, Catia itd. Modem MOdulator-DEModulator. Racunalniške signale pred oddajo moduliramo (pretvorimo jih v zvocne, torej analogne signale), po sprejemu pa demoduliramo (zvocne signale pretvorimo v racu­nalniške). Kot vsaka naprava ima tudi modem svoj IP. Uporaba: za pošiljanje/sprejemanje sporocil, za dostop do spleta. Zgradba modema: a) Procesorska enota (processor unit) skrbi za stiskanje podatkov, popravljanje napak pri prenosu, testne funkcije ipd. b) Enota za obdelavo podatkov pretvarja digitalne signale v analogne in obratno (modem dala pump). c) Ureditev dostopa do podatkov(dala access arrangement), deluje kot vmesnik za dostop do telefonskega omrezja. d) Serijski krmilnik (se rial controller), ki je potreben za prenos podatkov med procesorjem na modemu in PC -jem. e) Kodirnik / dekodirnik(codec). Prim. Modulacija, STB. Razlikuj: router. Moderator 1. Priprava za uravnavanje delovanja strojev. 2. Zavorna snov, ki zmanjšuje hitrost jedrskih reak­cij, npr. težka voda. 3. Napovedovalec, ki neposredno sodeluje v odda­ji kot njen soustvarjalec. Modifikacija 1. Ena od oblik, v katerih lahko nastopa trdna snov iste kemicne sestave. Npr. alotropska ~, politropska ~ itd. Prim. Alotropija, Premena. 2. Sprememba. Modul 1. Del naprave (sestav), npr. komandni modul. 2. Za dolocen predmet ali snov znacilna (dogo­vorjena) vrednost, npr. ~ elasticnosti, strižni ~. 3. Izbrana osnovna mera za velikost predmeta. Npr. zobniški~, glej Modul -zobniški. 4. Samostojna vsebinska enota poucevanja in ucenja, npr. modul Financno knjigovodstvo. 5. Mat.: število, ki izraža kako razmerje, npr. raz­merje med ceno in kvaliteto. Modul elasticnosti Razmerje med napetostjo in raztezkom preizkušanca, ki je v elasticnem podrocju obremenjen s silo F: E = crei/8el Je namišljena napetost, pri kateri se palica podalj­ša za lastno dolžino. Modul elasticnosti je snovna konstanta: jeklo 210.000 M Pa jeklena litina 200.000 M Pa siva litina ~100.000 M Pa AI in zlitine~ 70.000 M Pa nodularna litina ~180.000 M Pa les ~10.000 MPa karbidne trdine 580.000 MPa baker 125.000 MPa medi ~90.000 M Pa Mg in zlitine ~39.000 MPa Sin. prožnostni modul, Youngov modul. Prim. Hookov zakon, Strižni modul, Elasticni modul. Modul stisljivosti Glej Stisljivost. Modul -zobniški Mera za velikost zobov pri zobniku -premer delilnega kroga zobnika, deljen s številom zob: o P·z d p _1t_=_1t_=_ m=-= z z z 7t [j Zobniški moduli so standardizirani, npr. za evol­ventno ozobje: 1 4 16 1.125 4.5 18 1,25 5 20 1,375 5,5 22 1,5 6 25 1,75 7 28 2 8 32 2,25 9 36 2,5 10 40 2,75 11 45 3 12 50 3,5 14 Modulacija Postopek v visokofrekvencni tehniki, s katerim vtisnemo visokofrekvencni signal (npr. zvocni signal) na visokofrekvencno elektricno nosilno nihanje. Uravnavamo lahko: ·amplitudo -amplitudna modulacija AM ·frekvenco -frekvencna modulacija FM ·fazo -fazna modulacija PM Modulacija je tudi postopek pretvarjanjadigitalnih signalovracunalnika v obliko, primerno za mag­netni zapis(npr. na disk) ali v zvocno obliko (modem). Književno: spreminjanje višine, barve glasu in hitrosti v govoru Glasbeno: prehod iz ene tonalitete v drugo. Modulna gradnja Izraz, ki oznacuje gradnjo vec­jih konstrukcij iz vec enakih ali zelo podobnih enot (lahko tudi iz sestavov -modulov), ki se obicajno izdelajo industrijsko. Na tak nacin se lahko gradi­jo celotne stavbe, pohištvo, pa tudi industrijske li­nije in stroji. Takšen nacin gradnje lahko poceni in pospeši delo ob nezmanjšani kvaliteti. Znacilen Stran 13 primer modulne gradnje je LEGO sistem s prak­ticno neomejenimi možnostmi sestavljanja: V strojništvu lahko modulna gradnja pomeni tudi poseben nacin konstruiranja, pri katerem je veci­na mer medsebojno odvisnih. Ce spremenimo sa­mo neodvisne mere, se spremenijo dimenzije ce­lotne konstrukcije. Izdelek lahko hitro povecamo -zmanjšamo -razširimo -stanjšamo itd. ter ga na ta nacin prilagodimo potrebam kupca. Modulni navoj Navoj, ki prenaša visoke sile, npr. Sin. polžasti navoj. Mohsova trdotna lestvica Glej Trdota. Friedrich Mohs, nemški geolog in mineralog 1773-1839. Mokra vodna para Glej Para. Mokro brušenje Površino brusimo z vodood­pornim brusnim papirjem in z veliko vode. Brusni prah se z vodo veže v brusni mulj, ki ucinkuje kot brusna pasta in omogoca zelo fino brusno sliko. Socasno pa ima mokro brušenje kar nekaj sla­bosti: • Otežena kontrola dela. Voda in brusni mulj preprecujeta pogled na delovno površino. • Napake na laku zaradi vodnih vkljuckov. Površina mora biti pred lakiranjem popolnoma suha, drugace obstaja nevarnost, da nastanejo pozneje v površinskem laku pri sušenju mehurc­ki. • Napake na laku zaradi brusnega mulja. Ce se brusni mulj pred lakiranjem popolnoma ne odstrani, lahko v vlažnem vremenu v laku nas­tanejo z vlago napolnjeni mehurcki, ki povzroca­jo korozijo. • Uporaba posebnih brusnih strojev. Zaradi varnosti pri delu smemo delati samo s stisnjeni zrakom ali s specialnimi elektricnimi brusnimi stroji. Mokro na mokro Licarski postopek, pri katerem lahko po 20 minutah zracenja že nanesemo povr­šinski lak direktno na še vlažen sloj združenega temeljnega premaza in polnila. Pogoj za lakiranje po postopku »mokro na mokro« je brezhibna površina po nanosu polnila. Prim. Polnilo, Nalic. Mol Enota za množino snovi. 1 mol vsebuje to­liko delcev, kolikor je atomov v 12 g ogljika 1 2c (6,02 x 1023 -Avogadrovo število). Molalnost Glej Koncentracija. Molarnost Glej Koncentracija. Molekula Najmanjši delec neke snovi, ki ima vse njene kemijske lastnosti. Molekula je sestavljena iz dveh ali vec istovrstnih ali raznovrstnih atomov. Atomi so v molekulo povezani z atomskimi vezmi. Vrsta in število atomov v molekuli sta razvidna iz molekulske formule (glej geslo Formula, kemij­ska). Molekule mnogih elementov so pri sobni tem­peraturi dvo-ali vec atomne, npr. vodik H2, dušik N2, kisik 02, klor Cl2, beli fosfor P 4, žveplo S8 itd. Masa vecine m. je med 10-24 do 10-20 g, pri ma­kromolekulah tudi do 1 o-8 g. Velikost molekule je odvisna od števila atomov in njihove razporeditve v njej. Dimenzije obicajnih molekul so med O, 1 in 1 nm, dimenzije makromolekul pa tudi do 1 O µm. Molekularne disperzije (disperzni sistemi) To so raztopine, prave raztopine. Pri dispergiranju izgine meja med fazama (med disperznim medi­jem in dispergirano fazo). Delci dispergirane faze so ioni ali molekule. Velikost delcev je manjša od 1 nm, 1 do 103 atomov v delcu. Molekularni koloidi Koloidni delec je sestavljen iz atomov, ki so medsebojno povezani s kovalentnimi vezmi. Izdelava obsega: -nabrekanje: po mešanju topila in topljenca se vodne molekule z vodikovimi vezmi vežejo na površinske hidrofilne skupine, hidratirani seg­menti povzrocajo postopno trganje šibkih med­polimernih vezi, agregati polimernih molekul se postopno rahljajo in topilo vdira še globlje v delec Ferdinand Humski -solvatacija: obdajanje molekul polimera z molekulami topila -sekundarno povezovanje med molekulami polimera (nastanek gela) Ce gel segrejemo, se šibke povezave med delci porušijo in povzrocimo prehod gela v sol. Molekulska formula Glej Formula, kemijska. Molekulska masa Vsota atomskih mas vseh ato­mov, iz katerih je molekula sestavljena. Molibden Simbol Mo, lat. Molybdaenum. Srebrnobela kovina z visokim tališcem 2.617 ° C in z gostoto 10,22 kg/dm3. Na zraku je obstojen, v razredcenih kislinah se ne raztaplja. Uporaba:za legiranje (zahtevna Mo jekla, feromolibden) ter za pripravo zlitin z Ni in W, ki so zelo odporne na obrabo (letalska in vesoljska tehnika); za izdelavo hitroreznih jekel; za elektricne peci, kjer tempera­tura doseže 2.000 ° C; za nitke elektricnih žarnic; iz legur (npr. vitallium) se izdelujejo lopatice za plin­ske turbine. Jeklu poveca trdnost, trdoto, magnet­ne lastnosti ter odpornost proti udarcem. Mollierov diagram Diagram, ki povezuje nasled­nje velicine za vlažen zrak: relativna vlažnost, entalpija, specificni volumen in temperatura. Prim. Vlažnost. Molska masa Masa 1 mol snovi. Oznaka je M, merska enota je [g/mol]. Izracunamo jo lahko na dva nacina: a) ce poznamo snov, lahko za splošne izracune molsko maso cistih snovi izracunamo tako: • najprej razstavimo kemijsko formulo snovi na elemente, npr. H20 je sestavljen iz 2 atomov vodika in 1 atoma kisika • nato s pomocjo periodnega sistema ele­mentov poišcemo masna števila za H (vodik) in O (kisik) . m(H) = 1 in m(O) = 16 • nazadnje pomnožimo in seštejemo: m(H20) = 2 X 1 + 16 = 18; molska masa vode MH2o = 18 g/mol b) Ce poznamo maso in množino snovi, je mols­ka masa kolicnik med obema: M= m/n m ... masa snovi [kg] n ... množina snovi [kmol] Molsko maso zmesi izracunamo tako, da upo­števamo masne deleže posameznih sestavin. Primer:molska masa zraka je 28,8 g/mol, ker ga sestavlja 4/5 02 in 1 /5 N2. Moment Produkt dveh razlicnih velicin,od kate­rih je enanavadno dolžina:vztrajnostni, odporno­stni, vrtilni, staticni ~ sile, ploskve itd. V strojništvu pogosto uporabljamo izraz "mo­ment", s katerim mislimo MOMENT SILE, torej navor -glej istoimensko geslo. Moment kljuc Orodje za montažo vijacnih zvez, ki omogoca privijanje z nastavljenim momen­tom (navorom). Ce uporabimo prevelik moment, tedaj moment kljuc "klikne" in nas na ta nacin opo­zori, da je nastavljen navor presežen. V delavnicah namesto merske enote Nm pogosto uporabljajo mersko enoto "kila" oz. "kg", kar v žar­gonu pomeni 1 O Nm. Torej, ce mojster rece: "Zategni vijak z 20 kilami!", to pomeni 200 Nm. Prim. Vijak -moment privijanja. Moment sile Glej Navor. Prim. Vijak -moment privijanja. Monel Zlitina niklja z bakrom in drugimi kovinami, npr. 67%Ni, 28%Cu, ostalo Mn+Fe+Si+C. Gostota 8,6 kg/dm3. Je zelo obstojen proti koroziji, gnetljiv, se da dobro liti, ima visoko trdnost, do 800 N/mm2 . Prim. Med. Mongeova projekcija Glej Pravokotna projekcija. Mono-Prvi del zloženk, ki izraža, da se kaj nana­ša na število ena. Prim. Multi-, Hetero-, Homa-. Monocoque Glej pojasnilo pod geslom Samo­ Ferdinand Humski Stran 14 nosna karoserija. Monograden Pojasnilo pod geslom Viskoznost. Monokristalen Glej Diamant. Monokromatski 1. Ki je ene barve. Sin. enobarven. 2. Nanašajoc se na svetlobo ene same valovne dolžine. Sin. monoenergijski. Monoliten Izdelan iz enega kosa (iz celega) in iz enotnega materiala. Ni razcepljen, razdeljen na vec vrst ali skupin. Sin. enoten, celovit. Monomer Majhna molekula, spojina z manjšo molekulsko maso, gr. mano -eden in meros -del. Monomer se lahko kemijsko veže z drugo moleku­lo monomera -takšna kemijska reakcija se imenu­je polimerizacija. Pri reakcijah polimerizacije (poli­kondenzacije, poliadicije) nastanejo iz monome­rov polimeri -homopolimeri in kopolimeri. H H "c =C/ ---+-H-. t . t b-H / "'-., 1 1 1 H H H H H n ETILEN POLIETILEN (MONOMER) (POLIMER) Monostabilen Opis naprave, ki ima eno samo stabilno stanje. Po prenehanju delovanja sile, ki povzroca aktiviranje, se monostabilna naprava vrne v prvotni položaj. Primeri: monostabilni in bistabilni potni ventili, tipka je monostabilno stikalo, obicajni releji (kontaktorji) so monostabilni, ob­stajajo pa tudi bistabilni (preklopni) tudi zahtevnejši sistemi so lahko monostabilni Pri monostabilnih napravah vedno vemo katero je njihovo izhodišcno stanje. Prim. Potni ventil -stanja, Bistabilen, Nestabilen. Montaža Skupek vseh dejavnosti, ki so potrebne, da iz posameznih sestavnih delov dobimo delujoc sistem (delujoc izdelek). Najpomembnejše delov­ne operacije pri montažnem procesu so: spajanje (vijacenje, varjenje, lepljenje, lotanje, pribijanje žebljev itd.) strega -ravnanje z materialom, z obdelovanci in z izdelki (prijemanje, obracanje, varovanje, vpenjanje, držanje, premikanje, polaganje itd.) preizkušanje, kontrola justiranje (npr. nastavljanje, naravnavanje) pomožne operacije (cišcenje, mazanje itd.) Montaža je obicajno zadnji postopek v proizvod­nem procesu izdelave dolocenega izdelka, stroja ali naprave. Mehanske osnove montaže so: TLAK, TRENJE in MOMENT. MONTAŽO DELIMO glede na: a) Raznovrstnost koncnih izdelkov: enoizdelcna in vecizdelcna montaža. b) Število ponovitev: posamicna, serijska in ma­sovna montaža. Prim. Proizvodnja. c) Stopnjo avtomatizacije: rocna, mehanizirana in avtomatizirana montaža. d) Prostor: notranja (v tovarni) in zunanja monta­ ža (izven delovnih prostorov proizvajalca). Z razdelitvijo montažnih operacij dobimo skupin­sko montažo, ki je zaporednostna (mirujoca montažna mesta in premicna delovna mesta) ali pretocna (premicni objekti, omejen cas montaže). Proces montaže je postopen, zanj potrebujemo: -sestavne dele -dokumentacijo (sestavno risbo, kosovnico, de­ lavniške risbe, vcasih tudi montažni nacrt) -znanje -orodja in pripomocke -transportna sredstva -potreben prostor in cas -možnost preizkusa sestavljenega sklopa POMEMBNEJŠA GESLA s podrocja montaže: -Orodja za montažo vijacnih zvez -Montaža in demontaža kotalnih ležajev -Montaža in demontaža drsnih ležajev -Mazanje kotalnih ležajev -Mazanje drsnih ležajev -Mazivo -Montažni nacrt Prim. Inštalacija, Spajanje. Montaža in demontaža drsnih ležajev Ležajne puše enostavno vtisnemo v ležajno ohišje. Montaža in demontaža kotalnih ležajev Vrste montaž: a) Montaža s kladivom in z udarno kapo: SILA KLADIVA TESNI PRILEG TESNI PRILEG TESNI PRILEG NA GREDI V OHIŠJU NA GREDI IN V OHIŠJU b) Hladna montaža s hidravlicno stiskalnico: HIDRAVLICNA SILA TECAJ GREDI c) Montaža s segrevanjem notranjega obroca. Temperatura je odvisna od velikosti krcnega na­seda, toda ne vec kot 120° C. Ogrevamo z: -indukcijskim grelnikom, pri cemer je treba paziti na kletko iz medi, ki se zaradi drugacneprevodnosti zagreje za 30-70° C vec kot notranji obroc -elektricnim grelcem, v tem primeru moramo ves cas pozorno spremljati porast tempera­ture, paziti pa moramo tudi na kletko iz poliamida, ki prenaša temp. 11 O -120° C Vrste demontaž: -demontaža kotalnih ležajev s snemalnikom leža­ifil', glej sliko pod geslom Snemalnik -demontaža kotalnih ležajev z vijaki ali s hidrav­licno stiskalnico: Montažni list Glej Tehnološki list. Montažni nacrt Risba, ki rabi kot osnova za mon­tažo delov ter polaganje in prikljucitev vodov. Vse­bovati mora vse za montažo potrebne podatke. Prikazuje vse sestavne dele in njihovo prostorsko razporeditev. Ena od oblik montažne risbe v stroj­ništvu je eksplozijska risba. Sin. montažna risba. Montažno orodje Glej Orodja za montažo vijacnih zvez. Moped Motorno potniško vozilo z dvema ali tremi kolesi, ki ima delovno prostornino motorja do 50 cm3 ali najvec 4 kW moci in ki razvije najvecjo hitrost do 45 km/h. Morfologija Nauk o oblikah, oblikoslovje. Morganova zakona . Pravila stikalne algebre. Morse konus Konus, ki se pogosto uporablja pri vpenjanju orodij v kovinskopredelovalni industriji. Ameriški podjetnik Stephen A. Morse ga je paten­tiral leta 1864, že leta 1868 pa je zaradi svojih mnogih prednosti sistem postal standard. Glej Ko­nus -standardizacija. Nem. der Morsekegel, ang. Morse taper. Stephen A. Morse je izumil tudi vijacni sveder. MOSFET tranzistorji Ang. kratica za Metal­Oxide-Semiconductor, kar pomeni, da MOS tip tranzistorja krmili vrata preko kovine in izola­cijske oksidne plasti na polprevodnik. Pomen drugega dela kratice (FET): tranzistorji z ucinkom elektricnega polja (Field Effect Transi­stor). Glej geslo Tranzistorji -unipolarni. Most V avtomobilizmu je most togi sklop, ki zaje­ma togo zadnjo premo in pogon preme (diferen­ cial in pogonske gredi). Prednji most pa oobicajno nima pogona in je zato enak prednji premi. Motor Gibalo, naprava, ki poganja, lat. motor. gonilna sila. Motor je pogonski stroj. ki pretvar­ja razlicne vrste energije v mehansko delo: elek­tromotor. pnevmaticni motor, hidromotor, motor z notranjim (zunanjim) zgorevanjem itd. Motorji praviloma opravljajo krožno gibanje -izje­ma pa so linearni motorji. Razlika motor -turbina: pri fluidni tehniki se de­lovni proces vedno opravi v zaprtem prostoru mo­torja, pretocne delovne procese pa opravlja tur­bina. Simboli za motor: . / ."----Elektromotor V"-.---Motor z notranjim zgorevanjem Z enosmernim Z dvosmernim delovaniem: delovanjem: . S konstantnim y pretokom v rK Z nastavljivim rK pretokom: v v HIDROMOTORJI I Pnevmaticni motorji: Motor za enosmerni tok Motor za dvosmerni tok Motor z nastavljjivim delovnim volumnom, enosmerni tok Razi. aktuator. Motor z notranjim zgorevanjem Toplotni stroj, v katerem se notranja energija goriva pretvarja v mehansko energijo (delo), kratica MNZ. Simbol MNZ je prikazan pod geslom Motor. Glede na nacin dovajanja goriva v valj locimo: • Ottov (bencinski) motor, pri katerem se gorivo umeša v zrak pred vstopom v valj, v valju pa mešanico vžge vžigalna svecka • Dieselski (tudi dizelski motor), pri katerem se gorivo vbrizga neposredno v valj Glede na izmenjavo zraka in dimnih plinov poz­namo dvotaktne in štiritaktne motorje. Kratice, ki jih uporabljamo pri pojasnjevanju delo­vanja MNZ: • ZML oz. GML -zgornja (gornja) mrtva lega • SML -spodnja mrtva lega • SVO -sesalni ventil odprt • SVZ -sesalni ventil zaprt • IVO -izpušni ventil odprt • IVZ -izpušni ventil zaprt • 0 RG -stopinje rocicne gredi Najpomembnejše oblike MNZ opisujejo gesla: • Štiritaktni bencinski motor • Dvotaktni bencinski motor • Štiritaktni dizelski motor • Dvotaktni dizelski motor Med ostalimi vrstami MNZ je pomemben šeWanklov motor. Motor z zunanjim zgorevanjem Toplotni sroj, vkaterem se notranja delovna tekocina segreva innato s svojim raztezanjem zagotavlja uporabno delo. Po opravljenem delu se tekocina: -ohladi in ponovno uporabi (zaprti cikel) -odvrže in se uporabi nova tekocina (odprti cikel)Toploto zagotavlja toplotni vir od zunaj (npr. zgore­vanje premoga), toplota pa se na delovno tekoci­no prenaša preko stene ali izmenjevalca toplote.Od zunanjega vira toplote izvira ime "zunanje zgo­revanje". PRENOS MOCI Motoren 1. Kar ima pogon z motorjem:-i agregat, -i coln, -a crpalka, -o kolo (motocikel), -a lokomotiva, -i valjar, -i vilicar, -i vlak, -i voz, -a vozila, -a žaga (motorka), -a žicnica, -a kosilnica. 2. Kar je namenjeno za motor,je v zvezi z motor­ifiln: -i bencin, -i petrolej, -a olja, -i prikljucek, -i števec, -i pokrov. Motorna zavora Trajna zavorna naprava, ki deluje na delovanje motorja z notranjim zgorevan­jem. Motorno zavoro vklopimo z rocico in lahko deluje v dveh stopnjah: 1. V prvi stopnji odpremo kompresijski prostor v motorju 2. V drugi stopnji razen odpiranja kompresijskega prostora še z loputo zapremo izpušno cev. V prvi stopnji poznamo dva nacina delovanja mo­torne zavore: • pnevmaticno krmiljenje posebnega dušilnega ventila v glavi motorja: PNEVMATICNO KRMILJENJE (STISNJENI ZRAK) GLAVA VALJA ,i-------,'j:CJ ---.DUŠILNI VENTIL • hidravlicno krmiljenje izpušnega ventila: Delovanje motorne zavore v drugi stopnji: LOPUTA DELOVNI VALJ Motorno vozilo Cestno ali terensko vozilo z last­nim pogonom, ki ni vezano na tracnice. Prim. Motorno vozilo -zakonodaja. Glede na uporabo delimo motorna vozila na: 1. Potniška cestna motorna vozila so motorna ali prikljucna vozila, ki so namenjena za prevoz potnikov in prtljage. Delimo jih na: • enosledna: · kolo s pomožnim motorjem (do 25 km/h), · moped (do 50 cm3 , do 45 km/h), · skuter (brez pedalov, šcitnik za kolena, do 200 cm3), · motocikel (voznik se nanj naslanja s koleni) • dvo-ali vecsledna: · potniški osebni avtomobil (najvec 8 potnikov + šofer) · avtobus (vec kot 8 potnikov) 2. Kombinirana vozila (kombiji), ki so sposobna za prevoz ljudi ali tovora. 3. Tovorna vozila so motorna ali prikljucna vozila, namenjena za prevoz tovora, tudi za posebne tovore (hladilnik, cisterna, smeti, živina itd.). 4. Delovna vozila so vozila, v katere so vgrajeni delovni stroji, npr. gasilsko vozilo, vozilo za po­metanje in cišcenje cest, vozilo z dvigalom, vo­zilo za crpanje fekalij, ambulantno vozilo, vozilo za odstranjevanje snega, rovokopac itd. 5. Vlecna vozila, ki so namenjena predvsem za vleko prikolic in orodij: poljedelski traktor, cest­no vlecno vozilo, vlacilec s sedlom za naslon prikolice. Gospodarska vozila so tovorna vozila, avtobusi, vlecna in delovna vozila. Gabaritne omejitve cestnih vozil: • skupaj s tovorom ne sme biti širše od 2,5 m in ne višje od 4 m • najvecja dolžina vozila: · 6 m pri osebnem avtomobilu · 15 m za osebni avtomobil s prikljucnim vozilom · 12 m za tovorni avtomobil in avtobus · 16,5 m za vlacilec s priklopnikom · 18 m za tovorno vozilo s prikolico in avtobus zgibne konstrukcije Kategorije cestnih motornih vozil: • L -motorna kolesa in trikolesniki Do 45 km/h, do 50 cm3 , do 4 kW (pri motorjih z notranjim zgorevanjem in pri elektromotorjih): L1 e-dvokolesna vozila L2e-trikolesna vozila Nad 45 km/h, nad 50 cm3 : L3e-dvokolesna vozila L4e-trikolesna vozila s stransko prikolico L5e-motorna trikolesa Masa< 350 kg, do 4 kW: L6e-lahka štirikolesa Masa> 350 kg, do 45 km/h, do 50 cm3 , do 15 kW: L7e-štirikolesa • M -motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, name­ njena za prevoz potnikov M1 -najvec 8 sedežev poleg sedeža voznika M2 -vec kot 8 sedežev poleg sedeža voznika in najvecja masa do vkljucno 5 ton M3 -vec kot 8 sedežev poleg sedeža voznika in najvecja masa preko 5 ton • N -motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, name- njena prevozu blaga N1 -najvecja masa do 3,5 tone N2 -najvecja masa od 3,5 do 12 ton N3 -najvecja masa vecja od 12 ton • O -priklopna vozila, vkljucno s polpriklopniki 01 -najvecja masa do 0,75 tone; enoosne prikolice so lahko brez lastne zavore 02 -najvecja masa od 0,75 do 3,5 tone 03 -najvecja masa od 3,5 do 1 O ton 04 -najvecja masa vecja od 1 O ton • T -kolesni traktorji T1 -do 40 km/h, masa presega 600 kg, širina koloteka najmanj 1150 mm, najmanjša od­daljenost od tal ne presega 1000 mm T2 -do 40 km/h, masa presega 600 kg, širina koloteka je manjša od 1150 mm, najmanj­ša oddaljenost od tal ne presega 600 mm T3 -do 40 km/h, masa ne presega 600 kg T 4 -drugi traktorji do 40 km/h T 5 -hitrost presega 40 km/h • C -gosenicni traktorji • R -kmetijski ali gozdarski priklopniki R1 -vsota osnih obremenitev <1500 kg R2 -vsota osnih obrem. od 1500 do 3500 kg R3 -vsota osnih obrem. od 3500 do 21000 kg -vsota osnih obrem. > 21000 kg R2 • S -zamenljivi vleceni stroji S1 -vsota osnih obremenitev <3500 kg S2 -vsota osnih obremenitev >3500 kg Kategorije vozniških dovoljenj: • AM -kolo z motorjem, predpisana starost 15 let • BE -osebna vozila B s priklopnikom, katerega najvecja dovoljena masa presega 750kg ali ce skupna masa priklopnika in osebne­ga vozila presega 3500kg; pogoj je vozniš­ki izpit za kategorijo B • C -tovorna vozila, katerih skupna masa pre­sega 3500kg (brez omejitve navzgor) z najvec 9 sedeži (8+1 ); starostna meja: 21 let ali 18 let s temeljno kvalifikacijo; pogoj: vozniški izpit za kategorijo B; pridobljen izpit velja še za C1 • C1 -tovorna vozila z maso vec kot 3500kg in manj kot 7500kg z najvec 9 sedeži (8+1 ); starostna meja: 18 let; pogoj: vozniški izpit za kategorijo B • CE -tovorna vozila C s priklopnikom, katerega skupna masa presega 750kg; pogoj: voz­niški izpit za kategorijo C; pridobljen izpit velja še za: ostale *E kategorije • D -avtobus: vozila za prevoz potnikov, ki ima­jo poleg sedeža za voznika vec kot 8 sede­žev (navzgor neomejeno); starostna meja: 24 let ali 21 let s temeljno kvalifikacijo; pogoj: veljavno vozniško dovoljenje za B 3 leta ali vozniško dovoljenje C ali D1; pri­dobljen izpit velja še za: D1 • D1 -avtobus 16 + 1: vozila za prevoz potnikov, ki imajo poleg sedeža za voznika najvec 16 sedežev in v dolžino ne presegajo 8 metrov; starostna meja: 21 let; pogoj: ve­ljavno vozniško dovoljenje za B 3 leta ali vozniško dovoljenje C ali C1 • D1 E-avtobus 16+1 s priklopnikom; vozila kate­gorije D1 s priklopnikom, katerega masa presega 750 kg; pogoj: vozniški izpit za kategorijo D1 • DE -avtobus s priklopnikom: vozila kategorije D s priklopnikom, katerega masa presega 750kg; pogoj: vozniški izpit za kategorijo D • F -traktorji in traktorski priklopniki; starostna meja: za vozila do 40 km/h 16 let, nad 40 km/h 18 let; kdor že ima izpit za B kategori­jo, mora za pridobitev kategorije F opraviti le tecaj o varnem delu s traktorjem in trak­torskimi prikljucki; pridobljen izpit velja še za G, ce izpolnjuje pogoje Stran 15 Ferdinand Humski • A 1 -motorno kolo do 125 cm3 in do 11 kW motorjem, predpisana starost 16 let • A2 -motorno kolo do 35 kW motorjem, pred­ pisana starost 18 let • A -motorno kolo z neomejeno mocjo, pred­ pisana starost 24 let ali 2 leti izpit za A2 ne glede na starost (najmanj 20 let) • B -motorna vozila razen kategorij A 1, A2, A, F in G, katerih najvecja dovoljena masa ne presega 3500 kg in poleg voznika nimajo vec kot osem sedežev; dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljucuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil AM, B1 in G; imetnki vozniškega dovoljenja kategorije B smejo voziti motorna vozila te kategorije tudi kadar so jim dodani lahki priklopniki (do 750 kg) in kadar so jim dodana priklop­ na vozila, ki niso lahki priklopniki, ce najvecja dovoljena masa skupine vozil ne presega 3500 kg; kandidati lahko pricnejo usposabljanje v šoli vožnje že pri 16 letih, pogoj za koncno izpitno vožnjo pa je sta­ rost 18 let • B1 -lahka štirikolesa, katerega masa ne prese­ ga 400 kg, ce je namenjeno prevozu oseb ali 550 kg, ce je namenjeno prevozu blaga (brez baterij pri vozilu na elektricni pogon), nazivna moc motorja pa ne presega 15 kW; starost 16 let; dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljucuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM in G Ferdinand Humski • G -motokultivatorji in delovni stroji, predpisa­na starost je 15 let (motokultivatorji) in 18 let (delovni stroji) Motorno vozilo -zakonodaja Ceprav se za­konodaja spreminja, je vseeno dobro poznati vsaj najpomembnejše zakone in pravilnike: Zakon o motornih vozilih -osnova Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil -oprede­litev kategorij vozil, zahteve za homologacijo in posamicno odobritev vozil ter podobno. Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil -postopek registracije; pogoji, ki jih morajo izpol­njevati registracijske organizacije in podobno. Pravilnik o tehnicnih pregledih motornih in priklop­nih vozil -nacin opravljanja tehnicnih pregledov, nacin ovdenja evidenc, usposabljanje osebja ipd. Pravilnik o delih in opremi vozil -doloca dele in opremo motornih vozil, zahteve za vozila in dele glede mer, mas ipd. Pravilnik o minimalnih zahtevah ki jih morajo izpolnjevati nekatere naprave in oprema vozil v cestnem prometu -minimalne zahteve za vozila in naprave v cestnem prometu. Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu -varnostni pasovi, nasloni za glavo, pnevmatike, zimska oprema, tahografi, varnostna vez priklopnih vozil, zatemnjevanje stekel na vo­zilu ipd. Pravilnik o zimski opremi vozil v cestnem prome­lli -samo za zimsko opremo. Pravilnik št. 13 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) -Enotne dolocbe o homologaciji vozil kategorij M N in O v zvezi z zaviranjem [2016/194] -samo za zavore. Motorski Kar je sestavni del za motor: -deli, -a glava, -a gred itd. Ce je kolo rezervni del, tedaj: motorsko kolo. Motorno kolo pa je motocikel. Moznik Strojni element za razstavljive zveze, ki se vloži med dva strojna dela (najpogosteje med gred in pesto) zato, da: -s svojo obliko prenaša vrtilni moment ali silo, -služi za centriranje. Mozniki niso primerni za sunkovite obremenit­ve. Ker nimajo nagiba, ne varujejo strojnih delov proti osnemu (aksialnemu) premiku. Montaža moznikov je enostavna: obicajno jih le vstavimo (vtisnemo) y_ za to ustrezne utore na gredi. Nato montiramo še kolo. Tesni moznik sedi tesno v utorih na gredi in v pe­slu. Med hrbtom moznika in dnom utora v pestu je vecinoma presledek, ceprav lahko tudi na tem mestu napravimo tesno prileganje, celo z nadme­ro. V primeru nadmeremoramo kolo nabiti ali nati­sniti na gred, kot pri vložni zagozdi -vendar pa to lahko povzroci izsrednostkolesa (glej Geometric­ne tolerance -koncentricnost, soosnost). VRSTE MOZNIKOV: a) Visokiin nizki mozniki. Nizke moznike uporab­ljamo pri tankih pestih,ki bi jih z uporabo viso­kega moznika prevec oslabili. b) Mozniki z zaokroženo (tip A) in z ravno celno ploskvijo (tipB). .,JLe E.p. ..-TIPB Tip A -z zaokroženo celno ploskvijo Tip B -z ravno celno ploskvijo c) Tesni, drsni, segmentni in mozniki s cepom Stran 16 Segmentni moznik Segmentni mozniki imajo obliko krožnega od­seka, vložijo se v razmeroma globok utor. Zato je gred mocno oslabljena, ti mozniki so primerni le za prenos manjših vrtilnih momentov. Moznik je lahko tudi valjaste oblike: Pri lesarstvu je moznik lesen valjcek za vezanje lesenih delov.Pri gradbeništvu je moznik zidni vložek.Sin. vložek. Prim. Zagozda. Nepr. dibel. Mozniki -preracun Mozniki so zaradi vrtilnega momenta T obremenjeni na strig in površinski tlak. Strižna napetost je v primerjavi s površinskim tla­kom zanemarljiva, zato izvajamo kontrolo izbra­nega moznika le na površinski tlak med mozni­kom in utorom pesta: ˝ Za izracun površinskega tlaka uporabimo enacbe: F 2-T P = "fT* = ciT*""T s; Pciop t F ... sila moznika na utor [N] T ... vrtilni moment [Nmm] t* ... višina naleganja moznika v pestu (t* = h -t1) ali v gredi (t* = t1) [mm]; obicajno izberemo naleganje v pestu, kjer je višina manjša in je zato površinski tlak vecji 11 ... nosilna dolžina -na leganje moznika v utoru [mm]; odvisna je od tipa moznika (A ali B) Za poenostavljeni (prakticni) izracun vzamemo: t* = h/2 Dejanski površinski tlak moznika pa je: 2-T p = k·d·(h -l1J-li·i s; Pciop T vrtilni moment [Nmm] p površinski tlak med moznikom in pestom [N/mm2] h višina moznika [mm] d premer gredi [mm] i število moznikov [/] k koeficient nošenja [/] k= 1 pri i = 1 k= 1,35 pri i>1 nosilna dolžina moznika [mm]: TIP A TIP B , !. 