nih ciničnosti, ki živijo teritorialno razprSeno ipd. Skupno ozemlje, geografska bližina ni več kot nekoč edini način povezovanja sorodnih ciničnosti. Avtohtone etničnosti sc seveda čutijo ogrožene ob množičnem prilivu imigrantov in postavljajo omejitve za kategorije imigrantov. ki konkurenčno ogrožajo avtohtono prebivalstvo ali destabilizirajo imigrantsko družbo.
Tipologija migrantov jc zelo obsežna: ekonomske, politične, prostovoljne, prisilne, trajne, začasne, legalne, ilegalne migracije ipd.; govorimo pa tudi o več generacijah imigrantov. S katero generacijo se status imigrantov konča, je verjetno odvisno od subjektivnega občutenja izvorne identitete, pridobljene predvsem s primarno socializacijo in seveda od reakcij imigrantske družbe oziroma avtohtonih prebivalcev do imigrantov. Pogosto se seveda dogaja, da se imigranti zaradi promocijskih razlogov in prevlade dominantne kulture strukturalno in identinka-cijsko asimilirajo v imigrantsko družbo. Dogaja pa se tudi. da kasnejSe generacije imigrantov, ki so se vedenjsko asimilirali v imigrantsko družbo in celo pridobili politične pravice, ne dosežejo strukturalne asimilacije, ker med njimi in avtohtonim prebivalstvom zeva tako velika etnična in socialna distança s pojavi različnih oblik diskriminacije, da ostajajo tujci. PosploSitvc zadev o ohranjanju in izgubljanju imigrantskega statusa so zapletene. Pestrost konkretnih pojavnih oblik zahteva več empiričnega raziskovanja.
JOŽICA PIJHAR*
Kako do trdnih stališč in smiselne politike?
Povrniti se moram na začetek, morda kar na naslov revije, okrog katere smo se zbrali. Tu ste zbrani tipični predstavniki znanosti, nekaj pa nas je tipičnih predstavnikov prakse. Takrat, ko se srečamo v življenju, prihaja običajno do zelo različnih gledanj in izkušenj, ki jih imamo pri svojem delu. Mislim, da je prišlo do te razprave in tudi odločitve v pravem trenutku, da se znanstveno p«xlročjc pogovori o mednarodnih migracijah, ko v Sloveniji postavljamo sistem in sc vključujemo v evropske in svetovne tokove, pa smo pri tem dostikrat operativno zelo šibki. V znanosti imamo marsikaj ugotovljeno in analizirano, ko pa je treba to kot temelj uporabiti za prevajanje v našo operativno prakso, nas nenadoma zmanjka. Iz osebnih izkušenj vam lahko položim globoko na dušo, da tudi kol pedagogi poiščete možnosti sodelovanja tudi ob problemih z drugimi, sorodnimi družboslovnimi fakultetami. Teh teoretičnih stvari, ki jih sociologi raziskujemo in predlagamo, pravniki ne znajo preliti v norme, ker nimajo temeljnih znanj na tem področju. Ne poznajo prave vsebine socioloških strokovnih izrazov in potem niso možni koraki naprej. Tudi v Sloveniji jc treba celo vrsto stvari normativno uredili, da bodo množice po njih »korakale«. Vemo, da po objavah in člankih ne korakajo, pač pa na podlagi vsake norme, ki jo napišemo. Z normativi in urejanjem imamo veliko težav. Ob tem ko gradimo sistem in državo, ko poslavljamo komponente na različnih področjih, so prav za migracije resorske pristojnosti v okviru vlade včasih
' SotKi Pulur. nunmric« u delo. dniiino in socialne udese R Slovenije
nejasne, da ne govorim o tem, daje mnogo, mnogo premalo sodelovanja in mnogo premalo usklajevanja. Po mojem mnenju je to izrazito interdisciplinarno področje, kjer bi se morali vsi združiti okrog politike in strategije, ki jo moramo ovrednotiti in sprejeti.
Ob tem zelo raznovrstnem, pisanem političnem prostoru in v tem trenutku, ko obstajajo različni pogledi, včasih tudi z določenimi ideologijami ali s preteklostjo obremenjeni, pa tudi s programskimi usmeritvami strank, težko pridemo do trdnih staliSč. Ta stališča bi bilo zelo dobro oblikovati okrog neke smiselne teorije ali teoretičnih izhodišč, ki bi jih v družbi lahko sprejeli kot svojo usmeritev v smislu obhkovane politike. Politika, ki se oblikuje samo skozi prakso, postane verjetno v teh razmerah vprašljiva, na vsak način pa je podvržena temu, da je zelo spremenljiva. z njo pa tudi praksa, ker se z dnevno |xilitiko določene stvari spremenijo.
Mislim, da je to tisto, kar bi bilo lahko nasledek takšne razprave, sodelovanje med znanostjo in tistimi ljudmi, ki v operativi poskušamo nekaj postoriti. Ob tem pa imamo veliko težav. Urejamo posamezne segmente, od državljanstva do delovnih migracij, dovoljenj za delo in podobno, da ne govonm o celi vrsti dvostranskih sporazumov, ki jih imamo z drugimi državami in kjer bi morali implicirati našo politiko. Tako pa se držimo predvsem osnov, ki izvirajo iz mednarodnih konvencij in drugih mednarodnih dokumentov, za katere moram reči, da smo mnogokrat negotovi, ali je to tisto, kar je naša sprejeta politika in strategija ali ni. Ali je to nekaj, kar smo sprejeli zaradi tega. ker je bilo na razpolago. To je nejasen položaj, ki nam mnogokrat povzroča veliko težav, da ne govorim o tem, da nas je na teh področjih malo in da je tudi zavest v družbi o |>omenu migracij in migracijske politike razmeroma nizka. Mnogokrat se zavest, da je to zelo pomembno, vzbudi šele takrat, ko nastanejo konkretne težave, ki imajo tudi gospodarske posledice. Rešitve, ki jih prinašamo po različnih segmentih, največkrat ne le da niso dovolj postavljene na teoretične podlage, ampak so izpostavljene pritiskom trenutne politike, torej trenutno zagovarjanih prednostih v različnih politikah in subpolitikah. Ce govorim o finančnoekonomski, denarni politiki, se tudi to v naših rešitvah pozna.
Oglasila pa sem se predvsem z namenom, da vam poskušam to konkretno prakso, ki ni najmanj zavidljiva, opisati, da se prijavim kot interesentka za izsledke. za sodelovanje in tudi povezovanje vašega znanja z operativnimi potrebami. Zavzemam se tudi za to. da bi poskušali to področje vključiti, čeprav na podlagi sodelovanja z drugimi fakultetami, v programe ali pa vsaj v informativno-izobraže-valne programe drugih družboslovnih področij, ki so silno pomembna za konkretne rešitve in politiko.
MLADEN KNEŽEVIČ*
Socializacija beguncev
Moj prispevek na tej okrogli mizi bo predvsem povezan s problemi socializacije, ki sem jih opazil, ko sem več kot leto dni delal v sprejemnih centrih za begunce z območja Hrvaške kot tudi z območja Bosne in Hercegovine. Čeprav ta tema na
• Di MUden Knclevk;. K P D. Popmjič« 679 Tc<*i|i m prakM. ki JO. ti 7-8. Liubl>ana 1WJ