THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod za pravico in resnico —- od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN
SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV .(No.) 40.
CHICAGO, ILL., SREDA 29. FEBRUARJA — WEDNESDAY, FEBRUARY 29, 1928.
LETNIK XXXVIL
SENATORJI V RAZGOVORU S PREDSEDNIKOM VELIKE KORPORACIJE. — OPERATORJI SE BODO MOkALI PODATI IN POGAJATI Z UNIJO. — KOMISIJA SE JE VRNILA V WASHINGTON.
Pittsburgh, Pa. — Ko so senatorji, ki raziskujejo zadevo premogarskega boja videli gorje stavkujočih premogar-jev in culi iz njih ust o sirovem postopanju operatorjev in njihovih policistov v tem kraju,
obiskali Horace F. Baker-ja. predsednika največje družbe. Pittsburgh Terminal Coal k or-poracije. Gospod seveda ne stanuje v mestu med šumom m dimom, temveč na prijaznem gričku proč od mesta. Po debati so senatorji uvideli, da je resnica, da so operatorji zelo trdovratni. Na pritožbe o postopanju kompanijske policije proti stavkujočin? je Baker rekel, da se morajo boriti z og-njem proti ognju. Rekel je tudi senatorjem, da bodo v bodoče delali le z neunijskimi premogarji in ne bodo obnovili pogodbe z United Mine Workers of America. Senator Gooding je nato Baker ju rekel, da imajo le dva pota na izbero —■. pogajati se z United Mine W orkers, ali pa bodo dobili v vrste delavcev I. \V. W. Že zua.i je vec članov od 1. vV. \v. lan . Gooding je pripomnil, da je T. W. W. najbolj nevarna organizacija na svetu, katere namen je izpodko f)ati tla red-! ni vladi. Rekel je, da ti tudi operatorjem pomagajo pri uničevanju unije. Baker je seveda vse to s posmehom vzel nazna-nje in rekel, da ni res. Pravi, da ne veruje, da bi kdaj v zapadnem delu države Penn-sylvanije kontrolirali industrijo člani I. W. W. Senator Wheeler je Bakerju dokazoval, da je potreba delavcem unije, katere zastopniki se zanje podajajo. Baker je rekel nato, da zdaj tej^a ni potreba, časi so se spremenili.
Komisija je nato odpotovala v premogarsko okrožje v državo Indiana, kjer je delala v nonedeljek. nato se pa je vrnila v Washington.
-o-
TAT USTRELJEN V HlSl MILIJONARJA.
Chicago. 111. — C. Raymond Collins, milijonar, 465 Clinton place. River Forest, je imel ponoči obiskovalca, ki je nakra-del v poslopju dragocenosti, v vrednosti $12,000. Collins je postavil stražo, da bi bilo njegovo poslopje varno, pred nadaljnjimi obiski ponočnih gostov. V nedeljo ponoči je tat zopet prišel, a topot ni imel sreče. Policist, ki je bil na straži, ga je zasačil in ustrelil. Bil je Rudolph Sanders, star 30 let, 2146 W. 21st PI.
0 SPORU MED ITALIJO IN AVSTRIJO.
FRANCOSKE VAJE V SREDOZEMSKEM MORJU.
Rim, Italija. — Italijanski listi poročajo, da bo imela francoska sredozemska flotila koncem marca velike manevre ob obali Alžira in Tunisa. Obenem se bodo vršile skupne vaje francoskih kopnih čet v kolonijah, kjer se bodo vršile tudi velike vežbe vojaškega zra-koplovstva.
Širite amer. slovenca i
Seipel čaka odgovora od Mus-
solinija. — Ni se še odločil
kaj bo ukrenil proti Avstri-—ji. — Vse z napetostjo pričakuje nadajjnega razvoja.
Rim, Italija. — Sig Auriti, italijanski zastopnik v Avstriji, katerega je italijanski ministrski predsednik Mussolini odpoklical, je prispel v Rim v ponedeljek. Kakor je že bilo poročano, fašistom v Italiji ni po volji, ker sta dva poslanca iz Tirolske v zbornici na Dunaju kritizirala italijansko administracijo v južnem delu Tirolske, kjer zatirajo Jtalijani manjšino Nemcev, kakor zatirajo na Primorskem Slovence in Hrvate. Mgr. Seipel, avstrijski državni kancler, proti zatir-janju manjšine ni mogel ničesar ukreniti. Apel na Društvo narodov bi bil bob v steno — nridvužil so je torej tistim, ki so protestirali proti ital. zatiranju manjšine. Italija hoče, da bi se Avstrija radi kritiziranja opravičila. Seipel se pa prav nič ne vznemirja, pa tudi mu ne pride na misel, da bi se opravičeval. Da vse z napetostjo pričakuje daljnega razvoja tega spora, je umevno. Zlasti Francija in Jugoslavija ugib-ljate kaj bo. Spomlad se približuje in je že v navadi, da se takrat malo bolj rožlja z orožjem. Bo pa le veliko grmenja, a prav malo, ali prav nič dežja.
Vse z nanetostjo pričakuje kakšen bo odgovor Mussolinija Seiplu. Odločil se bo, ali položaj poostriti ali pa vblažiti. Ni več nobena tajnost, da sovražniki Italije že težko pričakujejo časa, ko bo dala vzrok za vojno. Diplomati več držav so že dali razumeti, da si bo Italija opekle prste in Mussolini-jeva krona slave bo trnjava. Seinel se je pred kratkim vrnil iz Prage, kjer se je razgovai*-ial z Edouardom Benešem, ki ie češkoslovaški zunanji minister. Kaj sta moža govorila ne vemo. To pa vemo, da bo Italija. če bo kaj rogovilila proti Avstriji, imela proti sebi malo antanto in prav gotovo tudi Francijo, da ne govorimo o Nemčiji, ki bi tudi rada položila svoje roke na fašistovsko I-talijo. Iz vfcega tega je razvidno, da se bo Italija morala za nekaj časa še potuhniti, kakor se je že večkrat.
-o-
POŽAR V GLEDALIŠČU.
ALBANCI NA DUNAJU OBTOŽUJEJO ITALIJO.
Dunaj, Avstrija. — Na Dunaju živeči albanski emigranti so soglasno sklenili deklaracijo, v kateri odločno odklanjajo italijansko .politiko v Albaniji, kar se je pred kratkim izrazilo tudi v neki protestni brzojavki, ki je bila odposlana Društvu narodov. Italija pome-nja stalno ogorožanje miru na Balkanu.
ČEVLJAR ANGLEŠKEGA KRALJA.
IZPOVED BANDITOV.
Dva voditelja banditske tolpe izpovedala podrobnosti o napadu na vlak. — Denar se je delil na osem delov.
Chicago, 111, — V ponede-
ljek so imele oblasti v rokah
pet banditov od skupine, ki so
v soboto zjutraj napadli vlak in razstrelili poštni voz v Evergreen Park in pobegnili s plenom v znesku $133,000. Večji J del tega denarja je v rokah (oblasti. William Donovan in t Charles Cleaver, ki sta tudi v rokah pravice, sta bila voditelja bande. Od teh dveh so o-blasti izvedele podrobnosti o napadu. Dal;i sta tudi razumeti, da je ista banda v "zvezi z ropom pri Ravenswood National banki, kjer je bilo ukradenega $80,000. Detektivi so preiskali stanovanje aretiran-cev, v katerih so našli denar, orožje in druga dokazila, ki pokazujejo, da imajo opravka z dobro organizirano roparsko bando. Napad na vlak je bil izvršen natanko po skrbno izdelanem načrtu. Denar «o razdelili na osem delov. Med 7 članov bande se je razdelilo po $17,000 na vsakega; $14,000 je pa šlo na stran k skladu za advokatske stroške, ki nastanejo, ko se zločinci zagovarjajo pred sodiščem. Najboljše informacije glede ropa je izdala Mrs. William Donovan, ki je izpovedala, da je nien mož šel od doma že v petek, vrnil se pa je domov v soboto ponoči. Povedal ji ie, da je s tovariši napadel vlak in njegov delež pri tem je bil $16,000. Denar pa ni prinesel "domov, temveč ga je pustil pri nekem advokatu v Beverly Hills. Žena je rekla, da je njen mož eden izmed najbolj nevarnih banditov. Izpovedala je tudi. da je bil on v zvezi z roparji, ki so napadli isti vlak leta 1926.
BREZPOSELNI POLJAK PODEDOVAL $12,000,000.
Varšava, Poljsko. — Že delj časa je bil brez dela in zaman iskal službe Stanislaw Aba-ciak. Bilo mu je že za obupati, ko je prejel iz Amerike obvestilo, da mu je stric zapustil $12,000,000. Svojim očem ni mogel verjeti, padel je v nezavest. Ko se je zavedel, je že bil obdan od prijateljev, katerih poprej ni imel.
LETALSKE NESREČE.
Moriago, Italija. — Od tukaj poročajo o katastrofalnem požaru, ki je nastal v kino gledišču in poslopje popolnoma u-ničil. Ob življenje je prišlo 35 oseb. Velika panika je nastala, ko je ljudstvo v gledišču zvedelo, da je izbruhnil ogenj. Vse je naenkrat hitelo k izhodom ; v gneči je bilo veliko število oseb ranjenih.
AVTOMOBILSKE NESREČE.
Granite City, 111. — Pet oseb je bilo ubitih, ki so z avtomobilom hotele preko železniške proge, da prehitijo vlak, ki je vozil proti njim. Vlak je bil hitrejši, zadel je karo in jo vlekel seboj 1500 čevljev daleč, predno se je ustavil. Vseh pet je bilo na mestu ubitih.
Chicago, 111. —- John Fistak, star 45 let, 2711 W. 24. cesta in Steve Shagad, star 40 let, 2852 So. Turner ave., sta se vozila z avtom in na Spaulding ave. ter 25. cesti trčila skupaj z vozom cestne železnice. Shagad je zadobil težke poškodbe, Fistak je pa kirralu nato podlegel poškodbam.
Te dni se je mudil v Wash-ingtonu Alfred Waiter Bore-ham, katerega vidimo na sliki, ki skrbi za obuvala angleškega kralja Jurija. Borehamovi delajo čevlje za člane angleške kraljeve družine že od 1. 1810.
KRIŽEM SVETA.
—	Denver. Colo. — V nedeljo je bila slovesna otvoritev Moffat predora, ki vodi šest milj daleč pod skalnatimi gorami. To je najdaljši železniški predor na kontinentu Severne Amerike.
