TRGOVSKI LIST Časopis za trgrovlno, industrlfo lit obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vt leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toM se v Ljubljani. Predništvp in upravnižtvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani 8t. 11.953. — Telefon St. 80-89. Leto XVII. V Ljubljani, v soboto, dne 20. januarja 1034. Štev. 8. Javna deta it* Prva naloga je povečati likvidnost kapitala v gospodarstvu Zagrebške »Novosti« so objavile o tem predmetu zanimiv članek, ki je sicer napisan predvsem z ozirom na zagrebške občinske razmere, ki pa ima tudi svojo splošno veljavo, vsled česair ga ponatisku-jemo. Članek se glasi: »Zagrebško mestno zastopstvo pripravlja nove takse in davščine, zflasti na uvoženo blago, istočasno pa so nameravana javna dela na periferiji. Ni dvoma, da je treba pomagati periferiji in njenemu prebivalstvu, ki je socialno najbolj šibko, ta pomoč se mora izvršiti na najbolj primeren način, zlasti pa se treba pri tem ravnati po gospodarskih zakonih in izkušnjah. V današnjem položaju se vsak napačen koTak mnogo bolj občuti in njegove posledice morejo postati kar usodne. Zato je treba v komunalni politiki predvsem jasnih pogledov in doiloČenih načel. Voditelji komunalne finančne politike morajo presojati takole: Gospodarska kriza je. V mestu je mnogo brezposelnih, zlasti na periferiji, kateri hočemo predvsem pomagati, ker je socialno najšibkejša. Bila bi pa velika napaka, če bi kaj ukrenili za zboljšanje gospodarskega stanja v mestu brez ozira na celoto. Kajti občina je enotno telo in zato se ne more storiti nič dobrega in nič slabega, kar ne bi vplivalo tudi na celoto. Izhajajoč iz tega stališča je treba postopati na ta način: Predvsem je treba storiti vse, da se gospodarsko stanje stabilizira, da ne gre še n°lj navzdol. Občina obstoji iz gospodarskih edinic in gospodarsko stanje celote ]« odvisno od gospodarskega stanja vseh Posameznikov. Če hočemo doseči stabilizacijo gospodarskega stanja vse občine, tedaj moramo najprej stabilizirati gospodarsko stanje vseh posameznikov. Najprej stabilizacija in šele potem zboljšanje. Stabilizacija pa je nemogoča, če občina uvaja nova bremena. Kajti bova bremena slabe gospodarsko stanje obremenjenih, ona povišujejo ceno blagu, zmanjšujejo kupno moč in na vse zadnje se pokaže njih učinek v tem, da mora ostati gotov d«l ljudi, ki so bili dotedaj nameščeni, brez kruha. Če obremenimo neko gospodarsko panogo ali neko podjetje tako, da lzgubi na SVojem kapitalu, potem bo nuj-reakcija tega, da bo podjetje zmanjšalo obseg svojega poslovanja, kar na vse z®dnje pomeni, da bo podjetje nekaterim nameščencem ali znižalo plače ali pa jih °dpustilo. Danes niti eno podjetje ne rno-re več prenesti povišanja bremen, da ne bi obenem moralo takoj avtomatično *n»anjšati režije z odpuščanjem nameščencev. Zato je politika novih bremen napačna, ker povečujejo brezposelnost. Ugovarjalo bi se, da se z novimi taksa-nii odvzema samo denar onim, ki imajo več, da bi prišli do della oni, ki ne vedo, °d česa bi živeli. To izgleda na prvi po-sled pravilno in jasno, s stališča narodnega gospodarstva pa je popolnoma na-PnČno. Z novimi bremeni se nameravajo **vesti javna dela. Z drugimi besedami se j|r*vi to, da se v dobi največjega pomanj-kapitala odvzema gospodarstvu li-•^idni kapital in se ta dobesedno zako-Pa*a v žemljo, v nerentabilna javna dela, roesto da bi sc storilo vse, da se količina nhvidnega kapitala v gospodarstvu čim b°lj poveča. Nekateri bi sicer res zaslutili, toda 'Še večje bi bilo število onih, ki bi bili Vrženi na cesto. .T° bttej ni prava pot, da se doseže stabilizacija, in po njej zbdljšanje razmer. Vzvod je treba zastaviti nA čisto drugem mestu. Treba je povečati, ne pa zmanjšati, binočino likvidnega kapitala v gospodarstvu. Danes ni čas za nerentabilne inve- sticije (če niso absolutno potrebne, kakor za obraimbo pred povodnjimi), niti za javna dela, ki bi le imobilizirala velike množine kapitala, tako potrebne gospodarskemu življenju. Padamo zopet v isto napako, ki je spravila naše denarne zavode v finančno krizo, mi zopet imobi-liziramo kapital z dolgoročnimi investicijami. Posledica tega mora biti poostritev krize in še večji zastoj v delavnosti mesta Zagreba. Mesto tega bi bilo potrebno, da občina nikomur ne odvzema, temveč da poveča likvidnost kapitala v našem mestu. Predvsem bi treba bilo zopet napraviti likvidno Mestno hranilnico, da začne zopet normalno delovati. Treba bi ji bilo vrniti vse občinske dolgove in vrhu tega še vložiti morebitne presežke, da bi mogfla Mestna hranilnica sprejemati tudi zasebni kapital in razviti močno kreditno delavnost. Naše gospodarstvo potrebuje kreditov, da more povečati svoje poslovanje. Če se mu bo to omogočilo, potem bodo našli zaslužka v gospodarstvu zopet oni ljudje, ki so danes brezposelni. Denar, dan našemu gospodarstvu v obliki kreditov za povečanje njegove delavnosti, ni dolgoročno investiran, ni zakopan v zemljo, Ta denar se po kratkem času vrača na svoje izhodišče in na nov posel, ker išče novo zaposlitev. TA denar ustvarja zaslužek in ta zaslužek naj obremenjuje mestna občina, ne pa da odvzema od kapitala, ki je tako potreben za gospodarsko delovanje. Glavna naloga le malo dalekovidne komunalne finančne politike ni v tem, da se forsirajo javna defla, ker ta pomenijo nadaljnje imobiliziranje kapitala in e tem poostritev krize, temveč v tem, da se s povečanjem likvidnega kapitala ustvarijo normalni kreditni odno-šaji, da ee s kratkoročnimi krediti okrepi zasebna delavnost in s tem ublaži brezposelnost delavcev in zasebnih nameščencev. Če hočemo, da postane Zagreb zopet finančno središče naše države, da njegova trgovina zopet zacvete, da njegova gradbena delavnost oživi, da njegovo prebivalstvo najde zopet delo za vsakdanji kruh, potem moramo normallizirati razmere na denarnem trgu. Mestna Občina Ima v Mestni hranilnici močno sredstvo, s pomočjo katerega more izvršiti tri četrtine potrebnega dela, da se ta cilj doseže.