1 __ _ _ 11 .1 Pa,o . :!::L,; tlak::,., pe.,. [N/mm2] MPC Glej Maloprodajna cena. MPEG Kratica: Moving Pictures Experts Group _ ekspertna skupina, ki se ukvarja s standardizacijo zgošcenih video-in audiodatotek za gibljive slike. boljše razumevanje najprej preberi geslo Kodek. Delitev po standardizaciji dela: MPEG video in MPEG Audio. Novejši standardi MPEG kodekov imajo višje številke: MPEG-2, MPEG-4 itd. Metoda za definicijo kompresije MPEG-4 se je uveljavila tudi kot standard za sprejem digitalnega signala zemeljske radiodifuzije DVB-T. Zato je pri sprejemu TV signala preko zemeljske antene po­membno, da anteno prikljucimo na STB (TV ko­munikator), ki deluje po standardu MPEG-4. MPS Ucni pripomocek -modularna produkcijska (delovna) postaja, kratica iz ang. The Modular Production System. Je pomanjšan posnetek kom­ponent, ki se v industriji dejansko uporabljajo: transport, skladišcenje, testiranje, sestavljanje z robotom, sortiranje, izsekovanje ... . .,,· Delovne postaje lahko medsebojno povezujemo in tako ustvarimo krmiljeno proizvodno linijo. Takš­no komleksno ucno podjetje imenujemo learning factory. Mrežasto platno To so brusni koluti iz zelo grobe pentljaste tkanine, ki je obdana z brusnimi zrnci. Med brušenjem dodajamo manjše kolicine vode in zato se brusni mulj useda v mrežasto platno. Brusni mulj ucinkuje kot fino brusno sredstvo. Na ta nacin se hkrati izvaja grobo in fino brušenje. Prednost tega nacina brušenja je hiter nacin dela in zato prihranek casa. Dosežemo lahko tudi boljšo brusno sliko, kot pri obicajnem rocnem brušenju. Mrežna kartica Glej Razširitvena kartica. Mrežna maska Glej Maska podomrežja. Mrežna napetost Glej Efektivna napetost. MS -licarstvo Ang. Medium Solid, kar pomeni srednji delež (~55%) trdnih (nehlapljivih) delcev v laku ali v polnilu. Prim. HS. MSG Kratica za varjenje pod zašcitnim plinom (MAG ali MIG), nem. Metall-Schutzgasschweir..en. Mufa Vezni element, ki omogoca neprekinjeno povezavo cevi ali kablov, lahko pa je tudi nosilni spojnik (npr. za laboratorijsko uporabo: povezavo stojala in epruvete). Mufa omogoca spajanje brez sukanja cevi. Nem. die Muffe: objemka, obojka. Sin. spojka, mufna. Prim. Fiting, Prižema. Lahko je kratka in ravna cev za povezavo koncev D. Sin. presežek. Prim. Ohlap, Ujem. Nadomestna upornost Glej Kirchhoffova zreka. Nadtlacni ventil Glej Izpustni ventil. Prim. Kom­presorska enota. Nadtlak Glej Tlak. Naftni plin Glej Avtoplin. Nagib Ploskev, nagnjena na vodoravno ravnino: Obicajno ga izražamo z razmerjem 1 : x. lzrac. x: 1 a -b X -1 ­ Na tehnicnih risbah oznacimo nagib z majhnim pravokotnim trikotnikom, ki ga narišemo nad nag­njeno ploskevin pred razmerje 1 :x, npr.: t:::..1:2,5 Kako razumemo (preberemo) neki konkreten nagib: na 2,5 mm dolžine nagiba se nagib dvigne za 1 mm. Prim. Zoženje, Konus, Zagozda. V zvezi z geometricnimi tolerancami glej Kotnost. Nagib premnega sornika Kretna geometrija koles: nagnjenost vrtilne osi proti navpicnici. Za razumevanje je najprej potrebno poznati po­ložaj vrtilne osi -poglej posebno geslo. Kot nagiba osi premnega sornika oznacujemo z grško crko o (delta): Nagib premnega sornika je potreben zato: • da po koncu ovinka nastanejo sile, ki vrnejo smerni kolesi in volan v položaj za vožnjo narav­nost,motorno vozilo pa bolje drži smer vožnje • da vozilo krmilimo z manjšimi silamiNajedati Naceti, napadati, napasti. Povzrocati,da postane kaj deloma poškodovano. Npr. raz­topina najeda tkanino. Razi. razjedati. Najlon Glej geslo PA (poliamidi), pravilno Nylon. Nakladalnik Stroj za nakladanje, npr. tovora na vozilo ali žival z namenom, da se preprelje. Lahkopa je tudi voz, na katerega se nakladajoi pridelki ipd. Nakladalec:delavec, ki naklada. Nakovalo Kovinski podstavek, na katerem se kuje ali kovici (nastavno nakovalo). Prim. Kovalo. VEC.IA UUKIIJA MAtlJ!;A LUKNJA Pri mikrometru (vijacnem merilu): nakovalce je merilni nastavek. Nakrciti Odebeliti podolgovate predmete na dolocenem delu dolžine z nabijanjem v vzdolžni osi predmeta. Naletna zavora Zavorni sistem, ki se uporabljapri avtomobilskih prikolicah, pri lahkih tovornjaških prikolicah in pri stanovanjskih (kamp) prikolicah. Delovanje: ko vlecno vozilo zavira, prikolica naleti nanj. Nalet prikolice povzroci naletno silo, ki se uporabi za aktiviranje zavore na prikolici: PRITISNI PRIKOLICA MEHANIZEM VLECNE VILICE Nalic Tanka in cvrsta prevleka, ki nastane po na­našanju premazov (protikorozijske zašcite, vodo­odporne plasti, kitov, barv in lakov) na leseno, ko­vinsko ali drugacno podlogo. Sin. oplesk, vsi pre­mazi skupaj. Nalicje -maska. Zakaj je nalic sploh potreben? Razloga sta dva: • estetski izgled in • zašcita pred škodljivimi vplivi okolice Vrste opravil pri licenju: cišcenje, brušenje, pripra­va in nanašanje prevlek (plasti, slojev, nanosov), sušenje, poliranje in preoblikovanje površin brez spreminjanja nalica. Licarska dela razdelimo v tri velike skupine: • priprava površine na nanašanje prevlek • priprava, nanašanje in utrjevanje prevlek • opravila na površinah z nanešenim nalicem Nalic sestavljajo PLASTI, ki se lahko delijo na SLOJE, sloji pa so lahko sestavljeni iz vec NANOSOV. Prim. Nalic -avtolicarstvo. Nalic -avtolicarstvo V avtomobilski industriji poznamo DVA TIPA SESTAVOV NALICA: 1.Sestav nalica pri SERIJSKEM licenju: POVRŠINSKI LAK POLNIL o_ ----------­ TE MELJ NA PLAST-=----------.. CINKOV FOSFAT--=--­ PLOCEVINA~ Skupna debelina nalica je odvisna od proizva­jalca in znaša 100+20 mm. Debelina cinkovega fosfata znaša le 2 µm,ven­dar je kljub temu odlicna zašcita proti vdiranju Stran 19 rje in dober oprijem naslednjo -temeljno plast. Debelina temeljne plasti, ki se ustvari s katafo­reznim potapljanjem, znaša ~25 µm. Temeljna plast je namenjena predvsem protikorozijski zašciti, socasno pa je dober oprijem za polnilo. Debelina plasti polnila znaša 25 do 30 µm. Ra­zen kvalitetne protikokrozijske zašcite mora biti polnilo tovolj trdo (odporno na udarce kamenja) in odporno na soljeno vodo. Po sušenju mora biti polnilo primerno za brušenje. Površinski lak z debelino plasti 30 -45 µm, od njega se zahteva dolgotrajna trpežnost in prvo­vrstni opticni vtis glede naslednjih lastnosti: • barvni odtenek se ne sme spremeniti pri raz­licnih vremenskih vplivih • dolgotrajen in visoki sijaj • lak se mora med nanosom dobro razlivati, sajle dobro razlita površina lahko daje visok sijaj • vremenska obstojnost: lak mora biti odpo­ren na toploto, mraz, dež, sonce itd., ne da biizgubil sijaj in barvni ton • kemicna obstojnost proti kislinam, topilom,lugom, gorivom in onesnaževalcem okolja • oprijemanje: udarci kamenja in druge me­hanske obremenitve ne smejo povzrocati od­stopanja laka • odpornost proti praskam: ta lastnost je naj­bolj odvisna od povsem zunanjega sloja povr­šinskega laka, avtomatske pralnice naj ne bi povzrocale praskanja površinskega laka 2.Sestav nalica pri REPARATURNEM licenju. Skupna debelina nalica brez debeline kita in pridelu brez napak znaša vec od 150 mm, polovi­co od tega je brezbarvni površinski lak.Popolno reparaturno lakiranje spoznamo tako,da ga ne prepoznamo.Med popravilom in origi­nalnim lakiranjem ne bi smeli ugotoviti razlike.Poznamo dva razlicna reparaturna sestava: a) Triplastni sestav reparaturnega nalica -te­meljna plast, polnilo in površinski lak: POLNILO KIT {PREDLAK, "ŠPRICKIT") Kit pri tem ne štejemo kot plast, saj ne prekri­va celotne površine, ki jo popravljamo. Troplastno lakiranje daje najboljšo kvaliteto. Treba pa je dobro prebrati in upoštevati na­vodila, kajti pogosto se kit na enokomponent­ni primer ne prime! V praksi se troplastno licenje uporablja pred­vsem v tistih primerih, ko dvoplastno licenje ne pride v poštev, npr. pri licenju plastike ipd. b) Dvoplastni sestav reparaturnega nalica se najvec uporablja. Kit se nanaša direktno na plocevino -novejši kiti se dobro oprijemajo in so tudi antikorozijski. Temeljna plast in polni­lo se nanašata obenem v eni sami plasti, skupaj se tudi sušita in brusita. Po sušenju sledi plast površinskega laka: PODLAGA TEMELJ IN POLNILO KIT OBENEM (KOMPAKTPRIMER, "ŠPRICKIT") Postopek dvoplastnega licenja je še zlasti Ferdinand Humski gospodaren, ce površinski lak nanašamo po postopku »mokro na mokro«. Pri postopku »mokro na mokro« lahko po 20 minutah zra­cenja že nanesemo površinski lak direktno na še vlažen sloj združenega temeljnega pre­maza in polnila. Pogoj za lakiranje po postop­ku »mokro na mokro« je brezhibna površina po nanosu polnila.Nacin nanašanja plasti površinskega laka pri reparaturnem lakiranju obravnavamo pod posebnim geslom Površinski lak. Nanašanje premazov Nacini nanašanja so: 1.S potapljanjem,predvsem v serijski proizvodnji. 2.Z lopatico,npr. nanašanje kitov 3.S copicem. 4.Z brizganjem (z brizgalno pištolo). Posebne ob­like brizganja so brizganje s povišano tempe­raturo, plamensko nabrizgavanje, elektrostatic­no nanašanje itd. Nanos Glej definicijo pod geslom Sloj. Infor­macije o nanosih najdemo med navodili, glej geslo Piktogrami za licarska gradiva, številka 14. Žar­gonski licarski izraz za nanos je "roka": "Nanesli bomo dve roki, tretjic pa bomo samo meglili ... !" Nanotehnologija Tehnologija z uporabo nano­materialov -snovi, ki imajo nanostrukturo raz­sežnosti med 1 nm in 100 nm in se s tem bistveno razlikujejo od znacilnosti masivnih materialov. Primeri uporabnih nanomaterialov: • cevaste nanostrukture imajo približno 6 krat niž­jo gostoto od jekla, obenem pa veckrat višjo natezno trdnost • nano površinski premazi imajo zaradi vodood­bojnosti samocistilne lastnosti • nano mazalna olja prodrejo v najmanjše pore in zato bolje mažejoPrim. Impregnacija. Naoljevalnik Naprava, ki stisnjenemu zraku do­vaja kapljice olja v obliki oljne megle. Tako zago­tavljamo manjšo izrabopremikajocih delov, manj­še trenjein zašcito pred korozijo. Princip delovanja je podoben Venturijevi cevi.Zaradi padca tlaka v zožanem delu cevi nastajajo kapljice olja, ki jih podtlak potegne v cev: Si ----..vi------_:*. V:i-­ --- ------______ ..,. .... ____ _ ZOLJEM Sedaj pa poglejmo še sestavne dele naoljevalni­ka, ki je narisan v vzdolžnem prerezu: 3 A ...... iz filtra in regulatorja tlaka olje Uporabljamo redko mineralno olje viskoznosti 2 ­5°E, ki se razprši po principu Venturijeve cevi.Stisnjen zrak z delovnim tlakom se pretaka v sme­ri A-B, vmes se nahaja zoženje 4. Iz oljnega re­zervoarcka tece olje skozi cevko 1, ki je povezana s kanalom 2 in nato preko kanala 3 vodi do zože­ Ferdinand Humski Stran 20 nja 4. Ker se na zoženju4 delovni tlak zmanjša, nimi elektrodami in jih pred varjenjem ogreti na vzdolž vodnika in s tem povzroca elektricni tok: se na tem mesto "posrka" olje iz oljnega rezer­pribi. 200 ° C). voarcka in ustvarja se oljna megla. 5. Neprevarjen koren lahko nastane zaradi pre­• NAPETOST Obicajno je naoljevalnik kombiniran v istem ohišju hitrega vodenja elektrode, prevelikega premera v pripravni grupi. Kadar pnevmatsko omrežje uporabljamo za zašcito z barvnimi ali lakastimi premazi (razpršilniki), takrat stisnjenega zraka ne naoljimo. Simbol naoljevalnika: -<)-Vzdrževanje: glej Pnevmatika -vzdrževanje. Napajalnik V splošnem je to naprava za napa­janje. Rac.: naprava, ki pretvarja omrežno izme­nicno napetost v enosmerno, s katero deluje racu­nalniška elektronika: vecina komponent potrebuje 5 V enosmerne napetosti, motorji disketnih pogo­nov pa potrebujejo 12 V. Napajalnik je torej us­mernik z ventilatorjem, ki hladi tudi vso notranjost racunalnika. Prim. Hardware. Napaka 1. Slaba, nezaželena lastnost oz. znacilnost. Npr. napake v varu, tovarniška ~, konstrukcijska ~. Ravnanje z napakami: odkrivanje -lociranje -odprava napak. Prim. Pregled. 2. Razlika med dejansko in izmerjeno vrednostjo: napaka meritve, ki joj lahko izrazimo kot: -absolutno napako meritve ali -relativno napako meritve Sin. pogrešek. Razi. odstopek. Napake v varu Osnovni RAZLOGI za napake so: -nepravilne priprave na varjenje -nepravilno izbrani varilni parametri -nepravilni postopek ali tehnika varjenja Napake pa lahko nastanejo tudi zaradi okolišcin, na katere varilec nima neposrednega vpliva: sla­ba varivost materiala, kvaliteta pomožnih materi­alov, težki pogoji dela. NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE v zvaru: 1. Vkljucki žlindre zaradi slabo ocišcenih pred­hodnih varkov, neenakomerne varilne hitrosti, prevelikega premera elektrode, slabo vodene elektrode, preširokega nihanja elektrode. 2. Poroznost, najpogosteje zaradi prevec žvepla in fosforja v osnovnem materialu, tudi zaradi neocišcene površine varjenca (rja, mašcoba, vlaga), vlažen plašc elektrode pri REO, preveli­ka jakost toka itd. Pokljivost v vrocem mocno zmanjša legiranje vara z Mn (ki veže S v MnS), dodajanje grafita, tudi z ultrazvokom in z mehanicnimi vibracijami lahko preprecimo rast dendritov -med rastjo nastajajo izlocki, ki povzrocajo pokljivost. Poleg sušenja elektrode in zmanjšanja jakosti toka pomaga tudi gretje varjencev pred varjenjem, zamenjava vrste elektrod, zmanjšanje varilne hitrosti (da lahko mehurcki zapustijo talino). Plinska poroznost zvarov pa je posledica nepo­polnega izlocanja plinov (najpogosteje ogljiko­vega monoksida) in je posledica nezadostne zašcite ali nepravilne dezoksicacije vara. 3. Zajede (razjede, izjede) povzroci premocan elektricni tok ali predolgi oblok. 4. Razpoke nastanejo zaradi nepravilnega raz­merja med premerom elektrode in debelino plo­cevine; skušamo se jim izogniti z izbocenimi zvari; vpenjalne naprave morajo biti tako kon­struirane, da dovoljujejo krcenje zvarov po var­jenju -sicer se pri varjenju kaljivih jekel pojavijo razpoke (kaljiva jekla je potrebno variti z bazic­ elektrode, slabo pripravljenih robov zvara, pre­majhne jakosti toka; popravilo: neprevarjen ko­ren s spodnje strani izsekamo in ponovno zava­rimo. 6. Oksidni vkljucki se lahko pojavijo v zvaru za­radi nezadostne zašcite oz. dezoksidacije tali­ne. a železo pri visoki temperaturi dobro topi kisik,pri ohlajanju pa ga izloci v obliki FeO,ki mocno poslabša mehanske lastnosti zvara in je prav tako nevaren kot razpoke v zvaru. Zelo neugoden je tudi vodik, ki se pri ohlajanju zvara izloca iz trdne raztopine in se obenem iz atomarnega spremeni v molekularno stanje (2H . H2). Ustvarja praznine (razpoke v hladnem: mikro razpoke, pore itd), ki nastajajo zelo dolgo po tem, ko je bilo varjenje že koncano. Nastan­ ku hladnih vodikovih razpok so najbolj podvr­žene strukture z visoko trdnostjo in trdoto. 7. Notranje napetosti in deformacije nastanejo zaradi neenakomernega segrevanja in ohlajan­ja med varjenjem in po njem. Vecje deformacije so pri tanjših plocevinah,vecje napetosti pa pri debelejših plocevinah (zaradi hitrejšega ohla­janja in s tem nastajanja martenzita in podobnih struktur ali celo razpok). Neželene strukture vodijo do pokljivosti v hladnem in poslabšanja mehanskih lastnosti zvarnega spoja. S primer­no pripravo dela lahko le omilimo posledice. Nastajanju martenzita in podobnih neželenih struktur se izognemo tako, da zmanjšamo hit­rost ohlajanja zvara. To naredimo tako, da pred­grevamo varjence na 200-400 ° C. Plocevina se bo po ohlajanju zvila v tisto stran, na kateri je varek. Pred varjenjem jo lahko upognemo v nasprotno smer in po ohladitvi se bo zravnala. Enako velja za V zvare. Smer deformacije je odvisna tudi od smeri var­jenja. Pri varjenju navzven se bo kot po varje­nju povecal -tudi to popravimo pred varjenjem. Pri jeklih z vec kot 0,3% ogljika se lahko pojavi velika trdota,ker se je osnovni material v pre­hodnem podrocju zakalil. To preprecimo s §§.9.: revanjem materiala pred varjenjem na 150­4500 C. Temp. je višja, ce je kolicina ogljika in legirnih elementov v jeklu vecja. Pri malo in srednjeogljicnih jeklih lahko poslab­šanje mehanskih lastnosti popravimo s kasnej­šo normalizacijo (20-30 ° C nad crto GOS), s ce­mer spremenimo neugodno widmannstatten­sko strukturo v drobnozrnato. Pri varjenju velikih konstrukcij moramo -ravno zaradi deformacij -sestaviti varilni nacrt, v katerem je natancno predvidena priprava na varjenje, število, zaporedje in usmeritev varkov. Naparevanje Metalizacija kovine (AI, Zn) na stek­lo, plastiko (npr. luci), obicajno v vakuumu. Napenjalka Naprava za napenjanje, napenjalec. Pri napenjalki z dvema vijakoma ima en vijak le­vi, drugi pa desni navoj: Sin. jeklena ali plasticna povezovalna (samoza­tezna) spona (sponka, spojka, zaponka) za trak, tracna zaponka itd. Napera Podolgovato oblikovan element, ki veže pesto s platišcem: "špice" na kolesu, lesene ~ v kolesu voza, ravna ~ jermenice itd. Sin. opernica. Prim. Rajtel (rocno kolo). Glej risbo -geslo Pesto. Napetost -elektricna Pritisk, ki potiska elektrone Poenostavljeno povedano: elektrika je že v vod­nikih, vendar miruje -tako kot voda v jezeru. Teci zacne šele tedaj, ko ustvarimo pritisk. Pri vodi ust­varimo pritisk s crpalko, pri elektriki pa z genera­torjem,najpogosteje s pomocjo magnetov. Generator precrpava elektrone in povzroci, da po­staneta dve sponki razlicno razlicno nabiti:+ in -. Strokovna definicija elektricne napetosti: na­petost je razlika elektricnih potencialov med dve­ma tockama. Oznacuje se s crko U, merska eno­ta pa je volt [V]: U = ­ V1 V2 Pri tem je V oznaka za elektricni potencial. Napetost je torej vzrok za nastanek elektricnega toka in ne nastane kar sama od sebe. Nevidni elektricni tok obicajno primerjamo s pre­tokom vode.Na spodnji sliki primerjamo hidravlic­ne velicine in naprave (crni tekst) z elektricnimi (rdeci tekst): CRPALKA (GENERATOR ELEKTR. TOKA) Iz risbe je razvidno, da napetost primerjamo z viši­no vode, ki ustvarja zadosten tlak za pretok vode. Da bi elektricni potencial V2 dvignili na V1, mora­ mo opraviti neko delo. Ko pa vzpostavimo ravno­vesje (ko stece elektricni tok), se to isto delo vrne v svetlobni, mehanski, toplotni itd. obliki. Prav delo je merilo velikosti ustvarjene napetosti. Elektricna napetost 1Jl. nam pove, da je za pre­mik elektrine 1 As (1 C) od tocke 2 do tocke 1 potrebno opraviti delo 1 J: Delo [J=VAs] NapetoSt [V] = Elektrina [As] Opravljeno delo je neodvisno od oblike poti. Simbol za izvor enosmerne napetosti: + ---o 0---- Simbol za izvor izmenicne napetosti: ---o -o--- Simbol za elektricno celico oz. izvor elektricne energije. daljši zakljucek je pozitivni pol +: Oblike izvorov napetosti lahko narišemo tudi tako: Simbol za baterijo, ki jo sestavlja vec celic: Padce elektricne napetosti oznacujemo z oznaka­mi U1, U2 itd. ter s pušcicami ob uporih: l Ri --... l3 u, R3 R2 . J U3 U2 Merjenje elektricne napetosti Napetost merimo z voltmetri, ki so zgrajeni podob­no kot ampermetri. Ce želimo izmeriti padec na­petosti na nekem porabniku, vežemo voltmeter vzporedno s tem porabnikom: V enem tokokrogu lahko merimo vec razlicnih psadcev napetosti: Podobno kot pri merjenju z ampermetrom pazi na prikljucitev merilnika v tokokrog in na izbiro merilnega obmocja. Pridobivanje elektricne napetosti Neko drugo vrsto energije (najpogosteje mehan­sko) pretvarjamo v elektricno energijo, tovrstne pretvornike pa imenujemo napetostni izvori. Za napetostne izvore velja enacba: U = A/Q [V] A ... opravljeno delo [J] Q ... prenešena elektrina [C= As] INDUKCIJA FOTOELEMENT PRETVARJANJE TOPLOTE V ELEKTRICNO ENERGIJO baker konstantan . TERMOELEMENT Stran 21 AI MEHANSKO AI PREOBLIKOVANJE KRISTALA PIEZO KRISTAL Napetost -mehanska Razmerje med silo in prerezom oz. je sila na enoto prereza.Merska enota za mehansko napetost je [N/mm2] oz. [M Pa]. Sin. napetost v materialu. Mehanska napetost je posledica notranjih sil v materialu. Notranje sile pa nastanejo zaradi: -zunanjih sil -toplotnih obremenitev-temperaturnih sprememb-nekdanjih temperaturnih sprememb, plasticnih deformacij ali prednapetja (notranje napetosti) Napetost je odlocilna za spremembo oblike trdne snovi -DEFORMACIJE. VRSTE NAPETOSTI: a) NORMALNE napetosti so vedno pravokotne na izbrani prerez. Povzrocajo raztezanje (na­1§.g) ali krcenje materiala (tlak),oznaka cr: Fn cr = ­ A Fn -normalna (na prerez pravokotna) sila [N]; A -prerez [mm2] ' ' :F l+Lil Deformacija, ki nastane zaradi normalnih nape­tosti, je Lil. Pri nategu je Lil pozitiven, pri tlaku pa negativen, zato natezne napetosti definira­mo kot pozitivne (+), tlacne pa negativne(-). Normalne napetosti glede na nacine obre­menitev: NATEG cr, TLAK -cr, UPOGIB cru ali cr1 (flexion), POVRŠINSKI TLAK p in UKLON crK. b)TANGENCIALNE napetosti vedno delujejo v prerezu. So vzrok drsenja materiala (npr. pri strigu, torziji), oznaka .: F1 A F1 -precna (tangencialna) sila [N]; A -prerez Ft A B --------..-- -_-_-_-_ -_ -------.­ ' iB' / Ay y / Mera tangencialne deformacije je kot y [rad], ki nastane zaradi tangenc. napetosti. Imenujemo ga specificna tangencialna deformacija. Kot y obicajno poenostavimo v nagib[/ ali%], saj je pri majhnih vrednostih y napaka zanemarljiva in velja: tan y"' y Tangencialni napetosti glede na nacin obreme­nitev: STRIŽNA .s in TORZIJSKA napetost .1 (razi.: normalna napetost). Ang. stress, nem. die mechanische Spannung. Prim. Dopustna napetost, Obremenitev, Trdnost. Pri kapljevinah: površinska napetost. Napetost kolena Elektricna napetost, pri kateri zacne jakost elektricnega toka v prevodni smeri strmo narašcati. Prim. Dioda. Napetost tecenja Glej Meja tecenja. Napetostna vrsta Razvrstitev kemijskih elemen­tov, še posebej kovin, glede napetosti galvanskih polclenov, ki jih elementi tvorijo. Glej Redoks vrsta, Korozija. Napetostni delilnik Glej Potenciometer. Ferdinand Humski Napetostni izvor Glej geslo Napetost -elektric­na (Pridobivanje elektricne napetosti). Napetostni potencial Glej Elektricni potencial. Napihovanje v kalup Poleg brizganja v forme je napihovanje v kalup najpogostejši nacin predela­ve umetnih mas. S tem postopkom se izdelujejo plastenke vseh vrst (od majhnih medicinskih do posod za cistila in gorivo), igracke ipd. Votla telesa se po tem postopku izdelujejo iz cevi: U MIEUilA MASA STIISlllJEllll Z!RAIC i I Orodje se zapre, nato pa pritisk plina (zraka) od znotraj pritisne umetno maso ob steno oblikoval­nega orodja. Sin Pihanje. Naprava proti zmrzovanju kondenzata Napra­va, ki omogoca brezhibno delovanje zracnih zavor (traktorji, tovornjaki itd.) tudi pozimi. To je crpalka, ki v stisnjen zrak vbrizgava sredstvo proti zmrzo­vanju (špirit, glicerin ipd.). Obstajajo izvedbe z rocnim, avtomatskim ali impulznim aktiviranjem crpalke. Nekatere izvedbe imajo možnost nasta­vitve glede na letni cas -poleti se vbrizgavanje blokira. Vgradi se lahko pred ali za regulatorjem tlaka. Namesto naprave proti zmrzovanju kondenzata se lahko uporabljajo tudi sušilniki zraka, glej geslo Sušilnik zraka -zracne zavore. Naprava za hlajenje in gretje hidravlicne teko­cme Delovna temperatura hidravlicnega olja je 40 do 50°C, le kratkotrajno lahko naraste do 80° C. Visoka temperatura vpliva na življenjsko dobo hid­ravlicne tekocine. Pravilno dimenzioniran rezervo­ar omogoca zadostno naravno hlajenje olja. Ce pa uporabimo zracno ali vodno umetno (dodatno) hlajenje, s tem znatno zmanjšamo kolicino hid­ravlicnega Q!jg in velikost rezervoarja. Pri nizkih temperaturah uporabljamo napravo za gretje.Hidravlicno tekocino je treba zagreti že pred zacetkom obratovanja. Grelci so obicajno elektricni in so vgrajeni v rezvoarju. Simbol: .t GRELNIK HLADILNIK Narebricenje Izdelava vzorcev, najpogosteje na rocajih orodij, za boljši oprijem. Rebricimo pravilo­ma na stružnicah, potrebujemo posebno orodje. RAVM I L PO.M 1 _J DIAMAfmll VZORIEC VZOREC VZORIEC Sin. rebricenje, reckanje. Naris Pogled od spredaj (pravokotna projekcija). Narocilnica Listina, s katero narocnik naroca dobavitelju blago ali izvajalcu storitev. Namesto izdaje narocilnice lahko narocnik z dobaviteljem sklene kupoprodajno pogodbo, le v maloprodaji . Narocilnica dokazuje prodajo blaga ali storitev, zato je izredno pomemben dokument, tako v pravnem pomenu kakor tudi za pripravo proiz­vodnje. Oblika narocilnice ni predpisana, navadno pa vsebuje naslednje podatke: -datum izdaje in številko narocilnice,-naziv dobavitelja (ime in naslov podjetja), Ferdinand Humski -vrsto, naziv, opis izdelka, -enoto mere, kolicino, ceno po enoti in predvideni znesek za naroceno kolicino, -rok dobave, nacin odpreme in nacin placila, -ime in naslov narocnika. NAS Kratica za nomenklaturo anorganskih snovi. NAS, osnove Racionalna imena anorganskih spojin tvorimo tako, da upoštevamo: 1. Zaporedje pri poimenovanju spojine (pnv. NAS, zaporedje). 2. Poimenovanje števila posameznih atomov v spojini (pnv. NAS, število atomov). 3. Posebnosti pri poimenovanju posameznih spojin (pnv. NAS, posebnosti). NAS, posebnosti Posebnosti pri poimenovanju posameznih anorganskih spojin so opisane pri posameznih vrstah spojin: kisline, soli, ioni, radikali in koordinacijske spojine. NAS, število atomov V racionalnih imenih spojin se lahko število atomov (stehiometrijska razmerja) posameznih elementov izraža na tri nacine: a) Z grškimi števniki (di-, tri-, tetra-, penta-, heksa-, hepta-, okla-, enea-, deka-, hendeka-, dodeka-) kot predpono pred imenom elementa, na kate­rega se nanašajo, npr. FeCl2 -železov diklorid. b) Kot rimska številka v oklepaju (le št. O je arab­ska) za pozitivni del spojine, kar je navedba oksidacijskega števila (Stockov nacin). Npr. CO -ogljikov(II) oksid in CO2 -ogljikov(IV) oksid. c) Z navedbo naboja iona v oklepaju,npr. FeCl2 -železov(2+) klorid (Ewens-Bassetov nacin). NAS, zaporedje Racionalna imena spojin tvo­rimo tako, da imenujemo najprej bolj pozitivni del (kation), nato pa bolj negativni del (anion). Pozitivni del (atom ali atomska skupina) dobi pri­devniško obrazilo -ov ali -ev, npr. žveplov, natrijev. Negativni del: a) Ce je enoatomski ali iz enakih atomov, dobi koncnico -id, npr. klorid, dioksid. b) Ce je sestavljen iz vec razlicnih atomov, tedaj najprej opredelimo karakteristicen ali centralni atom(npr. S v so/-, CI v CIO3). Nato latinske­ mu imenu tega elementa dodamo koncnico -at (npr. sulfat, klorat), na centralni atom vezanim elementom pa k latinskemu imenu dodamo koncnico ::Q (npr. okso za kisik, tio za žveplo, klora za klor itd, Tabela 1 v prilogi). Primer za imenovanje aniona: c1O2 --dioksoklorat. Primeri poimenovanja po zaporedju: natrijev klorid, ogljikov dioksid, kalcijev tetraoksosulfat. Nased Ujem oz. prileg dveh strojnih delov, ki sam od sebe ne popusti. Prim. Krcni nased. Nasedna tocka obdelovanca glej geslo Odre­zavanje -koordinatna izhodišca. Nasek Glej Pila. Nasiceni parni tlak Glej Uparjalni tlak. Nastavljiva merilna orodja Glej Merjenje. Nastavljivi dušilni ventil Glej Tokovni ventil. Nastavitveno gibanje Glej Odrezavanje. Sin. primicno gibanje, globina reza. Natancnost 1. Stopnja popolnosti izdelka. Nanjo vpliva: ne­popolnost cloveka, orodja, materiala, stroja in merilnega orodja. Vecja natancnost zagotavlja ožje tolerance, glej geslo Toleranca. Sin. Q.@.: Stranr72 - cr= Pri NATEZNI NAPETOSTI je potrebno poznati na­slednje izraze: natezna trdnost, meja elasticno­sti, meja plasticnosti in meja tecenja. Po dogo­voru je nateg oznacen s predznakom plus (+). Natezna sila: notranja sila v materialu, ozna6ena s predznakom (+). Prim. Napetost, Obremenitev. Natezna trdnost Mehanska lastnost materiala, ki nam pove, pri kateri natezni napetosti se mate­rial poruši, strga. Oznaka crM, Rm. Prim. Nateg. Natezni diagram Glej Natezni preizkus. Natezni preizkus Temeljni mehanski preizkus, s katerim ugotavljamo sposobnost gradiva za pre­našanje nateznih napetosti. Sin. trgalni preizkus. Pri tem merimo: • dolžinske raztezke L1L [m] in • natezno silo F [N], izracunavamo pa: • raztezke s [%] in • napetost R [N/mm2], starejša oznaka za nape- tost je cr [N/mm2]. Izracunane vrednosti nato vnašamo v diagram, iz katerega lahko nato preberemo karakteristicne vrednosti za napetosti in raztezke. Univerzalni preizkuševalni stroj izgleda tako: Uporabljamo sorazmerne (kratke in dolge) pre­izkušance okroglega ali pravokotnega prereza, ki so izdelani po dolocenih merah in so tudi pred­hodno obdelani. Napetost med preizkusom pocasi narašca, zato spada natezni preizkus med kvazi­staticne preizkuse. Diagram NAPETOST -RAZTEZEK izdelamo tako: (J" Rm [N/mm2] l"-.Ru NAPETOST 1 1 1 1 1 1 ,: 1 1 ,, ! E [%] VALJASTI PREIZKUŠANEC :: 1 RAZTEZEK Zacetno stanje L 1 1 ! 1 o 1 1 1 1 1 1 1 1 1 o 1 1 .i e= -­ R Natezna trdnost (zrušilna natezna trdnost, zrušil­na trdnost) oznaka Rm ali crM (glej geslo Trdnost). Rje natezna zlomna trdnost. u Napetost tecenja (meja tecenja oz. plasticnosti): a) Za materiale z izrazito mejo tecenja se uporab­ljajo oznake Re, ReH• ReL (meja tecenja, zgornja in spodnja meja tecenja). b)Za materiale z zveznim raztezanjem uporablja­mo oznako R o,2 -dogovorna napetost tecenja p pri plasticnem (nelinearnem) raztezku 0,2%. c) Nekoc se je oznacevala z oznako crr. Podrobneje glej geslo Meja plasticnosti. Meja elasticnosti R o,o1, nekdanja oznaka cr e p (glej geslo Meja elasticnosti). ZNACILNI RAZTEZKI pa so: A91 -celotni raztezek pri najvecji sili A-nelinearni raztezek pri najvecji sili 9 A1 -zlomni raztezek (celotni raztezek pri pretrgu) A -nelinearna razteznost pri pretrgu Od izhodišca pa do tocke 1 na cr-s diagramu se pojavljajo samo elasticne deformacije, govorimo o podrocju elasticnosti. Od tocke 1 do A91 se pojav­ljajo elasticne in plasticne deformacije -podrocje plasticnosti. Pri skupnem raztezku A91 je delež li­nearnega raztezka enak razliki A91 -A. 9 Po obliki R-s diagrama tudi razlikujemo materiale: trdo jeklo R mehko jeklo baker E Natrijeva svetilka Svetilka, ki uporablja natrij v vzbujenem stanju za izdelavo svetlobe. Natron Lužni kamen, mineral natrijev. hidroksida. Navarjanje Nanašanje staljene kovine na pred­met (oblocno, plamensko ... ), da na predmetu iz­boljšamo površino ali nadomestimo obrabljen ma­terial. Prim. Metalizacija. Navar: glej Zvar. Navezna tocka Tocka, ki je povezana (se nave­ zuje) na neko drugo tocko. Prim. Odrezavanje - koordinatna izhodišca. ciznost. Razi. tocnost, locljivost. i I 1 L ' 1 1 Navidezna moc Produkt efektivnega toka skozi porabnik in efektivne napetosti na njem, ne glede na fazni premik med tokom in napetostjo. Merimo jo v voltamperih [VAJ. Navidezna upornost Glej Impedanca. Navigacija V splošnem: vodenje, upravljanje in 2. Natancnost razbiranja: zadnja decimalka šte­vilcne vrednosti odbirka merilne naprave. Npr.: BJ· =1-8[ I 1 1 ol------­ natancnost delavniškega ravnila je 1 mm, po­ micnega merila pa 1 /1 O mm. Sin. locljivost. 3. Natancnost merilne priprave je relativna ali l l 1 L absolutna napaka meritve za ta merilnik. usmerjanje, obenem pa obvladovanje teh spretno­ Prim. Pogrešek, Napaka, Nenatancnost. 1 1 sti. Npr. "pripomocek omogoca boljšo navigacijo": L Nateg Obremenitev, ki jo povzrocata dve enako j 1 Rm= F r" m so omogoca boljšo preglednost, lažje iskanje - veliki in nasprotno usmerjeni sili F, ki delujeta pra­ vokotno na prerez A in predmet raztegujeta -po­ -84 -;= ­ sledica tega pa je boljše vodenje itd. 1 Obvladovanje navigacije je neobhodno pri letalih povzrocata torej normalne napetosti, oznaka cr, Koncno stanje L, -.'