SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg Katoliške Bukvarne 11 . Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 I 2 6. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 7. februvarija 1891. Letiiiit XIX. Dmiajevskega odstop. Suhoparni komentar k razpustu državnega zbora ' v dunajskem uradnem listu ni nikakor prav pojasnil položaja, temveč nas pustil v nejasnosti, bode se li vladalo dalje po dosedanji sistemi, ali se bode pa krenilo na drugo pot. Marsikaj je res kazalo, da grof Taaffe se hoče bolj nagniti na levo stran ali gotovosti ni bilo. Te dni je pa prišla vest z Dunaja, i ki je jako pojasnila stvar, ta vest je, da je odstopil ; finančni minister Dunajevski. Ta mož bil je prav I za prav duša sedanji vladi. Ko je vstopil v mini- sterstvo, je takoj vlado bolj približal desnici, dočim je poprej vedno zatrjevalo, da hoče biti nad stran¬ kami. On je v zbornici večkrat izjavil, da hoče vlada opirati se na državno zborsko večino, dočim so nekateri drugi ministri kaj radi se nekako sra¬ movali desnice in se laskali levici. Levičarji so pa tudi najbolj sovražili tega moža in imeli so za to dovolj vzroka. Bil je dober go¬ vornik, k' je znal vselej hitro zavrniti vse napade in argumente levičarjev. Ž njim se ni mogel kosati Plener. Pa ne le to, temveč židovski liberalci imeli so še druge povode, da so sovražili tega moža. Ko je prevzel ministrovanje, so bile državne finance v velikem neredu. Renta je stala 20% nižje, nego sedaj. Pod liberalnimi vladami se je državni dolg leto za letom množil tako, da ga imamo sedaj že štiri milijarde. Ko je bil do Pretiš finančni minister, zatrjeval je vsako leto, da bode že bolje, v resnici se je pa vedno na slabše obračalo. Še-!e Dunajevski našel je sredstvo, da napravi red v državnem go¬ spodarstvu. Znal je zmagati s pomočjo drugih ka¬ pitalistov moč Rotšildovo, ter je močno pritiskal na avstrijski državni kredit. Deficita ni mogel takoj odpraviti, ali znal je vselej dobiti denarja z mnogo ugodnejšimi pogoji, nego prejšnji finančni ministri in država je tako dobila več milijonov, ki bi bili sicer ostali v židovskih žepih. 1 Kako so se pa same jeze penili v Izraelu, ko je Dunajevski zares napravil red v državnem go¬ spodarstvu. Židovski listi so ga na vso moč obirali in kričali, kako z davki preoblada prebivalstvo. Temu kriku pa ni bilo povod le to, da je osramotil levičarje, ki so državo le v dolgove zavlekli, temveč največ to, ker je s tem odvzel Židom priložnost, da bi denar nakladali za dobre obresti v avstrijskih papirjih. Bali so se pa še vse kaj druzega. Borzni davek v Avstriji dosedaj še ni uveden, dasi se je že več- ' krat predlagal v zbornici. Baš odstopivši minister se ni zanj posebno ogreval in je za to imel tehtne vzroke. Mož je razumel finančno politiko, kakor še ’ noben avstrijski minister. Ljubil ni Židov, da bi za- ' radi tega ne bil maral uvesti borznega davka, tem- j več je le predobro vedel, da se borzijancem z lepa ne pride do živega. Dokler je potrebovala država posojil, ni mogla na borzni davek misliti, kajti Židje bi že znali pri oddaji državnega posojila dobro se odškodovati za davek, katerega bi plačali. Inače je pa sedaj. Država ne potrebuje več židovskih kapita¬ listov in lahko bi se bila lotila te stvari. Dunajevski, ki nikakor ni bil prijazen židovskim liberalcem, bi gotovo ne bil več stvari- odlašal. Nepričakovano bi bil prišel s tako predlogo pred zbornico. Kdo ve, če že niso v finančnem ministerstvu pripravljali vladne predloge in bi bili to Židje zve- : deli. Čudno bi to ne bilo, saj se je zadnji čas po- > kazalo, da v vredništva židovskih glasil prihajajo že precej zanesljiva poročila iz vladnih krogov. Židje imajo povsod svoje vohune. Seveda če so kaj tacega zvedeli, so židovski finančni baronje napeli vse sile, da se minister odstrani. To so tem ložje dosegli, ker imajo poslednji čas levičarji nekaj več vpliva v merodajnih krogih. Dunajevski pa v višjih krogih na Dunaji že nekaj časa ni bil osebno priljubljen, ker ni prikrival svojega mnenja, da ni prijatelj ! sprave, kakeršna se je sklenila na Češkem. Obžalovati je, da je tako spreten minister šel, j ko avstrijske finance še niso stalno vrejene in ni še ■ rešeno valutno vprašanje. Ne ve se, če se bode ■ našel kdo, ki bi mogel to važno vprašanje povoljno LISTEK Nedeljske misli. XVII. Gospod vrednik! Listkarji in pa starinarji so v letošnjem sicer kratkem predpustu najbolj srečni in zadovoljni ljudje; kajti prvi se zabavajo dan na dan s prijetnimi in včasih tudi duhovito-nagajivimi kombinacijami o bodočih državnozborskih volitvah, drugi se pa radujejo dobička, ki jim je zdrsnil v žep pri nakupu slavno dosluženih državnozborskih Irakov, surk in drugih zunanjih potrebščin, ki so neizogibne onemu, ki seda za omizje, kjer se piše usoda narodom. Neki „Feiteles“ v Beču je baje do¬ živel minuli teden posebno srečo, da je našel v neki kupljeni državnozborski suknji popolno izviren in še deviški antisemitski govor, kateri je imel pripravljen nekdanji lastnik suknje za pričakovano budgetno de¬ bato. Govorica ne pove, kaj je storil krivonosi sta¬ rinar s svojo zgodovinsko najdbo, a brez dvoma se bode odškodoval pri prodaji „toge“ za poper, ki mu ga je vrgel za nameček starinarski „gšeft“. Gotovo smo izgubili na takov prozajiški način tudi mi nestarinarji marsikateri grenak in poprovan protest, ki se je pripravljal v zadnji dobi tudi pri nas zoper g. Taaffeja, in ki počiva sedaj — pozab¬ ljen v salonski suknji tega in onega našega gosp, poslanca. Iz te istinite dogodbe se baje učimo tudi brez politiških talentov, da ima politika svoj „hausse“ in svoj „baisse“, kakor razni vrednostni papirji na borzi, in da je počasen politik podoben ženici, ki hrani v nogovici pod posteljo Srebrnjake, namesto da jih zameni v primernem času. Vendar s svojo dosedaj pretrgano politiško po¬ časnostjo še nismo zakrivili vsega, saj se bodo letos baje rekrutovali državnozborski poslanci ,cis“ in „trans“ iz takozvane „scharfere Tonart“, in poslednji bodo imeli prilike dovolj povedati, da v politiki ne velja vedno rokavica, temveč moč, — večina, in po¬ slednjo smo pa izgubili morda za dalje časa, kakor se nam dozdeva. Morda nam ta grenka izkušnja odpre tudi oči, koliko so nam koristili naši dosedanji visokorodni gg. poslanci, katere smo volili doslej same radosti, da \ je dovolj, ako nas počastč oni s svojim mandatom j in s svojim lepim naslovom, — saj smo čitali o j njih blaženih zaslugah največ v zgodovini tlake in . desetine. Pri vsej naši politiški nevspešnosti nas tolaži naposled najbolje istina, da se ni utrudil v dose¬ rešiti in to tako, da od rešitve ne bodo imeli do¬ bička le židovski kapitalisti, temveč država in njeno prebivalstvo. Jasno je, da je odstop ministra Dunajevskega zmaga židovstva in lažiliberalizma proti dosedanji konservativni politiki. Dvombe pa tudi ni, da bode pri tem ostalo. Levičarji bodo sedaj tem ložje dalje ruvali, ker so se znebili najhujšega svojega nasprot¬ nika. Sedaj je le vprašanje časa, kedaj odstopita še baron Pražak in grof Falkenhayn; za njima pa pojde še grof Schonborn. Na njih mesto se vse- dejo levičarji in vlada se bode polagoma prelevila v levičarsko, naj jej ostane na čelu tudi grof Taaffe. Računati nam bode s tem, da po Avstriji potegne nemško-liberalna sapa in po tem bode uravnati nam svoje delovanje. Katoliško-politično društvo. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju na I. občnem zboru dne 29. januvarija 1891. (Dalje.) Drugi občni zbor se je vršil dne 23. marca lanskega leta, in sicer v Šentvidu nad Ljubljano. Shodu je predsedoval podpredsednik g. 0. Detela, ter se v svojem nagovoru spominjal vižmarskega tabora iz leta 1869. Tedaj je govoril med drugimi tudi dr. Bleiweis ter se oziral na bližajo Šmarno goro, proseč kraljico ondi kraljujočo pomoči za slo¬ venski narod. Na tem shodu je govoril poslanec F. Povše o kmetijstvu, kako da propada blagostanje kmetskega stani! vsled neugodnih gospodarskih razmer, in kako da se je trudil deželni zbor kranjski pospeševati koristi kmetskega stanu. Društveni tajnik je podal na shodu podobo obrtnih razmer v Avstriji, vzlasti z ozirom na mnoge obrtnike nastanjene v Šentvidu. Šentviški kapelan g. F. Mekinec je stavil reso¬ lucijo, da društveniki katoliškega političnega društva, zbrani na II. shodu v Šentvidu, izražamo svojo hva- danji tugepolni borbi niti jeden naših dosedanjih gg. poslancev in da so izjavili vsi „unisono“, da 50 pripravljeni žrtvovati se še dalje pro „ara et focis", — če namreč volilci hočejo. Priznanja vredna je brezdvomno ta Sisifova potrpežljivost naših mož in najbolj veselo je, da se oglaša vendar tudi tu nevarna konkurencija. To je časa duh. Nasproten veter prezrači podnebje, in konku¬ rencija je neka vzvišena kontrola, brez katere ni napredka in vspeha. Bojimo se vendar, da nastane baš zaradi tega pri nas zopet še ne zadušeni notranji boj, saj pravi pregovor, komur politika čelo ogreje — ne ohladi 51 ga nikdar več, če hodi tudi brez politiškega po¬ krivala. O tem nas prepričuje najbolje Bismarck, ki prede v svoji neprostovoljni politiški tišini strupene niti proti svoji slavi in ki zaradi svoje koruze in krompirja — besni proti carinski nemško-avstrijski pogodbi in proti njuni zvezi, katero je vstvaril sam v dnevih svoje slave. Nekaj herostratiške hudobije tiči torej tudi v najvišjih glavah v dokaz, da je slavohlepnost naj¬ bolj nevarna in neozdravljiva bolezen na svetu. ležnost avstrijskim škofom, ki so se v svoji znani izjavi tako krepko postavili na svoje cerkveno sta¬ lišče, ter da naj odbor to zahvalo sporoči po po¬ sebni deputaciji prevzv. knezoškofu ljubljanskemu. Nadalje so izrazili v tej. resoluciji društveniki nado, da se bodo politični naši zastopniki z isto odločnostjo potegnili za narodni značaj naše šole, kakor so to storili škofje kot varuhi vere za verski značaj, da bode ljudska šola res podlaga, na kateri se bo naša mladina versko-nravno razvijala v pravem duhu in po zdravih vzgojeslovnih načelih ter nam dajala upanje lepše prihodnosti. Dne 29. marca 1. 1. se je predsedništvo društva poklonilo prevzvišenemu knezoškofu ter mu vsled resolucije, sklenjene na društvenem shodu v Št. Vidu izrazilo iskreno zahvalo za izjavo glede na versko šolo. — Ob tej priliki izrekel je prevzv. knezoškof svojo radost, da seje osnovalo »Katol. polit, društvo", ki se je odločno in brez strahu postavilo na katoliški temelj, prepričano, da edino na tem trdnem stališču more vspešno delovati ne le za dušni, ampak tudi za gmotni provspeh naše domovine. Društvu, ki Boga tako odločno spoznava bo gotovo Bog na- klanjal obilen blagoslov. Glede verske šole je ome¬ njal prevzvišeni, da bode treba še veliko delovati vzlasti pri volitvah, ako jo bomo hoteli doseči. Tretji shod bil je v Ljubljani dne 11. maja z vsporedom: Nedeljski počitek, gov. gosp. F. Povše; 1. majnik, gov. g. Ig. Žitnik in političen pregled, gov. A. Kalan. Znani so pojavi 1. majnika lanjskega leta. Ljudje so se bali, niso vedeli, kaj to pomeni, in zato je bilo potreba pouka in tacega je obilno podal bolj obširno 3. društveni shod. Vodja Povše je pojasnoval, kako prirojeno je človekovi naravi ne¬ deljsko praznovanje, kako nenatorno je torej kratiti ljudem nedeljski počitek in zato si iščejo delavci svojih praznikov, kakor je nadalje pojasnoval po¬ slanec Žitnik v svojem govoru o 1. majniku ter narisal žalostno stanje obrtno-delavskih stanov. IV. društveni shod je bil dne 27. julija v Smledniku v graščini gostoljubnega barona Lazza- rinija. Poročala sta na tem shodu poslanca tega okraja, in sicer kanonik Klun o državnozborskem delovanju in g. 0. Detela o delovanju v deželnem zboru. Poročala sta gospoda poslanca obširno, teme¬ ljito in zanimivo in obilno zbrani poslušalci in vo- lilci so jima soglasno izrekli svojo zahvalo. V. shod je bil na Dobrovi dne 17. avgusta, kateri je bil odlikovan' z navzočnostjo knezoškofa ljubljanskega; vršil se je v župnijskem domu, ka¬ terega je v ta namen blagovoljno prepustil č. gosp, župnik Babnik. —■ Gosp. Povše je kot deželni poslanecHjubljanske okolice pojasnoval, kako se trudi narodna večina deželnega zbora znižati davkoplače¬ valcem bremena navzlic rastočim potrebam za šole in bolnišnice; kanonik Klun, državni poslanec ljubljanske okolice, je obširno poročal o delovanju slovenskih poslancev v državnem zboru in omenjal njih težavnega položaja zaradi neznatnega števila; vkljub temu so slovenski poslanci v gmotnem in duševnem obziru marsikaj dosegli za Slovence s svojim složnim in previdnim postopanjem. Gospod vrednik, konečno se usoja razpisati Sviftijanec še pet goldinarjev nagrade onemu, ki objavi istega hudomušnika, ki je podtaknil slav¬ nemu kranjskemu deželnemu odboru smešnico in razpisal v dunajski židovski »Novi Preši" natečaj za slikarije v ljubljanskem gledališču. Če se pogleda prav od blizu vsa ta naša soli¬ darna zadeva s stališča »svoji k svojim", vendar ni storil baš nikomur krivice ta inseratski dovtipar, kajti brez dvoma si je mislil: Slovenska dežela zida gledališče za ljubljanske Nemce, zakaj bi se tudi dunajski Židje ne okoristili nekoliko s tem vrlo blagim podjetjem. A pravi dovtip ne tiči baš v tem slovansko-židovskem natečaju, ki ga bodo pošteno plačali slovenski davkoplačevalci, venec mu je pn- dejal stoprav takozvani »stavčev škratelj , ki je zopet podtaknil tej slovenski »Kundmachung-i re¬ klamo Ernsta Sigi-ja, ki hvali in ponuja v istem listu in prav pod ljubljanskim gledališčem svojo pristno pariško robo. Sapienti sat! Gospod vrednik, nadejam se, da bode imel za¬ služeno osodo moj natečaj in da se oglasi — hu¬ dobni dovtipar, ki je zagrešil najbolj zanimivo le¬ tošnjo predpustnico. Vaš Sviftijanec. VI. shod vršil se je dne 26. oktobra 1. 1. z vsporedom: Slovenska višja dekliška šola, poročal je dr. J. Š u š t e r š i č , in shod slovenskih poslancev, poročal A. K a 1 an. Glede prve točke, ki je vzbudila mnogo šuma med slovenskim svetom, vsprejet je bil nastopni predlog odborov: »Društveniki zbrani na VI. shodu »Katol. po¬ litičnega društva" v Ljubljani izjavljajo prepri¬ čanje, da je. za slovenski ženski naraščaj potrebna višja izobrazba na versko-nš.rodni podlagi; vendar pa so mnenja, da bi bila vstanovitev svetnega višjega dekliškega izobraževališča v Ljub¬ ljani pri sedanjih finančnih razmerah dežele Kranjske in vzlasti mesta ljubljanskega neizpeljiva, iz kr¬ ščansko pedagogičnih ozirov pa neumestna; zato pozdravljajo otvoritev višje slovenske gospo¬ dinjske šole pri uršulinkah v Ljubljani kot pri¬ meren začetek za višje izobraževanje slovenske ženske mladine; slednjič izražajo željo, da slavni deželni odbor vsprejme od uršulinskega reda ponudeno mu nad¬ zorstvo nad slednjim zavodom brez prikratbe nad¬ zorovalne pravice državno-šolske oblasti." V tem oziru sme si društvo čestitati; ker je saj za zdaj zabranilo to čisto nepotrebno in ne¬ umestno višjo šolo, vzlasti, ker je dež. poslanec gosp. Gorup spremenil pogoje svoje ponudbe za nakup dosedanje deželne bolnišnice. (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 7. februvarija. JS' otranje dež®!