Politiški pregled. * Iz aTstriJ8ke delegaclje. V plenarni seji se ,je dne 27. pret. mes. razpravljalo o proračunu ministrstra zunanjih del. Za poročevalcem Bacquehemora je začel govoriti delegat dr. Šusteršič. Govornik je odobraval aneksijo Bosue in Hercpgovine ter odločno zanikal trditev, da bi se bila s tem kršila berlinska pogodba. Tudi napram Srbiji in črni gori se z aueksijo ni mogla kršiti pogodba, ker nikoli sklenjena ni bila. Potem se je govornik dotaknil jugoslovanskega vprašanja, ter izjavil, da želi rešitpv tega vprašanja z monarhijo in dinastijo, ker bi taka rešitev zajamčila Jugoslovanom lepšo in sijajnejšo bodočnost. Bodočoost monarhije je obenem bodočnost jugoslovanskih balkauskih narodov. Morda pride čas, ko ne bodo le Bolgari, temveč tudi nam še bližje sorodni Srbi uvideli, da je najboljše jamstvo za svobodni razroj jugoslovanskih narodov na balkanskem polotoku balkanska federacija pod Todstrom avstrijske monarhije. Svoj govor je dr, Šusteršic zaključil: Mooarhija zasluži prostor na solncu, gre ji predvsem prostor na solncu jugoslovanstva, in ta prostor bo tudi zavzela. — Delegat E1 o f a č je izjavil, da se je Avstrija zadnje dni posebno predala Berlinu v roke, kar mora napolniti Slovane z bojaznijo. Aueksija Bosne in Hereegovine je enostranki, nasiloi čin, ki je tudi r nasprotju z narodnopravnimi določbami. Bazburjenje v Srbiji in Crni gori si je treba razlagati tako, da ridijo vv aneksiji prvi korak za nadaljDO natezanje nŠvabovu na Balkauu. Aneksiji ne more pritrditi, dokler se ni izreklo zanjo prebivalstvo Bosne in Hercegovine. — Delegat B i a n k i n i je izjavil, da Hrvatje želijo, naj bi osmanska oblast na Balkanu eukrat za vselej prenehala. Obžaloval je, da se je Avstrija odpovedala sandžaku Novi pazar. Pametneje bi bilo, pomiriti Srbijo s tem, da bi se ji bil zagotovil srbski del Sandžaka. — Glasilo srbske vlade nSamouprava" se je izrekla proti izvajanjem dr. Susteršiča. — Avstrijska delegacija je dne 31. pret. mes. končala sToje delo. * Rekonstrukclja kablneta. Po rekonstrukciji ministrstva bo imenovanih, kakor porofiajo nemški listi, 7 slovanskih ministrov: 8 Cehi, 2 Poljaka; 1 Jugoslovan in 1 Melorus. Nemci bodo imeli 8 ministrov. Večino bi pa morali imeti Slovani. * 0 Jngoslo vanskcni mluistrn. „ Deutschnat. Eorresp." piše, da je vest o imenoranju jugoslovanskega miaistra izmišljena. 0 tem se ni razpravljalo ne v ministrskem sretu, ne pri drugih politiških razgovorih. Nemci bi ustanovitev tretjega slovanskega ministrskega sedeža sprejeli kot najhujšo sovražnost in izzivanje. — V nasprotju s to pisavo, ki jo je narekoval strah pred jugoslovanskim ministrom, se poroča iz dobro poučenib krogov, da sa pomnoži novo ministrstvo za dva člana, ker dobe krščanski socialisti še enpga rainistra, uovega pa Jugoslovani. * Češke napredne žene t boju za rolilno prarico. Med češkim ženstvom je gibanje za pridobitev volilne pravice že jako razširjeno. 14. pret. m. je izročila deputacija 14 čeških žen posameznim klubom deželnozborskih poslancev prošojo, sprejeto na sbodu dne 13. pret. m., v kateri zahtevajo, naj se izvede volilna reforma po načrtu dr. Eoernerja (Mladočeha), po katerein se uvaja na Ceškem splošna in enaka volilna pravica za moške in ženske ter protestirajo proti vladnemu načrtu volilne reforme. Dne 15 pret. m. so sklicale žene javen sbod na Eadeckega trgu v Pragi, ki je bil pa prepovedan. * Vefi rekrutov. Z ozirom na zunanji položaj bo vojno ministrstvo zahtevalo za prihodnje leto mnogo več vojaških novincev. Takoj, ko se je vrnil cesar na Dunaj, so se začela tozaderna pogajanja. * Starostno in inralldno zararo- Tanje. Popolnoma izdelana predloga o starostoem in invalidnem delarskem in o zavarovanju samostojuih oseb, ki ne zaslužijo na It*to nad 2400 K, je že izdelana. Zavarovalue premije, ki zuašajo zdaj pri boloiškib blagajricah in nezgodnih zavaroralnicah 105 milijonor kroii, se pomnože na 385 milijonov kron. Starostni in invaliditetni zavarovaluici samostojnikov bo k upravuim stroškom prispevala država 2,000 000 kron. Država bo prispevala vsaki starostni renti 90 kron, kar se pričntkoma ne bo poznalo, ker s pričuo izplačevati rente šele <Bez pet let io se bo znesek le počasi dvigal tako, da prispeva država čez 40 let približno 100,000 000 kron. Sodijo, da zbornica iiakaže predlog brez prvega branja socialno-politiškemu odseku, ki bo moral ostati permanetiten. * Eoroški doželnl zbor. Poslanec baron Sterneck je poročal ? imenu gospodarskpga odseka, naj se dfželnemu odboru naroči, da izposluje pri vojni upravi ustauovitev kmetijskih te^aje? pri vojakih. Poslanee