
^^^ftfillČNE
LETO xxvn. št. 16.
PTUJ, 25. aprila 1974
CENA 1 DIN
PETI POHOD PO PARTIZANSKIH POTEH
SLOVENSKOGORIŠKE ČETE
Pod ; pokroviteljstvom Občinske-
konference SZDL Ptuj bo v soboto,
27. aprila 1974 peti tradicionalni
pohod po partizanskih poteh
Slovenskogoriške čete, ki se od
1970. leta dalje organizira v
počastitev dneva OF slovenskega
naroda.
Organizacijo priprav pohoda vodi
medfaajevni štab, ki ga sestavljajo
predstavniki krajevnih organizacij
SZDL, ZZB NOV in ZMS iz
ptujskega območja Slovenskih goric
ter predstavniki občinskih organi-
zacij SZDL, ZZB NOV. ZMS in
Zbor udeležencev pohoda
vseh skupin je ob 7.30 uri zjutraj,
razen v Dornavi in v Juršincih, kjer
je zbor udeležencev ob 8.30 uri.
Prihod vseh skupin v Mostje na kraj
poslednjega boja Slovenskogoriške
garnizije JLA Ptuj. Poleg tega so bili
v vseh krajevnih skupnostih Sloven-
skih goric in Ptujskega polja
ustanovljeni krajevni štabi. Letošnji
pohod bo potekal v enajstih
skupinah, zborna mesta so določena
v središčih enajstih krajevnih
skupnostih v Slovenskih goricah in
na ftujskem polju. |
Medkrajevni štab je v dogovoru s
krajevnimi štabi določil, da se
udeleženci pohoda po partizanskih
poteh Slovenskogoriške Čete zberejo
v naslednjih krajih:
čete bo ob 11. uri, zatem pa bo pri
spomeniku v Mostju zbor vseh
udeležencev pohoda in kulturni
program, ki ga pripravljajo pionirji
osnovne šole Juršinci.
F. B.
L LACKOVA SKUPINA V PTUJU V LJUDSKEM VRTU
IL KRAMBERGERJEVA SKUPINA V ROGOZNICI PRI DOMU
SLOVENSKOGORIŠKE CETE
II. OSOJNIKOVA SKUPINA NA GRAJENI PRI OSNOVNI ŠOLI
IV.	REŠEVA SKUPINA V DESTERNIKU PRI SPOMENIKU BRATOV
REŠ
V.	MURŠICEVA SKUPINA V TRNOVSKI VASI PRI ZADRUŽNEM
DOMU
VI.	POTRČEVA SKUPINA V VITOMARCIH PRI OSNOVNI ŠOLI
VII.	ŠPINDLERJEVA SKUPINA V JURŠINCIH PRI ZDRAVSTVENI
POSTAJI
VII. NATAŠINA SKUPINA NA POLENŠAKU PRI GASILSKEM
DOMU
IX. BELŠAKOVA SKUPINA V GORIŠNICI PRED OSNOVNO ŠOLO
X ŽGECEVA skupina v DORNAVI PRED ZADRUŽNIM DOMOM
XI. ŠTRAFELOVA SKUPINA V MARKOVCIH PRED ZADRUŽNIM
domom
Medobčinski odbor občinskih svetov Zveze sindikatov
Hrvatske in Zveze sindikatov Slovenije
cakovec—koprivnica—krapina—0rm02—
ptuj—slovenska bistrica—varazdin
pošilja vsem delovnim ljudem in občanom bratske po-
zdrave in iskrene čestitke ob* mednarodnem delav-
skem prazniku
PRVEM MAJU
ter jim želi mnogo novih delovnih uspehov na vseh
področjih dela, še posebno pa v boju za popolno uve-
ljavitev ciljev samoupravnega socializma, ki so za-
pisani v ustavi — listi vseh narodov in narodnosti
SFRJ.
Osnovna organizacija sindikata kmetijskega kombinata Ptuj
delovne enote Podlehnik in Občinski svet Zveze sindikatov Ptuj
vabita na kulturno prireditev v okviru XIII. srečanj bratstva in
prijateljstva v počastitev
DNEVA OF SLOVENSKEGA NARODA IN PRVEGA MAJA
ki bo v Podlehniku, v nedeljo, 28. aprila 1974, ob 15. uri v
Zadružnem domu.
PROGRAM PESMI IN PLESOV MED^IMURJA
izvajajo člani foklorne skupine in tamburaškega zbora SELJAČKA
SLOGA NEDELIŠCE IZ BRATSKE OBČINE ČAKOVEC.
Vstop prosti	Vabljeni!
2 stran
TEDNIK — čietrtek, 25. aprila 1974
Ugodna gospodarska rast
o gibanju gospodarstva v lanskem
letu, ki je dokaj ugodno, sta doslej
razpravljala komisija za ekonomska
vprašanja ''pri komiteju ObK ZKS
Ptuj in občinski politični aktiv,
danes pa bo o tem razprava še na
plenumu občinskega sveta ZSS Ptuj.
Podlaga za razpravo je analiza
zaključnih računov OZD iz gospo-
darstva za leto 1973, ki jo je
pripravila podružnica SDK Ptuj.
Čeprav pogoji za gospodarske
organizacije v začetku lanskega leta
niso bili najboljši in čeprav so
gospodarstvo med letom spremljali
pojavi, ki so negativno vplivali na
poslovanje, so vendar bili doseženi
uspehi, ki so v marsičem presegli
republiško poprečje. Tako je bil
povečan fizični obseg proizvodnje
za 4,8 %; stopnja povečanja pa bi
bila še višja, ce v jeseni ne bi prišlo
do energetske krize. Pri tem je bil
zlasti prizadet kolektiv TGA »Boris
Kidrič" v Kidričevem, ki je moral
izklopiti polovico elektrolitskih
peči. Ce upoštevamo, da odpade na
TGA 40,6 % industrijske pro-
izvodnje v občini, se ta izpad toliko
bolj pozna pri skupnem povečanju
fizičnega obsega industrijske pro-
izvodnje v občini.
Celotni dohodek gospodarstva v
občini se je lansko leto povečal za
25 % v primerjavi z letom 1972. Na
povečanje so v precejšnji meri
vplivale tudi cene, ki so predvsem v
prvem polletju lani hitro naraščale,
delno pa tudi povečana proizvodnja,
ki je presegala predvideno stojjnjo
rasti. M tem je največje povečanje
celotnega dohodka doseglo kme-
tijstvo - za 53 %; najamnj pa
gradbeništvo - le za 6 %, izvzeti je
treba TGA Kidričevo, ki je zaradi
močnega energetskega izpada do-
segla 4 % manj celotnega dohodka
kot leta 1972.
Analiza tudi kaže povečanje
družbenega proizvoda za 27 %,
predvsem zaradi visokega porasta
amortizacije, ki jo je večina OZD
obračunavala nad predpisano mi-
nimalno stopnjo.
Močno se je izboljšala tudi
hkvidnost poslovanja. K temu je
prav gotovo največ pripomogla
spremenitev kratkoročnih kreditov
v dolgoročne, te ugodnosti so bili
deležni predvsem • v industriji,
kmetijstvu in v trgovini. Spričo tega
so se dolgoročni krediti povečali za
87 %, kratkoročni pa zmanjšali za
16%.
Terjatve do kupcev so se
zmanjšale za 8 %, dobaviteljev pa za
13 %. Povečanje produktivnosti na
zaposlenega znaša 22 %, če jo
merimo z ustvarjenim dohodkom na
zaposlenega; število zaposlenih pa se
je povečalo le za 2 %, kar je glede na
nase potrebe premalo in je pod
republiškim poprečjem. Ustvarjena
sredstva za reprodukcijo so narasla
za 28 %; reproduktivna sposobnost
gospodarstva pa je bila povečana za
15 %. Povečanje splošne akumula-
tivnosti znaša 16 %, notranje pa le
12%. Poprečno izplačani mesečni
osebni dohodki na zaposlenega so
bili za 18% višji kot leta 1972;
življenjski stroški pa so porasli za
približno 20 %.
Navedenih je le nekaj podatkov,
ki kažejo uspešno gospodarsko rast
v ptujski občini v lanskem letu.
Uspehi pa bi bili prav gotoyo še
večji, če ne bi bilo prevelikega
naraščanja cen, povezano s tem pa
neusklajenosti med nabavnimi in
prodajnimi cenami. To je v
(Nadaljevanje na 21. strani)
KRAJEVNA SKUPNOST IN DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE MESTA PTUJA
VAS VABIJO V SREDO, 8. MAJA 1974 NA PROSLAVO V
POČASTITEV PRAZNIKA OSVOBODITVE MESTA PTU-
JA. ^
Ob 14.30 sprejem TITOVE ŠTAFETE, ki bo na Trgu MDB
ob 16. uri otvoritev razstave LACKOVEGA ODREDA v
razstavnem paviljonu DUŠANA KVEDRA v parku;
ob 17. uri slavnostna seja v počastitev V. krajevnega
praznika v Narodnem domu:
—	slavnostni govor
-	svečana razglasitev STATUTA KS mesta Ptuja
-	konstituiranje SKUPŠČINE KS PTUJ
—	kulturni program,
V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovnih šol,
glasbene šole in pevski zbor gimnazije Ptuj.
Vljudno vabljeni
POZIV PREBIVALSTVU SLOVENIJE!
Nekaj let trajajoča suša v Senegalu, Maliju, Mavretaniji, Zgornji Volti,
Nigru, Čadu in Etiopiji je povzročila lakoto, ki ogroža milijone ljudi, od
katerih jih je več tisočev že umrlo. Puščavsko pleme Tuaregov danes zato
nima več živih otrok do tretjega leta starosti, živih novorojencev skoraj ni.
Ob takem trpljenju ljudi, ki meji že na genocid, ne moremo ostati
neprizadeti. Zato je republiški odbor RKS na seji 15. marca 1974 sprejel
poziv Lige društev RK, da naj tudi RKJ in RKS organizirata akcijo za
pomoč od lakote ogroženim ljudem v Afriki.
Repubhški odbor Rdečega križa Slovenije poziva prebivalstvo Slovenije,
da daruje denarna sredstva za pomoč stradajočim ljudem. Denar lahko
nakazujete na žiro račun
50103-678-51579 (ZA POMOC AFRIKI).
Podjetje lahko poleg denarnih sredstev pomagajo tudi s prehrambenimi
artikli, pri tem pa naj upoštevajo prehrambene navade ljudstev, ki jim želimo
pomagati in skušajo zagotoviti prevozne stroške. O načinu transporta bi bil
dogovor z vsakim podjetjem posebej.
Rdeči križ Slovenije pričakuje, da bodo prebivalci Slovenije tako kot
vedno doslej priskočili na pomoč, da bi lahko učinkovito in hitro zmanjšali
197	RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
Ljubljana, 18. marca 1974	REPUBLIŠKI ODBOR
tednik — četrtek, 25. aprila 1974
stran 3
SREDNJEROČNI NACRT
Kaj vse do leta 1977?
z novo ustavo so KRAJEVNE
SKUPNOSTI postale enakopraven
del samoupravne strukture občine
in nenadomestljiv dejavnik pri
zadovoljevanju komunalnih, social-
nih, kulturnih, vzgojnovarstvenih
šolskih in drugih skupnih potreb
občanov in delovnih ljudi na vasi in
v mestu. V prihodnje bo potrebno
zagotoviti krajevnim skupnostim
zadostna materialna sredstva, da
bodo lahko nemoteno opravljala
svojo pomembno družbeno funk-
cijo. Zaradi racionalnega razpore-
janja materialnih sredstev so krajev-
ne skupnosti dolžne izdelati per-
spektivne razvojne programe, ki
bodo služili za osnovna akcijska
izhodišča. Na drugi strani pa bo
potrebno v ustreznih občinskih
aktivih omogočiti večji vpliv
krajevnih skupnosti, seveda prek
posebnega zbora v občinski skupšči-
ni. Prek organizacije SZDL bo
potrebno zagotoviti ustrezno ka-
drovsko zasedbo v organih krajevne
skupnosti in tudi v njih dosledno
zagotoviti uveljavitev delegatskega
sistema.
Za realizacijo srednjeročnega
programa je predvidena naslednja
splošna politika:
-	hiter, skladen in stabilen
družbeni razvoj bg v obdobju 1973
do 1977 zahteval hitrejše spremi-
njanje ekonomsko tehnične struk-
ture; zato bodo v tem obdobju
okrepljena prizadevanja za uvajanje
tehnologije in organizacije, ter
izvedene bistvene spremembe v
strukturi gospodarstva v korist
sekundarnega in terciarnega sek-
torja;
-	s skladnejšim razvojem ter s
povezovanjem proizvodne in ne-
proizvodne dejavnosti bo okrepljena
družbenoekonomska vloga občine.
S tem se bodo ustvarili pogoji za
uravnotežen razvoj celotnega ob-
močja občine in za njeno vključe-
vanje v širši prostor. Takšna
usmeritev je v skladu s procesom
združevanja, ki že poteka v
podravskem gospodarskem pro-
storu, v katerega se bo občina
vključila s svojimi prirodnimi,
gos^darskimi in ostalimi kompara-
tivnimi prednostmi - ugoden
prometni položaj, neposredna bli-
žina virov električne energije, viški
delovne sile v kmetijstvu in bližina
gospodarskih središč;
-	s združevanjem ter gospo-
darskim in poslovnim povezovanjem
predvsem med nosilci gospodarskega
razvoja bodo ustvarjeni pogoji za
uspešen razvoj gospodarskih orga-
nizacij združenega dela, za optima-
lizacijo proizvodnih programov, za
izboljšanje družbene akumu-
lativnosti, produktivnosti in renta-
bilnosti, za prilagajanje sodobnim
tržnim in tehnološkim pogojem, za
znižanje stroškov na enoto pro-
izvodnje in za višjo konkurenčnost
na domačem in tujem tr^;
-	uveljavljena bo politika smotr-
nega gospodarstva, kar se bo izrazilo
v štednji s finančnimi sredstvi, v
smotrnem gospodarjenju z obsto-
ječim potencialom, v selektivni
politiki investiranja, v sklajevanju
skupnih potreb z dejanskimi
možnostmi ter večjem pritegovanju
kapitala od dru^d;
-	z realizacijo prog ama razvoja
na področju kmetijstva bo potrebno
poleg večjega angažiranja proizvod-
nih tvorcev izvajati še ukrepe na
področju fiskalne politike in
raziskovalnega dela. Občinska poli-
tika bo s sistemom davčnih olajšav
povečala interes kmetijskih gospo-
darjev za obnovo, preorientacijo in
specializacijo kmetij, prek sklada za
^speševanje kmetijstva pa bo
iinančno stimulirala akcije za
doseganje večjih pridelkov, za
uvajanje novih tehnoloških postop-
kov in za uvajanje drugih bioloških
in tehničnih inovacij, in na ta način
tudi ustvarila pogoje za vračanje
ljudi, ki so na začasnem delu v
tujini;
- pri oblikovanju osebnih dohod-
kov se bo moral poleg materialne
stimulacije v^aditi tudi element
produktivnosti dela. Zato bo v
skladu s stabilizacijskimi ukrepi
stopnja rasti osebnih dohodkov
nekoliko nižja od stopnje predvi-
dene produktivnosti. Zaradi zmanj-
ševanja neupravičenih socialnih
razlik bodo morale organizacije
združenega dela zagotoviti hitrejšo
rast osebnih dohodkov delavcem z
nižjimi prejemki - občinska
poUtika bo usmeijena v dosledno
izvajanje ustavnih sprememb. Sa-
moupravno organiziranje v občini
bo laepilo novo ustavno vlogo in
položaj občine kot samoupravne
skupnosti delovnih ljudi, občanov,
temeljnih organizacij združenega
dela, krajevnih in samoupravnih
interesnih skupnosti, družbenopo-
litičnih organizacij in drugih oblik
soorganiziranja.
