faJtnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 26.
V LJUBLJANI, sreda, 1. februarja 1928.
Posamezna številka Din 1*—, LETO V.
vmk tam opoldne, temnil nedelje in
prašnik«.
Heosfisa mrofeiina: V Ljubljani in po pošti; Din 20'—, iam*oistvo Din BO'—.
Neoovlsan političen list
UREDNIŠTVO: gIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. tZ. fcVHAVNISrVtt: KONGRESNI TKG 8TBV. S.
TPLSFOJi ŠTEV. 2852.
Rokopisi e« n« vračajo. — Oglasi po tarif«.
Pismenim vprašanjem naj »e priloži soaraka ra odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev, 13i53S<
Dr. Vladimir Ravnihar:
Ex-lex — v mestni občini ljubljanski.
Ravnatelj mestnega knjigovodstva je na občinski svet ljubljanski naslovil dopis, v katerem pravi, da ima '•pomisleke, 1. februarja nakazati ,plače onim nameščencem, katerih prejemki so predvideni v še neodobrenem proračunu za 1. 1928. Sklicuje se pri tem na oni odšla vok '-navodili« ministra za finance, kateri zapoveduje, da &e za osebne proračunske izdatke ne smajo zahtevati med letom naknadni proračunski krediti, zvHki ‘in tudi ne izvenproračunski krediti.
Kolikor odklanja g. ravnatelj- odgovornost za te izdatke od sebe ter zahteva njih odobritev a strani občinskega sveta, ima ipr.iv; kolikor pa se pri tem sklicuje na »navodilo«. ministra za finance, je njegovo raztegovanje napačno. To je ugotovil tudi občinski svet, ki je bil malodane soglasnega mnenja, da nas »navodila , ne vežejo.
-Mesina obilna ljubljanska ima svoj občinski red iz 1. 1887 odnosno iz leta 1910, ki ima moč zakona. V .tem zakonu jje točno povedano, kdaj in kakio mora občinski svet sestaviti svoj proračun. Te določbe more in sme izpremeinitu samo zakon. Lex posterior <la rogat priori. Zakona ne morejo nadome-Htiti kake uredbe ali naredbe ali celo mi-ni.strova navodila.
»Službene Novine z dne 2<3. novembra 1927 so namreč kakor je to pri nfldh običaj presenetile javnost z neko odredbo, ali kako bi jo imenovali, ki nosi naslov mi a vodi! a za sestavljanje, predlaganje, pregledovanje in odobravanje občinskih proračunov«. Ped to odredbo je podpisan minister za finance, izšla .pa je iz generalne direkcije drž. računovodstva v Beogradu.
Ne rečem, navodila niso slaba in bodo prav dobro služila, ko dobimo nov občinski zakon za vso državo, da bo budgetiramije po ivseh občinah urejeno enakomerno in enotno. Navodila n. pr. določajo, da se proračunsko leto začne dne 1. januarja, da mora občinski svet pretresati in rešiti proračun najkasneje do konca marca vsakega leta, da se vrši btidigotiranje,	dokler se ipro račun ne
odobri, po dvanajstinah -iz prejšnjega proračuna, da je zabranjeno vuremenitirati po partijah, da mora sklenjeni proračun odobriti oblastni odbor, odnosno minister za finance, če znažajo doklade nad 300% na neposredni davek itd.
Toda, kaikor rečeno Miavodila« za mestno občino ljubljansko nimajo obvezne pravne moči, ne morejo supliraii zakona in tudi ne morejo iapalniti laike v občinskem redu na-staile vrzeli.
Taka navidezna vrzel je n. pr., ko občinski red ničesar ne določa, kako naj se gospodari v izvenproračunski dobi, to je v dobi, ko je poteklo upravno proračunsko leto, ni pa še sktengeu in odobren novi proračun. Občinski red ne pozna ne dvanajstin ne provito-rija. To popolnoma naravno, ker predvideva občinski red (§ 37), da je proračun pravočasno (predložen občinskemu svetu in da ga občinski svet še pred potekom uoravnega leta sprejme in odobri. Ako se občanski red točno drži zakona, ne more nastali kaka varati«, kaka izvenproračunska doba.
iKijub temu je mogoče, da nastane — ne po krivdi občinskega sveta, katji ako je kriv, pokaže, da ni delazmožeo — doba, ki zanjo r»Lso proračuni niti dohodki, niti izdatki. V taki dobi je trenotno mestna občina ljubljanska, ko je z 31. decembrom 1927 poteklo upravno proračunsko leto 1927 in ko ni 5e odobren proračun za 1. 1928, kateri je bil smisJu občinskega reda razgrnjen javnosti v pregledu in proti kateremu je vložena pritožba. Smo v ex - 'lex stanju.
Kako sanirati ta abnormalni položaj? V la-
jni komisar je rešil to vprašanje v smislu prej omenjenih »navodil-' ministra za finance s tem, da je za uiesec januar odredil bud-g ©tiranje po dvanajstinah ter si pri oblastnem odboru izposloval odobritev te odredbe.
Pravilno pa je iska-ui opore v občinskem redu samem, ko varuje avtonomno naše stališče, ne moremo priznati -pravne veljamo--!i >navodik. Tako oporo imamo v § 69 občinskega reda, ki pravi, da je izprositi dovoljenje občinskega sveta, ako nastanejo med upravnim letom nujni izdatki, ki v dotičnem razpredeta proračuna ali celo niso, ali ne popolnoma pokriti. Seveda moremo to določbo pritegnili samo per analogdam, kajti ta določba predvideva samo izdatke, ki nastanejo med upravnim letom, za katero je bil sklenjen in odobren proračun.
S pomočjo § 69 je torej občinskemu svetu dana možnost, da za bolj ali manje kratko dobo .sklene provizorij. Lahko ta provizorij tudi imenujemo dvanajstine. Ta provizorij obsega vse izdatke, ki so potrebni mesta! občina. Ravnatelj mestnega knjigovodstva je zahteval odobrenje samo za eno postavko prihodnjega proračuna, dočim bi si bil pravilno moral izprositi dovoljenja za nakazilo vseh izdatkov, ki padejo v to izven proračunsko dobo. To zlasti še z ozirom na »navodila«, ki si jih osvaja g. ravnatelj in ki delajo njega osebno odgovornega, ako bi nakazal izdatke za račune »preko< ali »izven« proračuna.
Toda kakor vsak proračun, tako tudi provizorij ne obsega samo izdatkov, ampak tuli prihodke za to dobo. Za izdatke je treba nai;itd kritja, kar je tudi smisel § 69. Tu je punctum saliens cele zadeve.
Občina ne more živeti 'iz dohodkov rednega gospodarstva. Po veliki večini moru izdatke kriti z dokladami k direktnim davkom in k uiitnini ter z nakladami in davščinami, ki ne spadajo v vrsto davčnih doklad. Vsi ti izredni dohodki pa so vezani na kvalificirano večino po smislu § 57 občinskega reda in na odobritev oblastnega odbora po smislu § 81 obč. reda. To mora de lege lata veiljati tako za redni proračun, kakor za vsalk provizorij.
Iz tega nujno sledi, da je za proračunski provizorij bodisi samo za mesec februar, bodisi za vso dobo do sprejetja novega proračuna potrebna kvalificirana večina dn da more ta provizorij v smislu veljavnega zakona odobriti oblastni odbor ter minister za finance. Sklč.p občinskega sveta, ki bd nasprotoval tem določilom, je nezakonit in pravno neveljaven. Župan ga mora sfeSimi v smislu § 67 občinskega reda, ako noče učakati sisti-ranja s strani nadzorstvenega državnega obla&bva.
Nastanejo pa lahko še druge usod e poln e posledice. Davkoplačevalcu ni 'treba plačevati doklad, naklad in drugih davščin, katere niso bile sprejete in odobrene zakonitim potom in upravičeno bi smel odkloniti njih plačilo. Pozni gost bi smel n. pr. s polnim pravom zavrniti plačilo davščin na nočni obisk gostiln in kavarn.
Na vse te posledice ne pomislijo oni, ki so mnenja, da se smejo z neko lahkomiselnostjo odmaiknitfi od zakonitosti in da smejo voli-tigiraiti preko zakonskih predpisov. Zato so -mi nerazumljivi sklepi na poslednji seji občinskega sveta, nerazumljivo vedenje nekaterih občinskih odbornikov, ki jih je sicer sama korektnost, ki pa jih je ta korektmoet pri prvi preiskužnj-i popolnoma zapustila. Zato aem dvignil svoj svarilen glas na seji sami, zato ta moj javni protest, ker nočem, da hi bil samo videz, kakor da hočem deliti soodgovornost za kak protizakonit sklep.
Demokratski klub na razpotju.
Pogoji radi£evco« za vstop v vlado.
Beograd, 1. febr. Kakor smo izvedeli od dobro poučenih krogov, so sinoči z merodajnega mesta ponudili Radiču, da •hi HSS vstopila v vlado kot zastopnik Ucmeako - demokratske koalicije. Samostojni demokratje pa bi v tem trenutku Se ne mogli vstopiti. Če bi Radič zahteval, tudi ni treba, da bi novi vladi moral predsedovati Velja Vukičevič.
Beograd, 1. febr. Radikali so včeraj zopet poskušali priti v stik s kmečkodemo-mokratsko koalicijo. Ker izgleda, da bo zborovanje demokratskega kluba ostalo brez rezultata, kmečko - demokratska koalicija ni nenaklonjena sodelovanju z radikali. Po vesteh iz dobro poučenega vira so pogoji radičevcev za vstop v vlado ti-le: oni zahtevajo zase 6 portfeljev,
in sicer: finance, poljedelstvo, agrarno reformo, gozde in rudnike ter pravosodje ali pa prosveto. Razen tega zahtevajo p od tajniška mesta v notranjem ministrstvu in v ministrstvu za prosveto, če bi dobili pravosodje mesto prosvete. Podtajnik v notranjem ministrstvu bi moral imeti polno moč za Hrvatsko in Slavonijo kakor tudi za samouprave po vsej državi. Razen tega bi se morali dati kmečko - demokratski koaliciji veliki župani v Hrvatski in Slavoniji, v Dalmaciji ter v travniški in mostarski oblasti. Kar se tiče delovnega programa, bi kmečko-de-mokratska koalicija ostala pri istem programu, kakor ga je Radič sporočil Vuki-čeviču pri zadnjih razgovorih in ki je bil kesneje tudi objavljen.
