Poštnina plačana v gotovini Številka 2 LETNIK XXXIX NARODNI GOSPODAR K GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. FEBRUARJA 1938 If p ES J e Poživljenje našib posojilnic. — Nekaj navodil posojilnicam. — K. Krištofič: w W Km B I'1 l^i ■ Bilanciranje pri kreditnih zadrugah za leto 1937. — Zadružna šola. — Za-rubljivi prejemki. — Odplačevanje kmečkih dolgov pri PAB. — Pravo, davki in takse. — Gospodarstvo. Priloga „Narodnega Gospodarja" štev. 2, 1.1938. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem čašu ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Breznu, r. z. z n. z., se vrši v soboto 12. marcu 1938 ob 12. uri v župnišču na Breznu. — Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1937. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6.\,Slučajnosti in predlogi. Občili zbor Hranilnice in posojilnice- Češnjica pri "Železnikih, r'.'Z. z n. z., sc vrši 6. marca 1938 ob 2 popoldne v posojilničndi prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadziorstva. 5. Slučajnosti. Redni letni občni zbor Pašne zadruge za selško dolino na češnjiei,_r. z. ž o. z., se bo vnšil dne 19. marca' 1938 ob 9" dopoldne v;prostorih g. Franca Lotriča na ČeSnjicLi— Dnevni r&i: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2t: Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. 18. redni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Izlakah, r. z. z o. z., se vrši v nedeljo 27. februarja 1938 ob pol 8 zjutraj po prvi sv. maši v dvorani Zadružnega doma. —l Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstvu. 4. Sklepanje in odobrenje računskih zaključkov za 1. 1936, za 15. V. 1937 in za 31. XII. 1937. 5. Sklepanje o postopku načelstva z oz L o m na rezultat revizije. 6. Volitve načelstva vin nadzorstva. 7. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Ježici, r, z.g n4j z., bo 6, marca 1938 ob 10 dopoldne na stanovanju načelnika g. Ahlina Vin Kota na Ježici št. 16. Dnevni red: 1. Poročila načelstva in nadzorstva. 2. Volitve načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Redni občni zbor Okrajne posojilnice v Krškem, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. marca 1938 ob pol 11 dopoldne v zadružnih prostorih. — Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Redni občni zbor Ljudske posojilnice v Kočevju, r; z. z n. z., se bo vnšil dne 7. marca 1938 ob 2 popoldne v poslovnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kresnicah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 6. marca 1938 ob H v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za 1. 1937. 3. Slučajnosti. Redni občni zbor Živinorejske selekcijske zadruge na Krki, r. z. z o. z., se vrši na praznik sv. Jožefu 19. marca 1938 ob pol ti žjutraj v šoli na Kjrki. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitunječ revizijskega poročita. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Poročilo 'načelstva in nadzorstva. 5. Volitev načelstva. 6. VoliteV nadzorstva. 7. Določitev članskih prispevkov za leto 1938. 8. Poročilo mlečnega nadziratelja. 9. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Leskovcu pri Krškem, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 6. marca 1938 bb p o L 8 zjutraj v diranilnični pisarni. Dnevni red: L čitanje zapisnika- zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje ‘'računskega "zaključka za 1. 1937. 4. Volitev načelstvu. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. II. redni letni občni zbor Gradbene zadruge »Krekov dom« na Kodeljevem v Ljubljani, r. z-z o. z., se bo vršil dne 8. marca 1938 ob 8 zvečer v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem. Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav načelnika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelnika. 4. Poročilo tajnika. 5. Poročilo blagajnika in odobritev rač. zaključka za leto 1937. 6. Poročilo nadzorstva. 7'. Sitičdjncfsti. Občni zbor Delniškega stavbnega društva v Ljubljani, -iv z. z n. z., se bo vršil dne 14. marca 1938 ob 7 zvečer v pisarni zadruge, Kongresni trg 2. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva.”3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Ljudske posojilnice v Logatcu, r. z. z n. z., sc vrši dne 27. marca 1938 v župnišču v Gor. Logatcu ob 3 popoldne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1957. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25 Din na leto, za pol leta 12-50 Din. — Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. Poživljenje naših posojilnic. Po težkili šestih letili nelikvidnosti naših posojilnic moremo tudi v »Narodnem Gospodarju« oznaniti veselo vest, da se začenja po naših kmečkih denarnih zadrugah novo življenje. Naši tihi delavci po deželi, tajniki posojilnic, člani načelstev in nadzorstev so- pač z veseljem pozdravili novico, da dobe zadruge toliko gotovine na razpolago, da se more v glavnem naše zadružništvo smatrati znova za likvidno. Koliko so nekateri podeželski voditelji zadrug v teh letih prestali pred neuvidevnimi in pred v resnici potrebnimi vlagtelji! Koliko dvomov in strahu, kaj bo s štiridesetletnim našim zadružnim delom! To trpljenje je končano. Strah, da bi posojilnice ali vlagatelji kaj izgubili, je minil. Poštna hranilnica se je odločila, da da zadrugam posojila proti zastavi terjatev na tekočem računu pri Privilegirani agrarni 'banki, ki so nastale iz likvidacije kmečkih dolgov, in proti zastavi dižaviiih obveznic iz uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Visoki milijoni so bili dani iz tega vira v zadnjih tednih zadrugam na razpolago. Vzela pa je pri Poštni hranilnici tudi dravska banovina posojilo v znesku Gl milijonov din. To ' šoto je dala banovina na razpolago Za- družni zvezi, da teče ta denar naprej v kmečke posojilnice in jih poživi. Res se bodo morale posojilnice boriti še z mnogimi težkimi posledicami gospodarske in denarne krize, vendar je premagano najtežje vprašanje. Likvidnost je upostavljena. Ne bo mogoče vsega naenkrat izplačati vlagteljcm In to tudi ni potreba, zagotovljeno pa je, da bodo postopoma vse zamrzle vloge odtajane. Zadružništvo je hvaležno g. banu dravske banovine dr. Marku Natlačenu za veliko uvidevnost nujne potrebe ozdravljenja in poživi j en ja naših za,-drug in za njegovo pogumno dejanje, ki bo brez dvoma rodilo stoteren sad. Hvaležno je tudi generalnemu ravnatelju Poštne hranilnice dr. Miloradu Ne-deljkoviču. ki je pokazal toliko razumevanje za potrebe kmečkega zadružništva in šel zadrugam na roko. Ne bo se pa tudi pozabilo, koliko napora in truda sta za. to veliko delo- zastavila sedanja slovenska ministra dr. Anton Korošec in dr. Miha Krek. Vsi zadrugar ji se hočemo z vztrajnim delom za slovenski narod in njegovo gospodarsko povzdigo pokazati hvaležne. G. ban je v svojem