------Lg_ ter plovbi po morju, rekah in jezerih. Prav tako je tudi pri spletu:vsaka spletna tema mora imeti pre­ glej risbo pod geslom Obremenitev. w --. Deformacija, ki je posledica natezne obremenitve, gledno navigacijo med svojimi spletnimi stranmi. Navitje Skupek vodnikov, ki v stroju ali pripravi se­ se imenuje raztezek. Dobljeni diagram imenujemo natezni diagram, Ce eno od obeh sil delimo s površino precnega pa tudi cr-s diagram ali R-s diagram. stavljajo elektricni tokokrog. Prim. Dušilka, Tulja­ prereza predmeta, dobimo natezno napetost: Definiramo TIPICNE RAZTEZNE NAPETOSTI: va. Navodila za uporabo Dokument, katerega na­men je pomagati uporabniku neke naprave ali stroja. Napisan je tako, da ga lahko razumejo tudi nestrokovnjaki. Nem. Bedienungsanleitung, ang. users guide. Prim. Delavniški prirocnik. Navoj Vzpetina spiralne oblike na površini valja­stega telesa (zunanji navoj. npr. steblo vijaka) ali na površini izvrtine (notranji navoj, npr. matice). Navoj si vedno predstavljamo kot neko preobliko­vano površino, npr.: izbokline zaradi valjanja, utori zaradi struženja itd. Nepr. kvint. Pomembni podatki o navoju -PREPOZNAVANJE in POIMENOVANJE navojev: a) LEGA: notranji ali zunanji navoj b)UPORABA navoja: pritrdilni navoj ali navoj za prenos gibanja (modulni oz. polžasti navoj) c) SMER VIJACNICE (levi ali desni navoj) d)ŠTEVILO STOPENJ VIJACNICE e) PROFIL NAVOJA (trikotni, trapezni navoj itd.) f) KORAK NAVOJA Zaradi obsežnosti je tema razdeljena še na gesla: • Merjenje navojev • Navoji -izdelava • Navoji -standardizacija • Navoji -tolerance. ujemi • Risanje navojev in vijacnih zvez Osnova navoja je VIJACNICA -krivulja, ki jo dobi­mo pri ovitju poševne premice okoli valja: Q a.. Poznamo VEC VRST VIJACNIC: • desna je navita na valj v sourni smeri, • leva je navita v protiurni smeri, • dvostopenjsko ali vecstopenjsko vijacnico do­bimo, ce po valju vijemo dve ali vec vijacnic • konicna je navita okoli stožca DESNA LEVA DVOSTOPENJSKA KONICNA Korak navoja oz. višina navoja P nam pove, za koliko se vijacnica dvigne pri enem zavoju. Ker je P zelo pomemben podatek pri vsakem navoju, ta­koj poglejmo kako ga dolocimo pri zunanjem (le­vo) ali notranjem (desno) navoju: VIJAK p Iz zgornje risbe je razvidno, da lahko imenski premer (d, D) in korak navoja P izmerimo samo na vijaku, na matici pa ju ne moremo izmeriti. Pomemben je tudi kot vzpona vijacnice, ki ga imenujemo tudi KOT VZPONA NAVOJA a (poglej nazaj risbo -nastanek vijacnice): Stran 23 p lana = -­ 1t·d2 Kot vidimo na zgornji risbi, se zunanji premer na­voja oznacuje z malo crko d.Imenujemo ga imen­ski premer navoja. Notranji imenski premer na­voja pa oznacujemo z velikim D. OZNACEVANJE PREMEROV NA NAVOJIH: Male crke d oznacujejo zunanje navoje (vijak), velike crke D pa notranje navoje (matica). IMENSKA MERA je brez indeksa: d, D. Indeksa 1 ali 3 oznacujeta najmanjši premer: D1 -notranji premer matice -premer stebla vijaka Indeks 2 pa je rezerviran za srednji premer: D2 -srednji premer matice, d2 -~ vijaka. d3 p Navoji -izdelava Poznamo naslednje nacine: A Odrezavanje -VREZOVANJE navojev: • Struženje navojev (geslo Struženje) • Frezanje navojev (geslo Frezanje) • Brušenje navojev (geslo Brušenje) • Vrezovanje navojev -rocno (glej geslo) • Vrezovanje navojev -strojno vrtanje (geslo) B PLASTICNO PREOBLIKOVANJE: • Valjanje navojev -glej geslo Valjanje • Vtiskovanje navojev • Zunanje navoje lahko tudi kujemo C PRIMARNO PREOBLIKOVANJE: • Tlacno litje • Brizganje navojev Protikorozijska zašcita: Jeklene vijake in matice navadno zašcitimo proti koroziji s fosfatiranjem ali galvanskim pocinkanjem (Zn6) in kadmiranjem (Cd6). Prim. Vrezovanje navojev. Navoji -standardizacija Zaradi pojava veliko razlicnih oblik navojev je bila standardizacija ob­like navojev nujno potrebna. Obenem pa je bilo potrebno standardizirati tudi tolerance navojev. 60° 55 ° a) KVADRATNI b) METRSKI C) CEVNI f°i. Rd 'Trn :1i.-j. .-... ,, d) TRAPEZNI e) žAGASTI f} OBLI Plošcati navoj (a -pravokotni, kvadratni profil) ni standarden, uporaba: predvsem na vretenih. STANDARDNI PROFILI navojev so: • E je po DIN 40400 kratica za Edisonov navoj. (obli elektro-navoj) ki se uporablja za grla elek­tricnih žarnic ipd. • FG je po DIN 79102 kratica za navoj za kolesa, kot profila navoja je 60 ° ; uporablja se predvsem pri kolesih in kolesih z motorjem; premer d [mm] pogosto ni celo število, npr. FG 9,5; ce je premer d v colah, se uporablja oznaka Bi, npr. Bi 9/16 • M je po SIST ISO 724 kratica za normalni metrski navoj (b) za splošno stroje­gradnjo, npr. za pritrdilne vijake in matice; ozna­cujemo jih s crko M in imenskim zunanjim pre­merom navoja na vijaku d, npr. M 20 -s pomic­nim merilom bomo na vijaku imerili zunanji pre­mer 20 mm;korak navoja P je standardiziran po Ferdinand Humski SIST ISO 724 in se najde v tabelah fini (drobni) metrski navoj se uporablja v finome­haniki, za tanke plocevine, kadar se zahteva cim manjša oslabitev vijacnega spoja ali vecja var­nost proti odvitju, za konicni zunanji navoj; pri oznaki finega metrskega navoja vedno dodamo še korak navoja P, npr. M 20 x 1,5 • Pg je po DIN 40430 kratica za navoj za oklepne (zašcitne, instalacijske, odtocne) cevi (Panzer­rohrgewinde); kot profila navoja je 80 ° ; • Rje po DIN 259 T1, ISO 228, DIN 2999 in DIN 3858 kratica za Whitworthov cevni oz. "colski" navoj, ki je namenjen za cevi in dobro tesni (c); oznaki R sledi številka v colah, ki pa ni enaka imenskemu premeru navoja -podrobna pojasni­la glej pod geslom Whitworthov navoj; obstaja vec standardov za Whithworthove navoje, po nekaterih se uporablja oznaka G. • Rd je po DIN 405 T1 kratica za obli navoj (f); uporablja se za povezavo železniških vagonov, ker ni obcutljiv na umazanijo in na poškodbe; po DIN 262 se enako ozna6i tudi grobi obli navoj • S je po DIN 514 kratica za žagasti navoj (e); uporablja se pri vretenih, ki veliko obratujejo -ima namrec manjše trenje kakor trapezni navoj; velike sile prenaša samo v eni smeri • Tr je po DIN 103 in ISO 2901 kratica za trapezni navoj (d), ki je nadomestil kvadratni navoj (ker se lažje pomika); najpogosteje se uporabja za pomicne navojne spoje, npr. vretena v dvigalih, škripcih, prešah ipd. Za pritrjevanje ga uporab­ljamo samo za posebej obremenjene vijacne spoje ali za spoje, ki se pogosto razstavljajo (tra­pezni navoj se manj obrablja) OZNACEVANJE standardnih navojev Standardne navoje oznacujemo z najmanj dvema (oznaceno modro) in z najvec štirimi podatki: A d x P opomba A ... kratica, ki oznacuje standardni navoj g ... imenski premer [mm]; pri cevnem navoju pa številka pomeni cole in to ni imenski premer e. ... korak navoja v [mm] Opomba vsebuje dopolnila, npr.: konus -konusni navoj RH -desnosucni navoj LH -levosucni navoj Primeri oznake: M 10 x 1 konus, R 1/2, Tr 14 x 10 Najpogosteje se uporabljajo metrski navoji, po­membnejši prakticno uporabni podatki pa so: Oznacba D1 A Oznacba D1 A [mm] [mm2] [mm] [mm2] M4 3,2 7,5 M18 15,3 175 M5 4,1 12.7 M20 17,3 225 M6 4,9 17,9 M22 19,3 282 MS 6,6 32,8 M24 20,8 325 M10 8,4 52,3 M27 23,8 427 M12 10,1 76,2 M30 26,2 519 M14 11,8 105,0 M 33 29,2 647 M16 13,8 144,0 M36 31,7 759 Navoji -tolerance, ujemi Pri toleriranju navojev uporabljamo samo izbrana tolerancna polja: • za zunanje navoje: e, g, h, k in p • za notranje navoje: G in H Tolerancna polja e, g in G so primerna za navoje, na katere bo nanešena zašcitna prevleka z galva­niziranjem (pocinkani, kadmirani navoji). Polje e je priporocljivo le za navoje s korakom P.0,5 mm. Pri toleriranju navojev uporabljamo samo nasled­nje tolerancne stopnje: • za zunanje navoje: 4, 6 in 8 • za notranje navoje: 4, 5, 6, 7 in 8 Tolerance navojev se oznacujejo po drugacnem zaporedju kakor tolerance obicajnih dimenzij: • najprej napišemo številko tolerancne stopnje • nato napišemo crko -lego tolerancnega polja Npr.: M20 6h -zunanji in M16 5H -notranji navoj. Ce se toleranci srednjega (d2, D2) in imenskega premera (d, D) razlikujeta, tedaj pišemo najprej toleranco srednjega in nato toleranco imenske­ . premera: Ferdinand Humski M24 4h6h -za zunanji navoj M20 4H5H -za notranji navoj Navedene tolerance veljajo vedno pred galvani­ziranjem navoja. TOLERANCNI RAZREDI navojev: 1. Za navoje vijakov: a) Groba kakovost 8g (majhen ohlap). b) Srednja kakovost 6e (velik ohlap), 6g (maj­hen ohlap), 6h (brez ohlapa). c) Fina kakovost 4h (brez ohlapa), 3m4h (maj­hen presežek), 3p4h (velik presežek). 2. Za navoje matic: a) Groba kakovost 7H (brez o hlapa), 7G (majhen ohlap). b) Srednja kakovost6H (brez ohlapa), 6G (majhen ohlap). c) Fina kakovost 5H (brez ohlapa), 4H5H (zatrdne zveze). 3. Pri vijacnih zvezah dobimo naslednje ujeme: a) Ohlapni ujem s tolerancami G/e, H/e in H/g. b) Prehodni ujem s tolerancami H/h. c) Tesni ujem s tolerancami H/p in H/m. Navojna celjust Orodje za rocno vrezovanje zu­nanjih navojev. Uporablja se za: • vrezovanje navojev s premerom nad 12 mm, • vrezovanje velikih cevnih navojev (npr. R 1/4)Navojna celjust ima radialno nastavljive rezilneceljusti kar pomeni, da lahko spreminjamo imen­ski premer navoja. Navoje obicajno vrezujemo vdveh delovnih fazah: najprej jih nastavimo zaPRIREZOVANJE in nato še za DOREZOVANJE. Vrezujemo lahko tudi navoje razlicnih premerov, ki pa imajo enak korak navoja P (glej geslo Navoj). Rezalni material rezilnih celjusti je hitrorezno jeklo ali karbidne trdine. Prim. Rezalnik navojev. Navojna matica Matica, ki ima navoj še na svoji zunanji strani. Vcasih se izraz uporablja tudi za rezalnik navojev. Navojni obroc Glej Kaliber. Sin. navojni prstan. Navojni sveder Glej Navojnik. Navojnik Orodje za vrezovanje notranjih navojev z rocnim ali strojnim vrtanjem. Sin. navojni sveder, navojno vrezilo. Zaradi stožcastega prireza pov­zrocajo navojniki postopno poglabljanje materiala do dokoncne oblike profila navoja: ŽLEB ZA ODVAJANJE . f° R I O i PRIREZ VRSTA NAVOJNIKA je odvisna od materiala ob­delovanca in od tega, ali je navoj skoznji ali §1§.Q: a) Tridelni / dvodelni STAVEK oziroma GARNITU­RA navojnikov se uporablja za vrezovanje na­vojev v vec stopnjah: PRIREZOVALNIK 55% -spoznamo ga po 1 obrocku na steblu (vcasih ima številko 1 ), POREZOVALNIK 25% ima 2 obrocka, DOREZOVALNIK 20% nima obrockov, lahko Stran 24 pa ima 3 obroce;V vec stopnjah vrezujemo zato, da ne bodo od­rezki preveliki in da zmanjšamo sile na orodje. CA. 16 ZAVOJEV ·1 1· 1. PRIREZOVALNIK _ . 10 CA.4ZAVOJI 2.POREZOVALNIK CA. 2 ZAVOJIA OREZOVALNIKD B STAVEK TREH ROCNIH NAVOJNIKOV b) MATICNI navojnik se uporablja za rocno vre­zovanje navoja v eni delovni fazi (ce je materialtanjši od 1,5-kratnika premera navoja). c) STROJNI navojnik (navojni sveder) prav takovecinoma vreže navoje v eni delovni fazi.Navojnik z levim vijacnim žlebom odvaja od­rezke skozi izvrtino navzdol, zato je primeren za skoznje navojne izvrtine. Navojnik z desnim vijacnim žlebom izvlece odrezke iz izvrtine, zato se uporablja pri vre­zovanju slepih navojnih izvrtin. Strojne navo­jne svedre vcasih uporabljamo tudi za rocnovrezovanje navojev v slepe izvrtine. Navoj dolžine do najvec enkratnega premera navoja se lahko racionalno izdela s kombinira­nim strojnim navojnikom. SLEPE IZVRTINE SKOZNJE IZVRTINE ODVAJANJE ODREZKOV NAVZGOR ODVAJANJE ODREZKOV NAVZDOL KOMBINIRANI STROJNI NAVOJNIK NAVOJNIK Z DESNIM VIJACNIM ŽLEBOM NAVOJNI K Z LEVIM VIJACNIM ŽLEBOM Navojniki so vecinoma izdelani iz hitroreznega je­ kla ali iz karbidne trdine. Ce se navojnik odlomi: -najprej odstranimo odrezke -nanj potisnemo odvijalnik, ki ima zakaljeno pušo s 3 ali 4 jeziki, ki primejo navojnik za žleb -s posebnim držajem nato odvijemo zlomljeni del navojnika iz luknje -ce nimamo odvijalnika, tedaj odlomljeni navojnik zrahljamo s prebijacem, nato pa ga poskušamo odviti s klešcami -poskušamo lahko tudi z ultrazvocno erozijo, ostali postopki pa so neuspešni, ker prevec po­škodujejo obdelovanec ali pa moramo povecati izvrtino (npr. žarjenje navojnikov na mehko innato izvrtanje ali razsek v luknji) Navojno gonilo Glej Vijacno gonilo, Vreteno. Navojno merilo Glej Vijacno merilo. Navojno vrezilo Glej Navojnik. Navor Vektor, ki je enak produktu velikosti sile in pravokotne razdalje od osi vrtenja do sile: M= F · r [Nm] VIJAK 15 cm F ... sila [N] r ... rocica, najkrajša razdalja med osjo vrtenja in silo [m] Navor je vektor, ker ima dve smeri rotacije. Sin. moment sile, vrtilni moment, pogovorno: moment. POZOR: merske enote [Nm] pri navoru nikoli ne spreminjamo v džule [J] kot npr. pri delu ali pri energiji! Definicija pozitivne in negativne smeri vrtenja za desnosucni koordinatni sistem: 00 V tehniki je smer delovanja momenta sile zelo po­ membna. Obicajno rešujemo ravninske probleme. Po dogovoru deluje POZITIVEN moment v pro­tiurni smeri, torej od osi X proti Y. Pri tem si zamislimo, da je os Z usmerjena od XY ravnine (ki jo opazujemo) proti nam, desnosucni vijak bi torej vrteli obrnjenega navzgor: Iz v .,, X Na enak nacin je definiran tudi vrstni red oglišc trikotnika, na enak nacin je pozitivni moment defi­niran pri CNC strojih. Moment, ki deluje v sourni smeri, pa je NEGA­ TIVEN (glej zgornji risbi). Navor daje pospešek vozilu. Je tisto, kar nas stis­ne ob sedež avtomobila, ko pritisnete na plin! Pod geslom Moc si poglej enacbo, ki povezuje moc in navor pri VRT ENJU. Od tod dobimo: M= p [Nm] ­ P ... moc [] V\/ co ... kotna hitrost [rad/s] 2·n· n [vrt/min] Ker velja: co [rad/s] = , dobimo: 60 M [Nm] = 9554 · p [kV\/] n [vrt/min] oziroma: P [] M [Nmm] = 9554 · V\/ n [vrt/min] Prim. Vijak -moment privijanja. Navpicnost Geometricna toleranca, ki spada v kategorijo montažnih toleranc (kot vodoravnost), saj se nanaša na položaj zmontirane konstrukcije. Navrtalo Glej Grezenje. Sin. vijacno grezilo. Navrtati: z vrtanjem naceti, tudi vrtati slepe luknje s sredilnim svedrom. Nazivna mera Glej Imenska mera. NBR Akrilonitril-butadien oziroma nitrilna guma. Elastomer, podoben radirki, odporen na obrabo. Ang. Nitrile Rubber. Uporaben pri pri temp. -30 do 100°C: pnevmaticna tesnila, hidravlicna tesnila pri nizkih pritiskih, O-ringi itd. NC -normally closed Pri elektricnih kontaktih je to oznaka za mirovno stikalo. Pri pnevmatiki pa NC oznacuje: • potni ventil, ki je v osnovnem stanju zaprt ali • pnevmaticni enosmerni valj, ki je v osnovnem položaju uvlecen Glej Kontakt, Stikalo, Potni ventil -funkcije, Enosmerni delovni valj. NC -obdelovalni stroji Numeric control, oznaka za numericno krmiljene naprave, ki so sedaj že daljna preteklost in jih danes kar poenotimo s CNC stroji. V zgodovinskem razvoju so se najprj pojavili ob­delovalni stroji, ki jih upravljajo števila -vsi ob­delovalni parametri (podajanje, rezalna hitrost, geometrija obdelovanca) so bili predstavljeni (ne pa tudi krmiljeni) s števili. To še niso NC stroji. NC stroji so se pojavili potem, ko ta števila (obdelo­valne parametre) ni vec krmilil clovek, temvec po­sebna naprava -krmilnik. Pojav NC tehnologije je torej vpeljal nov pojem: NC krmilnik (glej geslo Krmilnik). Za razumevanje razlike med NC in CNC stroji pa Je potrebno poznati znacilnosti NC strojev: 1. Podatki o gibanju orodja in režimih dela pri ta­kem stroju so se predpisali s programom, pri­pravljenim izven stroja in za katerega ni bilo nobenega pomnilnika. 2. Vse informacije je stroj sproti odcitaval z mag­netnega ali luknjanega traku. 3. Operater je lahko program vnesel, startal in pre­kinil, ni pa ga mogel popravljati na samem stroju. NC -podjetništvo Pri podjetništvu je NC kratica za nabavno ceno. ND_T Ang. kratica za Non Destructive Testing, gleJ Defektoskopija. Neformalen Ki ni formalen, je neprisiljen, neu­raden, prijateljski. Prim. Formalen. Negacija Nikalnica. V zvezi z logicnimi operaci­jami: NE logicna funkcija. Prim. Logicna funkcija, Disjunkcija, Konjunkcija. Negotovost Razlika med dejansko vrednostjo in vrednostjo, ki jo pokaže merilni inštrument. Nehomogen Neenovit, ki ni homogen. Npr. ~ snov, ~ prebivalstvo. Prim. Homogen, Heterogen. Neinherenten Ki ni vsebovan, ki ni sestavni del necesa. Izraz se pogosto uporablja za spremen­ljive velicine ki jih krmili neka zunanja naprava, npr. upornost, ki je krmiljena z nastavljalnikom. Nekoherenten Nekoherentni disperzni sistemi: delci niso povezani v mrežasto ogrodje, npr. emulzije in suspenzije. Ant. koherenten. Nekovinske prevleke Vrsta oplemenitenja, ki zajema naslednje oblike protikorozijske zašcite: 1. Zašcita z olji in mastmi 2. Zašcita z barvnimi in lakastimi premazi 3. Zašcita z emajliranjem 4. Zašcita s prevlekami iz umetnih snovi 5. Katraniziranje 6. Cementna prevleka 7. Papir proti koroziji Nenasicene spojine Organske spojine z dvojnimi ali trojnimi vezmi med ogljikovimi atomi. Poimenovanje enkrat nenasicenih spojin: ·ce vsebuje spojina eno dvojno vez, zamenjamo koncnico -an pri imenu osnovnega CH z -en ·ce vsebuje spojina eno trojno vez, zamenjamo koncnico -an pri imenu osnovnega CH z -in Mesto multiple (dvojne trojne) vezi: ·lego multiple vezi oznacujemo s številko C atoma, kjer se ta vez zacne, ·C atome zacnemo šteti na tistem koncu verige, ki Je multipli vezi najbliže, ·C atome oštevilcimo z arabskimi številkami, lego dvojne vezi oznacimo pred imenom ali vcasih neposredno pred koncnico -en ali -in. Npr.: 4 3 2 1 1-buten CH3-CHrCH=CH2 4 3 2 1 2-buten CH3-CH=CH-CH3 Poimenovanje veckrat nenasicenih spojin: Stran 25 ·število dvojnih vezi oznacimo s števniškimi pred­ponami (glej NAS, število atomov) pred koncnico -en ali -in ·položaj moramo oznaciti za vsako multiplo vez; posamezna števila locujemo z vejico ·ce vsebuje spojina tako dvojne kot tudi trojne vezi, je koncnica -en pred -in; ravno tako so vezi, ki se zacnejo pri C atomu z nižjim zaporednim številom, pred tistimi, ki se zacnejo pri C atomu z višjim zaporednim številom Npr.: 4 3 2 1 1,3-butadien CH2=CH-CH=CH2 4 3 2 1 1-buten-3-in CH0C-CH=CH2 (NE 3-butin-1-en) Pnv. alken, alkin, olefin. Prim. Nasiceni CH. Nenastavljiva merilna orodja Glej Merjenje. Nenatancnost Odstopanje od prave vrednosti, ki je posledica napak cloveka, orodja, materiala, stroja ali merilnega orodja. Sin. pogrešek. Prim. Napaka, Relativna napaka meritve, Odstopek, Toleranca. Neodvisne obese Definicija neodvisnih obes je napisana pod geslom Obesa. Vrste neodvisnih obes pa so naslednje (podrobneje pojasnjeno pod istoimenskimi gesli): • obesa z enakima precnima vodiloma • obesa z neenakima precnima vodiloma • Me Phersonova vzmetna noga • obesa z vzdolžnima vodiloma • zadnja obesa z poševnimi vodili • prostorska obesa s petimi vodili Neonova skupina Glej Žlahtni plini. Neonska svetilka Svetilka, ki jo zaradi podobne­ga nacina delovanja pogosto zamenjujemo s fluo­rescentno sijalko. Princip delovanja je opisan pod geslom Tlivka. TRK NEONOVEGA IONA IN ATOMA TRK NEONOVEGA ATOMA NEONOV IN ELEKTRONA ATOM --==t-. ..... . i \ / I ., ELEKTRODA IONA IN ELEKTRONA ELEKTRON Neopredmetena sredstva . Osnovna sredstva. Neopren Trgovsko ime za umetno maso , znamka podjetja DuPont. Glej CR, tudi SBR. Neostik Blagovna znamka podjetja Kemostik (skupina Helios), ki oznacuje lepila, npr.: • Neostik SK, lepilo na podlagi sinteticnega kav­cuka (C-6 alifati in kolofonija, topili pa sta aceton in etil acetat) • Neostik CN, sekundno lepilo na podlagi ciano­ akrilata Nepolarna molekula Elektrostaticni potencial na površini molekule je simetricno razporejen. Prim. Atomska vez, Lipofilen, ant. polarna ~. Nepomirjeno jeklo Jeklo z raztopljenim FeO, iz katerega pri litju izhaja plin, ki jeklo premešava: FeO + C . Fe + CO Sprošceni CO delno izhaja, delno pa ostaja v jeklu v obliki plinastih mehurckov. Kvalitetna jekla so pomirjena. Prim. Pomirjanje jekel. Neporušitvene metode preizkušanja Glej Defektoskopija. Neposreden Brez cesa vmesnega. Npr. ~ stik, ~a meritev. Sin. direkten. Neposredno krmiljenje aktuatorjev Najbolj preprost nacin krmiljenja enosmernih ali dvo­smernih cilindrov. Cilinder aktiviramo direktno z rocnim ali mehanicnim vklopom potnih ventilov, brez kakršnegakoli dodatnega vmesnega vklap­ljanja in brez katerihkoli dodatnih ventilov, npr.: Ferdinand Humski [..') Neposredno krmiljenje pri elektropnevmatiki: Sin. Direktno krmiljenje aktuatorjev. Nepovracljiv proces Glej Ireverzibilen proces. Nepovratni ventil Glej Zaporni ventili. Nepredušen Ki je tako zaprt, da ne prepušca plina ali tekocine. Npr. ~a posoda. Sin. nepro­dušen. Nerazstavljive zveze Zveze dveh ali vec strojnih delov, ki jih ne moremo razstaviti ne da bi pri tem poškodovali ali unicili vsaj eden element zveze. Med nerazstavljive zveze štejemo: 1. Lotane (spajkane) spoje. 2. Varjenespoje. 3. Lepljene spoje. 4. Kitanespoje. 5. Kovicene zveze (uporaba veznih elementov). Prim. Spajanje. Nerjavna orodna jekla Imajo perlitno-martenzit­no strukturo s 13-15% Cr in 0,25-0,50% C. So manj odporna na medkristalno korozijo, dajo pa se termicno obdelovati -kaliti v olju. Uporaba: za rezalna orodja: škarje, noži, kirurški instrumenti, vzmeti ... Nerjavno jeklo Zlitina na osnovi železa (železa je najmanj 50%), ki ob dolgotrajnem stiku z vodo oz. na vlažnem zraku ne zarjavi oz. korodira. Korozijsko odpornost jekla daje predvsem krom (najmanj 12%), ki ima lastnost, da povzroca pasi­viranje (tvorba tanke oksidne plasti Cr203). Ker je krom mocan karbidotvoren element, morajo ner­javna jekla vsebovati manjše kolicine ogljika (ponavadi pod O, 1 %) ali pa je C vezan s stabilizir­nimi elementi (Ti, Nb). Za povecanje korozijske obstojnosti se dodaja tudi nikelj in molibden. Sin. inox, prokron, rostfrei, stainless steel. Obicajna nerjavna jekla pod ekstremnimi pogoji tudi rjavijo. Najkvalitetnejša nerjavna jekla, ki so odporna tudi na težje pogoje, imenujemo kislinsko odporna nerjavna jekla. Delitev nerjavnih jekel po strukturah: a) Austenitna nerjavna jekla so najbolj pogosta nerjavna jekla. Vsebujejo 17-26% Cr, 7-26% Ni, C pod O, 12%, lahko tudi Mo 2,0 -4,5%, Cu 1,5­2,5% ter Ti in Nb. So nemagnetna, ni jih možno kaliti, na splošno so dobro variva (zaradi Ni) in zelo žilava do ekstremno nizkih temp. (strojna obdelava je težavnejša), v primerjavi z nelegira­nimi nizkoogljicnimi jekli so relativno mehka. Deformacijsko se utrjujejo, hkrati pa se razte­zek mocno zmanjša. Uporaba: v gospodinjstvu za kuho, kuhinjska korita in jedilni pribor, za cevi, plocevino, fitinge, prirobnice, dimnike iz nerjavne plocevine, bobne za pralni stroj ... b) Feritna nerjavna jekla so kromova jekla z 12,5 do 18% Cr in max. do O, 1 % ogljika. So magnet­na, ni jih možno kaliti, toplotno jih ne obdeluje­mo, lahko pa se varijo. Uporaba: predvsem v proizvodnji dušikove kisline, za gospodinjske pripomocke, v notranji arhitekturi, v avtomobils­ki industriji (okrasne letve). c) Martenzitna nerjavna jekla vsebujejo vec kot 0,008% ogljika, po kemicni sestavi so kromova Ferdinand Humski jekla, podobna feritnim: 12-18% Cr, O, 1-1,2% C, dodamo lahko še 0,5-2,5% Ni in do 1 ,2 % Mo. Imajo dobre mehanske lastnosti (trdnost in od­pornost na obrabo), so magnetnain jih lahkoz ustrezno toplotno obdelavo poboljšamo(kalimo in popustimo). Zaradi velike koncentracije oglji­ka jih ne moremo varitioz. jih varimo le pogoj­no (predgretje/žarjenje). Uporaba:za vodne in parne turbine, zelo pogosto pa tudi za razna rezilna orodja, tudi kuhinjski noži (ki morajo biti ostri) so iz martenzitnega nerjavnega jekla. d) Duplex nerjavna jekla: dvofazne zlitine, ki ba­zirajo na Fe-Cr-Ni povezavi. Tipicna prisotnost Cr in Ni je od 20-30% in 5-8%. Sestavljena so iz približno 50% ferita in 50% avstenita. Nernstov zakon Glej Zakoni termodinamike. Nestabilen Ki nima stabilnega stanja. Nestabilne naprave neprestano nihajo med razlicnimi stanji in nemogoce je napovedati naslednje stanje. Nestabilno stanje lahko ponazorimo s kroglico na vrhu enega od hribckov. Ne moremo predvideti, v katero smer se bo kroglica odkotalila -morda se bo odkotalila dalec v desno ali levo, morda se tudi povrne ... Prim. Sistem. Net Nepravilno uporabljen izraz za kovico. Izvira iz nemške besede der Niet (kovica, zakovica). Netesnost Glej Kontrola prepustnosti. Nevtralizacija 1. Reakcija, pri kateri antitoksini nevtralizirajo strup.ki pride v telo. Na ta nacin preprecijo bolezenske pojave. Prim. Protitelo. 2. Sprememba koncentracije vodikovih ionov v raztopini z dodajanjem kisline oziroma baze, tako da se pH približa vrednosti 7 O.Primer: reakcija med kislino in bazo, v kateri nastaneta Stran 26 Pri oceni ustreznosti barvnega odtenka nam lahko pomaga luc za niansiranje. Nibbler škarje Glej Škarje za tanko plocevino. Nicelna tocka na držalu orodja Glej geslo Odrezavanje -koordinatna izhodišca. Nicelna tocka na obdelovancu Glej geslo Odrezavanje -koordinatna izhodišca. Nicelna tocka na orodju Glej geslo Odrezavanje -koordinatna izhodišca. Nicelnica Izhodišce za odstopke in tolerance, nicelna crta. Vedno leži na imenski meri. Pri ujemih je nicelnica skupna za oba strojna dela: za cep in za luknjo (sistem enotne luknje, sistem enotnega cepa). Prim. Toleranca. Nihajni cas Pri harmonicnem (ponavljajocem se) gibanju je to cas, v katerem se opravi eden nihaj. Enota za nihajni cas je sekunda, oznaka t0. Nihajni krogi Elektromagnetni nihajni krog ust­ ELEKTRICNO POLJE 4tok praznjenja kondenzatorja je tokrat usmerjen v nasprotni smeri kot v tocki 2 MAGNETNO POLJE 5 inducirana napetost v tuljavi tokrat polni konden­zator z enako polariteto kakor v tocki 1 ELEKTRICNO POLJE Elektricno in magnetno polje se tako izmenjaje pe­riodicno ponavljata in izginevata. Temu ustrezno se spreminjata tudi napetost in elektricni tok. Spodnji diagram prikazuje spreminjanje elektric­nega toka (rdeca crta) in napetosti (modra crta). Pod diagramom je energija v elektricnem polju oznacena z modro barvo, energija v magnetnem polju pa z zeleno barvo: sol in voda. Prim. Ekvivalentna tocka. varimo tako: 3. Izravnavakake akcije, procesa ali potenciala z. 1 JI nasprotnim ucinkom. Newtonovi zakoni Temelji klasicne mehanike: 1. Newtonov zakon je zakon o vztrajnosti. Ce je vsota vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo, enaka nic, potem: • telo, ki je mirovalo, še vedno miruje, • telo, ki se je gibalo, se giblje z enako hitrostjo, premo enakomerno in v nespremenjeni smeri. 2. Newtonov zakon je temeljni zakon dinamike (kinetike): pospešek telesa a je sorazmeren z njegovo maso m in s silo F, ki deluje nanj. Sila je enaka zmnožku mase in pospeška: F = m·a 3. Newtonov zakon je zakon o vzajemnem ucin­ku: ce deluje telo Ana telo B s silo F1, potem deluje tudi telo B na telo A z enako veliko silo, ki ima nasprotno smer. Sile torej vedno delujejo v parih, vsaki akciji ustreza reakcija.Akcija in reakcija sta nasprot­ no enaki. Prim. Gravitacijski zakon. Nezakljucena linija Nasprotje od zakljucene lini­je: zacetek in konec nista v isti tocki. NFC Oblika brezžicne komunikacije med bližnji­mi napravami, oddaljenimi le do 4 cm. Ang. Near Field Communication. Prim. Bluetooth. Niansiranje Ugotavljanje in spreminjanje odtenkov, npr. barvnih odtenkov. Izraz je zelo pomemben npr. za avtolicarje. Niansa: odtenek, komaj opazen razlocek, npr. v bari, zvoku itd. Prim. Luc za niansiranje. Primer niansiranja pri avtolicarstvu prikazujejo spodnje risbe: a) b) • z akumulatorjem napolnimo kondenzator (a), • nato akumulator odklopimo in kondenzator preko ampermetra priklopimo na dušilko (b) Kazalec ampermetra zacne nihati okoli izhodišcne lege in se po nekaj nihajih umiri. Pojasnilo: 1 napolnjen kondenzator se izprazni preko tuljave ELEKTRICNO POLJE 2 tok praznjenja v tuljavi vzpostavi magnetno polje MAGNETNO POLJE 3 sprememba magnetnega polja inducira v tuljavi napetost, kondenzator se polni z nasprotno po­lariteto in spet se ustvari elektricno polje Elektricni tok v nihajnem krogu povzroca sprošca­nje toplote, predvsem v ohmski upornosti tuljave. Zato jakost elektricnega toka s casom upada, tak­šno nihanje pa je dušeno nihanje: R I Nihanje Ponavljajoce se gibanje oziroma spremi­njanje vsaj ene fizikalne spremenljivke. Opišemo ga z amplitudo, frekvenco in z nihajnim casom. Povratne sile poskušajo spet vzpostaviti ravno­vesno stanje. Glede na povratne sile locimo nedu­šeno in dušeno nihanje. Prim. Valovanje. Nikelin Zlitina s 67-70% bakra in 30-33% niklja. Ima veliko elektricno upornost. Uporaba: kot upor v elektroindustriji, podrocje uporabe do 400 ° C. Nikelj Simbol Ni, lat. Niccolum, vrstno število 28, relativna atomska masa 58,70. Tališce 1.453 ° C, gostota 8,9 kg/dm3 . Srebrnobela, dobro kovna težka kovina, odporna proti vodi, neoksidirajocim kislinam in alkalijam. Pri normalni temp. je Ni magneticen,pri 350 ° C pa prehaja v nemagneticno modifikacijo. Jeklu da Ni visoko žilavost, zmanjša razteznost do 100 ° C in zelo poveca elektricno upornost, skupaj s Cr pa tudi odpornost proti ognju. Širi podrocje obstojnosti austenita celo do temperature okolice. Uporaba: kot sestavina v zlitinah za izdel. nerjav­nih in ognjevarnih jekel, za povecanje trdote; za platiranje jeklene litine in jekla, za galvanske pre­vleke (tudi za polimere -npr. ohišja za svetila), za nikelj-kadmijeve akumulatorje (z daljšo življ. do­bo), za izdelavo novega srebra, invarja, monela, konstantana, uporovne žice (cekas), nikelina itd. Nikljanje Eden od najstarejših postopkov galva­niziranja. Predmet je potrebno temeljito ocistiti, površina pa mora biti gladka. Kopel sestavlja nik­ ljev sulfat, citronska kislina in dodatki. Segrejemo jo na 35-60 ° C. Predmet obesimo na katodo, ano­da pa je plošca iz niklja. Elektricni tok ima jakost 100 A/m2 pri napetosti 2,5 V. Debelina prevleke doseže 0,01 -O, 1 mm. Po koncanem galvanizira­nju predmet izperemo v vreli vodi, posušiimo in zgladimo s sredstvi za poliranje. Z nikljanjem dobimo zašcitno plast, ki je zelo od­porna proti koroziji, ponikljan predmet pa ima tudi zelo lepo in gladko površino. Najvecjo trajnost imajo ponikljane plasti na medi. Slaba stran ponikljanih predmetov je v tem, da držijo le toliko casa dokler se zašcitni sloj ne poškoduje. Ker nikelj povzroca mnoge alergije, nikljanje ni primeren postopek kot podlaga za pozlacen nakit. Niobij Svetlo siva sijajna težka kovina. Simbol Nb, lat. Niobium. Tališce 2.468 ° C, gostota 8,57 kg/dm3 . Odporen je proti kislinam, tudi proti zlato­topki. Uporaba:kot komponenta v zelo kakovost­nih legiranih jeklih za izdelavo naprav v jedrski tehnologiji, za izdelavo plinskih turbin in šob. Nipl Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine, der Nippel: mazalka. Niša Pri poslovanju:manjši del tržišca, kjer kon­kurenca še ni velika in se zato ponuja priložnost za uspešno poslovanje in preživetje. Sposobnost najti pravo tržno nišo je pravzaprav najpomemb­nejša spretnost dobrega podjetnika -drugacnost je prava ideja. Fr. niche: manjši prostor, delcek kuhinje ali dnevne sobe. Primer: Sladoled se na Ptuju prodaja v 13 slašcicarnah. Ce bo Francek odprl še 14. slašcicarno, se bo moral soocati z veliko konkurenco. Francek se zato odloci, da si bo kupil avto z zmr­zovalnikom in bo prodajal sladoled na terenu: avto bo ustavljal pred stanovanjskimi bloki in ponujal sladoled. Na ta nacin je našel svojo tržno nišo. Nital Barvno jedkalo, ki se uporablja za jedkanje jekel, da se odkrijejo kristalne meje in da se bolj razlocno vidi ter lažje prepozna struktura jekla. Ferit obarva rjavo, karbidi in nitridi ostanejo belka­sti, podrocja s fosforjem dobijo konture. Nitriranje Toplotno-kemicni postopek površinske­ga utrjevanja z dušikom. Razlogi za utrjevanje: a) V površinskem sloju se ustvarijo nitridi železa in legirnih elementov (AI, Mo in V) z veliko na­ravno trdoto (do 1.300 HV). S tem postanejo jekla bolj odporna proti obrabi, vecini jekel pa se poveca tudi korozijska odpornost. b) Ker je dušikov atom mnogo manjši od železo­vega, lahko prodira skozi površino (intersticij­ska difuzija), kar povecuje odpornost proti utru­jenostni obrabi. Jekla za nitriranje so v bistvu jekla za poboljša- Stran 27 D,jg_, vsebujejo 0,25 -0,4% C, vcasih tudii manj kot 0,2%C (da je žilavost vecja). Nitriramo jih v pobolj­šanem stanju. Nitriramo tudi orodna in hitrorezna jekla. Pri takih jeklih nitriramo po kaljenju. Veliko površinsko trdo­to ohranijo tudi pri višjih temp. (500 ° C). Navadna ogljikova jekla niso primerna, ker se utr­jena plast lušci in odstopa. Legirni elementi, ki povecajo odpornost proti lušcenju in obstojnost dosežene trdote tudi pri višjih temp.: AI, Cr, V, Mo, Nb, Co, Ti. POSTOPKI NITRIRANJA: 1. Plinsko nitriranje.V posebnih komorah z duši­ kom (amoniak NH3 , lahko pomešan z dušikom ali vodikom) izdelke žarimo pri temp. 500 do 600 ° C. Cas žarenja (3 do 4 dni) je odvisen od sredstva in želene globine utrjevanja. Hitrost nitriranja: ~ 0,01 mm/h. Po žarenju se izdelek ohlaja normalno in ga ni potrebno kaliti. Vzrok utrjevanja so nitridi železa in legirnih elementov, ki imajo vecjo trdoto od martenzita in karbidov. Globina nitriranja 0,3 do 1,0 mm. 2. Nitriranje v solnih kopelih (mehko nitriranje, po­stopek tenifer). Uporaba: cianidne soli (KCN, NaCN itd.). Izvaja se 1 do 3 ure pri temperaturi 500 do 550 ° C. Debelina sloja znaša O, 125 mm. 3. Nitriranje v plazmi,ki jo zagotovimo z ustrezno veliko napetostjo. Plin je iz dušika in vodika. 