GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU JANUARJU 1980 1. PREDLOG PROGRAMA DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1980 .'\ ¦'¦¦ 2. INFORMACIJA O PROBLEMATIKI DELOVANJA KS TER O PRIPRAVAH NA PROSTORSKO PREOBLIKOVANJE V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 3. OSNUTEK PROGRAMA DELA SKUPŠČINE OBČINE IN NJENIH ZBOROV V LETU 1980 4. OSNUTEK ODLOKA O ORGANIZACIJI, UREDITVIIN POSLOVANJU VETERINARSKO-HIGIENSKE SLUŽBE 5 PREDLOG DOGOVORA O MEDSEBOJNEM SODELOVANJU PRI RAZVOJU MEONARODNEGA SODELOVANJAIN STIKOV MESTA UUBLJANE SKUPŠČINA OBČINE J.JUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 9/1-1980 VABILO Na podlag; 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 2/78) sklicujem 19. skupno zasedanje -družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zborazdruženegadelaskup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 23. januarja 1980 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 18. skupnega zase-danja 3. Obravnava in sprejem predloga programa družbe-noekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-1980 v letu 1980 4. Uvodno poročilo k osnutku smernic Ljubljane in Ijubljanskih občin do leta 2000 5. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Vili Belič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 9/1-1980 VABILO l Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 1/79) sklicujem 17. sejo družbehopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 23. januarja 1980 po končanem skupnem zase-danju zborov v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji ¦ i-p ¦¦* y dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti seje 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 16. seje zbora 3. Obravnava informacije o problematiki delovanja KS ter o pripravah na prostorsko preoblikovanje v občini 4. Obravnava in sprejem osnutka programa dela skup-ščine občine in njenih zborov za leto 1980 5. Obravnava in sprejem osnutka smernic Ljubljane in Ijubljanskih občin do leta 2000 (mestno gradivo) 6. Obravnava in sprejem osnutka odloka o najvišjih stanarinah, (mestno gradivo) 7. Obravnava in sprejem predloga dogovora o medse-bojnem sodelovanju pri razvoju mednarodnegasodelova-nja in stikov mesta Ljubljane 8. Vprašanja in predlogi delegatov ; ; PREDSEDNIK ZBORA: Emil Dolčič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK številka: 06-3/78 Datum: 9/1-1980 VABILO , Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. (Ur. list SRS št. 1/79) ž s sklicujem 20. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 23. januarja 1980 po končanem skupnem zase-danju zborov v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana, Trg .MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. ugotovitev sklepčnosti seje ¦ 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 19. seje zbora 3. Obravnava in sprejem osnutka programa dela skup-ščine občine in njenih zborov za leto 1980 4. Obravnava in sprejem osnutka odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe 5. Obravnava in sprejem osnutka smernic Ljubljane in Ijubljanskih občin do leta 2000 (mestno gradivo) 6. Obravnava in sprejem predloga dogovora o medseboj-nem sodelovanju pri razvoju mednarodnega sodelovanja in stikov mesta Ljubljane 7. Obravnava osnutka odloka o najvišjih stanarinah (mestno gradivo) 8. Obravnava programa enostavne reprodukcije in inve-sticijskega vzdrževanja ter razširjene reprodukcije objek-tov in naprav individualne in kolektivne komunalne po-'rabe za leto 1980 (mestno gradivo) ..9. Obravnava gradiva za seje zbora združenega dela SML in določitev delegatov za sejo 10. Vprašanja in predlogi delegatov PREDSEDNIK ZZD: Stojan Gomezelj, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 9/1-1980 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 1/79) sklicujem 20. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 23. januarja 1980 po končanem skupnem zase-danju zborov v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti seje 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 19. seje zbora 3. Obravnava in sprejem osnutka smernic Ljubljane in Ijubljanskih občin do leta 2000 (mestno gradivo) 4. Obravnava informacije o problematiki delovanja KS ter o pripravah na prostorsko preoblikovanje v občini Ljubljana Vič-Rudnik 5. Obravnava in sprejem osnutka programa dela skup-¦ ščine občine in njenih zborov za leto 1980 6. Obravnava in sprejem osnutka odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe 7. Obravnava in sprejem predloga dogovora o medse-bojnem sodelovanju pri razvoju mednarodnegasodelova-nja in stikov mesta Ljubljane 8. Obravnava in sprejem osnutka odloka o najvišjih stanarinah (mestno gradivo) 9. Obravnava programa enostavne reprodukcije in in-vesticijskega vzdrževanja ter razširjene reprodukcije ob-jektov in naprav individualne in kolektivne komunalne porabe za leto 1980 10. Obravnava gradiva za sejo zbora občin SML in določitev delegatov 11. Vprašanja in predlogi delegatov PREDSEDNICA ZKS: Jožica Krištof, I. r. SMERNICE uresničevanja družbenoekonom-skega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-80 v letu 1980 UVOD Program družbenoekonomskega razvoja občine izhaja iz analize možnosti razvoja v letu 1980 ter planskih usme-ritev iz programa srednjeročnega razvoja občine za ob-dobje 1976-1980. Med prednostne naloge za to leto uvr-ščamo tiste, ki so stalno prisotne v vseh letih srednjeroč-nega obdobja, in tiste, za katere kaže ocena izvrševanja plana, da jih v prvih štirih letih srednjeročnega obdobja nismo uspeli zadovoljivo izpolnjevati. V letu 1980 so prednostne naloge družbenoekonom-skega razvoja naslednje: - nadaljnje poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov na ustavnih in zakonskih temeljih na vseh po-dročjih združenega dela, . - doseganje stabilnejšega in dinamičnejšega gospo-darskega in družbenega razvoja ob rasti produktivnosti dela, ekonomičnosti poslovanja, družbene rentabilnosti naložb in akumulativnosti gospodarstva, - doseganje hitrejše gospodarske rasti z vlaganji v ob-stoječe gospodarske zmogljivosti in izgradnjo novih ob-jektov s poudarkom na policentričnem razvoju občine, - hitrejše komunalno opremljanje prostora občine, ki bo moralo slediti in s tem omogočiti izvajanje planiranih investicij v gospodarske objekte socialnega standarda, - zagotavljanje stabilne rasti življenjskega standarda z izboljševanjem delovnih pogojev delavcev in življenjskih pogojev občanov, s poudarkom na izenačevanje teh po-gojev med krajevnimi skupnostmi v občini in med obči-nami mesta Ljubljane, - pospešeno povezovanje gospodarstva za nastopanje na tujih tržiščih, za doseganje enotnega nastopa ter ob-sežnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela, - usklajen nastop vseh dejavnikov, ki vplivajo na izvaja-nje investicij za doseganje njihovega izvrševanja v skladu s sprejetimi terminskimi programi, s poudarkom na inve-sticijah v teku, invesiicijah v agroživilstvo in v objekte socialnega standarda iz samoprispevka II. ter objekte ti- ¦ v ¦¦ ¦ ¦ ¦¦: ¦ . • , ¦¦'¦¦'¦.;»;.' stega prostorskega standarda, ki bo omogočal doseganje planiranega družbenoekonomskega razvoja, - stalno in dosledno izvajanje ukrepov za varovanje življenjskega okolja. ;',.¦. sac- I. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE I. Samoupravna organiziranost V srednjeročnem programu občine je navedeno spremi-njanje samoupravne Qrganiziranosti v smislu določil za-kona o združenem delu kot eden od najpomembnejših dejavnikov doseganja planiranega razvoja. V letu 1980 bo potrebno še nadalje spreminjati samoupravno organizira-nost predvsem v naslednjih gospodarskih dejavnostih: industrija, trgovina in obrt. V okviru teh dejavnostih tudi v drugih posluje vrsto organizacij, katerim bi to omogočilo ekonomičnejše po-slovanje in uspešnejše vključevanje v zadovoljevanje po-treb tako domačega kot tujega trga. Te so: DO IGO, DO Kovinska industrija Ig, DO Pleskoobloga, DO Zmaga, Me-hanografski center itd. Prav tako bi bilo potrebno proučiti možnosti spremembe v samoupravni organiziranosti oz. . združevanja določenih funkcij v vrste obrtnih organizacij, katere v preteklih letih ta proces skoraj ni zajel. Navedeno velja tudi za zasebni sektor (POZD). Spreminjanje samoupravne organiziranosti se bo mo-ralo v pospešeni meri izvajati v negospodarskih organiza-cijah s poudarkom na znanstveno raziskovalnih organiza-cijah. Pri tem bo cilj doseči hitrejši pretok novih znanstve-nih dogajanj v združeno delo ter pospešeno prilagajanje raziskovalnega dela potrebam združenega dela. Vsebinsko se bo poglabljalo že izvedene spremembe v samoupravni organiziranosti v smislu določil zakona o združenem delu. V večji meri bo morala biti izvedena delitev rizika, proizvodnega programa, združevanja sred-stev za investicije, skupen nastop na tržišču itd. v nasled-njih SOZD oziroma sestavljenih organizacijah: SOZD Bi-vet, DO Ljubljanske mlekarne, SOZD Slovenijales (DO Žičnica). V cilju zagotavljanja osnovnih pogojev za spreminjanje mesta in vloge delavcev v družbeni reprodukciji bo po-trebno zajeti v proces samoupravne preobrazba tudi tiste dislocirane enote s področja občine, ki izpolnjujejo po-goje za to (SOP Krško, obrat IUV Vrhnike, obrat IMP v Podpeči itd.). Najbolj zahtevna in najobsežnejša naloga pa bo izvedba sprememb v samoupravni organiziranosti krajevnih skup-nosti v skladu s sprejetimi kriteriji. Cilj bo oblikovati tako krajevno skupnost, v kateri bo omogočeno delovnim Iju-dem in občanom, da se v njej resnično izražajo, uveljav-Ijajo svoje interese, jih med seboj čimbolj neposredno usklajujejo ter jih na teh osnovah uresničujejo. o 2. Gospodarska rast Neugodna gospodarska gibanja doma in v svetu kažejo, da bo v letu 1980 dosežena gospodarska rast nižja kot v zadnjih treh letih srednjeročnega obdobja. Za svetovno tržišče je pričakovati znižano stopnjo gospodarske rasti, ki bo vodila k zapiranju tujega tržišča, rasti nezaposleno- sti, povečanemu pritisku na rast izvoza na jugoslovansko tržišče ter k večjemu pritoku zdomcev. Uvoznim restrikci-jam so se doma že pridružile restrikcije na področju investicij, ki bodo neugodno vplivale na modernizacijo proizvodnega procesa in podaljšale roke izvajanja plani-ranih investicij. Leto 1980 bo zato potekalo predvsem v znamenju izko-riščanja notranjih rezerv: boljšega izkoriščanja energije, surovin, delovnega časa in kapacitet, znanja in hitrejšega vključevanja domačih znanstvenih dosežkov v proizvod-njo oz. poslovanje s poudarkom na vzpodbujanju mno-žične inventivne dejavnosti ter vključevanjem njenih do-sežkov v proizvodnjo. Vse to so dejavniki, ki lahko veliko prispevajo k uspešnosti poslovanja, ne zahtevajo pa do-datnega vlaganja velikih sredstev. Hkrati si bo potrebno dosledno prizadevati za dviganje kvalitete proizvodov in storitev. Poleg navedenih dejavnikov gospodarske rasti v letu 1980 bi izpostavili hitrejše prilagajanje proizvodov potre-bam domačega, zlasti pa še tujega tržišča. Rast proizvod-nje kaže veliko odvisnost od obsega uvoženega reproma-teriala. zato bo moralo združeno delo, kljub navedenim gibanjem na tujih tržiščih, še nadalje dosegati rast izvoza s ciljem ustvariti dovolj deviz za uvoz repromateriala v obsegu, potrebnem za nemoten potek proizvodnje. Težko je pričakovati, da bo v letu 1980 uspelo izvršiti združe-nemu delu v občini večji prehod na domače surovine oz. repromaterial, zlasti zaradi prisotnosti panog (kemična, kovinska), ki le-tega ne dobe doma, vendar je kljub temu potrebno dosledno težiti k doseganju tega cilja. Vključevanje v poslovanje vseh navedenih dejavnikov mora omogočiti doseči v letu 1980 najmanj 5-6odstotno realno rast družbenga proizvoda. S tem bo dosežena, ob predpostavki doseganja okoli 2-odstotne rasti prebival-stva, okoli 3-odstotna rast gospodarske moči občine. 3. Zaposlovanje Ob predpostavki večjega izkoriščanja notranjih rezerv bo potrebno planirano rast družbenega proizvoda doseči le z okoli 2,5 - odstotnim povečanjem zaposlenih. Pri tem se bo rast zaposlenih v organizacijah, ki ne bodo odpirale novih zmogljivosti oz. bistveno večale obsega storitev, gibala v mejah naravne rasti prebivalstva. Le-ta je 1,1 -odstotna. Dokončanje nekaterih investicij, odpiranje novih zmog-Ijivosti iz samoprispevka II. ter preselitve organizacij bodo povzročile, da bo število zaposlenih na področju občine porastlo za planirano stopnjo. Zelo zahtevna naloga, ki bo pred združenim delom, pa bo izvajanje s samoupravnim sporazumom dogovorjene kadrovske politike. Njeno načrtno vodenje in vsklajeno delovanje vseh nosilcev kadrovske politike bo prav tako pomemben dejavnik izpolnjevanja začrtanih usmeritev ra-zvoja. Organizacije združenega dela se bodo morale dosledno vključiti v izpolnjevanje določil samoupravnega spora-zuma o minimumu standarda pri novozaposlenih. Nave-deni sporazum štejemo kot pomemben dejavnik izpolnje-vanja začrtanih usmeritev na tem področju za leto 1980. 4. Osebni dohodki Doseganje prednostnih nalog, t. j. rast ekonomičnosti poslovanja in akumulativnosti vorganizacijah združenega dela bo zaradi velikega deleža osebnih dohodkov v druž-benem proizvodu, v veliki meri odvisna od dosežene rasti osebnih dohodkov. Zato bo v letu 1980 morala biti rast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega okoli 2-odstotna . Doseganje navedene stopnje rasti bo omogočila združenemu delu vključitev v planske usmeritve iz programa srednjeroč-nega obdobja, ki pravi, da mora biti rast osebnih dohod-kov počasnejša od rasti družbene produktivnosti in tudi realne rasti družbenega proizvoda. Poseben poudarek pa bo na stimulativnem nagrajeva-nju, ki bo istočasno omogočilodoseganje višje produktiv-nosti, zmanjšalo fluktuacijo delavcev ter uveljavljalo na-čelo delitve osebnih dohodkov po delu. 5. Blagovna menjava s tujino Ker bo izvoz še vedno moral biti pomemben vir celot-nega prihodka gospodarskih organizacij, bo morala biti dosežena realna rast izvoza najmanj enaka rasti družbe-nega proizvoda, t. j. okoli 6-odstotna. Medtem ko rast uvoza ne bo smela preseči planirane stopnje izvoza, kar pomeni, da bo okoli 6-odstotna. Navedene stopnje rasti predstavljajo za organizacije zelo zahtevno nalogo, ki bo zahtevala polno angažiranje vseh dejavnikov tako na ravni organizacije kot republike. Ravno na tem področju je pričakovati vrsto sistemskih rešitev, ki bodo odločneje posegle v dosedaj neugodne trende. Planirani stbpnji rasti zelo odstopata od planskih usme-ritev za srednjeročno obdobje, saj je bila planirana rast izvoza 19,8-odstotna in uvoza 9,2-odstotna. Navedenih stopenj zaradi odselitve največjega izvoznika z območja občine, ne moremo upoštevati pri planiranju blagovne menjave v letu 1980. Za doseganje navedenih ciljev bodo nalogezdruženega dela naslednje: Povečati izvoz na tuja tržišča in to predvsem na trg dežel v razvoju ter socialističnih dežel, v čim večji meri nadomestiti uvoženi z domačim repromaterialom in zmanjšati uvoz iz zahodnih držav, saj imamo s tem trgom bolj neugodno devizno bilanco. Poleg navedenega bo cilj doseči čimvečjo udeležbo proizvodov višje stopnje prede-lave ter višjih oblik blagovne menjave. 6. Investicije V letu 1980 se bo nadaljevala izgradnja precej večjih investicij, začetih v predhodnih letih srednjeročnega ob-dobja: 6. 1. DO Hoja TOZD Pohištvo - izgradnja proizvodnega objekta in nabava opreme v vrednosti 17.000.000 din, skupna vrednost investicije je 40.000.000 din. 6. 2. DO Pekarna Center- rekonstrukcija proizvodnega obrata in vzdrževanje obstoječih zmogljivosti v skupni vrednosti 31.000.000 din. 6. 3. DO Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja- moderni-zacija avtoparka in zaključna dela na izgradnji proizvodne hale v skupni vrednosti 18.000.000 din. 6. 4. DO llirija - Vedrog - dograditev nove poslovne jstavbe v skupni vrednosti 84.700.000 din, planirana vre-'dnost del v letu 1980 je 51.000.000 din. 6. 5. DO llirija - Vedrog TOZD llirija - dokončanje svečarne v vrednosti 50.000.000 din, skupna vrednost investicije je 100.350.000 din. 6. 6. DO llirija - Vedrog TOZD Vedrog - prva faza rekonstrukcije proizvodnih objektov v vrednosti 25.000.000 din. 6. 7. DO TISKARNA - izgradnja novih proizvodnih pro-storov v vrednosti 28.000.000 din, skupna vrednost inve-sticije je 47.000.000 din. ' 6. 8. DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo - začetek gradbenih del na farmi Brest v skupni vrednosti 40.000.000 din. 6. 9. DO Tivoli - izgradnja proizvodne hale v vrednosti 121.877.000 din, skupna vrednost investicije je 200.000.000 din. 6. 10. DOIGO-začetekgradnje noveposlovnestavbein skladišč v skupni vrednosti 95.000.000 din. 6. 11. DO Slovenijaavto TOZD Zastava servis - začetek širitve prodajno-servisnega objekta v vrednosti 161.000.000 din. 6. 12. DO Žimnica - začetek gradnje proizvpdne hale za mizarstvo v vredsnosti 35.703.000 din. 6. 13. DO Plutal-TOZDAIu-pluto-plastika-investicije v modernizacijo strojnega parka in izgradnjo skladišč, v ' vrednosti 100.000.000 din. 6. 14. DO Ljubljanske mlekame TOZD Posestvo - vzreja plemenskih telic modernizacija proizvodnje in dokonča-nje Gmajnic v vrednosti 18.000.000 din. 6. 15. DO Elektroprojekt - začetek gradnje delovnih prostorov v okviru poslovno-trgovskega centra VS - 104 Langusova v vrednosti 100.000.000 din. 6. 16. DO Agrotehnika - začetek izgradnje poslovno trgovskega centra v vrednosti 200.000.000 din. 6. 17. DO Merkur Kranj - začetek izgradnje prve faze v vrednosti 80.000.000 din, vrednost celotne investicije 150.000.000 din. 6. 18. DO Semenarna - začetek gradnje veleblagovnice, rastlinjaka in skladišč v skupni vrednosti 70.000.000 din. 6.19. DO Kartonažna tovarna - pripravljalna dela za , izvajanje investicij v proizvodne prostore. 6. 20. DO Kemofarmacija - pričetek izgradnje poslovno proizvodnih prostorov. 6. 21. DO Mercator DO Velepreskrba TOZD Spectrum -priprava na izgradnjo proizvodno - skladiščne hale (od-kup zemljišča) v skupni vrednosti 45.000.000 din. 6. 22. DO Mercator DO Konditor- izgradnja proizvodnih prostorov v industrijski coni VP-3 v skupni vrednosti 100.000.000 din. 6. 23. DO SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki - t preselitev proizvodne hale iz občine Bežigrad v občino Vič na lokaciji Cesta dveh cesarjev, investicija se bo za- čela graditi v letu 1980 v skupni srednosti 160.000.000 milijonov; od tega v letu 1980 100.000.000 milijonov. 