ILUSTRIRANI SLOVENEC
Leto ///   ¦ Tedensk» pri/oga „SIovenca" z dne 27. februarja 1927, štev, 47 ¦   Štev. 9
pogled na znameniti Predjamski grad na Notranjskem.
ob cesti med Planino in Senožečami. Ta grad, ki je vzidan v 123 metrov visoko pečino, spada gotovo med najzanimivejše v Sloveniji; znamenit je pa postal zlasti po svojem lastniku Erazmu Predjamskem (Luegerju), ki je leta 1483. na dunajskem cesarskem dvoru ubil maršala Pappenheima in nato pobegnil v ta svoj grad ter postal strah vse okolice. Tržaški glavar Gašper Ravber je dobil nalog ukrotiti ga, a šele vsled izdajstva Erazmovega sluge se mu je posrečilo, da ga je ubil. Pozneje je dobil grad Iv. Cobenzl in ga prezidal 1570,
66
K ponesrečeni revolucift na t>ortug€ilsHem:
Pred kratkim je izbruhnila na Portugalskem revolucija proti sedanjemu diktatoričnemu režimu, ki je bila pa udušena že v nekaj dneh. Naša slika nam kaže zmagoslavno parado vladnih čet po lizbonskih ulicah.
Dr. Brauns
nemški minister dela, član katolišk. centruma in eden glavnih stvariteljev moderne nemške soc. oolitike.
Vojvodini« Beaumontska
(na levi), ki je sama članica lordske zbornice, se podaja s knežjo krono na glavi k slavnostni otvoritvi parlamenta.
Angleški kralj se pelje Ic sveč€ml otvoritvi
parlamenta.
Na levi kraljeva garda s povešeno zastavo.
tndttci al u»tvarla1o novo premtolnico.
Pred kratkim se je vršila slavnostna posvetitev novega Delhi, ki so si ga izbrali Indijci za bodočo prestolnico. Slika zgoraj nam kaže podkralja lorda Irwina. ki v zlatem oblačilu in v spremstvu maharadž prisostvuje slavnostim.
Slika na desni nam kaže parado indijske konjenice mimo novega parlamenta.
67
Živojin Balngdžic
zn^ni intimni zaupnik našega kraljevega doma, in eden najzmožnejših naših diplomatov ter poslanik v Berlinu, ki baje pripravlja obnovitev prijateljskih stikov med našo državo in Rusijo.
Svetana. proceaifa av. Vla^a (Blaia) po aubrovnisKl „sira<lonV\
Sv. Blaž je Dubrovčanom to, kar je Benečanom sv. Marka, in njegov god praznujejo vsako leto (5. februarja) z največjimi slovesnostmi. — Sredi tega meseca je bil tudi Dubrovnik močno prizadet po silnem potresu, ki je divjal v južnozapadnem delu naše
države
Ix itvlfenfa naSlfi 1coroš1cl§ Slovencev
v Hodešah pri Celovcu (IcTa slika) so si postavili tamošnji zavedni Slovenci lep društveni dom (desna slika), ki je bil otvorjen 9. pr. m
Slike H. SlovensKemu biografsKemu IcRsiRonu
Dobnikar Franc
(1878—1901) risar.
Furlani Ljudevit
(1864—1913) publicist in prevajatelj.
Feigel Damir
(*1879) humorist.

69
SlovensRo oxemlfe
v EaedlnarodneMn prometu.
Iz Ljubljane pridemo z brzovlakoiii v urah :
v Trst----- 5 '/j
v Benetke---- 8
v Milan------ 1"^
Pariz (preko Milana) M
f Marseille---— — 34
i- Madrid (pr. Barcelone) 67
f London-----
f Rim------ H
v Belgrad----- 13
v Sofijo-----— 22
v Carigrad---- 40
v Solun----- 30
v Atene — —--- 44
v Bukarešto--- 31
v Monakovo    — — — 12
v Leipzig   —--- 25
v Berlin------- 26
v Frankfurt--- 22
v Hamburg----- 30
na Dunaj----- 9
v Prago----- 19
v Varšavo----- 27
v Budimpešto--- 11
70
Po južni franciji
Pogled na Avignon-
kjer so od 1. 1309.—1576. prebivali papeži (takozvano babi Ionsko ujetništvo); papeško palačo je dobro videti v sredini
-]V>gIedr ua VUlefraaic^e—-
(okrožje Alpes - Maritimes), k je zelo važna francoska obmorska trdnjava.
- Menione-
romantično klimatično zdravilišče na francoski rivijeri.
Pogled na Nlxxo
najznamenitejše evropsko letovišče.
-Caiines-
na francoski rivijeri, kamor je zahajal zadnja leta t Nikola Pašič.
IHtglcdl na Ml<tT3eiae, nafvečte francosRo prisi<iM»lšče a 600.000 prebivalci.
71
Krišem Sloveiiife
Pavel Rasberger
igralec in režiser mariborskega narodnega gledališča, ki je slavil 10. t. m. 25 letnico svojega umetniškega delovanja.
