Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Po poitl pro|enai: ta •e lo leto naprej 26 K — h pol leta > 18 » — » Betrt i » 6.50» ■eseo > 2 > 20 > V upravnlitvn prejeman: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » oetrt » » 6, — > ■eseo » 1»70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naroftnlno In Insorito sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je t Seme- niskih ulicah St. 2, J., 17. Izhaja vsak dan,izvzem*l nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 203. V Ljubljani, v četrtek, 3. septembra 1903. Letnik XXXI. Angleško šolstvo. London. Izprememba, katera se vrši zdaj v angleškem šolstvu, je zbudila velik odpor v prebivalstvu. Anglež, kateri varuje svobodo in avtonomijo v vseb svojih ustanovah "z največjo skrbnostjo, se upira državi, katera hoče raztegniti svojo oblast tja, kjer je doslej dopuščala samoupravo. Od 1. 1891. je bilo angleško šolstvo svobodnejše kakor kjerkoli v modernih državah. V Londonu je bilo šolstvo doslej urejeno čisto samoupravno. Za elementarni pouk je bila kompetentna oblast »London Šchool Board«, obstoječa iz 55 članov, kateri so bili izvoljeni od vseh občinskih volivcev središča mesta, City, in od vseh davkoplače-vavcev ostalih desetih šolskih okrajev londonskih. Letni dohodki »Scholl Boarda«, iz« vzemši posojila so znaSali okoli 60,000 000 K. V 452 šolah te korporacije je bilo do 560 000 otrok. Poleg tega je pa še mnogo strogo konfesionalnih zasebnih šol, v katerih se vzgaja tudi 350000 otrok, »bchool Board« je vzdržaval poleg navadnih šol 400 večernih učilnic in 730 Btrokovnih šol za gospodinjstvo in razne obrti. Ljudskih učiteljev je imel nastavljenih okoli 10.000, in po siro-tisčih in drugih zavodih 1700. Vse to se naj zdaj na hip podržavi. Kar je bilo doslej v rokah svobodne ljudske uprave, naj naenkrat postane uradniško. Anglež pa nobene stvari bolj ne sov raii, kakor centralizacijo in birokratizem. Vse angleško javno življenje ima zadružen značaj. Vse največje prodajalnice in banke so v rokah asooijaoij. Kar je na kontinentu konfekcija, to je v Londonu »society« — obrtna zadruga. Najlepše prodajalnice obleke, maloobrtnih izdelkov in kruha so zadružne. Delavci so vsi organizirani strokovno, in produkcijska zadruga delavskih stanov — cooperative working societies — so značilne za angleško obrtno produkcijo. In če pogledamo organizacijo neštevilnib verskih sekt, ne vidimo v njih nič drugega, nego svo bodne verske zadruge, katere se osnujejo okoli kakega, večinoma dobrodelnega principa. Tako si tudi ljudske vzgoje Anglež ni mogel doslej predstavljati drugače, kakor v rokah svobodne šolske zadruge. »Associ ation« — to je na Angleškem geslo za javnost, in tudi država ni nič drugega, nego zadruga za obrambo in razširjenje angleške obrti in trgovine. A odpor ima tudi jako verski značaj. Te državne šole naj bodo sredstvo, da se anglikanska državna cerkev obrani popolnega razpada. V Londonu je zdaj okoli 1500 cerkva. A od teh je komaj 700 — torej niti polovica — anglikanskih. 800 cerkva so si postavili nonkonformisti, med katere spadajo vse verske družbe, katere ne priznavajo angleške državne oblasti kot voditeljice svojemu verskemu prepričanju. Med slednjimi je 50 rimokatoliških cerkva. Jasno je, da bodo državni učitelji razširjali državno vero. Londonski — anglikanski — nadškof je to tudi v Doveru pri otvoritvi nove šole javno povedal. Pritoževal se je, da gine zdaj iz šolstva krščanski duh. Namen nove šolske reforme je, mladino napolniti zopet s krščanskim mišljenjem in jo vrniti cerkvi. Proti temu so se dvignili nonkonformisti, podpirani od liberalne stranke. Povsod se vrše shodi, na katerih govore večinoma pridigarji raznih sekt, ki protestirajo proti temu, da bi njihove šole, ki so jih postavili kot znak odpora proti anglikanizmu, postale vzgojilnice državne cerkve. Sicer jim je vlada priznala, da mora imeti vsaka šola tudi enega nonkonformistovskega učitelja, vendar to jih ne zadovoljuje. Izdali so geslo pasivne veristence: Noben nonkonformist ne sme plačati novega šolskega davka. Tako tudi delajo. Več sto nonkonformi-stov je bilo že obsojenih, ker niso hoteli plačati šolskega davka, kateri znaša približno dva pennyja na funt šterlingov. Vsi se zagovarjajo enako: Državni temeljni zakon nam garantira svobodo veBti. Ta zakon je zoper našo svobodno vest, ker nas sili plačevati za šole, katere obsojamo. Torej nas postava ne veže. Sodniki in davkarji pa pravijo : Nas ne briga, ali je zakon pravičen ali ne; vi morate plačati ! In nonkonformist Be da zarubiti za dva pennyja. Pri prihocfnjih volitvah bo šolsko vprašanje igralo veliko ulogo. Nonkonformisti so izdali geslo, da ne volijo nobenega kandidata, ki ne obljubi, da bo glasoval za svobodno šolo. Ogrska kriza. Valovi ogrBke krize vznemirjajo tudi v Avstriji javno mnenje. Osobito znani vojaški ukaz, da bodo morali vojaki nad tri leta služiti, provzroča povsod nevoljo. Zato zahte vajo razne stranke, naj avstrijska vlada skliče državni zbor, preden Ogri rečejo zadno besedo. — Včeraj dopoludne so šli dr. Gross, dr. Derschatta, dr. Lueger in dr. Baernreither v imenu nemške levice k min. predsedniku ter zahtevali, naj vlada takoj skliče državni zbor. Ta naj pove svoje mnenje, ali in katere koncesije se morejo dati Ogrom. Dr. pl. Korber pa je odgovoril, da se ta mesec snidejo razni deželni zbori in da je pred oktobrom državni zbor nemogoč. Imenovani poslanci so šli nato k vojnemu ministru. Tu so baje zvedeli, da voj. uprava še vedno ugiblje, ali in kako bi bilo mogoče doslužene vojake poslati na dopust. Medtem pa Ogri iščejo primernega moža, ki bi mogel in hotel končati osemmesečno krizo. Opozicija tudi z Wekerlem ni zadovoljna, ker ne zahteva madjarskega povolj-nega jezika v armadi. Danes se cesar povrne v Budimpešto in jutri nadaljuje posve-tovanja z veljavnimi osebami. Kdaj in kako se kriza konča, je danes povsem negotovo. Vojna uprava računa na to, da bo kriza še dolgo trajala in premišljuje, kaj bi ukrenila, ako bi ogrski parlament zakona o vojaških novincih ne odobril do 1. januvarja. Vojaška uprava namerava v tem slučaju sklicati pod orožje nadomestne rezervnike, da spopolni število vojaštva. Češke zahteve. Izvrševalni odbor čeških agrarcev se je sešel včeraj, izvrševalni odbor Mladočehov se pa snide jutri. Skoro gotovo bodete stranki sprejeli predloge poslancev Baxe in Kltfača za skupni nastop vseh čeških državnih poslancev o armadnem vprašanju. Predloga zahtevata v prvi vrsti, da se deželno brambo v Avstriji uredi slično ogrskim honvedom, torej po narodnostih. Glede skupne armade zahtevata predloga, da se število avditorjev slovanskega pokoljenja pomnoži in da se vsa obravnava vrši v jeziku obtoženčevem. Vsi češki okrajni in občinski zastopi bodo tozadevne peticije poslali na državni zbor. Vršili se bodo javni ljudski Bhodi, na katerih bodo poslanci vnemali ljudstvo, da se postavi za svoje pravice. šolstvo v Nižji Avstriji. V nižjeavstrijskem deželnem zboru pride v razpravo in bo sprejet predlog, da se število zastopnikov katoliške cerkve v okrajnem šolskem svetu poviša na dva, v deželnem