poročilu v ban- skem svt'lu dne 14. t. m. podal potočilo o posojilu, 'ki ga, je najela dravska banovina. To poročilo v naslednjem dobesedno prinašamo, ker najbolje oriše, kako je prišlo do posojila in kako je vsa akcija za poživitev naših zadrug od strani banovine izvedena. Banovo poročilo Najbolj pereče vprašanje našega kmetijskega gospodanstva je obnovitev poh-slovanja kmečkih hranilnic in posojilnic. Kaj smo storili za oživljenje kmečkih posojilnic? Pri lanskem zasedanju je banski svet izrazil enodušno željo, naj storimo vse, kar je v naši moči, da sc vrne likvidnost kmetijskim kreditnim zadrugam. Ta predlog so tedaj gg. banski svetniki podrobno utemeljevali in navajali. kako obupne :so razmere po deželi, ko kljub dolgotrajni krizi v kmečkem gospodarstvu vlagatelj ne more ničesar dobiti izplačanega od svojih prihrankov in ko za kmeta sploh ni nobenega kreditnega izvora. Naj vam zato povem, zakaj smo se za io odločili in kaj smo ukrenili glede tega vašega predloga. Do nelikvidnosti kreditnih zadrug je prišlo že v septembru I. 1931., ko so valovi denarne krize iz inozemstva prišli tudi do nas in tudi pri nas povzročili nezaupanje vlagateljev, da se je povsod pojavil vedno močnejši pritisk vlagateljev na denarne zavode. Vendar bi se bil ta prvi val nezaupanja polegel, itko ne bi bila v aprilu leta 1932. z uredbo uveljavljena zaščita kmečkih dolžnikov, ki se je potem ponovno podaljševala in spreminjala in vsakokrat nezaupanje le še povečala. Ravno zaščita kmečkih dolžnikov je najbolj vznemirila vlagatelje kmečkih kreditnih zadrug po deželi. Ker se je zaščitni režim za kmečke dolžnike brez kake končne odločitve podaljševal vse do septembra 1936, je zaradi tega zaupanje vlagateljev toliko padlo, da je bil prenehal vsak dotok hranilnih vlog v posojilnice in da. so na drugi strani vlagatelji do skrajnosti izčrpali vsa gotovinska sredstva, ki so jih mogle pribavljati posojilnice — zaradi kmečke zaščite seveda le v skromni meri. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov je v začetku nezaupanje celo povečala. Izgledalo je namreč, da postanejo kmetijske kreditne zadruge še za nadaljnjo dobo 14 do 20 let nelikvidne. Agrarna banka je imela namreč po uredbi izplačevati terjatve v tekočem računu za predane kmečke dolgove v letnih obrokih tekom 14 let, 3% državne obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov pa se imajo amortizirati šele v 20 letih. Z ozirom na ta položaj je 'kraljevska vlada kmalu po uveljavljenju uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov napravila nov korak za okrepitev in oživljenje gospodarstva. Sklenila je namreč, da pomaga do likvidnosti denarnim zavodom tako, (hi bodo državne, oziroma privilegirane državne ustanove stavile na razpolago primerna sredstva za likvidnost. V dravski banovini je bilo zaradi denarne krize in kmečkezaščiteravnoikmetijsko kreditno zadružništvo najbolj prizadeto. Čimbolj je bil kje razvit kreditni sistem, tembolj je trpel na posledicah denarne krize. Tako je razumljivo, da južne pokrajine posledic denarne krize skoro niso občutile, dočim je denarstvo v naši banovini zaradi razvitega kreditnega zadružništva in organiziranega varčevanja najtežje občutilo vse posledice denarne krize. Napredek kmetij- s'kega gospodarstva in hlagostanjc širokih ljudskih slojev je bilo ozko povezano z usodo kreditnih zadrug. Zaradi velikega pomena, ki ga ima kreditno zadružništvo za narodno gospo-darlsitvo banovine, zlasti pa za kmetijsko gospodarstvo, smo smatrali za neobhod-iio. da tudi 'bnaovina s svojo' kreditno močjo pomaga kreditnim zadrugam do likvidnosti, to tem bolj, ker nam je Zadružna zveza kot predstavnica 315 kreditnih zadrug ponovno predočevala težki položaj kreditnih zadrug in nujno prosila za našo pomoč. ko je leta 1911. nastopilo pomanjkanje denarja, tedaj je deželni zbor kranjski 18. februarja sklenil pooblastilo deželnemu odboru, da more deželni odbor prevzeti jamstvo za hranilne vloge, naložene v kreditnih zadrugah Zadružne zveze in to zaradi tega, 'ker je videl deželni zbor v zadrugah najvažnejši faktor narodnega gospodarstva v deželi in spoznal kot nujno dolžnost dežele, zastaviti vso moč za p ros peli zadružne organizacije na tedanjem Kranjskem. Pomen zadružništva v današnji dravski banovini je za narodno gospodarstvo banovine še večji, kot je bil v bivši Kranjski. Zato bi bilo umestno, če bi bila banovina takoj v začetku krize pod-vzela korake, da se z garancijo banovine za hranilne vloge posojilnic ali s primernim banovinskim posojilom ohrani zaupanje v kreditne zadruge. S tem bi se bila ohranila likvidnost kreditnih zadrug in vzdržalo njihovo poslovanje brez prekinitve In brez okrnitve. Takrat bi biloi to izvedljivo s primerno majhnimi sredstvi. Posojilnice ne bi bile utrpele tako velike škode, ki jim je v teku šestletne krize nastala zaradi vedno bolj omajaliega zaupanja in za- radi nelikvidnosti. S tem ne bi bilo trpelo škode tudi kmetijsko gospodarstvo v banovini, ki je skozi šest let pogrešalo vse kreditne vire, ki so jih prej nudile posojilnice. Po šestih letih krize, ko je zaupanje v posojilnice docela padlo, je bilo treba seveda mnogo večjih sredstev za likvidnost posojilnic, tako s strani Poštne hranilnice, ki daje likviditetne kredite na podlagi Agrarni banki predanega kmečkega portfelja, kakor tudi s strani naše banovine, ki je pomagala do likvidnosti Zadružni zvezi in njenim kreditnim zadrugam s 5% obligacijskim posojilom v nominalnem znesku 65 milijonov dinarjev, ki se ima amortizirati v 20 letih. Te žrtve pa so bile potrebne, da se vsaj po šestletni nelikvidnosti kreditne zadruge vrnejo zopet v likvidnost. Banovina pa je prejela za to svojo dajatev protivrednost v tem, da ji je Zadružna zveza odstopila svojo terjatev iz specialne rezerve Zadružne gospodarske banke v znesku 50 milijonov in se obenem obvezala, da bo do leta 1957. odvajala banovini svoj čisti dobiček nad letnih 25.000.