6. 24. DO Jožef Stefan - začetek izgradnje prizidka ter nadgradnja obstoječega objekta za poslovne prostore, razmnoževalnico in skladišče za LO in izgradnja prizidka starega objekta REC v skupni vrednosti 13.000.000 din. 6. 25. DO Biotehniška fakulteta - pridobitev dodatneg zemljišča - (27.650.000 din) in nadaljevanje gradnje biote-hniškega središča pod Rožnikom, (na Jamnikarjevi ulici). 6. 25. 1. VDO Biotehniška fakulteta VTOZD Biologija-pridobitev zemljišča in vse potrebne dokumentacije za izgradnjo pedagoških razsikovalnih in servisnih objektov, ureditev rastlinjakov in nasadov, skupna vrednost investi-cije bo 99.920.000 din. 6. 25. 2 VDO Biotehniška fakulteta VTOZD Agronomija - dokončanje gradnje strojne lope, ureditev rastlinjakov, začetek izgradnje paviljona za melioracijo in mehaniza-cijo z remizo, ureditev katedre za agrarno ekonomiko, krajnsko arhitekturo, vrtnarstvo; skupna vrednost investi-cije je 53.336.300 din 6, 25.3. VDO Biotehniška fakulteta VTOZD za živilsko tehnologijo - začetek izgradnje prizidka k obstoječemu objektu in dokončanje tehnoloških prostorov, skuprilVe-dnost investicije je 29.970.000 din. 6. 25. 4. VDO Biotehniška fakulteta VTOZD za veterinar-stvo - odkup zemljišč za izgradnjo klinike, inštituta in ambulante in adaptacije prostorov na cesti v Mestni log ter izvedba sanacije objektov v Gerbičevi ulici; skupna vrednost investicije je je 50.785.200 din. 6. 25. 5. VDO Biotehniška fakulteta- VTOZD Gozdarstvo - prodobitev dokumentacije in začetek gradnje prizidka v vrednosti 9.500.000 din. 6. 25. 6. VDO-Biotehniška fakulteta - VTOZD za lesar-stvo - pričetek gradnje lastnih prostorov v sklopu biote-hničnega središča v skupni vrednosti 58.675.000 din. Vse večje investicije v gostinstvo in trgovske objekte bodo zajete pod ustreznimi dejavnostmi. 7. Delitev družbenega proizvoda ^r..;, V skladu s postavljenimi prednostnimi nalogami je po-trebno na vseh ravneh poglobiti prizadevanja za rast pro-duktivne sposobnosti in ekonomičnosti poslovanja orga-nizacij združenega dela. To pa pomeni, da bo potrebno rast skupne in splošne porabe uskladiti z rastjo družbe-nega proizvoda in planiranimi proporci v delitvi le-tega iz programa srednjeročnega obdobja. Zaradi velike udeležbe mase osebnih dohodkov in viso-kih doseženih stopenj rasti v preteklih letih, bo potrebno posebno pozornost posvetiti oblikovanju sredstev za osebno porabo. Pri tem bo potrebno dosledno uveljavljati vezavo rasti osebnih dohodkov na rast produktivnosti in družbenega proizvoda ter upoštevati planirana razmerja v delitvi družbenega proizvoda za leto 1980. Poleg navede-nega bo potrebno omejiti rast udeležbe zunanjih udele-žencev v družbenem proizvodu, tako da se njihova ude-ležba v sredstvih za razširitev materialne osnove dela ne bo povečala. Planirana razmerja v delitvi* družbenega proizvoda go-spodarstva za leto 1980 so: -udeležbavDPv% ¦ Ocena planplanOZD"* 1979 1980 1980 - osebna poraba , 42,5 42,0 39,6 - splošna in skupna poraba 21,7 21,5 22,4 - sredstvazaširitevmaterialne osnovedela 35,8 36,5 38,0 *lz mase družbenega proizvoda so, zaradi primerljivosti podatkov s planom OZD za leto 1980, izločena sredstva, namenjena za delovno skupnost. Le-ta se po veljavnih predpisih iz leta 1976 niso prikazovala v DP. Navedena razmerja so planirale OZD doseči na koncu srednjeročnega obdobja na podlagi osnovnih usmeritev gibanja posameznih elementov DF iz družbenega dogo-vora o osnovah plana za občino. Ob upoštevanju navede-nih usmeritev bodo dosežena drugačna razmerja, kot so jih v organizacijah združenega dela v začetem letu sred-njeročnega obdobja planirali doseči v letu 1980. Največja odstopanja bodo pri udeležbi osebne porabe in sredstev za razširitev materialne osnove dela, medtem ko bo splošna in skupna poraba v skoraj planskih okvirih. Ana-liza gibanj v preteklih letih kaže, da so navedena odstopa-nja predvsem posledica zasledovanja zasebnih pred druž-benimi interesi pri oblikovanju rasti osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela. Globalni kazalci razvoja občine v letu 1980 Elementi 76-79 PlanPotreb.rastPlan Plan 76-80 občine mesta 1980 1980 - družbeni proizvod 6,8 5,8 4,8 5-6 5 - povpr. številozap. , 2,9 2,1 1,3 2,5 2 - izvoz 13,4 19,2 25,0 6,0 6 - uvoz 8,1 9,5 10,9 6,0 2 - povpr. čistiOD nazaposl. 4,3 2,9 0,9 2,0 - produktivnostDP/Z 3,9 3,6 3,3 3,0 3 Planirane stopnje rasti za leto 1980 se razlikujejo od potrebnih za doseganje povprečne planirane rasti za srednjeročno obdobje 1976—1980. Do odstopanja je prišlo pri vseh elementih, pri tem le pri DP v pozitivnem smislu. Vse ostale stopnje ne bodo na želeni ravni, vendar so glede na dosedanja gibanja in ocenjene možnosti razvoja v letu 1980 še dosegljiv cilj. Velika odstopanja pri blagovni menjavi s tujino so predvsem posledica odselitve nosilca s področja občine. II. TEMELJNE NALOGE PO POSAMEZNIH PODROČJIH A. GOSPODARSTVO Industrija Prednostnih nalog za to dejavnost je več in izhajajo iz ocene uresničevanja programa družbeno ekonomskega razvoja v prvih štirih letih srednjeročnega obdobja, plan-skih usmeritev za srednjeročno obdobje in analize razvoj-nih možnosti za leto 1980. V letu 1980 bodo morale biti dosežene naslednje stop-nje rasti (povpr. realne st. rasti v >: - družbeni proizvod 6,3 - količinski obseg proizvodnje • 6,0 - zaposlovanje 2,0 - povprečni netto OD na zaposlenega 2,0 - produktivnost(DP/z) 4,2 Industrija bo tudi v bodoče nosilec gospodarske rasti občine, saj bo morala doseči hitrejšo rast družbenega proizvoda kot ostale dejavnosti. Za doseganje navedenega cilja pa bo morala uresniče-vati navedene prednostne naloge: - Realna rast izvoza bo morala biti najmanj tako hitra kot bo znašala rast realnega družbenega proizvoda. To bo moč doseči s: prilagajanjem proizvodnim zahtevam tu-jega tržišča, skupnimi nastopi na tujem trgu ter osvaja-njem novih tržišč s poudarkom na trgu socialističnih dežel in dežel v razvoju. V izvrševanje navedene naloge, ki bo pomemben dejav-nik rasti proizvodnje, se bodo morali vključiti vsi večji izvozniki s področja občine. Zlasti pa bo poudarek na vključevanju organizacij iz kemične, elektro in kovinske panoge industrije, ki so največji izvozniki. Cilj bo ustvariti tak obseg izvoza, ki bo omogočal zadosten uvoz za nemo-ten potek proizvodnje. - Rast uvoza ne bo smela preseči rasti družbenega proizvoda, poleg tega se bo morala spremeniti njegova regionalna usmerjenost. Industrijske organizacije bodo morale v cilju zmanjšanja uvozne odvisnosti od zahodnih držav ter izboljšanja izvozne bilance v čim večji meri nadomestiti uvoženi z domačim repromaterialom ter se preusmeriti na uvoz iz vzhodnih in socialističnih dežel. V navedene usmeritve se bodo morale vključiti vse organizacije s področja občine, zlasti pa še s področja kovinske, kemične in elektroindustrije. Organizacije iz teh panog so največji uvozniki, saj so vezani na uvoz surovin, vendar bodo morale proučiti možnosti vsaj delne preu-smeritve na domače tržišče. - Doseganje večje ekonomičnosti in rentabilnosti po-slovanja, pri čemer bodo morale organizacije izkoriščati nredvsem notranje rezerve. Pri tem bo poudarek na varče-vanju z energijo, reprodukcijskim materialom, hitrejšem obračanju sredstev itd. Navedeni dejavniki bodo skupaj z boljšo organizacijo dela, boljšim izkoriščanjem delovnega časa in kapacitetterostalimi kvalitetnimi dejavniki razvoja omogočali hitrejšo in kvalitetnejšo rast družbenega proiz-voda. - Omejiti bo potrebno rast zaposlovanja, zlasti režijskih delavcev, v vseh organizacijah združenega dela. Pri tem se bo rast zaposlenih v organizacijah, ki ne bodo širile kapacitet morala gibati na ravni naravne rasti prebival-stva, ki je 1,1%. Planirana priselitev novih kapacitet na področje občine bo povzročila, da bo rast številazaposle-nih v industriji 2%. - Dosledno izvajanje večjih investicij iz programa po sprejetem terminskem planu njihovih gradenj, s poudar-kom na investicijah, ki so v teku. Posebno pozornost bo treba posvetiti investicijama: DO Pekarna Center (agroživilstvo) ter DO Igo, ker bo v pri-meru njihovega nadaljnjega zaostajanja nastala velika družbena škoda - na sedanji lokaciji DO Igo se bo v začetku leta 1981 nadaljevala usmerjena blokovna grad-nja v Trnovem. - Nadaljevalo se bo spreminjanje in poglabljanje samo-upravne organiziranosti organizacij s poudarkom na na-vedenih globalnih usmeritvah. Kmetijstvo V skladu s sprejetimi planskimi usmeritvami za srednje-ročno obdobje so prednostne naloge v tej dejavnosti naslednje: - dvig kmetijske proizvodnje za 4 odstotke in to, glede na proizvodno usmeritev združenega dela, predvsem mesa, mleka in povrtnin. Navedeno povečanje bo dose-ženo z intenzivnejšo izrabo zemlje, produktivnejšim de-lom in nadaljnjim vlaganjem v melioracijo in kmetijsko mehanizacijo, - nosilec proizvodnje bo družbeni sektor, ki bo razvijal lastno proizvodnjo oziroma usmerjal proizvodnjo v zaseb-nem sektorju preko kooperacijskih odnosov z njim. Prav tako bo kreditna služba pri KZ Velike Lašče usmerjala proizvodnjo v zasebnem sektorju v smislu planskih usme-ritev s kreditiranjem nabave mehanizacije, izgradnje silo-sov in hlevov. Predvidoma bo v te namene vloženo 30.000.000 din, - sta6ilizirati bo potrebno pogoje gospodarjenja v tej dejavnosti gospodarstva, tako da bi s tem odpravili velika nihanja v proizvodnji, ki neugodno vplivajo na preskrbo mesta Ljubljane. Poleg tega bo potrebno realizirati vrsto ukrepov za sanacijo težkega gospodarskega položaja OO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva, - v okviru že izvedene spremembe v samoupravni orga-niziranosti bo potrebno poglabljati dohodkovne odnose ter izvesti delitev rizika med trgovino in proizvodnjo, - nadaljevalo se bo delo na izvajanju investicije farme Brest v skupni vrednosti 40.000.000 din, - k realizaciji navedenih nalog bo morala s povečano aktivnostjo prispevati tudi samoupravna skupnost za ra-zvoj kmetijstva. , ¦ N Kmetijska zemljiška skupnost Prednostne naloge so: - intenzivno sodelovanje pri pripravah srednjeročnih načrtov same KZS, planov kmetijskih zadrug, interesnih skupnosti s področja kmetijstva in gozdarstva ter vodnega gospodarstva predvsem zaradi usklajevanja akcij pri agro in hidromelioracijah ter komasacijah ter zagotovitve več-jih finančnih sredstev pri obsežnejših agromelioracijskih gkrepih, - organizacija razprav pri prizadetih krajevnih skupno-stih in pristop k ustanovitvi melioracijskih skupnosti na predvidenih melioracijskih območjih, - dokončna izdelava projekta za kompleksno ureditev Horjulske doline in zagotovitev finančnih sredstev, - nadaljnje sodelovanje pri načrtovanju porabe pro-stora, - nadaljnje izvajanje manjših hidro in agromelioracij-skih ukrepov ter urejevanje zemljišč hribovskih kmetij v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in kmetijskimi za-drugami, - ugotovitev možnosti (predvsem finančnih) za pristop k rednejšemu vzdrževanju sekundarne odvodne mreže na barju za obdobje 81-85, - v letu 1980 bomo načrtovali v okviru finančnih mož-nosti tudi odkup kmetijskih zemljišč v I. območju zaščite (dolgoročno namenjena kmetijska raba zemljišča), - reševanje socialnih problemov ostalih kmetov v smi-slu zakona o preživninskem varstvu bo predvidena v let-nem programu dela KZS in zato tudi določen del finanč-nih sredstev v finančnem načrtu KZS, Le-ta bo prav tako s finančno intervencijo prispevala k hitrejši rasti proizvodnje. Razen navedenih nalog pa se bo nadaljevalo delo tudi na ostalih, ki so bile prisotne tudi v preteklih letih, in jih štejemo za stalne naloge: - spreminjanje družbenoekonomskih odnosov v zaseb-nem sektorju z uvajanjem različnih oblikzdruževanjadela zemlje in delovnih sredstev. Cilj bo večja socialna varnost kmetov, ki bo upočasnila proces deagrarizacije. Poleg tega bo večja parcelna in lastninska enotnost omogočila racionalno koriščenje zemlje in mehanizacije, - razmejevanje interesa na prostoru občine med potre-bami kmetijstva, gozdarstva in urbanizacije v cilju obdr-žati kvalitetno zemljo primarni rabi. Pri tem bo poudarek na obdržanju zaključnih celot kmetijskih organizacij in zaščitenih kmetij, - iz ekološko-rekreacijskih razlogov in potreb Ljudske obrambe se bo ustvarjalo ustrezne pogoje za ohranjeva-nje kmetij v hribotivih predelih. uozdarstvo Na področju skupščine Ljubljana Vič-Rudnik gospoda-rijo v okviru delovne organizacije Gozdnega gospodarstva Ljubljana temeljne organizacije: TOZD Škofljica za po-dročje družbenih gozdov ter obrata za kooperacijo Škof-Ijica in Ljubljana za zasebne gozdove in gozdno gospo-darstvo Kočevje TOZD Gozdarstvo Lašče. V programu za I. 1980 predvidevajo posamezne te-meljne organizacije blagovno proizvodnjo v netto m3 G. Gosp , Ljubljano iglavci tehm. I. list prost. les . skupaj TOZD Škofljica 7.250 3.640 1.780 12.670 OKŠkofljica 21.432 6.614 1.800 29.846 OK Ljubljana 9.200 5.975 1.535 16.710 GG Kočevje TOZD Velike Lašče 12.553 2.990 - 15.543 Skupaj 50.435 19.219 5.115 74.769 Predvidena blagovna proizvodnja je usklajena s sred-njeročnim planom 1976-1980 ter z bilančnim etatom po gozdnogospodarskih načrtih posameznih enot. Temeljne organizacije, ki delujejo na področju skup-ščine Vič-Rudnik delujejo v okviru IV. Gozdno gospodar-skega območja. Slednja ima nalogo združevati sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo gozdnobiološke sfere. Tako vse enote rtačrtujejo usklajeno s srednjeroč-nim programom sledeča gojitvena dela (v ha): G. Gosp. Ljubljana obnova nega TOZD Škofljica prip. tal 9.00 110,30 sadnja 6,90 OK Škofljica ¦¦¦:.- prip. tal ...-..- 3,20 sadnja _ _ 3,30 95,20 dognojev. •'" 3,30 OK Ljubljana prip. tal 12,35 ¦;. sadnja -,-., . ¦ 12,35 110,80 dognojev. , , 10,00 G Gosp Kočevje ¦ ¦ ;>' TOZD Velike lašče dognojev. ¦'¦''•'¦ ' •¦' t,Sb 97,10 in varstvo 4,80 Poleg investicij gozdnobiološkega karakterja se bodo vršila vlaganja v gozdne komunikacije in stavbe. DO G. G. Ljubljana TOZD Škofljica predvideva gradnjo dveh gozdnih cest na območju Turjaka in Rakitne. OK Škofljica ter TOZD Škofljica predvidevata gradnjo poslov-nih prostorov v kraju Škofljica. DO Gozdno gospodarstvo Kočevje TOZD Gozdarstvo Velike Lašče pa bo gradil gozdne ceste na področju krajevne skupnosti v skupni dolžini 6.000 m. S pospeše-nim uvajanjem mehanizacije spravila lesa pa bo sočasno povečal vlaganja v prirpame in sekundarne vlake vskupni dolžini 12.570 m. Poleg navedenega namerava ta TOZD vložiti še 1.450.000 din in sicer v poslovno stanovanjsko stavbo Dobropolje (1.000.000 din), stroje in opremo (100.000 din) ter nakup zemljišč in ostalo (350.000 din). Obrt T Na področju obrti, tako družbene kot zasebne, bo po-trebno zagotoviti določene pozitivne premike v smislu planskih usmeritev za srednjeročno obdobje 1976-1980. Pri usmerjanju nadaljnjega razvoja obrti se bo izhajalo iz analize razvojne problematike malega gospodarstva v ob-čini. Prednostne naloge v družbenem sektorju bodo nasled-nje: - dosledno izvajanje obeh večjih investicij iz te dejav-nosti (DO Žimnica, DO Slovenija avto TOZD Zastava ser-vis) po sprejetem terminskem planu njihove izvedbe v letu 1980, ter pospešeno pridobivanje zemljišča in vse po-trebne dokumentacije za investicijo v nove poslovne pro-store DO Pleskoobloge, - glede na omejene možnosti najemanja bančnih kre-ditov ter perečo prostorsko problematiko, bo potrebno proučiti možnosti združevanja sredstev obrtnih organiza-cij za vlaganje v najbolj deficitarne panoge, - vključevanje v globalne usmeritve pri zaposlovanju, politiki osebnih dohodkov, pri čemer bo cilj doseči večjo ekonomičnost poslovanja, - boljše izkoriščanje delovnega časa ter boljša organi-zacija dela, ki morata omogočiti večjo udeležbo produk-tivnosti v rasti družbenega proizvoda obrti, - spreminjanje samoupravne organiziranosti obrtnih organizacij, ki so skoraj vse enovite, s ciljem boljšega izpolnjevanja njenih nalog, t. j. dopolnjevanje industrijske proizvodnje oziroma razširitve njene ponudbe, - proučiti bo potrebno možnosti organizacije strokov-nih služb na nivoju občine s ciljem poenostavitve poslova-nja le-teh z nudenjem ustrezne strokovne pomoči. V zasebnem sektorju pa bo poudarek na: - ustanovitvi sklada za financiranje izgradnje proizvo-dnih zmogljivosti predvsem pa prostorov namenjenih sto-ritveni obrti, - širitvi davčnih olajšav v cilju spodbujanja razvoja de-ficitarnih obrti s poudarkom na storitvenih, - reševanju prostorske problematike, kar pomeni, da bo potrebno pospešeno pridobivati ustrezna zemljišča v že oblikovanih obrtnih conah, - zagotavljanju ugodnih bančnih kreditov za izgradnjo objektov in nabavo opreme v najbolj deficitarnih pano-gah, ki bodo kot take opredeljene v navedeni analizi. V zasebni obrti bo potrebno vzpodbujati predvsem ra-zvoj najbolj deficitarnih, ki so na področju občine: ši-viljstvo, krojaštvo, frizerstvo ter odpiranje servisnih delav-nic za gospodinjske aparate in kmetijsko mehanizacijo. Poleg navedenih pa bodo v zasebnem sektorju prisotne še naslednje naloge iz preteklih let: - ustvarjanje stabilnih pogojev poslovanja za daljši rok, - stimuliranje na razne možne načine postopno preha-janje popoldanske, predvsem proizvodne, v redno obrt, - usmerjanje mladine preko šolskih centrov v defici-tarne poklice, - usposabljanje združenja obrtnikov za nudenje stro-kovne pomoči večjemu krogu obrtnikov s področja ob-čine, - spreminjanje samoupravne organiziranosti zasebnih obrtnikov v smislu določil zakona o združenem delu (POZD). Trgovina Osnovni cilj, ki ga na področju te ddjavnosti zasledu-jemo tudi v letu 1980, je izboljšanje preskrbe prebivalcev z osnovnimi prehrambenimi proizvodi na tistih področjih občine, kjer je preskrba najslabša. V ta namen bodo grajene naslednje nove trgovine osnovne preskrbe, inve-stitor je Mercator TOZD Dolomiti, kot glavni nosilec pre-skrbe v občini: - Trgovina RS-3 Rakovnik (bruto površina 1200 m2, vrednost investicije ocenjena na 40.400.000 din)-začetek gradnje 1980 - Samopostrežna trgovina VS-4 Bonifacija (površina 846 m2, vrednost investicije 35.035.000 din) - dokočanje gradnje januar 1980 - Samopostrežna trgovina Kozarje (površina 500 m2, vrednost investicije 16.000. 