VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA Andrej Raspor (ur.) i Andrej Raspor (ur.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA ii Andrej Raspor (ur.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA (Rise and decline of the Slovenian cross-border Gambling) Urednik: Andrej Raspor Avtorji posameznih poglavij: Andrej Raspor, Dušan Luin, Dušan Luin, Mojca Vodopivec, Mirna Macur, Recenzenti: Anita Maček Tina Vukasović Uredil: Andrej Raspor Jezikovni pregled: Tina Dolenc Prelom: Andrej Raspor Zbirka: Znanstvene monografije Podzbirka: Igralništvo Fotografija na naslovnici: http://www.freepik.com/ Tisk: e-izdaja Dostopno na: http://www.andrejraspor.com/perfectus_zalozba Izdaja: 1. izdaja Kraj in leto izdaje: Dolga Poljana, 2020 Založba: Perfectus, Svetovanje in izobraževanje, dr. Andrej Raspor, s. p. Cena: 00 Knjiga je bila sofinancirana s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Vse pravice pridržane s strani avtorja. Nobenega dela tega gradiva ni dovoljeno kopirati ali reproducirati v kakršnikoli obliki, vključujoč (ne da bi bilo omejeno na) fotokopiranje, skeniranje, snemanje, prepisovanje brez pisnega dovoljenja avtorja ali druge fizične ali pravne osebe, na katero bi avtor prenesel materialne avtorske pravice. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=30185475 ISBN 978-961-94894-8-2 (pdf) iii Andrej Raspor (ur.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA iv Andrej Raspor (ur.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA ZAHVALA Iskrena hvala vsem avtorjem, recenzentoma in vsem sodelavcem, ki so prispevali k izidu te knjige. Zahvala gre tudi Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki je v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2020, izdajo knjige finančno podprla. Prav tako gre zahvala študentom FUDŠ, ki si pomagali pri zbiranju podatkov in izvedbi terenske raziskave. Urednik v Andrej Raspor (ur.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA vi Andrej Raspor (ur.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA PREDSTAVITEV AVTORJEV izr. prof. dr. ANDREJ RASPOR Svetovanje in izobraževanje, dr. Andrej Raspor s.p. Dolga Poljana 57, 5271 Vipava, Slovenija E-mail: andrej.raspor@ceatm.org Po osnovni izobrazbi je strojni tehnik. Po univerzitetnem študiju organizacije dela na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, v okviru Univerze v Mariboru, je nadaljeval podiplomski študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in doktoriral leta 2010 z doktorsko disertacijo Vpliv razdeljevanja napitnin na motivacijo zaposlenih: primerjava med gostinstvom in igralništvom. Pri svojem delu združuje poslovno in akademsko delo. Predava in svetuje na področju obvladovanja časa in stroškov, kakovosti storitev ter razvoja kadrov. Ima več kot petintrideset let delovnih izkušenj, od tega več kot sedemnajst let na različnih vodilnih mestih, in sicer kot vodja splošnih poslov, direktor razvoja kadrov, direktor za strateške projekte in vodja komisije za nadzor stroškov. V okviru podjetja HIT d.d., je vodil Sektor za razvoj kadrov. Bil je direktor strateških projektov, kjer je vodil prenovo poslovnih procesov razvoja kadrov in trženja ter organiziral poslovanje za kitajske goste z območja Italije. Je podjetnik, ustanovitelj več start-upov, poslovni svetovalec, saj je mnenja, da je treba akademsko delo stalno preizkušati na terenu. Ključna področja njegovega raziskovanja so delovna razmerja in procesi v storitveni dejavnosti s poudarkom na optimizaciji delovnih procesov z vidika stroškov in tudi organizacije delovnega časa. Kot sekretar Sindikata igralniških delavcev Slovenije, član Društva za vrednotenje dela, Združenja nadzornikov Slovenije, Komisije za delovno in socialno pravo in sodnik porotnik na delovnem sodišču, si je nabiral izkušnje v vseh segmentih delovnega prava. Vse te vidike poskuša zajeti v svojih predavanjih, pri mentoriranju ter svetovalnem delu. Sodeloval je na številnih mednarodnih konferencah, objavil izsledke raziskav v znanstvenih revijah z recenzentskim postopkom. Je avtor več znanstvenih in strokovnih monografij ter uporabnih priročnikov. vii Andrej Raspor (ur.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA mag. DUŠAN LUIN E-mail: dusan.luin@gmail.com Po osnovni izobrazbi je univerzitetno diplomirani ekonomist. Po študiju ekonomije na Univerzi v Ljubljani je nadaljeval podiplomski magistrski študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in leta 1999 tudi magistriral. Pri svojem delu je združeval akademsko delo in poslovno delo. Opravil je naslednja dodatna izobraževanja: Licenca za svetovanje v turizmu; Licenca za ocenjevanje nastanitvenih obratov; Licenca za vodenje projektov po metodologiji IPMA. Poslovna pot ga je vodila prek naslednjih organizacij: Kompas Ljubljana PE Sežana in PE MMP Vrtojba (referent in vodenje), vodenje oddelka mednarodni škod na ZS Triglav OS Nova Gorica, vodja komercialne službe v HIT Nova Gorica, direktor trženja in razvoja v HIT Nova Gorica, direktor Hittours Nova Gorica, direktor Hittours International, srl. Gorica. Vodil je projekte in strateške študije v HIT Nova Gorica. Na pedagoškem področju je deloval kot predavatelj na Turistici v Portorožu (predmeti: Poslovanje igralnic, Management v igralništvu), Visoki šoli za turizem in hotelirstvo v Mariboru (predmet: Dopolnilne turistične dejavnosti) in na Visoki komercialni šoli v Celju (predmet: Igralništvo). Bil je tudi mentor diplomantov na šolah, kjer je predaval. Vodil je in kot član sodeloval v kar nekaj pomembnih igralniških in turističnih projektih in raziskavah (priprava igralniških standardov, komisija za pripravo kadrovskih standardov v igralništvu, priprava vsebinskih postopkov za pridobitev poklicnega certifikata za igralniške poklice, projektna skupina za mednarodni projekt Transland, Vplivi nove velike igralniške investicije na družbeno in ekonomsko okolje kot del projekta Načrtovanje Mega igralniškega zabavišča HIT, Nova Gorica; raziskava Odnos ožjega in širšega okolja do načrtovane HIT-HET mega investicije; raziskava Kadrovska problematika v igralništvu v povezavi z razvojnimi načrti igralniške dejavnosti idr.). Je avtor znanstvene monografije, več poglavij, uvodnih referatov na posvetih, strokovnih člankov, elaboratov in študij na temo turizma in igralništva. viii Andrej Raspor (ur.