— din. Naj tu takoj odgovorim na vprašanje, zakaj so ravno Zadružna zveza in njene kreditne zadruge bile potrebne, da poleg likviditetnih kreditov poštne hranilnice dobe še posebno pomoč za likvidnost s strani banovine. Zadružna zveza je s smolrenIm delom v letih pred denarno krizo izvedla zadružno disciplino glede nalaganja odvisnega denarja članic do viška in so tako- kreditne zadruge imele ob začetku denarne krize pri njej nad 200 milijonov dinarjev naložb. Zadružna zveza je s tem denarjem prvenstveno kreditirala kreditne in druge zadruge, pri katerih pa ni bilo to- liko potrebe po kreclilili. da bi se vsc vsote izčrpale. Zaradi preobilice denai-ja je morala Zadružna zveza držati velike vsote v bančnih naložbah. Zaradi tega je denarna kriza ravno Zadružno zvezo najbolj zadela. Na drugi strani pa so bile močno prizadete ludi vse številne kreditne zadruge, ki so imele znatne naložbe pri Zadružni zvezi. Zaradi tega dejstva je bilo za vzpostavitev likvidnosti velikega števila kmečkih kreditnih zadrug, včlanjenih pri Zadružni zvezi, potrebna še posebna pomoč banovine, da se z banovinskim posojilom pomaga do likvidnosti Zadružni zvezi in potom Zveze nad šOO njenim članicam, pod ožel ski m posoj i I n i ca m. Kreditne zadruge s svojo Zvezo so imele znatne rezerve in bi po načelu zadružne samopomoči mogle same ozdraviti rane, ki jim jih je zadala težka in dolgotrajna denarna kriza. Toda vse te rezerve in poleg rezerv še polovico deležne glavnice so morale po določilih uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov žrtvovati za 25% znižanje kmečkih dolgov. Tako jim za zdravljenje lastnih ran ni ostalo nobenih sredstev. Če so kreditne zadruge svoje rezerve morale porabiti za znižanje kmečkih dolgov, ker je bil to postulat državne gospodarske politike v razmerju do kmetijstva, je tembolj razumljivo, da je morala tudi banovina priskočiti na pomoč posojilnicam in njihovi Zvezi, ker jih narodno gospodarstvo naše banovine tudi za bodočnost potrebuje. Ko bodo kreditne zadruge oživljene in likvidne, bodo namreč zopet začele sistematično propagando za varčevanje in z organizacijo ljudskih prihrankov. Na ta način bodo zopet prišle v položaj, da te prihranke stavijo na razpolago v obliki cenenih kreditov gospodarstvu banovine. To bo prineslo oži v ljenje in napredek pred-\ sem v kmetijskem gospodarstvu, kateremu so prvenstveno namenjeni krediti podeželskih posojilnic. S tem pa bodo oživljene tudi vsc druge gospodarske panoge. Obligacijsko posojilo, s katerim smo podprli kreditno zadružništvo, ne bo le temelj za napredek našega kmeta in za blagostanje našega ljudstva, ampak bodo tudi banovinske finance same imele večje dohodke iz prosp e vaj očega narodnega gospodarstva v banovini. V primeri s tem pomembnim in potrebnim dejanjem je postavka za zadružništvo, ki jo vsebuje bodoči banovinski proračun, pač majhne važnosti. Z ozirom na dajatve za likvidnost kmetijskega kreditnega zadružništva, ki bo koristno spet lahko oplojalo vse kmetijsko gospodarstvo, so sc postavke za pomoč poedinim zadrugam mogle nekoliko znižati, ne da bi pri tem zadružništvo na splošno trpelo škodo. Kajti moč zadružništva je v urejenem d e n a r n e m poslovanju. Brez dobrega, normalno poslujočega kreditnega zadružništva sploh zadružništva ni. Poleg skrbi za likvidnost podeželskih kreditnih zadrug 'bo banska uprava žrtvovala znatne zneske za Izobrazbo in vzgojo bodočih zadružnih delavcev, ki se šolajo v zadružni šoli v Ljubljani. Brez sposobnih, izobraženih vodstev in vodilnih osebnosti zadruge ne morejo vršiti blagodejne naloge, ki jo od njih terja sedanji čas. Zato je treba priprave v šoli. Treba je pa tudi drugih nesebičnih. požrtvovalnih in poštenih zadružnih delavcev na deželi. Da se ljudem, ki so s svojim delom na zadružnem polju že dejansko pokazali te neobhodno potrebne lastnosti, omogoči njihovo iz ljubezni do sikupnih potreb in koristi porojeno' delo, bo banska uprava z razpoložljivimi sredstvi skrbela za njihovo strokovno usposobljenost na tečajih in predavanjih. Kmečki stan pa se mora zavedati resnice, da vsi ukrepi oblasti in vse delo zadružnih delavcev ne bo obrodilo pravega uspeha, če kmečki stan sam ne bo tvorno sodeloval pri obnovi gospodarstva. Le vzajemno delo banovine po eni in kmečkega ljudstva po drugi strani jamči za uspeh. Zato bo banovina podpirala v okviru proračunske možnosti tudi delo kmečkih organizacij, ki so zveste načelu vzajemnega sodelovanja vseh stanov trudijo za ustvaritev toliko potrebne kmečke stanovske skupnosti in zdravega ponosa, iz katerega se razvija smisel in veselje do kmečkega dela in zaupanje v lastno moč kmečkega stanu. Po teh vidikih bo banovina skrbela za zadružništvo, ki mora postati prvi činitelj v našem narodnem gospodarstvu, in za ostale kmetijske organizacije, ki naj od svoje strani pripravljajo tla, da do tega cilja čimprej dospemo. Nekaj navodil posojilnicam. Po žilah kreditnega zadružništva se |>o več kot šestletnem bolehanju, po težki bolezni nelikvidnosti zopet pretaka kri — gotovina. Da bo gotovina, ki jo dobivajo posojilnice kot likviditeine kredite od Poštne hranilnice in kot izplačila starih naložb od Zadružne zveze, privedla posojilnice res do polne in dokončne likvidnosti in da bo obenem ta gotovina res podlaga in začetek novega poslovanja, morajo posojilnice uvaže-vati sledeče. I. Prva naloga p osoj i 1 nic je, da si zopet p rido bi j o z a -u panje vlagateljev. P osoj i I niče morejo obstojati in morejo uspešno delovati le na zaupanju vlagateljev. Če zaupanja vlagateljev nimajo, pomeni to zanje hiranje, umiranje. Tekom šestletne nelikvidnosti je bilo pa zaupanje vlagateljev omajano, izpodkopano, marsikje je popolnoma padlo. Zaradi pomanjkanja zaupanja niso vlagatelji svojih prihrankov nosili več v posojilnice. Ime- li smo v tem oziru sedem suhih let. V mnogih posojilnicah — lahko bi rekli v večini posojilnic — že leta in leta ni bilo nobene nove hranilne vloge. Denar varčevalcev je šel v državne zavode ali je ostajal doma — brezploden in v nevarnosti. Za posojilnice nastaja iz nezaupanja varčevalcev velika škoda. Tako ne more in ne sme iti naprej. — Sedaj imajo posojilnice zopet gotovino, zopet so likvidne. To gotovino je treba pametno in previdno uporabljati — poglavitno za to s vrl m-, da si pridobijo zopet zaupan je. Seveda tu ni mogoče dati neko šablonsko navodilo, za vse enako. Položaj posojilnic je zelo različen. Nekatere so pod zaščito, druge niso. Nekatere imajo razpoložljive gotovine v razmerju z vsoto hranilnih vlog zelo veliko, celo do 50%, druge manj. Nekatere imajo še nezaščitena posojila, iz katerih jim dotekajo precejšnji prihodi iz obresti in iz odplačil, druge takih posojil nimajo. Eno pa velja gotovo za vse posojilnice, da je namreč treba vlagateljem praktično pokazati in dokazati, da so posojilnice zares likvidne. Gotovo najbolj praktičen dokaz je izplačilo vloge, če jo vlagatelj potrebuje. Torej bo treba vlagateljem nekaj časa kar izplačevati od njihovih vlog ves oni del, ki po razpoložljivi gotovini in načrtu odpada na njihovo vlogo. Pomisliti je treba, da so se nekateri vlagatelji v teku teh šest let zadolžili, da so mogli izvršili nujna plačila, da so nekateri vlagatelji zidali, popravljali, nabavljali in so zato dolžni obrtnikom, trgovcem, zasebnikom. Treba je pomisliti, da so vlagatelji celo odlašali nujna popravila, nujne nabave, nujna izplačila v teh letih, ko so bile vloge zamrznjene, in to iz obzirnosti do posojilnic. Vsem takim vlagateljem je treba sedaj postreči, pomagati, poplačati njihovo obzirnost z izplačilom vsega, kar jim sorazmerno pripada v gotovini. Pomisliti je treba