« IfaotZeZaUanfecenca Zunanja trg-ovina med državami Male antante mora v v letu 1934 doseči vsaj obseg one v letu 1932 Letošnji konferenci gospodarskega sveta Male antante v Pragi so dali novinarji ime molčeče konference in to po pravici. O poteku njenega vsakodnevnega dela se namreč niso izdajali nobeni koiranikejl aM bilteni, prav tako molčeči pa so bili tudi vsi delegati. Niso dajali ne intervlewov in niti skromnih izjav niso dobili novinarji od njih. Časopisi poročajo, da so se delegati dogovorili, da stopijo pred javnost šele tedaj, ko bo konferenca zaključena. Ali kakor se vidi, se jim niti sedaj ne mudi, ker konferenca je zaključena, poročila o njenem delu pa so zelo skromna. Vendar pa soglašajo vsa poročila o tem, da se je na konferenci dosti delalo in da bi že mogli upati, da se je uveljavilo načelo, da več delati, pa manj govoriti. In kakor poročajo »Lidovč Noviny< je pri vseh delegatih prevladovala trdna volja, da mora zunanja trgovina med državami Male optante doseči v 1. 1934 vsaj oni obseg, kakor ga je imela v 1. 1932. Konkretno bi se to reklo, da bi morala Češkoslovaška uvozrti iz Romunije blaga za najmanj 300 milijonov Kč, iz Jugoslavije pa za najmanj 250 milijonov (tani 220) Kč. Ta cilj je bil po vsej priliki tudi dosežen, kakor sledi iz govora dr. Bcncša na zaključni plenarni seji Gospodarskega sveta Male antante. V vsem je plenarna seja sprejela 16 resolucij, v katerih v gllavnih obrisih navaja bodoče sodelovanje držav Male antante. Kakor našteva oficialno sporočilo so 'bile sprejete te resolucije o: I. sklenitvi konvencije, ki naj uredi medsebojne gospodarske stike in njihovo pospeševanje; 2. sodelovanju obstoječih gospodarskih ustanov v državah Male antante in o ustanavljanju novih ustanov, kakor tudi o organizaciji gospodarske propagande; 3. sodelovanju v vprašanju železniškega prometa; 4. sodelovanju o plovbi po Donavi; 5. sodelovanju v letalskem prometu; 6. organizaciji poštno - telegrafske zveze; 7. sodelovanju na normalizaciji; 8. sodelovanju pri izenačenju trgovskega prava in prava o potrdilih za izmenjavo; 9. poenotenju carinskega pitava, o poenostavljenju carinskih formalitet in o izenačenju carinskih tarif držav Male antante; 10. sodelovanju pri splošni statistiki in o izenačenju posameznih statističnih vej; II. sodelovanju v gospodarskem šoflstvu; 12. sodelovanju na tujsko-prometnem pod-ročiu;^ 19. sodelovanju na področju industrijske delavnosti; 14. sodelovanju emisijskih bank; 15. sodelovanju dTŽavnih hranilnic; 16. izmenjavi trgovskega blaga. Kakor je omenil dr. Beneš bodo te re- solucije predložene stalnemu svetu Male antante, ki mora skrbeti za izvedbo teh resolucij. Te resolucije ,podajajo le okviir-ni program za bodoče sodelovanje, dočirn se bo program konkretiziral šele postopoma. Nemogoč predlog ministra dr. Hodže Najtežje vprašanje pri vseh posvetovanjih gospodarske Male antante je bilo vprašanje uvoza agrarnih pridelkov na Češkoslovaško. To vprašanje je bilo tem težje, ker je češkoslovaški statistični urad objavil nove podatke o češkoslovaški žetvi, ki da je bila mnogo višja, kakor pa se je misllilo. Vsled te dobre žetve se opaža na Češkoslovaškem že tendenca padanja cen za agrarne proizvode in zato je razumljivo, da so češki agrarci še manj pripravljeni dovoliti uvoz tujih pridelkov. Vsled tega je napravil minister Hodža nov načrt, tako imenovani trovogalni načrt, po katerem bi Češkoslovaška kupovala v Rumuniji in Jugoslaviji žito in kmetijske proizvode, a teh ne bi uvažala na Češkoslovaško, temveč jih prodajala naprej v druge države. Na podPagi teh nakupov pa bi za sebe pridobila pravico, da uvaža več svojih industrijskih izdelkov v Rumunijo in Jugoslavijo. S češkoslovaškega stališča je ta predlog morda razumljiv, z jugoslovanskega pa ne samo nesprejemljiv, temveč sploh nesposoben za debato. Kajti jasno je, da Češkoslovaška te posredovalne vloge ne bi vršila zastonj, temveč bi imefla pri njej tudi svoj dobiček. Pri nad vse nizki ceni, za katero mora prodajati jugoslovanski producent svoje proizvode, pa res ni mogoče, da bi še plačeval posebnega posrednika. Proti primernim kompenzacijam morejo jugr,slovanski producenti tudi sami direktno piodaiati in ni prav nikjer niti sledu od dobička, ki bi ga jim mogla prinesti realizacija načrta dr. Hodže. Tem manj je ta predlog sprejemljiv, ker jo priimer I. G. Farben dokazal, kako katastrofalni postanejo za produkcijske države takšni posredovalni nakupi. V kompenzacijo nemških terjatev je nakupila Farben na Madjarskem velikanske množine žita, ki ga je potem prodajala naprej v druge države In sicer za ceno, da je mahoma vrgla navzdol ceno vsemu mad-jaTskemu žitu. Vse te kupčije je morala madjarska vlada takoj stornirati, ker bi sicer doživel madjaraki producent ogromno izgubo. Nočemo še mi okusiti prijetno- sti nauka I. G. Farben in zato je predlog ministra Hodže indiskutabel. Prepričani pa smo, da se bo na drugi podlagi vendarle našla pot, ki bo dosegla to, kar je bil cilj gospodarske konference v Pragi, da se namreč medsebojna zunanja trgovina držav Malle antante dvigne vsaj na stopnjo one iz 1. 1982. Je to sicer skromen cilj, zato pa tudi dosegljiv. In to je glavno. Bilančna seja Narodite banke Pod predsedstvom guvernerja Igu jata Bajtonija je bila v sredo seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri je bila sprejeta bilanca Narodne banke za 1. 1933. Bilanco je pregledala posebna komisija petih članov in odobril jo je tudi že nadzorni odbor. Sklenjeno je bilo, da se sk&iče občni zbor delničarjev na dan 4. marca in da se mu predlaga, da se izplača od delnice 300 Din dividende. Za 60.000 delnic bo torej treba v ta namen 18 milijonov Din, dočim znaša čisti dobiček za delničarje 18,994.422 Din. Ves čisti dobiček znaša 26,238.864 Dom, od česar gre 2,311.943 Din za rezervni fond, 4,932.498 Din dobi država, ostanek je čisti dobiček delničarjev. Brutto dobiček je znašal v 1. 1933. 163,2 napram 132,8 milijonom v 1. 