V teh nadaljevanjih so bili
omenjeni samo nekateri problemi in
cUji družbenoekonomskega razvoja
občine Ptuj v obdobju 1973-1977,
podrobnejša problematika perspek-
tivnega razvoja pa je podana v
samem osnutku SREDNJEROČ-
NEGA RAZVOJA OBČINE PTUJ.
4 stran
TEDNIK — čietrtek, 25. aprila 1974
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI PTUJA,
ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN
DRUGE ORGANIZACIJE!
V 8. letošnji številki TEDNIKA je
bil objavljen osnutek statuta
krajevne skupnosti v javno razpravo,
ker se bistveno razlikuje od
dosedanjega statuta. Njegove zna-
čilnosti so:	. ,
-	osnutek statuta dosledno uvaja
v samoupravne organe krajevne
skupnosti delegatski sistem;
-	bistveno je razširjena dejavnost
krajevne skupnosti v skladu z vlogo,
ki jo krajevna skupnost, kot
temeljna samoupravna skupnost
dobiva z novo ustavo;
. - statut izhaja iz dejstva, da se
samoupravljanje izvaja prek dele-
gatov, ki morajo biti povezani z
bazo, se posvetovati in njej poročati
o vseh dogajanjih;
izhajajoč iz vse večjega
poudarka na pomembnosti delo-
vanja krajevne skupnosti za zado-
voljevanje skupnih potreb delovnih
ljudi, se v osnutku zastavlja tudi
nekoliko drugačna oblika samo-
upravnega sistema, saj gre za širše
samoupravne organe, kot je npr.
temeljna delegacija krajevne skup-
nosti, skupščina krajevne skupnosti;
svet, kot kolektivni izvršilni organ,
odbori ter komisije organov KS, ki
posamezne naloge podrobno oprav-
ljajo;
-	dosledno je izvedeno vklju-
čevanje delovnih ljudi iz organizacij
združenega dela v samoupravno
dogajanje, v sofinanciranje pomem-
bnejših zadev za zadovoljevanje
skupnih potreb naših občanov, vse
to pa na osnovi družbenega
dogovaijanja in samoupravnega
sporazumevanja, kot ena od oblik
delovanja v delegatskem in novem
ustavnem sistemu;
-	doslednejša zagotovitev finanč-
nih sredstev krajevni skupnosti;
-	povezovanje krajevnih skup-
nosti ter sodelovanje v ožjem ali
širšem območju;
Najvišji organ krajevne skupnosti
je skupščina, ki šteje 75 delegatov:
-	20 delegatov izvolijo delovni
ljudje in občani, ki prebivajo na
območju krajevne skupnosti, na
zborih delovnih ljudi in občanov;
-	20 delegatov izvolijo delovni
ljudje v organizacijah združenega
dela;
-	10 delegatov izvolijo delovni
ljudje in občani, organizirani v
družbenopolitičnih organizacijah in
društvih;
-	25 delegatov je po svoji
funkciji, ker so člani temeljne
delegacije krajevne skupnosti;
Na območju krajevne skupnosti
Ptuj je 11 krajevnih organizacij
ZSDL, predvidevamo, da bi imeli na
območju mesta dva zbora delovnih
ljudi in občanov, ostale zbore pa bi
sklicevali po naseljih.
Osnutek statuta smo oblikovali na
temelju ustavnih sprememb, razmi-
šljanj v organih KS in družbe-
nopolitičnih organizacijah.
Seveda besedilo osnutka še ni
popolno.
S skupnim razmišljanjem bomo
besedilo statuta do sprejema,
katerega predvidevamo 8. maja
1974, ustrezno izpopolniti v skladu
s potrebami in pogoji v naši krajevni
skupnosti.
Seveda bomo dokončno šele
ovrednotili statut, ko ga bomo nekaj
časa izvajali v naši samoupravni
praksi.
Hvaležni vam bomo za vse
morebitne pripombe in predloge, ki
nam jih boste poslah do ponedeljka,
6. maja 1974, na naslov: Krajevna
skupnost Ptuj, Jadranska ul. 6.
VABIMO VAS NA JAVNO
RAZPRAVO O STATUTU KRA-
JEVNE SKUPNOSTI PTUJ, KI BO
V PONEDELJEK, 29. APRILA OB
18. URI V NARODNEM DOMU,
JADRANSKA 15.
Koordinacijski odbor SZDL
in Krajevna skupnost Ptuj
ORMOŽ: PRAZNIČNI DNEVI
Na počastitev dneva OF - 27.
aprila potekajo v občini Ormož že
lep čas intenzivne priprave. Naj-
aktivnejši so šolarji in mladina v
krajevnih skupnostih ter, seveda,
organizacije Socialistične zveze, ki
bodo v vseh krajih pripravile
proslave.
Osrednja prireditev, ki jo ob tem
prazniku pripravlja občinska konfe-
renca SZDL Ormož, bo v soboto,
27. t. m. ob 8.30. uri zjutraj v domu
Partizana v Ormožu. Po svečanem
govoru bo v programu sodelovala
ormoška godba, moški pevski zbor,
člani prosvetnega društva pa bodo
izvedli poseben priložnosti recital.
Na tej slovesnosti bodo podeljene
tudi letošnje srebrne značke OF,
Kadrovska komisija pri občinski
konferenci Socialistične zveze Or-
mož je na osnovi predlogov
krajevnih organizacij sklenila letos
predlagati za to odlikovanja 11
zaslužnih družbenopolitičnih delav-
cev s področja občine Ormož. To
so: Jožko Korpar - Podgorci,
Stanko Kumer - Miklavž, Ivan
Zidarič - Središče ob Dravi, Ludvik
Filipič — Tomaž, Franček Kosi —
Velika Nedelja, Franc Lihtenvalner
- Kog, Janko Kumer in Ivan
J^erebič ^ - Ivanjkovci ter Pjerina
Znidarič in Terezija Štefančič,
Ormož in Martin Čurin, Vodranci.
Letos so se v Ormožu odločili
rsebej slovesno praznovati delavski
maj. Sprejet je bil dogovor, da
osrednjo prireditev ob tem prazniku
pripravi vsako leto druga delovna
organizacija ob pomoči občinskega
sveta zveze sindikatov. Prva je na
vrsti skupnost TOZD „Jeruzalem"
Ormož, ki bo na predvečer praznika
pri vinski kleti pripravila veliko
kresovanje z ljudskim rajanjem Bo
tudi kulturni program z recitacijami
in nastopom folklorne skupine iz
Maribora. Na praznovanje 1. maja se
v ormoški občini pripravjjajo tudi
nekateri mladinski aktivi, ki bodo
tudi zakurili prvomajske kresove.
Oba praznika - 27. april in 1. maj
bodo smiselno povezali člani
krajevnega združenja Zveze rezerv-
nih vojaških starešin Velika Nedelja,
ki bodo v nedeljo, 28. aprila ob 14.
uri pri Vehki Nedelji razvili svoj
prapor.
jr
tednik — četrtek, 25. aprila 1974
stran 5
STANKO ROBNIK,
PREDSEDNIK OSS
SLOVENSKA
BISTRICA
V petek, 19. 4. 1974 se je v Domu
kultiure Slov. Bistrica zbralo blizu
100 delegatov osnovnih sindikalnih
organizacij, članov vodstva občin-
skega sindikabiega sveta in gostov na
rednem letnem občnem zboru
sindikata občine Slov. Bistrica.
Med gosti so se skupno z
najvidnejšimi družbenopolitičnimi
delavci bistriške občine udeležili
zbora tudi Andrej Skerlavaj, član
predsedstva republiškega sindikata
Slovenije, Feliks Bagar, podpred-
sednik OSS Ptuj, Franc Klemenčič,
predsednik sindikata industrije in
rudarstva občine Ptuj ter pred-
stavnik OSS Koprivnica.
Sklepčnost tudi tokrat pri
sindikatu ni kazala zaskrbljenosti,
saj se je od vabljenih udeležilo kar
83 delegatov.
Iz obširnih poročil vodilnih
članov OSS Slov. Bistrica, njihovih
komisij in tudi v poznejši diskusiji
udeležencev, ki je bila vsebinsko
bogata, je bilo razvidno, da je bilo
minulo štiriletno mandatno obdobje
za sindikate zelo uspešno. Vse
skupaj je bilo prikazano tudi v
okvirih pomembnega dviga gospo-
darskega delovanja v občini, ki je
predvsem v obdobju zadnjih dveh
let zabeležilo vidne in pomembne
rezultate. Ti so nedvomno vplivali
tudi na delo v sindikalnih organi-
zacijah.
Drugi del konference je bil volilni.
Po ugotovitvi delovanja dosedanjega
občinskega sindikalnega sveta so ga
razrešili. Po krajši obravnavi so z
javnim glasovanjem izvolili novo
11-člansko predsedstvo in tričlanski
nadzorni odbor, osem komisij ter
njihove predsednike.
Posebna komisija bo v kratkem iz
firedloženih materialov in diskusij
er trenutnih in dolgoročnih nalog
sestavila akcijski program za nasled-
nje mandatno obdobje.
Širše poročilo prihodnjič.
VH
PROTESTNO PISMO
Člani KO ZB NOV Gorišnica, zbrani na občnem zboru v soboto,
20. aprila 1974, smo ogorčeni zaradi neofašističnih teženj sosedske
Italije, ki nas je s krivično noto in ponižujočimi klevetami živo in
boleče prizadela tam, kjer smo najbolj občutljivi v svoji narodni
bolečini. Prevelik davek smo odšteli za svobodo svoje zemlje, ki je
kakor na križ razpeta od široko zasanjanega panonskega svetj do
valovite furlanske nižine, od ponosnega, v nebo kipečega Tri^ava
do globoke Kolpe, da bi še komurkoli dovolili mešetariti s svetom,
na katerem si je naš narod pisal svojo krvavo zgodovino.
Ker pa je le-ta tudi del naše mladosti, ki smo jo voljno in
nesebično žrtvovali svojemu trpečemu domu pred dobrimi
tridesetimi leti, ne dovolimo, da bi tujci spet odločali, kdo bo
gospodaril z našimi življenji. Kakor smo v najbolj usodnih dneh
svoje narodne bitnosti, to je v času največjega fašističnega nasilja
smelo in uporno dvignili svojo pest maščevalno in nas ni bilo strali
umreti, da bi lahko živeli, tako smo tudi danes pripravljeni udariti,
zob za zob, glavo za glavo, vsakogar, ki bo nasilno stopil v naš dom,
za katerega smo nekoč tulili skozi temo, da smo se pretulili v
sončen in svoboden današnji dan.
Člani KO ZB NOV
Gorišnica
KMALU ELEKTRIČNI VLAK V POLJČANAH
Te dni potekajo še zadnja dela na elektrifikaciji železniškega odseka od
Ponikve do Poljčan v skupnem programu elektrifikacije proge Zidani
most-Maribor. Rekonstrukcija železniške postaje v Poljčanah je skupno z
elektrifikacijo že v zaključni fazi, zgrajena pa je že tudi napa^jalna
transformatorska postaja.
VH
»Fantovščina«
v Ptuju
Turistično društvo v Ptuju je letos
prevzelo organizacijo »fantovščine"
v okviru vsakoletne slovenske
kmečke ohceti, ki je ena največjih
turističnih prireditev pri nas. Na
zadnji seji upravnega odbora
Turističnega društva Ptuj, pod
predsedstvom Toneta PURGA so že
sprejeli podrobnejši program »fan-
tovščine", ki obsega sodelovanje
vseh folklornih skupin z našega
območja.
Svečan sprejem 17 ženinov
različnih narodnosti in držav bo 22.
maja 1974 v popoldanskih urah na
Trgu MDB v Pzuju, kjer jih bo
pričakal pihalni orkester, folklorne
skupine iz Ptuja in Kidričevega; v
večernem programu pa bo sodeloval
še ptujski moški komorni pevski
zbor in plesna folklorna skupina iz
Bratislave.
Osrednji program bo v četrtek,
23. maja 1974. Dopoldne si bodo
ženini ogledali ptujske znamenitosti
in nekatere delovne organizacije,
skupno kosilo pa bo na Borlu.
Popoldne se bodo zbrali v
Markovcih, kjer se bo formirala
fantovska povorka za spektakularen
prihod na Ptuj. Ne peš, niti ne v
avtomobilih, temveč na okrašenih
lojtrskih vozovih, s furmani in
živimi konjskimi silami. Pridružila se
jim bo celotna markovska folklora,
med katerimi bodo imeli vidno
mesto kopjaši in pokači.
Po vmesnih krajših postankih bo
povorka, seveda ob kar največjem
rom-pom-pomu prispela na ptujsko
tržnico, kjer bo glavni program. Za
gledalce, prav gotovo jih bo več kot
ima Ptuj prebivalcev, bo nedvomno
najzanimivejše tekmovanje ženinov
v spretnostih; za tekmovalce same
pa bodo to najtežji trenutki. Kako
tudi ne, posnemati bodo morali ples
kopjašev, pokazati svojo spretnost v
lusčenju koruze in v oblačenju
kurentove opreme, - z vsem tistim,
kar sledi tekmovanju.
Sicer pa, prireditev si bo treba
ogledati, zato ne gre, da bi že v
naprej razkrili celotni scenarij, ki ga
je organizator skrbno pripravil.
F. FIDERŠEK
6 stran
TEDNIK — čietrtek, 25. aprila 1974
Kadrovanje na področju vzgoje
v sredo, 17. aprila 1974 je bila
skupna seja kadrovske komisije pri
komiteju OBK ZKS Pty, ki jo vodi
sekretar Alojz GOJČIC in kadrov-
ske komisije pri Temeljni izobra-
ževalni - skupnosti Ptuj, ki ji
predseduje Franc PREDIKAKA.
Razpravljali so o načelih kadrvoske
politike v vzgojno-izobraževaJnih
organizacijah združenega dela. Iz-
hajali so iz naiog pisma tovariša Tita
in drugih dokumentov ZKJ in ZKS.
