Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ... $6 00
Z* pol leta.....$3 .00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
List slovenskih delavcev v Ameriki.
flhe largest Slovenian D&3j in the United States.
Iiwwri every day except Sundays § jjj	and legal Holiday«.
1	75,000 Readers.
l*L£*-ON: CORTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Otf^ce at New York, N. Y., unaer Act of Congress of March 3. Jfc/a
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 243. — ŠTEV. 243.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 16. 1925. — PETEK, 16. OX 10BRA 1925.
VOLUME XXXIH — LETNIK XXXIII.
ZAKLJUČKI V L0CARNU
Pariz je sestavil poseben dogovor za zavarovanje Iztoka. — Berlin je sprejel formulo kot odgovarjajočo zahtevam Poljakov in Cehov. — Mussolini bo dospel v Locarno. — Chamberlain je rekel, da je otvorila konferenca novo mirovno poglavje v Evropi.	........
Obravnava proti morilcu dveh oseb.
Pet in dvajset mož straži sodišče, v katerem se j 3 pričela obravnava proti Daley-u, ki je obtožen umora dveh uslužbencev poulične železnice. — Jetni kse po-znice.
LOCARNO, Švica, 1 5. oktobra. — Izgledi evropske varnostne konference so postali zelo ugodni včeraj zvečer vslčd sklepa voditeljev, da rešijo problem francoskega zavarovanja iztočnih zaveznikov Francije, Poljske in Cehoslovaške potom sprejema posebnih dodatnih direktnih pogodb med Francijo, Poljsko in Cehoslovaško.
Na temelju teh pogodb priznava Francija svojo pravico, da zavaruje teritorijalno integriteto svojih « zaveznikov in davjih brani v slučaju flagrantnega napada . Glasi se, da je bilo to zadovoljivo za Nemce, ki niso bili prisiljeni postati sovdeleženi pri teh dogovorih.
Nadalje so sklenili pravni izvedenci dogovor glede formule za arbitracijske pogodbe Nemčije s Poljsko in Cehoslovaško, ki bodo danes predložene pooblaščencem.
Italijanski ministrski predsednik Mussolini, ki je včeraj odpotoval iz Rima, bo dospel danes v Locarno, ker pričakuje, kot se domneva v krogih konference, podpisanja pogodb. To se bo zgodilo naj-rž v soboto, razven če bi se pojavile nove težko-če radi poljsko-nemške arbitracijske pogodbe.
LOCARNO, Švica, 15. oktobra. — Chamberlain, angleški minister za zunanje zadeve, ki je bil dosedaj bolj reserviran kot pa ostali zavezniški glavarji glede mirovne in varnostne konference v Locarno, je rekel danes, da je bilo o tvor j eno v zgodovini Evrope novo poglavje.
— To, kar se je izvršilo že dosedaj tukaj, ni le mir na papirju, temveč mir v vladah in v srcih mož. Pogodba v Locarno bo najbrž resnično razvodje med mirom in vojno, celo v večji meri kot pa versaillska mirovna pogodba. Dal je nadalje izraza svojemu mnenju, da si ne bo nobena, vlada drznila naprtiti si odgovornost, da je zavrnila ta dogovor.
Edina vznemirljiva včerajšnja točka je bilo stališče Poljakov, ko jih zunanji minister, grof Skrzyn- jateljiH Dalev-a in Marina, ki -ta ski je sklenil zavleči dovršenje štirih arbitracijskih ixwiapra.li pri ias-editvi oholi pogodb, ki naj bi izpopolnile porensko pogodbo, s in ki hnMa "topili kot državni predlaganjem posebnih reservacij, vsled katerih bi 1	„ ,
...	.	. . . J .	.Ko «*> privedli Da.ley-a v dvora
se poljsko mejna vprašanja izločilo iz delokroga no. so je nzri j>o množici ter smear bi t raci j.	*	jal. Daley jo vrt, ik mlad mož. z
Zelja vseh drugih delegatov, vključno čehoslo- i«*1™™	inttffcentnin.
vi -i . j	.	ii - i -v •	j in živahnim obrazom. Več kot en
vaških je, da se napravi te pogodbe identičnim po ,krit je zapayiI kaj Rmqi5tte|nl Y
obliki in vsebini, da se predloži vse spore ali haa- jpoVžaju tor >e zasmejal. Očivid škemu razsodišču ali pa svetu Lige narodov.	no > prizadeval pomagati
D 1* l • •	»i • • .	i *t v v	: j emu zagovorniku. Fredrrieki«
r^oljski in nemški juristi pa so bili zvečer se ve- ,r	,	.
J	r .	_	j \\i * ks. z nasveti m priporočili ter
dno na delu in domneva se, da bodo vse ovire pra- j »i niti malo ka-zai straha moča. vočasno odstranjene, da bo mogočo do konca te-	življenje jo na tehtnici
dna podpisati vse dogovore.	i?osil	sivo hloko tw
D|V.V . v .	1 i i • i v :<*ro Rrajco 7- lstoborvaio ovrat.ni-
t olozaj včeraj zvečer je pokazal, da je dovršeno ;^, i^iodal j- v večji mori kot besedilo porenskega cfogovora ter treh arbitracij- ^ uradnik kak (ga odvetnika kot ph. skih pogodb, namreč Nemčije s Francijo, Nemčije morilec-z Belgijo in Nemčije s Cehoslovaško. Nedovršena je izključno le še nemško-poljska pogodba.
Nemški zunanji minister Stresemann je dobil včeraj zvečer ob šestih telefonsko sporočilo iz Berlina, da so njegovi tovariši v kabinetu odobrili vse, '*ar sta storila on in Luther v Locarno. To je važno ker znači, da bo nemški državni zbor najbrž odobril pogodbe in da ni opaziti z ozirori na to nikake velike politične nevarnosti. Nemška delegacija pa bo morala še dobiti potrdilo telefonskega sporočila ter konečno najbrž tudi še konečno besedo predsednika Hindenburga.
Dvajset pomožnih -šerifov, oboroženih s pištolami in krepeljei j<» stražilo po ho Iniku \Wsteho stc>r okra.jnfijra sodiš." a. in p<-t na daljnih pomožnih šerifov -o je nahajalo v dvorani, ko se j«* pri-ela včeraj v White Plains obravnava proti FVanku I)aley-u. ki je obtož il, da je umoril Jakob«! Schumaeherja in liob<»rta S. Xi-ehflsa tekom napa tla na poulično karo v Mount Vemon. dne 20. julija tekočnjra leta.
Ta dva moža sta bila ustreljena o l hanilLtov. ki so se polastil", •ti >00 kompanij-kega denarja, katerega je no-il Jaikob Schumacher. David de Mafo in -John Malino. znan k<-t ''Dopey", sta bilr« soobtožena z Daloy-om ter čaka ta na obravnavo.
Oblasti so uveljavile Izvanred-" no varnostn odredbe radi številni i telefonskih sporočil, katera je baje dobil t Ikom zadnjih de-Aust~n !s<*til1	prijateljev Daley-a
j okrajni pravilnik Arthur Rowland. Ta telefonska sporočila so svarila Kowlanda. da bo am or j en. če bo >knš:il obsoditi Da lova radi iinior}\ po prvem redu.
C «te krog sodišča so bile polno mrkih mladičev, ki pa so iz.tri <rinšli. kakorhitro so pri!»ližal: policisti. Več teh mladih ljudi je tudi skušalo priti v sodišče in pripravljeni so bili. da s<. jih pre išče. a prehovalci AVhile Plainsa in Motrnt Veniona so liitro za sedli sedeže, ki so na ra-j&poHgo in nikogar nadaljnoga niso spustili v dvora.no. V množici na koridor ju. v bližini sodne dvorane, sta čakali dve ženski. Marion Moonev ter Edna "Baltimore, prejšnji pri
KONVENCIJE AMERIŠKE
DELAVSKE FEDERACIJE
Predsednik United Mine Workers John Lewis, je izjavil, da so premogovni baroni oropali javnost za šestnajst milijonov dolarjev. — Posebna naprava delodajalcev izpreminja ceneni premog v velikost premoga za peči. — Stavko je občutiti v New Yorku.
John L. Lewis, predsednik United Mine Workers of America, je izjavil včeraj pred konvencijo Ameriške Delavske Federacije v Atlantic City, da oropajo antracitni delodajalci s pomočjo nove me-ode za pretvarjanje premoga v različne velikosti lonsumente po dežele vsako leto za šestnajst mi-ijonov dolarjev.
Delodajalci so izjavili, da je obdolžitev unije po-popolnoma neutemeljena in neresnična in da pome-nja napačno razlogo tega, kar so smatrali proizvajalci premoga za izvrstno delo, ki prinaša kon-sumeptom največje dobičke. Sporna lestvica za standardiziran je velikosti premoga je bila uveljavljena dne 1. aprila.
Medtem ko so v Atlantic City dvignili obdolžit-
Angleška vlada preganja radikalce.
Pogon na komuniste je otvoril kampanjo Bald-winove stranke.—Londonska policija je navalila na domove in urade komunistov, aretirala slednje ter zaplenila cele tone njih literature. — Kampanja se je pričela.
Ross Campbell, Albert Irikr:i. Rnst a(iii Ga'laehor. Policija je odvedla
-odi^č > nr
Rifčani so zaustavili prodiranje franc, kavalerije.
FEZ, Maroko, 14. oktobra. — J*eSavrio»£ francot-ikrh aeroptanov, Jvi je bila eadttji eas precej uspes-an, je ponj duiLa v^le^ neprestanega deževja. Rifecai «o zaiusta vili proJirniije francoske karalcrije
Časi se izpreminj a jo.
MOSKVA, R'.Lsija, 14. oktobrli. P, ivša carska prestolna dvorana \ Kreomlju je izpromi njena v mo-d rno zbornico. Kjeir s»» j« nahajal carici prestol, so sedaj sedeži za predsednika, podpredsednika in druge člane izvrševalnega od-
tiT ji pcie»deti precejšnje izgube. Icra.
1 Po zaslišanju številnih policistov in dmgih prič. ki so us+ano vile ofieije-lno ozadje slučaja, je sedel na pričevalni stol prvi očividec. Ta je Frank Sehlegel. j» tk. ki povori ansrleški z moč.nim nemškim povdarkom„ Ril je potnik na poulični kari. ko sta bila ustreljena Sehumaehor in Nichols. Vračal se je z dela ob dveh zjutraj, ko je sodi il na poulično karo.
— Sedel sem" v kari. z obrazon. proti za fin jim vratom, ko som čil1 strel. — je re>kel. — Obrnil se<m se ter oni nadaljni strel in videl Mišk. Nato sem -oul en strel. Obrnil sem se ter videl ubo^re^ra starejra Sehuniacherja. kat re^a ^»e^n poznal že več let. ležati na 4leh ikare. Govoril je nekaj te<i skušal v.stati. Nad njim se je sklanjal moški. 7. revolverjem, namer-jenijn nanj in ta mo»ki je rekel: "Gei ba<rk, haak". — Nato je ubojri stari Schumacher omahnil
LONDON. Anirlija. 1.'». okt. — Obor< žena z mandatom strankine konference v Hrifrton. ki v,- j,- vršila pre t« lili tel-, h. j- otv< rila včeraj zvečer kiuiservativila vlada <lra-itičin» kampanjo ]>roti ko-muništom. ko je navtrllla na njih glavne -t;uni' ter aretirala njfh Vmlite I je.
Šir William Ilieks. minister za notranj" zadev-, je poslal svojo polieijo preti konnimi-,! it nim <ro diščeni in zvečei" so bili arerira ni ta'.vi odlični komunisti kor
ve in proti-obdolžitve, je razkril pregled zalog v	1>oil^V, W Wiutr;n-rha:n
^mestu, da se nahaja New York sredi pomanjkanja premoga in da nočejo vsi večji prodajalci sprejeti aretirane na policij .k naročil za antracitni premog. Ob istem času pa Bmv street, je objavil generalni major, Charles Berry, načel-! invtilf,1,i 1,01,0 - l .ik državne premogovne komisije, da je $16 za
tono prilična cena premoga za Bronx in Manhat- 'uporniške pojave iz leta itot. ki
lan.	j je bila spi; jota. i!:i se za tre upor
— Antracitni delodajalci vlečejo iz javnosti ^ ""; ":,ri"v v svoto, ki znaša od $16,000,000 do $20,000,000 % l^T^Z^Z^ na leto in do katere nimajo nobene pravice. Kadar -teh mornarjev je bila posledica se obrnejo na javnost, da jih podpre, pridejo pred , in*;r-i)ira«'i> t,f: ki; luei.*?-sodišče z nečistimi rokami. Aprila tega leta so |pr "iado^u sklenili s prodajalci na drobno kupčijo, ki daje ! Medtem ko se je o h . dio komu ^lodajalcem priliko, da se iznebe svojega parne-,111 voditelje v -premstvn po-a premoga s tem, da ga pomešajo s premogom !.. n;Ui,;:i'; niih t,01"p"
V1 .	J	v	i	v .	tl r 0(' u'° - fdiij^ vso«a. kar
' velikosti za domačo porabo ter računajo stare je imelo k, količkaj .tika z bolj.
ene. Prodajalci na drobno so se bali, da jim bo vpropada ni o. Policija j. >bava odrezana, če bi protestirali. Delodajalci na'I>r ni a <M'1*' tovo:n<4 V0Z<>V(l s
___»	• , j i	, j fotojrraiijami. letaki in kniiiranii.
napravijo od sestnajst do dvajset milijonov na le-|Poym: v no>, jV tll li -ollvažllla 1K>. :o potom te kupčije.	ilioija coV svežnje knjirr in bro-
ATLANTIC CITY, N. J., 15. oktobra. — Kon-j*ur	konmni^ne^a
venčija Ameriške Delavske Federacije je včeraj	na 1G" Kin?
sklenila, da bo započela povsem novo politiko gle- j de injunkcij v delavskih sporih. Mesto da bi skušali uveljaviti zakonodajo, ki bi preprečila injunk-cije, bodo unije na temelju resolucije, katero je sprejela federacija, dobile zakonodajo, ki bo izro-cila take slučaje pravnim sodiščem mesto 'equity* sodiščem.
Resolucijski komitej je zahteval to novo postopanje radi škode, katero je trpelo delo tekom in-unkcijskih postopanj, ker so bile proglašene ne-istavnim vse postave, ki so dajale delu posebni status.
Tri resolucije so se pečale z vprašanjem izpre-*nembe tarifa, in najbolj važna med temi resolucijami je zahtevala kongresno preiskavo glede tekstilne industrije. Posebno pozornost so posveča-i odnošajem med tarifom in mezdami. Thomas F. lacMahon, predsednik United Textile Workers, je vodil boj za to resolucijo ter obdolžil tekstilne zde-ovalce, da se poslužujejo protekcije tarifa, da povečajo svoje dobičke ter ob istem času skrčijo plače delavcev.
Usodno padanje franc, franka.
Francoski frank je padel pod belgijsko vrednost. Pričakovati je nadaljne inflacije. — Uravnava francoskega d o 1 ga v Ameriki pride baje šele v drugi vrsti vpoštev.
Policija ni pustUa za --boj niče ar. z r/jemo praznih zidov ter pohišt va.
Vsem nepoklicanim je bil za bra nje ;i \stan v koninnistične 'irrade. vt ndar pa ni bilo » paziti nobenega /] za razpoloženja, kajti londonski policisti, prideljeni tej službi, -o prijatelj-ki kramljali s prisiaši komunistov.
PARIZ. Francija. 15. oktobra. Francosko politiko obvladuje zo-pet finaiHMii položaj fra-neovke zakladnice. kajti ta«ko v oficijelnih ko,t ča>nl'ka.rskili krojrib >e priznava. da inflacija tekom iu)-viMii.bra	nerzojribna. S Inn
pa j - b.lo |w>t:snjeno na <lnijro mesto vprašanje uravnave fran-eo-kenra dole a v ^Združenih državah.
Provizi rični dojjovor. katerejra
ie j>rine-cl s su'.ioj iz Was.hinjrtona finančni minister Caillanx. <e -niaf.ra 'e j-a eno posebno fazo splošnega položaja. ^ kate-im <e i" t roba pečati taiko j.
Neprestano padam ie franoos1:^-franka, ki je pa;lr-l včeraj i>oil b<-'irij-ki standard ter vnoveenje zak'adni'Jvjh bond« v v znesku <le--•'lilt tisoč milijonov frankov ile-m mb'-a meseca. >ta vi>raščinji. s /Katerima so si« pečali včorai t r i ure ministrski predsednik Patn-love. fnančni mini-ter Caillanx in M. Malvv.
Ker je prekoračil dolar črto ilva n dvajsetih franlcov. so je pojavil položaj, katerega -^e primerja oii'in tekom prrr? ikbura juniia. ko je bila vlada prisiljena dobiti od parlamenta avtoriteto. »In dvi-•rno postavno mejo za izdajo bankovcev o I 4-">.000.000.000 na 51.COO.CCO.CCO frankov.
Caillanx je objavil, da jo Frn-i-eos-ka »banka pripravijnea zadostiti svojim obvOTnu-stiin z/ mesce oktober, da pa noče -dati nikakih zagotovil, da ne namerava vlada i:a o ros i t i za razSirj mje moja izdaje bankovcev novembra meseca. da ni mogoče izogniti nadaljni inflaciji.
Kraljevi sel oropan.
Ko se je vrnil včeraj Domin go llenrv di I Val. diplomat ioni kurir španskega kralja z Lon<r Isla.i-la v svoje stanovanje na iztočni ."•4 eoi-Jti. je zapazil, da so mu uz-m o vie i otlnesili nakit v vrr dnosti več kot *.">0.C00 ter nadalje vse njegove rede.
.^lerry dol Val je brat kardina-nala istega imuna, ki je I»" 1 pod Pi-
Ta nova vi a J na kampanja pro- jem X. pape-ki <lržavni tajnik t r ti komunistom ni prišla v vladnih j nadalje brat Alfonza del Val. krog-h kot nikako presenečenje, špa,nekoga f>oslanika v Londonu.
zledal na platformo ter vid 1. da' •le ležal motorman na tleh. Bil je mrtev. Mož z revolverjem je nato zbežal iz kare.
— Ali je mož. ki je stal z r -
Italijanska kolonija v Manitobi.
WINNIPEG. Mhtx.. 15. okt. — Mis.s Italia Garibaldi, vnukinja
Nadaljne priče bodo zaslišane ifee&j ter obležal. Nato sem po- danes.
vol ver j enT nad Schumacher jem. v, Giuseppe Garlhildija, italijanskega ]>atriota. se je mudila danes tukaj, na svoji poti v Italijo, potem ko si je ogledala 40.000 akrov farmsike zemlje v Manitobi, 'kate-!ro nameravajo bančni interesi v severni Italiji nakupiti z;yo00 italijanskih družin.
Ce l>o kupčija sklenjena, bodo do.speli farmer j i v Manitobo te-
sodni dvorani? — je vprašal okr pravdnik.
—	Da, je. — je rekel Schle-gel.
—	Kje j. ?
—	Tam, — je rekel Sclilegel. vstal ter pokazal na Dalev-a. ki je sedel na svojem stolu ter zrl na pričo.
kom prihodnje spomladi.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $18.80 2000 D n. — $37.40 5000 Din. — $93 00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplatnje "Poštni čekovni urad".
IT ALU A IN ZASEDENO OZEMLJE*
200 lir .......... $ 9 10	500 lir.........$21.75
309 Ur .......... $13 35 1000 lir.........$42.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo p« 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna bank* v Trsta.
Za poSUjatre. ki presegajo PI7TT1SOC DTNARJKV ali pa DVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti 3e poseben popurt.
Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja s« večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠIIJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali p* New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4087
J
-UM.
GLAS SFAKODA: 16. OKT. 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENS DAILY)
Owned and PubUUM b* SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakwr, proeideni	Looil Benadik, treasurer
PIam of boaixMM of the corporation and address«« of abore officers P2 Cortlandt 8t^ Borough of Manhattan, ' New York City. N. Y
M O L A S NARODA"
_"Voice of tks People'*_
loomed Every Day Except Sunday> and Holidayo._
Ta telo leta velja liet ta Ameriko
•m Kanado_____$6.00
Ha pol leta______$5.00
V>a četrt leta_____ti JO
Za New York oa celo leto — $7.00
Za pol leta________$3.50
Za nioeemotva ta celo leto_ $7.00
Za pol leta_________$3JK
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glao Naroda" iehaja voaki dan izvzemii nedelj >n pratn&ov.
Popisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčil jej*.. Denar naj s* blagovoli poiiljaii po Money Order. Pri spremembi kraja narodni kov, prosimo, da se nam tudi prejfinje bivališče naznani, da hitre j*
najdemo naslovnika.
•'O L A 8
NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876.
PRODUCENT ALI KONSUMENT?
Takozvana mezdna resolucija konvencije American Federation o! Labor v Atlantic <%ity p«mieuja brez vsakega dvoma na pre d.; k v primerili z dosedanjim pojmovjuijt m vodilnih ameriških strokovnih unijonistov. Ta napredek pa najdemo v glavnetn v povdarjanju dejstva, da ni skrčnje delavnega časa za delavea prav nič manjšega ]K>niena kot pa povišanje plač.
