jibgja vsak dan rasen pedelj in praznikov. hsuod daily except Sun- days and Holidays. GLASILO SLOVENSKE ATO—YEAR xix. Cena HsU k ŠSjOO K«Urwl M sreen4-«*w ■t Cbiractt. minuto. itm Xnu«ry M. IVI«, «t th. iMMt-offie« At «f Cow Of Marek I. Uit. AfPtpf mm Hr ■tlliai at mtétá rale •( postase provide lar KOVA POUCUSKA OFENZIVA PROTI STAVMiOtlM TEKSTILNIM DELAVCEM V PASSAICU, N.J. vi f Policijski načelnik v Passaicu je požrl dano besedo in odredil nov teror. Policisti so zopet razbili fotografske aparate reporterjev.—Stavkarji so zavrgli arbitražo in predložili svoje zahteve. Passaic, N. J. — Na 16,000 stavkarjev v tekstilnih tovarnah v Passaicu in bližnjih krajih je bil 18. t. m. izvršen nov policij-iki napad, ki je končal z običaj-' Bjmi izgredi, terorizmom in are-ticijami. Policijski načelnik Zo-ber je snedel besedo, katero je dal stavkarjem pred desetimi dnevi, da lahko dnevno korakajo mimo tovaren v masnem pi-ketiranju. Ukazal je policajem, da razbijejo piketne demonstracije. Policisti so navalili na delavce in delavke ter aretirali devet Ridarji morajo plačati pridigo v cerkvah Gospodar jim odtrga pri mezdi za službo božjo. — Duhoven pa v pridigah priporoča odprto delavnico itd. Charleston, W. Va. — Kar u-ganja Cabin Consolidated Coal kompanija, presega že vee meje. Ta družba odtrga vsak mesec znesek denarja od mezde rudarja in ga izroči duhovnu, ki kom-paniji zopet pomaga v pridigah. Everett Crowder, katerega čreda živi v bornih kočah v dolgem jarku, ki se razteza več milj v ovinkih med zapadnovlrginjski-mi griči in ob žlebudrajočem, ' toku, se preživlja z dolarji, ki iih odtrga ta kompanija vsak mesec od rudarjev, in z denarjem, ki mu ga daruje kompanija. » Teoretično ti prinosi rudarjev niso obvezni. Ampak želja kom-panije, ki se bojuje za odprto delavnico, je ukaz rudarjem in prav malo jih je, ki ne dovolijo Cabin Creek Consolidated kompaniji odtegniti prinosa za vzdrževanje pridigarja. Kovači in drugi rokodelci in preddelavci plačajo več ko dolar na mesec za cerkev. Saj tako se pričakuje od njih. Rudarjem je na razpolago, da podpirajo Crowderja ali pa pastorja "svetih skakačev", toda Orowderjeva metodistovska u-«tanova ima prednost. Bivši unijski delavci, ki so Še ostali tukaj po izgubljeni bitki, pri|X)vedujejo, da duhoven obdr-žava dobre pridige v prilog go-s podarja. On priporoča v svojih pridigah odprto delavnico. O "jem se poroča, A je rekel, da dober kristjan ne more biti član rudarske organizacije United Mine Workers of America. Ta duhoven «matra to organizacijo Za bogokletno in nepostavno. "» se zna pa tudi prikupiti. V koč je nekemu rudaitiu pode-•1 Hi ar jopič. Ako bi bil ta rudar '"»-lil. bi jopič vrnil in mu rekel, ,la naj tfre h gospodarju in mu pove, da naj mu toliko primakne mezdi, da si bo lahko sam ku-I"1 jopič, ne pa da mora pobirati roiloftčino. 1'recej rudarjev je verifih lju-(il n bi ¿11 »ami od sebe v cerkev. Ampak rudarji, ki ao bili le čla-ni "nije. ne marajo biti člani "•'kve, ki ima atlke z lokalnim Mamonom. To je tudi menda v"0k. da rudarji rajše hodijo I«Hu*at evangeliste, kot duhov- ki ima zveze z njih goepodsr-j-m. '^Iijanskl kapitan ae je oetrslil. ^lorenca, Italija, 1». marca.— Kapitan Patricio Riszotti. ki iz-h»ja iz «ure aristokratične itali-jani«k€ rodovine, se je včeraj u-treiU iz razloga, ker mu lepe Am« ruanka, mies Mary Louise [Treiber iz Trentona. N. J.. ni h"Wla vračati njegove ljubezni nj« Samomor je povzročil tu- k*J *4iko senzacijo. moških in pet žensk; obenem so pobili na tla pet poročevalcev in dva operatorja filmske kamere ter jim razbili aparate. Delavski odbor.enotne fronte je odklonil pogoje zveznega de-partmenta za delo za končanje stavke. Odbor je izjavil, da stavkarji nočejo nobene arbitraže, temveč odločno zahtevajo garancijo življenske mezde. Kakor hitro se jim za jamči življenjska mezda, se vrnejo na delo in pogajali se bodo glede drugih spor. nih točk. CooiMgov oče umri Plymouth, Vt — Polkovnik John C. Coolidge, oče predsednika Coolidga, je* «v četrtek zvečer umrl na tukajšnji farmi po daljši bolezni. Star je bil 81 let. Ko je predsednik dobil v četrtek popoldne brzojavko, da je oče na slabem, ee je hitro odpeljal v Plymouth, toda očeta ni več našel živega. VoMoadov zakon Jo lložia, pravi sonator Senator Edwards povedal par resničnih besed o prohibiciji. Cincinnati, a — Senator Edwards iz New Jerseyja je imel v četrtek v tem mestu ognjevit govor, v katerem je temeljito ožigosal tako prohibicijo kot an-tisalunsko ligo. SuhaŠki zakon je opisal kot "strahopeten čin zakonodaje, Judežovo izdajstvo, zločin zločinov". "Ali vam je znano," je vprašal številne poslušalce, "da se oglašajo v uradih trgovskega dela Washingtons — vključivši senat in poslansko zbornico — vsak teden butlegarji, da vzamejo naročila za vse mogoče vrste pijač, od denaturaliziranega ali lesnega alkohola in drugih strupenih pijač pa do prvovrstnega ftempanca?" Klic po mučilnem orodju. New York. — Policijski komisar McLaughlin je v četrtek zvečer na nekem zborovanju priporočil, da se uvedejo policijske in kazenske metode iz prve polovi-aadnjoga stoletja. On je ee to* da se v zapore povrnejo verige s težko železno kroglo, biči s svinčenim zrnjem in sam kruh z vodo. Izpuščanje kriminalcev pod jamčevino se mora odpraviti in vrniti je treba stare zaporne kazni, ki so povprečno trajale po 40 let. Rabika v fraa- coski zbornici Levičarski kartel podpri Brian-da, ko ao ga besno napadli desničarji--Francija je na robe bankrota, je izjavil Briand. Pariš, 19. marca. — Stare strasti in mržnje, ki so besnele med vojno, so včeraj oživele v zbornici. Briandov novi kabinet se je predstavil poslancem in takoj je bil furiozno napaden od desničarjev, ki so vzeli novega ministra Louisa Malvyja, radl-kalca, sa tarčo. Malvy je bil med vojno obdolžen izdajstva ln tajnih zvez z Nemci, toda dokazali mu niso nikdar nič. Malvy se je med napadi onesvestil. Briand je zbral vse svoje moči in vlgo-rozno odgovoril šovinistom. Ko je prišlo glasovanje o saupnicii je eela leviea glasovala za vlado, 861 proti 164, '.'4* Briand je izjavil, da jo Francija danes na robu finančne katastrofe in državnega bankrota. Zbornice mora v dveh tednih dovoliti dve milijardi frankov novih dohodkov, če hoče odvrniti polom. ROV BOJ PROTI SVETOVHEIU SODIŠČU ZADIVJAL V SENATI Opozicija v senatu je dobila novo korajžo, ko ee avet Hge narodov nekaj obotavlja radi a-meriških pridržkov. Waahlngton, D. C. — Konflikt v eenatni zbornici radi pristopa Združenih držav k mednarodnemu sodišču je zabesnel iznova 18. t. m., ko je prišla vest iz Ženeve, da svet lige narodov povabi Združene države na konferenco raoiago dopartmentu za delo. VETA PODPORNE JEDNOTE 2(157 m., sobota, 20. marca (March 20), 1926. lies, Act of Oct. 3, HIT. .ulhorUed »a Juso 1«, 1IU. Subscription tfi.Ot Yrr'r STE1 Priče ao povedaH* je FillpeW posodil Damian» avto. Krvavo Matteottljofe hlače najdene pri Dnminiju/— Matteot-ti jeva vdova preerla obravnavo. "Chieta, Italija» 19. marca. — Druge priče, ki se-včersj nastopile v procesu preti peterim morilcem socialiatMfeega poslanca Matteottija, so tudi postavile obtožence v laž. Aklo Putato, ki je bil eno leto v zaporu, ko je bilrna sumu, da je eodeloval ari > ugrabljenju Matteottija, je pričal, da mu je eden obtožencev, Poveromo, povedal, da ao umorili ugrabljenega poslanca. Clm je Putato to izrekel, je Poveromo zatulil, da se priča laže: Policijski uradnik Cesare Vol-pini je prišel, da je slišal Domini ja.. ki je aeko« rekel: "Ako Matteotti ne preneha s svojim gobezdanjem, mu jaz sam odre« žem glavo." J Jetnišnični urednik Averardo Massoll je pričal, da je Filippo Filipelli, urednik fešiatovskega lista "Corieve Itafteno" rekel, da je Dumini amoril Matteottija. Policijski lnifiektor Michele Jantaffi, kije aretiral Duminija, je pričal, dkje našel v Duminije-vl prtljagi Matteottijeve krveve hlače in tapettran sedel iz avta, ki je bil namočen a krvjo..' Priče ao tudi izpovedale, da je Filipelli poeodil Duminiju svoj avto sa ugrebljenje Matteottija. Lastnik hotela v Rimu, v katerem, «o ee obtoženci nastanili poji napačnimi Ufeffti, je pričel, da 10.» junija tW4;1čo je zmanjkalo Matteottija, ni bilo nobenega v stanovanju. Veila Matteotti, vdova umor-jenega poslanca, je včerej pisala predeedniku sodišče, da ne mara Iti k obravnavi, Njeno pismo se glael: "Vaša ekaelenca! Umor Gia-coma Matteottija — moja tragedije, tragedija mojih otrok in tragedija evobodne in civilizirane Italije — ml dopušča verjetnost, da pravica se že enkrat Izkaže. To jo edina tolažba, kl mi je še ostala, zato sem bila tudi pripravljena nastopiti pred sodiščem. Tode zadnji dogodki, zlaatl amnestija za gotove osebe. so me prepričali, da je pravi vzrok zločina odstranjen. Kar je še ostalo, Je eemo senca. Nimam jeze, niti maščevanja proti nikomur. Hočem aamo pravico, toda človeštvo mi je danes ne da. U-pam, da ari jo da potomstvo. Prosim, da ml oprostite, ker ae nočem moleti v zadeve sodišča. Ako bi to storila, bi omadeževala spomin na mojega soproga, kl je preveč drag. — Vella Matte-otti.M Tako je a tremvajekimi ualuš-bonel v Adelaidu. — Meada ee isravnavn aa podlagi Adelalde, Avstralija. — Tramvajski uslužbenci ln tramvajakn družba ao napravili pogodbo, po kateri ae je