Razne stvari. Domače. (Škofovsko posvetovanje.) Mil. knezoškof Mihael so se v ponedeljek popoldne odpeljali na Dunaj, kjer se je v torek, dne 15. marcija začelo posvetovanje avstrijskih škofov pod predsedstvom praškega kardinala Schonborna, ki bo trajalo več dnij. (Ž e 1 i a c e s a r j e v a.) Uradna «Wiener Abendpost* piše, da je želja Nj. veličanstva presvetlega cesarja ta, da bi se njihov jubilej ne proslavljal s hrapnimi slavnostmi, ampak s čini Ijubezni do svojega bližnjega. (V Crešnjevcu) pri Slov. Bistrici je bil od dne 23. iebruvanja do 3. marcija sveti misiion, ki so ga vudili čč. gg. lazaristi Ad. Pogorelec, Jožef Ferjanftič in Fran Kitak od Sv. Jožefa pri Celju. Udeležba je bila veli- kanska, ker še v tej župniji nikoli ni bilo take pobožnosti. (Deželni šolski nadzornik,) g. Linhart, si te dni ogleduje učiteljišče in ljudske šole v Mariboru. Pajdaši se že zopet z ravnateljem Frisch-em in Kordonom, pristašem Wolfovim. Kadar pa g. Linhart o južnoštajarskih učiteljih na visje mesto poroča, tedaj lma bojda samo dve meri: Nemce in nemškutarje čez mero hvali, Slovence pa skoro vse vprek graja. (Ptujsko mesto) jev nedeljo zvečer bilo razsvetljeno. Mestni očetje so to sklenili v spomin 157. roistnega dne pokojnega cesarja Jožefa II. Slavili so pa tudi, dasi tega niso na glas povedali, punt, ki je pred 50 leti ravno ta dan izbruhnil na Dunaju. Vsled tega so se nekateri nemški fakini tudi tisti večer po Ptuju precej po puntarsko obnašali. Kjer ie v glavi tema, ondi treba večkrat prižigati! (Nekaj o celjski policiji.) Ta policija mora imeti res čudne predpise! Slovenske fante, prišedše k vojaškemu naboru, je pridno zapirala, ako je le količkaj kateri zavriskal, pač le iz samega veselja, da je postal vojak; a kedar se sredi noči po mestu razlega krič, vpitje in rjovenje pijanih «heilbruderjev», njihove izzivajoče in žaleče besede vsega, kar ni pruskega, — da niti spati ni mogoče, kje je neki tedaj ta «vrla» policija? No tedaj pač naša policija — spi, ali bolje rečeno, njena delavnost. Skrajni čas je že, da bi se ideja o državni policiji krnalu vresničila, ker dokler bode policija le pod mestnimi nadzorstvi, ne bo se ta zadeva na bolje obrnila. (V Celju je umrl) dne 11. marcija po kratki bolezni trgovec Franc Janesch. — Ranjki se žal, v iavnosti nikoli ni kazal narodnjaka — kdo ve iz katerega uzroka — a bil je drugače mož mirnega značaja. (N e s r e č a.) Dne 8. marcija se je ponesrečil v cinkovi tovarni pri Celju delavec Martin Peček, iz Pečovnika. Potegnil ga je stroj vase ter ga strašno zmečkal. Nesrečnež je še zahteval sam spovednika. Prenesli so ga v bolnico, kjer je še le po večdnevnem mučnem trpljenju izdihnil. Pač žalostna smrt I (Za teharsko občinsko volitev) se zanimajo menda na priprošnjo štorovskih Nemcev tudi celjski demokrači. No, Teharčani, kolikor jih poznamo, so pač že preveč narodno zavedni, da bi se dali takim brezvestnim ljudem za nos voditi. To najnovejše pajdašenje naših nemških nasprotnikov dokazuje nam, da Nemcem nobena pomoč ni presramotna v dosego njihovega namena: zattranja Slovencev! (S a ra o m o r.) Pred tednom se je obesil v neki kapelici 421etni zidar Tement iz Orehove vasi pri Račah ter zapustil v