Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.- lip Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasid 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CBN A: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 31 Trst - Gorica, 2. avgusta 1957 Izhaja vsak petek STRAH IN POGUM Pogumna in odkritosrčna Djilasova izpoved in ocena komunizma Ta naslov ouovelske 'Zbirke nekdanjega krščanskega socialista in izdaj razočaranega komunističnega sopotnika Edvarda Kocbeka mi je prišel na misel, ko sem slišal, da bo 12. avgusta v New Yorku izšla napovedana knjiga Milovana Djilasa o komunizmu »Novi razred«, v kaiteri 'bo ita Črnogorec, nekdanji najbližji Titov sodelavec in glavni ideoilog titoizma, prikaizal, kaj je komunizem. Boljiše priče, kot je te, si pač ni mogoče želeti. 'Na svoji lastni koži je doživel vse, kar mu je komunizem v jugoslovanskih okoliščinah, lahko dal: naj- prej nevarno delo v ilegali, zapore, parit izanstvo, opojnost zmage, oblast in u-dobje, iza tem pa tudi .razočaranje, izobčenje 'in končno izopet zapor. Tako je popolnoma sklenil krog, iz 'katerega' zdaj mukoma išče novih poti. Vsebina Založništvo Frederick A. Praeger, pri katerem bo Djilmova knjiga izšla, je objavilo kratek izvleček njene vsebine. Čeprav komunistična revolucija lahko začne z najbolj idealnimi zamislimi, ki vabijo k čudovitim junaštvom in gigantskim naiporam — piše Djilas , vendar je zanjo značilno, da seje največje in najbolj trajne utvare. Komunistična revolucija ne more uresničiti niti enega izmed idealov, na katere se je sklicevala. Vkljub temu so komunistične revolucije vnesle določeno mero industrijske civilizacije na veIMka področja Evrope in Azije. Na ta način so biU ustvarjeni tvatrni temelji za bodočo svobodnejšo ureditev družbe. S tem so komunistične revolucije, Joi so vzpostavile najhujši despotizem, obenem u-> stvarile osnovo za odpravo despotizma. TOda, čeprav so bili korrrmnAstični cilji sami po sebi nestvarni, so bili komunisti, za razliko Od prejšnjih revolucionarjev, popolni realisti v ustvarjanju tega, kar je bilo u&tvarljivo. To so izpeljali po edini po(i, ki je bila možna z vsiljenjem svoje absolutne, totalitarne o-btasti, rjihova revolucija je bila prva v zgodovini, pri kateri so revolucionarji o-stali ne samo na političnem pozerrišču, temveč so z imijvečfim smislom za praktičnost zgraditi nov družbeni red, ki je popono nasprotje tistega, v katerega so verovali in kakršnega so obljubljali. Marksova predvidevanja so se izkaza-la za netočna. V še večji meri se to lahko reče za Leninovo pričakovanje, da bo svobodna ali brezrazredna družba zgrajena s pomočjo diktature. O lastnini Djilas ugotavlja v nadaljevanju svojih misli, da je bistvo lastnine zapopadeno v pravici na dobiček in na. nadzorstvo nad njeno uporabo. Ce opredelimo razredne privilegije s tema pravicama, potem u-vidmo, da je komunistična država pravzaprav vir nove oblike lastnine, oziroma da je dala življenje novemu vladajočemu in izkoriščevalskemu razredu. V nasprotju z vsemi prejšnjimi revolucijami, ki so vedno imele Za posledico razširjenje pravic na večje število ljudi, je komunistična revolucija, čeprav vodena z načelom odstranitve razredov, vzpostavila najpopolnejšo oblast enega, samega novega razreda. Vse drugo, kar bi se o tem mislilo ali govorilo, je potvorba in utvara. Korenine ima ta razred v posebni stranki boljševiškega tipa. Že Trocki je opazil, da je bila v predre v oluc ijskem poklicnem revolucionatrstvu zarajena klica bodočega Stalinovega birokratizma. To, česar Trocki ni opaZil, pa je bil nastanek novega razreda lastnikov in izkoriščevalcev. Lahko rečemo, da sestavljajo nov vladajoči razred tisti, ki zatradi svojega, monopola nad upravljanjem uživajo posebne privilegije in gospodarske ugodnosti. Po Leninu in Stalinu je prišlo to, kar je maralo priti, namreč povprečnost M obliki »kolektivnega vodstva*, In tudi v tem se je dvignit na površje navidezno iskren, dobrohoten, netnteleikturHen »človek ie naroda* — Mkita Urufčev. Nav vladajoči raefred sam je sit dogmatičnih čistk ij» polittčno-vsgojnlh sestankov. Rad bi Uvel v miru. Sedaj, kt) je pridobil na moči, mara Zavarovati samega sebe pred lastnimi voditelji. Junaško obdobje komunizma je minilo. Cm njegovih velikih voditeljev je Za nami. Nastopita je doba praktikov. Hov razred je ustvarjen. Je na vtiku svoje ■moči im bogastva toda ritma novih idej. Nima več kaj povedati ljudstvu. Upra/va, uživanje bi porazdelitev kastnim je privilegij partije in partijskih voditeljev. Cldmi partije čutijo, da oblast, ld nadzira imavino, prinese tistemu, ki jo ima, tudi vse dobrote tega sveta. Zaradi tega se morajo neizogibno razbohotiti pojfmi karierizma, brezobOimega stremuštva, potvarjanja, ekstravagantnosti in zavisti. Karierizem in birokratizem sta neozdravljivi b0le7.nl komunizma. Prav tako, kot pod Stalinom, rwwi Hm štev režim e izvajainjem tako imeno- vane liberalizacije samo razširja »socialistično« lastnino novega razreda. Decentralizacija v gospodar&tvu ne prinaša -nobene spremembe v obliki lastnine, temveč samo nove pravice pripadnikom nižjih p^astH komunistične birokracije, ‘ali z drugimi besedami, zopet istemu novemu razredu izkoriščevalcev. Nov razred nagonsko čuti, da je »narodno imetje«, pravzaprav njegovo imetje, in da celo izrazi »socialistična«, »skupna« ali »državna« lastnina označujejo samo neko splošno pravno utvaro. Zahteva po svobodi Vsaka stvarna zahteva po večji svobodi v komunizmu 'nujno ustvarja zahteve, da se tvatrni in lastninski odnosi vskladijo s tem, kar zakon predvideva. S tem pa taka zahteva že udarja ob samo bistvo komunizma. Oblika lastnine in izkoriščanja, kakršne je nov razred ustvaril, oprt na svojo oblast in upravne privilegije, je že sama po sebi taka, da mora nov vladajoči razred takšne zahber ve odbiti. Zaradi tega je pravni položaj novega razreda zelo negotov, saj ni v skladu z glavnimi obljubami in načeli zakonov. V tem imajo svoj izgovor tudi glavne notranje težave novega razreda ■ samega. Nasprotja odkrivajo neskladnost med besedami in dejanjem: Medtem ko komunizem obljublja, da bodo vse socialne razlike odpravljene, jih mora nov razred neprestano večati. Glasno marcu proglašati svoj nauk, da izvršuje »zgodovinsko poslanstvo« končne osvoboditve človeštva od bede in nesreče, medtem ko dejansko deluje prav v nasprotni smeri. Nov vladajoči raered komunističnih izkoriščevalcev ima najpopolnejšo oblast, kakršne ni imel še noben razred v zgo- dovini. Prav zaradi tega pa je to razred omejenih, lažnivih in nevarnih obzorij. Zaprt vase in zaverovan v svojo oblast ta novi razred precenjuje svojo lastno vlogo in vlogo vseh, ki so mu blizu. Medtem ko je ta razred dosegel z revolucijo enega svojih največjih uspehov, so. načini, s katerimi si zagotavlja nadzorstvo in ohranitev oblasti, ena izmed najsramotnejših strani v knjigi svetovne zgodovine. Ljudje bodo občudovali drznosti, ki so jih izvršili, toda sram jih bo sredstev, s katerimi so jih izvedli. Djilas zaključuje svojo knjigo z ugotovitvijo, da. bo nov komunistični vodil-ini razred moral nujno izginiti z odra zgodovine, za njim pa, bo. ostalo tako malo žalovanja, kaikar še za nobenim drugim vodilnim razredom v zgodovini, kajti z željo po zadušitvi vsega, kar mu ni pogodu, se je ta novi razred sam obsodil na propad in sramotno pogubo. Djilasov pomen in vloga Ce premislimo, da Djilas pravzaprav ini povedal nič novega, nič takega, o če-mET nismo že doslej govorili in pisali vsi, ki se borimo preiti 'komunizmu iz načelnih, ne pa koristclovskih razlogov in še manj zaradi obram.be privilegijev meščanske družbe. Kakor sta fašizem in komunizem pokazala, kako nevarno je združita v eni roki vso politično oblast, toliko bolj dokazuje tudi komunizem, kam se pride, če se osredotočenju politične o-blasti pridruži še koncentracija gospodarske oblasti. Potem mola nujno nastati nova, .najpopolnejša fevdalna družba-. V njej. opravljajo razni .funkcionarji dn veljaki pravzaprav naloge nekdanjih vitezov, grofov, vojvod im. 'knezov ter uživajo seveda temu primerno boljše življenje. 'Navadna raja životari in gara. (Konec na 2. strami) Kako je /razorožitvijo? 