šolskem svetu na tri in da sta v okrajnem šolskem svetu tudi dva zastopnika deželo. Nadzorstvo nad veronaukom in verskimi vajami bo izročeno izključno cerkvenim krogom. V okrajih, za katerih šole prispeva deželni zaklad, bo imenoval učitelje deželni odbor. Češki katoliški shod v Brnu je zaključil svoja zborovanja. V šolski sekciji je bila vsprej9ta resolucija, v kateri se izreka obžalovanje, da še ni uresničena zahteva po UBtanovi češke univerze na Morav-skem, a poklada važnost v to, da se bo na isti uvaževal katoliški značaj zlasti v tej smeri, da ne bodo pozvani kakor učitelji možje, sovražni cerkvi. Zarota proti bolgarskemu knezu. Govorice o zaroti proti življenju bolgarskega kneza nočejo potihniti. Tako se poroča iz Sofije: „OkoInost, da Be knez Ferdinand ni nastanil v Sofiji, ampak se je odpeljal naravnost v Evxinograd, je tu zbudila splošno presenečenje, in to posebno zato, ker je bilo v sofijskem konaku že vse pripravljeno za knežev sprejem. Kakor se tu čuje, je knez Ferdinand v zadnjem trenotku spremenil svoj potovalni načrt, ker je bil obveščen, da so se častniki sofijske garni-zije zarotili proti njemu, da ga bodo po noči v konaku napadli in prisilili, da odstopi. Te vesti vzbujajo tu občno Benzacijo, ki je tem večja, ko se širijo tudi govorice, da je bilo mnogo oseb od sofijskega dvora aretiranih, ker so bile baje v zvezi z zarotniki." Seveda je treba te vesti sprejeti z veliko rezervo, a roo.-oče je pa le. V nemški soc. demokraciji vre. Staro nasprotstvo med privrženci Bern-steina in Bebela se je zopet pojasnilo. Iz dosedanjega časnikarskega boja lahko povzamemo, da bo debata na draždan-skem strankarskem sbodu zelo interesantna. strankarski voditelji že sedaj jasno kažejo, da bo boj glede nove taktike hud. Bebel je dobro spoznal, da tiči za navadnim vprašanjem glede podpredsednika kaj več kakor samo vprašanje zunanje oblike in etikete. Bernstein je s tem, da je v javnost spravil to vprašanje, dal povod prepiru, ki pomeni, da je čas, da se vrže stare tradicije soc. demokracije v koš. Toda temu se pa upira Bebel, kije poslal toliko utopi stičnih spisov med svet, ki je vstvaril te tradicije; on zahteva, da se snide strankarski Bhod, na katerem naj Be zavežejo usta revizijonistom. Tudi posl. A u e r pravi: Merodajne za stranko naj bodo koristi in interesi v tem vprašanju, ne pa principi.« Nasprostvo med revizionisti in starimi revoluoionisti je vedno večje. Papež in španski prestol. Kakor poroč* »Corriere« je Pij X. dal z ozirom na Španijo in njenega kralja zelo važno izjavo. Z vsem uplivom hoče varovati in ščititi spanski prestol, ker mlademu kralju ni nič manj naklonjen, ko Leon XIII. Nadalje je dejal papež, da mu Don Carloa v celem času desetletnega bivanja v Benetkah ni niti enkrat kaj rekel o svojih zahtevah glede španskega prestola. Japonska in Rusija. Japonski poslanik v Londonu se je izjavil zastopniku Reuterjevega urada, da Japonska noče v Koreji doseči ničesar druzega kakor to, da se varujejo njeni ondotni interesi. Ni vzroka, zakaj bi prišlo med Rusijo in Japonsko v zadevi Mandžurije in Koreje do zapletkov. Brez dvoma bo Rusija držala svojo obljubo in bo zapustila v oktobru Mandžurijo. Manjši, nevažni prepiri, kakoršni so tudi med najbolj miroljubnimi državami, se bodo poravnali na prijateljski način. Kulturni boj v Franciji. Škofje iz Grenobla, Evreux, Chalons, Albi, Simoges in Angonlčme so izjavili, da katoliki no smejo pospeševati odstranjenja konkordata, ker bi v«led tega cerkev in država jednako trpeli. Škofa v Chalons in An-gonleme sta pristavila, čim manje se govori o odpravi konkordata, tem boljo je. Lyonski nadškof je odklonil vsak odgovor v tem oziru. Tem gorečnejše pa delujejo protiklerikalci jza____ ta eilj. Njih bojno besnost je podžgal mrffovo škof nancij-ški, Tourinaz. Župnik vzorne-nay je naprosil nekega dominikat/ca,'- naj pridiga, ker je bil sam bolan ; zato je bil pa od prefekta občutljivo kaznovan. Proti temu ravnanju se obrača najnovejše Škofovo pismo, v katerem očita vladi tiranstvo in samovoljstvo. Sedaj pišejo vsi radikalni listi o vstanku duhovščine in zahtevajo, naj se tudi izženo sedaj oblastno dovoljenje kongregacije in naj se odpravi konkordat. Zdi se, da bo tudi do tega prišlo. NajradikalnejSi listi ie sedaj napadajo vsako vero, tudi dosedaj hvaljeno protestantovsko vero. »Radikal« kar kliče: »Luter je le adjutant Lojoleci". »Ak-tion« piše: »Nikakor nesmemo dopustiti, da stopi namesto ver vera in tako konfiscira človeško naravo. Narava naj nam bo norma; več ne potrebujemo.« Ali res ne potrebuje Francija več? Kaj pa revolucija? Ali se ni takrat nekaj podobnega razglašalo ? Židovska država. Znano je, da rionisti hočejo zopet naseliti žide v Palestino. Ker se ti njihovi načrti ne morejo hitro realizirati, je zadnji kongres rionistov sprejel z očividnim veseljem predlog, naj se posebni odbor peča s ponudbo angleške vlade, da židje ustanove svojo »državo« v zahodni Afriki. Angleška vlada je dala Židom na razpolago za naseljevanje deželo med Mervoni in Mombassa, ki obsega 90 000 kvadratnih milj. Iz brzojavk. Berolin. Državni račun za 1. 1902. izkazuje nedostatka 30,722 522 mark. Pariz. Jutri odpotuje ministerski predsednik Combes za dva tedna na Špansko na počitnice. Nekateri listi pravijo, da bo to potovanje utrdilo španBko - francosko prijateljstvo, ki se je pojavilo v zadnjem času in ki se J$aže v spoju francoske železniške mreže v Špansko preko Pirenej, skozi katere zgrade predor. Med državama se obnovi tudi trgovski dogovor. London. Med Rusijo in Japonsko se vrše dogovori radi Mandžurije in Koreje. Japonska je ponudila Rusiji sporazumljenje, po katerem bi imele obe vlasti določene pravice v Mandžuriji in Koreji. London. Pri volitvi v Argyllskine je bil izvoljen v angleško zbornico protivladni kandidat. Pariz. Odbor častne legije bode, predno polkovnika Mašina črta iz vrste Iegijonarjev, uvedel natančno preiskavo, v koliko je Mašin kriv smrti srbskega kralja Aleksandra in kraljice Drage. Berolin. V Gniernu se vrši obravnava proti osebam, ki so se v privatnih hiSah bavile z učenjem poljskega jezika. Cerkveni letopis. Iz mariborske škofije smo prejeli še sledeče poročilo: Izpraševalcem za župnijske izpite so bili na sinodi izvoljeni p. n. gg.: H r i -b o v š e k Karol, Bohinc Jakob, dr. Mlakar Ivan, Majcen Josip, Voh Jernej, Matek Martin, Ogradi Fr., D o v n i k Fr., dr. F e u š Fr., G a b e r c Simon, dr. Gregorec Leopold, P. He-r i č Kalist, II r i b e r n i k Jakob, Jug Fr., K o v a č i č Fr., dr. S u h a č Anton, S 1 a n d e r Anton, Z i d a n š e k Josip. — Izmed teh izprašujejo te dni preč. gg.: prelat K. H r i b o v š e k , stolni župnik Jakob Bohinc, kanonik dr. M. Matek in gvardijan II e r i č sledeče gg. konkurente : B r a t u š e k Fr., provizor pri Mar. Snežni; G a r t n e r Fr., kapelan na Vranskem ; Kocbek Anton, provizor pri Sv. Petru niže Maribora ; R o ž m a n Janez, kapelan v Hajdini, in S o r n Ant, kapelan pri Sv. Barbari v Halozah. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. septembra. Sinoda. Ni je katoliške stvari, ki je ne bi .Narod" opsoval. In sicer mu je vseeno, ali kaj razume ali nii; vse opsuje in to delo seveda ne zahteva posebne modrosti, ampak le posebne nesramnosti. Sinoči je opsoval sinodo, Škofa in duhovščino; sinodo, da je nepotrebna; škofa, da je govoril latinsko ; duhovščino pa, da je izpovedala katoliško vero. Sinoda, da je nepotrebna; zato, pravi „Narod«, ker je škof duhovščini ukazal, da je morala priti na sinodo! To je pravi dokaz za liberalce! Vojaške vaje, kontrolni zbori so torej nepotrebni, ker vojaki morajo priti! Vse, kar mora biti, je nepotrebno. Tavčar tako pravi, že mora biti res ! Kaj se meni ta junak za to, da je določeno po cerkvenih zakonih, kaj je sinoda, kdo mora priti na sinodo, kakšen bodi obred sinode, in da se je škof ravnal !e po teh zakonih! In škcf je govoril latinsko! Če je Malovrh pri Frlincu to izvohal, bi bil javelne tudi kaj čul, da škof ima vsak dan po dvakrat poldrugourne slovenske govore! In duhovščina je izpovedala katoliško vero! Ali naj izpove turško vero ali kaj ? Častitamo napredni stranki, ki jo pita »Narod« s tako krmo! To mora biti »duhovita« stranka ! No, upamo, da bo v par letih tudi ta »duhovita" stranka spoznala, kakšen pomen imajo sinode. Zdi se nam pa seveda, da ji bodo potem sinode še manj všeč! Ravnateljem državne gimnazije v Trstu je imenovan ravnatelj drž. gimnazije v Trientu, dr. Gustav H e i g 1, Poročil se je 1. Beptembra v Prečni pri Novem Mestu notarski koncipijent g. Viktor P o z n i k z gdč. Jeienčevo. Imenovanje Definitivnim veroučite-ljem na c. kr. višji realki v Mariboru je imenovan dosedanji suplent č. g. dr. Anton Jerovšek, knezoSk. pridvorni ka-pelan v Mariboru. — Umrla je pri S t. Petru v Savinjski dolini hčerka g. Ivana Petraka gdč. Pavla P e t r a k. — Umrla je gospa Marija G a b r S e k , soproga g. Ivana Gabršeka, o. kr. poštieara uradnika v Goriri. — Iz Ptuja. C. kr. finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu je prestavilo c kr. davčnega praktikanta g. Josipa Wreznika iz Maribora v Ptuj in je tisti prideljen davčnemu referatu c. kr. okr. glavarstva. — Za hmeljarje. Poročila iz Žatca na Češkem naznanjajo, da je v tem okraju letos pričakovati okolu 35 000—40 000 čolnih stotov hmelja. L. 1892 pa so ga pridelali 90000 in 1. 1891. 198.000, torej se ga je letos manj pridelalo kot polovica lanskega in komaj peti del predlanskega leta, kar je povzročilo hmelju jako visoko ceno. — Nove šolske odredbe za šolski poduk na državnih srednjih šolah je za prihodnje šolsko leto izdalo naučno ministerstvo. Po vsaki učni uri določa naredba kratek odmor, po dveh učnih urah daljši odmor. Za odmor se lahko porabi 10 minut, odmeri jih pa učiteljska konferenca z odo-brenjem deželne šolske oblasti. Kjer je vsled lokalnih razmer priporočljivo, je lahko dopoludne pet obligatnih učnih ur. Na šolah, kjer so božični prazniki trajali vštevši dan 1. januvarija, se lahko da dijakom tudi dan 2. januvarija prosto. — Kanonična vizitacija v dekanatu Gornjigrad. Prevzvišeni knezoškof dr. Mihael N a p o t n i k se je po dovršeni škofijski sinodi že v soboto 29. avgusta napotil v dekanat Gornjigrad, kjer je, oziroma bode delil zakrament sv. birme: v Mozirju (30. avguata), pri sv. Mihaelu, kjer bo posvetil novo podružnico sv. Radigunde (31. avgusta), na Rečici (1. septembra), na Ljubnem (2. sept.), v Lučah (3. septembra), v Solčavi (4. sept.), pri bv. Frančišku (5.), v Garnjemorradu (v nedeljo 6. septembra), v Smartinu (7. sept.) in v Nazarjih (na Malo gospojnico 8. sept.) — Hrvatski sabor. Po najnovejših vesteh se snide hrvatski sabor na kratko zasedanje tečajem meseca oktobra. — 500 hrvatskih učiteljev brez službe. Na hrvatskem je zdaj do 500 iz-prašanih učiteljic, ki nimajo službe in tudi ne nada, da bi jo kmalo dobile, ker se zbog velikega siromaštva v narodu le redko katera nova šola odpre, dasi so šole potrebne, ker po najnovejših podatkih ne dohaja niti cela tretjina za šolo odraslih otrok. Občine same ne morejo šol vzdrževati, a dežela tudi ne more v sedanjih žalostnih finančnih razmerah nič pomoči. Tudi na tem polju je zapustil ban Khuen Hedervary lep spomin svoje dobre in poštene uprave. Šolske oblasti pa tudi same niso mnogo storile, da Be vsaj deloma omeji obisk ženskih preparan-dij in da se ženski mladeži odpre več drugih praktičnih šol. Zdaj je seveda morala šolska oblast vmes poseči, da se omeji število učenk na preparandijah, ter je »dala ravnokar naredbo, po kateri se ne sme sprejeti več nego 25 učenk v peti razred ženskega lioeja v pedagogičnem oddelku, a v prvi razred preparandije usmiljenk le 40 učenk, dočim so jih do zdaj sprejemali po 100. S to naredbo so mncge rodovine hudo zadete, ker je prišla tako iznenada ravno pred otvoritvijo šole, in bodo zdaj prisi ljene pridržati svoje hčere doma, dočim so tudi še druge šele prenapolnjene. — Beneške Slovenke laški kraljici. O tem se še poroča iz Vidma: Tretje v družbi dam, ki so bile sprejete, so bile gospe in gospice prišedše iz Št. Petra ob Nadiii, še pred kratkem imenovanega St. Peter Slovenski (San Pietro degli Slavi). Gospa Musoni je poklonila kraljici prekrasen Šopek cvetlic, a z njega so viseli v slogi tro-bojni trakovi: italijanski in slovenski, a na slovenskem traku je bil slovenski napis: »Svoji kraljici prebivalci St. Petra ob Na-diži,« Kraljica se je neizmerno razveselila tega šopka in vse navzoče dame so opazile na nji neko posebno ginjenost. Tresočim glasom je zahvalila Slovenke za dokaz ljubezni in zvestobe. Govorila je italijanski. Profesor preč. g. Ivan T r i n k o je pozdravil kraljico po srbski v imenu beneških Slovencev. Trije šopki: tržaški, goriški in slovenski so pozneje krasili voz kraljice. Kralj je utrgal iz slovenskega šopka cvetko ter si jo zataknil na prsi, rekoč : »To je ovet mojih Slovanov!« — Nesreča v predoru pod Kostanjevico. Dne 1. septembra dopoludne okoli 11. uri je počila ob vhodu v predor pod Kostanievioo mina. ki je bila prižgana druga; prižigali so namreč tri mine. Ta se je sprožila prezgodaj, če prav je bila vrvica zadostno dolga. Vrgla je zemljo in druge reči v obraz delavcu Ant Lipičerju iz Kala ter ga lahko ranila. Pripeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. — Ustrelil se je včeraj zjutraj ob peti uri v Gorici v ulici Morelli št. 60 na stop-njicah stanovanja svoje ljube okoli 26 let stari Ettore Standler, Tržačan, trg. uradnik v Gorici. Nesrečna ljubezen ga je gnala v smrt. — Hrvatske novice. Vlaho Bukovec, hrvatski slikar, je dovršil sliko novega bana — Iz beneške Slovenije. Beneškim Slovencem je duhovščina letos preskrbela drugi nat s slovenskega »katekizma«, ki so era jako pogrešali, in ki je bil izdan pred 20 leti, in sicer ga je bil uredil pokojni kaplan Peter Podreka, znan beneški rodoljub in pesnik. Ta izdaja je bila popolnoma pošla, tako da so morali duhovniki nekaj let ustmeno poučevati krščanski nauk. kar je seveda provzročalo mnogo truda. Da imamo drugo izdajo, je v tem oziru mnogo poma-gano; ali izšla je le v 600 iztisih. — Baklonosec posebne vrste. Ko so vojniški posilinemci napravili te dni ba-kljado v slovo bivšemu in v čast novemu županu, je nosil