Zapisnik plenarnega zasedanja Mednarodnega slavističnega komiteja_251
ZAPISNIK PLENARNEGA ZASEDANJA MEDNARODNEGA SLAVISTIČNEGA
KOMITEJA
(Otočec, 18. avgust 2003)
Plenarno zasedanje Mednarodnega slavističnega komiteja (v nadaljevanju MSK) je potekalo 18. avgusta 2003 v konferenčni dvorani Hotela Sport na Otočcu (Slovenija). Zasedanja MSK se je udeležilo 32 rednih članov in 4 častni člani MSK. Prisotni redni člani MSK so bili: prof. Marko M. Pavlyshyn (Avstralija in Nova Zelandija), prof. Gerhard Neweklowsky (Avstrija), prof. Francis Thomson (Belgija), prof. Henadz' Cychun (Belorusija), prof. Todor Bojadžijev (Bolgarija), prof. Ivo Posp^{il (Češka), prof. Jens Norgard-Sorensen (Danska), Aleksandr Duli~enko (Estonija), prof. Hannu Tommola (namesto Jouka Lindstedta, Finska), prof. Helene Wlodarczyk (Francija), prof. Anica Nazor (Hrvaška), prof. Stefano Garzonio (Italija), prof. Wolf Moscovich (Izrael), prof. Jun-ichi Sato (Japonska), prof. Nicholas @ekulin (Kanada), prof. Gergely Benedek (namesto Istvana Nyomarkaya, Madžarska), prof. Milan Gjur~inov (Makedonija), prof. Karl Gutschmidt (Nemčija) in prof. Dietrich Scholze-[olta (Lužica), prof. Cecilia Ode (Nizozemska), prof. Lucjan Suchanek (Poljska), prof. Stanislaw Gajda (koordinator komisij pri MSK), prof. Dorin Gamulescu (Romunija), prof. Aleksandr Moldovan (Ruska federacija), prof. Jan Dorul'a (Slovaška), prof. Alenka [ivic-Dular (Slovenija, predsednica MSK), prof. Slobodan Markovic (Srbija in Črna gora), prof. Sven Gustavsson (Svedska), prof. Patrick Seriot (Svica), prof. Vsevolod Naulko (namesto Vitalija Rusanivskega, Ukrajina), prof. John Dunn (Velika Britanija), prof. Michael Flier (ZDA). Prisotni častni člani MSK so bili: prof. Hans Rothe (Nemčija), prof. Janusz Siatkowski (Poljska), prof. Slavomir Wollman (Češka), prof. Giovanna Brogi Bercofff (namesto prof. Riccarda Picchia, Italija).
Zasedanja so se udeležili še prof. Yumi Nakajima (tajnica Japonskega slavističnega komiteja), prof. Aleksander Skaza (podpredsednik MSK), prof. Vladimir Osolnik (predstojnik Oddelka za slavistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani) in Silvo Torkar (strokovni tajnik).
Zasedanje MSK se je začelo s pozdravi predsednice MSK prof. A. Sivic - Dular in najstarejšega in častnega člana MSK prof. S. Wollmana. Prof. Wollman se je v svojem nagovoru spomnil svojega sodelovanja v MSK, predvsem pa duha in načel, ki so MSK vodila pri delovanju. Med drugim je poudaril, da se je MSK od 60. let zavzemal za širok, filološki profil slavističnih kongresov in da so ga pri delovanju vodila najžlahtnejša načela akademske in demokratične tradicije, še posebej pa je poudaril, da so se temeljne odločitve sprejemale dosledno samo s konsenzom (tj. nikoli ne z glasovanjem).
Dnevni red zasedanja:
1.	Poročilo o delu v obdobju 1998-2003.
2.	Organizacijska vprašanja.
3.	Komisije pri Mednarodnem slavističnem komiteju.
4.	Organizacija 14. mednarodnega slavističnega kongresa.
5.	Razno.
V poročilu o delu MSK v obdobju 1998-2003 je predsednica spomnila, da se je, izhajajoč iz sklepa plenarnega zasedanja Krakov-Mogilane (1998), na štirih delovnih zasedanjih sestajalo predsedstvo MSK v zoženi sestavi, in sicer v Brnu in Pragi (1999), Zagrebu (2000), Ružombe-rku (2001) in Mariboru (2002), plenarno zasedanje pa poteka samo tokrat na Otočcu. Na prvem zasedanju v Brnu je bil potrjen osnutek tematike za 13. mednarodni slavistični kongres, ki ga je pripravil Slovenski slavistični komite in ki je bil razposlan v presojo tudi vsem nacionalnim komitejem (1999). Kongresna tematika je bila dokončno sprejeta na zasedanju v Zagrebu, prav tako tudi oblike dela kongresa, določeno je bilo število tematskih blokov (v nadaljevanju: TB),
252_Slavistična revija, letnik 52/2004, št. 2, april-junij
število in vrste publikacij, organizacija razstave itd. V Ružomberku je bilo izbranih in sprejetih dvajset TB. V Mariboru je bil izdelan in potrjen končni program kongresa in časovni plan organizacijskih dejavnosti do začetka kongresa. Zapisniki s teh zasedanj so bili objavljeni v revijah Slavia, Slavistična revija, na spletni strani kongresa in drugod. - Organizacijski odbor Slovenskega slavističnega komiteja je po svojih najboljših močeh izpeljal sprejete naloge in izdal tudi vse tri kongresne publikacije: Drugo obvestilo, Zbornik povzetkov I-II in Program kongresa. -Po podatkih prijavne službe Cankarjevega doma se kongresa dejansko udeležuje 617 aktivnih in pasivnih udeležencev iz 37 držav (od prvotno načrtovanih 850-900 udeležencev), pri čemer so bili med razlogi neudeležbe tudi visoki stroški bivanja v Sloveniji.
V razpravi o podanem poročilu so sodelovali še: prof. Brogi Bercoff, prof. Dunn, prof. Gamulescu, prof. Garzonio, prof. Markovic, prof. Moldovan, prof. Moscovich, prof. Naulko, prof. Seriot, prof. Skaza, prof. Suchanek, prof. Thomson, prof. Wlodarczyk, prof. Wollman, prof. Zekulin. Razpravo, ki se je kritično dotaknila bistvenih načelnih vsebinskih in organizacijskih vprašanj, koristnih tudi pri snovanju prihodnjih kongresov, je mogoče strniti v naslednje načelne ugotovitve:
Tematika kongresa: Slavistični kongresi naj se tematsko ne zožujejo, ampak naj ohranjajo svojo široko zasnovo, ker samo taki omogočajo celosten vpogled v razvoj slavistike; problematika slovanske etnogeneze, ki je skupna vsem slovanskim jezikom, nikakor ne sme ostajati ob strani, vendar pa naj tematika odraža tudi prehod iz starega načina življenja v novega in naj bo odprta tudi za moderna vprašanja, npr. sociološka, antropološka, rabo tehnike v humanističnih znanostih.
Oblike kongresnega dela: Pri organizaciji prihodnjih kongresov bi bilo morda smiselno razmišljati tudi o zmanjšanju števila referatov in o podaljšanju časa, namenjenega diskusiji, med osnovne oblike kongresnega dela pa bi bilo treba uvrstiti delo komisij pri MSK (komisije naj se še bolj odprejo vsem slavistom), posebna pozornost pa naj bo posvečena tematskim blokom in okroglim mizam. - Nekateri člani MSK so menili, da bi bilo koristno ponovno vpeljati vmesni plenarni sestanek, ker to povečuje stopnjo informiranosti.
Udeleženci: Precejšnje pozornosti je bila deležna udeležba na kongresu. Ugotovljeno je bilo, da se število udeležencev na kongresih realno zmanjšuje, čeprav najbrž iz različnih vzrokov, eden med njimi je gotovo zaskrbljujoče zmanjševanje slavistov na zahodu. Poudarjeno je bilo, da bi morali biti kongresi tudi zaradi konkurenčnih kongresov čim bolj privlačni. Nič manj ne zaskrbljuje niti neprihod na kongres članov nacionalnih delegacij, ki so bili izbrani v nacionalno kvoto in tako onemogočili udeležbo drugim. Glede na to, da udeležbo vse bolj krojijo tudi finančni razlogi, bi nacionalni komiteji lahko zahtevali, da si prijavljenci sami zagotovijo finančna sredstva in (celo), da se kotizacija kot zagotovilo udeležbe vplača že pred prihodom.
Za poročevalce, ki na sklepnem plenarnem zasedanju slavističnega kongresa poročajo o uspešnosti izvedbe programa, so bili na Otočcu imenovani: prof. Duličenko in prof. Moldovan (jezikoslovje), prof. Pospfšil in prof. Skaza (literatura in kulturologija), prof. Stančev (tematski bloki), prof. Suchanek (okrogle mize).