določila mezda v pri. meri s draginjo. Ako draginja postane večja, tedaj se povišajo mezde. Ako ae življenske potrebščine scenijo, ae pa mezda zniža. Mezda se torej uravnava avtomatično. Advokati sa zagovarjanje delavskih sshtev pred razsodiščem ao postali nepotrebni. Posledica tega je, da ao tramvajakl delavci prihranili precej tisočakov, ki ao jih morali plačevati advokatom, kl so sestopali njih zahteve. Stavke ao aeveda a tem odpravljene. Kompanije odtrga od mesde prispevke sa unijo in jih izroči uniji. Vsak uslužbenec mora pri-padati k uniji, če nima unljake-ga listka, je eeveda odslovljen. Te vrste pogodba je še popolnoma nova prlkasen v delavskem gibanju in počakati bo treba, da ae pokale njena dobra ln slaba stran, da se o nji IsreČe sodbe. REMIJA RE POIDE V PRAVIJO V BERURU. CIJA VSTAJA Monarhisti in komunisti tahtevajo oetai rožitvena konferenca je vsekakor Posebna komisija, ki "pretefe" ligo, Pot držav t. London, 19. marca. — Pogodba osemurnega delavnika, ki je bila sprejeta na prvi mednarodni delavski konferenci lige narodov v oktobru 1*19 v Waahing-tonu. je bila včeraj podpisana na tukajinji konferenci po ta-■topnikih angleške, fraacorfte, belgijska, nemške in italijanske 5HT% i Roforoadam o ooii Dva milijona giaaov ja le oddanih. Chicago, IIL — Splošno glaao-vanje o prohibiciji. kl ga vodi Čaaopieje v malone vieh večjih meetih Združenih držav, je vedno bolj zanimivo in ne more o-statl brez vplive na oflcljelne organe. Do petka sjutraj so našteli blisu dvs milijona giaaov, kl ao razdeljeni takole: i Za prohibicijo ........156,811 Proti prohl biciji.......785,771 Za pivo in vino........885,»43 1 roti vinu ln pivu ..... 180,979 Pomlad pride jutri. Jutri je prvi dan pomladi v koledarju. Da II bo tudi po vremenu — bomo videli. Berlin, 19. marca. — Nemčija ne pojde v ligo narodov letošnjo jeaen. Taka je aplošna sodba v berlinskih uradnih krogih. Opozicija proti ligi na skrajni desnici in skrajni levici v Nemčiji morda izzove situacijo, ki aploh prepreči vstop, četudi bi nemška vlada hotela še enkrat Iti na "beraško romanje" v Ženevo. Nacionalistična akuplna v parlamentu je aklenila predložiti nezaupnico napram vladi ln sshte-vati, da Uither-8trefl9mannov kabinet takoj poda oatavko radi blamaže in "sramote", katero je naredil Nončijt v Ženevi. Komunisti so Isjavill, da bodo glasovali sa aessupnlco. Splošno mnenje v Berlinu tudi je, ds je flsako v Ženevi pokopal razorožttveno konferenco. Ženeva, 19. marca. — Svet ligo narodov je sklenil, da sa posebna komisija, ki ima preustro-Jitl ligo, snide 10, maja v žene- ,. J »ali m»«!« pri mijo vanja Tajnik Oferte je predložil pred-logo, 4é ee dovoli prednost v kvoti sorodnikom tn blvajočlh Waakington. — Tajnik za delo je tsroM v četrtek senatu načrt resolncije, ki ja namenjena, da združi državljane ali ne-državljane, kateri stalno bivajo v Ameriki, s njih dražinami, ki živijo v starem krsju In rsdi strogih kvotnlh določb prišelJe-niškegs zakons ne morejo priti sem. " Zakon bi bil v vrljsvi eno leto, začenši a 80. junijem 1927. Po tem zakonu bi vsak tujec nad 21 let star. kl je bil pravilno pripu-ščea. smel prositi department za delo. de ae podeli njegovi ženi ali možu, mladoletnim otrokom in staršem prednost v okvirju kvote. Danes ne uživajo bližnji sorodniki nedrlavljanov nobene prednosti. _ _ , _ . vi. Svet ae je komisija ne soglaanih ločil, da žiti se imata manjšine. V komisiji Nemčija, o dlteljl lige, ligi narodov, di Japonska ln Argentinlja Južno Amerl ska sa manjše Komisija je gostij. Med črt, da v ločuje večina» nost veeh Čl gat Išil pri kontinent no. Frsncosl svet povečati nov. Druga is sveta cljat vae eeje Öndoa svol East Bloomington, N. Y, - V tem mestecu je več kindldatov kot volllcev. Dne 18, decembra ao bile tukaj volitve mestnih odbornikov, Bilo je |»t kandidatov, toda oddaVil so bili le trije glasovi. Beatty, Nov. — V tej mali rudarski naselbini, ki je potna pro- epektorjev aa srebrno rudo, Je sedem pivnic, ki so odprte noč in dan. Naselbina se nahaja v Združenih državah, toda prohlblcija ni kršena. V pivnicah točijo In prodajajo — vodo po $8 sodček. Naselbina je brez studencev In vodovoda. KAKO BELAVSKA VLAM SKRBI ZA ŽRTVE EKSPLOZIJ V JAMAH Pakti govor», ne pa eledke oblin-be. — Preskrbljene ee adove In otroei. Sydney, Avstralija. — New South Wales ime delavsko vlado. Dne 21. januarja 1.1. ae je pripetila v rudniku Redheed v new-castlskem distriktu ekaptosljs v premogovniku, ki je ubila pet rudarjev ln več jih je pe telesno poškodovala. Preden se je dogodila ta nezgoda, so smatreli premogovnik varnim pred vsako eksplozijo. Kako delavska vlada akrbi za žrtve sedanjega lnduatrljekega sisteme, pevedo dajatve. Vsaka vdova je ndon, 19. maesa. — ženevski fiaeko lige narodov pride v angleškem perlamentu V Javno VoHbo Kitajsko di I ti tujim arotajo Peking, 19. i demonstracije i• In grošnji stičnih sil n ~ se všersj atrsko pslsčo. vsls in xsto nI1 vi. Dijaki ao proti umoru stih tovarišev Jah v sredo. Kitajska vi na ultlmatum rltve plovbe Kila velesili . Jo nasilja, poravna mirni Peking. 19. trideset oseb nos, ko so dij strselje proti II s vojašti 28 dijakov in vojakov. I ranjenih. Voji monstrante s so streljali 91 Avstralski zirall Glavnica tarjev. mm jejo na Melbourne, kajinji stroki delavci so Insurance so peč, kako Jo zasebne ta dobiček Pl lavce bolj trdo mezdno 100,000 delnle Vsak delavi deset centov, ko co. Ko Jo prej Šestdeset eej po dogovoru ba se bo pečala valnino razen g življenja. Privatnim stop avsti gospodarsl všeč, ker! ako delavstvo apodarsko skotilo kap« najbolj boli. mošnji. r^Mpru^o i nka bo nanj«ga ml Pričakuje PROSVETA GLASUil HI.OVENSKR narodne podporne jednote LASTNINA hijuvkhhkk narodne podporne jednote Ost okIamv po dogovora. Rokopisi m im vr*£ajo. ■ MtfvädM: Zvrnjeno driave (tr.ven Chicago) $5.00 na leto, 12.60 m , in || ju im tri nwnc« Chicago in Cleero 16.60 n« loto, $3.26 ta pol {tU f 1.66 u tri »Mi% in z« fnotaosenmtvo $«.00. NbnIot sa vm. kar kae stik s "PROSVETA" HS7.S» Ho. Lawadalo A venae. CMcege. lUiaoie. «THE ENLIGHTENMENT- Org»* ef tke HIotmm Netlenal Reaeflt Society. Ownrd by Um Hloreae Natleaal Benefit Society. rate« on agreement. Subscription: United Ktatee (except Chicago) and Canada IS.00 per ftmr; Chief« #5.W>, end foreign eouatrtee IMS per yeaé. kf ember of THE FEDRDRATED PRESS" v •àirpâju n. pr. (Feb. 16, &SS6) poleg vaiaga UneÉa na aaeloeu __ a na if i »e dnevom potekle narelaina. Ponovile Je pravočasno- de ne te«-»Url Ht KAKO SE DAVKI ODKLADAJO NA RAMENA SIROMAKOV. 0 tem ni danes več dvoma, da je Melldh-H&rding-Coolidgsvs skupina bila spočetka, ko je pričela uvajati davčni sistem, naklonjena multimilijonarskinV družinam, John Mitchell, urednik matfazina "Income Tax Review" se je potrudil in sestavil statistične tablice, ki po-kazujejo, kako se je zniževal davek silno in izredno bogatih ljudi od leta 1921, medtem ko se je davčna butara, ki jo nosijo reveži, večala y podobi indirektnih davkov. Končno ae je to breme, ki ga nosijo siromaki, znižalo le za en drobec, medtem ko se je davčna butara izredno bogatih ljudi znižala za več ko petdeset odstotkov. Mitchellove tablice nam govore, da je tisti, ki je imel leta 1921 en milijon dolarjev čistega dohodka, plačal ome-njegs leta $068,100 davka. Ampak leta 1926 pa plača le ie $241,000. Njegov davek se je znižal približno za 64 odstotkov. Prejšnje zniževanje davita je povzročilo, da je čloyek r milijon dolarjev dohodka plačal ¿421},575 direktnega dohodninskega davka. Ampak Mellon je letos dosegel najvišji prihranek za milijonarje, ko je odbil približno 44 odstotkov od davka, ki ga je plačevala izredno bogata skupina ljudi, o kateri se lahko reče, da tava odločilno beesdo v deželi, ker se delavci ne zavedajo svoje politične moči i 'i ■ t Mitchellova tablica nam pokazuje jasno kot beli dan, kako io plačevali davek v letih 1921,1924 in 1925 družinski poglsvsrji. Razlika med davkoplačevalci z nizkimi in velikimi dohodki je tako velika kot noč in dan,,', Ta tablica nam pove tole: Dekodtk. Dartna obvesaoet ta leto Dohodek. Davčna <^vesno»t sa leto Uli 1U24 irai 1021 ,3224 1026 5 (HM) $ ¡M) 1 S S - 510,000 1,200 271 812 WJ 40 IS — 28,000 2,880 im 1,18» UM 60 ti 1 ' 80,000 1,800 ' 2,276 1,772 4 ¿00 SO 80 I! .40,000 0.200 »1,008 3,190 im 100 ss 17 80,000 2,100 „S,026 4*79 7 JOS 170 M 2S 78,000 18,AH0 18,146 10,109 16,069 ro 71 88 100,000 11,120) IMflf %m •m 370 ioa M 200,000 03,120 1 01,676 41,069 4M 1SS 79 800,000 161,120 T+2,676 68,062 se,ooo &M> 1SS 101 800,000 801,100 199,671 116,062 IS.SOO liso lis 111 IfiOOJOOO 183,100 420,676 241,060 SLIKE IZ r^ *" • n v mtr tp^mr ■--p F m " ^ Delavake I te rt ha, Pa. — Tukajšnja "Bertha Consumers Co." js zo-prla dne 1. t. m. rov ftt. 1. Nič ni vprašala rudarjev, če imajo kaj za pod sob sli n«, le to je naznanile, ds smo nakladali preu-njazsn premog. To bi kajpada ne bilo čudno, sej premog je Že sam na sebi umazan, poyrh je pa še toliko škrlovlne, da bi se rudnik upravičeno lahko imenoval kam* nolotn, no—premogokop» Od škr. loviae zadnje čase niso v«š plače, vali, vse je moral rudar zastonj narediti, freddelavci so ee ipgo-varjaii, da imamo že itak visoke plače ter da družba ne more konkurirati na trgu z našim umazanim premogom. Rov