Poudarjeno je bilo, da je pedagoško
delo najtesneje povezano z vsebin-
skim poznavanjem programa ZKJ,
česar se mora zavedati vsak
pedagog.
Naša šola je socialistično usmer-
jena - z marksistično-leninistično
idejno naravnanostjo vzgojno-izo-
braževalnega procesa. Temu cilju
mora težiti tudi kadrovska politika v
občini, ne samo za vodilna delovna
mesta, temveč za vse pedagoške
delavce. V skladu s tem sta obe
kadrovski komisiji soglasno sklenili,
da se bodo pri -konkretnem
kadrovanju držali naslednjih |iačel:
—	Vsa vodilna in vodstvena
delovna mesta naj zasedejo komu-
nisti, ki so ugledni družbeno-po-
litični delavci, ki poznajo in
uresničujejo stališča ZK na po-
dročju vzgoje in izobraževanja.
—	Zavzemali se bodo za dosledno
izpolnjevanje razpisanih pogojev,
kot jih določa zakon in statuti šol.
Dosledno spoštovali potrebno stro-
kovnost, moralno-pohtične kriterije
in idejno-politično naravnanost,
javnost, odprtost kadrovanja, vendar
bodo ptisotni v iskanju kadra in v
izpeljavi kadrovskega postopka.
—	Zavračali bodo predsodke o
„vmešavanju" ZK v kadrovanje, ker
ZK ni politična sila zunaj naše
družbe, nasprotno - imamo prven-
stveno dolžnost uveljavljati poglede
ZK na kadrovsko pohtiko, zato
bodo javno in odločno svoje
predloge tudi podkrepili.
V nadaljnjih točkah skupno
sprejetih načel so nakazane naloge
za uspešno kadrovanje strokovno
sposobnih, politično .razgledanih in
ambicioznih kadrov, o načrtnem
idejnopolitičnem in marksističnem
izobraževanju pedagoških delavcev,
o liku pedagoškega delavca, ki mora
javno izražati svoj napredni svetovni
nazor in o celovitosti strokovnih in
moralno-političnih kriterijih pri
sprejemanju pedagoških delavcev v
vzgojno-izobraževalne zavode. Z
vsebino seje s sprejetimi načeli so
seznanili vse šolske zavode in druge
odgovorne dejavnike v občini.
F. FIDERŠEK
Proslava v TGA ob 27. aprilu in 1. maju
Krajevna organizacija SZDL Kidri-
čevo ter sindikalna organizacija
TGA pripravljata v sodelovanju z
delavsko prosvetnim društvom
„SVOBODA", otroškim vrtcem ter
aktivom osnovne šole „BORIS
KIDRIČ" Kidričevo proslavo, ki bi
naj bila združena s praznovanjem
27. aprila - dnevom ustanovitve
Osvobodilne fronte ter 1. majem -
mednarodnim delavskim praznikom.
Že pred časom so se sestali
predstavniki omenjenih zavodov ter
organizacij in pripravili program
jroslave, ki bo v soboto, 27. aprila
[974 ob 18. uri v veliki dvorani
TGA v restavraciji, to je na sam dan
praznovanja obletnice ustanovitve
OF in le tri dni pred mednarodnim
delavskim praznikom. Točke, ki jih
bodo pripravili otroci iz šole in
otroškega vrtca in jash so zelo
skrbno izbrane ter tudi pripravljene,
prav tako pa je dobro pripravljen
moški pevski zbor DPD „Svobode"
Kidričevo in pa seveda godba na
pihala tovarniškega sindikata TGA
Kidričevo, brez katere si proslav v
Kidričevem ni moč zamisliti.
Organizatogi so'se potrudili tudi, da
bi k organizaciji omenjene proslave
pritegnili tudi predstavnika organi-
zacije ZB in SLO ter morda še
mlade tabornike in mladince aktiva
Kidričevo, ki je v zadnjem času že
pokazal veliko marljivost in aktiv-
nost. Seveda verjetno v tako
kratkem času ne bo moč izvesti
vsega ter pritegniti prav vseh, toda
brez dvoma bo proslava organizirana
in izvedena na primeren način. Oba
praznika bosta brez dvoma spontana
manifestacija ter podpora našemu
vodstvu ob neodgovorni izjavi
italijanske vlade in zahtevi fašistov
in iredentistov po delu našega
ozemlja, ki ga bodo naši ljudje
branili do zadnje kaplje krvi.
France Meško
Jurij Svenšek - 70 letnik
v ponedeljek, 22. aprila je na
svojem domu v Rogoznici št. 20
obhajal svojo 70-letnico eden redkih
predvojnih komunistov z območja
ptujske občine, Jurij Svenšek. Ob
tej priložnosti so ga na njegovem
domu obiskali člani občinskega
političnega aktiva, mu čestitali k
visokemu jubileju ter mu izročili
spominsko darilo - umetniško sli-
ko, delo akademskega slikarja, prof.
Albina Lugariča.
Jurij Svenšek je bil rojen v
obrtniški družini na Turnišču pri
Ptuju 22. aprila 1904. Izučil seje za
ključavničaga in je vse svoje življe-
nje ostal zvest temu poklicu. Že leta
1924 se je zaposlil v takratnih
železniških delavnicah v Ptuju, kjer
je ostal do upokojitve. V železniških
delavnicah se je srečal z naprednim
delavskim gibanjem in se vanj
vlcljučil, tako da je postal član
Komunistične partije Jugoslavije že
leta 1932, in je vseh teh 42 let
članstva bil delaven in zgleden
komunist. V predvojni ilegalni par-
tijski celici v železniških delavnicah
je bil blagajnik. Poleg partijske
članarine je zbiral prostovoljne
prispevke tudi od drugih delavcev za
„rdečo pomoč" in za druge humane
akcije; po vdoru okupatorja pa za
borce prve slovenskogoriške čete in
druge partizane. Skupaj z drugimi
komunisti v železniških delavnicah
je bil izdan in oktobra 1942
aretiran. Po mučenju v zaporih so ga
poslali v koncentracijsko taborišče
Dachau, od tam v Buchenvvald in
nazadnje je bil dodeljen v takozvano
„komando smrti" v zloglasno tabo-
rišče DORA. Po srečnem naključju
je ostal živ in se je avgusta 1945
vrnil v domovino. Zopet se je
zaposlil v železniških delavnicah in
se aktivno vključil v politično delo
pri gradnji ljudske oblasti in obnovi
porušene domovine. Čeprav je slabe-
ga zdravja, je po svojih močeh
politično dejaven še tudi danes,
tako v krajevni skupnosti v Rogoz-
nici, kot v povezanosti z delovnim
kolektivom Podjetja za popravljanje
železniških voz Ptuj, kjer je delal
skoraj polnih 40 let.
TOVARIŠ JURIJ, ŠE MNOGO
ZDRAVIH IN SREČNIH LET!
vreme
do nedelje, 5. maja 1974.
Prvi krajec bo v ponedeljek,
29. aprila ob 8.39. Napoved:
Nastopilo bo toplejše in spre-
menjljivo vreme z občasnimi
plohami in grmenjem. Za 1. in
2. maj bo delno oblačno, brez
dežja. Od 3. do 5. maja so
možne plohe ali že nevihte.
Nadaljni izgledi vremena: maj
bo suh in toplejši. Bo pa tudi v
maju še precej hladnih dni.
Nevarnost slane bo še verjetna,
okrog 12., 13. in 25. maja.
tednik — četrtek, 25. aprila 1974
stran 7
(^jm! 1. ma^ - fLi^aznlk (ULa bi o^&jtk (Lelo^anJA L^udi!
Samo v temelje 1700 ton betona
Gradnja nove stanovanjsko-po-
slovne zgradbe ob Ptujski cesti v
Ormožu, zahvaljujoč ugodnemu
vremenu za gradbince in pridnim
rokam delavcev IGP OGRAD
Ormož, lepo in hitro napreduje. Te
Z novo, pločevinasto ograjo zaščiteno
gradbišče nove stanovanjsko-poslovne
stavbe v Ormožu Foto: J. Rakuša
dni je skelet nove stavbe že
„pogledal" izza ograje. Na delovišču
smo obiskali vodjo gradbišča Franja
Lazarja, gradbenega tehnika, ter o
njihovem delu zvedeli nekaj več.
Z potekom dela so zadovoljni, saj
vsi delavci presegajo norme in so
I
zato nekaj dni pred zastavljenim
rokovnikom del. Posebnih pro-
blemov z začetkom gradnje ni bilo.
Zemljo so na tem gradbišču pričeli
izkopavati 17. decembra lansko
leto, njihova naloga pa je, postaviti
skelet zgradbe do konca letošnjega
leta.
Zaradi nekoliko mehkega terena
(glina) je že projektant predvidel
izrednd močne temelje te zgradbe.
Tako so samo za gradnjo le-teh
porabili 1700 ton armiranega
betona.
In kaj bo v tej stavbi?
Predvsem 24 novih stanovanj, ki
jih je Ormož tako zelo potreben.
Poleg tega bo v pritličju zgradbe
240 kvadratnih metrov velik prostor
za trgovski lokal in 160 kvadratnih
metrov velik drug prostor za banko.
Pod prostorom za banko bodo kleti
za stanovalce, pod trgovskim
lokalom pa skladišče. Hiša b^o imela
dve nadstropji in podstrešna stano-
vanja ter se bo arhitektonsko
ujemala z okolico.
Je še mogoče kakšna zani-
mivost?
V zgradbi bo velik bančni trezor.
Gradimo ga s posebno natančnostjo.
Imel bo dvojne stene iz armiranega
betona. Mogoče še to: OGRAD sije
letos nabavil novo ograjo za zaščito
gradbišča in srednje velik žerjav,
oboje je na tem padbišču prvič
uporabljeno. Doslej smo si žerjav
sposojali. Dvigalo dvigne na srednji
ročici 1200 kg. To pa zadošča.
ji
VETERINARSKA POSTAJA
PTUJ, ORMOŠKA CESTA
Ob 1. maju čestitamo vsem občanom in jim želimo
prijetne prvomajske praznike.
ŽIVEL 1. MAJ!
Pomembna pridobitev - lelcarna
v središču Slovensice Bistrice
Sahio še nekaj dni in težko pričakovani objekt v središču Slov. Bistrice
bodo predali namenu. Skupno zli stanovanji bo v tej z^adbi dobila svoje
prostore lekarna, ki se bo preselila iz dosedanjih utesnjenih in predvsem
odmaknjenih prostorov iz Zg. Bistrice. Mnogi prebivalci mesta Slov. Bistrica
bodo sedaj prihranili dragoceni čas ob kupovanju zdravil in drugega
sanitetnega materiala. Zdravila pa bodo bližje tudi vse pogostejšim
obiskovalcem občinskega središča.
V zgradbi bo dobila svoje prostore tudi samoupravna stanovanjska
skupnost.
VH
8 stran
TEDNIK — čietrtek, 25. aprila 1974
OB 1. MAJU VODA NA
JERUZALEMU
Glavni vod z dvema prečrpovalni-
ma postajama in vodnim stolpom na
Jerzualemu je že nekaj časa gotov.
Te dni bodo vse naprave priključili
na električno omrege ter jih tako
preizkusili. Povsem utemeljena so
pričakovanja, da bo ob 1. maju na
Jeruzalemu že voda iz ormoškega
vodovodnega sistema. O gradnji tega
vodovoda smo v Tedniku že večkrat
poročali
' jr
Temeljite priprave rodile uspeli
Letošnje skupščinske volitve so
bile v ormoški občini tako glede
volilne udeležbe kot volilnih rezulta-
tov najuspešnejše po osvoboditvi.
Preseneča zlasti dejstvo, da so bili
visoki rezultati doseženi že v zgod-
njih dopoldanskih lurah, saj je bila
velika večina volišč že ob 12. uri
zaprtih. Tako velik uspeh pa ni
prišel sam po sebi, temveč je zasluga
predvsem temeljitih predvolilnih pri-
prav, ki so se začele že z ustavno
razpravo v lanskem septembru. Vse
druge priprave so bile stalno priso-
ten proces na ravni občine in
krajevnih skupnosti. Bistveno vlogo
so opravili koordinacijski odbori za
kadrovska vprašanja in občinske
kandidacijske konference. Vse se-
stanke in razgovore odlikuje mno-
žičnost, zato tudi uspeh ni mogel
izo stati.
Na konferenci občinske organiza-
cije Socialistične zveze Ormož so
minuli petek poudarili zelo po-
membno vlogo regionalnih informa-
tivnih sredstev pri volitvah. Tednik
in Radio Ormož sta sproti obveščala
volilce kaj, kje in koga bodo volili.
Kritizirali pa so centralna informa-
tivna občila, ki so v času volitev
zatajila.
Glede volilne udeležbe so v
Ormožu zadovoljni, saj so »pristali"
na vrhu slovenske lestvice. C^ozorili
pa so na posebno obliko abstinence,
ki je pustila volilne odbore čakati
do 19. ure.
Kvaliteta volitev se ne odraža
samo v volilni udeležbi temveč tudi
v volilnih izidih. Prav ti pa so v
ormoški občini zadovoljivi, kar kaže
na skrbne kadrovske priprave v
predvolilnem postopku. Za listo
družbenopolitičnega zbora je glaso-
valo nekaj manj kot 90 odstotkov
voUlcev. Posamezni kandidati so bili
črtani najmanj 80- in največ
144-krat. Izvoljeni so bUi tudi vsi
predlagani kandidati za delegacije
KS in TOZD in sicer v razponu od
70 do 90 odstotkov ZA. Letos so
bile v ormoški občini vse kandidat-
ne liste zaprte, zato so pustili
odprto dilemo, kako bo v bodoče.
Na volitvah je bilo izvoljenih 30
delegacij, ki skup^ štejejci 335
delegatov. Od tega je mladine - do
27 let - 21 ali 27 odstotkov.
Delavcev je 135 ali 40 odstotkov,
neposrednih proizvajalcev je 291,
vodilnih delavcev 5, žena pa 95 ali
skoraj 1/3.
Prvi sestanki delegacij kažejo na
zelo resen odnos delegatov do svoje
nove funkcije. V ormoški občini so
konstituiranje delegacij in konferenc
delegacij opravili do 10. aprUa. Posa-
mezne delegacije so tudi že izvoUle
svoje delegate za prvo zasedanje
nove občinske skupščine, ki bo
29. aprila.	'
Tako so temeljite priprave rodile
uspeh. Omeniti velja še skladno delo
družbenopolitičnih organizacij na
ravni občine kot tudi na ravni
krajevnih skupnosti in TOZD. Za
uspešnost volitev gre še posebno
priznanje temeljnim družbenopo-
litičnim aktivom v KS in organiza-
cijah združenega dela ter nekaterim
posameznikom znotraj teh organiza-
cij, ki že vrsto let opravljajo
pomemben del drobnega družbe-
nopolitičnega dela. Priznanje gre
tudi vsem volilnim odborom in
komisijam, ki so delo vestno opravi-
U.
