Sveti Božič. Ce pogledamo v pratiko, Bajdemo na sveti veČer godovao 8vojih prvib staršev Adama ia Eve. Ni-li to pomealjivo? Daaes Adam, jutri Kristua — drugi Adani! Daaes Adaai, o5a človeškega rodu, jutri Kristus, oča prerojeaega Sloveškega rodu ; daaea Adam, ki je po svoji aepokoraosti sairt človeka prouzročil, jutri Eristua, ki ga je po svoji pokoričini režil greaaih spoa, ter mu zaslužil milost božjo. Tako sledi Kristus za Adaraom, kar aas opomiaja na besedo sv. apoatola Pavla: nKakor je po pregrehi eaega aad vse ljudi ob8ojeaje prišlo, tako tudi po pravifiaosti eaega aad vse ljudiopravičenje življeaja." (Rim. 5.) 0 vesela aoč! zakaj prav daaeaajo noč se je rodil Izveličar celega sveta. Pri ajegovi zibelki pojejo aagelji božji, jegovega rojstva se veseli Človeški rod in celo neamae atrari bi morale poskakovati ia radovati se, ker paalmist prepeva: nVeselite se aebesa in raduj se zemlja; giblji 86 morje ia kar ga napolnjuje, veseli se polje in vse, kar je aa ajem; takrat se bodo radovala vsa dreveaa vgozdib." — BReke naj ploskajozrokami, ob enem aaj se gore radujejo pred Gospodovim obličjem, ker pride sodit zemlje!" — (Ps. 95 in 97.) Do svete aoči ni bilo veselja na svetu doma. Kdo bi tudi zamogel vesel biti, ker je Bog člo- veka izpodil iz vrta veselja, ter je pri rajskih vratih poatavil aagelja Kerubima z plamteCim mečem, da bi varoval pot k dreveau življeaja. Daaes pa se rodi av. Božič, ki je zavarovaua vrata sani zopet odprl, drugače bi ne mogel desaeaiu razbojniku obetati raja, rekoč: nReaničao ti pravim, se daaea boš zmeaoj v raji!" Izveličar nam podaja zopet sadu od drevesa žirljenja, ker sv. Dub pravi: rZmagovalcn bom daljesti od drevesa življeaja, kerje v raji svojega Boga." (Razod. 2.) — Kdor se ogiblje dreveau življeaja, kako zaaiore živeti in veaeliti sebožičaib prazaikov? Segajmo za sadjem, ki vis^ na ovem drevesu, da živimo! — Človek se ni raogel razveseliti na svetu, ker se greba ai mogel izaebiti. Podedovani greh ga je tako strašao težil, da je aa glas kričal: ,,Kdo zataore očistiti spočetega iz aečistega 8emeaa? Nisi li Ti sam?" Ia re8, Bog sam je prišel to boč aa svet, da bi človeka greba oSistil, ker je aagelj Jožefa rekel: nJožef, 8iB Davidov, ae boj se vzeti Marije; rodila bo Siaa, ia imeauj ime jegovo Jezus, kajti on bo odrešil ljudstvo svoje od jihovih grehov." (Mat. 1.) — Kdor se svojih grehov ai spovedal, temu ne moremo vošiti veaelih 8vetkov! Pred je obdajala zernljo dolga žalostna boč aeTedaosti ia aevere; prava egiptovska tema; t. j. taka strašna ao5, kakor je bila kedaj v Egipta, ko je Bog Faraoaa kazaoval, ker ai pustil izraelakega ljudatva iz dežele. Takrat je bila oadi ntakogoata tema, da bi se bila dala tipati; clovek ui videl človeka; ia aibče se ni ganil iz meata, kjer je bil." (II. Mojz. 10.) Pa daaešnjo no6 se jo grešaa tema razkadila in v strašai noči nevere ae je zasvetila luč večne resnice. ,,Beseda je meso postala — bila je prava luč, ktera razsvetljuje vsakega, kteri pride na svet." (Jaa. 1.) Kdor pa pri belem daevu ^temo bolje ljubi, nege luč" (Jan. 3.), kako bi se veselil Božiča? Človek je v temi zgresil pot v nebe8a in ni mogel priti do Boga. 0 kako daleč ae je zasel! rAdam, kje — kje si!" Pa danes se je na nebesih pokazala zvezda, ki je kazala inodrim pravo pot, da 80 zopet naali svojega Boga. ,,Kedar je bil Jezus rojen v Betlehemu, glej, so modripriali iz Jutrovega v Jeruzalem, rekoč: Kje jenovorojeni kralj judovaki? Zakaj videli amo jegovo zvezdo na Jutrovem, in smo ga prišli molit." (Mat. 2.) Zgodilo se je to noč, kar je rekel prerok: ,,Zvezda bo izbajala iz Jakoba." — 0 vesela noc! Kdor vidi vozko pot, ki pelje v nebesa, pa hodi po široki poti, ki pelje v pogubljenje, je-li moder? Umrl boš! Po grehu je človek zapadel večni Bmrti in pogubljenju. Kakor nekdaj Izak bil je zvezan z vrvjo greha, ter že pripravljen, da ga umori nož božje pravice. ,.Ko je bil Abraham zvezal Izaka, svojega sina, in ga je položil ua altar vrh grmade, je stegnil roko in za meč prijel, da bi zaklal svojega sina." (I. Moz. 22.) Pa poglej čudo! Angelj božji zadrži Abrahamu roko, da ne stori svojemu sinu nič žalega. ..Abrabam pa je vzdignil svoje oči in zagledal je za seboj ovna, ki je za roge med trnjem tičal, in ga je prijel, ter daroval v žgavno daritev mesto svojega sina." Čujte veseli glas: To Jagnje, ki je me8to nas bilo zaklano na Kalvarijski gori, se je danes v Betlehemski štalici porodilo! Sv. Avguštin namreč govori: ,,Koga drugega pomeni oven, če ne Jezusa, kojega so Judje, preden so ga na križi zaklali, s trnjem ovenčali.*' (De Div, 16, 32.) Pokleknimo pri jaslicab zraven presrčne matere Marije in 8V. Jožefa in ponižno rnolimo sv. Božiča, učlovečenega Sinu božjega. Proaimo vsemogočno Dete božje, ter recimo: Ker je o sveti Jezušek, ,,Tvojega usmiljenja zemlja polna," oglej se na slovensko katoliško ljudatvo in oblagodari ga, da ostane zmiraj verno in pobožno. Bogu bodi slava na višini, in mir Slovencem, ker so dobrega srca! Slovenci si delajo ob Tvojem rojstvu po hišab ,,Betleheme." Ti, o sveti Božič, pa veš, da ni pravi Betlehem, kjer Tebe ni; obiači tedaj vae slovenske rodbine in podeli jim milosti, kojib Te proaijo; mimo nobene še tako borne bisice ne bodi. Tudi odličnib goapodskih Slovencev, ki sicer vejo, kje 8e rodiš, a v djanji pa te ne poiščejo, ne pozabi, da se jim vrne prvotni dub, ki ao ga nekdaj od svoje — pobožne alovenske matere se navzeli! 0 majhno Dete, veliki Bog! Prav trije slovanaki vladarji na jutrovi strani so, ki so ločeni od cerkvene edinosti prave rim8ke Tvoje cerkve, car ruski, knez srbski in bolgar8ki. Naj jim vendar, Te pro8imo, o Gospod, skoraj prisije zvezda, — luč prave katoliske vere, ter jih pripelje k zibelki Tvoji! Dr. Kr.