št. 2 še o-bratuje, toda ne vemo, koliko č^ ms. Sedaj ga bodo popolnoma nabasali. Kakor čujemo, bodo dobili vsi, ki imajo družfeine koče ter tisti z visokimi bilancami v družbini trgovini, priliko, ds gredo delat v rov št. 2, kar je samcev pa pod hrast. Skoda, da še brije mrzla burja, ki ne da < »zeleneti tolikanj opevsnemu regratu. Se skleda fižola zraven, pa bi šlo. Za delom okrog hoditi ne velja, de tam, kjer obratuje kaka luknja, so gospodje bossi tako ošabni kakor kaka osemnajst-letns "sweet-heartf, če jo vprf-Aa za roko bolj prileten pečlar. Ne svetujem nikomur hoditi zs delam v to okrožje, ker dela tu sploh ni. Nekateri rudniki so last znane Mellonove Pittsburške kom-panije. Ti obratujejo po lestvi* d iz leta 1917. Tja pa zaveden delavec ne gre iskat dela, čeprav mu družba daje brezplačno stanovanje in orodje. Omenjens družba naganja z vseh vetrov zamorce, kakor mesar vole v mesnico. Vidimo, da naša unija gre k zatonu. Krivi so največ naši voditelji, a krivi smo tudi sami. Kam odpelje črni konjiček nas samce, ne vem. — Fr. Štefan*«. Naraščajoči dohodninski davek je edini pravični davek, ker prisili bogatine, da nosijo davčno butaro. Ampak ta davek mora biti primerno razdeljen v razmerju z dohodki. Kolikor vi I ji so letni dohodki, toliko več davka je treba tudi plačati, da se lahko govori in pifte o pravični rasdelitvi davka. O nedirektnih davkih in colnlnski aa» *d.oma. To je iz razloga, ker ima vsak delavec določeno delo in če ne pride delat ga morajo nadomestiti z drugo močjo. Tp pe pomeni stroške, katerih se Ford ogiba. Ford ali *'liza" je mehanično dovršen predmet. Vssko leto potroši Fordofo podjetje tisoče in tisoče za znanstven« raziskave in mešanje kovin, ketbre bi bile bolj trpežne In praktične. Ford vposluje celo armado komikov in tehničnih inienirjev, poleg toga pa ima tudi svojo strokovno šolo, v kateri se dijaki izuče teori je in proksii raznih panog indu-strije. Učenci so plačani. Prednost imajo dijaki brez staršev ter s pohabljenimi starši ter o-somoli. V Detroitu je precej drugih avtomobilskih tovar«n, katar« o-pišem pozneje boU natančno Delavski položaj y splošnem nI slsb. Posebno uspeva stavbinska industrija. V Detroitu jo mnogo slovenskih fantov« deklet po ne. Pozdrav. — A. ( hoha. L Mellon HflfrJM^gtv, «. «» «nUUto nodlrcktnl « davek za manj kot 15 odstotkov, povišale ho pa prejemke poedrav rojakom. — JoaSpli od aa&itne dnine aa vel ko osemdeset odstotkov. Avto- Obrano v kk. J rltcti na v spojarakem polju izjavljajo, da eolnina po-b krat» preden co,ninl podvrženo tjpgo doseže «izuri t , Igker ae domatf produkti prodajajo po ce» Kako frančiškani poročajo o ia kmtaUi dogodkih. Terre Haate, lndiana. — Ker sem mislil, da bo kdo drugi o-pisal. kako urednik A. S. pita svoje čitateljo, som čakal. V št. 41 A. S. poroča sledečo novico: "Častnik preprečil umor In samomor. VVashington, D. C. — M rs. Margaret L. l>ickcy. stara 29 let. je prišlo semkaj it Detrol-U, Mich. Seboj jo imela evoja dva otroka in bila bres sredi stev. Ko jo šla mimo nekega basUia. ' ki jo bU napolnjen s vodo. pograbi naj prvo svojega triletnega otroka in ga vrše v vodo, t oko j noto še drugega, no kar Še soma akoči v basi» Vso to Je pe vido! major Lee JUrbec, ki jo vee tri rdUi in izročil policiji v varstvo. Kaj Jo gnalo mater do togo čina in kdo je. poročilo ne pove ; Vidite, tako urednik A a. pravi, kaj Jo gnalo motor de čina. do poročilo no pove Ia tudi nah importiraalb produktov, tedaj si lahkrcm»v in kako colnksa poflûsg" odirati navadno ljudstvo. r> B* • m P^^»^. dasi prav do- o dele v Fordovih tmiM^. bro ^ Zf|eraj piše. da j« bila IHtrolt. Mirhlson. — Pred drugem moetn Ia brss »rsdotev m**rc\ «nn pHnreel dedščino Kaj so «re^otva? Denar. Toga pm svojih ctarAev v U razvpiti h»- s« pri prolstarrih malo dobi. VI- kubotor avtomobilov, rodi kote- dl so tudi, do je dollčne ženska rlk ima »vetov«« slove«. Poeeb- bila delavska, ki Jo ŠU s trobu-1 po društvu in jednoti. Ampak Jo no je magično ime Ford. Ko ara ho« sa kruhom. . lis nekom čudno pri noe: čimbolj Broz sredstev, v drugem mestu, med nepoznanimi ljudmi in še z dvema ločnima otrokoma v naročju! Urednik A. 8. je pa še toliko nesramen, da hinavsko vprsšuje, kaj jo je gnala v obupno smrt. Slovenski delavci! Ali je vredno tako časopisje, da ga podpiramo? Ne! Urednik stavkokaške-go lista A. S. dobro ve, da je največji tiralec ljudi v prostovoljno smrt današnji kapitalistični* sistem, katerega on zagovarja. Ce bi ga ne, bi priporočal socializem, v kateri družbi bo i-mej vsakdo sredstva, da mu ne m treba končati življenja všled pomanjkanja, ker se bo vse pro-duciralo le za potrebo, ne za profit. Pozdrav! — F, Z, Društvene razmere. Brsddock, Pa. — Delavskih razmer v tej naselbini ne morem grajati, pa tudi hvaliti ne. Vsake vrsto delo Je tu. Nekateri še dobro služijo, drugi pa tako slabo, da se težko prežive. Hudo zimo smo Imeli letos. Ze dvaindvajset let sem v tej naselbini, pa se ne spominjam tako hude zime. Dne 13. marca je W-o kar deset pod ničlo. Kdaj se bo kaj ogrelo, seveda ne moremo vedeti. Društveno stojimo prav do» bro na eni strani, po drugi pa že visimo ter ne vemo ali pademo ali ne. Jaz upam da ne, dasirav-no sem čital v par tednih dopise iz tukajšnje naselbine, s katerimi se ne morem strinjati, ker smatram jih za napad proti številki 300. Ne vem, zakaj bi se tajnik društva bal pritj v dvorano, da mu tam plačajo člani asesment. Veliko bi lahko tu omenjal iz preteklosti, a včasih >mo slišali priporočilo: Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Poleg tega pa je tudi priporočljivo, da se spori, ki so izključno lokalnega pomena |n se tičejo samo društva, ne nosijo v širno javnost, temveč se rešijo pri društvih. Rečem tudi to, da sem že devet let tajnik društva, pa tajniške knji ge sem imel še vedno pripravlje ne za pregled. Mimogrede omenim delničarjem in članom, da se vrfii delničarska seja doma dne 28. marca. Vabljeni s^e na to sejo vsi člani, ker 5a hji si morSte VoHti nadzorni odbor ali pa cel odbor nov, kakor vhm bo pač bolj povolji. Prosim, da se udeležite v polnem Številu seje, ne samo dobri člani Iz tukajšnje naselbino, temveč vsi. Noj pridejo še "slabi" člani, če jih Je kje kaj. Jaz sc jih nič ne bojim. — Martin Hudale, tajnik doma. «aAissvt ZARKOMET Propaganda za porodno kontrolo. Herbert D. Brown je uradni ekspert v Washington u. On je lief biroja za zmožnosti in klasificira nameščence po njihovih sposobnostih. Te dni je Brown i poročal, da je rešil važno vpra-ianje. Dognal je, da so stare device boljše delavke kakor mlada dt kleta in omožene žene z otroci. |Brov\ n pravi, da stare device, ki so si izbile ljubezen iz glave, se brigajo samo za svoje delo, medtem ko so mlade deklice, ki mislijo na fante, raztresene in manj pridne. Omožene žene, ki nimajo otrok, so ravno tftko do-hre kot sUre device, trdi Brown. Ne pa tako matere, ki pri delu mislijo na svoje otroke. Zato bo Brown priporočal, da imajo stare device in žene brez otrok prednost pri ves važnih službah. Ce bodo delodajalci pošlušali modrega Browna, bodo naredili za kontrolo, porodov več kot vsi tozadevni propagandist!. • * e Noši MusaoHniji. Pri nos v Ameriki imamo tu-d^ Mipsolinije, ki ne puste članom v organizacijah glasovati kakor bi sami hoteli. Ali nisnlo več v svobodni deželi? — Johnstown, Pa. e e e Hinavci bi radi znali.... PisaÄki pipci pri kutarskem listu bodo same jeze še sami sebe pojedli. Te dni jih je zopet zgrabila debela jeza — menda zato, ker so zastonj razposlali pisma na tajnike društev S. N. P. J. — pa so ponovno zakričali. Med delavci mora biti že slaba bera, to se prav!, da kutarski business ne nosi kot bi paraziti radi, zato pa je tak krik. Pipci bi radi znali, kaj bo slovenski delavec na boljšem, če vr že vero od sebe. Zakaj rajši ne vprašate, koliko boste vi na slabšem — vi, ki delate business vero. Kadar delavec v splošnem izgubi vero, boste, vi izgubili business — in to je, kar vas zvija. Vi se brigate za delavčevo vero toliko kot z^ Janski sneg, edina briga vam je, do vam delavčeva vera nosi denar in eksistenco. "Mi na Lawndale" imamo pravico, da delavcu povemo, kdo so njegovi izkoriščevalci zavojalci in slepilci — in vaša je, ni naša krivda, če ste tudi vi med temi, oziroma da pomagate izkoriščati in-slepiti. Vi si jem- Farmar spre piše, kako oo Je obrnil. WlUard, Wisconoin. — Pred desetimi leti sem se preselil na formo, kjer sem našel še prilično Število rojakov. Sole ni bilo, cerkve tudi ne. 2enice so se začete jokati in se kregati, kam da smo Jih pripeljali, kjer še cerkve ni. Revščina je vladala tokrat, ker vsakdo je privlekel o seboj kup otročičev. Ko tarnanja le nI zmsnjjtalo, Je bilo treba delati, da dobimo cerkev, pa če tudi ni kruha pri hiši. Pisali smo škofu v Chicago po gospoda, kateri pa nam je odgovoril: Cerkev prepišite name, po vam bom dal gospoda. Drugače ni bilo, prepieoti so morali ia gospoda so dobili. Se som sem šel včaoih pogledat, kako Jo cerkvi. Gospodu ni dopadalo med tako revnimi kmeti. Sel je. Prišel je drugi» za drugim tretji in tako dalje. Ko oo kmetje prišli malo k sobi, do so prejemali več gotovino, je začel tudf gospod bolj strogo in dosledno postopati, češ, ako hočete mene, morate mi dati šarovž, jas ne maram u-smlljonja. Ce je faran imel al no» za iupoišče jo moral dati. In kmalu je stalo lepo poslopja dvanajstimi do štirinajstimi sobami. Nastalo Je vpraitaijc. na Čigavo Ime bo f aro vi prepisan Na gonpoda! Samo neumen kmet miali, dn ima U kako dru go pravico kakor takrat, ko pla tuje davek. Co jo kmet posta "rdečker". ker Je čital Prosvete, ga pa gospod še spovodati ni hotel več. No. jaz sem bil vsaj to-llko srečen, da Prooveto nisem bral in nié vedel. Itvedel po sem, do Jo por bratov začelo ustanavljati posebno društvo. Kakšno bo društvo, nisem vedel, samo possbno da bo. Društvo Je bilo od noše S. S. P. J. Go*p. kakšne cajtenge berem. — Take, ki jih dofoim. — Greš vsaki mesec k spovedi?