1932. Povečali pa so se tudi izdatki, kakor kažejo te številke: 1933 1932 v milijonih Din poslovni stroški 63,2 49,7 amortizacije 10,7 7,8 odpisi dvomljivih terjatev 63,1 50,8 čisti dobiček 26,2 24,0 Pri dohodkih pa so te spremembe: obresti menic 122,6 10Q,5 obresti lombardnih posojil 24,0 23,1 dohodki zalog v tujini 2,1 1,3 plačane odpisane dubioze 4,7 0,3 razni dohodki 9,2 7,1 Iz teh številk se vidi, da so se odpisi dvomljivih terjatev zopet zelo povečali in da je bilo samo v dveh letih odpisanih skoraj 114 milijonov Din. Tudi režijski stroški so dosegli že zelo visoko višino. Skupna bilančna vsota pa se je znižala od 10.099,3 na 9.832,2 milijonov Din. Kako so se spremenile končne vsote v bilanci, kažejo te številke: 1933 1932 v milijonih Din Skupna kovinska 'in devizna podloga: 1,906,2 1,968,1 — 62,9 zlata 1,794,9 1,700,8 + 34,1 devize in vallute 111,2 207,8 — 96,0 devize izven podloge 54,5 1,9 + 52,6 kovan denar 239,9 189,9 + 100,0 eskontna posojila 1,808,8 2,111,9 — 303,1 lombardna 293,1 344,8 — 51,7 vrednosti rezervnega fonda 54,9 58,0 — 3,1 fond za amortizacijo nepremičnin drugi fondi penzijski fond obtok bankovcev obveze na pokaz tekoči računi razni računi obveze z rokom 9,2 ‘2,5 23,3 5.8 + 2.8 — 21*6 + 4,1 0,1 1,7 4,327,1 4,772,7 - 445,5 1,031,0 697,8 -f 333,2 474,4 384,7 + 89,6 549,2 299,6 + 249,6 1,106,3 1,459,4 - 353,1 ZBOLJŠANI POGOJI ZA IZVOZ SVINJ V ČEŠKOSLOVAŠKO Dolgotrajni spor zaradi monopola, ki so ga uživali nekateri češkoslovaški komiaio-narji pri uvozu svinj iz Jugoslavije je sedaj srečno končan. Češkoslovaška vlada je odpravila privilegij teh komdsicnarjev in s 1. ifnairoem t. 1. postane uvoz svinj 'v Češkoslovaško svoboden. Naši uvozniki si bodo mogli svobodno izbirati odjemalce. Pa tudi sicer so se pogoji za izvoz, svinj Jia Češkoslovaško zboljšali. Ker se v zadnjih tednih sploh niso več izvažale Baše svinje na Češkoslovaško, jim je začela cena rasti. Pa tudi pogajanja v Pragi; so pripomogla k zboljšanju pogojev za obvoz na Češkoslovaško. Jflaci&ac cKP eksp&zituea tcyovske> •zbornice. Maribor, 19. januarja. V sredo večer se je vršil v lovski sohi hotela Orel prvi diskusijski večer mariborskih trgovcev, na katerem je predaval zbor-ni-ini tajnik dr. Pless iz Ljubljane. Predavatelj, ki ga je uvodoma pozdravil predsednik mariborskega gremija veletrgovec Vilko Weixl v prisrčnih besedah, je >v svojem strokovnjaško zasnovanem in tehtno podkrepljenem referatu podal nazorno sliko splošnega gospodarskega polažaja s posebnim ozirom na gospodarske, zlasti trgovske razmere naše države. Uvodoma je omenjal katastrofalno nazadovanje števila trgovskih obratov v Sloveniji, ki so predlani nazadovali za 443, lani pa za 1014. Osvetlil je nato na pregleden način raizmere zunaj naše države, ki so odložilno vplivale na gospodarski razvoj v naši notranjosti. Dotakni'] se je zlasti gospodarske avtarkije, deviznih in klirinških težav, nato pa je prešel na trgovske razmere v državi ter se podrobno bavil z denarno krizo ter kmetsko izaščito, pri kateri pogreša zlasti to, da ne predvideva tepodbijalnih tožb ter nudi premalo strogih sankcij za* preprečevanje odtujevanja premoženja. Nato je prešel na državno finančno gospodarstvo ter na davčno prakso, ki naj bi po intencijah finančnega ministra zvijala državne prihodke. Podrobne je očrtal iaprelnambe, ki jih prinašajo sedaj v razpravi! se nahajajoče dav:tne novele, ki! bodo 'imele Po izjavi nekega našega odličnega gospodarstvenega politika pomenijo te novele naravnost davek Naglasa! je, da je vložilo v Dravski ba-noviina rekordno število 93% vseh pridob-niinskiih objektov davčno napoved s pnijav-jljeniini Čistim dictaoidkom 79,300.000 Din, ki ga je davčna uprava povišala na Din 193,000 000 ter so ga davčni odbori, ki so se samo pri nas držalli navodil finančnega ministra, nato znižali siamo za 15%. Na ta način smo si samii krivi bremen, kriva je naša ubogljivost, poštenost in udanost ter naš preveč' vzorno funkcionirajoči davčni aparat. Pokazal je nato, kam je privedla prevelika obremenitev avtomobilov in pogonskih sredstev, končno pa povdaril, da bi bilo potrebno pritegniti k obdačenju tudi tista veliika inozemska podjetja (n. pr. Bar tignol), ki so sedaj oproščena vseh fiskalnih in carinskih bremen. Po 'predavanju tajnika dr. Plessa, ki je želo živahno odobravanje, se je razvida živa debata, v katero so posegli gg.: Weixl, Roglič, Andrej Oset, Lenart in Roglič. Ba-vili so se s stanjem mariborskega trgovstva, osob:to z davčno prakso. Posebno so bila odobravana izvajanja industrijca Dra- gotina Rogliča, ki se je toplo zavzemal za ustanovitev ekspoziture Trgovske zbornice v Mariboru. Zahteva po ekspozituri zoar-■nioe TOI je bila že opetovano izražena, ker ekspoaituro naše gospodarstvo vedno bolj pcltrebuje. Edino obrtniki so si doslej s svojim obrtnonpospeševalinim uradom zbornice TOI nekaj ustvarili, vendar je tudi ta institucija nezadostno fundirana, da bi mogla krepko posegati v gospodarsko strukturo mesta. Pred leti se je pojavila izableva po lastni zbornici za bivšo mariborsko oblast, ki bi se bila najbrže uresničila, 'če bi ostala funkcija oblastne samouprave. Nato se je pojavila pred 4 leti zahteva po posebni ekspozituri, ki radi raznih ovir ni bila real izirana. Z ekspozituro bi se ustvaril v Mariboru stalen gospodarski organ, ki bd vzdrževal najtesnejše stike z gospodarskim življenjem mesta 'n zaledja. Večina vprašanj, za katera je pristojna zbornica, bi se potem reševala v Mariboru mnogo lažje in hrtreje, ker bi bile faktične razmere lažje doznavne. Dolžnost odločujočih krogov bi bila, da bi se s tam vprašanjem temeljito in pospešeno bavili. Tajnik dr. Pless je odgovarjal na izvajanja vseh govornikov, dajal stvarna pojasnila ter obljubil tudli v vprašanju mariborske ekspoziture zbornice TOI vsestransko pomoč in umevanje na merodajnem mestu. Diskusijski večer je pokazal, da bedo taki sestanki našega trgovstva, eventualno zvezani včasih s splesnim sestankom, gospodarsko interesiiramih krogov, velika pridobitev za strokovno in splošno gospodarsko izobrazbo. 2. Potrdila po členu 14., št. 4., uredbe o skupnem davku: Din a) z veljavnostjo za dobo 6 mesecev 100— b) v posameznih primerih 1. vagonske pošiljke .... 50— 2. komadne pošiljke .... 15— 3. Potrdila za dosego carine prostega uvoza: Din a) kompletne instalacije .... 1000— b) vagonske pošiljke........................ 300— c) komadne pošiljke...........................25— 4. Zmožnostmi izpričevala za dobavo po-trošnega materiala: Din a) v vrednosti do 10.000 dinarjev 5'— b) v vrednosti nad 10 000 dinarjev do 100.000 dinarjev .... 