000 din) - začetek gradnje ali Samopostrežna trgovina Horjul (površina 600m2, vre-dnost investicije 19.000.000 din) - začetek gradnje Investitor se bo odločil za gradnjo ene ali druge trgo-vine glede na pripravljenost in opremljenost zemljišča ter dokumentacije. Poleg teh investicij bo Mercator TOZD Dolomiti v letu 1980 v okviru razpoložljivih sredstev pričel z obnovo neka-terih lastnih trgovin. Za zagotovitev obstoječega fonda trgovskih lokalov osnovne preskrbe na isti ravni (pri tem so mišljeni trgovski lokali) pa bo potrebno v letu 1980 in v naslednjem srednje-ročnem obdobju za sanacijo trgovskih lokalov, ki jih upravlja in daje v najem samoupravna stanovanjska skup-nost, zagotoviti določena sredstva tudi v okviru te skup-nosti. V nasprotnem primeru obstoja nevarnost, da bodo te trgovine, v obnovo katerih najemojemalec v smislu pozitivnih predpisov ne sme vlagati svojih sredstev, zaradi neizpolnjevanja tehničnih pogojev, morale postopoma prenehati delovati. V letu 1980 predvidevamo še - Poslovno trgovinski center VS-104 Langusova - začetek izgradnje I. faze med Hajdrihovo in Langu-sovo ulico - športnorekreacijski center Svoboda - v sklopu I. faze izgradnje športnorekreacijskega cen-tra Svoboda se predvideva začetek gradnje trgovskih lo-kalov. - Priprava potrebne dokumentacije za izgradnjo trgo-vine osnovne preskrbe na Karlovici; investitor bo KZ Ve-like Lašče. - Adaptacija trgovine v Šentjoštu-gradbeni del finan-cira po izdelanem projektu samoupravna stanovanjska skupnost kot upravljalec prostorov, za financiranje notra-nje funkcionalne ureditve in opreme poskrbi DO Mercator - Rožnik TOZD Dolomiti. Gostlnstvo in turizem Gostinsko podjetje VIČ, kot edina gostinska organiza-cija združenega dela s sedežem v občini, v okviru SOZD GHT Ljubljana, predvideva za leto 1980 naslednje investi-cije: - gostinski obrat Otok Vis - adaptacija in dograditev gostilne (celotna vrednost investicije 15.500.000 din). V letu 1980 bostarealizirani I. in II.fazaizgradnjevvrednosti 6.800.000 din, ki vključuje nakup in opremo novih prosto-rov v poslovno proizvodnem objektu llirija Vedrog - Ti-skarna Ljubljana. Dokončanje investicije je predvideno za konec leta 1981, - gostinski obrat Pod Rožnikom - rekonstrukcija in adaptacija, funkcionalna preureditev celotnega obrata in povečanje sedežnih kapacitet. V letu 1980 bo izdelan investicijski elaborat, pridobljena vsa potrebna dokumentacija za gradnjo in izvedeno 80% vseh gradbenih del. Viri financiranja: lastna in združena sredstva SOZD GHT ter bančni krediti. Dokončanje inve-sticije je predvideno za pomlad 1981. - SOZD GHT, ki se vključuje s sredstvi svojih članic v financiranje izgradnje gostilne Otok Vis in Pod Rožnikom bo v letu 1980 realiziral I. fazosanacij gostinskega objekta v Iškem Vintgarju. - Hotel llirija v okviru SOZD Mercator - gostilna Katrca (odkup in adaptacija). Na področju kmečkega turizma bo v prvem polletju zaključena investicija na Črnem vrhu, s katero bodo pove-čane spalne kapacitete za 14 ležišč, prav tako bo potrebno z močnejšim angažiranjem na dolomitskem predelu ob-čine pridobiti nove kapacitete v tej dejavnosti, pri čemer bo morala odigrati svojo vlogo tudi hranilnokreditna služba KZ Vič. V skladu s planskimi usmeritvami za to srednjeročno obdobje bodo v letu 1980 preverjene nekatere intere-santne lokacije ob vpadnicah. Poudarek bo dan na iskanje investitorjev s tem, da se bodo zaradi bančnih restrikcij, investicije lahko začele izvajati šele po letu 1980. B. PROSTORSKI RAZVOJ Urbanizem - I. ZAZIDALNI NAČRTI 1. Površine za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti - VS-8 Kozarje (programski del in 1. faza) - VS-109 Podvozna pot - VS-103 Murgle (dopolnitev zazidalnega načrta za predel ob Malem grabnu - VS-220/1 Radna . -VS-220/2 Brezovica -..,-'• . - VS-201/8 Gabrje ( - VS-206 Srednja vas pri Polhovem Gradcu - VS-210/1 Podolnica - RS-4 llovica (programski del) - RS-103 Vinterca (dopolnitev zazidalnega načrta) - Lavrica (programski del in 1. faza) - VS-245/7 Škofljica ' - VS-254/1 Gradež (del območja) - VS-203Turjak , - VS-103/2 Zeleni log - VS-101 Krakovo - ¦- : - VS-213/1 Horjul - - VS-261 Velike Lašče (začetek izdelave po sprejemu urbanističnega načrta, če bo urbanistični načrt predpisal režim zazidalnega načrta) - RS-110 Lavrica 2. Površine za proizvodnjo, servisne dejavnosti in skla-dišča - VP-4 Plutal - VP-6 Ob Cesti na Brdo, južni del - RP-2/1 Rudnik - RP-2/2 Rudnik 3. Obrtno servisne cone - - RM-1 Rudnik ; - VM-3 Sanitarna deponija južno od Curnovca - pre-verka programa II. NOVELACIJE ZAZIDALNIH NAČRTOV - RS-105 ob Ižanski cesti /novelacija se priključi izde-lavi zazidalnega načrta za območje RS-4 Rudnik - VS-5 Rožna dolina - VS-106 ob Bobenčkovi ulici - vs-6Vič ' ¦..; III. SKUPINSKE LOKACIJSKE DOKUMENTAClJE - VS-227/3 Kamnik - VS-8/1a Kozarje /novielacija za novo nastalo območje po predlogu sprememb GUP-a - VS-213/2a Horjul IV. URBANISTIČNI NAČRTI ZA NASELJA rtv ^ - Dobrova (v delu) - Škofljica (zakasnitve zaradi neizdelanih geodetskih podlog) - Polhov Gradec, širše območje (v delu) ;- - Velike Lašče (sklep IS SO o potrebnosti izdelave urbanističnega načrta ter s tem prenos v nivoje zazidal-nega načrta za širše območje VS-261 Velike Lašče) - Brezovica, Vnanje in Notranje Gorice (začetek po utrditvi tehničnih osnov za letališče). V. URBANISTIČNI RED ZA NASELJA IN OBMOČJA - spremembe in dopolnitve urbanističnega reda za na-selja in območja v občini Ljubljana Vič-Rudnik. (Golo, Velike Lašče). Promet 1. Nadaljevanje že začetih del in urejanje avtobusnih linij in cest, ki povezujejo posamezne soseske in naselja: - nadaljevanje izgradnje ceste Rašica-Rob, - nadaljevanje izgradnje ceste Pijava gorica-Želimlje, - izgradnja cestne povezave Cesta v Mestni log - Tbili-sijska, - dokončanje Ziherlove ceste v Trnovem, - izgradnja mostu čez Glinščico na Brdnikovi cesti, - modernizacija ceste skozi Podsmreko, 2. Program gradenj iz presežka posojila za ceste: - dokončanje ceste v Mestni log z mostovoma čez Mali graben in Ljubljanico (od Opekarske do Ižanske ceste), - začetek gradnje Jurčkove poti, - pripravljalna dela za podvoz na Gregorinovi oz. Žirov-nikovi: cestna povezava med Tržaško in Jamovo. 3. Investicije republiške skupnosti za ceste in samo-upravne interesne skupnosti za ceste: - nadaljevanje gradnje obvozne ceste Dolgi most -Celovška cesta, / - začetek rekonstrukcije Tržaške ceste, - začetek rekonstrukcije ceste Polhov Gradec - Briše, - gradnja servisne ceste ob železnici, - izgradnja nove Kosaške ceste, - dokončanje mostu pri Dobrovi, - dokončanje del pri preložitvi trase ceste škofljica -Kočevje na odseku Škofljica - Pijava gorica. 4. Investicije, ki se bodo financirale iz sredstev KS, komunalne skupnosti in drugih virov: - rekonstrukcija cest okoli Doma upokojencev Kolezija (Zeljarska, Kopališka, Mencingerjeva - del), - ureditev ceste v Črno vas, - uredifev Brdnikove ceste, " , - popravilo ceste Brezovica - Podpeč, - ureditev ceste v NotranjeGorice, - rekonstrukcija dela ceste Ig-Golo, (zagotoviti sred-stva JLA!) - dograditev ceste Lavrica - Sela, - asfaltiranje Galjevice, - asfaltiranje Rovniške ceste, 5. Sanacija cest poškodovanih po poplavah in zmrzali v zimi 1979/1980: - Iški vršaj, , ¦ •»- . - Brezovica - Podpeč, - Dobrova - Horjul, - Jurčkova pot. Pri tem je pogoj zagotovitev sodelovanja Ljubljanske banke pri financiranju teh investicij. .A ,m 6. Za realizacijo programa prometa se bodo gradila obračališča, postavljali novi semaforji ter urejala javna razsvetljava. Komunalno gospodarstvo Pri investicijah v komunalno gospodarstvo so upošte-¦¦"' vani naslednji kriteriji; - prednost imajo investicije v preskrbo z vodo in v zaščito podtalnice, 1 - komunalna gradnja mora spremljati stanovanjsko gradnjo, gradnjo gospodarskih objektov in objektov so-cialnega standarda, pri čemer bo med drugim pospešeno n komunalno urejanje ind. cone RP-2. I. KANALIZACIJA 1. Primarne investicije v kanalizacijo in investicij potrebne sn vzvezi z izgradnjo cest., ^ - dograditev kanalizacije za OŠ in WZ Krim-Rudnik - nadaljevanje gradnje kanalizacije Kamnik-Preserje, - nadaljevanje gradnje kanalizacije Vnanje in Notranje gorice, : , - nadaljevanje gradnje kanalizacije Polhov Gradec, - dograditev kanalizacije Horjul, - gradnja kanalizacije za Rakovo Jelšo, - gradnja kanalizacije za dom srednjih šol, - gradnja kanalizacije za VVZ Brdo, - gradnja kanalizacije v zvezi z vodarno Brest, - gradnja kanalizacije po Jurčkovi poti, - gradnja kanalizacije po cesti Mestni log, - gradnja kanalizacije po novi Zavetiški cesti, - gradnja kanalizacije po novi servisni cesti ob želez-nici, - začetek gradnje kanalizacije za Oš Škofljica in Pev-čevo dolino. 2. Izgradnja sekundarnih komunalnih investicij: . - nadaljevanje kanalizacije VS-1 Trnovo, - dokončanje kanalizacije VS-4, - nadaljevanje kanalizacije VS-103 Murgle, - začetek kanalizacije RS1 in RS2 Jurčkova pot, - izgradnja kanalizacije VVZ Kozarje, - nadaljevanje kanalizacije VS-7 Vrhovci, - začetek gradnje kanalizacije VP-6 - zaključitev kanalizacije VP-3 II. VODOVOD 1, Vodovodni viri: - izgradnja vodarne Brest s povezavo cevovodov do Ljubljane, 2. Investicija v vodovodno omrežje: Primarne investicije: - Cevovod Rudnik - Škofljica, - Cevovod po Ižanski cesti, - Cevovod po cesti Mestni tog, - Cevovod Riharjeva-lžanska cesta, - Cevovod po Koperski, - Cevovod Večna pot VP-6, - Cevovod po Jurčkovi poti, - Cevovod po Opekarski - odsek Prule - Cesta na Loko, - Cevovod med cesto v Mestni log na Gerbičevo, -~ Vodovod za Oš Rakitno. Sekundarne investicije: - nadaljevanje izgradnje vodovoda VS-1 Trnovo, - dokončanje vodovoda VS-4 Bonifacija, - začetek izgradnje vodovoda po Tržaški cesti vključno s servisno cesto, - nadaljevanje izgradnje vodovoda RS-103 Vinterca, - nadaljevanje izgradnje vodovoda VS-103 Murgle, - izgradnja vodovoda za VVZ Kozarje, - začetek izgradnje vodovoda za VP-6 in VP-3, III. PLINOVOD Primarni plinovodi: - izdelava analize smotrnosti izgradnje plinarne na Viču, - izgradnja plinovoda od Opekarske ceste do RP -Rudnika, - odcep od magistralnega plinovoda v Kozarjah, - odcep za VP-3/3, Sekundarni plinovod: - nadaljevanje izgradnje plinovoda VS-1 Trnovo, - dokončanje plinovoda VS-4 Bonifacija, - nadaljevanje plinovoda VS-103 Murgle, - pričetek izgradnje phnovoda RS\ RS2 (Jurčkova pot), - pričetek izgradnje plinovoda VS-104 (Langusova ce-sta) ....-•.. Poslovno trgovski center, - dokončanje plinovoda do doma upokojencev Kole-zija. PTT promet V letu 1980 bodo potekale naslednje investicije: - nadaljevanje in zaključek montažnih del v telefonski centrali na Brezovici (1000 naročniških priključkov) in na Igu (600 naročniških priključkov), Za centralo v Škofljici (1000 telefonskih priključkov) bo dobavljena oprema -montaža ni možna, ker je pogojena z ustreznimi prostori. - Priprava dokumentacije in odkup zemljišča za PTT Škofljica. - Prav tako bo zgrajen prizidek pri PTT stavbi na Viču za namestitev rezervnega vira napajanja (agregat). - Na področju kabelskih gradenj bodo izvedene večje gradnje telefonskih mrež na območju Brezovice in Iga, v Murglah (III. faza) in v Trnovem (VS-1). - Prav tako bo pričeta gradnja večjih telefonskih kabel-skih povezav od Erjavčeve ceste po Rožni dolini ter po Groharjevi cesti proti Jurčkovi poti, Te gradnje so pogo-jene z aktiviranjem telefonske centrale v kulturnem domu Ivan Cankar. Energetlka V letu 1980 bodo potekala naslednja vlaganja v energe-tiko: 1. RTP postaje: - dokončanje gradnje RTP Vič (I. faza). 2. Investicije v nizkonapetostno omrežje na izvenmestnem področju: (DV-daljnovod, TP-transformatorska postaja, NNO - nizkonapetostno področje). - izgradnja DV, TP in NNO v Brišah pri Polhovem Gradcu, - izgradnja DV, TP in NNO v Srednjem vrhu pri Polho-vem Gradcu, - izgradnja DV, TP in NNO v Skopčah ali Dobravici pri Želimljah, - rekonstrukcija v Golem, - dokončanje gradnje kablovoda TP v Kozarjah (novo naselje), - dokončanje gradnje DV, TP in NNO v Dobrovi (Gra-ben), - dokončanje gradnje DV, TP in NNO v Lavrici II. - izgradnja TP v Zaklancu pri Horjulu, - izgradnja TP pri Škofljici - Ravne, - priprava dokumentacije za izgradnjo transformator-ske postaje Stranska vas pri Dobrovi. 3. Investicije v srednje in nizkonapetostno omrežje na mestnem področju: 3. 1. Investicije v transformatorske postaje: - TP 10 KV s priključkom in nizkonapetostnimi izvodi za Dom upokojencev, - TP Cesta v Mestni log s priključkom in nizkonapetost-nimi izvodi, - TP V2 v VS-4 z 10 KV priključkom, - TP Podvozna pot z 10 KV priključkom in nizkonape-tostnimi izvodi, - TP3 v VS-1 Trnovo z 10 KV priključkom, - TP Ižanska cesta II z 10 KV priključkom in nizkonape-tostnimi izvodi, - TP Mirje z 10 KV priključkom in nizkonapetostnimi izvodi, - TP Pekarna center - RTP Vič (delno) 3. 2. Investicije v kabelsko kanalizacijo in nizko nape-tostno omrežje: - 10 KV kabel TP Kančevo, - 10 KV kabel iz TP Vrhovci, cesta št. 21 na DV, - 10 KV kabel od TP Merčnikova do banke TP V5 - DP Reška31, - 10 KV kabel od TP Gerbičeva cesta do Inštituta za metalne konstrukcije, - 10 KV DK od ceste Dolomitskega odreda do Plutala (predelava) - nizkonapetostno omrežje po cesti v Mestni log in Vipavski (predelava), - nizkonapetostno omrežje na Mivko, včrni vasi, Rožni dolini, (predelave), • , - NNK v Rožni dolini (zamenjava), - NNK iz TP Borsetova in na Krimski cesti (zamenjavi), - NNK pod DV na Bokalcah, - NNK iz TP šola Satnerjeva cesta, - NNK iz TP od Gerbičeve do Vipavske ceste, - NNK pod DV na Vidičevi, - NNK v Črni vasi ¦ - kabelska kanalizacija po cesti v Mestni log od Ope-karske ceste do Ižanske, - kabelska kanalizacija po Gerbičevi Cesti od TPGerbi-čeva do Inštituta za metalne konstrukcije. Izvajalec navedenih investicij je DO DES TOZD Elektro - Ljubljana mesto, TP - transformatorska postaja NNK - nizkonapetostni kabel * ' ' " ' ' ' * \ # . . . : . ' - . Vodno gospodarstvo Program vodnogospodarskih del obsega urejanje hu-dournikov, vzdrževanje vodotokov in varstvenih objektov. V letu 1.980 se bodo vršila naslednja dela: - vzdrževalna dela na Gradaščici na področju Bokalc; - podaljšanje regulacije Glinščice do novega preu-smerjenega vodotoka zaradi potrebe avtoceste; - vzdrževanje sistemaglavnih odvodnikov na Barju; - vzdrževalna dela pod mostovoma čez Mali Graben in Ljubljanico; - - večja dela nad Zgornjo Galjevico za potrebe rekon-strukcije Jurčkove poti; - nadaljnje urejanje hudournikov v Polhograjskih Dolo-mitih; - nadaljevanje izdelave študije za ureditev akumulacije na Gradaščici; - ter druga potrebna manjša dela pri vzdrževanju vodo-tokov. Za vse investicije bo zagotovila sredstva območna Vo-dnogospodarska skupnost Ljubljanica - Sava. Ur C. SOCIALNI RAZVOJ Socialno varstvo - V s Zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva, usklajevanja programov, zagotavljanje ukrepov in sred-stev za uresničevanje le teh zaradi enakopravnega odlo-čanja s skupščinami družbenopolitičnih skupnosti se de-lovni Ijudje organizirani v samoupravnih interesnih skup-nostih socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja in stano-vanjski skupnosti povezujejo v samoupravno skupnost socialnega varstva. Vso pozornost moramo posvetiti obravnavi -zakona o skupnostih socialnega varstva kakor tudi takojšnji uskla-ditvi normativnih aktov skupnosti z določili novega za-kona. Glede na značaj skupnosti socialnega varstva v kateri se usklajujejo politika in programi s področja socialnega varstva ter določajo prioritetne naloge, sprejemajo mini-malne osnove in zagotavljajo sredstva za izvajanje spreje-tih programov socialnega varstva je potrebno v predstoje-čem razdobju posvetiti vso pozornost predvsem sledečim strateškim problemom: . '. l - zagotavljanju varstva otrokom, v času ko so starši na delu in s tem zagotovitev enakih startnih možnosti za nadaljnje vključevanje v proces šolanja, - zagotavljanju socialne varnosti invalidnim osebam ter njihovi preusmeritvi v usposabljanje in produktivno zaposlovanje, - izboljšanju socialne varnosti kmečkega prebivalstva kot enemu izmed pogojev za uresničevanje ekonomske politike na področju kmetijstva, - analizi stanja in življenjskih pogojev borcev (posebno kmetov-borcev), - usmeritvi na razvojno-tehnološko intenzivno proiz-vodnjo, ki je objektivno edina realna možnost, da se zaustavi povečanje primanjkljaja kadrov, - oblikovanje družbene denarne pomoči kot edinega vira preživljanja v višini ugotovljenih minimalnih stroškov na starostnika, - prizadevati se moramo, da bo sistem invalidsko-po-kojninskega zavarovanja postal sestavni del dohodkovnih odnosov v združenem delu ter da bo status upokojenega delavca temeljil na njegovem delovnem prispevku, - pospešitvi stanovanjske graditve. ibC ZAPOSLOVANJE :/ V letu 1980 bodo prizadevanja usmerjena predvsem v ?< dinamiko in strukturo zaposlovanja v organizacijah zdru- ženega dela ter v investicijsko politiko, v srnislu sodelova-bc nja v začetni fazi priprave kadrovske komponente investi- cije. Pripraviti moramo kvalitetno analizo zaposlovanja na v : nivoju občine z ozirom na sprejete usmeritve srednjeroč- nih in letnih planov ter sporazumov o minimalnih standar- dih in pogojih za zaposlovanje. Prednostno naj bi se izvajaie naslednje naloge: - priprava delavcev na zaposlitev, - informiranje in zaposlovanje delavcev, ki so na zača-snem delu v tujini, - sodelovanje pri zaposlovanju invalidnih oseb, - analiziranje stanjainvalidnih osebnapodlagi popisov v KS in OZD, - nudenje aktivne pomoči organizacijam združenega 'fe dela pri zagotovitvi potreb po kadrih, planiranju kadrov- >&?'¦ skih potreb in izobraževanju delavcev ob delu, ¦!bc _ ustreznejše materialno in družbeno vrednotenje dela ;:i/5?V neposredni proizvodnji, kakor tudi ustreznejše mate-ip;—rialno vrednotenje inovacijske dejavnosti, - Ukrep: Vse organizacije morajo ob periodičnfh in zak-Ijučnem računu preverjati vključevanje v usmerijve iz pro-grama razvoja občine za tekoče leto ter ugotovltve vklju-čiti v poslovno poročilo hkrati z razlago vzrokbv odsto-panj. z 2. Organizacije združenega dela so še vedno nagnjene ' k ekstenzivnemu zaposlovanju, saj vzadnjih letfh srednje-ročnega obdobja prihaja do odstopanj od planiranih sto-penj rasti. Zlasti je to neugodno za tiste organizacije, ki niso istočasno odpirale novih kapacitet oziroma večale obsega proizvodnje in storitev, ker se to neugodno odraža na ekonomičnosti oziroma rentabilnosti poslovanja. Ukrep: Vse organizacije s področja občine naj ob izde-lavi periodičnih in zaključnih poročil izpostavijo zaposlo-vanje, ugotovijo stopnjo rasti in jo utemeljijo. 