—Ne! Ker je predaleč. — Kupi si karo. — Nimam denarja — Saj ga imajo na banki; če hoče£ biti dober katoličan, moraš vsako nedeljo k maši in vsaki mesec k spovedi. Cerkev moraš podpirati, kadarkoli je potrebno. Petnajst dolarjev moraš dati na leto, kakor je dolžnost vsakega katoličana. V katoliško društvo se moraš vpisati in katoliške časopise moraš brati. Naložil mi je še pokoro treh rožnih vencev in mi zapretil« da se bom v kratkem vpisal v katoliško društvo. Molčal sem. — Ali obljubiš? je vprašal. Obljubil sem, da Se bom vpisal v društvo. Obljubo sem trdno držal in že drugi dan sem bil vpisan za vstop k S. N. P. J., kateri bom ostal zvesti član do zadnjega dihi jej a. Ne*oziram se na sovraštvo, ki ga vsepovsod" (zlasti duhovščina) goje protj s- N- P• J* Jedno-to zagovarjam povsod, kjer le morem, poleg tega po vedno nagovarjam druge rojake, naj pristopijo k največji in najboljši slovenski podporni organizaciji. Bolj ko se naši sovražniki jezo. bolj napredujemo. Tu imamo seje že v lastni dvorani na Wil-lardu. To jhn je najhujši trn v peti. — Kmetovalec. • ja ustanovili "moonshinarski klub". Sploh je vse skupaj tako blatno pisanje, da ga je zmožen priobčiti samo tak, ki ne ve, da je napram drugim ljudem tudi odgovoren in dolžan čuta opošto-Zakaj ne? vanjo, če hoče sam biti kakega spoštovanja deležen. Sele sedaj mi je jasno, zakaj je toliko "fehtarije" v naši naselbini "Naprednjaki" vedno kolektajo za narodno obrano, pa kot vidim iz Frlnnovego dopisa, njim so zelo pri srcu tisti, ki jih blati in tako tudi denar, kolikor ga naberejo. Seveda, samo oni "naprednjaki" so vzorni Uu4ie! Priporočam br. Frlanu, do organizira svoje napredne, mogoče bodo vendarle toliko naprosili, da bodo tudi oni kupili "kotliček". Poteki morda dobi še par "socialistov" povrhu. Br. Frlana pred zaključkom še prosim, naj napiše še v slovenske časopise od tukajšnjih socialistov. Če po slučajno ne ve v slovenščini dovolj "naprednih izrazov zsnje, naj piše Čostltema gospodu Trunku ali pročastite-mu Cernetu za katalog psovk, ki mu ga bosta brez dvoma rsdevolje posodila. Poedrav čitateljem Prosvete. — Peter Rupnlk. Odgovor no dopU v "Radniku." Noffo. Okle. — Rudniki v tej okolici še polovično ne obratujejo. Največ delajo po dva do štiri dni v tednu. Tudi delo Jo težko dobiti; im nove došleee iz drugih krajev go sploh nI. Br. F. Frlan jo v "Hodniku" lopo počastil nafte društvo St 4 S. N. P. J. V dopisu, ki jo bil objavljen 6. masoa ter oT v splošnem tiče naa vseh članov kakor tudi socialističnega kluba, katerega smo ustanovili meseca januarja, nas naziva, da smo o pomol j o Gardona ia 2lemberger- Farmar ujel dva abofio kax- Chariotte, Miek. — Harold Barr, ki ima farmo šeet milj od tu, Je ujel dva kasajenea. ki «U pobegnila prod daevi is državi* jetnišnlce. Begunca ste prišla k Barru vprašat so delo. Borr j« postal pozoren, ko na njegov» vprašanja nista snela doti tof-nih odgovorov. Zaprl Jo obs v kuhinjo in poklical šerifa. ladjo itane povprečne $4J& Colon, C. Z. — Tekom prriš petnajst dni februarja Je p)"* po Panamskem prekop« 224 trgovskih ladij in deset m*n;>h bark. Velike ledje so skupno S969.749 pristojbin, m* le po |62. vsega skupaj torti r petnajstih dneh |969.811 ♦ k SOBOTA. 20. MARCA« DELAVSKE NOVICE ; * lu Dtlavske unije eo de prešibke.— Izkoriščanje otrok na jugu. — Naval na organizirane tiekar- je. — Hišniki ae organizirajo. _ Novi poizkusi za počepi je- nje delavstva. Cleveland, O. — John Frey, u-rednik delavskega lista "Moulders journals" je govoril na shodu strokovne organizacije livar-ikih delavcev. Ob tej priliki je izjavil, da unije ne bodo zmagale I in dosegle svoji hzahtev, dokler ne l>pdo tako močne, da lahko kaj takega izvrie. Apeli ran je na j javno mnenje in na vest podjet-! nikov so sredstva, ki ne izdajo ' ničesar. Kadar bodo delavci do-, bro organizirani v strokovnih organizacijah, takrat bodo do-; segli svoje zahteve v delavnicah in legislaturah. New Orleans, La. — A. Rohr-berger, superintendent B. B. Shirt Manufacturing kompanije je obtožen kršenja zakona za varstvo otrok, ker je zaposlil šestnajst dečkov in deklic pod starostjo, ki so še šoloofevezrfi. Veliko otrok v New Orleansu, dela v delavnicah na domu. Teh otrok ne dosežejo industrijski nadzorniki. Tukajšnje Trgovsko društvo si prizadeva uničiti delavske liste in one, ki se tiskajo v organiziranih tiskarnah. Na črno listo je postavilo vse časnike razen petih in dnevnikov, ki so. tiskani v neunijskih tiskarnah. Labor Record, oficijelno glasilo državne centralne delavske organizacije je bilo tudi postavljeno na črno listo. New York, N. Y. — Dvanajst javnih posredovalnic za delo, ki so pod nadzorstvom državnega delavskega departments, posreduje za službe tudi za učitelje. To delo opravlja za javne šole, učili&a in univerze brezplačno. St. Louia, Mo. — Hišniki, ki delajo po stanovanjskih Ji ¿šah, se organizirajo. Nova podružnica je že ustanovljena. Cleveland, O. — Tiskarniški delavci, ki delajo v neunijskih tiskarnah opominjajo svoje delodajalce na obljube, ki so jih dali leta 1921, ko je bila stavka. Takrat so obljubili, da jim bodo vse priznali, kar si pribore organizirani tiskarji. Neorganizirani tiskarski delavci delajo štiri ure dalj kot organizirani in prejemajo tudi nižjo mezdo. Vrhu tega ]>a niso deležni bolniške podpore, zavarovanja, proti starosti in smrti, ki ga je uvedla Tipografija unija. Slep mora delavec biti. ki se ne mara organizirati in se da omamiti z obljubami podjetnikov. Cleveland, O. — Podjetniki, ki so za ameriški načrt, kar pomeni toliko, da zagovarjajo odprto delavnico, skušajo zdaj delavce )x>cepiti po polti. Ti podjetniki ne marajo zamorakih delavcev izuriti v ročnih delih, ampak jim potiskajo le lopato v roke. ceÄ, da je zamorec uetvarjen le za opravljanje najbolj težkega dela. Na U način skušajo med zamorskimi delavci ustvariti mnenje, da tudi belopoltni delavci v obče tako mislijo o njih. Vancouver, B. C. — Tudi tukajšnja Canadian Wood & Coal kompanija pomaga z oglasi po-"piti delavce glede plemenskega vprašanja. Ona oglaša: "Za delo naj vprašajo samo belopoltni delavci." tr'nja. ker so preveč žingoistič-;u <»* cikaški učiteljski uniji, J' pripadati k Ameriški delavski '"^raciji, zahtevata, da se mla-din° vzgojujt za mir, ne za voJ-no Vzgoja in šport eta bolj po-1r,f'na in koriatna kot pa vojaki vzgoja, ki jo bi gotovi "pe-,r'Joti" radi upeljali v čikaške ^l*. Mladini ae naj pove reani- dney. Avstralija. — Pomor m\ Aki "> zaposljenl aa obrrtnlh ^'Jah. «o izvojevaU 44-oroo de-r '«-den-brez znOanja mesde. Odstavljeni krofcči dobe vask 1500 odškodnine po ^aslugi organizacije. Chicago. — Oblačilna tvrdka Hart, Schaffner k Marx je včeraj (petek) odslovila 150 kroj*, ski h delavcev radi pomanjkanja dela. Ob odhodu je vsak odslov-ljeni delavec prejel ček za $600. Cek predstavlja bonua. oziroma odškodnino za začasno brezdelje. Bonus — prvi te vrste v zgodovini delavskih unij v Ameriki — je bil izplačan vsled dogovora med druibp in krojaško unijo Amalgamated Clothing Workers of America. Dogovor — katerega so odslovljeni delavci sprejeli na seji svoje organizacije v četrtek zvečer — se glasi, da drui-ba trpi dve tretjini bonusa, tretjino pa delavci, ki so ostali na delu. Ker skupni bonus snaša o-krog $75,000, bo družba trpela $60,000, delavci pa $25,000 in to vsoto jim bo družba odtrgavala v malih obrokih od plače, dokler ne bo vsota poravnana. Stavkarjem nt dovoljen dostop k predsedniku. Washington, 17. marca. — Daje dospela sem iz Passaica, nes N. J., delegacija stavkujočih tekstilnih delavcev pod -vodstvom Alberta Weisbroada. Njih namen je bil, da gredo naravnost pred predsednika ter mu pojasnijo svoje stališče in želje. Delegacija je obstojala iz deset eeb, med njimi štiri ženske; o-sem je bilo stavkarjev, dva pa neprizadeta. ■ Delegacija se je napotila v Belo hišo, kjer se je pogovarjala skoro pol ure s tajnikom San-dersom, ki pa ni dovolil, da bi delegacija šla pred predsednika, temveč jim je rekel, da naj pred ložijo svojo zadevo departmentu za delo. Vodja delegacije je izjavil, da tega skoro gotovo ne bodo storili. Člani delegacije so bili — in po pravici seveda — jako razočarani, ker se jim ni dovolilo govoriti s predsednikom. Weia-broad je svoje ogorčenje lepo izrazil z besedami: "Čudno je, da predsednik se noče sestati s stav kar j i, ko ima dovolj časa, da pozdravi "čarleston plesalce 1" Amalgamated banka bo pretrgala vae zveze z Burnsovo agencijo. Chicago. (F. P.) — Prva či-kaška delavska banka, Amalgamated Trust & Savings bank, bo vrgla na cesto William