to, da smo se v času zaščite in nelikvidnosti nekako razvadili in prišli do mnenja, da posojilnica odloča, ali sme vlagatelj kaj dobiti in koliko. To pa je nenormalno. Normalno je, da vlagatelj sam določi, koliko bo dvignil. Vlagatelj v normalnih razmerah čisto svobodno razpolaga is svojim denarjem in odloča, ali bo denar naložil v posojilnico ali ne, ali ga bo dvignil ali pa pustil naprej v posojilnici. Stremiti moramo za tem, da na podlagi razpoložljivih likvidnih sredstev pridemo do normalnih razmer. Dalje bo treba nekaj časa držati večje vsote v blagajni, da vlagatelji lahko na zahtevo denar dobijo in da ga tudi v blagajni posojilnice vidijo. Zaupanje smo izgubili. Brez žrtev ga ne bomo pridobili. Žrtve bodo ravno v tem, da dr- žimo večjo gotovino v blagajni. Žrtev mora biti tudi v tem, da neomejeno dajemo vlagateljem, kolikor jim sorazmerno pripada. Nič nas ne sme motiti misel, kako se krčijo naložbe, kako pada obseg hranilnih vlog posojilnice. Moramo postati sedaj majhni, da bomo mogli pozneje postati zopet veliki. 2. Zaradi večjih vsot gotovi-n e v blagajni je t re ba m i s 1 i t i na z a v a r o v a n j e gotovine v blagajni in blagajne same, ako to še ni urejeno. Zavarovanje gotovine izvršite do one največje višine, katero mislite držati v blagajni. Likvidnost bo postala splošno znana. Zvedeli so zanjo ne le vlagatelji, ki so vložili denar v posojilnico in ga imajo dobiti, zvedeli so zanjo tudi taki, ki niso nič vložili, pa bi vendar radi veliko dobili, če ne drugače, pa s svedrom in vetrilu.Treba torej urediti zavarovanje in postopati tudi previdno pri zapiranju blagajne in pri hranjenj n ključev. 3. D o v o 1 j e v a n j e p o s o j i 1 zanima. mnoge posojilnice. Škoda se jim zdi, da bi ta denar razdale kar vlagateljem in bi se jim njihove vloge razlezle. Bojijo se, da bi se stanje hranilnih vlog preveč ne znižalo. Tudi to jim je na umu, da bi bilo dobro pri novih posej i lih nekaj zaslužiti; saj bi zaslužek dobro diošel posebno zdaj. ko so vse rezerve porabljene za znižanje kmečkih dolgov. Zato glede novih posojil kratko to-le: a) Posojilnice pod zaščito morajo paziti na izvrševanje določil uredbe o zaščiti denarnih zavodov, med temi zlasti na določilo čl. 20. uredbe o- razporedu. Vso gotovino, ki jo dobijo iz starih terjatev, imajo po določilih tega člena sta- viti na razpolago' izključno le vlagateljem. Med gotovino iz starih terjatev pa spada to, kar dobijo posojilnice od svojih starih naložb pri Zvezi in kar dobijo na podlagi terjatev pri PAB in 3% obveznic od Poštne hranilnice. Torej iz teli sredstev ne smejo dovoljevati novih posojil, ker ta sredstva prvenstveno pripadajo vlagateljem. Nova posojila morejo dovoljevati posojilnice pod zaščito izključno le iz novih vlog. bodisi da so vložene kot nov denar, bodisi da vlagatelj del stare vloge, ki bi ga lahko dvignil, naloži na nov račun. b) Posojilnice, ki niso pod zašč-ito, morejo sicer dajati nova posojila tudi iz denarja, ki ga dobijo od Zadružne zveze ali od Poštne hranilnice. Drugo vprašanje pa je, ali je to pametno. Večina posojilnic, ki niso šle pod zaščito, vendarle ni poslovala normalno, ampak SO' omejevale izplačila vlagateljem. Zato sicer ne po besedilu uredbe, ker uredba zanje ne velja, pač pa zaradi poštenosti m pravičnosti nasproti vlagateljem tudi zanje velja zahteva, da prvenstveno držijo sedaj razpoložljivo gotovino na razpolaganje vlagateljev, da torej tudi one še n c začno z dovoljevanjem novih posojil. c) Za vse posojilnice brez izjeme velja zahteva, da si morajo najprej pridobiti zaupanje vlagateljev. Pri akciji za likvidnost posojilnic smo imeli pred očmi predvsem ta namen. Zato naj uporabljajo vse posojilnice brez izjeme gotovino, ki jo dobijo od Zadružne zveze, in gotovino, ki jo dobijo kot kredit od Poštne hranilnice, izključno le tako, da si pridobijo zaupanje. Posojila bodo žc prišla na vrsto šele tedaj, ko bo rešena prva in osnovna naloga, ko bo vrnjeno zaupanje vlagateljev. Ko si bomo pri- dobili zopet zaupanje vlagateljev, bodo vlagatelji zopet prinašali nove vloge, novo gotovino. Iz novih vlog boste pa lahko dajali nova posojila. č) Glede novih posojil bo pa treba postopati previdno. Predvsem je treba upoštevati, da ima PAB po čl. 20. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov pravico, postavljati na osnovi dobljenih listin hipoteko v celotni vi šini dolga, ki ga je predala posojilnica, na vse nepremičnine vseh zavezanih oseb. Danes torej ne morete nič vedeti, na katera posestva bo prišla v teku tega leta hipoteka Agrarne banke, na katera pa ne. Tudi če bi posojilnica dala posojila na vknjižbo ali proti zaznambi vrstnega reda, pride hipoteka Agrarne banke pred njeno vknjižbo. Drugič SO' kljub znižanju kmečkih dolgov mnogi kmečki posestniki vendarle precej obremenjeni po predaji vseli dolgov na PAB, bodisi kot dolžniki, bodisi kot poroki in plačniki. Letni obroki skupno1 s 4K% obrestmi bodo torej pomenili znatno obremenitev, tako da posestniki ne bi zmogli odplačevati še kake druge obresti in glavnico. Zato bo veljalo načelo, da se dovoljuje nova posojila iz novih vlog le v manjših zneskih in le na krajši rok. Iz napak se učimo. Ravno glede posojil smo v preteklosti delali precejšnje napake v tem, da smo dovoljevali previsoka posojila in na predolg rok in da nismo strogo gledali na to, ali prošnji k potrebuje in uporabi posojilo res le za gospodarske namene. Teh napak v bodoče ne bomo smeli delati. Po uspeli akciji za likvidnost mora biti naš prvi nameri, da si zopet pridobimo zaupanje vlagateljev. Z zaupanjem vlagateljev šele se bodo v posojilnicah začeli zbirati vsi prihranki slo- — 24 — venskih družin, ki so v času krize prenehali teči v posojilnice in ostali doma ali pa so šli v mestne zavode. To prehodno dobo porabimo za to, da bodo tudi vsi varčevalci v Sloveniji prišli do prepri- čanja, da spadajo kmečki prihranki v domačo kmečko posojilnico- in da je naše ljudstvo dovolj pošteno in dovolj sposobno, da samo upravlja prihranke v svojih posojilnicah. K. Krištofič: Bilanciranje pri kreditnih zadrugah za leto 1937. Novi poslovni dogodki v letu 1937. bodo marsikaterega posejilničarja spravili iz ravnotežja in povzročali težke preglavice celo knjigovodjam, ki so bili doslej spretni v bitanciranju. V pojasnilo dajemo zato kreditnim zadrugam. pri sestavljanju računskega zaključka za 1. 