31. julija je bil napovedan .zaključek londonske razorožit v ene konference, v katero je svet še pred par tedni polagal velike upe. Obseg sporazuma, ki so ,ga dejansko dosegli, pa je zelo majhen in tako je dozorel francoski in britanski sklep, da bi bilo dobro pogajanja začasno prekiniti. Britanska vlada je predlagata., .naj- bi razorožitveni pododbor poslal (Združenim narodom seznam vseh točk, o katerih se je sporazumel, kakor tudi tistih, o katerih se delegati niso mogli sporazumeti. Ameriški delegat Sta,s,sen pa ni tega mnenja in meni, da je treba, pogajanja nadaljevati, dokler ni dosežen vsaj deden, vendar bistven sporazum. Američane, ki so bilti vedno izelo naklonjeni razorožitvi in so se v .zadnjem času glede rešitve tega. vprašanja predali velikemu optimizmu, bi seveda jalov izid konference zelo razočaral. Zato je predsednik Eise.nhow.er nenadno odločil, -da pošlje v London svojega 'Zunanjega ministra -D.uile.sa, ki naj tam poskusi doseči, da bi vsaj zahodne države zastopale v razorožitvi skupno stališče. Težave so 'z Nemčijo, še večje pa iz Veliko Britanijo’. Glede prve se evropske države boje, da bi vključitev Evrope v področje letalskega nadzorstva škodovalo nemški združitvi. V Evropi pa, ne more biti reda, dokler je Nemčija razdeljena. To je najvažnejši evropski problem, ki ga je itreba rešiti. Velika. Britanija pa je komaj začela preurejati svojo vojsko na atomsko oborožitev. V tej fa.z,i ni pripravljena,, da bi pristala na več kot desetmesečno prekinitev poskusov z atomskimi eksplozijami. Velika Britanija se inamreč boji, da bi ostala brez, učinkovite obrambe, če bi ne mogla izpopolniti svojega atomskega in vodikovega orožja. Poleg dosege sporazuma med, zahodnimi idriavamt pa mora Du l les tudi ugotoviti, kakšni so pravi razorožitveni nameni (Sovjetske zveze. Ta je doslej vedno postavljala in -zagovarjala velike načrte, ko je pa, šlo za sporazum o njihovi iz- Tunizija ie poslala republiha Ali bo republikanski val preplavil tudi ostale arabske države Pretekli teden je tunizijski ministrski predsednik Burgiba odpravil monarhijo in oklical republiko. Z a starega, in kakor pravijo izelo bogatega beja, kakor je bil naslov 'tamkajšnjega vladarja, se v odločilnem trenutku in,i potegnili nihče. Burgiba ga je pred odstavitvijo očrnil kot eksponenta francoskih interesov, katerim naj bi se vladajoča dinastija v preteklih desetletjih uklanjala. Po odstavitvi je 'bej moral takoj zapustiti dvor. Za bivanje so mu odikazali večjo vilo, kjer je zastražen in popolnoma izoliran. Za prvega predsednika republike je bil seveda izvoljen. Burgiba, ki ostane, pa .tudi predsednik vlade. Nova ustava' je namreč prikrojena po ameriškem vzorcu ir je predsednik republike obenem 'načelnik izvršne oblasti. 'Parlament postavlja zakone, predsednik na njihovi osnovi vlada, sodišče pa jih tolmači in skrbi, da jih nihče ne krši. Bolj kot za samo Tunizijo, kjer ustavna sprememba ni izzvala med prebivalstvom toiko rekoč nobene reakcije, je proglasitev republike važna v zvezi z odmevom, 'ki ga zna imeti v drugih arabskih državah. 'Islamski, posebno pa arabski svet, ki do nedavnega sploh ni poznal republik, jih ima. zdaj že kar lepo vrsto. Ce pustimo ob strani, -nearabsko Turčijo, imajo republikansko ustavo že 'Sirija., Libanon,, .Egipt in izdaj Tunizija, ^e.z,umljivo je, da je to neprijetno kraljem, ki čutijo, da se jim prestoli majejo. Videti je, da! se pripravlja zaton monarhij tudi v tem delu sveta. 'Podobno koit fNaser, ima. tudi B-urgiiba ambiciozne načrte. Vendar je to človek modemih, Zaihodiu naklonjenih Idej. Njegov prvi cilj je ustanovitev zveze severnoafriških arabskih držav. Pri tem bo neizogibno naletel na. nasprotje vseh tistih držav, ki imajo monarhično ustavo. Sosednja' Libija je v znak protesta' proti Bungibovemu načelnemu zagovarjanju re-ipuibldkarustvp M prekinila diplomatske stike a Tunizijo. Nerazpoložen je toldi maroški sultan, ki ep dobro zaveda', da bi v primeru, de »e sproženi val repuMi-kanstva j« dalj« raziiri, v kratkem odneslo tudi njega. 'Končno pa. nad Bungi-Ibovim aispehom ni posebno oavdušen niti Naser, ki vidi v Burgibi nevarnega tekmeca z* vodstvo arabskega- sveta. Mn In Bnlpaoli obiSEetn Vzhodno IM|o Sovjetsko zadržanje: do nemškega vprašanja je zadobMo Se prav v aadnjem čawu zelo zapletene oblike. Medtem ko s« Adenauer je vo trgovinsko odposlanstvo mudi x Moskvi, je Kreme1!} sporočil, d« (bosta' Buigamln in Br.uSčev v kratkem o-'biskala Vzhodno Nemčijo. Na eni »brani torej- približevanje Zahodni Nemčiji, sporazumevanje i njo, na. druigii strani pa istočasno poudarjanje prijateljstva, do Vizhodne Nemčije. Vendar pa nima napovedani obisk sovjetskih državnikov samo nemški, temveč ima (tudi iširš^ pomen vsaj glede usode komunizma. 'Tisti, ki so pričakovali, da 'bo Bruiščev zmagi nad stalinisti v Kremlju pometel .tudi s stalinisti po satelitskih državah, bodo najbrž tudi v nemškem primeru doživeli i novo razočaranje. Prvo je bilo v Pragi, kjer sta Hru-ščev in Bulganin dosegla popoln sporazum & češkimi stalinisti. 'Po odstranitvi Molotova, Malenkova, Kaganoviča, dn Sepiilova- se je namreč med vzhodnonemškimi (komunisti pojavila zahteve, da je treba' odstaviti stalinov-ca Ulbrichta. No, in zdaj bo Hruščev tega 'Ulbrichta obiskal in verjetno 'bo napravil vse, da utrdi njegov položaj. Problem je isti kot na Češkem: Ulbricht je bil vedno najzvestejši sluga Moskve, pa naj j.e tam vladala Petrova ali Pavlova klika. Zato Moskva nima nobenega interesa, da bi mu odrekla svojo podporo. V Kremlju so se menjali, gospodarji, itoda metode in služabniki ostanejo stari. Zadeva Giolitti Izstop mladega poslanca Antonia. Gio-'liititija, nečaka znanega, liberalnega ministrskega predsednika, iz komunistične partije je še vedno v središču zanimanja-rimskih političnih krogov. Po mnenju pretežnega dela opazovalcev pomeni ta odločitev parlamentarca iz mesta Cuneo 'težak (Udarec na- ugledu za, partijo to posebno še za njenega -poglavarja Togliattija-. Toglatt-i sam ‘je -z,ras tel v 'Piemontu •in je v svojih mladih letih objavil studio o politiki -liberalca' Gioli.ttija in se je vedrno rad skliceval »a politika i* Dro-nera, da bi si na ta način osvajal pravi-o na dediščino Risorgimenta s» komu-nlstičino partijo in tako snubil meščanski sloj iza komunizem. Antonio Giolitti spada v krog .tistih komunističnih razumnikov, tki so v času objave Hruščevega. tajnega poročila na-XX. kongresu, s (Strahotnim Kraočaranjem spoznali, kako se njihov miselni svet podira. Mladi posJanec In: njegovi prijatelji' so nekaj časa verjeli, da bo Togliatti po prekletstvu Stalinovega malika postavil partijo na nove ideološke temelje. V tem 'mišljenju ,j.ih je podkrepil sam Togliatti s kritično analizo dogodkov v listu. sNuo-vi argomeniti«. Ze kmalu pa so spoznali, da Togliatti praktično ne mlstli izvajati' svojih teoretičnih izsledkov. Togliatti «e je postavil med' sredince, da bi se po raa-voju nadaljnjih dogodkov 'lahko nagnil na kremeljsko zmagovito stran. Va času! sovjetske oborožene Intervencije na "Madžarskem se je Gkylitrt,i postavil očitno proti partijski liniji. Na zadnjem partijskem kongresu je ja vrlo fin pogiumpo kritiziral Togliattijev© dvotirno politiko .in razvijal od partijske linije odklonilno tezo o bistvu in vlogi diktature proletariata', kakor tudi o doktrini razredne borbe. Takrat pa je še glasoval za. Togliiattijevo resolucijo. Morda z namenom, de bi. (prisilil komunističnega poglavarja, da ga požene iz partije. Giolitti je napisal in razmnožil sestavek »Preo-snove in revolucija« proti partijskemu \*odstvu. Togliatti -pa je samo čakal. Zavrnil je obtožbe, nekatere misli »upornika« pa- je pustil celo ponatisniti v :rad-nem partijskem glasilu »Rinascita«. Na izadnjem zborovanju CK je zmerjal »revizioniste«, Giolittija pa ni. niti omenil. S to taktiko ga je poskušal izolirati in ga prisiliti, da sam izstopi iz partije. (Prvič se je zgodilo, da je Togliatti izstop nekega, člana sprejel kot je to navada pri vseh demokratičnih (Sitranfcah. Potrjeni statuti na. zadnjem kongresu- so .mu tak postopek omogočili. Pred .tem je namreč partijsko vodstvo vsakega člana po izstopu izključilo in obsulo z. množičnimi, stereotipnim osebnimi klevetami. Na. (ta način je hotel Togliatti natrositi, javnosti v oči videz demokratizacije partije. 'Povedati pa ,je treba tudi še to, da je Giolitti s svojim pismenim izstopom iiz partije potrdil, da še vedno izpoveduje komunizem. 