Subscription g $2.00 a year g s $1.00 half year m IssueJ every jj ,. Thursday H; s Ilustrcvan tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki. * Entered as second class matter March 12, 1924 at the post office at New York, N. Y., under the Act of March 3. 1879, J 1 Address; | 4SS W. 42nd St. j | New York, N.Y. | | Tel.: jj Penns.yivama.3319 Letnik — Volume II, New York, N. Y. November 19— 19, novembra, 1925 No. — št. 47 - >j Rim, Italija. Ker so se po¬ novile protiitalijanske demon¬ stracije v Zagrebu, je jugoslo¬ vanski minister Vojeslav Anto- rtievič poseti‘1 Mussolinija v pa¬ lači Chigi ter je predložil nove cpravičbe svoje vlade. Antoni- jevič je Mussoliniju zagotovil, da belgrajska vlada obžaluje ne¬ mire in da je ukrenila vse, da se zopet ne ponove. V Zagrebu je bilo aretiranih mnogo oseb, ki se nahajajo v zaporih. Poleg tega pa se je uvedla tudi disci¬ plinarna preiskava proti nekate¬ rim odgovornim uradnikom, ker niso preprečili protiitaljanskin izgredov. -o-- SUBMARIN SE JE POTOPIL Plvmouth, Angl ja. — Pod¬ morski čoln M — 1 se je 12. novembra potopil 15 milj od Start Point, Devonshire. Vsi poiskusi priti v dotko s posad- V SPOMIN NA PADLE VOJAKE Ta spominski zvon je posvetil italjanski kralj v Rovereto v Trentinu v spomin na vojake, ki so bili ubiti v vojni. Tehta nad 11 ton in bodo ž njim zvonili vsak večer ob devetih eno mi¬ nuto. .... Leningrad, Rusija. — Pro¬ fesor fizike na vseučilišču v Sa¬ ratovu dr. V. Popov je izumil aparat, s katerim bo mogoče po brezžičnem brz.ojavu pošiljati fotografije premikajočih se predmetov. V svoji prošnji na državni patentni urad za patentiranje svojega izuma izjavlja dr. Po¬ pov, da bo njegov stroj v nekaj sekundah poslal slike premika¬ jočih se vojaških krdel, ladij, aeroplanov in gledališih pred¬ stav. Kuski fiziki in inžinirj; pola¬ gajo na to iznajdbo največjo važnost, ker ima po njihovem zatrcu; ti veliko prednost pred a- mer dm pošiljanjem slik po¬ tom brzojava. To je slika jahte Shamrock II.. s katero je debil Sir Thfomas Lipton več tekem in ki je sedaj v službi tihotapcev z žganjem na Bahamskih otokih. Ladjo je kupila neka tvrdka z žganjem v Nassau in njeno ime premen j eno v Iscocles. ko potom brezžičnega brzojava so bili brezuspešni. M — 1 je bil največji'angleški podmorski čnK--3“-. Ril oKumieil .Z-J-2-- palčnm topom. Njegova posad¬ ka je znašala 68 mož, ki so vsi utonili. Zaradi prevelike glo¬ bočine ga ne bo mogoče dvig¬ niti. KONFERENCA MALE AN¬ TANTE -o— ŽELEZNIŠKA NESREČA Plainsboro, N. J. — Tu se j < 13. novem, pripetila velika že¬ lezniška nesreča. Mercantile Express vlak Pennsylvania že¬ leznice je od zadej zapeljal v drug vlak. Strojevodja Timo- thy J. Carroll je izjavil, da za¬ radi goste megle ni opazil sva¬ rilnega signala. Deset oseb je bilo na mestu ubitih, 30 pa ra¬ njenih. -o- RUSKI IZUM Buka rešta. T. unnarsVa . itn -j-MTETI mrk« vlada, jo naprosila Čeh o ! slovaško in Jugoslavijo, da bi ; se kmalu sklicala konferenca Male antante v Belgradu ter I predlaga konferenco 30. novem j bra. Konferenca je potrebna | zaradi izpremenjenih razmer, ki so nastale vslecl pogodbe v | Locarno in se tičejo tudi bal¬ kanskih držav, pa tudi zaradi bodočega vstopa Nemčije v Li¬ go narodov. Rumunski pred¬ log tudi povdarja, da je potreb¬ no razpravljati o balkanskem varnostnem dogovoru, ki bi od¬ pravil slične slučaje, kot je za- •-o- SMRT ZA GRAFTARJE Leningrad, Rusija. — Naj vi¬ šje sodišče je obsodilo na smrt 12 bivših carinskih uradnikov leningradskega pristanišča, ker so si prilastili državno lastnino. Izmed 123 nižjih carinskih urad¬ nikov, ki so bili zapleteni v ne¬ vednosti pri carini, je bilo opro¬ ščenih samo 18, ostali so bili ob¬ sojeni na zaporno kazen od e- nega do šest let in zaplenjeno jim je premoženje. JAHTA VTIHOTAPLJA ŽGANJE | SKRB RUSIJE ZA I SIROTE Moskva, Rusija. — Sovjetski uradi so našteli 300 tisoč sirot j brez starisev. Da ne bi zašii na kriva pota, je vlada sklenila po- služiti se povsem - novega; nači- ' na za njih oskrbo. Moskviški : sovjeti bodo vsaki kmetski dru- | žini izročili po dva otroka iz me¬ sta. Kot odškodniho za njih oskrbo bodo takemu kmetu da¬ li ali zemljo ali pa deset rubljev na mesec za vsakega otroka. Vlada bo skrbela za obleko in ! za druge potrebe bo dobival vsak otrok po deset rubljev na mesec. Vaški sovjeti bodo oč¬ mi teh otrok ter bodo skrbeli za njih izobrazbo na boljševiski j način. Potepanje otrok je najbolj žalosten pojav Rusije. Po de- | želi so cela krdela dečkov in de¬ klic brez doma in so se pridru- j žili potepuhom, kar je velika :nevarnost za človeško družbo. ; Velika mesta kot Leningrad, j Moskva, Harkov in Kijev so polna raztrganih, lačnih otrok ”ij:i' spijo po ulicah, parkih L | pod mostovi. -o- VOLITVE NA ČEŠKEM j .■■■■■■ Praga, češkoslovaška. —Iz pr ; vih poročil o izidu državnozbor- skih volitev je razvidno, da je vladna koalicija sicer nekoliko ! oslabljena, toda je še vedno ob¬ držala svojo večino v držav- ; nem zboru. Komunisti in ag- rarci so nekoliko napredovali, i socjalni demokratje in narodni demokrati pa so doživeli obču¬ tno izgubo. Volilni boji so bili zelo vro¬ či. Poglavitno vprašanje je bi¬ lo razmerje med cerkvijo iri dr- ; žavo. Zunanji minister dr. Beneš je : izjavil, da se je vlada pri spre- | jemu papeževega nuncija odlo¬ čila za ločitev cerkve od države. Vlada pa je mnenja, da se naj i ta problem reši polagoma in ko¬ likor mogoče v sporazumu z Vatikanom. Veliko preseneče¬ nje vlada zaradi izida volitev v Brnu, glavnem mestu Morav- j ske. Mesto je bilo pred vojno kskoro izključno nemško. Letos je bilo v Brnu oddanih 75 tisoč j čeških in le 32 tisoč nemških glasov. -o- ZOFIJSKI ŽUPAN UMORJEN Zofija, Bolgarska. — Nek bivši mestni uradnik, ki pa je bil odpuščen, je umori! sofijske¬ ga župana, A. P. M. Madjarova, i sina poznanega bolgarskega di- j plomata Mihaela Madjarova. ; Morilec se je nate sam usmrtil. Stran 2 NAS DOM »B M iHlHll IZ NAŠIH NASELBIN i i i Detroit, Mich. — Sporočiti Vam moram žalostno vest, da smo danes ( 12 . novembra) po¬ kopali Johna Završana. Zju¬ traj ob osmi uri si je odrezal prst na levi roki in je potem de¬ lal še eno uro. Ob desetih pa je bil že mrtev, ker ni bilo ni¬ kogar, da bi bil šel po zdravni¬ ka. Ob desetih so ga našli mr¬ tvega. Do tedaj ni bilo razun njega nikogar v tovarni. Ob de¬ setih je prišel ravnatelj in ga je našel na tleh mrtvega. Pri¬ zadeti družini naše sožalje. Matthews Čufar. Wooster, O. — Tukaj vam pošiljam naročnino, čeprav sem malo zaostal. S tem priznavam vašo vstrajnost in vam želim, da boste po pravih načelih in za blagor našega naroda napre¬ dovali v smeri, kakor ste začeli, želim vam obilo uspeha, ker list je izvrsten. To mora pri¬ znati vsak, ki se kaj razume na časopise. Jaz rad čitam vse li¬ ste, posebno kar se tiče delav¬ skih razmer. Pa tudi, kar se tiče politike, rad zasledujem, posebno, kar se tiče naše ogu¬ ljene Beračije (Julijske Beneči¬ je). Tam so razmere, katere je vstvarila dvatisočletna kultura. Naj vam tudi nekoliko ome¬ nim o tej zakotni slovenski na¬ selbini. Tu nas je 11 samcev in tri družine. Med seboj se še precej razumemo in imamo dru¬ štvo SNPJ. Delavska razmere so take, da jih ne morem hva¬ liti, pa tudi ne grajati. — J. č. Cleveland, O. — Tu vam po¬ šiljam naročnino, ker sem bil že tri mesece dolžan. Zelo sem vam hvaležen, da ste mi ga vseeno redno pošiljali, ker do danes še nisem nobene številke izgubil. Kar se tiče “Našega Doma,” sem zelo zadovoljen ž njim, kaj¬ ti v njem je mnogo koristnega, pouk o vsaki stvari. To gre v čast takemu listu, ker se prav nič ne vtiče v nobeno stranko. Ta list more priti vsakemu v roke, nikdo ne more proti nje¬ mu se pritoževati. Drugi listi pišejo eden čez drugega. Eni se potegujejo za vero, drugi so proti veri. Pa kje bo zmaga? “Naš Dom” je lahko ponosen, da se ne briga za nobeno stran¬ ko. Kar se tiče delavskih razmer in industrije, je še dosti dobro. Posebno dobro zaslužijo meha¬ niki in železničarji. Delamo vsak dan, v petek in svetek. Plače so različne. Ponajveč zaslužimo p o 70c na uro. To ni posebno veli¬ ko, toda moramo biti zadovolj¬ ni. Toda pregovor pravi: kdor ni z malim zadovoljen, velikega ni vreden. “Našemu Domu” želim mno¬ go sreče in uspeha v prihodnjem letu. H koncu pozdravljam vse naročnike in naročnice po celi Ameriki. — John C. Hrovat. Girard, Kans. — Prosim ma¬ lo prostora v vašem listu, ker se že dolgo nisem oglasila iz na¬ še naselbine. Pri nas je zelo slabo, ljudi e malo zasbaVr-o V? • liko rudnikov je 'že izdelanih, tako da je že mnogo ljudi odšlo v druge kraje s trebuhom za kruhom. Pri nas je že mnogo ljudi obupalo zaradi obstoječih razmer. Malo delavec zasluži, pa še to se jim utrga pri unij- skih kartah. Pri nas si je že mnogo vzelo življenje v oktobru in novem¬ bru. Nekateri so se uzmrtili z dinamitom, drugi s samokre¬ som, nekateri pa so se' zastru- j pili. Tako da res človeka groza | pretresa, ko vsak teden slišimo 0 samomorih. “Naš Dom” nam vsem zelo ugaja, da ga ne bi mogli pusti¬ ti. Dobila bi tudi več naročni¬ kov, pa saj sem vam že omeni¬ la, kako svet napreduje. Pa že tudi za prihodnje leto se nam prerokuje, da bo slabo celo le¬ to, da ne bo nič zrastlo. Toda človek obrača, Bog pa obrne in morebiti ne bo tako kot ljudje govorijo. Mnogo -so že pisali učeni profesorji, prerokovali so že sodni dan in konec sveta, pa je še zdaj svet tak kot je bil. Zato so taki ljudje nespametni, ko se takoj prestrašijo, oni pa I se smejejo, ki so jih imeli za ^ norce. | H koncu želim, da bi bil Naš j Dom v vsaki slovenski hiši v j Ameriki. — S pozdravom J M. Damisch. Monroe, N. Y. — "Pošiljam vam naročnino za pol leta in se vam zahvaljujem, da ste mi list pošiljali navzlic 'temu, da j da mi je naročnina že davno potekla. Vedno ga težko pri¬ čakujem, ker je veliko dobrih stvari v njem. Mary Curk Cleveland, O. — Zelo sem Vam hvaležen, da ste mi po¬ šiljali meni tako priljubljeni list “Naš Dom”, ne da bi bil pbnovil 1 naročnino. Tu vam pošiljam celoletno naročnino, ker naša hiša ne more biti brez vašega lista, ker je v resnici pouči j iv in zabaven. — Joe J. Skrobut. Gordon, Colo. — Tu vam po¬ šiljam celoletno naročnino za “Naš Dom”, ki je zelo dober. Zelo mi ugaja in ga rad berem, ker prinaša dosti novic in dru¬ gega zanimivega čtiva. Whitney, Pa. — Pošiljam vam naročnino za pol leta in kakorhitro mi poteče, jo bom zopet obnovil, ker mi list zelo ugaja. V resnici je vreden i- mena, ki ga nosi, zato želim mnogo uspeha in ga bom pripo¬ ročal vsakemu. — M. Kajfež. St. Michael, Pa.— Danes (12. novembra) smo šli na stavko, ker nas preveč izkoriščajo pri teži premoga. Kdor misli sem hoditi za delom, naj si zapomni: Proč od St. Michela! -— Poročevalec stnega kraja, Borovnice v Slo¬ veniji. V New Yorku se je mu¬ dil en dan ni v soboto odpoto¬ val na svoje mesto v Cleveland. —_—o—t- NAJDRAŽJE IN NAJCENEJ¬ ŠE MESTO The National Industrial Con- ference urad je po dolgem pro- učavanju prišel do zaključka, da je, kar se tiče cene živi jen¬ skih potrebščin, Seattle naj¬ dražje in Baltimore najcenej še mesto v Združenih državah. V New Yorku je cena živil sred¬ nja. Pri sestavi cen se je vzelo za podlago štvilo 100. Pri posa¬ meznih mestih se vidi naslednje razmerje cen: San Francisco, Cah 112.9, Cleveland,O. 113.4, Jacksonville, Fla. 115.6, Seattle, Wash, 123.8, Kansas CitJ^ Kans. 100.7, Port¬ land, Ore. 103.6, Pittsburgh, Pa. 105.7, Los Angeles, Cal. 107.3, Birmingham, Ala. 109.8, Hous¬ ton, Tex. 98.8, Atlanta, Ga. 92.5 in New Orleans, 88.1. -o- Dober pouk. Iz posebnega namena je ho¬ tel gospod Jeraj svojo papigo naučiti izgovarjati besedo “te¬ ta.” Ptič, sicer dobreoglave, pa kar ni hotel. Jeraj pa je vstra- jal pri svoj; želji. Papiga je iz¬ govarjala mnogo težjih besed, toda beseda “teta” ji ni šla v glavo. Jeraj stresa trmasto pa¬ pigo in venomer vpije: “Ali ne boš rekla ‘teta’?” Papiga mol¬ či. Jeraja mine potrDežljjvost, bije papigo z leve in desno in kriči: “Ati ne boš rekla ‘teta’?” Zmračilo se je. Jeraj,*ves rdeč od jeze, zapre papigo za kazen v kurnico. ....Ko naslednjega jutra misli Jeraj, da bo videl spokorjeno papigo, je zagledal na tleh e- najst mrtvih kokoši, dvanajsto pa je papiga stresala in kluva- la in neprestano govorila: “Ali ne boš rekla ‘teta’? Ali ne boš rekla ‘teta’?” NAPRODAJ Slovenska HARMONIKA ro¬ čnega izdelka, trpežna, čisto malo rabljena, štiri vrstna, šti¬ rikrat uglašena. Proda se zara¬ di odhoda v stari kraj. Cena $150.00. Kateremu ni všeč, se mu denar vrne. John Šuštaršič, box 87 — Cornvvall, Pa. RAZPRODAJA OBLEK Prodam vso svojo zalogo žen¬ skih in otročjih oblek: krila, suknje, bluze, itd. po zelo zni¬ žani ceni. Vse po najnovejšem kroju. Obleke za dekleta: Otročje suknjiče: 2.75 — 3.75 — ženske suknje: 4.00 — 6.75 — 4.75 8.7č Obleke za doma: 75f! Bluze: S 1.00 — 3.75 — 2.75 Zdaj je najleuša prilika, da po nizki ceni kupite jesensko in zimsko obleko. Pridite in oglejte si mojo za¬ logo. JOSEPHINE MURN . 42 Halleck A verne — Ridgewood, L. L -— * Telefon: Evergreen 6566 * Adv. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo in Italijo Naše cene za pošiljanje dina¬ rjev in lir so bile včeraj, skupno poštnino, sledeče: 500 Din . | 9.55 1000 Din . 18.75 2500 Din . 46.75 5000 Dm . 93.00 10000 Din . 185.00 100 Lir . $ 4.70 200 Lir . . 9.05 500 Lir . 21.75 1000 Lir . 