J. Burns privatno detektivsko! gencijo, kakor hitro poteče tozadevna pogodba z Zvezo ameri-ikih bankirjev, katera,je za vse včlanjene banke najela detektivsko službo Burnsove agencije. Federated Press vodi vae svoje finančne stvari preko Amalgamated banke. Ko je nedavno zastopnik F. P. zapazil oglaševalne napise Burnsove agencije v imenovani delavski banki, je Federated Press takoj vložila na banko protest proti temu, da b delavska banka imela v službi tako proslulo, stavkolomsko, vohunsko agenturo kot je Burnao-va, V protestu je rečeno, da zavednega delavca nič kaj prijetno ne iznenadi, ko stopi k blagajni-kovemu okencu ter zagleda pred nosom napis, ki oglašuje Burnsovo tolpo pobojnikov. Federa ted Press je v svojem protestu omenila, da se zaveda, da to nI krivda banke, ker je obvezana na podlagi svoje pogodbe z Zvezo bankirjev, da ima v avoji slušbi Burnsovo agencijo, zahteva pa, da ravnateljstvo izjavi, da bo pretrgalo vezi z Burnsovo agencijo kakor hitro mogoče. Blagajnik banke Nagel je takoj odgovoril, da ss bcT to zgodilo, kškor hitro poteče sedanja pogodba, kar bo enkrat sredi tega leta. ZmadiH so jez na kraju, ki je bil izbran pred 160 leti. Ta-meSaje elektrarna proizvaja 30,000 konjakih all. Louisville, Ky. — Največji kamniti jez na avetu in najvišji Ameriki vzhodno od Skalnatega gorovja stoji na tistem mestu, ki ga je pred skoro poldrugim stoletjem izbral Daniel Boo-ge kot "izborno mesto za mlin". Jez je zgrajen v bližini stoka rek Kentucky in Dix. Dol^a leta so delali načrte in celih osemnajst mesecev so neumorno delali, da so zgradili ta ogromni ez, ki je ustvaril enaintrideset milj dolgo jezero, pokrivajoče 3,000 akrov zemlje. Elektrarna, postavljena zraven Jeza proizvaja lahko 30,-000 konjakih sil. Električen tok je napeljan v Indiano, VirginUo n po Kentucky ju. Jez je dolg 1,030 čevljev, ob vznašju 750 čevljev debel ter vi sok nad dnom reke 275 čevljev. Na vrhu vodi štiriindvajset Čevljev široka cesta. Jez se nahaja v ozki dolini med dvema moi nima skalama. Za zgradbo stala vsega skupaj z električnimi napravami vred, nad $7,000,-000, so porabili 1,800,000 kubič nih čevljev kamna. Z dvema o-gromnima razstrelbama so vrgli vrha sosednjih skal silne ma se kamenja v reko. Z mogočnimi dvigalnimi stroji so kopičili kamenje v reko. dokler ni doseglo potrebno višino, nakar ao vse skupaj zalili z dva čevlja debelo plastjo cementa. Da jim med delom reka ni nagajala, so zvrtali skozi sosednjo skalo velik rov skozi katerega so napeljali reko. 17. marca so inženirji tisti od vodni rov zadelali in voda je takoj začela naglo rasti ter bo takrat, ko bo to poročilo priobče-no, že dosçgla svojo najvišjo stopnjo ter bo že gnala mogočne turbine, ki bodo proizvajale elektriko za tri države. padi, tekom aprila pa pride cela I stvar pred državno vrhovno so-dišče. Prfr.lv na višje sodišče proti odloku okrožnega sodiMa so vlošllf te dni McClintockovi nečaki in gdčna, Pope. Berlin. t»a v Nemčiji je nova cevaa ra-dio-aparat, ki porabi le 60 mili-amper je v, oziroma eno četrtino ampereruio staro normalne oevi. Nova cev ne potrebuje težke e-ektrične baterije, ki se lahko nadomesti s navadno električno učjo. Cev traja 2600 ur. Vaina fatnajdfca na Dunaju. Dunaj. — Gunther Polcich, mladi inieni» na dunajski politehniki, je iznašel nov proces producirán j a električne sile. Prt* dvom no sa šeno veliko iznenade-nje. Rogina je prišel Iz Sibirije in itfjavH. da je tamkaj Ae okoli 10.000 jugoalovenakih državljanov. Mnogi so ae v Sibiriji te pe-| cea morda revohicijonira indu-1 polnoma udomačili in se poročili mogoč->. ki je AMERIŠKI ČASTNIK OBEŠEN V MANILI. (Jmoril je svojo zaročenko, kir je radi nizke »Me nI mo poročiti. Vojaške oblasti pravijo, da je Ja ekeekucl ja prva to vrste v zgodovini ameriške armade. Manila, 18. marca. — Danes je bil tu obešen poročnik ameri-Ike armade John S. Thompson. On je prvi ameriški častnik, ki je bil kdaj eksekutiran v mirnem času. ^ • Usmrčenje je bilo izvršeno nekem skladišču na trdnjav McKinley. Thompeon, ki je bi ftele 25 let star, je popolnoma hladnokrvno stopil na vešala. Poročnik Thompeon je umori gospodično Audrey Burleigh hčerko stotnika sanitetnega oddelka, s katero je bil zaročen. Bil je v mlado devojko strastno zaljubljen, tako da nikakor ni mogel živeti br#z nje, poročiti pa je tudi ni mogel radi premajhne plače, ki je sicer zadostna za enega človeka, nikakor pa ne zadostuje za vzdrževanje družine. V svojem obupu je Thompson sklenil končati njeno in svoje šiv-Ijenje. Truplo ekseku ti ranega poročnika bodo poslali njegovim staršem v Far Rockaway, N. Y. PftOSVETA S POLJA VEDE Nemec jo taboljšal radio. VMI Iz JacMbviJt Ponesrečil pri delu. Rudar A- lojzlj Legvar» iz Hrastnika al je pri delu v obratu Ojatro tako ne-arečno zlomil desno nogo pod kolenom, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Po IS letih prispel la Ruaijo. V Varatdln ae je vrnil ia Ruaije te- U»UM>V|¿M* S. *ftrik leo4 GLAVNI STAN» SSST-SS SO. LAWNDALE AVK* la vrte vain i odbor: UPRAVNIODSRK: Predaedulk Vincent Calnkart i»edprod»*dalk Andrew tamkaj celih 12 let. Vos ta čaa ae ni niti enkrat javil niti avojl ieni niti komu drugemu. 2ena je mislila. da je še davno mrtev bi je dobivala od fin. ravnstoljatva v Varašdinu aa njim tudi le pokojnino. Sedaj pa ae je moš ne- upravitelj k I»«iI« Pitlp (¡odIna. POROTNI ODSRK: I Martin ¿eleanlkar, prrdiednlk. Rok 17«. Tauckar. tSI7 8. Rldgewajr Ave.. Ckloigo. Ulj J 4M ninaUin Ave., Weal Park. Okla; Mary I d« v Ick. HM S. eago, III.; Jokn TertelJ, Uua ti, Strakane. Pa. H. F. D. 7, Joto «avertalk, fr« Mill Be-Ave., Ckl. M p. . • BOLNIŠKI ODSEK: J ñatíoma pojavil ŠW In Ídra7N¿-|0,111 Rl)NJK »KROtJl: RlM^avak^redMdalk. NtT.fi» ». VZHODNO OKROtlK: Jecek AwkreHé, B»a ISS, Moon Res« Pa. ^Büíi»M 114» West Na Ava, asv. sap. strijo. Poleich trdi, da je v stanu proizvajati električni tok ns-ravnost is UmiHslij» to je dinama. Ea cemične ko aile ektriČna baterija. V brez ______ ' Ea ^Th* I kov sin v Ma¿ín*TÍbru7"ob¡ IcXi dv^.tîun?«^' Hum ob je dne 12. feb. kakor dvanajstfuntna e-l „ . . » , u je 100,000 Chlcago. — Profesor E. B. Frost, ravnatelj Yerkes opazovalnice na čikaški univerzi, oeni, da vsebuje naš aolnčni sistem od 100,000 do 1,000,000 kometov, od katerih pa večine Človeško oko nikdar ne vidi. Prof. Frost poroča, da ao letos videli ekosi veliki daljnogled na Yerkea opazovalnici še devet kometov. Bnega je zapazil profesor Van Biesbroeck januarje meseca, ko je iakal na nebu ko- ter se ne mialijo več vrniti v staro domovino. Napad. Josip Kralj, posestni- občina po- vasoval pri sosedu. Ko ae je vračal po noši domov, ga je nekdo na potu uatrelil v desno ramo. Poškodba je teška. Kralj je bil oddan v celjsko javno bolnico, neznanega storiloa pa zasleduje orožniitvo. Nesreča. Levo roko si je zlomil pri delu 88-lstni rudar Ignac Verčnik v Hudijaml. — Frane Polajšer, 16- letni posestnikov sin v Kostrivnici, pa se je vsekal s sokiro v levo nogo. Baje mu je nekdo poleno spodmaknil. Oba se zdravita v celjski bolnici. Raapuat obšlnekega aveta katerega je prvi zagledal Zsgmpju. Kakor poročajo, je Uni met, neki Ohljčan, ki ee zanima za zvezdoslovje. Tako sta bila kmalu eden drugim odkrita dva kometa, A katerih se e&n za od enuje po ome- izvoljeni obč. svet v Zagorju, ki I si je iabral komunističnega župana, razpuščen. Za gerenta jej postavljen g. I. Korbar, ki bo vodil občinske posle s pomočjo SAPADNO OKROAJBi Anton ftular, ltox 104, Frank Klan. Hoa :»»». Juka (i«lob, l)t»a 144, Ro«k Ntdsorni odbor: Haul Bar ser, pradaadalk Mfit So. Uwadala Aven CMssss» IUm Rickard J. SavertaUu BU B. Millard Ava.) Frank Zaje. SUtV.NUk, ChWaga, KIL ZdruŠitvcni odbor: Predsednik: Frank Alei. 1114 Sa. Crawford Ave* CtifM* ULi Jelka Oven. SSI» W. Mtk St.. Cklcai«, lil.; Joka Ollp. t4H ia. Cltfpi Park AveH Cki««|u, IIL VRHOVNI SDBAVNIKs Dr. P. J. Kera. fittt it. Clalr Ava« Cleveland, Okle. POKOR! — Karsspoadeaea s tlsvnkal odkernikl. ki «Me v slsvaea» urada, ae vrli takale i VSA PISMA, ki ae aaaaAajo na poale «I. aadalitvo S. N. P. J.. tM74»f Se. Lawndala Ave V SB KADBVB BOLNIŠKE PODPORK HK NA! Mv« S. N. P. J.. l«fiT.fi» Be. Lawadale Aven Cklcaie, DKNARNK POŠIUATVB IN STVARI, ki M t odbora In Jedaata voMo ae aaalevai TalnlMva S. N. P» dalo Ave.. Ckleaffo, IIL V SB ZADEV B V Z VRZI I BLAGAJNIŠKIMI na-lov: RlasajnURvo B. N. P. in ttfi7.fi» So. Uwadals Vae prltotko glede peslovaala v gl. Uvrlovalaoai Paul Uergeriu. predaedalka aadaoraega odbora, llgar Val prilivi aa gl. porotni odaek ae aaj poMliaJo Taurkar, t8t7 So. Rldgeway Ave., Ckleogo, III. Val doplal la drugI aplal. aaiaaalla, ogla«!, a le v avoal a glaalloai jodnote. aal ae pošilja aa t«874» So. Uwadals Ave.. Ckloaso, lil. njenem OhijČanu Peltierjev ko-1 posebnega gerentakega aveU. met, drug!'pa Van Biesbroeckov Gerent ima takoj izvršiti vse| komet Oba kometa so fotografi- priprave sa noye volitve rali. Profesor Frost dvomi, ds bi se Saurtna raasodba v Varašdinu. Dne 8. januarja se je gospodar- res ob zadnjem obisku rep Hal- «ki referent Adolf Lampl vračal leyjevega 'kometa obregnil ob z dopusta v Maruševec, kjer je zemljo, in pravi, da ni jako ver- |ai*ftboval pri državnem sekvestru jetno, da bi sploh kedaj zemlja ^ grajAčinaketn posestvu viteaa in kak potujoči