'Togliatti pa mu s svoje strani ni podrl mostov za povratek s tem, da je partijskemu tisku prepovedal vsako iklevetnižko gonjo proti IzstopIVišemu poslancu. Tudi. Nenni kaže veliko previdnost nasproti »Giolittijevemu primeru*. Nenadna prekinitev 5DB]Btsho-zahodnonBmšhlh pogajanj Trgovska pogajanj« med Sovjeti to za-(bodmonemškim odposlanstvom v Moskvi so nepričakovano prekinili. Pri teh po-igajanjih Je nemško odposlanstvo zahtevalo končno ureditev povratka nemških vojnih ujetnikov In civilnih ugrabljencev, ki jih Sovjeti ie 12 let po končani vojni zadržujejo im svojem ozemlju. Pri pripravljalnih rsegovorth so Sovjeti prteitall na. ureditev vprašanja povratnikov, ob samih pogajanjih po so portov* no aaigirali »taro prakso političnega izsiljevanja. Kakor poročamo na drugem mestu, bosta Buftga.nl« In HmMev obiskala. v teh' dneh' vzhodnonemško fcofanijo. (Fri tem se 'bosta trudila utrditi razma jeni ugled vzhodnonemških kremeljskih lakajev. Obenem pa bosta: poskušala vplivat 1 n*> zahodnonemšfce volivce, j*i si bodo 15. septembra izbirali nove državne poslance. Poleg teh bližnjih ciljev pa Sovjete in zilasti njihove vzhodnonemške karieriste peče Atlantska skupnost, Skupno evropsko tržišče in Evrotom, Priložnosti iza politični pritisk ha pretek. vedbi je odpovedala. (Zahod je n. pr. že pristal na prekinitev atomskih poskusov in je bil pripravljen podvreči se dogovorjenemu mednarodnemu nadzorstvu. Sovjeti pa so na lepem odklonili, da bi se sploh pogajali o organizaciji tega -nadzorstva in so 'tudi zavrnili predlog za istočasno prekinitev Izdelovanja snovi za jedrno orožje. S item so jasno pokazali, da si -hočejo pridržati pravico tajnega izdelovanja, medtem ko naj bi Zahod tega ne smel delati. Takšno .zadržanje seveda ne prispeva k utrjevanju vere v sovjetsko iskrenost. 'Dulleisova naloga, je težka. Eisenho-wer, ki (bi iskreno rad prešel, v zgodovino kot človek, -ki je rešil mir, poskuša preko njega, da bi ob 12. uri potegnil londonsko konferenco razorožitvenega pododbora OZN iz mrtvila, in jo obvaroval poloma. Upor v Omanu V Omanskem sultanatu, .ki živi že več kot eno stoletje pod dejanskim britanskim protektoratom, so se pristaši ver-skeiga poglavarja ali imama Ghalib bin Alija uprli, sultanu Said bin Taimuru. I-majm se je sicer sultanu uprl že le.ta 1955, a ga je ita porazil in imam se je zatekel v Saudovo Arabijo. -Pred dobrim .tednom pa je svoj 'upor ponovil. Upor v 'tej zaostali deželi ob Perzijskem zalivu bi ne vzbudil velike pozornosti, če bi njeno ozemlje ne ležalo na važnem petrolejskem področju, in če bi vanj ne bila zapletena Velika Britanija. Ta ima itaim svoje Interese in, sultana podpira. Zadeva se pa še bolj' zapleta, ker upornega imama podpira Saudova Arabija. Njen krali Ibn Saud je zadnji čas napravil posebno Ameriki in sploh Zahodu velike usluge s tem, da je pomagal osamiti 'Naserja-. Prav po zaslugi' Ibn Sauda in Eisenhowe.rjeve doktrine, ki. jo je on sprejel ter jo priporočal tudi drugim arabskim državam, nima danes Naser nobenega drugega zanesljivega zaveznika kolt kvečjemu Sirijo. Toda Ibn -Sa-ud bi Tad Izrinil Veliko Britanijo od 'Perzijskega zaliva, Britanci si seveda, ne morejo dovoliti ostrega in odprtega spora s; tako pomembno osebnostjo. ‘Prej je treba o zadevi doseči sporazum z Američani. To na-j bi bil tudi eden izmed razlogov nepričakovanega prihoda ameriškega zunanjega, ministra Du-lleisa v London, čeprav se naglaša, da Je prišel- tja v prvi vrsti zaradi razorožit vene konference. Medtem so pa Britanci najprej' z letaki opozorili upornike, naj se predajo sultanu. Ko to ni zaleglo, so po predhodnem obvestilu bombardirali njihove postojanke. Po teh 'letalskih' nastopih so poročali j da je upor popolnoma zlomljen in da na, upornih utrdbah zopet vihra sultanova zastava. Vendar so (kmalu prišle vesti o novih (bojih, iiz .česar se lahko sklepa-, da je vprašanje še vedno odpnto. Pogodbi nShupoeoi tržiiču io Evrotomu odobreni Posanska zbornica je pretekli torek iz veliko večino odobrila pogodbi o Skupnem tržišču in Evratomu. Za je glasovalo 311 poslancev, proti 144, vzdržalo, pa. se jih je 54. Proti pogodbama so glasovali samo komunisti, medtem ko so socialisti igla.sov.ali za E vratom, pri pogodbi o Skupnem .tržišču so se pa glasovanja vzdržali. Glasovanje v rimskem parlamentu je ponovno pokazalo, da je zamisel evropskega zedinjevanja naletela v Italiji na širok odziv in da lahko računai z veliko ter stalno podporo. Pred' glasovalnimi Izjavami posameznih strank Je zunanji minister Pella ponovno .razložil zgodovinski in velik gospodarski' pomen obeh pogodb. Omenil je, da bosta pogodbi vplivali hi' vse itaik-jansko gospodarstvo in da je treba temu primerno prilagoditi tudi VanonijeV- načrt o gospodarskem ra.zvoj.u. Izrazil je1 prepričanje, da tbo od teiga, kar s tema pogodbama nastaja, Italija imela veliko korist. Po izglasovanja* obeh pogodb je poslanska .zbornica sklenila, da začne razpravljati o kmetijskih pogodb«! in pm (člen pogodbe Audi »prejel«. Tovbprb ladja bo itsnsfcl pigii V Zdfuienih državah so pripravili načrte z& Izdelavo tovorne ladje na atomski pogon. Ladje, ki bo urejen« za. prev«* blaga in potrtfkcrV, bo tecMtea leta 1860. Lad ja bo lahko phila tri 'Me, ne da bi se morala meditem orjS novo oskrbeti £ gorivom, ter bo v tem času -napravila BdO tisoč klfametnov. Dobili bomo SOO-Mb hosancB Po izjavi pristojnega ministra bodo v kratkem i*ročeni v promet novi ftKHIr-isJci kovanci. Izdelani bodo 4® Srebra. Prav tako je v pripravi izdelava prvih »republikanskih« zlatnikov ali »fiorintov«. Slednji seveda ne 'bodo namenjeni tekočemu plačilnemu prometu. VESTI z GORIŠKEGA Notranji položaj V torek 30. julija je rimska poslanska zbornica odobrila tako zvana evropska zakona, to ie za Evropski trg in za Atomsko energijo. V ostalem pa opažamo, vedno večje prizadevanje Fanfanija, tajnika demokri-st jonske stranke, iza .zbližanje in združenje socialističnih sil v Italija na osnovi čiste demokracije in brez sleherne povezave s komunisti. •Seveda so se proti takemu pnizadeva-njiu dvignili tudi .nekateri posamezni vplivni demoknščanski glasovi, ki jim socialistična združitev ni pogodu. To so ravno značilni glasovi, ker kažejo na stremljenje nekaterih demokrščanskih krogov po -samoablasti demokristjanov, ,'kar bi nujno nevarno privedlo do diktal ture ene same stranke nad vsem javnim življenjem. V tem oziru je zelo pomembno stališče Katoliške akcije, ki prihaja na dan s čudnim predlogom, to je, naj bi vse manjše stranke ne postavile svojih kandidatur na prihodnjih državnozborskih volitvah in tako dale možnost demokristjanom, da odnesejo absolutno večino poslanskih in senatorskih mest ter tako odpravijo komunizem v Italiji. To pomeni, da tbi na prihodnjih volitvah lahko stavili kandidatne liste samo demokristjani in komunisti, za blagor demokristjanov, ki bi v zameno Italijo reš il i komun izma! Hvala lepa! Predlog Katoliške akcije je naiven in zapeljiv. Naiven, ker bi komunističnih glasov na itak način ne zmanjšali, ampak prav gotovo povečali, celo nevarno povečali. Zapeljiv pa zato, ker bi prav Katoliška akcija bila tista, ki bi z absolutno zmago demokristjanov zahtevala diktaturo nad vsem ja.vnim življenjem. Tudi največji italijanski dnevniki so v predlogu videli naivnost in zanko ter ga gladko odklonili. Ha socialnem področju Italija napreduje V ponedeljek 29. julija je rimska poslanska zbornica zaključila glavno razpravo o .zakonskem načrtu za priznanje pokojnine kme.tom-poljedelcem in ga o-dobrila. Ta zakonski predlog in zakonski osnutek si je (zamislil, pripravil in predložil predsednik Združenja neposrednih obdelovalcev zemlje, Bonomi, demokristjan, ki je v zbornici to dejstvo tudi podčrtal, da vzame orožje iz rok komunistom, ki so pozneje tudi predožili svoj predlog s svojim lastnim osnutkom .zakona. (Po tem zakonu, ki ga bomo, 'ko bo izglasovan v podrobnostih in objavljen v uradnem listu, objavili v glavnih važnih točkah, bodo deležni pokojnine kmetje -poljedelci moški, stari 65 let, ženske pa 60. V sklad za te pokojnine bo država, prispevala 50 odstotkov, drugo polovico bodo prispevali pa kmetje sami. Država bo tako prispevala, v desetih letih 176 milijard lir, če ,ne tudi več, ker bo čez tri leta ta prispevek verjetno zvišala. Kmeitje-poljedelci, so .poudarili govorniki v poslanski zbornici, prejemajo najmanj iz sklada za socialno zavarovanje, čeravno predstavljajo 41 odstotkov vsega prebivalstva, delajo dvakrat več kot drugi prebivalci, imajo pa za polovico manjše dohodke od drugih. .»Kmetje so v Italiji tisti, ki so zaustavili komunizem in preprečili krvavo komunistično, diktaturo«, je izjavil Bonomi. »Komunisti«, je dejal še 'Bonomi, »se delajo zagovornike kmetov tam, kjer niso na vladi. Kjer pa so na. vladi, kot na primer na Ogrskem, se pretvorijo v njihove divje morilce.« (Pozdravljamo ta zakon, ki priznava pokojnino 'kmetom, moškim in ženskam, in odobrujemo besede predsednika Bono-mija. Le na ta način, s socialnim zavarovanjem delovnega ljudstva, je moči preprečiti komunizem, ki je najhujši sovražnik kmetov samih. Dolžni smo priznati tudi, da Italija napreduje na socialnem področju, kar igre v čast narodu in njegovim pametnim voditeljem! 