42.25 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. ali nad 2000 lir, poseben popust. Ker se cena denarju čestokrat menja, dostikrat docela nepriča¬ kovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se po- šiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo, denar. Dolarje pošiljamo mi tudi v Ju¬ goslavijo, Avstrijo, Italijo in druge Evropske dišave in sicer po pošti kakor tudi brzojavno Vse pošiljatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠARK / 455 W. 42nd St. — New York (med 9. in 10. Ave.) 1 V naši tiskarni se je minuli petek oglasil naš odlični rojak Mv. Louis L. Drašler, civilni in- ženjer iz Cleveland, O., ki se je NA ZNANJE V veliko zadovoljstvo mi je, da imam za svojega tova¬ riša dr. Reier-ja, ki se je posebno učil conductive aneshe- sia metodo za zdiranje zob. V mojem uradu v New Tor¬ ku bo uradoval ob torkih od 10 doooldne do 8 zvečer in ob sobotah od 10 dopoldne pa do 5 popoldne. Vsled tega bo moj newyorški urad odprt štiri dni na teden. Ob pondeljkih in petkih bom sam v svojem uradu v New Torku kot navadno, ob torkih in sobotah pa bo dr. Reier... V Brooklynu so moje uradne ure v torek, sredo in četr¬ tek od 1 do 8 zvečer in ob sobotah od 10 dopoldne do- 5 po¬ poldne. DR. J. M. PLESE MA« DOM Stran / /hftjfcrjiK»._ IS- NEVARNOST DELAVCEV Albany, N. Y. — Vsled nara¬ ščajočih zahtev odškodnine za izgubo delavcev, ki so bili pri deču ubiti, je napotilo industrij¬ skega komisarja James A. Ha¬ miltona, da je opozoril tako de¬ lavce kot delodajalce, da bodo oprezni. V oktobru je bilo . v odškodninskih uradih naznanje¬ nih nič manj kot 166 smrtnih slučajev. “Izguba enega delav¬ ca pri iz.r-evanju svojega po¬ klica povzroči trpljenje njego¬ ve družine in poleg tega pome¬ ni, izgubo tudi za industrijo,” pravi komisar v svojem poro¬ čilu. Med ubitimi ste tudi dve že¬ ni, krste delali v newyorškem okraju. Ena je bila gledališka igralka, ki je na zahtevo ravna¬ telja morala skočiti v plitvo po¬ sodo in se je pri skoku smrtno ponesrečila.' Druga je bila ši¬ vilja, ki je padla iz dvigala in se ubila. V New Yorku je bilo pri delu ubitih 99 oseb, v Alba- ny 27, v Buffalo 18, v Roche¬ ster 10 in v Syracuse 12. že te številke kažejo naraščanje smrtnih slučajev v primeri s septembrom. Največ smrtnih nesreč je bi¬ lo v stavbinskem poklicu, nam¬ reč 41, 84 pri razpošiljanju bla¬ ga, 13 v tovarnah, 12 med stre- ža.ji in po 10 med kovinskimi in živilskimi delavci. Pri raznih železnicah je bilo ubitih 44 de¬ lavcev, 23 pri vožnji z avtomo¬ bili in 25 se jih je ubilo pri pa¬ dcu. • STAVKA TKALCEV Providenee, JI. I. — Vseh 90 tkalcev .B. & R. Knight Co. v River Frcni tovarni je z-astav- kalo, ker je družba zahtevala, cla morajo zasesti dvojne tklane stole. Do sedaj je bilo zasede¬ nih samo polovica stolov, dru¬ žba pa hoče imeti zasedene vse, ne da bi nastavila več delavcev. ZAHTEVA DRŽAVNIH URAD NIKOV Washington, D. C. — Zboro¬ vanje izvr sevalnega odbora Na¬ tional Federation Employees i- ma na vsporedu že dolgo za¬ htevano klasifikacijo vladnih nastavi Jeneev, ki so zaposleni izven državnih uradov. Zahte¬ va se minimalna plača $1500.- na leto. Tozadevna predloga bo predložena kongresu obenem z -zahtevo, da se pokojninska po¬ stava prenaredi tako, da more uslužbenec po 30-letni službi prositi za $1200,- letne pokoj¬ nine. ZASITI RUDARJI Calgary, Alberta, Kanada. — Vse upanje je izgubljenje za re¬ šitev treh rudarjev, ki so bili 13. novembra zasuti, ko se je dogodila razstrelba v rudniku Kirkpatrick, šest milj od Drum- heller. Delavcem, ki so kopali celi dan, se ni posrečilo prodre- TRPLJENJE PREMOGAR- JEV Zanesville, O. — V kapitali¬ stičnih listih se mnogo bere o trpljenju zaradi stavke v okro¬ žjih trdega premoga. Toda nič se ne sliši o trpljenju brez¬ delnih premogarjev v jamah mehkega premoga. Toda v tem južnem premoarskem okrožju je pomanjkanje doseglo tak ob¬ seg, da so potrebne najbolj re¬ sne odredbe, da rešijo otroke premoarjev stradanja. Pred nekaj dnevi je prišlo po¬ ročilo, cla sta dva otroka v Guersney okraju umrla "vsled lakote. Pred dnevi so našli mr¬ tvo truplo 61 let starega premo- garja Williama Hoya, ki se je obesil v shrambi za premog za svojo hišo. Pomanjkanje ga je gnalo v smrt. že osem mescev se je-delalo v rudniku samo ne¬ kaj dni v tednu, zadnji čas pa je bilo delo sploh vstanovljeno. Vsled obupa si je končal živ¬ ljenje. Umrli zapušča vdovo in pet otrok. Krajevni odbori rudarske uni¬ je vstanavlja pomožne odbore, da' se gladujočim premogarjem j saj nekoliko pomaga v hudem času. Zelo sq> potrebuje oblel|a in živež, kajti sila je velika. RUSI ZA JUGOSLOVANSKE DELAVCE Moskva, Rusija. — Zveza, ru¬ skih lesnih delavcev je sklenila poslati 6000 stavkujočim les¬ nim delavcem v Jugoslaviji 500 rubljev. -o-- Jih ne manjka. žena: Vidiš, Ivan, na onem- le voglu si me vedno čakal. Mož: Zdaj pa poglej norca, ki zdaj tam'čaka. POZOR SLOVENCI Onim Slovencem, kateri si želijo nazaj v Jugoslavijo, ali pa denar dobro naložiti, se jim nudi ugodna prilika in si¬ cer v Ptuju se proda za zelo nizko ceno Din 400.000.00 moderna trinadstropna hiša, blizu kolodvora na najpro¬ metnejši cesti, pripravna za hotel ali drugo večje podjet¬ je zraven pripada 2000 kvadr. metiUv vrta in nese 10% čistega dcbička. Obrniti se je na naslov: Ernest Bezenšek, trgovec, Podsreda, Jugoslavija. POŠILJANJE DENARJA ZA BOŽIC Gotovo tudi letos ne bodete pozabili svojcev _v starem kraju, temveč jim bodete poslali primeren denarni dar za božične praznike, čim prej to opravite, toliko bolje! Naša- banka je ukrenila vse ptrebno, da bodo njene bo¬ žične, pošiljatve hitro dostavljene. Denar lahko pošljemo potom pošte, potom brzojava ali potom brzojavnega pisma- . Denar poslan potom- naše banke je izplačan prejemniku na njegovi domači pošti brez vsakega odbitka. Dolarje v Jugoslavijo pošilja naša banka »potom pošte J ali brzojava. Naše cene so vedno med najnižjimi. Prepričajte se! ' V STARI KRAJ ZA BOŽIC! ..Ako ste namenjeni praz¬ novati Božič v starem kraju, potem je v Vašo korist, ako se poslužite naše banke, ki je znana po- točni in solidni po¬ strežbi. — Ako ste namenjeni dobiti koga iz starega kraja, nam pišite po navodila. Sprejemamo denarne vloge na obresti. r ZfflASSI SESAM BATI 455 West 42-nd Street, — NEV/ YORK, N. Y. ‘::i!ll!ll!lll!ll!:l!ll!!i!!!!!!!!lilill!!llll!llflill!l!IIIIIIH!!l!lllll|ll!lil!l||||!!l!!llil!l!!llllli!l|{||||||||||||||||!!(l!ii!!||!lli!yiti!||!||||]il||||i!|||!!l!|!||i|||||!i||||!|!||!!!i|!]|i|il!i|[|||||||i|||||mi||{|||||;||||i||||{{|| JOSEPH CESARK REAL ESTATE miNvamiHiiimiHm POSEBNA PONUDBA ZA PREISKAVO Z X—ŽARKI — se nadaUu.ie še • en teden — S 2 sedem dni od 19. do 26. novembra Preiskava vključno floroskopične X — žarke, za $2.-. Ta¬ ko ponudbo stavi¬ mo .ta teden bol¬ nim in slabotnim v NewYorku in oko¬ lici. PRIDITE IN SE PUSTITE PRE¬ ISKATI Z X — ŽARKI. Ako niste pri dobrem zdrav¬ ju na, želodcu, krvi pljučih, srcu, ledvicah mehurju, ali pa imate kako bolezen, ki je ne poznate, pridite k nam ta teden. Celo poslopje European-Ameri- cah Phvsicians Institute v New Yorku je opremljeno z najmodernejšimi iz¬ najdbami za zdravljenje bolezni. Tu¬ kaj so zdravniki z vodilnih vseučilišč Evrope in Amerike. Samo za dva do¬ larja dobite nasvete glede svoje bole¬ zni od zdravnikov, ki združujejo ev¬ ropska in ameriške ideje praktične¬ ga zdravljenja Pridite v urad Dr. A. C. Angus in Dr. Anthonv Putz v European-American Physician’s Inst. .— 113 East 61st Street — med Lexington in Park Avenues —. Posvetovalne ure ^vsak dan od 10 do 4; zvečer od 6 do 8; ob sobotah in petkih samo od 10 do 1. — 1 Kdor si želi postaviti hišo, kahoršno hoče imeti, naj se obrne na mene in mu preskrbim zidavo. Taka hiša ga bo veljala manj kot pa bi kupil že gotovo hišo 42 Halleck Ave. Ridgetvood, L. I. Telephon: Evergreen 6566 ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii.iiii.iiiiiiiKiHiiiiiiiiiiKiiiiiiiiHiiiiiiiiimHiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiHiiiiiiniiiiffiHniminiMDiBiiiiBUiiKiiiiiiiaiiiBUiBiinanaciCTiiiiiniinnuiimBninnnmiHaiiiHiminni A N T H O N Y BIRK Sobni slikar in pleskar 1811 Stephen St. B;aAly.i, (fiJjsvmd), N. Y. SE PRIPOROČA ROJAKOM ZA OBILNA NAROČILA ^ CENE ZMERNE — DELO ZANESLJIVO TELEPHONE EVERGREEN 2854 J. VAŽNO NAZNANILO Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dnem 1. decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Btttler St., kjer se bom v bodoče poleg notarskega po&Ja bavil tudi s prodajanjem hiš in s splošno zavarovalnino (Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k me¬ ni, naj vzame pri Pennsylvania postaji na 11. cesti poulično karo štev. 95 in naj izstopi »a 49. cesti. Kakor do sedaj, ta¬ ko bom tudi v bodoče sprejemal v izvršbo raznovrstne no¬ tarske pos-le za Ameriko ali stari kraj. Pojasnila zastonj, ANTON ZBAŠNIK JAVNI NOTAR, Pittsburgh, Pa. NAŠ DOM = NAS DOM ™ iOur Home) Slovenian Weekly issued every Tt.w*4fty Owaed and prblished by: NAŠ DOM PUBI-ISHING GO. li Dr. M. J Pleie, Pre».; Ignacij Hude, Manager Office: 455 W. 42nd St., Ne\v York, N. Y. Slovenski tednik za gospodarstvo, izobrazbo in zabavo. Izhaja vsak četrtek. Cene oglasov po dogovoril. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina, ki jo je poslati vnaprej, znaša $2.00 za vse leto, $1.00 zn pol leta. Za Evropo za vse leto $2.59 Dopise, članke, naročnino in sploh vse, kar ima stik z uredništvom ali upravništvom, naj se pošlje ne r.aslae: NAŠ DOM, 455 W. 42nd St. , New York, N. Y. | miljeno v dolarjev dohodninskega davka, zaradi tega naš list še ni kapitalističen. In ako objavimo poročilo, da je tu, ali tam cer- | kvena veselica, zaradi tega “Naš Dom” še tudi ni verski list, ka- l.ortudi se še nismo pridružili sovražnikom vere, ako smo pisali o zborovanju kakega svobodomiselnega društva, itd., itd. Udinjali se nismo ne cerkvi, ne brezvercem, ne svobodomislecem, ne kraljevašem, ne republikancem; skratka nikomur. Pri pisanju mislimo vedno na to: nikdar nikomur ničesar ne vsiljuj. Vsakdo ima pravico misliti po svoje. Vsakdo naj pa tudi gleda, da mu bo dobro in zadovoljni bomo vsi. “Naš Dom” je namenjen in na razpolago vsem brez razlike pre¬ pričanja, vsem onim, ki so sv*oje mišljenje izobrazili toliko, da mo¬ rejo objektivno in riepristransko misliti in soditi. Naša pot drži naravnost preko vseh strank in prepričanj. P. NAŠA PGT KITAJSKE ZMEDE ^Našega Donki” smo prejeli naslednjo j |)d nekega čitatelia tiko: [Cenjeno uredništvo: List “Naš Dom” ni izpolnjen kot sc-ga naglaša, da bi pisal za javske pravice. Pri njem imajo vstop buržoaški in verski ele- nti. Ker ga več strank podpira, ne more biti delav.sk: stran- •ski in rešitelj delavskega tlačanstva. Kakor vidimo, se časi Jreminjajo in se tudi list še lahko združi z delavstvom. S spo vanjem” itd. Jan na dan prejemamo pisma, v katerih se nam zahvaljujejo ši čitatelji za naše dosedanje pisanje in hvalijo list. Nekaj tih jhsem smo tudi objavili v današnji številki “ Našeg a Do- 'f ..rijem; za dopise, 'rkj i Jitatelji večinoma hvalijo list zato, ker je nepristranski in ker ne meša v nobeno 'stranko, zato ga more vsakdo vzeti v roke 1 vsakdo najde v njem dovolj, kar mu prija in mu je pogodu. Nekaterim je prav, kar'drugim ni in talca se včasih kdo oglasi, nas pograja zaradi našega pisanja. Veseli nas sicer, ka- j r nam kdo piše pohvalo, toda ravno tako smo veseli, kadar nas o na kaj opozori, ali pa tudi pove svoje mnenje. Tudi s takimi I dmi, ki se povsem ne strinjajo z nami, se radi pogovorimo. Naš dopisnik se tedaj ne strinja z našim pisanjem, češ, da i- ijo pri nas “vstop buržoaški in verski elemeriti.” ' Pod var jali smo vedno, da se strogo držimo svojega stališča, mreč, da hočemo ostati na nepristranski podlagi. Ne maramo vmešavati v nobeno stranko in prepričanje vsakega nam je Sto. Pišemo vedno objektivno, tako kot sodi vsakdo, ki sodi pristransko. Ker smo se odločili hoditi po tej poti, je dosledno, da poroča- ) o dnevnih dogodkih, ki so v zvezi z buržoazijo in tudi s cer- ijo, pa tudi s' svobodomisleci, komunisti, boljševiki' itd, še o naše “prijatelje” fašiste mnogokrat omenimo. Pa zaradi ja menda nam ne bo nikdo očital, da smo fašisti. Časnikarski poklic je najtežji, kajti ravno pri tem delu velja islovica, da se vsem nikdar ne more vstreči. Kar enega veseli, ugega lahko jezi, kar eden hvali,'drugi graja. In tako gre ša trnjeva pot dalje. Ker hočemo biti nepristranski, je dosledno, da imajo pravico sati dopise v “Naš Do_m” tako brezverci kot verni ljudje in pri- dniki vseh strank. Nikakor pa ne dovolimo, da bi kdo preveč govarjal in propagiral kako posebno strankarstvo. Zato si v ti 1 oziru dovoljujemo tudi cenzudo. Vsakdo ima pravico obja- ;i kako prireditev te ali one stranke, toda preveč strankarske zlage in agitacije ne trpimo in tudi ne objavljamo. Kar se tiče uredniškega pisanja, pišemo vedno tako, da vsak- najde za sebe nekaj,kar mu ugaja. Ako kdo v listu najde nekaj, kar ni za njegovo prepričanje in za njegovo duševno razpoloženje, naj preneha brati, /iaj pri- e čitati pod prihodnjim naslovom. Tam bo prav gotovo našel, r mu bo bolj ugajalo. Na delavskem polju pa nam nikdo ne more očitati, da ne bi do¬ lino pisali za delavske pravice. V vsaki številki posvetimo sko- eno stran delavskemu vprašanju in tudi v uvodnih člankih se j p ogosto.