1937. naslednja navodila: Privilegirana agrarna banka je prevzela vsa cedi rana ji »zaščitena« posojila in kredite — četudi so ji bili predani v letu 1937. — z valuto 25. septembra 1936. Zato smo v bilanci z dne 31. decembra 1936 poleg določene naložbe izkazali pod aktivi tudi 3% obresti za 95 dni. — Z ozirom na to, da imamo pri PAB svojo naložbo v tekočem računu, pri katerem kapitaliziramo narasle obresti s sklepom vsake računske dolbe, moramo za poračun obresti v letu 1937. vzeti za podlago skupno vsoto (glavnico in obresti) iz prejšnje bilance. Od tega zneska odštejemo eventualne predjume in druge od PAB prejete zneske leta 1937. ter izračunamo 3% obresti za celo leto 1957. Glavnico z obrestmi vred vstavimo v bilanco pod aktiva, narasle odnosno kapitalizirane obresti pa še posdbej v dobiček. Samoumevno pri tem je, da vodimo za PAB konto-korentni račun. Dolg države smo izkazali v računskem zaključku za leto 1936. v brez- obrestnem saldu. V bilanci z dne 31. de- j cembra 1937 bi morali tej terjatvi — kakor zgoraj — pripisati istotako- 3 % j obresti. Ker pa so- glede tega računa nastopile v tekočem letu razne spremembe, teh obresti ne smemo izvesti v zgoraj omenjenem pravcu. — Večina kreditnih zadrug je v letu 1937. namreč prejela j na ta račun del povračila v obliki 3% obveznic, katere smatramo kol del našega aktivnega imetja in jih bomo Izkazali tudi v bilanci. Prejem teh obveznic smo pravilno vpisali v dnevnik in sicer pod prejemke kot vrnjeno terjatev nasproti državi, pod izdatke v račun efektov. S tem vpisom je bila sicer znižana terjatev nasproti državi, toda za- : druga je dobila drugo aktivno postavko (vrednostne listine!) v isti višini, to je aktiva so bila razdeljena. Namesto ene smo razdelili aktivno imetje v dve postavki. Efekti se v tem primeru obrestujejo tudi po 3%. Z ozirom na to, da zapade prvi kupon 3% obveznic v plačiloi šele 1 dne 1. marca 1938, moremo v letošnji bilanci izkazati kot terjatev na obrestih odnosno pod naslovom »Nedetaširani ku- ! poni« le za K) mesecev in ne za celo leto 1937. Zguba na obrestih za 2 meseca bo krita v smiislu nove lizi ranega pravilnika o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 4. junija 1957 (Službeni list z dno 23. ju- ->-> iiija 1937), Po tem pravilniku je bila namreč terjatev zadrug nasproti, državi zvišana za I %. Ker izdaja država te obveznice po 100, 500. 1000, 5000 in 10.000 imenslkili dinarjev in se izplačujejo ulomki, če znašajo manj nego 50 din v gotovini, višji to je nad 50 din pa se plačajo z obveznico nominale 100 din, bo najenostavnejše, da zvišamo osnovni dolg države — kakor že omenjeno — za I %, odštejemo že vrnjen dolg in stavimo ostali saldo pod aktiva. Ta saldo izravnamo na stotice, razliko pa izkažemo v računu z g Obe in dobička. V z pričo dejstva, da izravnava država svoj dolgo zadrugam izkl jučno le z obvez micami. ki se glase »5% obveznice za likvidacijo kmetskih dolgov« in da pretežna večina kreditnih zadrug doslej še ni prejela na ta račun nad 60% obveiz-nic, bo morda kdo domneval, da so obresti še preostalega dolga države izgubljene. Temu pa ni tako. Upoštevati je namreč treba, da nosijo obveznice datum 1. marca 1957 in da ima vsaka obveznica kuponsko polo z 20 kup oni, katerih prvi zapade v plačilo I. marca leta 1938. in je izplačljiv do 28. februarja leta 1939. Zato bomo v bilanci z dne 31. decembra 1. 1957. izkazali pod aktivi in dobičkom prehodne 5 % obresti državnega dolga istotako za 10 mesecev. Mnogi posojilničarji, zlasti nekateri knjigovodje ne pojmujejo pravilno naložbe pri PA B, prehodne terjatve nasproti 'državi in 5% obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov ter tlačijo vse v eno vrečo. Tem bodi pojasnjeno naslednje: Prehodna naložba pri PAB se bo amortizirala v 14 letnih obrokih s 3% obresto vanj eni. Račun PAB je treba torej voditi v razdciniku separatno. 3% obveznice prejema zadruga le kot vračilo na račun državnega dolga pri isti PAB. Zato je treba tudi v razdeliliku voditi separatno pod prejemki: »Vrnjen dolg države« in pod izdatki: »Vrednostne listine«. — Vsakomur bo jasno, da moramo zaradi točnega poračunavanja obresti voditi kontokorenta računa tako za »Prehodni dolg države«, kakor tudi Privilegirano agrarno banko. Istotako moramo nastaviti tudi posebno knjigo za vrednostne listine. Zaradi lažjega razumevanja spredaj navedenih poslovnih sprememb v lotu 1957. naj služi našim p osoj ilničar jem naslednji primer: Aktiva Bilanca z dne 31. decembra 1936. Pasiva din 1» din P , Prehod, naložba pri PAB . . . 3°/0 obresti iste Prehodni dolg države 131.993 1.005 52.148 50 75 Vplačila zaščitenih dolžnikov po 25. 9.1936 1.050 75 din p din P PA B (predujem) 7.000 — PA B vrnjena plačila zaščitenih . dolžnikov Efekti 1.050 26.000 75 Vrnjeni dolg države 26.000 — Zguba Račun zgube in dobička. Dobiček diu p Kapitalizovane obresti naložbe pri PAB l°/o povišek drž. dolga . . , . Izravnava drž. dolga Prehod, obr. drž. dolga . . . . Nedetaširani kuponi din 3.762 521 29 667 650 1' 50 48 77 50 Aktiva Bilanca z dne 3 1. decembra 1937. Pasiva din P din P Prehod, naložba pri PAB s kapitalom °/o Prehod, dolg države 3 “/o obresti istega Efekti Nedetaširani kuponi 129.261 26.700 667 26.000 650 50 ,dne 31. decembra 1937. je založila Zadružna zveza in stane zvezek 7 din, sem podal osnovne pojme o knjigovodstvu, navodila o praktičnem računanju obresti in tudi jasne podatke o kontokorentu. — Priporočamo pa tudi vsem našim kreditnim zadrugam, da pošljejo računski zaključek za leto 1937. Zadružni zvezi, na katero naj se obračajo za pojasnila v viseli nejasnih jim zadevali. knjigovodjam naših zadrug priporočamo, da temeljito prouče spredaj navedena pojasnila in na podlagi primera sami ugotove, kako so nastale nove postavke v računskem zaključku za I. 1937. Tistim, ki niso povsem izvežibani v sa-mostoj nem računanj u kootakorentnih obresti, priporočamo, da si nabavijo prvi zvezek zadružne knjižnice »Hranilnice in posojilnice«. V brošuri, ki jo ■ Zadružna šola. V ponedeljek 24. januarja 19)8 se je vršila na Državni d vo raz red ni trgovski šoli v Ljubljani prisrčna interna šolska slovesnost, ko je bil otvorjen na novo ustanovljeni drugi letnik zadružne šole. V lepo okrašeni učilnici, kjer je na lično drapirani čelni strani visela slika dr. J. Ev. Kreka, so se zbrali: ban g. dr. Natlačen, zastopnik Zadružne zveze direktor g. Bog. Remec, zastopniki Zveze slovenskih zadrug, zastopnik Kmetijske zbornice g. dr. Jože Lavrič, glavni tajnik, člani profesorskega zob ra ter vsi učenci L in II. letnika Zadružne šole. Šolsko slovesnost je začel ravnatelj Zadružne šole g. Josip Gogala z govorom, v katerem je podal zgodovino zadružne šole, ki je bila na predlog dr. Janeza Evangelista Kreka v deželnem zboru ustanovljena pred 30 leti. Še istega leta je tedanji ravnatelj trgovske šole g. Bogumil Remec, ki je bil prvi ravnatelj Zadružne šole, izdelal organizacijski statut in učni načrt za Zadružno šolo, ki sta ostala v veljavi ves čas od začetka Zadr. šole do danes. V jeseni meseca novembra 1908 so se prvič odprla vrata Zadružne šole, ki je nemoteno in uspešno delovala do svetovne vojne, ko so morali kmečki fantje v strelske jarke namesto v šolo. Delo