3. Gibanja o blagovni menjavi bo potrebno za dosega-nje planskih usmeritev tudi preusmeriti - zlasti bo po-trebno analizirati možnosti čim hitrejšega vključevanja izvoza in uvoza na trg dežel v razvoju ter socialističnih dežel, ker smo z zahodnim tržišče, zelo deficitarhi. V večji meri bo potrebno vključiti višje oblike menjave in nado-meščati uvožen repromaterial z domačim. Organizacije združenega dela še vedno iščejo rešitve večje prodaje na domačem trgu, kjer so pogoji ugodnejši in se premalo angažirajo za osvojitve tujega trga. Ukrep: Organizacije združenega dela naj hkrati s četrt-letnim poročilom o blagovni menjavi analizirajo tudi uspešnost vključevanja v planske usmeritve iz programa družbenoejkonomskega razvoja občine ter pri tem zlasti izpostavijo dosežke oziroma probleme vključevanja na nova tržišča ter nadomeščanja uvoženega z domačim repromateriaiom. 4. Zagotoviti je potrebno izvajanje planov gospodar-skih investicij po sprejetem terminskem planu njihove izgradnje, kar zlasti velja za investicije v teku in v agroži-vilstvo. Pri tem je potrebno za vse investicije, pri katerih je glavni razlog odstopanj pomanjkanje lastnih sredstev, proučiti možnosti združevanja sredstev s sorodnimi orga-nizacijami oziroma ostalimi organizacijami sestavljene DO aziroma SOZD. Prav tako je potrebno zagotoviti na-daljnji kontinuirani potek pripravljalnih del na ostalih več-jih investicijah. Predvsem pa je potrebno zagotoviti nada-Ijevanje del na izgradnji poslovne stavbe IGO, da se bodo sprostila zemljišča za planirano blagovno gradnjo v Trno-vem ter farme Brest, za zagotovitev boljše preskrbe Ljub-Ijane. Ukrep: Organizacije združenega dela naj hkrati s četrt-letnimi poročili o investicijah anlizirajo usklajenost njiho-vega izvajanja s sprejetim terminskim planom gradenj, ugotovijo vzroke odstopanj in poročajo o podvzetih ukre-pih za njihovo odpravljanje. 5. Za doseganje planiranega gospodarskega social-nega razvoja bo potrebno zagotoviti tudi izpolnjevanje planov izgradnje gospodarske in ostale prostorske infra-strukture. Neusklajenost gradenj le-teh s potekom izgrad-nje gospodarskih in socialnih objektov je bii v preteklosti v marsikaterem primeru vzrok odstopanj od terminskih planov ter je povzročil tudi nekaj preselitev večjih investi-cij na področja drugih občin. Ukrep: Komite za stanovanjsko in komunalno gospo-darstvo naj skupaj z gospodarskimi SIS četrtletno, ob izdelavi analize gospodarskih gibanj v občini, izdela akcij-{ski program izvrševanja programa v letu 1980 ter poroča o poteku izgradnje prostorskih objektov, ugotovi odstopa-nja, vzroke odstopanj in predlaga potrebne ukrepe. \ 6. V cilju zagotovitve usklajenega socialnega, prostor-kkega in gospodarskega razvoja ter doseganja planira-nega obsega in kvalitete storitev družbenih dejavnosti, je potrebno zagotoviti tudi izvajanje investicij po sprejetem terminskem planu. Odstopanja v preteklih letih so zelo dražila investicije in postavljala pod vprašaj zadostnost zbranih sredstev iz samoprispevke I in II. Zato je potrebno predvsem odpraviti nepotrebna zamujanja vseh dejavni-kov, ki so bili pogost vzrok zamudam. Prav tako je po-trebno pospešiti pridobivanje in komunalno opremljanje zemljišč, namenjenih za objekte socialnega standarda. Ukrep: Komite za družbeno dejavnosti skupaj s SIS za družbene dejavnosti naj četrtletno, ob izdelavi analize gospodarskih gibanj v občini, izdela tudi kratko poročilo o vključevanju v planske usmeritve posameznih družbenih dejavnost s poudarkom na poteku izgradnje socialnih objektov, ugotovi odstopanja, vzroke odstopanj in pred-laga potrebne ukrepe. obrazložitev Pri sestavljanju predloga smernic uresničevanja druž-benega plana razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-1980 v letu 1980 se je izhajalo iz osnutka programa družbenoekonomskega razvoja občine za ob-dobje 1976-1980 v letu 1980, dopolnjevalnih predlogov danih na usklajevalnem sestanku s krajevnimi skupnostmi z dne 3. 12. 1979 ter zbranih v javni razpravi in predlogov, danih na seji skupščine z dne 5. 12. 1979. V gradivo predloga smernic se je skušalo v čim večji meri vključiti predlagane dopolnitve oziroma upoštevati dane pripombe. Pri tem se je možnost vključitve novih investicij proučilo skupaj z investitorji ter se je v gradivo dodatno vključilo še tiste, za katere bo moč v letu 1980 zagotoviti sredstva. Vse sprejete predloge ne obrazlagamo posebej, ker so vključeni v besedilo teksta predloga. Iz spodaj navedenih predlogov v predlog smernic niso bile vključene naslednje investicije oziroma niso bili upo-števani naslednji predlogi: I. GOSPODARSTVO ';¦•-.¦ GLOBALNE USMERITVE . KS VELIKE LAŠČE PREDLOG: V drugem odstavku poglavja o samoupravni organiziranosti naj se stavek v katerem je zajeta DO IGO dopolni, tako da se bo glasil: »Te so: DO IGO (zlasti obrat Velike Lašče, kateri naj se organizira v TOZD). ODGOVOR: Ob vključitvi DO IGO v to poglavje je bila mišljena predvsem sprememba v smislu vključitve v novo sestavljeno organizacijo združenega dela. Navedena or-ganizacija je član SOZD TEGO, ki pa izgublja na članstvu zaradi neizvedenih vsebinskih sprememb poslovanja čla-nov v smislu določil ZZD. Zato smatramo, da bi bilo umestnopoiskati ustreznejše združevanje v SOZD, s kate-rimi ima DO več skupnih interesov. Sama notranja spre-memba samoupravne organiziranosti pa je zadeva samo-upravne odločitve zaposlenih samih ter mora temeljiti na strokovnih analizah, tako da je v smernice ne bomo mogli vključiti. INDUSTRIJA ¦' -. , KS VELIKE LAŠČE PREDLOG: Poglavje o industriji naj se dopolni z nasled-njim odstavkom: - Za približevanje kraja zaposlenosti kraju prebivanja, je potrebno zainteresirati industrijske TOZD, da ustanavljajo obrate svoje dejavnosti v krajih izven mesta. Tako je potrebno iskati primerno organizacijo, ki bi ustanovila obrat svoje dejavnosti v kraju Velike Lašče. ODGOVOR: Policentrični razvoj občine je bil uvrščen in bo še v naslednjem srednjeročnem obdobju med pred-nostne naloge tega srednjeročnega obdobja. Na tem bo poudarek tudi v letu 1980, zato smatramo, da je policen-trični razvoj potrebno uvrstiti celo med prednostne naloge za leto 1980. Vendar pa pri tem ne bi izpostaviii samo Velike Lašče, temveč bi usmeritev veljala za celotno področje občine, ker je še vrsta drugih krajevnih skupnosti, ki imajo iste potrebe (KS Želimlje, KS škofljica, KS Kozarje itd.). OBRT KS VELIKE LAŠČE PREDLOG: Poglavje o obrti naj se dopolni z naslednima stavkoma: - ustanavljati bo potrebno servisne in obrtne delavnice zlasti v krajih oddaljenih od mesta, - zahtevati je potrebno od proizvajalcev in uvoznikov mehanizacije, strojev ter električnih in gospodinskih apa-ratov, da organizirajo potrebne servise za vzdrževanje in popravljanje prodanih izdelkov. Odgovor: Navedena ugotovitve so točne, pri tem velja poudariti, da je vse področje občine deficitarno z navedenimi in tudi z ostalimi obrtnimi panogami in to tako na mestnem kot izvenmestnem področju. V izdelavi je gradivo o razvojni problematiki obrti v občini, ki bo dalo pregled nad sta-njem v obrti po posameznih skupnostih. Poudarek bo na iskanju vzrokov ugotovljenega stanja, oboje skupaj pa bo osnova za izdelavo predloga ukrepov za njen pospešen razvoj. zato predloženo gradivo v smernicah ni bilo moč v večji meri konkretizirati ter izpostaviti potrebe in možnosti njihovega reševanja v posameznih krajevnih skupnostih v letu 1980. Obstoječi pregled kaže, da se isti problemi pojavljajo tudi v ostalih krajevnih skupnostih, zato kaže besedilo dopolniti tako, da se med naštete deficitirane obrti uvrsti še predloženi: servisne delavnice za gospo-dinjske aparate in kmetijsko mehanizacijo. TRGOVINA KS BRDO PREDLOG: V program družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1979-1980 v letu 1980, stran 35, poglavje Trgovina je obvezno vnesti priče-tek adaptacije samopostrežne trgovine Mercator-TOZD Dolomiti, poslovna enota na Brdu, Cesta na Bokalce. ODGOVOR: Po zaključnem računu TOZD Dolomiti in po ugotovitvi koliko razpoložljivih sredstev temeljni organi-zaciji še ostane (marec 1980), boTOZDDolomiti pripravila program adaptacij obstoječih trgovin. Za ST na Brdu investitor ocenjgje, da v letu 1980 razen priprave projekta adaptacije ne bo v stanju vlagati nikakršnih večjih sred-stev. KS HORJUL PREDLOG: Trgovina v Horjulu, Gradnja se mora pričeti v letu 1980. Investitor naj si pridobi lokacijsko dokumenta-cijo in nato lahko takoj preide v nakup zemljišča. Cesta, vodovod, kanalizacija in elektrika niso nobena ovira za začetek gradnje. Prosimo za ažurno odločitev, ker koleba-nje med dvema variantama samo zavlačuje. ODGOVOR: Delegatsko vprašanje smo posredovali in-vestitorju Mercator-TOZD Dolomiti, ki nas je obvestil, da je za samopostrežno trgovino naročena lokacijska doku-mentacija, investicija pa prijavljena pri banki za kredit v letu 1980. Mercator TOZD Dolomiti v fazi pred izdelavo LD, ki je bila naročena pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane pred 6 meseci, pred izdelavo projektov ter loka-cijskega in gradbenega dovoljenja in odločitev banke za kreditiranje, ohranja obe varianti, čeprav objektivno oce-njuje, da je ST v Horjulu bližja realizaciji kot njena alterna-tiva. KS DOBROVA: ? PREDLOG: Dograditev trgovine v Podsmreki. ODGOVOR: Srednjeročni program družbenoekonom-skega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-1980 ne vključuje izgradnjo trgovine osnovne pre-skrbe v Podsmreki. Prav tako Mercator TOZD Dolomiti, gradnjo take trgovine nima v svojem programu in zanjo nima potrebnih oziroma zagotovljenih finančnih sredstev. Po programu so le-ta razporejena za druge naložbe v osnovno preskrbo, kar je med drugim razvidno tudi iz predloga smernic za leto 1980. KS KRIM-RUDNIK: , PREDLOG: Stran 35 pod Trgovina, prav alinea: naziv trgovina RS 3 Rakovnik se naj zamenja z besedilom: izgradnja TPC v soseski RS 3/3 Rakovnik (nosilec gradnje GIP Ingrad Celje, investitor v trgovski del MercatorTOZD Dolomiti bruto površina 1200m2, vrednost investicije je ocenjena na 40.400.000 din. Začetek gradnje v prvi polo-vJci 1980. . ODGOVOR: V programu investitorja TOZD Dolomiti je začetek gradnje samopostrežne trgovine v soseski RS-3/3 Rakovnik predviden v letu 1980. Bolj točna časovna opre-delitev začetka gradnje ni toliko odvisna od investitorja trgovskega dela v tem centru, kot od GIP Ingrad Celje, ki v kompletni investiciji združuje interese tudi drugih investi-torjev. ¦ , ¦ KS PODPEČ-PRESERJE: VPRAŠANJE: Kdo bo prevzel nalogo preskrbe v naši krajevni skupnosti, ki ima predvideno povečanje tako in-dustrije kot prebivalstva v letih 1981-1985. ODGOVOR: Skladno z izgradnjo stanovanjskih in indu-strijskih objektov v drugem srednjeročnem obdobju se bo vključevala tudi osnovna preskrba. Možne investitorje se bo iskalo vzporedno s to izgradnjo. KS MALČI BELIČ; VPRAŠANJE: V odgovor na vprašanje delegacije o Skla-dišču živilske industrije Carnex naTržaški cesti delegacija nikjer ni zasledila določenega odgovora, kje je lokacija in kdaj se bo skladišče preselilo, terželi konkretni odgovor. ODGOVOR: Lokacija za gradnjo skladišča mesne indu-strije Carnex Vrbas in datum preselitve skladišča iz Trža-ške ceste, še ni določena. V razgovoru predstavnikov našega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo s šefom predstavništva je bilo dogovorjeno, da se bo po predstavitvi možnih lokacij, Carnex do konca januarja 1980 odločil za gradnjo. O odločitvi bomo KS pismeno obvestili. KS VELIKE LAŠČE; PREDLOG: - priprava potrebne dokumentacije za grad-njo trgovine v sklopu prenovljenega kulturnega doma, - priprava potrebne dokumentacijein pridobitevzemlji-šča za gradnjo trgovine z železnico, gradbenim materia-lom ter poh ištvom v novem delu velikih Lašč - investitor TOZD Dolomiti. ODGOVOR: - KZ Velike Lašče, kot nosilec preskrbe na tem območju, v letu 1980 predvideva pripravo dokumen-tacije za trgovino na Karlovici, medtem ko za trgovino v Velikih Laščah v sklopu prenovljenega kulturnega doma ne predvideva nikakršnih vlaganj, - v smernice za izdelavo srednjeročnega plana za ob-dobje 1981-1985 Mercatorja TOZD Dolomiti, bo vključena tudi gradnja trgovine z železnino in gradbenim materia-lom v novem delu Velikih Lašč. Realizacija le-te je po izjavi predstavnikov TOZD Dolomiti odvisna tudi od zazi-dalnega načrta, ki bo določal lokadjo te trgovine in od Ljubljanske banke-gospodarske banke, če bo uvrstila to-vrstne trgovine v trgovine osnovne preskrbe in jih po ključu, ki velja za osnovno preskrbo tudi kreditirala tako. Za leto 1980 program TOZD Dolomiti ne vsebuje navedene investicije. KSVIČ ¦ : PREDLOG: Program družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979 je bil na 8. skupni seji dne 26. 12. 1978 sprejet amandma, da se v poglavje »Trgovina« vključi samopostrežna trgovina v so-seski VS-6; da se pripravi projekte, dokumentacijo in izgradnjo. To je razvidno tudi iz ocene uresničevanja programa družbenoekonomskega razvoja za leto 1979. Glede na to, da planirano ni bilo izvršeno v letu 1979, smatramo za nujno, da se navedena investicija vnese v program družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-1980 v letu 1980. ODGOVOR: V smernicah družbenoekonomskega ra-zvoja občine za leto 1980 je predvidena novelacija zazidal-nega načrta VS-6 Vič, ki bo glede na spremenjene ra-zmere (podaljšek Viške ceste) določala med drugim tudi lokacijo trgovine. Glede na to, da zadeva torej urbani-stično še ni dokončno rešena, predvideni investitor Mer-, cator TOZD Dolomiti samopostrežne trgovine v VS-6 ni vnesel v plan za leto 1980, vključena pa bo v plan za drugo srednjeročno obdobje. Ker smo v pripravi smernic za leto 1980 sledili na vseh ravneh sprejetim usmeritvam za kvalitetno in s tem pred-vsem realno planiranje, menimo da vključitev samopo-strežne trgovine v plan za leto 1980 ne bi bila na mestu, enako kot predvideni nosilec investicije. II. PROSTORSKI RAZVOJ URBANIZEM KS VELIKE LAŠČE: PREDLOG: V poglavje »urbanizem« naj se vključi tudi izdelava zazidalnega načrta za VS-260 (širše območje Velikih Lašč) ter določi zazidalne površine za gradnjo počitniških hiš. ODGOVOR: Izdelava zazidalnega načrta za območje VS-260 je bila uvrščena v program družbenoekonom-skega razvoja občine za leto 1979. Zazidalni načrt je, po podatku Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč, izdelan in bo izročen v potrditev in sprejem na IS SOb Vič-Rudnik. Zato ga v smernice za leto 1980 ni potrebno vključiti. Na predlog delegacije pa se v smernice uvrsti izdelava zazi-dalnega načrta za območje med VS-260 in naseljem Ve-like Lašče (VS-261). Zazidalne površine za gradnjo počitniških hiš pa se bo določilo z izdelavo urbanističnih redov za naselja in ob-močja (tč. 5) in se s tem ta naloga uvrsti v predlog smernic za leto 1980. KOMUNALA IN PROMET Področje občine je po opremljenosti s komunalno in prometno infrastrukturo v primerjavi z drugimi Ijubljan-skimi občinami izrazito deficitarno. V preteklih letih se je pretežno vlagalo v razvoj prostorske in prometne infra-strukture drugih Ijubljanskih občin, kjer se je zaradi ugo-dnejših pogojev (dobra zemlja, velika nosilnost tal, večja gospodarska moč občine itd.) pospešeno odvijala tudi stanovanjska gradnja in gradnja industrijskih objektov. Poleg tega je bila v večji meri prisotna koncentrirana gradnja, medtem ko je za področje občineznačilna razpr-šena, individualna gradnja, ki zelo draži investicije. Za odpravo tega stanja se v zadnjih dveh - treh letih pospešeno vlaga tudi v komunalno infrastrukturo na po-dročju občine, zlasti to velja za primarne komunalne ob-jekte in naprave (vodarna Brest, kanalski zbiralnik za Kozarje, kanalizacija s čistilno napravo za Dobrovo, Škof-Ijico, Polhov Gradec itd.) Kljub navedenemu pa so potrebe mnogo večje od finančnih možnosti, kar prihaja do izraza tudi pri sestavljanju smernic uresničevanja družbenoeko-nomskega razvoja občine za obdobje 1976 - 1980 v letu 1980. Zato bo za investicije v komunalno in prometno infrastrukturo potrebno zagotoviti sredstva v novem sred-njeročnem obdobju ali celo v dolgoročnem obdobju. Na seji skupščine so bili dani naslednji dopolnilni pred-logi oz. pripombe: Delegatska konferenca št. 31 PREDLOG: V programu gradenj iz presežka posojil za ceste naj se postavka »pripravljalna dela za podvoz na Gregorinovi, cestna povezava med Tržaško in Trnovim« dopolni tako, da se doda še Rožno dolino. ODGOVOR: Sredstva presežka posojil so z navedenim programom iz smernic že izčrpana, tako da se rešitev predlagane cestne povezave prenese v 1981 leto. Pri tem se s SIS za izvedbo 10-letnega programa gradnje cest preverja ustreznost gradnje podvoza na omenjeni cesti, saj se kot alternativa postavlja gradnja podvoza na Žirov-nikovi ulici, s tem bi se, po že znanih podatkih, komplek-sno rešila Tržaška cesta. PREDLOG: V poglavju vodovod naj se doda še gradnja vodovoda po novi servisni cesti ob železnici (VM-1) in cevovod med Cesto v Mestni log in Gerbičevo. ODGOVOR: Prvi predlog se sprejme, tako da se prdla-gano investi cijo zajame med sekundarnimi investicijami. Druga predlagana investicija je že zajeta v postavki iz-gradnje vodovoda po Cesti v Mestni log. PREDLOG: V poglavje plinovod se doda še investicija v izgradnjo plinovoda po novi servisni cesti ob železnici (VM-1). ODGOVOR: Glede na potrebe že znanih uporabnikov prostora, investicija ni potrebna in se ne vnese v plan. V primeru vključitve novih porabnikov, ki bodo plin potre-bovali, bo investicija izvedena kasneje, vendar bo pote-kala po trasi izven servisne ceste. KS KOZARJE PRIPOMBA: Krajevna skupnost ugotavlja, da je med najbolj zaostalimi krajevnimi skupnostmi ter da do večjih premikov v zadnjih letih v gospodarskem, socialnem in prostorskem razvoju ni prišlo. ODGOVOR: Za področje Kozarij je v gradnji glavni ka-nalski zbiralnik in bo predvidoma končan v letu 1980. S tem bodo ustvarjeni osnovni pogoji za izgradnjo sekun-darnega omrežja ter za gospodarski in socialni razvoj KS. KS KRIM-RUDNIK PREDLOG: V poglavje o kanalizacji naj se v okviru sekundarnih investicij. navede še investicija v izgradnjo sekundarne mreže za sanitarno ogrožena področja Vin-terce, Galjevice, Londona in naselja ob Ižanski cesti. ODGOVOR: Investicija za Galjevico je v smernicah že a zajeta v postavki dograditev kanalizacije za Oš in VVZ Krim-Rudnik. Za izgradnjo sekundarne mreže za London je za leto 1980 planirana priprava vse