®, Ministerska kriza, Hripa je jela nenadoma razsajati med ministri. V Italiji se je umaknil Orispi — iz zdravstvenih ozirov; na Nemškem se je po¬ slovil grof Waldersee, in pri nas za zdaj Duna- jevski. — Različni listi avstrijski in zunanji se po¬ hvalno izražajo o Dunajevskem; le »N. Fr. Pr." na čelu židovsko-liberalnih listov z blatom okidava Du- najevskega. „Čech“ piše o bivšem finančnem mini¬ stru: »Voditeljni duh ministerstva Taaffejevega, mi- n sterski govornik, verni sin Poljske, kladvo za le¬ vico, neprestopni zid na potu do ministerskih stolov za liberalce, finančni veljak, kakor jih je malo v Evropi, z besedo ne le mož, marveč tudi minister dovršen in zato od levice najbolj sovražen, — Du- najevski je odstopil iz zdravstvenih ozirov." — Novi minister Steinbach seveda je židovskim liberalcem bolj po godu, vendar tudi on ni mož po njih srcu. Z žalostjo namreč omenja »N. Fr. Pr.“, da je kot učenjak pisal proti premičnemu kapitalu, in »Grazer Volksblatt" dostavlja, da bo novi minister prav na svojem mestu, ako je sploh še kaj stalnosti in do¬ slednosti na svetu; ako človek kot minister ne po¬ stane popolno drug človek. Cesarska odlikovanja na Češkem. Ge sar je podelil češkemu deželnemu maršalu knezu Juriju Lobkovicu in cesarskemu namestniku grofu Thunu veliki križ Leopoldovega reda. Imela sta namreč v zadnjih zasedanjih deželnega zbora velike križe z Mladočehi; zato ja je najbrže odlikoval ce¬ sar tudi z — velikim križem! Židovsko-liberalne spletke na Dunaji. S posebnim zadoščenjem poročajo liberalni listi, da je dunajski nadškof dr. Gruscha prepovedal svojim duhovnikom kandidovati v državni zbor na podlagi dr. Luegerjevega antisemitskega pro¬ grama. — Najbrže, da so to samo želje židovskih časnikarjev in grofa Taaffeja, kateremu se zdi, da na Dunaji ne more vladati brez — Židov. — Vidi se pa iz tega, da posebno trdnega upanja liberalna gospoda na Dunaji nima, da bi zmagala, ker se že takih res zadnjih sredstev poslužuje. V ogrski zbornici so dovršili poslanci raz¬ pravo ozavarovanju delavcev za slučaj bolezni; držali so se pri tem avstrijskega zakona v tej zadevi. — Tisočletnico obstanka ogrske države bodo Madjari praznovali še le leta 1895 ali 1896, da se med tem časom vse potrebno ukrene za dostojno to narodno proslavljanje. Vstanj e držav®. Srbija. Nedavno je pisal regent Ristič v pismu srbski kraljici Nataliji mej drugim tako-le: „Pred letom 1875 ni bilo nikdar na srbskem dvoru take potrate, kakor za časa Vašega vladanja. Dočim so najboljši srbski junaki krvaveli na bojnem polji, do¬ čim so žalovale matere srbske, prirejala je kraljica Natalija v srbskem knežjem dvoru veselice, o ka- koršnih dosihdob Srbi še pojma niso imeli. Le Vi, gospa, le Vi bili ste vzrok tolike potrate in zaprav¬ ljivosti. Jaz sam sem priča, kako se je kralj Milan 1880. I. temu Vašemu početju protivil, a moral se je vdati Vašim željam. Pozneje so se prirejali na srbskem dvoru plesi pod Vašim nadzorstvom, ka- keršnih ni bilo pred Vašim prihodom na Srbsko niti na javnih prostorih. Zaradi tega so bili možje primorani prodajati najpotrebnejše reči, da so dobili potrebnega denarja za svoje žene, da so si omislile tem lepša oblačila za plesne veselice. Pri veselicah katere ste prirejali Vi, bilo je toliko dragocene oprave, kakor na dvoru Ljudevita XIV. Taka po¬ trata v borni Srbiji je morala vsekako vzbujati med prebivalstvom nejevoljo. Kakošna je ljubezen Vaša do Srbije, ne vem; pokazali pa ste dovolj, da pre¬ vladuje v Vas vladoželjnost, zapravljivost in si- jajnost". Bolgarija. Iz Sofije se poroča »Presse": Dosedanje preiskave so pokazalej- da živi v Bolgariji le osemindvajset ruskih podložnikov. Pole,^ teh živi na bolgarskih tleh še kakih štirideset Rusov, ki so sicer rojeni na Ruskem, a so pravi bolgarski pod¬ ložniki. Poročilo, da je ruski poslanik Nelidov obis,al zopet enkrat čez več let bolgarskega eks- arha v Carjigradu, provzročilo je v sofijskih' politi- skih krogih mnogo govorjenja/ . Busija. V nasprotstvu z drugimi ruskimi listi meni »Mos. Ved.", da je povsem nemogoče prijateljsko približanje med rusko in avstrijsko-ogrsko državo. Skozi celih dvajset let je Avstrija neprestano kazala, da so njeni interesi v nasprotji z ruskimi. Rusija bi imela od sporazumljenja z Avstrijo le škodo. To vedo v Avstriji dovolj dobro. — Da ime¬ novani list tako piše, nas ne iznenadi. Italija. Svoj odstop je Crispi brž naznanil grofu Kalnokyju in Capriviju in ob jednem zago¬ tovil, da je trodržavna zveza dandanašnji tako glo¬ boko vkoreninjena (?) v italijanskem narodu, da se ni bati kake premembe v kabinetu. Nemčija. »Kreuzzeitung" je neki zvedela, da nameravajo udje centruma voliti pri prvi priliki v centrum nemškega državnega zbora enega jezuita, ter tako dati priložnost enemu zastopniku jezuitov potezati se v državnem zboru za njihove pravice in pobijati proti njim obrneno očitanje. Anglija. Mac Carthy je govoril dne 2. t. m. na njemu na čast prirejenem obedu v Liverpoolu ter zahteval za prihodnjo irsko postavodajo rešitev zem¬ ljiškega vprašanja, če ga ne bo že prej rešil par¬ lament in terjal nadzorstvo nad policijo. Irska stranka želi, da bi se sedanja oborožena kraljeva policija na Irskem večinoma ali pa popolnoma v ci¬ vilno policijo preosnovala in potem postavila pod nadzorstvo irske postavodaje. Španija. Po uradnih poročilih imajo španske državnozborske volitve ta-le vspeh: Izvoljenih je 289 konservativcev, katerim stoji nasproti 154 opo- zicijonalcev. Opozicija sestoji iz 95 liberalcev, 7 karlistov, 8 liberalnih disidentov, 12 neodvisnih konservativcev, 25 republikancev, 2 avtonomista in 5 nezavisnih. Belgija. Desnica zbornice je imela zborovanje, v katerem se je izrekla po dolgi živahni razpravi za revizijo ustave, katera bi ustrezala redu in in¬ teresom belgijske državice. Izvirni dopisi. Iz Planine, 5. februvarija. (Drobne novice.) Pri občnem zboru tukajšnje čitalnice je bil zopet izvoljen večinoma stari odbor. Predsednik je gosp, župnik J. Podboj, njegov namestnik g. župan Kovšca, tajnik g. nadučitelj Benedek, blagajnik po¬ štar g. Hoffmann, odborniki gg.: Reismtiller, Mejak, Lavrič, Hiersche. Zanimiv in posnemanja vreden je nastopni predlog predsednikov, ki je bil navdušeno vsprejet, da se od čistega blagajničnega preostanka odloči 20 gld. za Ciril-Metodovo družbo. Ta zaloga se shranjuje v blagajnici, polagoma množi s prosto¬ voljnimi zbirkami ob zabavnih večerih, dokler ne doseže zneska 100 gld. Takrat pa pristopi župnija planinska kot pokroviteljica k šolski družbi sv. Ci¬ rila in Metoda. Zaloga šteje že sedaj nad 40 gld, in upati