10’— c) v vrednosti nad 100.000 dinarjev do 1,000.000 dinarjev .... 25— č) v vredn. nad 1,000.000 dinarjev 100— 5. Ostala zmožnostmi izpričevala in ostala potrdila različnih vrst . . . Din 25— Finančni položaj Avstrije Zastopnik Društva narodov v Avstriji Kost van Tonningen je predložil finančnemu odboru Društva narodov poročilo o finančnem stanju Avstrije. V svojem poročilu pravi med drugim: Najbolj značilno dejstvo v razvoju avstrijskih javnih financ je z uspehom razpisano notranje posojilo v Avstriji. Posojilo je bilo znatno prepisano in je torej doseglo več ko svoj cilj. Donos zunanjega posojila se je uporabil za konsolidacijo kratkoročnih dolgov, do-čim se je 50 milijonov notranjega uporabilo nekaj za odplačilo dolga Narodni ban- f m m - w. ' v "'""p W/' ■ Tc#&/ci! P^cLffdcaiU domača Utdu-stcifa, ) elektromonterski................. 250— 6. Obrti, za katere je potrebna dovolitev: Din a) hoteli, kavarne in avtomati . . 500— Ib) restavracije .......................... 300— c) ostali gostinski obrati . . . 200-— č) bančni, menjalski in zavarovalni posli............................. 1000— d) obrti, navedeni v § 60. zakona o obrtih (št. 1. do 4., 6., 8. do 21., 23., 25., 26.)...................... 250— e) ostali v tem paragrafu navedeni obrti............................100-— Ako potrebuje potrdilo javna trgovska družba, se taksa za potrdilo podvoji, pri delniških družbah, družbah z omejeno zavezo, gospodarskih zadrugah in komandit-uih družbah se taksa zviša na Din 1000-—. Pri otvarjanju podružnic podjetij, ki so na zborničnem področju, in ob postavitvi poslovodje se pobere polovična taksa. Pri otvoritvi podružnic in ob postavitvi poslovodij ostalih podjetij se plača polna taksa. II. Za legitimacije trgovskih potnikov podjetij, ki ne zaposlujejo več ko 3 potnike, se pobere za vsako legitimacijo taksa po Din 20-—. Pri firmah, ki zaposlujejo od 4 do 10 potnikov po Din 50'—, več ko 10 potnikov pa na Din 100-— za vsako izdano legitimacijo. III. Ostala potrdila: 1. Izpričevala o izvoru: a) pri vagonskih pošiljkah b) pri komadskih pošiljkah c) pri lesnih pošiljkah . Din 20— 10— 5— ki, deloma za financiranje po izirednem proračunu predvidenih javnih del. Verjeten uspeh izvedbe proračuna za 1. 1933 .in računski zaključki v prejšnjih letih nudi/) to sliko: 1931 1932 1933 redni proračun v milijonih šilingov dohodki 2008 1909 1886 izdatki 2232 1913 1918 deficit —224 —4 —82 izredni proračun izdatki 98 11 177 končni primanjkljaj 322 15 259 Od 259 milijonov primanjkljaja v 1. 1933. je bilo pokritih 164 milijonov z blagajniškimi bani. 76 milijonov se je dobilo iz kratkoročnih kreditnih operacij, 19 milijonov (za javna dela) pa iz sredstev notranjega posojila. Z ozirom na ta piriunanjkljaij je finančni odbor Društva narodov izrekel svojo nado, da bo avstrijska vlada poskrbela, da s skrbno kontrolo vseh izdatkov ohrani proračun v ravnovesju, ker je to odločilne važnosti za okrepitev Avstrije. Konsolidacija deviznega položaja je vsled obeh posojil znatno napredovala. Portefeuiille Narodne banke je v 1. 1933 nazadoval od 379 na 275 milijonov šilingov. Transferna plačila za tuje dolgove države so se redno vršila, za druge dolgove pa so transferna plačila še suspendirana. Opaža pa se, da se je zaupanje v avstrijsko valuto okrepilo in vedno jasnejša postaja tendenca, da se hoče v tujino pobegli kapital vrniti. Finančni odbor Narodne skupščine je sklican za ponedeljek dne 22. t. m. ter bo razpravljal o novih davčnih predlogih. Socialni davek se uvode v Zagrebu. Dav- ; koplačevallci plačajo novi davek od občinske doklade. Od doklade v višini 400 do 2000 Din se plača 10%, od 2000 do 4000 15%, od 4000 do 10.000 20% in od doklad nad 10.000 Din 25%. Vojaška služba se bo v češkoslovaški podaljšala od 14 na 18 mesecev. 10.000 članov železne garde je že zaprtih v Rumuniji. Zaprti so v trdnjavi : Iiavi, kjer so ječe 12 metrov pod zemljo. Svet Društva narodov je soglasno odklonil nemške zahteve glede Posaarja in sklenili, da se morajo vsa mednarodna določila glede izvedbe plebiscita natančno izvesti. Številne depiitacije iz Posaarja se nahajajo v Ženevi. Socialistična deputacija, ki jo podpirajo tudi številne druge, zahteva, da se vsled nasilja hitlerjevcev plebiscit odloži za najmanj 5 let. Ni izključeno, da ( ta zahteva prodre. Da se zagotovi svoboda pri plebiscitnih volitvah v Posaarju, se govori v Društvu narodov, da bi bilo treba poslati tuje čete v Posaarje; najbrže bodo odposlani španski orožniki. Ital. drž. podtajnik v zun. ministrstvu Suvich je prišel na Dunaj. Cilj njegovega letovanja ni, da bi posredoval med Avstrijo in Nemčijo, temveč da doseže čim ožje gospodarsko in politično sodelovanje med Avstrijo in Madjarsko in doseže s tem protiutež proti Mali antanti. Hitler- i jevci so pozdravili Suvicha s papirnatimi bombami in demonstracijami. Nov položaj je nastal v Avstriji z govorom dr. Dollfussa na konferenci kršč. soc. stranke po njegovih posvetovanjih s Su-vichem. Med drugim je dejal, da je v svojem silvestrskem govoru (in z amnestijami nar. socialistov) ponudil spravo Berlinu, ta pa je odgovoril le z novimi atentati. Ne preostaja nič drugega, ko odgovor klin s klinom. Nato je ponudil Dollfuss sodelovanje socialnim demokratom, ker očividno ne zaupa več hajmverovcem. To povabilo je napravilo v javnosti velik vtis in po vsej verjetnosti bodo soc. demokrati povabilo sprejeli. V nižjeavstrijskem hajiriveru je prišlo do razkola. Pristaši aretiranega Albertija so se odcepili od Starhemberga, ker simpatizirajo z narodnimi socialisti. Božično premirje je podaljšala avstrijska vlada do 1. februarja. Do takrat eo prepovedani vsi shodi in obhodi. Seveda pa bombe narodnih socialistov prav tako še veselo pdkajo in preki sod ostane tudi še naprej v veljavii. Italijanski parlament je imel v četrtek svojo zadnjo sejo in z njo zaključil svojo Sletno zakonodajno dobo. Število brezposelnih se je v Italiji povečalo od 1,066.215 koncem novembra na 1,132.257 koncem decembra. Nemčija izdela vsak mesec 300 letal, največ bombnih nosilcev in ima že 2000 bojnih letal najnovejše konstrukcije, kakor poroča »Review Labour Party«. Svoja odkritja je 'list podprl z dokumenti in fotografijami. Goring je razpustil vse prostozidarske lože v Prusiji. Modus vivendi, ne pa konkordat, se bo sklemi! med Španijo in Vatikanom. Nov tiskovni zakon, ki naj bi zaščitil vladne predstavnike pred napadi časopisov, namerava francoska vlada predložiti parlamentu. 