potrebne dokumen-tacije. Investicija v sekundarno sanitarno mrežo za naselja ob Ižanski cesti pa odpade zaradi pomanjkanja sredstev. Poleg tega to področje ni opredeljeno za usmerjeno grad-njo, tako da morajo investicijo financirati uporabniki sami. Zgoraj navedeno velja tudi za izgradnjo kanalizacije na območju Vinterce, zato se je ne vključi v smernice. PREDLOG: V poglavje o vodovodu naj se med primarne investicije vključi še izgradnja cevovoda do OŠ in WZ Krim-Rudnik. ODGOVOR: Cevovod do Oš in VVZ Krim-Rudnik je v smernicah že zajet v postavki »začetek gradnje vodovoda RS-1 in RS-2 (Jurčkova pot)« PREDLOG: V poglavje o plinovodu naj se vnese še začetek izgradnje plinovoda RS-1 in RS-2 z možnostjo priključka na novo OŠ in VVZ. ODGOVOR: Pričetek gradnje plinovoda je že zajet v smernicah in bo navedena priključitev možna. Po navedbi izvajalca DO IPK TOZD Plinarna je v ceni sekundarja zajeta le napeljava plinovoda do prehoda čez potok Galje-vec, medtem ko priključek na OŠ in VVZ financira investi-tor sam. KS DOBROVA PREDLOG: V smernice naj se vnesejo še naslednje investicije: - modernizacija ceste od Tržaške ceste do Dobrove in do Stranske vasi - izdelava projekta za kanalizacijo Gabrje in Šujica - izdelava projekta visoke cone Dobrova - modernizacija ceste skozi Podsmreko. ODGOVOR: Modernizacije ceste od Tržaške do Do- brove v letu 1980 ne bo mogoče izvesti zaradi omejenih finančnih sredstev. Prav tako ni sredstev za izgradnjo kanalizacije Gabrje--Šujica. V smernice pa se uvreti priprava dokumentacije za kanalizacijo VS-201/5 (sekundarna investicija). Izdelava projekta visoke cone Dobrove ni planirana, pač pa se bo pripravila projektna dokumentacija za sanacijo lokalnih vodovodov za horjulsko dolino vključno z Do-brovo, kar predstavlja ustreznejšo rešitev. Predlog smernic se skladno s predlogom delegacije dopolni z investicijo v modernizacijo ceste skozi Pod-smreko. KS KRIM-RUDNIK PREDLOG: V 4. točko poglavja o prometu naj se vnese še: - asfaltiranje Galjevice, - asfaltiranje Rakovniške ceste, - asfaltiranje Knezovega štradona, - asfaltiranje cest v Spodnjem Rudniku. ODGOVOR: Prvi dve predlagani investiciji se skladno s predlogom delegacije vneseta v predlog smernic, medtem ko se asfaltiranje Knezovega štradona v program ne more uvrstiti, ker še ni izdelana tehnična dokumentacija. Za asfaltiranje cest v Spodnjem Rudniku pa ni zagotov-Ijenih sredstev. PREDLOG: Tekst, ki se nanaša na poglavje o prometu, naj se dopolni še z naslednjimi tremi alineami: - ureditev pločnikov ob Dolenjski cesti, ureditev javne razsvetljave ter svetlobne signalizacije, - izdelava vseh projektov za dokončno ureditev Dolenj-ske ceste, - dokončanje programa Dolenjskega mostu glede na izdane odločbe upravnih organov (semaforizacija Orlove / ulice, avtobusno postajališče pri gostišču Krim, avtobu- / sno postajališče za primestni promet na Rudniku). ODGOVOR: Po podatkih samoupravne interesne skup-nosti za gradnjo cest v Ljubljani prvi dve pcstavki nista v njihovem programu za leto 1980 in sicer zaradi pomanjka-nja sredstev. Na področju občine bosta imeli v prihodnjem letu prioriteto Tržaška cesta in Servisna cesta. Glede na navedeno ni realno v smernice razvoja občine uvrstiti predlagani investiciji. Predlog delegacije, ki se nanaša na dokončanje pro-grama Dolenjskega mostu, je bil posredovan investitorju Republiški skupnosti za ceste in bo odgovor dan takoj, ko ga bo posredoval investitor. KS MALČI BELIČ PREDLOG: V smernice naj se uvrsti še asfaltiranje ulic okoli osnovne šole Bičevje (Splitska, Velebitska, Šibeni-ška, Redelonghijeva in Mencingerjeva). ODGOVOR: Investicije v smernice ni mogoče uvrstiti zaradi pomanjkanja sredstev. PREDLOG: V smernice naj se vključi cestna povezava Koprska-Tržaška, le-tej pa naj sledi že zajeta investicija v cestno povezavo med Tržaško in Jamovo. ODGOVOR: Predlagane investicije ni moč uvrstiti v pro-gram zaradi omejenih sredstev. Predvidoma pa jo bo moč izvesti v letu 1981. KS KOLEZIJA VPRAŠANJE: Kdo bo uredil del Mencingerjeve, Kopali-ško in Zeljarsko ulico, ki tečejo krožno ob Domu za ostarele občane? ODGOVOR: Na to vprašanje je že dan odgovor v okviru odgovora delegatski konferenci št. 31. PTT PROMET PREDLOGI KS KRIM-RUDNIK, KS BARJE, KS DO- BROVA, KS PODPEČ-PRESERJE, KS TURJAK: Vse pripombe in dodatni predlogi so bili posredovani samoupravni interesni skupnosti za PTT promet in DO PTT z zahtevo, da se jih, glede na veliko deficitarnost, ki je prisotna na tem področju v občini, vključi v program za leto 1980 oziroma za obdobje 1981-1985. ODGOVOR: Območna samoupravna interesna skup-nost za PTT promet je posredovala naslednji odgovor: Delegatska vprašanja delegacij krajevnih skupnosti IS SOb Ljubljana Vič-Rudnik in drugim občinskim organom ter Podjetju za PTT promet Ljubljana, spadajo po vsebini v sestavni del javne obravnave osnutka smernic za pripravo plana za sklepanje sporazumov o temeljih planov razvoj-nih možnosti ptt zmogljivosti za naslednje srednjeročno obdobje, zato smo jih v Območni SIS uvrstili med delegat-ska vprašanja v okviru javne obravnave smernic. Ker traja javna obravnava do konca januarja, bodo hkrati z ostalimi vprašanji tudi krajevne skupnosti Krim-Rudnik, Barje, Do-brova, Podpeč-Preserje in Turjak prejele ustrezne odgo-vore. ¦ ¦ „ . 1 STANOVANJSKO GOSPODARSTVO DK ŠT. 31 PREDLOG: V poglavje o stanovanjski gradnji naj se vnese še gradnja bloka B-14 v VS-6 Vič, ki ga gradi SGP Grosuplje. | ODGOVOR: Po izjavi izvajalca SGP Grosuplje se izgrad-\ nja navedenega objekta v letu 1981 ne bo začela. Investi-\cija se ne vnese v predlog smernic. (II. SOCIALNI RAZVOJ DELEGATSKA KONFERENCA ZZD štev. 35 PRIPOMBA: Delegacija predlaga, da se pod točko 3 poglavja Vzgoja in izobraževanje doda alinea - pričela z gradnjo prizidka pri OŠ Bičevje in sanacija obstoječega šolskega poslopja. ODGOVOR: V izdelavi je projekt za sanacijo objekta in prizidka k osnovni šoli. Skupščina občine bo zagotovila v proračunu sredstva za projekt in sanacijo elektroinštalacij, ki so dotrajane. Za gradnjo prizidka pa je po predračunu treba zagotoviti 25.000.000 dinarjev, ki pa jih občina iz prora-čuna ne more zagotoviti, zato bomo gradnjo tega prizidka vključili v plan razvoja za obdobje 1981-1985. DELEGACIJSKA KONFERENCA ZZD ŠTEV. 35 v VPRAŠANJE: OŠ Horjul sprašuje, kdo in kdaj bozagotovil sredstvaza dokončanje šolske okolice, zlasti igrišča, ki je nujno po-trebno za normalno delovanje celodnevne šole. ODGOVOR: Sredstva za dokončanje osnovne šole Horjul so že bila zagotovljena, vendar je bilo potrebno sanirati zemljišče za šolo. Ostanek sredstev je bil vložen v ureditev igrišča in del zunanje ureditve. šola mora pridobiti predračun za dokončno ureditev igrišča in okolice. Ker je objekt grajen iz sredstev I. samoprispevka in je občina zagotavljala sredstva za ureditev igrišč iz prora-čuna, bo del sredstev še zagotovila. Manjkajoča sredstva bo šola morala pridobiti od Izobraževalne skupnosti ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik. DELEGATSKO VPRAŠANJE DELEGACIJE KS KOLEZIJA VPRAŠANJE: Kdo in kdaj bo rešeno obstoječe stanje glede objekta dislocirane enote VVZ Sonje Vidmar na Mokrški 60. Spričo družbene škode, ki je v nekaj letih nastala na področju otroškega varstva, se postavlja vprašanje odgo-vornosti zaradi tolerance vseh mogočih stanovanjskih iz-siljevanj Marije Simon. ODGOVOR: Podrobno poročilo bo podano na seji skupščine dne 23. 1. 1980. DELEGATSKO VPRAŠANJE DELEGACIJE KS KOZARJE VPRAŠANJE: Glede na to, da že več let niso izpolnjene naše zahteve, ponovno sprašujemo, kaj je z vrtcem in šolo? ODGOVOR: Vprašanja smo poslali na Skupnost samoprispevka II. in bomo objavili odgovor v naslednji delegatski prilogi, ker podrobnosti, zakaj še ni prišlo do gradnje VVZ Kozarje ne poznamo! DELEGATSKO VPRAŠANJE DELEGACIJE KS KRIM RU-DNIK PRIPOMBA: V poglavju Telesna kultura naj se za 3. alineo piVega odstavka doda tekst: - Za gradnjo večnamenske telovadnice v okviru ŠRC Svoboda in večnamenske telovadnice v sklopu nove osnovne šole Krim, je potrebno zagotoviti pravočasno vsa potrebna sredstva in zapreti finančno konstrukcijo. ODGOVOR: Predlog je umesten, vendar ga ne gre v smernicah posebej navajati, ker je že s samo uvrstitvijo v smernice povedano, da bo sredstva potrebno zagotoviti v potrebni višini. Delegat DPZ, tov Vrančič PREDLOG: V poglavju Zdravstvena dejavnost, naj se vključi dogra-ditev Zdravstvene enote Rudnik. ODGOVOR: Investicija se vključi v predlog smernic za leto 1980. IV. DRU2BENO PLANIRANJE IN UKREPI ZA IZVRŠEVA-NJE SMERNIC KS Krim-Rudnik: PREDLOG: ^ Našteti je potrebno vse dejavnike in opredeliti kdo je nosilec, kdo ima vpliv na planiranje in določiti njihove zadolžitve. Napisati je potrebno, kako naj'bodo organizi-rane planske službe v občinski upravi, kako v SIS, ali bodo združene, kako s planskimi službami v OZD itd., ali naj bodo organizirane kot uprava, zavod ali OZD? Določiti in zavezati je potrebno kdo bo nudil pomoč pri planiranju v manjših organizacijah in v krajevnih skupno-stih, ker je neracionalno, da se v krajevnih skupnostih organizirajo planske službe. ODGOVOR: Nosilci planiranja, njihovezadolžitve in potek planiranja so znani, saj so opredeljeni v zveznem zakonu o planira-nju (Uradni list SFRJ 6/76) ter v osnutku republiškega zakona o planiranju (Priloga Poročevalca skupščine SR Slovenije z dne 18. 5. 1979). Določil zakona v smernicah uresničevanja družbeno ekonomskega razvoja občine za obdobje 1976-1980 ne gre ponavljati. Strokovni organi občine nimajo nobene pristojnosti do-ločati kako naj bodo organizirane planske službe pri no-silcih planiranja. Organizacije združenega dela imajo pravico in dolžnost samoupravno urejati svojo notranjo organizacijo, medtem ko so obrisi za organizacijo planskih služb v občini podani v Zakonu o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih orga-nih. Podatki o organiziranju planskih služb v združenem delu kažejo, da ima okoli 30 odstotkov organizacij samo-stojne planske službe. 30 odstotkov ima planske službe v okviru računovodskih služb, zadnja tretjina pa planskih služb nima organiziranih, ampak se s planiranjem obča-sno ukvarjajo delavci iz različnjih področij. Dosedanje vključevanje OZD v izdelavo planskih dokumentov v spre-jetih rokih ter kvaliteta teh dokumentov pa kažejo, da bo potrebno v bodoče poiskati rešitev predvsem v ustreznej-ših organizacijah planskih služb, kar pa bo predvsem zadeva samoupravne odločitve delavcev v organizacijah združenega dela. Kdo bo nudil pomoč pri planiranju krajevnim skupno-stim je opredeljeno že v citiranem osnutku republiškega zakona o planiranju, kjer je v 108. členu navedeno: »Pri-stojni organi občine, na območju katere je krajevna skup-nost, so dolžni strokovno in organizacijsko pomagati pri pripravljanju planskih dokumentov.« V skladu z določili odlokov o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« in obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana, ki sta bila sprejeta na decembrski seji skupščine, je nosilec izdelave metodoloških gradiv Zavod za družbeni razvoj mesta Ljubljane, medtem ko je naloga občinskih strokov-nih služb nudenje strokovne pomoči nosilcem pla.niranja ter organizacijsko vodenje priprave pri izdelavi le-teh. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo se je, v okviru svojih kadrovskih možnosti, vključil v izvajanje navedenih nalog, ki pa so zelo zahtevne, saj je na ob-močju občine okoli 230 nosilcev planiranja. Tako v letu 1979 vodi priprave za izdelavo planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje ter za leto 1980 za vse nosilce planiranja. Poleg tega pa nudi strokovno pomoč tudi posameznim organizacijam in KS, ki so izrazile željo po tem. Ker je pomoč organizacijam z zakonom in odlo-kom že opredeljena, se zakonskih določil ni ponovilo v smernicah. Predlogi ukrepov KS KRIM-RUDNIK PRIPOMBA: V tretjem odstavku predloga ukrepov je določena obveza, da nosilci planiranja izdelajo akcijske programe, vendar tega termina zakoni in samoupravni splošni akti ne poznajo, zato delegacija smatra, da ni potrebno uvajati novih aktov in terminov. ODGOVOR: Zakoni in samoupravni splošni akti o akcij-skih aktih res ne govorijo, so pa le-ti ustaljena oblika določanja nalog, nosilcev nalog in njihovih rokov izvedbe za izvedbo zahtevnejših programov, pri katerih je potre-ben usklajen nastop vrste dejavnikov. Kot primer nava-jamo pred kratkim na vseh ravneh sprejet akcijski pro-gram za uresničevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, potem v začetku leta za občino sprejet akcijski program uresničevanja smernic družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1979, prav tako za mesto Ljubljana itd. Smatramo, da je to najustreznejša oblika zagotavljanja usklajenega pristopa pri uresničevanju nalog in smernic družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1980. KS KRIM-RUDNIK: V vseh odstavkih, ki predvidevajo ukrepe, je potrebno določiti naloge tudi za vse pristojne organe občinske skupščine z navedbo organov in rokov izvršitve. ODGOVOR: Kot je že navedeno v predhodnem odgo-voru, bodo nosilci nalog in roki izdelave nalog podrobneje navedeni v akcijskih programih nosilcev planiranja. KS KRIM-RUDNIK: PRIPOMBA: Ugotovitev, da je rast skupne porabe in splošne porabe že v planskih okvirih, ni točna. ODGOVOR: Analiza gibanja splošne in skupne porabe v letu 1979 kaže, da se planske usmeritve izvršujejo. Res je, da zaradi odstopanj v prvih letih srednjeročnega obdobja, planirana višja udeležba za leto 1980 predvidoma ne bo dosežena (plan 22,4 dos.-21,5), vendar pa se bo dosežena zelo približala planirani. PREDLOG: V smislu 82. člena občinskega statuta naj IS precizira vse ukrepe in predloži SOb smernice za realiza-cijo postavk srednjeročnega plana, ki niso bile izvršene in ki jih je potrebno dodatno vnesti v srednjeročni plan 1976-1980. Za njih naj predlaga spremembe in dopolnitve plana. Prav tako naj preveri v smislu 71. člena statuta občine pravilnost in strokovno utemeljenost ocen in po-datkov, ki so jih navedli sestavljalci ocene. ODGOVOR: Glede ukrepov in njihove konkretizacije je že dogovorjeno v predhodnih odgovorih. Smernice za realizacijo postavk srednjeročnega plana, ki niso bile izvršene v tem srednjeročnem obdobju, so bile sestavljene in sprejete na julijski seji občinske skupščine. Naziv tega dokumenta je Predlog smernic za pripravljanje ,družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 indolgo-ročno obdobje do leta 2000. Novih investicij se v družbeni plan razvoja občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1976-1980 ne bo vnašalo, saj je finančna konstrukcija za vse investicije planirane za izvedbo v tem obdobju zaprta, tako da prostih sredstevza nove investicije ni. Glede na prisotno povečevanje cen, ki je v preteklih letih preseglo planske okvire, je zbranih sredstev za neka-tere investicije še premalo. Pravilnost in strokovno uteme-Ijenost podatkov in ocen iz ocene uresničevanja pro-grama družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje 1976-1980 v letu 1979 se je še enkrat preverilo skupaj z izvajalci nalog in se je ugotovilo, da so točne. PREDLOG: Naziv planskega dokumenta naj se, v skladu z določilom 82. člena statuta občine Ljubljana Vič-Ru-dnik, spremeni v smemice (prej program!) uresničevanja družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Ru-dnik za obdobje 1976-1980 v letu 1980. ODGOVOR: Predlog se sprejme. Naziv dokumenta se spremeni v skladu s predlogom delegacije. Hkrati pa opozarjamo, da glede na naziv tega doku-menta ni enotnosti. Tako se v 42. členu statuta mesta Ljubljane uporablja naziv »Letni program«, medtem ko v osnutku republiškega zakona o družbenem planiranju v 22. členu uporabljajo naziv »resolucija o politiki uresniče-vanja družbenega plana v prihodnjem letu«. V zveznem zakonu o družbenem planiranju (Uradni list SFRJ, št. 6/76) naziv tega dokumenta za družbenopolitične skup-nosti ni posebej opredeljen. Ker so smernice planski dokument, v katerem je naka-zan le koncept razvoja, smo do sedaj uporabljali naziv program, ki dejansko bolj ustreza vsebini dokumenta, saj le-ta ne vsebuje le usmeritev, ampak tudi vse investicije, ki jih je za dosego cilja potrebno izvesti. Ob koncu bi še navedli, da se nam, glede na prisotne dileme okoli naslova letnega planskega dokumenta, sam naziv ne zdi tako pomemben kot vsebina, kamor bomo morali usmeriti skupne napore za doseganje še večje kvalitete., stališča predlagatelja Izvršni svet je na svoji seji dne 19. 12. 