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA MOJCA VODOPIVEC mag. posl. ved Delavska hranilnica d.d., PE Nova Gorica Ulica tolminskih puntarjev 4, 5000 Nova Gorica, Slovenija E-mail: mojca.vodopivec@gmail.com Po zaključenem šolanju na Škofijski gimnaziji v Vipavi je vpisala študij računovodstva in revizije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Za diplomsko nalogo z naslovom Merjenje vrednosti blagovne znamke Fructal je prejela priznanje Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Na isti fakulteti je nadaljevala s podiplomskim študijem in magistrirala leta 2017 z magistrsko nalogo Raziskava o položaju žensk v upravnih in nadzornih organih v slovenskih javnih delniških družbah. Ima več kot sedem let delovnih izkušenj, od tega največ s področja obdelave finančnih podatkov in izdelave različnih finančnih analiz. V podjetju Mercator d.d., je bila zaposlena kot projektni vodja v sektorju strateški kontroling. Njeno delo je poleg izdelave finančnih analiz zajemalo tudi koordinacijo in pripravo javnih medletnih in letnih poročil družbe ter različnih poročil za potrebe uprave podjetja. Bila je tudi članica v nadzornem svetu družbe M-Energija d.o.o. Pot je nadaljevala kot poslovna svetovalka v podjetju Vouk d.o.o., kjer je pripravljala poslovne in finančne načrte za podjetja, ki so se prijavljala na razpise SID banke. Znanja pridobljena v gospodarstvu je kasneje prenesla tudi na področje izobraževalne dejavnosti. V letu 2018 je bila zaposlena kot visokošolski asistent na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Tu je bila zadolžena za pregled strategij na področju razvoja turizma po občinah in regijah Republike Slovenije, in pripravo ustreznega preglednega dokumenta z glavnimi poudarki. Pot jo je ponesla tudi na področje sociale, kjer je preko dela z otroki in mladoletniki, spoznala delo z ljudmi iz pretežno socialno problematičnih družin. Kot komercialistka za posle s fizičnimi in pravnimi osebami je zaposlena v podjetju Delavska hranilnica d.d., v Novi Gorici. Tu združuje vsa do sedaj pridobljena znanja in svoje veselje do dela z ljudmi. ix Andrej Raspor (ur.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA izr. prof. dr. MIRNA MACUR FZAB – Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin Spodnji Plavž 3, 4270 Jesenice, Slovenija E-mail: mmacur@fzab.si Po osnovni izobrazbi je diplomirana sociologinja smeri družboslovna informatika. Na podiplomskem študiju na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je specializirala metode evalvacije in splošno metodologijo, zato je na različnih fakultetah (Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, Fakulteta za medije, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin) učila metodološke predmete: Družboslovno raziskovalno metodologijo, Statistiko, Magistrski raziskovalni seminar, Metode kvantitativne analize in Metode evalvacije. Zaposlena je bila tudi v javni upravi, v podjetju Mobitel in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Z raziskovanjem iger na srečo in zasvojenosti z njimi se je prvič srečala v času zaposlitve na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki je področje igralništva uvrstila med svoje raziskovalne prioritete. Kasneje je svoj raziskovalni interes razširila na druga področja nekemičnih (vedenjskih) zasvojenosti, kot so problematična raba interneta in zasvojenost z video igrami. Sodelovala je na številnih mednarodnih konferencah in objavila izsledke raziskav v znanstvenih revijah z recenzentskim postopkom. Zanimajo jo raziskave s področja zdravstva in zdravja, še posebno nekemičnih (vedenjskih) zasvojenosti. x Andrej Raspor (ur.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA KAZALA KAZALO VSEBINE STRAN ZAHVALA ...........................................................................................................................V PREDSTAVITEV AVTORJEV ........................................................................................... VII KAZALA ............................................................................................................................. XI SPOROČILO KNJIGE IN NJENA STRUKTURA .................................................................. 1 1 UVOD H KNJIGI.......................................................................................................... 3 1.1 Namen knjige ....................................................................................................... 4 1.2 Metodologija ........................................................................................................ 6 1.2.1 Zbiranje podatkov ............................................................................................. 6 1.2.2 Analiziranje podatkov z uporabo orodij ............................................................. 8 1.2.3 Ocena uspešnosti ............................................................................................ 9 ZGODOVINA IGRALNIŠTVA V SLOVENIJI ........................................................................11 1 UVOD V ZGODOVINO IGRALNIŠTVA V SLOVENIJI ................................................13 2 RAZVOJ IGER NA SREČO V SLOVENIJI ..................................................................15 2.1 Prikaz razvoja igralništva na območju Slovenije do leta 1964 .............................15 2.2 Urejenost v Jugoslaviji v letih 1964 – 1984 .........................................................17 2.3 Razvoj igralništva v Sloveniji v obdobju po letu 1985 do 2001 ............................19 2.4 Razvoj igralništva v Sloveniji v obdobju po letu 2002 ..........................................25 2.5 Zakonski okviri prirejanja posebnih iger na srečo ................................................29 2.6 Kvantitativna analiza razvoja slovenskega igralništva .........................................32 2.7 Prikaz igralniškega produkta v Sloveniji ..............................................................34 2.8 Trženje igralniško zabaviščnega produkta ..........................................................35 2.9 Značilnosti igralniškega trženja v Sloveniji ..........................................................36 2.10 Odnos slovenskega socialnega okolja do igralništva ..........................................39 3 ANALIZA STRETEGIJ SLOVENSKEGA IGRALNIŠTVA ............................................43 3.1 Razvojna strategija slovenskega igralništva iz leta 1997 .....................................43 3.2 Strategija razvoja slovenskega igralništva z leta 2010 ........................................44 3.3 Primerjava obeh strategij ....................................................................................45 3.4 Kaj lahko slovensko igralništvo naredi bolj razvojno ............................................46 4 KUMULATIVNI PODATKI O POSLOVANJU ..............................................................49 ANALIZA POSLOVANJA SLOVENSKIH IGRALNIŠKIH PODJETIJ ..................................53 1 UVOD V POSLOVANJE SLOVENSKIH IGRALNIŠKIH PODJETIJ .............................55 2 KLASIČNE IGRE NA SREČO ....................................................................................57 2.1 Loterija Slovenije d.d. .........................................................................................57 2.1.1 Opis podjetja ...................................................................................................57 2.1.2 Lastniška struktura ..........................................................................................57 2.1.3 Poslanstvo, vizija, vrednote .............................................................................60 2.1.4 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov ...............................61 2.2 Športna loterija in igre na srečo d.d.....................................................................69 2.2.1 Opis podjetja ...................................................................................................69 2.2.2 Poslanstvo in vrednote ....................................................................................70 2.2.3 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov ...............................71 3 POSEBNE IGRE NA SREČO .....................................................................................79 3.1 HIT d.d. ...............................................................................................................79 3.1.1 Opis podjetja ...................................................................................................80 3.1.2 Vizija in poslanstvo ..........................................................................................82 3.1.3 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov ...............................85 xi Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.2 HIT Larix d.d. ......................................................................................................93 3.2.1 Opis podjetja ...................................................................................................93 3.2.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov ...............................94 3.3 HIT Šentilj d.o.o. ............................................................................................... 102 3.3.1 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki .................................................. 103 3.4 Casino Kobarid d.d. .......................................................................................... 105 3.4.1 Opis podjetja ................................................................................................. 105 3.4.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki .................................................. 106 3.5 Casino Portorož d.d. ......................................................................................... 109 3.5.1 Opis podjetja ................................................................................................. 109 3.5.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov ............................. 113 3.6 Casino Bled d.d. ............................................................................................... 121 3.6.1 Opis podjetja ................................................................................................. 121 3.6.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov ............................. 123 3.7 Best Gold Bet d.o.o. .......................................................................................... 131 3.7.1 Opis podjetja ................................................................................................. 131 3.7.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov ............................. 132 3.8 Pigal d.o.o......................................................................................................... 140 3.8.1 Opis podjetja ................................................................................................. 140 3.8.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov ............................. 141 3.9 Vis a Vis Club d.o.o. ......................................................................................... 149 3.9.1 Opis podjetja ................................................................................................. 149 3.9.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki .................................................. 149 3.10 EXIMO d.o.o. .................................................................................................... 151 3.10.1 Opis podjetja.............................................................................................. 151 3.10.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki ............................................... 152 3.11 Admiral d.o.o .................................................................................................... 154 3.11.1 Opis podjetja.............................................................................................. 154 3.11.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 157 3.12 Igralni salon Karneval d.o.o. ............................................................................. 165 3.12.1 Opis podjetja.............................................................................................. 165 3.12.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 166 3.13 Aleatorium d.o.o................................................................................................ 174 3.13.1 Opis podjetja.............................................................................................. 174 3.13.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 175 3.14 MEMORIA d.o.o................................................................................................ 183 3.14.1 Opis podjetja.............................................................................................. 183 3.14.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 184 3.15 Inclub d.o.o. ...................................................................................................... 192 3.15.1 Opis podjetja.............................................................................................. 192 3.15.