—	Washington. D. C. — Stric Sam bo tožil prekoocean-skega letalca Chares A. Levi-na za pol milijona dolar j ev, kateri znesek si je prisvojil ne-postavnim potom pri prodaji vojnega materijala.
—	Carigrad, Turčija. — Že ^ dolgo ne pomnijo tukaj tako i hudih sneženih žametov kakor j to leto. V soboto in nedeljo je j bil ves promet po mestu ustav-; Ijen. :
—	Pasadena. Cal. — Mrs. Thomas Rochester, stara 32 let, je s svojim devetletnim sinom padla s skale v 80 čevljev globok prepad. Ljudje so takoj prihiteli na pomoč in oba težko ranjena spravili na varno. Upajo, da bosta okrevala.
—	Chicago, 111. — Robert Dodd .star 12 let, 6063 Harper Ave., je hodil ob železniški oro^i. Na 64. cesti ga je doletela nesreča, ko se ni dosti hitro izognil vlaku, ki ga je podrl na tla in ubil.
—	Milwaukee, Wis. — Mrs. Eleanore Psket, stara 36 let. toži svojega soproga za ločitev zakona. V obtožnici navaja, da jo je soprog nagnal iz postelje, k sebi v posteljo je pa vzel svojega psa.
Fordovo letalo našli, pilot je u-tonil. — Poštno letalo zadelo v drevo; ena oseba prišla ob življenje.
—o—
Sebastian, Fla. — Fordov ironoplan, / Ford", katerega pilot je bil Harry Brooks, ki je padel v bližini Melbourne v morje, so našli. Pilot je utonil.
New York, N. Y. — V soboto popoldan sta odletela pilot Walter Hendricks,- star 27 let in Dave Staggert. kot potnik, nasproti nekemu parniku, ki je plul proti pristanišču. Od tf>-krat pa ni nobenega sledu o njiju, najbrže sta padla v morje in utMiila.
Aurora, Neb. — F. N. Creig iz Beaver, Pa., potnik, je prišel ob življenje in pilot Frank Yager je zadobil težke poškodbe, ko je letalo, s katerim sta letela iz Omahe proti Cheyenne, zadelo v skupino dreves in so vnelo.
VELIKO ŠKODE PO POŽARIH.
MISIJON V RANKIN, PA.
Vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se naznanja, da se bo v Rankin, Pa., vršil sv. misijon v dnevih od 11. do 25. marca t. 1. Prekrasna prilika za katoličane v mestu in okolici. Sv. misijon bo vodil v hrvaški cerkvi Sv. Marije, 309 Ken-mawr ave., o. Ivan Ev. Kujun-džič redovnik družbe Isusove iz Zagreba.
Veleč. g. misijonar je dobro znan med Hrvati in Slovenci v Ameriki. 25. marca bo slovesni zaključek sv. misij on a, pri katerem bo sodelovalo več čč. gg. duhovnikov od drugod.
Skladišče Bowker Chemical kompanije uničeno; škoda ogromna. — Tovarna Farne Canning kompanije v Shel-byville uničena. — Ogenj v Duluthu.
—o—
Baltimore, Md. — Ogen j je izbruhnil pri Bowker Chemical kompaniji, ki je ogrožal ve* jugozapadni del mesta. Z di-namitom so morali razstrelivi nekatere stavbe, da so ogenj omejili. Štiri poslopja so popolnoma uničena. Škoda je o-gromna. Kako je ogenj nastal ni znano.
Shelbyville, Ind. — Tovarno Fame Canning kompanije je o-genj uničil. Škoda je cenjena na pol milijona dolarjev. O-genj je nastal radi preveč zakurjene peči.
Duluth, Minn. — Pri Zenith Motor kompaniji je nastal požar, ki je poslopje vpepelil in uničil 100 avtomobilov. Škoda je cenjena na $240,000. Gorelo je tudi v zapadnem delu mesta.
Mulgrave, N. S. — Hotel ob morju in neko drugo poslopje je ogenj uničil. Škoda je cenjena na $65,000. Ob življenje so prišli trije hotelski uslužbenci.
— Centerton, Ind. — Na križišču v tukajšnji bližini je vlak zadel v avto John Buck-nerja iz Brooklyn, Ind. Ubit je bil on, njegova žena, njegova mati in trije otroci.
Iz Jugoslavije,
STRAŠNA NESREČA V KANDIJI, KATERE ŽRTEV JE POSTAL MLAD POSESTNIKOV SIN. — NESREČNEŽ IMA OBE NOGI ZLOMI JENI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Grozna nesreča pod vozom. ( moč in prihitela je tudi mati V torek, 7. febr. popoldne j deklice. Mimo je slučajno prise je primerila strasna nesreča, šel vaški župan, ki so ga spu-katere žrtev je postal 271etni 'stili na vrvi v vodnjak. Županu posestnikov sin Anton Malen-jse je posrečilo priti do otroka, šek, doma iz Kandije. toda, ko so ga vlekli gori, se Malenšek je vozil skupaj z 'je vrv utrgala in oba sta zopet okoliškimi posestniki ies tovar- j padla na dno. Grozila je skraj-narja g. Šiške z Gorjancev na na nevarnost, da ne bi utonila kolodvor v Kandijo. Ko je o-joba, župan in deklica. Toda koli pol 7. zvečer peljal težko'župan ni izgubil prisotnosti du-obložen voz po klancu navzdol ha in je začel klicati na pomoč, proti Stem bur ju, mu je pri fo- 'dokler mu niso spustili nove' tografu Dolencu privozilo na- j vrvi in potegnili kvišku njega sproti več praznih vozov. M a- in deklico, lenšek se jim je hotr) izogniti I *	_0_
in je za vozil v stran, pa se pognal na voz. Pri tem i pa mu je nenadoma spodrsnilo, i Malenška je hip nato vrglo j pod voz, ki ga je strahotne \ razmesaril.
Vozniki so culi samo zamol- i
obenem j Veliko tihotapstvo manufak-
ture preko Sušak?..
kel krik in so v strašni slutnji nesreče takoj prihiteli na lice i mesta.Potegnili so Malenška I izpod koles, pri čemer se jim je nudil grozovit prizor.
Malenšek je imel obe nogi popolnoma zdrobljeni in prav tako tudi levo ramo. Iz groz-1 nih, širokih ran je v curkih tekla kri.
£ljub strašnim 'poškodbam Malenšek ni zgubil zavesti. — Vozniki so ga na poti proti bolnici usmiljenih bratov nesli na rokah do Sedlarjeve gostilne, kjer je Malenšek odločno za- t
Pred dnevi so prišlo oblasti na Sušaku na sled velikemu tihotapstvu manufakture iz tte-ke preko Sušaku v notranjo!«! države. Po dosedanjih rezulta-Stih preiskave je bil aretiran samo carinski revizor Vekoslav Bezjak. ki je bil uslužben pri sušaški carinarnici. Bezjaka s«» Izročili na zahtevo .navd-ništva v zapore sodišča v Og.i-linu. Sušaška policija j<.* o vsej zadevi uvedla obširno preiskavo in je odkrila že mnogo sledov za tihotapci in za vtiho-tapljenim blagom. Obmejni policijski komisar je pri neki zagrebški tvrdki zaplenil 12 bal manufakture (mošk.>ua blaga). Vsaka bala je težka
hteval, da ga prenesejo domovi100**; Razen te"a 80 oblasti ir, ne v bolnico. Ker ie bilo vi-	* Belgradu 22, v Osi-
detu da ranjen* ne bo dolgo ]fku 8 111 v Sm,otlci 16 baL ~ živel, so ga vozniki ubogali in	Je. da je bilo vti-
ga prenesli domov, kjer mu je pomoč nudil dr. Ropaš.
Malenšek se je doma kmalu onesvestil, vendar se je tekom dne opetovano zavedel. Njegove poškodbe so tako težkega značaja, da je rnalo upanja na njegovo rešitev.
hotapljenih 110 bal in se je torej posrečilo oblastem najti polovico te množine. Freiskava v tej zadevi se še nadaljuje.
-o-—
Težka nesreča v kamnolomu.
V Kozarskem vrhu v občini ■Osek sta lomila kamenje Fer-Takoj po nesreči so je zbra- dinand 2igert in Alojzij Štefa-lo v Kandiji vse polno ljudi, ki nec. Ker sta bila v globoki jaso prisostvovali žalostnemu mi, se naenkrat zruši na nju transportu na rokah. Malen- višje ležeča lapornata plast in škove rane <-o naj prvo obvezali j popolnoma zasuje Štefan ca. njegovi tovariši. Prizor, ko so jžigerta pa do glave. Ko čez ponesrečenca nesli tovariši S;eno uro odkopljejo Stefanca, okrvavljenimi rokami in oble-j je bil že mrtev. Zapušča vdovo
1 .
poštenega in splošno soču-
ko na njegov	je bil nad
vse pretresljiv, kakor vobče vzbuja nesreča pridnega fanta stvovanje.
Smrtna nesreča na železnici.
Iz Save ob južni žel. poročajo: Na Svečnico okoli polnoči je osebni vlak povozil Terezijo Novak, ženo čuvaja Ant. Novaka in sestro afriškega misijonarja g. o. Musarja. Vračala se je po tiru domov v Renke. Skoraj gotovo se je vlaku napačno umaknila: stroj jo je pred seboj valil do 150 metrov daleč in vso razmesaril ter obleko raztrgal. Imela je pri sebi 5000 kron denarja, ki je menda tudi izgubljen.
-o-
Težka rešitev iz vodnjaka. .
Pred dnevi so- se igrali v vasi Čaličih pri Mostarju pri vodnjaku otroci. Neka petletna deklica je padla v vodnjak. — Otroci so pričeli klicati na po-
z dvema malima otročičema.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se posltižitc naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din	........................$ 9.35
1.000 Din	........................ 18.40
2.500 Din ____________________ 45.75
5.000 Din	....................... 91.00
10.000 Din	________________________ 181.00
100 Lir	............................$ 5.00
200 Lir	............................ 11.50
500 Lir	............................ 27.75
1000 Lir	............................ 54.50
Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti aH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJ&EK & ČE5ARK,
455 W. 42nd ST., NEW YORK. H. Y,
AMERIŠKI 8LPVEWKC
Sreda, 29. februarja 1928.