^ pomnimo, kajti vsi smo delavci in se moramo boriti vsakdanji kruh. Vendar pa si ne domišljujemo, da bi s tem j Tsingtau, Kitajska. — V dr¬ žavni vojni na Kitajskem so | razmere vedno bolj zanotane in j morilne. Vojaki maršala čang j Tse Lina so se uprli in so od zadej streljali na vojake ruske 1 bele brigade, ki se‘ je priklopi- j la čangovi vojski. Kot se poro¬ ča, so bili Rusi večinoma pobi¬ ti. Ruska brigada, na katero so : Kitajci streljali, je znašala 3000 mož in je imela oklopne avto- j mobile. Rusi so imeli nalogo I zadržavati napredovanje Wu Pej Fu-ovih čet, ko.se je priče¬ lo na nje streljali. Ranjenci so J ležali brez vsake zdravniške po- ; moči, dokler niso prišli iz TsU j nagsu tuj i zdravnici, ki so nav- ! žlic veliki nevarnosti odpleja- | li ranjence. -o--- DOLOČANJE BOLEZNI PO REKORDIH NOEL JE OBSOJEN NA SMRT - - V Newarku, N. J. je bil Har- ! rison W. Noel, sin bogatega od¬ vetnika spoznan krivega umora | po prvem redu. šest zdravnikov I je pričalo, da je slaboumen, na¬ vzlic temu bo obsojen na smrt. Porota je potrdila njegovo kriv ! do, da je umoril črnega šoferja Ravmonda Pieree-ja. Odplejal je ! tudi šestletno Mary Daly iz Montclair, N. J. in jo umoril. Mladenič ni kazal nikake raz¬ burjenosti, ko mu je bil nazna- | njen pravdorek porotnikov. Nje¬ gove matere ni bilo na sodišču, ker leži bolna na svojem domu. STARO GROBIčšE London, l Ang f j ja. /iKurator državnega muzeja v Brnu na Moravskem, dr. K.D. Absolon, Columbia Phonograph Com- pany, Inc. je v svojem poroči¬ lu naznanila, da je mogoče na¬ praviti rekorde o dijagnozi sr- ! enih bolezni . s sodelovanjem profesorja fizjologije na Har- | vard vseučilišču dr. Richarda C. i Cabota. Naznanja se, da je bila skle¬ njena pogodba med dr. Cabot- om, Columbia Graphophone Co. in Bell Telephone laboratorijem da se bodo izdelovali in prodaja¬ li rekordi o srčnih boleznih. Dr. Cabot pravi, da bo ta no¬ va iznajdba, ki podaja najmanj¬ še srčne utripe, popolnoma iz- premenila zdravstvo, kolikor . .se tiče dijagnoze srčnih bolezni. Do sedaj je bilo le malo zdrav nikov, ki bi imeli toliko, isku- ] šnje, da bi natančno mogli do- i ločiti pravi način srčne bo- | lezni. S tem, da bodo fonograf¬ ski rekordi izvajali natančna srčne utripe, bo mogoče natanč¬ no določiti srčno napako. Ta iznajdba se imenuje elec- trical stethoscope in je bila iz¬ delana laboratoriju Bell Tele- pbone Co. Te vrste rekorde iz¬ deluje samo Columbia Grapho¬ phone Co. po najnovejšem na¬ činu. Columbia Graphophone Co. izdeluje sedaj pod nadzorstvom dr. Richard C. Cabot celo vrsto rekordov in zdravniki, katerim je izkopal naj starejše ostanke pračloveka. Našel je celo na¬ selbino predzgodovinskih, lov-i cev na mamute,, ki so živeli 20 do 30 tisoč pr. K., ko je bila severna Evropa pokrita z le¬ dom. Pri kopanju ilovice za neko opekarno so delavci v globočini 65 čevljev zadeli na plast ze¬ mlje iz ledene dobe. Ta plast se nahaja pod veliko skalo, kjer je našla zavetje skupina mamutskih lovcev, ki so živeli še predno j e pokrila deželo do sto čevljev debela ledena plast. Največ važnosti so okostnja- | ki dvanajst odraslih ljudi in o- | sem. otrok, od katerih eden ima j krasno zapestnijco. Oktoii čijih j leže kupi mambtovih kosti.Med | njimi je tudi mnogo volčjih ko¬ sti. Orodje je lepo izdelano iz slo novine in kosti. Brez števila je predmetov za domačo uporabo. Preiskava lobanj je dognala, j da so ljudje one oddaljene do- j be imeli več možganov kot pa { sedaj živeči človek. Možgani I starega človeka so merili 157S j kubičnih centimetrov, to je sto | kubičnih centimetrov več kot. pa možgani današnjega človeka --—o—■—- KONEC VOJAŠKE KONTROLE Rariz, Francija. — Poslaniški svet zaveznikov je poslal v Ber¬ lin sporočilo, da je sklenil spra¬ zniti ledinsko zono. čete bodo pričele odhajati 1. decembra in izpraznjenje bo dovršeno do 31. januarja, V sporočilu je tudi VOGUE FOR THE KNITTED TUNIC - f PROCLAIMED FOR COMING MONTHS differences, and then sliarp limitafion or armameuts. The eiiminatio-n o! the brutalitv and the passions of var stands out clearlv as the most presa- ing problem of ih is age. War vili never be eliminated bv anv form of that internationalism vhich aims to ignore. nationaJ tradition, national sentiment, national pride or national patriotism, but onlv by teaching and preaching that nations themselves are moral entities and that thev have an obligation tovard their fellov-nations esacttv similar to that vhich an individual has tovard his feliov-men. The trne international mind vili not suppress or ovOTride patriotism, but vili esalt it into a zeal for friendly co-operation and international Service that vili strength' en the nation, precisely as similar conduct strengthens and enriches th» | life of the individual. " " ' Should We Regard Our Earth as the OnIy Planet With Intelligent Life? By DR. ROBERT G. AITKIN, Lick Observatory. S CCTI a bevilderment of lovelv knit- ted modes for the smart voman of fashion to clioose front Uiis season! To enumerate a fev of tliem—there’s the long tunie blouse, back again at the vanguard of fashion; flaunting gay colors with even gayer strtpes, for gtripes, you must k nov, are the knit- ted stjTistš pet hobby just nov. Then there’s the svagger knitted skirts vhich are making their debut this sea¬ son. Not one, but three kick plaits in front, have thev, if you piease. Cornes nov also as a graeeful accessory to milady's costume, the knitted Scoteh heather scarf. See it carried on the arin of the fashionable maiden in this iilustration. Just vhat it claims to be, Is this deleciable. scarf, in that it ex- ploits genuine heatiier-iike colorings. The picture delineates to perfeetion this trio of nev assets on fashion's list, na m el v, long striped knitted tunic; skirt vitli ‘*a kick'’ to it and colorful zeplivr-knit scarf. What more could an.vone hope for 'in the way of a fasli- ionabie ensemble? Certain high ijglits in this altogether charming knitted outfit emphasize the trend of the vogue. First the stylist. prefers that the skirt keep neutrai, consigning the gaj roman stripes to the tunic, Then, according to the lef- ter of the st.vle lav, long sieeves are “if’ and the lunic herevith is dešigned accordjnglj. The iittie turnover collar is a mark of real; distiuction, be as- sured. Šeeing this costume in the original, e.ves vouVd be regaled vitli a colorful sight vherein rust colored vorsled vitli raycm bandings of roman Tfe have no hope at ali of discovering evidence tliat intelligent life esists ( .on anv of the other planets in the šolar svstem. Does that mean that ve should regard our earth as the only planet sustaining intelligent’ life? I think not. I think that vould be the most egotistical and anthropocentric con- clusion ve c-ould imagine. Our sun is only one of several thousand mil-, lion suns in our uniferse; it is not conspicuous for its size, nor unique in; its location (for it is many hundreds of light vears from the center of. the stellar sjstem) nor distinguishable from thousands of other stars by the quality of its light. Moreover, ali of these millions of suns are cora- posed of elements identical vith those knovn here on our earth. Must there not among them be many having planets that are note only capable of sustaining life, but that have intelligent beings dvell- ing upon them ? I think an affirmative ansver is the onlv reasonable con- clusion. even thougti ve mav never be able to establish it by direct ob- servation. stripes glorify the knitted tunic, a matching. rust shade predominating in the skirt vith darker intermingUngs. The scarf gathers up the refiected rays of skirt and tunic into one grand eolor syriiphbny interpreted through a Seotch-heatlier effect of great beaut.v. Heather jersev jumper fracks are in marked favor. An unique color touch is imparted to a thistle-colored tvo- piece knitted drešs through the place- mer.t of a high collar, cuffs, poekets and belt of royal biue velv.eteen bourid vitli gilt, leather. Rovs of closelj’ ar- rayed bnttons and yoke effects feature in tlie never long jumpers or tunies. Many tvo-piece tvpes are also shovn of fine vool and rayon bal-. briggan vhich lnaintain a strictljr tailored aspect. Ombre color effects are carried out in the knitting of the nevest autumn-day costumes. JULI A BOTT0.MI.EY. ((£), 1925, Western Nevvspaper Union.) Shriners Pianning East vs. West Tilt Islam temple of the Mystie Shrine is pianning an East vs. West football game to be played in the Oalifornia MemoriaL sta- dium, December 12. The shrine lias voted $10,000 to finance the game, tlie profits of vhich vili be turned over to the Shrine hospital for crippled children. Pesky Sprott and Brick Muller vili pick the vestern team, and Bill Ingram, coach of the Uni- verslty of Indiana, and his brother Jonas may select the eastern Combination. NICK ALTKOCK IS A NUT ON GOLFING Baseball ClownPutsDamper on Officious Member of Greens’ Committee. America Does Not Need the Incompetents From Italy’s Population By PROF. E. M. EAST, Institute of Politics. No nation vants the dregs drained from the bottom of the vat. We knov Italv's greatness, her Galileos, her I^eonardos, her Michelangelos. Does she send us these, even in humble imitdtions? . She does not. Our culture here vould be immenselv improved if ve could import and make our ovn some of the Creative geniuses comparahle to those vho Iniilt so grandlv in the Eenaissance. Have ve the sliglitest chance of obtaining thesn ? Again I say no. The Grade-A men of Lombardv and Tuscany are not squeezed out by economic pressure. Such people take čare of them- selves. Furthermore, these Nori.herners are men of brains, thoughtful; and foresighted. They are not producing*Italy , s excess. The exeess c-omes from belov Rome, people of a different race, people vhere Grade-A men are. negligible in quantity, vhere grades D and E predominate. We don ; t need these incompetents. We produce enough of that quality ourselves. True International Mind Will;Not Suppresso^r Override Patriotism By DR. NICHOLAS M. BUTLER,»Columbia University. There has been marked advance in Europe during the past two yearg, l’he economic problems, as veli as those that are more strictly political, have become more clearly defined and public opinion is better informed eoncerning their real significance. It is generallv agreed that the three ®teps next to be taken are security, judicial settlements of international Nick Altrock is a golf nut. Ile took up the game ahout two years ago and never misses a chance to play vherever lie may be. Most of his playing has been done around ATashingtoil, vhere lie holds forth vith the Senafors during the baseball season. Nick teliš a good story ahout a match played on tlie Chevy Chase course. Nick vas just ahout to drive off the tee vhen his attention vas attraet- ed to someone coming from the club- house—an officious member of the greens committee—vho, vhen he reached the tee, started a long tirade against Nick.' The member called Nick’s attention to the fact that the bali vas four feet outside the markers, and remarked that it vas Nick’s tvpe of pla.v that niade it impossible for the Club to maintain any kind of discipline on the course. He remarked that the markers vere there for a purpose, and suggested that Nick study up' the rules of golf. “I then asked h Im if he vas ali through,” Nick dedares. “Tes, I think I ara,” replied the offi¬ cious one. “You have nothing further to saj?” asked Nick. “I think I’ve said enough.” “Weil, then, let me advise yon, you D03r nut. that this is mj second shot.” Golf Balls on English Course Stolen by Birds Records of golf in Great BHtairf teem vith cases vhere birds and ,Sumil animals, such as rabbits and vveasels, have been killed by balls. Recentl.v an extraordinary tragedv happened. vliea J. Bamford, a Professional, plaved an spproaeli stiot and found that his bali, in lighting, had killed tivo vater vag- tails. One of the birds vas literailjr; cut in two. Among other strange tliings reported vas the theft of eiglit balls by a raven from golf er* vho vere plaving a round, and on the same. dav a seagull tantalized a player by stealing a bali, dropping it almost at the player’s feet, then pick- ing it up again in his beak and fl.ving away. Star of Pnrdue Team The photdgraph-shovs J. T. Bctien, one of Purdue’s star linetnen, vho is; pla.vhig a remarkably strong game for his team. uricketers, m tne games eanv aays in England, vore knee breeches, silk stockings, slioes vith silver bucklea and sl:y-blue coats. * * * The Western association, vhich ha* been running along vitli six clubs this-' season, vili be restored to an eight- club Circuit next year. • * * A “sporting badge” Is granted to! youths in Germany vho have passedi various athletic requirements, fnclud- ing svimming and skatlilg. NAS DOM # _ Stran 'l Se je vjel. Potem pa že! Žena: Možiček, danes imam nov rekord. Poslušaj, ga bom Mož:'Za božjo voljo, kakšni zaigrala. glasovi! Kaj je to? Sliši se kot mešanica žaganja, piskanja, lajanja in tulenja. Tega ne mo¬ rem prenesti. žena: Ni res? Dobro, da sli¬ šiš. Ploščo sem napravila si¬ noči, ko si neusmiljeno smrčal, da nisem mogla spati. . Obiskovalec: Gospod profe¬ sor, alj vas Vedno klepetanje va¬ še žene ne moti pri delu? Učenjak: Ravno nasprotno, še daje mi mnogo gradiva, kaj¬ ti pišem o reformi zakona. Kako vam gre v zakonu? Go- ! vori se, da ste se zelo dobro o- ; ženili. Spočetka je seveda tudi tako izgledalo, toda doto so mi sa¬ mo zapisali v dobro, z ženo pa so me obtežili. Zdi se mi, da me Francel v ne mara. Iz česa to sklepaš? Govori vedno o stvareh, j me ne zanimajo, O čem pa govori? Vedno o sebi. Vse mine. Prva filmska igralka: Slišala sem, da si se zopet poročila. Kateri pa je sedaj? Druga igralka: ITm-m; čakaj, mislim, da imam njegovo vi¬ zitko. Ljubitelj godbe. Nek angleški lord ni mogel ■ slušati godbe. Nekega dne ga ! skuša kralj pregovoriti, da bi , šel h koncertu in doda: ”Vaš I brat ne zamudi nobenega, ta- 1 : kega koncerta. ”Nato odgovori j lord-: ”Tudi .jaz ne bi zamudil I I nobenega, ako bi bil tako gluh I kot je moj brat.“ Dobi! je svoje. Slavni angleški igralec Sui j van je posebno rad igral St j kespearjevdi, drame. Neikei j večera je predstvljal- Rihar III. In ko izgovori besede “Konj, konji” Kraljestvo za nega konja! se zasliši z galer: j glas: “Ali ne bi zadostoval I Idi osel?” Skupna želja. Nepremišljeno. Njegova želja. še ne dolgo poročena gospa, j še vsa pod vplivom medenih te- j | dnov že^ starejši gospe j: “Kako j kaj z vašim soprogom?” | “Hvala! Ima vedno toliko de¬ la, da ga vidim komaj po eno 1 uro na dan.” “Smilite se mi.” “Ni tako hudo. Tudi ta ura i mine.” bivalstva Evrope podvoji. 1 ; ko bo leta 2525 na naši zen še enkrat toliko ljudi. Tega ne vrjamem. m. • v . , , , ■ I Boš videl. Tvoja zena je danes zopet ta- ! -- ko dražestna, želel bi, da jej Zdaj sem pa res že ves r moja. tresen. Hotel sem kašljati, Jaz tudi! sem kihnil. THE FEATHERHEr 1 >S Dnevno opravilo Deček: Usmilite se me in daj¬ te mi 10 centov, da morem do svoje matere. Kje pa je tvoja mati? V kino. Hladnokrven. Gospod, vi sedite na mojem klobuku. Ali hočete že iti? Priprava. Učitelj boksanja: Tako, pre- dno pričneva, mi povejte, v ka¬ tero bolnišnico želite biti posla¬ ni. Til TELL TOU WHAT WELL DO Tn \ PA55 The time away, felix — Tll sive you a nickle for ŠVERV CAR TriAT S0E5 DCMN ThE POAD AMD YOU QvE A iiICKLE FOR EVERT ONE TriAT ;oes up The Rr‘" NINE CAR5 MAVE GONE UP THE ROAD, FELDC Vaša žena menda celi dan nič ne delar Pa še kako! Dopoldne gladi mačko, popoldne pa si obira dla¬ ko. O.'J YQ1J 'MB ME DOtoSONi SOMETW inS ABOUT TH'S - i • NAS DOM Stran 7 5UI Si¬ ke: ar de a er 1 1 NASVETI f ZA 1 DOM Shranjevanje zimskih jabolk. Za zimsko shranjevanje hodi¬ jo v naših krajih v poštev edi¬ no jabolka. Zimskih hrlušek, ki zrastejo tu in tam ob stenah in "na pritlikavcih, je žal tako ma¬ lo. da nikjer ne pridejo do kak- ve veljave. Naslednji migljaji se bodo nanašali torej zgolj na jabolka. 