Zadružne šole je počivalo polnili šest let, dokler ni zopet zavladal mir in so se zopet začeli pripravljati učenci za vstop v Zadružno šolo. Število oddelkov na trgovski šoli se je medtem povečalo in zato so bile vse učilnice zasedene. Pouk v Zadružni šoli je bilo treba preložiti na popoldanski čas. Ker je bilo ob popoldanskem času mogoče absolvirati le 30 te- denskih ur, je bilo treba skrčiti učni načrt na 30 ur obveznega tedenskega pouka. Pouk je bil tako okrnjen za 10 tedenskih ur. Ta »krčitev ni toliko škodila učni snovi, kakor ponavljanju. Vsak predavatelj je hitel, da je dokončal svojo snov, zmanjkalo pa je časa za poglabljanje snovi, za izpraševanje. Silno obširna učna snov je hitela bežno mimo učencev, ki so' veliko delali, to je treba pohvalno omeniti, za trdno pa si le niso mogli prisvojiti znanja, ker je primanjkovalo časa za ponavljanje. Leto za letom je potekalo in vsako leto so predavatelji omenjali pri zaključnih konferencah, da so snov sicer predelali, da pa je primanjkovalo časa za poglabljanje snovi z izpraševanjem. Šolsko poročilo je večkrat omenjalo to pomanjkljivost, toda ostalo je pri starem, dokler Zadružna šola ni dobila po 30 letih svojega novega zaščitnika bana g. dr. Natlačena, ki je vedno kazal veliko zanimanje za Zadružno šolo in je takoj stopil na čelo akciji za razširitev te šole, ko je spoznal omenjeni nedostatek, da je namreč učna snov preobširna za en zimski tečaj. Zavzel se je za izvedbo predloga, da je treba razširiti Zadružno šolo na dva letnika. Gospod ban je takoj pričel z intenzivnim delom in je izposloval povišanje državne podpore ter s tem položil temeljni kamen razširitvi Zadružne šole. ko je bilo rešeno denarno vprašanje, je naročil, naj se takoj pripravi vse potrebno, da se bo že v letu 1937/38 otvoriI drugi letnik. Pripravljalna dela so pod njegovim vodstvom hitro napredovala in učilnica je mogla odpreti svoja vrata za učence II. letnika Zadružne šole. Gospodu banu, ki je žrtvoval svoj dragoceni čas, da je prišel med nas, da otvori novi drugi letnik, se v imenu Zadružne šole najvdaneje zahvaljujem za njegovo veliko naklonjenost in pomoč tej šoli in ga prosim, naj z enako ljubeznijo zasleduje tudi vnaprej delovanje te kulturne ustanove, ki bo od zdaj dalje še bolj skrbela, da bodo njeni absolventi še bolj usposobljeni za sodelovanje pri povzdigi našega zadružništva in s tem pri pospeševanju gospodarstva naše vasi. Obenem se zahvaljujem Zadružni zvezi in Zvezi slovenskih zadrug za njuno moralno in materialno podporo Zadružni šoli in prosim njihove zastopnike gg.: ravnatelja Bogumila Remca, nadzornika, Hinka Šum ra, narodnega poslanca St. Lenarčiča in ravnatelja Frana Trčka, naj poročajo svojim ustanovam o današnjem slavju in jim predlože prošnjo Zadružne šole, naj obe zvezi tudi vnaprej ohranita svojo naklonjenost Zadružni šoli. Ko nazadnje in nič manj iskreno pozdravljam zastopnika Kmetijske zbornice glavnega tajnika g. dr. Jožtt Lavriča, prosim g. bana, da izvoli otvoriti drugi letnik Zadružne šole. Za njim je spregovoril g. ban, ki je izvajal: Iz poročila ravnatelja g. Gogale smo slišali, da bo Zadružna šola slavila letos 30letnico svojega plodonosnega delovanja. Mnogo zadružnih delavcev je izšlo iz te šole, saj izkazuje šolska kronika, da je doslej obiskovalo Zadružno šolo v Ljubljani 734 učencev, od katerih jih je 074 dovršilo šolo s povoljnim uspehom. Mnogo je med njimi takih, ki so danes v zadružništvu na vodilnih mestih po vsej naši slovenski domovini, mnogo j pa jih deluje pri raznih zadrugah med bratskim hrvaškim narodom. Pokojni veliki slovenski zadrugar j dr. Janez Ev. Krek je svoj predlog za ustanovitev Zadružne šole utemeljeval z živo potrebo altruizma. V zadružništvu so potrebni taki ljudje, ki znajo I zapostaviti svoje lastne koristi, ki so nesebični in požrtvovalni za druge. Ko je dr. Krek predlagal ustanovitev Zadružne šole, je gotovo imel v mislih, da ta šola nima samo namena, da vzgaja svoje j učence strokovno, temveč da je nič manjša, če ne še bolj važna njena naloga, da vzgaja učence moralno, da jih krepi v nesebičnosti in požrtvovalnosti, da jih utrjuje v ljubezni do bližnjega, do svojega naroda, do države. Zahvaljujem se vsem, ki so to šolo vodili, in jih prosim naj tudi v bodoče posvečajo svoje moči temu cilju, in s to željo razglašam drugi letnik Zadružne šole za otvorjen. Za g. banom so govorili še predsednik nadzornega odbora Zveze slovenskih zadrug g. Hinko Š u mer, dalje zastopnik Zadružne zveze ravnatelj g. Bogumil Remec in zastopnik Kmetijske zbornice dr. Joža Lavrič. S tem je bila zaključena lepa šolska slovesnost, ki pomeni važen mejnik v zgodovini Zadružne šole v Ljubljani. Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic »Zadružne zveze« nudi Oblačilnica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze. Zambiji vi prejemki. Novi zakon o izvršbi in zavarovanju, bi je stopil s 1. januarjem leta 1918. v veljavo, je prinesel znatne spremembe glede izvršbe na denarne terjatve. Te spremembe bodo z veseljem pozdravili dolžniki, kajti najnižji znesek, ki je ne-zarubl jiv pri uradnikih in zasebnih nameščencih, je znatno višji kakor doslej, ko so veljale omejitve, določene še v prvih povojnih letih. Določbe so tele: 1. Državnim civilni m in vo-j a š k i m u s 1 u ž b e n c c m, bodisi da so aktivni ali upokojeni, je moči zarubiti tretjino plače in ostalih prejemkov ali pokojnine, vendar jim mora ostati na leto 6.000 din. Ta določba velja tudi za njih rodbine, ki uživajo rodbinske pokojnine, in za nameščence, ki so' v drugi javni službi (na primer v občinski, samoupravni ali versko samoupravni), ter za duhovništvo vseh pri poznanih ver. Pri ugotavljanju tretjine se pri posvetnih in samostanskih duhovnikih poleg stalne plače upoštevajo še dohodki nadarbin in srednji letni znesek pristojbin, ki se jim neposredno dajejo za opravljanje obrednih dejanj. Pri vseh omenjenih osebah se pri ugotavljanju plače ali pokojnine ne prišteje tisto, kar prejmejo v denarju ali 'v naravi za poravnanje stroškov, povzročenih z njih javno službo. — Pogrebnina se lahko zarubi samo za plačilo pogrebnih stroškov. Podpora ob smrti take osebe je nczarubljiva. 2. Kar v e l j a za javne uslužbence, velja tudi za trajno nameščene osebe v zasebni službi. Katero službeno razmerje se smatra za trajno, je v izvršilnem zakonu nasproti dosedanjim določbam zelo preprosto in razumljivo urejeno: za trajno se smatra tisto službeno razmerje, ki mora po zakonu, pogodbi ali običaju trajati vsaj leto dni, ali pa, če je za presta nek potreben najmanj trimesečni rok. V isti meri so zarubljive osebne pokojnine, rodbinske pokojnine in odpravnine, ki jih dobijo zasebni nameščenci, njih vdove in otroci od zasebnih delodajalcev, ali pa osebne pokojnine, rodbinske pokojnine in vzgojni ne, ki jih dajejo zavodi ali družbo svojim članom ali njih rodbinam. 