balon v vrsti obligatnih »lerfantov« tudi učitelj na slovenski šoli gospod Božidar Mahorčič! — Shod gostilničarjev. Letos 7. sep tembra se skliče v Celovcu shod vseh koroških gostilničarjev, vseh, namreč vseh nemških. slovenski gostilničarji se niso vabili. Ali slovenski gostilničar nima ravno istih težav in ne zasleduje istih smotrov kakor nemški ? — Zahvala. Odbor »Izobraževalnega društva pri Devici Mariji v Polju« se naj-iskrenejše zahvaljuje vsem, ki so do sedaj pomagali, da sa je postavil in tako veli častno otvoril »Društveni Dom«. Zahvala najpoprej vsem dobrotnikom domačim in tujim, ki so z materijalom ali denarjem ali delom pospešili zidanje. Zahvala pa zlasti tudi vsem darovalcem lepih dobitkov za šaljivo loterijo, zahvala požrtvovalnim delavcem in delavkam, ki so krasno olepšali dru štveni prostor; zahvala pa zlasti tudi tujim društvom, pred vsem kršč. soc. zvezi v Ljubljani, bralnemu društvu v Vodmatu. delavskemu društvu v Medvodah ter Marijini družbi in tamburaškemu zboru iz Mekinj za pridno sodelovanje pri veselici; zahvala pa tudi našima pevskima zboroma, moškemu in mešanemu za toliko požrtvovalnost, da brezplačno vedno sodelujejo s petjem ter žrtvujejo mnogo časa v društveno korist, kakor tudi igralcem in igralkam. Zahvaljujemo tudi druga društva za vdeležbo. Imenoma se zahvaljujemo g. županu Dimniku in g. rektorju Koateru za njuno vdeležitev pri slavnosti. Ob jednem pa prosimo še na-daljne vsestranske podpore, da moremo krepko napredovati v započetem delu! Za odbor: Matej Rihar, I. podpredsednik. — Poroka. Predvčerajšnjim se je poročil gosp. Vinko Krušič, magistratni uradnik na Dunaju, z gospodično Marico P u k 1 - o v o, nečakinjo znanega narodnjaka in veleposestnika is Marija Enzersdorla pri Dunaju. Poročil ju je ženinov brat g. šolski ! svetnik J. Krušič. — Poročil se je g. Le o- pold Borštnik z gdčn. F a n i c o Česnikovo iz Knežaka. — Guverner Transvaala v Trstu. Včeraj je dospel v Tret s parnikom »Cle-opatra« guverner bivših južno-afriških republik Transvaal in Oranje, lord Miloer. Stopivšega na kopno ao ga pozdravili predsednik avstrijskega L1oyda, Becher, voditelj pomorske oblasti Strobah in angleški konzul Churchill. — Romarji v sveto deželo. Danes zjutraj se je odpeljalo z Lloydnvim parnikom »Tirol« v Bveto deželo 300 romarjev iz Švice, Tirola in Nemčije. — Državni hrvatski gimnazij v Pazinu. Suplet t na tej šoli, g. Anton M a j ž 6 r , jo imenovan provizoričnim učiteljem na tem zavodu. — Znamenje razmer. Včerajšnja »Domovina« je bila konfiacirana radi članka »Hmeljerojcem«. — Smrtna kosa. Pri Sv. Tomažu pri Ormožu je umrla poštarica g. Doroteja S k e r I e c. — Utonil je v Tilniču na Gorenje Štajerskem narednik 26. domobranskega polka Alojzij Dolar. — Ponesrečeni abiturijent. V Tržiču je pri streljanju sin tovarnarja Mallyja slučajno zadel abiturijenta Friderika Retha-reka iz Novega mesta. Kroglja je šla abitu-rijentu skozi desno lice. Abiturijenta bo pripeljali v dež. bolnico. — Idrijski „Naprej" bo še dalje izhajal, ker se idrijski socialni demokratje niso podvrgli sklepu vodstva jugoslovanske soc,-demokracije, ki je hotelo, da mora „Naprej" prenehati. — Kamniški salonski orkester priredi v zdravisču 5 septembra gostom koncert. Po koncertu koriandoli-korzo. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vinarjev. Restavracijo obskrbuje ta večer gosp. Peter Z i r o v n i k. — Defravdacija v celjskem okrajnem zastopu Danes nam došla »Domovina« poroča o tem, da je danes od tajnika Kosma poneverjenega denarja nepokritih okolu 24.000 kron. Natančnejše podatke bo podala sodna preiskava. Nesramna laž nemškega časopisja je trditev, cft bo moralo prebivalstvo plačati poneverjene svote. »Domovina« pravi, da je pooblaščena izjaviti, da prebivalstvo celjskega okraja ne bo plačalo niti vinarja za pokritje teh svot. Kosem je detravdiral s ponarejenimi pobotnicami oziroma s ponarejenimi podpisi dr. čemeča, dr. Dečka in dr. Hrašovca, in sicer pri davkariji in pri posojilnici v Celju. Ako bi uradnik davčnega urada le enkrat prišel pokazat tako grdo popravljeno in radirano pobot nioo, bi bila cela sleparija takoj razkrita in škoda bi se dalje ne bila godila. Račune so v prejšnjih letih pregledali tudi nemški revizorji in niso zapazili defravdacije. — Hrvatske novice. Slikar Bukovac je dogrtovil sliko novega hrvatskega bana. — V Dalmaciji so bili po nekaterih krajih nemiri radi trojezičnih napisov na železnicah. Napise morajo varovati orožniki. — Radi demonstracij v Fužinah je bilo te dni obsojenih več oseb, med njimi gdč. Danica Budisel c na mesec dni zapora. — Obsojenim ZapreSičanom je banski stol kazni znatno znižal. Ljubljanske novice. Sestanek abiturijentov iz I. 1893. Slovenski abiturijentie ljubljanske gimnazije, ki so prebili 1. 1893 zrelostno izkušnjo, Be snidejo na prijateljski večer v ponedeljek dne 14. septembra zvečer ob 7. uri v Hafnerjevi restavraciji na sv. Petra cesti. Drugi dan nato bo izlet na Bled 'ali po dogovoru kam drugam. Povabila posameznim gospodom se razpošiljajo in želeti je, da bi vsak prijavil svojo udeležitev gospodu dr. Ivanu Modicu, c. kr. sodn. avskultantu, Ljubljana, justična palača. Izgubila je danes žena poštnega sluge Dermotova 10 K. V „Mestnem Domu" popravljajo strope, ki so strohneli. Panorama international se zopet otvori v nedeljo 6. t. m. Promenadni koncert. Društvena godba ljubljanska priredi v petek, dne 4. sept. t. 1. ob polu osmih zvečer pred »Mestnim domom« (Cesarja Jožefa trg) promenadni koncert. — V slučaju neugod nega vremena odpade ta koncert. Koncert društvene godbe. Prihodnjo nedeljo, 6. t. m. ob 3. popoludne priredi društvena godba na Kozlerjevem vrtu veliko veselico na korist društveni blagajni. Vspored obsega: muzikalične produkcije, petje, »Koriandoli«, šaljivo pošto; zvečer se spusti zrakoplov in zažge umetalni ogenj. Po vsporedu se vrši prosta zabava in ples. Petje oskrbuje pevsko društvo »Ljubljana«. — Ker se godbeni odbor trudi na vse strani, da godba ustreza po moči zahtevam občinstva, bi bilo na mestu, da se to nedeljske njene veselioe udeleži v obilem številu in ji tako pripomore do ugodnejšega materijalnega uspeha. Centralno kurjavo bodo vpeljali v poslopju mestne hranilnice ljubljanske. Delovanje rešilne postaja v mesecu avgustu. Meseca avgusta t. 1. je rešilna postaja intervenirala 41 krat, in sicer pri 25 moških in pri 16 ženskih. Slučaji so bili nastopni: 15 obolelosti in oslabelosti, 1 onesveščenje, 1 epileptični popadek, 2 kapi, 1 težek posad, 2 zlomljenja rok, 3 zlomljenja nog, 1 raz-strganje s strojem, 3 poškodbe vsled padca, 2 zblaznelosti, 10 transportov bolnikov. — Dogaja se, da se pri zblaznelostih stranke zatekajo naravnost k rešilni postaji, kar ovira poslovanje. Če kdo oboli na umu ali zblazni, je stranki pred vsem preskrbeti spričevala policijskega zdravnika ter izpo-slovati sprejem v bolnico ali blaznico pri dotičnem primariju, sicer rešilna postaja pa-cijenta po svojih določilih ne sme sprejeti. Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec veliki srpaA je bil vroč in ne presub. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 14*5(>, ob dveh popoldne 24 6°, ob devetih zvečer 18'6°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 19 3° za 06° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 736 5 mm kot srednji zračni tlak, za 0 5 mm nad normalom. — Mokrih dnii je bilo 8, padlo je pa 66 2 mm dežja. — Južni in se-verni vetrovi so se jednakomerno vrstili. Novice iz Amerike. § Iz Amerike nam piše rojak: »Nova Domovina" v Clevelandu je objavila daljši oklic na Slovence in Hrvate, da se zedinijo, združijo in se vzajemno podpirajo proti svojim neprijateljem. Ta oklic je objavil znani hrvatski rodoljub Hinko Sirovatka, ki je povodom zadnjih nemirov na Hrvatskem moral zapuBtiti domovino in se preseliti v svobodno Ameriko. V oklicu opisuje žalostne razmere slovenskega naroda v avstrijskih deželah. Nič boljše se ne godi Hrvatom v ogrski državi, dasi imajo po zakonu mnogo večje pravice od S ovencev. Vsled dualizma so Slovenci in večina Hrvatov politično ločeni in tako oslabljeni proti tujemu navalu, vplivu in oblasti. Ker pa kri ni voda, zato so se probujeni Slovenci in Hrvatje začeli zopet spoznavati kot najbližji bratje. Ideja slovensko hrvatske vzajemnosti prehaja .že v najnižje, najširše sloje prebivalstva. Čas je torej, zadnji čas, da se Slovenci in Hrvatje vzajemno podpiramo z resnim delom in nesebično požrtovalnostjo. Dal Bog, da se uresničijo plemenite želje vseh zavednih Slovencev in Hrvatov, narodu in državi v korist! § Indijanec duhovnik. Prvi polno-krvni Indijanec na vsem svetu je bil zad> njič posvečen v katoliškega duhovnika v Oklahoma City. Imenuje se Albert. V Soli je bil vedno odličnjak in je zadnja štiri leta študiral v Rimu modroslovje in bogoslovje. § Slovenska društva. Društvo svetega Vida, najstarejse slovensko društvo v Clevelandu, je praznovalo 28. avgusta jako slovesno svojo desetletnico. — Društvo svetega Alojzija v Lorainu je dne 16. avgusta blagoslovilo svojo novo zaBtavo. § Ponesrečeni Slovenci Iz Ely. Minn. Be poroča: Pri velikem napredku naših slovenskih naselbin v Ameriki so tudi nesreče neizogibne. V E'y je sedaj več rojakov ponesrečenih, ker delajo v nevarnih rudnikih. Zidnjo soboto je prebilo život Antonu Susterju in je v kritičnem položaju v tukajšnji bolnišnici. Doma je v iz Podgore pri Velikih Laščah. — G. Gerzin si je zlomil nogo. — Gregor Mihelič se je v gozdu vsekal v nogo ter si kri zastrupil. — Spe-njačina vrv pri Sebley rovu je odtrgala glavo rojaku Petru Sterku iz vasi^Čaplan v črnomaljskem okraju. Bil je na mestu mrtev. Star je bil 19 let. Zadnjo nedeljo se je še ponašal, da mu društva ni treba, kčr nima nevarnega dela. — Rojaki, ki greste v Ameriko, ne pozabite se ondi vpisati v podporna društva I Žalostno je videti naše ponesrečence beračiti okrog za življenje, ker se niso o pravem času preskrbeli. § Poneverll 45.000 dolarjev. E E. Johnšon a, knjigovodjo družbe „Commercial Banking Co." v Duluthu so zaprli, ker je poneveril 45.000 dolarjev bančnega premoženja. V ječi je poneverjenje priznal in rekel, da so ga zapeljale špekulacije. § Število nezgod. Neglede na železniške nezgode je tekom I. v ameriških združ. dri. 632 oseb zgorelo, 350 jih je našlo smrt vsled eksplozij, 492 vsled ponesrečenja v rudnikih, 240 vsled tornadov in ciklonov, 77 vsled gromske strele in 78 vsled dotike z električno napeljavo. Samo utonilo je v teh sedmih mesecih 1066 oseb, večinoma vsled lahkomiselnosti in nespameti. § Grozen zločin norca. Iz Winfield, Ks., pišejo: Neki Gilbert Twigg, star 30 let in naenkrat obnorel, je prišel na glavni trg v Winfieldu z dvocevko v rokah ter jel streljati v veliko množico ljudi, ki so poslušali godbo. .Ubil je tri osebe in težko ranil 20 druzih. Šest izmed obstreljenih bo najbrž vsled ran še umrlo. Neki policaj je nazadnje ustrelil norca samega. Godba je ravno igrala valček, ko je Tvvigg stopil iz bližnje ulice z dvocevko. Pomeril je na množico in ustrelil. Jeden izmed igralcev je takoj padel. Nato so ljudje skočili proti njemu, misleč, da se mu je puška po nesreči sprožila. Norec je nekoliko počakal, da ao ljudje prišli bližje, potem pa zopet večkrat zaporedoma med nje ustrelil. Med množico je nastala taka groza, da ljudje še bežati niso mogli. Slednjič si je nek policist vzel toliko poguma, da je pristopil k norcu ter ga ustrelil v glavo. Ko je bil ie na tleh, ie Twigg še potegnil revolver ter si je pognal krogljo v prsi. § Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda sa Ameriko se je vršila dne 1. pret. meseca v Cikagu. Družba je hrvatska in nje namen je isti, kakor njenih sester v Evropi. Podružnic ima druiba 9. § Sodišče na kolesih. Ameriške združene države so ustanovile posebno sodišče, ki potuje kot karavana po indijanskem teritoriju in sodi, da ni treba ondotnim strankam hoditi v oddaljena mesta. Vstaja na Balkanu. Naposled se bodo menda vendar le začele vlasti zanimati za balkanski položaj. Baje se bo kmalu sešel evropski kongres. Neki rimski politik pravi, da je Italija zadovoljna s tem, da se snide tak kongres, saj pa je tudi neobhodno potreben, ker Turčija se je izkazala, da je nezmožna udušiti vsta-nek in napraviti na Balkanu redni mir. Nemogoče pa je, pustiti stanje na Balkanu tako, kakoršno je, do spomladi, ker bi to bilo sila nevarno z ozirom na balkanske države. Sodi se, da bo inicijativo za kongres dala Angleška. Ako bodo vse vlasti zadovoljne, se bo sešel kongres v Londonu ali Berolinu. Samo ob sebi se razume, da ne bodo obravnavali samo makedonskega vprašanja, ampak tudi albansko in armensko. Uredili bodo veliko orijentsko vprašanje in izid se ne more drugače glasiti, kakor : Turčijo treba razkosati. Papež in Balkan. Iz Vatikana se poroča, da je papež zahteval od apostolskih vikarijev v Sofiji in Carigradu natančnih poročil o makedonskih dogodkih in vzroke tega gibanje. Iz tega se razvidi, da se papež Pij X. za celo gibanje ne le zelo zanima, ampak je tudi voljan posredovati v korist krščanskih narodov zatiranih dežel. V Vatikanu čakajo le še na ugodno priliko; to pa bi se najbrže zgodilo, ko bi makedonski odbor res naprosil papeža za intervencijo. Intervencija bi pa seveda, ako bo papež interveniral, ne imela nika-kega političnega značaja, ampak zgolj človekoljuben in moraličen značaj. Turško vojaštvo. V drinopoljskem okraju so bili Turki -vsled silovitega izbruha vstanka okoli Kirk-Kilista zelo presenečeni. Vse čete, kolikor so jih mogli vzeti iz posameznih garnizij, so morale na vstaško ozemlje, radi tega je pa ostalo v Drinopolju tako malo vojakov, da so komaj za stražo. Ako bi se sedaj voditelji vstanka nenadoma obrnili drugam, bi še bolj razkosali turške čete in vstaši v Kirk Kiliste bi se še lažje gibali. Turki so poprej mislili, da je vstanek v tem vilajetu nemogoč in se jim tudi ne mudi, ga udušiti, predno ne zavzame večjih dimenzij. Sultan je poslal pred desetimi dnevi valiju Arif-paši darilo 1500 turških funtov v znak zahvale, ker kroti vstanek v svojem vilajetu tako, de se ne more razširiti. Sedaj pa, ko je vstanek v »najlepšem cvetju« in ko se je izvršil na postaji, ki je najbližje Drinopolja, celo napad na konvencijonalni