4. Nitriranje z ionsko implantacijo.Dušik ionizira­mo in ga pospešimo proti površini obdelovanca. Prednost: ne nitriramo cele površine, temvec le dele, ki so med uporabo izpostavljeni obrabi. Glavna prednost nitriranja pred cementiranjem so nižje temperature, zaradi cesar se ne poslabša struktura, kos pa se ne deformira. Nitriran pred­met ima tudi dobre mazalne lastnosti. Slaba stran nitriranja pa je zelo tanek in krhek nitrirani sloj. Sin. nitridiranje. Prim. Površinsko utrjevanje. Nitro lak Glej Nitrocelulozni lak. Nitro osnova Glej Nitrocelulozna osnova. Nitro razredcilo Glej Razredcilo. Nitroceluloza Nitrat celuloze, natancneje: ester celuloze in dušikove kisline. Zelo vnetljiva in hitro goreca snov. Sin. brezdimni smodnik, strelni bombaž (guncotton). Delno nitrirana celuloza je našla uporabo kot pla­sticna prevleka -nitrocelulozni (nitro) lak. Klasicna prozorna lepila, ki se iztisnejo iz tube (UHU, OHO ipd.) so tudi iz nitroceluloze. Nitrocelulozna osnova Besedna zveza, ki se najpogosteje uporablja za premaze (barve, lake itd.) z nitroceluloznimi vezivi. Sin. nitro osnova. Prim. Osnova. Nitrocelulozna veziva topimo z nitro topili,viskoz­nost pa jim uravnavamo z nitro razredcili. Tudi ci­stilna sredstva so lahko na nitro osnovi. Nasprotje: raztopine na vodni osnovi. Vendar: premaze na nitro osnovi ne smemo ci­stiti z nitro cistili, ker jih bomo razmazali!!! Cisti­mo jih s cistili na vodni osnovi. Nitrocelulozni lak Lak, pri katerem je osnovno vezivo nitroceluloza. Nitrocelulozni lak tvori pre­maz preprosto tako da izhlapijo topila,ne pa za­radi oksidacije plasti, kakor je to pri drugih lakih. Nitrocelulozni sloj ima dobre mehanske lastnosti, je vodoodporen in odporen na svetlobne vplive. Nitrocelulozo topijo le posebna, mocna topila. Nit­ro razredcila so praviloma mešanica acetona, me­til acetata, etil acetata, toluena, alkoholov in manj­ših dodatkov. Nitro topila in razredcila topijo vecino spodnjih pla­sti, tudi ce so že stare. Pride lahko tudi do po­polnega odstopanja spodnje plasti, sploh pri na­našanju s copicem. Iz tega razloga se je namesto nanašanja barv s copicem zacelo vse bolj uve­ljavljati brizganje. Nitrolaki so nastali leta 1920 in so se na veliko uporabljali med letoma 1925 in 1950. Nitro laki imajo velik delež hlapnih sestavin:do 70% topil in razredcil ter ~30% nehlapnih snovi. Zaradi visoke vsebnosti zdravju škodljivih hlapnih sestavin in obenem še nevarnosti eksplozije (po­žara) je uporaba nitrolakov v vecini državah pre­povedana. Ferdinand Humski Nitrokombi kit Imenujemo ga tudi NC kit, na enak nacin pa uporabljamo tudi kit iz alkidne ali umetne smole. Ti kiti se utrjujejo z izhlapevanjem topila oziroma z reakcijo s kisikom iz zraka. Ker se utrdijo samo v tankih slojih, je treba nanašati posamezne sloje v casovnem razdobju 1 do 2 ur. Pri sušenju mocno upadejo in jih zato danes ne uporabljamo vec. Za pocinkane površine, aluminij in umetne mase se uporabljajo posebni, za njih primerni kiti. V tehnicnih pisnih navodilih proizvajalcev so podana pomembna opozorila in napotki o tem, katere vrste kitov se uporabijo za dolocene podlage. Nitrozne pare Dušikovi oksidi NO/NO2 . Prim. Plamensko varjenje -varnostni ukrepi. Nivelirati Izravnavati, izenacevati. V avtolicarst­vu se ta izraz uporablja za mešanje pravilne nianse barve. Nivoji v pnevmaticnih shemah Štejemo jih od spodaj navzgor: 5. nivo: DELOVNI ELEMENTI (cilindri, motorji itd.) 4. nivo: ELEMENTI ZA IZVRŠITEV UKAZOV (delovni potni ventili, dušilni elementi) 3. nivo: OBDELAVA SIGNALOV (zaporni, tokovni ventili ipd.) 2. nivo: DAJALNIK! SIGNALOV (potni ventili, tipke, koncna stikala) 1. nivo: OSKRBA Z ENERGIJO (kompresorji, pripravna grupa, sušilniki itd.) Primer nivojsko urejene pnevmaticne sheme: 1A 1S1 1S2 5. NIVO 1 4.NIVO 2.NIVO 1.NIVO Oskrba s stisnjenim zrakom (1. nivo) v zgornji shemi ni posebej prikazana, simboli za kompresor in pripravo zraka niso narisani. Vidimo samo prik­ljucke s stisnjenim zrakom, ki so oštevilceni s šte­vilko 1. To je tudi najpogostejši nacin risanja pnev­maticnih shem. Dajalniki signalov 1 S1, 1 S2, 1 S3 in 1 S4 so prika­zani povsem spodaj (2. nivo). Ventila 1 V1 in 1 V2 obdelujeta signale (3. nivo). Delovni potni ventil 1 V3 je namenjen le za izvrše­vanje ukazov (4. nivo). Delovni valj 1 A je izvajalni element (5. nivo). Vecina pnevmatskih shem je tako preprostih, da 4. nivo ni potreben. Ker tudi oskrbe z energijo stis­njenega zraka ni treba podrobneje risati, nam v takih primerih preostanejo samo še trije nivoji: DELOVNI ELEMENTI OBDELAVA SIGNALOV DAJALNIK! SIGNALOV Nivojsko stikalo Stikalo, ki obicajno meri nivo tekocine. Nizkotlacne cevi Obicajno so s tem izrazom mišljene hidravlicne cevi, ki vzdržijo tlak do 30 bar. Prim. Hidravlicni vodi. Nizkotlacne crpalke Crpalke s crpalno višino do 20 m. Prim. Crpalke. ni Normni liter, glej Standardni kubicni meter. Nm3 Normni kubicni meter, glej Standardni kubicni meter. NN Glej Elektricno omrežje. NO Ang. normally opened. Pri elektricnih kon­ Ferdinand Humski Stran 28 taktih je to oznaka za delovno stikalo. Pri pnev­odbiramo matiki pa NO oznacuje: RAVNILO cele mm • potni ventil, ki je v osnovnem stanju odprt ali O 1 2 3 4 5 • pnevmaticni enosmerni valj, ki je v osnovnem položaju izvlecen Glej Kontakt, Stikalo, Potni ventil -funkcije, 111111/11.\ll'III 111 ml 111111111111111111 111 ni Enosmerni delovni valj. NONIJ Nodularna litina Siva litina, katere strukturo 02A6a10 sestavlja grafit v obliki kroglic v feritni ali perlitni • dvajsetinski raztegnjeni nonij: 20 crtic pomož­ osnovi. Nodularno litino uporabljamo za dele z odbiramo ne skale je enakih 39 crtam glavne skale: desetinke mm visokimi staticnimi in dinamicnimi obremenitvami: rotorji, crpalke, kolenaste gredi, gredi raznih bat­RAVNILO ce se nicla (prva crtica) nonija ujema s katero­nih strojev, ekscentri, sestavni deli mehanizmov, koli crtico na ravnilu, jrezultat meritve celo šte­ 1 2 3 4 S O na • petdesetinski nonij: 50 crtic pomožne skale je enakih 49 crtam glavne skale: ?. e kanalski pokrovi na cestni kanalizaciji itd. Nodularen: kroglast. Sin. duktilna litina, siva litina vilo -v našem primeru 30,0 mm. Tudi zadnja crti­ca nonija se ujema z eno od crtic na ravnilu. 2345678910 01 s kroglastim grafitom. Poimenovanje, spisek, lista, pre­ odbiramo Nomenklatura cele mm glednica. Nomenklatura nadomešcanja Kako dolocimo nonij na pomicnem merilu: Primer: 2,5,8, 11-tetraoksatridekan a) Staknemo kljun pomicnega merila, da se 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 milimetrski skali pokriva z niclo na noniju. CH3-CHTO-CHTCHTO-CHTCHTO-CHTCHTO-CH3 Ce bi povsod na položaju kisika stala metilenska skupina -CHT, bi se osnovni ogljikovodik imeno­val tridekan. Po nomenklaturi nadomešcanja tvorimo ime tako, da pred imenom osnovnega ogljikovodika (tridekana) navedemo substitucije metilanskih skupin (na mestih 2,5,8 in 11 so kisikovi atomi nameso metilenskih skupin). Predpone za hetero­atome imenujemo (po padajoci prioriteti) takole: ·za kisik "oksa" ·za žveplo "tia"·za dušik "aza" Nomogram Diagram, ki nadomešca racunanje, ki se uporablja namesto enacbe. Ponavadi iz dveh podatkov dobimo tretji podatek. Nonij Pomožna skala, ki se nahaja na pomic­nem delu merila. Omogoca bolj natancno odci­tavanje dolžin kot glavna merilna skala. Uporab­ljamo ga tudi za merjenje kotov. Nonij je izumil francoski matematik Pierre Vernier (1580-1637). Vrste nonijev: • desetinski nonij: 1 O crtic pomožne skale (noni­ja) daje 9 crtic glavne skale (ravnila): RAVNILO O 1 2 3 4 5 11111111 1l1mlm1lm 1111111111111ml 111111ml 1 • dvajsetinski nonij: 20 crtic pomožne skale je enakih 19 crtam (1 manj od nonija) glavne skale: c) Dolocimo osnovni nonij -tako da preštejemo število razdelkov na pomožni skali (noniju). Ce jih je 20 -dvajsetinski nonij. b) Preverimo, ali je nonij morda raztegnjen -tako, da na glavnem merilu pogledamo kako dalec seže nonij. Ce v našem primeru seže do 19 -dvajsetinski nonij. Ce seže do 39 -raztegnjeni dvajsetinski nonij. Nonij -KAKO MERIMO s pomocjo nonija GLAVNA SKALA NONIJ REZULTAT MERITVE: 23 + 0,6 = 23,6 Primeri meritev z razlicnimi noniji: ... ­ .. "' E E E LI') .... .... N o" ,._ "' ce rezultat meritve ni celo število, tedaj: a) Odberemo cele milimetre levo od nicle (prve crtice) nonija -v našem primeru je to 30 mm. b) Poišcemo crtico na noniju. ki se ujema s crti­co na ravnilu -v našem primeru je to crtica 3. Upoštevamo, da ima nicla nonija vlogo deci­malne vejice, torej v našem primeru iz crtice 3 dobimo vrednost 0,3. c) Rezultat meritve je seštevek a) in b), v našem primeru torej 30,0 mm + 0,3 mm = 30.3 mm Kako izracunamo LOCLJIVOST nonija: Locljivost je odvisna le od števila crtic na pomožni skali (na noniju), ne pa od raztegnjenosti nonija. Raztegnjenost nonija nam samo olajša odbiranje. Torej: vec kot je crtic na noniju, na vec delov je razdeljen 1 milimeter! Primeri izracuna locljivosti: Desetinski nonij: Locljivost = 1 mm/ 1 O = O, 1 mm To pomeni, da ne moremo izmeriti npr. 3.65 mm! Dvajsetinski raztegnjeni nonij: Locljivost = 1 mm/ 20 = 0,05 mm Petdesetinski nonij: Locljivost = 1 mm/ 50 = 0,02 mm Norma Predpis, ki doloca izmere in kakovost surovin in izdelkov. Tudi kolicina dela, ki ga mora delavec opraviti v dolocenem casu. Razi. stan­dard, prim. Normativ. Normala Pravokotnica, navpicnica. NORMALEN: ki deluje v smeri normale, torej pravokotno, nav­picno . Normalna sila sila deluje pravokotno na neko plo­skev (za razliko od tangencialnih sil, napetosti): GOBO RAZTEGNEMO sila je pravokotna .r..e. .­ i ------­-: i 1 1 :: F F prerez Ase 1 RAVNILO II 5 II O 2 3 4 1 1 II 1 L _______ u _______ _ Normalno silo pogosto imenujemo tudi osna sila. Normalna napetost prav tako deluje pravokotno na neko ploskev. Glede na nacine obremenitev o 1 2 3 4 s 6 1 910NONIJ s "") "") locimo naslednje vrste normalnih napetosti: NA­ z -z - TEG cr, TLAK -cr, UPOGIB cru ali cr1, POVRŠINSKI o -o Za izboljšanje preglednosti skale nonija se izde­ lujejo RAZTEGNJENI NONIJI: z -z TLAK p in UKLON crK. • desetinski raztegnjeni nonij: 1 O crtic pomožne o ­ o o-.... o- Normalije Pri orodjarstvu je to sistem standard­ skale (nonija) je enakih 19 crtam (1 manj od -S:::! .... .... nih sestavnih delov orodij. Njihove mere so po­ enotene in se zato serijsko proizvajajo. Uporaba normalij nudi naslednje prednosti: dvakratnega nonija) glavne skale: 1. Sestavni deli so med seboj usklajeni. 2. Prihranimo si delo s konstruiranjem orodij. 3. Prihranek proizvodnih stroškov za izdelavo forme, seveda pa tudi izdatkov, ki vplivajo na kalkulacijo in ponudbo. Proizvajalci normalij ponujajo tudi programsko op­remo, ki pomaga konstruirati orodje in pripravljati kalkulacije. V splošnem jeziku pa so normalije zbirka uradnih predpisov in odlocb za poslovanje na nekem podrocju,npr. normalije za srednje šole. Normalizacijsko žarjenje Toplotna obdelava, s katero popravljamo STRUKTURO materiala, ne popravljamo pa neenakomerne kemicne sestave kristalnih zrn (kot to pocnemo pri difuzijskem žar­jenju). Sin. normalizacija, normaliziranje. Neželeno grobozrnato strukturo jekel dobimo, kadar predmet dalj casa segrevamo pri previsoki temperaturi.Takšno jeklo je po ohladitvi zelo krhko. Tehnološki postopki, pri katerih dobimo nepri­merno strukturo, ki jo z normaliziranjem popravi­mo, so: toplo valjanje (grobozrnata in plastnata struktura), kovanje (grobozrnata struktura), . (grobozrnata usmerjena struktura), varjenje (razlicna struktura zvara, prehodne cone in osn. materiala). NAMEN normalizacijskega žarjenja je dobiti fino­zrnato strukturo z enakimi lastnostmi v vseh smereh.S tem postopkkom zmanjšujemo trdoto in krhkost, jeklo zopet postane mehko in žilavo (izboljšajo se trdnostne lastnosti), obdelovalnosti pa bistveno ne izboljšamo. Postopek sestoji iz: a) Austenitizacije: segrevanje materiala do temp.,pri kateri se struktura spremeni v austenit (malonad linijo GSE). Zadržujemo na tej temp. 5-1 Ominut, da dobimo homogen austenit. b) Enakomernega ohlajanja na gibajocem zraku. Na ta nacin dobi PODEVTEKTOIDNO jeklo "nor­malno", to je PERLITNO mikrostrukturo. Nadevtektoidnih jekelpraviloma ne normaliziramo, ce pa jih, tedaj je namen razbiti grobo mrežo se­kundarnega cementita. To opravimo pred kalje­njem.Tako obdelano nadevtektoidno jeklo ima cementi! razporejen v obliki fine mreže po mejah kristalnih zrn perlita. Nem. das Normalglllhen. Normalna porazdelitev V teoriji verjetnosti zvo­nasta porazdelitev posameznih rezultatov okrog želene vrednosti µ. Sin. Gaussova porazdelitev. Primer: s puško streljamo v tarco. Cista sredina tarce je µ. Razdalje od µ do posa­meznih zadetkov nanašamo na X os v + in v -smer [cm]. Na Y os nanašamo število zadetkov. Vecje kot bo število ponavljanj, bolj bo krivulja podobna normalni (Gaussovi) porazdelitvi: N = 25 N = 250 -3 -2 -1 µ 1 2 3 -3 -2 -1 µ 1 2 3 Standardni odklon (standardna deviacija) cr pa pojasnjuje širino normalne porazdelitve. Skoraj 100% rezultatov je od želene vrednosti oddaljenih za manj kot 3 cr: Stran 29 ----+--95,45%-+--­ I 9973% µ-2cr µ-cr µ+cr µ+2cr µ Ce želimo izracunati standardni odklon cr, je naj­bolje najprej definirati raztros oz. varianco cr2: 1 n cr2= -·L(x-µ)2 N i=1 ' V zgornji enacbi je N število poskusov (ponav­ ljanj), X; pa so posamezne vrednosti (rezultati). Ko smo izracunali varianco, je standardnardni odklon samo še koren iz te vrednosti. Normalno porazdelitev je v strojništvu potrebno upoštevati tako pri izdelavi kakor tudi pri meritvah. Normativ Merilo, kriterij, ki velja za normo ali jo doloca. Npr. kolicina delovnega casa, surovin, ki je potrebna za izdelavo, uresnicitev cesa. Norma: kar doloca, kakšno sme oz. mora biti neko rav­nanje, vedenje, mišljenje; je tudi kolicina dela, ki ga mora delavec opraviti v dolocenem casu; lahko je tudi pravilo, predpis, standard. Normni meter Glej Standardni kubicni meter. Northonov menjalnik Vrsta menjalnika pri stružnici. Sin. Northonovo predležje. Northbridge Glej Chipset. NOS Kratica za nomenklaturo organskih snovi. Pojasnila je najbolje zaceti prebirati pri geslu NOS osnovein zatem slediti povezavam na sliki 6 iz priloge.ki prikazuje drevesno strukturo posa­meznih pojasnil. Prim. Nomenklatura. NOS, +,-Poimenovanje smeri zasuka polari­zirane svetlobe glede na smer zasuka analiza­torja (drugega polarizatorja) polarimetra, gledano proti izvoru svetlobe: + pomeni desnosucnost (smer urinega kazalca), -pomeni levosucnost. Npr. (+)-D-glicerolaldehid. Prim. Opticna aktiv­nost, Polarimeter. NOS, ciklicne spojine s stranskimi verigami Spojine z eno stransko verigo poimenujemo po pravilih, ki veljajo za radikale in osnovne spojine. Osnovna spojinaje najveckrat ciklicni del,izjemo­ma tudi stranske verige (pogosteje derivatizirane). Tako so npr. za stiren v rabi tudi imena: vinilben­zen, etenilbenzen in fenileten. Primeri: metilbenzen oz. toluen Q-cH3 etilbenzen 0-CH 2 5 vinilbenzen oz. fenileten oz. stiren Q-cH=CH2 Spojine z vec stranskimi verigami: Za oznacevanje mest, kjer so verige vezane na osnovno spojino, uporabljamo številke,vcasih pa priponeali crkovne oznake(kratice). Oznake položajnih izomerov benzenovih deriva­tov: Ferdinand Humski 1. Pri dveh substituentih 1,2 -orto o-1,3-meta m­1,4-para p­ 2. Pri treh enakih substituentih: 1,2,3-vicinalni vic-1,2,4-asimetricni asim-1,3,5-simetricni sim­ 3. Tudi pri štirih enakih substituentih dobimo triizomerne spojine. Primeri: 1 ,2-diklorobenzen, orto-diklorobenzen, o-dik­lorobenzen CI ()/C 1,3-diklorobenzen, meta-diklorobenzen, m-dik­lorobenzen CI (Je 1 ,4-diklorobenzen, para-diklorobenzen, p-dik­lorobenzen c> CI 1,2,3-triklorobenzen, vic-triklorobenzen, vicinalni triklorobenzen .CI IL.CI 1,2,4-triklorobenzen, asim-triklorobenzen, asimetricni triklorobenzen Arc1 y CI 1 ,3,5-triklorobenzen, sim-triklorobenzen, simetricni triklorobenzen CI c,(L)c, Prim. Aromatski ogljikovodiki. Naflalenovi derivati pa se oznacujejo tako: 1-a 2-p 1 ,8-peri­pri tem je številcenje ogljikovih atomov opisano pri naflalenu. NOS, geometrijska izomerija Predpona cis-oznacuje istostransko, predpona trans-pa nasprotno lego posebne funkcionalne skupine. Sodoben nacin poimenovanja praviloma oznacuje geometrijske izomere s crkama Z (zusammen) za cis-in E (entgegen) za trans-izomer. Anomeri se oznacujejo s crkama a (trans) in p (cis). Slika in primer se najdeta pod geslom izomerija, znotraj tega gesla stereoizomerija in znotraj tega geometrijska izomerija. NOS, izomerija Nacin poimenovanja nekaterih vrst izomerij je opisan med osnovnimi organskimi spojinami: -verižna izomerija med spojinami z razvejenimi ogljikovimi verigami -položajna izomerija med nenasicenimi spojinami -funkcionalna izomerija med posameznimi nomenklaturnimi sistemi, glej NOS, spojine sfunkcionalnimi skupinami Ferdinand Humski Posebej bomo opisali nacin poimenovanja za: -geometrijsko izomerijo: NOS, geometrijska izomerija in -opticno izomerijo: NOS, opticna izomerija Prim. Izomerija. NOS, LD Relativni nacin oznacevanja kiralnih spojin je nastal v casu, ko absolutne metode še niso bile poznane. Kljub temu se tak nacin poime­novanja uporablja še danes, predvsem pri poime­novanju ogljikovih hidratov in aminokislin. Oznaka D ali L pomeni: podoben D-ali L-glicerol­aldehidu. Z oznako D se oznacijo vse spojine, ki jih je z reakcijami (brez spremembe stereokemije) mogoce spremeniti v neko drugo spojino iz serije D. S tem poimenovanjem nicesar ne povemo o smeri zasuka polarizirane svetlobe. NOS, nasicene policiklicne spojine Po "biciklo nomenklaturi" je osnova za ime spojine celotno število C atomov, ki tvorijo obrocni sistem. Pred imenom navajamo v oglatem oklepaju število ato­mov v vsakem mostu (po padajocem vrstnem redu), pri cemer ne upoštevamo atomov, ki so skupni dvema obrocema. Primera: C() biciklo [2.2.1 ]heptan biciklo [5.3.0]dekan NOS, opticna izomerija Pri poimenovanju asimetricnih (kiralnih) spojin uporabljamo tri vrste oznak: 1. Relativne oznake (L ali D), pnv. NOS, LD. 2. Absolutne oznake (R ali S), pnv. NOS, RS. 3. Oznake za sucnost spojine (+ ali -), pnv. NOS, +,-. Kadar pa želimo poudariti, da je neka spojina racemat, uporabimo oznake RS, DL ali (±). Prim. Izomerija, Racemat, NOS. NOS, osnove Leksikon za pametne mehatronike zajema le glavna nacela poimenovanja organskih spojin in nekaj enostavnih primerov. Osrednji pripomocek za dobro navigacijo po nomenklaturi organskih spojin je Slika 5, ki: -prikazuje strnjen pregled preko NOS -nomenklaturo organskih spojin razcleni na njene najbolj bistvene sestavne dele. Podrobnejša pojasnila za vsak naveden delcek NOS-a pa se najdejo po abecednem vrstnem redu v Srednješolskem farmacevtskem slovarju. Temeljno nacelo pri dolocanju imen organskim spojinam je, da vsako ime vsebuje tri dele: Stran 30 · NOS, spojine z razvejenimi stranskimi verigami · NOS, nasicene policiklicne spojine NOS, razvejene aciklicne spojine Pri nasicenih spojinah brez funkcionanih skupin imenujemo spojino po ogljikovodiku ki mu pripada najdaljša veriga. Primer razvejene nasicene aciklicne spojine, katere osnovni ogljikovodikje heptan: CH3 "-CH -CH -CH2 -CH3 / 1 CH3 CH2 -CH2 -CH2 -CH3 Stranske(morebiti substituirane) verigeso radika­li ogljikovodikov.Njihova imena navajamo po pra­vilih, ki so opisana pod geslom Radikali poimeno­vanje.Navesti pa moramo tudi mesto,na katerem so stranske verige vezane na osnovni skelet. Mesta,kjer je veriga razvejena, oznacujemotako: ·oštevilcimo C atome osnovnega ogljikovodika, ·pred imenom vsake stranske verige navedemo še številko C atoma osnovnega ogljikovodika, na katerega je stranska veriga vezana. C atome osnovnega ogljikovodika oštevilcimo tako, da bodo stranske verige oštevilcene s kar najnižjimi števili.Pri tem je odlocilna prva razlicna številka; tako je npr. 2,3,9-nižje kakor 2,4,4-. Kadar imamo opraviti z vec enakimi stranskimi verigami, moramo za vsako posebej navesti mesto, kjer je vezana na osnovni skelet. Ce sta na enem ogljikovem atomu dve enaki verigi, njegovo številko navedemo dvakrat. Število enakih stran­skih verigoznacimo z di-, tri-itd (glej NAS, število atomov). Primeri: 2-metilpropan CH3 -CH(CH3) -CH3 (vseeno s katere strani zacnemo šteti C atome osnovnega ogljikovodika) 2,3-dimetilpentan CH3 -CH2 -CH(CH3) -CH(CH3) -CH3 (C atome osnovnega ogljikovodika zacnemo šteti z desne strani) 2,2,4-trimetilpentan CH3 -CH(CH3) -CH2 -C(CH3b -CH3 (C atome osnovnega ogljikovodika smo zaceli steli z desne strani) 3-etil-2-metilheptan 1 CH3 , , 2 3 CH -CH -CH2 -CH3 ·tisti, ki ima najvec funkcionalnih skupin, ·v primeru vec enakovrednih verig po prvem kri­teriju je osnovni ogljikovodik tisti med njimi, ki ima najdaljšo verigo. Primeri: 1-kloro-2-propilheksan 1 CH2CI 6 5 4 3 21 CH3 -CH2 -CH2 -CH2 -C -CH2 -CH2 -CH3 2-butil-1,4-dikloropentan 1 CH2CI CI 2 1 1 CH3 -CH2 -CH2 -CH2 -C -CH2 -CH -CH3 3 4 5 1 , 7-dikloro-5-klorometil -2-metiloktan 1 CH2CI CH2CI CI 21 3 4 51 6 71 8 CH3 CH -CH2 -CH2 C -CH2 CH -CH3 NOS, RS Pri dolocitvi absolutne konfiguracije najprej obrnemo molekulo tako, da substituent z najnižjo prednostjo gleda stran od nas. Prednost je tem vecja, cim vecja je relativna atomska masa vezanega atoma. Ce sta dva atoma enaka, tedaj pogledamo še atome, ki so vezani nanju. Ce prednost ostalih treh substituentov pada: -v smeri urnega kazalca, je konfiguracija R, -v nasprotni smeri, je konfiguracija S. S tem poimenovanjem nicesar ne povemo o smeri zasuka polarizirane svetlobe. NOS, spojine s funkcionalnimi skupinami Organske spojine s funkcionalnimi skupinami je po IUPAC-u mogoce poimenovati po naslednjih nomenklaturnih sistemih: -substitucijska nomenklatura -radikofunkcionalna nomenklatura -adicijska nomenklatura -substraktivna nomenklatura -konjunktivna nomenklatura -nomenklatura nadomešcanja -poimenovanje spojin po sistemu Chemical Abstract V splošnem daje IUPAC prednost substitucijski nomenklaturi. NOS, spojine z razvejenimi stranskimi verigami Pravila po IUPAC-u: ogljikov atom stranske verige, s katero je le-ta vezana na glavno verigo, ima vedno številko 1, npr.: C1-C2-C3-C-C-C-C-d-. 11 11 C C 1 2 1 2 C C / 1 CH3 4CH2 -CH2 -CH2 -CH3 7 Primer: cikloalkan cikla -predpona (pove, da gre za ciklicno spojino) alk -splošni koren (konkreten: prop, bul, heks itd.) an -koncnica (pove, da so v molekuli enojne vezi) Katera znanja je potrebno obvladati, ce želimo pravilno tvoriti racionalna imena organskih spojin: 1. Nomenklaturo anorganskih spojin(pnv. NAS). 2. Poimenovanje osnovnih organskih spojin (nasicene -nenasicene, radikali, razvejene verige), pnv. NOS, osnovne spojine. 3. Strukturne posebnosti (zgradba -položaj ato­mov v molekuli, izomerija),pnv. NOS, izomerija. 4. Razlicni nomenklaturni sistemi poimenovanja spojin s funkcionalnimi skupinami(pnv. NOS, spojine s funkcionalnimi skupinami). NOS, osnovne spojine Posebnosti poimenovanja so opisane pri posameznih vrstah organskih spojin: 1. Alkani, cikloalkani, areni, heterociklicne spojine in druge osnovne spojine (med katerimi omeni­mo le: steran in glukoza). 2. Nenasicene spojine (enkrat in veckrat nenasicene). 3. Radikali (glej Radikali, poimenovanje). 4. Spojine z razvejenimi ogljikovimi verigami: ·NOS, razvejene aciklicne spojine ·NOS, ciklicne spojine s stranskimi verigami C 1 3 Pri nenasicenih spojinah brez funkcionalnih skupin dolocamo osnovni ogljikovodik tako, da: ·med vsemi verigami najprej izberemo tisto, ki ima najvec dvojnih in trojnih vezi, ·v primeru vec enakovrednih verig po prvem kri­teriju je osnovni ogljikovodik tisti med njimi, ki ima najdaljšo verigo. Primera: 2-propil-1-heksen 1 CH2 6 5 4 3 2 II CH3 -CH2 -CH2 -CH2 -C -CH2 -CH2 -CH3 2-pentil-1,3-pentadien 1CH2 2 1 3 4 5 CH3 -CH2 -CH2 -CH2 -CH2 -C-CH = CH -CH3 Pri (nasicenih ali nenasicenih) spojinah, ki vse­bujejo tudi funkcionalne skupine, je osnovni ogljikovodik: 6 c c5 , "c1-c1-c2 1 1 C4 "c3 , Imenom glavne verige pred oklepajem navedemo mesto, kjer se stranska veriga veže na glavno. Primera: CH3-CHrCHrCHr?H-CHrCHrCHrCH3 CH3 1 ?H-CH3 CH3 5-(2-metilpropil)nonan CH3-CHrCHrCHr?H-CHrCHrCHrCH3 CH-CH3 1 ?H3 CH3 5-(1-metilpropil)nonan NOS, številcenje C atomov Po IUPAC nomen­klaturi številcimo ogljikove atome na dva nacina: a) Z arabskimi številkami. S štetjem zacnemo: -pri C atomu, na katerega je vezana karakteristic­ na funkcionalna skupina: H3C.COOH Npr.: mlecna kislina se s številkami poimenuje 2-hidroksipropanojska kislina in jo za primerjavo poimenujemo tudi z grškimi crkami -pri C atomu, ki je najbližji prvi stranski verigi, -pri C atomu, s katerim se zacne stranska veriga. b) Z grškimi crkami je starejši nacin številcenja.Prvi C atom ob funkcionalni skupini je a, zadnji C atom pa dobi oznako co: w y . a 1/0 H3C -CH2 -(CH2)n -CH2 -CH2 -CH2 -C 'OH Npr.: a-,p-,y-aminokisline (amina skupina je vezana na tisti C atom, ki je številcen kota, p oz. y), omega-6 mašcobne kisline (prva dvojna vez je na 6. mestu, šteto od zadnjega C atoma v verigi), a-hidroksipropionska kislina (glej Mlecna kislina: OH skupina je vezana na tisti C atom, ki je številcen kot a), a in p laktami. Pozor: Vcasih imata oznaki a in p drugacen pomen, npr. anomeri. Prim. NOS, geometrijska izomerija. Nosilec Del konstrukcije, ki nosi breme in ga pre­naša na podpore. Poenostavljeno ga narišemo s crtami in z ustreznimi podporami. Prim. Podpora. Glede na obliko prereza delimo nosilce na: a) Polnostenski nosilci: profili 1, U, kvadratni itd. A A = PROSTOLEŽEC NOSILEC K = NOSILEC Z ENIM PREVESNIM POLJEM K = NOSILEC Z DVEMA PREVESNIMA POLJEMA b) Predalcni (palicni) nosilci, ki imajo vecje številopalic, ki tvorijo mrežo trikotnikov. = Obremenitev nosilcev je lahko tockovna, kon­tinuirana ali z momenti: = - TOCKOVNA OBREMENITEV q 11 ltlli1111111 l = KONTINUIRANA OBREMENITEV (? M A A = F ali A A f l, = OBREMENITEV Z MOMENTI Nosilec informacije Glej Signal. Notranja energija Energija (oznaka U), ki je na­kopicena v notranjosti nekega sistema. Je velicina stanja in jo uporabljamo za preracun zaprtih siste­mov. Npp. termodinamika, najpomembnejši izrazi; zaprti sistem. Prim. Potencialna energija, Toplota. Notranja mera Mera, ki jo merimo od znotraj. V v zvezi dveh strojnih delov se nanaša na luknjo -na zunanji del, ki vsebuje izvrtino. Notranja mera je npr. premer luknje. pesta, matice. Zunanji strojni del ima torej notranjo mero. Stran 31 ,:l.-.t,,1, Notranji premer v splošnem oznacujemo z veliko crko .D. Tolerancna polja za notranje mere so pri posrednem nacinu zapisovanja toleranc oznace­na z velikimi crkami, npr. FS. Prim. Zunanja mera. 0'32 notranja mera (J>D ZUNANJI DEL Notranje napetosti Mehanicne napetosti znotraj nekega predmeta, ki ni izpostavljen nobenim zu­nanjim silam in nobenim temperaturnim obre­menitvam. Sin. zaostale napetosti. VZROKI za nastanek zaostalih napetosti: a) Glavni vzrok je zagrevanje predmeta do dovolj visokih temperatur, ki mu nato sledi ohlajanje. To se dogaja npr. pri toplotni obdelavi, varjenju, odrezavanju (struženje, frezanje ... ) itd. Ce upoštevamo enacbe za temperaturno raz­teznost, Hookov zakon in dejstvo, da se pred­met na vsaki strani raztegne za Lil/2, lahko notranje napetosti izracunamo: crel = E·a·LiT/2 [N/mm2] E ... modul elasticnosti ueklo: 2, 1·105 N/mm2] a... linearna temperaturna razteznost [K-1] Li T. .. temperaturna razlika [K] Ko notranje napetosti pri neki temperaturi Q@.:: sežejo napetost tecenja. nastanejo na volumnu VP1 plasticne deformacije. Na sosednjih volum­nih pa so temperature nižje in se zato pojavijo le elasticne deformacije Vel· Po ohladitvi na sobno temperaturo se bodo V e1 povrnile na prvotno velikost, VP1 pa seveda ne. V primerjavi z zacetnim stanjem (pred zagre­vanjem) so torej nastale deformacije zaradi zagrevanja in ohlajanja LiL,0, ki povzrocajo zaostale notranje napetosti. Poglejmo primere takih deformacij po varjenju: KOTNA DEFORMACIJA ZVlJANJE VZOOL1NI UPOGIB ' g B B PRECNO KRCIBr,,l'.IE VZOOL.1NO KRCBN.IE KROŽNO ZVIT.IE ' b) Tudi plasticne deformacije znotraj predmeta so lahko pomemben razlog za nastanek notra­njih napetosti. Primer: Hladno valjano jeklo je z zunanje strani nag­neteno, kristalna struktura je drugacna. Takšno jeklo "skriva" svoje notranje napetosti in se po obdelavi (npr. po frezanju) upogne: REZKANJE ZGORNJEGA SLOJA NAGNETEN MATERIAL (NOTRANJE NAPETOSTI) PO REZKANJU ==d]. = = c) Prednapetje ali vpetje tudi poveca notranje na- Ferdinand Humski petosti v materialu in lahko vpliva na koncno obliko obdelovanca: REZKANJE OBDELOVANEC JE VPET m _ __ [ -]K\l_ JU PO_REZKAN . OBDELOVANEC . JE IZPET Posledice opisanih deformacij so lahko pa tudi razpoke. Notranje napetosti lahko poskusimo odpraviti z žarjenjem za odpravo notranjih napetosti. Notranje sile in momenti Sile in momenti vele­mentu (v nosilcu), ki jih povzrocajo zunanje obre­menitve (aktivna bremena in reakcije). Notranje sile in momenti se obicajno spreminjajo tudi v odvisnosti od položaja prereza na nosilcu. Dolocanje notranjih sil in momentov: 1. Poenostavitve: • pri racunanju notr. sil in momentov ne rišemo celotnih prerezov nosilcev (oblika in velikost), temvec le njihovo os; dovolj je, da si pred­stavljamo položaj prereza Ue pravokoten na ravnino xy) • nosilce, podpore in zunanje sile si narišemodvodimenzionalno (smer x in y) 2. Izberemo opazovano tocko s, v kateri bomo iz­racunali notranje sile in momente. V tej tocki nato element navidezno prerežemo in nosilec razpade na dva dela (levi in desni): F, F, rBy :J·:c. v 0 iY ® rBy 3.V tocki s si definiramo (narišemo): •Normalno ali osno silo N, ki je pravokotna na prerez. Ce je usmerjena ven iz prereza nosilca (na sli­ki: v smeri x),tedaj je natezna sila, ki povzro­ca natezno napetost in je pozitivna (+). Ce je usmerjena v prerez (nasproti smeri x), tedaj gre za tlacno silo, ki povzroca tlacno napetostin je negativna (-). •Precno ali strižno silo T, ki leži v ravnini pre­reza in je v smeri y (za levi del navzdol, za desni navzgor) pozitivna. •Upogibni moment M, ki je za levi del nosilca pozitiven, ce je usmerjen v nasprotni smeri vrtenja urinega kazalca. Za desni del nosilca pa je pozitiven, ce je usmerjen v smeri urinega kazalca. 