AME«IKAHSKI SLOVENEC
fed In stjiUngii ilortntid list S Amerilrf, Urtaorljw Uta imi<
Ishaja ynk dm rastni asdelj, po-fced«IjbOT i& dncvov po pnitiikih.
bdaja In tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
XiataXp^ oKdništva in narave:
1149 W. 22nd St, Chicago, HL
TeteJtefl: GANAL Q098
NmsZotiisi
2s cete leto -$5.00
Z* p<51 leu . ■■„ —_2.50
CKic*go. JCanadct is Evropo: % a ctlo !efb jftflfl Ta pol leta , „ ____3.00
The Fir at and the Oldeat Slovenian Newspaper in Americsu Established 1891.
Issued dally, except Sunday, Mon*
day and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St.f Chicago, HI.
Phone: CANAL 0098.
Subscription:
For one year__—__
For half a year _—________
Chicago, Canada and Europe: For one year___$6.00
.$5.00 . 2.50
For half a year
3.00
P020R:—Številka poleg vašega naslova na lista znači, do lil ilia j imate Gst plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ^ tem tefiko pomagate list«.
DOPISI Talnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na urea-blitvo vtii3 dan Sn pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu ie Čas do Četrtka dopoldne.—-Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chtcags« Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Dr. Kosta Todorov in njegova misija.
Zadnjo nedeljo imeli smo chikaški Jugoslovani priliko Spoznati se z Dr. Kosta Todorovom, bivšim bolgarskim ministrom Stambuliskijeve vlade, bivšim polnomočnem bolgarskim poslanikom v Belgradu in članom mirovne delegacije v Ženevi, in to povodom shoda, ki ga je aranžiral Dr. Todorov z nekaterimi svojimi prijatelji v ameriško-češki dvorani na 18. cesti.
Dr. Todorov propagira idejo ujedinjenja vseh južnih Slovanov v eno skupno državno zajednico. Ta ideja ni nova za Jugoslo\ane. O realizaciji te koristne splošne jugoslovanske ideje so proroško govorili že pred desetletji naš Krek in drugi naši veliki duševni Jugoslovani.
Važen je pač Dr. Todorova nastop zato, da se je konečno jela ta misel širiti tudi rped bolgarskim ljudstvom, ki je smat-rano v kulturnem oziru precej zaostalo. Kajti znano je, da skoro 65' r bolgarskih seljakov je analfabetov in kot taki golo orodje raznih političnih prefrigancev, ki ga izrabljajo v korist tujezemske politike, katera je Bolgarom samim kakor vsemu slovaiistvu direktno in na celi črti škodljiva.
Dr. Todorov je v svojem govoru obrazložil predvojno in sedanje stališče Bolgarije. Povedal je, kako je izdajalska politika germanofilskih bolgarskih državnikov spravila Bolgarijo pod germanski političen klobuk in sprejela od tujcev ji določeno in poslano dinas-tijo Ivoburžanov, katere glavni namen je bil sejati razdor in medsebojno sovraštvo med Slovane. Posledice so bile bolgarsko-srbski bratomorni spopad leta 1912, in v svetovni vojni je ta politika spravila Bolgarijo v vrste slovanskih sovražnikov. Edini bolgarski državnik, ki se je tej protibolgarski in protislovanski politiki uprl, je bil Stambuli-ski, ki je izvedel v bolgarski notranji politiki velik preobrat in za kratko dobo tudi strmoglavil protislovanski vladni režim v Bolgariji. Ukanjen od reakcijonarjev, kakor Cankov in di;u-ki, je seveda kmalu podlegel. Dejstvo pa je in ostane, da je Stambuliskijev režim v kratkem času dal seljakom in delovnemu ljudstvu več svoboščin, kakor vse prejšnje vlade v Bolgariji. Tudi za časa Stambuliskija se je začela v bolgarski javnosti odprto širiti ideja za ujedinjenje vseh južnih Slovanov na Balkanu.
Dr. Todorov je tudi s številkami dokazal veliko pridobitev v gospodarskem oziru, ki bi jo pridobili južni Slovani od ujedinjenja. Administracija državne meje med Bolgarijo in Srbijo, ki stane obe državi sedaj nad 3 milijarde letno, bi po združitvi odpadla. Poleg te bi odpadla tudi uprava ene diplomatske službe, ki stane milijone. Odpadla bi nepotrebna carina. Odpadli bi mnogi drugi stroški, kot pri vojaški upravi. Odpadla bi trgovinska konkurenca med obema državama. Na splošno: velikanska gospodarska pridobitev. Kolika pridobitev pa v političnem oziru!
Bolgarija je dandanes najnesramneje zlorabljana po tu-jezemski politiki. Kakor so jo poprej Nemci hujskali in izrabljali proti skupnim slovanskim interesom na Balkanu, tako jo zdaj zlorablja in na skrivnem hujska Italija. Sedanja nezmožna bolgarska vlada je izročila italijanskim lesnim tru-stom do malega vse šume in gozdove. Bolgarski rudniki pa so v najemu angleških rudarskih družb. Bolgarsko meščanstvo je domalega vse sprijeno in prodano. Slovanski duh korenini edino med seljaškim ljudstvom, ki je glavni steber Bolgarije, a neveden in zato zatiran in izkoriščan, da je sramota. To je slika današnje Bolgarije.
Ujedinjenje vseh južnih Slovanov in naposled vseh Slovanov na svetu je misija Dr. Todorova. Ta misel je plemenita in vredna, da jo Slovani širijo in podpirajo. Vse slovanstvo si more podati roke edino preko in potom Bolgarske, je po-
vdaril Todorov in to je istina.
Jugoslavija nima varnega zaledja brez Bolgarske. Z Bolgarsko pa dobi močno ozadje in se žnebi nevarnosti za hrbtom, ki se ji neprestano spleta po hinavskem hujskanju Italije.
Resnica je, da pošto jijo potežkoče za realiziran je te velike ini važne slovanske ideje. Pa razyoj in potrebe narodov najdejo svoja pota do konečne rešitve, pa jo bo tudi ideja ujedinjenja južnih Slovanov.
Le ujedinjeni južni Slovani bodo imeli svojo bodočnost v svojih rokah. Razdeljeni in počepi jeni bodo igračka tujcev, kakor so bili v preteklosti, katera je bila zanje dokaj črna in žalostna. Zato bi moral biti vsak Jugoslovan doma ali v tujini apostol ideje ujedinjenja vseh južnih Slovanov v skupno državno zajednico. Širimo to misel, sejaj vsak seme te misli, da čim prej dozori njen sad, to je bratsko ujedinjenje Bolgarije z Jugoslavijo.
Dr. Todorovu pa mnogo sreče na tej njegovi sveti slovanski misiji!—n.
KRONIKA ŽALOSTNIH IN VESELIH DOGODKOV NA EVELETHU.
Eveleth, Minn.
Veselili smo se že zgodnjega poletja tukaj v Minnesoti, poletja pravim, kajti o spomladi tukaj pri nas ni govora; pa glejte ga hudimana, živo srebro je zopet začelo vhajati pod ničlo in huda zimska sapa se povračuje. Močno se ji ustavlja že precej toplo solnce in tudi že daljši dnevi ji nasprotujejo, vendar pa še po noči in
v	jutrih hudomušno gospodari. Ima še dosti podpore v mrzlem snegu, ki še visoko pokriva naše kraje. Tako je pri nas! Ko
vi	tamkaj v Chicagi uživate toploto gorkega pomladanskega solnca in se najbrže že sprehajate po drevoredih, se pa mi ogrinjamo s toplimi kožuhi. — Zbiramo se v dobro zakurjenih halah, v katerih se na raznovrstne načine kratkočasimo. A zdaj, ko je zopet "privandral" sv. postni čas, nam bo še to odvzeto, zato se pa milo oziramo v prosto naravo in želimo, da bi nam kmalu odprla vrata do njene krasote.
Pri nas na Evelethu se zmi-raj menjavata žalost in veselje. Novo leto nam je prineslo že pet smrtnih udarcev, v katerih je posegla smrt v najlepša leta človeškega življenja. Dne 7. januarja je umrla novoro-jenka Marjeta Oven, hčerka dobroznane in čislane družine Jožefa Oven na Troy Loc. — Prisojeno ji je bilo komaj par ur življenja. Stariši, ne žalujte, imate angeljčka v nebesih. — Dne 19. januarja pa je zatisnil telesne oči v naši naselbini dobro poznani mož John K. Le-ban in sicer v najlepši dobi svojih let, star komaj 37 let. Bolehal je že čez leto dni na jeti-ki, ki ga je končno umorila. — Pokojni John je bil rojen na Kranjskem dne 24. okt. 1891. Na Evelethu je preživel zadnjih 17 let, kjer je bil zaposlen v rudnikih, a zadnja leta je imel delo pri mestu, katerega je moral par mesecev pred smrtjo odložiti. Pokojni John je bil oženjen in zapušča vdovo in 4 nedorasle hčerke, Paulino, Julijano, Johano in Mary, dve sestri na McKinley in ene-
farmo pri Murphy Lake. Pokopan je bil pokojni John iz slovenske cerkve sv. Družine, kjer je daroval naš g. župnik A. Leskovic črno, peto sv. mašo za njega. Truplo počiva na evelethskem pokopališču, duši njegovi pa daj Bog večni mir in pokoj.
Dne 26. januarja ob treh popoldne je zatisnila svoje trudne oči Mrs. Mathilda Perkovič, žena Luke Perkoviča. Pokojna je bolehala že več let na neozdravljivi bolezni raka na pljučah in je trpela strašne bolečine, posebno še zadnjih par tednov. Iskala je zdravja po raznih bolnišnicah, a bilo je vse zaman. Rak je glodal hujše in hujše, dokler jo ni smrt rešila hudega trpljenja. Pokojna je bila rojena na Hrvatskem in je bila dvakrat omožena. Iz prvega zakona zapušča hčerko Anico, sedaj omoženo Bunčič. Pokopana je bila s slovesno črno sv. mašo iz slovenske cerkve sv. Družine dne 28. januarja. Upamo, da se je njeno tukajšnje trpljenje spremenilo tam v večnosti v večno veselje.