2500 uradnikov bo madjarska vilada upokojila, na njih mesto pa imenovala mlade absolvente visokih šol. Ameriška vlada namerava prevzeti za 2 milijardi dolarjev jamstva za dolgove farmarjev. Hermann Bahr, veliki nemški pesnik, ki je s svojo »Dalmatinische Reise« Dalmacijo za Avstrijo odkril, je umrl v Miin-chenu. 28 novih delniških družb s kapitallom 113 milijonov Kč je bilo lani ustanovljenih na Češkoslovaškem. Od teh ima 16 družb s 70-76 milijoni svoj sedež v Pragi, druge pa izven Prage. Zadnji potres v Indiji je povzročil ogromna razdejanja. Cela mesta so uničena. Več ko 10.000 ljudi je ubitih. Iz Kube prihajajo neprestano poročila o novih krvavih nemirih. De*tacsb/a Francoski denarni trg v letu 1933. Od velikih svetovnih bara zaznamujeta le pariška in bruseljska ob koncu 1. 1983 nižje tečaje kakor koncem 1. 1932. Nazadovanje pa ni znatno in je indeks padel le od 75-8 na 74-4. Prvi vzrok je v tem, da so na drugih borzah narasli tečaji v prvi vrsti vsled razvrednotenja valut, dočim je Francija ves čas ostala na zlatem standardu. Drugi vzrok pa je v dejstvu, da je Francija mnogo pozneje občutila svetovno gospodar, krizo fco druge države. 'Posledica tega je Mia, da j© bil v drugih državah višek krize sredi leta 1932, v Franciji pa šele koncem 1. 1932. Kako so se gibali tečaji nekaj primerov: koncem decembra 1931 1932 1933 Banque de France 10.850 12.050 11.375 Societč Generale 994 1.108 1.0S2 Citroen 480 604 507 Royal Dutch 1.127 1.575 1.806 Splošen položaj pariške borze pa je bil v 1. 19315. zadovoljiv. Bilo je sicer manj kupa j, toda zato tudi nobenih večjih špekulativnih poilomov. Največ dobi' ika pa je imel pariški finančni svet od devizne trgovine. Pariz je bil v letu 1933 največjii svetovni devizni trg, čigar promet je dostikrat prekosil londonskega. Pa tudi srečno špekuliral je Pariz v devizah in francoska financa je pri špekulaciji dolarja & la baisse zaslužila več sto milijonov. Mnogo manjši je bil obseg emisij, zlasti: ,>a bilo nobenih zunanjih. Zato so od- padllii komisijski zaslužki za posojila. Ven- r Pa 1« nazadovanje ni tako veliko, (la 1 biunoni dobički dosti spremenili. Po vsej verjetnosti bo večina bank (izplačala enake dividende ko pred letoim. Obrestna mera je ostala vse leto nizka, čeprav se je že vsled večjih odtokov ''■lata proti koncu leta nekoliko dvignila. Likvidnost pariškega trga pa je bila vse leto velika tim v splošnem je znašala od 80 do 90 milijard frankov. V splošnem je pariški denar in trg dobro prestal 1. 1933. V 1. 1934., ki se splošno označuje kot leto gospodarskega dviga, bo pariški denarni trg s svojo velikansko likvidnostjo še bolj uspešno izpolniti svoje naloge. stanje narodne banke 'Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne t. m. se je njeno stanje spremenilo tako-le (vse številke v millijonih Din); Na aktivni strani se je podloga zmanjšala za 3-3 na 1.876-8. Zlata je ostala nespremenjena, valute so padle za 0-07 na ()‘04, devize pa za 3-2 na 81’8 Devize, ki ne spadajo v podlogo, pa so •se povečale za 6-7 na 81-13. Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je povečala za 40-1 na 289-0. Posojila padajo še nadalje in so se znižala za 18-6 na 2.052-8. Eskontna so padla za 7-8 na 1.772-5, lombardna pa za 10-8 na 280-3. Prejšnji predjemi državi so se povečali za 0-12 na 1.715-8. Vrednosti rezervnega fonda so se dvignile za 1-69 na 56-6, vrednosti drugih fondov so ostale skoraj neiz-Premenjene. . pasivni strani; Obtok bankovcev se le znižal za 73-9 na 4.179-8, zato pa so porasle obreze na pokaz za 65-1 na 1.098-6. Državne terjatve so padle za 0-63 na °'28, žiro-računi pa so se povečali za 52 »a 540 8, razni računi pa za 13.6 na 552-5. Tudi obveze z rokom so se dvignile in sicer za 4-5 na 1.138-6, razna pasiva pa Za 34-1 na 278-3. Skupno zlato in devizno kritje se je malenkostno povečalo od 35-55 na 35-56°/a, aanio zlato pa od 33-94 na 34°/o. Najvišja obrestna mera je v Italiji od novega leta dalje določena na 5 odstotkov. TEDEN ANSKl-BORZl Devizno tržišče Tendenca nestalna, promet 3,461.400-90 dinarjev Kupčijska živahnost, ki se je očitovala že v minulem tednu, je trajala tudi še ves tekoči teden, ki je v primeri s prejšnjim (Din 3,282.607-57) zaključil celo z večjim deviznim prometom, čigar presežek znaša približno 180 tisoč dinarjev. Na poedinih borznih dnevih tekočega tedna je bil dosežen ta skupni devizni promet: 15. januarja Din 1,680.842-58 Berlin—Din, 16. januarja Din 358.299-78 Dunaj—Din, 17. januarja Din 556.171-25 Dunaj—Din, 18. januarja Din 393.512-87 Dunaj—Din. 19. januarja Din 472.574-42 Dunaj—Din. Kakor je iz gornjih dnevnih podatkov razvidno, je zaključil ponedeljkov borzni sestanek z riajveejim dnevnim prometom skoro en milijon 700 tisoč dinarjev ali približno polovico celotedenskega deviznega prometa. Devizni promet tega dne pa je močno narasel zbog večje potrebe po de-vizi Berlin, katere je bilo samo navedenega dne nabavljeno — vsled znatne privatne ponudbe — za približno 950 tisoč dinarjev. Narodna banka je posredovala samo v Londonu (za 152 tisoč dinarjev) in v Parizu (za 48 tisoč Din); vsega skupaj je bilo vsled njene intervencije zaključeno deviz za 200 tisoč dinarjev. Največji skupni promet v tem tednu izkazujeta tudi tokrat dinarska deviza (1.038 tisoč Din) in avstrijski šiling, katerega je bilo po privatnem kliringu nabavljeno za en milijon in 178 tisoč dinarjev. Skupni totedenski zaključki v omenjenih devizah znašajo 2.216 tisoč dinarjev napram 1.799 tisočem dinarjev v pretečenem tednu; porast v tern tednu presega 417 tisoč dinarjev. Nazadovanje oziroma porast skupnega prometa v posameznih devizah tekom tega tedna (vse v tisočih dinarjev) je bil v primeri s prejšnjim tednom naslednji: Amsterdam minuli teden 3, tekoči teden 6; Berlin minuli teden —, tekoči teden 076; Gurih minuli teden 44, tekoči teden 1; London minuli teden 116, tekoči teden 163; New York minuli teden 5, tekoči teden 25; Pariz minuli teden 83, tekoči teden 58; Trst minuli teden 5, tekoči teden 16; Dunaj minuli teden 852, tekoči teden! 