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 193 3.16 P&P Marketing d.o.o. ........................................................................................ 201 3.16.1 Opis podjetja.............................................................................................. 201 3.16.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 202 3.17 CASINO RIVIERA - IGRALNI SALON D.D. ...................................................... 210 3.17.1 Opis podjetja.............................................................................................. 210 3.17.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 211 3.18 Kongo Hotel & Casino d.d. ................................................................................ 219 3.18.1 Opis podjetja.............................................................................................. 219 3.18.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 220 3.19 Stava d.o.o. ...................................................................................................... 228 3.19.1 Opis podjetja.............................................................................................. 228 xii Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.19.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 229 3.20 Onisac d.o.o. .................................................................................................... 237 3.20.1 Opis podjetja.............................................................................................. 237 3.20.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 238 3.21 Trine d.o.o. ....................................................................................................... 247 3.21.1 Opis podjetja.............................................................................................. 247 3.21.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 248 3.22 Viva d.o.o.......................................................................................................... 257 3.22.1 Opis podjetja.............................................................................................. 257 3.22.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 258 3.23 AS – MB d.o.o. ................................................................................................. 266 3.23.1 Opis podjetja.............................................................................................. 266 3.23.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 267 3.24 Marwin d.o.o. .................................................................................................... 275 3.24.1 Opis podjetja.............................................................................................. 275 3.24.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 276 3.25 Hotel Žalec d.o.o. .............................................................................................. 284 3.25.1 Opis podjetja.............................................................................................. 284 3.25.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 285 3.26 Lev – plus d.o.o. ............................................................................................... 293 3.26.1 Opis podjetja.............................................................................................. 293 3.26.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 294 3.27 Astraea d.o.o. ................................................................................................... 302 3.27.1 Opis podjetja.............................................................................................. 302 3.27.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 303 3.28 Andor d.o.o. ...................................................................................................... 311 3.28.1 Opis podjetja.............................................................................................. 311 3.28.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 312 3.29 B.G.S. d.o.o. ..................................................................................................... 320 3.29.1 Opis podjetja.............................................................................................. 320 3.29.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 321 3.30 MAKO d.o.o. ..................................................................................................... 329 3.30.1 Opis podjetja.............................................................................................. 329 3.30.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 330 3.31 Del Naložbe d.d. ............................................................................................... 338 3.31.1 Opis podjetja.............................................................................................. 338 3.31.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 339 3.32 BERNARDIN ARKADE d.d. .............................................................................. 346 3.32.1 Opis podjetja.............................................................................................. 346 3.32.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov .......................... 347 4 IGRALNICE IN IGRALNI SALONI BREZ KONCESIJE TER IZBRISANA PODJETJA .... ................................................................................................................................ 355 4.1 CASINO MARIBOR d.d. ................................................................................... 355 4.1.1 Opis podjetja ................................................................................................. 355 4.1.2 Poslanstvo, vizija ........................................................................................... 356 4.1.3 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki .................................................. 358 4.2 Casino Ljubljana d.o.o. ..................................................................................... 361 4.2.1 Opis podjetja ................................................................................................. 361 4.2.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki .................................................. 362 4.3 Game Star d.o.o. .............................................................................................. 364 4.3.1 Opis podjetja ................................................................................................. 364 4.3.