1979 gradivo obravnaval in ga sprejel ter ga predlaga delegatom občin-ske skupščine v sprejem. IZVRŠNI SVET PROBLEMATIKA delovnja krajevnih skupnosti ter pri-prav na prostorsko preoblikovanje KS v občini Ljubljana Vič-Rudnik I. Krajevne skupnosti v naši občini so v vsem obdobju delovanja doživljale korenite spremembe, kot se je spre-minjalo in bogatilo tudi življenje v temeljnih celicah druž-benih skupnosti. Danes predstavljajo nenadomestljive ob-like samoupravnega organiziranja delovnih Ijudi in obča-nov in tvorijo pomemben steber s sklopu celovitega druž-benopolitičnega sistema. V vseh krajevnih skupnostih je bila vseskozi prisotna dinamičnost delovanja ter prilaga-janja vsebine, metod dela in organizacijskih oblik potre-bam časa in splošnemu družbenemu, socialnemu in kul-turnemu razvoju kraja in občine kot širše družbene skup-nosti. V skoraj 20-letnem delovanju so mnoge KS dobile novo podobo, z intenzivno stanovanjsko gradnjo in prise-Ijevanjem novih prebivalcev se je spremenila socialna struktura in se tako tudi številčno povečevala. V teh letih so bila velika prizadevanja usmerjena v gradnjo objektov družbenega standarda, komunalnih naprav, patudi razvoj industrializacije predvsem na mestnem področju je po-membno prispeval k razvoju posameznih krajev in občine. Iz majhnih vasic nastajajo družbeni centri, delavska nase-Ija, ki sicer nosijo še elemente kmečkega ambienta, ven-dar pa se življenje vse hitreje spreminja. S tem se ra-zumljivo spreminja tudi vsebina dela KS, kjer že dolgo niso več prisotni le problemi komunatne narave, temveč vse bolj prihajajo do izraza tudi na podeželskem področju vprašanja otroškega varstva, kulture, socialnega skrbstva, urbanizma idr. Nenehno spreminjanje, iskanje novih poti, organizacijskih oblik in metod dela samoupravnih orga-nov ter družbenopolitičnih organizacij in društev v KS, je rojevalo neštete aktivnosti, ki so v svojih posledicah izka-zovale dokaj uspešen razvoj vsake sredine. Delegatski sistem je v marsičem vzpodbudil številne aktivne družbenopolitične delavce in omogočil širokemu krogu občanov tvorno vključevanje v skupno reševanje pomembnih družbenih vprašanj. Da bi ustrezno sledili hitremu razvoju ter sistematično usmerjali delovanje in organiziranje dela v KS, je občinska konferenca SZDL že v preteklem letu pa tudi letos pristo-pila k analizi delovanja krajevnih skupnosti v občini. Po-sveti družbenopolitičnih delavcev v krajevnih skupnostih s predstavniki občinske in mestne konference SZDL (do- slej so bili 3 posveti v vsaki KS), so bili organizirani z namenom: 1. Dobiti poglobljeno oceno stanja samoupravne in družbenopolitične organiziranosti 2. Pospešiti in vzpodbuditi vse dejavnike v kraju v enotno, koordinirano delovanje 3. Vzpodbuditi in usmeriti razmišljanja o preobrazbi in preoblikovanju krajevnih skupnosti 4. Prispevati k širokemu vključevanju delovnih Ijudi in občanov v priprave za srednjeročno planiranje in izdelavo plana Ljubljana 2000. Razumljivo, da je bilo vseskozi v ospredju vprašanje uresničevanja ustavnega koncepta vloge krajevne skup-nosti kot samoupravne skupnosti krajanov, v okviru ka-tere so dani vsi temeljni pogoji za razvijanje pristnih in humanejših medčloveških odnosov. Nedvomno je, kar je potrdila tudi analiza, da je v preteklem obdobju, posebej pa po letu 1974, dosežen velik napredek.tako v delovanju delegatskega sistema, kot tudi krepitve samoupravne in družbenopolitične organiziranosti. Pozitivno je treba oceniti vrsto aktivnosti, ki so bile izvajane v krajevnih skupnostih kot na primer: solidar-nostne akcije, zbiranje posojil za ceste, samoprispevek I, II, vrsta lokalnih akcij za izgradnjo komunalnih objektov, zbiranje prispevkov za Pacug, aktivnosti v zvezi z NNNP in druge. Pri teh aktivnostih so se krepile družbenopolitične organizacije ter utrjevali samoupravni odnosi v krajevni skupnosti. Ugotovitve teh posvetov pa opozarjajo tudi na vrsto slabosti v delovanju krajevnih skupnosti, ki jim je po-trebno v prihodnje posvetiti večjo pozornost. Analize, izdelane v vseh petih Ijubljanskih občinah, in iz njih na-stale ugotovltve so predstavljale tudi iztočnico za obrav-navo na 9. seji Mestne konference ZKS Ljubljana v aprilu 1979, ko so bile sprejete idejnopolitične usmeritve za akcijo komunistov pri nadaljnji preobrazbj krajevnih skupnosti v Ljubljani. Ta dokument in pa resolucija o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti, ki je bila sprejeta 27. marca 1979 vskupščini SFRJ, dovolj obvezujoče naka-zujeta potrebo po nadaljnji akciji y smeri preobrazbe in preoblikovanja krajevnih skupnosti tudi v naši občini. Slabosti, ki so odraz našega hltrega in dinamičnega razvoja, se kažejo predvsem v odmaknjenosti krajevne samouprave od delovnih Ijudi in krajanov. To je prisotno seveda bolj v tistih KS, kjer je veliko število krajanov, na podeželskem področju pa oddaljenost od sedeža KS predstavlja oviro za neposredno sodelovanje in vključeva-nje. Za delovanje organov nekaterih krajevnih skupnosti pa je tudi značilna še vedno premočna vloga svetov kra-jevnih skupnosti. Slabša je aktivnost skupščin KS, še bolj pa je kritična situacija glede zborov delovnih Ijudl In občanov. V manjših krajevnih skupostih je procentualno mnogo večji delež krajanov vključen v delovanje krajevne skupnosti, kot v številčno močnejših krajevnih skupno-stih. Tudi vodenje in usmerjanje aktivnosti je v teh KS mnogo lažje in učinkovitejše, Ijudje se med seboj poznajo, kar omogoča vključevanje v tista področja, ki so posa-meznikom bližja in čutijo za njih poseben interes. To se odraža v mnogo bolj razgibanem društvenem življenju na izvenmestnem področju, kjer so dobro razvita številna gasilska društva, kulturno-umetniška društva, organiza-cije Rdečega križa in druge interesne dejavnosti. Eden od vzrokov za omenjene slabosti v delovanju krajevnih skupnosti je tudi preživel način financiranja dejavnosti. Pri tem je treba posebej opozoriti na še vedno prevladujočo vlogo občinskega proračuna in na nedode-lan sistem združevanja sredstev organizacij združenega dela. Sredstva občinskega proračuna so namenjena pred-vsem za zagotovitev delovanja delegatskega sistema, ka-kor tudi za potrebe Ijudske obrambe in družbene samoza-ščite. V letu 1979 so v krajevnih skupnostih posvečali veliko pozornost izdelavi smernic za srednjeročni plan 1981-85. Nekateri so k tej nalogi pristopili z veliko odgovornostjo ter že začetne razgovore vodili v širokem krogu krajanov ter jim s tem dali možnosti, da se že v samem začetku vključijo v planiranje in da s svojimi idejami obogatijo program KS. Žal, so ponekod k temu pristopili v ožjem krogu, ne da bi izkoristili konstruktivna razmišljanja več-jega dela delovnih Ijudi in občanov. Tudi prisotnost druž-benopolitičnih organizacij je bila ob tej nalogi različna, odvisna v mnogem od posameznih odgovornih vodilnih dejavnikov. II. Izhajajoč iz znanih političnih dokumentov o preobra-zbi in preoblikovanju KS so bila predvsem v tretjem krogu obiskov v krajevnih skupnostih v času od 10. do 20. novembra sprejeta stališča za konkretno aktivnost v vsaki KS posebej. Poudarjena so bila zlasti osnovna izhodišča, ki narekujejo vsebinske ali prostorske spremembe. Dogo-vorjeno je bilo, da je treba v vsaki krajevni skupnosti, ki predvideva prostorsko preoblikovanje, opraviti temeljite priprave ter pri pripravi končnega predloga za javno raz-pravo upoštevati splošne kriterije kot: geografsko zaokro-ženost, število prebivalcev, možnost oblikovanja družbe-nega centra, organiziranost družbenopolitičnih organiza-cij, družbenih organizacij in društev ter drugih oblik sa-moupravne organiziranosti, perspektivnost delovanja, cestni sistem in druge specifične pogoje. Pobudo za oblikovanje novih krajevnih skupnosti so podale krajevne konference SZDL v naslednjih krajevnih skupnostih: SEDANJE KS PREDVIDENE NOVE KS 1. Krim-Rudnik - Krim, Rudnik, Galjevica, obmofije Peruzzijeve 2. Trnovo - Krakovo, Trnovo, Rakova jelša, Cesta dvah cesarjev 3. Malči Belič - Bonifacija, Malči Belič 4. Kolezija - Murgle, Kolezija 5. Vič-Vič I. Vič II : 6. Rožna dolina - Rožna dolina I, Rožna dolina II ¦ 7. Dobrova - Brezje, Dobrova, Gaberje, šujica, Podsmreka 8. Ig - Ig, Iška vas 9. Škofljica - škofljica, Pijava gorica 10. Polhov Gradec - Dvor, Polhov Gradec Večje spremembe predvidevajo zlasti v mestnih KS, kjer so nastale nove stanovanjske soseske, ki samostojno tvo-rijo zaključeno celoto. Na podeželskem področju pa se odločajo za nove KS predvsem tam, kjer so se močno utrdile vaške skupnosti z vaškimi odbori in so pripravljeni samostojno reševati vsa tista vprašanja, ki so za njih pomembna ter se neposredno vključevati v delovanje de-legatskih skupščin v občini. V krajevnih skupnostih Kozarje, Vrhovci in Brdo pote-kajo razgovori v smeri sprememb meja. Nova obvoznica bo namreč oddvojila stari del Kozarij, ki gravitira k Vrhov-cem. Potrebe po novih krajevnih skupnostih se bodo verjetno pokazale tudi v drugih krajevnih skupnostih, kjer bi bila iz različnih vidikov sprejemljiva tudi drugačna or-ganiziranost, kot npr. KS Milan Česnik in Horjul. V ostalih manjših krajevnih skupnostih potekajo aktivnosti v spre- minjanju načina dela, v kadrovski krepitvi samoupravnih I. organov, utrditvi družbenopolitičnih organizacij, povezo- , vanju in vključevanju delegatov v krajevne skupnosti ter / širjenju aktivnosti na vse občane. Odločitve o novi samo- j upravni organiziranosti bodo delovni Ijudje in občani sprejemali na referendumu, ki bo predvidoma v začetku aprila 1980. leta. Obilico nalog bo potrebno še opraviti, saj ježetehnična priprava na referendum izredno zahtevna. Pri Občinski konferenci SZDL deluje posebno delovno telo - Svet za razvijanje krajevnih skupnosti, ki je pripravil podroben akcijski program, s katerim enotno načrtuje vse naloge, ki jih bo potrebno opraviti. Pričakujemo, da bodo občani v ,tej akciji čim bolj sodelovali, dajali nove pobude ter s tem prispevali k najboljšim rešitvam. Od bodočega preoblikovanja krajevnih skupnosti v naši občini pričakujemo veliko, predvsem pa bodo nove kra-jevne skupnosti omogočile ustvarjalno in vsebinsko bo-gato aktivnost večjega števila delovnih Ijudi in občanov, sprostitev njihovih pobud in predlogov in njihovo angaži-ranje pri razreševanju najpomembnejših problemov, ki jih čutijo na kraju prebivanja. Ob tem pa bi bilo napačno razumeti preoblikovanje kot nekakšno manj pomembna akcijo lokalnega značaja. Že dosedanje izkušnje kažejo, da oblikovanje novih, manjših krajevnih skupnosti ne po-meni siromašenje ali zoževanje vsebine njihovega delova-nja. Ravno nasprotno, v novo oblikovanih krajevnih skup-nostih bolje delujejo tudi delegacije in delegati v skup-ščini družbenopolitične skupnosti in samoupravnih inte-resnih skupnostih, povečuje pa se tudi njihova poveza-nost z vsemi krajani. Torej ima akcija širši politični pomen in sicer zaradi angažiranja številnih novih aktivistov, v krajevni samoupravi, zaradi neposrednejšega izražanja » raznolikih interesov delovnih Ijudi in občanov na širših ravneh in uveljavljanja tesnejših delegatskih razmerij. Vse to pomembno prispeva k povečanju učinkovitosti in sta-bilnosti celotnega komunalnega sistema v občini, v Ljub-Ijani, pa tudi širše. OBČINSKA KONFERENCA SZDL Ljubljana Vič-Rudnik stališča predlagatelja 1. Sprejemajo se pobude krajevnih konferenc SZDL za preobrazbo in preoblikovanje krajevnih skupnosti na pod-lagi Resolucije o nadaljnjem razvoju KS 2. V vseh krajevnih skupnostih, kjer pristopajo k pro-storskemu preoblikovanju je treba imenovati iniciativne odbore za ustanovitev novih KS ter angažirati potrebne odbore za izvedbo referenduma 3. Politične in tehnične priprave je treba usklajeno vo-diti v vseh krajevnih skupnostih na podlagi akcijskega programa, ki ga je sprejela občinska konferenca SZDL 4. Izvršni svet skupščine občine naj zagotovi vse po-trebno za izvedbo referenduma in ostalih nalog, ki jih bo potrebno opraviti ob nastajanju novih krajevnih skupnosti 5. Delovni Ijudje in občani naj z glasovanjem na refe-rendumu v mesecu aprilu 1980. leta odločajo o novih krajevnih skupnostih v naši občini osnutek Na podlagi 157. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora, dne .........1980 sprejelaNa podlagi 157. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora, dne .........1980 sprejela PROGRAM dela skupščine občine in njenih zborov v letu 1980 Program dela skupščine občine in njenih zborov določa okvirne naloge posameznih področij njenega delovanja v tekočem koledarskem letu 1980. Program zajema bi-stvene zadeve, ki so že znane in katerim bo morala skup-ščina v tem letu posvetiti posebno pozornost ter z odloči-tvami, sklepji in stališči usmerjati razvoj posameznih de-javnosti na območju občine Ljubijana Vič-Rudnik. V programu dela skupščine občine in njenih zborov so predvidene naloge, o katerih bo skupščina občine raz-pravljala, odločala in sklepala v okviru svojih pristojnosti. Program dela skupščine ni zaključen akt, mimo katerega skupščina ne bi mogla razpravljati o zadevah, ki bi se pojavile v času izvajanja programa.Program je možno spremeniti oziroma dopolniti z zadevami, ki se pojavijo kot aktualne in ki sodijo v pristojnost skupščine in njenih zborov. Z letnim programom skupščina občine in njeni zbori skrbe za izvajanje družbenoekomskega razvoja in samo-upravnih socialističnih odnosov v občini, zagotavljajo in spremljajo izvajanje že sprejetih odločitev skupščine ob-čine in odločitev skupščin drugih družbenopolitičnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij v mestu Ljubljana in SR Sloveniji. Program skupščine občine in njenih zborov je sestav-Ijen po področjih dela, za predpripravo in pripravo zadev pa so določeni nosilci nalog oziroma predlagatelji zadev, vendar brez določitve roka, v katerem morajo biti zadeve predložene skupščini v obravnavoin sprejem. Določene so le vsebinske naloge, katerim bo skupščina posvetila v letu 1980 posebno pozornost. 5. Sestavni del letnega vsebinskega programa dela skup-ščine občine so trimesečni konkretni programi dela, v katerih bodo časovno opredeljene konkretne zadolžitve • nosilcev nalog. Trimesečni programi dela bodo podani skupščini ob izteku tekočega trimesečja za naslednje tri-mesečje. 6. V letu 1980 bodo skupščina občine in njeni zbori obrav-navali, odločali in sklepali o naslednjih zadevah, ki so razvrščene po področjih dela: I. Področje gospodarstva in družbenega planiranja 1. Osnutek in predlog programa družbenoekonom-skega razvoja občine v obdobju 1976-1980 za leto 1980 2. Osnutek in predlog dogovora o temeljih plana druž-benoekonomskega razvoja občine za obdobje 1981-1985 in osnutek ter predlog dogovora za dolgoročno obdobje do leta 2000 3. Ocena uresničevanja programa družbenoekonom-skega razvoja občine v obdobju 1976-1980 za leto 1980 4. Osnutek in predlog programa družbenoekonom-skega razvoja v občini v obdobju 1980-1985 za leto 1981 5. Analiza o poslovanju organizacij združenega dela za leto 1979 in poročilo o poslovanju za I., II. III. trimesečje 1980 6. Analiza stanja in razvoja malega gospodarstva v ob-čini 7. Analiza stanja in razvoja turizma in gostinstva v ob-čini. Nosllec priprave gradlva: Komite za gospodarstvo in družbeno planiranje in Izvršni svet skupščine občine II. Področje kmetijstva In gozdarstva 1. Poročilo o ekonomski situaciji TOZD Kmetijstvo Ljub-Ijanskih mlekarn, KZ Velike Lašče, TZO Vič in Gozdnega gospodarstva Ljubljana 2. Poročilo in predlog akcijskega programa razvoja kmetijstva, gozdarstva in vodnega gospodarstva za leto 1980 3. Poročilo o delovanju SIS za razvoj kmetijstva s pro-grami smernic o razširitvi obveznikov prispevka 4. Poročilo o delovanju in izvajanju programov kmetij-ske zemljiške skupnosi 5. Poročilo o problematiki Ljubljanskega barja s pou-darkom na intenziviranju barjanskih površin 6. Poročilo o problematiki preventivnih akcij na po-dročju govedoreje na hribovitem območju občine Nosllec prlprave gradlva: Komite za kmetijstvo in goz-darstvo, SIS za razvoj kmetijstva, Zemljiška skupnost ter izvršni svet skupščine občine III. Področje komunalnlh In stanovanjskih zadev 1. Poročilo o izvajanju 10-letnega programa izgradnje cest za I. in II. polletje 1980 2. Poročilo Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč za leto 1979 s poročilom urejanja stavbnih zemljišč, ki jih urejajo KS, ter programi za leto 1980 3. Poročilo SIS za komunalo za leto 1979 s programom za leto 1980 4. Osnutki in predlogi odlokov: - o načinu, pogojih in postopkih oddaje urejenega zemljišča - o splošnih pogojih in vzajemnih razmerjih med etaž-nimi lastniki - o podstanovalskih razmerjih - o cestah IV. reda, mestnih ulicah, trgih in krajevnih potih na območju občine - o urejanju stavbnih zemljišč, ki niso urejena z urbani-stičnimi ali zazidalnimi načrti in jih urejajo krajevne skup-nosti - o namembnosti poslovnih stavb in poslovnih prosto-rov Nosilec priprave gradiva: Komite za komunalne in sta-novanjske zadeve, Komunalna skupnost, Zavod za ureja-nje stavbnih zemljišč in izvršni svet skupščine občine IV. Področje urbanlzma in varstva okolja 1. Osnutek sprememb generalnega urbanističnega reda za območja in naselja občine Ljubljana Vič-Rudnik 2. Poročilo o realizaciji določil odloka o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16. 4. 1978 3. Predlogi odlokov o zazidalnem načrtu za: VS-251 Želimlje, VS-260 Velike Lašče, VS-102 Rakova Jelša, VM-4 Kozarje, VS-6 Vič, VS-201/8 Gaberje, VS-220/1 in VS-220/2 Radna in Brezovica in RP-2 Rudnik 4. Poročilo o problematiki nedovoljene gradnje vikend naselij Nosilec prlprave gradiva: Komite za urbanizem in var-stvo okolja in izvršni svet skupščine občine V. Področje dohodkov In flnanc 1. Osnutek in predlog odloka o proračunu občine za leto 1980 2. Predlog odloka o zaključnem računu proračuna ob-čine za leto 1979 3. Potrditev zaključnih računov davkov in prispevkov občanov ter prispevkov starostnega zavarovanja kmetov 4. Predlog odloka o začasnem financiranju proračun-skih potreb za I. tromesečje 1981 5. Osnutek in predlog odloka o proračunu občine za leto 1981 6. Osnutek in predlog odloka o davkih občanov in od-loka o občinskem prometnem davku 7. Osnutek in predlog dogovora o financiranju skupnih potreb v mestu Ljubljana za leto 1980 Nosllec prlprave gradlva: Komite za gospodarstvo in družbeno planiranje, Uprava za dohodke in izvršni svet Skupščine občine VI. Področje družbenih dejavnostl 1. Analiza samoupravne organiziranosti v krajevnih skupnostih s poudarkom na preoblikovanju krajevnih skupnosti 2. Poročilo o tromesečni realizaciji programov izgrad-nje OŠ in VVZ iz samoprispevka II terzaključno poročilo o realizaciji za leto 1979 3. Poročilo in akcijski program za uvedbo III. samopri-spevka za izgradnjo OŠ in VVZ 4. Osnutek in predlog samoupravnega sporazuma o financiranju programov družbenih dejavnosti za obdobje 1981-1985 5. Poročilo o sanaciji Mladinskega klimatskega zdravi-lišča Rakitna 6. Pravni akti o skrbi za borce NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane Nosilec priprave gradlva: Komite za družbeno dejav-nost in izvršni svet skupščine občine VII. Področje delovanja IS In upravnlh organov 1. Poročilo o delu in problematiki dela Izvršnega sveta v letu 1979 2. Poročilo o delovanju komitejev in upravnih organov ^v letu 1979 3. Poročilo o delovanju pravosodnih organov in Po-staje milice Vič v letu 1979 4. Poročilo o delovanju medobčinskih upravnih orga-nov v letu 1979 5. Poročilo o izvajanju kadrovske in štipendijske poli-tike v letu 1979 6. Poročilo o izobraževanju delavcev vzdruženem delu 7. Poročilo o stanju obrambnih priprav v obfiini v letu 1979 8. Program dela izvršnega sveta, komitejev in upravnih' organov Nosllec priprave gradlva: Pristojni komiteji, strokovne službe, organi in izvršni svet skupščine občine ter pravo-sodni organi VIII. Področje delovanja delegatakega slstema 1. Poročilo o delovanju delegatskega sistema v občini in mestu 2. Poročilo o delu delegatov zveznega zbora skupščine SFRJ 3. Program dela skupščine, njenih zborov in delovnih teles skupščine 4. Poročilo o delovanju skupščinskih komisij in odbo-rov 5. Poročilo o delovanju sekretariata skupščine občine 6. Predlog dogovora in odloka o oblikovanju družbenih svetov Nosilec prlprave gradiva: Predsedstvo skupščine, se-kretariat skupščine, predsedniki komisij in Klub poslan-cev zveznega zbora IX. Področje delovanja šamoupravnlh Interesnih skup-nostl 1. Predlogi razvojnih programov samoupravnih intere-snih skupnosti 2. Poročila o problematiki delovanja SIS 3. Predlogi obveznih predpisov za financiranje progra-mov skupnosti Nosllec prlprave gradiva: Izvršni odbori posameznih samoupravnih interesnih skupnosti in izvršni svet skup-ščine občine Pri pripravi in sprejemanju dokumentov in predpisov skupščine mesta Ljubljane, bo skupščinaobčinessvojimi zbori sodelovala predvsem na področjih: - priprave planskih dokumentov in aktov - razvojnih vprašanj industrije in malega gospodarstva - energetske problematike in vprašanj urejanja okolja - preskrbe mesta Ljubljane - komunalne, stanovanjske in prometne problematike Ljubljane - izvajanja 10-letnega programa cest - vprašanja nadaljnjega razvoja komunalnega sistema v Ljubljani - uveljavljanja kolektivnega dela in odgovornosti - nadaljnje preobrazbe IS in upravnih organovvobčini in mestu - nadaljnjega razvoja samoupravne ustavne preobrazbe pravosodnega sistema - programiranja dela skupščine mesta in upravnih orga-nov - aktualnih vprašanj uveljavljanja svobodne menjave dela - aktualnih vprašanja o problemih zdravstva, socialnega varstva, kulture, izobraževanja, telesne kulture itd. - akcijskega načrta \h izvedbe samoprispevka III, in dru-gih področjih, ki bodo v času priprave dokumentov ak-tualna tudi za obravnavo v skupščini občine in njenih zborih. 