Beograd, 1. febr. Na včerajšnji popoldanski seji demokratskega kluba sa govorili Dragutin Rajkovič za stališče Ljube Davidoviča, Božidar Vlaič za stališče Davidoviča, Petar Milovanovič za stališče dr. Voje Marinkoviča, Dragiša Mateič za stališče Marinkoviča, Milica Jovanovič za stališče Marinkoviča in Pera Markovič za stališče Davidoviča. Njegov govor je ves poslanski klub spremljal z velikim odobravanjem, ko je govornik proslavljal delovanje in politiko Ljube Davidoviča. Dalje sta govorila še Ignjat Stefanovič in Žika Rafajlovič za stališče Ljube Davidoviča, minister dr. Aca Miovič pa je v svojem govoru zastopal stališče drugih demokratskih ministrov.
Nato je bilo prečitano pismo bolnega poslanca Radoslava Agatonoviča, ki se izreka za koncentracijo. V svojem pismu pravi Agatonovie, da ne ve, kakšen predlog je stavljen zborovanju. Če gre za zbi-rauje in združevanje demokratskih elementov v eno silo, potem je on v interesu države in naroda za tako idejo kakor tudi za ustvaritev parlamentarnega bloka demokracije. Predlaga, da se načelno sprejme misel formiranja predlaganega bloka demokracije. Predno pa se to kon-čnoveljavno uresniči, je treba podrobno določiti program dela za ves čas sodelovanja.
Za tem je govoril Aca Stefanovič in naglašal, da je treba koncentracijo ustvariti na osnovi današnje koalicije, kajti drugače se utegne demokratski stranki pripetiti, da se vse druge stranke združijo proti njej in da demokratska stranka, ki je pokrenila misel za koncentracijo, ostane sama v opoziciji.
Mateič ugotavlja, da se vodstvo demokratske stranke v sedanjem položaju ni znalo znajti. Današnja vlada je povečala število poslancev na 61. Vodstvo stranke pa je s svojim delom stranko upropa-stilo.
Govorila sta še Kujundžič in Miloje Mi-lojevič, ki je ostro nastopal proti vodstvu stranke. Očital mu je, da demokratska stranka ni nikoli mogla kaj dalje časa ostati na vladi, ker je vodstvo netaktič-no postopalo. Vodstvo stranke je enostavno nesposobno, zato pa je stranka v taki situaciji.
Ta Milcjevičeva izjava je silno razjezila Ljubo Davidoviča, ki se je s svojimi prijatelji takoj umaknil v predsedstvo kluba. Ko se je vrnil zopet v klub, je izjavil: Če je še kaj parlamentarizma v tej državi, potem bo demokratska stranka vzela situacijo v svoje roke.
Zatem je Davidovič sejo prekinil in pozival poslance, naj pridejo danes ob 10. dopoldne v klub, kjer jim bo predložil resolucijo.
ŠTIRI RAZLIČNE RESOLUCIJE.
Beograd, 1. febr. Sinoči je Davidovič v klubu v svojem zaključnem govoru izjavil, da je tako truden, da ne bi mogel več preceniti besedila eventualne resolucije, ki bi se morala prečitati v demokratskem klubu. Zato je prosil naj se to vprašanje preloži na danes.
Kakor se doznava, so bile pripravljene štiri različne resolucije, ki pa so bile nazadnje vse zavržene. Zatem so pripravili še nekaj resolucij, ali do enotne redakcije ni prišlo. Zdi se, da se ni našlo nobeno niti približno besedilo, ki bi ga bil Davidovič voljan končno sprejeti. — Pričakuje se, da se bo vršilo nekaj posvetovanj med zastopniki obeh skupin.
Davidovič je sinoči poskušal dobiti stik z zastopniki kmečko - demokratske koalicije. Kot posrednik je fungiral Milan Grol, ki je po seji odšel k Pribičeviču in ga obvestil o stanju pri demokratih.
DAVroOVIČEVCI UPAJO ŠE NA KOMPROMIS.
Beograd, 1. febr. Sinoči je bil Velja Vukičevič v daljši avdienci na dvoru. Kakor govore v njegovi okolici, je Vukičevič obvestil kralja o političnem položaju, ki je nastal po njegovem včerajšnjem razgovoru z dr. Vojo Marinkovičem. Zdi se, da Vukičevič natančno ve, kakšno stališče bo dr. Marinkovič končno zavzel v demokratskem klubu.
Iz okolice Davidoviča so sinočti zagotavljali, da bo resolucija demokratskega kluba taka, da bo klub rešila cepljenja. Pristaši kmečko - demokratske koalicije izjavljajo, da bodo v tem slučaju zavzeli popolnoma svobodno stališče v vsakem položaju.
TUDI RADIČ IN PRIBIČEVIČ ZAHTE VATA RAZČIŠČEN JE V DEMOKRATSKEM KLUBU.
Beograd, 1. febr. Za časa seje demokratskega poslanskega kluba je dr. Žerjav posetil Ljubo Davidoviča in se z njim dalje časa raagovarjal. Kakor se dozma-va, sta dr. Žerjava poslala k Daividovieu Radič in Pribičevič, ki z velikim interesom čakata na izid seje demokratskega kluba. Radič in Pribičevič sta dala Davi-doviču sporočiti, kako je njuno mnenje o ornih govornikih, za katerih govore se je včeraj dopoldne izvedelo iz časnikov. Dr. Žerjav je baje sporočil Davidovdču, da Radič in Pribičevič ne bosta zadovoljna, če se seja demokratskega kluba talko konča, da ostane vse pri starem.
ODLIKOVANI LJUBLJANSKI UNIV. PROFESORJI.
Beograd, 1. febr. Na predlog prosvetnega ministra je kralj odlikoval z redom sv. Save 1. Tazreda z lento rektorja zagrebške univerze Miillerja in rektorja ljubljanske univerze dr. Rajka Nachti-galla, z redom sv. Save 3. reda pa med drugimi tubi dr. Serka, dekana ljubljanske medicinske fakultete. Razen teh so bili odlikovani še nekateri profesorji beograjske, ljubljanske in subotiške univerze.
NOVI TURŠKI POSLANIK ZA BEOGRAD IMENOVAN.
Angora, 1. febr. Potrjuje se ves*, da je poslanec Nusref Fadilah beg, bivši ravnatelj političnega odseka v zunanjem ministrstvu, imenovan za turškega poslanika v Beogradu. Zdaj se čaka samo še na pristanek Beograda k temu imenovanju.
STRAHOVIT GLAD NA KITAJSKEM.
Peking, 1. febr. Mednarodna komisija za gladujoče kraje javlja, da je v nekaterih pokrajinah glad vsak dan atraš-nejšS. Prebivalci rušijo svoje hiše in prodajajo material, da si morejo kupiti hrane. Polovica prebivalcev iz teh krajev se je že preselila v Mandžurijo.
COOLIDGE ZA POMORSKO OBROOŽE-VANJE.
Washington, 1. febr. Na zborovanju načelnikov oddelkov je imel predsednik Coolidge govor, v katerem je obsodil tiste, ki se protivijo izdatkom za varnost države. Izdatki za narodno obrambo bodo kljub potrebnemu varčevanju znašali prihodnje leto 650 milijonov dolarjev. Kar se Oče pomorskega programa, ta ustreza potrebam države in ne pomeni tekmovanja z drugimi državami. Projektirane ladje se morajo čimprej zgraditi.
Stran 2.
»NARODNI DNEVNIK« 1. februarja 1928.
Štev. 26.
Upor mornarjev v Kotoru.
Danes pred desetimi leti so nenadoma obst omeli lahkoživi avstrijski mornariški oficirji <v Kotoru, ker nakrat so zagledali na svojih bojnih ladjah rdeče zastave in nakrat so bili ujetniki svojih mornarjev. Točno opoldne, ko so se pripravljali k dobremu kosilu, se je izvršil upor mornarjev in je prešlo poveljstvo nad bojnimi ladjami na mornariške svete.
Presenečeni so bili avstrijski oficirji, N ker so' se udajali le dobremu življenju in ker niso hoteli videti bede, ki je grizla vojake. Večina od njih že leta in leta odtrgana od domovine, zmučena od službe in šikan in vrhutega vsak dan gladna, ker je šla mornarjem namenjena hrana za oficirje in njih dame. V Rusiji pa je tedaj že zavladala revolucija in obetala vsem narodom novo življenje. Iz Amerike pa je že prišla vest o 14 Wilsonovih točkah. Mir, mir! ta beseda je odmevala v srcih vseh mornarjev in zaradi nje prišlo do upora.
Najprej na admiralski ladji križarske eskadre, »Jurij« in potem na vseh drugih ladjah, oklopnioab, križarkah, tor-pedovkah in podmornicah. 40 bojnih ladij je razobesilo rdečo zastavo in že je vse kazalo, da mornarji tudi zmagajo in da bodo njih zahteve sprejete. Od teh je bila politična samo zahteva po miru, dočim so veljale vse ostale le boljši oskrbi vojakov.
Toda le prehitro je prišel obrat. Mornarji so storili to veliko napako, da niso pritegnili k uporu tudi posadko v mestu in v bližnjih trdnjavah. In posledica tega je bila, da so bili le prehitro naperjeni trdnjavski topovi na uporne ladje.
Narodnostni spori so poraz mornarjev še pospešili. Čeprav so uporni mornarji slovesno obljubili, da bodo branili domovino pred sovražnikom in celo izjavili, da izroče v slučaju boja oficirjem poveljstvo, je pristaniško poveljstvo razširilo med Nemci in Madjari vest, da hočejo uporni slovenski in italianski mor-
narji prebežati k Italijanom in jim izročiti ladje. Nemški in madjarski mornarji so verjeli in ladje so se pričele \ racati pod komando oficirjev. Najprej torpedovke, potem še druge.
Med tem pa je že plula iz Pulja eskadra bojnih ladij, da s topovi uniči uporne ladje, nemške podmornice po so bile pripravljene, da torpedirajo vsako ladjo, ki bi dvignila sidra. Vedno bolj osamljenim voditeljem mornarjev ni tako preostalo nič drugega, ko da so se u d ali.
Tedaj pa so začutili avstrijski oficirji zrpet svojo moč in sodba se je pričela. Najprej je bilo aretiranih 800 mož in odvedenih v trdnjavske kazemate. -10 pa jih je bilo takoj postavljenih pred sodišče in v 18 minutah je bila končana vsaka razprava proti obtožencem. Le 15 minut časa je imel zagovornik in vse od njega predlagane priče so bile odklonjene. Novi gospodarji so hoteli sta-tuirati eksempel in zato so bile vse smrtne obsodbe takoj izrečene.
