GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE leto—1 3TEV.-NUMBER 17« o, III., četrtek,29. julij« (July 29). 1926. Anerlika vlad* js prlstsla n« bode tudi sastopnlkl sov jstske Rusljs. Dejstvo, da m oeljski ifcbtrl terjI vsliko bsljfts plete«I In doMveJe dre«» iiflintl vpnvs MM mi im>|mmna*i V trak MNdi j« prtotoplk» v eelje nad *#0. Nevr Viri T. (f. P.) -V Nsw Yerku so ss prtteli Itv« deti elektrttorjl. de je edino sredstvo so IsboljAenje njih po loiojs v njih strokovni offsni-assiji. VUsd tsfs js orfsnl*! roejs slektrllerjev tudi velik u-speh, kljub temu, de Imojo n«-keters sepreke. ObsioJIU n» mrši dvs uniji, "RteetHml Worksrs Assn." in podrutnU» I tov. f unljs BroihvrHeod of Bleetrkel Workors, kstors pod ruioted ps es sprejeeio vol ¿lesov, kor odborniki provljo, dd Samo desst blft isaed 800 je o-•tale v Vojski. 'W«rad, Jugoakvlja, 28. jul. ''rer. malega colo mesto Vaj-v Vojvodini je pod vodo V»M narsstls Donove. Ismed ,r'*»o hi* Jfh samo deset fte sto-j' i »"konci. Mod todnjlmi je trud urotm Ssechenrijo. v ka-w ,0 m xstekli vsi prebivalci Vajske. (,roh francoskega kralje sispso ''»rtt, 2S. jul. — Totovi so V"miii v grobnico knUjo I»uiss J1- v nenrju In odeooll slst ns-kit v rcdBosti yet kot $100.000. Tokio, M jul. — Korejo je sopet sedele keu-trofs povod-nji. Tri vsoi v provled (WI so svsr PROSVETA glasilo slovenske NARODNI PODPORNI JEDNOT1 LASTNINA slovenski NARODNE PODPORNE JEDNOTH po dofrorora^ Rokopisi mm < Masetatos: ZmMuJmm drUf (torn €li|a»eo) ffa BS RSf, RUS w pol ku in $1 25 u tri meMc«. Chicago in CIctro WJO as Uio. RU M pol /HM " tH lB -j^MT^flf* ■ N«*w« M T*, br tat rttt i UaUmt TROSVBTA" ■ MfTJf So. Uwad^Awpna. IR ill "THE ENLlGHtENMRWr" Organ of (h* KIotom Notiovol BoPofR Sooiotf Adrcrti.lnRiH-0«________________ ~ Subscription: Unltod stat« («M»* CU*e«e) ÊÊÉ OêêêÊê $¿H 9* fmti Chien to PUH. and foroifp oountrioo $8.00 por T—T. ^ - 'MEMBER of PRESS" Datum t oklepaja n. pr. 4a vam |n a to« no notnri Unt 192f ) poles raiofa |p RIM SE JE P0SLU2IL SREDNJEVEŠKEGA SRED-. STVA PROTI MEHIKI. Rim se je poslužil srednjeveškega sredstva proti Mehiki, kakeršnega se je posluževal v srednjem veku proti vsem, ki so bili nevarni njegovi oblasti in vladi. Rim hoče vladati. To je njegova trdna volja. Rim sicer izjavlja, da skrbi le za duše, da po smrti pridejo v nebesa, dogodki v Mehiki pa govore, da želi Rim ukazovati mehiški vladi, katere naloga je, da skrbi za blagostanje ljudi, dokler so ljudje živi. V Mehiki se je zgodilo neka), kar spada nazaj v srednji mračnjaški vek, ko je bil papež ne le cerkveni vladar, ampak si je prisvajal oblast, da je vladar nad vsemi kralji in cesarji, torej tudi vladar nad vsemi narodi. Po brzojavkah, ki so došle iz glavnega mesta Mehike, je nadškof Jose Mora y del Rio v družbi sedmih drugih nadškofov in trideset škofov izdal škofovsko pismo, v katerem pravi, da se ne bo obdržavala po 31. juliju več božja služba v mehiških katoliških cerkvah. To pomeni, da ne bodo či-tali maše, obdržavali pridig itd. Zakaj so škofje izdali to pastirsko pismo? Ali so katoliški verniki slabo obiskovali cerkve? Ali so bili katoliki tako veliki grešniki, da jim je bilo treba zapreti vrata v nebesa, ko še žive, da prav zanesljivo po smrti ne pojdejo v nebesa? Katoliški verniki niso storili ničesarf kadar gre-za to, da ljudstvo obdrži v temi in ohrani stari red izkoriščanja delavcev in kmetov. Rimsko katoliška cerkev želi za vsako ceno ohraniti v Mehiki po krivici pridobljene predpravice. To pokazu-je generalni lokalni interdikt.___ SUKE IZ MOTIH Pozivna v Pi Hodili so v cerkev, molili in prejemali zakramente. Za* kaj so jim pa škofje zdaj zaprli vrata v nebefca? Poglejmo! Sedanja mehiška vlada izvaja ustavo, ki je bila kpre-jeta že pred več desetletji, do pičice. To pa katoliškim nadškofom in škofom ni všeč, ker krči preveč cerkvene dohodke, drugič ne dovoljuje duhovnom se umešavati v politiko in si tako prisvajati politično moč nad mehiških! ljudstvom. Sedanji predsednik Calles in njegov kabinet pač meni, da sta prilegla zvestobo na mehiško ustavo in ne papežu v Rimu in da jc njuna dolžnost skrbeti za blagostanje mehiškega ljudstva in ne za blagostanje rimsko katoliške duhovščine. To seveda nadškofe in škofe silno jezi. Ako bi bili ti nadškofje in škofje logični v svoji jezi, bi morali prekleti predsednika in člane njegovega kabineta ali jim zahraniti \>ot v nebesa. Ampak nadškofje niso storili tega, ampak znosili so se nad svojimi verniki. Z4-kajf Treba je pogledati nazaj v zgodovino, ki nam pove, zakaj «o se izdajali generalni lokalni interdlkti v srednjem veku, ko je rimski papež ukazoval skoraj celi Evropi. Zgodovina nam pove, da so se taki interdikti izdajali, kjer je odpovedala papeževa moč. Vernikom je bila odpovedana služba božja, odvzeti so jim bili zakramenti itd. Kaj seje zgodilo nato? Duhovni so hodili okoli ljud* stva in mu pripovedovali, kakšne strašne muke bodo ljud je trpeli v peklu, če ne bo odpravljen vzrok, ki je povzročil interdikt. Tako so duhovni kot agentje Rima naščuvali ljudstvo, da se je spuntalo z orožjem v roki in ubilo onega, ki jja je Mnatralo /.a vzrok interdikta. t Tako je Rim dostikrat zmagal, kjer je bila njegova stvar že izgubljena, ker je bilo ljudstvo nevedno in je verjelo, da imajo duhovni moč ljudem pomagati v nebesa. Za Evropo se ne izdajajo več taki interdikti, ker bi se jim vsako ljudstvo smejalo. Ampak v Mehiki je nekaj drugega. Tam žive po pretežni večini Indijanci, ki niso imeli skoraj nobenih šol, dokler ni postal predsednik Obre-gon, katerega je naidedil sedanji predsednik Calles. Nadškofje in škofje v Mehiki računljo s tem, da je mehiško ljudstvo še tako nevedno, da se dvlgno proti sedanji mehiški vladi in jo spodi iz dežele, da sopet.zavlada kriva palica rimskih škofov v deželi. Izkopalo se je staro, ¿e »lavnej pozabljeno orožje, da se uzene vlada, ki je zveata ljudstvu, Mehika pa zopet postane provinca rbnakokatollške hirarhije. Pastirski list. ki so K« irdall mehiški nadškofje In škofje pokazuje j*»n<> kot beli dan, da rimska cerkev nI k nevarna napredku in je cokla mirnemu razvoju v člove-Ud dm*W, ampak, da ni prav nič izbirčna v sredstvih, P«. — Ko to pišem, pritisku po zapadni Penni neznosna vročina. Pa to še ni najhujše! Ko ¿iUm tukalnji amerlSki lokalni list, se moram včaeih prijeli kar za trebuh, ko med dnevnimi novicami