Naši dopisi. Iz Ljubljane. Koncert BGlasbene Matice" seje vršil dne 12. in 14. sušca pod vrlim vodstvom g. M. Hubada. Na vsporedu bila je veleslavna J. Haydn ova skladba ^Stvarjenje''. — Oratorij je razvrščen v tri dele. Prvi del obsega 14, drugi 12 in tretji del pa 6 točk. Skladba sama ob sebi je jako itnpozantna, polnoglasna in okrašena z dičnimi saiaospevi, dvo in trospevi, koje okrepljuje veličastni zbor. Gotovo bilo je dokaj truda bodi si z orkestrom, zborom, kakor tudi se solisti. Podrobneje ne bodem tu opisoval skladbe, ker bi bilo preobširno; ornenim naj le, da pravi užitek te skladbe titi v spoznavanju izrednih njenih svojstev, ki pa se le na ta način doseže, da ima poslušalec partituro v roci. Skladbo je proizvajalo okolo 180 pevk in pevcev ter nad 50 vojaških močij preskrbovalo je orkester. Do cela dovršno pel je g. A. Razinger, dobro znani naš tenorist ter tovariš. Pokazal nam je on na tem inestu, da je jako izvežban. ki premaga še tako težke muzikalne zapreke. Izborno je pogodil svojo vlogo. Omenim le to, da je pel v točki 19., kjer se menja 4/4 takt z 2/4 in ^Moderato" se premeni v ^Vivace11, skozi več taktov sarae 16tinke, pri kojih so duodecimni skoki z vso natančnostjo, kar je gotovo le izvežbanemu pevcu izvršiti mogoče. Dobro se zna tudi boriti z vsakovrstnhni niuzikalnirni olepšavaini, kojih v skladbi kar mrgoli. Tu se nam zopet kaže plod našega preblagega očeta g. A. Nedved-a, ki je mnogo pripomogel, da je postal g. Razinger pevec, kateri dela čast svojemu stanu in narodu. Na tem tnestu mu bodi srčna čestitka. Naj težjo vlogo ie pač imela gdč. B. Leščinska, operna pevka slovenskega gledališča, kojo je jako častno rešila. Tu nam je ona pokazala svoj obširni, čisto zvoneči glas, ki se brez vsake težkoče vspne do visocega c, poleg tega pa tudi izborno šolo. Gotnvo ni malenkost 16tinke in 32tinke peti, to bode vsakdo priznal. Ona je kakor lahkokrila lastovica plavala čez vse glasbene okraske. Tudi g. C. Vasiček-a, opernega pevca slovenskega gledališča je burno pohvaliti. On ima obširen, močen in milo doneč bas, kakoršnega je treba iskati. Rešil je svojo vlogo mojstersko. Burno pohvalo je pač žel slavni pevski zbor ^Glasbene Matice". Gotovo ni bilo nikogar, da bi mu krasni, melodiozni oratorij ne ganil srca. — Srečne se smemo šteti, da imamo v naši siedi g. Hubada, moža, ki neumorno deluje za prospeh slovenskega naroda. Kako natančno je g. Hubad pretresel vsak takt, da mu podeli kras, ki tnu je od narave lasten. Smeino trditi, da se je nGlasbena Matica" v pretečenih letih povspela do vrhunca, kajti take, moderno klasične skladbe tako dovršno proizvajati, je brezdvoinno že dokajšna umetnost. ¦CudovHo precizno pel se je zadnji zbor, ki je ves fugiran. Tudi orkester držal se je vrlo dobro. Koncert je počastil g. baron Hein in več dostojanstvenikov. Da se Ljubljančani zanimajo za klasično godbo, je pričalo navzoče občinstvo, kojega je bila vsa dvorana popolnoma polna. A. Sachs. Iz Planine. Predzadnji dan meseca svečana smo izročili na tukajšnjem pokopališči, kjer počivata vže več let naša tovariša Jakob Filip Krainz, umrl 23. svečana 1860. in Matej Tomec, urnrl 20. kimovca 1866., telesne ostanke učitelja-trpina g. Ivana Juvanca. Rajnik se je porodil dne 4. mal. travna 1816 v malem selu Hrustovo, župnije velikolaške. Po z odliko dovršenem tedajnem četrtem razredu, je obiskoval leta 1835 šestmesečni učiteljski tečaj v Ljubljani ter bil z dekretoin z dne 15. vinotoka istega leta poslan kot pomočnik bolehnemu učitelju Jožefu Wenzaissu na Vrhniko. Tu je nad tri leta jako vspešno in vzgledno deloval in prebil dne 30. kimovca 1836 vže tudi konzistorijalni-sposobnostni izpit — Dne 5. listopada 1838. 