'Zdaj je na vrsti še zakon o agrarnih zakupih, ki bo gotovo izglasovan in tor ibo tudi predstavljal važen korak naprej v odnosih med gospodarji in zakupniki. Zoeza Bariče z avtocesto Kakor znano ,se bliža uresničitvi gradnja avtomobilske ceste Trst - Benetke. V item primeru bi ,se morali ljudski zastop-niiki pozanimati, da bi tudi naše mesto dobilo spoj' z avtomobilsko cesto. To bi ibil že precejšen 'korak rt napredku našega turizma. Gorica, ki je ostala osamljen otok, mora poskušati vse, da privleče nase tujski promet, o čemer smo v »Demokraciji« že večkrat pisali. Tujci prinašajo zaslužek, in ta, je nam hudo potreben,/ Papež obsoja raznarodooanje V torek 23. jiulija je papež sprejel pooblaščence škofijskih uradov za izseljevanje, ki so se prvikrat sestali v Rimu, in jih nagovoril, poudarjajoč smernice, ki naj jiih pri pripravah, in oskrbi izseljencev 'upoštevajjo in spoštujejo. Se posebno pa je papež podčrtal nalogo, ki jo misijonarji imajo v deželah, bi sprejemajo izseljence, in dejal: »Ce bi dežela, ki izseljence sprejema, hotela tujce raznaroditi -(assimilare), se bo misijonar moral zavzeti, da se 'to ne bo zgodilo .na; škodo naravnih pravic ali pa na škodo verskih in moralnih vrednot, ki so često ozko povezane > domovinskimi iz-roči M.« iPapeževe besede ,so popolnoma na, mestu, .zato so jih prinesli tudi glavni italijanski dnevniki. Razumem^ pa 'ih najbolj mi Slovenci v Italiji, ki, smo predmet raznarodovanja, često prav s strani ali pa s tihim privoljenjem italijanske duhovščine, to pa zlasti v Videmski pokrajini, kjer so v slovenskih krajih nameščeni italijanski dušni pastirji, ki slovenščine ne obvladajo. Tudi preziranje naravnih pravic človeka, zlasti vernika, pomeni raznarodovanje. 'In že samo dejstvo, da nimajo slovenski otroci, svojih posebnih počitniških kolonij, ampak da jih pošiljajo, v italijanske, brez slovenskega voditelja, pomeni tudi način raznarodovanja. Toliko bolj. bi morale pri nas veljati papeževe 'besede, v kolikor Slovenci nismo ma tem ozemlju priseljenci, pač pa avtohtoni prebivalci, ki imamo svoje posebne nacionalne in verske ter moralne vrednote ozko povezane z vsem slovenskim narodom. Kato naj1 bi papež poskrbel za to, da se njegove besede spoštujejo tudi pri na,s. To je 'dolžna storiti vsaka škofija, ki papeževa navodila prejema in širi! NOVICE IZ SLOVENIJE VEDNO VEČJA KRIZA V, JUGOSLOVANSKEM KMETIJSTVU Kriza v jugoslovanskem kmetijstvu, ki ,se je .začela .takoj po vojni, 'ko' so komunistične oblasti hotele na vsak način u-vesti lin uveljaviti komunistični način obdelovanja zemlje, postaja i,z leta v leto večja. Takoj po vojni je bila v Jugoslaviji odvzeta vsem kmetom, majhnim in velikim, zemlja. Kmet je tako, postal nekak državni uradnik ali delavec. 'Ustanovljena so bila, državna posestva. Kmet seveda že od začetka ni bil zadovoljen § tako politiko in je zato začel tih boj proti vladavini. V prvi vrsti ni delal z velikim veseljem, drugič pa ni bil itako neumen, da bi' delal na svoji zemlji za drugega gospodarja. Z drugimi besedami povedano: kmet je postal državni suženj. Slabi sadovi te nove državne politike do kmetov so se takoj pojavili. Kmet je na zemlji, ki mu je bila dodeljena, delal le toliko, da je lahko preživljal svojo drus žino. Nobeden ni prinašal več svojih pridelkov na trg, in v mestih je začelo, primanjkovati živil, zelenjave in sadja. Država ni mogla drugače kot vrniti izemljo kmetom. Nov zemljiški zakon je določal, da sme vsak posamezni kmet posedovati do, petnajst hektarjev izemlje. V •resnici pa je država razdelila, zemljo tako, da je vsak kmet dobil le tretjino zemlje, ki bi mu po zakonu pripadala. Poleg tega je država obdržala nekaj zemlje in ustanovila državna posestva, ki naj bi bila za zgled vsem kmetovalcem. Vendar tudi to ni bil najboljši način, s katerim bi lahko dvignili poljedelstvo. Res, da so sedaj, kmetje imeli spet v svojih rokah ,zemljo, toda manjkalo je razno kmečko orodje, in obdelovanje zemlje se je vršilo v večji meri ma zastarel način. S seje goriškega občinskega speta Denarja za vodo ni, za nogometaše pa... (Pretekli petek 26. julija se je vršila seja goriškega občinskega sveta, na ka-iteri so na predlog odbora zopet odobrili nekaj izdatkov, ki niso tako nujnega značaja kot je potreba po vodi na, Gradištou-ti pri Ločniku in v ulici degli Scogli. Nogometni družbi »Juventdna« so namreč odobrili prispevek 100.000 lir, čeravno ni to nobena občinska ustanova iin je povsem zasebnega značaja. Za nogometaše najde odbor denar, za vodo Občinarjem,, ki jo tako vneto prosijo, pa ne!... /Največ časa je občinski svet posvetil razpravi o predlogu odbora za povišanje tarife za pobiranje in odpravljanje smeti. Občina potroši pri tem poslu 20 milijonov lir, prejme pa samo 9 milijonov. Zato je odbor predlagal tarifo kratko in malo podvojiti. Proti povišanju, vsaj proti podvojitvi tarife, je govoril monarhist Pedrond, medtem ko so komunisti in socialisti bili ®ploh proti vsakemu povišanju. Naša skupina: dr. Sfiligoj, prof. Kacin in učitelj, Šuligoj, ise je glasovanja vzdržala iB pojasnjenega razloga, da gre pri stvari pravzaprav za sestavljanje bilance za prihodnje leto. Toda odbor bi moral občinskemu isvelt/u prej prikazati, vsaj v OBIRANJE SADJA — To delo ni tako enostavno, kakor bi kdo mislil. Opažamo na pr., da prihaja na itrg sadje, ki ni do-izorelo iza prodajo. Z obiranjem sadja, ki ni še dozorelo, zgubljamo na teži in kakovosti ter s tem na ceni. Kdaj je sadje zrelo? Breskev n. pr. zadobi vršiti svojstveno 'barvo: rdečo, rumeno, ,belo-rdečo. Poleg tega se sadež rad odtrga 'brez peclja. Nedozorela breskev pa se težko odtrga in vedno le. s pecljem. Hruške in jabolka iso .dozorele, ko postanejo pečke črne. Jabolka pa lahko pustimo na drevesu tudi potem, ker s tem pridobijo na barvi in zlasti na okusu, in ker ne odpadajo tako rade, če ,s,mo jih pravilno škropili proti, črvivosti. Breskve in hruške obiramo postopoma, kakor dozorevajo, medtem ko jabolka o-biramo naenkrat. Razredčene breskve in •hruške pridobijo potem na teži in kakovosti. Ce pa nam kaže, da poberemo vse hruške naenkrat,, jih v shrambi položimo •na kako plahto in pokrijemo ter na ta način dosežemo njih dozorelost. Nekateri .imajo navado, da .polagajo obrane hruške in jabolka y slamo ali seno, da tam dozorijo. Toda če ostanejo delj časa, lahko zadobijo duh po slami ali senu, kar kvarno vpliva ne ceno,. Ce je sadje, to je (breskve in hruške, namenjeno za izvoz ter mora,prestati več dni vožnje, moramo sadje obirati nekoliko -bolj, zeleno. NA NJIV-I — V visokih legah, kjer se ni bati zgodnje slane, 'lahko sejemo koruzo za zeleno krmljenje. Kdor predvideva, da mu 'bo primanjkovalo krme, naj si na ta način pomaga. Tudi za to setev je prav, da zemljo globoko preorjemo in primerno pognojimo s hlevskim gnojem ali umetnimi gnojili. Njiva, ki bi jo sedaj pognojili s hlevskim gnojem, bo s tem pognojena za druge pomladanske setve, kalkor na, primer za krompir. Na njivah izkopavamo sedij krompir postopoma, kakor je dozorel. Krompir je dozorel, kadar ,se steblo posuši ,ter se ne olupi, čega drgnemo, iin ni voden, če ga prerežemo. Prav je, da krompirjev.išče nekaj dni pred izkopavanjem še enkrat paš,kropimo, da uničimo .zalego krompirjevega hrošča. To škropljenje naj se vrši s kakim hitro delujočim sredstvom, kakor na pr. Fositox, iGes'tox, Gesarol itd. Izkopan krompir pustimo nekaj ur na soncu na njivi ali doma na dvorišču, da ,se zemlja na krompirju in tudi .morebitne rane posušijo. Nato krompir spravimo v shrambo, to je v klet, namenjeno za poljske pridelke — in ne za vino. Pri tem izločimo gnile sadeže ter oddelimo debelega in drobnega. Shrabma mora; biti suha in ne vlažna. Na 'tla, potrosimo prah živega apna ali mavca (gips), da na ta način razkužimo tla, in pa, ker tak prah vsrkava vlago. Cim smo z njive pospravili krompir, bomo na istem mestu pošfejali repo ali posadili kako izelenjad, kakor ohrovt (vrzote), cvetačo, ibrokole, pa tudi radič, ako imamo možnost za pomladansko prodajo. V ta namen zemljo dobro preorjemo in pognojimo s hlevskim gnojem, če ni bila že za krompir s tem pognojena. V tem zadnjem slučaju pognojimo samo e umetnim gnojilom, kakor je n. pr. gnojilo 'P.K.N., ki vsebuje vse rastlinam potrebne hranilne snovi. Posejani radič ne zahteva nobenih nadaljnjih obdelovanj, temveč samo poznejše gnojenje z dušičnatim gnojilom, to je z gnojnico ali ;z apnenim nitratom. Druge rastline pa ob primernem času o-plejemo in nato osuje mo. Pred osutjem pognojimo z dušičnatim gnojilom. Tako gnojilo ni .potrebno, da trosimo tik stebla, temveč vzdolž vrste, to je lehe. glavnih smernicah, kako misli bilanco ■sestaviti, da si 'bodo svetovalci lahko ,u-istvarili vsaj, njeno ig-lavno sliko in tako lažje stavili svoje predloge pri posameznih itočkah, .kar sicer ne morejo, če jim odbor predlaga, zdaj, eno, zdaj drugo postavko. 