8. Program dela skupščine občine in njenih zborov bo med izvajanjem obogaten še z vrsto republiških zadev, ki bodo uvrščene v trimesečne programe dela skupščine, odvisno od pravočasne dostave gradiva skupščini občine ter odločitve predsedstva skupščine. 9. Sestavni del programa dela skupščine za leto 1980 so posamezni trimesečni konkretni programi, ki se predlože skupščini in njenim zborom ob zaključku vsakega trime-sečja za naslednje trimesečje. Program dela skupščine občine in njenih zborov sprejme skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora. številka: ; ' V Ljubljani, dne.......1980 Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič, I. r. FBOGllII priprav« graiiTa la aaj* prataatatra, sa telagatako priloga i» s«J* akupiSiB« aMio.« T latu 1980 Tak. I Kak sa priprrro gra- I B«ja pradaetatra E»k sa priprar* •«. l K*K aa aklla Datu« pr»«Ti-i«. «i*a sa »«J» pr*da*4- SOB oUaJ* gradiTa la a«j« SOB aaaih a«d _________atra SOB_______________________________________"DBJGATStO PBIL0G0'_____________________akgpšžUa 1. 21.12.1979 27.12.1979 28.12.1979 9.1.1980 23.1.1980 2. 17.1.1980 24.1.1980 25.1.1980 6.2.1980 20.2.1980 3. 20.2.1980 - 27.2.1980 29.2.1980 10.3.1980 26.3.1980 4. 20.3.1980 27.3.1980 28.9.1980 9.4.1980 23.4.1980 5. 18.4.1980 23.4.1980 25.4.1980 6.5.1980 21.5.1980 6. 22.5.1980 28.5.1980 1.6.1980 lt.6.1980 25.6.1980 7. 20.6.1980 25.6.1980 27.6.1980 9.7.1980 23.7.1980 8. 22.8.1980 27.8.1980 29.8.1980 8.9.1980 24.9.1980 9. 19.9.1980 24.9.1980 26.9.1980 6.10.1980 22.10.1980 10. 22.10.1980 29.10.1980 1.11.1980 10.11.1980 26.11.1980 11. 20.11.1980 26.11.1980 1.12.1980 10.12.1980 24.12.1980 Ljubljaaa, *>• 31.12.1979 Sakratariat aknpiSia« PROGRAM dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in njenih zborov za I. tromesečje 1980 Tek. Vsebinazadevoziroma nalog št. zaobravnavo in sklepanja v skupščini in njenih zborih Nosilci nalog oziroma predlagateljizadev Obravnava v skupščini Pristojni zbori za obravnavo in sklepanje JANUAR1980 1. Program družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnikzaobdobje 1976-1980 za Ieto1980 2. Smernice Ijubljanskih občin in mesta Ljubljane do leta 2000 3. Odlok o najvišjih stanarinah 4. Informacija o problematiki delovanja KS ter priprave na prostorsko preoblikovanje v občini Ljubljana Vič-Rudrtik 5. Odloko organizaciji, ureditvi in poslovanju Veterinarsko-higienske službe 6. Dogovoro medsebojnem sodelovanju pri razvoju mednarodnega sodelovanja in stikov mesta Ljubljane 7. Program dela skupščine občine in njenih zborovza leto 1980 8. Program enostavne reprodukcije in investicijskega vzdrževanja razširjene reprodukcije objektov in naprav individualne in kolektivne komunalne porabe v letu 1980 9. Sejno gradivoskupščine mesta Ljubljane FEBRUAR1980 1. Poročilo o ekonomski situaciji TOZD Kmetijstvo Ljubljanskih mlekarn, KZ Velike Lašče, TZO Vič in gozdnega gospodarstva Ljubljana 2. Poročilo in predlog akcijskega programa razvoja kmetijstva, gozdarstva in vodnega gospodarstvaza leto 1980 Komiteza , ; gospodarstvo in družbenoplaniranje ter IS IS skupščine mesta osnutek Ljubljanein ISSOB Ljubljana Vič-Rudnik IS skupščine mesta osnutek Ljubljanein ISSOB Ljubljana Vič-Rudnik Komite za družbene dejavnosti in IS Komite za kmetijstvo osnutek in gozdarstvo ter IS IS skupščine mesta Ljubljanein IS SO Ljubljana Vič-Rudnik Predsedstvo skupščine IS skupščine mesta Ljubljane in ISSOb Ljubljana Vič-Rudnik IS skupščine mesta Ljubljane Komite za kmetijstvo in gozdarstvo in IS Komite za kmetijstvo ingozdarstvoterlS osnutek predlog Skupno zasedanje vseh zborov Skupno zasedanje vseh zborov Zbor združenega dela zbor krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor Zb6r k-rajevnih skupnosti družbenopolitični zbor Zbor združenega dela zbor krajevnih skupnosti predlog Zborzdruženega delazbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Zbor združenega dela zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor predlog Zborzdruženegadelazbor krajevnih skupnosti Glede na pristojnost zbora Zbor združenega dela družbenopolitičnJ zbor Zbor združenega dela zbor krajevnihskupnosti 3. Poročilo SIS za razvoj kmetijstva s programom za razširitev obveznikov prispevka 4. Poročilo o dosedanjem delu razvojnega programa Kmetijsko zemljiške skupnosti 5. Odlok o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 6. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik 7. Dogovor o ustanovitvi družbenega sveta in odlok o ustanovitvi družbenega sveta 8. Sejno gradivo skupščine mesta Ljubljane MAREC1980 ;:';' 1. Odlokoproračunuobčine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 2. Poročiloourejanjustavbnih zemljišč, ki jih urejajo krajevne skupnosti za leto 1979 3. Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki SIS za razvoj l; kmetijstva, Komite za , *- kmetijstvo in gozdarstvo ter IS . >¦ Kmetijsko-zemljiška , . skupnost, Komiteza , kmetijstvo in gozdarstvo Uprava za dohodke in osnutek 'S Uprava za dohodke in - is ¦• •¦'¦¦ f Predsedstvo skupščine v IS skupščine mesta . Ljubljane ¦ ¦¦- f Uprava za dohodke in IS Zavod za urejanje stavbnih zemljišč in Komite za komunalne in stanovanjske zadeve IS skupščine in komisija za kadrovske zadeve predlog predlog •. ', predlog Zbor združenega dela zbor krajevnih skupnosti Zbor združenega dela zbor krajevnih skupnosti Vsi zbori na ločenih sejah Zbor združenega dela zbor krajevnih skupnosti Zbor združenega dela zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Glede na pristojnosl zadev Zbor združenega dela zbor krajevnih skupnosti Vsi zbori na ločenih zasedanjih Zbor združenega dela zbor krajevnih skupnosti Ljubljana, dne31.12.1979 Sekretariat skupščine« osnutek Skupščina občine Ljubljana Vič - Rudnik je na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1.SRS, št. 18/77 in 2/78) 4. člena zakona o prekrških (Ur.1. SRS št. 12/77) in 169 in 175 členastatuta občine Ljubljana Vič - Rudnik (Ur. 1. SRS št. 2/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti spre-jela ' , , ¦ ODLOK o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko - higienske službe 1. Clen . S tem odlokom se določa organizacijo, ureditev in način poslovanja veterinarsko-higienske službe v občini Ljub-Ijana Vič - Rudnik (v nadaljnjem besedilu: občina). Organizacije združenega dela in druge organizacije, ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali, ter organizacije pri katerih v proizvodnji in prometu nasta-jajo živalski odpadki (v nadaljnjem besedilu: posestniki živali), morajo preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo pri poginu živali in morajo z živalskimi trupli, z deli živalskih trupel in drugimi živalskimi ostanki (v nadalj-njem besedilu: živalski odpadki) ravnati tako, da ni ogro-žena, prizadeta ali motena okolica, zdravje Ijudi in živali. 2. člen Posestnik živali mora takoj prijaviti Veterinarskemu za-vodu Krim p.o. Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: poobla-ščeni veterinarski organizaciji) vsak pogin živali ali nasta-nek živalskih odpadkov. Voznik, ki povzroči pogin živali na javni cesti, upravljalci javnih cest in organi za notranje zadeve morajo prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsako živalsko tru-plo na javni cesti. ' 3. člen Pooblaščena veterinarska organizacija zagotovi redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta pogina živali do Inštituta za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja, Gerbi-čeva 60, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Inštitut za pato-loško morfologijo VTOZD za veterinarstvo) oziroma do zbirališča za živalske odpadke v KO - TO n.sol.o. Ljub-Ijana TOZD Koprod, n.sub.o. Ljubljana, Tovama beljako-vinskih koncentratov (v nadaljnjem besedilu: KO - TO). KO - TO mora organizirati reden odvoz živalskih ostankov iz obratov z industrijskim načinom proizvodnje in večjih aglomeracij, ter objektov za promet z živalmi in živalskimi proizvodi. Zbirališče živalskih ostankov iz prejšnjega odstavka dolo-čita po dogovoru KO - TO in organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živali, oziroma živalskih proizvodov. 4. člen , * ¦ Redno higiensko in tehnično vzdrževanje in tekočo dezin-fekcijo opreme, pribora in vozil veterinarsko-higienske službe mora zagotoviti pooblaščena veterinarska organi-zacija, redno higiensko in tehnično vzdrževanje ter te-hnično dezinfekcijo zbirališča za živalske odpadke v klav-nici Velike Lašče pa KZ Velike Lašče. Higiensko vzdrževanje in dezinfekcija posod za živalske odpadke v zbirališčih iz tretjega odstavka 3.člena mora zagotoviti organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo in prometom živali, oziroma živalskih proiz-vodov. 5. člen Raztelesba živalskih trupel iz območja občine se opravlja v prostorih Inštituta za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo in KO - TO. Stalno službo za ugotavljanje vzroka pogina zagotovi Inštitut za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo. 6. člen Dezinfekcijo objektov, opreme in pribora, kjer se ugotovi živalska kužna bolezen, opravlja pooblaščena veterinar-ska organizacija. 7. člen Pooblaščena veterinarska organizacija mora organizirati službo za sprejem prijave pogina živali ter preko občin-skega glasila o tem obvestiti vse posestnike živali (o dežurni službi, številki telefona ipd). Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju žival-skega trupla oz. živalskih odpadkov v vozilo oz. jih mora dostaviti do prevozne ceste, če je živalsko truplo ali so živalski odpadki na neprevoznem kraju. 8. člen Veterinarsko-higienska služba pooblaščene veterinarske organizacije opravlja na območju občine naslednje na-loge: - sprejema prijave pogina živali, - zagotavlja redno odvažanje živalskih odpadkov od me-sta pogina do zbirališča, - opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijoinderatizacijoobjek-¦ot tov in opreme za rejo in promet živali, zbirališč, vozil in ¦¦>r) drugih objektov, ¦. - po nalogu organa pristojnega za veterinarsko inšpekcijo lovi živali brez lastnikov in neregistrirane pse oziroma pse, ki niso cepljeni proti steklini ter pse in mačke, ki so brez nadzorstva, - zagotavlja za določen čas oskrbo živali \z prejšnje alinee tega člena in oskrbo živali, ki so sumljive na steklino, - vodi evidenco o razkuževanju, poginih in dokumentacijo o odvzemu ter pošiljanju materiala v diagnostični zavod. 9. člen Inštitut za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo z medsebojnim samoupravnim sporazumom med poobla-ščeno veterinarsko organizacijo opravlja na območju ob-. čine naslednje naloge: - raztelesba živalskih trupel in ugotavlja vzrok pogina, - vodi sekcijski protokol. . .. 10. člen ¦¦'¦¦-• Sredstva za organizacijo in poslovanje veterinarsko-hi-gienske službe ter druge stroške, ki nastajajo z odstranje-vanjem živalskih odpadkov po tem odloku, zagotavlja občinska skupščiga v proračunu občine. 11.člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Veterinarska inšpekcija uprave za inšpekcijske službe skupščina mesta Ljubljane. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine občine Ljubljana : '¦ Vič-Rudnlk Vili Belič obrazložitev Na podlagi določil zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ št. 43/76) in določil zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) je dolžna vsaka občina poskrbeti za naslednje: 1. Za poginulo žival je treba ugotoviti vzrok pogina, če je podan sum, da je poginila zaradi kužne bolezni (6. člen zveznega zakona). Za ugotovljanje vzroka pogina pa mora biti organizirana stalna služba (5. tč. 13. člena republi-škega zakona). 2. Trupla poginulih živali in druge živalske odpadke je treba napraviti neškodljive v kafileriji (6. člen zveznega in 13. člen republiškega zakona.) Občina je dožna skrbeti za redno odvažanje le - teh v zbirališča. 3. Ko se ugotovi kužna bolezen in dokler traja nevar-nost zanjo je treba na okuženem kakor tudi na ogroženem območju izvajati dezinfekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo staj, hlevov, dvorišč, pašnikov, napajališč in drugih krajev, na katerih je bila zbolela žival, kakor tudi predmete, ki so prišli v stik z obolelo živaljo (14. tč. 11. člena zveznega zakona in 14. točka 37. člena republiškega zakona). 4. Zaradi preprečevanja in zatiranja stekline je treba vse pse, ki so ugriznili človeka kontrolirati v času inkuba-cije, v okuženem in neposredno ogroženem območju je treba take pse pregledovati 15 dni v posebnem karanten-skem prostoru. Razen tega pa je treba, ko se ugotovi kužna bolezen in dokler traja nevarnost zanjo, izvajati pobijanje potepuških psov in mačk (15. točka 11. člena zveznega zakona in 16. točka 37. člena republiškega za-kona). 5. Tretji člen odlokazagotovi rednoodvažanježivalskih odpadkov (Ur. list SRS št. 3/78). .- 6. Drugi odstavek 15. člena republiŠkega zakona pa določa, da občinska skupščina predpiše organizacijo, ureditev in poslovanje veterinarsko-higienske službe. Zato predlagamo, da bi dela v naši občini opravljal Veteri-nanski zavod Krim - Grosuplje z medsebojnim samoup-ravnim sporazumom Inštitutom za patološko morfologijo v TOZD za vetirinasko Biotehniške fakultete, Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana Gerbičeva60, ker izpolnjujeta predpisane pogoje pravilnika o minimalnih pogojih za delo veterinarskih organizacij, ki ugotavljajo kužne bo-lezni in vzroke poginov, organizacij, ki opravljajo veteri-narsko - sanitarne preglede, diagnostične in druge prei-skave. Osnutek odloka je obravnaval Komite za kmetijstvo in gozdarstvo v letu 1979 in ga predlaga skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo. STROŠKOVNA OBRAZLOŽITEV Za izvajanje odloka o organizaciji - ureditvi veterinar-sko - higienske službe na območju Veterinarskega Za-voda Krim - Grosuplje. Da se organizira ta služba na območju zavoda, so poleg zakonskih predpisov tudi podatki o številu živali na tem območju (podatki za leto 1978). • - konj 4300 - goveda 47727 - prašiči 20944 - perutnina 109684 - psi 7482 - ovce-koze 180 Za izvajanje programa veterinarsko - higienske službe, ki ga je po obstoječih zakonskih predpisih dolžna organi-zirati vsaka občina (ugtovitev vzroka pogina, odvoz pogi-nulih živali, dezinfekcija, kontrola psov in mačk v zvezi s sumom na steklino), je potrebno nabaviti dvoje vozil: - en tovornjakza transport velikih živali 550.000 din - en tovornjak za transport malihživali 150.000 din 700.000 din Nabava je enkratna investicija, ki naj bi se enakomerno porazdelila na vse občine. Vsaka občina bi prispevala 116.666,00 din. SREDSTVA ZA DELO IN ORGANIZIRANJE SLUŽBE Sredstva za delo in organizacijo veterinarsko - higien-ske službe predstavljajo OD, materialni stroški in stroški administrativnega in finančnega poslovanja. a) osebni dohodki OD 1 patologa 300.000 din OD veterinarskegatehnika 200.000 din 500.000 din b) materialni stroški stroški prevozov • 1. veliki kamion 10,000 km letno po 10din/km 100.000 din 1 mali kamion 5000 km Ietnopo6din/km 30.000 najemninaza prosekturo 40.000 din razkužila, čistila, zaščitne obleke 5000 175.000 din c) administrativni stroški 5.000, din d) rekapitulacija OD materialni stroški 500.000 din administrativni stroški 175.000 din skupaj: 680.000 din Ti stroški za delo veterinarsko - higienske službe naj bi se porazdelili med občinami po naslednjem ključu: Vsaka občina mora imeti organizirano in opremljeno veterinarsko - higiensko službo, zaradi tega bi približno 30% stroškov za vsakoletno vzdrževanje te službe enako prispevala vsaka občina in sicer v znesku: 34.500,00 din Ta znesek je torej fiksen in bi ga vsaka občina prispe-vala ne glede na število živali. Drugi vir financiranja higienske službe naj bi bil doho-dek od zaklanih živali v klavnicah na območju teh občin. Po podatkih iz leta 1978 je bilo na območju teh občin zaklano 2.256 velikih živali in 7.479 malih živali. Predla-gamo, da bi se plačala pristojbina od vsake zaklane živali in sicer: - za veliko žival 5.00 din - za malo žival 1,00 din Tako bi se zbrale letno 18.757 din. Za ostanek stroškov veterinarsko - higienske službe v znesku 453.762 din pa bi bilo potrebno obremeniti posa- mezne občine po številu kopitarjev, parkljerjev in psov. Po statističnih podatkih iz leta 1976-1977, ter po podatkih o cepljenju psov iz leta 1978 je ugotovljeno, da imajo občine naslednje število živali: ovce Cerknica konji goveda prašiči perut. psi koze 650 5.321 1.565 14.552 961 84 Grosuplje 800 15.100 12.706 35.307 1648 12 Logatec 250 3.091 1.025 4.926 531 36 Ribnica 650 4.390 702 13.874 600 111 Vrhnika 450 3.725 1.003 9.675 962 9 Lj. Vič 1500 14.099 3.943 31.250 2780 28 Na podlagi naštetega staleža predlagamo, da bi posamezne občine prispevale naslednje zneske: Cerknica . ; 52.747 din Grosuplje 152.906 din Logatec ' . ,"'¦;• 29.746 din Ribnica 43.149 din Vrhnika ' 37.206 din Lj.Vič 138.008 din skupaj: 453.762 din Glede financiranja po navedenem ključu, naj bi občine sklenile družbeni dogovor, ali pa bi morala vsaka občina čimprej sprejeti Odlok o organizaciji, ureditvi in poslova-nju veterinarsko - higienske službe, kot to določa drugi odstavek 15. člena Republiškegazakona. Ta mora zagoto-viti tudi sredstva za poslovanje take službe. stališče predlagatelja IS je dne 5. 