vlak, sedaj pa bi moral vali Arif-paša sultanu nazaj poslati prav za prav 3000 funtov v znak, da se sedaj zaveda svoje nezmožnosti. Turčiji ne manjka samo denarja, ampak tudi potrebne uprave za vojaštvo. Čim več rezervistov je poklicanih, tem bolj raztrgane uniforme dobivajo ; vojaki so kakor berači najnižje vrste. Tudi živil ni; o izplačevanju mezde vojakom seveda ni govora. Nevolja in moralična depresija raste v turški vojski in treba bi bilo velikega truda, predno bi poveljnik take vojake navdušil za boj, ako bi jih verski fanatizem ne tiral v boj zoper »gjaure«. Napad na ogrski parnik. »Lokalanzeiger« prinaša iz Sofije poročilo, da so trije parniki levantske parobrodne družbe zgoreli. Trije kapitani, šest mornarjev in devetnajst oseb je utonilo. Ogenj je baje nastal vsled eksplozije. V Sofiji menijo, da je bila eksplozija provzročena z dinamitom. Bolgarska vlada je storila varnostne odredbe. Krivci so pa seveda zopet vstaši. Drinopolj v plamenih. V ponedeljek zvečer je došlo v Belgrad poročilo, da je bil Drinopolj na štirih krajih zažgan in sedaj gori. Ta vest se še ne potrjuje. Boji in žrtve. Kakor se poroča iz Monastira, so Turki jeli operirati proti vstašem, in sicer hočejo izgnati vstaše iz Neveske, V I a h o -k 1 i b u r e , iz višin Smileta in Peri-a t a r y. Nevesko so vzeli po hudem boju, ravno tako tudi cesto, ki pelje v Vlahokli-suro. Izgube ho na obeh straneh občutne. Iz višine bmileta se je Turkom posrečilo pregnati vstaše; pač pa se je poskus, zavzeti Peristary, ponesrečil. Po turških poročilih so izgub« v avgustu bile sledeče: Vstaši so izgubili 1109 mrtvih in 90 ranjenih, Turki 312 mrtvih in 19 ranjenih vojakov in orožnikov ; izmed krščanskih vašfia-nov je 86 mrtvih in 3 ranjeni, izmed moha-medanskih pa 80 mrtvih in 19 ranjenih. Tako torej turška poročila, ki so seveda malo verjetna. Če imajo Turki res tako malo iz gub, potem se pač ne morajo pritoževati nad grozovitostjo vstaških čet; pač se pa lahko razvidi iz tega poročila, da Turki niso ravno prizanesljivo postopali Sicer pa ta poročila niso zanesljiva, ker so tu;šia. Sultanova obletnioa. Slavnost obletnice se ie vršila mirno. Aretirali so sicer mnogo Bolgarov, Armencev in Turkov, a jih bodo izpustili. Grški patrijarh ie izrekel v čestitki te prisrčne besede : „Medtem ko z grozo obračamo svoj obraz od hudodelcev in obsojamo njihova hudodelstva, zaupamo na velikodušnost Vašega Veličanstva « (Kaj pa da!) V Sofiji so to slavnost obhajali tako mrzlo, da se že iz tega vidi, da so razmere med državama zelo napete. Ministri so le prisiljeni čestitali. Vstaška zmaga Cjta vstašev je napadla obrežno mestece V a s i I i k o in je brez odpora vzela. Prebivalstvo je zmagovalce prisrčno in veselo sprejelo. Zastopstva in konzulati. Porta je naznanila diplomatičnim zastopnikom, da se je bati napadov na zastopnike in konzule tujih vlasti; zaradi tega je odredila strogo zastraženje od strani policije in moštva na ladijah. Preiskave V bolgarskem škofnsfcem poslopju in v bolgarski gimnaziji v Drinopolju ho bile hišne preiskave, ki pa po bile brezujpešne. Vesti, ki so prišle iz Carigrada, poročajo, da bi se imel včeraj dvigniti splošni ustanek. Vstaši v boju. Več čet bo prekoračilo pri Kiiatendilu in pri Budnici meio oo sklepu ustanka, ki se je vršil v S fi.i. V boju v vasi Smelo v o (vilajet Monastir) je bila popolnoma uničena vstaška četa broječa 60 mož. V teku malo dni so Turki v vilajetu Monastir pobili več ko 300 vstašev. lo naj so tisti grozoviti vstaši, ki vse pomore in uničijo, Turki pa tiste nedolžne ovčice, ki se dajo klati od vstašev in ne store nikomur nič žalega. S )daj so se vendar le začele velesile gibati in morda se bodo le zganile. Seveda bo pokalo na Balkanu, pokalo bo okofte Turčije; a to mora biti, ker je Turčija sramot* za Evropo, to mora biti, najsi tudi nekatere vlasti boje za lju bega jetičnega zaeeznika ob Bosporu lizpreo sodišča. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Poboj na Savi. Šimen Peitler, 18 let stari mesarski pomočnik na Savi, je pomagal z mesarkim vajencem zvečer 2. junija t. I. v Hrovatovi mesariji na Jesenicah klati živino. Po dokončanem delu Bta šla v kolodvorsko restavraoijo. ker sta v družbi krojaškega pomočnika Alojzija Božja spila šest litrov pive. Domu grede okoli 11 ure po noči prišel njima je nasproti tovarniški de-laveo Jože Stare, in ker je uikal in pel, ni bilo to Boziatu po volji, zato je obdolžencu rekel: »Šimen, daj ga!«. Ker se ga pa Peitler ni hotel lot ti, mu je zbil Božja klobuk raz glave, potem ga je pa še tako pahnil, da je Stare padel. Na tleh ležega, ga je tudi še vajenec Vauhnik enkrat s »streiherjem« udaril. Peitler pa jezen, da ga je Stare v nogo brcnil, je vzel iz žepa enega od svojih dveh mesarskih nožev ter je Stareta ž njim zabodel v desno stran života. Ranjenec je le toliko pri svojem zaslišanju vedel izpovedati, da je bil dotično noč od neznanih fantov brez povoda napaden, na tla pobit in zaboden: umrl je 26. junija t. 1. vsled zgno jitve desne porebernične dupline in desnih pljuč. Obdolženeo je svojo krivdo v popolnem obsegu priznal, in ker so porotniki vpra ■ šanje na uboj potrdili je sodni dvor obsodil Peitlerja na 3 in pol leta težke z enim poBtom na mesec poojBtrene ječe. Grd starec. Pri včerajšnji prvi porotni obravnavi, katera je bila javnosti izključena, je bil obsojen zaradi hudodelstva nenravnosti 60 let Btari Albin Wruss, oženjem in upokojeni tovarniški delavec iz Spod. Idrije na sedem let težke z 1 postom na mesec poojBtrene ječe. Izpred novomeškega porotnega sodišča. Na zatožni klopi sede Martin Žugelj, 61 let star posestnik v Podzemlju, Matija Tomec 19 let star fant in Ivan Žugelj prvo-imenovanega sin 18 let star. Dne 30. maja je pripeljal Marko Predovič 70 prašičev do hrvatskega Broda ob Kulpi. Zavohal pa je to Martin Žugelj in ker bo bili prešiči posebno lepi, mislil si je dobro bi bilo, če bi kacih 9 zastonj dobil. Nagovoril je torej Matijo Tomca in nekega Hrvata, da naj mu v noči pripeljeta 8—10 prašičev. On si je že vse ogledal, so ha Črničevem dvorišču, in so dobro z zapahom zaprti, zato bo treba zlesti čez zid. Matija Tome je toraj po nasvetu storil in 9 prav lepih prašičev vzel z dvorišča in zapodil čez Kolpo na Kranjsko. — Ta sam pripoveduje, da mu je zato obljubil Martin Žugelj 40 kron. Žugelj ni šel na dvorišče, čakal pa je na cesti na Kranjskem pri Dobrazici. Gnali so jih potem v »ložo « Sin je prevzel Mago. Denarja pa ni nič dobil, ker jih je Žugelj tretji <^an pognal nazaj čez Kolpo na Hrvaško. Žugelj vprašan, kaj ima na to odgovoriti, pravi: »Nekaj je res, nekaj tudi ne. Jaz nisem mislil prašičev ukrasti S al sem po meso, zvedel, da ima na Brodu Predovič prsšiče, da pa jih radi prepovedi ne sme na Kranjsko prignati. Smilil Be mi je, zato Bem jih mislil v »kontre-bant« na Kranjsko spraviti. — Janez Žugelj, ki je prevzel ukradene prašiče, obstane vse. Oče ga je po noči poklical, rad ni vstal; moral je prevzeti prašiče in gnati v hosto. Tu je šele zvedel, kaki so prešiči. Binkoštno nedeljo mu je oče naročil, naj gre v mesto kupce iskat S «1 je pa v Semič in