'S to iizjavo naših svetovalcev so se .strinjali tudi komunisti in socialisti, ki so pa volili proti povišanju, omenjene tarife. Tako ,so povišek, recimo, podvojitev 'tarife, odobrili demokristjani sami; proti pa je ■ glasovalo 12 svetovalcev, in tri' naši, so, se glasovanja vzdržali. Na isti seji so 'odobrili 250.000 lir podpore konzorciju proti toči, ker gre v korist tudi goričkim kmetovalcem, medtem ko so mestni knjižnici volili 150.000 lir prispevka. Sejo so potem nadaljevali in jo zaključili v 'ponedeljek 29. julija. Na njej, so razpravljali o pristojbinah za reklamne in druge lepake, in zlasti še novo tarifo za raibo javnih prostorov. V razpravo so posegli tudi naši svetovalci, zlasti kar je zadevalo pravno tolmačenje nekaterih besedil in postavk. Končno je svet tarifo odobril soglasno. Demokristjani volijo komuniste! Za 'zaključek so svetovalci volili pregledovalce računov podjetja za vodo, plin in luč -za leti 1956 in 1957. Demokristjani so predlagali in volili 'komunista Batti-ja, liberalca Attemsa in demokristjana Moise-ja, ki so bili tudi izvoljeni. Naši svetovalci so volili -g. Bratuža, ki pa je prejel le štiri glasove. Tako 'So goriški demo/kristjani še enkrat pokazali, da. jim je več za komunista kot pa 'za kakega katoliškega in protikomunistično usmerjenega, Slovenca. Njihov boj proti komunizmu je prazna bajka,' ko gre za izbiro med komunistom in Slovencem. Slaba občinska uprava v Doberdobu Iz »Soče« od 27. julija izvemo, da je ravnateljstvo družbe SELVEG sporočilo doberdobakemu županstvu preračun za napeljavo električnega toka v tiste zaselke v 'Dolu, ki so še vedno brez razsvetljave. (Proračun predvideva približno 7 milijonov lir stroškov in doberdobska občinska, uprava, ki' jo sestavljajo komunisti in socialisti raznih vrst, mora ta denar najti, ker je pač za časa zadnjih volitev razsvetljavo obljubila in strahovito napadala prejšnjo upravo,, češ d,a ni poskrbela -zanjo! ‘Sedem milijonov lir, »to je precejšnja vsota, ki je le prehudo breme za šibke finance doberdobske občine. Poleg tega pa občinska, uprava pri tako visoki vsoti ne more sama odločati in se bodo morali zato predstavniki občine o tej zadevi pomeniti s pokrajinsko upravo ter dobiti verjetno tudi pristanek pristojnega ministrstva iz Rima.« Tako piše »Soča« in nadaljuje: »Izgle-da, da bo končen rezultat ta, da bo občina. najela potrebno posojilo in tako rešila tudi to vprašanje ter zaključila elektrifikacijo vseh zaselkov na občinskem, področju.« • '»Soča« in njen 'bratec »Primorski dnevnik« sta večkrat napadala in še vedno si napade privoščita na račun prejš- nje občinske uprave, češ da ni znala izvršiti električne napeljave po -zaselkih. Zdaj pa ugotavlja' urednik »Soče«, da je breme prehudo za šibke finance doberdobske občine in da bo treba, najeti posojilo, če ga pristojna ofoast dovoli! Sicer pa saj bodo tudi posojilo morali plačati občani, ker ne verjamemo, da ga (bodo plačali sedanji, občinski upravitelji iz lastnega žepa! Lepa reč upravljati občino pri polni blagajni in s posojili... No, zdaj vidijo rdeče bistre glave, kako hudo je to breme, in kako šibke so občinske financ^' Mi pa jim rečemo, da če je po njihovem pisanju- bila prejšnja uprava slaba, ko je vendar .razsvetljavo marsiikam (napeljala,, je še 'bolj slaba sedanja, ki si kaj, takega, ne /upa im grozi s sedemmilii jonskim posojilom! Nesreče v Doberdobu V nedeljo 28. julija ponoči se je vračal z motorjem, iz Markotinov v Doberdob Aldo Gengolet. Na poti pa je izadel v 18-le*nega domačima Jožefa Frandoliča, ki je vozil s svojim -kolesom. Medtem ko je Frandolič odnesel le malenkostne poškodbe, je -Gergole.t zadOibi,l tako težke rane, da ,so ,ga morali .nezavestnega takoj prepeljati v -tržiško bolnišnico, kjer je v -ponedeljek ob treh zjutraj izdihnil, me da bi se osvestil. /Pokopali so ,ga na domačem pokopališču v Doberdobu v torek zvečer ob veliki udeležbi ljudstva. Isitega dne sta se y Tržiču ponesrečila-28-ie.tni Jožef Ferletič in 27-letmi J-ulij, Jarc, oba.iz Doberdoba. Okoli 10.30 ponoči je Ferletič vozil z motorjem po ul. I. maggio, zadaj na sedlu je sedel pa Jarc. Drugi motor je vozil neki Atnmando iSimeoni. Motorja -sta, zadela drug v drugega, in trije vozači -so nesrečno padli-ina tla. Vse tri so prepeljali v. bolnišnico, kjer so Ferletiču ugotovili -težke poškodbe po vs-em telesu, Jarcu pa manj težke iin bo ozdravil v 30 dneh. Tudi Simeoni -bo ozdravil v 30 dneh. Nesreča v Štandrežu V torek zjutraj 30. julija je 51-le:tni posestnik Franc Hoban iiz Standreža pri Gorici vodil svoj voz na vprego po polju in pri item nesrečno prišel iz levo ino-go pod kolo. Prepeljali so ga v bo-lni-š-nico. Prednostne lestvice Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da so od, 31. julija, dalje na vpogled prednostne lestvice za- suplentska in poverjena mesta profesorjev na srednjih šolah za šolsko leto 1957-58 pri posameznih šolskih zavodih. Begunci iz Titovine Begunci, iz Titovine prihajajo v -Italijo zaporedoma vsak dan. Posamezni in v skupinah tudi po sedem oseb. Vsi izjavljajo da iie. komunistični režim doma neznosen, -in prosijo za politično zavetišče. Medtem ko nekateri Slovenci iz obmejnih krajev (zatrjujejo, da je življenje pod komunisti postalo zdaj nekoliko -znosnejše, dokazujejo pobegi v tem poletnem času, ko so pogoji življenja vendar 'boljši kot pozimi, da se v Titovini ni niič »boljšalo, marveč vse še poslabšalo. Razumljivo je, da s takimi pogoji tudi pri najboljši volji mi upanja na, obilne sadove. Jugoslovansko poljedelstvo je ;zato vedno 'bolj. nazadovalo. To mam najbolj, ja-sno povedo statistike. Leta 1951 je Jugoslavija, prvič v -svoji zgodovini morala -uvoziti žito. Leta 1953 je Jugoslavija u-vozile iz tujine že 758 tisoč tom ž-ita, leta 1954 832 tisoč ton in leta, 1955 pa Že975 tisoč ton. Sedaj- -uvaža Jugoslavija približno 30 odstotkov vsega žita, ki ga, potrebuje. (Položaj- je itako v Zadnjih letih postal že kritičen. Jugoslovanski voditelji že -skoro ne vedo, kakšne ukrepe naj bi pod-vze-li,. da ibi to stanje ,jugoslovanskega kmetijstva izboljšali. Kot dokaz kritičnega stanja jugoslovanskega kmetijstva služi dejstvo, da imajo na državnem posestvu Belje, ki je 'bilo ustanovljeno za -zgled zasebnim, kmetom, vsako leto dve milijardi din primanjkljaja. ATOMSKE TOPLICE V PODČETRTKU PRI SOTLI V Podčetrtku pri 'Sotli ležijo atomske toplice, ki so jih odkrili pred kakim letom. Večina prvih -bolnikov, ki so se prihajali -kopat v te (toplice, jes* v (kratkem, ozdravila, in glas o 'teh novih toplicah -se je začel 'hitro širiti, najprej' -po Sloveniji in nato po drugih krajih države. Tako je v Podčetrtu vedno več prometa im - tur istov-boln iko v. SLABA TRGOVINSKA BILANCA 'V mesecu juniju je Jugoslavija i-zvo-izila raznega bjaga v vrednosti šest milijard in 672 milijonov dim. Skupno je v prvih šestih mesecih dosegel jugoslovanski izvoz vrednost 51 milijard in 872 milijonov din. je tej in taki svobodi upiral — ne samo ta posplošena ugotovitev, ki ima za političnega opazovalca relativno viednost, pač pa druga Nagodetova smrtna novela, ki povzroča boleče krčenje .tudi najbolj oddaljenega nepristranskega) človeškega srca: tu je misel na težko pot Kalvarije, ki jo je napravila na dan u-smrtitve Nagodetova mati do pokopališč-nih vrat — pripeljali pa so štiri zabite krste, da niti mati mi vedela v kateri počiva edinorojeni sin, katerega je čakala, na robu sveta... V bolečini je oddrsala ostarela mati domov in se obesila. Ugrabljanja so dosegla neizhrisen znar čaj in neizprosno trajno .terjatev z .izginotjem Slavka Andreja Uršiča iz soškega Kobarida, okinčamega z vencem naših gorž, ki 'bo pra.v tako ostal v večnem spo-i trnu nesrečne Primorske. Ob teh mučenikih, ob nepopravljenih to še vedno tradajoeih krivicah je razlaga bega .iz ječe dne 29. aprila 1947, samo nujna dopolnitev veliko večjih problemov, .kar je uvodoma omenjeno — je pa klic in krik za utrditev zakona o olove-,ških pravicah. In je pri naštevanju, trpkosti še ena, ki jo mora preživljati jjaš narod: ni prostora, ni besede, ki bi označila nekaj n e r a z u m 1 j i v e g a , kar dar bo zgodovina pisala, zakaj to pred kant so morali tržaški Slovenci braniti celo človeške pravice, ko bi ob povodnji nad ponovno izkrvavelim narodom, morar la veljati inrnfhiiteta za vsakega človeka.', ne da jo kdorkoli proglasi — ko bi, mora-la lev in gazela, stati skupa.j stisnjena na ■skali. Morda je to najbolj grenka ugotovitev obravnavane snovi. Lahko bi končali, zaključili vse in odšli... (Konec) (Celotni ali delni ponatis samo z dovoljenjem pisca!) ibremu za kapitaliste to veleposestnike v časih Jenana ni bil niti 'tako težaven. 