V	zvezi .s tem .-e je tukaj pogosto zelo grešilo. Poznamo industrije, v katerih je moralo podjetništvo dovoliti delavcem plače, ki stoje visoko nad {»ovpročrumi plačami ameriških de.lave> v. V taktni slučaju bi stavilo napredno delavstvo zahteve, ki bi stale na drugačnem stališču kot izključno na stališču višine plač ali mezd. Skrčenje delavnega časa, zmanjšanje delavnih dni na t cd n, dovolitev jiočit.nie itd. bi prišlo v takem slučaju vpoštev. Vstrajalo pa se je ponavadi izključno le pri novih mezdnih zahtevah in na ta način se je razvilo delavsko arsi.-tokraoijo. ki je v toliki meri pi" hitela "navadno" delavstvo, da no s«* pojavila nova grupiramja v notranjosti delavskega razreda in s tem t.udi novi interesi. Ti elementi se niso še nadalje smatrali delavcem. Stali m» nad svojim razredom, ker so bili prepričani, da so zrasli preko njtga . . .
Na tej točki pa je posegla vmes resolucija delavske konvencije. Izjavlja, da ne pride toliko vpo*tev, da se dobi "a fair day's wag for a fair day-s work" , temveč da mora vzdržati skrčenje delavnega časa korak z »spremembam i pi od akcijskih pogojev, torej nn kratko rečeno, z napredkom proizvajalni tehnike.
Kakim o velika»>ko škodo je naprimer povzročili rt ara mezdna teorija Ameriške Delavske Federaeije v jeklarskih napravah Pittsburgh-Youngst own okraja 1
V	pričetku sedanjega stoletja se je iznašlo pri produkciji jekla velikanska tehnična izjKvpolnenja produkcijskih procesov, vslcd katerih je postala naenkrat od v tč 1 retina dented a j zaposlenih delavcev v jeklarski industriji. Velike y Iklarske naprave so bile takrat še organizirane — vsaj v kolikor so prišli vpoštev "izurjeni' jeklarski ci lavci. Vam se j«* nudila prilika, da se izvede skrčenje d> Javnega časa ter zmanjša na izdat^ način število takozvanih 44nadšt-evilruh'' delavcev, »to je delavcev, katerih mi ni več nujno potrebovalo.
Kaj pa se je zgodilo v resniciIzurjeni delavci, organizirani v American FY'deration ot Labor. >o raj.še sprejeli tridesetodstotno zvišanje plač kot da bi zahtevali skrčenje delavnega časa, katero bi brez dvoma lahko dosegli. Neznatni manjšini m' je dovolilo višje plače, voliko število delavcev -o napram odpustile, — a danes »o takrat dovoljene visoke plače že davno nivelirane ter so enostavne, izginile.
Kapitalistično časopisje je tudi že spoznalo, da gre v t m slučaju za skle.p, ki je z delavskega stališča pameten, ter mora vsled tega povzročiti kapitalu škodo. Vsled tega svari že sedaj pred posledicami. ki bd morale* postati za delavstvo "kot kojisumenta" skrajno slabe. Ker predstavlja delavstvo tako važen faktor kot kons*i-ment, je iirteresirano pri tem. da se poceni produkcijo. ktr mora ono, — namreč delo, nositi višje produkcijske stroške.
To zveni 3 veila prekleto pametno. — posebno s stališča kapitala. Delo pa se izkorišča kot proizvajalca, produ/ceaita, dosai bolj gotovo kot 'proizvajalca kot pa kot ikonsumemta. I>elavee. zaposlen v kapitalist ioni družbi ki uživa primwuo pla-eo ter iina vsled kratkega delavnega ča.st dovolj jvrilike, da ohrani svojo zivljeiwko moč in zdravje, bo tudi lah-ko nastopil kot konsoment, tiuiii brez pr k-urnega dela s posebno plačo, ki razjeda hi uničuje življenske sile.
Ameriški delavski razired mora v večji meri kot kateri drugi proletariat razumeti. <da ni zvišan 3-' plač edina in tnidi ne najbolj važna fuiikeija delavskega gibanja. Spoznati mora. da ne more biti za delavsko -gibanje nohene višje naloge, kakorhitro se je seveda izvojevalo življenju primerne plače — kot napolniti delavstvo s spoznanjem razrednih ločitev v sedanji družbi, ga navdati z bojnim razpoloženjom proti podjetništvu ter na temelju te<ga spoznanja in razpoloženja izsiliti cd izkoriščevalcev koncesijo za koncesijo.
Vsled tega pozdravljamo —• sicer še .medlo — resolucijo Ameriške delavske organizacije kot napredek, kalterega pa je treba seveda še izpopopolniti m razširiti.
res pravico to vprašati glede odnesenih Smrekarjevih rokopisov
in prazne želodce bo skrbel odbor* Igrala nam bo krasna domača
(kakih sto jih je bilo), pa naj se godba, tako da bo dosti zabave kar zglasi. in jaz mu povem, kdojza .-.lare in mlade, jih je odnesel. Kar imam jaz o.l i Rojaki, ne zamuditi- te krasne pokojnega Smrekarja. je malen-! pritoke. Jamčim, da vam bo ta kost. Dalje imam v rokopisu ka- • večer orstal za dolgo v lepem kili sto pestili in več drugega, kar' mimi.
»po-
le spisal K -v. Ignaeij Hnrger. — ; •Jaz vem. k.lo j«« odnesel Smrekar- ! ji ve rokopise in vem to že davno vedel. Povem le toliko, da so prihajali iz St. Paul. Minn., ob po-J eitnicah dijakov v Tower k pokoj- ; nemn liuhu. T: >»> ve"- ali manj ' delovali pri " Anvkerikanskem Sloveneu in tam >em opazoval j njihovo delo. In tam sem dobil o-menjene rokopise <><i pokojnega l»urgerja. ki j«- tam pi>al to. kar ; danes po<lira'jo. (Jhvle teh rokopisov sem na nizpolago vsakemu in jaz jih ne hranim za drugo k«.t za tisk. da jiii rodoljubi obelodanijo. Pa ko imam tuli r.'kop i se v čipeva jeziku naših mišij<.naj-jev. ki bili za v muzej, kjer bi delali easr našemu nar<»du. — Klivj-ikemn dopisniku, ki govori nekaj o dihurju. j »a še t o-le : X;i.j prelš;'e železno okrožje v MLnnesoii i-n najtle !iaj onega /lihurja.-«.k j<» ta!C0"~*$-mradilc v Sloven-!ci Za irugi, da so imeli delnif-arji	izgube.
Najde, naj nadalji .i
Kličem vam • len je!
še enkrat na -vi-
.los&pli \V. Weiss.
JUGOSLAVIA IRREDENTA
Dopisi.
Italijanski vojak zabodrl slovcr. ske^i kmeta z bajonetom.
Okoli lVsjojme se vršijo velike '.'••.l;::ke vaje. Po v- -h vaseh m'-:r !i vojaštva. Knie£j.» -r boje z<) '."oje j>. idflke. z;ito čuvajo I'"!.; ' :i vl/evje. \* Velikem Otoku je bi" s:ra.ži na svojem pose-tvu G(i "t i n i k iiii-: iva.i Vaduja! skupne : t lim Franom X >vak( ::i. Z:i al dala vta. kako so - • -f.ravil štirje vojaki na n ko	"n t
< hirali sadje. 1'nievno. da -ta za iiteva.la. naj pustiijo sadje v miru Letos ?e sadja nfalo ki kiutj n« . o i koti bt j« mal den:ir v \ ved io večje davke. TM> 11 i/.tr«. I vo
tudi
v se je za.srnal na .nvfsi
\ - V;1 '.:t ila in <ra z hajon.tom tri oiiega	J
burja!- k4 je pobiral ...I W|rT zabf del.^ Pf»h ui so v-i štirj-
lolarje za -unijo", za delaVsko^	Vad:lja:h
organih jo. Mestu ^isoč	pnp.^ljah z rPi> v tre .uhu n
larjev pa je bila nekega jutra, od- ' rrua}l v	l" " eo. S,-,res,
bUigajna in ^iriaut JifcW I '! gil j<' <lr'	V
..............j a l:i ' "
f'ika'ka Eiliin st.
S peta. voriK	tlno je bil vpriišan
kateri je Ko- j.nl-.ki o'j .or ni Klv. ki je jiovolj-vi-rta lilače prikrojil :.u jo vanje; no <-d*rovonl. da bi's-' . o> spodo-i'di ktJ. je zk>pet p.ogoituila muho , !.!!< po--tavi:^ p o ko j.ilku spomeuikf | i:: po glavi ji roje vsakovrstne re-]na ondotneiy šal-kem parku. —
»'•i. kot nervoznemu bolnemu blaz- in
'm liil malo z::č:
je
len. ko se
nežu, ki v že', izni kletki blebeče mi povedalo, da je elvjšfc \ -akc-vstjio nezmisel. ki tun pride dopisniku znana oseba rekla, da v bolno glavo. OjK^ovano -o v oni imajo že- odbor za 1< . Osebi, vojcni li-t.u svečano ohlju'o'li. da ! ki je govorila to ne:r-nieo. gre le • z Matijo ne bodo več ha vili.! za to, d-t l>i zidala dvorano zn \endar so mi >rp'embr:i me-soea -Y'l^OJ. Z:i I»t:l:ov :ne::ik i»a do pet nart lili jrrosto r lkia»no v ob-j dane5; ni bilo na Elv še n» 1* nega liki dolgegjj d epiiz Ely. Minn, odbora. Khj-ki dopisnik nadalje Dojii-nik i?i Kovertovi pristaši! Ivinavsko pravi, da bi ra I dal. pa v eiikaški kovačniei. kjer <o oni i:e Matiji Pleharju. (T«> ime mi je dopis skovali, nameravajo z istim i dal Kovtrt i. k« r to spada v du-m en i Škodovati, toda hvala jim Miovni dtlokrog ► Na mi-cl mi pri->:a reklamo. Pišejo, da sami se'be'lu.ja n k pošren duhovnik, kakr-'""Ijejo ]v> ustih, češ, INlatija naj i snih je več meti našim narodom, -am postavi Buh-u opomnik. In'trkaj. ki se s st.udom- obračajo zopet kar v eni sapi: — Ljudje 'i Ivovcrie. Ona »njeni duhovnik božji, dat-e.jte di mar za 1< :nmtsko t.si ji' glede spomenika dejal, da
farmo, pa bo to v trajen pokojnemu Pnlni. (I^e poglejte v vas livtlč. !pa Imste vkb U. da stres tako zapisa!^.
pf n: n , ivomi,
da bi s])on:e.nik kdaj stal, ga bodo oni postavljali. Bil s
atc.ve ustanovnik ie bil
ANTHONY BIRK
KOJAJO, PBUDNO ODDASTE DRUGEMU NABOCn/X VPRillJTI
MENE ZA GENa 1811 Sliptel Streel . Bidgtwood,	VMoUjb, V. T.
Telephone: Evergreen 2854J
se na "Gifts Naroda", največji
m na konvenciji Jednote. istanovnik je bil pokojni V svojem dopii- i z dne 17. -: p- i Uitli. in tam s j- po ;lnšalo le de-tembra namigujete, da jaz pišem j legata /. Ki\v ki je trdil laž. češ čer niont. Ja.z ni-em nič na-pro- --'i ž,- i mani o o.lbi>r. Vrrr.-al sem ten vašim bežjim p.otim. toda vi ; m keg i ^edelegata. zaikaj gi vnri «te sami zapisali -tave'i ki ne nm-ldi tič.nik 1;i1vi laži. p:t ini je srxiele-rr imeti drugega zmisla, kakor gat ipovedal, da »o elysk> gospod tega. da na j gre denar v našo mal-jtako nar.>:-:ii.
ho, pa l>o s tem postavlj.u .--pome-' NV-lavno sem pr »jel od. Mr.-:.ik -loven-k.-niu pijoTiirjn.	[Antona flriline pismo, v katerem
Dalje nam i gn j et< da mene ni mi med drugim piše. da se mu je nihče piblaivtil za zbiranje za • povedalo, ko je bil v Minnesrt« P.uhov spomenik. Ali sem dopis- < nako nei;f.S!xieo. Mist i. da bi senika in patra Kovc.rto ni< rda ke- ti»lov;:lo za Buhov spom.inik. se daj vprašal še zii kak eent? Naj j a blato "meče nanj! Vi. Ko ve rt a vam bo povedano, da n;sf-ni še od pa le proti meni bruhajte ker to nikogar ničesar zahteval, pač pa delate že 18 l>»t. kar- >te v Ame-ri-le želel, da s? izvoli tozadevni od-j ki. Samo pro im vas. ime blago-bor. kateremu se ee.la stvar pove-, pokojnega P>uha. katerega iir.Mna n. Ko sem to pisal, dobil sem res niste vredni imenovati, pustite v nekaj denarja, pa ne z Ely, pač pa miru. Drugače pa le pišite laži. ko-od drugod. Vi pa seidaj vpij« te likor hočete, koliko imam iz farov-in trobite v svtt laži o Buhovem zev in tako dalje, toda povem vam. spomeniku potom svojega anonim- kar sem od vas dobil, vas lahko s nega dopisnika' Če vam je kdo centom plačam. Drugi mi pa ni se sploh poslal 7. Elv ta dopis brez nihče ničesar očital in mi tudi nih-podpisa. je ta podoban oni ptici, iče ničesar ne more. kajti kjer sem ki pušča svoja jajca v tujih gnett-{hodil, sem še vedno vse pošteno dih. — Na Kly se je krieak), 'ko Iplačal. Torej le brez sramu naprej, se je izvedelo, 'da se deluj? za jsamo ime blagega pokrtjnika ne vla-Buhov spomenik. Javno je govoril čite v blato! Pišete tudi o rokopisih neki Elyjean,, ki se v življenju ni in več let ste pisali o Smrekarjevih čislal pcflcojttega Bmha. naj -ne da-1 rokopisih. Kdo jih je odnesel in jo nič ža spomenik; pač pa naj kam, o tem sem zaradi ljubega miru
rajni dbimjo, da bi cni-se^dal gle-daHfiče, plesiioe itd. T afro je go-
in na željo pokojnega Bulia molčal. Dane&pa javno povem, da kdor ima
prta
j-> puhtel v >n. — Tega ne bi o-menjal. ali k« r piše dopisnik o ne-k:»m dihurju, naj mu bo t;» v pojasnilo. da ee ga hoče iskati in če •.-a najde, naj ga postavi pred o-liledalo in videl ga bo. To mu pa rečem, da pri meni dotičnega <li-hurja ni!
Matija I'ogr-rele.
So. Omaha, Nebr.
Malokedaj se kaj sliši iz naše nas Mline, zato upam. da ta nio.i skromni dopis ne bo tako nesrečen, da bi prišel v nikdar polni uredniški koš.
Sporočati imam na prvem meta, da smo tukajšnji Slovenci* i tanovlli dramatično društvo pod i nun oni Slovuitsko Dramatično •i-^tvo T: Igla v.
Društvo je poi>obionia nepri-
ransko. Sv.nlia mu ji- prirejati predstave in (Liuigfi z-ibave ter s i-in Slovence nagLbajti k slogi in prijateljstvu.
24. oktobi-a <tega leta bo društvo priredilo prvo predstavo ]>oil i/innim "Trije Tički*', "šaljiva burka a' dveh dejanjih. To ne bo -amo prva prelistava tega društva, temve-e prva >i!r.ve:i>'ka predstava v Omahi. Neb. Zato Vsi igralci pridno učijo svoje k>ge. da bodo bolj stvarni in uspešni. ,,
S■
Dragi roj<Kki in rojakinje^ki ži-
...	v . s
vite'"v te.j okolici, ne -za m bdi te-lepe prilike, ki se vam mudi ta večer.
N' h daiici so V a t.rtjaia ti.ko ! irali. Xjt govo -sit ičij.' j" težko Vojaška obla-t je takoj uvr M;: pjel-ka.vo in oni Š.tirje v:.ja:ki -.»:» nda ]>od ključem.
Fašistovski učitelji z^ Opatijo.
Tržaško fašistom ;!•: g!; » -"'avi.z Opj'.tijo dan dan. S la.j z;: liteva z:i ljudsko šo-lo v ()]>atij i učitelje čvte taši>tnv.ske j one To morajo biti zbrani ljudj *. }»rc /.-t: raši-.t«»v«k,» lfl( j > -k: -' i|i 'ko . t-iko d • bo št ila či- t.r > Fašistov ";i otroei te šoli' gore "i fasi ti i faši-.tov^ki držji.vjjan; v in : • u doi»noM:iiie in kralja. V < o mejnih krajih tr^ba. d:i se razvi je brez >bzi:* !:i fasv'in, da se bo •do mogli <lrugrvodaii otro-i toli ko .lažje polt-si! j i.nt*ev;i,-i. Ti I./.i
•	Ije >'> tak^> z:islep"jeni. da mi-l io. da bo lo kar čez neč izp-reme-:iMi Julijsko Krajino v čj;-i-o i1a-lijfin->ko provinco. Toda faš>*m bo
*	rrcr; uil in pokrai iui < h Adiljl še xx l:io ne bo pcitaje;«ia! Sila »n • rodi nikjer dobrih s.' lov, siki se'ob r lil) 1 in pogine in ž njo ti-ti. ki se je po-!už ije;o.
Peter Zgaga
SLOVENSKI AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1926.
j bo v kratkem gotov.
Letos mu je cena 50r
Xaa'očilu priložite enamke. money order, ali pa gotov denar v priporočenem pismu. Pratiko Vani Predstava sejio vršita 24. okto- j pošljemo takoj in koledar pa ka-bra t.' i. v New fc&tCVsfftalf na koriiitro bo gotov."-:5fi. In ** T" ulici. So. Omaha^ Neb. i Prejeli smo tudi večjo aalogo Začetek bo točfh*'oi}» >iri>zcK-er.. kn jig, ki bodo v listu Glas Na-
Vstopnina za odiraš!p 35e, za otroke do 14 let 10<*. Po igri bo pro-
roda priobčene.
GJuAS NABODA,
ta zabava in ples. Za suha grla 82 Cortlandt St., New York. N. Y.
Naznanilo.
vsem tistim, kateri Koče jo poslati dolarje V staro domovino«
DOLARSKA IZPLAČILA — '
izvršujemo v vseh delili Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%.
POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo naj točne je in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpi-sano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na •
"Special Interest Account" in jih obrestujemd po 4% mesečno obresto-vanje.
i t
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Owtlandt Stteet, K6w York, W.Y.
nima )>o-i želod <>
Y dajiašnji številki prinaša Ulas Naroda gospodu Grdini odkritosrčne pozdrave. Če bo pazno p reč it al članek na tretji strani, bo najbrž enkrat za vselej ski nil. da bo prej dobro premislil, pred no bo katero blekniL In to je tudi potreba. Kaj-ti nagliea ni nikjer nič prida. V splošnem bo pa Grdimi ti>tih >to dolarjev kaj lahko nngrešal. Skuša naj prodat i delnice. ki jih ima od Kovertove Edinosti ter naj skuša dobiti dv.t tli tri kvodre ziinje. Devetinde-•ede.-et dolarjev in pethulvajset centov naj pa iz svojega žepa doda.
A meri kanec Benjamin Hur->ridge se j.« včeraj viaiil v Ame-•iko ter pr»i>eljal s boj mlado <ro-:nlo žeji s koga spola, katero je z velikimi napori ujel v Afriki. Gorila je vredna dvajset tisoč dolarjev ter bo zača-no razstavljena v leu-or-kt m zverinjaku.
^Ir. HuHn-idjre >e v vs: h ozirih razi'kuje od o>*alili Ameri'kaneev. ki hodijo v Evropo. Azijo ali Afriko.
<;<*rd ' ni dosedaj še nihče privlekel nazaj sefcoj v Ameriko. Ponavadi prinesejo seboj le velikega mačka.
*
Dragul;r . k: so bili ukradeni Wo(d\vorthovi hčeri, so nenadoma našli. Neki dftektiv jih je dobil. pa noče povedati kje in kako. Dragulji -o vredni tri četrt mi]i-•ona dolarjev. ('e se / r, ,|ji 7]n-'iii ali pomota, se najbrž n- bo •rkrlar izvedelo. Toda ]>o mojih mislih je v civilizirani državi že ■o do-ti velik v.loein. ako nosi ženska krog vratu in na prstih za tričetrt milijona dolarjev vrednosti. ko lahko -reča na vsakem vogalu reveža, kateri trobilih grošev. da bi n i polnil.
*
— Nisem vedela, da .je greli in da je proti postavi, če človek privre ljubi — je rekla mlada ne\v-> orška telefonistka. kat ri <o do-' azali, da je bila istočasno s tremi poročena.
Cerkev pravi, da je to greh. Po tava trdi. da je 1o protipostav-r.o. I»n mojem mnenju pa n ora n:t» kaj takega tudi Prašno ne-rodno. Kako za vraga, je delil« uboga telefrni^tka svojo b.-rno tedensko plačilo mr l -roje tri ?ak<nske može?
•ToJm 1J. T
premised nik
T'uited Mine Workers, je izjavil, da Vsako b to oškodujejo premogovni 'baroni javnost za šestnajst milijonov dol ar j. v.
Šestnajst milijonov — to jf že lepa svota. ]»osebno če jo človek nepo-tavnim j>ot/mi spravi v žep. ne da bi mu kaj zgodilo.
Ako bi si ubogi majnnr po krivem šestnajst dolarjev prilastil.
bi bil zaprt, da bi bil črn.
*
Iz "Berlina poročajo: Prine Filip Hessenski in njegova soproga italijanska princesa Mafalda ]»ri*-življata v tukajšnjem lin-stu svoje medene tedne. Zahajata v gledališča. v opere in na plese, in kar je najbolj značilno, kamorkoli prideta, pijeta samo vodo.
To je cisto umevno. Človeku, ki liodi v dališča, v oporo in na plese, n.* ostane do^ti pinka za kako trSo pijačo kot. je voda. Posebno. če je prine in še nemški
princ p m-rh tega.
*
Neki raziskovalec, ki s* je vrnil te rini iz Afrike je rekel, da so ta-mošnje divjak in je strašno navdu-šne za ameriško žensko modo. Ni čuda. v Afriki je .sploh jako gor-ko pozimi in poleti, in današnja moderna ženska obleka bi bila kot
nalašč za afriško vročino.
*
Sedaj so zgradili visoko solo, % kateri se bodo mlada dekleta pripravljala na zakoniki stan in zakonsko življenje.
Poročilo pa no omenja, če je že dograjena v neposredni bližini te visoke šole višja dola, v kateri se bodo zakonske žene pripravljale na Jocrtev zakona.
.....rnm
m i.
1
___ .__
_____