Delovni ljudje in občani občine
Ormož so tako sprejeli novo ustavo,
vendar pri tem velja opozoriti, da
smo šele na začetku poti. Najlage
delo, čeprav zelo težko, je za nami.
Sedaj sledi uvajanje delegatskih
odnosov in sistema v praksi. To pa
bo možno predvsem z izobraževa-
njem delegatov.
jr
Konferenca
mladih
delavcev
Prejšnjo sredo je bila pri občinski
organizaciji ZMS Ormož ustanovlje-
na konferenca aktivov mladih
delavcev. Med drugim so izvolili
predsedstvo te specializirane konfe-
rence ter obravnavali in sprejeli
okvirni program dela. Za predsedni-
ka je bil izvoljen Bora Jovanovič.
Te dni se bo v Ormožu sestalo
predsedstvo občinske konference
ZMS Ormož. Pogovorili se bodo o
pripravah na proslavo 1. mqa ter
določili »vozni red" za prireditve v
mesecu mladosti. Posebno pozor-
nost bodo posvetili pripravam na
Titovo štafeto, ki bo odšla iz
Ormoža 8. maja ob 14. uri.
jr
tednik — četrtek, 25. aprila 1974
stran 9
m
11- ZGP MLADINSKA KNJIGA
PRODAJALNA PTUJ,
Titov trg
Ob mednarodnem delavskem prazniku iskreno čestitamo vsem obča-
nom in kolektivom širom Jugoslavije.
BLIŽAJO SE TRIDESETLETNICI
Pred 28. Ipti se je v Ptuju zbrala
skupinica ljudi, ki si je postavila cilj
ustanoviti društvo, ki bo povezovalo
vse ljubitelje avtomobilizma. Kmalu
za tem se je rodilo eno prvih avto
moto društev v Sloveniji, društvo, ki
je v 28 letih prebrodilo nešteto
težav, a kljub temu iz leta v leto
napreduje in žanje na svojem
področju zavidljive uspehe.
Torej, začelo se je pred 28. leti. V
začetku leta 1946 so ustanovitelji
začeli vabiti v svoje vrste prve člane,
predvsem tiste, ki so se želeli
usposobiti za šoferje. V jeseni se je
pričel že prvi tečaj. Ker društvo še
ni imelo svojih vozil, so tečajnike
poučevali na vozihh, ki so jih
posodili privatniki - člani društva.
Da bi si zagotovili nekaj sredstev, so
organizirali lastno prevozništvo in
avtotaxi službo, saj je bilo takrat
malo tovornjakov, prav tako pa ni
bilo osebnih vozil.
1948. leta je AMZ Slovenije
podarila društvu prvi avtomobil in
nekateri člani se še prav dobro
spominjajo, kakšen je bil takrat
tečaj: „šofiranja" - 1 ura vožnje in
tri ure popravljanja v delavnici. A
volja in želja po napredku jih je
vodila naprej.
1949 so organizirali prve krožke,
ki so bili namenjeni preventivni
vzgoji občanov in predvsem mla-
dine. Pripravili so nad 150
predavanj, ki so bile zelo dobro
obiskane, na njih pa so zavrteh
okrog 30 različnih filmov o
prometu.
Nobena stvar ne funkcionira brez
dobre organizacije - te pa ni če ni
ljudi, ki si prizadevajo iti s časom
naprej. Tako je bilo tudi s ptujskim
društvom. Lahko se pohvalijo, da
imajo še danes v svojih vrstah
najstarejše člane, med katerimi je od
vsega začetka silno aktiven sedanji
častni predsednik Peter Šegula
starejši, ki je žrtvoval vsako prosto
minuto in prispeval s svojim delom,
da se je društvo ohranilo vse do
današnjih dni. S 27 letnim aktivnim
članstvom se lahko pohvali Franc
Langerholc, 25 let dela na tem
področju sedanji predsednik Viktor
Krajnc, Rudi Novak pa 23 let.
V prvih letih delovanja so
Ptujčani dobjli priznanje za naj-
boljše društvo. Sledile so nagrade za
sodelovanje na raznih tekmovanjih,
rallijih Sutjeska ipd. 1956 je društvo
prejelo bronasto plaketo Borisa
Kidriča za širjenje zaslug pri razvoju
tehnične kulture, ki je med zbirko
diplom in priznanji prav gotovo
najbolj dragocena.
Vendar se društvo ni usmerilo le v
šolanje šoferjev. Vzporedno s tem je
odprlo še svojo delavnico - na
Cvetkovem trgu, kjer opravljajo
storitve za svoje članstvo, ki je do
danes doseglo številko 1000, kar
pomeni 1/4 vseh lastnikov motor-
nih vozil v ptujski občini. Morda
kdo še ne ve, kakšne ugodnosti ima,
če postane član AMD. V letno
članarino 110 din je vračunan
popust za popravila vozil v društveni
delavnici, člani AMD imajo 25 %
popusta pri pranju vozil v
avtomobilski pralnici v Sigmi, prav
tako imajo popust pri tehničnih
pregledih vozil, dobivajo članski
material in vsak mesec Avtomoto
revijo. V primeru, da vam na cesti
odpove vozilo, lahko pokličete
službo - Pomoč informacije, na
bazah AMD pa vam opravijo razne
preglede in testiranja vozil po
ceniku za članstvo.
To, da je društvo v 28 letih
obstoja vidno napredovalo, smo
zapisali že v začetku, vendar naj to
podkrepimo še z dokazom, da si je v
teh letih pridobilo prostore, ki so
lepo opremljeni, predvsem učilnico
za teoretični pouk. V garažah stoji 6,
vozil, namenjenih praktični vožnji,
za bodoče novopečene šoferje pa
skrbijo 4 usposobljeni inštruktorji.
Pod okriljem ptujskega AMD
delujeta še 2 športni sekciji in sicer
kartisti in motokrosisti. V njihovih
vrstah se borijo odhčni športniki, ki
so si s svojimi nastopi priborili tudi
mesto v mednarodnem- merilu, kjer
segajo po vedno vigih uvrstitvah.
Ce se ustavimo malo še ob
statističnih podatkih vam naj
zaupamo, da se je v društvu v 28
letih usposobilo za voznike motor-
nih vozil okrog 9000 ljudi in to v
259 šoferskih tečajih, ostalo pa v
tečajih za mopediste, voznike
traktorjev in voznike ostalih kate-
gorn vozil.
M^ca je bila v Ljubljani
skupščina AMZ Slovenije, na kateri
so podeUli priznanja najbolj zasluž-
nim in dol^letnim članom društev
iz cele Slovenije.
Viktor Krajnc, predsednik AMD
Ptuj je k --dvojni bronasti plaketi
Borisa Kidriča iz 1. 1956 in drugim
priznanjem dodal še zlato plaketo
AMZ S, kar je skromno priznanje za
dolgoletno delo; Peter Šegula st.,
Franc Langerholc, Rudi Novak,
Martin Vegan, Franc Krajnc in Jože
Ceh so prejeli listino priznanja za
zasluge, častni znak AMZ S pa so
podelili 10 članom, sodelavcem
AMD Ptuj za njihovo aktivno in
vztrajno delo.
Kaj naj ob koncu tega ^romnega
prereza dela AMD Ptuj' še zapi-
šemo? Spet segamo po stari, a
resnični frazi: „V slogi je moč!"
Tako tudi mi žeUmo ptujskim
društvenikom obUo uspeha, mnogo
sreče na športnem področju,
čimveč novih članov in seveda, da
bi ob bližnji tridesetletnici vsi
nazdravili novemu, takrat že
četrtemu skupnemu desetletju.
S. Spolenak
Občani Ptuja!
V petek, 26. aprila 1974 bo v
počastitev DNEVA OF na širšem
območju mesta Ptuj velil"> akcija
zbiranja starega papirja, ki jo organi-
zira Klub" mladih Ptuj. Sredstva,
dobljena s prodajo papirja, so
namenjena pomoči pri gradnji ptuj-
ske bolnišnice. Akcija se bo pričela
ob 14. uri, v njej pa bodo sodelovali
učenci osnovnih in dijaki srednjih
šol iz.Ptuja.
OBCANI! DARUJTE STAR PA-
PIR ZA HUMANE NAMENE!
Vaša pomoč je odraz človečnosti.
Papir mora biti sortiran in sicer:
Časopisi in revije (skupaj)
Arhiv (knjige in pisarniški papir)
Mešani papir in lepenka
Oddajte papir na posebna zbirna
mesta ali pa ga pustite pred vhodi
zgradb, v katerih stanujete. Od tam
bodo papir odnesli na zbirna mesta
učenci in dijaki.
OČISTITE PODSTREŠJA IN
SHRAMBE ODVEČNE ŠARE, OB-
ENEM PA BOSTE S TEM POMA-
GALI SEBI IN VSEM DRUGIM, KI
SO POTREBNI BOLJŠIH ZDRAV-
STVENIH STORITEV.
ZBIRNA MESTA BODO:
1.	Dvorišče kluba mladih
2.	Cvetkov trg (pred kinom)
3.	Slovenski trg (pri gledališču)
4.	Bolnišnica (parkirni prostor)
5.	Križišče Krambergeijeve poti in
Potrčeve ulice
6.	Vičava (pred marketom)
7.	Naselje Bratov Reš
8.	Prostor pri zapornicah
9.	Breg
a.	pri gostilni Rozman
b.	pri marketu Izbire
KLUB MLADIH PTUJ
10 stran
TEDNIK — čietrtek, 25. aprila 1974
ZGODOVINA NA SKORČIČEVEM VRTU
NAJNOVEJŠE ARHEOLOŠKE NAJDBE IZ TAKO IMENOVANE
KULTURE ŽARNIH GROBIŠČ V ORMOŽU SO SENZACIO-
NALNO ODKRITJE ZA ARHEOLOŠKO ZNANOST
Tako kot naše življenje, je bilo
tudi življenje naših davnih pred-
nikov pestro in zanimivo. Prav te
dni skupina delavcev pod stro-
kovnim vodstvom Pokrajinskega
muzeja Ptuj na planoti nad Dravo
ob IHujski cesti (v bhžini zdrav-
stvenega doma) izkopava grobove
ljudi, ki so živeli približno 3000 let
pred nami. Doslej so našli 14
grobov, glede na pred leti najdeno
naselje iz tistih časov pa sklepajo, da
mora biti na tem prostoru okrog
100 grobov.
Življenje takratnih ljudi, ki so
živeli na območju sedanjega Ormoža
600 do 700 let pred prihodom
Keltov, to je v času od 1250 do 750-
let pred našim štetjem, je bilo že na
visoki kulturni stopnji. Živeli so v z
okopi ograjenih naseljih, skozi
katera je peljala cesta, ob njej pa so
stale hiše, zgrajene iz lesa in protja.
Pokopališča so imeli izven naselja.
Zaradi strahu pred umrlimi so jih
sežigali in potem skupaj z ostanki
„grmade" shranili v veliko glinasto
posodo, vse ckupaj pa zakopali do
meter globoko v zemljo. Po žarah, v
katere so poleg pepela umrlega
položib tudi njegove predmete
osebne porabe: nžkit, orodje in
orožje, je kultura dobila ime.
Središče te kulture je srednje
Obdonavje in severni Balkan. V
Sloveniji je ta kultura močno
zastopana vzdolž tokov Drave in
Mure.
NENAVADNA ODKRITJA V OR-
MOŽU
Grobove, ki jih sedaj odkopavajo
v Ormožu, so iskali že od leta 1962,
nam je povedala na delovišču
kustosinja Pokrajinskega muzeja
Ptuj, Marjana Tomanič-Jevremov, ki
dela strokovno vodi. Za načrtno
izkopavanje ni bilo nikoli dovolj
denarja in ga tudi sedaj ni, vendar je
hitra zasebna gradnja družinskih
hišic „izbila sodu dno". Parcele so
bile že prodane, vendar lastniki niso
mogli pričeti z gradnjo, dokler ni
teren raziskan. TKS Ormož je za ta
izkopavanja namenila 40,000,00 din
občinska skupščina je primaknila še
20.000,00 din tako da bodo lahko
naredili vsaj najnujnejše.
V doslej odkritih gobovih na
tako imenovanem Škorčičevem vrtu
so tik pod humusom - 10 do 30 cm
globoko - odkrili pravi zaklad
zgodovinskih dragocenosti. Med
drugim so našli tudi grob bojevnika,
ki je imel kot pridatek bronasto
sekiro in bronasto sulico. Na sploh
so grobovi izredno bogati, ker imajo
dosti pridatkov — nakit iz brona in
predmeti iz železa - kar priča o
premožnosti takratnih „Ormo-
žanov". K žaram so dali kot
pridatek posode, v katerih je bila
hrana in pijača za popotnico
umrlemu, kar priča, da so verovali v
posmrtno življenje. Okrog grobne
jame so najdeni tudi fragmenti
keramike, to so ostanki pojedine, ki
so jo svojci imeli ob pogrebu. Potem
so namreč vse posode razbili.
Dalje prihodnjič
Svečani sprejemi
vZK
Ena od programskih nalog
komisije za organiziranost in razvoj
ZK pri komiteju občinske konfe-
rence ZKS Ptuj je tudi številčno
povečanje članstva ZK v občini in
organizacija javnih svečanih spre-
jemov v delovnem okolju, kjer
kandidati delajo. To nalogo komi-
sija, ki jo vodi Dimče STOJCEV-
SKI, org. sekretar komiteja, skupno
z osnovnimi OZKS tudi uspešno
opravlja. Tako je bU v počastitev
VII. kongresa ZKS svečan sprejem
30 novih članov ZK v centralnem
skladišču Mercatorja - TOZD
„Panonija" Ptuj.
Na osrednji proslavi dneva OF in
praznika dela, ki bo jutri, 26. aprila
popoldne v proizvodni hali Tovarne
avto opreme Ptuj, bo tudi svečan
y)rejem nekaj nad 40 novih članov
ZK, pretežno delavcev iz industrij-
skih in obrtnih OZD v Ptuju. Sklejpe
o sprejemu, v skladu z določili
statuta ZKS, so pristojne osnovne
OZKS že sprejele, tako je 00 ZKS v
TAP sprejela 22 novih članov,
„Sigma 8 itd. Na proslavi pa bodo
novosprejeti svečano prejeli članske
knjižice.
Podoben svečan sprejem priprav-
lja komisija že za „dan mladosti", ki
ga bodo organizirali skupno z JLA
in organizacijami ZKS na terenu, v
ustanovah in šolah.	F. F.
OB OBLETNICI SMRTI
SODELAVCA LUDVIKA
Spomladi vse se veseli,
ko vsaka ptica žvrgoli,
naše srce je žalostno,
ko spomni se na tvojo nesrečo
tragično . . .
Minilo je leto dni
kar zapustil si nas za vedno,
tragično preminil si,
v grobu zdaj počivaš mirno.
Delali smo skupaj vrsto let,
skupaj se vozUi po bolnike;
mnogokrat peljali porodnice
nudili pomoč v prometni nesreči.