je, da že v teku tega leta naraste do stotaka. Koncem preteklega meseca je okruten oče pre¬ bodel svojega sina. Pa ne mislite, da se po naših kmetskih družinah dogajajo take grozote. Deto- morec je stari jelen v jelenjaku kneza Windisch- Graetza. Jelenjak se razteza od gradu Haasberg proti Malnom in je ograjen z debelo žico, napeto med močnimi koli. Notri biva jelenja družina, bro- ječa pet glav: stari jelen s košuto in tremi mladiči, katerih jeden je bil lep jelenček vitkega života, od¬ ločen za naslednika očetu. Jelen pa ne trpi v svoji bližnji okolici tovariša svojega spola in mladi jelen¬ ček se je moral vedno potikati samotno na drugem koncu jelenjaka. Pred nekoliko dnevi pa ga sinovska ljubezen žene obiskat očetovo družino. Neusmiljeni oče ga zapazi, plane proti vhodu povprečne pre- graje, katera loči jelenjak v dva oddelka, da bi ne mogel mladič nazaj uiti, zadrvi ga v kot in tako obdeluje z rogovi nadočniki, da je vbogo jelenče, čeravno se je krepko branilo proti divjemu očetu, kmalu poginilo. Imelo je vsa jetra in pluča pre- votijena od srditih sunljejev očetovih, čakali so, da bi starega rogina, kedar se odebeli, vstrelili in (Dalje v prilogi.) Priloga 30. štev. »Slovenca” dnč 7. februvarija 1891. sinu izročili varstvo družine — starec si je s tem umorom še za naprej zagotovil gospodarstvo. Presvetli knez goji po svojih gozdeh nebrojne čede srn. Da ne bi divjačina zarad meter debelega snega glada poginila, nosili so logarski hlapci vsak . tretji dan seno na razne kraje gozdov. Vkljub tej . skrbi je po oddaljenih gozdnih delih vendar mnogo > srn poginilo; — žalost za kneza, unetega lovca. Še od nekod, dne 5. februvarija. Podraženemu dopisniku »Slov. Naroda* v štev. 25. t. 1. Judi od nekod* svetujemo, naj se potrudi naš dopis v št. 15. ' še enkrat pogledati, da se prepriča, kar smo takrat ■ izrekli: da nam ne gre za osebe, pač pa za stvar, . kako se »ougavi*, kajti: nomina sunt odiosa. »Narodov* replicist pa pred vsem išče dopis- ' nika, sevčda tako nevkretno, da natolcuje nekoga, : ki je v tej reči čisto nedolžen, in ravno zato, ker . mu je le za osebo, rad bi ga „krcnil“, pa se mu , noče posrečiti. Kako tudi, saj nobenega razglašenih ■ fakt utajiti ne more? Zvijaje hoče stvar nekako po- ; lepšati, pa tudi to mu ne gre. Da »Narodovemu* ! dopisniku tudi mi „stržemo spako z obraza*, kako namreč polepšuje, naj omenimo to-le: Ali je „žrtev“, katero so prinesli učitelji-komi- sarji pri ljudskem štetji, tako velika ali ne, in ali je bila šola zaradi tega res le par dni zanemarjena, presodi bralec lahko sam, ako mu povemo, da ni pričel noben učitelj-komisar poduka v šoli pred 19. jauuvarijem. Kako »najprej, najbolje in najceneje* so ti ko- ' misarji svoj posel opravili, mogel bi pač najbolje pričati poštni voz, ko bi znal govoriti, ki je eele ‘ skladovnice popisovalnega papirja prinašal »komi- j sarjem* od glavarstva v popravo nazaj, — menda zato, ker so stvar „najbolje“ opravili. Ce je gosp. „Narod.* dopisniku tako hudo za¬ radi ljudskega popisa na GoČah, zakaj se ni lotil tega popisa on, ali vsaj njegov pomagač, ker ravno i ta ima največ časa za take stvari; in kako lepo bi bilo, ko bi bii to »žrtev* prinesel občnemu blagru, zlasti še, ker bi mu ne bilo treba zaradi tega za¬ nemarjat! kakega važnega posla, kakor so k.omisarji- učitelji, in bi se bil zaradi ugodnih razmer tudi prav lahko odpovedal vsaki remuneraciji; to bi bilo । še "Ceneje*! Le še nekoliko takih „požrtvovalnih* I mož, in preprečil bi se bil prav gotovo "horribile dictu* ne le na Gočah, tudi drugod, in gg. učitelji bi bili v svoji službi nemoteni. Kako lepa prilika za zasluge in »žrtev* v občni prid! In ni se po¬ rabila. Kar „Narodov“ g. dopisnik čenča o zaslužnih možeh in o načinu, kako deželni šolski svet take pozna in plačuje, prepustimo stvar prizadetemu go¬ spodu samemu, da se gospodu dopisniku zahvali, da je razglasil „počaščenje“ premeščenja s štiriraz- rednice na dvorazredmco, in še celo v kraj, katerega gosp, dopisnik tako »posebno ceni*, kjer je eno najslabejših šolskih poslopij in najbornejših učitelj¬ skih stanovanj — daljava mu posebnih težav pri- zadjala ne bo. Tudi daues sklenem: Ako potreba, še lahko postrežem. Iz Šiške, 4. februvarija. Naša čitalnica je mi- nolo nedeljo v Gor. Šiški pri „Žibertu“ praznovala rojstveni dan V. Vodnika. Zbrani društveniki in mnogi občani spominjali so se za Slovence velepo- menljivega dogodka, rojstva Vodoikovega, s petjem in razgovori o njegovih delih in zaslugah. Slavnostna beseda na čast Vodnikovemu spo minu pa se je vršila na Svečnico pri Koslerju v primerno olepšanih prostorih. »Beseda* je bila prav dobro obiskana. Razven večine članov počastilo je veselico do 90 gostov. Novoimenovani nadučitelj g. Javoršek se je s svojim zanimivim govorom zelo prikupil Šiškarjem. Pod vodstvom g. Toporiša peli so se štirje zbori. Moška zbora sta bila sicer malo¬ številna, a pevci peli so dobro. Mešana zbora »Na planini* in »Domovina* sta tako ugajala, da sta se ponovila. Veseloigro g. dr. Vošnjaka: »Svoji k svo¬ jim* so predstavljali odlični člani dramatičnega dru¬ štva iz posebne prijaznosti. Igra je dnevu primerna in se je igrala gladko in živahno. Občinstvo je igral¬ cem z burno pohvalo izreklo svoje priznanje Tudi loterija seje dobro obnesla, dohodki so presegli troške. »Beseda* je pokazala, da ima šišenska čitalnica mnogo prijateljev, Ki naj ji tudi v prihodnje osta¬ nejo zvesti. Iz Železnikov, 4. februvarija. Nisem prijatelj vednih veselic, ki provzročujejo bolne glave in prazne žepe, vendar pa sem rad tudi kdaj v po¬ šteni družbi veselih ljudi. Pri nas imamo dve dru¬ štvi, pa nobeno ne napravi primerne vedrilne in blažilne zabave. Vzrok je ta, ker tudi pri nrs nismo edini. Le č. g. predsednika in nekatere druge na¬ rodnjake moramo zahvaliti, da društvo ni zaspalo vsled nasprotja. Neki tukajšnji krogi so skušali osnovati zares potrebno gasilno društvo; ker pa so nekateri hoteli le ukazovati, ne pa tudi delati, je stvar pala v vodo, akoravno že imamo brizgalnico. Nekaj časa smo imeli tudi »Schtitzenverein*; ker pa je članom vedno kaj navskriž hodilo, je društvo razpalo. Iz tega pa razvidite, da imamo tudi pri nas ljudi, ki gore za Germanijo. akoravno ni vsem zibelj tekla v našem trgu, kakor n. pr. g. H. P. Naj tudi omenim, da naš č. g. župnik darujejo ob nedeljah in praznikih po dve sv. maši, s čimur je vsem zelo ustreženo, ker sicer bi bili mnogi brez službe božje. Bog naj gospoda še dolgo ohrani zdravega. H koncu izražam upanje, da se bodo tudi pri nas zboljšale razmere in bode neki tpkajšen dopisnik imel zanimivejše predmete za svoje do¬ pise, kakor le vreme in sneg. Dnevne novice. (Državnozborske volitve.) Iz Planine se nam poroča: Danes dne 5. t. m. je bil pri nas bivši državni poslanec g. dr. Ferjančič, ki želi tudi v prihodnji dobi zastopati kmečke občine na No¬ tranjskem. Zvedel je bil v Logatcu, da je v Planini zbrana večja družba duhovnikov in druzih odličnjakov, ter se pripeljal gospčdo pozdravit. Planinski gosp, župnik v jedrovitem govoru izraža trdno upanje, da bode gospod kandidat kot poštenjak povsod in vedno deloval po programu, katerega so minolo leto na shodu v Ljubljani podpisali vsi slovenski poslanci, in