Komaj se je zasul grob pokojne Mathilde, je že došla drugi dan žalostna novica iz Duhitha, da je tamkaj v bolnišnici za j etične preminula Mrs. Lucija Bunčič, splošno spoštovana mlada žena Mr. Luke Bunčiča. Očesa so se porosila marsikateremu o tej žalostni novici in zagodrnjali smo: Smrt, kaj pa vendar delaš, da tako mlademu bitju ne priza-neseš. Pokojna je bila namreč še v cvetu svojega življenja, komaj 27 let stara in šele malo let omožena. Pokojna je bila rojena v Jugoslaviji dne 3. junija 1901 in je prišla v Ameriko še kot majhna deklica. Na Evelethu je živela 15 let, kjer se je tudi leta 1918 poročila z Luko Bunčičem. Začela je hirati na jetiki. Iskala je zdravja v bolnišnici za jetične poleg Dulutha, a mesto zdravja zasačila jo je smrt in jo rešila zemeljskega trpljenja in jo preselila v gotovo boljšo deželo tamkaj # v večnosti. Saj je pokojna toliko trpela, a je prenašala vse trpljenje voljno, v božjo voljo udana. Pokopana je bila dne 29. jan. s peto črno
cerkve. Za pokojno žaluje mož, dva nedorasla otroka in njeni še živi stariši, bivajoči tu na Evelethu, mnogi prijatelji in prijateljice. Sveti naj ji večna luč! — Dne 14. febr. je bila zakopana Anna Novakovič, hčerka Matt in Neže Novakovič. Deklica je nepričakovano naglo zapustila ta svet. Bolna je bila samo en dan. Pokojna zapušča tukaj žalujoče stariše in več bratov in sester. Mlada, komaj 7 let stara, se je ločila od tega sveta in se preselila v boljšo t domovino, kjer ni več trpljenja in zapeljivosti sveta.
Poleg žalostnih novic je pa tudi nekaj veselih poročil iz našega mesta. Nismo samo jokali, ampa^k tudi poskakovali smo na gostijah, katerih se je tudi več obhajalo tukaj v tem predpustnem času. Prva sta si obljubila v novem letu dosmrtno zvestobo Jožef Debelak in Johana Debelak. Tema sta sle-
vsa ledina v tem oziru preorana, pa vendar se bodo še dobili novi naročniki. Le treba za njim. Gre se tudi za čast naselbine. Zato vabim prav vse prijatelje in prijateljice tega lista na pomoč v tej agitaciji. — Pueblo je bila in bo na častnem mestu mape ameriške Slovenije, pa mora biti tudi to pot v tej kampanji. Zato storimo, kar se da!
Kaj pa Tone s hriba, da se nič več ne oglasi? Ali se drži vedno v spodnjem štuku? — Vstani, vzbudi se in primi zopet za pero.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista tukaj in tam onostran morja v stari domovini!
J. Meglerf, zastopnica.
-o-
KAJ DELA SHEBOYGANSKI DEKLIŠKI NARAŠČAJ?
Sheboygan. Wis.
Učenke osmega razreda šole sv. Cirila in Metoda vabimo vse
dila John Rozinka in Marija. župljane, da si ogledajo naše Orehek. Vse štiri sta posnema- ročno delo razstavljeno v šol-la Frank Ritmanič iz Ironwoo-|ski dvorani od 26. febr. do 5. da, Mich., in Marija Rozinka. j marca. Obenem pase Vam pri-
ga brata Gabriela, ki ima lepo sv. mašo iz tukajšne slovenske
hčerka Franka Rozinka in Neže Rozinka. Nato sta rekla Alois Intihar iz Gilberta in Frančiška Loušin od tukaj, da človeku ni dobi"o samemu biLi. Zato pa le hitro v župnišče na Eveleth in g. župnik bo poskrbel, da postaneta mož in žena, kar se je tudi zgodilo dne 20. februarja ob 7. uri zjutraj v tukajšni slovenski cerkvi. Na vseh gostijah, pravijo ljudje, je bilo prav "luštno"; mi pa želimo, da bi bilo novoporočenim prav "luštno" celo njihovo življenje.
Sedaj pa je dosti za danes, g. urednik, kaj ne? Saj že nimate prostora več, zato pa neham, pa lahko noč. Ako hočete se pa oglasim še pozneje.
Evelethčan.
-o-
DOPIS IZ PUFBLE.
Pueblo, Colo.
Dokončali smo predpust tudi tukaj v daljni Coloradi. Konec je zabav in veselic, kolin in klobas. Na pustni torek smo pri ta zadnji hiši prašiča klali in klobase naredili. Zvečer smo šli pa na maškaradni ples, kjer smo se za likof še dobro pove-selili in pozabavali.
Zdaj pa je nastopil resni postni čas, čas zatajevanja in pokore in duhovnega živl jenja. Zatorej bi priporočala sedaj, ko so izšli novi nabožni slovenski rekordi "Romanje k Materi Božji", da si jih nabavite. Ti rekordi so res nekaj krasnega. Kako lepa pridiga, lepe Marijine pesmi, kako vse to sega vernemu Slovencu v srce. Vsak, ki ima Viktrolo ali kake druge vrste gramofon, si jo naj naroči. Zdelo se vam bo, kakor bi bili na Brezjah ali na kaki drugi božji poti. Vsa čast onim, ki so oskrbeli te plošče, da so se izdale. Prav lepe so tudi ostale, kot "Ženitovanje" itd. Rojaki, naročite jih. Za našo naselbino jih imam jaz v zalogi. Pridite in jih bote dobili.
Z zanimanjem sledim tudi kampanji A. S. Živahna postaja. Prijateljice, idimo vse na delo tudi v naši naselbini. Ne, tudi Pueblo ne sme biti zadnja. Res je, da je pri nas že skoro
..........................................................................................................
Rev. K. Zakrajiek, O.F.M.:
MOJI SPOMINI.
velikem parniku preko oceana v tujino. — Mati domovina v podobi krepke Slovenke pa za temi izseljenci visoko dviga zastavo Marije Pomagaj, kakor bi jim hotela povedati, naj v tujini nikdar pred vsem ne pozabijo Marije, te najlepše dedščine, katero imamo od svojih slovenskih pradedov in naših mater.
C; mati Elizabeta, slovenska uršulinka iz Ljubljane, mi je poslala tudi prvo uvodno krasno pesmico, ki je kaj lepo zadela na-pomen lista za ameriške Slovence.
Med tem časom sem tudi navarčeval nekoliko denarji, ki je bil za začetek potre-
poročamo, da nas bote navdušili za bodoče delo, ko izstopimo iz šole, s tem, da bote sedaj radi kupili tikete. Znano Vam je, če kaj dobimo v roke, se vsujemo kakor čebele iz panja po celem mestu. Gotovo n<j bo izostala nobena hiša. kjer ne bi eden ali drugi potrkal na vrata in vam ponujal tikete.
Tem potom se tudi prav lepo zahvalimo gospema Marte Prisland in M. Fale, ki ste nam brezplačno preskrbeli lepo ce-drovo skrinjo "Hope chest", kamor pridejo po končani razstavi vsa naša dela. Kajti bila so narejena v ta namen, da razvesele kako prihodnjo nevesto. V imenu učenk osmega razreda:	Olga Hlade.
KAKO SEM POTOVAL IN AGITIRAL PO DIVNEM ZAPADU.
S pota.
Vlak Santa Fe železnice je pihal in žvižgal preko kansa-ških poljan, ki so imele na sebi že jesensko barvo. Farmarji so že pospravili svoje glavne pridelke, le tupatam je bilo videti na širnem polju velike kupe slame, krme, katero so farmarji spravili skupaj, da jo rabijo po zimr. Kako krasen razgled! Kako širok je ta svet! Ure in ure hiti vlak z vso svojo brzino, pa ne vidiš drugega, kakor Ie široka polja, nikjer žive duše. Le tupatam se ti prikaže kaka farmarska hiša, pa zopet sama samota. O Amerika, kako si velika in obširna.
Z najboljšimi spomini na svoje drage prijatelje v Ivaiisasu in "po drugih naselbinah, s katerimi sem se sestal na tej poti, me je pri vozil vlak po dolgi vožnji v prelepo zapadno slovensko metropolo, v Pueblo. — Mnogo sem slišal o tej vrli slovenski naselbini že poprej, zato je naravno, da sem si prisrčno želel videti to drago slovensko naselbino na lastne oči in se sestati z vrlimi možmi in ženami te naselbine.
Ko sem stopil z vlaka, sem šel in takoj vprašal za Mrs. Josephine Meglen, našo vrlo navdušeno zastopnico v tej na-
selbini. Saj je znana vsej naši slovenski javnosti kot ena izmed najnavdušenejših agitato-ric za katoliško časopisje. — V zadnji kampanji Amer. Slovenca je odnesla tretjo nagrado, a pridobila pa je tedaj največ novih naročnikov izmed vseh agitatorjev. Vsa čast tej ženi! — Popraviti moram: na postaji nisem vprašal za Mrs. Meglen, pač pa za cesto, na kateri živi. Kajti toliko že vem, da na postajah ne morejo poznati vsake osebe v mestu, posebno še ne v velikih. Kajti če bi to naredil, bi bil podoben tistemu Kranjcu, ki je prišel v New York, pa je vprašal za svojega strica, ki je živel nekje v Minnesoti, potem se je pa čudil, kako je to, da ga noben izmed Newyorčanov ne pozna.
Dobil sem izvoščeka in me je poceni, za borih 2oc pripeljal pred hišo Mrs. Meglen. Bil sem nadvse prijazno sprejet in po-strežen. Mrs. Meglen mi je tudi takoj pokazala krasno srebrno kupo z lepim napisom, ki jo je dobila kot nagrado v jubilejni kampanji Amer. Slovenca. Res krasen dar.
Mesto Pueblo šteje, kakor sem slišal, kakih 65 tisoč prebivalcev in se nahaja kakih 30 do 40 milj proti vzhodu od vznožja divnega coloradskega pogorja. Slovencev je tu precej. Natančno ni mogoče dognati. vendar kakor sodim po velikosti župnije, društev itd., mora biti kakih štiri do pet tisoč slovenskih duš z okolico, če še ne več. Slovenci imajo krasno urejeno župnijo Matere božje. Tu deluje že okrog 35 let vrli slovenski rodoljub benediktinec preč. g. pater Ciril Zupan. Rodom Gorenjec je mož kremenitega značaja. — Mož poln ljubezni do svojega naroda. Pa saj se mora soditi že po tem, če deluje 35 in več let na enem mestu in tako uspešno, do njegovo delo na verskem polju ne bo nikdar izginilo v tej okolici. Vsa ta naselbina ju delo n jegovih rok v verskem in narodnem oziru. Njegova duša govori iz vsega napredka, ki ga je dosegla ta ugledna slov. naselbina, zvana slovenska metropola na zapadli. Rojaki se zavedajo, kaj je ta duhovnik storil za nje, zato ga tudi spoštujejo in čislajo. Preč. g. Zupan je tudi velik prijatelj našega lista Amer. Slovenec. Kolikokrat ga priporoča svojim faranom, zavedajoč se, da je v današnjih dneh duhovniku v naselbini naj zveste jši pomočnik katoliški časopis. Kajti gorje naselbini, kjer se širi brez-verski tisk. Saj menda nismo slepi in menda nalašč tudi ne bomo zakrivali svojih oči pred to resnico. Zato pa je v Pueblo le malo Slovencev, ki bi ne či-tali našega lista, kateri se jim je tudi tako priljubil, da brez njega sploh biti ne morejo.