1.178; Din minuli teden 947, tekoči teden 1.038; Praga minuli teden 4, tekoči teden —. Avstrijski šilingi so bili ves tekoči teden zaključevani po Din 9-15, dočim v bonih grške Narodne banke ni bilo niti prometa niti notic. Devizna tečajnica ne očituje večjih tečajnih izprememb. Tako je bil Curih trgovan na dosedanji bazi 1108-35 za denar in 1113-85 za blago, medtem ko so izmed ostalih deviz v razdobju tega tedna okrepile svoj tečaj Amsterdam, Bruselj, Pariz, Pra<*a in Trst, a vse ostale pa tečajno popustile kot nam predočuje naslednja tečajna razpredelnica: Devize 15. januarja 19. januarja najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam 2300-40 2311-76 2303-74 2315-10 Berlin 1356-80 1367-60 1356-25 1367 05 Bruselj 79V79 799‘73 797-74 801-68 Curih 1108-35 1113-85 1108^5 1113-85 London 185-19 186-79 178-30 179-90 New York 3624-94 3653-20 3569-38 3597'64 Pariz 224-43 225-55 224-82 225'94 Praga 170-01 170-87 170-17 171-03 Trst 299-79 302-19 300-13 302-53 Efektno tržišče Tendenca spremenljiva Na tukajšnjem efektnem tržišču tudi v tekočem tednu ni bilo prometa, dočim so izmed industrijskih papirjev beležile od 16. t. m. dalje delnice Kranjske industrijske družbe po 250 dinarjev v ponudbi brez [»vpraševanja, a delnice Trboveljske pre-mogokopne družbe po Din 100-— v povpraševanju, Din 120-— pa v ponudbi in sicer samo na torkovem borznem sestanku (16. t. m.). Notice bančnih efektov so povsem izostale. Zanimanje za državne papirje je nalik prejšnjemu tednu ostalo v glavnem nespremenjeno, razen Vojne škode, ki je od ponedeljka 15. t. m. dalje v stalnem tečajnem opadanju. Iz naslednje razpredelnice prometa: 2K% državna renta za vojno škodo: dne 15. jan. 1934. povpraševanje Din 292-50, 16. januarja povpraševanje Din 292-—, 17. januarja povpraševanje Din 280-—, ponudba Din 290-—, 18. januarja povpraševanje Din 280-—, 19. januarja povpraševanje Din 265.-—, je razvidno, da je oslabel denarni tečaj Vojne škode samo tekom tega tedna za nič manj ko 27 in pol točke. Ostali državni papirji, so beležili na tukajšnji borzi brez blagovnih notic, medtem ko so denarni tečaji ostali brez izprememb skoro na vseh borznih sestankih tekočega tedna. Tako so notirale Seligmanove obveznice Din 52-— v četrtek (18. t. m.), na ostale borzne dneve pa Din 53-—, Beglu-ške obveznice Din 42-— v ponedeljek, od torka dalje pa Din 43-—, Agrarne obveznice Din 29-—, le v četrtek Din 31-— in 8% Blair 39-—, včeraj pa 38-— v povpraševanju in 39-— v ponudbi. Nekoliko večjo tečajno oscilacijo je očitovalo 7% investicijsko posojilo, ki je od ponedeljka dalje beležilo v povpraševanju Din 55-—, 51-—, 56— in Din 55-—, dočim je včeraj notiral 7% Blair ob ponedeljkovem tečaju, t. j. Din 36-50 za denar, vmesno pa Din 37'— tudi za denar. Notic ostalih državnih efektov ni bilo. Žitno tržišče Tendenca nespremenjeno mirna Na tukajšnjem žitnem tržišču je bila ves tekoči teden mirna tendenca, cene so iJStale brz izprememb in tudi prometa ni bilo. Žitna tečajnica tekočega tedna je bila sledeča: Žito: Koruza (cena za 100 kg fco vagon): promptna dobava navadna voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni od Din 125-— do Din 127-50; umetno sušena, promptna dobava, slov. postaja, plačilo 30 dni od Din 115-— do Din 117-50; umetno sušena, dobava januar 1934, slovenska postaja, plačilo 30 dni od Din 122-50 do Din 125-—. Pšenica (cena za 100 kg fco vagon): sremska, 78/79, 2%, zdrava, suha, rešeta-na, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni od Din 137-50 do Din 140-—; baranjska, 78/79, 2%, zdrava, suha, reše-tana, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni od Din 137-50 do Din 140-—; bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni od Din 140-— do Din 142-50. Mlcvski izdelki: Moka (cena za 100 kg fco vagon): bačka, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni od Din 240-— do Din 245-—; banatska, nularica, slovenska postaja, plačilo 30 dni od Din 250— do Din 255-—. Lesno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna, povpraševanja čimdalje manj živahna Cene so tudi v tem tednu ostale povsem brez izprememb in tudi zaključkov ni bilo. Sploh se situacija na tukajšnjem lesnem trgu ni bistveno spremenila. Zlasti v mehkem lesu je položaj kot doslej še ve- dno slab, ker naš kvalitetno-prvovrsten les glede cen ne more konkurirati lesu iz Gorskega kotarja in Bosne. Pri nas pridejo v sedanji konjunkturi v poštev le trami. Vse drugače pa je glede produkcije bukovine, ki se pri nas išče in kupuje. Na žalost pa je pri nas ravno produkcija bukovine zelo popustila, tako da se kljub potrebi in močnemu povpraševanju osušenega blaga sploh ne dobi. Ovirajo pa to produkcijo tudi skoro stalno slabe vremenske razmere, ki izvoz lesa iz gozda vsled slabih in deloma nedostopnih poti silno otežujejo. Posebno opažamo to pri izdelavi testonov, ko se je baš letos vsled slabega vremena silno zakasnila in se dobi le popolnoma sveže blago. Poleg testonov se tudi išče tako surova kakor parjena bukovina in tavolete. . V hrastovim ni posebnega zanimanja. Medtem ko izvoz drv pojema, se še neprestano išče suho oglje. .KUVERTO* o. z o. z. LJUBLJANA Karlo«ika c. 2 Volarski pot 1 TVORNICA KITVEKT IN KoNKEKOlJA PAPIRJA Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. januarja ponudbe o dobavi 800 sirkovih metel. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. januarja ponudbe o dobavi 2000 kg jeklene pocinkane žice, 2550 kg silicrum žice in 18.000 leg želieiane pocinkane žioe; do 26. januarja pa o dobavi 1000 m3 tolčenega gramoza. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Dri. zdravilišče v Topolščici razpisuje ponovno dobavo drv 250 pl. m suhih bukovih na dan 27. januarja v upravni pdsami. Pogoji pri upravi'. Ljubljanska mestna elektrarna razpisuje dobavo 2 prednjih gumi obročev za tovorni avto Semtinel. Ponudbe do 30. januarja. Konkurzi in prisilne poravnave Odpravljena »ta konkurza trgovca Kocmuta Janka v Kranju in urarja Kajfeža Antona v Ljubljani, ker je bila razdeljena vsa masa. Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini trgovca Fišingerja Lenarta v Peklu pri Poljčanah. Poravnalni sodnik Vodušek Štefan, poravnalni upravitelj odvetnik dr. Žnidaršič v Slov. Bistrici. Narok za sklepanje poravnave dne 20. februarja ob 9. pri sre/kem sodišču v Slov. Bistrici. Rok’ za otglasiitev do 15. februarja. Poravnalna kvota 40%. Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imioviini peka Ivana Oberžana v Za-vodni pri Celju. Poravnalnii sodnik dr. Mak, poravnalni upravnik odvetnik dr. Zangger. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Celju dne 22. februarja ob pol 11. Rok za oglasi lev do dne 17. februar ja. rceva Dr. Pi sladita kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. žuHOnfa trgovina IZVOZ LESA V ITALIJO Vprašanj© našega lesnega izvoza v Italijo še ni rešeno, 'kakor poročajo nekateri lasti. Ministrstvo za gozdove in rudnike sedaj proučuje načrt našega lesnega' izvoza v Ita-lijio in je to vprašanje še vedno odprto. Pri zadnjih trgovinskih pogajanjih z Italijo na bdio o tem vprašanju sklenjenega nič definitivnega. Je še torej dana možnost, da ae dosežejo potrebne koncesije, da ne bi povečala Avstrija svojega lesnega izvoza v Italijo le na naš račun. IZVOZ JAJC V NEMČIJO Nemška vlada je dovolila Jugoslaviji za januar kontingent 1000 metrskih stotov jajc vrste G ih C. Registrirani izvozniki jajc, ki bi se hoteli poslužiti tega dovoljenja, naj pošljejo svoje prijave Uradu za kontrolo izvoza živine: Beograd, Radnički dom. Prijave je treba poslati najkasneje de 21. t. im. z navedbo količine, ki jo ima izvoznik pripravljeno za Izvoz. Že v 24 urah k lob« k e itd. Škrabi Ib »vetMiU* irkjM, •Tritiik« In manšete. Pere. nnii, tnonga la lika domače perilo tovarna JOS. REICH Pol)aasld nasip 4—S. Seleburgeva ni. 8. Telefon It »-78. izvoz naše koruze v svico Švica je pred kratkim dovolile uvoz 400 vbgohov naše posušene koruze. Generalna direkcija železnic je dovolila za to koruzo znižano prevoznino, da bo veljala prevoznima zla vagon koruze do Buchsa samo 3400 Dim. Povpraševanje po koruzi je zato na naših trgih-oživelo in cena koruze se je nekoliko popravila in se plačuje za promptno blago po 51 do 52, za majski in junijski termin pa celo 75 dinarjev. Vendar pa trgovci de kmetovalci ne ponujajo posebno koruze, ker so prepričani, da se bo cena še dvignila. — Za našo letošnjo koruzo se precej zanima tudi Avsitnija in je dosegla naša koruza v Avstriji že ceno 9-5 Šilingov. Francija je vslcd nemškega kontingen-tiranja francoskega uvoza odpovedala trgovinsko pogodbo z Nemčijo, ki poteče po treh mesecih. Nemška vlada je izjavila, da je pripravljena v tem času pogajati se za sklenitev nove trgovinske pogodbe. ■Uvoz v Švico je znašal lani 1.594 milijonov švic. frankov, izvoz pa 853 milijonov. Švicarska trgovinska bilanca izkazuje za 1. 1933. 741 milijonov deficita, dočim ga je izkazovala za 1. 1932. 962 milijonov švic. frankov. 4000 vagonov cementa bo izvozila Poljaka v Združene države Sev, Amerike. CENE ZA CEMENT Splitska zbornica je izročila vladi spomenico, v kateri zahteva, da trgovinski minister maksimira na podlagi uredbe o javnih delih oenio za cement. Cementarn© »o prevalile (trošarino na potrošnika, da znaša danes cena cementa Iranko tvomica 6500 Din za vagon. Vsled tega so zelo prizadeti obrtniki, ki že itak dtovoiji trpe od zastoja gradbene delavnosti. Zbornica zahteva, da se cene 'maksimirajo na podlagi cen v letu 1932. DOHODKI MESTA ZAGREBA Mesto pričakovanih 142*4 miLijoinov Din so dali lami dohodki le 135*8 milijonov Din ali .za 4 im 'pol odstotka imamj, kair je relativno ugodno. Najbolj so padli dohodki od taks .in nekaterih občanskih doklad. »SLUŽBENI UST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 20. januarja objavlja .med drugim: Zakon o trgovinskem sporazumu z Nemčijo. — Zakon o zrakoplovih konvenciji z Avstrijo. — Razpored uradnikov notranje uprave. — Ratifikacijo zrakoplovu© konvencije in protokolarnega dodatka med Jugoslavijo in Avstrijo, — Podaljšanje začasnega trgovinskega sporazuma z Rumunnjo. — Službena navodila za sreske sanitetne referente. —-Razglas o pobiranju taks za listine, ki jih izdaja Zbornica za TOI v Ljubljani. — Razne oglase sodišč in uradov ter razne druge objave. RAZNO 700 absolventov filozofske fakultete j© vložilo pri prosvetnem ministrstvu prošnje za sprejem v državno službo. Davčna uprava v Mariboru se je raz-dellila na dva dela: v davčno upravo za mesto Maribor in v davčno upravo za mariborsko okolico. Davčni oddelek finančnega ministrstva je odredil, da proizvodnja vina ne podleži pridobnini, če nima izrazito industrijskega značaja. Umetni zobje oz. krone iz zlata, platine in srebra se smatrajo kot luksuzno blago, kakor je pojasnilo finančno ministrstvo. Tvomica za impregniranje liesa v Hočah je dobila večja državna naročila in bo začela zopet obratovati. Dve novi tvornici za nogavice sta bili otvorjeni v Sarajevu. Tako bo imelo Sarajevo v kratkem času štiri tvornice nogavic. Nove letalske nesreče so se pripetile v Franciji. Pri Chapeaurougeu sta trčili dve letali. Pilot je bil ubit. Pri Bizerli sta trčili dve drugi letali, kii sita zgoreli. Pilota sta se rešila. 18 milijonov Din je dal lord Glaney za polnokrvnega angleškega žrebca »Solano*, j Za njegovo skočnino je bilo treba plačati ! 140.000 Din. »Solario« je zaslužil svojim j lastnikom s svojimi zmagami pri dirkali že več milijonov dinarjev. Največja elektrarna je zgrajena v Londonu. Njena kapaciteta bo znašala 240.000 kilovatov. Skoraj pol milijona ima Češkoslovaška več žen ko moških. ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM Vsled neugodnega vremena je bdi zadnja zagrebški tedenski sejem slabše obiskan od prejšnjega tedenskega. Vendar pa je bna kuipčija z živino živahna, toda Je ,za domačo potrošnjo. Mnogo živine se je kupilo tudi za Slovenijo. Cene so ostale v glavnem neiz-premenjene, njih tendenca pa je čvrsta. Dogo«: 4 triki, 296 krav, 80 junic, 92 volov, 246 konj in žrebet, 576 svinj in 24 pujskov. Cen«; biki po 3*50, krave za mesarje po 3 do 3*25, za klobase po 2 do 2*20, junice za klanje ,po 3*50 do 4*50, junioe za rejo po 1000 do 1200, volri I. vrste po 4 do 4*60, II. 