komet trčila sku- peJ. ■¡■(■■II Zdravnik t New Yorku lahko poaluša bolnikovo Mt je area v daa Francke«« • | Minnespolis, Minn. — Anthony Zeleny, profesor fizike ns minnesotskl univerzi, pravi, da je mogoče slišati bitje srca pre ko kontinenta, in sicer s pomočjo novoisnajdenega "radio stethoscope", s katerim so na ime- novani univerzi tpeftns poskuse. že nsrediíl u- Seettts, Wash. — 21-letni i uma k i delavec Donald Griffin je bU zaradi brespoeelnosti teko potrt, da se je skušal zastrupiti s plinom. Oživeli so gs s pulmo-___ tor jem. Ko osdrsvi, ga vrlejo zo-1 jt torej aa Shepherda. je B Vršila se obravnava. BOJ ZA McCLINTOCKOV MI-LUON ftE Ni KONČAN. Chkego, IS. — RiUy MsClin-tock, milijonaraka sirota brez staršev, je umri v sumljivih o-kolščinah, In sicer malo pred nameravano poroko z gospodično Isebello Pope. Na njegovega varuha Shepherda. na katerega do. mu je mladi milijonar živel in umri, je padel sum, da ga je spravil s sveta, da tako dcfci njegov milijon. McClintock je naredil oporoko, v kateri zapuAča svoje premofenje Hh« pherdu. O-[>oroko je spisal Shepherd, ki jO bil več let advokat Ta oporoka bi postala seveda neveljavna, če bi se McClintosk poročil. Som, ki pet iz bolnišnice na ©esto bil pr«Tj dolgotrajna Ali ni to narobe svet 7 Ljudje, i ^ ¿0 ki bi radi delali, pa ns dobe de- KI se je končala s tem. da so spo-lo, ievrAe semomor, da ea rešijo muk in trpljenja aa tem svetu. Neobratao si pa ljadjo končejo svoje šivijenje, ki so izredno bogati. samo zaradi tega, ker ee dolgočasi jo na tem svetu ia ne vedo, kaj bi počeli, ker ao le nasiti vnel boj za znali porotniki krivim. Takoj I fniiML hoče ga pa | kovih vo zaročenko leebello. Ns Rodiičik so ae le vršili prvi spo- Zkta poroka. — Dne 8. februarja sta v Vrhpolju zakonska mizaraki mojster Matija U Pongrataa. Ko ae je vozil zvečer skozi drevored pri Calinsu, sta pridrvela pred njega dva neznana moža; eden ga je udaril dvakrat s sekiro po glsvi. Lampl je v nezavesti padel na tla, kjer ga je drufll^idaril še a kolcem par« krat poglavi in ubil. 8 pomočjo detektivakega paa sta bila napadalca kmalu izsledena ia dne 12. februarja se je pred sodnim stolom v Varašdinu vršila aodna obravnava. Anton Gradišek iz Maruševca js bil obsojen na smrt, njegov maloletni sokrivec Mljo Skarika pa na li let težke ječe. Vzrok umora je bila okol-nost, da je Lampl odpuatil iz službe Gradiškovega očeta. I Roko si je poškodoval Martin Zadrtci v ZtfnÉMih èiavah Združene države so bilo ena Izmed prvih detel na svetu, ki ao sledile vzgledu proslavljenih "Rockdale pioneers," o s e m i n-dvajsetorice tkalcev It Lancashire, kl so 1.1844 ustanovili prvo angleško konsumno zadrugo In so tako na Angleškem začeli zadrugarttvo v obliki, ki se js potem razširila po vsem svetu. Mednarodna zadružna t veza (International Co-operative Alliance) je bila organizirana I. 1896. Dandanes so v isto včla njene zadružne organizacije več kot tridem tntiee dežel, vAtevši Združene dtfcave. Najstarejšo ameriške zadruge sta bile Protective Union Asso-elation v Worchsster, Mass., in I Central Urtlon Association v New Bedford, Mass. Organizirani eta bill I. 1847 oziroma 184$. Kmalu po 1.1870 je farmarsko društvo Patrona of Husbandry ustanovilo več zadružnih Štaeun, od katerih nekatero še danes ob- . i. elevator), aa ali kak drug Niso t« vklju* družne banke, rovalno družbe. Največjo zadrug potem v držai sin In llllnola. Delavske bat je zadnja us| lju zsdrugarstvs Jalnlmi delavci, skoraj vsak mt novljena kaka banka. Orgi strojevodij (1 oomotlvo I pravila prvi med vseh delat danes kontrolira in lnvestlclJskH,i šavah. Koncem I. Jalo :ui delavakRi BAAK v dolih dežele. Skupna teh delavskih banli js preko $8.000,000, fmH*k (rezervni fond) js snašnl šss $8,-000,000 in skupni aktivi ao bili čez $101,000,000.—f.jLXa vseh i mizsraki mojster Mst ja ~ -- - stojijo. Od onsga čaas do sva- vrenčič (Rabidnikov)Jn nje- Ob-d 24-letai ^r pri tvrdk ^^ sedrugarstvo v gova žena Antonija Obhsjals JakJin v VJUnJ«, lu.r Je pr l ^^^^ drtAVAh zlato poroko. Jubilanta, dasl sts J^uncjr.k" ^ ^ malo napredovalo. V zadnjih le- V Visoki starost , ste še dovolj ikodba na levi roki je težka. O- ... _TT\ i___<___—^______ - v jÄVnl ^v ^lÄÄK ale in MaMčetu še oblič dobro poje. (Zlatoporočenca ata star ša soproge br. Oodlae, upravitelja Pros vete.) lju. Otroka zadavile In v gozdu pokopels. Ts dni so našli otroci v gozdu pod Zemljičevo vilo v ustanovi* le povsod in v 1. 1910 in 1920 je Po vojni so so zadruj ' u (n prišlo do visokega razvoja zadružne organizacije. Površno rečeno, imamo v tej deželi tri vrste zadrug: kredit, ne zadrugo, konsumno zadruge In zadruga produe*tov, katerih V Vrhpolju je ta Is šetrti šive- Ljutomeru truplo novorojenčka, či par, ki praznuje petdesetlet- ki ga je brezsrčna mati bržkone nlco zakona. En par pa bo obha- najprej zadavila potem pa i>n jal zlati jubilej v novembru. — nesla v gozd, kjer je truplo za Poročila sta se Ferdinand ftkerlj drevesom pokrila s listjem. Tru _ In Rezika Lavrenčič. peke Je moralo že več dni ležati -vrha Je bodisi jnroduclratl suro- lz Istre. V Presarl Imajo Ita- v gozdu In je že v stanu razkroja, vino ali prodajati surovine ali iz- lijanako iiateljicoTki prireja ple- Orožniki so takoj uvedli prelska- go^vljone produkte na zadružni " vo In ao baje brezarčnl materi na ~ " aledu Menda ji je dolg čaa pa si išče zabave v tem, da na svoje stroške priraja plese za mladeniče in mladenke nobenih dine. V podlagi. Osrednja zveza ameriških za- ___ I Umrli v Ljubljani. Rud. La- drug (Central Union of the Co- V šoli nima I panja, deainfektor, 27 let ; Janko opsrative Societies of the United uspehov, na plesu pa tu-f 0bčergl pri Buzetu sts Pfeifer, akademik, 20 let; Franja Prek, Žena mizar, pom., 291 Stales ali skratka Cooperative llague) Je dne 1. januarjs 1924 bill dve italijanski učiteljici. Eno ¡1st; Mlheel Merzlikar, m. uboga, I obstojala Iz 828 ao oodaj premeatSk Malo otrok hodi v italijansko šolo. Decs je | brez potrebnega šolskega pouka. 78 let; Amalija Bejda, rudar jetona, 81 let; Franc Krejan, va pooeetnik. 40 let; Ivan Kavčič; Ljudstvo nežne italijansko, uči-1 hlapec, 2d let; Franja Kurent. toljlca pa ae zna domačega joti ka. Tako grozi Mrl popolno aaal flabetetvo. Is Obeovs je odšla slovenska učiteljice asjbrže po krivdi nekaterih domačih ljudi Hi prišla je Italijanka, ki zna seveda Is Italijansko. Prok letat vo nad take Jugoaloveoe, ki ao v današnjih laških časih izposab-Ijajo in s svojimi kapricami in aagajivostjo naravnost pomagajo llslljSnSIn pri zatiranju naše bodočnosti! I žena hran. uslužbenca, 161st ; Josip Kregar, žel. nsdsprevodnik, 54 1st; Mari jeta Zupanič, zaseb-nica, 77 let NAROČITI SI KNJIGO pHVVSP^H Ricardo Cortez ti zna predo-čiti španskega ljubimca kakor noben drug igralec, kar pa ni nič čudnega, kajti amn je vroče španske krvi. Točasno nastope v svojem najnovejšem filmu v Roosevelt gledišču. PUm je osno. van na romanu Vincente Blaoco Iba neto, ter noel naslov "Hudournik" (Torrent). Greta Garbo ima glavno žensko ulsgo. podrutnih zadrug a skupnim članstvom od 95,000. Približno ena desetine vseh ameriških zadrug, ki so pe-čajo s razpečevanjem blaga, je bila včlanjena v loto. Zadrugarstvo Jo zlasti napredovalo med ameriškimi farmarji. L. 1925 je akoraj 11,000 farmer. akih zadrug vseke vrste bilo prijavi j oai h poljedelskamu depert-maetu. TO je skoraj dvekrat toliko kot deset lit poprej. Mor* de tisoč njih pe aploh ni bilo prijavljenih. V to število oo vključene zadrugi, ta skupno poslovanje, sa prodajo poljedelaklh pridelkov, u nakup poljodelaklh po. | odrgne s trehščin, mlftkarake zadrugo, ai-rerske ladruge, zadruge za kon servo, ta moderne titnloo (grsialliko časa, da Za naif Kadar Jo Čala s pranj no posodo v ne, tsko da Pod robove kamne. Aspirin I Švedski tožili, da IJ rln v slabe preveč koneum jo tega drašll* rabilo. Bali atf dje vlivajo aspirin kot sredstvo. Oblast! so na t preiskavo In nI trgovci velikih mn< namreč dognali nI odrezane svote. Celo ti ti vi, ako se d ri je sspirin. Odstrani BUto t tsmm lahko odpraviti* prorež« na pol ki blatni madaš. Na del a člato I na v mlačni Čiščenje Najprvo i nom vsi trak ne belo kar ' nieaju se je • Na deoki ali M PROSVETA1 Ju vini Ako: NASELBINA Obe »U sluiiU v župništu, on za hlapca, ona za deklo. On Je votli • konjem, ona je gospodinjila. pri jedi sta ea, ko sta ss-dela vssk u «nim konce« mixe, včasi malo pošalil«, navadno pa nrepirala Duhovniki ao menili, daaU»iz«lowvKkrii. Rekli eo, da ae gledata kakor pes in ma6- ^Ker pa »U ponoči ljubimk^-vala, po dnevi pa kosila ln šola, ne je vzbudila v njiju misel na »kupno domovanje. Daleč zunaj v pustinji »U izbrala proator, kjer bi postavila hišo in elcerob robu močvirja. Tam je bilo dovolj gozda, ki bi ga Iztrefclla, ln iioaejaia zemljo. Dolg, x jelšami porazen razteiaj zemlje bi ae »premenil v rodovitne njive, na obeh straneh potoka bi ležal travnik. __, Ce bi le bilo mogoče poetavit hišo t' Mezda je bila majhna, In če bi hotela imeti lastno ognji-ftče, bi morala biti pri hiši tud konj in krava. Ta zapreka je za-kaenila ienitovanje. Leta so ju vedno bolj zdruievala in upanje na pribodajost je postalo po-streik. V prostem Času sta is-računale, koliko aU še akupno prihranila Id koliko čaaa morata še slutiti, da zbereta potrebn denar. Nikomur ae ni sanjalo, kako ae je vzbujalo pri hlapca in dekli hrepenenje po evobodi in goreče iolja po neodvisnem *lv Ijenju. Imele sta dobro in živela sta v iupnlšču brez vsakih skrbi, dobivala sta primerno meido, hrano in obleko, t Njun srci pasta koprneli po puatlnjl. Vsi so jlms odsvetovali, ko eta ee branila nekega poletja znova prevzeti siuibo v iupnlšču. "Tam razeaja mraz in zadolžila so bosta! Drutina raate, beračev ps je, Bog pomagaj, dovolj." Pet let sta računala in pre- mišljevala ln v njunem eklepu ju nI nihče omajal. 