5 j ti pa je treba, da moramo jabol¬ ka raznih vrst tako razvrstiti v shrambi, da imamo zgodnejše na vrhu, oziroma najbolj pri ro¬ kah. Drobnejše vrste se vobče bolje drže nego debele, če je poletje presuho, je sadje nekaj drobnejše, je pa zato čvrstejše in slajše. To pa zagotavlja ve¬ čjo trpežnost. A če je tudi je¬ sen zelo ugodna — suha in to¬ pla •— sadje popolnoma dozori in se lahko spravi ob lepem vreme¬ nu. Tudi to prav ugodno vpli- Trpežnost jabolčnega pridel- | ka je zavisna v glavnem od šti- j na n i e &ovo trpežnost. rih ciniteljev, in .sicer od vr- Najbolj odločilen za primer¬ ke- od vremena med letom in no stanovitost jabolk je čas, ko spravljanjem, od spravljanja sa jih spravljamo v zimsko shram mega in nemalo tudi od prosto- | bo. Ob pravem času in pravil¬ na, kjer je shranjen, čim trpe- no spravljen sad bo stanoviten, žnejše in poznejše so vrste, čim | prezgodaj spravljen ali poško- ugodnejse je bilo vreme, ko so dovan plod pa se na ta ali oni rasle in zorele, čim bolj pravo- j način pokvari, preden je goden, časno, pravilno in skrbno smo j ali pa se veliko prehitro zgodi, jabolka spravili z drevja in čim j Le žal, da se- izvrši spravlja- primernejsa je shramba, tem ■ nje izvečine slabo. Pomanjka- daljc ne dozore v shrambi, -tem nje delavcev pa premalo umeva- manj so podvržena glivicam in ■ nja za to važno sadjarski- delo tem dalje ostanejo zato zdrava, | sta poglavitna vzroka, da je o- sočna in okusna. gromna večina vseh jabolk ko- Glede vrste se je v naših kra¬ jih težko ravnati po kakih do¬ ločenih pravilih, ker imamo pre¬ več raznih vrst brez pravih, splošno znanih imen in ker ne hranimo posameznih vrst V ve¬ čjih množinah kakor po drugih krajih. Vrhutega pa večina na¬ ših sadjarjev niti najbolj zna¬ nim vrstam ne ve pravih pomo- loških imen. Navadno se pri¬ delovalec, trgovec in uživalec zadovoljujejo s splošnim izra¬ zom “zimska” jabolka in misli¬ jo, da je s tem trpežnost že do¬ volj označena. Zlata parmena in mašanegar sta oba zimski jabolki. Vendar pa je trpežnost teh dveh vrst jako različna. Zla¬ ta parmena traja vobče komaj, do konca januarja, mašanegar (gambove) pa je najboljši mar¬ ca in aprila, traja pa do pozne pomladi. Navadno se ravnamo pri oceni večje ali maj še trpež- nosti po izkušnji. To je vseka¬ kor naj zanesi j i vej še. Prd vsem imamo veliko do¬ mačih krajevnih jabolčnih vrst, ki so silo trde, neobčutljive in vsled tega zelo trpežne. Dolenj¬ ska trdika, gorenske “lahinje”, šrobei in- še razne druge se po¬ sebno odlikujejo. Izmed bolj znanih in tudi pri nas razširje¬ nih pomoloških vrst so zelo sta novitete naslednje: razni kosma- či, kaselska rerieta, kraljevi kratkopecelj, londonski peping, j rdeči in zeleni štetinec, belle- fleur, kanadka, Železnikar, bo- j bovec, mašanegar, gambovec, J •šampanjska -rerieta, bojkovo ja«-j bolko, ontario in še mnogo dru- | gih. Vse "te vrste zore, se go¬ de v shrambi zelo počasi in tr¬ pe do maja, nekatere celo do junija, julija. likor-toliko poškodovanih. Mno¬ go jabolk spravijo tudi prezgo¬ daj. Zlasti vsa jabolka z roba¬ to kožo, kosmači, morajo ostati prav dolgo na drevju, sicer ve¬ nejo v shrambi in izgube svojo pravo vrednost. Preden dene¬ mo sadje v shrambo, ga je tre¬ ba skrbno'prebrati. Kjer ga ni večje množine, vzemimo v roke' vsak sad poseke in ga skrbno ogledamo. Kar je le količkaj načeto, nabodeno, natolčeno, preveč obtiščano, piškavo, kra¬ stavo, zanikamo itd., denimo na stran. To bomo uživali takoj sedaj sveže ali kuhano. Le po¬ polnoma zdrava jabolka, bmz vidnih poškodb, brez večjih ma dežev spadajo v shrambo. Ta¬ koj z drevja jih nositi za stalno v shrambo, bi bilo napačno, ker se bolje drže, ako leže 10 do 14 dni v kakem suhem zračnem pro štoru (na podu, na kakem mo- stovžu itd.), da pozore, se spo- j;e in da se bolj očitno pokažejo vse napake, poškodbe in razni madeži, šele potem jih prebe¬ rimo in nepoškodovana shrani¬ mo. Jabolka shranjujemo zelo različno, kakor baš kdo more, razume in hoče. Majhne mno¬ žine nalagajo med okna, v za¬ boje, na razne police, v jedilne shrambe, kleti in na omare v sobah, po- tleh itd. Ponekod jih nasujejo v velike kupe v pod¬ strešju, na podih, skednjih, v j žitnicah. Devajo jih tudi v ka- j di, sode, tu in tam jih hranijo : celo v podzemeljskih jamah. Da¬ ši pridelujemo v naših krajih dandanes že veliko jabolk, ima- 1 mo vendar zelo 'malo pravilno i urejenih sadnih shramb. V.tem ! oziru smo jako zaostali. Vsak Vrednost juhe. — Mnogi starši so trdno prepričani o hra¬ nilni vrednosti juhe, s katero hočejo okrepiti bolel^vo deco. Dr. Pacz.kowski trdi, da je ta¬ ko mnenje nepravo. Znano dej¬ stvo je, da so kalijeve soli strup za srce, ker zmanjšujejo njego¬ vo delovanje. Goveja juha pa ima ravno mnogo kalijevih so¬ li, od katerih dobi oni pikantni okus- To naj . bi si starši za¬ pomnili. Prta pomoč pri kačjem piku.— že od nekdaj znano sredstvo je uživanje alkohola, kakor rum, konjak, žganje itd. V takem, slu ' čaju ne škoduje, če se tudi u- pijaniš. Dobra je parna kopel, da se prepotiš. Rano moraš ta¬ koj izsesati, kar smeš storiti le z zdravimi usti, izsesano izplju¬ niti. Dobro je dotično mesto podvezati, da omejiš razširje¬ nje strupa v krvi potom toka (cirkulacije), podvezo odstrani po štirih urah, da ne pride do vnetja. Najboljše sredstvo pa je rano izžgati. — Drgnjenje s salmi jakom preganja kačji strup, zato priporočajo v kra¬ jih, kjer je mnogo kač, nositi seboj stekleničico salmijaka. Novejše sredstvo-proti kačjemu strupu pa je dr. Riehlov pre¬ parat. Sestoji iz pastil očišče¬ nega klorovega apna ter je o- premljen z brizgalnico in stek¬ lenico, v kateri se tableta raz¬ topi. Ako kdo kri pljuje. 1. Sku¬ haj hrastovega lesa na vinu, katero naj tak človek pije še gorko. — 2. Skuhaj potoniko na vinu in pij tisto vino gorko, tudi pomaga. — 3. Vrtnica (ga- vtroža) na vinu skuhana je do- |bro sredstvo. Tako tudi oli- | ban, na vinu skuhan. Vino se mora v vseh slučajih piti gor¬ ko. Gorka kopel za r.oge odvaja kri v spodnji del telesa. Vpliv gorke kopeli zvišaš, če primešaš vodi nekaj. bukovega pepela, so¬ li ali gorčične moke. Po kopeli noge dobro posuši in mnogo ho¬ di. Parna kopel je zelo koristna v slučajih težkega prehlajenja ali pri zastarenem revmatizmu. Kratkovidnost otrok. — Otro¬ ci postanejo kratkovidni, če pri čitanju ali pisanju glavo preveč nagibajo. že od rane mlado¬ sti jim je treba to zabranjeva- ti, kakor tudi čitanje in pisanje na močni soinčni svetlobi ali v mraku. Krč v prsih. —- Naredi testo iz 10 delov gorčične moke, ne¬ koliko vode in jesiha. Testo namaži na čisto platno ter de¬ ni kot obkladek na prsi, kjer naj ostane 10 — 15 minut. Po¬ leg tega pij večkrat janežev čaj. — Priporočajo tudi nadrg- niti si prsi z vročim terpentino- vim oljem- in jih pokriti po drg¬ njenju s flanelo. — Tudi kopa¬ nje nog dalje časa v vroči vodi je dobro sredstvo- Sredstvo proti krču. — Dobro sredstvo proti krču je hladna'vo¬ da. če te krč večkrat napade, pripravi k postelji posodo z mr¬ zlo vodo, namoči v njej robec in ga položi na ud, ki trpi na krču. Krč navadno takoj od¬ neha. Zanesljivo sredstvo je drgnjenje z mentolovim žga¬ njem. SLOVENSKI POTOGRA.E Ob priliki kake poroke ali društvene svečanosti se pri¬ poročam našim rojakom v Pittsburghu, Pa. in okolici za izdelovanje fotografij in povečanja slik. - Ako mi sporočite ž dopisnico, pridem tudi na dom. ' SVOJI K SVOJIM! Dobro delo po nizki ceru FRANK OBLAK 4905 Butler St. Pittsburgh, Pa. BOLNI MOŽJE IN ŽENE SE NAJUSPEŠNEJŠE ZDRAVIJO Z NAJMODERNEJŠI-. MI METODAMI i večji posestnik bi moral imeti Jabolka uživamo pa vso zimo. J dobro urejeno shrambo za sad- Zato bomo hranili tudi take vr- , j e za svojo potrebo. Večje ta¬ ste, ki so godne prej, dasi ne ] Cg p ros t ore potreboval vsak čakajo tako dolgo. Le-sem spada-| trgovec g sadjem _ 0bAirne io med drugimi zlata parmena ! , ....... ' , . , v , , , shrambe za sadje bi bile nujno gdanski robac, ladsberska rene-j . ta. ananasova reneta, voščenka, ; potrebne v vsakem večjem me- harbertova reneta itd. Pomni- stu, v zavodih itd. HITER USPEH pokažem pri vseh načinih ner voznosti. kožnih in krvnih nerednostih, pri ko žnih izpuščajih, kroničnem gnojenju, pri oslabe¬ lih živcih, tedičnih in mehurjev! h nerednostih pri revmatizmu, honioroidili. pri fištju, oteklih žlezah ali drugih kroničnih boleznih in pri bo¬ leznih na želodcu, jetrih terna šopku. Pustite si preiskati kri in vedeli boste za pravo zdravstve- no stanje i j MOJE CENE SO ZMERNE f te-r sem - pri vsaki preiskavi-osebno S navzoč. I Preiskava krvi - WAS5ERMA- | NOV sistem. Kemična preiskava z | x—Žarki. j VPRAŠANJA IN NASVETI ZASTONJ j h DR. ZINS, ! ! špeejalist, v praksi 25 let. j j ] 10 E. 16tli St. m- d 4. A ve. in | ! Irving Pl., NEW TOR K. N. Y. i t Uradne ure o i 9 do 8 zvečer, i | Ob nedeljah od 9 do 4 popoldne. NAS DOM TEKMOVANJE z ŽELEZNICO nenavadna uporaba mesa ....Na sliki je ladja Bennington, Florido. Vozila bo po velikih jezerih po reki sv. Lovrenca m Atlantskem oceanu. Ker v Flprido po železnici ni mogoče poši¬ ljati drugega blaga kot živila, so chicaške tvrdke sklenile poši¬ ljati blago po ladjah, ker se v Floridi rabi mnogo gradilnega bla¬ ga. Vlomilci'y Cincinnati so se poslužili pri vlomu novega orodja. Da se razstrelfca blagajne neke veletrgovine z mesom ne bi pre¬ več slišala, so obdali blagajno z mesom, ki je tehtalo več sto fun¬ tov. Na sliki je John Barton Pajne, načelnik Ameriškega Rdečega križa, ki izroča lepi Miss Frances Helene Clark $100.00 za poldo- larsko kolajno za veliki spomenik, ki bo vklesan v velikan¬ sko 'skalo. William Wolfe in John Winthrow imata naloge osnužiti oba kipa levov na- vseučlišču v Cincinnati, O. Pri neki slovesnosti sta bila leva zeleno pobarvana in dijaka morata barvo odstranit; 1 VSEUČILIŠČNIKI PRI DELU NAKUP STARE ŽAGE NOVO ITALJANSKO POSLANIŠTVO To staro žago ob reki Parker v Georgetown, Mass. je ravno¬ kar kupil Henrv Ford. 'Leta 1732 jo je postavil Deacon Abnev Spofford, pred 80 leti jo je kupila družina Weston in je bila ves' čas v obratu. Italjanska vlada si je v \Vashingtonu postavilo novo poslani¬ štvo. Nahaja se na voglu 16 in Fuller ulice. .m NAS DOM fc/tran •*m ~ - - AMERIŠKI ZNANSTVENIK SKUPINA DRUZOV V BOJU PROTI FRANCOZOM francoski via Na sliki je skucina Druzov, ki so se uprli pro¬ di. Na desni je njh poveljnik Sultan' Paša Altrach, ki je sam na¬ padel en francoski tank in pobil celo posadko. Profesor na Smithscnian za¬ vodu v Washingtonu dr. Char les G. Abbot je odpotoval v svr ho vremenskega raziskavanja v Maroko, južno Afriko in Bolu džištan. Namen njegove eks¬ pedicije je določiti vreme več tednov, mesecev in let naprej DAN NEODVISNOSTI PRl DRUZIH REKORD TOČNOSTI Epa najlepših deklic v Wheat land. Wyo., Agnes Potter, ima rekord za točnost. V šolo je hodila 12 let in ni bila odsotna niti en dan in nikdar prepozna Pozneje pa je na isti. šoli pouče¬ vala tri leta in dva nitseca. visnosti, Siriji toliko preglavic, ko z boj nim plesom obhajajo dan neod Na sliki je skupina uporni! Druzov, ki delajo Francozom v TOBAKOV DUH Marion Dubnev predstavlja ladv Nikotin na kubanski toba¬ čni razstavi v Nev,- Yorku, SPOMENIK PADLIM TOPNIČARJEM carjem. Stran 10 NAS DOM MRAVLJA (Fran Erjavec) ■— : - o- Navadno ‘meseca Velikega srpana zlete moški in babice iz mravljišča in se dvignejo v zrak, kjer se sem ter tja švi¬ gaj-;; ženijo. Ko so nekoliko ča¬ sa, veselja pijani, letali okoli, popadajo na tla.'Moški, ki ni- stanu. Imenujemo jih zeliščne uši, ker so rgs podobne u.šem; vsakdo jih je že videl lazili po bezgu ali po kaki vrbi. Tem živalcam so mravlje posebno do¬ bre; nosijo jih na solnce, negu¬ jejo jih in jim strežejo, kakor le morejo; tudi hrane jim do- našajo in rajši same stradajo, da le njih Živi niča ne trpi- gla- du. Te uši so res domača živi- so zdaj za nobeno rabo več, kmalu poginejo, babic pa že ča- na vsega mravljišča, od katere kaj o delavci, brž ko katero za- dobivajo sladek užitek. Te .ži- gledajo, jo zgrabijo, ji polomijo j valce imajo namreč na hrbtu perutnice in jo tirajo slovesno | dvoje cevi in v teh se nabira y stan. Nekateri delavci ostane-j neka sladčica, po kateri mrav- jo ta stražo vedno pri babicah, j lje posebno hrepene. Ko pri- jih pridno pitajo in jim streže¬ jo rta vso moč; zakaj one so zdaj upanje vse naselbine, brez njih bi rod pomrl. e p o mladi je piva skrb delav¬ cev, nositi jajčeca na solnce. Če je solnce prevroče, hite z nji¬ mi v mravljišče v prvi nižji pre¬ del, potem v drugi itd.; proti vetrcu pa, ko solnce že medli, jih nosijo zopet kvišku in na¬ zadnje, ko se je solnce že skri¬ lo, jih nesejo v dno na.odme- njero mesto, zapahnejo duri, postavijo k vsakim vratom stra¬ žo in trudna družina gre k po¬ koju. III. h tč je minila. Tudi v mrav¬ lji!-n. se.je jelo gibati; straža odpahne duri in pokuka ven, pa gosta megla pokriva zemljo, vreme je neprijazno in kmalu začne deževati. Straža zapah¬ ne turi, zadela vse špranje in gre v stan. S tipalnicami o- švr.ta vsakega, kogar sreča; ta se precej obrne in oba gresta naznanjat vremena. Tipalnice švigajo od kraja do kraja in kmalu ve vsa družina, da dežu¬ je in da bo treba ostati doma. Pa pridna mravlja nikoli rok križem ne drži. čeravno dež ovira zunanja dela, vendar je treba doma to ali drugo reč po¬ praviti. Tu se je podrl steber, ki je doslej podpiral strop, tre¬ ba-ga je na novo postaviti; pot, de mravlja do uši, se ji začne prilizovati, jo boža in gladi s tipalnicami toliko časa, da izpu¬ sti uš po vsaki cevi kapljico sla- dčice, katero mravlja željno po¬ srka. Tako gre mravlja od uši do uši, da ima dosti. Uši so pa tudi rade pri mravljah, saj se jim nič hudega ne zgodi; mrav¬ lje zanje lepo skrbe kakor kmet za molzno živino, in res kar je kmetu krava ali ovca, to so mravlji te uši. IV - -• Topli pomladanski dnevi, ki se zdaj vrste, so zbudili življe¬ nje v jajčecih, ki so doslej le¬ žala pri miru na mestu, kamor so jih bili spravili delavci. Za¬ čno se gibati in iz vsakega jaj¬ čeca zleze črvič ali gosenica. Pridnim in skrbnim mravljam daje to posebno veliko opraviti, ker se je družina hudo pomno¬ žila, novorojenci pa imajo ved¬ no lačne trebuhe in le gledajo, kje bo kaj ugrizniti. Ker si sami še ne morejo poiskati po¬ trebnega vsakdanjega kruhka, jim ga pridno donašajo mravlje od jutra do hladnega večera. Doma je vedno sto iri sto ust odprtih, ki željno pričakuje svo¬ jih strežnic. Mravlja prinese hrano v čeljustih in črvič od¬ pre usta na široko in zija ka¬ kor lačni srakoper v gnezdu. Mravlja ga pita po malem s pri¬ nesenim jedilom, ki kar blisko¬ ma izgine po požrešnem žrelu. koncu, kjer ima mlada mravlja glavo. S pomočjo strežnic se iz¬ motajo mlade mravlje iz tesnih stanic, pa so' še slabe in neo¬ kretne. Po vsem životu se jih drži ozka srajčica iz tanke be¬ le mrenice iri starejše mravlje jim .slačijo to srajčico počasi in skrbno, da bi ne ranile mehkih udov. Ko so te zadnje vezi od¬ pravljene. jim dado precej kaj dobrega jesti; potem ko so se okrepčale, jih vodijo po mrav¬ ljišču in jim razkazujejo vse kote in pota; zakaj zdaj bodo morale same zase .in tudi pa druge skrbeti. Iz jajčec nam¬ reč so se izvalile razen navad¬ nih mravelj tudi moške mrav¬ lje in babice, ki nikoli ne gre¬ do iz mravljišča; torej jim mo¬ rajo delavci donašati potrebne¬ ga živeža. 