'Nihče ni kapitalistom ničesar pobral. Komunisti so se v svojem lastnem interesu resno .trudili, da dvignejo proizvodnjo na. vseh pridobitnih področjih. 'Podjetniki so od takega zadržanja imeli prav take korist kot sami komunisti. Tudi ječ. taborišč, prisilnega' dela, mučenj in pobijanj drugovercev v Jenanu niso poznali. Celo Japonce, vojne ujetnike, so iz sovražnikov preobraževali v prijatelje. Ko so te .ujetnike odpustili domov, so ibili to najboljši propagandisti v svoji domovini za stvar Jenana. Tako je dobilo -življenje svojo ceno z obilno priklado ljubeznivosti. Med komunisti z »dolgega pohoda«, ki so bežali iz C&ngkajškove Kitajske v Jenam, je .bilo v.se polno čudovitih ljudi. Podobni so bili potrpežljivim Judom, ki so ob Rdečem morju pričakovali odrešenika. Podobni so bili vernikom i.z .prvih časov krščanstva. Bili so to skrajno požrtvovalni ljudje, ki so .tvegali vse v korist skupnosti. Mnogi ideali so bili zasnovani v Jenanu, in nekaj izmed teh so celo uresničili. Odpravili so »rikšo«, vozilo, ki ga vlečejo človeške mišice. Učili so ljudstvo branja im pisanja, izbirali igralske talente, uvajali higieno in prirejali seveda množične shode. Prebivalci Jenana so bili srečni in zadovoljni nad toliko pažnjo in zabavo. V Jenanu .takrat verjetno ni bilo človeka, ki ne bi bil navdušen nad komunisti. Lisica narave ne menja 'Tudi Mao Ce-tung je bil srečen. V Je-nan so komunisti prispeli po strahotnem »dolgem pohodu« popolnoma izčrpani in razmehčani. Tu so se lahko odpočili, najedli in na novo organizirali . . . ter na sto .in sto semen posejali. Trudili so se. da .so domačine vzdrževali pri dobri volji že tudi zato, da bi si pridobili novih prijateljev izven »osvobojenega, ozemlja«. Dnevno to vsako uro so se pod vodstvom Mao Ce-tunga urili ne samo v seianj.u semena, pač pa tudi v trošenju peska v oči, posebno tistim, ki so. z zanimanjem zasledovali »komunistični eksperiment v Jenanu«. Z vso pravico so ae lahko ponašali z doseženimi uspehi. Celo pobožni misijonarji so. .po obiskih v Jenanu prihajali domov kot »napol komunisti«. Prepričani so bili, da so v Je-manu doživeli uresničenje »komunističnega prakrščanstva«. Le zelo redki spo.znavalci so opozarjali: »Kitajski komunisti niso tako .neumni, da toi se naslanjali na dogmo, ki za njih ne velja, n. pr. na sovjetsko, verzijo. Kitajski komunisti počenjajo samo to, kar jim trenutno narekuje 'taktika, s katero so prepričani, da bodo dosegli svoj pravi cilj.« Seveda taikih glasov svobodni svet. ni poslušal, kajti tudi politike in vojake zajame včasih idealizem in romantika. Svobodni .svet je hotel verjeti v »jenanski čudež«. Zato je tudi pohitel, da pomaga tem »plemenitim revolucionarjem«... Komunistična stvarnost pa tudi na Kitajskem .izgleda nekoliko drugače. Sam Ce En-laj je pred'kratkim povedal tole: »Do isedaj. smo 16,8 odstotkov vseh proti-revolucionarjev pobili.« Američani so seveda izračunali še vse drugačne številke. V milijonih izraženo to pomeni 12. do 15 ■milijonov obgiavljencev od leta. 1949 dalje. »Do 80 odstotkov kriminalcev,« je nadaljevali Cu, »smo prevzgojili. Ti delajo sedaj na prisilnem delu po industrijskih ali agrarnih delovnih taboriščih.« S svoje strani je Mao Ce-t.ung pred kratkim izjavil, da je prehranjevalno stanje na Kitajskem obupno slabo ,in da ni mogoče, da bi zadostili upravičenim zahtevam po zvišanju plač, ker enostavno nimajo sredstev. V istem govoru je Mao ugotovil, da. so mnogi kmetje s svojimi družinami 'zapustili kolhoze in da jih z nobenim sredstvom ni mogoče pripraviti, da bi se vrnili. V mnogih industrijskih ■središčih,tako je povedal Mao, so izbruhnile stavke delavstva. Povsod, tako je zaključil, vlada nezadovoljstvo. 'Nekje pa 'vendar vlada zadovoljstvo, namreč med tistimi dvanajstimi milijoni Kitajcev, ki so člani komunistične partije. 'Tem namreč ne. manjka ničesar. Tega .se zaveda tudi Mao, zato se je- obrnil prav na te ljudi s svojim govorom o »sto cvetočih rožicah«. Govoril je- 800 »ideološkim komandosom« to jim za še pa! svoja. nova tajna, navodila: Namesto 'zatiranja, prepričevanje! Priporočal jim je, naj vzpodbujajo javno kritiko in naj ljudi vzgajajo »resno, ali k milobo«, tako, kot lahen vetr.iček ali jutranja rosa. Mao se rad izraža pesniško. 'In Itako je zelo lepo govoril, ko je pripovedoval o sto svojih rožicah. Bilo je skoraj prav .tako lepo, kot nekoč v Jenanu, ko je Mao govoril o sto to tisoč Semenih svobode in napredka, ki pa lahko vzklijejo in cvetejo .samo v sodelovanju s .komunistično partijo. Takrat je namreč komunistična partija krvavo potrebovala .tako setev. iZakaj je Mao preteklo -zimo tako govoril? Ali mu je Bog vcepil v prša drugačno srce? Ali je njegovo srce samo za desetletje njegovega življenja okamene-lo? »Ce 'bomo še nadalje uporabljali nasilne metode v borbi proti notranjemu sovražniku, lahko to dovede do sovražne fronte, ki bo .zajela ves narod. Tako se je zgodilo ma Madžarskem. Tam ,so komunistično1 partijo v nekaj dneh vrgli ob tla,« Mao Ce-tungovo cvetje pa je cvelo komaj nekaj- tednov. Z njim je vzcvela svobode. Njen duh se je 'bliskovito razširil po vsej ogromni državi. Ideje, ki so tlele v srcih 800 milijonov ljudi in niso mogle vzbrsteti pod slano terorja, so e. rahlo (Konec na 4, strani) Dr. J. Agneletto o občinskih financah Vse slovenske zahteve je odbor preziral, zato velja slovenski glas proti proračunu Na preračun,ski seji tržaškega občinskega sveta je — kakor smo na kratko poročali v zadnji »Demokraciji« — obširno govoril tudi občinski svetovalec Slovenske liste, dr. Josip Agneletto. Vsi poslušalci, tako svetovalci kot občinstvo, so njegova dovajanja pazljivo poslušali. Zaradi pomembnosti govora za vse slovenske občane tržaškega: .mesita objavljamo glavne misli slovenskega demokratičnega svetovalca. Dr. Josip Agneletto je med drugim dejal: 'Ciinitelj, ki sam jemlje pogum pri obravnavanju naših občinskih financ, je pojav stalnega naraščanja primanjkljaja iz leta v leto in ki znaša letos 4000 milijonov lir. Leta 1955 so znašali dejanski prejemki 3820 milijonov lir, leta 1956 3935 milijonov in leta 1957 4526 milijonov lir, kar znaša. povišek 626 milijonov lir. Nasprotno so znašali izdatki .leta 1955 5085 milijonov, leta 1956 5124 milijonov in 1. 1957 6303 milijonov lir. Povišek izdatkov torej kar iza 1179 milijonov lir. i ustavili: neprestano naraščanje osebnih izdatkov, ker so odpusti nemogoči v času gospodarske krize in nezaposlenosti, ki vladata v našem mestu, je edina rešitev: stvarna stabilnost lire in s tem stabilnost kupne moči. Je že leta, odkar je lira dosegla na mednarodnih tečajih stabilnost nasproti tujim vrednotam in d i vizam. 'Ta stabilnost pa. ni efektivna, zato, ker ne temelji na ravnotežju, med potrošnjo in .proizvodnjo v državi. Potrošimo ved kot proizvajamo. Bilanca narodnega gospodarstva ni uravnotežena, in popolno zaupanje v liro še ni bilo doseženo, kljub tisoč im. tisoč milijardam prihrankov v 'bankah in hranilnicah. Evropsko tržiSče !n enotnost denarja Ne vidim izboljšanja in uravnoteženja našega občinskega proračuna, vse dokler me bo uresničena stabilnost naše veljave in stabilnost njen* kupne moči., to je ravnotežja med proizvodnjo im potrošnjo ter e vzpostavitvijo brezpogojnega zaupanja v Ufo z zdravo Urejevalno konkurenco v cenah. Vse to dane« alfe ne deluje v Veliki meri zaradi nevednosti samih potroAni-kov, 9(1 se pri nakupih ne menijo, da bi dajali prednost cenejitm dobrinam. Gotovo je zelo težavna in zamotana naloga' doseči ta •cilj': stalnost veljave, ustrelitev »jene kupne *pa*ofotiasW in brezpogojno zaupanje v veljavo kot edino plačilno In hranilno sredstvo. Vse to pa bo mogoče doseči z uresničitvijo Evrop« •kega »kupnega tržišča in 'Uvedbo enotnega. plačilnega sredstva. za vse države, ki bodo sodelovale pri tej- posrečeni po* budi. Skupno evropsko tržišče bi verjetno rešilo današnje žalostno »tanje, v ka-i terem životari triaika občina. Pri pregledovanju posameznih proračunskih postavk se bom najprej zadržail iiri postavki javnega dela. Poročilo asesor ja ing. Visint i na zasluži rcsc.bno pozornost. OS>J!ra je «nn<»so storila iza vzdrževanje cest, kljub temu .se oujejo pritožbe in negodovanja. Gradbena delavnost zahteva povečane napore občine za razširjevanje občinskih .u-slug. Ze iz tega razloga bi bilo pametno, da se za nove gradnje najprej izkoristijo stavbišča bližja mestnih središč. Vzdrževanje cest stene občino po 120 lir za kv. meter v lastni režiji. Drugod je vzdrževanje v zakupu An so stroški za polovico manjši. Zato predlagam uvedbo takega postopka tudi za naše mesto, pod pogojem, da je zakupnik tržaška tvrdka in ,da obdrži v službi vse dosedanje osebje. Ponavljam svojo zahtevo, da občina Kigradi v gr.ljanskem pristanišču ljudsko kopališče s tuši in higienskimi napravami. 