2upnlk ju je moral oklicati In v jeseni eta izstopila iz službe. Naalednjo zimo ata stanovala Še v vasi. Viljem je teearil n« svoji hiši, semlntjs ps delsl kot dninar v iupnlšču. Ana je tkala in pomagala ženam pri ročnih delih. Svatbo so obhajali šele naslednje leto o binkoštih. Stroške je plačala njuna dolgoletna gospoda in župnik je poročil svoja bivša posla v veliki dvorani župnišča. Ko eta se novoporo-čenca poslovila in je gledal župnik pri oknu, je zmajal z glavo ter rekel: "Mlada človeka! Težko bosta Izkušala! Gozd se ne trebi z glavnico hlapca in dekle." 2upnik je Imel prav, četudi so le take glavnice lzpremenile fin sks pustinje v rodovitno zemlja Mi, mladina župnišča, smo spremili najina dolgoletna prijatelja na njun novi dom. Ves dan smo korakali po zelenem gozdu, zvečer smo pa plesali v novi izbi. Deske v podu še niso bile pribite, tudi koti so bili še nepravilni. Pred kratkim zaklinje-na njiva še ni bila obdelana, na rebri pa je že zelenela rž med trohnelimi parobkl. Mlada žena je zaaetila na iztrebi Jenem polju ogenj in prvikrat pomolzla evojo kravo. Sedela eva na kamnu, Viljem ln jaz, ln jo opazovala. On nI obupoval: "Ako ostaneva zdrava ln ne prida pozebs i. " In kot bi elutll, kaj mlellm, je doetavil: "SIcer Je močvirje gnezdo pozebe, vendar, če bova pridna, razrineva gozd in dava eolneu prostora, potem . . . Zvečer pritiska mraz, pridi pa prihodnje poletje in videl boš!" Prihodnje poletje nisem prišel ln tudi naslednje ne. Priznati moram, da sem pozabil na oba. Nekoč, ko sem bil doma, sem vprašal, kako jima gre. "Zadolžiti sta se morala," je odgovoril moj oče. "In Ana ni kaj pri zdravju/' je dodala mati. a Potekla so leta. Postal sem dijak. Poleti sem živel na deželi ter hodil s puško in psom na lov. Oblačnega oktoberskega dne sem pohajal po gozdu ter prišel na ozko stezico. Pričelo je deževati. Pes je tekel naprej. Naenkrat je začel renčati ln lajati. Pred seboj saslišim konjsko peketanje in kmalu zapazim konja na ovinku. Vprežen je bil med dva droga, katerih konca eta se vlekla po poti. Počez na drogih je bila privezana rakev. Zadaj je cap-ljal Viljem, kakor hlapec za plugom. Precej je imel opraviti, da je obdržal breme v ravnotežju. Izm učenost se Je razodevala z obraza. Bleda lica, motne oči. Ko je ellšal moje ime, me je šele spoznal. "Kaj pa imaš v rak vi?" "Ano, mrtvo ženo," Je odvrnil. "Mrtva? 1" "Da, umrla je." Ko sem ga še spraševal, mi je povedal: Mrzlica, dolgovi, napori. Podlegla je in umrla. Peljati jo mora do groba, a pot je slaba. Če bo le rakev zdržala do pokopališča! Potegnil je za vajeti, ker je konj eklontl glavo ln teka! trave med velim listjem. "Hi! .." Hotel je konjče utolažiti lakoto; bil je podoben možu, ki ga je bilo ssmo okostje. Hit Viljem ee je poelovil od mene, ne ds bi trenil z očmi od rSkve. Nadaljeval je evojo vožnjo. Droga sta praakala dve vzporedni brasdl po peščenih tleh. Odšel eem v nasprotni smeri in do ribnika, kjer so pričeli kopati odtok, a so delo opustili. Stcss Je vodila do hiše. Za mejo je mukala mršava DviRijst M v samostanu (Daljo.) Pol« izpopolnjenosti slstemiTne smemo posabiti naprave, katere se poelužujejo v Iste s vrhe, da sistem ohranijo, namreč "Index Ex-purgatoriua" ali seznam prokletlh knjig. Na Angleškem in v Ameriki redkokdaj omenijo indeks radi gospodarskih razlogov, toda vsakemu katoličanu dajo jaeno sestopiti, kako grešno in škodljivo je, čltatl knjige, ki eo "proti veri In SMrali". Prepoved ns zvijačen način po-kasujejo kot moralno, ne dlecipllnarno, In na ta način je namen indekss praktično doeeten, ne da hI ga omenili. Nekatoltčanom pa Istočasno strogo zapovedujejo, ds morajo proučevati obe etrsni vukegs verskega vprašanje. Katoličanom pripovedujejo ln sabičavajo, da je greh čitati knjige nasprotnikov, Češ. da oni te vedo reenlco in ne smejo riakiratl, da bi je Izgubili. Istočasno se katoličani tudi nekako zadovoljijo, Če v svojih blodnjah Čitajo o nasprotni strani, kakor jim napišejo njih laetnl katoliški apologetlki. Tu se zopet pokazuje vrednost ke-toltškegs načina sa reševanje kontroverz. Človek bi il miilll. da katoliški pieateljl v apologetlki skrbno pripravijo atvar, da pobijejo nasprotji« trditve. Reenka pa je, da noben katoliški pisatelj pravilno na navede trditev nasprotnike, tako da lahko potem po evoje zavije. O Ncwmsnu navadno pravijo, da Je najbolj po-voljen v tem ozlru. On baje celo ustvari mnenj o nasprotnika bolj jaano kakor originalni pisatelj. kstwmu odgovarja. Angličanom apologetlki navadno dajo še nekako upanje, da si bodo nazadnje mords rešili duše. Toda če sežemo globlje v dogme, jim tudi tega ne dajo več. Vel teologi« n! epiai odločno zanikajo, da bi bilo na evetu mogotc kej takega kot pošten agnostic!-sem (zanikanji nadnaravnega sveta), katoliška vers i» una trdno doktrino, da nihče drugi kakor vrrmk v oaebno botanatvo ne bo mogel priti v neUna. Odtod tudi otročje pripovedke o aairjočlh. kot na primer o Voltalrju, da je na emrtni p<»t*|j| nestrpno klical duhovnika, in elično. Najbolj nečastna predbaclvanje Imajo aa nasprotnike cerkve. Ce bi spisali moderen "faferno", kakor ga Je Dante, bi gotovo opiaali v njem naj bol j Ai literarni krotek. Tudi rezultati fllozofičnih. zgodovinskih in saanuivcnih raz.»kovanj ao prikrojeni v pobot-ne amotu . Dolgo vrsto let so geologi In stari-aoslou. mučenUko trpeli pod pritiskom ljudi, ki tolmi^ijo svetopisemsko ustvarjenje sveta. Zgodonna. raziakovanje starega veka in jezikoslovja (kemija, «nbriologija in cela vrsta drugih txdolinlh znanosti Je bilo čestokret pod etrešnim prit ¡»kom cerkve zatrtih. O neki dr uci Inštituciji. katere ae je cerkev |*»luievala. «is je evojo čredo varovala pred iz-obratnimi "volkovi — inkviziciji — nI treba do«ti navajati. Ce bi bila ta institucija popolno, ma mrtva kakor je na primer preganjanje s etran; protezsntov. bi ne zaalutila omenjanja, r hrr* koristi ponavljati ogromno seri-7JS črnih grehov, kijih je zakrivila ravno rim-«arkr* v preteklosti. Vsekakor tudi še ni uianegs da li ae je cerkrv te kdsj keaale evoj^f. grdega početja nad moralo In člo-Prtoripi. na katerih je bila inkvizicija ustanovljena, eo Ae vedno del naukov katoliške cerkve in če bi bHo mogoče, da cerkev dobi nazaj evojo nekdanjo nadoblaet, je malo dvoma, 'da bi mogoče ne sačela uganjati ravno tieta zlodejatva. K ereči za nas se mnoge civilne vlade vedno manj dajo voditi od cerkve in njenih principov ter želja. Logični ln iekreni pieateljl, kakor je dr. Ward, priznajo to. O njem pravijo, da je nekoč našel Huxieyja, ki je raaiskoval njegove premise ln ga vprašal, kje ima shranjeno grmado za heretike. t Drug mogočen vir moči rlmake cerkve je v cerkvenih pompoznih obredih. O predmetu sem že pleal in menda ni treba še več omenjati. Po proteatantskih državah, kjer ee je reak- • dja proti rimekl korupciji smanjšala, je privlačnost rimskih obredov Še vedno zelo mogočna. Velik procent apreobrnjencev k rimski veri je ravno pripisati temu dejstvu. ..« Nekatere druge alio, ki eo vztrajno na delu za rimako cerkev, ml je mogoče omeniti samo na kratko. To Je ogromna organizacija diplomatov, papeških legatov in ellčnega, katerih intrige nimajo para pri nobeni drugi veri. Organizirani eo ln kolektivno delajo po veem evetu. TI se tudi proelavljajo na račun filantropov, ki eo bili elučajno tudi eklezljaetl, da eo kot čudovita dobra za čtoveštvo radi umetnosti, vede, socljologlje in fhantropije. Tako ei celo v etiki rimska cerkev zagotavlja višje meeto kot katerakoli druga cerkev. Na ta način ae zdi rimaka cerkev v verskih bojih z drugimi sektami ailno močna, ličinki pri delu sa razširjenje in utrditev cerkve so brez dvoma vidni, toda vedno lznova ee opazujejo tudi neštete slabosti, ki vedno manj potrjujejo pravi J Ično trditev, da bo cerkev nesmrtne. že dejstvo, da ne more odbiti napadov racijonaliattčne kritike novega veka. katera ekaistira proti veem njenim inštltucijam. češ, da so nevarnoet človeštvu, povzroča še večji naval. Miaterijosne dogme, katere najdemo pri vseh krščanaklh aektah. povzročajo vedno več kritike; ničeear ne morejo naveetl, da bi utrdili evoj čudež o pretvorjenju kruha v tivo meso ali pa onega o brezmadežnem spočetju. Toda rimska cerkev se ne uda, kakor je na primer pri drugih aektah. kjer dokaj elastično razte-gajo avoje nazore, češ. da ima vsak posameznik previco misliti ln verjeti po evoje. Moderni moralisti imajo tudi močan odpor proti rimski cerkvi radi njenega načina ča-stltejšega ln boljšegs Življenja. Svet ne bo nikoli več priznal da je mučenje samega aebe kaka krepoet» temveč bo imel to za neumnoat. vendar so svetniki v katoliškem koledarju največ čaščeni ravno radi mučenja aebe. Eden