GI/AS NARODA, 16. OKT. 1925.
Gosp. Grdina, ali boste verjeli temu dokazu?
Ker gospod Grdina kljub jasni I sedico erhnil proti temu počenja-očividnocrti taji resnico teT jo no- njut Ne, ker je Italijan in prepojen duha itaJijanstva! — In v zahvalo za vsi* dobrote, ki jih prejema naše u/bogo ljudstvo doma od Italijanov, mu hočete sedaj poklanjati daaov*?. katere hoče>te iz-ieti od nas, tukaj živečih Slovencev ?! Ce s*j» tako plemeniti in radodarni, pošljite rajši ti*ti denar premogarjem v Pennsjivaniji, da bodo kupili kruha svojim beti-
ce priznali, ga bomo skušali s tem ie vrsticami prepričati, njega in \ -»o slovemsko ameriško javnost, da ni mož beseda in da nove držali zadane obljube.
Pralno se je gospod Grdina z vstalimi romarji odpravljal v Rim, je pro-il pti dnuštvih in privatnikih mitodanov za svetega Očeta. Koliko je nabral, nam ni znano.
Neki članici društva št v. 7S K. S. K. J. to njtigovo početje ni ugajalo. S'<krnila je protestirati pro-U temu ter si v ta namen izbrala za sredstvo list GtLas Naxoda in objavila v nj<»m dopis.
l*redobro je namreč domnevala. da bi dopisa uredništvo Glasila K. S. K. J. najbrž ne priobčilo tako kot je bil pisan. Najbrž l»i ga zavrglo oziroma tako "popravilo", <la bi iz«re»il »svoj prvotni namen. Tak kot je bil pisan, bi nikdar ne zagledal v Glasilu belega dne.
Ko je bil dopis v našem listu objavljen, je začel Grdina divjati po tafcozvanem katoliškem časopisju v Ameriki.
Naš list je začel dolžiti potvar-janja ter samozavestno izjavil, da «>nio dotični dopis mi saimi napravili, oziroma smo ga posvoje prikrojili, češ. da kaj take-ga ive mo-* re zapisati nobrm dober katoličan, m da dopisa ni pisala nobena članica K. S. K. J.
Gla.s Naroda načeloma ne po-tvarja. dopisov. V tirednišfcvu popravimo le slovnične napake, poudarimo stvar, k>i je potrebna poudarka in črtamo, kar ise naan zdi brezipotreb«no In o čemur mislimo. da bi me zanimalo javnosti.
Kmalu zatem se je oglasila.ista članica z drugim dopisom, katerega smo tudi priobčili.
Vedoč. da da gospod Grdina dosti na naslove in počaščenja, '"mo mui v tem drugem dopisu izbrali primeren naslov in zanj edino 'primerno ipočaščenje — besedo puhloglavi cM.
Mi smo mu dvakrat ali trikrat »Hlgovorili, da je bil dopis, priob-čen v 130. št v. Glas Naroda tako priobčen kot je bil'pisan.
Dopisnica sama je sporočala Gr-dini, da je dopis v štv. 130. ona pisala.
Gospod Grdina pa ni hotel niti nam niti članici verjeti.
V	svoji samozavesti je šel tako daleč, da je jaivmo v Glasilu faz-pisal nagrado 100 dolarjev, katere plača iz svojega žepa onemu, ki mu dokaže, da je pisala kaka Manic a K. S. K. .T. dotični dopis v štv. 130.
Gla» Naroda je taikoj zatem v posebnem članku prijel Mr. Grdi-no za besedo. Ponovno je objavil d o pas, kot je bil pisan in kot je bil v našem listu objavljen.
Vsakdo, ki je čhal oba Jopica ter ju primerjali, je opazil, da ni bilo med poslanim in priobwnim nobene bistvene razlike in da so bile popravljene le tiskovne pogrešite.
Ker pc Grdina še vedno zatrjuje, da mi dopise ponarejamo, smo dali dotično pismo članice K. S. K. .T. fftosprafirati in ga tukaj-objavljamo.	/
V	našem listu je bil dopis takole objavljen:
Chicago, HI.
Zadiiji (teden sem tprejeda gladilo KSK./ ter čirtaila v njem članek Mr. Grdine, v kalterem agiti-ra za romanje v Rim. V tem članku »prosjači, da bi se nabralo od naše KSK J n. ikaj denairja. katerega inaj bi zročili romarji v dar «v. Očetu.
Kot članica te Jednotfe odločno protestiram proti temu nameravanemu činu. Čemu črpati denar iz blagajn naših društev in Jed-ciotjj tor ivosirt.i na fleup. kjer že leže milijoni! Le pojdite v Rim pa protestirajte proti tem«, kaj dela italijairefci narod v našem zasedenem slovenskem ozemlju, kako grdo preganjajo našo slovensko duhovščino, slovensko uči-teljstvo, slovenske šole, kako požirajo slovenska domove in va-si ha kako zapirajo in pretepajo
! Ali «e M be-
nim gladnini otnočičem ki so jim šilo domove in pokončalo žitna
pol ti in sploh vtee, kar so imeli?! Ali je morda Italija poslala vsem tem kako pomoč? Kot. članica Kranj See .Slovenske- Katoliške •Jedrno: e, vas prosim, Mr. G nima, jmstite naša društva pri miru s takimi koljelctami, ker denar potrebujemo zase. za. svoje bolne in 7»ohalbljene ter pomoči pogrebne člane in za rodbine umrlih naših
kapitala*i zaprli rove in odvzeli
vsak zaslužek. ~]n če ste tako plemeniti in radodarni, čemu ne pošlje*.1 tiKteig.5 denarja, namenjenega žc itak -i>->ga»temii papežu v Rimu, slepcem v Ljubljani, ki so reveži, da se kamnu smilijo?! —-in če *te re-s talko radodarni, zakaj niiste lani posijali talce svote v Polhov gradeč nvnemu ljudstvu,
kateremu je strašno neurje poru-,; članov, ne pa za vaš in papezey