vidim, kake se love za senzacijami o pobojih, tragedijah iti nenavadnostih. Pittsburška premogo-kopna družba se tudi menda želi senzacij, ko spravlja iz svojih rudnikov premog z delavci, katerim plačuje mezdo po lestvici iz leta 1917. Posnemati jo je pričelo par družb v tukajšnji okolici. V lokalnem listu tudi čitafc, da je pričela obratovati jams Richhill po istih pogojih za delavce. Lastniki rudnika Bichhill so najeli kar celo krdelo pobojnl-ko, kateri terorizirajo mirne prebivalce. Citam, ds so pred par dnevi ti pobojniki pretepli mirnega mladeniča tako, da si je mera! iskati pomoči pri zdravniku. Veliko so jih aretirali. Vmes je posegla unija ter je dal* dik pobojnika zapreti Rojakom po zapadni Penni priporočam, da »e vpričo takih razrtier kolikor mogoče organizirajo v delavski politični stranki, to je v socialistični. Zapomnimo si, da tukajšnje tovarne tudi* ne bodo več priznali unije.. Ce bodo rudarji zdaj podlegli v svojem boju. Res je, ds pripadniki republiksnske stranke la-stujejo največ podjetij, s to je ravno vzrok, da je stranka za podjetnike in ne za delavce. Republikanska stranka je najbolj nazadnjaška in v nji je tudi največ korupcije. Le poglejmo v zadnje primarne volitve po Penni, v katerih je republikan-sks stranka pokupila večinoma vse gjasove ter prispevala -v kampanjski fond več milijonov. Kima pa to stranka niti centa za revne stavkarje. Tako delavci tudi ne moremo Iskati pokroviteljstva v demokratski stranki, tem vež se moramo sami politično organizirati v svoji lastni stranki, to je socialistični. Ne smemo udrihati drug po ^drugem, Css je, ds nastopimo skupno v močni fronti ter dobimo v vlado ljudi, ki bode v resnici delali za ljudski blagor. Potem šele smemo upati, da se nam ne bo godila krivica. Rojakom v zapadni Penni naznanjam, da ae bo v nedeljo dne 1. avgusta vršila 14. konference socialističnih klubov In druAtev sobraievalne akcije na Libra-rjrJu, Pa. Po konferenci bo shod, na katerem bo govoril urednik Proletarcs, sodrug Frank Zaits z Chicaga. Na tej konferenci ne «me manjkati nobenega zaved-ntga delavca. Delavci mlsMmo, ker smo bili rojeni delavci, da moramo ostati revni in ubogljivi celo svoje žlv-jenjc. Danes je rea tako In trpeti moramo v lakoti In mracu in iivetl v skrbeh, za svoje dru-line. Ce nisme prav po volji kapitalista, nas brez milosti odpusti, kajti on ima sredstva za produkcijo in transportacijo blaga; od njega je odvisno človeško življenje, ker dopuatimo, ds vae laatuje on. Ko bo ljudstvo samo posedovslo produktivna in distributivna sredstva, takrat bo vsakemu delavcu šlo, kar bo zaslužit Delavec bo v tej novi družbi postal dober oče svoje družine. pri vsem tem pa bo delal samo po AeSt ali še manj ur na dan, kar je tudi dovolj sa vsakega človeka. Tega pa delavci n* vnemo pričakovat^. dokler po avoji emancipaciji ne dosežemo naših pravic. Pozdrav zavednim delavcem. Situacija rudarjev se od dne do dne slabši Kakor vse kaže, požrešnost premogarekih baronov le ni dosegla svojega vrhunca, zato se razume, da bo konferenca vzela v pretres tudi t« za delavstvo zelo važno vprašanje. Konferenca kot organizacija po večini sestoji iz rudarjev, katerih pološaj je danes izmed vseh industrij alnih delavcev najslabši. Pa čeprav »e že danes dobi tu in Um kak črnogled, ki prerokuje propast rudarske strokovne organizacije, mu tega ni šteti v .zlo, kajti temu je kri-vo nepoznanje faktov in bojeVi-tost rudarjev. Ne letošnje leto, temveč prihodnjo spomlad pade odločitev. Da bo mogoče to za delavce tako važno stvar tefne-IjSo vzeti v pretres, se konference udeleži tudi brat in sodrug Frank Zaitz, predsednik nadzornega odbora S. N. P. J., ki bo, kakor upafoe, navzoč že dopoldne, popoldhe pa bo nastopil kot glavni govornik na ahodu. Tako bo tudi rtfjfckom tz oddaljenih naselbin mSgoče prisostvovati. Začetek konference bo Ob devetih zjutraj, začetek shoda pa ob dveh popoldne. Za policijski odsek konference klubov J. S. Z. in društev izobraževalne akoije — Vinko PeteraeL Kdo pravi« da ni napredka v Detroitu? Detroit, Michigan. — Od prvega meseca mojega bivanja v Ameriki sem članica S. N. P. J. Od takrat dobivam glasilo Pro-sveto. katero redno čitam. Posebno me zanimajo novice iz kraja, v katerem sem rojena, kakor tudi dopisi iz De^rolta, katerih pa je zelo malo, čeprav je veliko Slovencev tu. Za dopisovanje se največ zaniha brat Jurca, za kar mu gre Vsa čast. V predzadnji tedenski številki sem brala dopis, ki se mi pa ni zdel prav dober, ker v njem je bilo zapisano, da v Ttetrottu ne napredujemo. To ni res. Saj smo vendar na zapadni strani kupili Slovenski delavski dom.iii za Slovenski narodni dom Je tudi že lepa všota denarja. Slo-venci v Detroitu gotovo že težko čakajo, kdkj se bo pričel graditi S. N. D. in kdaj bomo imeli svoj narodni dom zgrajen. prve vesplice se je zbralo nekaj Članic, ki smo se dogovorile, da bi po možnosti zopet kaj storile, kar bi pomagalo do hitrejše dosege cflja. Potrebno jo vsekakor, da bi nas bilo več skupaj. Vse slovenske žene In dekleta v Detroitu bi morale stopiti ■akcijo. Zato vas kličehi, da Ij^l pridete rta skupni shod, da se pogovorimo, kaj ukrenemo, da ho boljši uspeh. Skupni «hod bo dne 31. julija ok osmih zvečer v dvorsni -Ljubljanski vrh" na Woodward št. 14018. Prirediti nameravamo piknik z vinsko trgatvijo V prosti naravi na Travnflcarjevl farm* na dan 29. avgusta. Žena in dekleta, pokažite dobra srca, ds Ste pripravljene sodelovati zs ižbotfšanje položaja in da ne bodb delati samo možje In fantje, kakor je navada. Kakor vselej, vfftt, da bo tudi ae-daj katera rekla, da bo že pomagala, če bo kaj treba, na sejo pa da ne gre, ker to nI nič. Vse žene In dekleta, ne pozabite dne SI. Julija ob osmih zvečer X »-paj. Kateri ni znan kraj, kjer j* dvorana, naj se oglasi pri Bo-sichu, 161 Vletorly ave. R. P. odkoder pride na določeno mesto. Na svidenje! — Frances Bo- Društvo št. 75 Jugoslovanske katoliške jednote v Meadov Landsu je na redni se ji dne 18 julija sklenilo, prirediti piknik dne 1. avgusta na zemljišču Simona Prem rova. Vstopnina je »r ,*ta in čisti dobiček je mane-ijen društveni blagajni. Vabim rojake Iz bližnje okolice, da nas posetijo omenjenega ine. Za dober prigrizek in vse potršbno k dobri sabavi bo ikrbel za to izvoljeni odbor. — tfa svidenje dne i. avgusta! — Andrej Mllavec. SRCE IN VROČINA. Bun (Iz poeečila dr. H * deaena, » komisarja ca Chicago.) "Dvajset mrtvih radi vročine,'" se je glasilo poročilo v časopisih. Taka poročila zagledajo beli 4an vsako poletje, toda položaj izgleda slabil kakor Je v resnici. Pripeti se namreč to, ds vročina le porine tistega, ki je z eno nogo takorekoč že v grobu, da zletl vanj. Krivdo pripisujemo vročini, v resnici pa zakrivi smrt le manjša odpornost, ki se nahaja v človek«. Med dnevi vročine zadnji teden je bilo smrtnih slučajev skoraj ravno toliko kakor teden pred tem, toda število smrti radi srčnih bolezni je narastlo v enem dnevu od 15 de 26. Vročini podležejo navadno ljudje slabotnega srca. Ljudje normalnega zdravja podležejo silno redko. Pri čikaških nogometaših, ki igraje ob vseh vročih dneh, ni bilo skosi petnajst et nobene smrti radi vročine, čeprav sO se v vsaki vročini žga-i na solne*. V vročem vremenu dobi srce še posebno nalogo, kajti hladiti mora ves telesni sistem. Srca, ki so radi bolezni opešala ali imajo kako napako pa ne morejo prenesti te dodatne naloge. Nauk torej, je: V dneh vročine ne preoblagaj svojega sria preobjedenjem Sli pretežkim delom. To je nekaj navodil, kaj storite, pa boste Imeli ravnota ko veselje tudi v najbolj vročih dneh, kakor ga imate drugače: ■1. Ne preoblagajte želodca. Jejte lahka in prebavna jedila, posebno dosti solate in mleka, ¡¡g Pijte veliko hladne vode. Vsekakor pa je slabo, piti ledeno mrzle pijače ob času, ko ste prevroči. 8. Oblačite se tako lahko in tako hladno, kolikor vam je le po postavah dovoljeno. 4. Kdor ima oslabljeno srce in močan krvni pritisk, naj se pasi, da kolikor mogoče lahko dela, če sploh dela, in to vedno v senci. 5. Kopanje v našem imenitnem jezeru ie nekaj izbornega za ohlajenjel Vendar ¿e ste predolgo v vodi, vam to več Ško duje nege koristi. Ce se vsaki dan shladite v domačem kopališču, ste preskrbljeni s najboljšo čistilno toniko. 6. Bodite na krožečem zraku 7. Bodite počasnejši, ko je vroče neme. Zmerno delo je vsekakor boljše kakor brezdelje, kajti pomaga vam, da pozabite na vročino. Mišljenje e vročini in premišljanje o nji sft-mo poslabša situacijo. Pomnite, da je čikaiko vreme veliko ugodnejše kakor vreme mnogih drugih medt v notranjosti kontinenta. Mišigansko jezero ukorsva vročino in nam po-ntaga, da se počutimo udobno. PenaajtvaalJe. Pa. — Zadnja konferenca jHabov Jugoslovanske «oclalifttičae zveze In društev izobraževalne akcije Je akle-nlla, da bo prihodnja konferenca na r.ihraryju. Pa., v prostorih Slovenskega izobraievalaega in tabavnqga doma. Odbor konference je sklenil, da ae Isto vrti dne g avgusta, im Pa. — Tu o-brsteje par prrmogokopov po dva do tri dni v tednu. a)1 še v teh je težko dsbltl delo. Dva sta pridela obratovati po pMHHi lestvici la leta 1»17, toda Imajo bolj alabo srečo. Imajo več oboroženih kozalbv kakor delavcev okoli rovov. Is tega vidite, da nI priporočljive, da bi kdo hodi sem sa delo«. Rajnki, držite se proč od stavhofcsftkega dela. katerega sedaj vsiljujejo mogotci. Chicago. — Pri kopanju temelja za most na Michigan Ave. in Grand Park, je bil smrtno-nevarno poškodovan 33-letni delavce Tiny Burns. Bil je v globo-čini 120 čevljev, ko je eksplodiral plin. Poklicana je bila na lice mesta požarna bramba, ki je pogasila ogenj; z rešilnim vozom so prepeljali ponesrečenega delavca v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Chicago, HI. — 18-letni Martin Walsh, uslužben na železnici Illinois Central, je bil do smrti pritisnjen od vspenjače v skladišču imenovane družbe na 97. cesti vzhodno in železniški progi. Bil je na Aiestu mrtev. Četrtek, 29. julua. ——■ Obletnica, hit. po- nlun so s® organizirali STROKOVNO. Pridružili so ae organizaciji tehničnih delavcev. New York, N. Y. — Dve sto petdeset inženirjev, ki so za-posljeni pri newjroriki mestni upravi, se je pridružilo delavski strokovni organizaciji. Pristopili so k lokalni uniji tehničnih delavcev Štev. 27. Inženirji so izjavili pri svojem vstopu, da so v teku gospodar skega razvoja izgubili vse gospodarske pridobitve iA da so sedaj plačani slabeje kot rokodelci. DRUŽINSKA TRADEDIJ A. -»_ Chicago, I1L — George Grun-ner je izvršil samomor s strupom. Njegovo truplo so dobili na vrtu Charles Kohlerja, 3726 Maplewood Ave. V rokah je imel listič, s katerim se je poslovil od svoje žene. Pri zaslišanju pred mrliško poroto je njegova Žena izjavila, ds je odšla od nJega radi vednega pijančevanja in ni hotela ve£ z njim živeti, akorav» no jo je večkrat prosil. POLICIJSKI NACKLNIK V BROADtlfcW OMOiiN 1 CESTNEGA PREDAL IA INPOMMACU& (Odgovori na vprašanja.) Butte, Montana. — Obrnite ae na jugoslovanski konzulat v Chicagu na naslov: Ooaaulate General of the Kingdom of tho 8erbs, Croats and Slovenca, 936 No. Michigan Ave., Chicago. Dl. Carigrad, tt. jul. — Nekdaj suha Turčija je zdaj mokra, da je kaj. Odkar je Kemal paša pomete! t mohHn^dan«klmi tra dlcljaml ln moderniziral Turčijo, so začeli Turki piti vino In druge opojne pijače kot vodo. Vlada sama je zdaj začela Izdelovati "pristni turški šampanjec-la dve vrsti žganja kot državni .Chicago, IB. — "Indian Joe" Huszar, policijsik načelnik malem čikaškem predmestju Broadview, se bo moral zagovarjati na obtožnico cestnega ropa. I? te obtožnice je razvidno, da veleporota, ki preiskuje takozvane "speeding traps", ko so razni vaški policaji, sodniki in cestni policaji z grožnjami izsilili denar od avtomobillstov, misli resno. Na obtožnico, katero je tudi predložila veleporota, se bodo pa morali zagovarjati radi kriminalne zarote naslednji: H. J. Morely, policijski načelnik mesteca Markham; Edward L Wareham, policijski sodnik v Broadview; George J. Liesen-feldt, mirovni sodnik v Markham u; in H. Cox, policaj v Markham u. Veleporota vodi še nadalje preiskavo in kot se poroča, bodo še predložene obtožnice glede kriminalne zarote in cestnega ropa. _____ NORR1SOVE PRIDIGE SO gV. PISEMSKA UBIJAN/A. Port Worth, 1*1. — Pastor Norris, ki je ustrelil D. E. Chip-sa pred enim tednom, je sedaj izpremenil tekst pridige; predzadnjo nedeljo je bil naslov njegovi pridigi "Ne sodite, da ne boste sojeni", zsdnjo nedeljo je pa pobral is sv. pisma pripovedko o Abelu in Kajnu, in kako je Mojzes ukrotil neverne Egipčane, s tem, da je nad nje poslal brezštevilne komarje in muhe, in jih nazadnje žalil z Rdečim morjem, ne da bi jim povedal kaj vnaprej.