Grafenauer je izrekel željo, naj bi častniki poučevali vojake tudi osnovne Ijudskošulske predmete, zakar triletna službena doba popolnoma zadostuje. To je tembotj potrebno, ker je med vojaškimi novinci na Eoroškem do 40% analfabetov. * TolitTe t nlžjeavstrijski deželni zbor. Včeraj so se izvršile za nižjeavstrij ski deželai zbor volitve po novem volilnem redu, in sicer iz sploine kurije ia iz kmetiškib občin. V splošui kuriji so dobili krščauski sonialei 43, socialni dcmokratje pa 5 mandatov Izmed 10 mandatov kmetiškib občin so jih dobili 9 krščanski socialisti, 1 pa socialui demokratje. Med izvoljenimi sta tudi minister dr. Gessmaan in župan dr. Lueger. Doslej je bil v nižjeavstrijskem deželoem zboru samo en socialni demokrat, in sicer ufcitelj Earel Seitz. * Združenje Bosne in Dalniacije. BPokret" poroča, da ima posl. Ivčevic že izgotovljeno adreso za dalmatiuski deželui zbor, v kateri se ne bo tako odločao zahtevalo združeuje s Hrvaško kakor doslej, a se ne prejudicira zpdinjenje Bosne-Hercegovine in Dalmacije. Vladni krogi podpirajo te tpžnje. * Topničarske divlzije deželne brambe. V deželni brambi izpopolnjujejo topničarstro. Ustanovili so polagoma divizijske štabe, ki nosijo naslov BTopničarska divizija" s šterilko dotične deželne brambovske pebotne divizije. * Tolilna reforma na Ogrskeni. Andrassyjeva volilna reforma še vedno ni dobila cesarjeve predsankcije. Od zadnje Andras8yje?e avdience pri cesarju je sploh vse tiho. Skoraj gotovo je pluialni volilni zistem že pokopan, ker je tak zistem javno obsodil odlični član neodvisne stranke, poslanec Hollo. V noči od 9. ua 10. novembra nameravajo prirediti socialisti velike demonstracije proti Andrassyjevi volilni reformi. * Cesar odklonil predsankcijo ogrske volilne reforme. Glasilo zunanjpga ministra BWiener Allgemeine Zeitung" potrjuje, da cesar ni dal predsankcije Audrassyjeyi volilni preosnovi. Cesar želi, naj Andrassy predela načrt. Grof Andrassy z mrzlično naglico dela 8 8vojirai tajniki doma, da napravi tako volilno reformo, ki bi ji dal vladar predsaukcijo. Sieer pa Madjari še vedno upajo, da se jim posreči dobiti od vladarja predsankcijo volilni preosnovi. Govori se tudi, da Andrassy odstopi, če se predsankcija volilni reformi dolgo zavleče. Sploh so pa Madjari zdaj precej tiho, ker dvor ve, kako so razni rainistri zapleteni t zadeve, ki jim niso kar nič v čast. * Madjari In Bosna. Da zabterajo Madjari Bosno za sebe, se vidi ne le iz poročil ogrske delegacije, ampak tudi iz tpga, da hocejo glavni del gospodarske organizacije v Bosni dobiti v svoje roke. Gre namreč za odkup in samoosvojitev bosanskih kmetov. V ta namen je izdelal predsedaik ogrske komereialue banke, Leon Lanczi, nekak memorandum, ki obdeluje omenjeno vprašanje. Pogajanja so že dolgo časa v tekii, vendar ves načrt nima še končue oblike. Že pred aneksijo se je go- vorilo o tem, ali zaradi nekib nesporazumljenj so bili razgovori pretrgani, sedaj se pa iznova nadaljujejo. Da se to vprašanje preveč malovažno ne razmotriva, je namiguil dr. Šusteršič v delegaciji, ko je kritikoval ekspoze ministra barona Buriana. Bosna je uaša io na to stališče se moramo postaviti takoj od začetka, da se položaj razjasni in Madjarom preidejo želje po nji. Madjarsko upravo poznajo Slovani dobro, zato ne morerao želeti, da bi Bošojaki dobili vlogo Slovakov na Ogrskem. * Srbsko-črnogorsisa Tojaška konTeueija. BŠtampa" poroča, da je kralj Petpr 25. pret. m. podpisal pogodbo med Srbijo in Ornogoro, glasom katere se določa za slučaj vojne skupno postopan.je. * Na Balkanu. Pogajanja med AvstroOgrsko io Turčijo zaradi Bosne so razbita. Turttja zahteva konfereneo. — Turčija, Srbija iu Crna gora se še veduo pripravlja.*o za vojno. Turčija in Srbija sta naročili obilo reči za vojuo pri tvrdki Senert v Helsingsforsu. Turčija nakupuje konje. * Raske grozoritostl protl Poljakom. Nezaslišane vesti prihajajo iz Varša?e. Eiisi so se vrgli na zadnje ognjišče poljske kulfure — na glpdališče. To je bilo edino torišče, kjer so pustili svobodo poljskemu jeziku, kjer se je raogel še razvijati poljski narodni element. V soboto so padli ruski despoti tudi po tem. Od sobote do danes so aretirali že nad 30 ugledaih ospb, advokatov, literatov itd., ki so delovali pri dramatičnem društvu za narodno prosveto. — Med aretiranci je tudi slavni poljski pisatelj Štefan Žfronski ia mnogo uglednih dam. — Uničevalci kulture so vdrli tudi v vseučilišče in filharraonično društvo ter aretirali yeč dijakov. ko so ravno prišli na vseučilišče pozvedovat, kdaj se začno predavanja. Aretiranja se vrše neprestauo od sobote, ponoči in podnevi.