ponudil prašiče Mat. Plut u in Janezu Janežiču. Marko Predovič, 54 let atar iz Hrasta pri Luži, oženjen, grško kat. vere, se zapriseže m izpove: »oel sem z Broda v Metliko in Črnomelj, da zvem, je li res, da je kontu-mac. Reklo se mi je, da jih ta dan še smem pognati na Kranjsko. Nazaj grede a zvem, da mi je nekaj prašičev ukradenih. Verjel tega nisem, marveč mislil, da bo jih gonjači zgubili. A pozneje se mi je dokazalo, da so prašiči ukradeni; šel sem takoj do c. kr. žandarmerije in stvar naznanil. Prašiče sem tretii dan nazaj dobil, a imam nad 200 kron škode« Janez Bukovec, mfiaar iz Semiča, pripoveduje, da je Žugljev fant binkoštni ponedeljek ponujal 9 prašičev, ki so pri Mlinarji zaprti. v Popoldne je šel prašiče pogledat, a stari Žogelj se je izgovarjal, da jih ne proda, ker je zaprtija. Doma pa je zvedel, da so prašiči ukradeni. Jože Plut u, 53 let star, iz Gorenjih Zagor, je Marjin Tome povedal, da so prašiči na prodaj. Šel jih je pogledat v ložo, a reklo se mu ie tudi, da jih radi zaprtije ne prodado. Na vprašanje, kje vendar je tako lepe dobil, se mu je reklo: »Včasih Be že dobe tako lepi.« Martin Tome, stric zatoženega 46 let star, iz Stranske vasi, izjavi približno isto kot prejšnja priča. Zatoženi ne ugovarjajo pričevanju. Janez Plut, mlinar v Dolinkih tudi pripoveduje, da mu je binkoštno nedeljo v Podzemlji po m»ši fant ponujal prašiče. Na vprašanje, kje da so prešiči, povedalo se mu je, da so v njegovi hosti. Videl je prešiče, a od fanta jih kupiti ni mogel, ker jim ta cene ni vedel. Prignani so bili v zidanico, a on jih je, ker ie zvedel, da je zaprtija, pustil pregnati. Par prašičev vredno je bilo 200 kron. Ko se prebere še poročilo c. kr. žandarmerije in nravstvena poročila županstva, iz kojih je razvideti, da so bili zatoženi do sedaj na dobrem glasu, povzame besedo g. državni pravdnik in predlaga ozi raje se na mnogo" olajševavnih momentov, sam odmeriti milostno kazen. Zagovornik dr. Sohegula pove, da je pooblaščen od za-toženih prositi samo za priznanje nizke kazni. S)dni dvor je stavil porotnikom 6 vprašanj, katere so vse enoglaano potrdili. Obsojeniv pa so bili: Matija Tome na 13, Martin Žugelj na 18 in Janez Žugelj na 5 mesecev težke ječe. Kasacijsko sodišče je razveljavilo obsodbe proti učiteljici gdč. M. V. iz Loškega potoka, ki je bila obsojena radi .raz-žaljenja otrok«, ker je nastopila proti nekemu porednemu otroku v cerkvi, ter je odredilo novo obravnavo. Kasacijsko sodišče je bilo mnenja, da učiteljica ni kaznjiva, ako je nastopala proti porednemu paglavcu kot pooblaščenka iupnikova. Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče. Odbor »Dramatičnega društva« ie sprejel v repertoir za gledališko sezono 1903/4 sledeče dramske novitete: izvirna: Fr. Go-vekar: »Legionarji«. Drama s petjem. Godbo zložil V. Parma; hrvatska: E Car: »Zimsko soince« ; srbska: kne? Nikola: »Balkanska carica« ; češke: Š maček: »Drug zrak«- O. Faster : »Krasna Lida« in »Ben Ilur« ; Žalensky: »Pravljica oKrišpinu«; G. Preissova: »Eva«; E Krasnohorska: »Vila in medved« (za deco); Šamberk : »Podskalak« ; Kvapil: »Pampeliška« ; Boz-dčeh : »Napoleon v škripcih« ; poljska: Ki8ielewski: »Karikature«; r u s k i: M. Gor-kij: »Na dnu življenja« ; L Tolstoj Bataille: »Vstajenje« ; francoske: Maeterliock : »Monna Vanna« : Sardou: .Dobri prijatelji"; Bilhaud-Hennecjuin : »N|egova hišna" (Nelly Rozier); Bisaon: »Dobri sodnik" ; nemške: dr. Lothar: »Kralj Uarlekin* ; Anzen-gruber: »Podkriževaloi"; Morrč: »Ne v loterijo !"; dr. M. Burckhard: »Katrica" ; Wolters-Schaup : .Ne menjaj iene!" ; angleške: Shakespeare: .Kralj Loar in Julij Caesar; H. M. Paull: .Novi klovn"; Jules Verne: .Potovanje okoli zemlje"; grška: bofokles - »Antigona" (z Mendels-sohnovo godbo). — Opera. Hrvatska: Josip Mandič: .Peter Svačič" ; ruska: Čajkovski j: „Evgenij Ončgin" ; italijanska: Puccini: „C gani"; Verdi: »Othello"; francoska: Meyerbeer: »N^ma iz Por-tičev" ; nemška: Mozart: »Čarobna piščalka" in »Don Juan". — O p e r e t a. Francoska : Audran : »Mascotte" ; nemška: J. StrauBS: „C gan baron". — Iz atarega dramskega, opernega in operetnega reper-toirja se ponove najuspešnejša in najboljša dela. — Angaievalo se je sledeče operno osobje : gg- S t Orželski in F r. L a n g (tenor); O. A n g e 1 i (bariton) ; Jan Potočka (bas) ; M. S k a -1 o » a (priraadona); K a 1 i v o d a (sopran); M. Ž i c h o v b k a (sopran); M G 1 i v a r e c (alt). H. B e n i š e k (kapelnik). — Dramsko osobje: gg K. Riickova, J. Kreisova, M. Lierova, S t. Dra-gutinovičeva, V. Kočevarjeva; Fr. L i e r , B. Hetšl, E. Čonskf, V. Boleška, L. Dragutinovic, Ant. Verovšek, H. N u č i č in Fr. P e r d a n. — Za manjše dramske in operne uloge je angažovanih 5 dam in 6 gospodov, — Zbor šteje 14 dam in 14 gospodov. — Orkester c. in kr. pešpolka št 27. * ,Vrtec-a" 9. št. prinaša naslednjo lepo vsebino : G r a d i š k i: Naš ded. Pesem Cvetko Slavin: Pomladni mrazovi. Povest. Bric France: Stara hruška, blika. F a r a s Vaziljev: Iz raznih stanov. Kitica pesmi. Jos. B e k š: Pripovedka o krastači. Po Andersen-u. Listje in cvetje: Iz zaklada naših pregovorov. Naloga. Vprašanja in odgovori. Nove knjige in listi. — »Angelček« — priloga »Vrtcu" prinaša v svoji 9. št. sledečo mično vsebino: Faras Vaziljev: Med šmarnimi mašami. Pesem. Izredno lepa čednost. Fran M a 1 e n š e k: Plemič. Zopet imamo ljubega očeta! (Kratek življenjepis Pija X. s sliko.) V. Ž i r o v: Naši dnevi. K o m p o 1 j s k i : Bajka o možu, ki si je želel drug križ. P. Angelik Hribar: Tvoj angel. Kompozicija; besede Ant. Medveda. Kratkočas-nica. Demant. — Ker »Vrtec« in »Angelček« toliko krasne in vzpodbudne vsebine za mladino prinašata, jih kar natopleje priporočamo. Naj bi ne bilo šole na Slovenskem, kamor bi »Vrtec« in »Angelček« ne zahajala, kakor tudi ne domoliubne slovenske hiše! * »Navod za oskrbovanje malih gozdnih posestev na Kranjskem in Primorskem" — je naslov knjigi, ki jo je spisal g. Avgust G u z e 1 j, c. kr. gozdarski komisar v Novem mestu, izdalo in založilo pa gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko. G. pisatelj opisuje važnost gozdov, slika napake sedanjega gospodarstva ter navaja sredstva, kako jih odpraviti. Poljudno poučuje naše male posestnike, kako morajo pravilno oskrbovati svoje gozde, porabljati gozdne pridelke in varovati gozde. Končno opisuje škode po živalih in po človeku. — Knjigo dobi vsak posestnik brezplačno pri vodstvu gozdarskega društva v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3, I. nadstropje, in pri okrajnih gozdnih nadzorstvih. * Novi akordi. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urejuje dr. Gojmir Krek. Vsebina 2. številke III. letnika: 1. Risto bavin (Praga), »Večerna« za klavir. 2. Fran Gerbic (Ljubljana), »Lahko noč« moški zbor. 3. Emil Adamič (Zagorje ob Savi), »Pa ne pojdem prek poljan« za en glas in klavir. 4. Anton Lsjovic (Celje), »Pesem« za dva glasova in klavir. 5. Srečko Albini (Zagreb), »Izpod grma ljubičica . . .