—Cerkev ni bila več tako polna, kot predzadnjo ne-deljo. s RUDARSKA INTERNACIJO- • NALA ODLOŽILA ZBOROVANJ*. New Yerfc, N. Y. — Ekseku-tiva Mednarodne rudarske federacije je sklenila, da se mednarodno zborovanje rudarjev odloži do leta 1927 zasadi položaja, ki ga je ustvarila stavka brit-sklh rudarjev. Mednarodno zborovanje rudarjev se je Imelo vr-žlti letos v mesecu avgustu v Krakovu na Poljskem. Ob stopetdesetletnki izjave neodvisnosti Združenih držav je ameriški svet v splošnem pozi. bil na neko drugo stopetdes^t-letnico, ki je tudi vašaa. To je stopetdesetletnica dokument«, ki je faktično pripravil tla irjal vi neodvisnosti. . . , ••Jk,. Kadar povprečni patrijot govori o revolucionarnih očetih, navadno misli Washington«, Jeffersona, Franklina, Hamilto-ita in Adamsa. Navadno pa pozabi na moža, ki je s peresom kot pisatelj in žurnalist ravno toliko storil za revolucijo kot vojak Washington in državnik Jefferson. Ta mož Je bil svobo-domislec Thomas Paine. : Letos je preteklo 150 let, od-kar je Paine spisal in izdal o-gnjevit, revolucionarni apel na Američane z naslovom "Common Sense". Moment je bil izdan v januarju 1776 in razširjen po kolonijah v 100,000 izti-sih. Bolj kot kaj drugega je ta dokument odprl Američanom oči, da so se dvignili in še tisto leto proklamireli neodvisnost kolonij. Thomas Paine, ki je bil tudi avtor klasičnega dela "The As« of Reason", je bH zs ameriško revolucijo to, kar je bil Voltaire za francosko ; njen duhovni oče. Slava'njegovemu spominu! * * In Izrael Je postal Moroni ja ... Baptistovski "pričar" ubije svojega nasprotnika — in v njegovi cerkvi se kSr tare Ijttdf. Pridigarica odide na zabavo s svojim prijateljem in ko »e vrne a "storijo", da so jo ugrabili mehiški cigani — je njen tempel poln vernih častilcev. Izgleda, da množica, ki rešuje svoje duše, kar drvi za zločinom in lažjo. • s » Pridiga iz Penne. Cenjeni Žarkometl Takole gredo nedeljske pridige pri nss: Prvo nedeljo: Dragi farani, dajte za .globoko klet pod cerkvijo; — Druga nedelja: Kupite tni sode 1 — Tretja nedelja: Pripeljite mi grozdje ; zdaj jie poceni, — Četrta nedetfa: Pridite prešat! Potem ni treba več priti. — Nedeljska opazovanja v Farellu, Pa. * * • Zadnji Lincoln. MiHjone ljudi — v Ameriki, ne kje drugje — je te dni i začudenjem izvedelo, da je do 26. julija t. 1. zjutraj še živel naj-starejši Lincolnov sin in zadnji njegovih tteh otrok. Edino njegovi sorodniki, nekateri javni funkcijonarji in delničarji Pullman Co. so ga poznali. Ce se kdaj uresniči rečen ici, da slavni oče ima neslavne otroke, se je v slučaju Lineolna. Robert Tod Lincoln je imel le oče-tovo^krji^ ime — in drugega nič. Imel je par javnih služb, toda storil ni nič, da bi bilo vred-no, omeniti. Storil pa je precej zase in magnate Pullmsn Co-Umrl je bogatin. Njegov oče se je boril proti izkoriščanju sužnjev, njegov sin pa je izkoriščal mezdne sužnje. Njegov oče, ki je mrtev še «0 let, bo livel, dokler bo živelo s-meriško ljudstvo, njegov sin P je bil mrtev za ljudstvo, ko j« bil še živ. Tako psdejo otrod slavnih očetov. Nak, Prosreta al krivs! - Cenjeni K. T. B.! Spomina* evhar. kongres ne pade tako hitro is glave tukajšnjemu lakoa-skemu paru A. S. To sta dobro znana "Ungarja", strogs kato-lika, ki .U od tukaj edina -kolikor Je meni znano — bila as božji poti v Chicagu. v zaprtem avtu privezan krit" za apomin. Iz tega keliha najbrž preveč pila, ker je <** 20. julija vložila tožbo za Ie0-tev zakona. Poročena «U bus It let in imata hčer staro n let Naj bo kakor že hoče. H' ko dobro vem, da ProsvetsJ» materijaliatična mersls nis» kriva. — MIha Mihatev. T^ Haute. lad. _ K* T. rnmtéfUmc ekraden «ulnje-obleke in sadu jih treh dolarjev, kupil ca 25 centov «tropa in v obupu iavriil samomor. '■«HI dal * volilni sklad Sad tka aad »lotim *>rvi dan preiskave je dognal, da 'je zavednost volilcev enaka ničli in kandidate imenuje le denar. "Ignoranca illinoiških "politifinov" je čudovita". Chicago, 111. — Prava tragedija iz delavskega življenja . .. V pondeljek je stopil v Majestic delavsko posredovalnico na 40 N. Wells St. ) Arthur Mark-ham, star 45 let, ves izstradan in iujen od. večnega letanja in inja za delonp ,in tudi že ves obupan nid tem svetom in družbo, v kateri imajo nekateri toliko, da ne vedo kam s svojim bogastvom, d očim mora on stradati in prezebati. V posredovalnici so mu obljubili službo na folfskem igrišču, toda podpisati je pa moraHzjavo, da bo plačal tej posredovalnici deset dolarjev premije, kakor hitro dobi delo in plačo. Čakal je v pisarni iedeč na klopi in pri sebi je Imel mil kovček, v katerem je imel ndpjo boljšo obleko in v kovče-ku tudi zadnje tri dolarje, katera bo mu še ostali. Ni čakal fclgo . . . Kmalo pride k njemu aek neznanec in ga vpraša, ali je on dotični, ki bi rad imel delo Bi golfskem igrišču. (Markham mu je z veseljem pritrdil v veselju, da je enkrat vendar dobil lahko delo inmal zaslužek. Ne-manec ga je povabil s seboj in ko sta bila na poti do železniške postaje, se je neznanec nenadoma ustavil in rekel Markha-mu, da je pozabil tu in tu nek uvitek, katerega naj gre iskat, med tem časonT %o pa on čakal na tej in tej postaji in ' držal njegov kovček. Markham je šel Bi določeno mesto, kjer pa ni i bilo nobenega zavitka za imeno-ano osebo. Ves v strahu je itro šel nazaj, toda na določenem mestu ni bilo sedaj njego-rega delodajalca in tudi ne kov-feka. Tako je bil revež brez vsega: Dostojne obleke, denarna in dela* logično torej brez jela Mi. Ves obupan je hodil po nestnih ulicah in končno se je znašel na policijski postaji, kjer ¡e potožil svoje gorje. Policij-ikemu stotniku se je vsa zadeva (lede dela ali službe na golfskem grišču zdela snelo sumljiva, in x>slal je dva policaja, da zadevo »reiščeta. V delavski posredovalnici so sicer obžalovali ne-«odo, in obljubili Markhamu iobiti kako drugo delo še ta dan. Toda Markhamu s tem ni bilo reliko pomagano, ker je bil la-Sen in brez denarja, In tudi ni mel nobenega stanovanja. Na »licijski postaji so' mu obljubili začasno prosto stanovanje - ne kot kaznjenec, ampak kot P»t — in saržent Willoughby nu je dal 35 centov, da si kupi *Ao kavo in mal prigrizek, larkham je vzel denar, se lepo »hvalil in odšel — toda ne v ■estavracijo, ampak v lekarno, jer si 'je kupil za 26 centov arbolne kisline, katero je izpil |ri vratih policijske postaje, jer ga je našel policijski poroč-»k Flanagan. Zadnje njegove »sede so bile: "Ali se izplača" What's the use)? m rešilnim vozom so ga takoj Speljali v okrajno bolnišnico, jer je pa umrl o polnoči, — Komentar k tej tragediji je nepo-reben. >R| V K A TOI ,OM NIH VAJAH NA EROPLANU 8E UBIL. * annonnburg, Pa. — Na bljiž-Jem eroplanskem letalnem po-ju se je Ubil pilot Earl Franz taterega pravo ime je pa Emory ^*mer, «Ur 28 let in bivajoč v ohnntown, Pa. S svojim ero-*»nom je delat vsakovrstne ^atolomne vaje in s tem zabavi občinstvo, ki je prišlo sem od in daleč gledati te vaje. Vi k vnoh "predstav** je pa bilo je naznanil, da bo predstav W "človeško nihalo", namreč » vi«e| na vrvi pritrjeni na « roplanu in se toliko za-da »« bo lahko prijel i ro-za eno perotnieo eroplans. od» ker se ni dovolj zagnal, ni •°tel prijeti s rokami za perot-j^H poskušal je trikrat, toda * *amsn. Konečno je omaga 1 padel na tla vpričo nad 2000 ^ kjer je obležal mrtev. AfHWHt^r Chicago, III. — Prvi dan preiskave volilne korupcije v Illinoi-8u je dokazal isto, kot je preiskava v Pennsylvaniji, namreč, da ne odloča pri volitvah zavednost volilcev, ampak denar. To se je dokazalo iz pričevanja či-kaškega magnata in vnetega katolika Samuel Insulla, ki je prispeval v volilni sklad Frank L. Smitha, kandidata na republikanski volilni listi pri primarnih volitvah mebeca aprila. V kolikor je prvi dan preiskave dognal glede prispevanja v volilni sklad obeh strank — demokratske in republikanske — je največ prispeval Insull in sicer $173,735,19. Vsi trije kandidati — Smith, McKinley in Brennen — so pa potrošili v kolikor je bilo mogoče dognati prvi dan nad pol miljona dolarjev; toda splošno mnenje je, da še ni vse prišlo na dan, koliko je bilo potrošenega in kdo je vse prispeval. Najnaznačilnejše izjave je podal Insull sam in tudi upravitelj volilnega sklada Smitha. Insull je namreč priznal, da je potrošil v kampanji proti svetovnemu razsodišču do malega 34 tisoč dolarjev, in od te vsote je potrošil med inozemci do malega 27 tisoč in za propagando v tuje-jezičnih Časopisih pa nad dva tisoč dolarjev. Okrog pet tisoč dolarjev je potrošil med črnci, da so agitirali za njegov program. "Svojemu prijatelju" Georgu Brennanu, ki je kandidiral na demokratski volilni listi za senatorja in ki ni imel nobenega protikandidata, je daroval za večji uspeh $15,000. Senator Reed, ki vodi preiskavo, je parkrat spravil Insulla v nemalo zadrego in "ker ni bil pripravljen dati odgovor na vsako vprašanje," akoravno je prej večkrat izrazil, da je pripravljen dati vsa pojasnila in da nima nobene stvari za prikrivati, je izprosil od preiskovalnega odseka odlog do torka zjutraj, da bo kortferiral s svojimi odvetniki. Istotako je prišel nemalokrat v precejšnjo zadrego Allen F. Moore, ki je bil glavni upravitelj vse volilne kampanje Frank L. Smitha. V pozivnici, katero je dobil od preiskovalnega odseka je bilo namreč izrecno rečeno, da mora predložiti preiskovalnemu odseku vse knjige, izmenja ne čeke in potrdila in tudi njegove tajne bilježnice. Ko ga je Reed vprašal, kje ima te listine je Moore odgovoril, da ni imel Časa Iti po nje, ker jih ima v svojem stanovanju v Monticello, kakih 145 milj od Chicaga. Iz zaslišanja Moore je bilo razvidno, da nima prav nobene svoje inicijative in da vse dela tako, kot mu velevajo njegovi "predpostavljeni". Na vprašanje, kdo vse je prispeval v voliln sklad, je Moore odgovoril, "da neve", nakar ga je Reed zavrnil kako mora trditi, da js vse tajno, ako sploh ne ve, kdo je bi prispevatelj. Sploh ni Moore ničesar vedel pri zaslišanju Predložil je nekak račun, iz katerega je bito razvidno, da je bik) potrošenega za volilno kampanjo Smifha nad 258 tisoč dolarjev, in ako se vpoštevs tudi onih 88 tisoč katere je Insul potrošil v kampanji proti sve tovnemu razsodišču, tedaj je bilo potrošenega direktno Hi ln-direktno za Smitha nad 28K ti-boč dolarjev. Ker Moore nI mogel oziroma hotel podati nobene prave izjave, ga je Reed odpustil z naročilom, da naj poizve vse od Smitha In negovlh odvetnikov in k prihodnjemu zaslišanju mora prinesti vse poslovne knjige. Izmenjane čeke, potrdila in tudi njegov osebni privatni zapisnik, kot je Izrecno zahteve-no v posivnicL Pri zaslišanju Smitha se je ponovilo isto kot pri zaslišanju Moore. Tudi f*aKh Je Wi popolnoma neveden, kdo vse Je pri-cpeval in koliko. Omenjal Je. da je "slišal govoriti", da so nek* I teri prispevali precej velike vso-I j te, toda kdo, tega pa um. sam je prispeval iz ¿vojega žepa 500 dolarjev, njegovi prijatelji so pa tudi prispeli po 500, 600 in mogoče 700 dolarjev; slišal je nekoč govoriti, da je baje Insull prispeval okrog 100,000 dolarjev. Izjavil je pa, da bo Moore, njegov "kampanj maflager" laH-ko dal boljša pojasnila. Moore je pri prvem zaslišanju ^prišel v nemalo zadrego pri vprašanju, ko ga je senator Reed vprašal, kaki vzroki so napotili Insulla, da je prispeval v volilni sklad Smitha tako ogromno vsoto; vse, kar je Moore mogel odgovoriti na to vprašanje, je bilo, "ker ga smatra za nesposobnega senatorja", nakar ga je Keed vprašal, ali mu je dal kaka natančnejša pojasnila na to, na katero vprašanje pa Moore ni dal nobenega odgovora in samo ponovil prejšnji odgovor. S tem vprašanjem je hotel Reed dobiti potrditev obdolžb, katere so bile izrečene v senatni zborhici, da je Insull financiral volilno kampanjo Smitha' iz tega razloga, ker je Smith predsednik llinoiške komisije za javne naprave, katera regulira cene, ka-ere zahtevajo razne korporacl-je, kot n. pr. plinske družbe, električne centrale, železnice, td. in v vseh teh javnih napravah je pa Insull odločilni faktor. Nadalje je Moore izjavil tudi, da je vsled obdolžb od strani ;HcKinleya in njegovih prljate-jev, da Insull financira Smltho-vo kampanjo vsled gotovih vzro-cov, Insull prispeval nadaljnih >0 tisoč za kampanjo, da bo Smith toliko gotovejše dobil nominacijo. Zelo značilna je izjava neka terih \vaahingtonskih časnikarskih poročevalcev, ki so nivzoči pri preiskavi, in fti so bili tudi 3ri preiskavi v Pennsylvantjl, ko so rekli, da je vsa ta illinoiška zadeva '.'malenkostna komedija v primeri z pennsylvanjsko, po-kazuje pa, kaka čudovita igno-ranca se drži vseh illlnoiških po-itičarjev". K temu naj bi še dodali, "kako veliki Ignoranti so volilci'Vpa bi dobro pogodili vse skupaj. FftVSVETXi STAVKA NA Pomrlem ŽELEZNICI V NEW Y0RKU SE NADALJUJE. (Nadaljevanj« ■ 1. strani.) ljajo, da bodo odfelej