1. se mu je podelila Bin Ansehung seiner fiir einen Scbuldienst anerkannten Ttichtigkeit und guter Auffuhrung1- učiteljska služba v njegovi rojstni župniji velikolaški, kjer se je cženil in prav zadovoljno živel do konca leta 1861. Pričetkom leta 1862. bil je pa prestavljen vsled raznih spletk in črne zavisti njegovih nasprotnikov na Unec. Ker je bila tačas na Unci nameščena šola v priprosti kmetski hiši in ker so občani sprevidili, da v takern stanu šola obstati ne more, so kupili poleg cerkve se nahajajoče posestvo in po Juvančevem načrtu sezidali lično sedanje šolsko poslopje. A tudi tu ni iinel pokojnik miru; komaj je bila šola dobro dodelana, ga je vže zopet potisnila kruta roka dne 14. listopada 1864 visoko v hribe k sv. Vidu nad Cerknico. Po blizu desetletnem jako težavnein službovanji niej hribovci je bil premeščen dne 14. mal. travna 1874 na drugo učiteljsko mesto v Planino — kjer je bil dne 8. vel. travna deflnitivno nameščen — in dne 21. kimovca 1876 pa kot učitelj-voditelj na jednorazrednico v Gorenji Logatec prestavljen. Koncem šolskega leta 1879 je bil po skoro štiri in štiridesetletnem službovanji na lastno prošnjo vmirovljen, odkoder se je preselil zopet v Planino ter tu opravljal prav spretno službo občinskega tajnika, dokler ni popolnoma opešal. Pokojni Juvanec — bivši Levstikov in Stritarjev učitelj — je bil jako krepke postave, vesel, odkrit družabnik, blagega srca in izkušen svetovalec osobito priprosteinu ljudstvu, kojemu je vselej in z veseljem rad postregel s prebiranjem in spisovanjem raznih spisov in pisern. Kako je bil priljubljen in spoštovan, je kazal njegov pogreb. Udeležila se ga je vsa šolska mladina s črno ovito zastavo, štirje duhovniki, skoro vsa domača gospoda, nebrojna množica ljudstva od tu in iz okolice in pa dvajset tovarišev in tovarišic iz domačega in postojinskega okraja. Na grobu je opisal domači g. župnik v srce segajočem govoru delovanje in življenje pokojnikovo, a učitelji-pevci so pa zapeli žalostinke pred hišo, v cerkvi in na pokopališči sobratu v slovo. Blag mu spornin! — k. Iz postojinskeg-a okraja. Zeinljevid postoj in skega okraja. Risal učitelj L. Fettich-Fiankheim, reproducirala litografično-artistična tvrdka Th. Baunwarth na Dunaji, založil R. Šeber v Postojini. Cena 90 kr. Vsak učitelj našega okraja je radostno pozdravil ta uoni pripomoček, katerega je dosehmal obcul.no pogrešal pri začetnem pouku v zemljepisji ter je gotovo bvaležen tovarišu Frankheimu in založniku Šeberju, da sta omogočila obelodanenje zemljevida. Izdaja okrajnih zemljevidov je že sarna na sebi težavna stvar. Kupijo take karte šole v okraji in morebiti posamičniki — če ni predraga. Želeli bi, da bi dobili zemljevid narejen v vojaško-geografičnem institutu na Dunaji, tak pa stane najmanj 5 gld., ako se natisne najmanj 100 izvodov pa celo nad 8 gld. Kdo bi potem razun šol tak zemljevid kupil? In vprašanje je še, če bi slavni krajni šolski sveti pri obče znanem uboštvu našega ljudstva dovolili troške za tak zernljevid. Kje pa dobiti založnika? Izdaja takih okrajnih zemljevidov je tedaj res težavno in riskirano podjetje. Potreba istih je pa velika, ker si uspešnega poučevanja brez dotičnega učnega pripomočka niti misliti ne inoremo. Zemljevid imamo tedaj. Potrjen je od vis. c. kr. dež. šolskega sveta v Ljubljani, ki se je o njein tako-le izrazil: ,Wird als eine verdienstvolle und wohlgelungene Arbeit erkannt". Zeraljevid je lično izdelan, imena posarneznih krajev so dokaj velika ter je vse res zaslužno delo, kakor je vis. c. kr. dež. š. svet pripoznal. Res je, da je ostalo na njem nekoliko hib, pa največ pravopisnih ali pa tiskovnih, toda te niso tako tehtne, da bi celoti vso vrednost jeinale. Tovariš Frankheim imel je dosti truda z risanjem, zato ker je zemljevid, kakor rečeno, za učno rabo na tuokrajnih šolah potrjen, je vsega priporočila vreden tako za šole, kakor za učitelje in posamezne druge korporacije in osebe. Cena — 90 kr. — je tudi tako nizka, da si more vsakdo tak zemljevid nabaviti. Zemljevid namenjen je za prvi pouk v zemljepisji, zato ima le bolj topografičen značaj ter je gorovje, da ne moti začetnika, le bolj ^namignjeno". G. tovarišu Frankheimu smo vsi učilelji zelo hvaležni za ta zemljevid in zadostilo inu bodi, da je zemljevid potrjen, ter da verao njegovi sotrudniki delo njegovo ceniti. — mo —