« mešan zbor. 6. Emil Adamič (Zagorje ob Savi), »V mraku« za klavir. Izhaja 6krat na leto, 1. vsakega drugega meseca. Cena za leto 8 K, za pol leta 4 K 50 v, posamezni zvezki po 2 K. Založništvo L. Schwentner, Ljubljana. Razne stvari. Najnovejše od raznih stranL Kanal medAnglijo in Francijo preplaval. Plavalec Holbein je predvčeraj popoldne zapustil Dover in priplaval k francoski obali. Morje je imelo temperaturo 13 V/ R. Noč je bila krasna. — Zdravnikova smrt. Okrajni zdravnik B 1 o c h v Plznu se je te dni peljal k nekemu zdravniku na deielo. Mej potjo so se splašli konji in zdravnik je padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil vrat in obležal mrtev. — Umrl je v Karlovih varih škof iz Pečuha, H e 11 y e i. — Nova Btrašna bolezen se je pojavila n a Kubi. Bolezen je podobna kugi in zahteva velikansko število žrtev.— Nesreča na železnici. Blizuooim-bre je trčil brzovlak v osebnega. Deret vozov je razbitih, dve osebi ubiti, več ranjenih. — Cesarski obisk v Jeruzalemu. V Jeruzalemu so zgradili palači podobno poslopjo, v katerem bo stanovala abesinska cesarica Taitvu, ko bo o prihodnji i ■v. « — > » september.....» 6-19 » 6-20 , „ maj 1904 ....... ....» 5 37 (Efektiv). Dunajski trg. Pšenica banaška . Rž julne železnice Rž...... Ječmen , > ob Tisi . . Koruza ogrska . . Cinkvant . . . . Oves srednji . . . Fižol..... K 7-70 do 8-10 7-60 , 8 0 6-45 » 6-60 6 40 n 7-40 610 » 7-20 6-50 , 6-70 7-60 „ 8-- 5-90 „ 6.10 6-- » 11 10 fllotenje v odvajanju je vir tisočerim boleznim in na podlagi te splošne iz-kušne se zdi skoro neumljivo, kako hladnokrvno veliki del sedanjega na tej bolezni trpečega kulturnega človeštva prezira to temeljno hibo, katere odstranitev je prvi in Bajvažnejši pogoj za ohranitev zdravja. Steklenica rogaškega templjevega vreloa k vsakdanjemu vinu odpomore vedno vspešno taki hibi, ne da bi kakorkoli ovirala življensko navado, in ima torej radi milega, neočitega učinka odločno prednost pred drugimi tozadevnimi sredstvi. 1130 1 — 1 " Lak za šolske table, X,o!mo- goči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. 524 21 11—1 Vnanja naročila proti povzetju. Izjava. 1139 1-1 Midva podpisana, Lovrenc in Marjana Kavčič, posestnika in poštarja v Medvodah, odkritosrčno priznavava, da sva vže več let in zlasti zadnje čase pri različnih prilikah o rodbini gospoda Franca J a r c a , veleposestnika v Medvodah, govorila in raznašala skrajno žaleča in hudobna obrekovanja. Vse te govorice, vse te laži in vsa ta krvava žaljenja so izmišljena in tudi pičice resničnega ni bilo v vsem tem našem hudobnem govorjenju. Zategadelj pa prosiva velečislano rodbino Jar-čevo in tudi vsakega, gospo Marijo Jarc, gospodično Josipino Jamnik in gospoda Franca Jarca posebej, da naj nama, 6e mogoče, milostno odpusti in namiljeno prlzaneso s tožbo, katera \e vložena zoper naju pri c. kr okrajnem sodišču v Ljubljani. Iz vsega srca namreč obžalujeva, da sva se tudi midva pregrešila na tako nepremišljen in, kakor sedaj vidiva, nesramen način zoper čast obče spoštovane Jarčeve rodbine, in vso, kar je teh govoric in laži prišlo kdaj iz naših ust, s tem Javno ln skeaano prekllonjeva in se zaveževa plačati družbi svetega Cirila in Metoda 200 kron v zahvalo, da so nama Jarčevi najino prošnjo uslišali ter prizanesli z na-daljnim kazenskim preganjanjem. V Ljubljani, 31. avgusta 1903. Lovrenc Kavčič. Marjana Kavčič. ■ V v l^ce 5« zanesljiva oseba iz boljše rodbine kot oikrbnioa k dvema osebama. Plača po dogovoru. Eventuelno se ravno tam odda stanovanje, obstoječe iz ene sobe in kuhinje s pritiklinami za maloštevilno obitelj proti oskrbi dveh oseb. Več pove upravništvo »Slovenca«. 1141 2—1 ^MflgeHlEi KFl Mikuseh^H gflfljl tovarna dežnikov, IMBI M< Ljubljana, Mestni trg 15. MB Učenca za žično pletarski in sitarski obrt sprejme takoj Cugcn lueoe 1143 3-1 v Sodražici. Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Izveličarju za mešan zbor, deloma z orgijami izdal P. Hugolin Sattnet* ord. ff. min. Partitura in 4 glasovi 8 K, vsak na-daljni glas 50 vin. Naroča se: frančiškanski samostan, LJubljana. Čisti dobiček prejmo knezošk. zavodi. 1111 1 V najem se odda hiša-gostilna št. 4:0. v Vi&marjah, v kateri je že več let gostilna, prodaja špecerijskega blaga in tobaka. 1137 3-2 Več se izve št. 20. v Vižmarjah. T^ouijoKar izjlet slika Njegove Svetosti papeža pia}(. po izvirni sliki „Impressa catolica di imegini Roma", 1129 3-3 Oblika 76 : 59cm Cena 2 kroni. Dobiva ho v knjisrotržnici Ig. Klein mayr & Fed Bamberg. Ljubljana. ~ Samo za 60 kr. pol kile gosjega perja. To gosje perje je sivo, popolnoma novo z roko skuhlif-no. gotovo za porabo, pol kile stane samo 60 kr, boljie kakovosti samo 70 kr. Pošiljatve na poskušnjo s petimi kiiogrumi se razpošiljajo po poštnem povzetiu Il42 i_i I. Krasa, trgovina z posteljnim perjem Smichov pri Pragi (810) Zamena dovoljena. Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. Prosim prečastite gospode žup-nike, naj si blagovolijo ogledati. flaFoeena dela se izvpše pr a* vilno v najkrajšem času. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa in praktična svetila za električno luč. Priporočam s spoštovanjem Leopold Tratnik, 1118 4 pasar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. 1132 6—4 Iv. KORDIK v Ljubljani trgovina z galanterijskim blagom Prešernove (S/onove) ulice St. 10—14 priporoča svojo veliko zalogo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iis alpako in alpaka-spebra Predmeti Iz alpake (trpežne bele kovine) veljajo: 1 tacat žlic, navadnih gld. 1 tO, težkih gld. 5T>0, 1 tucat žlic za kavo gld. 2-20, težkih gld. 2'G0, 1 tacal, nožev ali vilic gld. II —. Jedna velika žlica za mleko gld. —'SO, za juho gld. 2'-. Noži in vilice z roženim, koščenim ali trdo-losenim ročajem : 12 parov navadnih od gld. ]'H0 do gld. 3'—, 12 parov boljših od gld. S'50 do gld. 7 o0. Svečniki iz alpake visoki 31 cm gld. 2'—, 24 cm gld. 230, 2ll'/j cm 2'60. 21 9—12 Razglas. 1094 3-3 Vsled sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternim učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni šoli za šolsko leto 1904 s potrebnimi učnimi pripomočki vred. Prosilci, bi morajo dopolniti 14. leto, naj vlože tu sem svoje prošnje, podprte z naci-jonalo, "ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3 razredu realke, gimnazije ali meščanske šole s pohvaln m redom iz nravnosti in vsaj b povoljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 16. septembra, da se potem vse došle prošnje v odobrenje predloži slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice. Ljubljana, dne 24. avgusta 1903. Ravnateljstvo trgoyske šole. Artur Mahr, imejitelj ?' tega zaslužnega križca s krono. Hakup ln prodaja »«a'«o v r stnih državnih papirjev, srečk, denarjev it«. zgube pri žrebanjih, pri »žrebanju najraanj- Menjarična delniška družba „H EBCI I., Kollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasu 2. _ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih ■tvareh, potem o kuranih vrednostih vseh ipeknlaoijskih vrednostnih papirjev in veatnl naavčti za dosego kolikor )e mogoča viiocega obrestovanja pri popolni varnosti naloftenih glavnio. 134 231 Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.