neustrašeno dvigal zastavo, na kateri so z zlatimi črkami zapisane besede dednega slovenskega gčsla: Vse za vero, dom, cesarja! G. doktor se zahvaljuje ter zagotavlja, da se ne bode nikdar premaknil izpod starega slovenskega prapora, pod katerim se je narod probudil in priboril dosedanje vspehe; na- glaša dalje, da je sveta dolžnost vsacega slovenskega poslanca delati na to, da se ohrani vernemu narodu najdražja svetinja, katoliška vera, tako tudi zvestoba presvetlemu cesarju, za katerega nas ves svet za¬ vida, in da napreduje blagostanje naroda in domače zemlje. — Pričakujemo, da bode gosp, doktor kot značajen mož tudi v dejanju izvajal, kar je slovesno zatrjeval, ter v polni meri opravičil naše zaupanje. — Iz trebanjskega okraja se nam poroča, da v ta- mošnjem okraju kandiduje tudi okr. sodnik gospod Golja, ki utegne dobiti nekaj glasov v trebanjski dolini. Mi pa upamo, da se bodo premislili tudi osebni prijatelji g. sodnika. — Iz žužemberskega okraja smo prejeli prepis pisma, s katerim se zopet priporoča bivši zastopnik deželnega sodišča, sveto¬ valec gospod J. Hren, kateri našteva svoje zasluge. Mej drugim našteva gospod kandidat tudi to za¬ slugo, da bi bil že leta 1886 lahko deželn. nad- sodišča svetovalec z višjo plačo v znesku 900 gld., da pa mu je več na zaupanji volilcev, kakor na višji službi itd. Kdo se ne smeje? Po naših mislih je ta kandidatura tako nesrečna, kakor prej imeno¬ vanega gospoda sodnika. Torej pozor! (Družbi sv. Cirila in Metoda) so ob prijatelj¬ skem snidenju darovali koroški domoljubi gg. Ožbe, Štefan in Lojze Prosekar svoto tristo goldinar¬ jev. Njihovemu brezdvojbenemu nazoru ob tem daru: da bode »kamenček do kanjenčka kamen* in »ka¬ men do kamena palača*, — pritrjuje ter se jim zahvaljuje Odbor »Družbe sv. Cirila in Metoda*. (Ljudski shod) bode jutri ob 3. uri popoldne v Schreinerjevi pivarni na sv. Petra cesti. Na dnev¬ nem redu so točke: Pregled obrtnega stanja. — Razgovor o državnozborskih volitvah. m Razni na¬ sveti. (V Ameriko) se je danes odpeljalo, kakor se nam poroča, nad 60 oseb, med temi 12 žensk. Z doma jih je spravil neki J. M. iz Ljubljane, ki je pred kratkim prišel iz Amerike. Dvomimo, da bi se ljudem v Ameriki tako dobro godilo, kakor je ta gospod obetal. (Slovensko gledališče.) Jutri se bode predstav Ijala burka v treh dejanjih: »Slovenec in Ne¬ mec*. Češki spisal J. Štepanek, poslovenil J. K. Igra bode občinstvu ugajala, ker trije pojo kuplete, in sicer g. Borštnik kot »Mihel* nemške, »graščinski oskrbnik* (g. Perdan) in »Doroteja* (gospica Nigri- nova) pa slovenske. (Birokracija v Avstriji.) Birokracija je v mo¬ dernem državnem življenju ona coklja, ki zavira raz¬ voj reformatorskih idej. Povsod se poveličuje pro¬ stost, vendar je znamenje našega časa, da hočejo od zgoraj doli vkovati v državne okove vso avtono¬ mijo dežel in občin. In to je najmočnejša zavornica socijalne preosnove. Kakor se moti zdravnik, ki hoče vse doseči le s praški, kapljicami in svalki in se ne zanaša tudi na sodelovanje narave, tako se varajo oni državniki, ki hočejo ozdraviti bolno družbo le z naredbami od zelene mize. Ta birokracija pa ima tudi še to posebnost, da je strahovito draga. Tak vzgled nam ponuja postava, katere važnost v soei- jalnem oziru sicer radi priznamo. Neki nemški list namreč piše: „Načelništvo delavske zavarovalnice proti nezgodam za Gor. Avstrijsko, Solnograško, Tirolsko in Predarelsko, ki ima svoj sedež v Solno- gradu, objavlja od časa do časa sklepe svoje, kate¬ rim prideva tudi račune. Ta računska poročila pa so jako nejasna, tako da stvar sama zahteva, na¬ tančnejšega pojasnila. Troški za zavarovalne namene niso v nikaki razmeri z upravnimi izdatki. Tako so znašale odškodnine, ki so se izplačale delavcem, 13.662 gld. 21 kr., upravni troški zavarovalnice pa 24.522 gld. 7 kr., h katerim je treba še prišteti 1787 gld. 5 kr. za hišno opravo, 1663 gld. 49 kr. ustanovnih troškov, 2685 gld. 70 kr. drugih troš- kov. Torej znašajo vsi troški 30.658, gld. 31 kr., torej nad polovico več, kakor znašajo odškodnine. Vsak goldinar, katerega dobi delavec kot odškod¬ nino, provzroči 2 gld. 25 kr. troškov. Plače in pot- nine n. pr. same znašajo 12.944 gld. 17 kr., torej le 700 gld. manj, kakor vse odškodnine; seje na- čelništva stanejo 3524 gld. 32 kr., tiskovine 2022 gld. 24 kr. — Iz računov prejšnjega leta pa se razvidi, da pride na vsak goldinar delavske odškodnine 3 gld. 34 kr. troškov. Torej je opravičena želja, da bi upravni stroj delavskih zavarovalnic ne porabil to¬ liko mazila na škodo delavcev. (Novo društvo.) Prejeli smo naslednje vrstice: V krogih turistov se je že večkrat izrekla želja, naj bi se ustanovilo društvo, ki bi imelo namen, vse¬ stranski, posebno pa po slovenskih deželah, gojiti turistiko. V to svrho bode jutri, 8. t. m., ob 11. uri dopoldne v klubovem prostoru pri »Slonu* zbor, h kateremu so uljudno povabljeni vsi prijatelji tu- ristike. Zbor se bode posvetoval o ustanovitvi »Pla¬ ninskega društva*, oziroma o društvenih pravilih, in bode izvolil začasni odbor, ako se sklene ustano¬ vitev. (Novo poštno postajo) odprč dnd 15. t. m v Studencu pri Poljčanah na Štajarskem. Imela bode dnevno zvezo s postajama v Poličanah in Makolah. (Predpustno veselico) priredi »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani* v dvorani lastne hiše, Poljske ulice št. 10, jutri dne 8. februvarija 1891. leta. — Vspored: 1. A. Nedvčd: »Vojaci na potu*, zbor. 2 B. Ipavic: »Danici* zbor z bpriton- solo. 3, Vašak: »Glas domovinski*, osmospev, 4. 0. Kumpf: »Ruža v pustinji*, čveterospev. 5- A. Haj- drih: »Petelinčkova ženitev*, šaljivi zbor s I. in II. tenor-solo. 6. »Grajščak in kmeta*, šaljivi trospev, vglasbil A. Schaffer. 7. „Liliputski pevci*. 8. »Skriti zaklad*, šaloigra v treh dejanjih. 9. Tombola. — Začetek ob 6. uri zvečer. Brez vabila vstop ni dovoljen. (Sokolova maškarada.) Na prošnjo objavimo naslednje: Kakor običajno vsako leto, priredi »Lju¬ bljanski Sokol* tudi letos na pustni torek dnč 12. svečana t. 1. maškarado v gorenjih prostorih ljubljanske čitalnice. — Da bbde tpdi letošnja ma¬ škarada tako sijajna ali pa da bode ce|6 prekosila maškarade prejšnjih let, ni dvomiti, ker je že danes zagotovljenih več krasnih in originalnih skupin, ki bodo izvestno povzdignile sijaj veselice in bistveno pripomogle k veselejšemu razvitku te najlepše pustne veselice. Vdeležilo se bode maškarade tudi večje število bratov Hrvatov iz Zagreba in mej drugimi gosti z dežele posebno odposlanstvo »Celjskega So- k o l a “. — Odbor, ki je vabila deloma že razposlal, naprosil nas je, da naznanimo vsem onjm, ki se mislijo vdeležiti maškarade, a po pomoti vabila niso prejeli, naj se oglasijo pri posamičnih članih po¬ množenega odbora ali pa naravnost pri odboru samem. (3-2) Vremensko sporočilo. stanuj e praznikih od 9. ki ji zlatem (10-6) 92 109 102 985 307 114 10 10 15 35 9 5 56 v klub karlistov in zrušili pohištvo. Tudi v Sant Domingu in Delkaldaci so bili nemiri. in sredstva v zobo- plombe, po barvi (26) 04\ 2 41 . 07^ V bolnišnici: 1. februvarija Helena Cunder, delavka, 72 let, pljučni emfizem. 4. februvarija. Jožef čermak, vratarjev sin, 4 dni, seleroma neonatrum —■ Helena Polanšek, gostija, 80 let, Bronehitis chronica. 