/ »•	' y





-Mr.
t TU^-

U. o!oX^iv
J ' /	- P-
/tv,

r
&A

yet* ytcL^jQ	fv&i


GT

luksus! Če hočete kaj darovati, darujee iz svoji ga lat enega žepa. proti čemur nima nihče ugovora.
Pa nikar ne milite, da sem odpadnica od vere In cerkve, če to pišem. Jaz sem versko zna čajna in Jiilvče mi n«e nxore od\izciti daru sv. vett v kalero so mi že starši vcepili v srce. toda poleg t**ga vem. kaj je prav in kaj ni prav. Stojim za poštene, pravico in naš slovenski narod!
Članica dr. št. 78 KSKJ.
Rojaki, primerjajte, to kar ji' bi!o pri n;is objavljeno, s pismom, ki ga je pisala članica.
Slovenska jajvtnoe-.t naj razsodi, če je kje tkaka bi>.tvtna razlika in koliko smo mi dojpis ponaredili koliko smo črtali in koliko smo doKltavili.
Oiboje naj tudi go=q)od Grdina dobro primerja in naj potem vpraša svojo ves*, če smo upravičeni do javno obljuibljeime nagrade ali ne.
S fotografično objavo pisma smo čakaM precej časa, misleč, da se nam ne bo potrt ba poslu/.iti tega skrajnega sredstva.
Ker je pa gonpod Grdina nepre si no sivojo trdiil Ln tr»Sliil, nam ni kazalo drugega kot muditi ta prepričevalen " nepobiten dokaz.
O tej sitvari ne debatiramo z Gr-d'nom kot s predsednikom K. S. K. J., pač pa kot s privatnim človekom, ki -sie pa kljub temu skriva za oJtrilje -mogočne organizacije, misleč, da bo imel tako večje uspe lie kot ba jili irneV kakor privatnik.
Gospod Grdina naj si enkrat za-vseflej zapomni, da ne goji Glac Naroda napram Jednoti nobene mržinje iji si nismo gledii nje ustvarili nobenih napačnih pred-sfdkov.
Vedno poudarjamo in bomo poudarjali, da je Jednota eno, Grdina pa dntugo, kol tudi vedno poudarjamo, da je Koverta eno. kato&iška vera pa povsem nekaj drugega.
Na tem mostu pa ponovno poudarjamo, da je gospod Grdina kadarko'a mogel, izrabljal Jed-notLn vpliv proti našemu listu, ^p kse je zgodila na vseh , prav na vseh katoliških shodih, kateri so bili -prirejeni baje v namenu, da se ojači ugled Jcdnote in se nrtrdi v ameriških Slovencih 'katoliška zavest.
. Cilj in namen teh shodov je bil. Glasu Naroda -kot edinemu nepristranskemu slovenskemu listu v Ameriki, (kolikor mogoče škodovati.
Ta cilj so govorniki ina katoliškem shodu v New Yorku jasno označili z besedami: Prej ne smemo miroVaiti, dokler ne uničimo liberalne tidnjave na Cortland t Streetu.
T« daj so ja\Tio povetlaii, zakaj jim gre in v kaj so oisredotočili vso svojo enea*žijo in vse svoje napore.
Liberalne trdnjave na Cortlandt Streetu ne bodo uničili, ne s takimi ne drugačnimi sredstvi.
Iz (te liberalna trdnjave bodo še \vdno prihajali med Ki o vensko javnost jasni dokazi, kdo je pravi prijatelj in kdo je škodljivec slovenskega naroda v Ameriki.
Ta libera^ma trdnjava je storila še pred nedavnim časom K. S. K. •r. prec. Ijšmjo usliugo s tem. da je razkrinkala za vratne namene Ko-ve-rte in njegovih tovarišev, ki «o lioteli Jednoto Židom prodati ter spraviti v svoje žepe za nekako trideset tisoč dolarjev komišna.
Kakšno miitfnje una članstvo o gf -podu Grdiini ne smete črpati samo iz podatkov, ki vam jih vsak ted n objavlja Jednotino Glasilo.
V naše uredništvo prihajajo pisma zavednih Jednotinih članov, .ki so giedcf Grdine precej 'drugačnih mazorov kot se iz Glasila zrcalijo.
Tudi o tem bomo ob priliki še kaj izpit govoiriH.
Glede dopise članice je z naše strani debata deloma zaključena.
Popolnoma bo pa zaključena šele takrat, ko bo gospod Grdina pošteno plačal javno obljubljeno nagrado.
UUDVIŠTVO.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(F«r«lsn Lamuat« Information Sorvlc«, — Jugoslav Buruu.)
WILLIAM PENN
Dne 14. oktobra pred 281 leti 'mači govorici neko pokvarjeno se je v Londonu na Angleškem j nemško narečje — Pennsylvania rodil William Penn, ustanovitelj | Dutch. Tudi precej čeških prote-velike države, ki nosi ime po njem stantov se je tedaj priselilo v — Pennsylvania. Bil je sin admi- i Pennsvlvanijo — takozvani Morala Sir William Penn. Ko je štu- ravski Bratje, ki so ustanovili tri
naselbine v Pennsvlvanji, Betle-ktm, I.itiee i^ititz) in Na/areth.
Ko sta zavladali na Angleškem kralj William in kraljica Marv,
diral v Oxfordu, je imel priliko poslušati pridige nekega Kvaker-ja. imenom Lee. Resno razpoloženi mladenič je bil tako prevzet, a se je oklenil kvakerskega vero-i je bil William Penn zaprt v ječo
da
izpovetlanja. Po kratkem potoav-nju po Evropi je sam postal kva-ker>ki pridigar in se zapletjU v teologične spore tedanje dobe. Kot nepripaduik tedanje državne (e-piskopalne) cerkve, je trpel mnogo zatiranja in bil večkrat v zaporu. Skoraj vse svoje življenje jc pač t.npel radi verskega zatiranja. Na angleškem dvoru je rabil svoj upliv, <ia izposlovi izpuš-čenje članov svoje sekte iz zapora. L. 1(J77 je obiskal Holandsko v verske svrhe, kakor tudi porensko dolino, od koder se je kasneje za-
kot prijatelj izgnanega kralja Jamesa in se jt- ix>tcm moral j)'>sikri-vati tri leta. Tekom te dobe mu je bila odvzeta oblast nad Pennsvlvanijo in predana Bt njaminu Fletcher iz New Yorka, ki ni prav nič simpatiziral s kolonijo. Končno pa je prišel Penn zopet v milost in mu je bila povrnjena oblast. L. 1099. se je končno vresni-čila njegova želja po izselitvi v Ameriko skupaj s svojo družino. Dve nadaljni leti je vladal nad Pennsvlvanijo. L. 1701. je nastalo gibanje na Angleškem, ki je čelo izseljevati mnogo ljudi v stremelo za tem, da se privatno-Pennsylvanijo. O tem potovanju ! lastne kolonije anektirajo za Kroje spisal j«Ao interesantno knji- no. Penn je tedaj zopet odpotoval
go. Ko se je povrnil na Angleško, je našel, da se je versko zatiranje nepripadnikov državne cerkve (non-konformistov)« s bolj poostrilo. .Njegov položil j, bogat-stvo in nadarjenost mu je dajala precej vpliva na dvoru, ločim so se tam njegovim kvakerskim običajem in preprostosti dobrodušno smejali. Ta svoj vpliv je nadalje rabil, da od pomaga ♦rpečim so-bratom in da propoveduje versko strpnost. Postal je polemični pisatelj in bil kot tak jako plodovi t.
L. 1G80. mu je prišlo na um. da bi ustanovil kvakersko kolonijo v Ameriki. Njegov oče je bil posodil kralju vsote denarja, ki so znašale do 1G.000 funt o. Penn je zahteval, naj se mu to posojilo izplača s tem, da mu dajo zemljo v Amerik. Kralj je bil jako srečen, da se na tak način reši sitnega dolga in se istočasno iznebi kvakerjev, ki so provzročili toliko preglavic. Peim je namreč izrazil namen, da hoče ustanoviti krščansko deželo, kjer naj njegovi miroljubni kva-kerji najdejo pokoj od večnega zatiranja. Pogodba je bila sklenjena dne 4. marca 1681. Po tej pogodbi je Penn postal guverner in lastnik pokrajine, ki naj se zo-ve Pennsylvania (sylva po latinski gozd, torej Pennova gozdna pokrajina). Ta Pennova dežela ni bila veliko manjša od cele Angleške. Penn je dobil pravico, da sme prodati zemljo komurkoli in kakor sam hoče. Bil je vpravičen ustanoviti vladni režim, napraviti zakone, imenovati sodnike in u-radnike, iztirjati davke itd.; 'kralj si je pridržal le pravico "veta." Penn je odposlal svojega zastopnika, tla nadzira organizacijo te kolonije. Čim so naseljenci začeli prihajati, je Penn izdal ustavo, po kateri naj se kolonija ravna. Odpravljena je bila pravica pr-vorojenstva (primogenitura), odpravljena je bila smrtna kazen, sodišča so postala pristopna za vse in prepovedano je bilo zapri-seganje (Kvakerjem njihova vera prepoveduje prisego). Vsi oni, ki
na Angleško, da brani svojo kolonijo. Pred tsvojim odhodom je podelil koloniji novo ustavo, poti katero je ista uspela 7."i let do Revolucije, in je izdal čarter mestu Philadelphia.
Tekom nadaljnih desetih let je bilo Pennovo življenje napolnjeno s težavami in Razočaranji zlasti radi nesposobnosti od njega i-menovanih upraviteljev kolonije. Zapletel se je v financijalne tež-koče. dokler ni bil ves njegov interest v kolonijo liipotekiran. Prijel jc v zapor za dolžnike, z katerega se je rešil le potom prispevkov svojih prijateljev. L. 1710. so se razmere v koloniji zboljšale, njegovi prijatelji so prišli do oblasti in kolonisti so začel uva/.eva-ti njegovo požrtvovnost. 1'mrl je v starosti 74 let, dne 30. junija 1716.
Velika povodenj na Kitajskem.
Kilajska je postala žrtev strašne povotlnji. Roka llongho je v šantunski provlinoi prestopila bregove in se razlila čez razsež-no ozemlje. Votla je razrušila in pokvarila nad tisoč vasi in naselbin. ter je oropala na tisoče prebivalcev potrebne strehe. Nad 3 tisoč ljudi je utonilo v valovili. Kakšen obseg je zavzela katastrofa. >i lahko predstavimo, če pomislimo, da je searafci votla 15 angleških milj čoz svoji bregove. Mestoma stoji še sedaj do 30 čev-!jev visoko. Povodn.ii je sžedilo -.trašno neurje, ki je povzročilo, da se je pričela voda razlivati tudi preko številnih jezer. Prebivalstvo se je moralo rešnvati r. naglim begom. Letošnja žestev ie popolnoma uničena in ljudstvu preti liHkota. Med prebivalstvom se zategad Jj pojavljajo nemiri in vlada je morala odposhlti na več strani vojaške posadke, da bodo krotile upornike. Glasom poročil iz Japonske, zaostaja lanska slična nesreča, ki je zahtevala nad 50 tisoč človeških žrtev, za to grozno katastrofo. Provinca Sant ling ne pomni tolike škode in
izjavijo, da verujejo v Kristusa,	razd JiU1Ja ^kor ga je
morala doživeti sedaj.
Saksonski prestolonaslednik jezuit.
"Schk-sische jZtg." poroča, da vstopi bivši salkson.ski prestolonaslednik k j (zuitom in prične letošnjo jesen svoje študije v Feltl-kirchmi na PredarLskem. Danski izdatki za aocijalne svrhe.
V letošnjem finančnem letu r.našajo na Danskem izdatki za so-cijaine naprave, zlasti starostno zavarovanje, oskrbo btdnikov in reveižev 250 milijonov kron Zveza danskih davkoplačevalcev se pro ti v i naraščanju izdatkov za soeijalne svrhe, opirajoč se v glav nem na argument, da Danska v ]>T'imeri z drugimi #**<ednjimi deželami ncraamemio mnogo trosi za cocijalno skrbstvo. Z izdatkom 7t» K za vnakega prebivalca stoji visoko na*l Švedsko z 32 in nad Norveško z 39 kronami.
smejo biti izvoljeni za javne urade in vsi oni, ki verujejo v Boga, smejo vživati versko svobodo.
Dne 27. oktobra 1682. je Penn sam prišel v Ameriko in se izkrcal pri New Castle. Proslavljena pogodba Penna z Indijanci je bila sklenjena bržkone v jeseni prihodnjega leta. Pomudil se je dve leti v Pennsylvaniji in se meti tem shajal z novimi indijanskimi plemeni, kupoval zemljišča, utrjeval prijateljstvo z Indijanci, poravnaval spore itd. L. 1684. se je vrnil na Angleško z namenom, da privede nazaj v Ameriko vso svojo družino.
L. 1668. je drugič šel v Iloland-sko in Nemško. LTspeh teh potovanj je bil začetek velikega priseljevanja Nemcev v Pennsvlvanijo tekom prvih let osemnajstega stoletja. Naslednik teh prvotnih nemških naseljencev, v Pennsylvaniji še danes tupatam rabijo v do-
—■ — - ^

JnSir; .--a. - ..

GLAS NARODA, 16. OKT. 1925.