veliki revščini 6 otročičev. Nesrečnežu so je pamet zmešala najbrž vsled žganjepitja. (Slovenska zmaga.j Danes teden so Slovenci pri občinskih volitvah v Bergenthalu blizu Lembaha zopet sijajno zmagali v vseh treh razredih. Lembaški in ruški Slovenci so stali ko skala trdno; zastonj sta se trudila dr. Otmar Reiser in baron Rosmanit, južnoštajarski Rokitansky. Živeli Slovenci! (Gospodarski pouki.) Ta teden je potovalni učitelj g. Bele prav dobro poučeval o sadjereji v slovenjgraškem okraju in sicer v Doliču, v Šmartnu, Podgorju in v Št. Janu. Škoda, da se je to prej premalo naznanilo! Naj bi krnetijska družba ali g. Bele sam naznanil občinam ali gg. župnikom, kedaj da gotovo pride, da se ljudem pove! (Na Teharjih) pri Celju se Slovenci kaj krepko pripravljajo na obč. volitve. Preteklo nedeljo je bil volilni shod pri g. Štiglicu. Zgago so delali sicer socijalisti, med njim tudi sinova dveh cerkvenih ključarjev, vendar shoda niso mogli razgnati. Naši govorniki, zlasti dva gospoda iz Celja, so navduševali Slovence. Prihodnio nedeljo ob 4. popoldne bode pa volilni shod pri g. PečDjaku. Slovenski poštenjaki, pridite vsi! (V G e 1 j u) bodo volili v okrajne osebnodohodninske cenilne koraisije za politični okraj Celje volilci III. razreda dne 31. marcija, II. razreda dne 1., a volilci I. razreda dne 2. aprila 1898 od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Kje so pa kandidatje? Naj se nam vendar njihova imena pravočasno naznanijo, da se zamoremo s pomočjo pošte udeležiti teh volitev! Volilec. (Sv. birma) bode letos v dekaniji hočki: dne 19. maja v Hočah, 20. na Slivnici, 21. na Framu, 22. v Cirkovcah, 23. v Št. Lovrencu, 24. na Hajdinju in 25. pri Sv. Janžu; — v dekaniji Šaleške doline: dne 11. junija na Gornji Ponikvi, 12. v Št. Ilju, 13 pri Sv. Janžu na Peči, 14. v Šmartnu pri Velenju, 15. v Škalah, 16. v Šmihelu pri Šoštanju, 17. v Zavodnju in 18. na Belih vodah; — v dekaniji laški: dne 25. junija v Št. Rupertu, 26. na Laškem, 27. pri Sv. Miklavžu, 28. v Jurkloštru, 29. na Razborju, 30. v Loki, dne 1. julija v Širjah, 2. v Dolu, 3. v Trbovljah, 4. pri Sv. Jederti in 5. v Rimskih toplicah; — v dekaniji ljutomerski: Dne 10. julija pri Sv. Petru pri Radgoni, 11. pri Kapeli, 12 v Vržeju, 13. v Ljutomeru, 14. pri Sv. Križu, 16. pri Mali Nedelji in 17. pri Sv. Juriju ob Ščavniei; — v dekaniji videmski: Dne 30. julija v Zabukovju, 31. v Sevnici, dne 1. avgusta v Rajhenburgu, 2. v Koprivnici, 3. na Vidmu, 4. v Brežieah, 5. v Dobovi, 6. v Kapelah, 7. na Bizeljskem, 8. v Pišecah, 9. v Artiču, 10. v Sroniljah in 11. na Zdolah. (V K o n j i c a h) so včeraj popoldne prav slovesno pokopali tamošnjega lekarnarja g. Pospišila. Kap mu je pristrigla nit življenja dne 14. sušca v 53. letu njegove starosti. Pokojnik je bil darežljiv narodnjak, odbornik posojilnice in okoličanske občine v Konjicah. Naj počiva v miru! (I z š o 1 e.) G. Anton Span pride kot učitelj iz Brežic v Slov. Bistrico in g. Martin Šamperl iz Makol v Crešnjevec pri Slov. Bistrici. Stalno pa so v svoji sedanji službi nameSčeni: g. podučitelj Karol Unger v Brežicah; gdč. podučiteljici Melanija Premšak na nemški šoli v Voiniku in Ivanka Gherbaz pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Kot učiteljici ročnih del sta nastavljeni: g. Marija Pečar pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. in g. El. Jug v Brezju. V stalni pokoj vstopita gdč. podučiteljici: Alojzija Dominkuš v DoliCu in Aleksandrina Vrus v Braslovčah. (Slovenski župan) za okolico Konjice ostane g. Ivan Šepic. Na predlog g. Antona Pajeka, po dom. Prežigalca je bil gosp. Šepic skoraj soglasno vnovič županom izvoljen. 