naj-beij modemih evetniških modelov rlmake cerkve. ki ga je cerkev kot svetnika postavila pred človeštvo, je blašenl Jožef Labre, ki se je isognil vaškemu poštenemu delu In šel prosjačit, pri tam pa Je gnil v nesnagi In najbolj glupih navadah. Koristnost za človeštvo je danes največja krepoot. toda cerkev ne napravi nikogar za svetnika. če Je bil človeštvu ree koristen. Cerkev še vedno uči sa modernega človeka absurden nauk o samozatajevanju in blaženosti beraštva ter aličnega. s čemur ae baje pridobi dofftuiajenje pri bogu ln ae vernik izogne večnemu pogubljenju. Vedno bolj raate moderna tendenca. da se smatrajo taka početja za slaba in neetična. krava in na dvorišču je krulil prešlč. Vrata eo oetala odprta, eredi dvorišča je stala prazna postelja in na plotu je viaela po-steljnina ranjke. Na oknu, čegar šipe ao bile temne in umazane, je stala ovenela balzam ina v mali košarici iz brezovega lubja. Mofu je vendar uspelo iztrebiti kos gozda. Breze je posekal in JelŠev gozd spremenil v njivo. Zadaj pa se je razprostiral temen jelkov gozd kakor zid — tu ee je delo ustavile. Veter je žvižgal skozi gozd in povzročal ob cevki moje puške turobne brliz-gajoče glasove. ^-V / ^ : Prvi Član naselbine je izpolnil svoj dlj< kajti mož tam ne more nadaljevati. Zlomljena je njegova sila. Ogenj v njegovih očeh je gasnil in samozavest na dan poroke ga je zapustila. Za njim pride najbrž drugi in prevzame mesto. Morda bo imel več sreče. Začetek mu bo lažji, ker divji gozd je že dotaknjen. Naseli se v izgrajeni hiši in seje v zemljo, ki jo je drugi oral. Iz naselbine nastane morda veliko, bogato posestvo in kasneje celo vas. Na one, ki so glavnico — svojo mladeniško moč edino, kar so imeli najprej zakopali tu v •zemljo, ne misli nihče. Bila sta pač le revni hlapec in dekla. In vendar so z glavnico takih ljudi obdelali finske pustinje ter jih spreminjali v rodovitna polja .. . Ako bi ostala oba v župnišču, on za kočijaža, ona za kuharico, bi jima potekalo življenje brez skrbi, pustipja pa bi ne bila obdelana. . ' "¿i Kadar rž cvete ln Ssrnje poganja klssje, se spomlnjsmo prvih žrtev naselbine. Ne moremo postaviti spomenikov na njih grobovih, kajti njih število pbsega tisoče in njih imen ne poznamo. (In finskega A. g.) Arietokratnka morala. V de ve-tem stoletju so bile tri nemške cesarice obtožene radi zakono-lomatvs. Bile so to: Judita, žena Ludovika Pobožnega, Rihenta, žena Karla Debelega, in Ota, žena Arnulfa. Tudi ^Unigunda, žena Henrik^ II., ga je pošteno lomila. Znano'je plehko življenje hčere Karla Velikega, ki ga o-menja celo Njegov prijatelj in Življenjepisec Einhard, Karlova hčerka Hruqfruda je imela z grofom Rorichom nezakonskega sina, druga h^er Berta pa je darovala opatu Angilbertu kar dya sinčka. Da bi oplssli življenje ruske carice Katarine II., bi nam zmanjkalo prostora. "Delovanje" avstrijske Marije Terezije pa je splošno znano. Samo Oto in Kari sta bila bolj zase, Franjo Josip pa je bil tišl NAZNANILO IN ŽAHVALA. Žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem širom Amerike tužno vest, da je nemila smrt pretrgala nit Življenja mojemu soprogu oziroma očetu ANTON CESARJU Umri je dne 11. marca 1926. Rojen je bil 9. maja, 1866 v vaai Gradišče okraj Volovska, Istri ja. Pokojnik zapušča tukaj mene žalujočo soprogo, dve hčeri in dva sina tu v Ameriki v starem kraju pa tudi enega aina. V Ameriki je bival 19 let in sicer tu v Akron, Mich., je bil skozi 18 let. Bolehal je dlje časa v postelji je bil bolan nad 6 mesecev. Bil je dober oče in soprog, ter nas vseh ljubil in rad imel. Tem potom se prav iskreno zahvalimo občinstvu, ki so darovali krasne venpe ln sveže cvetljlce njemu na njegovo krsto v zadnji pozdrav. Srčna hvala vsem, ki ste nas tolažili v teh bridkih in žalostnih urah. Posebno hvala družini: mr. Joe Volk in njegovi soprogi oziroma njih otrokom, dr. Joe Storm, dr. Joe Žnebel in otrokom, dr. Anton Hervatin, mr. Joe Skočaj, mr. G. Volk, mr. A. Dodlč in vsem drugim ko jih imena niso tiskana. Najlepša hvala vsem, ki ste nam kaj dobrega storili, se vdeležill pogreba in spremili našega ljubega očeta k zadnjemu počitku. Tebi dragi soprog oziroma oče, želimo počivaj mirno ln lahka bodi Tebi a-meriška gruda. Žalujoči ostali: Frančiška Ceaar, soproga. Mary Maurich hči, Anton Jr. in Frank sinova, tukaj v Mlchiganu in Te-rezija Mihalič hči, v Chicagu I1L • PRODA SE MODERNO sezidana 6 sobna hiša, 50 čev-jev dolga in 28 čevljev široka, elektrika, plin, kopel in gorkota v hiši, velika klet, garaža za dve kari. Lota stavbišče 30 čevljev široko. Oglasite se osebno pri lastniku: Mr. F. J. Palečck, 4137 W. jCullerton St. "(po starem 20th et.), Chicago, 111.—(Adv.) NA PRODAJ JB Harmonika, trivrstna nemškega Izdelka in zelo trpežna. Prodam po nizki cenL Kdor želi kupiti naj se oglasi na naslov: 249 Orchard Street. Milwaukee, Wis. (Adv.) POZOR SLOVENCI! Potrebujemo zastopnike I prodajati importirano' bla^c sledečih državah: Arizona,! lorado, Montana, Washing] Oregon, Idaho, Wyoming, M Mexico, California, Nevada ! tah, Texas, Oklahoma, Kan' Nebraska in v Arkansas. Pil za pojasnila na: Franks ComJ ny, 2478 Blue laland Ave., (1 cago, 111. (AdI Ali teliš znati pravilno ia čitat angleško? Naroči si vensko-angleško slovnico", ro je izdala in ima na prt Književna matica &N.P.I Krasen spomin je \ Zgodovinska spominska a N. P. J. knjiga I "AMERIŠKI SLOVENCI" % Knjiga js flustrovana s nad 200 slikami, obsega 632 strani, je krasno trdo vezana v plavlh platnicah in Ima zlato črko besedilo na hrbtu, ter knjacn zlat znak 8. N. P. J. na eprednjl platnici. Sobratje in sestre & N. P. J., ter drugi rojaki, knjiga je prvovrstno delo in na finem Star English papirju tiskana. Naročite takoj I Cena Je $5.00 Naročnino pošljite na upravništvo Prosveta, 2667 So. Lawndale ave„ Chicago, HL Naročite lahko tudi ZAPISNIK 8. BEDNE KONVENCIJE SNPJ„ mehko vezan, cena 50c NA PROtfAJ JB STAVBlfičE (lota) na 1673 East 36th Street (north side) med Globe in Pearl avenue, Lorain, Ohio. Lot meri 60 čevljev širok in 200 čevljev dolg. Ako katerega rojaka veseli kupiti to, naj meni naznani, ali če kdo ve za katerega kupca naj mi to naznani, bom zelo hvaležen. Anton Petrovčlč, P. O. Box 878, Carnegie, Pa. (Adv.) MR0ČKJIUF0Z0I! Znamenje (Febr. 28-1926) pomeni, do vam Je naročnina potekla tn dan. Ponovita Jo pravočasno» da vam lista na ustavimo. Ako lis ta ne pre J mete, Je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako Je vaš Hat plačan in ga ne prejmete, jo mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite dopisnico in navedite stari In novi naslov. Naši zastopniki so val društveni tajniki ln drugi sa-stopnlkl, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo leto jo $5.00 In sa pol leta pa $&50 Člani S. N. P. J. doplačajo aa pol leta $1.10 In sa eeio leto $3.8*. Za meeto Chicago tn Cl cero za leto $6£0, pol lata $$¿5, sa člane 9&30. Za Evropo stane aa pol lata $4.00, sa vas leto pa $8.00. Tednik stane n $1.70. Člani doplačajo 50c aa poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljeta na naslov: UPSAVmSTVO "PROSVETA* 8. Lanrndale Ave. CCICAGO, 1LL, KOT BI DOBILA ZLATO Prsvlt tritedenska poskuftnjs Sie je prepričala. ,. • ' Mrs. Mary H. Thomas, Box 145, Wsst Psi nt, Ga., pila: "Po vlivanju vatoga čudovitega Bolgarskega stliičnaga čaja tri tedne sem pronaila, da je ra» kar vi trdite, dobtr sa tslodae, jetra, obisti in Sa itboljianje krvi, ter je mani veliko pomagal. Naročam i« eno ftkatljo Bolgarskega taja. Js salo debar, vsa rate drutina ga vliva; je v resnici kot bi nsftli zlato." Bolgarski salllčni čaj pomaga pregnati prehlad hitro. Vsamite gorkega prodno letate spat * Na'ero daj v vseh Isfcarnah pot 36c. 76c ln $1.25. Opomba: Ako ielite dobiti moj dru finski saVoJ, pošljite $1.26. Naslovite meni: H. H. Von Schlick, 8 Marvel Building, Pittsburgh, Pa.—(Adv.) DA 8KUHA8 DOBRO PI* VO, PI8I PO NASE PRODUKTE. v sslogi slad, hmelj, sladkat nm. Pnalrnalta Il it prtprifejtt, da ji dc le kaheal vsdao le najboljši Ia Ki nas Groesrljaa. sladičičarjsai la v fee* pasi pri račjih aaročlUk. Pišite pe s4s1 FRANK OGLAR, Saparlar Al SPREJEMA VSA V TISKARSKO OUT SPABAJOtA BELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatakem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih. VOBSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO S. N. P. J., TISKOVINE NAROČA V SVOJI * TISKARNI. ist * CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE, VRGTP V nol IS. f ..1" •' ',■''» • ' VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslov: S. N. P. J. Printery, 2657-59 South Lawndale Avcnue, Chicago, HI. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA. ■■■■■na n n a ■ V JUGOSLAVIJO vae odpravimo s največjim parnikom. Mi vam preskrbimo pos vizum, izkaz o naplačanju davka na vaše dohodke in dovoljenje za povratek nazaj v Ameriko. Naši zastopniki skrbijo za vas na potovanju. Mi zastopamo vse parobrodniike družbe in vas od < pravimo s katerimkoli parnikom sami želite. . DENAR V JUGOSLAVIJO ¥ • » T/ ........... pošiljamo po najcenejši ceni in vsaka pošiljatev je izročena t najkrajšem času. Prepričajte ae! KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave* vogal 19. ulico. CHICAGO, IU* VARNA BANKA ZA .VLOŽITEV VAfilH PRIHRANKOV.