Slovenska naselbina v Pueblo pa ima tudi veliko dobrih in navdušenih lajikov, slovenskih mož. Ce bi teh ne bilo, bi tudi ne bilo mogoče doseči takega uspeha, kakor ga je dosegla doslej -ta vrla naselbina. Kdo ne pozna tukajšnih vrlih mož, kakor Mr. John Germ a, podpredsednika KSKJ., tako-
(Dalje na 3.
strani.)
Ko sem imel ta pisma, bil sem odločen, da začnem. Pisal sem mojemu sošolcu p. B. Farčniku, našemu samostanskemu umetniku slikarju, da mi je naslikal prvo naslovno sliko. Povedal sem mu svoje misli, kakšna naj bo ta slika. Prav dobro je pogodil ben. Videl sem takoj, da se glede teg^ne -moje misli. Slika je predstavljala sloven- morem zanašati na nikogar, da bo celo to skega izseljenca pred Marijino cerkvijo na .breme na meni samem. Vendar mislil, sem, Brezjah, kamor so naši ljudje zvečine šli kar dobim, je narodov denar, naj gre na-pred odhodom v Ameriko. Tu se poslavlja zaj zanj. Za boljše namene bi ga ne mood svoje jokajoče žene in od sv.ojih otro- gel obrniti kakdr, ako ga obrnem za tako cičkov. Nekoliko dalje proč pa že pluje na potreben list.
In tako je pa prišlo novo leto 1908, pred-no sem mogel imeti vse to v redu. Šele sredi januarja sem imel vse potrebne papirje, sliko, pesmico in vse drugo v rokah. Ko sem imel pa to, pa nisem več čakal, temveč vsedel sem se in začel pisati prvo številko. V tiskarno sem jo dal šele nekako sredi februarja in prva številka je izšla 4. marca 1908. Prve številke sem tiskal •pet tisoč iztisov in jo razposlal po celi A-meriki, kjerkoli sem našel kak naslov. Veliko naslovov sem imel od naseljencev iz Ellis Islanda. Druge naslove sem nabral iz raznih listov in uradnih poročil klasih jed-not.
Zanimivo je pa bilo in rad se spominjam, kako »em nestrpno čakal, kakšen bo odmev iz ameriške Slovenije, ko bodo list sprejeli. Najraje bi bil šel z vsako številko posebej k vsakemu naslovniku, da bi videl, kakšen obrdz bo fcaredil, ko ga bo dobil v
roke in kaj bo rekel? Kako opazko bo naredil?
List je bil majhen, komaj na 16 straneh, papir je bil slab, _ tiskarna je nalašč dala prav slab papir, dasi sem se pogodil boljšega. Platnice so bile tudi prav revne, prav ciganske, tudi nagajanje tiskarne — in pa niti zvezano ni bilo. Toraj na zunaj ubogi novorojenček že ni bil kaj pri-kupljiv. Prav nič ni mogel upati, da bo kak slučaj "ljubezni na prvi pogled". Nasprotno, da bo vsakega razočaral, ki bi ga morda tudi že pričakoval in rad sprejel. Kako sem zato nestrpno čakal prvih pdgovorov in prvih pisem in poročil iz naselbin! Celi teden sem bil kakor na trnju. No, pa je prvi -teden minil in mislim, če se prav spominjam, niti enega pismenega odgovora nisem od nikoder dobil. Še Father Tomšič mi ni odgovoril, ka^sem pa vzel za znamenje, da je tudi njega razočarala, da je
morda pričakoval kaj lepšega in večjega in boljšega.
Iver je bil list Ave Maria lastnina družbe sv. Rafaela, smo nastavili naročnino samo na en dolar. Tako je vsak naročnik z enim dolarjem na leto postal naročnik Ave Marije in član Družbe sv. Rafaela.
Vkljub tej nizki naročnini in vkljub veliki agitaciji z okrožnicami, katere smo pošiljali eno za drugo po Ameriki, se pa list kar ni mogel razširiti prvo leto. Newyorski Slovenci so se ga takoj oklenili in t& je našel takoj obilo prijateljev. Navdušene naročnice, kakor Miss Gosfič, Miss Katinka Pavlič in še nekaj .drugih so veliko storile, da so ga razširile po New Yorku. Vendar morda celo prvo leto število naročnikov ni prekoračilo 500. Vendar smo pa lista redno tiskali 3000 iztisov in ga potem rabili kot reklamno sredstvo in na Ellis Islandu.
Dalje sledi.)
»
Sreda, 29. februarja 1928.
Mlgfmjump SLOVENEC
Stran 3
ooooooooooooooopoooooooooo<>ooooooooooooooooooooo»oo<>
Zapadna Slovanska
DENVER, COLO.
NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
ŠTIRI LETA:
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin C t, Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo, Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 318 Central Block, Pueblo, Colo.
1.	nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah.
1.	porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!

00000000o00000000<>00000<>0000{>000000000000<>0000000<><><>
IZ U?ADA GL. TAJNIKA ZAP. SLOVANSKE ZVEZE.
Malt J. Kochevar, Pueblo, Colo., je poslal za pomoč
št a j kar je v ................................$ 5.00
Prejšrji izkaz darov ............................ 256.85
Skupaj .......................................$261.85
Darovano prizadetim sledeče: Dr. "Hrabri Slovani" št. 17, Frederick, Colo.. $ 60.70 Hattie Bregar, Scranton, Pa., asesm. za febr. 1.61 Louis Krantz, Lafayette, Colo., asesm. za febr. 4.83 Prej darovano v Canon C'y in Rockvale, Colo. 170.00
Skupaj darovano itrajkarjem.....................$237.14
Preostanek na rokah gl. tajnika.................. . 24.71
We m darovalcem se v imenu štrajkarjev lepo zahvaljujem za njih darove, osobito se zahvaljujem Mrs. Topolovec. ki je nabirala prostovoljne prispevke in iste v tako lepi svoti ($219.85) po slala na glavni urad.
Za glavni urad:
Anthony Jeršin, gl. tajnik.
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
SRCMM AJBiLEJ ŽUPNIJE -SV. JURIJA.
Chicago, 111.
Ne pozabite, da imamo v sredo zvečer že drugo sejo, kako se bomo gibali od 25letnici naše cerkve, komur je le količkaj na tem, da se 251etni jubilej slovenske cerkve slovesno proslavi, naj pride na to sejo. Fa-rani sv. Jurja, glejte, da vas bo v sredo večer vsaj 200 v cerkveni dvorani, ker ta seja je važna zadeva vseh, ne samo nekaterih. Tudi se bo na tej seji določilo, kaj bo kdo za 25-letnico delal. In se ne bo nič oziralo na to, če si navzoč ali ne, ampak delal boš, če si fa-ran. Zato glej, ki to bereš, da prideš na sejo in si morda zbe-reš tako delo, ki ti bolj- dopa-de. Drugače boš morda delal, kar ti ne bo po volji. Ker vsak, kdor je faran, faranka, se mora potruditi, da naredi, kar mu bo določeno. Ako ne, naj se nikar več ne šteje farana sv. Jurija. Zato v sredo zvečer ob 8. uri vsi moški in ženske, fantje in dekleta, kar leze ino gre, vse na sejo!
Tajnik pripr. odbora za 25-letnico cerkve sv. Jurija. -o-
TO IN ONO.
zvani gorski slavček, radi iz- stare korenine, kot Mr. Frank
rednega pevskega glasu, ki ga ima. Mr. Germ mi je mnogo pomagal pri agitaciji. Tudi on je velik prijatelj Amer. Slovenca. S svojim avtomobilom me je vozil okrog rojakov tako, da sva obiskala vse. Ne vem, če je to tisti slavni avto, o katerem je pisal svoječasno Mr. John Zulič iz Clevelanda, da ga z zemljami "futra". Pazil sem in pazil, pa nisem nič videl, da bi mu Mr. Germ dajal kakih že-melj, pa kljub temu je dirjal kakor Elijeva kočija. Hvala Mr. Germu za pomoč. Kajti pomagal mi je, da sva obiskala vse farmarje v okolici. Ne smem pa pozabiti vrle in obee-spoštovane družine Mr. in Mrs. Frank Gnidica, pri katerih sem bival ves čas mojega-bivanja v tej lepi naselbini. Ta vrla družina mi je veliko pomagala. — Hodili so z menoj okrog roja-
Bojca, bivšega gl. uradnika K. SKJ. Marsikaj smo se pogovorili z njim. ZUasili smo se pri družini Mr. in Mrs. Centa, pri Mr. J. Fabjanu, Mr. Andreju Fabjanu, pri Mrs. Gregorich, pri Mrs. Mary Hegler, katera je naju izborno postregla z izborno malco, po kateri je Mr. Germ še bolj izborno "kučiral" svoj zgodovinski avto. Ustavili smo se tudi pri Mr. Holstu, Mr. Križmanu, Mr. Klunu, Mr. Mo-čilnikarju, Mr. Pugeljnu, Mr. Potokarju, Mr. Perkoti, Mr. Bobalu, Mr. Škufca, Mr. Te-kavčiču, Mr. Vidicu, Mr. Karo-lu, Mr. Goliču, Mr. Zupančiču, Mr. Pečeku, Mr. Jenkotu in Mr. Pritekelu. Vsi so izvrstni farmarji. Tako prijazno se mi je zdelo, da bi človek, ko bi ga| dolžnosti ne klicale v druge kraje, najraje kar med njimi ostai. Vsi so se naročili na list.
SMRT ANGLEŠKEGA ADMIRALA, KI JE NAPADAL DARDANELE.
V Londonu je te dni umrl admiral Sir John de Robeck, ki je 1. 1915 vodil napad na Dardanele. Zadela ga je kap bas ko se je oblačil. Pri njegovem napadu na turške utrdbe je pod njegovim poveljstvom stoječa mornarica izgubila dve angleški in eno francosko vojno ladjo.
De Robeck je bil prepričan, da se dado Dardanele osvojiti z dobro organizirano pomorsko akcijo, katero je strumno organiziral. Imel pa je to napako, da mu je manjkalo poguma za dosego popolnega uspeha. Nekoliko let je De Robeck imel čin visokega angleškega funk-cijonarja v Carigradu. V svetovni vojni ga je britanska vlada poverila z poveljstvom njenega brodovja v Marmarskem morju, od 1. 1918 do 1922 pa je poveljeval angleškim ladjam v Sredozemskem morju. Umrl je v starosti 75 let, pokopali pa so ga na otoku Wight z vsemi vojaškimi častmi.