5. februvarija. Pri Anrf!.'«: Koppstein, trgovec, iz Budimpešte; Schiitz, trgovec; —Lamberger, Schimen, Trebitseh, Duldner, trgovci, z Dunaja; — Sc-hafranek, trgovec, iz Šlezije; — vitez Ptak, vodja Lloyda, iz Trsta; — Megai, potovalen, iz Store. — Kadmanhuber iz Belaka; — Vogel, trgovec, iz Gradca; — Kahn, knjigovodja, iz Maribora. IJmrii s®? 5 februvarija. Barbara Zalar, šivilja, 17 let, Gradišče 11, jetika. Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in do l / 2 l. ure. Najnovejše iznajdbe zdravništvu. Najboljše zobem prikladne. IJST" Za vsa dela se jamči. Vsak slovenski gospodar, ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list »Kmetovalec" s prilogo »Vrtnar", pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brez¬ plačno, in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (8) Raznoterosti. — Železnica v Bosni. Kakor poroča neki bosenski list, je trasiranje železnične proge Travnik- , Splet že dovršeno in se bo pričel graditi železnični ' tir v teku tega leta. Nova železnica bo šla iz Spleta ■' čez Livno in Bugojno v Travnik ter se bo pri po- ! staji Janjiči združila z bosensko železnico. Ta želez- ! nična proga bo merila vzdolž 220 kilometrov. Veči¬ noma bo izpeljana ob poštni cesti ter bo imela le en tir. Ker je postaja Janjiči kakih 70 kilometrov > ali 8 ure in 20 minut oddaljena od Sarajeva, prišlo ' se bo sem iz Spleta lahko še preje ko v 13 urah. Janjiči so oddaljeni od Bosenskega Broda 199 kilo- ' metrov ali 7 ur 41 minut m v kakih 17 urah se bo lahko prišlo iz Broda v Splet. Ta železnica bo imela velik pomen za razvoj bosenske trgovine. — Ljudski popis v Nemčiji je pokazal, da je v nemški državi šestindvajset mest,' katera • imajo po več kakor 100.000 prebivalcev. In sicer so ta-le mesta: Berolin ima 1,574.485, Monakovo ■ 344.898, Vratislava 384.710, Hamburg 323.729, Lipsko 293.650, Kolonija 282.587, Draždane 276.085, . Magdeburg 201.913, Frankobrod na M. 179.660, Hanover 163.100, Kraljevee 161.149. Dusseldorf 145.738, Altona 144.636, Norimberk 142.404, Stutt¬ gart 139.000, Kamenice 138.855, Elberfeld 125.830, Brema 124.940. Strassburg 123 566, Gdanskoll9.714, Barmen 116.143, Stettin 116.139, Crefeld 105.000, Aachen 102.474, Braunšvik 100.883, Hala 100.131 prebivalcev. (Pevsko društvo »Hajdrih" na Proseku) na • Madrid, 6. februvarija, V Karu so kar- X; pravi veselico v dvorani gostilne „LukŠa“ dne 8. fe- ‘ listje provzročili nemire. Liberalci so vdrli bruvarija 1891. Začetek ob 5. popoldne. Vspored: 1. A. Nedved: »Ljubezen in pomlad", moški zbor. 2. T. Turkuš: »Najlepši zaklad", deklamacija. 3. F. S. Vilhar: »Slovo 1 *, moški zbor in samospev bari¬ tona s spremi,jevanjem glasovira. 4. F. S. Vilhar: »Na goro", pesem za dva ženska glasova s sprem¬ ljevanjem glasovira. 5. A. Hajdrih: »Petelinčkova ženitev", šaljiv moški zbor. 6. M. Vilhar: »Poštena deklica", izvirna šaloigra v enem dejanji. Med toč¬ kami »besede" svira orkester c. in kr. pešpolka štev. 87. Srednja temperatura —4'2", za —14° pod normalom I>una|s!rsi bojrza. (Telegrafičn.o poročilo.) 7. februvarija. Papirna renta 5% po 100 gl (s 16% davka) 92 gld Srebrna ,. 5% „ 100 „ „16% 5% avstr, zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta . Akcije avstr -ogerske bank? . . Kreditne akcije .... London . . . . - • Srebro . . Francoski napoleond. . . Cesarski cekini . . Nemške marke' Zahvala. O priliki petdesetletnice moje Jj redovne obljube došlo mi je toliko J| čestitek osebno, po pismenem in J| brzojavnem potu, da mi je nemo- J| goče prečastitim voščilcem vsa- I J| kemu posebej dostojno zahvaliti i j! se. Prosim torej, da sprejmb tem A9 potom mojo najiskrenejšo zahvalo j® za blaga voščila in molitve. Deus j® retribuat! ' P. Evstahij Ozimek. lekarna na Dnnaji, I., Singerstrasse štev. 15 Kri čistilne krogd.jice, poprej univerzalne krogljiee imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljiee splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, Jn malo je rodbin v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: 1 škatljica s 15 krogljicami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 °-ld 10 kr — če se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) Prosi se, da se zahtevajo izrecno: „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljiee in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski počik J. Pserhofer in sicer v rudeči “ga barvi. Balzam za ozebljilie J. Pserhoferja, 1 lonček 40 k'-., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr. Ameriška maža za protin, 1 g ia. 20 kr. Prašek proti potenju nog, cena škatljiei 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za miSO, 1 flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Zdravilna esenca (Praške kapljice), ? r Ž£E e £ n t M " to ’ SS preta ' 1, "“‘' Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. Fijakarski prašek, proti kašlju itd. 1 škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. Tannoehinin-pomada -** - ’>•■) **- TT . i • 1 1’ v 'prof Steudel-a, domače sredstvo proti ranam, oteklinam itd. 1 lonček 50 ki. Univerzalni o miz s frank, pošiljat. 75 kr. T -» . . v« i‘i 1 A W Bullrich-a. Izvrstno domače zdravilo proti vsem posie Univerzalna čistuna soi dieam slabega prebavljenja. 1 paket 1 gld. Razen tukai omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijsk h časopisih naznanjene tu- in inozemske tarraa- cevtične specijalirete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno m po ceni preskrbe. Pošiliatve DO pošti zvršč se najhitreje proti predpoš Ijatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštnej nakaznici), je poštnina dosti nižja ne o pri posiljatvahgS^povze^em.^^ dobivajo ge tudi v L j ub jj ani pri G . piecoli-ju. Piccolijeva esenca za želodec Jgs pospešuje in ureja s svojim razmeheujočim učin- “gS. kom prebavljanje. 1 steklenica 10 kr., zabojček “S2E z 12 steklenicami gld. 1-36. (6) | Zobozdravnik I |Schweigerj stati uj e I hotel „Stadt Wien“ (pri Maliču) | štev. 25 in 26, II. nadstropje. V moji zalogi je izšla: Angleščina brez učitelja 11 v slovenskem jeziku. Pomožna knjiga za potovalce v Ameriko. S podobami vseh kovinskih denarjev Zjedinjenih držav severne Amerike (sprednja in zadnja stran) v pravi velikosti. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. J. GIONTINI, bukvama in trgovina s papirjem, Ljubljana. Dunaj, 7. februvarija. Najvišje sodišče je popolno oprostilo v vadoviški pravdi zaradi izseljevanja dva zatoženca in je zmanjšalo precejšnje kazni mnogih obsojencev, celo onih, ki so se podvrgli kazni, ne da bi se bili po- služili pravnega sredstva. Dunaj, 7. februvarija. »Frankfurter Ztg.