Dne 11. februarja pa so bile izvršene prve smrtne kazni in med ustreljenimi - > tali tudi naši ljudje.
Preslaba na je bila moč avstrijske vlade, da bi izvršila svoje temne naklepe tudi proti ostalim in po socialno-de-mokratični interpelaciji v parlamentu je bilo smrtnih eksekucij konec.
Mornariška ustaja je bila zadušena, teda saipo na zunaj, ker v srcih vojakov i je živela dalje in se širila dokler ni nastopila s tako silo, da je padlo v prali stara monarhija in zasijala svoboda narodom in med njimi tudi našemu.
Zato pa se bo naš narod vedno s častjo spominjal onih junakov svobode, ki so kot prvi z mornariškim uporom v Kotoru pokazali avstrijskim narodom pot svobode. In še zlasti bo živel spomin na nje, ker so posvetili to svoje delo z lastnim življenjem.
Zarja prihajajoče svobode je bil mornariški upor v Kotoru in v tem je njegov večen pomen.
Dunajsko pismo.
S VETIJ 8 A VSK A ZABAVA V KURSALONU. — DUNAJSKI ARHIVI.
Svetosavska proslava združuje že vsa leta po vojini tukajšnjo kolonijo za skuioen na-stoip lin je torej nekaka reprezentančna prireditev, ki naj po k a zn/e našo moč v tem mestu. Zato pa se tudi vsa kolonija prizadeva, da bi se ta proslava čim sijajnejše vršila.
In tako smo imeli (tudi ipretekld petek sijajno Sv etosa vsko zabavo v elegantnem Kur-salomi ob Ringu, iki je dal vse svoje prostore na razpolago, — a bili so letos res že veliko pretesni za vse občinstvo, ki je prišlo iz vseh okrajev in celo iz okolice. Bila pa je zastopana tudi tukajšnja diplomacija v prav odličnem številu, a dunajskih prijateljev našega naroda je bilo prav lepo število. — Skratka: naša kolcanja je ta večer častno nastopila) da je imponirala vsem tujim gostom, ki niso mogli dovolj pohvalno govoriti o vsem, kar so videli in slišali. Pripomniti je treba, da je bilo predpisano dšvečano cde-30«, zato ljudske mase niso imele pristopa. Prevladala je torej velikomestna eleganca in vsa slavnost je nosila vse znalke blišča in sijaja, kakor ga more nuditi veliki Dunaj. Pogled po taj elegantni množici je bil torej zares veličasten.
Izbran spored je pričel moški pevski zfbor »Slovenskega krožka« z narodno himno. Ta večer je vodni zbor g. Klemo Viškovič. Zbor
je častno izvršil svojo nalogo. Vse 'občinstvo je poslušalo himno stojč.
•Na to je izvajala gdč. Smiljana Manduki-čeva ritmične plese in sicer po Dvofakovi »Humoreski« in Rahimanijinovem »Beguncu«. Divna je bila njena interpretacija in eleganca.
Bosanska Mohamedanka gdč. Bahrija Hnil-žičeva je pela Bmiokega »Jorgovain grana procvala« in anijo iz Toske. Pevka je bodoč i zvezda na našem opernem obzorju.
Naš znanec g. Josip Čovič iz Zagreba pa je dovršeno zapel Hatzejevo Serenado in arijo iz opere Aivdre Ch&uer;. Milina in obsežnost njegovega glasu sta navdušili vse občinstvo.
Na to je sledil slikovit nastop mešanega pevskega zbora našega »Slovenskega krožka«, na čelu šestnajst pevk v naših narodnih nošah, vse enake s havbami. Za njimi dvanajst pevcev. — Da je po treh .mesecih obstanka mogoč tako lep nastop našega krožka, dokazuje najbolje upravičenost ustanovitve, ki so jo marsikje gledali z »belini očesom«. Ali maierijala imamo še toliko, da bi mogli nastopiti z dvojnim številoma, ako bi imeli vsaj še par tednov časa za priprave. Določeni sta mu bili pa le dve narodni pesmi iz znane Hubadove zbirke: Luna rije in Bratci, veseli vsi. — Pel je prav dobro, po mnenju občinstva celo divmo, 'kajti od vseh
strani so prihajali odličnjaki, ki so krožku čestitati na tein vspehu. Poseben fotograf je slikal ženski zbor za tukajšnje liste, a navzoča urednica ženskega dela »Neue Freie Presse« je povabila gdč. Detičkovo za drugi dan, da so jo posebej slikali in jo priobčijo za — vzorec lepe narodne noše. — Te narodne noše je izgotovil zavod H n ter Lam-liert na Margaretonstrns.se 19, ki oskrbuje garderobo za gledališča. Inicijativo, vodstvo in še kai' k temu .treba sia pa dala g. dr. Prid. Babnik in njegova gospa soproga, ki je v zboru vzorna sopranistka, — za kar jima vemo dolžno zahvalo.
Operni pevec Marion, t. j. Pavle Vlahovič, je zbolel in zato sia njegovi dve pesmi odpadli. — Spored je zaključi^ tatmburaški zbor hr vat sike P.rosvjete« z nekaterimi obširnimi skladbami, ki jih je naravnost divino in dovršeno odigral ipod mojstenskim vodstvom g. Klemo Viško vica. — Tako sla torej naši marodni društvi »Prosvijeta« in Slovenski krožek dali najinteresaihtneijši del sporeda.
Po dovršenem sporedu je pričela plesna zabava, za katero je sv.iral znani najboljši dunajski orkester Andr e H umni er. Na sporedu je bilo • Kolo-' — štirikrat, ali zopet in zopet so zahtevali, — in prijetno je bilo gledati celo Kitajce in Jaiponce, kako so brcali po parketu naše K-olo. Plesalo pa se je v treh dvoranah Kursalraia. Prav zanimivo jo bilo v srednji dvorani, kjer so plesali naši »krožkarji« in naše ipev.ke v svojih slikovitih nošah. V veliki plesni dvorani pa so ‘cd časa do časa .zbujale naše pevke splošno pozornost. Tudi je bila tu slikana pcselbe velika skupina udeležencev v ospredju večina naših pevk.
Tabo je minula ta Svetosavska zabav« v čast in ponos vse jugoslovanske kclonve na Dunaju kar bo ugodno vplivalo na nadaljni razvoj in napredek) tudi našega Slovenskega krožka, kar se že pekazuje. — Rojaki na Dunaju: Naprej po tej poli!
* * *
.Dunajski arhivi iz predvojne dobe so sicer v najboljšem redu, ali naši ljudje si vendar preveč do.mišlijujeb in iščejo tu naravnost nemogoče reči. Treba vedeti, da so nasledstvene države tudi arhive precej prebrskale in so veliko odnesle, razun Jugoslavije. Zato pa prihajajo prav od tam na Dunaj neprestano prošnje, naj jim tu poiščemo to in ono, kar je naravnost nemogoče najti. Posebno pa m araku svariti rojake in še posebej odvetnike, naj ne prihajajo z netočnimi zahtevami. Dogaja se n. pr. tole: Ta in ta invalid je bil leta 1916 v neki bolnišnici na Dunaju, bil je operiran itd. — poiščite nam dcitične dokumente itd. — Kje naj take do-kumnete poiščemo? Ako dofičniki ne vedo niti v kateri bolnišnici, ali vsaj v katerem okraju je to bilo, niti tega ne povedo natančno, v katerem času je to bilo, kako naj tu potem iščemo dokumente za drbo pred dvanajstimi leti?! 1
Od nasledstvenih držav ima najbolje evidenco —Italija, ki ima tukaj svojo Legaai-one i.taliaina v bivšem ministrstvu mornarice. Na čelu tej Legaziome je bivši tirolski poslanec Malfaitt-i, a lepo je število uradnikov in uradnic, ki so vsi iz novih provinci], ve-činom bivših dunajskih uradnikov, ki so jim stvari iz prejšnjih časov več ali manj znane. — Evidenca vseh arhivarskih stvari iz prejšnjih dob, dalje vseli zaMev do stare države — je naravnost občudovanja vredna. — Za Italijani so skoro na irii stopnji Čehi, ki pa so večino prenesli v domovino In vodijo taimkai strogo evidenco v veliko korist .svodih državljanov. — In kako je pri nas? To čutiijo tisoči na lastni koži.	A. O.
Politične vesti.
= Kako je utemeljil Marinkovič svoj nastop proti Davidovimi. Ker smo včeraj le nepopolno in nezadostno zabeležili Marinkovičev govor, podajamo danes njegove glavne misli v celot,i, ker so tako tehtne, da so morale učinkovati. Marinkovič je izjavil, da je tudi oin za kctncenlraoijio in v glavnem sprejema Davidovičeve argumente, Iker mora biti izvršena koncentracija že vsled velikih nalog, ki so pred parlamentom. Kar se pa tiče združitve demokratskih sil v en klub, snrattra Marinkovič za pogrešilo pot, da sc zruši sedanja vladna kombinacija. Po njegovem mišljenju je treba postopati ravno ob-
ratno. to je, najprej ohraniti sedanjo kombinacijo in jo nato razširiti po možnosti na koncentracijsko vlado. V tej vladi pa bi se moglo deilati za zbližanje vseh demokratskih elementov. — Kar se tiče Pri biče viča, ne bi imel Marinkovič osebno nič proti temu, da se gre s Pribičevičem, toda izjavit je, da sigurno ve, da je situacija takšna, da se s Pribiževičem danes ne more nič doseči, ker se je s .svojim delom onemogočil. Zato smatra, da je vsak uspeh s Pribičevdčem nemogoč in da pomeni, če se gre s Pribičevi-i-ern, iti v opozicijo in to brez najmanjše koristi. Po njegovem mnenju ni naloga demokratske stranke, da zapusti položaj, ki ga danes ima zaradi neke brezupne situacije. Zato smatra, da je za demokratsko stranko vendarle najbolje, da ostane tam, kjer je in da s svojega sedanjega stališča dela v smeri sklepov, kakor so bili sprejeti na kongresu demokratske stranke. Kar se ,pa iiče St. Radiča in HSN je dejal Marinkovič, da misli, da se more delati z Radičem in Hrvatskini scljačkim klubom in da more vstopiti Radič v vlado, ker so njemu vsa vrata odprta. Toda z njim je mogoče delati le, če je večina zasigurana brez njega, ker dokazujejo sedanje izkušnje, da se z njim težko dela. Zato je Marinkovič v svojem govoru povda-ril. da jo za Radiča in HSS čisto druga situacija ko za Pribičeviča in zato se mora v smislu teh-dejstev opredelili tudi demokratska stranka. — Izvajanja Marinkoviča so zlasti učinkovala na demokratski center, ki je kolebal med Davidovičem in Marinkovičem.