'Da se postavijo v kriškem pristanišču tuši in obnovijo higienske naprave in 'da se končno prične z gradnjo ljudskega. kopališča . ,za. Prosek - Kontov el. Anagrafični urad in davščine Dnevno obiskuje ta urad do .tisoč o-seb. Je to zastarel ustroj italijanske u-prave, ki 150 let obremenjuje z jalovim delom občinske finance. Zakaj je treba obnavljati osebne izkaznice vsaka tri leta? Nekoč te izkaznice ni bilo, uvedli so jo pod fašizmom, osebni dokumenti so pridobitve totalitarnih vladavin. Vsak, kakršen koli dokument bi lahko služil za istovetnost državljana. Ne morem raizumeti praktične potrebe po osebnih potrdilih istovetnosti (16.840 v enem letu), če že imamo osebne izkaznice, še manj. pa potrdila v uživanju državljanskih pravic (7000 na leto). Čas bi bil, da se znebimo pesimističnih ocenjevanj •policijske države obeh Steilij, ki je smatrala, vsakega človeka za nepoštenega in za zločinca. Te predsodke je nujno itre-iba zamenjati z optimističnimi in. demokratičnimi zaupanji v človeško poštenje, dokler ni nasprotnih dokazov. Ce ne prej, vsaj z ustanovitvijo avtonomne dežele Pretekli teden .se je rešila zadeva, glede koncesije za novo avtobusno progo, ki ibo vezala Sempolaj. skozi 'Nabrežino, Sesljan in Devin s Stivanom. Prvotno je občinska uprava zaupala to progo podjetju 'Sergas iz Trsta. Zaradi protestov drugih podjetij je bil ta sklep razveljaven ter je bila na podlagi novih pogojev ,ta 'proga dodeljena podjetju. »La Oarsica«, ki ie upravlja progo Trst - Nabrežina -Cerovlje. iPred dnevi je podjetje že začelo z rednimi vožnjami začasno z malim' avtobusom. Vožnje pričenjaajo ob 6. uri zjutraj ■ter trajajo do 10. ure zvečer. Med tem časom napravi avtobus 16 voženj. Na ta način so poVeizane vse vesi ob tej progi; •med seboj, kar bo gotovo v korist vsem prebivalcem, ki imajo opravke bodis1 na občini v Nabrežini, kot pri policiji v 'Devinu. Tudi za tiste, ki. se mislijo podati-v kopališča v Sesljan in Devin, je ta proga zelo pripravna. O uvedbi prevozne službe, ki bi vezala vse vasi naše občine, se je pečal že prvi občinski odbor, kateremu je predsedoval g. Kralj., toda takrat so bile zahteve prevoznikov previsoke. Danes 'pa je konkurenca večja ter so se za to službo potegovala različna avtobusna podjetja. Občina je to službo, oddala, ne da bi ji bilo 'treba v .ta namen kaj prispevati. Ker bo ta služba v kratkem gotovo aktivna, upamo da nam bo podjetje dalo na razpolago malo boljši avtobus. Ker ta prevozna proga teče le po slovenskih vaseh, upamo tudi, da 'bo podjetnik nastavil vedno osebje vešče obeh jezikov, ter da bo svoje urnike in druga sporočila podjetje objavljalo tudi1 v slovenščini. Povratna vozovnica v Moskvo Prejšnji teden' je 39 mladih Tržačanov odpotovalo na Vzhod, % Moskvo, da bi na tamkajšnjem komunističnem mladinskem festivalu zastopal! tržaške komuniste. Pravijo, da so stroški letošnjega romanja v Sovjeti jo hudo skromni. Po madžarski vstaji, pri kateri je .prav mladina položila na žrtvenik svobode največ krvi, in po barbarskem nasilju 1® krvopre-1 it jih, & katerim se proslavljajo Radarjev! 'morilci in ubijalci, bi človek pričar koval, da se bo tržaška komunistična mladina solidarizirale a mladino vsega1 »Veta in se odvrnila od organizatorjev festivala, katerim se ie nedolžno prelita ikri cedi s krvavih tok. Nič takega, se ni izgodilo. Med 900 italijanskimi udeleženci jfc 'tudi močna skupina V&bJeošolcev, ki je pozabila trn trpljenje In žrtve akadem- bi' bilo potrebno pomesti s temi preživelimi ostanki javne uprave. 'O obč. davščinah .je poročal asesor dr. Rinaldimi. 'Občina ne razpolaga z lastno davčno upravo, mora pa se pokoriti določilom državne zakonodaje, s katero se urejajo krajevne finance. Davščine ibi morale biti progresivne, vendar je ta progresivnost omejena. Tako je družinski davek nad- 12 milijonov lir dohodkov nespremenljiv in znaša. 14,40 odstotkov. Davkoplačevalec, ki ima 12 milijonov in 1 liro dohodkov, plača prav toliko družinskega davka kott tisti, ki’ ima 40 milijonov lir dohodka. Davčna, vest je v Trstu bolj tenkočutna kot v kateri koli drugi pokrajini. Dokaz za to so prijave »Vanoni«, ki postavljajo Trst v prvo vrsto italijanskih me;st. Zato je družinski davek dosegel 549 milijonov lir, medtem ko je znašal 1. 1956 le 474 milijonov. Je to davek, s katerim bi morali obremenjevati premožnejše sloje in prizanašati, delavcem, uradnikom, obrtnikom, malim trgovcem in svobodnim poklicem, ki komaj zaslužijo toliko, da se preživljajo. lU.žitnino so povišali z uvedbo zakona štev. 703. Ta se je povečala od 1906 milijonov lir v letu 1956 na 2445 milijonov lir leta 1957. Srednje breme Tržačana je naraslo od 117 lir .1. 1938 na 8334 lir leta 1957, kar se pravi 72-krat toliko, .medtem ko so se cene v istem času dvignile iza 63-krat. Ta. davščina je dosegla svojo skrajno mejo, saj 'zadeva v prvi vrsti najnujnejše potrebščine. Ljudska kopališča Upravljanje ljudskih kopališč izkazuje primanjkljaj 27,000.000 lir, ki se je v primerjavi z letom. -1956 povečal za 5 milijonov. Ti izdatki so bili koristno Ur porabljeni v prid manj premožnih slojev. V mestu potrebe ljudskih' kopališč padajo, zato pa se večajo v okolici in; po krajih, kjer prebivajo pretežno kmečki skih' iklicarjev po svobodi na poznanjskih in budimpeštanskih ulicah, in si morda celo domišljuje, da opravlja v Moskvi »veliko delo«. Verjetno ne ibi bilo prav nobene škode, če bi ob odhodu ti Tržačani kupili vozovnice samo ,za eno smer, pa so kupili povratno vozovnico. + Zdenko Lokar Popolnoma nepričakovano je v sobote udarila vest, da je v Švici nenadoma u-mrl na posledicah operacije znani in pri-IfutUjeni slovenski industrialec, gospodi Zdenko Lokar, vipavski rojak iz Ajdovščine. Se pred enim mesecem je bil čil in zdrav, poln prekipevajoče marljivosti. V svedi najboljših let pa jp kruta usoda iztrgala družim gospodarja, moža in o-četa. Pokojnik je bil v našem mestu družabnik lesne industrijske tvrdke »Calea«. Bil je zaveden Slovenec in je radodarno (Konec na 3. strani) 1 sprostitvijo zajele ves 'kitajski narod. Na Kitajskem se je ponovilo .tisto, kar je lansko poletje zajelo Poljsko im. kar je s tako silo vzvalovilo Madžarsko preteklo jesen. Razumniki, študentje so ob prvih dihih sproščenosti mirno in dostojanstveno spregovorili. Ljudstvo je poslušalo svoje resnične 'glasnike in pritrdilo njihovim obsodbam zločinskega komunističnega inasilja. Celo nekateri ministri Mao Ce-tungove vladavine‘so se pridružili klicu svobode. Resnična, odkritosrčna in zaslužena, obsodba komunističnega, ustroja. je odprla usta tudi sami visoki rdeči 'hierarhiji. Mao se je prestrašil, še 'bolj se je prestrašil Hruščev. Seme kitajskega cvetja je grozilo, da požene in vzcveti po vseh komunističnih deželah. Zato ga je bilo treba izruvati. Mao Ce-tung ni odlašal, čeprav sam resno dvomi v uspeh .svoje *pletVe«. Mobiliziral je išvoje karieriste, ki jim je grozila izguba .razkošje in oblasti. Komunistične kazenske ekspedicije *o se kot kobilice vrgle po vsej deželi m obnavljajo svoje krvave pohode po vzorcu Ukrajine in revolucijskih let TitoVe Jugoslavije. Sedaj se je pač oglasil tudi naš komunist čnl tisk. V »Pr. dtn..