bolj previdno delali, da uničijo to kom-panijsko unijo In ustanovijo v resnici pravo delavsko unijo, ki se bo bojevala z vsemi svojimi sredstvi za izboljšanje delavskega "položaja._ ČEDEN DUHOVEN! Toronto, Can. — Katoliški duhoven Cline je imel navado, da je v svojih pridigah, grmel proti nemoralnostl, posebno pa proti plesiščem. Nastavljen je bil v cerkvi "Presvetega imena". Pridige so bile učinkovite. Policija je naprftvHa gonjo proti plesnim dvoranam in hišam sramote. In kaj se je izkazalo? Najbolj zloglasno hišo je lasto-vala cerkev "Presvetega imena" in vneti pridigar Je vedel za stvar. Duhoven Čline zdaj zahteva, da se odstavi policijski inspektov, ki je napravil gonjo na zloglasno hišo, Cline je zvest tradicijam ro-manizma. Zakričal Je, da Je "žrtev" preganjanja. Njegovo grmenje proti plesiščem je imelo najbrž namen, da ljudje ns bodo plesali, aiogiasns hiša bo pa dobro obiskans. TURltrr HE JE SMRTNO PO-NBBRECIL. Poponia. Wye. — V Atlantiku. Wyoming, se je ponesrečil turist G. S. Napp, ki pravijo o nJem, da Je iz Chicaga. Imel je baje pravico do nekega rudnika in si ga Je prišel ogledat, v kakem stanju je. Dne 17. Julija Je šel iz Hudsona, Wyo.. In vrniti W se imel dne 18. julija. Ko se Je vra-čal, se Je z avtom vred prekucnil v jamo kakih - i. m avtom spodrsnilo, da Je padel v globočfno. — Poročevalec. PREISKAVA VOLILNE KO-«KUPČIJE ODKRIVA VED- ' NO LEPŠE STVARI. (Nadaljevanj« • 1. strast.) predsednik illinoilke komisije za javne naprave. Nekaj js Ree-du Že prlMo na uho, in valed tega Je pelo pestil vsakega sa-slišanca, koliko je resnice na tem. da je Insull preteklo leto dobil od iihenovaae komisije ugodnost! za naprave, v katerih je on precej saintereairan. Pri zaslišanju je Gr<*n. ki jf bil glavni upravitelj McKinAeye-ve volilne kampanje, med drugim itpovedal, da so na nekaterih voliščih nftjotl poboj niki terorizirali volilce, vsled česar je pozval zveznega maršala, da naj polije vsaj tisoč stražnikov. Na podlagi te izpovedi bo Reed uvedel tudi preiskavo, v koliko so vplivali poleg denarja še najsti pobojniki na zadnje primarne volitve. Preiskavo glede toliko številnih umorov, ki so vsi koli« kor toliko v sveti z politiko v okraju Cook, je itak nameraval uvesti Reed, in sedaj se je pa popolnoma odločil, In upa, da bo marsikatera t zanimivost prišla na dan, o kateri se še marsikateremu ne sanja. Senatni podod-sek je pozval na zaslišanje tudi okrajnega državnega pravdnlka Rpbert E. Ctowe. in ker se je po Chicagu raznesla vest, da se bo znani Al Capone podal in no okrajnim oblastem, smpak svetnim oblaatejn, se govori, da bo najbrže to kaj v sveti s sedanjo preiskavo, katero vodi senatni poodsek. Ako je kaj resnice na tem, tedaj bo ta preiskava v resnici zanimiva in odkrita bo najghusnejša jama, katero je le mogoče si misliti. Govori se le dalj ¿asá, da so vsi umori, tihotapstvo z opojnimi pljačdmi, narkotičnimi strupi, volilna korupcija tesfio v zvezi drugo z drugim. Senator Reed je na banketu, katerega so mu priredili nekateri MissourijČanl v torek zvečer zelo ostro obsodil vso volilno korupcijo. Izjavil je, 4» J» volilna korupcija yeliko hujše zlo, kot pa umori. Ako je volitev korum-pirana, tedaj postaáe korumpi ran ves družabni red, vsa druž ba. In v tem ima Reed popolnoma prav, ker imamo dovolj is-glsdov ravno v ameriški poli tiki, ki postaja od dne do dne vedno bolj korumpi rana, in njo vsa drulba. In vsega tegs je krivo ljudstvo ssmo, ker se pust zavajati od rsanlh korumpiranlh polittčarjev; in najbolj žalostno pri vsem ista Je pa to, da so Ae delavci toUko nespametni, da sledijo tem korumpirancem, se pustijo od nj(h zavajati sa praz ne fraze, ln delavci so onf,H najbolj občutijo na svoji koti t* korupcijo. Mesto, da bi se delav cl politično orgsnizirali v svoj politični stránkl — socijallstič nt — se ps foVIJo okrog "delav skih prijateljev", ki so prijatelj delavca samó ob volitvah,Ü prej In ne pozneje. Poslužite m kampanje xa bi pridobita 1 Komadi)* f Lit 'ijBfiiP^v^® MdflljUjG • Slavnoanana duhovnica MrPher» «on odločno zanika vse obdol-žltve. .ProUdoka» »a note predložiti. — Cirkus v njenem templju. Los Angele« Cel. — Komedija Los Angeles se bo še nadaljevala» kot je razvidno is raznih poročil ls San Francisca jn tu-lajšnjega sodišča. "Duhovt)ica* McPherson, ali belje mVno, njen pravni zastopnik odločno zanika vse obdollltve, da je bivala deset dni v obmorskem kopališču Carmel pod Imenom "ga. George Mclntjre" v družbi nekim Ormistonom, ki je ime) najeto malo hišo, in da so bila okna ves Čas njenega bivanja v tej koči zagrnjena, ln~ona imela tudt obraz zagrnjen. Toda poguma pa nima ovreči vse t* ob» dolHtvfe z protidokazi, k Čemur e bila pozvSna od pomožnega državnega pravdnlka Jos. Rfun, namreč, da naj pride v Carmel n naj se predstavi pričam, katere so ispovedsle, da je sliks, ki predstavlja Aime ' Semple McPherson in "ga. Ge4rge Mclntyre" ena in ista oseba, dalje, da naj s svojo lastnoroč no pisavo ovrfte dejstvo, da so nekatere s svinAilkom napisane opazke v knjigah, katere so dobili v dotični hišici njena pisava in nada)j% naj s odtisi prstov istotako ovrfte dejstvo, da s? od isi prstov, ki so bili vidni i dotični httlet, druge ostbe, in ne njene. Ona fte vedno vstrsja na tem, da Je bila "ugrabljena in odvedena v Mehiško puščavo, kjer so jo držali neksteri zlobneži radf - velike odkupnine". Pisala js tudi Ormistonu, ki Js bil pred nekaj čssa ravnatelj njene radio-oddajne postaje v njenem tempiu, da naj za božjo voljo pride v Los Angeles ln pove, kje Je bft za čssa njene "ugrabitve". Is tejra pisma pa odseva nekaj, da vendarle mora biti Ormlston sapleten nekoliko v njeno "ugrabitev"" ŽRTVE AVTOMOBILOM | lOicago, III. — Zadnji tore so avtomobili zopet ubili pet oseb, (n Število avtomobilski žrtev Je nsrsslo ns 471. &c*t oseb Je bilo ps zelo rsnjenlh štiri osebe so t>ile ranjene, fc£ |e vlak Illinoilke centralne želez niče udaril v avtomobil, koH predrl skozi Železniško ograjo ki Je bila saprta vsled prihoda vlaka, in obstal sredi proge. ŽRTEV PROIIIBK UK. Chlcago, III.Mrliška porota je podala izjavo, da je John Zenclca umrl na zastrupljenju munšajnom. .Njegovo trupjo so dobili v stanovanja Mart h s Krzetkus, 87M Hosuton Ara.1 Ameriški poslanik udarjen v Ra mnnljl. Dunaj, 21. Jul. — Rumuoi; ima novo afero, katero ps bi rada potlačila in vsa poročila od tam o tej zadevi so «trogo cenzurirana. Kakor poročajo privatno, Je rumuhski častnik Cu-telnku pred nekaj dnevi v Jazu udaril ameriškega poslanika W. 0. Culbeftaona s pestjo po obrazu, ko Je U stopil Iz želesniške-ga kupeja bm suknje In v srsj-*< a kratkimi Mlfcvl "Vi neotesani klovn, tako se ns obnaša v Romuniji," se je zadri častnik in klofatnll poslanika. Rumunska vlada zdaj skuša afero porsv- aST " r 1 Čikaška cMaliiža ! POGAJ I NA R Chicago, III. — V kinogleda-iščlh družbe Balaban A Kats Je M> objavi le urada te družbe ta eden poseben program raznih filmskih stik. V gledališču McVickers" poleg rednega programa mlJdinl tako priljubljenega "Jazz' tudi slika "Tin Goda (pločevinasti bogovi)", v kateri poleg drugih igralk nastopa tudi obiakovalcem kinogledališč dobro poznana Rene© Adoree. ' V gledališču "Uptown" je ns programu slika "The Bat" (Netopir), ki je povzeta ls dunajske operete euakega imena. Razumno, da je slika zelo predelana, in tdor je slišni opereto, ta bo selo težko spoznal, da Je slika Vseta U te operete. Poleg te alike, je na programu tudi koncertni program, ki je ta teden nekaj izrednega. V gledališču "Chicago" je ns progrsmu silks "Fine Manners", v kateri nastopa Gloria Swan-son. Pravijo, da igra selo dobra, vendar se je bolje prepričati na lastne oči, kot pa samo vseti za dobro. Poleg slike je običajni koncert orkestra v sveži z raznimi nastopi igralcev v prizoru "Love Enchantment"; menda je to nekaj izrednega. V gledališču "Norshore" pa kažejo Dorothy Glsh, ki nastopa sliki "Nell Gwyn", katera j« bila fllmirana v Londonu. Menda se je Londončsnom salo do-padla ta sliks, ko so jo prvič ks* stil. V gledališču "Central Park" je sedaj popolnoma preurejen program ip tudi notranjost gledališča nekoliko izboljšano, tsko, da imajo oni, ki ljubijo dobre slike ln fino godbo, sabeljeno s "jazsom", tudi pa sapsdni stre nI mesta priliko kaj takega vi deti. Na progtramu ta teden je krasns slika, katere ime js pri držano samo za obiskovalce; popolnoma reorganiziran orkester Ima tudi nekaj na programu, ki bo vsakega 'presenetil. "Tivoli" js ps ta teden pravi eirkus ns <>d|^; akrobati, plesal He ns vrvi In, tudi klovni. Poleg V njenem tempi J j* k H v v «.»"jo »""o '""»> Wl" torek zvečer pravi cirkus, katerega ss je udeležilo 11 tisoč osel) nsjveč is same rado vidnosti. V svoji pridigi Js "duhovnica" nu /.vals samo sebe "revno slabotno žensko, katero prsganjajo budilki v človeški podobi". Da bi nspravils še večji učinek s svojo pridigo, js najbrže posnemala onega župnika, o katerem pripoveduje ustno izročilo, da Je ns-ročil cerkovniku neke podruž nioe, da naj- med njegovo pridigo, ko bo ki leal "pridi sv. Duh, pridi sv. Duh", izpusti belegs globa iz odprtine na stropu. Ta "duhovnica" Je,pa naročila nekaterim članom njene cerkva, da naj* oblečejo tnaske hudiča in na) se prikažejo is Žrela, katero je bilo napravljeno na odru templja, ko izreče besede s "hudiči me preganjajo1;, ln to se je v resnici zgodilo. Ozadje odra Je predstavljalo pravi živi l»kel, kskoršnsga si Je le mogla človeška domišljija ustvariti Nekateri udeleženci te predsta vs so po zaključku rskll, da take cirkuške predstsvs le niso vide-11, ln da ss Js Izplačalo Iti v ts temple, smo ssj imeli "free show". PKKD8EDN1K NA POČITNICAM. ' Chlcago, IN. - Predsednik Coolidge ss nahsja še vedno fta počitnicah v gorovju Adiron sebno zasedanje zakonodajne zbornk-e, In ko bo U rušila svoje delo, jI bo izročena resigneclje Piknik. Itonver. dalerado. — Naznanjam članom društva "Colum bine" št. tlf. da Je bilo sklenje no na žadnjl redni seji v juliju da priredimo Izlet ali veselico na prostorih Wata Johna Tegela v Lydenu. Obenem Je društvo sklenilo nabaviti ir. društvene blagajne vse potrebno ze veselico, rasen JeM, ketere nsj vsak gs mesta AubussoB In stene po- ttfn prinese. Prlčetek veselk-e krite s tepetami Is francoskega bo ob dveh popoldne. Tisti, ¿smeta. Notranjost koče se lah- /reste s poulično železnico, vz-ko msri v krasoti z vsakim ps m|t« karo Št. Š2 In IzstoplU ns rišktan salonom. Upal niča se na- Thfmipson postaji, kjer vas Ik» haja v drugI koči. ki Je poleg Uakel sobrst In vam pokaže glavne. Obedovalnic* ss sopH -wrf# kjer se bo vršils veselica, nahaja v drugI koči. f j od tam Je samo pet minut hoda od kare. Ne p^izeMte priti vs dne 1. avgusta v prosi« naravo da ae bolje spoznamo med se bo ia se razveselimo. Do tegej bratski pozdravi — Vesettčal riški delavci od hejeje na počitnice v divjin», spe v štorih, lefts na tleh ali as posteljah, na katerih Je respe to platno. Med poéitnieaml In počitnicami Je razlika. OBMK2JK ri^RIDJE OBISKAL II URIC AN. Palm lleach, Pla. — Obrežja Kloride je tiskal silen hurl-kan, ki Je napravil nad mitjon dolarjev škode, fttirldeset Jaht in privatnih malih ladijc se js |Nitopilo. Most čres Jesero Worth so valovi rssruiiiL Poelopja ob obrežju ao v veliki večini ras-' rušena, brzojavna ln telefonska zveza s obmorskimi kopališči je pretrgana; ravno tako Je poškodovana električna centrala in več mestec In vaei Je bres električne razsvetljave. Veter Je v nekaterih krajih dosegel hitrost sto milj na uro. Na oesanu divjajo silni viharji In več parni* koy Je v nevarnosti. Italijanski potniški paralk Ansaido Ban Oiorglo Hetundo Js poslal bree-zično brzojsvko sa hitro pomoč; ravno tako Js klical na dsnskl psrnik Wllhelm A. deman. PristsniŠČne oblasti pogrešajo veliko motornih čolnov. AmerilfcfH MH| Karls, f. Ml ameriškim cosltl armadi na t^s Uni» Je Ml Mesnim bstnm. Rus Nlkelsj J a dejal, da Je Ja o$ srtirt* FRANK OGLAR, Nwdw Ay—. Cleveland. Upravni it vo priporoča vse zastopnike/rojakom ip članom ▼ obča, da ee od njih naroča na Ust Proeveta in ai nabavijo knjig Književna Matice 8. N. P. J. Filip Godba, upravitelj. ttM Stortitk m Kara B#s#émlj il zli duh ia "džrbemema." (pekla) zvoje dni taloo preslepil um, da se je pon#lovania vredni Osman oženil petfodvajsetkrat zaporedoma! Naposled ie je začel samemu AUahu smiliti,- naklonil je zaljubljenemu možu "kri čisteče" nanje. siliciju |a je zdelo neko noč, da je prihajal nekdanji komij Mohamed na neosedlanem luninem ¿arku preden j, mu dal pogubitffveto knjigo iz sedmih nebes (koran) in ga ogovoril, rekoč: "O ti presneti Osman, kakšen Osman si ti! — Petindvajset žen si'*jMli&. pa vee te goljufajo ... ftaglo, ti valim, naglo ae mi jih otjtrižajt — In glej, kako se mi pzdravlš; zakaj v- tebi je vseh {¿vet kardlnalnih šej-tanov!