— Prcdkonfercnca Marinkovičeve grupe. Dan prčd sejo demokratskega kluba so bile razne zelo pomembne konference demokratov, ki so jasno pokazale, kako se voda v demokratskem klubu pred posameznimi skupinami boj za (premoč v klubu. Od teh konferenc je biik najvažnejša ena na stanovanju nar. poslanca in beograjskega velehndusiri-jalca 'Dragiče Matežiča. Prisotni so bili v i demokratski ministri in najožji pristaši Marinkoviča. V vsem je bilo navzočih 16 poslancev. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se z največjo energijo uprejo prizadevanjem Ljube Davidoviča. da se vrže sedanja vianjda koalicija. Sklenili so, da na tem stališču vztrajajo do kcnca in magari, če bi morali razbiti klub. Marinkovič je na konferenci obvestil vse o situaciji in povdarii, da Ima danes Vukičevič zelo motno pozicijo in da bo vsak poizkus vreči sedanjo vlado preje povzročil nove volitve ko pa to, za čemur gre Davidovič. Člirio nemogoče je, da bi prišle na vlado levičarske skupine s Pri-'biče<vičem in Radičem. — O tej konferenci je bil obveščen tudi Vukičevič. Na sestanku z Vuikičevščem ,pa je izjavil Marinkovič, da se v demokratskem klubu stalno krepi 'situacija v njegov prilog.
= Deficit v drž. proračunu. Finančni odbor je predložil skupščini poročilo o finančnem zakonu za leto 1928/29 in po obširnih podatkih o drž. dohodkih in izdatkih v poročilu konisiatiLral, da je proračun defdciten za 210,322.182 Din. Poročilo nadalje kiomsta-liira, da stalno padajo državni izdatki in da je tudi naša trgovinska bilanca vedno bolj neugodna. Zato je treba, da podivzame vlada energične in takojšnje korake za ozdravljenje tega stanja ter da zlasti poskrbi za napredek kmetijstva, ki je najvažnejša .panoga našega gospodarstva, a danes še na jako primitivni stopnji. Poročilo navaja tudi davčno preobremenjenost nekaterih davkoplačevalcev in zato predlaga, da se uvede davčna enakost. Nato naivaja .poročilo razne -predloge za izboljšanje državnega in narodnega gospodarstva ter nalaga zlasti vladi, na najde kritje za proračunski deficit.
= Novi davčni zakon v načelu sprejet. V imenu večine je n-a včerajšnji do-poidanrid seji Narodne skupščine poročal o novem davčnem zakonu posl. dr. šečerov. Obširno je utemeljeval novi zakon, ki odpravlja glavne neenak-ost.i v obclačenju. Pobijal je tudi zahtevo opozicije, da se izv-rši davčno izenačenje takoj, ker je to telmlčno nemogoče. Med njegovim govorom je prišlo do burnih prerekanj med opozicijo in vladno večino. Ko je dr. Šečerov končal svoj govor, je poslanec Pavle Radič obnovil svoj predlog, da se načrt novega davčnega zakona vrne odboru, ker da je nepopolen in premalo obdelan. Radičev predlog pa je skupščina s 182 preti 72 glasovi zavrnila in je bil nato sprejet davčni zakon v načelu.
Ivan Hribar:
21
MOJI SPOMINI.
Od 1858. do 1910. leta.
Začelo se je torej moje pisarniško poslovanje. Samo ena stvar me je skrbela: kje dobiti denarja, da sl kupim novo suknjo ter vrnem Hočevarju surko. Toliko prebrisan nisem še bil, da bi bil šel h kakemu krojaču ter vzel obleko na obroke. Hočevar me je že dvakrat, trikrat opominjal, naj mu vrnem surko; očividno se je bal, da mu je preveč ne ponosim. Toda še-le po dobrem mesecu dobim toliko poguma, da stopim pred generalnega tajnika ter mu povem, da hodim po Pragi v izposojeni suknji. Mož se je zakrohotal ter je pristavil, da bi mu bil to hudodelstvo že zdavno lahko potožil. Poklical je takoj slugo, dejal mu, naj me pelje h krojaču Plnminku v Konviktsko ulico ter naroči tamkaj zame celo novo obleko; mene pa je poučil, da bom moral krojaču plačevati za obleko po 3 gld. na mesec. Težak kamen se mi je odvalil od srca in komaj sem čakal, da sem dobil novo obleko. Takoj ko sem jo prejel, odposlal sem Hočevarju surko. Njegove Ijubez-njivosti pa nisem pozabil; v nagrado za to sem mu namreč, ker to v Ljubljani zaradi odpora lekarnikov ni bilo mogoče, izposloval lekarno na Vrhniki.
Septembra meseca razodel sem generalnemu tajniku N-ovAku, da želim sitoipiiti v gimnazijo ter ga prosil, naj mi dovoli hoditi vsak dan zvečer po tri ure v pi-
sarno banke Slavije«, — četudi proti manjši plači, kakor 30 gld. — da mi tako omogoči dovršiti gimnazij-
František Novšk.
ske nauke. Novaka je ta moja prošnja vidno razveselila in zagotovil mi je, da jo priporočilno predloži generalnemu ravnatelju. Ne vem, ali je z ravnateljem govoril ali ne; a taikoj dan na to je prišel pome v pisarno, me je peljal pred generalnega ravnatelja ter je temu razložil mojo željo. Chleborad mi je mrzlo in osorno dejal: »Kdor hoče od nas zaslužka, mora pri nas biti. Ali izstopite popolnoma ali pa uradujte tukaj dalje!« Za-plakal sem bil pri teh besedah in z menoj vred je ihtel generalni tajnik Novšk, ko sva iz Chleboradove pisarne stopala v njegovo. Niti on, niti jaz nisva bila v stanu več govoriti. Popoldne, ko dr. Chleboršda pi bilo več v pisarni, pa me generalni tajnik pokliče zopet k sebi in mi pravi: »Prav žal mi je, da pri generalnem ravnatelju nisva nič opravila; a sedaj vam, če ne dobite kje kake podpore, ni druge pomoči, ko da vztrajate pri nas, sicer se pa privatno pripravljate za izpit.« Izpre-videl sem, da podpore od drugod ne morem dobiti — odnosno bil sem tudi premalo izkušen, da bi jo bil iskal; — zato sem se bil odločil ostati pri banki »Sla-viji«, poleg tega pa se privatno izobraževati dalje. To poslednje pa ni bilo ravno lahko, kajti v pisarni je bilo vedno mnogo dela, moji mesečni dohodki 30 gld. — ker sem samo za posteljo moral plačevati 10 gld. — pa so bili tako pičli, da bi ne bil mogel izhajati brez postranskega zaslužka. Zato sem hodil vsak večer od 8 do 12. pisat v pisarno življenjske police.
(Dalje prihodnjič.)
Štev. 26.
— U-tanovniki Narodne Galerije so poslali v zadnjem času: general Rudolf Maister ■v Mamboru; dr. D luko Puc, odvetnik in ljubljanski župan; gospa Julija Serko v Ljubljani; dr. Alfred Serko, dekan medicinske fakultete v Ljubljani. Odbor Narodne Galerije se vsem imenovanim zahvaljuje za njih prispevke.
— Naši venerolegi in vprašanje prostitucije. Te dni se je vršila v Zagrebu konferenca venerologov. Predsedoval je dr. Bla-Skoviič. Z ozirom na to, da se pripravlja v ministrstvu za narodno zdravje uredba o pobijanju prostitucije, se je bavila (kcmtorenca venerologov samo z vprašanjem prosSilruaije. Po dva dneva trajajoči diskusiji se je izjavila konferenca za .sledeče principe: Javne hiše naj se odpravijo v vsej državi. Uvede naj se drug način reglementacije. Policijsko pojmovanje reglementacije naj se odpravi. Neoreglementaoija naj bo zgolj, zdravstvena. Nadzorstvo nad prostitucijo naj se policiji odvzame ter poveri posebni zdravstveni oibla-s-Ti, ki naj bo sestavljena v glavnem od žensk. Te zdravstvene oblasti naj bi bile •predvsem venerične ambulante (antlvemerič-ni dispanserji) ali pa zdravstveni odseki. Policijske oblasti sodelujejo s temi socialno-upravnimi oblastmi samo glede evidence 'prostitucije. Za ta posel naj se uporablja kvalificirano žensko osobje. Prisilna imskriip-cija naj se prepove. Nadzorujejo se tudi moški. Ti sklepi se predlagajo kol začasni, dokler ne dobimo posebnega zakona o pobijanju nalezljivih bolezni Ti, soglasno sprejeti
"sklepi konference so bili takoj poslana ministrstvu za narodno zdravje.
— Naše nove podmornice. Lz Splita porogajo: Prvi dive naši podmornici, (ki sta bili
zgrajeni v Angliji in ki smo jih že pred .dalje časa .prevzeli, prispeta v drugi polovici meseca februarja v naše vode. .Komandant ■ ene podmornice Ln voditelj ekspedicije je korvetni kapitan Krtšujavič. Naše moštvo je v angleških vodah pred odhodom na podmornicah 140 krat vežbalo. Podmornica, ki Rta biili naročeni v Franciji, prispeta v Dalmacijo koncem letošnjega leta.
— Akcijski odbor za Župančičevo slavje se zahvaljuje vsem gostom ter domačim ■cb-laisitrvom, ker] • racijam, društvom in posameznikom z:: izkazano naManjeniost Ln pozornost. Ko bo vsa akcija končana, bo pozval
■-one, ki so pedpisalii oklic na slovenske občine, na sestanek, kjer jim bo predložil Obračun in prosil razrešitve od obveznosti.
— Brezposelni nimajo besede. Brezposelni v Zagrebu so hoteli sklicati predvčerajšnjim dopoldne protesta! shod. Peticija je sh.od, prepričana, da bo prišlo do izgredov, prepovedala. Do manjših manifestacij je prišlo tu in tam kljub temu.
— Osebna vest. Gosp. ing. Benediki Wen-ko, kmetijski strokovni uradnik pri mariborski oblasti je napravil v Zagrebu praktični strokovni izpit za živinorejsko panogo z «1 ličnim uspehom.