-o-
11 UR V RAZPOKI LEDE-
kov in kako so vneti za list! Prijatelji, čitajte ga in ostanite Tudi "so. mi obljubili, da kadar bo zopet kaka kampanja, da
mu zvesti. Posebno hvalo pa preč. g. župniku za krasna prise bodo Puebločani organizira- poročila v cerkvi. Vaša beseda li za tako ofenzivo, da jih ne je veliko pomagala in ne mo-bo pregnal nihče iz prvih tren- 'rem biti-Vam hvaležen dovolj čov. Ta vrla družina ima tudi j za to. Tako tudi iskreno zahva-sina, ki ga bo dala Gospodove- Jljujem vse ostale, karkoli ste mu oltarju; študira namreč za storili za časa moje agitacije, duhovnika. O srečna družina, karkoli ste pomagali za razšir-daj ti Bog dočakati v zdravju Ijenje tega lista. Naj Vam Bog in veselju veselega dne, ko boš !povrne vse to v obilni meri! — zrla na svojega sina pred oltar- iPuebločani zdravstvujte! V
jem, da zapoje slavo Bogu! — Najlepša hvala Vam za vse! Bog plačaj !
In koliko jih je še, ki so mi pomagali v tej vrli naselbini, kot dobro znani Mr. John But-kovič, predsednik nadzornega odbora pri Bratski Hrvatski Zajednici in bivši gl. uradnik KSKJ. Ta vrli mož je tudi mnogo že storil za naš list. Po- \ tem Mr. Thomas, Mr. Roje, Mr. Gornik in še številni drugi. Na farmah, kamor me je peljal Mr. Germ, pa smo srečali naše
mojih spominih ostanete za vedno zapisani, kakor tudi prijazni vtisi, ki sem jih doživel v Vaši cenjeni in ugledni sloven-^ ski metropoli na zapadu. Koderkoli bom hodil, bom vedel povedati o vas dobro besedo. Opisal bi bil mojo agitacijo že poprej, pa bil sem prezaposlen in zadržan.
Kako vodi moja pot naprej po zapadu, pa i)Ote slišali v mojem prihodnjem dopisu.
Anton Jaksetič, pot. zast.
NIKA.
Pred nekaj dnevi se je odpravil neki monakovski študent s svojim bratom in tremi mnsbruškimi smučarji na smučarsko partijo v Stubajske al-pe. Zapustili so običajno pot, zaradi česar so zašli pri po-vratku na velik ledenik. Ko je hotel študent ob 3. pop. nekaj fotografirati,^, se- je hipoma vdrl v ledena tla in je padel tri metre globoko na snežni most. Tovariši so ga hoteli rešiti, pa se mu je spodrsnilo in je p'adel še nižje, slučajno zopet na snežni most. Vrvi niso imeli s seboj, zvezali so skupaj vse jermene, kar so jih imeli, in so ga hoteli potegniti na ta način ven,. Toda jermeni so se utrgali in dijak je zdrknil 12 metrov nižje v razpoko — zopet na snežni most. Ko so videli, da mu ne morejo pomagati, so odhiteli z vso naglico v dolino po pomoč. Tam so tudi dobili ljudi, ki so organizirali rešilne ekspedicijo. Ob 2. popolnoči, potem ko so mislili, da bodo našli mrtveca, so potegnili dijaka iz razpoke, pa je bil živ in zdrav in ni kazal niti najmanjšega sledu kakšne ozebline. Potem, so se spravili v viharju in temi v dolino. Med potjo se je istemu dijaku še enkrat zgodilo, da je padel v nO-ko razpoko, a so ga spet rešili
ifi čisto nepoškodovanega. -q-
, Naročajte	slo
vOftski list v Ameriki "Ameri-Sleveaee!"
KDO BO ZMAGAL
v
VELIKI TEKMI SLABIH ČASOV?
ki se vrši od 1. febr. do 31. marca 1928
za nove naročnike na dnevnik
MANS
t
r
Po-
- v denarju -
To je 50% od nove naročnine!
Tri posebne nagrade za one, ki bodo dobili največ novih naročnikov:

Prva nagrada
Diamantni prstan.
fp\
Tretja nagrada
Denarnica.
Namen tekme:
da se povspešuje in širi katoliški tisk.
1. 2.
3.
da se omogoči brezposelnim, da poravnajo svojo naročnino ali list naroce s pridobljeno nagrado.
da se pridobi dnevniku A. S. kolikor mogoče veliko novih naročnikov.
da se pomaga revnim družinam, ki radi slabih časov.
so prizadete

Pravila tekme:
1) Denarne nagrade se bodo izplačale sledeče:
a)	Polovica (50%) doposlane naročnine gre kot kot nagrada tekmecu.
b)	Prvih $5.00 zaslužene nagrade (dva celoletna naročnika ali manj) se pripiše na kredit tek-mečeve naročnine za A. S., za kar bo prejel potrdilo.
c)	Nagrade nad $5.00 (kdor pošlje več, kakor dva celoletna naročnika) pa bomo izplačali v čeku ob zaključku tekme. Čim več naročnikov bo kdo dobil, tem večja bo nagrada.
d)	Nihče ne dela zastonj, vsak tekmec dobi nagrado primerno svojemu delu.
O C oocoooo oooooooo
2)
3)
4)
Tri posebne nagrade (diamantni prstan, zlata ura in denarnica) se bodo, — še poleg denarnih grad — poklonile onim tekmecem, ki nam fcocio poslali največje število novih naročnikov.
Da bo tekma bolj zanimiva, bomo med tekmo od časa do časa priobčili imena onih tekmecev, ki bodo prvi v tekmi.
N J
Enotno merilo pri štetju naročnikov bo polletni naročnik, ali z drugo besedo, vsak polletni naročnik bo štel eno točke. Tako bo celoletni naročnik štel za dva, polletni za enega, dva četrtletna pa skupaj za enega, itd. To merilo bo odločevalo samo pri določevanju <!pe$ebxr3i nagrad.
g
ZA DGPOSILJATEV NOVIH NAROČNICV.
Dne.
Cenjeno i:--:.: ."uilitvo A. o. Chicaro. lil.
Nazn-.njam V.:m. dr. i. kov katuril; na-lovi * j-
1) Ime ..........................:.........
Naslov ..............................
r.ov; 1' r.nroc
S(a)

2)	Ime ......................................................plaŽal(a) za naročnino
Naslov ...........................................................................................
3)	Ime ......................................................plačal (a) za naročnino $.
/
)
Pogoji tekmecev:
1)	Tekme se more udeležiti vsakdo, brez izjeme: zastopniki, naročniki, nenaročniki, brez ozira na mišljenje, starost, stan ali spol. Vsakdo ima iste pogoje, ista pravila, iste pravice.
2)	Tekmec postane:
a)	kdor pridobi enega ali več novih naročnikov.
b)	pošlje na upravništvo natančen naslov novega naročnika in celo svoto za naročeno dobo.
c)	nato nadaljuje z nabiranjem novih naročnikov do konca tekme 31. marca, 1928.
3)	Naslovi novih naročnikov in denar naj se pošlje na upravništvo tedensko, da novi naročniki ne bodo predolgo čakali na list.
4)	Nove naročnike, doposlane po 31. marcu ne bomo upoštevali pri določevanju nagrade v tej tekmi.
? Koliko od razpisanih $20.000. nam bo mogoče izplačati v nagradah ? ? ? Koliko od te s vote boš deležen Ti, dragi čitatelj, čitateljica ? ? Na tebi je ležeče - Na delo!
ooooooooooooooooo
Naslov
4) Ime .....................................................-plačal(a) za naročnino $.
i
5)
6)
7)
Vse nagrade se tekme.
bodo razdelile ob zaključku
Naslov
Pošiljam Vam skupno svoto.
Konečni izid in imena zmagovalcev bodo objavljeni vlistu A. S* ob sklepu tekme.
Denarne nagrade se4»Jiko odstopijo v korist revnih brezposelnih družin.
Upišite me med tekmece in uknjižite mojo nagrado kakor dolo.čajo pravila tekme.
Podpis . Naslov
Stran
AMERIKANSKI SLOVENEC
Srecla, 20. februarja 1928.
Medtem je o. Kordecki pripravljal človeške duše. Vršile so se pobožnosti kakor ob velikih in radostnih praznikih, in če bi ne bilo na nekaterih bledih obrazih nemira, bi lahko mislil, da se bliža vesela in svečanostna "a-leluja". Sam prior je služil sv. mašo, oglasili so se vsi zvonovi. Po maši pobožnosti ni bilo še konec, zakaj Vršil se je svečanostcn obhod po obzidju.
O. Kordeckega, ki je nosil Najsvetejše, sta vodila pod pazduho mečnik sieradski in gospod Peter Čarnecki. Spredaj so šli služabniki v mašnih srajcah, s kadilnicami na verižicah, z jantarom in miro. Pred nebom in za njim so stopale vrste redovnikov, s kvišku povzdignjenimi glavami in očmi, ljudje različne starosti, pocenši od nagubanih starcev do mladeničev, ki so jedva stopili v novi-ciat. Žolti plameni sveč so se tresli v vetru, oni pa so šli in prepevali, zatopljeni popolnoma v Boga, kakor da se ne brigajo za nič večna tem svetu. Za njimi si videl ostrižene glave šlahte, objokane ženske obraze, a pod solzami mirne, navdahnjene z vero in upanjem. Šli so tudi kmetje v svojih sukmanih, dolgolasi, podobni prvim kristjanom; mali o-troci, deklice in dečki, pomešani v trumi, so družili svoje angelske tanke glasove s splošnim koralom. In Bog je poslušal te pesmi, ie srčne izlive, ta beg pred zemeljskimi stiskami pod edino obrambo božjih kril. Veter je potihnil, ozračje se je pomirilo, nebo se jo zjasnilo in jesensko solnce je razlilo svoje nežne, bledozlate, a še vedno tople žarke na zemljo.
Procesija je obšla obzidje, a se ni vračala, se ni razpršila — šla je dalje. Bleski od monstrance so padali na priorjev obraz in ta o^ braz se je zdel, kakor bi bil zlat in žare:*. O. Kordecki je imel oči zaprte, a na ustih je imel skoraj nadzemeljski smehljaj sreče, sladkosti, opojenosti; duša mu je bila v nebesih, v svetlobi, v večnem veselju, v neskaljenem miru. Toda kakor bi od zgoraj dobival ukaze, da naj ne pozabi tega zemeljskega svetišča, trdnjave in ure, ki je imela priti, je včasih obstal, odpiral oči, dvigal mon štranco in blagoslavljal.