“ ' objavlja pismo Rudinijevo dne 5. novembra 1890 L, v katerem se glasi: Brez trodržavne zveze, ki se kaže kot pravo poroštvo miru, ni mogoče govoriti o štedljivosti pri prora¬ čunu za armado in mornarico. Glasoval bo, da se znižajo oni vojaški troški, ki nimajo nikakega vpliva na število in izobražbo vo¬ jakov. i Praga, 6. februvarija. „Hlas Naroda" , piše: Odstop Dunajevskega ne bode dal niti i Poljakom, niti nemškim konservativcem, niti Slovencem in Jugoslovanom povoda prestopiti ; k opoziciji in gnati jih Mladočehom v na- ' r0 Čaj, — »Politik" jo izvedela iz zanesljivega ; vira, da so avtonomiški veleposestniki češki ’ sklenili, ponoviti s staročeškimi poslanci in > Čehi iz Morave „Česky klub‘L ko bi imel vsaj toliko udov kakor mladočeški klub. To • pa je zavisno od volilcev. Lvov, 7. februvarija. Deželni osrednji vo- : lilni odbor je sprejel predlog mladorusinskega volilnega odbora glede na skupno volilno de¬ lovanje ter je sklenil pričeti dotično raz¬ pravo. . j Peterburg, 6. februvarija. Nadvojvoda I Franc Ferdinand d’ Este je došel danes ob treh popoldne. Na kolodvoru so ga sprejeli car, veliki knežje, njihovo obilo spremstvo, med katerim je bil tudi vojni minister. Častne straže kapela je svirala avstrijsko himno. Car in veliki 'knezi so presrčno pozdravili gosta. Po predstavi spremstva so se odpeljali v carsko zimsko palačo, kjer so pričakovali nadvojvodo carica, velike kneginje in di ugi dvorniki. Pozneje je obiskal nadvojvoda carja in carico. v . • Peterburg, 6. februvarija, zvečer. Nad¬ vojvoda Franc Ferdinand d’ Este je. obiskal potem ostale ude carske družine, obedoval i pri velikem knezu Mihaela ter odšel na to . v zimsko palačo na dvorno veselico. Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnk6czy-ja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „prisv.Fran- čišku“, (ob jednem kemična tovarna), V., Hunds- thurmstrasse 113. (4) Nepresegljivo za zobe je [salicilna ustna voda Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkdczy-ja, ,,pri zlatem levu“, VIII., Josefstadterstrasse 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy-ja, „pri Radee- kiju“, III., Radetzkyplatz 17. aromatična, upliva okrepčevajoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstra¬ njuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. II. salicilni splošnopriljubljen, uplivajako okrep¬ čevajoče terohranuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došl mnogo zahvalnih pisem, ima vedn sveži v zalogi ter vsak dan po pošt pošilja lekarna, Ubaldpl.Trnkdczy diplomovani posestnik lekarne in kemik, poleg mestne hiše v Lju¬ bljani. Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. ‘TgSf št ' Visoko c. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani določilo je na podlagi Najvišjega patenta z dne 23. t. m., s katerim so razpisane splošne nove volitve državnih poslancev, za volitev poslancev mest in trgov da« S) fJ marca leta« Z ozirom na § 25 zakona z dud 2. aprila 1873, drž. zak. štev. 41, se torej javno naznanja, da je imenik volilcev za volitev enega državnega po¬ slanca, ki ga bo voliti deželnemu stolnemu mestu Ljubljani, že sestavljen in bo razgruen od. 3. do 10. februvarija letos v pregled. Ugovore zoper ta imenik vložiti je tukaj najpozneje do zadnjega prej določenega dneva t. j. do vštetega 10. februvarija letos. Volilne izkaznice poslale se bodo gospodom volilcem na dom, tisti pa, katerim bi se iz kateregakoli vzroka izkaznice vsaj 24 ur pred volitvenim dnevom ne vročile, naj se za-nje oglase pri pod¬ pisanem mestnem magistratu. Mrestili magistrat Ijnjbljanski, dne 28. januvarija 1891. šl 934 ' ~ Deželni odbor kranjski razpisuje splošno ponudbeno obravnavo za oddajo nastopnih del v svrho zgradbe deželnega gledišča v Ljubljani. Dotična stavbinska dela oddala se bodo vsako posebej po jednotnih cenah za izvršena dela, in sicer: 1. tesarsko delo v proračunjenem znesku . . 9000 gld. 2. ključavničarsko delo v proračunjenem znesku 6300 „ 3. steklarsko „ ,, „ 1500 „ 4. pleskarsko „ „ „ „ 1600 „ ter se razpisuje pismena ponudbena obravnava do vštetega 23. felbrnvarija t. 1. Dotični stavbinski podatki, namreč splošni in posebni pogoji, načrti, proračuni troskov, cenilniki in uzorci so na ogled v pisarni stavbnega vodstva na stavbišči v navadnih dopoldanskih uradnih urah. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 12. ure dopoldne zgoraj omenjenega dne pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega — deželni dvorec, I. nadstopje — oddajo. Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene, z napisom na zavitku: „Ponudba za.delo pri zgradbi deželnega gledišča v Ljubljani“ in se jim mora priložiti 5°/ 0 jamščina dotične zgoraj navedene cene, bodisi v gotovini, bodisi v hranilničnih knjižicah ljubljanske mestne ali kranjske hranilnice, ali v avstrijskih državnih papirjih po kursni ceni, če ta ne presega nominalne vrednosti. Vsak ponudnik se mora v ponudbi izrečno izjaviti, da so mu znani vsi zgoraj omenjeni stavbinski podatki, pogoji in določene cene ter da se pogojem podvrže. Ponudniki naj zapišejo razločno s številkami in besedo, koliko ; odstotkov odjenjajo od jednotnih dražbenih cen, ter naj ponudbi j pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj posel in lastno- | ročni podpis. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmed ponudnikov po svojem ; prevdarku izbrati podjetnika ne glede na to, koliko odstotkov kdo j odjenja, ali pa tudi razpisati novo obravnavo. Oziralo se bode le na pismene, v razpisani dobi došle ponudbe, i Gledč Varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki zlasti na § 8. | splošnih pogojev. j Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 4. februvarija 1891. । Najboljše in najsigurnejše učinkujoče । I pano ribje olje, I j 2 katero lehko prebavlja vsak, tudi najslabotneji želodec, ? j ® in katero ima v sebi najboljšo redivno snov, se dobiva p d v steklenicah po 60 kr. v lekarni Piccolijevi „pri h 5 angelju“ v Ljubljani na Dunajski cesti. Ribje olje z B primešano s kotranom steklenica 80 kr. Pri večjih p 4| naročilih primeren popust. — Vnanja naročila izvršu- ft jejo se točno po poštnem povzetju. (15—1) s Jiistenlaiid umi Oalmatien" posebna izdaja dela „Oesterr. - mig. Monarcliie 44 kisla bode v 20 sešitkih po 30 kr. — S 16 febru- variiem izide prvi sešitek. Naročila vsprejema (1) Piccolijeva esenca za želodec, J. Giontini, knjigotržec v Ljubljani. prirejena po lekarju PICCOLI-ju v Ljubljani, je želodec krepčujoče, telesno zaprtje in gliste odstranju¬ joče sredstvo; rabi se tudi uspešno proti zlatej žili(hemoroldam) ter ure¬ juje s svojim razmehčujočim učinkom prebavljenje in sploh delovanje želodca. 1 steklenica velja 10 kr. Esenco za želodec pošilja izde- lovatelj v zabojčkih po 12 in več stekleničic. Zabojček po 12 steki, velja gl. 1'36, z 55 steki, (zabojček 5 Kg.) velja gl. 5'26. Poštne troške plačajo naročniki. (60 — 22) Št. 25343. (3-2) Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je sklenil in magistratu naročil, da je razpisati nasledita sluzbinska mesta na novo organizovane občinske policijske straže. 