4. S pomocjo ravnotežnih enacb dolocim notr. sile: • vsota vseh sil (notranjih in zunanjih) v osni smeri je enaka O n N + L FN = o 1 i=1 • vsota vseh sil (notranjih in zunanjih) v precni smeri je enaka O n T + L FT = o 1 i=1 • vsota vseh momentov (notranjih in zunanjih) okoli tocke s je enaka O n M+LM =O IS i=1 Novo srebro Zlitina, ki je samo po barvi in izgle­du podobna srebru. Sestava: 50% bakra Cu, 40% cinka Zn in 10% niklja Ni. Uporaba: predvsem za lotanje jekla, za lote do 700 N/mm2 natezne trd­ Ferdinand Humski nosti. Trgovska imena: alpaka, argentan, parkofag. Nožasto merilo Merilo z ravnim in ostrim robom (kakor nož), ki omogoca kontrolo ravnosti: MERILNI ROB S takšnim nacinom kontrole vidimo tudi 5 µm drobno zracno režo. NPN Glej Tranzistorji -bipolarni, Polprevodnik. NPSH Nel positive suction headoz. držalna pre­tocna višina. To je sesalna višina, pri kateri še ne pride do uparjanja vode, prim. Crpalka (karakteri­stika crpalke), Kavitacija. NR Kratica za naravno gumo (naravni kavcuk), Natural Rubber, umetna masa, oblike poliizopre­na. Izdeluje se iz lateksa, iz dreves kavcukovca. LASTNOSTI : Fizikalne lastnosti splošne: elasticnost popušca z narašcanjem vsebnosti žvepla, gostota kg/dm3 ; toplotne: obcutljiva je na temperaturne spremem­be: pri nizkih temperaturah postane krhka, pri visokih temperaturah pa izgubi trdnost, mehans­ke: dobra natezna trdnost, žilavost in odpornost proti obrabi, Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): briz­ganje, ekstrudiranje. Kemicne lastnosti: obstojna proti lugom, obcutlji­va je na olja, topila, svetlobo in vremenske pogo­je, neobstojna proti mineralnim oljem, bencinu in staranju, tudi proti povišanim temperaturam, pre­pustna za pline, fiziološko ni nevaren, lahko pa povzroca alergije. RAZVRSTITEV komercialno je guma, tehnološko je elastomer. UPORABA: • dodatek v avtomobilskih gumah, vodne cevi, kli­nasti jermeni, tesnila • elasticni trakovi, baloni, transportni trakovi, pol­nilo za vzmetnice, kavce in avtomobilske se­deže, rokavice, kondomi, zracnice itd. NR -pnevmatika Ang. kratica za no return, kar pomeni enosmerni, protipovratni ali nepovratni. Npr. Variable NR Throttle Valve -enosmerni nas­tavljivi dušilni ventil. NTC Temperaturno odvisni polprevodniški upori (termistorji), njihova upornost pa se znižuje z viša­njem temperature. Material: polikristalna keramika iz mešanih oksidov. Ang. Negative Temperature Coefficient. Sin NTK. Prim. PTC. NTSF Datotecni sistem, nadgradnja FAT. Nukleon Elementarni delec, ki je gradnik atom­skih jeder: proton ali nevtron. Nuklid Atomsko jedro (protoni + nevtroni). Numericen Številski. Prim. Digitalen. Stran 32 NVF National Vulcanized Fiber, glej Vulkanfiber. Nylon Trgovsko ime za PA, poliamid, umetna masa. Obdelava v bobnih Posnemanje ostrih robov, glajenje in poliranje površine, predvsem pri mno­žinski in serijski proizvodnji. Obdelovanci se sku­paj z abrazivnimi sredstvi kotalijo v vrtecih ali vib­racijskih bobnih. Pogosto tako obdelujemo pred­mete pred galvanizacijo. Tako obdelavo pogosto imenujemo tudi razsrhovanje, trovaliranje, razigle­vanje, glajenje, roslanje ipd. Prim. Toplotno -ke­micno odstranjevanje ostrih robov. Obdelava z diamanti Fino struženje ali vrtanje z velikimi rezalnimi hitrostmi in z najbolj kakovostni­mi noži, ki so praviloma iz diamanta, nekoliko manj kakovostno površino pa lahko obdelamo tudi s karbidnimi trdinami in s keramicnimi materiali. Z diamanti lahko obdelujemo med, bron in lahke kovine, do neke mere tudi sivo litino, ne moremo pa z njimi obdelovati jekla (glej Difuzijska obraba). Rezalne hitrosti za razlicne materiale: Za sivo litino: 75 do 120 m/min Za bron: 300 do 500 m/min Za aluminij: 300 do 1.000 m/min Podajanje: od 0,008 do 0,08 mm/vrtljaj. Globina rezanja: od 0,03 do O, 15 mm. Obdelava z elektronskim snopom Glej Varje­nje z elektronskim snopom. Obdelava z laserjem Glej Varjenje in rezanje z laserjem. Obdelava z neposrednim delovanjem energije Glej Odrezavanje -posebni postopki obdelave. Obdelava z ultrazvokom Poseben postopek ob­delave z odrezavanjem, pri katerem je material obdelovanca lahko tudi trši od orodja. Nacin delovanja: 1. Prostor med orodjem in obdelovancem izpolni­mo s tekocino(obicajno: olje), ki vsebuje majh­ne, trde in ostrorobe kristalcke brusilnega sred­stva(ponavadi je to silicijev ali borov karbid). 2. Ultrazvocna glava preko vibratorja povzroca vi­sokofrekvencno mehanicno nihanje orodja,ki se hkrati (pod majhnim pritiskom) pomika k obde­lovancu. Na ta nacin spravimo tekocino z zrni v ultrazvocno nihanje. Pri tem prihaja do droblje­nja in odnašanja materiala z obdelovanca.Se­veda se med obdelavo obrabljata tudi orodje in brusilna zrna. Ultrazvocno obdelavo uporabljamo le za trde in krhke materiale: naravni in umetni kamni, steklo, keramika itd. Kovinske materiale in prevodnike elektricnega toka pa uspešneje obdelamo z elek­troerozijo. Obdelava z vodnim curkom Glej Rezanje z vodnim curkom. Obdelava z žarki Glej Varjenje z elektronskim snopom in Varjenje in rezanje z laserjem. Obdelovalna enota Glej CPU, sin. procesor. Obdelovalnik signalov Naprava, ki sprejete sig­nale spremeni v takšno izhodno obliko obliko, ki je primerna za uporabnika. Primer: signal na izhodu se zacne z nekim casovnim zamikom. Vrsta signala pri tem ostane ista, npr.: elektricni signali na vhodu in tudi na izhodu. Primeri obdelovalnikov signalov: rele, kontaktor, PLC itd. Obdelovalnost Lastnost materiala, da se ustrez­no postavljenim zahtevam da obdelati (brez, z od­rezavanjem). Sin obdelavnost. Prim. Preobliko­valnost. Obdelovanec Predmet v obdelavi. Prim. Suro­vec. Obesa z enakima precnima vodiloma Zgornje in spodnje vodilo imata enako dolžino, zato se pri nihanju nagib kolesa ne spreminja. Ker pa se kolesi na isti osi premikata v precni smeri vozila, se spreminja kolotek in zato se mocno obrabljata gumi: VOZNI PODSTAV. Obesa z neenakima precnima vodiloma Obe­sa, ki se najpogosteje uporablja na prednji premi. Med nihanjem koles se kolotek ne spreminja in zato ni mocne obrabe gum. Zato pa se spreminja previs koles, poglejmo primerjavo: OBESA Z NEENAKIMA PRECNIMA VODILOMA • OBESA Z ENAKIMA PRECNIMA VODILOMA Obe precni vodili sta na zunanji strani s kroglasti­mi sklepi pritrjeni na premnik, na notranji strani pa sta gibljivo pritrjeni na karoserijo s sorniki: ZGORNJE TRIKOTNO NOSILEC PREMNEGA PREMNI KRAK SKLEP Obesa z vzdolžnima vodiloma Kolo je preko nihalnega vzdolžnega vodila in vzvojne (torzijske) palicaste vzmeti pritrjeno na karoserijo. Taka obe­sa je primerna za zadnja kolesa, zavzame zelo malo prostora: Obese Avtomobilski sestav elementov, ki: -povezuje kolesa z nosilnim delom vozila (s šasijo ali s samonosno karoserijo) -omogoca gibanje med kolesi in nosilnim delom vozila Obeso sestavljajo preme, vodila, stabilizatorji. vzmeti, amortizerji. spoji. sorniki. premniki itd., ki prevzemajo visoke staticne in dinamicne obre­menitve (teža bremena, pogonske obremenitve, zavorne in stranske sile ipd.). Poznamo naslednje VRSTE OBES: • odvisne obese ali toge preme:ce se eno kolo dvigne, tedaj se drugo kolo nagne; ce je toga prema pogonska, tedaj je obicajno votla -v njej je namešcen pogon koles • neodvisne obese ali posamicne obese ali visece obese,pravimo jim tudi gibljive preme,pri kate­rih se drugemu kolesu lega ne bo spremenila, ce se eno kolo dvigne; vsako kolo zase je neodvis­no povezano s karoserijo oziroma s šasijo avto­mobila; ce levo in desno obeso povežemo s sta­bilizatorjem, tedaj lega dvignjenega kolesa vsaj nekoliko vpliva na lego drugega kolesa ODVISNE OBESE NEODVISNE OBESE TOGE PREME Tako toge preme kot tudi posamicne obese so lahko krmiljene -lahko jih povežemo z volanom in nato z vrtenjem volana spreminjamo smer koles. Objemka Navadno obrocast predmet za pritrje­vanje konca gibke cevi na cevni prikljucek. Objemno merilo Glej Kalibrski trn. Oblika linije Lastnost poljubne linije v vsakem precnem prerezu tolerirane površine: najvecji odmik od idealne linije. Sin. profil poljubne crte. Primer zapisa oblike linije na tehniški risbi: Pojasnilo: v vsakem precnem prerezu mora ležati toleriran profil med dvema linijama, ki se dotikata krogov premera .t = 0,04 mm. Središca krogov ležijo na geometrijsko idealnem profilu. Tolerancno podrocje: površina med dvema linija­ma, ki se dotikata krogov premera .t, katerih središca ležijo na geometrijsko idealnem profilu. Nacin kontrole oblike linije: z merilno uro. Oblika površine Lastnost ukrivljene površine najvecji odmik od geometrijsko idealne površine. Primer zapisa oblike površine na tehniški risbi: .o!D,041 t:p 1?:1::1 0' Pojasnilo: tolerirana površina mora ležati med dvema površinama, ki se dotikata krogel premera .t = 0,04 mm. Središca krogel ležijo na geometrij­sko idealni površini. Tolerancno podrocje: volumen med dvema površi­nama, ki se dotikata krogel premera .t = 0,04 mm, Središca krogel ležijo na geometr. idealni površini. Nacin kontrole oblike površine: z merilno uro. Oblika rezalnega orodja Glej Odrezavanje -geometrija rezalnega orodja. Oblika valja Lastnost ukrivljene površine: najvec­ji odmik od idealne oblike valja. Zajema premost in krožnost. Sin. cilindricnost. Primer zapisa oblike valja na tehniški risbi: Pojasnilo: toler. površina mora ležati znotraj dveh koaksialnih valjev, razmaknjenih za r = 0,2 mm. Tolerancno podrocje: volumen med dvema koak­sialnima valjema, ki sta razmaknjena za razdaljo r. Stran 33 Nacin kontrole oblike valja: z merilno uro. Oblikovalnost Glej Preoblikovalnost. Oblikovanje Izdelava trdnih teles iz brezoblicne snovi. Za razliko od preoblikovanja izraz obliko­vanje v tehnicnem smislu praviloma pomeni dati obliko tistim materialom, ki. lastne oblike še ni­majo, npr. tekocinam in prašnatim materialom. Glej Primarno oblikovanje. Oblikovna plošca Glej Gravurna plošca in Brizganje v forme. Oblikovne tolerance . Geometricne tolerance. Oblikovne zveze Glej Zveze pesta z gredjo, Razstavljive zveze. Oblikovno stiskanje Glej Vlecenje in znotraj tega gesla Potisno oblikovanje. Oblocno metaliziranje Pri tem postopku se dodajni material tali v obloku, zracni tok pa ga razprši na osnovni material. Raš metalizacija. Oblocno varjenje Talilno elektricno varjenje s pomocjo obloka, ki se uporablja tudi za varjenje pod vodo. Pregled razlicnih vrst oblocnega varje­nja najdemo pod geslom Varjenje. Prim. Varjenje pod vodo. Oblocno varjenje -varnost Nevarnosti, ki so jim pri oblocnem varjenju izpostavljeni varilci: • nevarnost udara elektricnega toka • opekline zaradi dotika z vrocim predmetom; • poškodbe zaradi sevanja obloka; • zaslepitve zaradi mocne svetlobe (UV in IR); • zastrupitve in zadušitve (oksidirane kovinske pa­re, ozon, ob uporabi trikloretilena celo fosgen); • poškodbe zaradi prekomernega hrupa in zaradi neergonomicnih delovnih mest; • mehanske poškodbe pri pripravi varjencev ter pri obdelavi zvarov Varovalna oprema, ki je posebej prilagojena za postopke oblocnega varjenja: • varilska delovna obleka, skladna s standardoma varilne zašcite EN ISO 11611 in toplotne zašcite EN ISO 11612; • kot dodatek varilske obleke štejemo še usnjen predpasnik, dolge usnjene rokavice po EN 12477 in gamaše (prevleka za cez cevlje) • varovalni delovni cevlji po standardu CE EN ISO 20345:2011 S3 SRC HRO; pomembna je možnost hitrega sezuvanja, kovinska kapica za zašcito prstov, pokrite vezalke, višji podplat • varilna maska, približna zatemnitev po EN 175 (višja številka pomeni vecjo zatemnitev): 20 40 80 100 125 175 300 500 [A] REO 9 10 11 12 13 14 MAG 10 11 12 13 14 15 MIG 10 11 12 13 14 TIG 9 10 11 12 13 14 15 Plazma 11 12 13 Uporabljajo se lahko maske z vložnimi mineral­nimi stekli ali pa avtomatske varilne maske (glej istoimensko geslo) z možnostjo nastavljanja stopnje zatemnitve od 9 do 13. • varovalna prosojna ocala za delo na pripravi zvarnih robov in na obdelavi zvarov (odstranje­vanje žlindre, brušenje) • pri nadglavnih varilskih legah je potrebna še og­ njeodbojna kapuca ali nadglavna varilska ruta Oblok Elektricni tok med elektrodo in varjencem, ki oddaja toliko toplote, da se talita varjenec in elektroda -varjenje z elektricnim oblokom. PINCEV EFEKT ELEKTRODINAMICNE SILE POVRŠINSKA NAPETOST Oblok je viden kot svetlobni lok med konico elek­trode in varjencem. Kako oblok nastane: 1. Konica elektrode pri kratkem stiku zažari. Ne­gativni pol zacne oddajati, pozitivni pa spreje- Ferdinand Humski mati elektrone. Temu pravimo termicna emisi­jg elektronov. 2. Zaradi majhne mase je hitrost elektronov takoj zelo velika, med potjo zadevajo atome zraka in plinov, ki nastajajo iz plašca elektrode. Tudi njim izbijajo elektrone, tako nastajajo pozitivni ioni (kationi). Nastajanje ionov je ionizacija. 3. Izbite elektrone pritegne pozitivni pol (anoda), kationi pa se gibljejo proti negativno naelektreni elektrodi (katodi). Tako postanejo plini med ko­nico elektrode in osnovnim materialom (ki so si­cer izolatorji) prevodni za elektricni tok.Elektric­ni tok tece tudi tedaj, ko elektrodo nekoliko od­maknemo in kratkega stika ni vec. Dolžino oblo­ka reguliramo sami. Vse opisano (1-2-3) se zgodi v trenutku. Elektroni imajo majhno maso in veliko hitrost. Kineticna energija je linearno sorazmerna z maso in soraz­merna kvadratu hitrosti: wk = m·v2/2 zato imajo elektroni veliko kineticno energijo.Ob udarcu na anodo se kineticna energija spremeni v toploto, temperatura se v trenutku poviša na 4.000 -6.000 ° C in material se stali. Nastali kationi imajo vecjo maso, manjšo hitrost in manjšo kineticno energijo.Ob udarcu na katodo zato ne nastanejo tako visoke temperature. Zapomnimo si: ANODA JE VEDNO BOLJ VROCA OD KATODE, polariteta je pri varjenju torej zelo pomembna! VRSTE OBLOKOV: KRATKOSTICNI oblok, med varjenjem ves cas cutimo "udarjanje" kratkega stika, ki se pojavlja pri nizki napetosti. Kapljice so majhne. Takšen nacin varjenja je primeren za prisilne lege, za korene in za tanke plocevine. PREHODNI oblok je med kratkosticnim in pršecim oblokom. Ne uporabljamo ga, ce ni nujno. PRŠECI oblok je brez kratkega stika in pri visoki napetosti. Med varjenjem pršijo najmanjše kaplji­ce. Takšen nacin varjenja se uporablja za polnilne in temenske varke (PA, PB). GLEDE NA POLARITETO razlikujemo: a) Enosmerni tok in DIREKTNA polariteta pomeni, da je elektroda prikljucena na minus pol. Zaradi mocnejšega segrevanja varjenca je ta nacin pri­meren za debele plocevine,ki pa niso obcutljive za pregrevanje materiala.Uvar je globji. b) Enosmerni tok in OBRATNA polariteta: elektro­da je prikljucena na plus pol, varjenec pa na minus pol. Sedaj je temp. višja na koncu elek­trode, uvar je plitvejši in talina ima nižjo temp. Z bazicnimi elektrodami varimo visokotrdnostna konstrukcijska jekla, legirana jekla, sivo litino in aluminijeve zlitine. c) Pri IZMENICNEM TOKU se polariteta menja stokrat v sekundi, vendar oblok ne ugasne, saj sta konec elektrode in varjenec ves cas dovolj segreta, da lahko oddajata elektrone. Tempe­ratura elektrode in varjenca sta enaki, oblok ni Ferdinand Humski tako stabilen kot pri enosmernem toku in uvar je srednje globok. Vse elektrode, s katerimi lahko varimo z izmenicnim tokom, so primerne za var­jenje z enosmernim tokom, na + ali -polu. Vrsta toka in polariteta sta pri oblocnem varjenju odvisni predvsem od vrste elektrode in varjenca. Dolžina obloka je odvisna od obcutka in izkušenj varilca. Od nje sta odvisna napetost in varilni tok, ki se spreminjata po staticni karakteristiki obloka. Priporocljiva dolžina obloka je približno enaka premeru gole elektrode ali polovici premera pri po­sebnih apneno-bazicnih elektrodah. Razi. avtogeno varjenje. Obod Zunanji del oz. skrajni zunanji rob pred­meta, ponavadi okroglega, npr. ~ kroga, posode, kolesa. Obodna hitrost: hitrost, ki jo ima vrtece se telo na obodu kroga, podrobneje glej geslo Centripetalen. Obogatiti Povecati kolicino koristnih primesi, napraviti kaj bogato, bogatenje: ~ barvila, rud itd. Obok Zakrivljen strop (v obliki loka), velb. Obojka Kratka cev (obroc) za povezavo koncev dveh cevi ali palic. Prim. Oglavek, Mufa. Obraba Izgubljanje materiala zaradi mehanskega delovanja površin pod obremenitvijo v drsnem ali kotalnem kontaktu. Vrste obrab: a) Adhezijska nastane zaradi delcev, ki se odtrga­jo od ene izmed površin in se nalepijo na drugo. Pospešuje jo visoka temp., zmanjšujemo jo z gladkimi površinami in z mazanjem. Je najpo­gostejša, ne pa najnevarnejša oblika obrabe. b) Abrazijska: * dvodelna so brazde in žlebovi, ki jih je na mehkejšem materialu naredil trši material; zmanjšujemo jo z gladkimi površinami * vecdelna so brazde, ki jih povzrocajo vrinjeni delci (pesek -SiO2, prah, delci od adhezije ali korozije, škaja itd), ki tja zaidejo z mazivom ali iz okolja; težko jo odpravimo -npr. z maza­njem, ki cimbolj loci sticne površine c) Korozivna se pojavlja zaradi drsenja v koro­zivnem okolju. Povecuje se s temperaturo. d) Obraba zaradi utrujenosti. Izmenicno obreme­njevanje in razbremenjevanje, ki jim je površina izpostavljena, lahko ustvari površinske in pod­površinske razpoke. Zaradi razpok se površina lomi ali delno odtrga. Ker so plasticne deforma­cije zelo majhne, jih s težavo odkrivamo. Eden od nacinov odkrivanja te vrste obrab je detekci­ja akusticne emisije -prisluškujemo zvok, ki ga sprošcajo deformacije. e) Posebne vrste obrab: najedanje, kavitacija, erozija drsnih površin, difuzijska obraba. Prim. Odrezavanje -obraba in obstojnost orodij. Obrabna plošca Posebna. proti obrabi odporna plocevina. Glej geslo Hardox. Obratna sredstva Sredstva, ki sodelujejo v de­lovnem procesu, svojo vrednost pa prenašajo na poslovne ucinke v obdobju, krajšem od leta dni, npr. drobni inventar (pisarniški pripomocki), pomožni material itd. Obremenitev Obremeniti pomeni vplivati s silo. Osnovni NACINI obremenitev osnih elementov so: NATEG TLAK POVRŠINSI .71TLAK {P UKLON Zgoraj je pet normalnih obremenitev, spodaj pa sta dve tangencialni obremenitvi. VRSTE obremenitev so pomembne predvsem ZA DOLOCANJE DOPUSTNIH NAPETOSTI: a) Staticna (mirna, konstantna) obremenitev. Po Stran 34 dogovoru jo oznacujemo jo z rimsko številko 1, kar pomeni prvi obremenitveni primer. Obi­cajno gre za normalne napetosti cr1 dop· b) Dinamicna (spremenljiva) obremenitev: -utripna: drugi bremeniteni primer cr11 dop -nihajna (izmenicna): tretji obr. primer cr111 dop Prim. Dinamicni mehanski preizkusi, Dopustna napetost. Obremenitve glede na VZROK in POSLEDICO: 1. ZUNANJE obremenitve, ki so lahko: • aktivne (koristno breme, sneg, veter, lastna teža, vztrajnostne sile, temperatura -ki zaradi raztezkov povzroca toplotne obremenitve itd.) • pasivne (reakcije -sile v podporah, vpetostni moment) Prim. Staticna dolocenost, Ravnotežne enacbe. 2. NOTRANJE sile in momente -posledica zun. sil, rezultat izracuna. Iz njih izracunane napeto­sti se primerjajo z dopustnimi napetostmi. Glej istoimensko geslo. Razdelitev obremenitev glede na SMER: A.NORMALNE obremenitve so vedno PRAVO­KOTNE NA izbran PREREZ. Notranje normalne obremenitve oznacujemo: • z veliko crko N -notranje sile [N] • z grško crko cr -notranje napetosti [N/mm2] Zunanje normalne obremenitve oznacujemo z indeksom n ali N, npr Fn, FN. B. TANGENCIALNE obremenitve -vedno deluje­jo V PREREZU. Notranje tangencialne obremenitve oznacimo: • z veliko crko T -notranje sile [N] • z grško crko . -notranje napetosti [N/mm2] Zunanje tangencialne obremenitve oznacuje­mo z indeksom t ali T, npr F1, FT. Ce želimo preracunati (kontrolirati) obremenitve, moramo najprej uvesti POENOSTAVITVE: uvedemo pojem NOSILEC in PODPORA. Prim. Trdnost (nauk). Obremenljivost elektricnih vodnikov Glej Elektricni tok. Obrezovanje Glej Rezanje. Obstojnost Predvidena kolicina uporabe na­prave ali strojnega dela. preden ga moramo za­radi obrabljenosti vzdrževati (nabrusiti, namazati, zamenjati itd.). Kolicina uporabe je obicajno izražena v casu (npr. cas efektivnega dela odrezovalnega orodja), lah­ko pa tudi v km, delovnih gibih, v številu narejenih izdelkov itd. Prim. Odrezavanje -obraba in obstojnost orodij. Obžigalno varjenje Vrsta varjenja z elektricno energijo, natancneje: uporovno varjenje oz. varje­nje s stiskanjem. Pri tem nacinu sta oba varjenca loceno vpeta v gibljivi in negibljivi del stroja. S pomikom gibljivega dela oba varjenca izmenicno stiskamo in odmikamo.Nastane obžiganje materi­ala z mocnim iskrenjem in izmetavanjem oksidov. Poznamo dva nacina obžigalnega varjenja: . predgretjem in brez predgretja. Postopek varjenja je primeren za serijsko varjenje legiranih in nelegiranih jekel, razlicnih jekel med seboj, tudi bakrovih in aluminijevih zlitin. Obžigalno lahko medsebojno varimo jekla razlic­nih kakovosti, npr. hitrorezna jekla (npr. sveder) z navadnim konstrukcijskim jeklom (npr. steblo svedra). To ima velik pomen za izdelavo orodij, pri katerih varcujemo z dragimi vrstami orodnih jekel. Obžigalno varimo tudi verige. Obžigalno varjenje je veliko bolj uporabno kot so­celno varjenje s pritiskom, ker je hitrejše in bolj ekonomicno ter zato veliko bolj primerno za serij­sko proizvodnjo. Ocena tveganja Po ZVZD mora delodajalec v pisni obliki ugotoviti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni. Na pod­lagi te ocene mora delodajalec dolociti potrebne varnostne ukrepe. Razen tega mora delodajalec med opravljanjem dela spremljati varnostne razmere in nato spre­meniti oceno tveganja vsakokrat, ko se razmere spremenijo. Pri pridobivanju podatkov se mora obvezno posvetovati tudi z delavci oziroma nji­hovimi predstavniki. OCR 1. Oznaka legiranih orodnih jekel iz Železarn Rav­ne, ki so primerna za delo v hladnem. Med dru­gim se uporabljajo tudi za izdelavo orodij pri brizganju plastike. 2. Oznaka software, ki prepoznava skenirane oblike,ang. Optical Character Recognition. Odbijac Priprava za blažitev sunkov. Pri vozilih: sprednja in zadnja odbojna plošca, namenjena za prestrezanje in blažitev sunkov pri zadevanju. Ne­koc je bil kromiran. Prim. Branik. Odbirek 1. Kolicina ki se odcita z merilnega instrumenta: zapisovati odbirke. Sin. razbirek, odcitek. Odbi­ralec -oseba, ki odbira vodomere in števce. 2. Kar ostane po odbiranju: odbiranje ucencev za nastop, ~ jabolk, odbirati debla za hlode. Odbiti zrak Pri brizganju z visokim tlakom (npr. 5 bar) se zrak odbija od objekta lakiranja. Zaradi odbitega zraka se do 70% laka razprši mimo ob­jekta lakiranja. To pomeni, da samo 30% laka pa­de na površino. Pri nizkotlacnih pištolah (HVLP) je odbitega zraka manj, izkoristek nanosa je zato vecji in doseže 65%. Prim. Izkoristek nanosa. Odcitek Glej Razbirek. Oddajnica Glej lzdajnica. Oddajnik signalov Naprava, ki odda signal z namenom, da ga bo sprejemnik signalov zaznal. Odhodek Zmnožek prodanih kolicin blaga in storitev ter v njih vsebovanih stroškov: O = i·S8 +j·Ss O ... odhodek[Eu. i kolicina prodanega blaga [EM: kos, m, 1 itd.] B8 ... strošek za blago [Eur/EM: Eur/kos, Eur/1 itd.] j kolicina prodanih storitev [/] S5 ... strošek storitve [Eur] Odklopnik Mehanski stikalni aparat, ki lahko vklaplja, prevaja in izklaplja tok pri nazivnih ali nenavadnih pogojih tokokroga. Odklopniki vsebu­jejo nadtokovne (termicno preobremenitvene) in magnetne kratkosticne sprožnike. Pri manjših sti­kalih in odklopnikih lahko nastavimo tudi bimetal­ni sprožnik. Tokovni odklopnik: glej Varovalka. Odlitek Glej Ulitek. Odlocanje Pravocasno sprejemanje pravilnih odlocitev je gotovo najpomembnejša življenjska spretnost,ki je odlocilna tudi pri poslovanju. Nekateri ljudje imajo že prirojen izjemno dober obcutek (intuicijo) za povezovanje delnih ugo­tovitev v pravilne odlocitve. Drugi ljudje se bolj držijo neke sistematike. Vsi pa neprestano delamo tudi napake, tako pri hitrosti kakor tudi pri kvaliteti sprejemanja odlocitev. Obstajajo tehnike, ki na sistematicen nacin izbolj­šujejo hitrost in kvaliteto sprejemanja odlocitev. Najprej se je treba zavedati, da lahko vsako pos­lovanje razdelimo na IPRDC faze, ki se v procesu izboljšave neprestano ponavjjajo: l -inform, sprejemanje informacij e. -plan, nacrtovanje R -resolve, sprejemanje odlocitev Q -do, ukrepanje, akcija C. -control, nadzor Drugace povedano: nima smisla sprejemati po­membnih odlocitev, ce se nismo pret tem dovolj informirali in dokler nismo pripravili nekaj predlo­gov reštev. Tehnike pa so naslednje: Brainstorming, SWOT in PEST analiza, Return of investment (povracilo investicije), Risk analysis (analiza tveganja), ana­liza vplivnih aktivnosti (geslo Vplivne aktivnosti). Odlocitev Tocka pri kombinatoriki, ki poveca ali vsaj izenaci število možnosti. Poznamo: 1. Elementarne odlocitve, pri katerih je število možnosti takoj jasno. 2. Sestavljene odocitve, pri katerih število mož­nosti preracunamo iz dveh ali vec elementarnih odlocitev: a) Elementarne neodvisne (zaporedne) odlocit­ve sestavimo v skupno odlocitev tako, da jih medsebojno zmnožimo. b) Elementarne delne odlocitve sestavimo v skupno odlocitev tako, da možnosti delnih odlocitev seštejemo. Za boljši pregled si rišemo sheme. Zacetek, konec ali odlocitev ponazorimo s krogcem. Glede na smer preucevanja odlocitev razlikujemo: -kombinatoricno drevo (proucevanje odlocitev in možnosti od prvega do zadnjega dogodka) -kombinatoricni diagram (proucevanje odlocitev in možnosti od zadnjega do prvega dogodka) PRIMER: Babica se odpravlja na tržnico. Do tja lahko pride: a) Najprej z avtobusom številka 1, 3 ali 7 do glav­nega trga, od tam pa s tramvajem številka 5 ali 13 do tržnice. b) Direktno od doma, ce se odpelje s kolesom ali s taksijem. Na koliko razlicnih nacinov se lahko babica pripe­lje do tržnice? POSTOP EK REŠEVANJA NA LOGE je naslednji: * Najprej nalogo analiziramo. Prepoznati moramo vse odlocitve od prvega do zadnjega dogodka in opredeliti povezave med njimi (katere odlocitve so sestavljene in katere zaporedne): D (odlocitev doma) je sestavljena iz delnih odlo­citev: A (številka avtobusa) ali N (ne avtobus). Imamo še odlocitev T (številka tramvaja), ki je zaporedna k odlocitvi A. Z zadnjim dogodkom (tržnica) sta povezani odlocitvi Tin N. * Nato nalogo ponazorimoše graficno: s kombi­natoricnim drevesom ali s kombinatoricnim dia­gramom (glej nadaljevanje po teh geslih). * Koncni rezultat dobimo tako, da vse možnosti preštejemo (kombinatoricno drevo: 8) ali izra­cunamo (kombinatoricni diagram: 3x2 + 2). Odložišce Zacasni pomnilnik, namenjen oznace­nemu (odrezanemu) in shranjenemu delu teksta, ki ga lahko nato prenesemo na želeno mesto. Ang. Clipboard. Odmašcevanje Glej Razmašcevanje. Odmerjanje Glej Umerjanje. Odmik Glej Deviacija. Odnašanje materiala Skupina postopkov, pri katerih orodje nima oblike klina: • rezanje z vodnim curkom (mehanska energije) • elektroerozija (elektriocna energija) • plamensko rezanje (toplotno -kemicna energija) • lasersko rezanje (svetlobna energija) Prim. Odrezavanje -posebni postopki obdelave. Odpiralo Odpiralni, glej Mirovni kontakt, NC, sin. odpirac. Lahko je tudi odpiralni del menjalnega kontakta CO oz. DT. Tudi orodje za nasilno odpiranje, npr. kljucavnic. Odpori toka v ceveh in armaturah Izgubo tlaka zaradi odpora pri toku fluida v ravnem delu cevi izracunamo z Darcyjevo enacbo: = c;·p·v2 Lip­ 2­Lip ... izguba tlaka [Pa N/m2] = p ... gostota [kg/m3] ... hitrost pretoka fluida [m/s] t;je koeficient lokalnih izgub, ki se pri ravnih ceveh s krožnim prerezom izracuna po enacbi: Stran 35 Acl c; = T 1c ... koeficient trenja v tekocinah [/] 1 ... dolžina cevi [m] d ... premer cevi [m] Koeficient trenja 1c izracunamo tako: a) Za laminarni tok Re< 2 320 velja: 64 1c = Re b)Za turbulentni tok Re > 2 320: • za hidravlicno gladke cevi 1c = 0,3164 · Re-0-25 • za hidravlicno hrapave cevid 1c= 2,0·logk+ 1,14 Ulomek (d/k) je relativna hrapavost [/], k pa je absolutna hrapavost [mm], ki je odvisna od materiala in kakovosti cevi. Vrednosti za k [mm] so naslednje: gladke bakrene cevi 0,0015 cevi iz umetne snovi 0,05 jeklene cevi (nove) 0,05 do O, 1 jeklene cevi, malo zarjavele 0,3 jeklene cevi, mocno zarjavele 0,4 Razi. upornost. Prim. Empiricna enacba. Odpornost Glej Žilavost. Odpornostni moment Mera za odpor, s katerim se telo s podanim prerezom upira obremenitvi: vecji kot je odpornost ni moment, bolj se telo upira obremenitvi in zato nastanejo manjše napetosti. Merska enota za odpornostni moment je [mm3]. Locimo dve vrsti odpornostnih momentov: a) AKSIA LNI oz. UPOGIBNI ali kar odpornostni moment oznacujemo s crko W, Wx ali Wu in je mera za odpor proti upogibu: ...... I . @.a -t----;_ .. :.e·:, • .: ........ S - 1 b @ d II b '--"··· ... ··.··J ..... _ ·'Cj__ .