'Novinci kmalu spo¬ znajo svoje dolžnosti in se pri¬ vadijo službi; vsa družina ži¬ vi veselo in srečno. V. Ali komu se vedno smehlja sreča? Velikokrat pride nesre¬ ča, ko se je ni nadejal nobeden. Neko jutro, ko . so mravlje ječi¬ va vstale in so še napol zaspa¬ ne lazile po mravljišču, prilo¬ masti ena, ki je zgodaj vstala in je že bila na ogledih, na mravljišče. Veselje se ji bere na obrazu; hitro ošvrka neko¬ liko sester in kmalu je vse na nogah. Več kakor tretjina dru¬ žine se urno odpravi proti ko¬ lovozu, ki drži skoz gozdič. j Mravlja, ki je prinesla pri jet¬ rno novico, jim kaže pot. Zdaj pridejo na pot hitro obsujejo poljsko miš, ki leži mrtva sre-, di pota. To je bil obed, kakr¬ šnega še ni bilo, odkar so slek¬ le belo srajčico. Ali kjer je sreča, tam je tu¬ di nesreča. Nesreča je prišla za mravlje zdaj 'V podobi kole¬ sa na samotežnem vozičku, ki ga je, s plevelom naloženega, pelja} star mož pred seboj. Le¬ vo kolo gre ravno črez miš, in kjer je bilo pred trenutkom še vse živo, tam je zdaj ostudno mrtvišče. Skoro vse mravlje je potrlo kolo, ki ga je nemila u- soda pripeljala ravno zdaj mi¬ mo. Le malo jih je odneslo pe¬ te in. te beže zdaj od nesrečne¬ ga kraja. V sredi peljejo tudi kakega ranjenca, katerega je kolo po sreči zgrabilo le za be¬ dro in mu vsaj še glavo pusti¬ lo. celo. (Dalnje prihodnjič) --o- Otroška usta Mama, enkrat bi rad beračil dal kaj denarja. Dobro, ako en teden ne ješ kandija, pa ti bom dala denar, da ga podariš beraču. Mama, ali mora biti ravno kandi, ali ne bi moglo bti milo? - o- Na Norveškem se smejo de- kleta poročiti še-le, ko se izka¬ žejo z izpričevalom, da znaj o kuhati. ki pelje do malih vrat v drugem nadstropju, ta se je tu in tam • Ko bi trpelo to dolgo, bi mora- zasida po zimi, treba bi jo bi- j lo vseh mravelj konec biti. To lo Trebiti; in v gornjem nad- je še njih sreča, da. trpi to pi- stret'ju bi bilo tudi še druge no- i tanje le nekoliko dni; zakaj po¬ ve . ra ve potreba. Vse to *- ora se leni trebušniki zaprede¬ na ; ■ biti še ta dan storjeno, j JO'v tanko kožico in iz gosenic poštanejo bube, kakor se zapre- Vzrokov, Zakaj bi se Udele¬ žili jugoslovanskega Božič¬ nega Izleta Cunard Črte. 1. Hitre zveze med Ne\v Torkom in Jugoslavijo preko Cherbourga. C. Veliki moderni parniki, udobne ka¬ bine tretjega' razreda, javni prostori ju pokriti izprehajalni krovi, 3. Vsaka pomoč od strani našega i z- vežbanega uradnika na vsem po¬ tovanju med Ne-\v Torkom in Ljubljano. 4. Uljudna postrežba in domača hra¬ na po starokrajskem načinu. 5. Prtljaga čekirana skozi do cilja potovanja. '.(iUTAMJl, ki pluje iz Kew Yorka DUCli.MBHA, v spremstvu Mr. Alfreda Markuša, elana našega newyorškega štaba, ali na BFRKN O ARJI 9. DECEMBRA v spremstvu Mr. J. AVebera, elana našega nev.-yorškega štaba. Vsi potniki so nastanjeni v udobnih sobah 2 2-4-G posteljami; posebni prostori- za družine. Za podrobnosti glede vladnih dovoljenj za vrnitev, cen, voznih listkov itd., vprašajte svojega lokalnega ag - enta ali pa pišite nam v svojem maternem jeziku. Kupite Karto za Tja in Nazaj Ter štedite Denar. CUNARD LINE 25 Broadvav, New York City fnc Ino se lotijo dela paca ni videti med njimi. pošto- j t j - 0 sv j] 0f |j v kokone-. V Mravljam je kaj zelo povšeči, | • da so ti požeruhi upokojeni, ker , i zdaj se morejo oddahniti in tu- a; tam postavlja zopet ' . , ,. . , , ., . . . . i di bolj zase poskroeti; posebno trden zid m vcasi pride ! , . ... . . ; . ! pogostoma hodijo zdaj k. usem v vas, vse je zopet veselo in za¬ dovoljno. tem kotu koplje eden s čelju¬ stni in rahlja zemljo, drugi jo odra tretji tudi polir pogledat, kako ggre dele od rok. če kaj ni dosti trdno, morajo stavbo podreti in jo sirova začeti. Pa po trdem delu je tudi do¬ bro počivati. To vsak dobro ve in Ahče ne bo mravlji zame¬ ril, če se malo oddahne od de¬ la in privošči svojemu želodcu kaj boljšega. Vsako mravljišče ima tudi ne- Pa to prijetno življenje trpi le nekoliko dni, zakaj potem se začno bube zopet premikati in iz tanke kožice prikobacajo mia de mravlje. Torej se zdaj mrav lje drže zopet bolj doma in pa¬ zijo na bube. Ko mislijo, da je prišel čas, pretrgajo lahno s če- Tel..: Orchard 2432 Mesar JOHN ME/ ?HNER priporoča svoje vedno sveže in suho meso ter klobase 16 - lst Ave. New York, N. 'i kaj majhnih živalic v svojem ljustmi tanko kožico na onem LAHKO VZETI — TAKOJ POMAGA PROTI KATARU NA MEHURJU in pri vseh URINSKIH IZLOČBAH Vsaka pilula nosi ime ( h V J Varujte se ponaredb! Dobi »e pri vseh drugistih i Odlomki iz naše zgodovine. ZGODOVINA SRBOV Nadaljevanje Pri- volitvah 1906. leta je do- | bila hrvaško - srbska koalicija - relativno večino. — 1908 je po- Dne 4. malega travna 1849 | stal baron Rauch ban; za nje- rf« župana ali kneza, marveč jo vsak po svoje gospodaril v svo¬ ji župi. (Dalje prihodnjič) S-*'' Gost pride na banket, kr| bil dolgi govor že končan. “O čem pa je govoril?’' “Tega ni povedal.” je dal novi vladar Franc Jožef I. (148 — 1916) za celo drža¬ vo ustavo, po kateri je postala Hrvatska nezavisna od Ogrske, a že dve leti pozneje so odpra- govega banstva so se vršili ra¬ zni “veleizdaj niški procesi,” med njimi tudi takozvani “Fri- edjungov proces” pred porotni¬ ki na Dunaju. Povod temu pro- vili to ustavo in uvedli (Bac,h-; cesu -i e dal Friedjungov članek ov) absolutizem in germaniza- ; v ‘ - ^ T eue Freie Presse” v kate- cijo. Sabor se ni shajal, ban- j reni J e očital hrvatsko - srbski sko vlado pa so izpremenili v | koaliciji nepoštene zveze s Sr- c. kr. namestništvo, 1358 je po- : D D°- Obravnava je dokazala, stala zagrebška Škofija nadško- ■ da so bila Fnedjungova očita- £ija. 1860 so uvedli zopet hr vatski jezik v urade in šole za Hrvatsko in Slavonijo so ure¬ dili v državnem ministrstvu po¬ seben oddelek (“dvorski dika- sterij”) za notranje, pravosod¬ ne in bogoznanstvene posle. Mi¬ nistrstvo Schmerling je imelo nalogo, da zopet izvede centra- hzacijo države Hrvatski sa¬ bor 1861 je imel urediti razmer¬ je med Hrvatsko, Ogrsko in Avstrijo. Sabor je sklonii, da je vs/ed dogodkov v letu 1848 prenehala vsaka zveza med 0- grsko in Hrvatsko ter' se je iz- nja brez vsake podlage;., par mesecev 'pozneje je odstopil j Rauch. — Za njegovega druge¬ ga naslednika bana Čuvaja je bil sabor razpuščen, Čuvaj je postal komisar, a že 1913 ga je nasledoval najprej kot 'ko¬ misar, potem pa kot ban baron Ivan Skerlecz. ZGODOVINA SRBOV Nova domovina Srboy na Bal kanskem polotoku. Ko so Hrvatje pobili leta 626. Obre in so postali neodvisni go¬ spodarji zemlje med Savo, Ce- javil popravljenim,-stopiti z O- tino in Vrbasom, so jim bili so- grsko v državopravno zvezo, če sed je na zapadu Srbi. Le-ti' so j prizna Ogrska neodvisnost in zasedli današnjo Bosno, vzhod- samostojnost troedine kraljevi- j no od Vrbasa, Hercegovino, ju- ne. Ta zakonski člen je dobil i žno Dalmacijo, severno Albani- j kraljevsko sankcijo. Ker pa j jo, črnogoro, Novi Pazar in da- sabor ni hotel ugoditi želji mi- : našnjo Srbijo. Tudi Srbi so sej nistrstva, da bi poslali Hrvat- tedaj še delili v več malih župa- i ska in Slavonija skupno 9 za- j nij,- ki so živele med seboj ne- stopnikov v državni 'zbor (ca- ! složno. Ker so teitt statev »ti- 1 revinsko vi ječe) in ker ni ho- ki z visoko bizantinsko - rimsko tel priznati skupnih odnoša.jev omiko, so večinoma iz Carigra- i z Avstrijo, so ga razpustili. Di- da prejeli krščansko vero. \ , kasterij so pretvorili v kr. dvor 9- stoletju se je krščanska ve¬ no kaneelijo, za najvišjo sodno ■ ra dodobra ukoreninila med srb oblast pa so ustanovili “stol se- ; skim narodom. Ko pa se je za- dmorice” (1862). Ko se je 1865 čehrazpor med rimsko in grško zopet sestal sabor, zopet ni mo- cerkvijo, so se Srbi odločili za AMERIŠKI PETROLEJ SAMO ŠE 20 LET Vladni izedenci so dognali, da imajo Združene države pet Tejevih zalog samo še 9000 miljonov sodov. Sedanja produ] ja znaša 500 milcnov sodov. To pomeni, da bodo zaloge izčrl ne do leta 1935, kar je vredno pomisleka vseh'lastnikov avtoj bilov. To pa je splošna neprilika v kraljestvu rud. Kraljes rastlin ne'pozna takih neprilik. Trinerjevo grenko vino, kat] ga sestavina cd cašcara sagrada do kalfornijskega rdečega na spadajo v kraljestvo rastlin, ne bo nikdar trpelo pomanj rija svoih sestavin. To zdravilo deluje čudežno v slučajih bega teka, plinov, zaprtja, glavobola in sličnih želodčnih, bole| Mr. George Karcaba iz Conemaugh, Pa. piše 23. oktobra: žena je bila bolna devet let. Zdaj pa vživa že štiri mesece | r.crjevo grenko vino in se počuti mnogo boljše.” Ako ne dol| v lekarni Trinerjevega grenkega vina, Triner’s Liniment ali i;er’s Cough Sedative, pišite na Joseph Triner Co., Chicago, il gel urediti državopravnih odno¬ sa je v Hrvatske do Ogrske. — 1867 so otvorili z velikimi slavnostimi “Jugoslovensko a- kademijo,” ki ji je položil te¬ melj biskup Strossmayer z da- i rom 50.000 gld. Med tem je dobila Ogrska 1867 svojo ustavo. Ker je hr¬ vatski sabor zahteval, da se pri¬ klopi Hrvatski tudi Krajino ter Dalmacijo ter da dobi Hrvat¬ ska enako avtonomijo kakor jo ima Ogrska, so ga zopet razpu¬ stili. Pri kronanju kralja Fra¬ nja Josipa I. s krono sv. Štefa¬ na 1867 Hrvatska ni bila za¬ stopana. Novi sabor (oktroi- . rani izborni red) pa je sklenil poslednjo in So še dandanes pra voslavni. Srbski župani so bili ali sa¬ mostojni ali začasno bolj ali manj odvisni od bizantinskega cesarstva, od Bolgarov ali Hr¬ vatske. Prva srbska država. Prvi poizkus, ustanoviti med' Srbi enotno državo, je izšel iz Duldje (Dioclea), t. j. današnje južne Dalmacije okrog Kotora, Črnegore in skaderske okolice. Štefan Vojslav se je iznebil bi¬ zantinske nadoblasti (1040). Svojemu gospodstvu je priklo¬ pil tudi Travunijo (pri Trebi- nju) in Zahumlje (današnjo z Ogrsko 1868 ogrsko-hrvatsko Hercegovino). nagodbo: Hrvatska je dobila popolno samoupravo v notra¬ njem, bogočastju in uku ter v pravosodju, ostali posli pa so bili združeni z Ogrsko. Službe¬ ni jezik v področju Hrvatske in Slavonije je bil hrvatski. 1874 so otvorili v Zagrebu Vseučili¬ šče, 1875 pa se je odcepila po¬ litična uprava od sodstva. — 1905 je umrl biskup Josip Ju- raj štrosmajer. Mihajlo, Vojslavov sin, je pri¬ družil omenjenemu ozemlju še župo Rašo (današnji Novi Pa¬ zar) in je dobil od papeža Gre¬ gorja VII. kraljevski naslov (1078). Vzlic temu pa so ostali Srbi še nadalje pravoslavni. Mihajlov sin Bodin je pove¬ čal srbsko državo še z velikim delom Bosne. Toda kmalu so se začeli krvav; domači boji, ki so rušili srbsko državo, župa- ZA BOŽIC V STARI KRAJ ZANIMANJE ZA POTOVANJE V STARI KRAJ Zv BOŽIČNE PRAZNNIKE SE JE PRIČELO. (VSEM ONIMI KI SE ŠE NISO ODLOČILI GLEDE PARNIKA NAJ SLU¬ ŽI NASLEDNJI VOZNI RED:) 24. Nov. Presidente Wilson, Trst, 25. Nov. Mauretania, Cherbourg, 28. Nov. Albert Ballin, Hamburg, 28. Nov. Homeric, Cherbourg, 28. Nov. America, Bremen, 28. Nov. Rotterdam, Rotterdam, 1. Dec. Muenchen, Bremen. 2. Dt c. De Grasse, Havre, 2. Dec. Aquitania, Cherbourg, 5. Dec. Pariš, Havre, 5. Dec. Leviathan, Cherbourg, 5. Dec. Majestic, Cherbourg, 5. Dec. Martha IVashington, Trst, 9. Dec. Berengaria, Cherbourg. 10. Dec. Deutschland, Hamburg, 12. Dec. 01ympic, Cherbourg. Onim, ki niso ameriški državljani, preskrbimo mi iz Wi shingtona PERMIT, s katerim se lahko v teku enega let] nemoteno povrnejo v Ameriko. Za vse parnike in črte se dobijo ROUND TRIP kart| za III. razred, katere so znatno ceneje. Take karte veljž jo za eno leto. Za cene kart in vsa nadaljna pojasnila se obrnite na| ZAKRAJŠEK & CESARK BANK 455 West 42-nd Street, NEW YORK, N, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiLiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiii^iiir -HiiHiiMii lllllIlllllllllllIHKIlllIlllllllllllllliniHlilKlll^rKllinHimilllll llin ilHIiliilHIIIHIlilHlHIIIlIlHHHHIllHIIIIIiilllllimiU NARAVNOST V JUGOSLAVIJO Potujte na velikih parnikih, s katerih stopite narat nost na domača tla in imate le malo ur z železnico. Božična vožnja Presidente WiIšon — 24. novembra Martha Washington — 5. decembra Cena III.razreda do Trsta ali Dubrovnika $100.00 z vo|| nim davkom vred.. Tja in nazaj $162..00 intaksa.. železr caiz Trsta do Ljubljane samo $1..06, do Zagreba $1..90, el Belgrada $4..75.. Vožnja iz Trsta do New Yorka san[ $107..50.. Posebne cene za povratno pot. Najugodnejše cene najudobnejša proga za potovanje. - Poseben drugi razred. — COSULICH LINE OF TRIESTE PHELPS BROS. & CO., 2 WEST ST., NEW YORK je posrečilo Cve- uoiumbia, jkliss; — TiiKaj je j m h KANK KURNIK Stran 10 NAŠ DOM ■aw»i—numa—Mii.i iiwmh»ij— ww ■niiwiiiiiiiwii | i l IW B IWI B IBII I IIlWWB I i H W»ll il ll l l lli BIWHfJWIIIWIWI WWWBBBWBBWBWMWBBill l ll ii lllllilll l ll ll lill | l li l l l lll ' SWWr'''S^. * KUHINJA f podolgem čez hrbet v dve po- j ! loviti. Govorimo samo o eni j v ■ : . polovice!. Najprej se odreže j -flam, potem gnjat in pleče. ! Di\ji Prašič se ne snaži ka- p 0 t e m presekamo podolgem I or navadni domači, ampak se čez rebra Spodnja g>t ran se I smodi z razbeljenim železom ' ■ 1 se mu črna koža ostrže. U- | sžati ne sme nič, temveč naj se 1 imenuje rebra. Ostalo hrbtišče se razdeli na. tri dele. Del od glave do zarebrnic se imenuje atnik (šinek), potem so za- ikoj prereže in vse neporabno j ‘ vr , Istrani. Razdeli'se kakor na- febrnice s hrbtiš čepi in sklep- adni prašič, le glava se odre- 3 s celim vratom do pleč. Me¬ nico, ki imajo znotraj ledvično pečenko, ribico. Vrh hrbtišča 3 divjega prašiča je okusnej- j je slanina kakor meso domačega, se pa ! , . ., , c, . ! Posamezni deli druge idi rado hitro pokvari. — e divji prašič nima. polo- Slani- | . x I vice so: Gnjat, hrbtišče, prsmi kos, slanina na hrbtišču, pleče j z nogo, glava in ledvična pečen ka (ribica). Medved. - Le meso mladega tedveda je dobro, star je pa ust in trd. Najboljše so nje- ove tace; te se dajo pri finih Kako se lahko porabijo posa- ojedinah na mizo. mezni kosi mesa. Glava se sku- Svinjina ha in seseka med klobase ali Kako se pripravi svinjina, se pa da s kislim hrenom na otresi mladega zaklanega pra- mizo. Iz nog se skuha hladeti- stlčeno smolo (kolofoni j o), | na, iz flama se narede mesene olij ga z vrelo vodo, odrgni mu klobase. Jezik, 2 vratnika, 2 ko etine in ga prereži po trebu- ; sa reber, 2 pleči in 2 gnjati de¬ li Potem mu odstrani želodec riejo navadno v razsol Zarebr- i čreva, vzemi iz njega ledvi- n ice in hrbtišče se porabijo ; in le malo z brinjem vmes. Ako se kuri s kakim trohlim lesom, ne bo meso dobro dišalo. Mese¬ ne.klobase se. kade navadno' le po dva do tri dni v bolj slabem dimu. Ko so se sušile en dan, jih obrni, da se posuši tudi f le tista stran, ki je visela na pa¬ lici (ražnju). Meso in klobase obesi potem še v zrak, da se še tu posušijo. Klobase najj vise tri dni, meso tri tedne. Nato vse lepo umij, posuši ter deni meso in klobase v mast. 