Blagoslovil je torej ljudstvo, vojsko, prapore, cvetoče kakor cvetje in migotajoče kakor mavrica; potem je blagoslovil zidove in griče, zroče na okolico, potem je blagoslovil topove, manjše in večje, krogle, svinčene, železne, posode s smodnikom, stojala pri topovih ter skladišča orožja, služečega za odbijanje naskoka; potem je blagoslovil daljne vasice, blagoslovil sever, jug, vzhod in zahod, kakor bi hotel razprostreti božjo moč nad vso to zemljo.
Bila je druga ura popoldne, procesija je še bila na obzidju. In v tem se je na obzorju, kjer se je zdelo, da se nebo dotika zemlje, in kjer so se vlačile sivkaste megle, baš v teh meglah se je nekaj zamajalo in se začelo pomikati, pokazale so se nekake postave, izpo-četka motne, ki pa so stopnjema postajale čimdalje razločnejše. Naenkrat se je zaslišal na koncu procesije krik:
"Švedje! Švedje gredo!"
Nato je nastala tišina, kakor bi srca in jeziki odpovedali; le zvonovi so zvonili dalje. Toda v tišini je zagrmel glas o. Kordeckega, močan, a miren:
"Bratje, radujmo se, ura zmage in čudežev se bliža!"
In trenutek pozneje:
"Pod Tvojo obrambo se zatekamo, o Mati, Gospa in Kraljica naša !"
Medtem se je švedski oblak izpremenil v velikansko kačo, ki se je plazila čimdalje bliže. Videlo se je že njeno strašno žrelo. Zvijala in razvijala se je, včasih so se zasvetile na svetlobi njene bleščeče jeklene luskine, včasih je potemnila in se plazila, plazila in se dvigala oddaleč.
Kmalu so oči, ki so gledale z obzidja, lahko vse natanko razločile. Spredaj je šla konjenica, za njimi pehota v četverostopih; vsak polk je tvoril dolg pravokot,nad katerim se je dvigal kvišku manjši; ki so ga tvorile štrleče sulice; dalje za pehoto so se vlekli topovi, z nazaj odprtimi žreli in nagnjenimi proti zemlji.
Lenobna njih trupla, črna ali žolta, so se zlovražje lesketala na solncu. Še za njimi so se tresli po neravni poti sodi s smodnikom in brezkončna vrsta s šotori in vsakovrstnimi pripravami.
Grozen, a lep je bil pogled na ta pohod redne vojske, ki se je kazala kakor strašilo pred očmi Jasnogorcev. Naposled se je odtrgala od celote konjenica in dirjala, koleba-joč se kakor od vetra zazibani valovi. Naenkrat oddelki so se bližali trdnjavi; drugi pa so se, kakor bi mignil, razlili po okoliških va-eeh iskat plena, drugi so končno začeli jezdi-
ti okoli trdnjave, ogledovati zidove, preiskovati prostore, zajemati bližnja poslopja. Po-edini jezdeci pa so dirjali v najhitrejšem' skoku vsak hip od večjih oddelkov z globokim oddelkom pehote ter naznanjali oficirjem, kje se lahko nastanijo.
Topot in rezgetanje konj, kriki, klici, šum tisočerih glasov in gluhi ropot topov so razločno bili ob ušesa obležence}', ki so do sedaj mirno stali na zidovih, kakor ob kaki prikazni. 111 gledali z začudenimi očmi na to veliko gibanje in kretanje sovražnikove vojske.
Končno so dospeli tudi polki pehote in se začeli gibati okoli trdnjave, iskaje mest, ki bi bili najpripravnejši za utrditev za nasipi. Vtem so udarili na Censtohovko, samostanu pripadajočo pristavo, v kateri ni bilo vojakov teiv;več samo po kočah zaprti kmetje.
Polk Fincev, ki je prvi prišel tja, je-udaril nu neoborožene kmete. Vlekli so jih za lase iz koč in naravnost razmesarili uporneže. O-stanek ljudi so spodili s pristave in konjenica ie udarila nanje in jih razpršila na vse štiri vetrove.
Mueller je v parlamentar, ki je pozival, naj se peri njo. je zatrobil še prej pred samostanski ni vrati, toda obleženci so, videč klanje in vojaške sirovosti v Čenstohovi, odgovorili z ognjem iz topov.
Sedaj i:a. ko so bili domačini pregnani iz vseh bližnjih poslopij in so se v njih nastanili Šverljn, jih je bilo treba čimprej uničiti, da ee bi izza njih mogel sovražnik škodovati samostanu. Samostanske zidove je objel din;' kakoi Ip.dio. obkoljeno od burje in razbojnikov. Grom topov je-pretresal ozračje, da so zadrget? li samostanski zidovi in zažvenketa-le šipe v cerkvi in v poslopjih. Ognjene krogle. v obliki belih oblakov, opisujoč zlovražje loke, so padale na švedska skrivališča, lomil! lemeze, strehe, stene in takoj so se stebri dima dvignili z mest, kamor so padale krogle.
Požar je zajel poslopja.
•Jecva nastavljeni švedski polki so bežali pa vso sapo iz poslopij, a gotovo ne novih skrivališč, in se razkropili na razne strani. Med njimi je zavladal nered. Odstranili so še nepostavljene topove, da so jih zavarovali pred streli. Mueller je ostrmel: ni se nadejai niti takega sprejema niti takih strelcev na Jasni Gori.
Vtem je nastopila noč in. ker je potreboval mir, da je spravil vojsko v red, je poslal trobača s prošnjo za premirje. Očetje so radi dovolili. Vendar so ponoči zažgali ogromno žitnico z veliko zalogo živeža, kjer je stal vestlandski polk.
Požar je zajel poslopje tako naglo, streli so padali drug za drugim tako ugodno, da niso utegnili Vestlandci odnesti ne pušk, ne nabojev, ki so se razpočili v ognju in razna-šali daleč naokoli goreče glavnje.
Švedje niso spali ponoči. Delali so priprave,'kopali nasipe pod topovi, polnili koše z zemljo; urejevali so tabor. Vojaki, dasi po tolikih letih vojne in v tolikih bitkah utrjeni in po naravi hrabri in vztrajni, niso radostno čakali drugega dne. Prvi dan jim je prinesel poraz.
Samostanski topovi so povzročili med ljud-rli tako znatno škodo, da so zmajevali najstarejši vojaki z glavo, češ, da jo je treba pri-pistrvati neprevidnemu obkrožanju trdnjave in prevelikemu približanju k obzidju.
Toda tudi če bi to jutro prineslo zmago, ni obetalo slave, zakaj kaj naj bi pomenila pri-dobitev neznatne trdnjave in samostana za one, ki so vzeli že toliko znamenitih mest in stokrat večjih trdnjav? Le poželenje po bogatem plenu je vzdrževalo njihovo voljo; a znto se je polastil Švedov tudi oni sveti strah, s katerim so stopile poljske zavezne čete pod preslavno Jasno Goro. Le da so se eni tresli pred mislijo svetokraje. drugi pa so se bali nečega nejasnega, česar si sami niso bili v svesti, a kar so ifnenovali s splošnim imenom \-ari". Če je verjel vanje sam Burhard Mueller, kako naj bi ne verjeli vojaki?
Opazili so takoj, da s^e je Muellerjev konj, ko se je približal cerkvi svete ^Barbare, takoj ustavil pod njim, silil nazaj, razširil nozdr-vi, povesil ušesa in, žalostno prskajoč, ni hotel stopiti naprej. Stari general na sebi ni kazal strahu, vendar je že drugi dan odredil to pozicije knezu Heskemu,sam pa se je pomaknil z večjimi topovi proti severni strani samostana, proti vasi Čenstohovi. Tam je ponoči delal nasipe, da bi z njih udaril drugi dan.
Jedva se je torej začelo svitati, se je začela topovska bitka; šele sedaj so se prvič o-glasili švedski topovi. Sovražnik ni hotel takoj napraviti v zidu preloma, .da bi planil v naskoku skozi; hotel je le plašiti, zasipati' cerkev in samostan s kroglami, vneti požare, zdrobiti topove, pobiti ljudi, razširiti strah.
BEG RADI SLABIH SPRIČEVAL.
V poslednjih dnevih je pred razdelitvijo semesterskih spričeval izginilo iz Budimpešte nič manj kot 50 srednješolcev. Budimpeštanski detektivi in o-ni iz pokrajinskih mest so se vrgli na zasledovanje beguncev in so jih kmalu večino našli in pripeljali nazaj domov k staršem. Upajo, da bodo v kratkem prišli na sled tudi o-stalim.
SKUPNA
potovanja
VISOKA STAROST.
Seymour, Ind. — V Clear Springs je preminula Mrs. Elizabeth Jane Guthrie, v starosti 101 leto. Umrla je na prostoru, kjer je bila rojena, to je trdnjava, katero so si postavili pijonirji. Zapušča pet in sedemdeset vnukov in sto sedemdeset pravnukov.
-o-
Zamotano. — "On ni tako neumen, kakor mu lice kaže."
"Seveda ne; zato ker mu lice ne kaže, da je tako neumen, kakor je res."
-o-
000<>00<>0000000<>00000"00'000-00"0-00-00-0-0-00-00 PISANO POLJE
ooo ooooocoaoooooooooooo o<kkhk>o<hxk><k><>o
Kanonik Žlogar:
PROSTOZIDARSTVO.
(Dalje.)
Po padcu Napoleona I. se masonstvo ni moglo več javno razvijati, tembolj pa se je skrivaj pripravljalo, da se maščuje
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" j nad svqjimi zatiralci.
POZOR!!!
Ako ste namenjeni v stari kraj, bo-•ite najbolje potovali, ako se pridružile enemu izmed naših skupnih potovanj, ki se bodo vršila kot sledi:
1.	VELIKONOČNO POTOVANJE — 17. marca — na najnovejšem in najhitrejšem parniku Francoske linije — ILE De FRANCE.
2.	MAJNIŠKO POTOVANJE	sivim |astm 28. aprila — tudi na največjem in naj-j ^^ pOStam.;., modernejšem parniku Francoske lini-1 barve ' vv je — ILE De FRANCE.