Ko so drugi mimo spali,
mi po cestah smo drveli,
prvo pomoč nudit hiteli,
življenje marsikatero smrti oteli.
Ob obletnici tvoje smrti
cvetje smo ti na grob prinesli,
sveče v spomin prižgali
sodelavci, ki smo te poznali.
Da ne bomo te pozabili
smo se zaobljubili;
spominjamo se te prav vsi,
ki smo te imeli racfi.
AGROTRANSPORT
PTUJ
Poleg druge dejavnosti opravlja de-
lo v KMETIJSTVU IN GOZDARST-
VU. Obnovo vinogradov, strojna iz-
delava vinogradniških teras, škarpi-
ranje, izdelava komunikacij ter vsa
druga strojna dela pri obnovi.
Obnova in izdelava sadjarskih te-
ras. Strojno rigolanje za vinograde,
sadjarske in druge plantažne nasa-
de do globine 100 cm. Strojna ze-
meljska dela pri regulacijah in me-
lioracijah. Izdelava gozdnih cest,
krčenje panjev.
Ostala dela s stroji za potrebe kme-
tijstva in gozdarstva z buldožerji,
bagerji, avtobagerji, rigolnimi plugi
in raznimi drugimi priključki.
Za naročila po konkurenčnih cenah
se priporoča »Agrotransport« Ptuj!
tednik — četrtek, 25. aprila 1974
stran 11
200 GODBENIKOV V ORMOŽU
Za pripravo letošnje področne
revije godb na pihala, ki se je vsako
leto udeležujejo pihalni orkestri iz
Gornje Radgone, Ljutomera, Mur-
ske Sobote in Ormoža, je bil na vrsti
Ormož, ftvije, ki je bila v nedeljo
na grajskem dvorišču v Ormožu, so
se udeležih ansambli navedenih
mest, letos pa je prvič sodelovala
tudi godba iz Središča ob Dravi. Kot
gost je nastopila tudi priznana
godba ravenskih železarjev.
Prireditev se je pričela z obhodom
vseh godb po mestu, nato pa se je
vsak ansambel predstavil s 15
minutnim programom. Pred tem je
godbenike in zbrane obiskovalce -
med njimi Draga Lorbeka, sklada-
telja iz Maribora, prof. Vlada
Goloba, profesorja centra za
glasbeno vzgojo Maribor ter pred-
stavnike občinskih svetov ZKPO
sosednjih občin - pozdravil pred-
sednik sklada ormoške godbe Jože
Bešvir. Med drugim je dejal:
„Štejem si v čast, da smem vse
navzoče godbenike, goste in prija-
telje glasbe v imenu organizatorja in
pihalnega orkestra Ormož pozdraviti
v našem mestu, ki že od nekdaj goji
glasbo, čeprav za to ni imelo vedno
najboljših pogojev. Omeniti moram
revijo pihalnih orkestrov severo-
vzhodne Slovenije v Ormožu leta
1962, na kateri je ormoški pihalni
orkester nastopil javno prvič. Na
takratni reviji je bila tudi godba z
Raven na Koroškem, ki je naš
pihalni orkester od takrat že trikrat
povabila na gostovanje v Ravne,
zato smo ji dolžni še posebno
zahvalo."
Tako so letos Ormožani vse te
obiske vrnili v Ormožu in s tem
nadaljevali tradicijo revij in tekmo-
vanj pihalnih orkestrov, ki so
posebnega pomena za nadaljni
razvoj glasbene dejavn sti, medse-
bojnega sodelovanja in razvoja
prijateljstva med orkestri.
Pokrovitelj in organizator letošnje
revije je bila TKS Ormož. Srečanje
je organizirala v počastitev dneva
OF - 27. aprila in s tem dala tej
reviji še poseben pomen. V
počastitev tega praznika so vse
godbe - približno 200 godbenikov
- pred ormoškim gradom skupaj
zaigrale pet partizanskih koračnic.
Tako velie godbe še Ormož pa tudi
druga bližnja mesta niso videle.
Skupni nastop vseh godb pred ormoškim gradom je bil enkratno doživetje.
Foto: J. Rakuša
12 stran
TEDNIK — čietrtek, 25. aprila 1974
ZAVOD MESTNA LEKARNA PTUJ
s svojimi poslovnimi enotami, ob prazniku dela — 1. maju čestita
vsem delovnim kolektivom, organizacijam ter občanom.
ORMOŽ:
POSLEDNJIČ
ODBORNIKI
z današnjo 50. sejo občinskega
zbora in zbora delovnih skupnostih
skupščine občine Ormož se končuje
petletno delo sedanje „garnituie"
odbornikov te skupščine in odbor-
niškega dela sploh, saj bodo z delom
nadaljevali delegati.
Kljub zgornji ugotovitvi pa še
odborniki morajo danes obravnavati
poseben družbeni dogovor o
financiranju splošne porabe, odlok o
davkih občanov, proračun občine
Ormož za letos, nekatere premo-
ženjsko* pravne zadeve, potrditev
finančnega načrta sklada za financi-
ranje graditve komunalnih objektov
ter odlok o preprečevanju škode na
poljih, vrtovih, gozdovih in drugih
zemljiščih v občini.
Zasedanje vseh treh zborov nove
občinske skupščine in volitve
njihovih vodilnih organov, kjer bodo
odbornike zamenjali novoizvoljeni
delegati, bo 29. aprila.
jr
Še vedno preveč
nesreč v TGA
Kidričevo .
Delavski svet tovarne glinice in
aluminija „BORIS KIDRIČ" v
Kidričevem je na svoji zadnji seji
med drugim razpravljal tudi o
letnem poročilu službe varstva pri
delu za leto 1973. Obširno poročilo
ugotavlja, da se je stanje glede na
leto 1972 sicer nekoliko izboljšalo,
toda to se še ne pravi, da bi s tem
mogli biti zadovoljni; nasprotno,
prevladovalo je mnenje, da je treba
se povečati čut odgovornosti za
vprašanja varstva pri delu, kajti prav
neverjetno število nezgod se dogaja
vsled nepazljivosti in neupoštevanja
predpisov in raznih navodil za
opravljanje raznih del. Predvsem je
iz statističnega prikaza razvidno, da
je bilo v TGA v letu 1973 manj
delovnih nezgod nasproti letu 1972,
tudi je bilo manj izgubljenih
delovnih dni zaradi nezgod in
obolenj. .Gospodarska izguba zaradi
nezgod pri delu znaša v letu 1973 -
941.098,12 din, medtem ko znaša
gospodarska izguba zaradi obolenj
9,322.190,97 oziroma je bilo v TGA
v lanskem letu samo za to izdanih
102,632.289,09 din, kar pa res ni
majhna številka oziroma je taka, da
bi jo bilo moč znižati, če bi bilo več
čuta odgovornosti. V tej smeri bo
treba v bodoče storiti precej več kot
doslej.
France Meško
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO:
Jožefa Lovrec, Moravci 143 —
Andrejko; Majda Krajnc, Hrastovec
135 - deklico; Neža Strelec, Stojnci
11/a - deklico; Zofija Igerc,
Dobrava 13^ - Renato; Ivanka
Zumer, Straž^ojnca 11 - Simono;
Marija Mesaric, Sp. Jablane- 22 -
Danila; Jožica Tomašek, Ugovec
7/a, Slov. Bistrica - Vladimira;
Milenka Kornpihl, Trubarjeva 13 -
dečka; Danica Požgan, Godeninci
37 — Franca; Ivica Špacapan, Mestni
trg 6 - dečka; Angela Lampret,
Medvece 26 — Bernardko; Alojzija
Muršič, Bresnica 3 - deklico; Marija
Belci, Krčevina 97 - deklico;
Dragica Modic, Mariborska n. h..
Slov. Bistrica — Saša; Dragica
Petrovič, Kidričevo 63 — deklico;
Ivanka ^Pukšič, Pacinje 35/a^-
dečka; Štefanija Furjan, Grajenščak
17/a — Milana; Štefka Korošec,
Dragonja vas 31 — Anito; Jerica
Cegnar, Panonska 5 — Sašo; Marija
Strelec, Strelci 12 - dečka; Anka
Gerič, Vuzmetinci 26 - Davorina;
Kristina Jankovič, Prešernova 6 —
Vojka; Štefanija Kostanjevec, Goriš-
nica 35 - Iztoka; Ana Menoni,
Žabjak 4 - dečka; Nada Karo,
Potrčeva 46 — Bojano; Marija Širec,
Majski vrh 42 — Emico; Ljudmila
Borovšek, Natašina pot 2 — Petro;
Antonija Gavez, Ormoška 19 —
Davida; Katarina Fridl, Sp. Hajdina
9 - Suzano.
POROKE:
Alojz Altj Rogoznica 20 in Marija
Knehtl, Krčevina pri Vurberku 16;
Janez Vrtič, Bukovci 74 in Majda
Zadravec, Ormoška 26; Franc
Gregorec, Skorba 53 in Marija Zgeč,
Dornava 50; Ivan Ratajc, Mejna
cesta 11 in Martina Sagadin,
Medvece 17; Anton Hliš, Zakl 6 in
Ivica Zakelšek, Dobrina 39; Franc
Rižnar, Kicar 104 in Marjana
Vedemjak, Kicar 101; Franc
Baklan, Sp. Jablane 21 in Angela
Solatnik, Poiigerce 27; Ernest
Pečnik, Zadnizni trg 15 in Lidija
Verk, Gruškovje 109; Martin
Žnidarič, Belski vrh 12 in Terezija
Kokot, Turški vrh 23; Miran
Jevšenak, Sp. Polskava 50 in
Terezija Golob, Kicar 76; Milan
Guzelj, Nova Oselica 1 in Angela
Trafela, Belavšek 8; Stanislav Vršič,
Polenci 28 in Neža Mislovič,
Dornava 35; Martin Cvetko, Zavrč 9
in Ana Gavez, Maribor, Cesta XIV.
divizije 28; Janez Kolarič, Nova vas
21 in Rozalija Kmetec, Apače 115;
Stanko Majcenovič, Belski vrh 86 in
Angela Skok, Korenjak 32; Venče-
slav Ivančič, Lovrenc n_a Dr^ polju
28 in Ivanka Korpar, Župečja vas
59; Milan Vodušek, Črmoziše 60 in
Marija Par, Grabonoški vrh 66;
Branko Zorko, Gibina 6 in Ana
Kekec, Senčak 18.
Uspešna
krvodajalska
akcija
Letošnja pomladanska krvodajal-
ska akcija v Slov. Bistrici je bila po
številu udeležencev kakor tudi po
količini darovane krvi doslej
najuspešnejša, saj je za več kot 50
odstotkov presegla vse dosedanje.
Letošnje akcije, v katero so
vključeni tudi okoliški kraji Šento-
vec, Visole, Kovača vas, Crešnjevec,
Laporje, Preloge, Zg. Ložnica,
Šmartno in Tinje, se je udeležilo
345 občanov. Največ jih je že po
tradiciji bilo iz delovnih organizacij
IMPOLa in Steklarne.
Krvodajalci so predložili, naj bi se
pomladanska akcija podaljšala od
enega na dva dni, kar bo olajšalo
delo ekipi za odvzem krvi kakor
tudi skrajšalo čas čakanja krvoda-
jalcev.
Tudi letošnjo akcijo je uspešno
izvedel Občinski odbor RK Slov.
Bistrica.
VH
ŽIVINOREJSKO
VETERINARSKI	^
ZAVOD PTUJ
Ob prazniku dela — 1. maju čestitamo vsem živinorej-
cem, poslovnim partnerjem, strokovnim sodelavcem ter
občanom.	^
tednik — četrtek, 25. aprila 1974
stran 13
MAMIJE BILO HUDO
Svojo mamo imam rada. Ko sem
bila še majhna, sem vedno pri njej
iskala zavetje. Tudi sedaj jo
velikokrat prosim za nasvet. Mama
nam vedno dobro svetuje, toda
otroci smo ji večkrat nehvaležni.
Zunaj je bilo mrzlo. Mama je bila
bolna in bi morala ležati. Ker se je
nakopičilo veliko dela, je morala
vstati. Dve leti starejšemu bratu je
naročila, naj ji prinese drva. Brat se
je uprl in ji zabrusil: ,,Zakaj bi
moral ravno jaz, naj gre Francka."
Mama mu je še enkrat dejala: ,,Ti
boš šel!" Brat pa je vztrajal pri
svojem: ,,Ne in ne, ne bom šel!"
Bratov ufwr jo je prizadel. Tiho^ je
zapustila kuhinjo. V njenih očeh
sem opazila solze. Bila sem stara
štiri leta, zato nisem razumela, zakaj
mama joka. Ko se je čez nekaj časa
vrnila v kuhinjo z drvmi, so se v
njenih očeh še vedno lesketale solze.
Takrat sem začela tudi jaz jokati.
Mama me je vprašala, zakaj jokam.
Ker nisem vedela odgovoriti, me je
mama vzela v naročje in dejala:
,,Veš, deklica, najbolj sem žalostna,
kadar me ne ubogate." V svojem
otroškem srcu sem sklenila, da jo
bom vedno ubogala, toda svojo
obljubo sem večkrat prelomila.
Spominjam se, da mi je nekoč
dejala, naj grem k sosedovim nekaj
vprašat. ,,K sosedovim pa'že ne bom
šla. Imajo obisk," sem rekla.
,,Francka," je dejala mama^ „zakaj
me ne ubogaš? " Dobro ves, da ne
maram, če se kdo pregovarja." „Jaz
se že ne pregovarjam," sem ji
odvrnila. ,,K sosedovim pa vseeno
ne grem!" V trenutku pa mi je
postalo žal. ,,Spet je torej nisem
ubogala. Zakaj sem taka? " sem
premišljevala. Brž sem stekla k
sosedovim in izpolnila mamino
željo.
Vedno se trudim, da mame ne bi
jezila, da bi jo vedno ubogala, pa mi
velikokrat ne uspe. Ljudje smo pač
taki: obljubljamo, potem pa ne
vemo ali nočemo ali ne moremo
izpolniti.
Francka Petek, 7. a,
OŠ Gorišnica
PREŠERNOVA
ŽIVUENJSKA
SPOZNANJA
Prešeren, naš največji slovenski
pesnik je bil človek, ki je znal v
pesmih razkrivati svojo boleči no,
ljubezen, obup in krivice, ki so se
dogajale „malemu" človeku. Njego-
v^a spoznanja so bila vsestranska.
Živel je v času, ko človek, ki je
izpovedoval svoja čustva, ni pomenil
ničesar. Že - zgodovina, ki je
pi'ipovedovala o pesnikih, ki so vsi
slabo končali, jih je odvračala od
družbe. Spoznal je^ da je lahko bil
član te družbe le človek, ki je imel
veliko denarja.
Ko se j€ poslavljal od mladosti in
je stopal v leta zrelega moža, je še
enkrat pretehtal mladost, ki skoraj
ni bila vredna te besede. Bil je
človek, ki j e videl, kako bogati
živijo na račun drugega človeka.