— Zračni potniški promet med Egiptom in Palestino. »Qoctk-Campamy< bo vzpostavila te dni redni tedenski zračni promet med Egiptom lin Palestino. Aercplani bodo odhajali iz Kaira vsako soboto.
— Slepci bodo lahko čitali. Iz Moskve poročajo: Profesor Res in g v Leningradu je konstruiral s-stroj za či tanje« za stoipce. Prvi poizkusi so se prav dobro obnesli. Stroj iz-pretminja pisane črke v zvočne znake. Seveda mora slepec zvočne znake dobro obvladati. Iznajdba je, spričo ogromnega števila slepcev — 300.000 — v sovjetski Rusiji, velikega praktičnega pametna.
— Ne živ ne mrtev se nočem vrniti v domovino. 'Pokojni španski pisatelj in politik Blasoo Ibanoz je dotočil v svejd oporoki, da naj se izpremeni njegeva vila v Menlanu v 'pisateljski dom. V testamentu pravd Ibanez med drugim: N« živ ne mrtev se nočem vrnili v Španijo, dokler vlada tam sedanja režim, to pa tembolj, ker bi bil moj prevoz zadoščenje za moje sovražnike.
Neugodna konjunktura za dunajske gostilničarje. Kot poročajo dunajski časopisi, 'postajajo Dunajčani bolj in bolj soldini. Posledica »o številni kem kurzi gostilničarjev. »ZimrzulkK je med drugim tudi že več starih, dobrih in priljubljenih gostiln.
— Kuhar — oficir častne legije. Iz Pariza poročajo: Med osebami, ki so bdle odlikovane začetkom letošnjega leta s križcem oficirja ččstne legije se nahaja tudi gospod Bseof-tier. Bscoffier je eden od najslavnejših francoskih kuharjev. Svoj poklic izvršuje že nad 60 let. Od majhnega kuharskega valenca se je jpav^pel do gastronoaničnega diktatorja. Vihtel je svoje žezlo v prvih hotelih Francije in Anglije. Spisal je več knjig. Pcisebno znani iso njegovi »Spomini kuharja pri renski armadi«, njegovo delo o aprovtiaaoiji vo* jaka na bojnem polju, predvsem pa kuharska knjiga, ki jo je izdal leta 1902 in ki jo bita prevedena na več jezikov.
— V službi smrtno ponesrečil. Uslužbencu finančne korit rde Ivanu Bauinganluerju je na patrulji v škofjeloški okolici spodrsnilo. Pri tem se mu je izpinožiia službena pušlka. Projektil ga je smrtno nevarno jroSlcodoval na vratu. Ponesrečene« so prepeljali v ljubljansko bolnico.
— Aretacija roparske tolpe. Iz Karlovca poročajo: V hišo kmeta Janka Starišiniča je udrla ene zadnjih noči tolpa štirih z noži in puškami oboroženih roparjev ter odnesla iz podstrehe vsa živila. Naslednji dan so bili razbokiiki v selu Borilovič aretirani.
— Po požaru novosadskega gledališča. Kot poročajo, bo nrvosadski mestni občini težko zgraditi novo gledališko poslopje, ki bi veljalo 8 milijonov dinarjev. Znenkrat se adop-tira v svrho nadaljevanja gledaliških predstav dvorana kina »Odona«. Ob priliki požara je vzbudilo splošno pozornost, da poveljnik Prostovoljne gasilske organizacije gasilcem ni dovolil, rin bi se bili udeležile rešilne akcije. Sedaj je bila odrejena fuzija prcstovolme gasilske organizacije z mestno požarno brambo.
»NARODNI DNEVNIK«
s vestL
— Roparski napad na gimnazijca. V sokolu pred 5. uro zjutraj sta napadita dva do-. lej neznana razbojnika v bližini kolodvora v Zdeačicah 14 letnega dijaka III. razreda realne gimnazije v Zagrebu, Zaniča, ki je korakal,.kc4 vsako jutro na kolodvor, da se pelje v Zagreb v .šolo. Ropanja ria zamenja-la dijaka s trgovcem, o katerem sta mislila, da ima pni sebi mnogo denarja. Ko sta videla, da sta se zmotila in da ni i-mel dijak pri sebi niii pare, sta <mu raztrgata iz jeze
•bleiko, ga ranila z nožem na roki, mu ug rabila zimsko suknjo ‘ter jo urnik korako-v od-kunita. Zanič je prijavil zadevo takoj po prihodu v Zagreb ipoliciji. Ko so ga na polikliniki za silo obvezali, je šel nemudoma s policijsko patruljo zasledovat napadalca.
— Stavbena katastrofa v Lodza. V Lodzu s > je pripetila le dni velika stavbena nesreča. V stanovanju trgovca Walda se je zrušil zjutraj zarano, ko je vsa rodbina še spala, strop. Vsa rodbina, oče, maiti in dva ('reka so obležali pod ruševinami. Oče je umrl na peti v bolnico, njegova soproga je j Hegla poškodbam v bolnici, otroka se borila s smrtjo. Lastnik hiše je bil aretiran.
— Zopet katastrofa ameriške podmornice. Ameriška podmornica »S 3* se e tna vožnji iz Virginije na Kubo ob hudi nevihti od ovčjega brodovja izgubila. Floti la se je nahajala ta čas okoli 100 milj od rtiča Haitte-rasa. Morje je globoko na dotičnem mestu 3000 metrov. Na krovu podmornice se je nahajata razven komandanta in treh drugih oficirjev 37 mož posadke.
— Velika železniška nesreča v Zadnji Indiji. Pri Maodalayi v Zadnji Indiji se je pripetila te dni velika železniška nesreča. Lokomotiva, dva tovorna vozova in trije vozovi III. razreda so padli z nekega mostu v reko. Vc-z doslej še ni bilo mogoče dvigniti iz reke. Pač pa so izvlekli ‘iz voz 40 mrtvecev. 28 eseb je bilo lažje ali težje poškodovanih. Domneva se, da gre za akt sabotaže, ker so ■bile tračnice razmaknjene.
— Velika avtoniobilna nesreča. V Miskol-C7.u se je zaletel te dni avtobus, ki je vozil z brzino 40 km in v katerem se je nahajalo 32 vojakov z dvema oficirjema, v neki zid. Zid se je porušil. Vojaki so zleteli v velikem loku z veza. 22 vojakov je znatno poškodovanih, oficirja in dva vojaka pa težko. Šoferja s > aretirali.
— Konj na krovu letala. Te dni se je .pripetilo prvič, da je bil 'transportiran z letalom konj. Ameriška cirkuška jahalka Batiy Rand, ki je razkazovala svojo umetnost v Parizu, je dobila angažma« v Londonu. Ekscentrična ženska je dala prepeljati svoje k tuša »Fantom« v nalašč v to svrho zgrajenem aeroplamt v London. Prodno so spravili konja v aerciplan. jih je stalo precej truda. Živinče se je branilo -z vsemi štirimi. Igrali so mu na harmoniko itd., končno se jim je posrečilo, da so ga spravili v letata. Med vožnjo se jo konj v novo situacijo prav hitro znašel ter je zapustil a eo ropi a n v Tandemu povsem mirno.
— Trije stoletni umrli v enem dnevu. V Genovi je umrl te dni neki stoletni gostilničar. Istega dne je umrla v Parmi neka stole tna žena. Oba sta ostala do konca duševno sveža. V najstarejši italijanski duhovnik. Pe-rcgalli se je udeležil kot petindvajsetletni mladenič bitke i ri Palestri, v kateri so se bili Francczi in Pijemcntezi z Avstrijci. Perc galli je .poznal Cavourja, Garibaldija, šest papežev in pet kraljev savojske dinastije.
— Konzorcij za izdanje adresarja mesta Ljubljano in Okolice je razposlal v teh dneh čez 50C0 ; bvest.il v Ljubljani in okolici obstoječim j : .talijem vseh vrst ter pnoisS vse one, ki so opazila v svojem naslovu kakršnokoli nepravilnost, da mu to takoj sporoče. Istočasno -sporoča, da posluje pisarna od 1. februarja na Kougreisuiem trgu štev. 3/1, telefon 2970.
— Fakirski eksperiment. V Innsbrucku se je dal te dni 22-letni brezposelni Emil Mora-jer zakopati v zaboju, ki je dolg samo 79 cm, visok pa (So, zakopati v zemljo. Obljubil je, da ostane zakopan teden dni. Z zunanjim svetem je bil zvezan potom telefona. Na sebi je samo hlače. Pokrit je bil z lahko odejo. Ko je zvedela za fakirski eksperiment naslednji dan policija, je dala mladega moža nemudoma izkopati. Morajer je prebil v zaboju 12 ur. Tekom tega časa je zemlja nad njim zmrznila. Policija ga je prepeljala na psihijatrično kliniko.
— Pred nami leži tretja številka »Ognja«
slovenskih gozdovnikov. List prinaša .zamimi-ve članke in misli o gozdovniištvu, o prijateljstvu, o slovenski (pesmi din glasbi v taboru, o planinstvu in zalezovanju. Razveselile .so nas »Mlade besede«, ki to res milade in življenja polne, ki želijo bojev proti vsemu trhlemu in vsem predsodkom. O listu so Še Sledeči članki: Obred prižiganja ognja, Viigilije, Klic iz Istre, V našem Nortuljku, k prirode. Naše tretje taborenje, Šport, Igre, Brozovo lubje, Naše tretje taborenje iin par pesmi. Priporočamo »Ogenj« vsem, ki se zanimajo za naravo ln za pokra! vrnitve k naravi. »Ogenj« se dobiva pri Eli Piii.berškovi, Poljanski nasip 10 (pritličje).
Ljubljana.
1— Iz tajne seje občinskega sveta. Gostilničarje in kavarinarje se opozarja, da je bil v zmislu sklepa tajne seje občanskega sveta z dne 30. januarja 1928 odobren županov dopis z dne 20. minulega meseca, naslovljen na gostilničarsko zadrugo, na podlagi katerega se mora pričeti s pobiranjem občinske davščine na nočni obisk in dovoljene igre z današnjim dnem. Vsi oni, ki hočejo to davščino plačevati v obliki pa všala, se morajo zglasiti tekom današmega dne v pisarni ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada na Gosposvetski cesti št. 17* med običajnimi uradnimi urami.
il— Revizijska komisija mestne občine ljubljanske, ki bo pregledala celokupno go-
1. februarja 1928.
spodansatvo od leta 1922/23 dalje, je izvolila na svoji včerajšnji seji za predsednika gosp. primarija dr. V. Gregoriča.