2ivio! Za občinske svetovalce pa so se mu odbrali gg. Šimon Pozeb po dom. Drgoč, kmet iz Konjiške vasi; Anton Klančnik, kmet iz Stranic, Franc Arbeiter, po domače Drnik, kmet iz Nove vasi in Ignacij Potnik, črevljar iz Gabrovlj. (Kaki so nemški «iajerberi?») Dne 6. febr. zvečer je v Št. Vidu na Planini GraCnerju zgorelo vse gospodarsko poslopje, vsa krma in vse kmetijsko orodje. Poškodovani je bil več let zavarovan in še le zdaj oziroma na slabe letine je zavarovanje opustil. Škoda se računi na 1300 gld. Na bližnji Planini imajo sicer «fajerbere», pa ti niso imeli časa, ker so morali tisti večer gasiti žejo ; imeli so namreč velik ples. In št.-viški župan Fr. Kr. drži v novejšem času z Nemci ? Upajmo, da se v kratkem poboljša, sieer borno več povedali! (Streljanje zoper točo.) V nedeljo popoldne se je več vinogradnikov sešlo v Mariboru, da so se razgovarjali o streljanju zoper točo. Streljalo se je potem na poskušnjo na javnem vrtu pri vili >Langer«; škoda, da je nebo bilo jasno, ko ribje oko. Ob jednem so mariborski vinogradniki sklenili, letos poleti na 10 ali 12 krajih okoli Maribora streljati o prihajajoči nevihti. (Celjski socijalisti) so v nedeljo dopoldne slavili punt 48. leta na shodu v goslilnici »pri zlatem levu«. Govoril je neki Benecke iz Gradca. Celjski Nemci pa so položili velik venec na cesarja Jožela spomenik pred »Narodnim domom« z napisom: »Ich bin stolz, ein Deutscher zu sein! (Ponosen sem, da sem Nemec!) Ali koliko celjskih Nemcev pa je rojenih od nemških starišev? (Mariborski socijalni demok r a t j e) so v nedeljo dopoldne počastili sporaenik cesarja Jožefa II. v mestnpm parku, kamor je tudi došlo nekaj nemških radikalcev. Zvečer pa so demukrači pri Gotzn slavili punt 48. leta. Nemira pa ni bilo. (N o v o c o p r n i j o) je iznašel dopisnik zadnje «Domovine» iz Št. Andraža nad Polzelo, namreč, da eden sara v množini piše. Zibelj je pae tekla dopisniku v Št. Andražu, a volilne pravice nima ondi in koristi od njega občina še ni imela za počen groš! Franeel Pr., poznamo se! Društvene. (Zabavni večer) priredi »Slovanska čitalnica mariborska« dne 19. marcapri «Gambrinu>. Vspored: A. Petje. 1. «Venec slovanskih pesni>, moški zbor, Ant. Nedved. 2. «Spev srce nam dviga«, mešan zbor, Sr. Stegnar. 3. «Javor in lipa>, samospev za banton; poje g. dr. B. Stuhec, Risto Savin. 4. «Čuj glas zvonov>, troglasni ženski zbor, Fr. Abt. 5. «Svoji k svo]im», moški zbor z čveterospevom, K. Bendl. 6. «Kadar mlado leto», mešani zbor, J. Laharnar. B. Gledališka igra: «Dve tašči», veseloigra v enem dejanju. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Udje so prosti; za neude za osebo 30 kr., za obitelj 50 kr. (Vzajemna zavarovalnica zoper ogenj na Ljubnem) ni omejena le sam6 na občino Ljubno, kakor smo v zadnji številki na tem mestu poročali, ampak obsega njen društveni okoliš ves gornjegrajski okraj, kakor je to razvidno iz pravil tega toli potrebnega društva! Bog mu daj svoj blagoslov in prav obilno udov! (Iz slovenjgraškega okraja.) Podružniea sv. Cirila in Metoda je imela zbor v Podgorju z dobrim uspehom. Kat. politično društvo pa je letos imelo že dva velika, prav dobro obiskana shoda v Šmartnu. Na obeh je govoril vlč. g. dr. Šuc o položaju Avstrije. posebno avstrijskib Slovanov. Govorili so aadalje g. J. o novem osebnem dohodninskem davku, g. Š. o kapitalizmu in socijalni demokraciji, g. Kristan iz Prevalj pa je šaljivo razložil prazne sanjarije socijalnih demokratov. Pristopilo je veliko novih udov, vrlih slovenskih ktnetov. (Novo bralno društvo) so dne 6. marcija ustanovilt v Šmartnu pri SIov. Gradcu. Prvo zborovanje se je vršilo sijajno. Zborovalcev je prišlo na stotine. V slavnostnem govoru je g. Z. izvrstno razložil geslo novega društva: Vse za vero, dorn, cesarja. Domaei pevski zbor pa je vse razveseljeval s krasnim petjem. Naročili so si 15 katol. časopisov; blagi domoljubi so poslali veliko slov. knjižic; prosimo še za več! Predsednikom je izvoljen vrli domoljub Fr. Vavkan, kmet v Šmartnu. (V Čadramu) pri Oplotnici bo predaval v nedeljo 20. marcija po večernicah g. učitelj L. Černej o umnem gospodarstvu za društvenike «Sloge» in druge dobrodošlece. (Slavna družba sv. Moliorja) je nedavno podarila bralnetnu društvu pri Mariji Snežni na Veiki 23 lepih knjig različne koristne vsebine. Za ta velikodušni dar izreka najprisrčnejšo zahvalo — odbor. (Podružnica sv. Cirila inMetoda vKonjicah) ima letos redni občni obor na praznik sv. Jožefa, dne 19. sušca in sicer v posojilniški pisarni. Začetek ob 3. uri; običajni vspored. — Zvečer pa je v gostilni gospoda Suterja neprisiljena prosta zabava, pri kateri iz prijaznosti »Konjiško pevsko društvo* sodeluje. Iz clPug^ilaL kpajev. (Naši vojaki na Kreti.) Dne 25. marcija mine ravno leto, kar se je 2. batalj. našega slov. pešp. št. 87. odpeljal iz Trsta na ladji «Elektra» na Kreto. Oni dan pa poroča neki dunajski list, da se naSi vojaki v kratkem vrnejo s Krete domov. (Pomlad pri setvi) treba misliti na to, da seješ pravo pleme. Zito se rado izrodi, zato potrebno seči po novi vrsti. Posebno je to pri ovsu. Opozarjamo na inserat «Kmetje» v današnji številki na zadnji strani. Hektoliter navedenega ovsa vaga po 108—120 funtov. Po nekaterih krajih ga prav hvalijo. Zahtevajte cenike! (S p o m 1 a d) se bliža in po dolgem zimskem spanju se bode kmalu novo življenje začelo na polju in po vrtovih. To je čas, ob katerem misli vrtnar in kmetovalec, kje bi si preskrbel dobrega in zdravega semena. Brezzanesljivega semena je trud na polju brez-uspešen. V tej zadevi opozarjamo na dobroznano semensko trgovino, po vsem svetu znano. To je že od 1. 1874. obstoječa tvrdka Edmund Mauthner, ki ima na razpolago in prodajo vsa mogoča kmetijska in cvetlična semena najboljše vrste. Dobiti jih je po vseh boljših prodajalnicah semen. (Goriški rodoljubje) in njihova glasila delujejo vztrajno in energično na to, da se v Gorici kolikor le hitro mogoče nastani slovenskih trgovcev in obrtnikov vseh strok. Kaj pa pri nas?