3. Pri vseh ostalih nameščen-c i h (ki torej niso v državni, javni ali duhovniški službi, niti niso trajni zasebni nameščenci) in pri delavcih, se sme zarubiti tretjina zaslužka ali dnevne mezde, vendar jim mora ostati dvajset dinarjev na dan. Pri ugotavljanju tistega dela prejemkov, ki se ne sme zarubiti, se mora vračunati tudi vse tisto, kar dobiva nameščenec kol kakšno drugo (ne denarno) imovinsko korist (na primer službeno stanovanje, deputati in podobno). Pri tem je vseeno, ali se določajo prejemki (zaslužek) po času ali po akordu. Odbijeta se pa vrednost uporabljenega materiala in znesek plačanih stroškov. Prejemki v naravi (na primer službeno stanovanje) se računajo po običajnih cenah v kraju prejemanja. Ker mora tej tretji skupini ostati na dan 20 dinarjev, bodo brezuspešne rubežni proti vsem, ki ne zaslužijo skupno 600 dinarjev na mesec. — Med take je treba šteti večino tovarniškega delavstva, kmečke in mestne dninarje, hlapce, dekle in služkinje. 'O 4. V za š v i t o i z t e r j a v a n j a preživnin ima izvršilni zakon glede zarubljivih zneskov znatno drugačne določbe, in sicer v korist tistim, ki jim preživnina gre po zakonu. Pravica, zahtevati preživnino na temelju zakona, pripada otrokom proti staršem, siromašnim staršem proti otrokom, nezakonskim otrokom proti roditeljem, nezakonski materi proti nezakonskemu očetu za vzdrževanje za čas prvih šest tednov po porodu, zakonski ženi proti možu, kakor tudi brez krivde ločeni, nujnemu dediču, ki je po zakonu od nujnega deleža izključen, pa ima pravico zahtevati preživnino; dalje pripada ta pravica preživelemu zakoncu. Naši preužitkarji ne spadajo v to posebej zaščiteno skupino. Njim namreč preživnina ne pripada po zakonu, marveč po dogovoru, ki so ga sklenili s prevzemniki. Če se torej rubijo dohodki zaradi plačila preživnin na temelju zakona, se sme zarubiti še polovica tistih dohodkov, glede katerih je 'bilo zgoraj rečeno, da se ne smejo zarubiti. Skupinam pod I. (javnim uslužbencem) in 2. (trajno> nameščenim zasebnim uslužbencem se sme torej zarubiti le ena tretjina prejemkov (skupaj dve tretjini), vendar jim mora ostati >.()()() din na leto. Skupini pod 1. (ne trajno nameščenim zasebnim uslužbencem in mezdnim delavcem) se sme prav tako zarubiti še ena tretjina prejemkov, ostati jim pa mora 10 dinarjev na dan. 5. Z a d o Ižnike z nizkimi pre-j e m k i pomeni jo te nove določbe ogromno zaščito. — Zakon hoče tistim, katerih dohodki no dosegajo 600 din na mesec, zagotoviti ta znesek kot eksistenčni minimum za njih življenje neprikrajšan. Ko upniki predlagajo rubežen dohodkov, morajo' navesti tudi okoliščine, ki so odločilne za presojo, koliko dohodkov se dolžniku sme. oziroma ne sme zarubiti. Odplačevanje kmečkih dolgov pri PAB. Iz naj novejšega pregleda o kmečkih dolgovih, ki ga je izdala Privilegirana agrarna banka, je razvidno, da je doslej banka prevzela od 4098 denarnih zavodov 651.845 dolžnikov, ki so imeli dolgov za okroglo 2.747 milijonov din. Največ dolžnikov je odpadlo na kreditne zadruge, a največ so dolgovali bankam, namreč 1742 milijonov din. V okolišu ljubljanske podružnice je izročilo banki 509 denarnih zavodov 47.865 dolžnikov, ki so dolgovali 479,6 milijonov din. Na področju bančne centrale v Beogradu je predalo 2192 denarnih zavodov 518.257 dolžnikov, ki so dolgovali 1595 milijonov din. V okolišu podružnice v Zagrebu je 885 denarnih zavodov izročilo banki 155.714 dolžnikov, ki so imeli dolgov za 554.1 milijona din, na področju podružnice v Sarajevu pa 514 denarnih zavodov 152.011 dolžnikov s 540,1 milijona din dolgov. Na posameznega dolžnika je povprečno odpadlo največ pri bančni podružnici v Ljubljani, namreč okoli 10.020 din, medtem ko dolgujejo kmečki dolžniki centrali v Beogradu povprečno le po 4.576 din, pri podružnici v Zagrebu 5.995 din in pri podružnici v Sarajevu samo 2250 din. "I Iz goni ji Ii številk hi sledilo, da so kinelje najbolj zadolženi v Sloveniji in da zaradi tega tu najtežje in najslabše odplačujejo predpisane jim letne anuitete. Toda podatki o plačanih anuitetah dokazujejo ravno nasprotno. Najmanj so na račun odplačil dolgov plačali dolžniki pri sarajevski podružnici, kjer so prevzeti dolgovi povprečno najmanjši, največ so pa plačali v Sloveniji, kjer pride na posameznega dolžnika povprečno največ dolga. Vriv. agrarna banka je pričakovala, da ji bodo dolžniki plačali na račun Prve anuitete 229,800.000 din (v Belgra-du 114,8, v Ljubljani 44,9, v Zagrebu 43,8 in v Sarjevu 26,2 milijona din). Dolžniki so pa dejansko plačali le nekaj več nego polovico te vsote, namreč 58%. Dolžni kmetje v Sloveniji so plačali na račun prve anuitete okroglo 28 milijonov din, t. j. 62% predpisane anuitete. Približno enako so plačali dolžniki centrali v Beogradu, namreč 70.6 milijona din, t. j. 61%. Slabše je bilo plačevanje na Hrvatskem, ker so ondi kmetje plačali samo 25,5 milijona din ali 58% anuitete. Prav slabo so pa plačevali na področju podružnice v Sarajevu, kajti ondi je bilo plačanih samo 7,5 milijona din, t. j. le 29%. Pravo, davki in takse. Taksne olajšave za menice mobilizacijskih kreditov. Ministrski svet je na svoji seji dne 25. novembra 1937 sprejel »uredbo o taksnih olajšavah za menične zadolžitve denarnih ustanov in zadrug po specialnih kreditih pri državnih denarnih ustanovah, pri Narodni banki in pri Priv. agrarni banki«. Uredba je bila objavljena v »Službenih novinah« dne 2. decembra t. L. in je tega dne stopila v veljavo. Glasi sc: Čl. I. V zvezi s predpisi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 26. septembra 1936 za eskont menic pri Narodni banki, drž. denarnih ustanovah in Priv. agrarni banki bilo v svrho deblokiram ja vlog, bilo v svrho mobilizacije terjatev pri Privilegirani agrarni banki (cesija, boni, 3% obveznice) se morejo denarne ustanove in gospodarske zadruge poslužiti meničnih blanketov, taksiranih s takso 10 din, v kolikor ni manjša normalna zak. taksa. Čl. 2. Menični blanketi z zmanjšano takso iz čl. I te uredbe se morejo porabiti samo v primerih, ko reeskontna ustanova ob priliki sklepa o eskontu izrečno odredi, da gre za vrsto kredita iz čl. I te uredbe in da je zato upravičeno izkoriščanje olajšav po tej uredbi. Čl. 5. Denarne ustanove in zadruge, ki ise žele okoristiti z olajšavami iz te uredbe, morajo na meničnem blanketu označiti, da se nanaša obveznost, izpisana na tem blanketu, na specialni kredit iz čl. I te uredbe. Gospodarstvo. Denarni zavodi v letu 1937. Od 620 bank, kolikor jih je obstojalo na koncu leta 1937., je bilo pod zaščito 322, od 61 hranilnic pa 23, torej skupaj 345 denarnih zavodov brez zadrug. Dovoljen je odlog plačil 275 zavodom, odlog plačil in sanacija 18 zavodom, 52 zavodov