Organizacijska vprašanja: V obdobju 1998-2003 so bili za nove redne člane MSK izvoljeni prof. M. Pavlyshyn (Avstralija z Novo Zelandijo) namesto prof. P. Cubberleya, prof. G. Neweklowsky (Avstrija) namesto prof. R. Neuhäuserja, prof. H. Wlodarczyk (Francija) namesto prof. M. Aucouturiera, prof. S. Garzonio (Italija) namesto prof. Brogi Bercoff, prof. N. Zekulin (Kanada) namesto prof. T. Priestlyja, prof. D. Scholze - Šolta (Lužiški Srbi) namesto prof. H. Schuster Šewca, prof. C. Ode (Nizozemska) namesto prof. W. Vederja, A. Moldovan (Rusija) namesto prof. O. N. Trubačeva, prof. P. Seriot (Švica) namesto prof. J. P. Locherja. Na predlog nacionalnih komitejev so bili za svoje znanstvene in organizacijske zasluge na področju slavistike izvoljeni trije novi člani MSK: prof. Riccardo Picchio (Italija), prof. Janusz Siatkowski (Poljska) in prof. Gheorge Mihäilä (Romunija).

Zapisnik plenarnega zasedanja Mednarodnega slavističnega komiteja_253
Prof. [ivic - Dular je nadalje opozorila, da v ~asu tega mandata ni bilo mogo~e vzpostaviti formalnih stikov s slavisti~nimi komiteji v Gr~iji, Indiji, Moldaviji, Norve{ki in [paniji oz. samo s posamezniki iz Gr~ije in [panije, ki so bili motivirani za prihod na kongres. Prof. Soren-sen je obljubil pomo~ pri navezavi stikov z Norve{ko. Prof. [ivic - Dular nadalje ugotavlja, da od držav s slovanskim jezikom samo Bosna in Hercegovina ni včlanjena v MSK in poprosi za mnenje o ukrepih za odstranitev tega stanja. Po razpravi, v kateri so sodelovali prof. Markovic, prof. Nazor, prof. Siatkowski, prof. Zekulin, je bilo ugotovljeno, da so trenutno samo slavisti iz Republike Srbske (posredno) prek Saveza slavističkih dru{tava Srbije in Črne gore včlanjeni v MSK, da pa je prisotnost tudi drugih dveh entitet nujna zaradi izvedbe mednarodnih projektov, npr. OLA. Ker doslej za sprejem v MSK slavisti iz Bosne in Hercegovine niso zaprosili, se poobla{ča novo predsedstvo MSK, da zadevo uredi. Prof. Nazor je ponudila pomoč pri navezovanju stikov. - Hkrati je MSK podprl pro{njo Kazahstana za sprejem v članstvo s pripombo, da se lahko včlaniti samo kot kolektivni član (dru{tvo); za izpeljavo tega sklepa se poobla{ča predsedstvo MSK v naslednjem mandatu.
Prof. Wollman je predlagal, da predsedstvo MSK zaprosi vse nacionalne komiteje za podatke o tem, koga predstavljajo in o {tevilu slavističnih ustanov v njihovih državah. Zato da bi se pridobil natančnej{i pregled nad stanjem slavistike po svetu, bo revija Slavia izvedla anketo o tej problematiki.
Komisije pri Mednarodnem slavističnem komiteju: Delovanje komisij v obdobju 1998-2003 je spremljal koordinator komisij prof. S. Gajda in o svojem delovanju na Otočcu tudi poročal. Povedal je, da je navezal stik z večino komisij s seznama, ki ga je prejel ob nastopu funkcije, in pri tem ugotovil, da iz različnih vzrokov realno deluje samo okrog 50-60 % od 29 komisij s seznama (in dodatno {e 30., Etimolo{ka komisija, potrjena na zasedanju v Zagrebu). Pisno poročilo prof. Gajde o delovanju komisij v tem obdobju je objavila Slavia. Za formalno regulacijo - v programskem smislu ostajajo komisije popolnoma samostojne - in za okvirni nadzor nad delovanjem komisij s strani MSK je prof. Gajda že na zasedanju v Ružomberku (2001) predstavil osnutek dokumenta Ramowe zasady dziaiania komisji afiliowanych przy MKS, ki ga tokrat predlaga v razpravo.