BOJ PROTI JETIKI
Švicarski zvezni svet je odobril 3. septembra načrt zakona za pobijanje jetike. Zakon mora predvsem olajšati pravo .sodelovanje med oblastmi in privatno inieija-tivo, katera ima glavne zasluge za dosedanje nspelie. Finančne posledice zakona za zvezo so obsežene v členih 14. in 13. in se dajo izraziti z dvema številkama: tri do štiri milijone letnih subvencij za organizacije in zavode za pobijanje jetike, najmanj pol milijona doneskov blagajnam za bolniško zavarovanje, v celem torej svota treli in pol do štirih in pol milijonov, to je dva do tri milijone vei- ne«;o je zveza doslej izdajala v obliki provrzeričnih subvencij (letno eden in pol milijonov'. Švicarski 11—ti dostavljajo, da je brezdvomno ta svota res visoka. toda izrekajo zajedno prepričanje. da se bo s strani zveze izdani denar dobrft vporabil in bo dal pozni je bogate obresti.
\* deželi je sedaj v boju proti jetiki L'4 ljudskih zdravilišč za odraščctie z nad 200(J posteljami in 29 za otroke s 1200 posteljami. Ti zavodi obskrbujejo na leto 1— o t i soi"" na jetiki bolnih ljudi, do-čim jih sprejmejo bolnice približno 8(XX), od teh 1000 v posebnih paviljonih. S prizadevanjem (52 društev in lig. ki so med seboj strnjene z zvezo švicarskega* udruže-nja, je bilo napravljenih 'i0 pre-hkrbovališč, }>oleg katerih skrbi na deželi za jetične še kakih 100 komisij. Leta	je dobilo v
teh zavodih l?T».4<i4 oseb potrebne nasvete, za jetične je bilo spoznanih 11.49.'!. K temu glavnemu o-rodju v boju proti jetiki pridejo še razne pomožne naprave in Tired be, kakor okrepčevališča za odraščene, letovišča, zdravilišča, delavske kolonije itd. Vsled nepretrganega truda se je moglo konstatirati. da se umrljivost vsled jetike manjša in je jetika v zadnjih 30 letih v Švici vpadla
n 42 odstotkov. Sedaj, ko se pri-	Mehikanec
druži boju proti jetiki še zakonita pomni*. je prieakovati Š<> lepših Uspehov in tako bo inogoT-e potem kmalu pri«"eti zniževati sedaj še ogromne stroške za to plemenito delo.
Knjigama "Glas Naroda"
Naša Ančka .................... .35
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, II. del, 9 pov........... .90
Nova Erotika, trd. vez............. .70
Naša leta, ti da vez ...............80
Na -a leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih ..............50
Naseljenci ...................... .30
Novele in črtice......«............90
Na Preriji .......................90
Nihilist ...........................40
Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka....... 1.50
Narodna biblioteka:
Kranjska Čebelica .................90
V gorskem zakotju...............35
Krvna osveta . .................35
Za kruhom .....................35
Črtice iz življenja na kmetih.......35
Babica ........................ 1.00
Št. 2. Rado Murnik: Na Bledo, is-
.35
dobro, doma naj-
.35 .35 .35 .35 .60 1.00 1.00 .35
Francoski kabinet čaka zborovanja stranke.
PARIZ, Francija, 12. oktobra. Finančni minister Civilianx je podal včeraj kabini >tn poročilo o pogajanjih v \Va-hing1onu jrlede fundiranja franco-kega dolga v Združenih d| zavali. Kabinet jo j oznej" za n^ioločen čas odgodil sklep, d t predloži poročilo parlamentu ter izvede v njem glasovanji •.
Al in i-ir sivo hoče počakati un Izid kongresa radikalnih soeijali-stov. ;>re<ino bo storilo svoj sklep. Kongn ho pričel v itrtck v
>iei.
Cai.lbiux se bo ocbno napotil tjakaj ler imel v nedeljo govor. (V bi kongres ne odobril finančni-pol tike ministra iti če mu ne bo <lal zaupnice, bo Caillaux odstopil. kot 1 r»l i jo njegovi prijatelji/
Uveljavljenje nemške trgovinske pogodbe.
WASHINGTON. D. C., 15. okt. Državni tajnik Kellogg in nemški poslanik von Maltzan sta izmenjala vč» iraj ratifikaciji nove pogodbe prijateljstva z Nemčijo. Ta pogodba je stopila na mesto začasnih dogovorov, ki so vodili trgovske odnošaje med obema državama.
Berač .........
Amerika, povsod
bolje ..................
Boj s prirodo, Treskova Urška
General Lavdon ............
Spisje ......................
Bcatin dnevnik ..............
Grška Mytologija ............
Rimska Mytologija ..!.......
Svitoslav ..................
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovine .........35
Zaroka o polnoči .................35
Božja kazen .....................35
Emanek, lovčev sin ...............35
Napoleon 1......................75
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Ob tihih večerih, trda vex..........90
Padajoče zvezde tr. v..............90
Plat. zvona trd. vez...............90
Pesmi v prozi, trdo vez............70
Prigodbe čebelice Maje trda vex... 1.00
Pabirki iz Roža (Albrecht).......25
Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35
Pariški zlatar.....................35
Pingvinski otok tr. v..............90
Povest o 7. obešenih t. v............90
Pod svobodnim s olncem 1. z v.....1.00
Plebanuš Joanes tr. vez...........1.—
Pod krivo jelko. Povest iz časov Roko vn j ačev na Kranjskem......50
............30
Pravljice H. Majar................30
Povesti, Berač s stopejie pri sv. Roku .35
Pot bolesti trd. vez............... 1.00
Požigalec ....................... .25
Praprečanove zgodbe ............. .25
Patria, povesti iz irske jtinaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pol litra vipavca.....................30
Ptice selivke, trda vez..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .................... .35
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek ....................
2.	zvezek ....................
Pegan in Lambergar..............
Rabi ji, trda vex.................
Rastoči mesec (Tagore) t. vez____
Razkrinkani Habsburžani (Larish) .
Revolucija na Portugalskem ____
Rinaldo Rinaldini ................
Slovenski šaljivec ................
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti............
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga Arabska ......„., 1.50
Sanjska knjiga, nova velika....... .90
Soake, humoreske, trda vex . ... .90
Strahote vojne....................50
Sveta noč. zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje...................75
Simon Jenko zbrani spisi.........90
Sosedje tr. v......................60
Svetobor .........................50
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .9C
Sisto Šesto, povest iz Abrucev......90
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................
Sveta Notbnrjra ..................
Sredozimci, trd. vez...............
broš.......................
.40 .40 .70
.75 .60 .35 .30 .50 .40
.60
ALI VESTE —
da jugoslovanska vlada prepovedala cirkulacijo raznih madžarskih časopisov, ki so pisali proti vladi? Ali veste, da ljudje radi plačajo par centov več za turške cigarete ko* za druge cigarete in eftkajf Ker je turški tobak vreden dvakrat ali trikrat več kot vsak drugi tobak. Helmar turške cigar te vam dajo 100% čisti turški tobak. Navadne cigarete vam
.80 .35 .60 .40
.50
.35 .50
Shakespearove dela:
Macbeth, trdo vaz. ...............90
Othelo tr. v. ....................1.—
Sen kresne noči tr. vez............ .90
SPISI KRIŠTOFA feMEDA:
\
1. zv. Poznava Boga 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec ......................
7. zv. Jagnje ................
.8. xv, Pirtd..................
13.	xv. Sveti večer ........
14.	xv. Povodenj..............
15.	xv. Pavlina ..............
17. zv. Brat* ................
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
fit. 1. Ivaa Albreefct da, izvirna porot, 101
.30
.30 .30 .30 .30 .30 .30 .30
p, broil 0J6
virna povest 181 str., broi.____
St. 3. Ivan Roxman: Testament,
ljudska drama v 4 dej., broš. 105
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. St. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina,
veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: ^ubosum-
nost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš. .........................25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila TJtva,
111 str., broš................. .35
št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš................. .70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
fit. 11. Pavel Golia: Peterčkove po-slednje sanje, božična povest v 4.
slikah. 84 str., broš........... .35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni kolajevna, roman, poslovenil U.
Žnn, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno.gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,...........45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.................30
Št. 18 JarosL Vrchlicky: Oporo, ka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanja, -poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broi.....
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon,/clramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš.........
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompača in Komnrasaki, japonski roman, iz češčine preval dr. Fran Bradač,
154 str., broš.................
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str.,
broš.........................
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš.......
Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., broš., ........................
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Frar Erjavec: Brezposle-no.st in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
št. 28 Veronika Deseniška.........75
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50 ^
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str.......................65
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo..... .35
2.	zv. Hudo brezdno............... i6
3. zv. Vesele povesti...............
t. z v. Povesti in slike ............
5. zv. Študent naj bo. Nai vsakdanji kruh ........................
Zbrani spisi xa mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ..........................
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pea-
* * * ^•
3.	zv. trdo vezane. Vsebuje 12 pove-
sti .•.........,,,,,,,.,1,,,,,
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti
• «•••..............
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat____
6.	zv. trdo vezano. Vsebnje 10 povesti
.36 J5
M
I Vijolica. Pesmi aa mladost	.60
Zvončki Zbirka pesni^sa slovensko
mladiiio. Trdo vezano.........90
Zlatorog, pravljica, trda vea....... .60
PESMI Z KOTAMI:
MEŠANI IN MOSEI ZBORI:
.50
.90
.50 .50 .50
Priložnostne pesmi (Grum) ......$1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) IL zv. .. .75
.50 Pomladanski odmevi.............. .45
Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50
Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20
10 moških in mešanih xborov (Ada-
«45
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv................80
Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50
.25
.50
.45 .25
.50
.30
.80
.35
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Rdeča kapica; pravljica s ■iiWmf ,. 1.00
Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljcica, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic ..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna s barvami in navodilom: v*
Mlada greda ....................
Mladi nmetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... l2q
Za kratek čas ................... 1J0
Zaklad za otroka.........t.......1J0
MOŠKI ZBORI:
.40
IGRE
tO
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Li-
b an ona ...................... .25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav«
kaških gora.................. .25
4.	z v. Praški judek............!... .25
8. zv. Tri Indijanske povesti........30
9 xv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega.......... .30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv, Angelj sužnjev. Braziljska povest....................... .25
16.	zv. Zlatokopi Povest.......... .30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo............. .30
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev........................ .30
19.	xv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatič, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
Tri novele, tr. v. .................90
broš.	.70
Tunel, trda ves.....................1.00
Turki pred Dunajem............. .60
Trenutki oddiha...................40
Vesele povesti .............. JO
Vera (Waldova) broš......... .35
Višnjeva repatica (Levslik) ves. 1.— Vrtnar, Rabindranatb Tagore
broi...................*......60
Irdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika ixbrani spiti..... .80
Vodnik svojemu naroda .......... .25
Zgodba Napol, huxarja vec.......2.—
Zmisel smrti ..................... .60
Zadna pravda ...... ............ JO
Zmaj is Bosne..................„ .80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Za mfljoni,	. ........... j68
Ženini naše Koprnele ............. M
Zmots In konec gospodične Pavlo M SevMlavfosks anekdoti ............
flpa^ v Orsevalu 246 str.........I__
Sofia in kan 304 str.........7. MOV xaz)e
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank...................81
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. 30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vesano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih ........ .3G
Hlapec Jernej, v 9 slikah.......... M
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, tri dejanja.......... .70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja..............i.......... .so
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokax v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Poljub, v dveh dejanjih........... J30
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro- (Čapek) vez..............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana..... .75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
j an jih ........................30
Veronika Deseniška, trda ves.____1.50
Za kriz in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih ........................ M
Veseli Bratci (Pahor) ............
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica......... .40
Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica ...................... .40
Narodna nagrobnica (Pavčič).....
Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. . Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv.
SAMOSPEVI:
.35 .45 .4«
Slovenska Sv. Maša. za mešan zbor,
s spremljavo or gel j ...........50
10 Evharistifeih pesmi sa mešan sb.
(Foerster) .................. .40
12. Pange Lingua. T an turn Ergo CFeni-
tori. (Foerster) ...............50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni-
tori (Gerbič) .................50
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (F. Kimovec).....50
Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran,
alt, tenor, bas ................40
Hvalite Gospoda vnjegovifa svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom.
(Premrl) .....................40
10 obhajilndh in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Grum) ..........35
12 Tantum Ergo (Premrl).........50
Missa in honorem Sanctae Caeciliae.
(Foeerster) .................50
Missa in honorem St. Joseph! (Pogach-
nik) .........................40
Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40
Missa de Angelis (Kimovec) .......40
Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40
Oremus pro Pontifice .............40
Kyne ...........................60
K svetemu Rešnjemu telesu (Foer-
Bter) .........................40
Sv.'Nikolaj .......................60
Ljudski oder:
3.	sv. Miklova sala, 5 dejanj...............70
4.	xv. Tihotapec, 5 dejanj...................60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja...............60
Zbirka ljudskih Iger.
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kasen ne ixoetane. Očetova kletev, Čašica kava....... .30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ................... JO
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije De-
vice, Marijin otrok............30
14.	snopič. Junaška deklica. 8v. BoŠ-
tj an, Materin blagoslov....... JO
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ............... .30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Mariji, nega otroka.................. JO
PESMI IN POEZIJE:
Bob za mladi sob, trda ves........
Gregorčič, poexije trda ve«. ......
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko ..
Kettejeve poezije trda vez........
Ko so cvele rože, trda ves..........
Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano ................
.40 .75 .40 1.10 .60
.75
Pastirica, Kanglica, SnegulČica.....45
No&ne pesmi (Adamič)..... ......1.25
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Ma-
tica ........................ .45
MEŠANI ZBORI:
Planinske IL zv. (Laharnar).......45
Trije mešani zbori, izdala Glasbena
Matica .......................45
RAZNE PESMI S 8PREMLJEVAN JEM:
Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in
petero rasnih glasov............45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo-
spev .........................20
V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala
Glatsbena Matica .............75
Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo.................20
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00
Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40
Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mljevanjean klavirja...........15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1.	Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Ba-jnk) .........................45
3.	Narodne pesmi (Gerbic).....30
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. sku-
paj ..............
Slovenske narodne pesmi (Orel) .............
Benečije
MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne
Št. 2. Zrinjski Frankopaa .. Št. 4. Pod oknom..........
Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25
Marcic (Gruden) broš............30
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
pezmi ..................... .40
Prešernove poezije trda vez......1.—
Primorske pesmi (Gruden) vec. .... .35
Pohorske poti (Glaser) broi....... .30
Slutne (Albreht) broi...........30
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih ptesmi
v angleščini ...............1.25
Slovenska narodna lirik*. Poodje JO
Oton Zupančič:
Ciciban, trd. vez Mlada poti, trda
JO
ves

1.00
.45
... .15
... .15 ... .15
Št. 5. V sladkih sanjah.............15
Št. 6. Jadransko morje.............15
Št. 7. Pri oknu sva molče flonela.....15
Št. 8. Slovo .......................15
Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15
Št. 10 Na planine.................15
Št. 11. Zvečer.................... .15
Št. 12. Vasovalce ..... ...........15
Št. 13. Podoknica .................15
Narodne pesmi, za mladino (Žirovnik)
3 zVezki skupaj .............. .50
Slavček, zbirka sokkŠi pesmi (Ifced-
ved) .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
Narodne vojaške (ferjančič).......30
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori (Aljaž) —
3. zvezek; Psalm 118; Ti veselo poj;
Na dan; Divna noč...........40
5.zvezek:	Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav .......... .40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč
Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki ; Geslo .................
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič;
Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan
zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.) ; Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon
Siroti; Oče vefipi; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večefni zvon; Zdravice. L; Zflravice IL; Oče Večni; Tone s&ncs .......... .75
.40
.40
vtf \ ■ ^i-i litmtr t-4-r^f -n-m^-fr - -v- tifar	liŽifiTf- ^Sfe,;■ _
Domači glasi. Cerkvene p*esmi aa
mešan zbor..................1.00
12 ctfkvenih prsmi za rasne prilike
cerkvenega leta ...............50
Taatam Brgo. ( Premrl)........ JO
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica............25
Slovenski citrar (Wilfan)..........25
Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambura-
ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30
Bom šel na planince. Podpuri slov.
nar. pesmi. (Bajuk ( .......... 1.00
Na Gorenskem je fletno............1.00
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen
in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .......................25
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA
Narodni zaklad, ^birka slovenskih
narodnih pesmi...............90
Uspavanka .......................70
NOTE ZA KLAVIR:
Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00
Tri skladbe za klavir (Adamič) _____ .50
Tri skladbe za klavir (Premrl).....45
Moje sanje .......................20
Slovenski biseri, narodni potpouri____
(Jaki) ........................ .40
Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) .......................40
Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki.) .......................40
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40
Pozdrav Gorenjskej, valček....... 1.00
Primorski odmevi Fantazija. —
(Breznik) ...................50
Orel. Koračnica. (Jaki)............ .25
Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20
Mabel.. Intermezzo (Aletter)........20
At a Penguins Picnic. Intermezzo
(Aletter) .....................20
.25 .25
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, dncat..........
Newyorske. Različne, ducat ... Velikonočne, božične in novoletne
ducat ....................... .25
Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40
Posamezne po ................05
Narodna noša, ducat...............40
Posamezne po.................05
Planinski pozdravi, ducat.........40
posamezne po.................05
importirane prorokovalne karte 1.—,
ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije.............80
Slovenske dežele in Istra...........25
Združenih držav veliki............40
Združenih držav, mali..............15
Nova Ewopa .....................50
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, — vsaki po....... J5
Zemljevidi:
Dlinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki
po ...........................40
Velika stenska mapa Evrope......2 .00
Prorokovalne karte ..............$1.00
Naročilom je priložiti demar, bodkti V gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, rs-komandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.

"GLAS NARODA"
~	' Tt fy.
NO OO
SLOVENK) PUBLISHING OO.

v* •	-.