I— Svctovnoznani čelist Gaspar Cassada igra na svojem konceriu dne 9. februaarja v Filharmonični dvorani sledeč repertoar: Beethoven: Sonata v a-duru, Locatolli: Sonata v d-duru, ltih. Strauss: Sonata v f-du-ru, Bach: Adagio; Laserna: Tonalita, C-n- salo:	Dan s e du diable v etri. Na klavirju
spremlja umetnika Julija pl. Mendelsolm Gordigiani. Občinstvo ppozaramo na ta izredni uenilniški konceri, saj uživa Ca-.-ado svetovni sloves 'ter ga po vsej pravici prištevajo .mol najboljše čeliste. Vstopnice bodo od petka dalje v predprodaji v Matični knjigarni.
1— Bevski zbor slevcn-kih učiteljev, hi
koncentrira v Ljubljani v pondeljek, dne 6. .. m. v Unionski dvorani je imel svo-j prvi Nošnji koncert pred kratkim v Zagrebu ter ■i s tein sveim prvim nastopom pridobil izredne s-impaiiie zagrebške publike in dosegel sploh velik umetniški uspeh. Nastop zbora je tako ugajal, da je bil splošen vzklik: Dobro nam dešel vsikdar! Zagrebški kritik Žiga Hirschler piše v -Juiannjem listu dn • 10. januarja tako-le: »Pevski zbor učiteljstvo UJU iz Ljubljane pokazal je v Zagrebu av.rj visok talni ioni in umetniški nivo. Zbor slovenskih učiteljev se odlikuje s svojo zbora o disciplino, ki navdušuje in nrore služiti za vzor. Pred vsem se udarjajo na uho sijajni alti, ki bi po svojem sonornim sočnim in poletni zv ek. cm težko našli par med ostalimi našimi zbori. A Vi p-ga zbora so poseben odlomek zase, plemeni;;,rt in mehkoba tega tona deluje z neodoljivo .silo.. Odlični so i šamani, ki mi v najvišjih legah niso neprijetni. Zmagali so svojo -težko nalogo v tako ( kus-ni obliki, da že samo to zasluži vsako I riznanje. Ženski zbor tega društva spominja v svojem k-stepu prav živo na godalni orkester. P 'most m čistost harmonfie, krami legalo in jasnost intonacije so ta ut is s silo ojačali. Meški zbor idealno podpira baroni. ,:,ij.o in ribam, a 7. ženskim zborom se topi v eno somro cel;' >. Tenoni so mehki ih vitki, a b; '. masivni in močni. Na kratko: Zbor slovenskih učiteljev spada v prve vrste naših pevskih društev, ima pa -vse pogoje, da nas in našo muziko odlično repreizenitira v inozemstvu... Dirigent druživa je Srečko Kumar, ki ima zbor popolnoma v oblasti. -Njegove kretnje posluša zbor z največjo natančnostjo. Kumar je izdelal vse pesmi z veščo roko iin muzikalnim zanosom, velik uspeh večera ja tudi njegova zasluga. Vstopnice za koncert učiteljskega zbora so v predprodaji v Matični knjigarni.
1— Prvo letošnjo gorsko turo napravimo skupno dne 1. februarja 1. 1. v veliko dvorano hotela »Union«, kjer se vrši naša planinska veselica združena s plesom. Vso gorsko opremo pustite doma, tudi nahrbtnikov in cepinov ni treba. Poskrbljeno bo z vsem v naših pavilonih, ker bodo naše narodne dame stregle žejnim Ln lačnim planincem-do-lincem. Muzika priznane dravske d.ivizie bo neumorno svirala foxe in valčke, da bo vsak prišel na svoj račun. Gmoten uspeh je namenjen razširjenju naše lepe in obče priljubljene koče v Kamniški Bistrici. Obvezno je za vse -planince in ljubitelje planinstva, da se udeleže naše prireditve! Obleka promenadna ali planinska. — V.si na svidenje.
1— Ven s tujci, ki se pri nas pretepajo. Gospod F. je bil te dni v neki gostilni tam nekje v bližini tobačne tovarne hudo tepen in poškodovan. Pravi, da ga je nabil neki Amerik ati ec«, ki ni nas državljani. Če je to res, naj se tujec, ki pretepa domačine, izžene.
Celje.
c— Mestno gledališče. V četrtek, dne 9. februarja se vrši v Mesitnem gledališču pre-mijera L. N. Tolstega »Vstajenje . Vlogo Kal!|ju5e MaBliove igra ga Vorbachova, kneza iNebljudova g. F. Gradišnik. Režira in dn--ueini-ra g. V. Bratina.
c— Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju ima svoj redni XXI. občni zbor dne 9. februarja ob 20. uri v gostilniških prostorih Narodnega doma. Vabljeni so prijatelji uboge mladine.
c— Zglasitcv mladeničev rojstnih letnikov 1908, 1909 in 1910. Mestni magistrat celjski poziva vse v Celju hivajoče mladeniče ■omenjenih letnikov, da se osebno zglasijo od 3. do 18. februarja 1928 na mestnem magistratu (prvo nadstropje soba št. 14) vsak dam razun nedelje od 9. do 12. ure in sicer ne-gle.de na to ali so v Celje pristojni ali ne. Mladeniči letnika 1908 morajo prinesti seboj krstni 'list, družinsko polo, v kateri morajo biti opisani vsi člani družine, domovnico, šolska spričevala in potrdilo davčnega urada glede letnega neposrednega davka. To velja za v Celje pristojne mladeniče letniilka 1908. Mladeniči istega letnika, ki niso v Celje pristojni, prinesejo s seboj le knsini list, domovnioo .in družinsko ipolo, isto itudi letniki 1909 in 1910 ne glede na njih pristojnost. Odsotne nabornike morajo prijaviti njihovi staniši, s or odmiki ali varuhi.
c__ Vsled nujnejših izdatkov se v letošnji proračun ni mogla vstaviti vsota za javno stranišče, ki hi se naj postavilo na Krekovem trgu pri skladišču Union. Nujnost pa je, da se ne odlaša dolgo in da se postavi stranišče pod zemljo po ivzgledu velikih mest. (Nek tujec isi je ogledal eeirkev sv. Miataiimu-lijana. Spomenikov na zadnji Strani ceilkve si ni mogel ogledati radi obilo nakopičenih odpadkov. Ni čuda, da trava ondi lepo uspeva.)
c— Upokojena je poštna uradnica Rožu Korošec v Celju. Prestavljeni sta Jz Celja poštni 'Uradnici A. Rihteršič v Loče Ln A. Kogej v Maribor.
e— Pri proračunski seji mestnega občinskega sveta se ie mnogo debatiralo tudi o javnji mestni knjižnici, predvsem radi poviška podpore. Piri tem je nek občinski odbornik godrnjal, neki drugi pa je povdairjal, da ni v knjižnici knjig socialne vsebine. — Knjižnica se sestavlja, da zadovoljuje vsem
Stran 3.
.-hišk.-.-:-kuni in načelom spl-ošne izobrazbe; v njej se nahaja tudi .»Das Kapital . Index libro rum prohibiitorum torej ne eksistira. Celjska javnost z veseljem zasleduje lep razvoj maše mostne knjižnice in so redki nasprotniki te institucije, ki ipeznajo literature le iz koledarjev in mogoče še iz reklam. Na ■take ljudi se pa napredek ljudstva ne ozira.
i — Trio K. Sancin, E. Marsič in R. Matz priredi v četrtek, dne 1. marca svoj koncert v Celju. Naj so društva blagovolijo ozirati na to prireditev.
KRATKE VESTI.
Arbitražna pogodba med Litvo in Nemčio
e bila v nedeljo podpisana.
Generala Sira Roberta Badcn-Povvella, vo-
dilela gozdovnikov, nameravajo razne vlade predlagati za nosilca Nohtov e mirovne nagrade za leto 1928.
Obsojene komunistične poslance bo po izjavi ministra Herriota vlada 'pomilostila še (pred volitvami, da bodo mogli pri valitvah nastopili kot kandidati.
Novi madžarski kardinal Szeredv bojkotiran. K slavnostnem ustoličenju kardinala Szeredvja ni prišel niti grof Bethlen miiti minister Vas, ki je duhovnik. Od vseh škofov je prišel tudi samo eden. Samo iremdeniti-zeni novemu kardinalu torej ne -bo pomagal.
Feldmaršal Haig, vrhovni poveljnik angleške armade za časa svetovne vojne, je umrl zadet od kapi v starosti 67 tat. Haig je prevzel po generalu Frenchu v decembru 1915 poveljstvo nad angleško armado v Franciji in jo docela reorganiziral. Kasneje se je prostovoljno podredil komandi maršala Foche-a, čeprav je bil en mlajši od njega. S tem je omogočil Haig enotno poveljstvo, ki je bilo za izid vajme odločilne važnosti.
Dr. Dre
se je preselil v
Strossmayerjevo ulico št. 5 poleg otroške bolnice.
Pismo iz Poljske.
Trgovinski' odnešaji med Poljsko in Litvo so se po vojni precej oživeli. Lela 1924 je Poljska izvozila v Litvo za 7,070.000 zlatnikov blaga, 1. 1925 pa za 10,784.000 zlatnikov. Polovica teh vsot pripada na blago za obleko. Liilva ipa je izvozila v Poljsko ribe, jajca, mlečne in tobačne izdelke. litvanska meja je zaenkrat za poljski premog zaprta. Kljub temu pa ,je izvozila Poljska I. .1926 Ln 1927 preko 200.000 ton premoga v Litvo. Tudi les gre po Nijemnu iz poljskega gozda v liitviaske pristane kljub neprestanim političnim konfliktom na tem ozemlju. Najbolj nevaren tekmec Poljske, kar se tiče uvoza v Liitvo. Je Nemčija, in sicer Vzhodna Prusija. Nemčija rivaiizira s Poljsko v uvozu sladkorja, premoga, suiknenih izdelkov, cementa in strojev. Nemški ekspert je zaeukrat še precej večji od poljskega. Vendar pa se mora Poljšak kot natfbližja sosedinja Litve ipovapeti polagoma na .prvo mesto glede trgovskih od-nošajev s to deželo.