-S2 a V obeh primerih je ista palica obremenjena z isto silo, le da je v primeru 1 daljša stranica pre­reza obrnjena navzgor. Zato je upogibni odpor­nostni moment v primeru 1 vecji, upogib S1 pa je manjši od upogiba S2. Enacba: M Gmax = W S: Gfdop Podrobneje: glej geslo Upogib. b) POL ARNI, VZVOJNI oz. TORZIJSK I odporno­stni moment W1 je mera za odpor proti torziji: Risba prikazuje prerez cevi z notranjim polme­rom r in z zunanjim polmerom R. Pušcici prika­zujeta, da je palica obremenjena na torzijo. Ce zmanjšujemo R, se zmanjšuje tudi vzvojni od­pornostni moment -palica bi se pri isti obre­menitvi zasukala za vecji kot q:,. Enacba: T .1= W1 Podrobneje: glej geslo Torzija. Pregled formul za upogibne in torzijske odpor­ nostne momente najpogostejših prerezov: Ferdinand Humski y y a d PRAVOKOTNIK KROG a·h2 W = x ­ PRAVOKOTNIK : 6 KVADRAT (a = h): W1 = 0,208·a3 n·d3 n·d3 Wx 32 "' O, 1 ·d3 W1 16 "'0,2·d3 KROG: = = y y --ex+rm-x a d D PRAVOKOTNA KOLOBAR (CEV) SIMETRICNA CEV n (D4 -d4) (D4 -d4) . KOLOBAR: Wx = 32 --D-"' O, 1. --D­ = 1t (D4 -d4) (D4 -d4) W1 --D-ss0,2· --D- w· (A·H3 -a-h3) PRAVOKOTNA CEV : Wx = 6-H Odpoved Vsako prenehanje zadovoljivega opravljanja neke funkcije,tudi ce je za to kriva sa­mo redukcija elektricnega toka. Nenadna~: odpo­ved, ki je ni mogoce predvideti s predhodnim pre­gledom ali nadzorom. Razi. okvara. Prim. Stanja sistemov. Odprema Glagolnik od odpremiti: odposlati. Odprta koda Oznaka za soflware, katerega iz­vorna koda je dostopna javnosti za ogled, upo­rabo, za spremembe, kopiranje, za nadaljnje raz­pošiljanje in za vse namene (vsak ima licenco). Sin. prosta koda, open source soflware OSS. Razlikuj odprtokodne programe od brezplacnih programov (freeware, free soflware), ki obicajno ponujajo le brezplacno uporabo. Prim. GNU. Odprte mere Mere s splošnimi tolerancami. Glej geslo Tolerance -splošne, dolžine in koti. Odprti sistem Termodinamicni sistem, ki je izbran in omejen tako, da cez mejo takega sistema lahko prehajajo tako masni kot tudi energijski tokovi. V tehniki so odprti sistemi pogostejši od zaprtih. Odrezavanje Oblikovanje izdelkov z odvzema­njem (odcepljanjem) majhnih delcev (odrezkov): dolbenje (sekanje, piljenje in strganje), struženje, frezanje, žaganje, vrtanje, povrtavanje, grezenje, brušenje, skobljanje, pehanje, posnemanje itd. Osnovni pogoj za uspešno odrezavanje je pozna­vanje teorije rezanja, od tega predvsem geometri­ja (oblika) rezalnega orodja, koordinatna izhodi­šca, koordinatni sistemi, materiali za rezilna orod­ja, obraba in obstojnost. Razen znacilnosti obdelave so pri posameznem odrezovalnem postopku pomembni tudi podatki o: • pricakovani hrapavosti (gladkosti) površine • pricakovani natancnosti mere (tolerance) • pricakovani natancnosti oblike (geometricne to­lerance) Zaradi obsežnosti je odrezavanje razdeljeno na: 1. Posebna gesla po posameznih vrstah odreza­vanj (struženje, frezanje itd.) 2. Teorija rezanja -podpoglavja z zacetno bese­do Odrezavanje. po abecednem vrstnem redu: -dolocanje casa obdelave Ferdinand Humski -geometrija rezalnega orodja -hlajenje in mazanje -koordinatna izhodišca -koordinatni sistemi -materiali za rezilna orodja -obraba in obstojnost orodij -odrezki: nastanek in oblike -posebni postopki obdelave -prostostne stopnje -režimi obratovanj -temperature rezanja -vpenjanje in nastavljanje orodij -vpenjanje obdelovancev -vpenjanje odrezovalnih plošcic -vrste gibanj, definicije -vrste gibanj, enacbe 3. Priporocljivi vrstni red ucenja teorije rezanjapa je naslednji: OSNOVNA STOPNJA • vrste gibanj, definicije • vrste gibanj, enacbe • geometrija rezalnega orodja • materiali za rezilna orodja• odrezki: nastanek in oblike • obraba in obstojnost orodij • temperature rezanja • hlajenje in mazanje • režimi obratovanj • osnovni postopki (struženje, frezanje, vrtanje in brušenje): naprave, postopki in orodja NAPREDNA STOPNJA • vpenjanje obdelovancev • vpenjanje in nastavljanje orodij • vpenjanje odrezovalnih plošcic • dolocanje casa obdelave • koordinatni sistemi • posebni postopki obdelave SPOZNAVANJE CNC OBDELAVE • koordinatna izhodišca • prostostne stopnje Sledi poznavanje G kode, višjih programskih je­zikov, graficno-interaktivno vnašanje oblik, poz­navanje krmilnikov, simulacija, upravljanje-vzdr­ževanje-posluževanje-kalibriranje CNC in konc­no: izdelovanje predmetov na CNC strojih. Odrezavanje -dolocanje casa obdelave Strojni cas obdelave PRI STRUŽENJU lahko izra­ cunamo po naslednji enacbi: t=.=.f-n f' t ...... strojni obdelovalni cas n ..... vrtilna hitrost f ...... podajanje na vrtljaj f' ..... podajanje na minuto L ..... racunska dolžina struženja [min] [vrt/min] [mm/vrt] [mm/min] [mm] V splošnem primeru izracunamo L tako, da osnov­ni dolžini struženja L(dolžina struženja po risbi) 0 prištejemo še dodatno pot Lil: L = L0 + Lil Lil pa sestavljata dolžina vleka Lin dolž. izteka L;: Lil= Lv + L; v Pri struženju locimo dva nacina dolocanja L: 1. Pri vzdolžnem struženju je racunska dolžina struženja L enaka dolžini struženja po risbi:L = L0 2. Pri planem struženju pa racunski dolžini struže­nja dodamo 5 mm za vlek noža: L = L0 + 5 mm Cas obdelave PRI FREZANJU: t=. f-n i ...... število rezov [/] Dodatna pot Lil je vsekakor vedno odvisna od premera frezala, ostali vplivni faktorji pa so: 1. Pri CELNEM frezanju je Lil odvisna še od širine obdelovanca in od NACINA celnega frezanja: razlicne vrednosti L v in L; dobimo za simetricno frezanje, nesimetricno fr. in za frezanje utorov. 2. Pri VALJASTEM frezanju je Lil odvisna od g.!Q: bine frezanja in od NACINA valjastega frezanja: -v splošnem je pot vleka enaka izteku L= L; v Stran 36 -v nekaterih primerih (npr. pri frezanju celotne ploskve) zadostuje že iztek frezala za varnost­no vrednost L; = 1 mm L pri frezanju izracunamo tako: Iz ustrezne tabele preberemo vrednost Lil, ki jo nato prištejemo dolžini struženja L: L = L+ Lil. 00 Izjema so nekateri primeri valjastega frezanja (npr. frezanje celotne ploskve), ko Lil izracunamo iz tabelaricne vrednosti Lili: Lil = Lili /2 + 1. Racunanje casa obdelave pri frezanju pogosto nadomešcajo nomogrami. Strojni cas obdelave PRI BRUŠENJU: OKROGLO BRUŠENJE: -l·_i t=f-n o t ...... cisti cas brušenja [min] 1 ..... dolžina obdelovanca [mm] f ...... podajanje brusilnega koluta [mm/vrt] n... vrtilna hitrost obdelovanca [vrt/min] 0 i ..... število brusilnih gibov [mm/min] PLANO BRUŠENJE: L·i t = V0 · 1.000 t ...... cisti cas brušenja [min] L ..... celotna dolžina brušenja [mm] i ...... število brusilnih gibov v... vzdolžna podaj. hitrost obdelovanca [m/min] 0 Odrezavanje -fini postopki obdelave Glej Od­rezavanje -posebni postopki obdelave. Odrezavanje -geometrija rezalnega orodja Najprej moramo razlikovati med ploskvijo in ro­bom. Rezalno orodje reže z robom. Primer po­drobnega opisovanja robov in kotov (kot konice noža, nastavni kot) se nahaja pod geslom Struže­nje. V nadaljevanju pa poglejmo ploskve rezalne­ga orodja in s ploskvami povezane kote: NOŽ rosta \oskev OBDELOVANEC Prosta ploskev na rezalnem orodju je tista, ki je obrnjena direktno proti obdelovancu oziroma proti obdelovalni površini. Cepilna ploskev je ploskev, po kateri drsi odre­zek. Obrnjena je v smer relativnega gibanja orod­ja proti obdelovancu. Rezalni rob: stik med prosto in cepilno ploskvijo. Obdelovalna površina: površina na obdelovan­cu, ki se obdeluje. KOTE pri odrezavanju delimo na DVE SKUPINI: a) Koti na orodju nam dolocajo obliko rezalnega o­rodja: kot klina p, kot konice noža s, nagibni kot 1c in kot zoženja .-Nanje moramo biti pozorni pri pritrjevanju na držalo (lotanje, mehansko pritrje­vanje) in pri obdelavi orodja (brušenje noža). b) Koti pri obdelavi so odvisni od položaja rezilne­ga orodja glede na obdelovanec in jih nastavlja­mo med obdelavo: prosti kot a, cepilni kot y in nastavni kot x-Ti koti omogocajo spreminjanjehitrosti obdelave, temperature rezanja in kvali­tete obdelane površine pri istem orodju. Prosti kot a je kot med prosto ploskvijo in obde­lovalno površino. Ima ga vsako orodje, ker prosta ploskev noža ne sme drseti po obdelovalni površi­ni predmeta! Drsenje celotne proste ploskve po že obdelani površini predmeta namrec mocno povecuje trenje. to pa otežuje ali celo onemogoci rezanje -nož se lahko celo zatakne! Kota je navadno 4 do 8° . Cepilni kot y je kot med cepilno ploskvijo in P..@.: vokotnico na obdelano ploskev predmeta. Tako se imenuje zato, ker cepi odrezani material. Pri vec­jem kotu y je boljše nastajanje odrezka, manjša je sila rezanja in s tem boljša površina obdelovanca. Pri majhnem oz. negativnem cepilnem kotu pa je povecana stabilnost orodja. Za mehkejše materi­aleje kot y vecji (do 40° ), pri trdih materialih pa je manjši(O do 10°). Pri grobi obdelavi je lahko kot y celo negativen (nekje do -10° ). Kot klina p je kot med prosto in cepilno ploskvijo. Je najvažnejši kot. Tako ga imenujemo, ker se klin pri odrezavanju zajeda v material. Iz trdnost­nih razlogov naj bi bil cim vecji, tudi odvajanje toplote je pri vecjem kotu p boljše, vendar preve­lik kot p povecuje rezalne sile. Za mehkejše mate­riale znaša kot p okrog 45°, za trše materiale pa je vecji, okrog 80° . Rezalni kot o je definiran kot vsota kotov a in p: o=a+p Kot konice s, nastavni kot x (tudi ic) in nagibni kot 1c so pojasnjeni pod geslom struženje -geo­metrija rezalnega orodja. Na orodjih za odrezavanje poznamo še kot zoženja ., ki je karakteristicen za krožne žage in posebne postopke struženja. Potreben je zato, da se orodje ob straneh ne tare ob obdelovanec. Preglednica kotov po abecednem redu grških crk: a -prosti kot, p -kot klina, y-cepilni kot, o -rezal­ni kot, s -kot konice, 1c -nagibni kot, x (tudi ic) -nastavni kot, . -kot zoženja. V osnovi locimo pri odrezavanju dva postopka: vrezovanje in strganje. Pri vrezovanju je cepilni kot pozitiven, pri strganju pa negativen: VREZOVANJE OBDELOVANEC OBDELOVANEC Odrezavanje -hlajenje in mazanje S hlajenjem in mazanjem orodja med obdelavo povecamo obstojnost orodja in izboljšamo kvaliteto povr­šine. Ostale naloge hladilne tekocine pa so: -vcasih odstranjuje odrezke (npr. pri vrtanju), -šciti obdelovanec pred korozijo in -maže vodila stroja.Hlajenje nam omogoca uporabo vecjih rezalnih hitrosti pri nespremenjeni obstojnosti orodja. To dosežemo le, ce hladimo pravilno: a) Hladilno tekocino moramo dovajati na mesto hlajenja z enakomernimi in dovolj izdatnimi cur­ki (pri struženju npr. 8 -12 I/min). Ce hladilna te­kocina samo kaplja na mesto hlajenja, se tem­peratura orodja stalno menjava in na orodju se pojavijo razpoke. b) Curek hladilne tekocine moramo usmeriti na hladilno mesto. preden zacnemo rezati -v nas­protnem primeru se lahko orodje pregreje že pred zacetkom hlajenja! c) Curek tekocine moramo usmeriti na tisto mesto, kjer nastaja najvec toplote. NAJPOGOSTEJE up. HLADILNA SREDSTVA: 1. Olja za hlajenje (mešanje z vodo v emulzije) 2. Rezalna olja 3. Petrolej in 4. Protipožarna hladilna sredstva Vec o vsakem sredstvu je napisano v istoimen­skem geslu. Uporabljajo se tudi razna sinteticna hladilna sredstva, po navodilih proizvajalcev. Tudi cista voda je hladilno sredstvo. Voda celonajbolje hladi, vendar povzroca korozijo. Zato so jisprva dodajali sodo, kasneje pa -emulzije. Odrezavanje -koordinatna izhodišca KOOR­DINATNA IZHODIŠCA pri CNC strojih nam poe­nostavijo programiranje. To so: • nicelne tocke in • navezne tocke, ki so povezane z nicelnimi.Zapomnimo si naziv, kraticoin simbole izhodišc. . KOORDINATNA IZHODIŠCA STROJA M -strojna nicelna tocka je dejansko izho.šce ko.rdinatnega si.tema stroja. _ Doloc1 JO pro1zva1alec stro1a 1n je ni mogoce spreminjati. Je zacetna tocka za vse ostale koordinatne sisteme. Tocka M je obicajno tudi skrajna tocka, ki jo orodje še lahko doseže. M tocka pri struženju: R -referencna strojna tocka je navez­ na tocka. Potrebna je predvsem pri na­ + pravah z inkrementalnim merilnim sistemom. Doloca jo proizvajalec in je programer ne more spremeniti. Obicajno je dolocena nekje na robu delovnega obmocja -da jo lahko prevozi­mo brez dotika obdelovanca. Odmik od strojne ni­celne tocke je seveda znan. R je tocka umerjanja in kontrole merilnega si­stema CNC naprave. To pomeni, da se ob vklopu stroja vse osi pripeljejo v to tocko, da se STROJ in KRMILNIK sinhronizirata. Šele tedaj stroj ve, na kateri poziciji se nahaja in lahko zacne z avto­maticnim obratovanjem. Ta proces se ponovi ob vsakem zagonu stroja. Tocka Rje obicajno druga skrajna tocka, ki jo še lahko orodje doseže. Razdalja med strojno nicel­no tocko in referencno tocko zato predstavlja teo­reticno delovno obmocje stroja. npr. pri frezanju: z KOORDINATNA IZHODIŠCA OBDELOVANCA W. -nicelna tocka na obdelovancu. . Doloc1 JO programer, k1 sestavlja NC pro­gram. Je izhodišce koordinatnega siste- ma NC programa. Glede na to tocko dolocamo koordinate vseh tock, ki jih moramo doseci z orod­jem med obdelavo. V programu jo lahko poljubno Stran 37 premikamo. Programer naj jo izbira tako, da bo: -tocko W mogoce natancno otipati in tako doloci­ti njeno lego v koordinatnem sistemu stroja -pri rocnem programiranju cim vec razdalj prene­ sel neposredno z delavniške risbe v NC program Nicelno tocko obdelovanca moramo pred zacet­kom obdelave natancno orientirati glede na nicel­no tocko stroja: w . 8. -zacetna (skrajna, nasedna) tocka obdelovanca ali tocka prislona obdelo­vanca. Pomembna je npr. pri struženju: •Z + KOORDINATNA IZHODIŠCA ORODJA N -tocka zamenjave orodja. Nahaja se na položaju, kjer se izvaja zamenjava orodja. Tocka N je zacetna tocka za umerjanje orodja, dolocena v tovarni. Nahaja se na nosilcu orodja. Poglejmo primer nosilca orodja za frezanje (L) in za struženje (D): V nosilec orodja se vpne orodje iz skladišca: I -tocka vpenjanja orodja oz. nicelna tocka na držalu orodja. Poglejmo primer za frezalo in stružni nož: T T je tocka na orodju, ki bi se v idealnem primeru ujemala s tocko pritrditve orodja N. Dolžina L, polmer R in precna dolžina Q so mere orodja, ki so zbrane v bazi podatkov za skladišce orodja. Primer razporeditve nicelnih tock na stružnici: Ferdinand Humski R .N _, w -------·r==r e.-izhodišcna tocka konice orodja oz. O nicelna tocka na orodju, ki se pomika po poteh, dolocenih z NC programom. S tocko P je doloceno izhodišce koordinatnega si­stema orodja. od nje merimo in nastavljamo orod­ja, nanjo se nanašajo podatki o korekciji orodja -tako zagotovimo geometrijsko natancnost izdel­ka (krmilju dopovemo, kje je tocka konice orodja): p -X . KOORDINATNO IZHODIŠCE PROGRAMA PO -nicelna programska tocka, To je tocka, na kateri se mora orodje nahajati, ko zaženemo CNC program. Primer razporeditve tock na frezalnem stroju: M Odrezavanje -koordinatni sistemi Položaj obdelovanca je natancno dolocen s ko­ordinatnim sistemom stroja, je mehansko pogojen in omejen z velikostjo stroja. Smeri gibanj pomicnih delov CNC obdelovalnih strojev oznacujemo z desnorocnim kartezijevim koordinatnim sistemom: X, Y in Z os. Koordinatne osi imajo smeri vodil stroja, pri cemer je Z os ved­no OS GL AVNEGA VRETENA STROJA, POZI­TIVNA smer pa je VEDNO usmerjena OD OBDE­LOVANCA PROTI ORODJU. Tak koordinatni sistem je standardiziran po ISO 841-197 4. Opišemo ga lahko tudi s pravilom des­ne roke: ce sredinec usmerimo v smeri glavnegavretena stroja, lahko z ostalima dvema prstomapreprosto dolocimo lego delovne ravnine. Ferdinand Humski KOORDINATNI SI STEM NA STRUŽNICAH Na stružnicah uporabljamo ravninski desnorocni kartezicni koordinatni sistem, ki je dolocen z dvema osema (X, Z). z os kaže v smeri glavne­ga vretena, je pozitivna v smeri od obdelovan­ca proti orodju, in predstavlja glavno gibanje ob­delovanca. Os X opisuje precno gibanje orodja, torej pravokotno na Z os. Smeri obeh osi so do­locene tako, da je gibanje orodja proti obdelovan­cuvedno v negativni smeri.Smer osi X je odvisna od lege orodja. Stran 38 • najprej zamenjamo vrstni red abscise in ordi­nate, dobimo torej tocko T (X, Z) • nato pa namesto dejanske koordinate X vpisuje- mo premere -dejansko torej vpisujemo T (D, Z) Dobimo Pt1 (6, O), Pt2 (6,-3) in Pt3 (1 O, -3) NA VR TALNO -FREZALNIH STROJIH uporab­ljamo prostorski koordinatni sistem (X, Y, Z). Os z poteka vedno v smeri glavnega vretena stroja, pozitivna os Z v smeri od obdelovanca proti orodju. Drugi dve osi (X in Y) služita za opisovanje po­dajalnih gibanj. Tako pri navpicnih kot tudi pri vo­doravnih frezalnih strojih jih zlahka dolocimo s pomocjo pravila desne roke, saj: a) Pri vertikalnih frezalnih strojihpokažemo proti stebru s kazalcem (Y os), x os pa je palec. b) Pri horizontalnem frezalnem strojupokažemo proti stebru s palcem (X os), y os pa je kazalec (navzgor). Koord. sistem Q.[i vertikalnem frezalnem stroju: +Z .v. -Z Koord. sistem Q.[i horizontalnem frez. stroju: Odrezavanje -materiali za rezilna orodja Mate­riali, iz katerih se izdeluje aktivni del orodja -rezi­lo. Imenujemo jih tudi rezalni materiali. Ta material mora ustrezati naslednjim zahtevam: • imeti mora veliko trdoto,vsekakor vecjo od trdo­te obdelovanca, sicer rezanje ni mogoce; to trdo­to mora obdržati tudi pri visokih temperaturah; • imeti mora veliko trdnost in po možnosti cim vecjo žilavost,da lahko prenese tudi vibracijein sunkovite obremenitve; • cim manjša cena in nagnjenost k obrabi; • cim manjše trenje orodje -obdelovanec • mora biti odporen proti koroziji. Poznamo predvsem naslednje rezalne materiale: 1. Orodna in hitrorezna (HSS) jekla. 2. Najpogostejša uporaba: karbidne trdine. 3. Materiali, izdelani po posebnih izdelovalnih po­stopkih: rezalna keramika, kermeti, steliti. 4. Prevleceni rezalni materiali: CVD, PVD. 5. Polikristalni (najtrši) rezalni materiali: diamanti PKD in kubicno kristaliziran borov nitrid CBN. 6. Materiali za mnogorezilne postopke odreza­ vanja: brušenje, poliranje in peskanje. Glavne skupine rezalnih materialov oznacuje­mo po standardu na naslednji nacin: BN -polikristalni borov nitrid CA -keramika, ki vecinoma vsebuje aluminijev oksid Al203 CC -prevlecena rezalna keramika CM -oksidna keramika z dodatki drugih trdih materialov (mešana keramika) CN -keramika, ki vecinoma vsebuje silicijev nitrid (nitridna keramika) D -diamant DP -polikristalni diamant HC -neprevlecena karbidna trdina HCI -prevlecena karbidna trdina HSS -hitrorezno jeklo HT -neprevlecena karb. trdina, ki vecinoma vse­buje titanov karbid ali titanov nitrid (kermeti) HW -neprevlecena karbidna trdina, ki vecinoma vsebuje wolfamov karbid Odrezavanje -obraba in obstojnost orodij Išcemo kriterije, ki povedo, koliko casa lahko z o­rodjem delamo, preden ga moramo zaradi obrab­ljenosti zamenjatiali ponovno naostriti. Obrabo povzrocajo predvsem naslednji VPLIVI: 1. Mehanska obraba -zaradi trenja in plasticnih deformacij. 2. Adhezijska obraba -iztrganje delckov orodja. 3. Obraba zaradi difuzije, predvsem pri delu s karbidnimi trdinami: železo iz obdelovanca se veže v zmesne kristale z elementi iz karbidne trdine in obratno. 4. Obraba zaradi oksidacije, predvsem zaradi po­višanih temperatur -s tem se poveca afiniteta materiala v orodju do kisika iz zraka. Nastali oksidi na orodju so manj trdi in jih odrezki zlah­ka odnašajo. OBLIKE OBRAB orodij: a) Obraba na prosti ploskvi ima obliko pravokot­nika širine B, ki ima spodnji rob neraven: • B = 0,4 -0,5 mm za grobo obdelavo • B = O, 1 -0,2 mm za fino obdelavo • ce je obrabna ploskev neenakomerno široka, jemljemo za kriterij obrabe približno dvakrat vecje vrednosti b) Obraba na cepilni ploskvi: • obraba v obliki kotanje(razlog: velike rezalne hitrosti in visoke temperature) • ravna obraba(podobno kot pri prosti ploskvi) pri manjših rezalnih hitrostih in temperaturah • zaokrožitev rezalnega roba,pri še manjših re­zalnih hitrostih • oblikovanje zarez(verjetno temperaturno od­visen pojav) • lom orodja(lom konice ali izpadanje rezalne­ ga materiala) Najustreznejšo rezalno hitrost poskušamo dolociti tako, da upoštevamo: k; -izdelavni stroški: placa delavca za strojem, energija, prostor, nabavna vrednost stroja km -stroški orodja in menjava orodja PR -produktivnost, npr. število izdelkov na uro PR vek: vopt: rezalna _____ , hitrost v Rezalno hitrost nato izbiramo v obmocju najvec­je ucinkovitosti. To je obmocje med vek in vopt : vk -ekonomska rezalna hitrost (minimalni stroški) e vP1-optimalna rez. hitrost (max. produktivnost) 0 V obmocju najvecje ucinkovitosti najpogosteje merimo cas efektivnega dela orodja med dvema brušenjema. To je nekakšen standard za merjenje obstojnosti orodja. Trajanje ostrine na rezalnem robu izražamo v mi­nutah. V praksi uveljavljeni casi obstojnosti so: T = 60 min, rezalna hitrost je v60 T = 240 min, rezalna hitrost je v240 T = 480 min, rezalna hitrost je v480 Iz tabel najpogosteje poišcemo v240. Ko poznamo rezalno hitrost pri kateremkoli casu obstojnosti, lahko rezalne hitrosti pri ostalih casih obstojnosti izracunamo iz razmerja: V50: V240 : V4so = 1,26 : 1 : 0,89 Prim. Obstojnost. Odrezavanje -odrezki: nastanek in oblike Na nastajanje odrezka vpliva predvsem: • material obdelovanca (trdnost, trdota, struktura, plasticnost in kemicna sestava) • material orodja (trdota, odpornost proti obrabi in žilavost), • režim dela (rezalna hitrost, podajanje, globina rezanja, geometrija orodja, vrsta hlajenja) Glede na POVEZANOST odrezka locimo: a) Tekoci odrezek nastaja pri dovolj veliki hitrosti, pri dovolj plasticnem materialu obdelovanca, pri manjših in srednjih debelinah odrezka. Odrezki so dolgi in razmeroma trdi. b) Lamelni (lamelicast) odrezek nastaja, kadar so izpolnjeni pogoji za nastanek tekocega odrez­ka, a je debelina odrezka prevelika. Lamele so še vedno dobro spojene druga z drugo. Zuna­nja stran odrezka je nazobcana. c) Narezani odrezek nastaja pri manj plasticnem materialu, zato je spoj med lamelami slab. Razpoke se širijo z zunanje strani odrezka pre­cej globoko v notranjost. d) Lomljeni odrezek nastaja pri krhkih materialih z neenakomerno strukturo in vkljucki. Košcki odrezka niso gladko odrezani, ampak iztrgani, zato je površina obdelovanca mocno poškodo­vana. Posamezni košcki odrezka so povsem nepovezani. Tekoci odrezek Lamelni odrezek Narezani odrezek Lomljeni odrezek Stran 39 OBLIKA ODREZKA je pomembna. Nezaželeno: -ukrivljanje odrezka proti obdelovancu, saj lahko odrezek poškoduje površino obdelovanca (sploh pri fini obdelavi). -dolgi odrezki, saj povzrocajo motnje pri delu in težavo pri transportu. Za OCENO PRIMERNOSTI odrezke obicajno razdelimo v 10 skupin, vsaka ima predpisano številcno vrednost: 1 -trakovi, 2 -zviti odrezki, 3 -široki dolgi navoji, 4 -ozki odprti navoji, 5 -ozki stisnjeni navoji, 6 -široki kratki navoji, 7 -spirale, 8 -polžasti odrezki, 9 -luske, 10 -drobni odrezki. IDID G}) o o . ! i, ar® C, ( (( t. 3 8 1 2 6 7 Neprimerna oblika Dobra oblika <:;) 0 -,, "'<:, o u D) D-.o .o. u =a ,, ") a ."'o l)G. 9 10 4 5 Zadovoljiva oblika Odrezavanje -posebni postopki obdelave V to skupino uvršcamo postopke, ki : -izboljšajo natancnost izdelovalne mere -izboljšajo površino obdelovanca -odpirajo nove možnosti za izdelavo najzahtev­ nejših elementov Med posebne postopke odrezavanja spada: 1. Obdelava z diamanti 2. Posnemanje 3. Honanje 4. Peskanje 5. Poliranje 6. Lepanje 7. Superfiniš 8. Obdelava z ultrazvokom 9. Rezanje z vodnim curkom 10. Odstranjevanje robov: obdelava v bobnih (tro­valiranje, razsrhovanje, raziglevanje, glajenje, r6slanje), toplotno -kemicno odstranjevanje robov. 11. Elektroerozivna obdelava (potopna, žicna) 12. Elektrokemicna obdelava (elektrokemicno ob­likovanje oz. oblikovno eliziranje), kamor spa­da tudi elektropoliranje. 13. Obdelava z žarki: varjenje in rezanje z laser- ifiln, obdelava z elektronskimi žarki. Razlicne literature združujejo naštete postopke tu­di v drugacne izraze, npr. Odnašanje materiala brez klina (11., 12. in 13.), Obdelave z neposred­nim delovanjem energije (11., 12. in 13.) itd. Naštete postopke imenujemo tudi Postopki najfi­nejše obdelave, saj zagotavljajo zelo kvalitetno površino obdelovanca in zelo majhno hrapa­vost. Pri tem ni termicnih in mehanskih spre­memb v strukturi površine. Obdelava lahko poteka z vezanim orodjem (z brusnim segmentom, brusom) ali z nevezanim orodjem (polirne paste). Za primerjavo med posameznimi ostopki odreza­vanja lahko navajamo R[µm]: fino struženje 0,6 a do 1,5: normalno brušenje 0,3 do 0,8; fino bruše­nje O, 15 do 0,3 in superfiniš 0,012 do 0,06. Odrezavanje -prostostne stopnje Prostostna stopnja V SPLOŠNEM je vsaka neodvisna mož­nost gibanja (premikanja) telesa oz. število po­datkov, potrebnih za opis lege telesa. Prost. stopnja ni nikoli funkcija neke druge pro­stostne stopnje v istem sistemu. Poglejmo primer: • Tockasto telo je v vseh smereh simetricno, zato je njegov položaj dolocen s pomiki v smeri X, Y Ferdinand Humski in Z smeri -torej s tremi prostostnimi stopnjami. • Spodnja risba prikazuje primer telesa, ki ni krož­no simetricno. S premiki v X, Y in Z smeri lahko spremenimo njegovo lego iz položaja 1 v položaj 2, ne moremo pa ga na ta nacin premakniti v lego 3. Za spremembo lege iz položaja 1 v polo­žaj 3 potrebujemo še cetrto prostostno stop­IDQ -rotacijo okrog osi Z: 'y Vsa translatorna (ravna) gibanja v smeri glavnih osi stroja oznacujemo z X, Y in z, vsa rotacijska (krožna) gibanja okrog teh osi pa: 8. za rotacijo o­krog X osi, .!3. za rotacijo okrog Y osi in C. za rota­cijo okrog Z osi. Pozitivna smer rotacij A, B in C je v smislu desnega navoja v smeri translacijske osi: Neko telo v prostoru ima torej najvec 6 pro­stostnih stopenj. Pri CNC strojih pa imamo ob­delovanec in orodje.potrebno je pravilno nastavi­ti njuno medsebojno lego. To pomeni, da moramo orodje premakniti: • na pravilne koordinate obdelovanca (translacija orodja ali obdelovanca) • pod pravilnim prostorskim kotom glede na obde­ lovanec (rotacija orodja ali obdelovanca) Translatorna ali rotacijska gibanja lahko opravlja obdelovanec ali orodje ali pa oba (obdelovanec in orodje), upravljamo pa jih tako: • Za translatorna gibanja uporabljamo vretena (pri natancnih strojih: kroglicna navojna vretena), ki spreminjajo vrtenje elektromotorjev (koracnih ali servomotorjev) v premocrtna gibanja. • Za krožna gibanja uporabljamo koracne motorje (cenejša izvedba) in servomotorje (natancnejša in dražja izvedba), ki direktno ali preko prenosov Uermenskih itd.) zavrtijo os za dolocen kot. Vsak elektromotor ima svojo os, ŠTEVILO OSI pa je eden od osnovnih podatkov pri CNC stroju. Primer: 4 osni vertikalni frezalni stroj ima pomike v smeri X, Y in Z ter rotacijo A (okrog osi x). Da bi lahko izdelali neko obliko, je treba pravilno nastaviti medsebojno lego obdelovanca in orodja. Za zahtevne oblike je medsebojno lego obdelo­vanca in orodja težje doseci. Pri tem seveda ni tako preprosto tehnicno izvedljivo, da bi obdelo­vanec in orodje kar poljubno premikali in vrteli v prostoru. Obstajajo razlicne izvedbe. Vcasih na neko os, ki se vrti, pritrdimo še eno os, ki se nato vrti in premika v drugi smeri in tako dalje. Na ta nacin dodajamo vedno vec osi. Vec osi kot stroj ima, lažje doseže neko tocko na obdelovancu pod zahtevanim kotom in QQ)j zahtevne predmete lahko z njim izdelamo. Prostostno stopnjo STROJA v tehnološko -ko­mercialnem žargonu oznacujemo S ŠTEVILOM OSI. Tako imamo 3-, 4-in 5-osne stroje, kar v žar­gonu pomeni stroje s tremi, štirimi, petimi pro­stostnimi stopnjami. Uporablja pa se tudi izraz 4D­oziroma SO-krmiljenje. Ferdinand Humski Tudi roboti so lahko 5-osni: Ce ima stroj vec kot 3 translatorne osi, obstajajo povezave med koordinatami dodatnih in osnovnih osi stroja. Oznacevanje dodatnih osi je predpisa­no: os, ki je v osnovnem položaju vzporedna osi X, oznacimo z .!L vzporedna osi Y je "Y_, vzpored­na osi Z pa je W.. V praksi se najpogosteje pojav­ljajo 3-in 4-osni obdelovalni centri, 5-osni stroji pa so namenjeni za posebne obdelave. Odrezavanje -režimi obratovanj Postopek dolocanja režimov obratovanj pri razlicnih odre­zovalnih strojih poteka po podobnem zaporedju: 1. Zbiranje OSNOVNIH PODATKOV, npr.: -dimenzije in material obdelovanca -geometrija (rezalni koti), dimenzije (npr. pre­ meri frezal) in material razpoložljivega orodja -toplotne razmere (vrsta hlajenja) Razen osnovnih podatkov je potrebno upošte­vati tudi posebnosti obdelave, npr. struženje konusov, notranje okroglo brušenje, istosmerno ali protismerno frezanje itd. Vse to vpliva na režim obratovanja stroja. 2. Izbor PRIBLIŽNIH VREDNOSTI za REZALNO HITROST in PODAJANJE -brez enacb, le po PRIPOROCILIH: iz tabel, iz prospektov proiz­vajalcev orodij, po izkušnjah. Zakaj iz priporocil dobimo le približek za rezal­no hitrost in podajanje: ker tabele ponavadi veljajo za obdelavo brez hlajenja: ce pa med odrezavanjem hladimo, si lahko privošcimo višje rezalne hitrosti ker se pogosto ne da dovolj natancno doloci­ti niti lastnosti obdelovanca (material, topi. obdelava itd.) in niti lastnosti rezilnega orod­j_g_ (material, geometrija itd.) ker tudi ostali faktorji (posebnosti stroja itd.) lahko mocno vplivajo na režim obratovanja. 3. Vse ostale velicine, ki jih še potrebujemo (npr. globina rezanja itd.), izracunamo iz podatkov 1. in 2. ali pa jih preberemo iz nomogramov. Tako dobimo ZACETNI REŽIM OBRATOVANJA konkretnega OBDELOVALNEGA STROJA. 4. Obdelovalni stroj nastavimo na zacetni režim obratovanja in ODREZUJEMO PREIZKUSNI OBDELOVANEC. Ob tem OPAZUJEMOin O­CENJUJEMO: delovanje stroja, kvaliteto povr­šine, vrsto odrezkov, potreben cas za obdelavo itd. Prvi izdelek seveda še posebej natancno primerjamo z zahtevami iz dokumentacije. 