° Odslej, ni dalo Al-Dšavalikiju miru, (M^F 96 ni isnebil svojih petindvajsetih krasotic. Nato je praappval s svojimi prijatelji majhen Jubilej in šel v oazo pokoro delat in hudiče izganjat!' , Izganjal, jih je pa z blaženim cvičkom, kateri ga je rešil že črez uedenj mesecev osmih šej-tanov! Samo še deveta hudoba, izmed vsefe najbolj kosmata, se ga je trdovratno mala. Zato je pa njo tem vztrajne^ je izganjali Ležal je noš in dan v svojem prostornem brlogu na mehkih blazinah, z glavo velikanskemu eodu vina ravno pod pipo! Cviček, je aioer »mohamedan-cem prepovedan; toda Osman ga ni uživa} kot pijačo, ampak kot medicino! — ■Njegov nečak mu je Ignalu razodel čudne ovire zvoje ljubezni Hi ga napoeled naprosil: "Ljubi stric! Ti sam si napisal oni rokopis — Povej mi torej, ksko naj se bere: "čira" ali "čara"? — TI vendar to najbolje veš!" X Stric je pa ravno zopet izganjal svojega nadležnega šejta-na... Zato ee ni dal motiti, ampak je mrmral orfične besede, is ksterih jO mogel Ahmed le tu In tam sposnatl kaj pravega jedra.- "Dva kapitana sta barki nevarna . • . Kdor mnogo ve, ee mnogo moti... Rane od nota ee ti zacelijo taglje kakor rane od Jezika; kdor hoče mirno šlveti, bodi elep in gluhonem; odstre-ljena puščica ee ti* ne vrne nikdar več ... TI goapod, Jaz gospod—kdo oeedla konja? In dael je naafvotaik muha, ti ai ga misli «Iona ...Z lepimi beeoda» ml ne skuhaš močnika; skrbi ti ne poplačajo dolga . . . Zaradi enega samega kupca prodajalca ne odpira ifcodajalaice . . . Na kijamet (sodnji) dan bo moral veakdo polivati račun o dobrem In slabem! ADdh vidi črno mravljo v črni noči na "Ljubi str* govorov pa tudi mtJbom ettr ja hotel reči aaasflo rasočarani nečak, ki je pričakoval kaj bali Vendar ee ja pra- lahka nIn 'ee vrnil k njemu drugo jutro na vse zgodaj, še predno ei je mogel modri Osman al-Dšavaliki nastaviti u-sta na pipo. In Ahmed je pravo zadeli S srečnim nasmehom «e je zahvalil stricu za ono, kar mu je ta zdaj povedal na uho . .. "Dragi etričck! Kako naj vam to povrnem?" je vzkliknil hvaleini nečak od samega kipe-čega veselja. Stric Osman al-Džavaliki pa se je zavil zopet v odejo, približal usta pipi ter ukazal: "Odpri!" (Kom* Jutri.) * RESlL BRATA» RAM SMRTNO PONR8RBČIL. V New Totk, N. Y. — Samuel Verlaza, star pet letuje še pravočasno vjel evojega mlajšega bratca James, ko je bil v nevarnosti, da pade iz četrtega nadstropja na ulico, pri čemur je pe sam izgubil aavnotelje in padel na kameniti tlak hodnika. Dobil je take poškodbe, da je črez par umrl. . ,'! v. NAdlM NAROČNIKOM V ZNANJE! Članica in aaatra Christina Omahne ja eedaj na potovanja v državi Pennarlnmiji kot zastopnica za list Prosveto. Ona je pooblaščena pobirati naročnino za list froeveto, prodajati knjige Književna Matice S. N. P. J. in vae posle spadajoče v področje listi: Rojakom in članom S. N. P. J. jo priporočamo» da ji gredo na roka In se narpče na liet Prosveto, ter da nakupijo od nje dobrih knjig, katere je izdala S. N. P. J. i Pli ' ' "V j/ '] Na severozapadu je na potovanju naš član Thom Cetik, ki je izto tako pooblaščen nabirati naročnike za lizt Prosveto ln prodajati naše S. N. P. J. knjige, želimo, da mu rojaki in člani pomagajo pri agitaciji. Naš član Fmak Lulamčič je istotako na agitaciji za list Prosveto v državi Ohid ln W. Virgi- niji. . vlf • Naš član in dobro poznani An-ton Jankovkh je na agitaciji v mestu Clevelandu in oloolici, ter bližnjih mestih Clevelanda za Prosveto. London, 27. jul. — Tukajšnji lisU poročajo, da je v neki londonski banki še vedno naloženih 60 milijonov dolarjev z nabranimi obreetmi vred na ime bivšega ruakega carja Nikolaja, ki je že oeem let mrtev. < Angležev ubitih aa letalu. Bagdad, 27. jul. — Sedem angleških vojakov, med katerimi jsta bila dva višja častnika, je bilo včeraj ubitih, ko eo padli z letalom vred na tla v bližini Bagdada. ČUDOVITI USPEHI OD SEVS-RA'S ESKO. Skušnja goep. F. Barteničel» doma is Veblen, 8. D., je resnično čudovit*. On nam pile: Trpel mm •trešne srbeCine ne aoji koži ia se is nisem mogel reiiti, bretisjene kaj ■em poskusil, dokler nisem poskusil Severa'* Esko antiseptično mašilo, katero me je popolnoma rešilo tek bolečin in trpinčenja."—Oglasite se pri vašem lekarnarju in kupite si lonšek sa 50c Severa's Esko mašila in ne jemljite nobenih drugih ponudenih vam nadomestil. Ako vam ni mSgo-če dobiti pravega, tedaj pišite na: W. P. Severa Co„ Ceder Rapids, Iowa^— (Adv.) a' samosdniprekc 1 m «U« Mhi.** PARÍS - 21. eagastaia U. '4*7'»C« FRANCE 14. niki In tekočo _ S umival sa 2. 4 tli « la pijaès DA SKÜHA8 DOBRO P ro^ro NASE PRODUKTE. KNJIŽEVNA KRIKA S« Na P, J. ima t salegl sledeče knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsege 682 strani, trdo mana, vredna svoja cene, stane....$5.00 Slovensko-Anglečka Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom raznih koristnih informacij, stane samo... ....... .............. .92.00 Zakon Bioge^edje—tolmači naravna zakona in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za teleeno hi duševno dobro.„„n.M........n.WH..,MH„H„4i(so Pater Malaventora—V KabaretiK-wmimiva povest Iz «v-Ijenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, iz-vrstno epopolnjena s slikami.....................................|U0 Zajedaki—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela «vljenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jlaunle Higgine—krasna povest, Id jo je spieal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek eeveeeeeeeseeseeeeeeesseesaeeeeeoceeesSeeeesfSeeeeeeeeeseeeseeaes*»***«»**** 91.00 Zapianlk S. redne konvencije S. N. P. J^ 252 strani mehko vezana, etane samo,................................................50c KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri naših društvenih tajnikih in drugih zastopnikih, namreč dosedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih tajnikov tudh Wffllapn Sitar, 6404 St Clair Ave, Cleveland, Ohio. , Anten Jankovich, 1171 Norwood Ed, Cleveland, Ohio. Anton Bokal 727 E. 157U» Street, Cleveland. Ohio...... John Križmančič, 181U Benlngton Ave, Weat Park, Ohio. Andrew Vidrich, R. P. D. 7, Box 101, Johnetown, Pa. John Rlmac, 5595 RnseeU St, Detroit, Mich. Frank Stnlar, 18705 St. Aubfaw Detroit, Mkh. John Golob, Box 144, Rock Sarin«*, Wyo. Proletarec, 8639 W. 26th Stmt, Chicago, VL Ali pa pilitep