'Tudi meso se zelo lepo dobro ohrani, če ga potem, ko si ga umila tu¬ di spečeš kakor pečenko ter po¬ polnoma mrzlega vložiš v mast. , jetra in pljuča s srcem in Istrani jetrom žolč. Da moreš ila čreva odstraniti in ga tu- med stegni osnažiti, ga pre- pži tudi med stegni. Nazadnje u izkroži oči. sveže ali se pa denejo v razsol. — Seveda nočemo reči, da se morejo posamezni kosi samo tako porabiti, lahko tudi vse nasoliš ali vse sveže porabiš. Kako razsoljevati in kaditi Napol doraslo prase se _ osna- meso. škaf, v katerega misliš kakor mlad prašič. Porabijo I dati nasoljeno meso, naj bo sna 1 tudi osnažena čreva in želo- I žen. Na dno potresi pest soli. )|jic ter vsa druga drobovina. ; primešaj malo solitra, par zrn U;Kako ravnati z doraslim pra- česna, nekaj zrn brinja in ma- jlkilr—" /j‘dKiaiifcinti prašiču oc ho cUcgn popra. S tem podrgni tilreže glava in noge do kolen. : posamezne kose mesa,jih tesno < poje se položi v škaf in se r ')trese z drobno stolčeno smo- j> (kolafonijo) in oblije z vre- vodo. Ko se mu odrgnejo letine, se splakne še z vodo vloži v škaf in še dobro potresi s soljo. Navadno se porabi za 40 funtov mesa 2 funta soli. Tako nasoljeno meso pusti tri do pet dni. Potem ga pokri z postavi na stran. Nato se od-j deskami, obteži s kamenjem in rani prašiču koža in slanina, 1 prilij toliko prevrete pa zopet -E °| ebuh pa prereže po dolgem. I ohlajene vode, h kateri si mm ® njega se vzame vsa drobo- ohlajene slane vode, h kateri n| :ia, pečica in salo. Drobovina si pridejala lorberjev lstič, da osnaži, prašič se pa obriše ! stoji čez meso. Tako ga pusti snažnim prtičem,- Debela čre- tri tedne. (Računa se od dne- se spraznijo, obrnejo, spla- va, ko je bilo nasoljeno.) Po ejo, prav dobro odrgnejo s ; preteku treh tednov ga obrni, ijo in čebulo ter slednjič še j da bodo strani msa, obrnjene škrat splaknejo. Tanka čre- poprej navzdol, sedaj navzgor se tudi spraznijo, splaknejo, ! in obratno; vlij zopet nanj sla- majo in zopet splaknejo. Pri I niča in ga obteži. Tudi sedaj odcu se odstrani notranja ko preteku zopetnih treh tednov pri jetrih žolč, iz sala se naj stoji sianica čez meso.. Po nnejo ledvice, salo pa se de- I odlij slanico, meso pa obesi k slanini, da se razreže in v dim. Ako je mesopreslano,po¬ tem vlij nanj, ko si odstranila P h j .elo. Iz želodca in nekaj gla¬ se naredi stisnena klobasa pa se želodec skuha, zreže zmeša med druge klobase, debelih črev, pljuč, srca in er se lahko napravijo kloba- Tanka čreva se rabijo za šene klobase, iz vranice se iravi vranična juha, ledvice napravijo za obaro ali se pa ihajo, zrežejo in denejo v base; v pečo pa se zavije šičja ribica. slanico, mrzlo vodo in ga pusti v njej par ur. Nato odlij vedo in obesi meso. Kadi ga tri do osem dni v ne zelo vročem di¬ mu. Rebra, jjezik ali kaki dru¬ gi majhni k’osi so dobri V treh dneh. Pleča, cele gnjati rabijo šest do osem dni, ako se pa po- malem kuri, še več časa. Kuri se dvakrat na dan, zjutraj in opoldne. Ako pa deneš zjutraj srednje debel štor na ogenj in vsuješ nanj žaganja, bo zado¬ stovala za ves dan. Zvčer pa odpri dimnico navzkriž, da se leso prašiča se razdeli v sle-1 meso čez noč dobro ohladi. Ku- e dele: ..Prašič se preseka |ri se z bukovimi drvi, žaganjem ZDRAVSTVO Skrb za dojence Preskrbi si toliko čistih stek- ieničic — navadno takih od zdravil — po 150 — 200 g vse¬ bine. kolikokrat nameravaš o- troka tekom 24 ur pitati, napol¬ ni jih z razredčenim in oslaje¬ nim mlekom, zamaši z vato, za¬ mašeno odprtino obdaj še en¬ krat z vato in pritrdi vato ob grlu stekleničko z nitjo. Stek- lenčice postavi v lonec, ki je na¬ polnjen tri prste visoko z' vodo, na dnu lonca pa bodi slama a- li cunja.- Pokriti lonec prista¬ vi k ognju, da zavreta voda v loncu in mleko v steklenicah; vrenje naj traja četrt ure. Na¬ to odstrani pokrov-, odstavi lo¬ nec in ga ppstavi na bližnjo mi¬ zo. Po preteku četrt ure vze¬ mi stekleničke iz lonca ter jih spravi na varnem kraju. Pred vsakratno uporabo je treba o- hlajeno stekleničko zopet se¬ greti; deni jo v lonček vode, pri¬ stavi k ognju in počakaj, da se | mleko v stekleničiti segreje do | 98 F. Potem odstrani vato od 1 steklenice in natakni nanjo ust¬ nik (cuzek). Stekleničke se morajo vsakikrat pred uporabo obdrgniti s špiritom in s pose¬ bno ščetko ter nato splakniti s tisto vodo. Potem se povezne¬ jo na snažno polico. Ustniki naj se operejo po vsaki upora¬ bi v vodi, ki je bila že prevre¬ la'in potem ohlajena in v kate¬ ri je bilo raztopljene nekoliko sode. (noževo konico na četrt litra vode); hraniti jih je v ku¬ pici čiste vode in vrhutega še vsak dan prekuhati v loncu s stekleničkami vred. Gospodinji ne bo pri teh po¬ drobnih navodilih težko spozna¬ ti, kako važnost da polagajo zdravniki pri umetni reji otrok na čim večjo snažnost, če se pa ozremo po hišah v naši domo¬ vini, osupnemo, ko vidimo, ko¬ liko se v tem oziru greši. Uma¬ zane in zanemarjene so živali, hlevi, roke, posoda za mleko, sesalno orodje, skratka vse, čimer prihaja otroku namenje¬ no mleko v dotiko. Otroku je padel ustnik na tla, mati ga po¬ bere in morda k nekoliko ob predpasnik obriše in ga zopet položi otroku v usta. Vse to bi ne smelo biti. Tudi na culi¬ ce se otroci ne smejo navaditi, žival mora biti popolnoma zdra va in v snagi negovana; pokla- daj ji dobro suho ali zeleno kr- jmo; pase naj se na zdravem pa¬ lčniku; ne sme pa dobivati pe- I se in tude ne raznih odpadkov iz tovarniških podjetij. Navzlic naj večji pozornosti in skrbnosti, ki jo imajo doma¬ či za otroka, pa se dogaja, da j umetno gojeni otrok slabo ali sploh ne uspeva. Najboljša . u- ! metna reja je pomanjkljiva in. daleč zaostaj -x za naravno ma¬ terino. še celo nevarne bole¬ zni se/utegne j o pojaviti'pri ta¬ kih in tedaj bo moral zdravnik ! odrediti spremembo v hrani, j To spada že v zdravniško vedo in ni namen te knjige, pisati I obširneje o posameznih otro- j ških boleznih. .-V" Koncem prvega leta jo tre- j ba začeti otroka pripravljati na I prehod od otroške hrane k hra¬ ni odraslih oseb. Vendar se J mora prehod vršiti počasi, kajti j šele po preteku drugega leta j more otrok uspevati pri popol- | noma mešani hrani. Celo drn- 1 go leto je otrok, dokler nima vsega mlečnega zobovja, nave¬ zan na posebno, zanj primerne hrano. Tudi v drugem letu bo¬ di kravje mleko še poglavitni j steber otroške hrane, in sicer j okroglo po en liter na, dan v šti¬ rih obrokih; poleg tega pa se mu še lehko da peciva, juhe, j zdroba, rezancev, nekiiko lahke j zelenjave (n. pr. špinače). Me- | sa in težjega sočivja tudi sedaj j še ne dajati! Prvič ker so otro¬ ci tudi brez tega lepo debeli in rdeči, in drugič, ker še' preba- j vila niso toliko utrjena, da bi se | ne bilo bati bolezni. Poleg prave hrane je za o- troško zdravje potrebno, da se opuste vse škodljive, med na- I šim ljudstvom žal še take glo¬ boko ukoreninjene grde navade, ki omejujejo naravni razvoj do- jenčevega telesa. Sem spada v prvi vrsti pretesno povijanje, | ki ovira pravilno rast okostja, ! mišic in drobovja, otežuje di¬ hanje, delovanje srca in celotni razmah mladega življenja. Marsikatera nevedna in trdo- | srčna mati detetu niti ročic ne | pušča-prostih. Dete sme biti ie prav narahlo zavito in po¬ krito; obleka ne sme delati nje¬ govemu telesu najmanjše sile in zabranjevati kretenj, ki so* otroku vled naravnega nagona zaželjene. To pravilo je tako važno, da so vsi ugovori, ki bi jih matere utegnile navesti, ne¬ upravičeni. V zverinjaku. Otrok: Poglej, mama. Ta o- pica je čisto podobna stricu Dol- fetu. Meti: Tega ne smeš reči. Otrok: Opica vendar ne ra¬ zume. NAS DOM Stran 13 EEVNI SULTAN Tako mine slava sveta. Mo- med VI., zadnji turški sul- i, vedi obupen boj, da se vzdr- San Remo na Francoskem, vi na upanje ali pa od milo- dobrih sorodnikov in svojih danjih privržencev. Priletnemu sultanu -je šlo za¬ je čase tako slabo, da je od- stil nemško vzgojiteljico svo¬ ja najmlajšega. sina. Nato je prišla druga nesreča, ko a je lastnik hiše zagrozil, da požene iz hiše, ako mu ne ača najemnine. Temno in uto mu je zrla bodočnost v o- az in že je bil pripravljen na jhuj.se, ko je prišla rešitev v ege i sestri, ki je, da bi biV- ga vladarja vseh vernih ob- ovala ponižanja in sramote, stavila svoj demantni prstan niz \biseroy. V najkrajšem u se bo najbrže zopet obrnil p- moč na svoje sorodnike, da mnogo uspeha ne bo imel, so sami revni kot cerkvene si ih' [niso prav nič na bolj- ct sultan sam. Raztrese- so po celi Evropi in živijo od Aosti svojih prijateljev. Ko morali zapustiti Turčijo in potovati v inozemstvo, jim je Dovoljeno vzeti s seboj sa- 150 dolarjev od svojega pre¬ moženja. Njih nepremična last pa in posestva so bila nacjo- tlizirana, njih osebno premo- jjnje zaplenjeno. Med temi iz~ nanci se nahaja 35 princev in incesinj, eden veliki vezir, več linistrov, dva dvorna komorni- a, šest urednikov, mnogo vo- iških in pomorskih častnikov ir nekaj višjih uradnikov. Od seh teh se je upal samo eden, • 'žemei Bej paša vrniti se v 'uren o, ne sicer iz lastnega na- iba, pač pa iz potrebe. Pre- al se je oblastim, ki so ga po- tavite pred sodišče ped obto- bo v- jeiždaje, je bil obsojen in I smiicea, Njegova usoda je pre nate, vsem izgnancem veselje miti se v domovino Jer si se- laj prizadevajo privaditi se na azmere v tujini in pozabiti na )lesk' prejšnjih- dni. Močnejši ned. njimi se skušajo preživiti J ['.delom svojih rok. Eden med ljimi je kuhar v neki restavra- :iji v Parizu, drugi si služi kruh cot šofer, tretji .prodaja na Ri¬ vieri “perzijske preproge” izde- ane v Nemčiji, četrti prodaja Qa ulici nogavice in peti kroš¬ njami z bananami. -o- sednih palač ter so se pomnoži¬ li. Polagoma je izginila nava¬ da loviti jih za Veliko noč. In zdaj so golobje sv. Marka zna¬ čilni za Benetke. STARE DEVICE ŽIVAL V OGNJU lo .0 Kako to, da sc- nekatere žen¬ ske, ki so pri moških najbolj priljubljene, ne omože? Kot prijateljice so zelo v čislih, i- majo najožje zveze z moškimi, toda nikogar ni, ki bi hotel ž njo skleniti zvezo za življenje. Vzroke tega čudnega pojava skuša dognati Sarah Spied v nekem londonskem listu. “Brez vsakega dvoma je,” piše, “da prijateljstvo med moškim in j žensko ne vodi tako pogosto v j zakon, kot se splošno misli. Mo- j ra pa biti prijateljsko razmerje, ako si dva človeka stopita ta- : ko blizu skupaj, da skleneta zvezo Ua ^ivljenje* Toda \ Pri¬ jateljstvo je čisto nekaj dru¬ gega kot ljubezen, ki je pogla¬ vitni nagib za ženitev. Možje navadno razločujejo dve vrsti j žensk. Prijateljice gledajo 's j popolnoma drugimi očmi in ob- j čutki, kot pa one, ki jih ljubijo. 1 Prijateljica je dober tovariš, kateremu se vse zaupa, s kate¬ rim se dobro razume in izhaja, nikdar pa ni pri tem namena, | poročiti ga. Prijateljstvo ne pozna one tajinstvene napetosti: ki sili moža v ljubezen; ne po-1 zna one strasti in onega sanja¬ vega hrepenenja, ki se tako ra-1 do zveže z mislijo na ljubezen ] in ženitev. Prijateljstvo med j moškim in žensko traja še lah¬ ko dolgo, četudi je moški poro¬ čil drugo, še vedno ga vleče k staremu tovarišu, ki mu je to¬ likokrat z nasvetom in deja¬ njem stal ob -strani, : s katerim J je preživel toliko veselih ur j Poročiti dobro prijateljico ne J pride nobenemu moškemu na j um, zato menda tudi ostane-; jo dekleta, ki so lepa, pri- j kupljiva, vesela, nadarjena in zmožna, neporočena. Večinoma pa jim rrtanjka one strasti, ki pri moških ne more zbu- j diti strasti. Ostanejo ; tedaj j “večni dobri tovariš,” katerega nikdo ne poroči.” Skoro vse živali se boje o^- nja, za nekatere pa ima ogenj v sebi nekaj, kar jih ohromi in ovira, da bi sledile svojemu na¬ gonu za samoohrano. Kak) ne¬ umno se vedejo ob požaru ovce, je splošno znano. Tudi sicer tako razumni konj izgubi pri požaru glavo in ga je največkrat mogoče samo z zavezanimi oč¬ mi spraviti iz hleva. Mačke se obnašajo zelo raz¬ lično. Medtem ko s svojim mi¬ javkanjem opozorijo ljudi na nevarnost, se navadno skrije¬ jo v kotiček gorečega poslopja in zgorijo. Ptiči v kletki pri pogledu na ogenj izgubijo glas, čepijo kot ohromeli in niti ne poskušajo rešiti se. Najbolj pametno se zadržijo psi: Z lajanjem in cviljenjem opozorijo na izbruh ognja, ali pa celo s praskanjem zbudijo ljudi iz spanja in zelo redki so slučaji, da bi pes poginil v og¬ nju. Ob gozdnem požaru vse živali beže ali pa se skrijejo tako, da jih-ogenj ne doseže, kragulj ali jastreb pa neumor¬ no plava nad pogoriščem prežeč na plen, ki mu brez boja pade v kremplje. -o- JUGOSLOVANSKA IZŠEL J E- 'GOLOKI SV. MARKA i S;vet' pozna golobe sv. Marka v. Rešetkah. Malokdo pa ve, od kod so pridi. Za svoj posta¬ nek se imajo -zahvaliti veličast¬ nim procesijam na Cvetno nede¬ ljo prejšnjih 1 časov. Med glo¬ rijo so jih spuščali iz enega o- kna cerkve sv. Marka z oljčno ve jico v kljunu. Kdor je bil tako rečen, da je kakega takega go¬ loba vjel, ga je zaklal in družina ga je pojedla Veliko nedeljo. Mnogim pa se je posrečilo Cve- IZUMIRAJOCI KOSTANJ Užitnega kostanja v Združe¬ nih državah kmalu ne bo več dobiti. Kostanjeva: drevesa iz¬ umirajo, kar povžročuje takoi- menovani kostanjevi palež; Ve¬ ter ga raznaša od drevesa- do dreveša in to že sko^i. dvajset let. Rastlinski patologL izjav¬ ljajo, da so bili vsi poskusi uničevalno, bolezen vstavili brez¬ uspešni. Ta bolezen'je neozdra¬ vljiva in zdravniška znanost je nasproti njej brez moči. Palež na kostanjih so najprej opazili v nekem brooklynskem