5. KORIGIRAMO režim obratovanja glede na ugotovitve iz tocke 4. in ponovno opazujemo, ocenjujemo obdelavo. Parametre spreminjamo, dokler nismo zadovoljni. Osnovni primeri dolocanja režimov obratovanj pri razlicnih obdelovalnih strojih so: Stran 40 STRUŽENJE: Osnovni podatki: • premer d [mm] in material obdelovanca • material in rezalni koti rezilnega orodja Podatki doloceni po priporocilih (TABELA): • rezalna hitrost v [m/min], • podajanje na vrtljaj f [mm/vrt] • priporocljivi koti na orodju in koti pri obdelavi Zacetni režim obratovanja: • vrtilno hitrost n [vrt/min], izracunamo iz v in d • podajanje na vrtljaj f [mm/vrt] že imamo (tabela) • globina rezanja a [mm] iz a : f"' 5 : 1 FREZANJE: Osnovni podatki: • oblika in material obdelovanca • material, geometrija in št. zob rezilnega orodja • vrsta frezanja (valjasto protismerno, valjasto istosmerno ali celno frezanje) • vrsta orodja (steblasti frezarji, valjasti plošcati, valjasto-celni ali glave z noži) Podatki doloceni po priporocilih: • rezalna hitrost v [m/min], • podajanje na eno rezilo frezala f, [mm/zob], • število rezil frezala z [zob] in • globina frezanja a [mm] iz tabele, odvisna je od materiala obdelovanca, podajanja, vrste frezala in rezalne hitrosti Zacetni režim obratovanja: • vrtilna hitrost n [vrt/min], izracunamo • podajalna hitrost f' [mm/min], izracunamo iz enacbe f' = f,-z· n • globina frezanja a [mm] BRUŠENJE: Pri brušenju ne izbiramo rezalnih hitrosti glede na material ki ga brusimo! Rezalno hitrost (ki je ena­ka obodni hitrosti) je odvisna od trdnosti brusa. Na brusu je obicajno oznacena maksimalna hitrost, pri kateri ga lahko uporabljamo. Priporocljivo je, da obodne hitrosti izbiramo po navodilih proiz­vajalca brusov, smernice [m/s] pa so: jeklo 25-45, za rezanje 45 do 80 karbidne trdine ~8, ostrenje 12-22, rezanje 45-60 siva litina 22-30, rezanje 45-80 lahke kovine 20-40 in rezanje 60-80 Osnovni podatki: • oblika in material obdelovanca • vrsta in premer d [mm] brusa Podatki doloceni po priporocilih: • obodna hitrost v [m/s], odvisna od trdnosti brusa Zacetni režim obratovanja: • VRTILNO HITROST n [vrt/min], izracunamo • PODAJANJE je odvisno od izbire vrste brušenja (glej geslo Brušenje); obicajno je potrebno dolo­citi dve smeri podajanja: Pri brušenju RAVNIH ploskev je lahko vzdolžno v0 [mm/s] in precno f [mm/vrt] ali vzdolžno v0 [mm/s] in obodno n0 [vrt/min] Pri brušenju ROTACIJSKIH ploskev obodna hitrost obdelovanca v0 [mm/s] ali [mm/s] in vzdolžno podajanje f [mm/vrt] Izbira podajalnih hitrosti je odvisna od zahte­vane kakovosti površin in od segrevanja obdelo­vanca. Pri cezmernem segrevanju obdelovanca namrec pride do deformacije obdelovanca in s tem do nenatancnosti. Upoštevamo priporocila proizvajalca. Smernice za v0 znašajo 200 do v0 1.200 mm/s, smernice za f pa: grobo brušenje 10-20 [mm/vrt] oz do 0,8· B fino brušenje 1-2 [mm/vrt] oz 0,3· B najfinejše brušenje 0,2 [mm/vrt] oz O, 1 · B Pri tem je B debelina brusa v [mm]. • GLOBINA REZANJA a [mm] je odvisna od zr­natosti brusa in jo izbiramo izkustveno ali iz tabel glede na material obdelovanca in nacin bruše­nja. Znaša nekje od 0,005 do 0,06 mm. žAGANJE: Pri rocnem žaganju je potrebno pravilno izbrati žagin list in nato žagamo s 50-60 gibi na minuto. Pri strojnem žaganju je prav tako najprej potreb­no izbrati pravilno obliko in material rezil glede na: a) Material obdelovanca (tudi delitev zob je od te­ga odvisna). b) Obliko obdelovanca, npr. debelina profila, tan­kostenske cevi ipd. c) Obliko reza: za ukrivljene reze potrebujemo ze- lo žilave tracne liste. Rezalne hitrosti [m/min] izbiramo iz izkustvenih ta­bel proizvajalcev. Hitrosti so vecje pri: • tanjših obdelovancih, • mehkih obdelovancih kakor pri trdih jeklih, • neželeznih (med, bron), sploh pri lahkih kovinah, • boljši kvaliteti žaginih listov in rezilnih robov, • krožnih kot pri tracnih žagah, ki so spet vecje kot pri segmentnih žagah Hitrorezne tracne žage naj imajo za konstrukcijs­ka jekla rezalne hitrosti 30 -50 m/min, za brone in medi ~120 m/min, za lahke kovine celo 300 m/min ter še višje za plastiko ali les. Žage pogosto nima­jo na voljo veliko rezalnih hitrosti. Podajanje [mm/min] nastavljamo po obcutku, saj literatura ne daje zanesljivih podatkov. Razen te­ga na mnogih žagah ni mogoce iz nastavitve skle­pati, kolikšno je podajanje. Potreben cas žaganja zato obicajno ne izracunavamo, temvec izmerimo. Orientacijske vrednosti za podajanje [mm/min] so: siva litina 20-50, jeklo 30-50, medi, broni in lahke kovine 100-300. VRTANJE: Osnovni podatki: • oblika in material obdelovanca • material in premer svedra Podatki doloceni po priporocilih: • rezalna hitrost v [mm/s], izbira iz tabel (odvisno od materiala obdelovanca in materiala orodja) • podajanje na vrtljaj f [mm/vrt], izbira iz tabel (od­visno od materiala obdelovanca, od materiala orodja in od premera svedra) Zacetni režim obratovanja: • vrtilna hitrost n [vrt/min], izracunamo, vcasih pre­beremo direktno iz tabel • podajanje na vrtljaj f [mm/vrt] Odrezavanje -temperature rezanja Pri obdela­vi z odrezavanjem nastaja toplota: -zato, ker se mehanicno delo, potrebno za reza­ nje, skoraj v celoti pretvarja v toploto, -zaradi trenja med odrezkom in nožem. Nastala toplota segreva obdelovanec, orodje in odrezek ter se prek njih tudi odvaja. Najvec top­lote se odvaja z odrezkom (~75%), nato z orod­.ifiln (~20%) in najmanj z obdelovancem (~5%). Nastala toplota praviloma ne vpliva na kvaliteto obdelave, le pri zelo majhnih obdelovancih in pri brušenju lahko povzroca deformacije. Segrevanje odrezka je lahko celo ugodno, saj se zmanjšajo potrebne rezalne sile. Najpomembnejši ŠKODLJIVI VPLIVI TOPLOTE: a) Vroci odrezki so lahko nevarni za delavca. b) Toplota zelo škodljivo vpliva na orodje. Trdota orodnih materialov namrec z višanjem tempera­ture pada, zato se zmanjša obstojnost orodja: -orodna jekla obdržijo svojo trdnost do ~250°C -hitrorezna jekla obdržijo trdnost do ~600°C -karbidne trdine obdržijo trdnost do ~900°C -keramicne plošcice prenesejo še višje temp. Toplota, ki nastaja pri odrezavanju, je v najvecji meri odvisna od rezalne hitrosti. Zato so tudi tem­perature orodja višje pri vecjih rezalnih hitrostih. Ker pa sodobni obdelovalni stroji delajo z vedno vecjimi rezalnimi hitrostmi, moramo nastalo toplo­to odvajati z uporabo hladilnih sredstev. Odrezavanje -vpenjanje in nastavljanje orodij Razen varnosti in zanesljivosti mora mora pravil­no vpenjanje orodij omogocati tudi hitro izmenlji­vost orodja. Celoten sistem vpenjanja orodij ZAJEMA: 1. REZILNO ORODJE: sveder, frezalo itd. 2. VPENJALO ZA ORODJE, ki je lahko: -nepotrebno, npr.: sveder s konusnim steblom vpnemo direktno v pinolo vrtaln. stroja, struž­ni nož vpnemo direktno v križni suport itd. -poseben strojni element, npr.: reducirna puša, ki konus na steblu svedra prilagodi konusu na pinoli vrtalnega stroja, -sklop strojnih elementov: (matica, strocnica in držalo strocnice), tudi vpenjalni trn je sklop 3. VPENJALNE ELEMENTE NA STROJIH: -vcasih jih ni, npr. rocno vrezovanje navojev, -pri struženju: križni suport, revolverska glava, -pri frezalnem, vrtalnem in brusilnem stroju je to pogonski del stroja: VRET ENO (PINOLA) Poznamo 3 vrste povezav 1-2 in 2-3: Z ZATEZNO SILO 1-2: vrtanje (sveder+ vrtalna glava), vrezovanje navojev (rezalnik navojev + rocno držalo), fre­zanje (frezalo+ strocnica, pritegnjena z matico) 2-3: struženje (stružni nož + križni suport) II S SILO TRENJA NA KONUSU 1-2: vrtanje (sveder s konusnim steblom + reducirna puša): 2-3: vrtanje (konus reduc. puše + konus pinole) POZOR: pri FREZANJU je samo sila trenja premalo za kvalitetno vpenjanje!!! Med obdela­vo namrec nastajajo tresljaji in precne sile. Zato morajo biti frezala dodatno varovana ;;: vijakom ali z zatezno silo. Brez dodatnega varo­vanja se lahko orodje med frezanjem samo od sebe izpne, kar je lahko ZELO NEVARNO!!! III Z VIJACNO ZVEZO 1-2: frezanje (frezalo, privito v vpenjalni trn); 2-3 frezanje: vlecni drog z zunanjim navojem privije vpenjalni trn (ki ima z zgornje strani no­tranji navoj) na pinolo; vlecni drog z notranjim navojem pa privije vpenjalni trn (ki ima z zgor­nje strani zunanji navoj) na pinolo; Spodnja risba prikazuje sestavo VPENJALNE oz. VRTALNE GLAVE in pojasnjuje njeno delovanje: Vrtalna glava (A) vsebuje celjusti (B), navojni ob­roc (C) in zobniški pogon navojnega obroca (D). V zvezi z zgoraj omenjenimi povezavami pozna­mo najrazlicnejše kombinacije vpenjal, npr.: vrtal­na glava s konusnim nastavkom za pinolo, vpe­njalni trn z vijacno zvezo za pinolo itd. Glede na OBLIKE ORODIJ poznamo: A. Vpenjala za orodja s prizmaticno obliko. B. Vpenjala za orodja s cilindricno obliko. C. Vpenjala za orodja s konusno obliko stebel. Vpenjala za orodja s PRIZMATICNO obliko naj­demo pod gesli Struženje (križni suport), Rezalnik navojev (držaj za rezalnik navojev) in Vrezovanje navojev-rocno (navojna rocica). Vpenjala za orodja s cilindricno in konusno obliko se pritrdijo na pinolo tako. da uporabimo: -standardne trne s strmimi konusi -standardne trne s položnimi konusi -standardne trne s položnimi konusi in s prijemom Stran 41 TRN S POL.:OŽNIIVI KONUSOM IN PRIJEMOM PRIKLJUCEK ZA AVTOMATSKO VPENJANJE 6 INBUS VIJAK!!! 1-držalo strocnice 2-strocnica 3-matica 4-frezalo A-vpenjalni trn (držalo orodja) s privitim frezalom B-držalo oz. nosilec plošcice C-plošcica Vpenjalni trn (držalo strocnice) se na vreteno (pi­nolo oz. votlo gred) pritrdi: rocno, obicajno z vijacno zvezo (zgornja slika desno), trn lahko ima notranji ali zunanji navoj avtomaticno (zgornja risba, levo vpenjalo) de­lovanje je podobno kot pri tehnicnem svincniku; vrh trna zagrabi posebej izoblikovana strocnica ali klešce, ki se razpre/ zapre pod vplivom osne sile (obicajno je to hidravlicni pogon): Ferdinand Humski strocnico lahko z matico privijemo na držalo strocnice (zgornja risba levo); držalo strocni­ce nato vpnemo na pinolo (avtomatsko -hid­ravlicno ali rocno -z vlecnim drogom) strocnico z navojem lahko z vlecnim drogom direktno vpnemo na pinolo; ce se konus pinole in konus strocnice ne ujemata, upora­bimo reducirno (podaljševalno) pušo: PODALJŠEVALNA (REDUCIRNA) PUŠA NAVOJ NA STROCNICI (ZA VLECNI DROG) ZUNANJI KONUS NOT RANJI KONUS STROCNICA b) Brez strocnice (zgornja slika desno). Obicajno sestavljamo trne s frezali na naslednji nacin: • steblasta frezala s konusnim nastavkom se pritrdijo na vpenjalni trn z Morse konusom, po­trebna je tudi dodatna varnost: dodatna vijac­na zveza (inbus), ki vlece frezalo k trnu (po­dobno kot npr. z vlecnim drogom vlecemo trn k pinoli) • steblasta frezala s cilindricnim nastavkompa pritrjujemo z zatezno silo (z vpenjalno glavo ali s privijanjem pritrdilnega vijaka) INBUS VI.JAK ZA IPRITiEGOVAN.J:E V11'1ENJ. GLAViE Vpenjanje orodij s KONUSNO obliko stebel Reducirne puše (vpenjalne reducirne tulke) upo­rabljamo, kadar je konus orodja manjši od konusa v delovnem vretenu stroja (pinoli). Orodje se na vreteno pritrdi z vijacno zvezo ali s silo trenja na konusu -izbijanje s klinom (izbijalno zagozdo). Pregled vpenjanja na pinolo frezalnega stroja: FREZALA se na vpenjalni trn pritrdijo: a) S strocnico pritrdimo steblasta frezala s cilin­dricnim nastavkom. Tako zagrabimo~ 2/3 steb­la frezala. Poznamo dva nacina: Ferdinand Humski PRIVIJANJE JE LAHKO TUDI ZINBUSOM STROCNICA Z NAVOJEM m DIREKTN_C> PRIVITA ; 1 '. . NA VLECNI DROG ;'. VLECNI DROG NALEGANJE NA , 1 V/,1..=w,1--z ZUNANJIM KONUS PINO LE: NAVOJEM NEPOSREDNO ALI PREKO KONUS PINOLE REDUCIRNE PUŠE SK 30 i "----,---L :----­ 1 4, Stran 42 .-1 Vpenjanje obracalne plošcice s spono Menjalne plošcice z izvrtino omogocajo celo vr­sto nacinov vpetja. Najenostavnejši nacin je pritr­ reza, ki jo oznacujemo s crko a [mm], Pri definiciji posameznih vrst obdelav pri odre­zavanju je vedno potrebno najprej navesti: • kakšno je glavno gibanje (krožno, premocrtno) • katera gibanja opravlja obdelovanec • katera gibanja opravlja orodje Spodnja risba kaže vrste gibanj pri: 1. Struženju 2.Frezanju 3. Vrtanju 4. in 8. Brušenju 5. Pehanju 6. Posnemanju 7. Povrtavanju 9. Žaganju 1 -2 OBD!,LOVANEC OROJE f> 11: 1 . ,, 7?"'=-"'"''-' ORODJE ditev z vijakom skozi izvrtino -slabost pa je za­ mudno menjavanje / obracanje plošcic. Boljša iz­ 3t • ODJE- i?"' .: ... , !J -. - ' ; OBDELOVANEC OR q­ 1 o/ . vedba je vpenjanje s klinom.Plošcica je skozi iz­ O vrtino nataknjena na cep. S strani privijamo navz­ PRIVIJANJE ffl MORSE STROCNICE $ KONUS dol klin, ki pritisne plošcico na cep in jo tako vpne: n NASADITEV VREZOVANJE ORODJA NAVOJEV Odrezavanje -vpenjanje obdelovancev Nacin 1 OBDELO­- VANE C vpenjanja obdelovancev je odvisen od postopkov Odrezavanje obdelave, od oblike in velikosti obdelovanca in od -vrste gibanj, enacbe Opis posameznih vrst gibanj: vrste stroja. V osnovi locimo dve skupini: 1. Vpenjanje obdelovanca. KI SE VRTI, npr. pri struženju, pri okroglem brušenju in pri nekater­ ih vrstah frezanja. Glej istoimensko geslo. 1. ENACBE PRI GLAVNEM GIBANJU a) KROŽNO glavno gibanje. Rezalno hitrost iz­ racunamo po enacbi: n·d·n 1.000 2. Vpenjanje obdelovanca. KI SE NE VRTI. Ob­Vpenjanje z bocnim klinom delovanec je fiksiran ali opravlja le linearno gi­Plošcice z izvrtino lahko vpnemo tudi z vzvodom. banje: frezanje, plošcinsko brušenje ali vpen­ janje na sodobnih CNC vrtalno-frezalnih strojih. Glej istoimensko geslo. Odrezavanje -vpenjanje orodij Glej Odrezava­nje -vpenjanje in nastavljanje orodij. Odrezavanje -vpenjanje odrezovalnih plošcic Odrezovalne plošcice pritrjujemo na držala struž­nih nožev, na frezala, grezila, povrtala in svedre mehansko, v nekaterih primerih pa jih tudi trdo spajkamo (lotanje plošcic iz karbidnih trdin na stružne nože in svedre). PLOŠCICE so lahko standardne ali posebne oblike. Med seboj se razlikujejo po obliki, številu delovnih strani, nacinu vpenjanja in po nacinu lomljenja odrezkov. Najvec se uporabljajo odrezovalne plošcice v obli­ki kvadrata, trikotnika, romba, paralelograma, vse vec se uporabljajo tudi okrogle plošcice. Posebne oblike plošcic se uporabljajo za struženje navojev, odrezovanjein zarezovanje ter za posebne zahteve. Obracalne plošcice brez izvrtine: . D-.. 6. o . [O] . .o Obracalne plošcice z izvrtino: @].4. [m. . . (@] V osnovi obstajajo le štirje nacini mehanskega vpenjanja odrezovalnih plošcic: Navadne obracalne plošcice brez izvrtine pritrdi­mo na držalo s spono: Eden konec vzvoda pritegujemo z vijakom, drugi konec pa preko izvrtine pritiska plošcico proti pri­slonu na držalu in proti sedežu plošcice: Vpenjanje s kolencastim vzvodom Potrebno silo vpenjanja lahko omogoca tudi togost držala: Pritrditev za zarezovanje pri struženju Odrezavanje -vrste gibanj, definicije Gibanja, ki ne vplivajo na nastanek odrezkov, imenujemo POMOŽNA GIBANJA, npr. premik orodja do toc­ke odrezavanja in vracanje orodja. VRSTE GIBANJ OBDELOVANCEV in ORODIJ, ki vplivajo na nastanek in obliko odrezkov, pa so: glavno (rezalno) gibanje (krožno ali premocrtno), podajanje (pomik) in nastavitveno (pri micno) gibanje (globina rezanja). Definicije: 1. Glavno oz. rezalno gibanje omogoca tvorbo odrezka. Doloca rezalno hitrost, ki nam pove, kako hitro nož reže obdelovanec. Rezalna hit­rost je relativna hitrost med orodjem in obdelo­vancem v smeri glavnega gibanja. Opravlja ga lahko orodje ali obdelovanec. 2. Podajanje oz. pomik je gibanje (pomikanje) o­rodja ali obdelovanca v rez, torej gibanje v sme­ri širjenja odrezavanja med obdelavo. 3. Nastavitveno gibanje. primicno gibanje oz. globina rezanja je primaknitev pred obdelavo: • orodja v obdelovanecali • obdelovanca v orodje Med obdelavo ni širjenja odrezavanja v smeri primika! Nastavitveno gibanje doloca globino v -rezalna hitrost [m/min], uporabljamo tudi oznako v0 d -premer obdelovanca ali orodja [mm] n -vrtilna frekvenca oz vrtilna hitrost [vrt/min], pogovorno: vrtljaji, obrati [vrt/min] NE: število vrtljajev!!! Pogosto se iz podane rezalne hitrosti in pre­mera obdelovanca izracuna vrtilna hitrost: 1.000·v n=--­ n·d b)PREMOCRTNO glavno gibanje. Hitrosti: vd -hitrost delovnega giba [m/min] vP -hitrost povratnega giba [m/min] Srednjo rezalno hitrost vm izrac. po enacbi: 2·v ·v vm = d O [m/min] (vd+v ) pvm potrebujemo pri racunanju casa obdelave 2. ENACBE PRI PODAJANJU Podajanje OZNACUJEMO z razlicnimi crkami: •z velikim S ali F [mm] oznacimo podajanje kot dolžino delovnega giba, •z malim s' ali f' , tudi z v1 oznacimo podajalno hitrost (hitrost podajanja) v [mm/min] ali [m/s]; oznaki s crtico si najlažje zapomnimo tako: crti­ ca ' lahko pomeni tudi kotno minuto -torej gre za podajanje na minuto •z malim s ali f oznacujemo: -podajanje pri enem vrtljaju [mm/vrt], ki je pot orodja v smeri podajanja pri odrezavanju s krožnim glavnem gibanjem, npr. za vrtanje (pri enem vrtljaju svedra) in struženje (pri enem vrtljaju obdelovanca) f f, podajanje pri enem dvojnem gibu [mm/gib], ki je pot orodja v smeri podajanja za odrezavanje s premocrtnim glavnim giba­njem, npr. pri pehanju in skobljanju •z oznako f2 pa oznacujemo podajanje na zob v [mm/zob] ob podanem z [število zob/vrtljaj], npr. pri frezanju. Posamezne vrste podajanj pri krožnem glav­nem gibanju povezujejo enacbe: f' = f· n f'=f,-z·n f=f,-z Sin. pomik. Nepr. foršub. 3. ENACBE PRI GLOBINI REZANJA Prerez odrezka A pri struženju izrac. z enacbo: A = a ·f [mm2] Zgornja enacba velja le za eden vrtljaj. ki pa ga v enacbi ne pišemo. Zato dobi spremenljivka f enoto [mm] namesto obicajne merske enote [mm/vrt] in enote v enacbi ustrezajo. Globino reza dolocamo predvsem na osnovi razmerja med globino reza . in podajanjem f. To razmerje je odvisno predvsem od: -materiala obdelovanca in -materiala orodja in znaša a : f = od 4 : 1 do 13 : 1 POVZETEK: BESEDE, OZNAKE, MERSKE ENOTE, ENACBE KROŽNO GIBANJE Glavno (rezalno)gibanje n·d·n 1.000·v v= --n= 1.000 n·d rezalna hitrost v [m/min] vrtilna hitrost, vrtilna frekvenca (vrtljaji, obrati) n [vrt/min] premer (obdelovanca, orodja) d [mm] Podajanje (pomik) f' = f· n f'=f,-z·n f = f,-z podajanje na minuto f' [mm/min] podajanje na vrtljaj f [mm/vrt] podajanje na zob [mm/zob] f2 število zob frezala z [število zob/vrtljaj] Primicno (nastavitveno)gibanje A = a · f globina rezanja a [mm] prerez odrezka A [mm2] 2·vd·v 0 v = m PREMOCRTNO GIBANJE (vd+v ) p srednja rezalna hitrost Vm [m/min] hitrost delovnega giba [m/min] vd hitrost povratnega giba vP [m/min] Odrezek Odrezan drobec, ki je nastal pri odreza­vanju: ostružek, rezkanec, skobljanec, opilek, izvrtek itd. Nepr. špena. Odrezovalna plošcica Glej Rezalna plošcica. Odrezovanje Glej Rezanje. Razi. odrezavanje. Odrezovalnost Lastnost gradiv, da se dobro obdelujejo z odrezavanjem gradiva, npr. s stru­ženjem, rezkanjem, vrtanjem, brušenjem ... Dobro se odrezujejo gradiva, ki imajo majhno žilavostin srednjo trdnost.To so npr. nelegirana in nizko legirana jekla, aluminij in njegove zlitine. Razi. rezilnost, rezljivost. Prim. Žveplo. Odsesovalna naprava Naprava, ki odstranjuje motece delce in pline, ki se nahajajo v zraku. Stran 43 ZBIRALNIK PRAHU PRIKLOP NA ­ POKROV Odsevno steklo Sestavljajo ga cilindricna stek­lena telesa, ki imajo obokano zadnjo stran in zato odbijajo svetlobo v isto smer nazaj, od koder je prišla -podobno kot macje oci v temi. K-: ) Sin. macje oko. Odstopek V zvezi s tolerancami: razlika med mejno(dejansko) mero in imenskomero. Locimo: • zgornji odstopek: razlika med najvecjo mero in imensko mero • spodnji odstopek: razlika med najmanjšo mero in imensko mero • dejanski odstopek: razlika med dejansko mero in imensko mero Zgornji in spodnji odstopek se lahko imenujeta tu­di dopustna odstopka. V zvezi z meritvami: razlika med izmerjeno vred­nostjo in aritmeticno srednjo vrednostjo meritve. Prim. Toleranca, Deviacija, Nenatancnost. Razi. napaka, pogrešek. Odstranjevanje rje Predpriprava na odstranje­vanje rje je cišcenje rje z žicno krtaco. Na ta nacin odstranimo rjo, ki se ne drži površine. Sledi obdelava -rjaste predmete namocimo z od­stranjevalcem rje ali s pretvornikom rje, obicajno s copicem ali s pršenjem. Postopek je mogoce pos­pešiti z drgnjenjem površine s kovinsko krtaco. Vecina odstranjevalcev rje temelji na fosforjevi ki­slini. Prim. Fosfatiranje. Odvzemanje Glej Locevanje. Odzracevalni ventil Glej Odzracevanje. Odzracevanje Pri hidravlicnih napravah moramo racunati na to, da se bo v njih nabiral zrak, ki se­veda škodljivo vpliva na delovanje, npr.: • radiatorji se ne grejejo v celoti, • avtomobilske zavore delujejo nepravilno, • v hidravlicnih cilndrih pride do sunkovitega giba­ nja in udarcev itd. Hidravlicne naprave moramo torej redno odzra­cevati, nepr. ajnkliflanje.Ker se zrak zadržujey_ najvišjih delih cevnega sistema, moramo prav tam predvideti odzracevalne vijakeoziroma avtomatic­ne odzracevalne ventile. Odzracevalni vijak: NATANCEN NAVOJ, KI VZMET DOBRO TESNI KROGLICA NATANCNO HONANA TESNILNI NOTRANJA KONUS POVRŠINA Ce odzracevalni vijak odvijemo le za nekaj vrtlja­jev, tesnilni konus vec ne tesni in hidravlicna teko­cina stece do kroglice -zato lahko zacnemo z od­zracevanjem. Obstaja pa tudi drugacna vrsta od­zracevalnih ventilov: Ferdinand Humski V osnovnem položaju 1 je kroglica blokirana. Po­trebno je odviti notranji navoj, kar omogoca giba­nje kroglice 2 in s tem odzracevanje. Primer odzracevanja avtomobilskih zavor: ODPRTO ZAPIRANJE ZAPRTO ZRAK PROSTO TEKOCINA PLOVEC ODTEKA DVIGUJE ZATESNI OEE Skupna ucinkovitost proizvodnih procesov, ang. Overall equipment affectivity. To je izraba de­lovnih naprav. 100% ucinkovitost je delovanje 24 ur dnevno in 7 dni v tednu. Ce pa naprava deluje le 8 ur dnevno in 5 dni v tednu, se ta delež pre­racuna v OEE. Vprašujemo se za razloge, npr.: zakaj je bila naprava cel cas vklopljena, ni pa delovala ipd. Nato išcemo nove rešitve. OEM Oprema, ki se prodaja pod blagovno znam­ko drugega podjetja,ang. Original equipment ma­nufacturer. OEM se nanaša na podjetje, ki origi­nalno proizvaja ta izdelek. Zelo pogosto se kratica OEM uporablja za programsko opremo ki se pro­daja skupaj z racunalnikom. Ferdinand Humski Offset Zamik, odmik, premik. Pri tiskarstvu je Offset pri tiskarstvu pomeni, da se barva najprej z valjanjem prenese na mehki valj in šele nato valj prenese barvo na printano površino, npr. na papir: RELIEF GRAVURAOFFSET v TRIJE NACINI TISKANJA OFW Plamensko varjenje s kisikom in acetile­nom, ang. Oxy-Fuel Welding. Ogenj Pojav, ki zajema goreco snov, plamen in dim skupaj. Prim. Plamen, Požar. Oglavek Koncina (koncni del nekega elementa) Stran 44 upornosti pa jih uporabljamo tudi za elektricne termoelemente, npr. za žico cekas. Sem spada­jo tudi jekla za ventile: prokron za izpušne in sesalne ventile. Ogorina Krhka plast na kovini, ki nastane zara­di delovanja ognja. Ogrodje Kar nosi, povezuje napravo, objekt in daje osnovno obliko, okvir, nosilni del. Sin. skelet. Prim. Karoserija, Šasija, Podvozje. Ohišje Glej Okrov. Ohlap POZITIVNA zracnost oz. pozitivna RAZ­LIKA med izmerjenim (dejanskim) premerom LUKNJE in CEPA. o i:2. Ojacevalnik Naprava ali del naprave, ki povzroca povecanje izhodne velicine: elektronski, gramo­fonski, napetostni ~. Pogovorno: ojacevalec. Splošni simbol: ------t>--------Q: Vrste ojacevalnikov: 1. Tokovni ojacevalniki, ki povecajo jakost elek­tricnega toka, npr. tranzistorji (ki natancno sledi­jo spremembi vhoda). 2. Napetostni ojacevalnik, ki povecajo elektricno -,­ jih prejmemo preko mikrofona. zo:: -"C i2 . :;; 0:: v obliki glave. Prim. Mufa, Obojka. napetost. Na ta nacin npr. povecamo signale, ki <( i::i - Ogledalo Glej zrcalo pod geslom Steklo. Ogljik Simbol C, lat. Carboneum. Izrazita nekovi­ na, slabo reaktiven element, brez vonja in okusa. V zemeljski skorji in v ozracju ga je 0,087%. V - Glede na nacin prikazovanja rezultatov locimo analogne in digitalne ojacevalnike. 00:: za. Vecstopenjski ojacevalnik: izhod ene stopnje po­ spojinah so C atomi vecinoma štirivalentni. Sin. vežemo z vhodom naslednje stopnje. karbon. ZUNANJI DEL Ogljik je netopen v vseh kemijskih topilih. Operacijski ojacevalnik je zelo uporabno integri­ notranji del rano vezje in lahko dosega zelo veliko ojacitev: Raztaplja pa se v raztaljenih kovinah, s katerimi STARI SIMBOL: daje karbide. Železov karbid oz. cementi! Fe3C je Kako izracunamo ohlap: O = D -d +9 V obvezna sestavina jekla, ogljik v obliki grafita pa je Pri tem je D > d. Sin. zracnost. Prim. Zracnost, sestavina litega železa. Naravni ogljik je mešanica treh izotopov: 98,89% 12c, 11, 1 % 13c, in komaj zaznavne kolicine izo­topa 14C. 1/12 mase izotopa atoma 12C je že od leta 1960 opredeljena kot enota za atomske ma­ Nadmera, Ujem. Ohlapni ujem Na risbi predpisan ujem, ki nastopa med dvema strojnima elementoma, med katerima je vedno prisoten dolocen ohlap (zracnost). Za­to takšna strojna elementa sestavimo brez sile in +­ + se. Z merjenjem hitrosti radioaktivnega razpada se lahko prosto gibljeta drug proti drugemu. NOVI SIMBOL nestabilnega izotopa 14C, ki nastaja v višinah pod vplivom kozmicnih žarkov in ima razpolovno dobo Ohmov zakon Med tokom, napetostjo in upor­-9V Poznamo dva tipa: nostjo velja odvisnost, ki jo je leta 1827 odkril a) lnvertirajoci ojacevalnik 5.730 let, dolocajo starost predmetov (datiranje z nemški fizik Georg Simon Ohm: radioaktivnim ogljikom). Nahajanje: 1. Kristalizirana oblika v dveh naravnih modifika­cijah: elektricno neprevodni kubicni diamant (gostota 3,5 kg/dm3) in prevoden heksagonalni grafit (gostota 2,2 kg/dm3). Tudi v karbonatnih mineralih. Saje (gostota 1,8 kg/dm3) so drob­nokristalinicna zvrst grafita. 2. V amorfni obliki kot koks, lesno in živalsko og­lje. Amorfni ogljik ima veliko adsorptivnost. 3. V obliki organskih spojin je C sestavina vseh or­ganizmov, mnogih goriv (nafta, premog itd.) in sinteticnih spojin. Pomembni oglj. anorganski spojini sta še oglj. monoksid CO (gostota 1,25 kg/m3) in oglj. dioksid CO2 (gostota 1 ,98 kg/m3). Izjemno pomembna lastnost ogljika je, da se atomi na najrazlicnejše nacine medsebojno pove­ zujejo z enojnimi, dvojnimi in celo trojnimi vezmi v poljubno dolge verige in obroce. Prav to je temelj­na lastnost, zaradi katere je znano ogromno šte­vilo spojin, ki jih obravnava organska kemija. Ogljikov dioksid CO2, plin brez barve, vonja in okusa. Nastaja pri popolnem zgorevanju ogljiko­vodikov, pri dihanju in pri alkoholnem vrenju. V tehniki je CO2 pomemben zaradi MAG varjenja. Pri visokih temperaturah pride do disociacije CO2: CO2 tt (1-x)·CO2 + x·CO + x/2·O2 Za približni obcutek: pri 3000 K je xss 0,76, kar po­meni, da ima mešanica približno 38% 02. CO2 zmrzne pri -78,5 ° C. Zmrznjen CO2 je podo­ben ledu, uporablja se za hlajenje in je znan kot suhi led. Ogljikova jekla Glej Jekla -vrste jekel. Ogljikovo vlakno Glej Karbonsko vlakno. Ognjeodporno jeklo Jeklo, ki je odporno proti vrocini in ognju. Sin. ognjevarno jeklo. Del.: U = l· R Napetost je enaka zmnožku jakosti toka in upornostjo. Pri tem je: U [V] ..... elektricna napetost 1 [A] ..... jakost elektricnega toka R [Q] ..... elektricna ali ohmska upornost Ohmov zakon lahko ponazorimo s trikotnikom: S prstom zakrijemo eno velicino in vidimo, kako je izražena z ostalima dvema velicinama. Na šaljiv nacin pa Ohmov zakon predstavimo tako: Prim. Upornost, Prevodnost. Ohter Popacenka, ki izvira iz nemšcine (acht: število 8, ki ga vidimo pri opletanju kolesa). Glej Preprosti tek, Popolni tek, Opletanje. Ojacanje Na plocevinasto ploskev namestimo dodatno ploskev, ki poteka vzporedno s plocevino: ZAMAKNJENO :::O,/ POVRŠINA PLOCEVINE a) Feritna kromova o.j. (~24%Cr, O, 1 %C) so odporna proti vrocini in ognju nekje do 1 .050 ° C. Odporna so tudi proti raznim plinom, dobro se Klasicni primer ojacanja plocevine je pokrov dajo variti, a niso kaljiva. Uporabljamo jih le za motorja pri avtomobilu: dele, ki so malo mehansko obremenjeni. b)Austenitna Cr-Ni o.j. (~18-24%Cr, 19-24%Ni, O, 15%C) so odporna proti kislinam, ognju in vrocini do 1.100 ° C. Ker so mnogo trdnejša kot feritna jekla, jih uporabljamo za mehansko moc­no obremenjene dele. Zaradi velike elektricne UPORZA _ _ UPRAVLJANJE OJACITVE UouT INVERT. NBNVERT. b) Komparator, ki na vhodu primerja dve napetosti: u .,, M ' u " ' m " ' M ' u .,, M ' u ' " ' m " M ' Ojnica Sestavni del batnih pogonskih in delovnih strojev: drog, ki spreminja premocrtno (linearno) gibanje v krožno ali pa spreminja krožno gibanje v linearno. Z ene strani je povezana z batom ali pre­ko križnika na batnico, na drugi strani pa z rocico ali s kolenom na gredi. Slika: Kompresor -batni. Prim. Batnica. Ojnica je tudi del voza: vsako od dveh ojes, med katera se vprega žival. Okrogle klešce Klešce, ki so namenjene upogi­banju žice (elektrotehnika, bižuterija ipd.): 1 = d·n+ 5 mm _______,_.I .==:F==.§\ \ OKROGLE CELJ..TI KLESC "Yff .1 UHO MORA BITI SKLENJENO Razlikuj: konicaste klešce, klešce za vskocnike. Okroglenje plocevine Glej Krivljenje. Okrov Navadno zunanji del stroja, ki povezuje, drži notranje dele, npr. okrov motorja. Tudi zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave. Npr. ~ kljucavnice, radijskega sprejemnika, ure. Sin. ohišje. Oksa-Predpona v nomenklaturi nadomešcanja, ki oznacuje substitucije (zamenjave) metilenskih skupin (-CH2-) s kisikovimi atomi (-0-). Razi. okso-. Prim. Nomenklatura nadomešcanja. Oksidacija Oddajanje elektronov, dobimo man­ko elektronov in povecanje oksidacijskega števila. Snov, ki je oddala elektrone, je reducent. Tudi odvzem elektronov neki snovi lahko opišemo kot oksidacijo, npr. s kisikom smo oksidirali dušik iz N-3 v N+2: -3 O +2-2 -2 4 NH3 + 5 02 . 4 NO+ 6 H2O V zgornjem primeru: dušik (reducent) iz amoniaka se je oksidiral, kisik pa je oksidant -snov, ki je sprejela elektrone. Naziv oksidacija izhaja iz starejše (ožje) definicije: spajanje s kisikom, sprejemanje kisika. Vendar oksidacija lahko poteka tudi brez prisotnosti kisika, npr. oddajanje vodika je oksidacija: -2 O -1 O H2S + Cl2 . 2 HCI + S Žveplo se je oksidiralo, klor se je reduciral. Reak­cija oksidacije je vedno povezana z redukcijo. Oksidacijsko število Naboj (oznacen s predzna­kom+ ali-), ki bi ga atom imel v molekuli, ce bi bila le-ta zgrajena iz samih ionov. Kratica OŠ. Z majh­nimi arabskimi števili jih zapišemo nad simbole posameznih elementov v formuli iona ali spojine. V molekuli katerekoli snovi je vsota OŠ atomov vseh elementov, ki spojino sestavljajo, enaka nic. Vsota vseh OŠ v kompleksnem ionu pa je enaka naboju, ki ga kompleksni ion nosi. Ponekod se OŠ ujema z resnicnim nabojem iona, npr. NaCl je ionska spojina iz: Na (OŠ je +1 in tudi naboj je 1 +) in CI (OŠ je -1 in tudi naboj je -1 ). V žveplovi(VI) kislini H2SO4 pa ne pomeni, da ima atom žvepla resnicno naboj 6+. Isti element ima lahko v razlicnih spojinahrazlicna oksidacijska števila. Pravila za dolocanje OŠ po vrstnem redu so: 1. Prvine v elementarnem stanju: OŠ je enako O. 2.Vse kovine imajo pozitivna OŠ. 3. Bor in Silicij imata pozitivna OŠ. 4. Fluor ima OŠ -1. 5. Vodik ima OŠ +1. 