« je B. B. priobčil ali na pol kmečki, ljudje. Do sedaj obstojata ljudski kopališči v Sv. Križu in na Opčinah; toplo pa priporočam otvoritev •že odobrenega kopališča za Prosek - Kon-tovel. Prav tako .toplo priporočam preučitev gradnje ljudskih kopališč v Lonjer-ju, Bazovici in Trebčah. Referat asesorja odv. Haraibaglie vsebuje zelo zanimive podatke. Našteva 85 tisoč praktičnih poizvedb za raizne urade. V pogledu teh poizvedb želim ugotoviti, da. organi, ki te poizvedbe opravljajo, sprašujejo pri sosedih iin hišnikih, ali se v .določeni družini, govori, slovenski jezik, ali: pošiljajo te družine svoje otroke v državne šole s slovenskim učnim jezikom. Vse to tudi v primerih, ko gre za navadne prošnje za licenco ali u-radna potrdila, ki se ne 'tičejo opcij* ea ohranitev italijanskega državljanstva. U-stavne pravice državljanov in določila ustave jamčijo jezikovnim manjšinam iu>-porabo materinega, jezika in pohajanja, v šole’ a materinim učnim jezikom. Take poizvedbe samo večajo napetosti med italijansko večino in slovensko manjšino, ki se čuti spričo, .takih pristranskih poizr v&db, da postopajo oblasti z njo kot z državljani drugega reda te,r vzbujajo v manjšini občutek manjvrednosti. • Pred takimi zlorabami ne morem molčati in sem zato interveniral na drugem pristojnem mestu, ikjer so mi zagotovili, da razen v primerih opcije nimajo poizvedovale; nobene pravice razširjati svoje izsledke tudi na vprašanja jezika družine ali posameznikov. Na žalost stojimo pred nevarnostjo, ki ograža življenje meščanov. V enem samem letu smo imeli v državi 5 tisoč smrtnih primerov in na stotisoče ranjencev in pohabljencev. To samo zaradi pretirar ne hitrosti avtomobilistov in posebno še motociklistov na Cestnem omrežju. Ta' nevarnost se je samo še povečala z odpravo patenitinov za nekatere vrste motor- podpiral dobrodelne ustanove. Zapušča soprogo, gospo Jelo, sinova Aleša in Vanjo ter hčerko Majo. Tako kruta usoda pobira redko posejane tržaške slovenskie gospodarstvenike, ki so hrbtenica vsega mašega. narodnega in socialnega življenja. • Pokopali so ga včeraj na pokopališču na Kantavelu. Izbral si je za svoj počitek domačo zemljo s pogledom na Čaven, pod kaiterim mu je stekla zAbelka. Preostalim žalujočim naše iskreno sožalje. PODPIRAJTE SDD DAROVI: V počastitev pok. gosp. Zdenka (-rakarja darujeta1 Vera. in Dušan Krnela,k 5.000 lir za SDD. 'Namesto cvetja gospe ' M. P. ob priliki njenega godu daruje gospod N. N. 1.000 lir za SDD. Vsem prav -iskrena hvala! prejšnji 'teden članek pod naslovom »Bur-žuaano-desničarski elementi so (Pokleknili pred ljudstvom’«, Z velikim zadoščenjem in naslado objavlja .».spokorniške izpovedi« nekaterih ministrov .in visokih funkcionarjev. 'Tu v Trstu se »Pr. dn.« zgraža nad postopanji .policije. S strani demokratov je tako zgražanje ne samo upravičeno, pač pa tudi nujno potrebno. Iz ust zagovornikov nasilja pa je tako zgražanje ogaben cinizem. Prav »Pr. dn.« ponavja v imenovanem članku besede, ki jiih ie 'pred »kitajskim ljudskim kongresom« izgovoril obtoženi minister Lolung-či: »Razkosajte me, 'toda jaiz. vam zagotavljam, da v meni ne boste našli n.iti koščka antisocialističnega in antipa.rtij-..skega prepričanja.« Cangpodčun pa je dejal: »V.i (komunisti) hočete mojo glavo, da bi oprali svoje grehe.« dh čez nekaj dni sta oba ministra vise priznala, To se je zgodilo potem, ko jih je kitajska UDBA dovolj' zmehčala. Razlika med to in tam je samo v tem, da so take policij* ske metode tu zločin., tam pa (komunistična Vrhunska dednost. Aziatska politična hripa 'Mao Ce-tungovo cvetje je zaduhtelo tudi v samo Titovo Jugoslavijo. Kaporjo-ni so dobili1 hud nahod z vidnim trepetanjem kolen. 'Sedanje ruvanje svobodnjaškega cvetja pa je .zgolj obešenjaški humor. Cesar namreč ni izgovoril februarja meseca Mao Ce-tung, tal česar o komu* niasmu la partijskemu zaslužkarskemu sloju niso oznanili kitajski .razumniki in študentje, je povedali V svoji najnovejši knjigi majmerodajnejši jugoslovanski komunist Milovan Djilas. Kitajska politična hripa stresa Titove (komuniste sitovi-tejše kot to slutijo na Zahodu. Aziatska politična1 hripa' je zajela že itudi Bolgarijo in Romunijo, razsaja po Madžarskem, Češkem in po Vizhodni Nemčiji, pretresa pa tudi že samo »domovino socializma«, Sovjetijo. Ali ji bodo kos komunistični išimtarji? To bo povedala bodočnost. imih koles. Nevarnost narašča1 iz dneva v dan. Občina pa ne more storiti' drugega, kot d a dekret im ome jite v hitrosti. Vendar to ne zadostuje. Edino, učinkovito sredstvo proti cestni dirjajoči smi^ti je obvezno .zavarovanje lastnikov motornih vozil in škod' nasproti tretjim, kakor je ito navada po vseh srednjeevropskih državah. Javno šolstvo -pomoč in dobrodelnost Asesor profesor Sciolis je izdelal izčrpen .referat. Stroški bolnišnic. Glede stroškov bolnišnic in pobiranja 'bolniških pristojbin, pri sorodnikih bolnikov v 'bolnišnicah bi rad predočil, da so dohodki ogromne večine kmečkega prebivalstva naše občine absolutno nezadostni za lastno, vzdrževanje in za vzdrževanje družine. Zakon obvezuje sorodnike za plačilo stroškov bolnišnic, vendar samo, če pri tem ne trpi vzdrževanje družine. Preprosti ljudje pa: teh določil ne poznajo. Kdor poseduje majhno kmečko hišico in košček zemlje, ne more .ta posest opravičevati zahteve po plačilu bolniških stroškov za sorodnike, ki niso najbližji. Občinska administracija bi morala posebno upoštevati gospodarske možnosti naših malih kmetovalcev, predno zahteva od njih povračilo ‘bolniških stroškov za sorodnike. Za ljudske šole je predvidenih za leto-1957 219 milijonov lir. Leta 1955 so znašali ti izdatki 188 milijonov, leta 1956 pa 172 milijonov lir. Za vseučilišče in državne srednje šole je določenih letos 168 milijonov lir 01. 1955 195 milijonov in 1. 1956 129 milijonov lir). Za nove šole je predvidenih 55 milijonov lir, za otroške vrtce 183 milijonov in. za občinska zavetišča 74 milijonov lir. Skupno za javno šolstvo 700 milijonov ilir. Ob povečani stavbni delavnosti šolskih. poslopij moram poudariti., da; neodložljivo potrebujejo slovenske šole primerno telovadnico in upravičeno pričakujem, da ibo nova .telovadnica pri Sv. Ivanu .služila tudi dijakom slovenskih šol. V šolskem .poslopju pri Sv. Ivanu manjkajo v .slovenskih šolah učilnice in kabineti za fiziko, kemijo in prirodopis. Te učilnice in kabinete bi morali zgraditi poleg šolskega poslopja ali pa nad projektirano telovadnico. Nove prostore našim šolam! Nujno potrebni so novi. prostori zai. znanstveni ilicej .in klasično gimnazijo, ki sta provizorično nameščeni v ulici Lazzaretto Vecchio. To sicer ne spada v občinsko kompetenco, vendar bi bilo nujno potrebno preskrbeti v projektiranih novih poslopjih prostore tudi .za .ta dva slovenska' zavoda. Neštetokrat sem zahteval ustanovitev zavetišča ,za slovenske šolarje v mestu (pri Sv. Jakobu). Ta zahteva ni bila u-slišena. To zavetišče je za- mlade Slovence in Slovenke iz vzgojnih in socialnih razlogov nujno potrebno. Ni mogoče zanikati pravice slovenski mladini na lastno zavetišče. V' Trstu imamo danes občinska zavetišča. Zakaj občinski odibor ne nudi tudi Slovencem lastnega zavetišča? 'Neštetokrat sem nadalje zahteval, da bi občinski odbor tudi slovenskim kulturnim ustanovam podelil nujno potrebne subvencije, ali moj glas je ostal glas vpijočega v puščavi. Ničesar nimam proti'temu, da občina daje 2 milijona lir subvencije Stalni tržaški drami, zahtevam pa s .stališča enakopravnosti — kar sem v ostalem storil že tolikokrat — subvencije itudi za kulturno izživljanje Slovencev, zlasti pa' za tiste ustanove; ki ne prejemajo pomoči od drugod. Glasoval bom proti proračunu ■Spričo tega, da so vse moje zahteve ipri prejšnjih proračunskih razpravah in vsi napori, da bi prepričal občinski odbor, naj, resno preuči najnujnejše potrebe Slovencev v mestu in v okolici iin naj .slovenski mladini, '.ustanovi lastno zavetišče v mestu (pri Sv. Jakobu) ostale bob ob steno, sem primoran (glasovati proti predloženemu preventivnemu občinskemu proračunu za. leto 1957. S itemi besedami je dr. Agneletto zaključil svoj govor. Pripominjamo, da ni zahteval .Sprejemanja Slovencev med u-radnike in uslužbence, iker 40 vsi novi sprejemi (blokirani. PREDNOSTNE LESTVICE Šolsko stotfbniStVo v THStu tporoča, de .So objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena ih, nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim .učnim jezikom za šolsko leto 1967*68. Prednostne lestvice so na vpogled tod 31. julija do vključno 10. avgiUSta t. L na slovenski realni 'gimnaziji v Trstu, ulica Laaszareit-to Vecchio St. 9-11 med 10. in 13. uro do-t»ldne. Odgovorni uredniki Prof. Dr. ANTON DABINOVJC Tiskarna Adria, d d., v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELA* v Strada dl Fiume 20-111 sprejema od IB. do 17. ure Tel !t. 54-797 Po kratki zavratni bolezni je na posledicah težke operacije preminul 27. jojillja V Curlhu v Svtc 1 naš dobri soprog, oče, ibrat, gospod ZDENKO LOKAR industrialec. Pogreb je bil na Kontovelu v četrtek 1. avgusta 1957 ofb 16. turi. Trst - Ajdovščina, 1. avgusta. 1957. ZaltijaCu žena, otroci in ostalo sorodstvo. tloua aulobusna proga Sempolaj ■ Sliuan Svoboda vstaja - nasilnike je strah!