S sestanka zastopnikov slovenskih iu avstrijskih gostilničarskih organizacij
ob priliki zadnje velike vinske razstave v Ptuju.   Med drugimi vidimo na sliki D. Bernardi ja. načelnika Zveze gostilničarskih zadrug v Celju (1), F. Rebevška (3), podnačelnika; te Zveze, ter M. Withalma (2), Losata (4K Geiterja (5) in Winklerja (6), funkcionarje* graških gostilničarskih organizacij. — (Fot. Kunšek. Celje.)
Udeleženke dnevnega gospodinjskega tečaja v Vojniku,
ki se je vršil letošnjo zimo pod vodstvom ge. Sittig. Istočasno se je vršil tudi večerni kuharski tečaj, oba sta se pa zaključila z lepo uspelo razstavo dne 30. jan. 1.1. in z zabavnim večerom v posojilniški dvorani.      v
Hotel Sv. Janex oli Bo^lnfslcem /ejeru
v zimskem snegu.
___i^iktor Tančic^_
¦ sirom Slovenije znani nadzornik pivovarne «UnionS', temperamenten družabnik in cenjeni lovski tovariš, ki obhaja 1. marca 1.1. 60 letnico svojega rojstva iu 25 letnico služb.pri pivoTarni «Union*,
FIntmčna straititca na Jeserslcem vr^u (1216 m)
kjer teče jugoslovansko-avstrijska meja.   Čez ta vrh vodi velika carinska cesta.
72
Glasbenik Marij Kogoj.
Slika na desni:
Igralec Milan Skj-biašek
vlogi ..Gobseka", ki ga pravkar igrajo na ljubljanskem odru. (Obe risbi: I. Cargo.)
JvL±na Francifa.
Južna Francija meji na vzhodu na Atlantiški ocean in Sredozemsko morje, na zahodu jo delijo Alpe od Italije. Po splošni obliki je južna Francija jako raznolika in to glede terena, kakor tudi podnebja. Dočim je podnebje v Alpah ostro, je ono o območju Sredozemskega morja, kjer raste južna flora, zelo milo. Da se kraji d srednji južni Franciji niso mogli razviti d velika mesta (izjemo delajo Marseille, Lirnoges, mesto porcelana in St. Etienne [Sv. Štefan], industrij, center južne Francije), sta krivi predvsem hribovitost in močna vodna mreža. Središče južnega življenja se nahaja v dolinah med rekama Rhono in Girando, prva se izliva v bližini Marseilla, največjega francoskega pristanišča, v Sredozemsko  morje, druga v
bližini pristanišča Bordeaux o Atlantiški Ocean. Večja mesta južne Francije so še Lyon (središče trgovine in izdelovanje svile), Toulouse, Avignon, Montepellier, Toulon (vojno pristanišče), Niče (svetovno kopališče), Clermont-Ferrant. Carcasson-ne, izredno lepa staroveška utrdba An-gouleme, Grenoble, univerzitetno središče, kjer se nahaja tudi nekaj dijakov Slovencev, a našemu ljudstvu najbolj znan je Lurd, znamenita Marijina božja pot.
Južna Francija ima v splošnem agrarni in vinogradniški značaj. Izvzemši golih vrhov Alp, Pirenej in Massif Central, je vsa zemlja obdelana ali zasajena z drevjem (jesi-n, javor, lipa, hrast, topol, kostanj, hruška, jablana, oreh, sliva in češnja). Kljub temu pa Francija nima dovolj lesa zaradi česar ga mora mnogo uvažati iz ostale Evrope in svojih kolo-
nij. Tudi kmetijski pridelki radi vročega podnebja ne zadostujejo potrebam prebivalstva, dočim je vinogradništvo zelo razvito in vina, predvsem takozoana „Bordeaux". so znana po svetu radi .svojega izvrstnega okusa in nizke cene. Jako goje cvetično kulturo, zlasti o področju Sredozemskega morja, njeno glavno središče je Niča. Posebno znana je pa južna Francija zaradi izredno razvitega letoviškega življenja. Francoska rioijera je o zimskem času prenapolnjena s tujci, kjer pride vsak na svoj račun.' V letnem času se tujska sezija preseli d Alpske kraje, ob Rhono in srednjo Francijo. Ker se v Franciji že od nekdaj živi ceneje nego v vsaki drugi evropski državi in ker vsakega mikajo prekrasne romantične tamošnje pokrajine je naval tujcev v vseh letnih časih jako velik.
KNJIQ01/EZNICA KT.D. li LJUBLJAN
KOPITfiRJfUfl ULICfi 6/11
CRTfiLNICA IN TUORNICfi POSLOUNIh KNJIQ
JfinCinO Zfi PRUOURSTNf IZDtUf PO ZntRNIh CeNfiH
Fotolito In offsetttslc JugoslovansKe tialcame v r/ubl/anJ.