O. K. CHESTERTON: v
ČETRTEK.
Poslovenil Oton Župančič
(Nadaljevanje.)
—	Pripeljal — koga i — je vprašal Syme ne^tnpno.
—	Kuiirawa, — >e je raizžarel Buli, — moža. ki je bil ku&travec — (jogola. Ev*> ga! — In vi>kel je v.a roko mladega moža. ki m? iiku je nekoliko upiral, moža redkih, rd -čih Ln i.n bbxlega obraza, ki je morau j*-* <bii preje oditi s shoda, prvi razkrinkani med .preoblečenimi annjHiisti.
—	K«,j .se ravnate <z menoj l — je vpil. — Saj .>«te me pognali kot špijona !
—	Mi vsi smo špijoni. — mil j za.sepe-tal Syme.
—	Mi vsi smo špijoni, — je za-rulil doktor Buli. — Nate, pijte!
I>rugo jiutro -e je združena še-Ktorica '»lapotila proti hotelu na leice^erskem nabrežju.
—	Lepa jt -ta. — je rekil doktor Buli; — ?Uist mož nais irre iizpra-vevat enega, 'kaj hočejo.
Molče >o (krenili na nabrežje in čeprav je >*tai hotel na nasprotnem koncu, so 'zagledali naenkrat maji! balkon iai na njem postavo, ki je bila prevelika zanj. Mož je s?e-del sam. s Mktonjeno glavo, zatopljen \ časopis. A visi njegovi «ve-tovaiei, ki ^o pri-šli, da hi ga preglasovali. so korakali po nabrežju kakor da jiii opazuje z neba stote ro cči.
Mnogo so <e pogovarjali o svo ,:i tfktiki, (aili bi o^tavHi Gogola, ki jc bil brrez krinke, zunaj in začeli d ipl« matično, ali bi jra vzeli .s >;nboj in mahoma Lzprožili. Svme in Hull sta do- crla, da je prevladi al zadnji načrt, čeprav je tajnik hotel vede.ti. ziakaj Nedeljo tako nenadoma .na.4ročiti.
—	Vzrok je kai preprost. — je rekel S\me. — Nagloma ga hočem naiikočtti, ker se ga bojim.
Molče so knralkafli za Svm^om po mračnih stopnicah in potem utopili vsi naenkrait v pro^rtrano ».vd'ilobr> jutranjega solnea in v v. lik o svcftloIV.o Nedeljincga nasmeha.
—	Pmkravno! — je rekel. — Ven 3i me. da vas vidim zbrane vse. Kako čudovit dan! -Te car mrtev ?
Tajnik, ki je slučajno stal v prvi vi-»i. se .ie zelo brzdal, da je govoril dostojno.
—	Ne, gos]»od, — je rekel ostro, — ni bilo morit ve. Ne bom vam poročal o r.nko priskutnih pogledih.
—	Priskutnih pogledih? — j>' ponovil predsednik z bistrim, vprašuj očimi smehom. — To inis-
zaveso k/ipred ene teh skrivnosti. Ce /elite izvedeti, kaj ste, -evo: vi :te čreda. mladih osličkov z *;ajbol;;šimi nameni.
—	in \ i, — je rekel Syme ter ;e sklonil naprej, — kaj ste vi?
—	J«h, kaj s» m jaz'. — je za-jnl pre<lsednik in -«e počasi d vini 1 neverjetno vwoko, liki val,
:i se bo zdaj zdaj zbočil pr-€iko ijili in se zrušil — IzvedeM bi ra-!i, kdo sem jaiZ. kaj .ne? BiuU, vi Je znanstvenik. Zaglobite se v ko-! mine tefh-lc dreves, in zasledite e-nieo o njih. Syme. vi Ste poet Wte -e za temi-le jutranjimi (hlački in |>ovejte meni ali komurkoli resnico o jutranjih obla-, kih. A povem vam : prej boste na-li resnico o zadnjem dr fvesu in
>	najvišjem oblaku nego resnico
>	meni. Razumeli boste morje, jaz vam bom še vedno zagonetka ; veleli boste, kaj so zvezde, kaj si^m' az ne boste vedeli. Od začetka i veta so me vsi ljudje preganjali
'cakor volka — kralfji in modrija-i i. poet je i n zaikonodsaja.lci. vse •erkve ki vse filozofije. A nikdar 'e nvsern bil ujet in nebo se bo rušilo. kadar se postavim lovcu la muho. PoPiteno s1 m jih sipraivil • dir, — to jim je za njih denar! 'n it ud i sedaj jih bom!
Predtoo se je kateri mogel ga-iiti, se je pognal neznanski mož cuk.Tr oij a: "k i o rang-nt a ng preko -aikon-ike ograje. A predno se j» spustil na tla, .se je potegnil z rokami kvišku kakor na drogu, pomolil svojo veliko čel ju-t čez balkon in rekel veličastno:
—	Nekaj o .sebi vam bom ven-dar-le razode]: jaz n m mož v temni sobi, ki vas je sprejel k policiji
Nalo se je spustil z balkona, se odbil od tlaka liki kavčukova žo-sa. ter odskakal proti aliliam+jer-sikemu ojralu. kjer je poki i o a 1 kah ter skočil vanj
Zadnje odkritje predsednikovo je udauiLo detektive kaikor strela, da. so isitaili bledi in okameneli: a ko j? predsednik izginil v voz. se je Sv mm vrnil njegov praktični : m" /1, in meni nič tebi nič se je vrgel z bailkona. da bi si bil kmalu noge polomil, ter je tudi poklical kab
On in Bull sta skočila v ta voz. profesor in nadzornik v drutgega, tajnik in Gogol sta zlezla v .treit-icg-L, tako da so se vsi podili za Svmeom. ki je drevil za bežečim predsednikom. Ned 1 j a jih je vo-((Lil v divji gonji proiti severosza-hodu; njegov kočijaž. oči vidno pod
BtoUa naslov je -bil vstikaker-2U«t-no daljši nego vsefbina sama. zakaj vse pismo se jc glasilo: "Kaj bo Martin Tup«per zdaj?
—	Kaj neki hoče reči s tem. stari 'blasanBk i — je vprašal Buli. strmeč v nerazumljive beseda. - -ln kaj pravi vaš list, Syme t
Svmeovo pasmo je bilo daljši.*:
—	Nihče ne bi bolj obžaloval nego jaz, če bi moral po redovali arhdijakom. Ctpam. da ne pride do tega. A kje so za fin j i čas vav ga-lošeSlabo 'kaže. zlasti če sedim po tem. kar pravi stric. —
Predsednikov kočijaž kaikor da je zopet dobil nekoliko ofdt: <ti nad svojim konjem, in zatsledova^.ei so ga nekoliko dosli, ko so zavili v Edgware Road. Tu pa se jim je pripetilo ni (kaj. kar se jim je zdelo kot dei!o božje previdnosti. Ves promet se .ie razmikal na levo in desno ali pa se je sploh -ustav'.!, zakaj po ce<ti je »prihajalo trcib-Ijenje. na^maajoč gasrlisko br'iz-gaino, ki je v ipar sekundah r •< prigrmela. A kakor hitro je prišla mimo. se je Nedelja vrgel s svojega sedeža, skočil proti brizgalki, se prijel zanjo Ln se pognal nanjo r ko. je izginjal v,"hrupni daljavi, so videli, kako maha z rokami in go-vevri in nekaj razlajra os up t :mu <ra--ilcu.	r
—	fia njim! — je zatulil Syme.
—	Sedaj nam ne more tsleda zmešati. Gasilne brlzgalne ne moremo izgrešHi.
Trije koč i jazi. 'ki so buli za hip odrevenela, :-:o udrihali po svojih konjih in so polagoma skrajšali raada'.jo med pr iganjavei in iz-sinjajočhn jim plenom. Predsed-rpk. da bi priznal njih u-peh, se e *»keibaeai na zadnji konec voza e je večkrat detektivom poiklonil. :ini po?' Ija.l poljubčke z roko. nazadnje je zagnal nadzorniku Rat-liffu v iprsi skrbno pregnjen li-ič. Ta ga .Vi ;preeej ne-ttrpno odprl in je našel te besede napisane :
— Bežite pri tej priči. Skrivnost vaših hlačnih stremenk je znana
—	Prijateli —
Brizgalnica se je |>omrkala bolj Ln 'bolj proti severu, prišli so v (>kraj. ki ga niso \tč pocniali; itn ko je drdrala mimo v -oke ogra
ŠPANSKI DIKT ATOR NA FRONTI
Od enega samega slučaja uši
st je nalezla
sedemnajst
driižiii!
tndl (liu >irii< • Iruc «..I «'. v^.-; dli-^.i prhtf«
COTVIIICMTi.KCVSTONK.VIKW CO. NKW.Vnax,
Slika nam kaže španskega diktatorja na maroški fronti, genera-la Primo de Rnvero. ko opazuje skozi posribc.n ttilevk<.p gibajije sovražnih čet.
( >T vsi!k:i zen.
ne zaustavi. iKroci jih n pri i.sn i. lMitein pa v zanu-nu i<> iia<Jt»>ic«> prii:e^» • š-' • l> <lomov.
T.k>i trni. uši_ s,- laliko nziliavi ;.ri odpravi — i:.i pri] r« -t l&hak n;:i"tn. Ost«; rrkt- in ».brar.i nt- zadostujejo. Kiči r Rlavi mora biti »trokovnjaško i ist.i TS •. • rt- n::ti»*r»- > -;-r« pi i.";».:••, da je S-.-rgi-ant's Slop Flea S. . i» i. • zdra.il.
(."•■ z.u"ri»-t>' prem:SlJ«-\ati. ui irua • * irrtitia šolski!; . tr« k v Xew Vorka r.>i in da je \ -1,-dt--^.i vsaka dr-:.'.na. kateri j«- šolsk-' i tri k. izp s t.»vl.,> r a t>alt-zor.ju. l»« t.- '.k
hitro razumeli. za.k.i i so s tak., vn
Zi'.aiK st j»- «1. bila t<» 7.'.r.\vi o. ckivo s Servant's	p. sto - :iio
b(»ste tudi prepr-'"i!i. iit-di up kožo »-.a glavi .--tt..kovi:.i;ško «ist<i. ve' ji kot navadnega mila in vode. bo škodovalo na.il o!j i!«-2n: koži.
Xf pustite >\ j>-r:a ■ trnka, d zeriju Ne dovolite, da 1 i
sk:
1st-.'
.\k. :pra
Utlll\
1 izp
danes kos Serjeant's Ski: v pr 'dajnlni toaletnih predmetov ter re zaščitite še ti... oj pred ušmi. ("«• era ne morete dobiti pri le-karn.nju. nam p. šljite 25«-. in mi vem borne« poslali milo i>o iH»šti.
Kiea
ostav'.jt i dom. etra
SKSP-FLi£.% SOAP
POLK MILI.KR DRUG CO., Inc., Kuhmontl. Virslnfcl
bajke in izgublja čas v pletenju meglenih pripovedk. Vzhod rad živi v mehkih sanjah, ki so brez
Načrt modernega mesta.
Vzhod od nekdaj ljubi tople sredstva. Centralna postaja bi se
nahajala ravno v sre.lini mesta. Postaja bi imela nad zemljo in J pod zemljo po tri nadstropja. — praktične vrednosti. Vzhodni člo- j Najnižje nadstropje pod zemljo, vek se vsede na tla. prekriža no- bi služilo ekspresnim vlakom. V| ge, zapali lulo. srka opij in za- drugem nadstropju bi sr nahaja-'; pravlja dragoeeni čas s sladkimi la postajališča za predmestne vla-polusanjami. Medtem ]>a za pati ke, v prvem pa postajališče za dela in ustvarja. Zapad ustvarja mestne vlake.
vzhod pa sanjari. Zapad je ustva- t Glavne ulice bi dobile posebno ril moderno veletrgovino, moder-i nadstropje iz betona, po katerem no tehniko, moderno umetnost. —(bi dirjali najhitrejši avtomobili iu Zapad pazno sledi potrebam mo-;bi se vršile tudi velike avtomobil-dernega življenja. Tradicije ]>r«>- 'ske dirke. V srevlini mesta bi se padajo pod pritiskom modernejša j nahajal aerodrom z moderno op-' soeijalnega življenja in se nmika- j remljenimi ]>ostajami za lotala in jo novim oblikam "soživljenja. — zračne ladje. Dandanes obstoja na zapadu velik j Drugi del načrta
pokret "Novega duha". Voditelji i vprašanju stanovanj. Ti a~! pok ret a si stavljajo zelo visoke, ija najpr,-o načrt za tlel
Jlfe SiPi 7
4111 Nelson Street,
.je posvečen Tu se naha-
pokreta si stavljajo zelo visoke, }ja najpr' o načrt za tlel mesta, ki je, o-Tenčene z drevjem, «o se	tQ tudj 11(,re§ljive naloge. Po- bi služil poslovnemu svetu. Ta del
jatelji v svojih kabih prestrašili, j „ia^[jaj0 se v potrebe moderne mesta naj bi obstojal iz samih ne-•i hkrati malo oddehnfli, ^ndeČ. |družhe in snujejo načrte novega botičnikov (40 do 50). Nahajal bi | kako je predsednik fskočH z jra ^ |na ina človeškega življenja in de- se v sredini mesta okoli centralne f MOŽJE' skega voza: ali -ker ga ;y	: lovanja. Pokret sloni na temeljni postaje. Vsak nebotičnik naj bi
lwova muha. ali radi vedno lnuj^e- i misj-. na reformi in izpremembi ga protivljenja gasilcev, niso mo-1 življenja v pravcu modernih zahtev. Nezdrave tradicije se morajo porušiti. Nad celokupnim življenjem naj zavladajo moderne tehnične iznajdbe in znanstveni iz- ! roke eeste.
sledki.	| Drugi tlel mesta je namenjen
Že pred svetovno vojno se je j .stanovanjem. Tu bi se vzdigova-zapad nahajal pred velikim vpra- j je veijfee> petnadstropne vile. ()-šanjem. ki je po svetovni vojni i kou vsa]-e vile bi se raz^irostirali postalo še bolj pereče ,namreč |široki parki in vrti. Vsako stano-
Čudovit kinematograf
NOV ELEKTRIČNI MODEL Popolna oprema z 10 filmi samo $12 5G
NOi!E.\ EOA DEXAUJA VXAI'lIEJ. —
PLAČAJTE K( » 1>( 11 tlTE. Tukaj imate, kar ste vedno hoteli, pristen, iudov.t nov elektrieni kinematojjr:!/. o-premljen z navijalom in \ zprejem-iitn filmom. Pripraven za redne filme kot v pledališiih. L-ihko za ravnati. Vtaknit« sklopilo v električni stik. oWsite rjuho, naravnajte film. obrnite vrtllo. .n v manj kot eni -minuti ima?- r»-fjno predstav svojem lastnem domu. I^ihko z:i-liavate prijatelje iti sosede ter lahko zaslužite p<»sebej denar z riuz-kazovanjem slik. To je moOnu ilelo. Ima zaneslj.vo ženevsko kolesje. S tem strr>jem dobite vse potrel-Seine. Filme z;i eno uro razkazo-Kled:iliške račune, tiket--. znatne-vanje — »leset različnih filmov, n ja za jK'Streži:ike in op.-ratorja ter kovinasto škatljo z nad ."•<» potre vrv v vtikalom in stikom. Izdeloval
PRESENECITE svoje prijatelje. — — — — naročite
Nič denarja vnaprej. I >a dobite ta čudovit kinetnatojjr.!!'. vam ti p« slati v na:»rej nobenega denarja. :-iii »m-u'.-i ««»nta i", ,-ljit.- nam jur.iu i ni, u razločno pihati naslov in vse vam l-o um \ močni leseni .-katlj. po posli C. O. D. 7.a stroj ki stane »12.50. la'.ik-. plačate pismotn-ši. k" vam prinese. PC>SEI?N'I FILMI. V. vsakim strojem dob.le 1" filmov l rezpla«'no. toda č«- jih hočete Se več. v:un ijli lahko pošljemo. k->lik..|- v.< !il- (\na vsakga posebnega filma Je 25o. Vsak teden dobimo veliko zbirko nov h filmov, ki so vsi različni <~"e hočete več l'ilmov. lahko nav«-d«-n; v svojem nar.K-iln, l:ot k->r jih želite. Po lej nizki e ni bo prodanih samo I0'"> th. strojev. Vsb-dteija in-mudit, ampak jiošljit narnč.lo takoj. Svoj r a slov napišite jako razl<,en»>
MAIL ORDER CO.
UNION
Dept. m. 14.
Chicago, III.
, , „ t,	. . . I vplivom nen«va<Ine napitnrnA. je
hte doktor Bulla z njegovimi na-1	.	.
?x>ganjal konja v vratolomen dir.
očniki *
Tajniku j«- za hip zadrgnilo grlo, in prwlisodiiik je nadaljeval nekako milo opominjajoč:
—	Seveda imamo vsak svoje misli in ft udi isvoje oči, a reči komu kar v otanaiz, <la ima pri-JkUt<ai pogled. . .
Doktor Birll si je snel naočjiike ter jih je ob mizi razbil.
—	Moji naočniki so lopov>iki, — je rekil. — jaz sam pa nisem. Poglejte mi v oh/raiz!
—	Po mojem je to obraz, ka-koršnega vam je dala narava, —-je r Ikel ipredse<lnik; — re«, narava vain ga je daia. In kdo sein jaiz, da bi se upiral zoper čudno sa«dje. ki ira tlos^oreva drevo življenja ? Zakaj ike bi (>ognalo enkrat po dobno tudi iz mene?
—	Se«daj ni čas iza burke! — jc nse<kal divji (tajnik. — PrišJi smo, <la izvemo, kaj v<e to pomeni. — Kdo ste vi* Kaj ste t Zakaj ste nas zbrali tukaj? Ali veste, kdo hi kaj Mmo mi T Ali ftte betoec, ki igra zarortnika, aH ^tte razuanen i-Ioveik. ki igra norca ? Odgovorite mi, vam pravim!
—	Kandfdaittje pni izpitu, — je zaanjomljal Nedelja, — morajo odgovoriti samo na o«*tm vprašanj od sedemnajstih. Kolikor lahko poriftiatnem iz vaših besed, tzahte-vate od meme, in a j vam povem, kaj .sem jaz m kaj ste vi, in kaj je ta miza an (kaj jh ta svet, m ne-
Jšvme pa. ki baš ni bil «na tenko struno ubran, je vstal v svojem vozu in je kričal: — Primite ga. tata ! — ln ulila se jr3« za njim velika jata. tako da je posegla policija vmes i.n začela izpra.ševati. Vse to je vplivalo na predsedni kovega kr-čijaža, ki je začel de-aelo glekLati Ln ikonja pridrževati. Cclprl je 1 inico, da bi s* pametno pomenil s svojim go>rtom; pri tem pa je povesil bič daleč preko vozi. Nedelja -se je sklonil, zgrabi! bič in ga iizvil 'kofiijažu iz roke. Nato je vstal, svrkal konja in kričal na vs*- gla^. da so drevili po ocstali kot hudouren oblak. In od cesti» do ceste, od nabrežja do na brežja je \-iharil ta nedoumni voz v katereau je gorst poganjal konja, kočijaž ]>a ga <dcuaal iHtaA"dti. In drugi trije kaibi so se -podili za njim — rdkel bi — kakor kropeči psi.
Sredi najhujšega dira se je Ne delja obrnil na blartniku. kjrr je f"tal. pomolil ^Vojo sitno, režeeo se glavo iz voza, da -so mu beli lasje piapoilali v vetnu, ter je pokazal svojim zasledovalcem strahovit obraa. podoben velikanskemu paiglavou. Potem je naglo ocamati-nil iz desnico, •zagjnal Svmeu sva-1 j k papirja v obraz ter izginil Syme ga je instn&tnfao prestregel m je videl, da sta v nJem zmečkama dva listka. Eden je bil naslovljen njemu, drogi ddktor$r ta svet. —fBnlto; a* imeni je bal« eete w ironičnih naslovov. Doktorji
?li videti. Toda predno šo do^peili trije kabi do tistega me-'ta. je bil že splezal na ograjo kot ogromen siv maček, se pit;valil čez njo in izginil v senčni goščavi listja.
Svme je platni! kaikor divji z voza ter je rtudi ■spleizafl na ograjo. Ko jo je bil že z eno nogo preko-balil in >so prijatelji hiteli za njim. sc je ozrl ipo njih z obrazom, ki jc bil videti v ^ »nci popolnoma Med.
—	Kam smo prisili? —-je vprašal. — Ali je mar tukaj <*tari vrag doma? SI i šla sera, da ima v severnem okraju Londeoia ^-ojo hišo.
- Tem bolje, — je zbirenčal tajnik, z eno nogo že na ograji. — ga najdemo vsaj doma. —
—	Ne, ni tako, — je n kel Svme namršenimi obrvmi. — Strašen
hram slišim, kakor bi .se hudiči •mejali in kihali in u«eikovali svo-ie hudičeve nosove.
—	Njegovi psi lajajo, kaj drugega, — je rekel tajnik.
—	Zakaj ne rečete, da lajajo njegovi ščurki! — se je raztogo-til Syme, — da lajajo njegovi polži, geranije! Ali ste že slišali psa tako lajati?
Dvignil je roko. naj molče, in iz .gošče je priha jalo zateg4o rulje-nje, da jim je zagomazelo pod kožo in jih je zona zgrnila — globoko renčeče ruljenje, da se je ves zrak naokrog tresel.
—	Nedeljini psi niso navadni psi, — je rekel Gogol in se zdrznil.
Syme je bil že skočil na ono stran a je Se vedno stal in poslušal.
—	Le poslušajte, — je reAl, — ali je to pes? Kakerienkoli pest
Na uho jim je udarilo raskavo vreščanje, kakor bi se nekaj proti-vilo in vpilo v nenadni bolečini; in potem v daljavi liki odmev, ki j<i prihajal kot iz trombe.
imel obliko križa radi stabilnosti in svetlobe. V 40 nadstropjih bi vsak dan uradovalo po 40.000 ljudi. Nebotičniki bi bili brez parterjev. Pod zgradbo bi peljale ši-
tukaj j e nekaj posebnega! 6 dragocenih predmetov, vrednih približno $ 18.00, po naši posebni ceni samo S6.00.
tremi prebi-se razprostira- jUj
vprašanjem velikih mest ali celo sedinjuu milijoni valcev. Velemesta jo na 30 do 40 milj daleč. Radi preobilice prometa zastaja promet dandanes na pr. na glavnih križiščih velikih mest. kjer se pojavljajo često take gneče, da je treba čakati često po d«*set do 20 minut, predno vozilo lahko odrine dalje.
Načrt modernega velemesta* kakršno bi odgovarjalo novim prometnim in zdravstvenim potrebam, so razstavili na pariški razstavi tudi slavni predstavniki gornjega modernega pokreta. Načrt je sestavljen v idejah "Novega duha". — Predstavlja nekako študijo o tri-milijonskem mestu in o stavbah, kakor bi se morale zidati, da bi zadovoljevale potrebam in zahtevam modernega časa. S takim načrtom trimilijonskega mesta se mora na primer rešiti sledeča vprašanja :
a) povečanje prometnih prilik, b) razdelitev mestnega središča in e) povečanje parkov, igrišč in športnih prostorov.
Velemesto naj bi po tem načrtu presekali dve ulici, široki po 120 metrov. V sredini mesta bi se križale. Na tem mestu bi se nahajala tudi osrednja postaja. K njej bi vodila vsa moderna prometna
vanje bi bilo popolnoma samostal-no. Obstojalo bi iz d veli nadstro-V enem nadstropju bi se nahajal salon, soba za goste .kuhinja i soba za' delo, v drugem nadstropju pa dve do tri spalnice. Steklene fasade bi omogočale pogled na park. V tem delu mesta bi bilo 50 odstotkov površine namenjene hišam in vilam, ostanek za parke in vrte.
Če se pogleda na načrt takega
^mSMl:
1) Krasna pozlačena žepna ura. ima fino. sol.dno. nikelnosto koU-sje po železniškem vzorcu, ozka. lepo suivrštr.a, izboren časomer ter Karan tira na za v»-č let: — 2) Pristna, imuortirana ura-kukaviea. Obori je iz orehovega lesa. krasno izrezan.
se 7di kakor da se mesto ' kolesje je z solidne metli. Ura kaže pravilen čas in je lep okrasek v.-akega doma mesta, se ZCll, KdKOr ua se ni»iu 3) Krasen pozlačen prstan z vašo začetnico. S ponosom boste nosi*, ta prstan. 4) Naj-
naliaja V velikem gozdu. Povsod novejSi parentrran Stririlee TP.s. S to pripravo !ahko sami sehe ..striž-te kot b: so '	česali ter ni potreba plačevati bi>.vca_ S) Fin importiran zapisnik v krasni vezavi
z oirledaloem. 6) Pristen Importiran baronu ter v obliki liišj^e. ki naznanja vreme <*1 8 do 24 ur vnaprej. C"e bo jutr; deževalo, se l*> pojavil moški z dežnikom, ženska i pa pr de nazn.Lnjat lepo vreme. Toplomer je na vranih ter kaže toploto. IZRABITE TO VELIKO PONUDBO. Te čudovite pred m- te morate videti, da boste znali ceniti njihovo potrebo in vel ko vrednost j>o m.Si P'»sebni ceni, vsledtega ga naročite danes. Napišite itne in naslov, pr denite kur "n ter pošljite za 3." centov znamk za pošiljalne stroške. IM.Vajte $6.(0. ko 1 (»ste sprejeli vseh teh šest predmetov. Če ne boste zadovoljni, vam vrnemo denar.
BARGAIN NOVELTY CO.. 747 N. IIOYNE AVE.. CHICAGO; ILL.
zelenje, parki, športna igrišča.
Poleg tega teoretičnega in v ne--ki meri fantastičnega načrta, ki se pa bo baje izvedel v Braziliji in sicer pri moderniziranju mesta Sao Paolo, se nahajajo na pariški dekorativni razstavi v tozadevnem paviljonu podrobni načrti, ki naj omogočijo reformo Pariza in sicer na ta način, da bi se neki mestni deli porušili in na njih mestu zgradile ceste in nebotičniki po zgornjem načrtu, dočim bi os-stal stari Pariz s svojimi znamenitimi stavbami neokrnjen.
(Dalje prikodajtt.)
>
ROJAKI. NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA'% NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
ZASTAVE
•VILENS AMCflltKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE
HE&AL1JE. PRČKORAMNICE. TftO-■OJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD
Sigurno 25% ceneje, kot drugod. VICTOR NAVINŠEK,
3S1 GREEVE ST, CONEMAUOH, PA.
Pozor rojaki!
V zalogi inuuno
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga Je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street	New York, N.
Y.


Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
- ' ; - ■ V - .1 • • ■ -f.	__	L i
. . ^__.... . . •;.. . . '.....
GLAS NARODA, 16. OKT. 1925.
BRIGITA
ROMAN. — Spisal C. M.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.

(Nadaljevanje.)
Oba sta se za>mrjala naglas. Nato pa je rekla Brita hitro:
—	Seveda, — kuhati sem sv naučila doma. Ko je moj oče še '.i vi!, -4-iij -ama kuhaLa ter je res dobro teknilo. Sploh p« znam zelo vai.-nc gospodinjiti — in tudi obleke si .znana delati sama.
Herbert je radostno zasledoval igro potez in čustev na njenem .iDiazu. Niti mislil ni vee na to, da bo Lrita v rt-niei bogata. Zaenkrat se je nahajal v bližini pripro»te deklice, kateri je hotel nuditi .s »vojim zaslužkom udoben dom. Ni ga pa brigalo, kaj bo prišlo po-'tncjp.
Prevzet od prešernosLi ji je nagajal s kuharsko umetnostjo ter lu'kol'ko dvomil o njej, da jo vnovič spravi ina noge.
Zali bog je poteku ljubeč una ca* le prehitro.
liri t a je lekLa pri >iove>u Ilerfbertu, •da, bo pripravila gospo K lav din o na zaroko. Herbert naj pride -na čaj ter govori s staro damo.
lleibert je še na hitro sporočil Brili, da esta stric in teta izvan redno zadovoljna s to nameravano izvezo. Nato je prišlo slovo, ki j< trajal.) sewdc strašno dolgo in določtna ura je že davno .potekla, ko je lirita zaklenila vratiea ter odhitela v hišo.
Go^pej KlavuLni je dolgi počitek zelo hasnil. Osvežena in okrep oaui, je pri&la k izajtiku. Neino je pozdravila svojo ljubo hčeiiko.
ISrita je čutila. da bo nukoliko vžalos-tila jjtiiro damo, iki jo bo sporočila svojo zaroko s Herbertom.
.Nt,kaj časa ise je obotavljala v svojem s'k'iepu, da obvesti gospo KlavdLno o zaroki. Sporočila je najprvo o ovojih nakuipih ter ome-l.ila naio /. lregotoviin gladom, da se je sestala iz dr. Ilerbrel Fivn->t-:jou.. tia jo jt» slcidnji spremil ter ji pripovedoval, da je postad predstojnik laboratorija. (Jo-pa Klavdina jo je pri tem os-tro opazova-lao J stranj. Nato jc Brlita gLoooko vzdihnila tear rekla negotovo:
—	Sc-claj pa ti morajo tudi -nekaj zaupati.
Ker je lir . t a pr< nehala. jo j*; iprijela gospa Klavdina z obema rok ura /a £la\o trn zrla smehljaje v njeno lice, katero je oblila rdtčiea. Poljubila jo je na oči ter rekla ginjena:
—	Tvoje 0O1 blewte — kot oei neve.->te, dete.
Brila je še bolj zardela ter p:tdla starki krog vrata.
—	Odkod veš lo.'
—	Trga ne vem. — le domnevam. Kaj ne, zadeJa sem. — zaročila si se z dr. Herbert Fronsenom?
—	Da, mati, draga mati.
—	In ga ljubiš *
—	Neizrceno.	4
Stara dama je nežno poljubila Brito.
—	Nuj ti bo uhojena polna, čista sreča. dete. Ln sedaj mi povej, kako je prišlo vse to.'
lirita je bila v>a iz sobe.
—	Kako si mogla to takoj vedeti, draga mati? Ali sem s.? tako slabo obvladala ?
Gospa Klavdina se je zasmejala,
—	Dete, ne *.meS poza bit j. da so tvoje oči meni vee -pripovedo-veal» ket pa drugim ljudem: Ves čats som te natančno opazovala.
litila .p pričela pripovedovati.
(io>pa KJa\d:iui je >*ine>hljaje poslušala. Ni pa izdala, da ji je Herbt rt že davno ra.zkri.1 svojo ljubezen do Brite. Nežnost čustvo-1 vanja ji j«> branila Izgovoriti irn priznati, da je preje ko.t Brita vedela za ljubezen 11 irbeita. Tudi o tem ni govorila, da je že napra-\Lia načrte glede bodočnosti mladega para.
Brita naj se zaenkrat zavije v misli, da ji bo pripravil Ilerb rt i ponižen dom. Tidaio pa je .sklenila, da se ne ibo .ločila od hčerke, kal to je ravnokar našla. Nikomur drugemu bi me izročila Brite rajše kot lijeuiu, kajti vLsoko ga je cenila radi njegovih izvrstnih i a.-»i nosti.
Krog enaj>te lire je prišel trgovec z umetninami, Makov-ka. '/. njim sta odšli gempa Klavdina in Brita v vilo Klavdino.
Gospa Klavdina mu je s par besedajini obrazložila, kaj želi od njrga.	•
M,-..ko\ski, majhen človt k( star kakih petdesert lert, je napravil skeptičen obraz. Najprvo je razmišljal o tem. da ga bo bogata go-,pa dobro plačala za razstavo dotičnih «lik. Ko pa mu je gospa K tov J i-na pokazala pi-mo slavnega moža. se je pričel 'za/niniati za zdm'o.
Ko j< šfl nato v ateljeju od slike do slike, je najprvo molčal. S le ko si je ogledal vse. se je hitro Okrcnii proti obema dajnama.
—	Nekaj posebnega, — rečem nekaj posebnega! Vsaka poteza izdaja občutek. Ln ta drzna tehnika. Včaisih moti člo\i ka, ker se ne dr/.i nikake šablone. Nad 'tem se je umetnik izpodtaknil, — manjkalo je razumevanja. Eden pa ga je spoznaL, — ta, ki je pisal pismo. Sliicar j«» v zafciiovaa ju svojih slik prehitel svoj čas Nastopiti pa mora človtk, ki ga razume ter igra p osni dovaJca med sliko in gieJalcem. Odkrito priznam, milo-rtljiva gospa, brez «nisma tega mo-ia bi bi: šel tudi jaz mimo teh plik ter bi rfkel: — Kaj tak iga ni v naravi. Sedaj pa sem naenkrat spoznal te slike ter jih razumem . . .
To je govoril razburjeno ter -aopet šel od slike do slike. Sem-patajn je kaj pripomnil.
Obe dami sta radovedni zrli na majhnega, živahnega gospoda.
Kon.tčno pa s:e je slednji odločno obrnil proti gospej Klavdini.
—	Torej dogovorjeno, miloBtljiva gospa, — alike bomo najprvo razstavili v mojem salonu, — in sicer za povišamo vstopnino, to vJece. Kaj pa s čistim dobičkom te separatne razstave?
Gospa KJavdma se je ozrla v Brito, a rekla natfo hitro:
—	Nočemo delati iz tega nikakega kapitala. M.aii gre le za to da se slike primerno ceni in da najde Kur* Lossetn, čeprav šele po svoji smrti, priznanje, katero mu je zavistna usorda zanikala. Če "bost e ime«i prebitek, ga posvetite kakemu dobrodelnemu namenu.
—	Izvrstno, — izvrstno,--j? vzkliknil Makovt&i. _ To se prilaga mojim željam. Objavili bomo, recimo, da bo pripadal eisti dobiček razstave zdraviliščem <za jetCčne. Na ta način lahko delamo propagando.
Gospa Klavdina je dvignila roko.
—	Prosim, gospod Makovski, — nikake bučne reklame.
—	Ali ste dožhl.tLi da je portal kaik umetnik tsflaven brez reklame 7 Spoštovana gtwpa, prepustite to mani, jaz se razumem. Za malo vredno stvar nisem še'nikdar prijel peresa v roko. Slike bom spravil v prestolno mesto, kaikar hitro bodo uvedene tuikaj. Kako čudno, — v>r*n tem slikam manjka -<*>kn.ca.
—	Ena slika ima solnce. — <nara\*no<$t koplje se v sodneu. — Sprctiiite naju naiaj v hišo in jaiz vam jo pokažem, — je rekla Bri-ti httro.
/
Električna in Industrijalna Razstava.
Grand Central Palace
Lexington Ave. in 46. cesta Od srede 14. oktobra do sobote 21. oktobra. Odprto od 11. dopoldne do 11. zvečer, razen v torek.
Razstavljeni predmeti zanimajo vse.
KROJAČE IN ŠIVILJE
Industrijalni likaltiiki, hitrostna kontrola za bivalne s=tro-jf, bivalni stroj., rezalci blaga, stroji ca namakanje.
TOVARN E
Intluatrijalnl irrelol, električni, lonci zu gumi j, ?.e'.eza za. varjenje, varili-l, kladlca, stroji za vrtanje in piljenje. Šivalni stroji, e'ektrlfni indusjtrijalnl traktorji, električni elevatorji. ventilatorji.
GOSPODARJE
Električne avtomatične ure. potrebščine 7.a kuhinje, električne peči, sufillci. nt-opnjeni grele , vacuum cleat nerji. stroji za pomivanje, refig«»ratorji, str<ii: za likanje, šivalni stroji in mnogi drugi domači postrežn'ki.
Oglejte si naše razstavljene predmete.
The New York Edison Company
Na Vašo službo.
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi Ptldlkl u olj«
FRANCE — 23. OKTOBRA
PARIS 7. novembra.
Havre — Pariško pristanišče.
Anton Adamič.
Na protokol.
(Predvojna.)
(Dalje prihodnji«.)
Nejee Šlibar, mlad asistent, ponižen kot ja$?nje in plah. ojoj, plah kot miška. Tudi nosljal je in kadar se je hlapčevski smehljal, je kazal dolge, bele zobe. Bila ga je večna zadrega .
Za njegovo naklonjenost ali celo prijateljstvo se ni nilu-e pehal ali eelo rval, eetudi je bil Uslužen in poslušen na vse pretepre in na vse strani. Nejee Slibar je bil e-den od onih malih, prijetnih in nedolžnih ljudi, ki si je proti njemu dovolilo že vsako niee, da mu je položilo svojo roko prav pokroviteljski na rame, mu poprledalo prisreno globoko v oei in blekni-lo:
-— O, si že imeniten dečko!
C> ga je potrepal, recimo, starejši, mu je laskalo: pokorno se je ipoklonil; ee ga je pa nižji, se inu je sieer nekako upiralo, toda smjehljal se je vendarle. Nekateri ih je že tako usojeno; da so več ni 'sluge.
Edini njegov ponos, pozlaeeni nanosnik, je vzbujal še nekaj u-gleda; kakor hitro je pa odprl usta in si čili njejrov vodeni, zatikajoči se glas, si šel svojo pot. Sieer pa ni bil napačen človek; beraču je dal vedno dva vinarja.
Ženskam pa je ugajal. Nejčeva dvorljivost je podajala roko že suženjstvu. Dekliško eudo je oboževal s sklenjenimi rokami in str-mečimi očmi. C'e je padla tej ali oni iz rok cvetka ali robec — morda tudi namenoma — je začinil kar z glavo v cesto, da si je moral loviti svoj nanosnik. Mar-sikrat ga je razbil. Ženske so se zabavale ž njim.
Osebam, ki jim je usojeno, da šo veeni in vsakomur sluge, je tudi zaudano, da se naglo poroče. Tudi Nejče se je na vrat na nos zaročil s čedno, toda precej naduto in- puhloglavo mladenko. Toda ljubezen je ljubezen! O, če bi vi videli, kako je bil Nejče Šlibar zaročnega večera ves blažen, bi oš teli kalivce njegove sreče! Tako bi čustvovali ž njim* da bi jokali. Ker pa — i seveda, ker ne veste.
Ta znameniti veliki večer je na« junak pogledoval samo od ljubice pa do kozat$a. Pil je iz polne čase opojnosti sedaj vinee, sedaj bla-
Kablne tretjega ragreda. s umivalniki ln tekoto voda za t, 4 ali « ommb. Francoska, kuhinja In pijač*.
cfreneh Jfoe
1« 8TATE ST..	NEW YORK
all lokalni &g%nU»-