'vrste po 3*50 do 4, bosanski po 3, junci po 3*50, živa teleta po 5*50 do 6, zaklana po 8 do 8*50, pitane svinje po 8 do 8*50, nepitane po 6*50 do 7, zaklane svinje po 10*75 do 1(1, pujski po 90 do 150, konji po 3500 do 7000 par, žrebeta po 1200 do 1500 in konji za klanje po 1 do 1*25 Din za kg. Detelja je bila po 45 do 50, otava po 45 do 50, seno po 40 do 45, slpma za krmo po 30 do 35 Din za 100 kil. Drva so bila po 60 do 90 Din za kub. meter. DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG Na goveji trg z dne 15. t. m. je bilo postavljenih 808 vodov, 283 bikov in 548 krav. Iz Jugoslavije je bilo 84 vollov, 24 bikov in 4 krave. Cene so bile te: fabriČni voli I. vrste po 1*38 do 1*53, voli I. vrste po 1*23 do 1*35, It. vrste po 105 do 1*15, III. po 0*95 do 1, biki po 0*95 do 1*15, krav© po 0 92 do 1*10, mršava ži vima po 0*65 do 0*90 šilinga za kg žive teže. — Tendenca. Ob živahnem povpraševanju so se podražili priima voli za 2 do 3 groše, srednji in slabši voli ter krave za 5, biki pa za 5 do 8 grošev. Na »vinjaki trg z dne 16. t. m. je bilo postavljenih 4167 Špeharjev in 8492 pršu-tarjiev. Iz Jugoslavije je bilo 2124 Špeharjev. Največ pršutarjev je bilo ia Avstrije, namreč 5959, malto iz Poljske (2071). — Cene so bile te: mangalica I. vrste po 1*40 d 1*42, II. vrste po 1*36 do 1*40; jugoslovanske križane po 1*36 do 1*40, srednje po 1*35 do 1*36, slabše vrste po 1*33 do 1*34, stare po 1*26 do 1*32; pršutarji lahki po 1*30 do 1*45, težki po 1*15 do 1*38, križani po 1*38 do 1*45 šilinga za kg. — Tendenca: Ob živahnem povpraševanju so se podražili pri,m® Špeharji za 3 do 5 grošev, bolj mesnata iu slabša žival pa za 2 do 3 groše. Špeharji so n o tirali j nespremenjeno. (Poročilo tvrdke Predovič in drug, Dunaj III. — St. Mara). Program ljubljanske radio postaje Nedelja, dne 21. januarja: 0 selekciji kulturnih rastlin II. (ing. Ferlinc) — 8.15: Poročil* — 8.30: Gimnastika (PfustiSek Iv-ko) — 9.00: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik) — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.45: Plošče — 10.60: 'Preskrba brezposelnih delavcev in name-šoemoev (Rudolf Smersu) — 10.30: Volani koncert ge. Žtagljer-Kogojev© s spremrije-vamjem Radio-orkestra — 11.15: Jugoslovansko glasbo izvaja Radiio-orkester — 12.00: Čas, operetna glasbi in venčki šia-gerjev na ploščah — 16.00: O rastlinskih boleznih (ing. Zaplotnik Ivan) — 1630: Pevski zbor »Sava«, vmes Hunvrov šraineil kvartet — 20.00: Vokalni koncert ruskega cerkvenega zbora — 20.45: Čelo solo, izvaja Leskovic Bogi - 21.15: Radio-orkester — 22.00: čas, poročila, radio-jazz. Ponedeljek, dne 22. januarja: 12.15: Orgelski koncert na ploščah — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, harmonika ih citre v reproducirani glasbi — 18.00: Gospodinjska ura: Pnimorska kuhinja (ga. Žnideršičev«) 18.30: Kulturne Im gospodarske vrednote Jadrana (g. Strekelj) - 19.00: Lahka orkestralna reproduc. glasba — 19.30: Poročila za inozemstvo: Zgodovina, smiučarStva -pri nas (v esperantu, Klub esperantistov) — 20.00: Zabavna ura, izvajate gg. Josip Povhe in dr. Švara, vrne« Dolinškov šrame‘1 kvartet — 21.30: Radio-jazz — 22.00: Čas, poročila, Vailčkova ura (plašče). Torek, dne 23. januarja: 11.00: Šotaka ura: V zdravem telesu zdršva duša (M. Trajtar) — 12.15: Naše vojaške godbe igrajo (reproduc. koncert) — 12.45: Poročila — 18.00: Čas, reproduc. konoert slov. vo kalmega kvinteta — 18.00: Otroški kotiček: V kraljevstvu palčkov (Delakov gled. studio) — 18.30: Havajske kitare in sildfon v reproduc. glasbi — 19.00: Francoščina (prof. Prezelj) — 1930: 'Potovanje po Južni Srbiji (prof. Jeras) — 20.00: Plesna glasba, izvaja Radio-orkester — 20.45: Voikalhi konoert ge. Josipine Sivec — 23.16: Čajkovski VI. na ploščah — 22.00: Čas, poročila — 22.30: Angleške plošče. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Sobota, dne 20. januarja: Praznik cvetočih češenj. Znižane cen© od 6 do 20 Dim. Nedeljai, dne 21. januarja ob 15.: Ciciban. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Kulturna prireditev v črni mlaki. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, dne 22. januarja: Sonjkin in njegova »reča. Red A. Opera, začetek ob 20. Sobota, dne 20. januarja: Havajska rola. Izven. Znižane cene od 8 do 30 dinarjev. Nedelja, dne 21. januarja ob 15.: Tičar. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Jenote. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, dne 22. januarja: Zaprto. 23. januarja 1934 ob 15. uri se vrši na Fužinah (grad), Studenec 1, lavna draiba sledečih predmetov: 20 krav, 7 telic, 1 bik, 13 prašičev, razno star. pohištvo, slike, lestenci, preproge, ogledala, vaze, marmor, miza, gla-sovir ter druge umetnine. Ureditev dolgov, poravnnlnn In konknrzne zadeve, vpeljavo knjigovodstva, stalni nadzor in vodstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, revizijo oprave, izdelavo proračunov In kalkalacij, opravo hiš. vse Informativne in droge trgovako-nbrtne posle poverite zaopno koncesljonirani KOMERCIJALNI PISARNI LOJZE ZAJC sodni andr. revli tlUBUANA, FLORDANSRA ULICA. «0/1. Tpgovcil ftlavočafio blago pri tvvdbab, batov o oglašajo v „lvgc>vshem listu** # KLI$E|[ vrši- por ■folog rafijah* ali risbah i*irršuj* najsoiidn&jče ki iš a rna 5T*DIU HUB LJANA DALMATINOVA 13 Naročajte in širite j' fovsKjJisri Nabavka masti za vojaštvo Na dan 24. januarja 1934 održala se bo prva Javna ustmena licitacija ob 11. uri pri intendanturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (Metelkova ulica, pri Taboru, za nabavko in predajo: masti (svinjske) S0.000 kg Pogoji in vsi ostali podatki glede te licitacije se dobijo za časa uradnih ur pri intendanturi Dravske divizijske oblasti. Kavcija od 5 odst. vrednosti masti se ima položiti istega dne do 10. ure pri filijalki Poštne hranilnice v Ljubljani. Konkurenti naj prineso s seboj vse predpisane dokumente, katere predvideva zakon o državneAi računovodstvu. E. Br. 796. - IZ 1NTEND A NT URE KOMANDE DRAVSKE DIVIZIJSKE OBLASTI V LJUBLJANI. Motvoz Grosuplje domafe slovenski izdelek 9 [Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovske-induetrijako d. d. »MERKUR« bot izdajatelja in tiskarja: 0. Ml H AL EK, Ljubljana.