1. Službi dveh stražniških vodij z letno plačo 450 gld., stanarino 50 gld. in pravico do petletnih doklad po 20 gld. 2. Službi dveh detektivov z letno plačo 450 gld., stanarino 50 gld. in pravico do petletnih doklad po 20 gld. 3. Službe deset stražnikov L vrste z letno plačo 400 gld., stanarino 40 gld. in pravico do petletnih doklad po 15 gld. Te službe so vse stalne. Razpisane pa so poleg njih tudi še 4. službe štirindvajset stražnikov II. vrste, katere so ali stalne ali začasne. Stalno nameščen stražnik II. vrste ima pravico do letne plače 365 gld., do stanarine 40 gld. in do petletnih doklad po 10 gld. Začasno službujoč stražnik ima po 1 gld. mezde na dan. Razen navedenih pripadnin gre vsakemu stražniku naturalna obleka in obutev, detektivoma pa po 50 gld. letnega pavšala za obleko. Prošnje za te službe je vložiti pri podpisanem magistratu do 28. februvarija letos. Prošnjo, katera mora biti pravilno kolekovana z vsemi prilogami vred, spiši prosilec sam in ji prideni izkazila o starosti (krstni list), o trdnem zdravji, posebni sposobnosti za službo, znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu (šolska spričevala), pa o dozdanjem vedenji in službovanji, oziroma poslovanji; vrhu tega bodi v prošnji povedano, je-li prosilec oženjem ali samec. Dobro kvalifikovani bivši orožniki s potrebnimi svojstvi bi občini najbolj ugajali za stražniško službo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 28. januarija 1891. Župan: Grasselli, 1. r. Veleeastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom priporočam podpisana svojo bogato zalogo mnogovrstnega, blaga za vsakoršno dalje krasno in trpežno izdelane mašne plašče, pluvijale in dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderčke pred sv. R. Telesom. Razno blago za ceidcveno povilo istotako že izgotov¬ ljeno, kakor: albe, korske srajčice, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi. Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega cerkvenega orodja. V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, n. pr : monštranee, svetilnice , križe, srečnike, kelihe, lestence itd. ter izvršim naročila pošteno, točno in po mogoče nizkej ceni. (10—8) Velespoštovan jem Ana Hofbaner v Ljubljani. m' C. kr. priv. zavarovalnica [U m 166,904.648'39 23,544.05322 3. 5. 6. 4 v Ljubljani, Valvazorjev Trg št. 5 N tinajn, — Dopuščen z odlokom visocega ministerstva z dne 28. februvarija 1889, št. 2933. Zavod zavaruje: (12-2) Tisk „K&toliške Tiskarne/ v Ljubljani. Odgovorni vrcdnik : Ignacij Žitnik. Izdajatelj: Matija Kolar. 40,758.238'42 227,378.631'43 [[] ni in trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji valnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere točno izplačuje. Glavni zastop v Ljubljani: C. Tagliapietra, Gradišče št. 4. „l nio catholica", zavod za vzajemno zavarovanje proti škodi lesene, fino oljnatobarvene in pozlačene v vsaki velikosti. I zbo ku j ene (relief-) podobe kot n. pr. 14 podob križevega pota. Bdoflf Vogel, m fleta Sw®Jtak© se priporoča za naročila kornih klopij, spovednic, Mešalnikov, altarjev in prižnic, v gotiškem, romanskem in bicantinskem slogu. Pri tej stroki zavarovanja sojamšijo prve vzajemne zavarovalnice za primeren del vsprejete rizike; dalje zavaruje cerkvene zvonove proti prelomu ali razpoku, ter vabi k vdeležbi velečast. župnijske predstojnike in župane. Konečno posreduje zavod tudi pri prvih vzajemnih zavarovalnicah zavarovanje na življenje in proti nezgodam. V vseh zavarovalnih zadevah blagovolijo naj se dotieni vdeležniki obrniti do osred¬ njega ravnateljstva ali pa do podpisanega generalnega zastopa, katera radovoljuo pojasnjujeta in na vprašanje točno odgovarjata. Po deželi oddajemo zastopništva proti priporočilu dotienega gospoda župnika. Kdor želi prevzeti zastopništvo naše zavarovalnice, naj se obrne z omenjenim priporočilom do podpisanega generalnega zastopa v Ljubljani. Porzer Josip, dr., odvetivk. Seidl Karol, kanonik, tajni komornik Njegove Svetosti itd. Štern Karol, knezonadškofijski sovetnik, župnik na Du- i naju v Sehottenfeldu. j Osrednji ravnatelj: Edmund baron Kalbermatten. Nadzorovalni sovet za generalni zastop v Ljubljani: Poklukar Josip, dr., deželni glavar in državni poslanec v Ljubljani. Klun Karol, kanonik in državni poslanec v Ljubljani. Kolar Matija, stolni vikar itd. v Ljubljani. Glančnik Jarnej, dr., odvetnik v Mariboru. \ Mlakar Ivan, dr., semeniški profesor v Mariboru. Vošnjak Miha, deželni in državni poslanec v Celji (Mali ( Šfajer). Generalni zastopnik v Ljubljani: Josip Prosenc. Predsednik: Leopold Stbger, stolni kustos sv. Štefana, infulovani prelat, Nj. Svet, hišni prelat, namestnik nadkuratorja I. avstrijske hranilnice itd. Ravnateljstva sovetniki: Czjzek Anton, imajitelj menjaeniee, borzni svetnik itd Getoma A., veleposestnik. , Egger Bertiiold Anton, korar v Klosterneuburgu, glavni vrednik lista ,,Correspmdenzblatt fiir den kathol. Clerus“. Grazer Josip, meščan in trgovec na Dunaji. Hostnig Florijan, upravitelj imetja metropolitanske cerkve, veleposestnik itd. Mrazek Josip, generalni tajnik »Krakovske vzajemne zavarovalnice - . . Paletz Emanuel, Njegove Svetosti hišni prelat, dekan in župnik v Hiitteldorfu itd. .ASS1CURAZI0NI GENERALI' (Občno zavarovalno društvo v Trstu.) {Ustanovljeno l. 1831.) Jamstveni zaklad družbe . . . gld. Izza ust. je plačala družba škod za > Zavarovalno stanje v oddelku za¬ varovanj življenja 31. dec. 1889 > Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » Družba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska po¬ slopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino- vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim usta¬ novam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Gene¬ rali 20% odpust normalne premije. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej preva¬ žanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vrednostnimi pošiljatvami vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. Zoper telesne nezgode na račun prve splošnje za¬ varovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun »Ogerske zavarovalne družbe po toči in protizavaro- valne delniške družbe v Budapešti*. Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, po¬ polnoma neodvisno od zdravja še živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; polica dobi brezplačno čez G mesecev tudi ve¬ ljavo ob slučaju, če je zavarovanec poklican zvršiti svojo črnovojniško dolžnost in sicer do 15.000 gld.; ravno tako tudi, če je brambovec ali reservist poklican na vojsko in sicer do 5000 gld. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim zavaro- vedno (1) se priporoča preč, duhovščini, dru- štvoin, trgovcem, občinskim uradom in slav, občinstvu za vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča naročila. 4* s križem ali brez križa, fino oljnatobarvan za cerkev in dom, kakor tudi za misijonske in poljske križe. Božično - jaslične predstave. Cvetlice od lesa pristno posrebrene in pozlačene, za cerkvene altarje zaradi lepe oblike in trajnosti posebno priporočljive. Oljnate siike na platnu v vsaki velikosti, kot n. pr. za altarje, bratovščine, zastave, bandera itd. -— Postaje križevega pota = - na platnu oljnato barvane, z okvirjem ali brez okvirja. Sveti gx-obovi.. llustrovane cenike pošiljam na zahtevanje franko in zastonj. '"OB Z veseljem potrjujem, da so sohe, katere sem pri Vas naročil, glede umetniške izvršitve zadovolile tako mene kakor tudi dotično župnijo, istotako tudi hvaležno priznavam, da ste točno in v pravem času izvršili naročilo. Na Dunaji, januarija 1885. Spoštovanjem (8—4) Edard baron Stillfried. Ta tovarna izdeluje po prav nizki ceni cerkvene orgljeinliariiioiiije Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevalni pogoji so ugodni. Ceniki orgelj in harmonijev pošiljajo se zastonj. V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in re- elnosti te tvrdke. (24-1)