6.Kisik ima OŠ enako -2. Sin. oksidacijska stopnja, oksidacijsko stanje. Prim. Valenca, Naboj iona. Oksidant Snov, ki sprejema elektrone. Oksidant drugo snov oksidira (druga snov odda elektro­ne), sebe reducira (sama pa sprejema elektro- Stran 45 ne). Oksidantu se torej oksidacijsko število zman­ j§§_. Npr. 03, H2O2, KMnO4, klorova (!)kislina, ele­menti VII skupine periodnega sistema. Natancneje: oksidant je snov, ki je nagnjena k sprejemanju elektronov, k zmanjšanju oksidacij­skega števila. Ista snov je lahko pri eni reakciji oksidant, pri drugi pa reducent -odvisno od tega, s katero snovjo je v paru. Sin. akceptor elektronov. Prim. Redoks vrsta, Akceptor, ant. Reducent. Oksidne trdine Glej Keramicni rezalni materiali. Oksidne AI prevleke Oksidno kožico na AI lahko ojacimo na debelino 0,001-0,002 mm, ce 5-20 minut namakamo predmete v raztopini sode in natijevega kromata pri 90-100 ° C. Takšna zašcitna plast zadostuje za zašcito AI pred ne prevec agre­sivnimi snovmi. Lahko pa jo ojacimo še s premazi: z laki ali z vodnim steklom. Oksirani Glej Epoksidi, EP. Okso-Predpona v IUPAC nomenklaturi, ki oznacuje karbonilno funkcionalno skupino C=O. Tudi oznaka za kisik vsebujoce spojine, npr. natri­jev trioksofosfat (V) NaPO3. Razi. oksa-. Oksonijev ion Ime za hidratiziran vodikov ion H3O+ . Sin hidronijev ion, hidroksonijev ion. Prim. Koordinacijsko število. Oktalen Osmiški, glej Številski sestavi. Oktansko število Število, s katerim oznacujemo odpornost bencina proti samovžigu (klenkanju). OŠ poda prostorninski odstotek izooktana (2,2,4­trimetilpentan), ki v mešanici s heptanom klenka enako mocno kot ustrezno bencinsko gorivo. To pomeni, da 95 oktanski bencin klenka enako kot mešanica iz 95% izooktana in 5% heptana. V odvisnosti od pogojev preizkušanja poznamo: • raziskovalno oktansko število ROŠ • motorno oktansko število MOŠ Vcasih so OŠ povecevali z dodajanjem svinceve­ga tetraetila Pb(C2H5), ki ga danes zaradi ekološ­kih vzrokov in zaradi katalizatorja ne smejo vec uporabljati. Prim. Cetansko število, Tekoca goriva. Okujina Glej Škaja. Okvara Stanje sredstva, za katerega je znacilna nezmožnost izvrševanja zahtevane funkcije. Pri tem je izvzeta nezmožnost: • v casu izvajanja preventivnega vzdrževanja, • zaradi drugih nacrtovanih dejavnosti ali • zaradi pomanjkanja zunanjih virov (energije, materiala itd.). Okvaro odpravimo s popravilom. Razi. odpoved. Prim. Stanja sistemov. Okvir Predmet, ki nekaj obdaja, obkroža. Npr. okvir tovornjaka (glej risbo -geslo Nadgradnja). Olefini Glej Alkeni. Olja Tekoce mašcobe. Prim. Maziva, Viskoznost. Glede na kemicno sestavo poznamo: -mineralna olja (monogradna in multigradna) -biološka (rastlinskaali živalska)olja -sinteticna (umetna) olja Gostota 0,81 -0,87 kg/dm3. Hidravlicna oljaglej Hidravlicne tekocine. Pnevmatika -v naoljevalniku uporabljamo redko mineralno olje viskoznosti 2 ­5 ° E. Protikorozijsko zašcito z olji glej pod geslom Zašcita z olji in mastmi. Motorna ojaglej API, ACEA. Maziva za zobniške prenosnikemotornih vpozil -glej API. Olja za hlajenje Olja, ki so namenjena za hlaje­nje in mazanje pri odrezavanju. Z vodo jih meša­mo v emulzije, podobne mleku. Da preprecimo prehiter razpad emulzije, dodajamo stabilizacijska sredstva. Z dodajanjem dezinfekcijskih sredstev pa preprecujemo nastanek mikroorganizmov. Emulzije zelo intenzivno hladijo in so uporabne predvsem pri vecjih rezalnih hitrostih. Pri razred­cevanju emulzij vedno vlivamo olje v vodo in ne obratno. Obicajno mešamo olje in vodo v razmer­ju 1 : 5 ali 1 :10. Oljnate barve Barve, ki so sestavljene iz drobno zmlete obicajne barve (npr. cinkov oksid, cinkov kroma!, železov oksid itd), veziva (laneno olje, firnež, smole) in topila (npr. toluol). Veziva na zraku oksidirajo in ustvarijo trdno prevleko. Oljne Ferdinand Humski lake sestavljajo olja, smole in topila. Prim. Laki. Oljnate barve se nanašajo s copicem. Na ta nacin so se nanašali barve in laki na vozila nekje do leta 1925. Celotni postopek je trajal skoraj tri tedne, najboljši oljnati laki pa so se upirali vremenskim neprilikam dve leti. Protikorozijska zašcita z barvami je opisana pod geslom Zašcita z barvnimi in lakastimi premazi. Oljni izlocevalnik Naprava v pnevmatskem si­stemu, ki spada med enote za pripravo zraka. Oljni izlocevalnik je potreben le za nekatere upo­rabe, npr. za lakiranje avtomobilov, avtopralnice, na bencinskih crpalkah ipd. Uporaba pa je odvis­na tudi od predpisov. Sin. oljni lovilec. Še posebej pomembni so oljni izlocevalniki pri hla­dilnikih (kompresorsko hlajenje). Olje za mazanje kompresorja namrec prehaja v kompresijski pro­stor in s tem v hladilno sredstvo. Olje v hladilnem sredstvu je seveda nezaželeno. V oljnem filmu, ki prekrije uparjalnik z notranje strani, nastajajo me­hurcki, ki delujejo kot zelo dober izolator. Upar­jalnik ima zato majšo hladilno moc. Nepravilnosti se pojavljajo tudi pri delovanju dušilnih (ekspanzij­skih) ventilov in tankih ceveh. Pri dolgotrajni upo­rabi se olje vraca v kompresor, skupaj s hladilnim sredstvom -kompresor nato stiska olje (ki je ne­stisljivo), posledica pa so resne poškodbe ventilov ali pogona kompresorja. KOMPRESOR OLJNI KONDEHZAfOR IZLOCEVALNIK I Obstajajo razlicni principi delovanja oljnih izloce­valnikov. Obicajno imajo veliko prostornino, da v trenutku zmanjšajo hitrost zraka. V notranjosti imajo ovire (npr. spirale), na katere se olje oprije­ma in nato odtece navzdol. Pri manjših pnevmaticnih sistemih se olje izloca v obicajnih filtrih -skupaj z vodo in prašnimi delci. Kadar imamo posebne zahteve glede cistosti zraka, uporabljamo filtrski vložek za zelo fino cis­tost (premeri por 5 -1 O µm). Omakanje Namakanje, omociti, tudi plastifikacija. Omejevalnik tlaka V pnevmatiki jih uporabljamo predvsem kot izpustne (varnostne) ventile. Omocljivost Prileganje tekocine na površino trd­nih snovi, npr. na stene posode. Nivo omocljivih tekocin je na mestu dotika s steno posode višji, pri neomocljivih pa nižji kot v sredini posode. Ce v omoclj. tekocino potisnemo tanko cevko, se teko­cina v notranjosti dvigne nad nivo tekocine zunaj cevke (kapilarni dvig), pri neomoclj. pa je narobe (kapilarni spust). Omoclj. je pomembna pri pripra­vi emulzij in pri lotnih spojih. Prim. Kapilarnost, Preiskava zvarov. Omrežje Poti, kanali, napeljave s pripadajocimi objekti na dolocenem podrocju. Npr. elektricno, vodovodno, telefonsko, racunalniško, železniško, cestno ~. Lahko je povezano tudi z dejavnostjo: trgovsko, zdravstveno ~, omrežje šol. Ang. Net­work. Prim. Elektronska komunikacijska omrežja. Opaž Obloga, oboj. Grad.: priprava, navadno iz desk, po kateri se oblikuje vanjo vlita snov (npr. beton). Opaž je lahko namenjen tudi za štukature ali pa je izolacijski material, ki po betoniranju osta­ne del objekta. Nepr. feršolunga. Opeka Glej Glina. Open source software Odprtokodna programs­ka oprema, kratica OSS. Prim. Odprta koda. Operacija Tehnološko:opravljanje nekega dela, (opravila, naloge), ki je delež od vseh potrebnih opravil -delež od celote, od celotnega delovnega procesa. Sin. postopek. Razi. proces. Operacijski list Dokument, ki vsebuje opis vseh parametrov !podatkov in . za izvajanje posamezne tehnološke operacije. Sestavimo ga za vsako operacijo posebej na podlagi tehnološ­kega lista. Ferdinand Humski Primer: operacijski list za struženje obdelovanca s podatki o nacinu vpetja, vrsti noža, vrtilna hitrost, globina rezanja, podajanje, normiran cas izdelave, kontrolno merilno orodje ipr. Operacijski list potrebujemo pri operativni pripravi proizvodnje, pri izvajanju dolocene operacije, pa tudi za kontrolo. Operacijski sistem Programska oprema, ki je nujna za delovanje racunalnika. Deluje kot vmes­nik med uporabnikom in strojno opremo racunal­nika. Kratica: OS. Vrste OS: a) Ce lahko le eden uporabnik dela s samo enim programom, so to enouporabniški in eno­opravilni -DOS, PalmOS itd. b) Enouporabniški in vecopravilni: MS Windows. c) Vecuporabniški. vecopravilni: Mac OS, MS Windows in Unix-u podobni OS (Linux, FreeBSD, OpenBSD, ... ). Na vecjih racunalni­kih se uporabljajo realnocasovni OS (angl. RTOS). Prim. Soflware. Ang. operating system. Operater Kdor dela z nekimi napravami ali nad­zoruje njihovo delovanje (tonski~, racunalniški~). Operativa Dejavnost, ki se ukvarja s prakticnimi, neposrednimi deli. Operativen -namenjen za akcijo; dejaven, deloven, opravilen, ki deluje; ki neposredno izvaja ali vodi kako delo. Nasprotje je kreativa. Opera!: izdelek, dokoncano delo. Ang. operate: delati, delovati, funkcionirati, upravljati (npr. stroj). Lat. operari: delati. Podobno: rutina. Operativno vzdrževanje .Vzdrževanje -vrste. Operativna priprava dela Dejavnost v podjetju, katere glavne naloge so: -usklajevanje informacij posameznih služb -priprava potrebnih materialnih sredstev -kontrola dela Prim. Tehnološka priprava dela. Operator Simbol za racunsko operacijo, npr. +. Opernica Glej Napera. Sin. opirnica. Opilek Pri piljenju odstranjen odrezek. Opis delovnega postopka Besedilo in dokumen­ti, ki pojasnjujejo delovni postopek:po korakih in v pravilnem vrstnem redu razložimo kako se nekaj naredi. Napiše se tako, da je s pomocjo navodil tudi nekdo drug sposoben varno ponoviti opisano opravilo in doseci želeni koncni cilj. Opis delovnega postopka zajema: 1. Varnost pri delu je zelo pomembna, kajti: na­rejenih napak pogosto ne moremo vec poprav­ljati. Opišemo: • nevarnosti, na katere moramo biti pozorni • preventivne ukrepe: zašcitna obleka, obutev, varnostni pripomocki, varnostna opravila in • ukrepe za varovanje okolja. Ce je potrebno, opišemo nacin priprave delovnega mesta: zagotovimo si dovolj prostora, ocistimo itd. 2. Naštejemo delovne postopke po pravilnem zaporedju.Za vsak delovni postopek navede­mo delovna sredstva (uporabljene naprave, orodje, pripomocke in material) in cas trajanja. Na tem mestu je treba opisati tudi podrobnosti: • pravilno je treba poimenovati posamezne delovne faze, uporabljeno orodje in material • priložiti je potrebno tehniške risbe in ostalo tehnicno dokumentacijo • navedemo delovne parametre: nastavitvene vrednosti in pogoji, ki se jih moramo držati pri nekem delovnem postopku, npr. nacin vpen­janja, kontrole, vrtilna hitrost, podajanje, globi­na rezanja itd., prim. Operacijski list 3. Opisati je treba tudi nacin kontrole. Oplašcena plocevina Plocevina z nekim nanosom, npr. pocinkana plocevina. Oplašcenje Tehnologija, pri kateri se na obdelo­vanec nanese brezoblicna snov, ki se nato spre­meni v trdno sprijeto prevleko. Sin. Površinsko plasten je. Razlogi za oplašcenje: 1. Zašcita površine pred zunanjimi vplivi,najpogo­steje je to protikorozijska zašcita. 2. Povecanje odpornosti proti obrabi. 3. Izboljšanje drsnih lastnosti izdelka. 4. Povecanje trdote. Stran 46 5. Izboljšanje odpornosti na visoke temperature. 6. Izboljšanje estetskega videza izdelka. 7. Pocenitev dragih izdelkov,npr. namesto drage­ ga nakita iz polnega zlata predmete pozlatimo. Glede na AGREGATNO STANJE materiala, ki ga nanašamo, poznamo oplašcenje: 1. Iz tekocega ali pastoznega stanja, npr. lakira­nje, pršenje, varjenje z navarjanjem dodajnega materiala itd. 2. Iz trdnega. zrnatega ali praškastega stanja, npr. platiranje, termicno pršenje (metalizacija, ter­micno brizganje keramike, plastike), vrtincno sintranje ipd. 3. S paro,z ioni,s pomocjo plazme ipd.: • oplašcenje z elektrolitskim ali kemicnim loce­vanjem, npr. galvanizacija. • vakuumsko metaliziranje (PVD oz. ionska im­ plantacija, CVD) Glede na VRSTE MATERIALOV poznamo: 1. Oplašcenje z laki in z umetnimi masami. V to kategorijo spada tudi emajliranje. 2. Oplašcenje s kovinami. 3. Oplašcenje z materiali s posebnimi lastnostmi: • materiali s protikorozijskimi lastnostmi • materiali, odporni proti obrabi • materiali z odlicnimi drsnimi lastnostmi • ekstremno trdi materiali • temperaturno odporni materiali • materiali, ki se kemicno vežejo na površinski sloj, npr. oksidne plasti na obdelovancih Oplemenitenje Nacin obdelave, pri katerem iz­boljšamo osnovne mehanske, kemicne ali tehno­loške lastnosti materiala, ne spremenimo pa nje­gove oblike. Delitev: • protikorozijska zašcita • toplotna obdelava Protikorozijsko zašcito najdemo pod istoimenskim geslom, spada pod Oplašcenje. Toplotno obdela­vo prav tako najdemo pod istoimenskim geslom in spada pod Spreminjanje lastnosti materiala. Prim. Površinska zašcita, Inhibitor. Oplesk Premaz, ki nastane po pleskanju. Prim. Nalic. Opletanje Glej Preprosti tek, Popolni tek, Geo­metricne tolerance. Nepr. ohter. Opna Glej Membrana. Opozicija Nasprotovanje, odpor. Npr. pri prije­ manju: postavitev palca nasproti drugih prstov. V politiki: protivladna stranka. Opozorilni znaki ZVZD A B C A1 -splošna nevarnost A2 -pozor: radioaktivno sevanje A3 -nevarna elektricna napetost B1 -pozor: neionizirajoce sevanje B2 -nevarnost zaradi baterij B3 -pozor: visece breme C1 -pozor: nevarnost padca C2 -pozor: laserski žarek C3 -pozor: vnetljivo D1 -pozor: eksplozivna snov D2 -pozor: mocno magnetno polje D3 -pozor: strupena snov Opredmetena sredstva . Osnovna sredstva. Oprijemanje Težnja dveh razlicnih materialov, ki prideta v stik, da se sprimeta med seboj. Pri tem imamo v mislih dva materiala, ki sta v trdnem ali tekocem agregatnem stanju. Oprijemlanje je zelo pomemben podatek pri bar­vah, lakih, premazih, lepilih (npr.: lepilnih trako­vih), pri površinskih prevlekah (kromanje, niklja- D nje, CVD, PVD), mazivih (npr. oljih), tudi pri avto­mobilskih pnevmatikah (oprijemljivost na cesti­šcu), gradbenem materialu (razne vrste malt, fa­sadni nanosi -na steno se mora material primiti, na zidarsko orodje pa ne ... ), tesnilih. plasticnih masah, vcasih tudi pri odrezavanju (granulati za peskanje) itd. Sin. adhezivnost. Opticni merilni sistem za karoserijo Pri tem merjenju se na posamezne merilne tocke obesijo prozorna merilna ravnila s skalo. Skozi merilna ravnila namerimo laserski žarek, ki na ravnilih na­slika rdeco piko. Med merjenjem je lahko vozilo pritrjeno na ravnalno mizo, na posebnih podstav­kih ali na dvigalu. Opticni senzor Senzor, ki zazna svetlobo ali gi­banje in odda signal, ki je sorazmeren izmerjene­mu svetlobnemu toku. Pogosto ga uporabljamo za kontrolo prisotnosti obdelovancev, varnostne za­pore delovnega obmocja, za citalnike crtnih kod, y_ televizijskih aparatih (za sprejemanje signalov od daljinca, ki oddaja IR svetlobo) ipd. Opticni senzor (sprejemnik svetlobe) najpogoste­jg_ uporabljamo v paru z oddajnikom svetlobe. Treba ju je pravilno namestiti, poznamo 3 izvedbe: 1. Oddajnik in sprejemnik v istem ohišju -opticni odbojni senzor: ODDAJNIK / ... SPREJEMNIK J. SPREJEMNIK ZAZNAL SIGNAL OPAZOVAN OBJEKT......- 1 . OBJEKT ZAZNAN 2. Oddajnik in sprejemnik v istem ohišju z odboj­nim telesom: ODBOJNO TELO ril" . 1. 1 . SPR.NIK IZGUBIL SIGNAL . OBJEKT ZAZNAN 3. Oddajnik in sprejemnik locena -opticni prehod­ni senzor: vi z enakim premerom. Varimo lahko tudi brez dodajnega materiala. Ordinata Navpicna os y v dvoosnem kartezic­nem koordinatnem sistemu. Prim. Abscisa. Organizacija Skupnost ljudi ki imajo vsaj eden skupen cilj, zaradi katerega delujejo enotno in usklajeno. Organolepticen Ki se ugotovi s cutili: z vonjem, okusom, vidom, sluhom in otipom: ~e lastnosti, ~a preiskava. Metoda, ki se pogosto uporablja pri de­ Stran 47 Ferdinand Humski DOVOD ZAŠCmlrnA PLmA POLOŽAJ ORBITALA TIPU . •• H.OJRAJ.:.KT:.-,, ODDAJNIK I SPREJEMNIK ORBITALE TIPA P: u _., _, ---_ _J ... \ L__J t'····.· * . ?} ··x -.:· ij . r4.rJ.ZGi S IGNAL P, '/· . ·: . y, P, . P, DOVOD OBJEKT ZAZNAN O RBITA.E ZAŠClltlEGA .. .'TIPA . .•·D:. ,, Simbol opticnega mejnega signalnika: ::._: · ' PlllrlA SKOZI ' • CELJUST + .. . ..--' ,.,/4f . "'" ..n_ Hibridne orbitale pa oznacujemo s kombinacijo Orbitalno varjenje se uporablja za ponavljajoce imen osnovnih orbital in nadpisanim številom zvare vrhunske kvalitete, npr. za vecjo kolicino ce­ Kabelski prenos TV signalov preko opticnih vlak­imenuje Gable TV Fiber Optic (CATV FO), n-2 . ... L-LUPINA -piskajoc zvok ležaja lahko odkrijemo s sluhom 2s 2p -otipamo mesta, kjer pušca olje K cL\JPINA vidimo razne poškodbe n = . . 1 en se - 1s -okusimo vsebnost antifriza v hladilni tekocini prenos signalov preko opticnih vlaken pa Optical fibre transmission. • lupina K sprejme najvec 2 elektrona Prim. Kabelska TV, Steklo. • lupina L sprejme najvec 8 elektronovIzraz, ki ima lahko vec pomenov: • lupina M sprejme najvec 18 elektronov itd. Vsak kvadratek pomeni najvec 2 elektrona, torej: -zavohamo kabel, ki se žge FOTORECEPCIJA IZGLED Optika BARVA, VELIKOST, :t.i z;;-RAZPOREDITEV OBLIKA (TEKSTURA) 1. Nauk o svetlobi in svetlobnih pojavih. 2.Sistem lec, ogledal ali podobnih pripomockov v neki napravi, npr. v fotoaparatu, mikroskopu, S prekrivanjem 2 orbital nastane kemijska vez: • cr (sigma) vez je najmocnejša oblika atomske = = KEMORECEPCIJA Opticno vlakno Zelo tanek svetlobni vodnik iz zelo cistega stekla. Prevlecen je z oblogo (tudi iz zelo cistega stekla), ki ima nekoliko manjši lomni kolicnik kot steklo v sredini. Zato se svetlobni žarki v sredini opticnega vlakna popolnoma od­bijejo (podobno kot pri prehodu iz stekla v zrak). Zaradi popolnega odboja na meji z oblogo lahko svetloba po opticnem vlaknu potuje zelo dalec skoraj brez izgub. Zato so opticna vlakna dolga tudi do 200 km. razlicnih orbital dolocenega tipa, npr.: sp3 (pri nas­tanku hibridnih orbital tega tipa sodelujejo ena s in tri p orbitale), sp2 (pri nastanku hibridnih orbital tega tipa sodelujejo ena s in dve p orbitali). Kako sestavljamo orbitale v lupine: ENERGIJSKO STANJE KVANTNO ŠTEVILO e = O e=1 e=2 e=3 l n=4 . ... ..... ....... N -LUPINA 4s 4p 4d 4f M -LUPINA n=3 . ... 3s 3p 3d tekciji napak in nepravilnosti, npr.: daljnogledu ipd. Tudi izdelovanje takih naprav. 3. Nastavitev krmilnih oziroma voznih mehaniz­ mov v avtomobilu, avtooptika. Optospojnik Naprava, ki s pomocjo svetlobe prenaša elektricne signale preko dveh elektricno locenih tokokrogov. Eden tokokrog je obicajno visokonapetostni, drugi pa nizkonapetostni. V optospojniku sta združeni LED dioda in fotodioda v enem samem elementu. Fotodioda generira baz­ni tok tranzistorja, ki zato zacne prevajati: PRESTREŽE SVETI.OBO _t' :b uL.....;;.:;.·••. SVETI.OBO _ --o Namesto fotodiode se lahko uporablja fototranzi­stor. Sin. optocoupler, photocoupler, opto-isolator. Ce sta tokokroga locena in lahko prekinemo spre­jem svetlobe, dobimo optocoupler sensor: OZNAKA ZA .""dJY.1 11 .' AtlODA KATODA EMITOR KOLEKTOR Orbita Krivulja, po kateri se giblje vesoljsko telo pod vplivom gravitacije. Orbitala Prostorsko obmocje okoli jedra atoma, v katerem se z najvecjo verjetnostjo nahajajo posamezni atomski ali molekulski elektroni, ko so v izbranem energijskem stanju in ustrezajo rešit­vam Schrodingerjeve enacbe. V eni orbitali sta lahko najvec dva elektrona. Poznamo atomske in hibridne orbitale. Atomske orbitale oznacujemo z zaporedno številko, ki ji sledi vrsta (ime) orbitale (s, p, dali f) in nadpisano število elektronov, po potrebi še pod­ 1 pisana smer npr. 1 s2 ali 2p2 , 2px . (kovalentne) vezi in nastane npr. s prekrivanjem dveh s orbital; npr. enojna vez med C atomi • 1t (pi) vez nastane s stranskim prekrivanjem dveh p orbital; dvojno vez med C atomi lahko ustvarita dve n vezi (elektronom v n vezi pravi­mo n elektroni) ali cr in n vez • o (delta) vez se nanaša na d orbitale in je prisot­ na pri organskokovinskih spojinah Prim. Atomska vez. Orbitalno varjenje Posebni nacin varjenja, pri katerem se oblok mehansko vrti 360° okoli varjen­ca. Vrsta varjenja je praviloma TIG postopek, pro­ces pa je racunalniško voden ob majhni pomocioperaterja.Primer mehaniziranega (avtomatskega) varjenja: ROCNO VODENO POPOLNOMA TlG VARJENJE MEHANIZIRANO TlG VARJENJE Za orbitalno varjenje se uporablja celjust, skozi katero se dovaja zašcitni plin, vanjo se namestita tudi elektroda in varjenec. V celjusti se nahaja varilna glava, ki vrti elektrodo okoli varjenca. Vsaka celjust je primerna za neko obmocje pre­merov varjenca: VONJ c:::;:> AROMA <:;::::::J OKUS l-OST.. SLADKO SLANO ZELISCNI KISLO TRPKO PO OŽGANEM GRENKO JEDKO MEHANORECEPCIJA IN TERMORECEPCIJA DOTIK TEMPERATURA. TEKSTURA TOGOST (RAZPOREDITEV) SLUH ZVOK BRNENJE /1 '\ PISKANJE, GLASNOST . . IŠKRIPANJE SEKANJE .. ,g) POKANJE, Upoštevati pa je potrebno, da je takšno testiranje pogosto subjektivno. Organska kemija Kemija ogljikovih spojin. Po dogovoru pa nekaterih spojin kljub vsebnosti oglji­ka ne uvršcamo med organske: ogljikov monoksid CO, ogljikov dioksid CO2 , ogljikova kislina H2CO3 in njene soli karbonati (npr. CaCO3). Danes je poznanih preko 1 O milijonov organskih spojin in le okrog 300.000 anorganskih spojin. Številnost organskih spojin izhaja iz: -štirivalentnosti ogljikovega atoma, -lastnosti ogljika, da se C atomi vežejo v številne, razlicno spojene verige, razvejene molekule ali obroce (izomerija).Približno 90% organskih spojin sestoji iz ogljika, vodika, dušika in kisika. Manj pogosti so fosfor, žveplo in halogeni. V organsko spojino se lahko vgradi vsak element. Organokovinske spojine predstavljajo mejno pod­rocje med organsko in anorgansko kemijo. O-ring Mehansko tesnilo v obliki obroca (toru­sa), od tod tudi naziv. Sin. O-tesnilo, O-obroc.Obroc je oblikovan tako, da se prilega utoru in semed sestavo dveh ali vec delov stisne. Na ta nacin tesni tekocine in pline na mejni ploskvi. Stik je lahko staticen, v nekaterih konstrukcijah pa selahko deli in O-tesnilo med seboj gibljejo, npr. vr­tece osi crpalk in hidravlicni valji.Stiki z gibanjem ponavadi zahtevajo mazanje O­tesnil, da se zmanjša obraba. Tesnenje se obicaj­no doseže z zatesnjeno tekocino. O-tesnila so poceni, preprosta za izdelavo in mon­tažo ter so zanesljiva. Zato so ena najpogostejšihvrst tesnil pri konstrukciji strojev. Kvarijo se po­ Ferdinand Humski slopoma. Lahko tesnijo tlake do vec deset mega­paskalov (MPa). O-ring V-ring X-ring Materiali O-tesnil: elastomeri s krožnim prerezom, baker grafit (za izpušne cevi), silikon, NBR itd. Manj 'znano je, da je o-ring patentiral American danskega rodu Niels Christensen leta 1937, ko Je bil star 72 let! S preizkušanjem je ugotovil, da naj­bolje tesni tesnilo torusne oblike, ki ga vložimo v utor, katerega globina je 25% manjša od malega premera torusa. Prim. Semering, Tesnenje. _ Orodja za montažo Ker so orodJa za montazo zelo raznolika, jih obicajno razdelimo po skupinah: inštalacijska orodja, elektricna montažna orodja, orodja za vpenjanje in pritrjevanje, orodja .a hidravliko, pnevmatiko, orodja za montazo ležajev, veznih elementov, vijacnih zvez itd. _ Orodja za montažo ležajev Snemalo, p resa _ (hidravlicna), o-ringi, tesnila, indukcijski grelnik.­Orodja za montažo veznih elementov Klesce za vskocnike, okrogle klešce, konicaste klešce, kladivo (leseno, gumijasto, lažje, težje) ... Orodja za montažo vijacnih zvez Za montažo in demontažo vijacnih zvez up. razlicna orodja: a) Kljuci: 1 odprti (zevni, vilicasti: enojni in dvojni), ki ima srednjico zeva obicajno za 15° nagnJeno proti osi kljuca, kar omogoca privijanje na ožjem prodstoru; 2 zaprti (obrocni); 3 naticni ("gedo­re"); 4 vticni (inbus); 5 kljukasti (zobati); 6 na: sadni krivi kljuc (za kotno brusilko, nasadni klJuc pa je druga beseda za naticni kljuc); 7 jermens­ki. (za oljni filter), 8 nastavljivi in francoski; 9 ~ ;:;_ _ verigo (za vrtenje verižnika), momentni (gleJ posebno geslo), udarni (po njem se lahko udar­ja s kladivom) itd. . b) Vijaci (nepr. izvijac, šraufenziger): 1 O navadni, 11 križni, 12 torx itd. Prim. Demontaža. Orodje Predmet ali priprava, ki se redno upo­rablja pri nekem fizicnem delu. Glede na uporabo delimo orodja na: a) Orodja za posamicno uporabo: cevljarsko, po­ljedelsko, mizarsko, vrtnarsko, merilno~ itd. b) Orodja za množicno proizvodnjo. ki olajš.jo, poenostavijo ali avtomatizirajo neko stromo delo v serijski ali množicni proizvodnji. Orodja za množicno proizvodnjo delimo na: 1. Orodja za oblikovanje: za litje, za brizganje plastike, za pripravo form itd. . 2. Orodja za preoblikovanje: vlecenje, kovanJe, upogibanje, štancanje, stiskanje itd. 3. Orodja za locevanje: rezilna orodja (luknjanje, rezanje ... ), odrezovalno orodje itd. 4. Ostali pripomocki, priprave in naprave: mon­tažno orodje, vpenjalno orodje, orodje za varje­nje, kovicenje itd. Stran 48 5. Komb inirana orodja. Orodja delimo tudi po nacinu UPORABE oz. DE LOVANJA: rocno, elektricno, pnevmatsko,hidravlicno ~ itd. Pogosto se zgodi, da za eno samo dejavnost po­trebujemo vec razlicnih orodij. Takšen komplet imenujemo garni tura orodja.Prim. Vzdrževanje, Montaža, Orodja za montažo vijacnih zvez. Orodna jekla Jekla za izdelavo orodij. Ta jekla morajo imeti visoko trdoto v hladnem in nekate:a tudi v toplem stanju. Pri odrezavanju se komaJ se uporabljajo. Delimo jih na: 1. OGLJIKOVA orodna jekla za delo v hladnem stanju so plemenita jekla s 0,6%< 10g zlata >1 %, jekla za avtomate in vsa malolegi -dodatek m: ...__.,_ ______ Ll • ce se oznaka zacne s crko C X HS ali s števil­ ko -je oznacevanje po KEMICNI SESTAVI (.) rana jekla z < 5% posameznega elementa mocno legirana jekla, razen hitroreznih ,..__t--._------L2 X - ,.._-+--+-+------L3 .... ------+--+-4--+---N :-· _ ..... _IJ. : ••••• Porabnik ••••• ) _ Generator ali IT tran;formator ce je na prvem mestu mestu številka 1 s piko 1. -tedaj gre za oznacevanje S ŠTEVILKAMI (i.) • ce so na prvem mestu znaki S P L E B Y R H D Tin M -tedaj se jeklo oznacuje PO UPO­RABI, MEHANSKIH ali FIZIK. lastnostih (§...) Ko smo ugotovili pravo skupino, tedaj samo še pogledamo podrobna navodila za oznacevanje v tej skupini, ki je oznacena s številko v sredini vrstice: dolocimo posamezna mesta in nato pre­poznamo sporocila po kraticah. Oznacevanje LITEGA ŽELEZA po SIST EN 1560 1.,_ HS -hitrorezno jeklo 2-.. Mesto je številcni del osnovnega znaka: *za znakom C. / ali znakom X: 100 kratna povprecna vrednost C v % *za znakom HS: deleži legirnih elementov v %, po zaporedju: W, Mo, V, Co . Mesto so dodatni znaki za jeklo: *za znakom C: C. -jeklo za hladno oblikovanje,hladni vlek, hladno iztiskavanje; Q -jeklo za vle­cenje žice; .!; -podan najvecji delež S in P, npr. S<0,045% in P<0,045%; . -drugo (npr. jeklo "--+-+-+------Ll podano je obmocje deleža S, OZNACEVANJE Z ZNAKI npr. S = 0,08 -O, 12%; S. -jeklo za vzmeti; .U. - za kovice), R ­ ------L2 ..__+-... Oznaka vsebuje najvec šest mest, vsa niso nuj­ jeklo za orodja; W. jeklo za varilno žico; no uporabljena. Vsako mesto lahko vsebuje vec *za/ (oznaka se zacne s številko): kemijski sim­znakov. Med znaki ni prostih mest: - ' ' .------­IT PE : -­ : Porabnik , ­ '. .. + .... + .... +............... Po DIN 40 108/5.78 oznacujemo elektricne vode na naslednji nacin: 1. Enosmerni sistem: • polariteta:pozitivna L + (kratica za line, pozitivni vodnik),negativna L-(negativni vodnik) • nevtralni vod (srednji vodnik): M • referencna ozemljitev: E (Earth)• ozemljitveni zašcitni vod: PE (Protective Earth) • nevtralni vod: PEN (PE and neutral) • neozemljeni zašcitni vod: PU • brezšumna ozemljitev: TE 2. Izmenicni tok. trifazni sistem: Omrežje: • zunanji vodi (fazni vodniki): prednost: L 1, L2, L3 (line, 1., 2. in 3. faza) dopustno: 1, 2, 3dopustno: R, S, T (kot si sledijo faze) • nevtralni vod: N • referencna ozemljitev: E • ozemljitveni zašcitni vod: PE Pogonska sredstva: • zunanji vodi: U, V, W • nevtralni vod: N 1.,_ Mesto je oznaka EN, ki ji sledi pomišljaj -in GJ (G -litina, J -na osnovi železa). 2-.. Mesto je struktura GRAFITA: L-lamelami M -temprani, N -ledeburitna struktura brez gr.ffia, S. -kroglicasti, Y. -vermikularni, Y -posebnost Sledi neobvezno pojasnilo mikro/makro struktu­re LITINE:8.-austenit, !;!_-crna temprana litina, E -ferit, !,, -ledeburit, M -martenzit, e. -perlit, Q -gašeno, I -gašeno + popušcano, W. -bela temprana litina . Mesto se zacne s pomišljajem in oznako za: • MEHANSKE LASTNOSTI,ki jih loci pomišljaj: :natezno trdnost sestavljata dve oznaki:3-4 mestno število [N/mm2] in znak za okoli­šcine testiranja: S. (posebej lita epr.), .U. (preiz­kušanec lit skupaj z osnovnim materialom) ali C. (preizkušanec odvzet od ulitka) :minimalni raztezek je 1-2 mestno število [%], ki mu spet sledi crka S., .U. ali C. (že pojasnjeno) :minimalna udarna žilavost v [J]; ce se poda­ja, je razen okolišcine testiranja (S., .U. ali C.) dodan pomišljaj(-) in oznaka za testno tempe­raturo: RT (sobna temp.) ali LT (nizka temp.) :trdota-najprej crki HB (Brinell), HV (Vickers), HR (Rockwell) in nato 3 mestno število • KEMIJSKO SESTAVO,ki jo oznacuje crka X, sledi 100-kratna vrednost odstotne­boli legirnih elementov po vplivnosti: Cr, Co, Mn, Si, Ni in W imajo faktor vplivnosti. AI, Be, Cu, Mo, Nb, Pb, Ta, Ti, V, Zr -faktor 10 C, N, P, S -faktor 100 B -faktor 1000 Kemijskim znakom sledijo številke, locene z vezajem in zaokrožene na najbližje celo število. Podajajo povprecni delež elementov v odstot­kih, pomnoženimi s faktorjem iz preglednice. *za znakom X (legirana jekla): kemijski znaki legirnih elementov v padajocem zaporedju gle­de na njihov kolicinski delež. Ob enakih kolici­nah vec prisotnih elementov si znaki sledijo po abecednem zaporedju. Sledijo števila -deleži legirnih elem1:ntov v %, zaokroženo na najbližje celo število. Stevila, ki se nanašajo na razlicne elemente, so med seboj locena z vezajem. *za hitrorezna jekla HS: brez te oznake i. Mesto so dodatni znaki za jeklene izdelke: *za znakom C se lahko vnašajo znaki PQ...P.@.:: glednici C. *za malo in mocno legirana jekla se lahko vnašajo znaki po preglednicah A in C. *za hitrorezna jekla se lahko vnašajo znaki PQ preglednici C. 4. OZNACEVANJE JEKELS ŠTEVILKAMI SIST EN 10027-2, DIN 17007-Werkstoffnummer Ferdinand Humski 1.,_ Mesto je številka 1.,_, kar je oznaka za jeklo. Številka O je za surovo in lito železo, 2 za ne­železne težke, 3 pa za neželezne lahke kovine, 4 za sintrane in prašnate kovine, 5-8 za neko­vine, 9 je rezervirano za interno uporabo. Med prvo številko in naslednjimi štirimi je po­stavljena pika (1 .XXXX). 2.... Mesto sta 2 številki za naslednja jekla: ID NELEGIRANA jekla • osnovna jekla: 00 • kakovostna jekla: 01 -splošna konstr. jekla z Rm<500 N/mm2, 02 -posebna, topi. neob­delovalna konstr. jekla z Rm<500 N/mm2, 03 -jekla s povpr. C<0, 12% ali Rm<400 N/mm2, 04-jekla s O, 12%50%AI), +CE-elektrolitska krom/kromoksidna prevleka (ECCS), +CU -bak­rena prevleka, +IC -anorganska prevleka, +OC -organska prevleka, +S-kositrna prevleka, nane­šena z omocenjem, + T -svinceno-kositrna prevle­ka, nanešena z omocenjem, + TE-svinceno-kosi­trna prevleka (elektrolitska), +Z -cinkano z omo­cenjem, +ZA-cink-aluminijeva prevleka, naneše­na z omocenjem (>50%Zn), +ZE -elektrolitska cinkova prevleka, +ZF -cink-železna prevleka, nanešena z omocenjem in dodatno žarjena, +ZN -elektrolitska cink-nikljeva prevleka. Preglednica C: oznacevanje stanja-obdelave: +A-žarjeno, +AC-žarjeno na mehko, +AT-difu­zijsko žarjeno, +C -hladno utrjeno z valjanjem ali vlecenjem, +Cnnn -hladno utrjeno na Rm min v N/mm2, +CR-hladno valjano, +HC-toplo-hladno oblikovano, +LC-dodatno rahlo vleceno oz. valja­no v hladnem (odprava kožice), +M -termomehan­sko valjano, +N-normalizirano ali normalizacijsko valjano, +NT -normalizirano in popušcano, ±Q -kaljeno, +QA -gašeno na zraku, +QO -gašeno v olju, +QT -poboljšano, +QW gašeno v vodi, +S-obdelano na ... , + T popušca no, +U neobdelano. Ozobcanje Zobnike lahko izdelamo: 1. S primarnim oblikovanjem: litje, sintranje. 2. S plasticnim preoblikovanjem: kovanje, stiska­nje, valjanje. 3. Z odrezavanjem: frezanje, pehanje, posnema­nje, po termicni obdelavi pa brušenje, lepanje, strganje, pospeššeno vtekavanje. Dalec najvec zobnikov izdelamo z razlicnimi postopki odrezavanja. Po nacinu dela razlikujemo predvsem dva nacina izdelave ozobij: a) Oblikovni nacin, pri katerem ima orodje isto obliko kot zobni presledek. b) Kotalni nacin, pri katerem ima orodje obliko osnovnega profila ali pa s svojim gibanjem v prostoru zarisuje ta osnovni profil. SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE 25. Metalltechnik Fachbildung Der Werkzeugbau. 14. natis. Haan-Gruiten: Europa Lehrmittel 2007. ISBN 978-3-8085-1204-3 26. Metalltechnik Fachbildung fur lndustriemechaniker. 3. natis. Haan-Gruiten: Europa Lehrmittel 1999. ISBN 3-8085-1143-5 27. Richar Fischer Motorno vozilo. Ponatis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije d.d., 2014. ISBN 978-961-251-252-1 28. Erika Broz Žižek Nacrtovanje konstrukcij: ucbenik za modul Nacrtovanje konstrukcij v programu Strojni tehnik. 1. natis. Ljubljana: Littera picta, d.o.o., 2010. ISBN 978-961-92855-2-7 29. Kosmac, J. Odrezavanje: ucbenik za modul Obdelava gradiv v programu Strojni tehnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije d.d., 2010. ISBN 978-961-251-186-9 30. Zdravko Žalar Osnove elektrotehnike 1. 1. natis. Ljubljana: TZS, 2002. ISBN 86-365-0408-2 31. Janez Jereb Osnove kovinarstva in strojništva. Ljubljana:TZS, 1988. Ni podatka o ISBN. 32. Zupancic D. Oznacevanje materialov: jekla in železove litine. Ljubljana: Fakulteta za strojništ­vo, 1998. ISBN 961-6238-10-8 Avtor Ferdinand Humski LEKSIKON ZA PAMETNE MEHATRONIKE M -O Imena nosilcev avtorskih pravic: Ferdinand Humski Elektronska izdaja, september 2019 Samozaložba Ferdinand Humski, Volkmerjeva cesta 22, 2250 Ptuj Publikacija je brezplacna in prosto dostopna vsem uporabnikom Spletna lokacija publikacije: http://strojna.scptuj.si Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.Sl-I0=301845248 ISBN 978-961-92244-8-9 (pdf)