V izčrpni razpravi so sodelovali {e prof. Brogi Bercoff, prof. Gamulescu, prof. Gjurčinov, prof. Moldovan, prof. Naulko, prof. Neweklowsky, prof. Pospf{il, prof. [ivic - Dular, prof. Wlo-darczyk, prof. Wollman, prof. Zekulin. - Mandat komisij se omejuje na 5 let, tj. na obdobje med dvema kongresoma, komisijam, ki ne delujejo, se mandat ne podalj{a, nove komisije pa se potrjujejo samo v primeru, če so izpolnjeni formalni pogoji. Na vsakokratnem kongresu se imenujejo predsedniki in člani komisij, predsednikom komisij pa, ki odhajajo z dolžnosti, se izreče zahvala. Delo komisij bi bilo treba popularizirati na spletni strani MSK in omogočiti, da se vanje vključujejo/jih vodijo tudi mlaj{i raziskovalci. Komisije morajo o svojem delu pisno poročati koordinatorju komisij, ta pa jih objavi v Slavii kot osrednjem glasilom, ki poroča o delu MSK. MSK se prof. Gajdi zahvali za dobro opravljeno delo in sprejme njegove predloge. Dokument Ramowe zasady dziaiania komisji bo posredovan tudi predsednikom vseh komisij. - Na zasedanju se je razpravljajo o problematiki nekaterih že obstoječih komisij (npr. za jezikoslovno bibliografijo, za transkripcijo, za arheologijo) in predlagana je ustanovitev nove komisije o vpra{anjih slavistike na univerzah, predlog je bil sprejet na okrogli mizi o položaju univerzitetne slavistike.
Za mandatno obdobje 2003-2008 je na predlog prof. Gajde MSK potrdil 23 komisij, ki izpolnjujejo pogoje o delovanju:
1.	Komisia slovanskeho folkloru (predsednik: ÄyÖHHKO PafleHKOBH^)
2.	Komisja Onomastyki Slowianskiej (predsednica: Ewa Rzetelska - Feleszko)
3.	KoMHCCHa 3a KOMnroTipHa oöpaöoTKa Ha cpeflHOBSKOBHH cnaBSHCKH piKonacH 0
CTaponeraTHH khhfh (predsednik: David Birnbaum)
254_Slavistična revija, letnik 52/2004, št. 2, april-junij
4.	Komisja Przekladoznawcza (predsednik: Piotr Fast)
5.	Komisja Etnolingwistyczna (predsednik: Jerzy Bartminski)
6.	Komisja Badan Porownawczych Literatury (predsednica: Halina Janaszek - Ivaničkova)
7.	Komisja Slowianskich kontaktow J^zykowych (predsednik: Gerd Hentschel)
8.	Komisia Slovanskeho etnologickeho atlasu (predsednik: Mojmir Benža)
9.	Komise slovanske stylistiky a poetiky (predsednik: Ivo Pospišil)
10.	Komisja Budowy Gramatycznej J^zyköw Slowianskich (predsednica: Jarmila Panevovä)
11.	Komisja Edytorsko-Tekstologiczna (predsednik: Adam Karpinski)
12.	Komisja archeologicka (predsednik: Peter Salkovsky)
13.	Komisja Najnowszych Dziejöw Slowian (predsednica: Irena Stawowy - Kawka)
14.	Komisja Bibliografii Lingwistycznej (predsednica: Zofia Rudnik - Karwatowa)
15.	KoMHCCHa no neKCHKonoraH 0 neKCHKorpa^HH (predsednica: Maprapaxa H. ^epHMmesa)
16.	CnasaHCKaa ÖHÖneäcKaa komhcch» (predsednik: AHaxonHH A. AneKcees)
17.	Komisia slovanskych spisovnych jazykov (Jan Bosak)
18.	Komise pro cirkevneslovanske slovniky (predsednica: Zdenka Ribarovä)
19.	Commissione Storia Slavistica (predsednica: Giovanna Brogi Bercoff)
20.	KoMHCCHa no CnoBooöpasosaHHro (predsednik: Hrop C. YnyxaHos)
21.	KoMHCCHa no CnasaHCKofi ^paseonorHH (predsednik: BanepHH MoKHeHKo)
22.	Komisja Fonetyki i Fonologii J^zyköw Slowianskich/Komisia pre fonetiku a fonolögiu slovanskych jazykov (predsednik: Jän Sabol)
23.	Etymologicka komise (predsednik: AneKCaHflap ^oMa)