parku leta 1904, toda še-le pred dve¬ ma letoma se je pojavil po dru¬ gih krajih Združenih držav. NIŠKA KVOTA Ministrstvo Socialne Politike naznanja, da se za izseljevanje v Zedinjene Države v kvotnem letu 1925 — 26 ne bode izdaja¬ le nove potnice, ker se, po pred¬ logu amerškega konzulata v Be¬ ogradu podaljšujejo potnice iz prejšnjih let tistim osebam, ki so na listah ameriških konzu¬ latov v Beogradu in Zagrebu in ki edine lahko debe ameriški vizum. Ministrstvo je naročilo pri¬ stojnim oblastni jam, da se take potnice, katerih veljavnost je že. prej potekla, čim jih stran-; ka predloži -s sprejetim ameri¬ škim vizumom, brez odlašanja podaljšajo z veljavnostjo za ves čas kvotnega leta, t. j. naj da¬ lje do 30. junija 1926. Iščejo se: Peter Koren iz Maribora; u- rar; prišel v Ameriko leta 1922; Tomo Jankovič iz Male Reke, Ludbreg; baje je bil leta 1914 poslan v neko umobolnico v Pittsburghu, Pa.; Anton in Ivan Vesely; zadnji naslov Cleveland, O.; Josip Veli (Welli) iz Giba; Katarina Božanič; zadnji na¬ slov West Frnkfort, 111. Kdor bi kaj vedel o teh lju¬ deh, se naproša, da blagovoli to naznaniti Izseljeniškemu Poslan cu (Ccmmissioner of Emigta- tion) 443 W. 22nd St., New York Citv. Potvorjene potnice na izseljen ce. — Na Gružu je obstojala poslovnica družbe “Rad—komi- sionalni in odpravniški posel”, ' a podružnicami v Splitu, Sučur- \ cu in Zadru. Pred kratkim se je izvršila proti tej družbi raz¬ prava pred porotnim sodiščem v Splitu in je bila izrečena ob¬ sodba proti Mateju Milošu, Vla- dimiru Paniču in Hi ji Bukore vi¬ cu, ki so mnogo našli ljudi pre- varili za velike svote denarja. Družba je izseljencem izdajala potne liste, seveda potvorjene, ■ in je zahtevala za “generalne petnice po 20 do 30 tisoč dinar¬ jev. Na razpravi se je ogla¬ silo mnogo ljudi, ki so bili na ta način ogoljufani; družba jih je pošiljala čez Zemunik v Za¬ dar in odtod v Italijo, odkoder so jih navadno vračali v. našo državo. - Obsojeni šo: Mate Mi¬ loš, vodja družbe, na sedem let* težke ječe, poostrene z enim po¬ stom na mesec; Vladimir Pa¬ nič, advokat, na tri mesece za¬ pora, poostrenim z enim po¬ stom na mesec, in Ilija Buko- rovič na tri mesece zapora. RIFI ZOPET NAPADAJO Casablanca, Maroko. - Nav¬ zlic snežnemu me tež u so Rifi pričeli naskakovati sovražne po¬ stojanke v Rifane. Francoske prednje straže so bile opozorje¬ ne, da naj bodo pripravljene na napad, pri vsem tem, da so gor¬ ski prelazi zasneženi. Ameriški letalci, katerih zračna eskadri- la je bila razpuščena, so odpoto¬ vali v Marseilles. IliliHli MOHORJEVE KNJIGE Knjige družbe sv. Mohorja se dobijo pri: Joseph Škrabe, 2391 Hughes St., Ridgewood, L I. l!il!l!il!!li:i!!!ll!!!l!!!i!!!!!ill!il!!l!)!!lll!!lliliailllllll!llllllllllilll!lll!l!l"M VELIKA RAZPRODAJA KNJIGA STAR MORILEC Columbia, Miss. — Tukaj je l,;i -K,no -Pcn-mor 1 T~) samo § 1.00 4 knjige in pratika Pri naročilu omenite, ako želite povestne, dramatične a- li gospodarske vsebine, ali poezije ter katero pratiko, ker imam obe v zalogi. Imam krasno vezane knjige, kakor “Dom in Svet,” “Ljubljanski Zvon” ter Jurčičeve spise vse vezane. Pri vseh sedaj večji popust. Ceniki na razpolago. Razpošiljam tudi znane najboljše Victor plošče, najno¬ vejše slovenske komade. Pri naročilu 5 komadov lepa povestna knjiga za nagrado. Knjige tudi posojujem izven Clevelanda proti kavci¬ ji ter primerni odškodnini. Rojakom se naj toplejše priporoča FRANK KURNIK NAS DOM Stran 14 SLUŽKINJA BREZ PLAČE (Novela. — Otto Hocker) (Nadaljevanje) In celo, ko sta se peljala že po razsvetljeni newyorški ulici, je med njima vladal mučni molk, katerega je Steve preki¬ nil še-le, ko sta še vstavila pred stanovanjem. Ko ji pomaga z voza, jo prime za roko in pravi: “Well, motil sem se, sedaj vi¬ dim. Nikdar se ne bi razume¬ la in ni bilo prav od mene, da te tedaj nisem pustil. Treba mi je žene, ki drži z menoj, de¬ li z menoj veselje in žalost — in ti imaš rada svet dn njegov lesk in se bojiš poštenega dela. Well, ne zameri, pozdravi ma¬ ter, ki je. v resnici dobra žena, 0$ katere se je mogoče kaj uči - j ti in — bodi srečna. Good bve!” Predno se je Mabel zavedla, je Steve zopet sedel na vozu. : vdaril konja z bičem in izginil 1 za voglom. Zdaj je bilo med njima ko- 1 nec. Od te ure sta nek¬ danja zaljubljenca izginila eden drugemu izpred oči. Vse pri- : govarjanje gospe Moffart ni nič i pomagalo, kajti Mabel je bila j preveč užaljena, da bi sploh po¬ slušala. r\MvtorinG besede Tn na Stevovo povratek je gospa Mof- j faft zastonj čakala. Svojo na¬ vado včasih zvečer jo obiskati j je 'opustil. O tem se je docela | r repricala, ko Ste"ve celo polet-j f e in prišel niti enkrat. Zaradi spora s Stevoni je tu¬ di razmerje med materjo in hčer j i ’ do trpelo, že samo prija-| zen materin oporni’ j e Mabel zelo azburil. Našadno je pri- ha.v.a ob enajstih pon »i do¬ mov m ako jo je mati zato po¬ karala. ..jo je Mah 1 osorno za¬ vrtita, češ, da je dovolj stara, da ve, kaj dela. Tudi starejši sin vdove, ki je med tem postal policist in se je poročil s svojo izvoljenko, ni imel nikake sreče, ako je svojo sestro opominjl. Obvladal jo je odporni duh, k; je bil doslej tuj. Vsako vmešavanje v njene pri¬ vatne razmere je odločno za¬ vrnila. “Ničesar ne naredim, česar bi se imela sramovati,” je odgo¬ varjala. “Mati se čez mene ne more pritožiti. Vsak teden ji izročim svojih deset dolarjev in zvečer navadno niti ne jem do¬ ma. Nedolžno veselje, k-i ga i- mam, mi pač more vsakdo pri¬ voščiti. Nikakor ne morem ra¬ zumeti, kako da od življenja ne bi smela nič imeti.” “Toda zapraviš ves svoj de¬ nar. Mat; mi je pokazala tvo¬ jo hranilno knjižico. Mesto da bi nalagala, kaže knjiga, da že nekaj mescev dvigaš denar. To je sramota s tvojimi 20 dolarji na teden.” V odgovor ga je ostro zavr¬ nila s pripombo, da se naj bolj briga za sebe in za svojo ženo, da ne bo mogoče še katerikrat mi sem našla las in se ne dan vjeti,” je rekla trdo. “Kot ži¬ vim sedaj, imam saj nekaj oll svojega življenja. Biti vedno delavna živina, kot je vedno bila moja mati, ne, hvala!” • Take pogovore je gospa Mof¬ fart poslušala s solzami. “Ka¬ ko tuj duh obvladuje, Mabel,” je rekla žalostno. “Ako bi kak mož govoril tako, bi ga mora¬ la pomilovati. Ti pa si moja hči in v tvojem srcu mora ži¬ veti kaj drugega kot pa samo hrepenje po veselju. Nebo naj te obvaruje, da bi se s srci, ki te ljubijo, tako dolgo igrala, da bcš -slednjič ostala sama na sve¬ tu. Nič ni strašne.)šega, kot bi ¬ ti sam, zapuščen.” Tedaj pa se Mabel i no razpo¬ loženje nenadoma izpremeni in se vrže svoji materi okoli vra¬ tu. “Mati, sama ne vem, kaj se godi z menoj,” prizna. “Ni¬ sem slaba in kar delam, more vsakdo videti.” “Toda za svojo obleko toliko porabiš. Na to pri tebi doslej nisem bila navajena. V svoji zunanjosti si bila vedno tako priprosfa. Sedaj pa veliki klo¬ buki z dolgimi, dragimi peresi. Nič več ne moreš varčevati.” “Mati, ne smete taka biti. A- ko hočem kaj doživeti, se mo¬ ram temu primerno tudi oblači¬ ti, drugače se nikdo ne briga za nas. Za varčevanje je še čas. Saj sem še mlada in kadar bom imela kaj od življenja, bom zo¬ pet pametna.” Mabel ni videla bolestnega ma terinega nasmeha. Bila je pre¬ več zaposlena z drugimi stvar¬ mi, da bi bila opazila, kako ze¬ lo se je mati postarala zadnjo zimo. * 5 ^ * “Revež”, sta govorila na far¬ mi Mike Binessie, ko sta gle¬ dala resni obraz Stevov. že celo leto je delal na kokošji farmi in štela sta-se srečna, da jim ga je sreča prinesla. Komaj da se je privadil novim razmeram, je prišel blagoslov v hišo. Tem bolj ju je žalostila njegova ti¬ ha žalost, ki mu je ležala na sr¬ cu. Kot vsi neokretni značaji je tudi Steve, kakorhitro je vedel, kaj se od njega zahteva, bil ve¬ sten in neumoren delavec. Do¬ bro je bilo tudi zanj, da je mo¬ gel pri delu pozabiti na svoj tužni položaj. Za žalostne mi¬ sli ni imel časa, kajti njegovi možgani so delovali prepočasi, da bi v njih bilo prostora za dvoje sporedno razvijajočih se .stvari. Poleg tega je bil tudi že na delu, ko še je komaj da¬ nilo in ves dan do pozne noči si ni privoščil počitka. Pri Stevu se je kmalu poka¬ zalo, da ima velik dar vse pri¬ delke dobro prodati, vsled če- jim prizidava! nova. Na farmi , pa je h gospodarskim poslop- ! je bilo složno delovanje in ako Steve ne bi bil vedno potrt, bi v njih življenju bil vedni soln¬ em dan. Pogosto je Bessie opozarjala Steva, da s; naj privošči malo miru, toda o tem ni hotel niče¬ sar slišati. “Delati moram za dva,»kajti jaz sem polovični la¬ stnik in nočem, da bj mi kdo dal kaj zastonj. Sai bi lahke bilo drugače, toda ker jo že ta¬ ko, moram gledati, da prevza- [ mem nekoliko vajinega dela.” Steve pa ni mogel p; zabiti. V kratkih urah počitka je sta¬ la Mal e! pred njim in samo spo¬ min na njo je prinesel s seboj trpki nemir. Da se je njegovo zaupanje v n j- take popolnoma razblinilo.'je mogel ravno tako zapopasti, kot da si b . moral vedno sam brez nje pomagati. Najbrže celo življenje. Kadar se je vračal s praznim vozom, kar je bilo vedno ob po¬ poldnevih, je vedno napravil o- 1 vinek, da je privozil mimo Tri- i angle poslopja, kjer je delala Mabel. , In kadar je pogledal navzgor, se mu je Mabel zdela nespametna, da dela v tej to- j varni. Za vročim zidovjem za- i pravi.]ati svoje mlado življenje — in samo iz strahu pred po¬ štenim, pa spoštljivim delom že- j ne in matere!'Mesto gospodari - ti na svoji zemlji na farmi v 1 prosti naravi, kjer bi lahko prh ! šla do lepega premoženja, pa ; raj še dela v okuženem zraku kot sužnja in polni žepe drugim. Te- j ga ni mogel razumeti in njego¬ vo življenje se mu je zdelo kot 1 sanje, iz katerih se bo enkrat moral zbuditi. Obenem pa je! tudi vedel, da ju more zbližati j samo še čudež. Slednjič pa jo j tudi sam imel nekaj ponosa in za dekletom, k; ga je že dvakrat zavrnila, ne bi hodil. In če se podere svet! Vsled tega je vo¬ zil okoli tovarne samo takrat, kadar niso delavci šli z dela. Mabel si ni smela domišljevati, da še vedno goji upanje, da se bo omehčala. Nekega sobotnega popoldne¬ va se je Steve zopet peljal po dolen.jem Broadwayu. Moral jo hiteti, ako ni hotel srečavati dolgih vrst delavcev, kajti bila je ena in ob sobotah se ob tem času v New Yorku zapro vse de¬ lavnice. že so prihajali posamezni de¬ lavci in delavke izmučenih o- brazov toda z vidnim veseljem, kajti šli so nedelji, počivalnemu dnevu nasproti. Zvonci poulič¬ nih vozov so zvonili in piščalke policistov so zvenele po ulicah. Vse kot vedno! Nikdo pa ni slutil, da je. smrtni angel zopet ubral svojo pot preko kupa mr¬ ličev. “Stoj! Ne, več naprej!” Policist na konju je na voglu Green Street zastavil pot. “Požar v Triangle poslopju. Greene Street za vozove zapr¬ ta.” Steve n; vedel, kako je pri¬ šel z voza. Znašel se je v gne- adwaya v Greene Street. Srce ; mu je utripalo, kot bi kdo tol- . kel s kladivom. Huda slutnja | mu je tiščala grlo.. “Mabel, moja Mabel!” Samo ena ulica, pa tako dol¬ ga' pot skozi gnječo. Prišel je S do pezorišča. Stisnjena ljud¬ ska množica, policisti na konjih in peš. Zvonjenje in tuljenje j požarnih vozov; ognjegasci, j zdravniki bolniške strežnice: vse vprek se je gnetlo po ulici. , Vodovodne cevi so se vile kot j kača na desetnadstropno Tri- : angle poslopje. Ramo ob rami z radovednimi in vzdihujočimi ljudmi je stal Steve in je strmel gori na okno, , kjer je delala Mabel. Pogosto j mu je pokazala to okno, ko ji je | stalno prihajal vsak dan napro- i tj in mnogokrat jo je videl, ko -j se mu je prikazala za umaza- j nim oknom in mu veselo miga- j !a z rokami. In .ravno skozi, to okno je švigal sedaj plamen. Pešči, ki so bil; malo pred e- ji no na potu proti Washington Square,_ so prestrašeni videli ; | skozi zrak leteti žensko truplo, j j k; je telebnilo na tla. Našle- V dnji trenutek so videli na tleh ji mlado dekle z zlomljenimi udi. r j Ljudje na nasprotni strani ce- j ste so opazili, kako so se v de- j setem nadslop.ju dekleta oklepa- 1? la okvirov oken. “Ne skakajte, ne -skakajte,’' je v grozi vpila množica. Toda !| dekletom ni bilo drugega na iz- ][ biro. Več sto se .jih je v smrt- ji nem strahu držalo oken in brez pomisleka so skakale v globo- j cino ena za drugo. Z ostekleneiimi očmi očmi je J Steve strmel v okna. Opazil .1 je, da se je na drugem koncu j poslopja-, kamor šq, ni segel pla- j men, odprlo okno. Videti je bi- 1 lo deklico, za katero je že švi¬ gal rdeč plamen. Navzlic vpi¬ tju gledalcev se .je. dekle opri¬ jelo okna, spočetka je neodlo- i čno omahovala, slednjič pa se. vendar spustila v globočino. 1 Njej je sledila druga, tretja, četrta. Konečno so padale v sku i pinah kot raketi. Steve se .je drenjal v ospred- ’ je in posrečilo so mu je preri- ti se v prvo vrsto množice. Tu pa ga policist neusmiljeno po- ; tisne nazaj. Ko se je hotel u- preti, sta pristopila dva druga policista in sta mu pretila s po¬ licijsko palico. “Toda tam gori je Mabel! Moram jo rešiti! Mabel, moja : Mabel!,, je kričal. “Bodite pametni,” mu zakli¬ če policist, kateremu se .je Ste¬ ve z žalostnim obrazom smilil. “Iz te ognjene peči ne more no¬ ben človek, še manj pa notri. Rešenih pa je bilo že več deklet. Samo nikar obupati!” (Dalje prihodnjič) -o- Dolarska princesa. Amerikanka, ki se je vrnila iz Evrpe, vprašana: “Ali ste na svojem potovanju videli mnogo razvalin ?” “O, seveda; šest jih me je AAS DO« Stran 15 ==1 Vesti iz starega kraja Zločinska poštna pošiljatev. 