Tudi v ljubezni ni imel sreče in
takrat je spoznal razliko, čeprav
sedaj pravimo, da ljubezen ne dela
razlike med bogatašem in revežem.
Ta in podobna spoznanja, ki jih je
občutil na svoji koži, je izpovedal v
pesmih, ki so vredne, da jih
spostujemo in v njih spoznamo del
Prešerna takšnega, kakršen je v
resnici bil.
Olga Matjašič, 8. b,
OS F. Osojnik, Ptuj
14 stran
TEDNIK — čietrtek, 25. aprila 1974
Javni nastopi učencev glasbene šole
v Ptuju
v šolski dvorani glasbene šole so
se zvrščali v večernih urah javni
nastopi rednih učencev od pone-
deljka do četrtka, 15. do 18. aprila
1974. Učenci so v soUstičnih in
ansambelskih nastopih pokazali,
koliko so se v tem šolskem letu
naučili v instrumentalni igri, katero
stopnjo znanja so dosegli in kaj je
šola prispevala h glasbeni vzgoji
najmlajših otrok iz predšolske dobe.
V polno zasedeni dvorani je
občinstvo vselej pazljivo spremljalo
nastopajoče in jih s ploskanjem
nagrajevalo za lepo izvajanje posa-
meznih točk. Navzoči so bili
zvečine starši in sorodniki nasto-
pajočih učencev. Večer za večerom
so nastopah številni blokflavtisti,
trobentači, klarinetisti, viohnisti,
pianisti - učenci glasbene šole, ki so
pokazali razhčno stopnjo igre, saj
smo slišali začetnike s prvih
razredov pa tja do višjih, celo do 7.
razreda.
Glasbena šola izvršuje tudi svoje
poslanstvo v glasbenovzgojnem delu
z najmlajšimi otroki, v tako
imenovanem glasbenem vrtcu in v
glasbeni pripravnici. ■ V šolski
glasbeni vrtec je vpisanih 38
predšolskih otrok, vključena pa sta
tudi oba otroška vrtca iz ožjega
mestnega področja, in sicer vrtec
Med vrti z 39 in vrtec na Potrčevi
cesti z 32 otroki. Na šoli delujeta
tudi dva oddelka glasbene priprav-
nice (pripravnica I s 40 in
pripravnica 11 s 16 učenci), ki ju
obiskujejo učenci najnižjih razredov
osnovne šole, ki se pripravljajo na
vključitev v pouk tega ali onega
^asbila. In prav ti najmlajši učenci
iz glasbenega vrtca in pripravnice so
poslušalce najbolj razveselili, saj so s
p>itjem otroških narodnih pesmi v
zboru zaključili prve tri večere
javnih nastopov. Zares je bilo
ganljivo opazovati, kako v takih
množičnih nastopih vidno izstopajo
glasbeno bolj vzbujeni posamezniki
in kako za seboj potegnejo svoje
manj budne sovrstnike. Vzgojna
vrednost takega množičnega na-
stopa je seveda zelo pomembna, saj
malčka že zgodaj vključuje v
kolektivno udejstvovanje, kjer se
podrejajo postavljeni skupni nalogi.
Na javnih nastopih je nastopilo
109 instrumentalnih solistov (4
blokflavtisti, 6 trobentačev, 22
klarinetistov, 18 violinistov ter 59
pianistov). Učenci so nastopali tudi
v duetih in tercetih, zlasti
klarinetisti, kar je hvale vredno, saj
navajajo taki nastopi učence k
samostojni ansambelski igri. Na
dveh večerih sta nastopila zbora
blokflavtistov, v sredo 12 učencev
ob spremljavi Orffovega iHstrumen-
tarija, v četrtek pa 35 ob spremljavi
klavirja. Zbora sta izvajala narodne
pesmi.
Omeniti moram tudi 12-članski
godalni orkester, ki je z dvema
izvajanima skladbama v četrtek
zaključil javne nastope učencev
glasbene šole.
Ni moj namen podrobno opisovati
obširni program; ugotavljam pa, da
so se vsi učenci zelo potrudili, da bi
kar najlepše izvajali svoje glasbene
točke, seveda so mnogi nadarjeni
posebej izstopah. Zato velja pohvala
vsem učencem in celotnemu
pedagoškemu zboru. V pogledu
glasbenega razvoja ima šola za
prihodnja leta ugodno perspektivo.
Glasbena šola v Ptuju zelo uspešno
izvršuje svojo pomembno glasbeno
izobraževalno nalogo za Ptuj in
okolico, saj vključuje v pouk že
najmlajši rod in pripravlja svoje
gojence za poznejše delovanje v
amaterskih ansamblih, nekatere pa
tudi za poznejše poklicno udejstvo-
vanje v glasbi.
Na šoli delujdo naslednji glasbeni
pedagogi: Ela Srol-Senčar (ravnate-
Ijica, klavir); Tatjana Tomšič
(glasbeni vrtec, pripravnica, nauk o
glasbi, klavir); Irma Skrinjar (nauk o
glasbi, klavir, pdalni orkester)'
Marjan Rus (trobila); Miro Mrozovič
(red. hon. - violina); Franjo
Luževič (hon. - klavir); Greta Glatz
(hon. - klavir); Magda Damiš (hon.
-	nauk o glasbi); Drago Hasl (honl
-	violina).
Čeprav šola zelo intenzivno
izpolnjuje svojo nalogo, bi bilo
priporoč^ivo, da bi razširili pouk k
na učenje violončela, kontrabasa,
flavte ter drugih glasbil in da bi
morda uvedli tudi oddelek šolo
peria.
Cez štiri leta (1978) bomo v Ptuju
slavih 100-letnico naše šole in
ptujske mestne godbe. Prav je, da
ostanemo zvesti glasbeni tradiciji, ki
jo ima naše mesto. To nam ne bo
težko doseči, saj kaže današnja
družba veliko zanimanje za glasbeno
izobraževanje mladine kakor tudi
interes za resna glasbena dogajanja v
našem mestu.
D. H.
Kot že vrsto let poprej je tudi
letos priredila OŠ „ KARE L DE-
STOVNIK-KAJUH" v Šoštanju
likovno razstavo, in sicer VI., pod
pokroviteljstvom Pionirskega lista.
Ker je letos trideseta obletnica
Kajuhove smrti, so bile likovne teme
podane na njegove pesmi. Poslana
likovna dela je žirija pregledala in
izmed številnih del izbrala dela, ki
so najbolj ustrezala naslovu, bila
kvalitetna in primerna za razstavo.
V ta ožji izbor je prišlo tudi moje
likovno delo, za katerega me je
navdušila vodja likovne skupine tov.
Jožica Kafel. Z njo sem si ogledal
tudi otvoritev razstave v Šoštanju, ki
je bila dne 23. februarja 1.1.
Likovna dela bodo razstavljena do
20. maja t. 1. Po prisrčnem sprejemu
smo si ogledali likovna dela mladih
likovnikov, ki so bila vredna
občudovanja, potem smo se udele-
žili proslav^ na kateri o nam
šoštanjski učen ci prikazali svo |o
spretnost v igranju na pianino in se
vrsto zanimivih točk. Zadnja točka
je bila podelitev priznanj vsem, ki so
sodelovali na razstavi, tako učite-
ljem, kot učencem. Priznanja, ki
sem ga dobil tudi jaz, sem bil zelo
vesel, saj takšnega uspeha nisem
pričakoval. Po proslavi smo si
ogledali Šoštanj, potem jpa se
zadovoljni in srečni vrnili aomov.
Ta razstava mi bo ostala še dolgo v
spominu.
Ne smemo pa tudi pozabiti na
prireditelja, kateremu lahko česti-
tamo, saj je tako mojstrsko izpeljal
to prireditev. Zahvaliti se moram
tudi tov. Kafel za njeno spodbu-
janje, s katerim me je bodrila pred
razstavo.
Ernest, Jager, 8. a,
Majšperk
ŽELOD
želod jedo svinje. Raste na
drevesu, ki mu pravimo hrast. Želod
pada z dreves v jeseni. Je temno
rjave^ barve. Zgrajen je iz dveh delov.
Ko želod dozori, postane listje rjave
barve. Raste tudi v naših gozdovih.
Branka Kores, 1. a,
OS Majšperk
tednik — četrtek, 25. aprila 1974
stran 15
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUJSKE ZAPORE
16.
V	hiši advokata dr. Fermevca, ki so ga Nemci tudi zaprU, mučili
in nato z družino izgnali v Srbijo, so uredili novi gospodaiji katastrski
urad in upravo zaplenjenih posestev v korist utrditve nemštva. Urad
je vodil bivši slovenski učitelj.
V	minoritskem samostanu je baročni refektorij služil ža
konferenčno dvorano. V ta namen so Nemci odstranili nabožno
opremo, le stropne freske so še spominjale na samostanski pomen
dvorane.
Iz minoristke cerkve so Nemci odpeljali neznano kam dragocene
orgije. Izginile so tudi podobne križevega pota, delo akademskega
slikarja Karla Jiraka. Cerkvene klopi je okupator zažgal, cerkev pa
spremenil v skladišče orožja in municije, kar je iz cerkve odstranil v
noči na 24. december 1944. Nekaj dni za tem so cejkev zavezniki
bombardirali, misleč daje v njej še vojno blago.
V	minoritskem samostanu se je naselila tudi štajerska domovinska
zveza za ptujski okraj (Steirischer Heimatbund - Kreisfuehrung
Pettau). Pod njegovim okriljem je v stavbi deloval še urad za ženske,
urad za ljudsko vzgojo, urad za komunalno politiko,
delavsko-politični urad in urad za agrarno politiko. Zadnjega je vodil
mož poljskega rodu z imenom Ulycka. Njemu je bilo podrejenih
veliko komisarjev, ki so upravljali zaplenjena posestva. Moram reči,
da se urad ni izkazal s svojim delom, kajti posesti so slabo
gospodarsko izkoriščali. Veliko je bilo neobdelane zemlje, kar je bilo
v veselje vsem, ki smo želeli gospodarske neuspehe nacistični
Nemčiji.
Okrajna sejna dvorana v minoritskem samostanu je služila za
pogoste seje nacističnih organizacij in oblastnih organov. Na njih so
sklepali, kako bi utrjevali nacizem. Tu so podajali svoje predloge v
škodo slovenstva šefi gestapa Stoessel, Kouba, policijski inšpektor pri
deželnem svetniku - Boehm, deželni svetnik Bauer, ptujski župan
Wresnigg, komandant žandarmerije Altziebler, dr. Goerger,
funkcionarji štajerske domovinske zveze in drugi. V minoritski
samostan so sem pa tja klicali k apelu vseh osemintrideset občinskih
županov v okraju, imenovanih ..ortsgrupenfirerji", stotrinajst celičnih
vodij in šestopetinsedemdeset blokovnih vodij („celenfirerji",
„blokfirerji")- Leta 1942 je okupator nekaj občin v ptujskem okraju
združil in jih tako zmanjšal od osemintrideset na devetindvajset.
V	minorit^em refektoriju so se večkrat znašli na razgovorih z
okrajnimi voditelji razni generali SS in drugi nacistični oblastniki iz
Maribora, Gradca in drugod, včasih celo iz samega Berlina.
Iz minoritskega samostana so tekla razna papirnata ali telefonska
naročila po občinah, ki so med ljudmiejala nezadovoljstvo in
sovraštvo do novih gospodarjev.
V	hiši dr. Antona Horvata, ki so ga tudi izgnali, se je naselil
zdravstveni urad za ptujski okraj. Deloval je v pritličnih prostorih.
\Dadinski urad je deloval v gostilniških prostorih pri Župančiču, kjer
so Nemci gostilno ukinili in tudi „nemška hitlerjevska mladina"
(Deutsche Hitler-Jugend). Stanovanja za uslužbene na obeh
uradih je uredil v prvem nadstropju v bivših sobah za tujce. Šef
mladinskega urada je bil jurist Steiner. V uradu je bilo zaposlenih
tudi nekaj Ptujčank, zavednih Slovenk. Okrajni mlad inski urad je
vodil varstvo nedoletnih brez staršev, pri ejal fizkulturne predstave,
taborenja, nadziral šolski obisk. Če starši niso pošiljali otrok redno v
šolo, so jih kaznovali tudi z zaporom v Strnišču ali jih poslali v
rogozniške zapore urejene v bivši gostilni Bračič. Zaprti so bili tudi
ves mesec in obenem prisilno delali.	Dalje prihodnjič
16 stran
TEDNIK — čietrtek, 25. aprila 1974
f. b.
VOJNA IN ZLOČINI
(16)
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
Kolona se je začela redčiti in se je pred veliko
vasjo, kjer se odcepi še bolj stranska cesta proti
zahodu, za hipec pretrgala. Prekinitev je bila le
navidezna, kajti žarometi so kmalu pokazali, da
se sovražnikov premik nadaljuje. Po ropotu in
žarometih je bilo sklepati, da sledijo vozila
drugačne vrste. Hitro sva izkoristila presledek in
skrenila v levo na cesto, ki je bila sicer
skromnejša, a bila je za naju ugodnejša, ker na
njej ni bilo sovražne vojske.
Nadaljevala sva pot, ki se nama je zdela
trenutno enostavnejša in varnejša. Odločila sva
poskusiti pretihotapiti se do Rogatca. Bala sva se,
da ne bi prej ali slej le padla v roke ustašem, ki so
se očividno že tudi po manjših krajih organizirali
in j)0 svoje izvajali oblast. Odslej so nama grozile
večje nevarnosti še v Krapinskih toplicah in
Benkovi, posebno pa v večjem kraju Pregradi.
Tako je bilo vredno spustiti se v tekmovanje z
nočjo in časom. Pohiteti je bilo treba in prehiteti
domačega sovražnika, ki se je vrgel v objem
tujemu zavojevalcu. Ko sva v zgodnjih urah noči
vozila skozi večja naselja, sva kmalu uvidela, da
so najini računi pravilni. Povsod je bilo k)paziti
zbiranje sumljivih ljudi. Povsod so začudeno in
zvedavo ogledovali najin avto. Namenoma sva
vozila zelo počasi, da bi izgledalo čimmanj
sumljivo in da bi naredila vtis, kot da sva njihove
gore list in da le opazujeva, ali poteka vse v redu.
Štubiška znamenja na najinem vozilu so tak videz
potrjevala. Morda sva nehote kaki vroči glavi vlila
, poguma, češ kako dobro je stvar organizirana, ko
pa roke Paveličeve komande segajo že tako daleč
od zagrebškega centra.
Tu pa tam je bilo treba prijazno odzdraviti.
Ponekod pa, kjer so bili videti preveč srepo
začudeni, lastne sovražne petokolonce tudi
naprej pozdravljati. Noč ima svojo moč in
ponoči je vsaka krava črna. Ponoči so psihološki
efekti povsem dirugačni, kot po dnevi. Tako je
tudi najin pohod v temi noci izgledal mnogo
resnejši. Zato je najina deviza bila, nič ustavljati,
izogibati se stika z ljudmi in tako ohraniti videz
pomembne naloge.