je v izvenkonkurzni likvidaciji, 9 zavodov sr je že odreklo zaščite. Nerešene so še prošnje 20 zavodov za zaščito. Pri zaščitenih .bankah so se v prvi polovici 1937 nelikvidne vloge zmnajšale od 3.201 na 3.103 milij., likvidne in nove vloge pa povečale od 708 na 1.043 milij. din. Vse vloge pri vseh zavodih so se lani v prvi polovici povečale od 8.103 na 8.334 milij. din, od tega zamrznjene vloge od 3.804 na 3.933, likvidne vloge pa od 4.321 na 4.935 milij. din. Povečanje industrijske produkcije v naši državi. Lani je bilo v nova industrijska podjetja vloženih v naši državi 1.200 milij. din novega kapitala. Število podjetij je naraslo za 307. t. j. za 10.4%. Posebno znaten je napredek tekstilne industrije, kjer je bilo instaliranih lani 40.000 novih vreten v skupni vrednosti 120 milijonov din. Izvoz čevljev iz naše države. Že lani smo poročali, da so jugoslovanske Batine tvornice dobile naročilo za 100.000 parov čevljev za izvoz, ker češki Bata ne more sam izdelati vseh naročil. V zvezi s tem je tudi obisk g. Jana Bate iz Zlina v Borovem, kjer so jugoslovanske Batine tvornice. Gre za povečanje tvor-nic, ki naj bi dobavljale čevlje za bližnji vzhod. Nove delniške družbe v 1. 1937. V preteklem letu je bilo v Jugoslaviji usta-hovljenih 51 delniških družb z glavnico nad 130 milijonov dinarjev. V letu 1936. je bilo sicer ustanovljenih le 44 delniških družb, toda skupni delniški kapital teh novo ustanovljenih družb je znašal skoraj 153 milijonov dinarjev. Lansko leto moremo smatrati glede ustanavljanja novih delniških družb kot rekordno, kajti v letu 1930. jih je bilo ustanovljenih več, in sicer 82. Od novo ustanovljenih delniških družb jih odpade 32 na Belgrad. Zemun in Pančevo, I I jih je bilo ustanovljenih v Zagrebu, 2 na Sušaku in po ena v Uži-cah, Debeljaci, Novem Sadu, čačku ter Ljubljani. Le deloma gre pri tem ustanavljanju delniških družb tudi za ustanovitev novih podjetij, kajti 13 družb je preosno-vanih iz osebnih ali ostalih družbenih tvrdk v delniške družbe. Delniška glavnica teh 13 družb znaša 87.6 milijonov dinarjev, katerih seveda zaradi tega ne moremo smatrati kot novega v gospodarstvu investiranega kapitala, ampak je to le protivrednost v družbe vnešenih aportov. V šestih novih delniških družbah je, kot izgleda, udeležen tuj kapital. Delniška glavnica teh družb znaša 6.1 mili j. dinarjev. Po višini delniške glavnice so družbe zelo različne, najvišja glavnica je 35 milijonov din, najmanjša pa 100.000 din, 28 družb ima delniški kapital po en milijon dinarjev. Največ novih družb odpade na trgovsko stroko, in sicer 9 z delniško glavnico 8.5 milij. din. Po višini glavnice sta na prvem mestu papirna industrija s 35 milijoni dinarjev in industrija živil s tremi družbami in skupnoi delniško glavnico 22.2 milij. dinarjev. Rokopisi nuj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja” Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani. — Za Zadružno tiskarno: Maks Blejec, v Ljubljani. 9. redni občni zbor Hranilnice iu posojilnice v Markovcih, r. z. z n. z., bo 19. marca 1938 ob 11 v poslopju drž. ljudske šole. Dnevni rod: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 193?. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. Občni zbor Gradbene zadruge »Martuljek«, r- z o. z„ se bo vi'šil dne 23. iparca' 1938 ob t* v semenišču. Dnevni rtid: 1. Bran je zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Ppročilo načelstva m ^nadzorstva. 3. Potrdilo rač. zaključka za leto 1937. 4. Branje revizijskitiga poročila Z. z. 5. Volitve načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva v Mošah, r- z. z o, z.y se vrši : dvorani tukajšnje hranilnice in posojilnice. — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1957. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Redni letni občni zbor Produktivne zadruge čevljarjev v Trbovljah, r.z.zo. z., bo 27. februarju 1958 ob 9 dopoldne v zadružnem lokalu v Trbovljah. Dnevni red: i. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelnika. 5. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva. 7. Slučajnosti. Občni zbor Gradbene zadruge »Dom in vrt« v Trbovljah, r. z. zo. z., se bo vršil v petdk, dne 18. marca 1956 ob 6 zvečer v Društvenem domu v Trbovljah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 5, Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za I. 1957. 5. Dopolnilna volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Redni občni zbor Kmetijskega društva >: Trbojah, r. z. z o. z., se vrši dne 25. marca 1958,ob 10 dopoldne'v župnišču v Trbojah. Dnevni red:’ 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1957. 4, Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Občni zbor Gospodarskega društva na Vrhniki, r,z. zo. z., se vrši dne 6. marca 1958 ob 5 popoldne v Rokodelskem domu. Dnevni red: I. Poročilo o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 5. Poročilo nadzorstva. 4. Revizijsko poročilo. 5. Potrditev računskega zaključka za leto 1957. 6. Volitev: a) načelstva, b) nadzorstva. 7. Slučajnosti. XII. redni občni zJ>or Hranilnice in posojilnice no Uncu, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dne 37. februarja 1958 Ob 10 dopoldne V župnijski pisarni. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1957. 4. Volitev načelstvu. 5. Volitev nadzorstva. G. Slučajnosti. Redni občni zbor Lesne gospodarske zadruge na Zgornji Polskavi, r. z. z o. z., se vrši 26. februarja t936 ob 11 dopoldne pri g. Štefanu Pečovniku na Zg. Polskavi. Dnevni red: 1. Poročila načelstva in nadzorstvu. 2. Odobritev računskega zaključku za leto 1957. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Zadruga se priključi novemu zadružnemu zakonu. 5. Slučajnosti. Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din 125.—; rudninski super-fosfat v vrečah po 50 in po 100 kg a Din 106.— ; kalijeva sol po 100 kg Din 160..—; kostni superfosfat Din 125; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 211.—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 185.—; kostna moka Din 100.—; nitrofoskal v vrečah Din 144.—; klajno apno Din 275.—; lanene tropine Din 2.10; modra galica Din 6.60; žveplo Din 3.—. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tre- sali in teto Din 4.100.—; slamoreznice Din 1.700—2.000; čistilnik 10 sit 1.500 Din; plugi Lesce Din 880—995; reporez-nica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do Din 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400—1.700; brzoparilniki Din 1.050 do 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki 900 Din; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike >Rnpp< Din 70.—. Nitrofoskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5.000 kg franko vsaka postaja. Modra galica pri vagonskem odjemu po konkurenčni ceni.