Ministrski svet raapravlja že dalj časa o spremembi dosedanjega zakona o vojaški dolžnosti. Med drugim pretresa tudi načrt o pomožni vojaški službi za ženske. Pomožna vojaška služba bi obvezovala vse ženske od 17. ipa do 60. lota. Izvzete bi bile le žene, ■ki so aktivno služile v armada, v rezervi ali pa pri splošni mobilizaciji iai seveda matere malih otrok. Ženske bi izvrševale službo v sanitetnih oddelkih, v pisarnah, pri gospodarskem 'in prosvetnem dplu. Ideja o organiziranju vojaške službe za ženske pod vojaškim poveljstvom se je rodila v svetovni vojni, ko so ženske pokazale, kaj premorejo doma in v javnosti.
Varšava se modemiizira! Po ulicah švigajo kurjeni avtomobili. Poizkusi o napeljavi katoriferov iy notranost avtov so se namreč izvrstno obnesli. Kaj rad sede Varšaivlam i® dvajsetstopinjskega mraza v gorlk-o Škofljico, da se vsaj tekom vožnje nekoliko ogreje. Prijetna toplota v notranjosti avta pa lahko - postaine nevarna zdravju ali pa celo življenju pasažinjev. Tvoreča se dušikava kislina more uspavati popotnika in ga končno smrtno zastrupiti. Da bi ne bilo sličnih nesreč, je varšavski magistrat izvršil nebroj poizkusov s kurjenimi avtomobili ter izdal natančna nav (Klila glede konstrukcije avtomobilskih peči.
Prižigalci .svetiljk izginejo skoraj dz varšavskih ulic. Mestna plinarna upelje namreč avtomatično prižiganje in gašenje cestnih isvetHjk in sicer naravnost iz plinarne brez pomoči prižigalcev. V to svrho opremi plinarna 5000 svetiljk s posebnimi avtomati. P.rižigaloi >pa se bodo v bodoče uporabljali le za anažene in konseivirame svetdUjke, oziroma se pritegnejo k drugemu delu. Z varšavskih ulic pa preidejo v preteklost ikarak-tertivtiSni može v dolgih, sibirsikih kožuhih, ki so v decemberski mrak prižigali late>rtte in voščili mimcidočlm »dober večer«.
Varšavski kolodvori dobe brezplačne muzeje. Obisk v muzeju naj skrajša potnikom čakanje na vlak. Tu moram pripomniti, da na varšavskih kolodvorih ne prodajajo alkoholnih piač. Ko bi točiti naše vino in našo sKvovika bi jih zabavala bolj kot ,pa vise mu-našapanih apic In drugih zverin. Vino in slivovka bi ih zabavala bolj kot ipa vsa mu-eejdke posebnesti akupaj.
Varšava pa naj doibi itiudi najmodernejši spomenik na svetu. Ministrstvu za .notranje
Stran 4.
»NARODNI DNEVNIK« 1. februarja 1928.
I Bi IMI ■ WH	—MU	IIH ■! Bi Ml I !!!■ I	IIIIIMHI II.I	II
Štev. 26.
zadeve je namreč poslal melkti patri jod ta nažrt: Mož predlaga, da naj se na enem z var-Šatvsfcih trgov postavi umiv-eraalen spomenik. Sezida nag se piedestal liai ipostava moža, glava pa naj .bi bila na vijaiku, da se jo lah-iko poljubno zmesnja. Dames ljudstvo časti tega, jiutri omega, ikakoir pač zahteva tronotno i'i«pok>žeJije. Zato ipa naj ima ljudstvo pri-liiko, da lahiko pocemi pr.oslami svoje priznane može, tako uteaneljuge svoj predlog iznajditelj univerzalnega 9pome<niika. Kort plačilo m svojo iznajdbo predlaga avtor, da pritrdijo najprvo njegovo glavo na spomenik.
Dr. Božena Kokalj.
DANE« SE PRIČNO POBIRATI OBLASTNE
DAVŠČINE.
Ker je tinaniji minister odo-brdl proračun ljubljanske oblasti in uredbo glede izvrševanja tega proraSana, se prično z današnjim dnem pobirati te oblastne davščine:
1. Davščina na nočni obi.sik zabavišč in (»krepčevailišč.
2. Taksa na javne plesne prireditve (tudi za nazaj od 1. januarja 1928 dalije).
3. 100-odstotina doklada na vse opojne pijače brez ozka na njih provenienco.
4. Trošarina na potrošnjo premoga. (Dr-iavina in samoupravna telesa so oproščena, tovarne, ki uporabljajo premog za predelavo, plačajo le polovico darviš&ne.)
5. Taksa na motoma voarila.
Lastniki in zakupndM lokalov (kavarn, barov) naj si takoj nabavijo pri oblastnem odboru davčne bloke, ker sicer bodo kaznovani.
Vsa motorna vozila je treba prijaviti do konca iebruarja pri pristojnem davčnem uradu. OJ v ljubljanska oblasto nezaregistriranih vezil se bo pobiralo o(b prekoračenju mestne užtiininake črte 10 Din takse.
50% prebitek na državno takso od vstopnic za kinonpredstave 6e bo pobiral tudi nazaj za meisec januar.
Šport.
Boj ia. nemško boksersko prvenstvo. Kon eni boj za nemško prvenstvo v težki teži je preložila nemška bokserska cblast na dan G. maja. Evropski prvak Maks Schinerling in nemški bokser-prvak Fran Diener bodeta dne
4.	aprila v berlinski športni palači izvojevala boksmatch za nagrado 50.000 mark (670.000 dinarjev). Ta borba se sicer ne bo smatrala za prvenstveno, vendar pa bo zmagovalec moral nastopiti proti zmagovalcu zadnjega izbirnega brja Heymann - Wagener dne 0. maja za nemško boksersko prvenstvo. Z uvajanjem boksa v Evropi se bodo začeli izplačevati zmagovalcem tudi visoki honorarji, z;i enkrat seveda ne v taki višini, kot v Ameriki, vendar v razmerju s kvalitativnim znanjem evropskih bokserjev. Če bo pa na pr. boks v Nemčiji čez par desetletij dosegel isto popularnost kot v Ameriki, kar se da po sedanjem razmahu skoraj z gotovostjo trditi, potem bedo pa tudi nagrade za najboljše bo-kserje amerikanske.
54-ictni plava? Novotuv iz Bratislave, ki namerava letc-s preplavati Kanal, je že začel trenirati v bratislavskem bazenu. Plaval j» nej restano c.d (5. ure zjutraj do pol 6. zvečer in je zapustil kapelj samo zato, da se je bazin odprl ženskam. Koncem treninga je bil popolnoma svež. Te dni bo začel s treningom ob 2. uri zjutraj ter bo plaval nepretrgoma do 4. ure popoldne. — Angleška plavalka miss Gleilze je ponovno poskusila preplavali gibi altarfko ožino, pa bi bila pri tem kmalu utonila. Po peturnem plavanju je zašla v nevaren vrtinec, iz katerega se tudi z največjim naporom ni mogla rešiti. Miss Gleitze je nato preplavanje gibraltarske ožine končnoveljav-Jio opuslila.
Težavno potovanje k nogometni tekmi. V
Saigonu, glavnem mestu Indokine, je šport zelo razvit. Tamcšnji vodilni nogometni klub so sestavili sijajno izbirno moštvo za Bangkok, glavno mesto sosednega kraljestva Siam. Tekma proti tamešnjemu Royal Bangkok SK se je tudi izvršila po zaslugi velikega športnega mecena Indokine, Laurent Gaya, ki je podprl gmotno celo akcijo. Potovanje iz Sai-gona v Bangkok ni tako enostavna stvar. Do Siamske meje "se je moralo moštvo peljati 650 km v avtomobilih. Od tam naprej so potovali peš, z volmi ali pa na hrbtu slonov, dokler niso dosegli siamske mejne postaje, od kider so se peljali še 350 km po železnici. Saigonsko moštvo se je tedaj na svojem originalnem in spremembe polnem potovanju poslužilo vseh prometnih sredstev, od najpri-mitivnejšega do najbolj modernega, izvzemši aercplan. Drugi dan pa so se pokazale posledico tega napornega potovanja in so bili gostje tepeni 9:0. Tekma Bangkok - Saigon pa je vzajedno dosegla svoj namen. Obe moštvi sta namreč igrali s tako kurtoazijo, obenem pa s takim elanom, da so bili gledalci kar zadivljeni od krasne igre.
To in ono.
EAU DE COLOGNE LN ČRNCI.
Neko zamorsko pleme na czemjlu Konga je priredilo nedavno prisotnim Evropejcem na čast tekmo lepotic. Evropejcem -so poverili častno nalogo sodnikov. Evropejci so zbrali vsakovrstne stare klobuke in obleke, pa tudi moderne toaletne predmete kot barvilo za ustnice, puder, in kelinsko vodo ter jih določili kot nagrade za najlepše zamorke. Nagrajene črne krasotice so bile silno vesele. Zgodilo pa se je nekaj nepričakovanega. Zamorci se niso brigali ioliko za >dame«, ki so dobile prve nagrade, kot za one, ki so dobile v tolažbo samo stekleničke kolinske vode. Črni gospodje so prišli namreč prav hitro na
to, da vsebuje kolinska voda alkohol. Zato so>* Kolinsko vodo nagrajenim zamorkam odvzeli ter jo popili, nakar so odškodovali jokajoče ' krasotice z dokazi ljubezni.
LJUBEZEN MAR0KANCA.
Ahmed je bil najboljši vojak čete. Lep močan dečko iz Atlasa. Pogumen in drzen, najboljši strelec čete. Njegov stotnik ga je cenil in videl ga je rad v svoji bližini. Tako je prišel Ahmed pogosto tudi v hišo svojega komandanta, da je pomagal služkinji. Stotnik ima krasno soprogo. Zanjo se je vnelo Ahmedovo srce. Ahmed je po>stal otožen: Njegov ideal mu je bil nedosegljiv. On je bil vojak domačin, ona pa francoska dama.