In uspelo je. Ko sva prevozila ulice Pregrade
in zavila ob vzhodnem pobočju Kune gore ter se
nato odtrgala od potoka proti zahodu, je
nastopilo v naju še večje pomirjenje. Začutila sva
slovensko mejo in kmalu onstran Rogatec, ki
nama je bil cilj za tisto noč.
na domaČih tleh
Le malo še in v daljavi so se pobliskale
posamezne lučke, ki so se pritajeno prikazovale,
kot oči prihuljene mačke v nočni temi. Bile so
prve hiše napol zatemnjenega Rogatca. Ura še ni
bila preveč pozna, vendar je bilo mestece kakor
izumrlo. Ulice so bile prazne, le tu in tam je
sevala izza zaves medla svetloba.
Ker nisva mogla presoditi situacije in ker sva
se bala razkrinkati se pred ljudmi, ki nama morda
ne bi bili naklonjeni, sva stopila po informacije v
lekarno. Tam mora biti nekdo, ki opravlja
dežurno službo in najdeva človeka, kije sorodne
stroke. V takih prilikah in na takem mestu
človek lahko govori še nekam najbolj sproščeno.
Skoraj podobno, kot pri dobrih sorodnikih. Ni
bilo treba dolgo čakati. Na hitro sem povedal
najvažnejše stvari in pojasnil situacijo. Lekarnar
je odgovoril, da mu prilike v gostišču niso znane
in da mi rade volje ponudi prenočišče. Nič ga ni
motilo, da sva bila dva. Popeljal naju je v
nadstropje, kjer sva počakda na prijazno
gospodinjo.
Dalje prihodnjič.
tednik — četrtek, 25. aprila 1974
stran 17
Dr. FRAN BRUMEN:
Obolenja arterij
2. nadaljevanje
Bolniki pridejo navadno k
zdravniku šele takrat, ko postanejo
bolečine izrazite. Včasih tudi šele,
Ico že nastopijo znaki nekroz in
gangrene, kakor imenujemo prej
opisano odmiranje delov telesa.
glavni vodilni ZNAKI so
sledeči: ohladitev prizadetega dela,
občutek težkih nog z nekako
napetostjo, nenormalna občutljivost
z mraljinčnim gomazenjem, hitra
utrudljivost, krčevite bolečine. Sča-
soma se pojavijo tudi še drugi znaki
okrnjene prehranjenosti organa:
otrdeli, krhki nohti, ki zgubljajo
elastičnost (posebno na prstih nog)
izpadanje kocin in las, atrofija di
okrnevanje kože in pripadajočih
mišic, nenormalna obledelost, mar-
morirana, kot marmor pegasta koža,
včasih izražena cianotičnost, kakor
imenujemo lividno obarvanje kože
(„plav si kot sliva") rane nočejo, ali
)a slabo celijo, zajede med prsti in
:ončno že opisane nekroze, ozi-
roma gangrene. Nekako po tem
vrstnem redu se pojavljajo in
stopnjujejo znaki tega obolenja. In
posameznih simptomov je mogoče
spoznati razvojno stopnjo bolezni.
Nastopajo bolečine in nekateri drugi
znaki dopuščajo zaključke o mestu,
stopnji in razsežnosti obolenja.
Raziskovalec te bolezni Fontaine
jo je razdelil v štiri stadije.
I	- Začetni, prvi ugotovljivi stadij
označuje prenehanje utripa v
pripadajoči žili.
II	- Drugi stadij: značilne
krčevite bolečine v predelu priza-
detih mišic. Pojav imenujemo s
strokovnim imenom - claudicatio
intermittens - Pojav nastane vsled
premajhnega dotoka krvi. Po srednje
strumni hoji, navadno 200 do
300 m daljave, se v litki pojavijo
krčevite bolečine, ki prisilijo
bolnika obstati in ^čivati. Po le
kratkem odmoru, včasih potrebno
nekaj minut - navadno zadostujeta
2 minuti — bolečine popuste in
bolnik lahko nadaljuje pot približno
en^e razdalje. Pri nekaterih
začetnih slučajih se take bolečine
nekajkrat ponovijo, daljši hoji pa
^ mišičevje pregreje in razhodi,
bolečine postanejo znosnejše in ne
prisilijo bolnika ponovno počivati.
Tako se bolezen obnaša predvsem v
tistih primerih, kjer že nastaja
dopolnilni - kolateralni krvni
obtok, ki počasi izravnava okrnjeno
Prekrvljavanje.
ni - Tretji stadij označujejo
bolečine, ki se pojavljajo tudi že pri
"mirovanju, posebno merodajne so
TOlečine pri vodoravni legi okončin.
povešenju navzdol težave včasih
prenehajo, ker tako radi težnosti
nateče več krvi in lažje v bolj
Oddaljene predele.
IV - Četrti stadij je zadnji končni
stadij, ko je zapora za dotekanje
arterialne krvi popolna. Nastopijo
značilne že omenjene nekroze, ali
gangrena, kakor imenujemo razpa-
danje odmrlega tkiva. GANGRENE
se pojavljajo najpogosteje na svojih
izbornih, predUekcijskih predelih:
na palcih nog in sicer najraje na
medprstni strani, na zunanjem robu
stopala, na zunanjem gležnju, na
peti in pogosto tudi na sprednji
strani golenice, kakor imenujemo
močnejšo kost podkolenja.
Sledi 3. nadaljevanje.
pisma
revni pomagajo
laCnim
l^red dvema letoma smo na naši
šoli ustano.vili krožek OZN, ki sedaj
šteje 15 članov. Člani se zberemo na
sestanku enkrat tedensko, kjer
pregledamo dogodke minulega ted-
na in jih z mentorjevo pomočjo
poskušamo oceniti. Med takim
pregledom dogodkov v svetu smo
zasledih tudi to, da je nekatere
afriške države zajela dolgotrajna
suša in kot posledica te, hua lakota
in da RO RKS organizira zbiralno
akcijo za pomoč prizadetim. Hitro
smo se zedinili, da bi tudi mi, člani
tega krožka izvedli zbiralno akcijo
na šoli. To smo tudi storili. Čeprav
smo vsi otroci revnih staršev, je
kljub temu skoraj vsak po svojih
možnostih prispeval, tako da smo
zbrali nad 310 dinarjev in jih
nakazali, na RO RKS za pomoč
Afriki. Člani krožka OZN smo bili z
akcijo zadovoljni in hkrati ponosni
na svoje humano delo.
Za,klubOZN
OŠ Leskovec
Janez Mere, uč. 8. razr.
delavski praznik
v našem kraju
Bliža se 1. maj - praznik dela. Po
ulicah vise zastave, vse je okrašeno,
vsi so doma. Vršijo se proslave, na
katerih zazveni pesem recita-
torke: . . . ljudstvo prepeva veselo
brez mej, zastave razvija, praznik je
dela. To je prvi maj!
Vsi se zazro v^ njo in napeto
poslušajo. Ko konča, ji zaploskajo,
in že strmijo v drugega pionirja, ki je
na odru. Delavci se vesele ob glasbi,
nekajkrat se veselo zavrtijo, nato
sedejo in se zabavajo. Lepo jim je v
krogu najdražjih.
Prveja maja je vse, veselo. Še
dojenček v zibki ne joka. Smeje se
in se igra. Tudi on čuti veselje, kije
v ljudeh. Tudi on bo nekoč delavec
in tudi on se bo nekoč v veliki
družbi veselil in proslavljal ta dan.
Ta dan ni samo praznik dela,
temveč tudi praznik pomladi.
Dragica Kujavec,
5. C. OŠ „F. Osojnik"
18 stran
TEDNIK — čietrtek, 25. aprila 1974
tednik — četrtek, 25. aprila 1974
stran 19
Umrla pod ugaski
v petek, 19. aprila se je zgodila v
zapuščeni gramoznici pri Kidriče-
vem huda delovna nezgoda, ki je
teijala smrt 16-letne Ivanke Topo-
lovec iz Cirkovc 67 a, dekleta,
katerega življenje je bilo že tako
zagrenjeno. Očeta tako rekoč ni
imela, saj je ni hotel priznati za
svojo, mati pa ji je umrla pred tremi
leti. Takrat so stanovali še v
Nadolah in ker je ostala sama, jo je
vzela k sebi sestra njene mame,
Rozalija Kores. V Cirkovce so se
preselili letos, 8. marca. Ivanka je
bila pridna, delavna pa tudi zase je
znala skrbeti, saj je dobivala
mesečno 250 din socialne podpore.
Tega usodnega dne seje odpravila
z bratcem in sosedom v jamo na
stari postaji". Okoli pol treh je
bilo, ko so jo zadnjic videli. In
nikoli več je ne bodo.
Takole je pripovedoval njen
bratranec: „Pripeljali smo se s
traktorjem, ker smo mishii naložiti
ugaske za butanje; ko smo pripeljali
v jamo, sem postavil traktor tako,
da bi bilo najlažje nalagati. Ivanka je
izstopila, odložila na grebenu ruto
in uro ter odšla proti mestu za
izkop. Naenkrat sem zaslišal, kako
je močno zadonelo. Obrnil sem se in
zakričal. . ."
Alojz Tašner, mizar iz Strnišča:
„Pod kap smo spravljali deske in
nekaj po četrti uri je priletela k nam
ženska ter vpila: letite, letite, enoje
zasipalo v jami. Čeprav sem že v
letih, sem zgrabil lopato ter skupaj z
našimi odletel v jamo. Pet nas je bilo
in kopali smo kot nori. Pet, deset,
petnajst minut je minilo, o dekletu
pa ne sledu; odmetavati kakih deset
kubikov ugaskov, zraven tega pa
moraš biti še previden, da je ne bi
poškodovali. Po kakih dvajsetih
minutah smo končno zagledah
hrbet. Kopati smo začeli z golimi
rokami, da ji ja ne bi naredili nič
hudega. Toda prepozno. Mlado
življenje je že ugasnilo."
l6jub temu, da sta dekletu nudila
takojšnjo pomoč doktor in laborant
iz Kdričevega, je bil njun trud
zaman. Na kraj nesreče so takoj
prihiteli tudi gasilci TGA, nekdo je
obvestil celo šoferja tovarniškega
bagerja, ki je pripeljal k jami. Mnogo
je bilo radovednežev, ki so verjetno
mislili, da kje gori. A prihiteli so do
jame ter nemo zrli v pokrito truplo
na dnu jame. Zakaj se je to moralo
zgoditi?
-OM-
Foto: M. OZMEC
»LES« lesno industrijsko podjetje Ptuj
Rogozniška cesta 4
ponovno razglaša naslednje prosto delovno mesto
VODJA ODDELKA ZA TRANSPORT
v prodajalni »Gramat« Ptuj
Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev se za-
hteva še, da je kandidat kvalificirani voznik (kat.
prometnik z dveletno prakso.
Pismene ponudbe pošljite do 10. maja 1974 na gornji
naslov.
20 stran
TEDNIK — čietrtek, 25. aprila 1974
tednik — četrtek, 25. aprila 1974
stran 21
Ugodna gospodarska rast
(Nadaljevanje z 2. strani)
precejšnji meri vplivalo tudi na
^spodarnost poslovanja; poleg tega
^ so se povečale tudi družbene
Zveznosti, saj »razbremenjujemo"
gospodarstvo le v besedah, v praksi
Jaje nasprotno.
^ Ob teh splošnih vzrokih pa ne
sniemo tudi konkretnih vzrokov, ki
zadevajo neposredno gospodarstvo v
ptujski občini, to je prevelika
razdrobljenost, proizvodna in po-
slovna nepovezanost, pomanjkanje
programov razvoja in preslaba
kadrovska zasedba.
IZGLEDI ZA LETOS
Podatki za prvo trimesečje
letošnje^ leta kažejo enako ugodno
last proizvodnje in poslovne učinko-
vitosti kot v lanskem letu; likvidnost
gospodarskih organizacij je zado-
voljiva, osebni dohodki so višji za 25
do 30 % kot so bili v prvem
trimesečju lanskega leta, skratka -
na prvi pogled ugodno, vendar je to
le ena stran, ki je lahko zelo varljiva.
Upoštevati je treba drugo, bolj
zaskrbljujočo stran. To so velike
podražitve surovin in reproduk-
cijskega materiala na svetovnem
tržišču, pomanjkanje predvsem
barvastih kovin (aluminij, baker,
cink), pomanjkanje surovin za
proizvodnjo mineralnih gnojil, saj
po nekaterih podatkih primanjkuje
za spomladansko dognojevanje pre-
cej gnojil, kar se bo odražalo potem
na količini kmetijskih pridelkov. Se
cela vrsta je drugih problemov, ki
tarejo ptujsko gospodarstvo - od
zastarele strojne opreme do pomanj-
kanja sposobnih kadrov.
Da bi ptujsko gospodarstvo vse te
probleme kar najbolj uspešno
premagovalo, so se tako v
ekonomski komisiji kot na poli-
tičnem aktivu dogovorili za enotno
akcijo občinske skupščine in vseh
družbenopohtičnih organizacij. Gre
predvsem za naslednje naloge:
-	Hitreje je treba izpopolnjevati
organizacijo poslovanja in dela,
preučiti ekonomičnost in racional-
nost gospodarjenja ter dosledno
izkoriščati obstoječe zmogljivosti in
rezerve. — Pospeševati povezovanje
gospodarskih organizacij in hitreje
razvijati višje obUke združevanja
dela in sredstev. Na tem področju so
že vidni premiki - združevanje
kmetijstva na širšem območju,
združitev TGA-IMPOL, v teku so
priprave za združitev gradbeništva,
predvsem pa ptujske trgovine in
gostinstva ter nekaterih sorodnih
dejavnosti, ki bi združeni lahko
poštah močan nosilec hitrejšega
razvoja. Posebna komisija pripravlja
izčrpno analizo ekonomske upravi-
čenosti take združitve, ki mora biti
napravljena do ,konca junija.
-	Načrtovanje je glavna pomanj-
kljivost marsikatere gospodarske
organizacije na ptujskem območju,
ker nimajo trdnih razvojnih progra-
mov, niti programov poslovne
politike. S tem je povezano tudi
vprašanje strokovno usposobljenih
ljudi. Družbeni dogovor o enotnih
osnovah kadrovske politike na
mariborskem območju je podpisan,
žal samo podpisan, zato je skupna
naloga vseh subjektivnih sil, da se
bodo določila tega družbenega
dogovora tudi dosledno spoštovala
- od vsake tudi najmanjše delovne
skupnosti navzgor.
Na seji občinskega političnega
aktiva so se dogovorili, da bodo v
prvi polovici maja skhcali skupni
posvet direktorjev, predsednikov
delavskih svetov, sekretarjev osnov-
nih OZKS in predsednikov sindikata
iz vseh OZD na področju gospodar-
stva in obravnavala vsa nakazana
vprašanja in probleme, s katerimi se
bo v naslednjih mcsecih treba resnp
spoprijeti, če hočemo napredovati.