12. 1979 obravnaval navedeni osnutek odloka in ga posreduje delegatom občinske skupščine v obravnavo in sprejem. Izvršni svet r predlog Skupščina mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine me-sta Ljubljane, Mestna konferenca ZKS Ljubljana, Mestna konferenca SZDL Ljubljana, Mestni svet zveze sindikatov Slovenije Ljubljana, Mestna konferenca ZSMS Ljubljana, Mestni odbor ZZB NOV Ljubljana, Skupščine občin Ljub-Ijana Center, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana ViČ-Rudnik, Mestna izobra-ževalna skupnost, Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana, Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana, Telesnokulturna skupnost mesta Ljubljana, Ljubljanska kulturna skupnost, Zveza komunalnih skupnosti na ob-močju Ijubljanskih občin, Gospodarska zbornica občin Ijubljanskega območja, Univerza Edvarda Kardelja Ljub-Ijana in Turistična poslovna skupnost Ljubljana smo se dogovorili, da v zvezi z načrtovanjem, usklajevanjem in izvajanjem mednarodnega sodelovanja in stikov mesta i Ljubljane sprejmemo Skupščina mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine me-sta Ljubljane, Mestna konferenca ZKS Ljubljana, Mestna konferenca SZDL Ljubljana, Mestni svet zveze sindikatov Slovenije Ljubljana, Mestna konferenca ZSMS Ljubljana, Mestni odbor ZZB NOV Ljubljana, Skupščine občin Ljub-Ijana Center, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana ViČ-Rudnik, Mestna izobra-ževalna skupnost, Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana, Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana, Telesnokulturna skupnost mesta Ljubljana, Ljubljanska kulturna skupnost, Zveza komunalnih skupnosti na ob-močju Ijubljanskih občin, Gospodarska zbornica občin Ijubljanskega območja, Univerza Edvarda Kardelja Ljub-Ijana in Turistična poslovna skupnost Ljubljana smo se dogovorili, da v zvezi z načrtovanjem, usklajevanjem in izvajanjem mednarodnega sodelovanja in stikov mesta Ljubljane sprejmemoDOGOVOR o medsebojnem sodelovanju prl ra-zvoju mednarodnega sodelovanja in stikov mesta Ljubljane 1. člen . S tem dogovorom se urejajo medsebojna razmerja, pra-vice in dolžnosti ter način načrtovanja in usklajenega delovanja udeležencev pri vzpostavljanju, načrtovanju in razvijanju mednarodnih povezav mesta Ljubljane. 2. člen , Namen dogovora je zagotoviti načrtno, celovito, siste-matično in učinkovito ter usklajeno delovanje vseh udele-žencev na področju mednarodnega sodelovanja mesta Ljubljane in uresničevati mednarodno sodelovanje kot sestavni del družbenopolitičnega in ekonomskega razvoja Ijubljanskih občin in mesta kot celote. 3. člen Pri načrtovanju in izvajanju mednarodnih stikov bomo udeleženci tega dogovora uresničevali načela jugoslo- vanske zunanje politike, politike neuvrščenosti in upošte-vali stanje odnosov Jugoslavije in Slovenije do posamez-nih držav in organizacij v tujini ter družbenopolitične, ekonomske interese, odnos do znanosti, vzgoje in izobra-ževanja, zdravstva, telesne kulture in druge interese Ljub-Ijane pri sodelovanju s posamezno državo, področjem, mestom, občino, političnimi organizacijami, narodnost-nimi skupnostmi, klubi naših delavcev na začasnem delu v tujini in drugimi subjekti. Udeleženci bomo upoštevali značilnost dvostranskih odnosov s posameznimi deželami in mesti, načela recipročnosti odnosov med subjekti v mednarodnih odnosih, medsebojne koristi in ustavna na-čela. 4. člen Osnova za mednarodno dejavnost Ljubljane morajo biti naši interesi, opredeljeni v srednjeročnih in dolgoročnih planih razvoja mesta kot celote, občin ter temeljnih samo-upravnih organizacij in skupnosti. Razširjanje obstoječih in navezovanje novih stikov ob-čin in mesta Ljubljane ter njenih subjektov z občinami, mesti in organizacijami v tujini se izvaja v okviru enotno dogovarjane zunanje politike Jugoslavije, v duhu prizade-vanj za novo mednarodno ekonomsko ureditev, neuvršče-nost in dobro sosedsko sodelovanje in afirmacijo jugoslo-vanskega samoupravnega sistema v svetu. 5. člen V Ijubljanskih občinah kot samoupravnih in temeljnih družbenopolitičnih skupnostih in v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupno-stih, v družbenopolitičnih organizacijah ter drugih organi-zacijah in skupnostih prek svojih delegatov usklajujemo na podlagi tega dogovora svoje interese in potrebe na področju mednarodne dejavnosti. Ljubljanske občine in mesto Ljubljana s tem dogovo-rom prevzamemo odgovornost za vsebino in naravnanost mednarodne dejavnosti tako v materialni proizvodnji kot drugih dejavnostih v sklopu svoje celovite odgovornosti za zagotavljanje pogojev dela in življenje ter razvoj Ljub-Ijane kot celote; v okviru vsestranske odprtosti in razno-vrstnega povezovanja občin in mesta v regiji, republiki, državi in prek meja. 6. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo pospeševali nepo-srednejše sodelovanje subjektov v Ljubljani s prijatelj-skimi in drugimi mesti ter organizacijami v tujini, zlasti v sosednjih državah in z neuvrščenimi deželami ter z deže-lami v razvoju. 7. člen Naša skrb bo še zlasti namenjena sodelovanju z obmej-nimi kraji v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kjer živi slovenska narodnostna skupnost, ter direktnemu sodelo-vanju s pripadniki in organizacijami Slovencev vteh deže- lah, zlasti še na področju gospodarstva in kulture. i 37 Na usklajen način bomo skrbeli za povezovanje in razvi-janje stikov Ljubljane z mesti in kraji v tujini, kjerdelajo in živijo naši delavci na začasnem delu v tujini, še zlasti pa tesneje sodelovati s klubi naših delavcev na začasnem delu v tujini ter z našimi izseljenci. 8. člen V primerih, ko gre za sodelovanje z mestom v tujini, s katerim ima Ljubljana podpisan protokol o prijateljstvu oziroma listino o sodelovanju, se udeleženci obvezujemo, da bomo pri tem posvetili večjo pozornost neposrednej-šemu sodelovanju delovnih Ijudi in občanov. V tp sodelo-vanje bomo vključili organizacije združertega dela, samo-upravne interesne skupnosti, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter vse zainteresirane sub-jekte. Sodelovanje bomo krepili na osnovi interesov de-lovnih Ijudi in občanov ter na dolgoročnem interesu sode-lovanja, ki naj postane del njihove redne dejavnosti. Udeleženci bomo te stike načrtovali in vključevali v program in plane razvoja občin in mesta Ljubljane. Skr-beli bomo za to, da vsak dejavnik prevzame svoj del odgovornosti za uspešno uresničevanje dogovorjene po-litike, ki jo v svojih programih konkretizirajo. ^ 9. člen ¦"¦'¦'¦ V '¦ / Protokol o prijateljstvu oziroma listina o sodelovanju Ljubljane z mesti v tujini se lahko sklene po predhodni obravnavi v Socialistični zvezi delovnega Ijudstva Ljub-Ijane ob ugotovljenih in spoznanih ttajnejših in širših družbenih interesih delovnih Ijudi in občanov občin in mesta Ljubljane, obojestranskih interesih ter po kvaliteti že doseženega dosedanjega sodelovanja in trajnejših medsebojnih odnosov. , 10. člen / Udeleženci dogovora smo soglasni, da bomo zlasti v okviru Socialistične zveze delovnega Ijudstva, kot fronte organiziranih socialističnih sil, spremljali uresničevanje ciljev in načel zunanje politike Jugoslavije v delovanju posameznih subjektov mednarodne dejavnosti Ijubljan-skih občin in mesta in se zavzemaji za uveljavljanje delav-cev v temeljnih organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih v procesu oblikovanja, sprejema-nja in izvajanja zunanje politike. Prek SZDL bomo spremljali in dogovarjali mednarodno dejavnost Ljubljane v delegacijah in skupščinskih dele-gatskih telesih ter v temeljnih samoupravnih organizaci-jah in skupnostih. Dogovarjanje v smislu tega člena določa predvsem na-men, vsebino, cilje, nosilce in način financiranja posa-meznih nalog s področja mednarodne dejavnosti mesta. Zagotovili bomo, da so načrti mednarodnega sodelova-nja Ljubljane povezani s sr&jnjeročnimi in dolgoročnimi plani družbenega razvoja mesta Ljubljane. 11. člen Zaradi učinkovitejšega usklajevanja in načrtovanja me-dnarodnega sodelovanja udeležencev dogovora, podpi-sniki ustanovimo Koordinacijski odbor za mednarodno sodelovanje Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: Koordina-cijski odbor). Podpisniki se dogovorimo, da usklajevalno funkcijo za družbenopolitične organizacije občin in mesta Ljubljane opravlja na mednarodnem področju Svet za zunanjepolir tična vprašanja MK SZDL Ljubljane. Za občinske skupščine in skupščino mesta Ljubljane in mestne samoupravne skupnosti opravlja to vlogo Komi-sija za medmestne zveze Skupščine mesta Ljubljane. Koordinacijski odbor je osnovni povezovalec in koordi-nator vseh dejavnikov mednarodne dejavnosti v mestu. 12.člen : '.' './¦', ' t ¦ ' .' ,V-V- . ¦-, " ¦ ' ' Mnenje koordinacijskega odbora kot usktajevalca me-dnarodne aktivnosti v Ljubljani ne obvezuje udeležencev tega dogovora, vendar o tem obvezno razpravljajo in ocenjujejo njegovo upravičenost. O dokončni odločitvi organ ali organizacija obvesti koordinacijski odbor. 13. člen Ko koordinacijski odbor razpravlja o načrtu obiskov nekega organa ali organizacije v Ljubljani, mora biti ob-vezno prisoten predstavnik istega organa ali organizacije. 14. čien ;.V:.:--''.:.v> :, ¦¦,:.¦¦'¦¦¦¦' < ¦¦¦¦¦:.':¦''... Na podlagi predhodnih dogovorov z udeleženci koordi-nacijski odbor evidentira in uskladi predlog mednaro-dnega sodelovanja posameznih udeležencev dogovora kot tudi program mednarodnega sodelovanja mesta kot celote za eno oziroma dve leti. Pri usklajevanju in načrto-vanju programa koordinacijski odbor upošteva že dose-ženo stopnjo sodelovanja, obojestranski interes za po-glabljanje predvsem gospodarskih, političnih, kulturnih, telesnokulturnih ter drugih stikov in kontinuiteto sodelo-vanja. Po uskladitvi načrtov stikov z ustreznimi organi v repu-bliki ter po verifikaciji v koordinacijskem odboru jih or-gani in organizacije dokončno sprejmejo. Vsako spre-membo oziroma dopolnitev glede mednarodnih stikov udeleženci tekoče javijo koordinacijskemu odboru. 15. člen • .."'¦¦.. V koordinacijski odbordelegiramo udeleženci po enega delegata. Prek tega delegata bomo udeleženci odboru tekoče posredovali svoje predloge, mnenja in stališča in usklajevali aktivnosti posamteznih dejavnikov ter sprem-Ijali uresničevanje programa, ki je bil skupno dogovorjen med udeleženci. Udeleženci v koordinacijskem odboru izmed sebe po predhodni razpravi in mnenju MK SZDL Ljubljana imenu-jemo predsednika. 16. člen Strokovne in organizacijsko tehnične naloge, ki se na-našajo na delovanje koordinacijskega odbora oziroma sodelovanja Ljubljane kot celote z mesti in drugimi dejav-niki v tujini, opravlja služba za mednarodno in medmestno sodelovanje ter protokol skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: služba). Služba pripravlja informativna gradiva, ki se nanašajo na mednarodno sodelovanje za potrebe udeležencev do-govora, sodeluje pri pripravi in izvedbi programov obiska delegacij iz prijateljskih mest v Ljubljani, kot tudi delega-cij Ljubljane v tujini, spremlja in vodi evidenco mednaro-dnih stikov in srečanj, pripravlja predloge za usklajevanje in načrtovanje mednarodnih stikov mesta in Ijubljanskih občin. ¦ ¦ . ' , i 17. člen ' • Udeleženci se obvezujemo, da bomo vsak glede na svoje pristojnosti in vlogo zagotovili prek sredstev jav-nega obveščanja in drugih oblik obveščanja sprotno ob-veščanje delovnih Ijudi in občanov Ljubljane o svoji me-dnarodni dejavnosti. Služba skrbi, da so o izvedbi in rezultatih mednarodnih stikov obveščeni v soglasju nosilca delegacije vsi pristojni in zainteresirani organi in organizacije v mestu, republiki in v federaciji. Če se ugotovi, da gre tudi za interese izven Ijubljanskih občin, se obvesti o rezultatih obiska ustrezne organe in organizacije v repubfiki. 18. člen - : ?' Y* Udeleženci dogovora samostojno izvajamo svoj del me-dnarodne dejavnosti, vendar se obvezujemo, da bomo načrtovali letni program mednarodne dejavnosti in obi-skov tako, da bodo le-ti usklajeni v skladu s tem dogovo-rom, 19. člen , ' ¦;, ... . \ Še posebej se bomo udeleženci izogibali istočasnosti obiskov v istem mestu v tujini; to velja tudi za obiske v Ljubljani. Do najvišje možne mere je potrebno združiti in uskladiti naloge in zadeve, ki jih lahko opravi delegacija v določenem času in mestu, kamor je namenjena, kakor tudi naša politična in gospodarska predstavništva v tujini. 20. člen ''^Sf\ '- Udeleženci se obvezujemo, da vsako delegacijo, ki po-tuje v^ujini ali ima obisk tujega partnerja doma, ustrezno politično in strokovno sestavimo, predhodno pripravimo platformo obiska, da bo informirana in pripravljena tako glede namena obiska kot poznavanja države, mesta ozi-roma organizacije gostitelja. Udeleženci dogovora bomo skrbeli za to, da bo število članov delegacije in čas trajanja obiskov prilagojen ciljem bivanja, srečanje naj se pripravi po najustreznejši poti in na najbolj gospodaren način. Upravni organi in družbenopolitične organizacije ne bodo ob stikih reševali vprašanj iz pristojnosti združenega dela in organiziranega gospodarstva, razen, če niso za to posebej pooblaščeni. 21.člen Organi in organizacije mesta in Ijubljanskih občin us-klajujejo na ustrezen način načrte mednarodnih stikov z ustreznimi organi in organizacijami v republiki. O načrtovanju in nameravani izvedbi mednarodnih obi-skov bomo udeleženci na dogovorjen način pravočasno obveščali prek koordinacijskega odbora in strokovne službe ter prek republiškega sekretariata za mednarodno sodelovanje naša diplomatsko-konzularna predstavništva v drugih državah. : ;":-:'•»' 22. člen ' ¦•'>'- '¦'¦ ' : ' ' !l-•''!-A ¦¦ ¦>¦¦-'¦¦-' Delegacijo, ki bo predstavljala mesto Ljubljano v tujini, imenuje predsedstvo Mestne konference SZDL Ljubljana. Pri oblikovanju te delegacije bomo udeleženci dogovora izhajali iz namena obiska, tako da bodo v njej zastopani predstavniki vseh zainteresiranih subjektov v Ljubljani. Načelo enakopravne zastopanosti v delegacijah mesta Ljubljana oziroma občin se v primeru več dejavnikov mesta in občin Ljubljane uresničuje glede na namen obi-ska in v daljšem obdobju. 23. člen ' ' ' ' .• ¦ ' \' ':''" ¦'' *' ' Delegacija, ki se vrne z obiska v tujini ali je sprejela tujo delegacijo doma, takoj obvesti o rezultatih obiska svoj organ oziroma organizacijo. V roku 15 (petnajst) dni po obisku pa pripravi pismeno poročilo z obiska, ki ga posreduje svojemu organu ali organizaciji ter koordinacijskemu odboru oziroma službi skupščine mesta Ljubljane v smislu tega dogovora. Poro-čevalec z obiska je praviloma vodja delegacije. 24. člen .,..-....-. ' Organ in organizacija mesta in Ijubljanskih občin, ki sodelujejo s prijateljskimi mesti in občinami ter organiza-cijami v tujini in se udeležujejo raznih zasedanj medmest-nih organizacij v tujini, sporočijo načrt obiskov in more-bitne spremembe in dopolnitve tega načrta koordinacij-skemu odboru oziroma službi. 25. člen ' • t' Obiske pomembnejših delegacij in vidnejših osebnosti javnega življenja iz tujine na obisku v Ljubljani, ki se opravljajo izven dejavnosti podpisnic tega dogovora, pa imajo lahko vpliv na zunanjepolitične interese Ljubljane, usklajuje predsedstvo Mestne konference SZDL Ljubljana oziroma po dogovoru organizacija, ki neposredno spre-jema obisk. 26. člen Udeleženci tega dogovora sprejmemo v skladu s svojimi statuti in pravili ustrezne odločitve o načinu odgovornosti za določanje in izvajanje načrtov mednarodnih stikov. 27. člen . - >¦¦>¦>:..^.-^ ¦ . ¦¦ ¦ . .. .. •¦¦ :<,. Organizacije združenega dela se v ta dogovor vključu-jejo prek Gospodarske zbornice občin Ijubljanskega ob-močja. 28. člen ¦'¦-.¦¦ ¦¦¦'•'-.¦• Podpisniki dogovora bomo razporejali sredstva, ki so namenjena za mednarodno dejavnost in stike v svojih proračunih, v skladu s finančnimi predpisi ter v okviru stvarnih potreb in pogojev. Tako razporejena sredstva se v teku leta po odločitvi ustreznega organa ali organizacije tudi povečajo, vendar v skladu z obstoječimi finančnimi predpisi ali po odločitvi organa, ki je pristojen za te stike. V primeru, ko gre za skupno delegacijo mesta Ljubljane ali za delegacijo posamezne Ijubljanske občine, se sred-stva proporcialno razdeli med udeleženci oziroma se ustrezno drugače dogovori med njimi. O stikih, stroških v zvezi z obiski je potrebno občasno obveščati volilno telo. 29. člen : Program mednarodnih povezav za vsako naslednje ko-ledarsko leto mora biti finančno ovrednoten in sprejet do konca septembra tekočega koledarskega leta. 30. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo predstavniki udeležencev na podlagi sklepov njihovih pooblaščenih organov. , PODPISNIKI: stališče predlagatelja Izvršni svet je na svoji seji, dne 12. decembra 1979 obravnaval navedeni predlog dogovora in ga posreduje delegatom občinske skupščine v obravnavo in sprejem ter predlaga, da občinska skupščina pooblasti izvršni svet za podpis in izvajanje tega dogovora. IZVRŠNI SVET odgovori na vprašanja delegatov — odgovori na vprašanja KRAJEVNA SKUPNOST HORJUL VPRAŠANJE, postavljeno na 19. seji zbora krajevnlh skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 5/12-1979: Kmetje želijo vedetl, zakaj v naši občini ni regresov za nabavo gnojil, krmil itd., medtem ko je v občini Vrhnika, Škofja Loka itd. to vse leto lepo teklo? ODGOVOR: Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik je proučil prijavo KS črni vrh, PolhovGradec in Velike Lašče (3 krajevne skupnosti) glede prijavljene in ocenjene škode po suši, toči in pozebi. V mesecu decem-bru bodo dobili kooperanti preko obeh zadrug regrese za umetna gnojila ali pa za krepka krmila in sicer tisti, ki so utrpeli škodo, ter imajo več kot 5 glav goveje živine. Razdeljenih bo približno 1.100.000 ND. KS Horjul je sicer poslala seznam kmetov, ki redijo živino, vendar niso takoj prijavili škode in tudi ni bilo cenitve moreoitne škode. Komite za kmetijstvo in gozdarstvo: Predsednik komiteja: ! Justin Drago, dipl. ing., I. r.