17. okt je prejelo postajenaeel- stvo v Gorici poštno pošiljatev v označbo* Mesečna revija za kmetijstvo. Ko so hoteli ovitek odpreti, se je razlegel silen pok in postajenašelnik Del Grande in njegov namestnik Michelig sta se zgrudila težko ranjena. V o- vitku je bil peklenski stroj. Po¬ licija storilcev še ni izsledla. Zločin matere in očima. — Iz Kopra javljajo, da je v bližini občine Martengo 18. okt. ne¬ ki karabinjer našel v jarku ob cesti truplo deklice, čim je prišla na lice mesta zdravniško —-policijska komisija, jje ugo¬ tovila, da je truplo popolnoma razkosano vsled padca. Deklica je bila najpreje zadavlena in nato vržena v jarek. Seljaki so v truplu spoznali Marijo Ver- dan, hčerko Marije Verdan, ki se je nedavno poročila z nekim Ivanom Koslovichem. Mati in očim sta nesrečnega otroka u- morila in pobegnila. Do sedaj ju še niso izsledili. Ponesrečen rop. — Ko se je vračal g. Filip Križnik od dru¬ štvenega zborovanja iz Zagorja v Trbovlje, ga je napadel ne da¬ leč nad Hrastelom neki človek, ga ustavil s klicem “stoj”, mu zapovedal roke držati kvišku in mu preiskal v notranjem že¬ pu listnico, mu jo je hotel vze¬ ti, v tem je pa Križnik. Jupo- •v« amin v prša, da je padel precej globoko v jarek pod ce¬ sto. Križnik se je nato skril slišal je pa iz svojega skrivali¬ šča, kako je napadalec klical svo¬ jega tovariša, kar kaže, da je imel pomočnika. Na tej poti se je zgodilo že več napadov. - Eksport konj. — Kupčija s “slovenačkimi” konji, da se poslužimp posebne označbe mi nistrstva, se je te dni poživila. Eksport naših konj gre pred¬ vsem v Švico 'in Avstrijo. Eks¬ port seveda otežkočuje naš bi¬ rokratizem in sistem vseobčih dovoljenj, zlasti pri konjih, ker je treba posebnega dovoljenja. Največji kontingent odpade na izvozno tvrdko Vajda, Čakovec, ki eksportira tedensko po dva vagona konj preko Maribora v Švico. Učna ura na učiteljiščih. — Učna ura na učiteljiščih je po najnovejši ministrski odredbi po analogiji za srednje šole skraj¬ šana na 45 minut. Kozje. — Mrtvega so našli v Bučki gorici 90 let starega Fran¬ ca Geršaka, doma iz Sedlarje¬ vega. Divji prešiči so v okolici Jur- kloštra napravili zelo veliko ško de na koruzi, krompirju in dru¬ gih pridelkih. Lov nanje je bil brezuspešen. Smrt najstarejšega našega državljana. — Na Popovem po¬ lju v Hercegovini je 20. okt. umrl najstarejši človek v naši državi Trifko Banič. Star je bil 111 let. Do zadnjega si je * . ohranil jasen vid in'dober spo¬ min, tako,- da je vedel poveda¬ ti marsikaj zanimivega iz svo- ! jega dolgega življenja. Italijani hočejo Dalmacijo. - Zadrski Italijani shod vlirvatski vasi Bokan,jci, ki je pripadla Za dru, otvorili otroško zavetišče, v svrho poitalijančevanja seve¬ da. Tem povodom je imel za¬ drski prefekt govor, v katerem je med drugim rekel, da se mo¬ ra cela Dalmacija, ki jo je Av¬ strija poslovanila, vrniti Italiji, če ne zlepa, pa s silo. Naš kon¬ zul v Zadru je zaradi tega in¬ terveniral. Postumia. — Našo Postoj¬ no so prekrstili Italijani v “Po- stumio.” Oni znajo slovenska krajevna imena prilagoditi svo¬ jemu jeziku, potem pa trde, da je italjanska pretvoritev prist¬ nega slovenskega krajevnega i- mena prvotno ime za dotični kraj. Med take potvarjalce_ re¬ snice je zašel tudi prof. Urba- ! naz-Urbani, ki slika Postojno za romansko in mu je Postojna menda skovana po italijanski “Postumiji”. Seveda, v fašis- tovski dobi se ne sme drugače pisati na nobenem polju. Prof. Urbanaz najbrže drugače misli sam pri sebi kakor pa piše, Pred očmi izvoljenke v smrt — V selu Udbru pri Konjicah se je odigral tragičen dogodek. Alija Dizdarevic, sin ugledne rodbine, je bil zaljubljen v mla¬ denko Muškijo A. Sprva sta se razumela, kasneje pa si je Muškija premislila. Zaman je bil ves trud Alije, da jo zopet pridobi zase. Končno je skle¬ nil, da napravi vsemu konec. Odšel je k svoji izvoljenki in jo vprašal, če ga hoče. Ker mu ni odgovorila, je potegnil samo¬ kres iz žepa in se ustrelil na likinjenje šol v Prekmurju. Šolska uprava je ukinila iz ne¬ znanih, neumljivih vzrokov o- be prekmurski štirirazredni šo¬ li, v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. Drugje se nove šole ustanavljajo, pri nas se zapira¬ jo, čeprav niso nikjer tako po¬ trebne kot tu. Usmrtitev morilca Esapoviča. — Milan Esapovič, oz, kakor se je sam imenoval “Junak iz Like,” je plačal 3. novembra zjutraj zverinski umor zakon¬ skih Vrdelov v Vrbinski vasi pri Vidmu z lastnim življenjem, šel je mirno in skesano v smrt. Njegove zadnje besede so bile: “Pravo (dobro) je!” Ko je dobil v pondeljek do- ; poldne obvestilo, da je njegova i prošnja za pomilostev zavrnje-! na, so ga odvedli zdpet v njego¬ vo celico ter mu sneli verige, v katere je bil ves čas uklenjen. Prosil je za cigarete ir> izrazil obenem željo, naj mu pošljejo duhovnika, da se spravi z Bo- J gom. Pravoslavni prota iz Ljub | Ijane, Dimitrije Jankovič, ga je nato posetil še tekom dopoldne¬ va in pripravljal na smrt. Po¬ poldne se je razgcvarjal Esapc• 1 vic samo s pazniki in hišnim nadzornikom. Na željo so mu prinesli juho in pečenko, pono¬ či pa še belo kavo. Popoldne je še prosil, naj ga fotografira¬ jo in pošljejo po eno sliko nje¬ govi prvi legitimni ženi, sinu dilo. Tragična smrt peterih o- trok. — V Dolnjih Žilah, vasi župnije Preloka ob Kolpi, se je v torek 27. oktobra odigrala grozna tragedija. V hiši št. 25 je izbruhnil požar. Mati, ki je imela opravka na polju, je svo¬ jih pet otrok v starosti od dveh mesecev do petih let, zaprla v sobo, kjer so ostali brez nadzor¬ stva. Otroci so najbrže zaku¬ rili, vnela se je postelj in kma¬ lu je objel plamen vso hišo ter se razširil tudi na sosedno po¬ slopje, ki je istotako pogorelo do tal. V gorečem poslopju je zgorelo vseh pet otrok. Po¬ polnoma ogorela trupla so leža¬ la v kotu, kjer je stala prej mi¬ za. Zgorela je tudi znatna mno¬ žina ameriških papirnatih dolar jev, ki so bili pripravljeni za gradnjo nove hišice. Strašna ne¬ sreča je pretresla vso okolico. Najdeno moško truplo. — Iz Zidanega mosta nam pišejo: V sredo, dne 2(L oktobra so našli v Širjah v bližini posestnika šromja v prepadu moško trup¬ lo. Poklicana komisija je do¬ gnala, da je bil mrtvec 43 let stari, v Grosupljem rojem ru¬ dar Tone Ahlin. Na kak način se le ponesrečil, ni dognano. Petdeset rodbin zastrupljenih. —Kakor poročajo iz Sarajeva, je v selu Busovača neki kmet pro¬ dal mesarju živinče, ki je obo¬ lelo na steklini. Mesar, ki o bolezni ni ničesar vedel, je ži¬ vinče zaklal in meso razprodal Vsled uživanja mesa steklega živinčeta je obolelo približno 5C rodbin. Državna bolnica v Travniku, je odredila, da se o- bolele rodbine pripeljejo v Pa steurjev zavod v Sarajevu ozi¬ roma Zagrebu. Bela jerebica. — V okolic sela Golubiča v Dalmaciji je bi la te dni ustreljena popolnonu bela jerebica (perdix saxati- lis). Lovec M. Urukalo je za¬ nimivi eksemplar izročil pri ru- doslovnemu muzeju v Splitu. Granata raztrgla tri osebe. — V okolici Gjevgjelije je ne¬ ki tamkajšnji kovač našel na polju granato, ki jo je odnesel seboj v stanovanje. V sobi sta ^e razen kovačeve žene in otrok nahajala še dva znanca, ki sta mu pomagala dvigniti granato na mizo-. S silno detonacijo je granata kmalu nato eksplodira¬ la ter oba znanca in kovača na kose raztrgal; žena in dva otro¬ ka pa so bili močno poškodovani Od male hišice so ostali le trije stranski zidovi. Zakaj je gra¬ nata eksplodirala se ni moglo ugotoviti.' i Nekoliko prosvetne statistike — Po podatkih, ki jih je mini¬ ster prosvete pred povodom de¬ bate o prosvetni politiki nave¬ del v radikalskem klubu, imamo v naši kraljevini 112 osemraz- rednih gimnazij, 100 meščans¬ kih šol, nadalje 1163 profesor¬ jev, 538 suplentov, 128 kon- traktualnih suplentov, 17 pred¬ metnih učiteljev, 34 kontrak- | tualnih učiteljev, 36 dnevniear- .jev in 155 kontraktualnih pro¬ fesorjev. Naša vseučilišča i- majo okroglo 12.000 slušateljev srednješolcev je nad 80.000, u- čiteljiščnikov pa'približno 7000> Roparski napad pri Črnomlju. — Po vaseh, tudi po malih idi¬ ličnih selih, obstoječih samo iz nekaj bajt, še skrivajo razni de- lomržneži, kradejo, ter plaše vse¬ povsod ubogo ljudstvo. Naj¬ bolj nevarni elementi pa se ra¬ zen v mestih, zadržujejo najra¬ je v okolici industrijskih kra¬ jev, kjer imajo še več prilike za svoje zločine. Približno pred enim meseccem je bil izvršen v Rajhenburgu predrzen roparski napad na rudniškega inženjer- ja in so mu storilci odvezli -ta¬ krat okrog 350.000 Din. K sre¬ či je imela varnostna oblast ta¬ krat srečo in je storilce, razen dveh, kaj kmalu polovila ter spravila pod ključ. Dva izmed lopovov sta bila .prijeta na ljub Ijanskem glavnem kolodvoru, e- den v javni hiši v Varaždinu dva pa se še skrivata, a bosta bržkone kakor ostali tudi kma¬ lu zajeta. Varnostnim organom se je posrečilo pri tej tolpi re¬ šiti tudi še okrog 100.000 dinar¬ jev oropanega 'denarja. Sličen slučaj kakor v Rajhen¬ burgu se je pripetil v soboto 31. oktobra na cesti med Črno¬ mljem in Kanižarico. Popoldne, okrog 15. ure, je bil tamkaj ob j gozdu nenadoma napaden na ce- I sti g. 'Novotnv, ravnatelj pre- mogokopne družbe “Belokraji- na” pri Gradacu, izza dreves sta nenadno priskočila k njemu dva maskirana moška in ga z orožjem v roki prisilila, da ji¬ ma je izročil znesek 40.000 di¬ narjev, ki ga je imel pri sebi in ki je bil namenjen za izplačilo rudniških nameščencev, čim sta lopova dobila denar, sta br- zo izginila v hosti, dočim je rav¬ natelj Novotny hitel do bližnje orožniške postaje in zadevo pri¬ javil. Odrejeno je bilo takoj zasledovanje lopovov, ki pa je i ostalo doslej še brezuspešno. ZABOŽIČ V SLOVENIJO . Najhitrejša pot je po Francoski liniji čez Havre z orjaškim parni¬ kom ”PARJS“ S. decefmbra. SAMO 9 dni do LJUBLJANE tJljudna postrežba in po domače pripravljena hrana za Jugoslovane. Vsi potniki so nastanjeni v privatnih kabinah s2, 4. ali 6 posteljami. Električna luči in tekoča voda v vsaki kabini. Za pojasnila o povrnitvi, cenah itd. s.e obrnite na naše zastopnike' ali pa' direktno na nas. " FRENCH LINE 19 State St New Vork X.Y. Ctfrfs. so NAS DOM NOVI GOVERNER V NEW JERSEY MODERNA J VM ERI K ANK A Na sliki je nanovo izvoljeni demokratični governer- države ' Nevv Jersey, A. Harry Moore, | stitajo. Novi governer je zelo Sokoli njega pa dečki, ki mu če- ipopularen med otroci. NAPETOST V ITALIJI London, Anglija. — V Italiji vlada velika nervozna napetost v prvi vrsti zaradi stroge Mus¬ solinijeve cenzure. Cenzura je največ zaradi tega tak,) stroga, ker so nekateri faustovski listi ob času nameravanega atenta¬ ta na Mussolinija pisali, da so atentat skovali agenti neke so¬ sedne države. Italjanskemu časopisju ni dovoljeno, omenja¬ ti takih dogodkov kot je uniče¬ nje urada slovenskega lista “E- dinost” v Trstu, kar je povzro¬ čilo veliko razburjenje v Jugo¬ slaviji, kakor tudi ne zadnjih nemirov v Bresciji (n Parmi, tekom katerih so bili unčieni uradi prostozidarjev, od kate¬ rih nekateri so bili celo tepeni. V Parmi so fašisti razbili li¬ vad bivšega ministra v Facto- vem kabinetu Michelija. Zaradi stroge cenzure kroži¬ jo vsakovrstne govorice. Splo¬ šno prevladuje utis, da se bo Zanibonijeva afera rabila za pretvezo,da se uničijo različne or ganizacije opozicije na predve¬ čer Matteottijevega procesa. Celo v fašistovskih vrstah se opaža nezadovoljstvo in ako bo ta velika napetost trajala še dolgo, se je bati resnih posledic. Rim, Italija. — List Rivolu- zione Liberale, katerega ureju¬ je dr. Pietro Gobetti, je na po¬ velje prefekta prenehal izhaja¬ ti. To je že peti list po name¬ ravanem atentatu na Mussoli¬ nija, 'da je prenehal izhajati. Ostali listi so Avanti, Giustizia, Unita in Voce Republicana. Dru gi listi opozicije, kakor II Mcn- do in II Risorgimento so večkrat zaplenjeni. ' i od 13 do 15 let. Večkrat je tudi vzel deklice od 11 do 15 let v Nevv York, kjer jih je peljal v METEOR ZAŽGAL HIŠO Senator Scialoja, katerega je i gledališča in jim kupoval svile- rimsko sodišče določilo za za- ne nogavice. I I j govornika poslanca Tito Zani- boriija, je odklonil to imenova¬ nje z izgovorom, da je k temu prisiljen vsled pogostega - poto¬ vanja v inozemstvo zlasti kot član Lige narodov. -o- ČEBELE SO ZASTAVKALE London, Anglija. — Na za¬ htevo francoske vlade je mora¬ la Nemčija na račun vojne od¬ škodnine izročiti Franciji 30 ti¬ soč patdev čebel, kolikor so jih Nemci v vojni uničili na Fran¬ coskem. Nemške čebele so mar Ijivo zbirale med po solnčni Lue- reburški stepi. V novi domovi¬ ni pa čebelam menda paša ni pri jala in niso hotele nabirati me¬ du Kratkomalo so zastavkale. Tudi mačice niso hotele leči jajc. Tako ima Francjja 30 tisoč praznih panjev, Nemčija pa potrdilo za plačani del vojne j jarek, šofer se je ubil. Baron Boston, Mass. — Prebivalci več vasi in mest so 16. novem- 1 bra videli meteor, ki je kat og¬ njena krogla padel na zemljo. V Methuen, Mass. je v neki hi¬ ši nastala eksplozija, ki je za¬ žgala hišo. Nikdo ne ve, na kak način je nastal požar, zato so vsi mnenja, da je meteor zadel hišo in jo vžgal. -o- GOSPA KRUPP RANJENA Essen, Nemčija. — Glavna lastnica Kruppovih tovarn Ber- tha Krupp se je pon c. si*ecil£L. -pri avtomobilni vožnji. Njena klju¬ čna kost je zlomljena in več re¬ ber poškodovanih. Avtomobil, v' katerem se je vozila s svojim možem baronom Krupp von Bo- hlen, se je prevrnil v obcestni odškodnine. KAZEN ZA SVINJARJA Bivši ravnatelj otroškega za¬ voda v Brooklynu Henry John¬ son je bil obsojen na težko de¬ lo od pet do deset let v Sing je dobil le manjše poškodbe. Ob smrti svojega očeta leta 1903 je Bertha Krupp podedo¬ vala velike Kruppove tovarne, ki so se cenile na 150 miljonOv dolarjev. V oktobru 1906 se je poročila s tajnikom nemškega poslaništva v Vatikanu baro- Pauline Nixon Carlton Stag- ner Winrinread Page ; ima re- | kord za možitev in ločitev, dasi j je stara še-le 18 let. Prvič se I je omožila v starosti 15 iet. Pred nekaj dnevi se je ločila od tretjega moža. Devet ur za- | tem pa se je poročila z E. I. Pa- ! ge. dalje obstreljavala Pariz. Ber¬ tha Krupp je stara 39 let. KAČA JEDLA SAMA SEBE Hamburg, Nemčija. Veli¬ kanska kača, boa, v hamburš¬ kem zverin jau je postala žrtev svoje požrešnosti. Pogoltnila je že en jard svojega telesa, ko so se ji zobje zapičili v meso in jih ni mogla več izvleči ter je poginila vsled zadušenja. K, so jo našli, je bila zvita v klopčič. HUD NA AMERIKO Singu. Neka trinajsletna gojenka te- i nom Avgustom von Bohlen in ga zavoda je pisala svoji teti, j Halbach. Cesar Viljem je bil da je ravnatelj ž njo intimno ob-! tedaj na svatbi in je imel govor, jčeval. Preiskava je doggnala, Kruppove tovarne so znane Ida je bila trditev deklice resni-j iz svetovne vojne, ker so bili v čna in Johnson je bil aretiran, j njih izdelani najtežji topovi. Johnson je pred sodiščem pri- I Tam je bila tudi izdelana “Ve~ znal, da je zlorabljal več deklic j lika Bertha,” ki jc iz velike raz- UNIČENJE LESENE MORNARICE Rev. William IIart!ey Carne- gie iz Westminstra na Angleš¬ kem, ki se je vrnil v London iz Združenih držav, pravi, da ja naj večja bolezen v življenju A- merike — ločitev zakona ir. da je Amerika na potu is družab¬ nega človeškega življenja v hi¬ šo opic. V Tidevcater, Va., so zažgali .jene tekom svetovne vojne. Z .vinske predmete, nato jihpaza- 31 lesenih ladij, ki so bile zgra- ;njih so najprej pobrali vse ko- netili. I _4