ilreianje pamikov ° Shipping Ne«r»
ženost. Pijan, ah, pijan sreče se je zavalil pozno v noč v posteljo in prespal vse naslednje dopoldne, popoldne si je pa meneal o-či: niso bile vse to samo lepe sanje? Ne, prelepa resnica! Zvečer pa zopet k čaši opojnosti. Mar mu je ostali svet! Drugi dan, Marijin praznik. Kupa izpraznjena še ni bila do dna. Ljubica ,ah, še nocoj — — Dva dni, dva dni bobneče-ga viharja; kdor tega doživel ni, kajpada ne more doumeti in je pač reva.
Tretji dan se je Nejče upokojil. Okopal se je in se pogledal v zrcalu. Nad desnim ušesom ga je nekaj zaščemelo, da se je popraskal:
—	Aj, aj, Kaj pa pisarnica! —
Slibarjev starejšina, strog, a
moder in vesten uradnik, poštenjak, izven urada eelo dovtipnež, je seveda izvedel za zaroko. Ni se hudoval, ker je Slibar prvi dan izostal; vznemirjal se je pa. ker ga ni bilo tudi drugi dan, na praznik, četudi vsaj toliko, da bi se pokazal. — Kaj, tako je zmešalo reveža ? — Gospod predstojnik se je globoko zamislil. Ne, na vsak naein ga mora opozoriti, da so u-radne dolžnosti prve. Priznati si je pa moral, da ga izziva' k ukrepu tudi vsa Šlibar jeva nebogljena osebnost. Nekoliko mrzle vode v vse pregoreee navdušenje bo samo koristilo, kaj-li * — Njegov sklep je bil trden.
Ko se je Šlibar tretji dan, po-bešajoč oči v tla, v slabi nemščini opravičeval, pra je starejšina s presunljivim pogledom zavrnil o>tro:
—	Čenče! Zaradi zlatega kur-njaka, kamor bezlate kakor obsedeni, pozabljate uradne dolžnosti T Sramota! Krokali ste, vem, a če se kroka, se mora tudi delati, veste. Posledice si pripišite sami. Na protokol se boste opravičili. Razumete?
Na protokol. ... Kot strela z jasnega. Koliko strašnih stvari je že čul Nejče o protokolu. Saj to je vendar disciplinarna preiskava ■— ojoj! Kolegi so se muzali, njega pa je oblival mrzel pot. Sesedel se je. za svojo mizo. lozel je v kup in se pogreaaval nižje in nižje v zemljo. — Svetla zvezda, zla-
ta Tilka. kje si! Ko bi ti videla, kako mi je hudo!
Starejšina je pa že privihral. Polo papirja je položil pred Slibar ja. na polo pa prste svoje desnice. Obtoženi je bral na čelu pole: Protokol. . . in slišal je osorne besede:
—	Tuma levi je obtožba, na desni pa prazen prostor za vaš odgovor. Uradni jezik je nemški, to veste. Do 10. prosim.
In je šel. Nejčetu se je znova zameglilo pred očmi. — liog pomagaj in sveta pomagalka, nemški, kakopak! Kaj pa naj napiše? Svojo povest, ja ?
Pol ure si je brisal pot raz T-elo, teme in raz tilnik.
Sedaj so se mu zasvetile oči, kajti domislil se je Tilke. Mora, mora že zbog nje, ki jo namerava popeljati pred oltar in potem v vrtinec življenja. Lotila se ga je plemenita odločnost, trdna volja; pograbil je za peresnik in ga globoko pomočil. — Torej pišimo, a samo in golo resnico. Oj, velika in dolga bo povest — v mislih kratka, s črkami pa težko dopovedljiva.
Narezal si je listkov, pričel je pisati najprvo v materinščini. l»o že kako prevedel v nemščino. Pisal je in risal debele črke. Listki so se mu polagoma polnili in polagal jih je preti-se |»o mizi. Nad njim se je zbirala meglica pritajenih vzdihov. . . Ozrl se je na uro: že polenajstih! Ta trenotek se je pa tudi oglasil predstojnik:
—	Seli on fertig?
Nt-j če je ponižno prosil za podal jšek časa.
—	Naj bo do 2. popoldne. Ver-standen ?
Hvala Bogu! Povest se je nadaljevala. Listki so se mno/Jli, še več jih je pa zmečkan ih v kepico zletelo v košek. Nejče je pisal za žive in mrtve. Ura je odbila dve, vsi so že odšli — razen njega edinega — povesti pa še ni bilo konca. . .
Predstojnik si je umil roke in se oglasil šaljivo:
—	Gospod Slibar, vi pišete kar cel roman! No, pa mi ga oddajte jutri do devetih. Zelo sem radoveden.
Nejče se je oddolžil s i>oklonom in hvaležnim pasjim pogledom. — Potem je tudi on hitel h kosilu, nakar se je vrnil zopet v pisarni-
17. oktobra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. oktobra.
Aquitanla. Cherbourg; Buffren. Havre; America, Bremen.
23.	oktobra: France, Havra;
24.	oktobra:
Levlathaft, Cherbourg: Majestic. Cherbourg; Martha Washington, Trat.
'28. oktobra:
Berengaria, Cherbourg: Rochara-beau. Havre; Pres. Rooaevelt, Bremen; Arabic, Cherbourg, Hamburg.
29. oktobra:
Columbus, Cherbourg; Deutachland. Hamburg.
3.	novembra:
Pres. Harding. Cherbourg, Bremen
4.	novembra:
Mauretania. se. Havre.
5.	novembra:
Pittsburgh, Hamburg.
7. novembra:
Paris, Havre: Homeric, Cherbourg
10.	novembra:
George Washington, Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.	;
11.	novembra:
Aquitania, Cherbourg.
12.	novembra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
14. novembra:
I^eviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; La Savole, Havre; An-duniu. Hamburg.
17.	novembra:
Bremen. Bremen.
18.	novembra:
Berengaria, Cherbourg.
19.	novembra:
Zeeland. Antwerp;
Hamburg.
Cherbourg; De Graa-
Antwerp; Mount Clay,
24.	novembra:
Pres. Wilson, Trst; Berlin. Bremen
25.	novembra:
Mauretania. Cherbourg; Ko«-hain-beau, Havre.
26.	novembra:
Albert Ballin, Hamburg.
28. novembra:
Homerc, Cherbourg. Ssiffren, Havre; America. liremcn.
1. decembra:
Muenchen
CherlK»nrs. Premen.
Wentptialla.
21. novembra:
-Olympic, Cherbourg: Republic, Bremen.
2.	decembra:
Aquitan a, Ch^-b'»urg: De <Tras»e, Havre; Arabic, Hamburg .
3.	decembra:
Thuringia, Hamburg.
5. decembra:
l.eviathan, Cherbourg; I*:iris .Havre; Majestic. Cherbourg: Martha Washington. Trst.
9.	decembra:
Berengaria, Cherl>ourg.
10.	decembra:
I-uetxow, Bremen.
12.	decembra:
Homer.c. Cherbourg: i-a Savole, Havre; George Washington. Cherbourg, Bremen.
13.	decembra:
Columbus, Cherbourg. Bremen.
16.	decembra:
Mauretania, Cherbourg.
17.	decembra:
Mount Clay. Hamburg .
19. decembra:
Andania, Hamburg
22. decembra:
Ho*.-h am beau, Havre.
26. decembra:
Paris. Havre: Cleveland. Ham-burn: Pres. Roosevelt. Bremen.
28.	decembra:
Majestic. Cherbourg.
29.	decembra:
Berlin. Cherbourg, llremen.
31. decembra:
Westphalia, Hamburg.
in packami, je bil zapisan ves zagovor v obliki naslednjega kolo-salnega romana :
—	Ich bitte sich zu entsehuldi-gen
Bartholomews Slibar, asistent.
Ko je nevesta zaznala za Nejče-tov klasični zagovor, je razdrla ž njim vse vezi.
Ker mu ob zaroki ni. mu je pa sedaj čestital starejšina, rekši:
—	Tako je prav. Ta ženska ni za vas. Spominjali se me boste hvaležnga srca.
Šlibar se je kislega obraza poizkušal smehljati. Ker ga j«' pa starejšina tudi pot repi jal po rami, mu je laskala tolikšna intimnost.
Svojega starejšine pa se spominja še dandanes.
Sovjetska dipl3macija.
eo. Sedel je do večera. Drugo jutro je sedel že navsezgodaj za svojo pisalno mizo in pisal in pisal ter vzdihoval.
Ko je starejšina opazil, da je I vendarle enkrat jenjala velika pisanja* in da bulji nesrečni Šlibar že več kot pol ure na protokol pred seboj, ga je poklical: j — No, gosi>od pisatelj, prinesite svoje delo ali opravičilo, da vidimo, kar ste izvolili spesniti. ] Upadlih lic in klecajoč se je Nejče odzval. Ko je položil protokol na predsednikovo mizo. je glo-jboko vzdihnil. Še kamen bi se o-mehčal.
Starejšina je obračal polo na vse strani, nataknil si je očala, obračal jo zopet in se zagledal v prvo stran. Potem se je dvignil. — Šlibar je šklepetal z zobmi, krčevito je stiskal robec na usta.
— Oprostite, gaspod Šlibar, — je spregovoril stari gospod ganjeno, — ni mi bilo do tega, da bi vas tako mučil. Če bi vedel, prav gotovo ne. Kar ste napisali, že zadošča. Že dobro.
j Odklenil je predal in v njem je izginil protokol. Šlibar se je poklonil in odšel. Vrtilo se mu je v glavi.
, Kaj pa je vendar spesnil Šli-bar? Poslušajte!. Na protokolu, polnem odtiskov prstov z lisami
Nedavno jo poroča no o begu tajnika duiwjskf iga sovjetskega poslaništva Jaroslavskega. ki je odnese! s seboj velik zaboj važnih dokumentov, ki jih je baje prodal v Londonu. Hog -laroslavske-oa je zelo vznemiril tako moskovsko vlado rk:ukor njeno poslaništvo na Dunaju, ki je dobilo nalog da mora na vsak način obremeniti Jarotdavskeiga kot alkoholika in razgrajača. Dunajsko poslaništvo pa >1 povrh še dognalo, da je poneverrl G000 dolarjev.
Dospela je
VELIKA
Blaznikova
PRATIKA
za leto 1926. Cena 25^ komad.
V pratiki je poleg koledarja in ratznih zanimivih navedb tudi zgodovina 200-letnega obstanka. Prva pratika jI- namreč izšla 1. 1726.
Sloveoic Publishing Co.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
fjjfljjy
PREHLAO MEHURJA
MO-*K I! ZaHMte mm Pnti mImhui
N«b«*H» al najboljio-c>l?ft" PREPKEcBA i* MOsKK Velika tnbaMe. Kit (<'■) $1
Sm-YJUI Dept: B
« BNknin St.. New Y*rb
nutr n a*ra»fileo.
NA PRODAJ
je hi.:a 7. 21 opr mljenimi sobami. Najemnima $lf>0 mrneitno Dohodki	mesečno. Vedno vse zidano. Naprrfdnj ;.o •«»m
345 8. Ave., blizu 27. ceste, New York City.
14.15,16)
120 AKROV PARMA
se proda po nizki ceni. dobra po-siopja. Vzroik, ker -sem sam. Pišite po podrobnosti. J. M. Mlakar, Lyndon Station, V/is.
Kako se potuje v slari kraj in nazaj v Ameriko
i
Kdor y% namenjen potovati t '
Ktarl kraj. Je potaebno, da je na can£no poučen o potnih llatlU. prt
U&gl ln druglli stvareh.
Pojasnila, ki vam JIH umona dati vnled nafie dolgoletne Lxku&uje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke. ki tmajo kabine tudi t ILL raaredu.
rima mit* tMdnlfike postav« Ki Je stopila v veljavo s 1. Julijem 1924, samorejo tudi nedržsvljai dobiti dovoljenje ostati v domovla eno leto in ako potrebno tudi delj toaadevna dovoljenja txdaja gem ralaJ naselnlfikl komisar v Wasb Lngton, D. O. PrognJo ea tako d«-roljenje se lahko napravi tudi New Torku pred odjiotovanjem. t* se pailje prosilcu ▼ stari kraj gla som nanoveJAa odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ ŠTABE GA KRAJA
Kdor Bell dobiti sorodnika al svojca ls starega kraja, naj nasi prej pUfo sa pojasnila. Ia J ugnala vije bo pripuSčenlb v prihodnji! treh letih, od 1. Julija 1924 napte vsako leto po 871 priseljencev.
Amertikl državljani pa aamorsj
dobiti sem lene ln otroke do 18. U ta brea. da bi bUl itetl v kvoto. T rojene oeebe ae tudi ne Jttejeje kvoto. BtartBl ln otroci od 18. A« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pilita m pojasnila.
Prodajamo vosue lista aa vse pse ge; tudi preko Trsta samoreje Ja-gosloTanl sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Oortlasdt St., Haw York
Prav vsakdo—
kdor tej lic«) kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuj«, kdor kaj prodaja; prav raakdo priznava, da ima j« ftudovit uspok —.
MALI OOIsAAI
v"Olii Maroda'
Pozor čitatelji.
Opozorite trgOToe U brtnik«, pri katerih kupu jate ali naročate in ste ■ ajih postrežbo sadoToljnl, da oglašujejo ▼ listu "Gla« Haroda". ■ tem bo«U ▼stregli mm.
Uprava "Glas Haroda9
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI 83X)VEN8KI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.