Nedavno je stotnik službeno odpotoval. Ahmed je ostal doma. Zvečer je potrkal na vrata stotnikovega stanovanja. Stotnikova gospa mu je odprla. Bila je sama doma, s svojo triletno hčerko. Mislila je, da je prišel Ahmed, da pomaga služkinji. Toda prišel je z drugim namenom. Par trenutkov je stal nepremično pred njo ter ji zrl hrepeneče v obraz. Nato je planil k ujej. Zgrabil jo je za roko ter ji jel razkrivati v slabi francoščini svojo gorečo ljubezen. Zaman se je skušala iztrgati iz jeklenega prijema. Skoraj da je omedlela. Ahmed pa ji je govoril na uho: Pojdi z menoj. Zunaj čaka'voz — pejdi — pobegneva...« Te»-daj so se odprla nenadoma vrata sosedne so-Vstopila je mala Jeanette, njena hčerka. Ahmed je potegnil samokres: >Pojdi z menoj, sicer te ustrelim.-. Mala Jeanette je izbruhnila v jek. Njen krik je privabil ljudi. Mati se je, vrgla pred divjakom na kolena. Deklica je zbežala na presto. Pasanti so hoteli vdreti v hišo. Ahmed je pričel divje streljati. Rešitelji so se razbežali. Medtem se je posrečilo stotnikovi soprogi pobegniti skozi okno. Ahmed je ostal sam v stanovanju. Ko se jc splazilo ponči dvanajst mož previdno v hišo. je ležal Ahmed na stotnikovi postelji s prestreljenimi senci, mrtev.
Chariie Chaplir*.
Prodno začne Chaplin s svojim dnevnim dt4om, gre vsako jutro v projekcijsko dvorano ter si pusti projicirata vse, kar so prejšnji dan snimali. Potem vidi, da je bil izraz njegovega obličja boljši na traku št. 39 kot na traku št. 37, da pa je bilo skupno igranje proti koncu traka 37. bolj živahno kot v odgovarjajočem delu M. 39. To znadi, da bodo končni film sestavili iz začetka traka 39. in konca traka 37 in v »redi nekje bodo morda nekaj metrov vzeli iz traka 38.
Chaplin sam montira svoje filme in sestavlja naslove posameznih prizorov. Kar se tiče teh, zelo Štedi z njimi, ker je mnenja, da občinstvo plačuje, da gleda film in ne da čita dolge razlage. Najbolj ga vestno skrbi definitivni naslov filma. Večkrat nekaj noči ne more spati, dokler si ne domisli naslova, ki bi mu ugajal.
Chaplin ima navado, da vsak «vo(j film pusti igrati pred občinstvom v enem izmed številnih filmov v Los Angelesu, ne la bi javnost poprej o tem obvestil. To je sistem /preizkušanja zdravila na psu- . Na ta način lahko Chaplin študira vtis na ne poprej obveščeno občinstvo, ter na podlagi tega še popravi film predno ga Stavi v prodajo. Včasih kakšen prizor ne napravi izažeijene-ga učinka. Chaplin si to zapomni in če je mogoče, dodene nekaj vrstic razlage, ki publiki pomaga, da dotični prizor razume. Te pcakusne predstave so zanimive, ne samo ker dovoljuje raziakavati psihologijo kinematografskih obiskovalcev, temveč tudi, ker kažejo, (kako globoko -umeva Chaplin svojo publiko.
Neki novinar, ki je enkrat prisostvoval eni taki nenapovedanih predstav, pripoveduje, da je bil Chaplin radi nekega prizoru zelo razočaran. »Otroci se niso smejali*, j * dejal in s tem je že vedel, da po Chaplinovem mnenju tisti dogodek ni bil posrečen.
Chaplin si je sveat, da temelja velik del njegovega svetovnega uspeha na naklonjenosti milijonov otrok ter smatra njih navdušeno veselje za glavni dokaz svojeg a os pe ha.
Chaplin namreč pravi sam:	»Mi osebno
nismo veliki: naša velikost šteje samo v naših odnošajih z drugimi.«;
OJ »nega časa, odkar je bil to izrekel, ji' Chaplin še izboljšal svojo metodo ter predvsem vedno bolj globoko zajemal iz nepre--tanega opazovanja. Dokaz za to je na tisoče filmskih prizorov, pa tudi besede, ki jih je neki dan dejal nekemu ameriškemu žurualistu:
>Ali vesite, kateremu človeku se imam zahvaliti za marsikatero inspiracijo? ... Pn-iere\vskeimi, slavnemu pianistu, M je bil nekaj časa predsednik Poljske republike. Ko sem videi Paderevvskega, sem prišel na sledečo misel: igram vlogo slavnega pianista. Pridem na oder .ter resno iin dostojanstveno pozdravim občinstvo. Ko hočem stopiti k klavirju, se spotaknem in malo manjka, da ne padem. Komaj sedem na stol, se ta prevrne in polomi in jaz telebnem na tla. Prinesejo mi otroško stolico in naložijo nanjo knjig tako, da se primerno zviša, jaz sedem ter začnem tako divje razbijati, kot bi bil hotel polomiti klavir... To je resna stvar, ki jo spremenim v smešno.
Iz množice primerov, ki sano ijli že na-
vedli, lahko razvadimo, da Chaplin jemlje svoje smešne prizore naravnost iz življenja, enako kot tudi svoje osebnosti.
Svojih filmov ne gradi iz dogodkov, ki jih je čiial v -knjigah. Nikakor pa čiiateij-i ne smejo misliti, da Chaplin ne čita; ravno nasprotno: čita zelo mnogo, prvič, da zadosti svoji radovednosti, ki se zanima za vse na svetu, pa tudi iz veselja do čitanja samega iin (w, da si včasih upostavi ono duševno jasnost, ki jo raibii za udejStrvMev svojih filmov. Njegovi najbolj priljubljani pisci so skandinavski, nemški in angleški dramatiki:	Sudermann, H. A., Jones, Ibsen,
SclinTtzler in Knut Hamsun, kojega »Glad«, je čital, ko je sestavljal film »Javno mnenje-.
V svojih prvih filmih je še posnemal angleško panitoniino, kar pa je ustvaril pozneje, je vse njegovo lastno delo. Pred vs&m nikoli ne uporablja neštete filmske maiiu-skripte ki mu jih znanci in neznanci pošiljajo iz vseh krajev sveta skoraj vsak dan.
. Chaplin tudi ne uporablja tako zvanih | vprizoritelje-v kot jih imajo stalno nastavljene filmske družbe, temveč je sam vprizo-riitedfl vseh svojih filmov. Pač pa se je marsikdo naučil pod njegovim vodstvom umetnosti insceniranja. Iz njegove šole so izšli nekateri najboljših ameriških inscenatorjev, kot sta na primer Monta Bell in Edie Su-i therland.
i Bell je sodeloval s Chaplinom v j-Javnem j mnenju,« in je ostal v HoUyvoodu, medtem ! ko je njegov gospodar odpotoval v Newyork, da prisostvuje prvi -predstavi svojega umotvora. O priliki nekega intenvjuva je Bell dejal, da si upi sam vprizoriti tudi najtežji
Od dobrih so najboljši
Mvalni Stroj in kolesa
znamke
GRITZNER in ADLER
za dom, obrl in industrijo. NOVOST! Šivalni slroj kot: Dam* ska pisalna miza. — Samo pri
JOSIP PETELINCU
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
enju bresplaCen.
Pouk v IS letna garancija.
Tudi na obroke.
Oglašujte v »Narodnem Dnevniku1
SALDA-KONTE, ŠTRACE, JOURNA-LE, ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJE-MALNE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
K. T> D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA ULICA 6/11.
film. Zastopnik neke tvrdke, ki je to zvedel,, mn je takoj napravil krasno 'ponudbo: tristo-dolarjev na teden, da insceuira fiiin >Bro-adway penočk. Eno leto pozneje je bivši Chaplinov icameramani (operater) bil sprejet v službo pri Paramount družbi za 2500 dolarjev mesečnega zaslužka.
Od tedaj naprej vodi Chaplin sam vpri-zoritev vseh svojih filmov, pri .tem mu pa pomaga z nasveti njegov sotrudnik Berm&n, ki ga vidimo v marsikaterem fihnu njemu ob sirani in od katerega se nima Chaplin bajti konkurence, ker namreč v navadnem življenju ni igralec, temveč paseatoik restavracije, katere najzvestejsi gost je Ohairlie.
Oglejmo -si sedaj Chaiiiejev studio v Brea-aveniji.
Ko stepimo skozi ograjo, katero straži evest hiinik, nam prihiti nasproti Bill, veliki beli pes, ki je v »Pasjem življenju« pokazal, da je izboren igralec. Chanlieju se je ta pes tako dopadel in biil mu je za njegovo igranje tako hvaležen, da ga je stalno vzel v svojo hišo. Bill silno ljubi svojega gospodarja, tako zelo, da je jako ljubosumen: ne pustii, da bi se kakšen drug pes Chaplinu približal. Takoj ga napade in zapodi. V majhnem hlevu hrani Chaplin svojega konja, ki ga je v prejSnji-h časih jeadarii in ki je tudi nastopal z njim v nekaterhd llimi h.
Stopimo v njegovo toaletno sobo. V omari kna vse svoje igralske potrebščine, kakšnih petnajst polcilindrov, pet starih oblek, sedem parov ogromnih čevljev in štiri palčice, vse skupaj menda ni vredno pet dolarjev.
(Dalje prih.)
Nova gostilna!
(Otvoritev v sredo, 1. februarja) Izvrstna hrana t Sijajno vino I Abonenti I
Lastnik:
PEPE LONČAR (poprej Podobnik), Novi Udmat štev. 145.
MALI OGLASI
Za Tftak« besedo m pl**» BO par. Za debel« tiska«) pa Din 1.—.
šivilja,
dobro izurjena, išče rfui-be. Gre šivati tudi na dam. — Naslov v upravi lista.
Drva - Čebin
Wottov« l/n.. Telet. 2066
Proda se
lepa, srebrna, starinska moška verižica in ura* primerna za narodno nošo. — Natančnejše se iave> v upravi lista.
Oglašajte t Narodnem Dnevniku*
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON
Ralun pottne hranilnic« it. 14.387«
____________________________ reg.	sadr.	s modi. sav.	Brsojavkai	»KMETSKI DOM“. Telel. St. 2847.
V LJUBLJANI •• Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1, pritličje.
DAJE:	I	OBRESTUJE	VLOGE	I	PRESKRBUJE:
«...111. wkniin>o e roti ooroitvu ter za« I	jnn/	I	Kavcije,	Inkase, arežke In vrednostne papirje
J vr.dRO.tNlh »pl,!.. I.r	kalile.	«.«h	6/4	br., odp.v.dl. Ur i.k. I.	..drug.n...U.
dovodu),	\	•—	I«*J?!ir£2■Jfi-
Pooblaščeni prodajalec sreCk državne razredne loterije.
Iadajatetj: Aleksander 2«leratkar. — Urejuje: Vladimir Svetek. - Za Udiramo »Merimr« odgovoren: Andrej Sever. Vri v Ljubljani.