3.	TRŽAŠKO POTOVANJE — 6. maja — na novem in hitrem parniku J SATURN I A, ki rabi do Trsta samo 12 dni.
4.	POLETNO ali GLAVNO POTOVANJE — 9. junija — zopet na slavnem ILE De FRANCE.
— To prizna sam br. Chissone j v svojem govoru, ki ga je imel ji. 1907 v pariški loži "Solidari-Izdelujem najbolj- te". Med drugim pravi: Do 1.
^a zdravila na c-|ig59 je Italija imela sedem dr-tu! Alpen tinktura, : . ,	• , ■ , ,... .
,	, - . t - izav. Le v eni, pod vlado \ lktor
ki učinkuje takoj, i	.	.
prenehajo izpa-j Emanuela, jf
dati lasje in v krat-j Varstvo s\"oj<
kem času zra=t> jo
moglo prostozi-deiovanje proste« V drugih šestin je le tajno delali, ker ga policija povsod preganjala.
je veljalo kot
IdostK Wahiic F!uid proti reymatizmu, jZločinstvo H bilo kaznovano z 1 trganju po ko>?--\ in proti oteklini, ie \ it <*.>,	celo S smrt!'
uspešno zdravilo, ki vas v kratkem "Prekucijska podjetja,, ki so
castj popolnoma •'•.zdravi. Izdelujem'	1	...
še mnogo drutfih zdravil, katerih bi:*e vršila od 1. 1821 dalje in bi-
, . . . . - j izvrševati. lrpi g°ct« >n krasni. ]
fci-uslin tinktura pro- j moralo -d katere vam
popolnoma natnrni,'v..; i .. 1 ... , Prost ozidarstvo
r-n<- ste imeli v rrla-
ne sn;cli rnnniV
nohciii dotvači ! 1;
lekarni, katrn držite pri hiši. P.-ite 1
Poznejša skupna potovanja bodo; t pravočasno naznanjena.
Lahko potujete tudi po kaki drugi liniji ali parniku. Mi zastopamo vse važne linije in Vam lahko postrežemo v vsakem slučaju.
V Vašo korist je, da se čim prej' prijavite ter si tako zagotovite dober: prostor in nam omogočite pravočasno j preskrbo potrebnih pravic.
Za cene. vozni red in druga pojasni-! la se obrnite na
SLOVENSKO BANKO
X-	!
Zakrajšek & Cešark
455 West 42nd Street, New York, N. Y.
takoj po brezplačni cenik, katerega j
ii morala imeti v>.-ikn družina. $5.00 vsakemu ki bi	n, ia zdravila
brez uspeha.
JAKOB vVAHČIČ 1435 E. 9"th S* Cleveland, Ohio
KJE SE NAHAJA
rojak John Umek? Le- .i
1919 ie bival v Sykisville, aP. Prosim rojake, če kdo v< kje se nafrnjr., da mi sporoči naslov, ker mu imam nekaj važnega poročati.
JOSEPH SVETE, 1782 E. 28ih St., Lcraii>. O.
vsa s silo zatrta, so bil.; ^"•'ost oz i d ar je v."
T lej'i o edinosti Italije
.fTr/
dano Bruna, katerega frama-soni posebno proslavljajo.
K sklepu navede br. Chios-sone še besede, ki jih je br. Bacci govoril ob 251etnici lože "Rienci" 1. 1906 vpričo velemojstra, ki odkrito priznavajo smernice sedanjega framason-stva: "Naše naprave, naše šole, nase šege, naši zakoni morajo po svojem bistvu postati popolnoma svetili. Ljudske šole morajo stati pod izključno upravo in odgovornostjo vlade. Nobenega verouka! Svobodo vesti! Mi moramo vzgajati državlia-1 ne ne pa tercijale. Mi izjavljamo ljubezen kot edini zakrament zakona. Mi hočemo, da se civilni zakon sklepa pred verskim in kot naturno posledico zahtevamo ločitev zakona. Mi hočemo odpravo papeževe garancijske postave. — To so mi-sli, to je evangelij, kar je velemojster Le m mi 1. 1802-0:') o-znanjeval po vseh italijanskih ložah. Tako je oznanjeval Nathan. tako Ferrari. In ta program bomo popolnoma izpeljali. Kakor vidite, dragi br.. ima italijansko zidarstvo isti ideal kakor francosko. Ono hoče lajično državo in svobodo vesti."
Pozneje je loža dosegla še velik uspeh s tem. da je župan-republi- i:;;tvo ™°sta Rima prišlo v njene 'roke. Prvi tak je bil izvoljen I Žid br. Ernesto Nathan. Tle-
lo
i.

J O S. SNIDER
▼ zvezi z
Hartford Undertaking
ar o
Co,
o
vocis?vom velemojstre "Mazzi-nij l in Garibaidija se j*, zmi-rom bolj širila. Prekucije in vojne 1. 1859 in 180'j ,o ;led-r-jiO dosegle zedinjenle prejšnji} držav \ kraljestvo Italije pod žezlom Viktor r nianuela 1L Le Rim z okolico je - e ostal papežu. Pri teh prekueiiah je vspešr.o sodelovala republi kanska stranka. To sta na pre potiskala velemojstra Mazzini j in Garibaldi, ki sta najorei ho- ;brejski duh je prešinil Italijo. ! tela udejstviti edinost Italije in j Pod Nathanovim županstvom j Šele potem vpeljati po večini odpravil verouk na vseh so-
! prebivalstva zaželjeno vladno >h večnega mesta, i obliko	i Itali jansko framasonstvo je
! Prostozidarstvo s tem še ni ,v svetovni vojski igralo veliko
vlogo, v kateri je največ ran
1455-57 Glenarm St., Denver, Celo.
Keystone 2779	South 3296
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
pj^^/J ' jj-.-j niiti... ""TfP"! «
ZALOGO KNJJG
Gcirlike Mohorjeve
Prožiie
ZA LETO 1928.
Knjige so sledeče: KOLEDAR.
ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Terčelj.
OB SREBRNEM STUDENCU, povest F/ Jaklič.
ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE.
OČE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj
(Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo živino.)
Cena peterim knjigam skupaj je
in 10c za poštnino.
Te knjige smo naročili od Goriške Moherjeve Družbe pred vsem zato, da podpiramo to družbo v njenem plemenitem namenu, vzdržavati in gojiti slovenski jezik med Slovenci pod italijanskim jarmom. Zato smo prepričani,' da bodo ameriški Slovenci pridno segli po teh knjigah in s tem pokazali svojim zasužnjenim bratom, da sočustvujejo z njimi in so jim pripravljeni po možnosti pomagati. Nas bi jako . ^ veselilo, ako bi mogli vse knjige hitro razpečati in ISj] družbi poslati znatno pomoč, ter za prihodnje leto sSj naročiti najmanj 5000 izvodov. Od odziva ameri- (jU ških Slovencev bo to odvisno, zato vsi sezite po teh nji knjigah, ki so vredne najmanj dvakratno ceno.
m
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, , CHICAGO, ILL.
nio zadovoljno. Od 1. 1SG<> do 870 se je organiziralo i>o vseh •O• i' mestih [falije "t pritekalo na vlado, ki je v teh letih tolovala v Fiorenci, naj zase-! de Rim ir. odstrani svetno ob-_ !rs! pa ieževo. '
c ' Fra masonstvo je preneslo po 1 era pre* br,. i n sv«»j sedež v Rim. Leta 1S72 in 1 c-74 so zbo-.rovali bratje. <'a polože temel; ; zidarski edinosti v Italiji z vo-| dilom: s\'oboda ol»vedo\' ir i enota zidarske viade. Obenem 'so takrat slovesno odprli prvi framasonski tempelj v Rimu. Po smrti Mazzinijevi iiosta-
j ne velemojster Josio Petroni. i
f za njim Adriano Lenimi, ki je bil velik agitator ter je 1. 1S92 .in 1893 potoval po večjih me-I stih Livorno, Genova, Milan, i Turin. Benetke, Bolognja, Flo venca, Reggio, Palermo, Nea-j pol. Rim in s svo.io zgovornost-f jo širil prostozidarske načrte in nauke. — Njegov naslednik je
ie lit-
no palačo Giustiniani. — Velemojster Ettore Ferrari je znan kot graditelj monurvienta fiior
im t ;	....... ..........
^Si | bil Žid Ernesto Nathan, ki j
!J| j Grand Orientu pridobil imenil
NA PRODAJ grocerija in mesnica, ki napravi tedensko do $900 kupčije, v Jolietu, 111., v slovenski naselbini. Cena zelo nizka. Vprašajte pri: White 127 N. Dearborn, Cen. 4001.
M-300CHj<XK500<}OOC<K>ODC-<>C<K>(
' DEKLE Z MOCEVJA
je irne krasni zanimivi po-O vesti, ki jo pričnemo v 6 kratkem objavljati kot podlistek. Naše čitatelje, ki radi bero zanimive povesti opozarjamo naj nikar ne zamude citati to povest od kraja. Prijatelje in somišljenike pa prosimo, da na to povest opo-zore tudi svoje prijatelje in znance in jih nagovore, da se na list naroče. S to lepo povestjo lahko pridobite' marsikakega novega naročnika. Na dc^o za nove naročnike! >ooooooooooooooooooooooooo
p r i z a d e j a 1 o Jugoslaviji, i	(Dalje prih.)
CENTRALNA KURJAVA ZA VSE MESTO.
V Pragi se ie sestavila zadruga, ki i i i< namr-n. da zgradi tovarne za pr» izvajanje toplote. Najprvo io bodo oddajali javnim poslopjem, v načrtu pa je že tudi ogrevanje poslovnih prostorov in zasebnih stanovanj. Ker je površina praškega mesta razmeroma ve-1 = ka. bodo zgradili za vsak o-kraj po eno toplotno centralo. Vse praške centrale bodo imele enotno upravo.
-o-
POROČNI PRSTAN V KROMPIRJU.
Neka žena v nekem nemškem mestu je izgubila pred Io leti svoj poročni prstan pri poljskem delu. Ko je nedavno lupila krompir, je odkrila v njem svoj poročni prstan, ki se ie čvrsto zrastel s krompirjem.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA! __ i
Obiskujte svoje domače gledališče
"THE REX", • kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave.
NA PRODAJ
Prisiljen sem prodati XOVO 5 sob zid. hung:. CENEJŠE kar mene stane, ker potrebujem $3,000 gotovine. Boljšega ni na South za $6.500. — 12407 S. Racine Ave., j Chicago, 111.	f-18-ni
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za- premog — drva in prevažanje pohištva ob Času selitve.
Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 st Place, Chicago, I1L