Organizacija 14. mednarodnega slavističnega kongresa: V nadaljevanju se je MSK soočil z izbiro kraja izvedbe 14. mednarodnega slavističnega kongresa, pri čemer naj bi bila po dosedanjem ritmu organizacije na vrsti ena izmed vzhodnoslovanskih držav ali pa slovanska država, ki kongresa sploh še ni gostila (Belorusija, Makedonija). Uvodoma je prof. Sivic - Dular podala historiat izbire organizatorja naslednjega kongresa: Na zasedanju v Zagrebu (2000) se je predsedstvo MSK strinjalo s predlogom kandidature Beloruskega slavističnega komiteja, če bi finančno podporo zagotovila beloruska vlada, vendar pa se prof. Cychunu do zasedanja v Ružomberku (2001) takšne podpore ni posrečilo dobiti. Zato je bilo na zasedanju v Mariboru v odsotnosti beloruskega predstavnika prof. Cychuna sklenjeno, da prof. Gjurčinov in prof. Moldovan s svojima nacionalnima komitejema preučita realne možnosti za organizacijo kongresa v Makedoniji oziroma v Ruski federaciji, z naklonjenostjo pa je bila sprejeta ponudba prof. Pospišila, da bi kongres lahko potekal v Češki republiki. Po mariborskem zasedanju pa so prišle potrditve treh kandidatur: beloruske (decembra 2002), makedonske (februarja 2003) in češke (maja 2003). - V nadaljevanju se je prof. Cychun odrekel kandidaturi iz moralnih razlogov, ker Beloruski slavistični komite ni bil obvestil MSK, da si še prizadeva pridobiti soglasje beloruske vlade, vendar pa je dodal, da Belorusija ostaja kandidat za organizacijo 15. mednarodnega slavističnega kongresa, po tem pa sta prof. Gjurčinov in prof. Pospišil predstavila svoji kandidaturi. Predstavitvi je sledila poglobljena razprava o obeh kandidaturah in o merilih, na podlagi katerih bi bil MSK lahko odločil za eno izmed njiju. V njej so sodelovali prof. Benedek, prof. Cychun, prof. Duličenko, prof. Dunn, prof. Flier, prof. Gämulescu, prof. Gjurčinov, prof. Markovic, prof. Neweklowsky, prof. Pavlyshyn, prof. Pospišil, prof. Rothe, prof. Seriot, prof. Siatkowski, prof. Skaza, prof. Suchanek, prof. Sivic - Dular, prof. Thomson in prof. Zekulin. Ker razprava ni pripeljala do soglasne odločitve in ker nobeden izmed obeh predlagateljev ni prostovoljno umaknil kandidature, se je predsedstvo MSK prvič v zgodovini odločilo za tajno glasovanje, vendar pa so se od te rešitve distancirali častni člani in nekaj rednih članov. V komisijo za pregled glasovalnih lističev so bili imenovani prisotni častni člani MSK: prof. Rothe, prof. Siatkowski in prof. Wollman. Od 32 rednih članov MSK jih je glasovalo 31; oddali so 17 glasov v prid Makedonije, 13 glasov v prid Češke republike, 1 glasovnica pa je bila neveljavna. S tem je MSK poveril

Zapisnik plenarnega zasedanja Mednarodnega slavističnega komiteja_255
organizacijo 14. mednarodnega slavisti~nega kongresa Makedonskemu slavisti~nemu komiteju in imenoval prof. Milana Gjur~inova za novega predsednika, prof. Liljano Minovo za podpredsednico in prof. Dimitrija Risteskega za tajnika.
Resolucija MSK: Prof. Gustavsson je MSK opozoril na katastrofalen položaj slavistike na univerzah, saj so slaviste skorajda v celoti zamenjali rusisti, polonisti, bohemisti itd., poleg tega pa se zelo zmanjšuje tudi zanimanje za učenje slovanskih jezikov, podobno poslabšanje položaja slavistike pa je opaziti tudi v slovanskih državah. Med razpravo, ki so se je udeležili še prof. Neweklowsky, prof. Brogi Bercoff in prof. Flier, sta bila načelno podprta dva predloga z okrogle mize Univerzitetna slavistika u slavenskim i neslavenskim zemljama, in sicer predlog o ustanovitvi posebne komisije pri MSK kot stalnega foruma za ta vprašanja in predloga o sprejemu resolucije o položaju slovanskih jezikov, literatur in kultur v Evropi in širše, ki bi jo nacionalni komiteji naslovili na oblasti v svojih državah, čeprav so včasih učinkovitejša individualna pisma.