F. FIDERŠEK
22 stran
TEDNIK — čietrtek, 25. aprila 1974
tednik — četrtek, 25. aprila 1974
stran 23
rezervirano
I za iujzeha
pober den no bote mi praf lepo
pozdrovleni!
Najpret se van moren potožti, da
50 nebeški gasilci čista pozobili na
žejne Prleke. Kak sen van že to
ovokrot omena, so mlake na naših
bregih čista suhe, žabe pa so na letni
dopust odišle. V mojen rezerviranen
koti z dne 11. aprila sen objava
sporočilo, da zamejamo na našen
Suhen bregi 5 litrof vina za 50 litrof
zdrave pitne vode. Do gnes še nesen
doba nibene resne ponudbe za toto
tržno menjovo no ne ven, kaj de se z
nami godilo, če še dugo nemo deža
dobili. Zaj tote dni bi mogli spistiti
na ,pašo krave, koze no drugo
prleško živod, samo ge. jih čemo
pasti, če pa je trova ob sušni
spomlodi kumer tejko zrosia, ke je
zeleno forbo dobila. Meni se zdi, da
nan letos nede trebalo sena kositi.
Tudi pšenica no druge kmetijske
montre nan slabo kožejo. Suša nan
že zaj žanje pšenico in kruh gloda.
Razveseljivo pa je pogledati sodno
drevje, ki tak cvete, kak, da bi meli
organizirano cvetlično razstovo. Če
de fse po sreči, se nan obeta prova
sodna katastrofa, saj že v naprej
vemo, da nemo mogli odati jobolk
ali pa do po tak poceni, ke se jih še
obirati nede splocalo. Jebelšnice pa
tudi niše več neče piti, saj je tekoča
vinska roža najbojšo zdravilo za
moža. Zaj pa rect^ če neje hujdič v
našen kmetijstvi. Če je slaba letina,
nastrodamo, če je dobra pa svojih
pridelkof odati nemremo. Saj ste
vena šteli^ v cajtngah, da majo v
Marprogi še zaj na spomlod okoli
dvo milijuna kil jabolk preveč no,
da je zgnililo več taužnt kil grušek.
Jebal ga na suho gruškovo vejo, če
neje to sramota. Kejko jas punin v
Slovenskih goricah že dvajsti let
gradimo tovarno za predelovo sodja
pa je še zaj nesmo zgrodli no je tudi
tovarna zgnilila že z načrti vred. Še
dobro ke^ momo sodnega kapara no
druge držovne škodlivce, da nan še
kejko tejko vničovlejo sodno drevje,
drgačik bi vena bila katastrofa še
vejkša.^
Jas še se dobro spomijan cajtof,
gdo sen hoda v osnovno šolo. Duma
so mi naložiu v rukzok deset jobolk,
pozimi klujece no druge sodne
dobrote, gnešji den pa deca v šoli
namesto jobolk žvečilno gumo po
žnablah vločijo. Ne trdin, da bi s
ten, če bi deca jeli več sodja rešli
problem sadjarstva, rad pa bi van
poveda^ da mestna deca klub punin
skladiščon strodajo sodje, namesto
sodnih sokov pa vinske špricare,
vinjake, konjake no druge alkoholne
strupe pijejo. Te pa se potli čudimo,
če mamo zarukano aeco, alkoho-
lično prestrošeno mladino no store
pijonce. Saj ven, ke te zaj rekli:
,,Frdamani Lujs, kaj nan te zaj
protialkoholične litanije moliš, če
pa son nesi noč bojši. . ." Resen je,
da son rad don na zob, svoji deci pa
sen alkohol prepoveda piti vse do 18
leta starosti. Do zaj zavolo toga
nesen meja težo v, resen je ke niben
neje koksni geny, pijonec pa tudi
niben neje. Najbojše pa je, ke zaj
hejamo s toto sodno no pro-
tialkoholično debato^ Ob kunci bi
van rad še samo eno šaljivo vprošaje
postava - kokšna je razlika med
vinon no vodo? Saj ven, ke ne vete.
Pa rno van jas poveda: „Voda žene
mlinček, vino pa klinček ..."
TEČE, TEČE VODICA . . .
Iz Ptuja sen dobajjismo, ki miga
je napisa Jaka Toplicko, tak se mi je
vsaj podpisa. Poslušajte, kaj je
napisa: Pje Lujs, ti ki povsodik nos
fcoj vtekneš, pozvej gdo mo začeli
graditi ptujski damr, saj veš kaj
mislin — tiste toplice ob špricari
tople vode na desnen bregi Drove.
Meni se zdi, da nan tota voda tak
pomalen v gut teče no ne vemo
hitro izkoristiti ponujene možnosti.
Neke sen čuja, da so načrti že
nareti, tak je vsaj pisalo v cajtngah,
zaj^ pa mi povej, gdo de keri od
občinskih mož položa temeljni
kamen za začetek gradbenih del. Ce
skoro nemo začeli nekaj delati, te
de nan tista voda, ki noč pa den
cmori iz pipe, skoro vsehnola ah pa
de se ohladila . . . Pozdrovla te Jaka
Topličko.
POZDROVLENI TOPLIČKO S
TOPLO VODIČKO
Jas ti ven povedati samo to, da so
nekšni idejni načrti že fertik, zaj pa
je pre potreben še samo načrt, ge
mo dobili 10 štorih milijard dinarof.
Tejko _ de pre toti hec košta.
Najbojše bi bilo, če bi zvrtali še eno
lukjo, tokšno, ki bi vun z nje
dinarčki pritekli. Kejko jas ven, de
pre že letos nareta nekšna žobja
mlaka. Kdo de se to zgodilo pa ti jas
nemren rečti. Najbrž pa boš se letos
še duma v lavori kopa. Srečno no
lep pozdrof. Vaš Lujs
24 stran
TEDNIK — čietrtek, 25. aprila 1974
TV PROGRAM ^
NEDELJA. 28. aprila 1974: 9.30
Tolstoj - Vojna in mir; 10.15
Kmetijska oddaja; ll.C(0 Mozaik;
11.05 Otroška matineja; 12.30
Poročila - Nedeljsko popoldne -
Propagandna reportaža; 18.05 Poro-
čila; 18.10 Živeti svobodno; 19.45
Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.20 Tedenski zunanje-
-politični komentar; 20.25 3-2-1;
20.35 25 let veselega večera; 22.p5
Športni pregled; 22.40 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 29. aprila: 8.10
TV v šoli; 9.00 Angleščina; 9.15
Nemščina; 9.30 TV v soli; 14.10 TV
v šoli; 15.00 Angleščina; 15.15
Nemščina; 15.30 TV v šoli; 16.45
Madžarski TVD; 17.45 Koko, moko
in vrabček skoko; 18.05 Risanka;
18.15 Obzornik; 18.30 Na daljnjem
severu; 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi
za mlade; 19.30 Kaj hočemo; 19.45
Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 Kam in kako na
oddih; 20.40 Sofokles: Antigona;
21.50 Kulturne diagonale; 22.20 TV
dnevnik.	v
TOREK, 30. aprUa: 8.10 TV v
šoli; 9.35 TV v šoU; 10.05 TVvšoli;
14.10 TV v šoli; 15.35 TV v šoli;
16.25 Madžarski TVD; 16.45
Kapljica vode; 16.55_ Risanka; 17.10
Obzornik, 17.25 Košarka (Jugoslavi-
ja-Argentina); 20.00 TV dnevnik;
20.25 Propagandna reportaža; 20.30
3-2-1; 20.40 Pogovor o (protiin-
flacijska gibanja); 21.30 Reymont:
Kmetje; 22.20 TV dnevnik.
SREDA, 1. maja: 9.15 S pesmijo
v praznik; 9.45 Ljubezen; 10.15
Pesem, ki bodri duha in vnema;
10.40 Risanke; 11.00 Naj živi
pesem; 12.30 Poročila (do 12.35);
15.25 Madžarski TVD; 16.05
Mednarodna delavska pesem; 16.55
Beli kamen; 17.25 Zabavata vas J.
Tati in P. Etaix; 18.10 Poročila;
18.15 Košarka (jugoslovanskega
moštva A: moštvo B) — v odmoru
propagandna oddaja; 19.45 Risanka;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.35 Ogenj; 20.50
Retrospektiva jugoslovanskega fil-
ma; 22.25 TV dnevnik.
ČETRTEK, 2. maja: 8.50 Braun-
Fitchna: Indijanci v mali vasi; 10.15
Koncert vojaškega orkestra; 11.00
Parada pod cirkuško kupolo; 12.20
Poročila; 15.35 Spo.rocilo velike
puntarije; IC 20 Poročila; 16.25
Nogomet (Velež-Bor); 18.15 Ko-
šarka (Jugoslavija—S Z) v odmoru
propagandna oddaja; 19.45 Risanka;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.35 V. Zupan:
Vest in pločevina; 21.10 Naši heroji;
21.40 Likovni nokturno; 21.55 TV
dnevnik.
PETEK, 3. maja: 18.10 TVvšoh;
10.50 Angleščina; 14.10 TVvšoli;
15.45 Angleščina; 16.45 Madžarski
TVD; 17.40 Veseli tobogan; 18.05
Obzornik; 18.20 Na srebrnih
smučinah; 18.50 Mozaik; 18.55 Naš
vsakdanji kruh; 19.25 Tedenski
gospodarski komentar; 20.30
3-2-1; 20.40 Štirje jezdeci Apo-
kalipse; 23.10 TV dnevnik.
SOBOTA, 4. maja: 9.30 TV v šoli;
10.35 TV v šoh; 12.00 TV v šoli;
14.45 London: Nogomet (Liver-
pooL-Newcastle united); 17.30
Narodna glasba; 17.55 Obzornik;
18.10 Simfonija gozda; 19.10
Mozaik; 19.15 Gledališče v hiši;
19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00
TV dnevnik; 20.20 Tedenski
notranjepolitični komentar; 20.25
3-2-1; 20.30 Beograjska pomlad;
21.40 Barvna propagandna oddaja;
21.45 TV dnevnik; 22.00 Cannon.
XIV. TABORNIŠKI
TEK NA MUTI
V nedeljo, 21. 4. 1974 je bil na
Muti ob Dravi v organizaciji TTKS
Radlje in domačega Taborniškega
odreda „Bistri potok" že štirinajsti
tradicionalni taborniški tek. Na
njem je sodelovalo izredno veliko
tekmovalcev in to čez 600 v vseh
kategorijah, od pionirjev do članov,
članic in veteranov. Tekmovali so
ekipno in posamezno ter za vrstni
red društev.
Iz ptujske občine sta se udeležila
teka tudi TVD Partizan Ptuj in
Markovci. Markovčani so tekmovali
z vrsto pionirk in pionirjev, Ptujčani
pa le z eno ekipo v kategoriji članic.
Velik uspeh so dosegle starejše
pionirke iz Markovec, ki so v postavi
Marija Horvat, Silva Kozel in Angela
Obran v ekipni uvrstitvi zasedle prvo
mesto in premagale več kot deset
ekip, med njimi tudi močnejše
atletske klube, kot je Branik iz
Maribora, Velenje, Ravne in druge.
Med posameznicami je bUa Horvato-
va peta, Kozelova šesta in Obranova
osma.
Tudi pionirji iz Markovec so v
močni konkurenci zasedli odlično
drugo mesto za Velenjem. Tudi ti so
se uvrstili bolje od znanih atletskih
klubov iz Maribora, Celja, Raven in
drugih večjih mest. Skupno je v tej
kategoriji teklo čez 90 tekačev.
Najboljši Markovčan je bil Franc
Hamersak, ki ;e zasedel med
posamezniki odlično četrto mesto
m mu je za las ušla bronasta
medalja.
Tekmovalke iz Ptuja so s
kombinirano ekipo mladink in
članic tekle v kategoriji članic, kjer
je osvojila jrvo mesto Pergerjeva iz
Maribora, clanica državne reprezen-
tance. Tudi tu je Cvetka Fras iz
Ptuja, ki je še sicer mladinka za
desetinko sekunde zgrešila tretje
mesto. Ker je tekla v n^močnejši
kategoriji, je tudi četrto mesto za
njo uspeh. Nežika Vrabl je bila peta,
sestra Marjanca pa dvanajsta. Kot
ekipa so se Ptujčanke uvrstile na
drugo mesto za Velenjem. Tek
članic je bil zelo naporen, saj so
zaradi zmede sodnikov in rediteljev
morale progo preteči dvakrat. Prvi
tek, ko je bila Nežika Vrabl celo
prva, je organizator razveljavil.
Razen spodrsljaja pri clanidah je
bUa prireditev dobro organizirana in
udeležba na teku rekordna.
OP
KARTING
Ptujčani
v Novi Gorici tretji
Preteklo nedeljo se je pričela
tekmovalna sezona tudi v kartingu.
Na prvi dirki za državno prvenstvo v
Novi Gorici so na zelo dobri progi
nastojjili tudi Ptujčani, ki kljub
doseženemu uspehu niso izkoristUi
vseh svojih možnosti.
V	juniorski konkurenci, kjer Ptuj
letos nima predstavnika, je zmagal
tekmovalec Barut iz Kopra.
V	kategoriji lOOccm je zmagal
Novak iz Vrhnike, sledijo Šebela iz
Most, Beninger iz Postojne, na 5.
mestu je Uroš Langerholc, na 13.
mestu Jože Bolcar, dočim so Koro-
šec, Prosenjak in Zemljič imeli
okvare na motorjih.
V	katejgoriji 125 ccm je zmagal
Lavrenčic (Ilir. Bistrica), Smerdelj
iz Most, Franc Krajnc, Ptuj; na 11.
mesto pa se je uvrstil Pislak.
Omeniti velja, da je nastop Krajnca
po premoru 1 leta spet uvrstil na
vidno mesto, obenem dokazal mlaj-
šim, kako' je treba voziti. Njegov
nastop je bil do konca negotov, saj
je imel nepotrebne administrativne
težave na carini v Novi Gorici z
uvozom novega tekmovalnega stro-
ja, tako, da je prejel stroj ob 10. uri,
ko bi moral ze biti na tekmovalni
stezi na treningu.
Kljub zdesetkani vrsti je uspelo
Ptujcanom doseči ekipno III. mesto
za Mostami in Vrhniko.
Organizacija tekmovanja je bila
dobra, pred maloštevilnimi gledalci
pa je nastopilo 50 tekmovalcev
pretežno z novimi tekmovalnimi
stroji, zato pričakujemo, da bo
letošnje prvenstvo zelo konkurenč-
no in borbeno.
Naslednja dirka bo v soboto, 11.
maja 1974 pred stadionom „Dina-
ma" v Zagrebu, zato vabimo ljubi-
telje kartinga, da si to dirko
ogledajo.
Zupane