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki .................................................. 365 xiii Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.4 DAMA d.o.o. ..................................................................................................... 368 4.4.1 Opis podjetja ................................................................................................. 368 4.4.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki .................................................. 368 4.5 PORTOROŠKA Gostinstvo in storitve d.o.o. - v stečaju .................................... 371 4.5.1 Opis podjetja ................................................................................................. 371 4.5.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki .................................................. 372 4.6 ZLATI VAL d.o.o. .............................................................................................. 375 4.6.1 Opis podjetja ................................................................................................. 375 4.6.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki .................................................. 377 4.7 Panox d.o.o. ..................................................................................................... 380 4.7.1 Opis podjetja ................................................................................................. 380 4.8 GOLDWIN d.o.o................................................................................................ 381 4.8.1 Opis podjetja ................................................................................................. 381 4.8.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki .................................................. 381 4.9 MIZ d.o.o. ......................................................................................................... 383 4.9.1 Opis podjetja ................................................................................................. 383 4.9.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki .................................................. 383 4.10 BOROV GAJ d.o.o. ........................................................................................... 385 4.10.1 Opis podjetja.............................................................................................. 385 4.10.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki ............................................... 385 4.11 GASPER TRADE d.o.o. .................................................................................... 387 4.11.1 Opis podjetja.............................................................................................. 387 4.11.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki ............................................... 387 4.12 Terme Dobrna d.d. ............................................................................................ 389 4.12.1 Opis podjetja.............................................................................................. 389 4.13 Živila Kranj ........................................................................................................ 390 4.13.1 Opis podjetja.............................................................................................. 390 4.14 Terme Maribor d.d. ........................................................................................... 390 4.14.1 Opis podjetja.............................................................................................. 390 4.15 Roland d.o.o. .................................................................................................... 391 4.15.1 Opis podjetja.............................................................................................. 391 4.16 Rebus d.o.o. ..................................................................................................... 391 4.16.1 Opis podjetja.............................................................................................. 391 4.17 MAXI D.D.......................................................................................................... 392 4.17.1 Opis podjetja.............................................................................................. 392 4.18 Beli Admiral d.o.o. ............................................................................................. 392 4.18.1 Opis podjetja.............................................................................................. 392 4.19 KOMPAS SHOP d.d. ........................................................................................ 393 4.19.1 Opis podjetja.............................................................................................. 393 4.20 Hoteli Bernardin d.d. ......................................................................................... 393 4.20.1 Opis podjetja.............................................................................................. 393 5 PROIZVAJALCI IGRALNIŠKE OPREME ................................................................. 394 5.1 Advansys d.o.o. ................................................................................................ 394 5.1.1 Opis podjetja ................................................................................................. 394 5.1.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov ............................. 395 5.2 Interblock d.d. ................................................................................................... 403 5.2.1 Opis podjetja ................................................................................................. 403 5.2.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov ............................. 404 5.3 Počkaj d.o.o. ..................................................................................................... 412 5.3.1 Opis podjetja ................................................................................................. 412 5.3.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov ............................. 413 5.4 SPINTEC d.o.o. ................................................................................................ 421 xiv Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 5.4.1 Opis podjetja ................................................................................................. 421 5.4.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov ............................. 422 5.5 WIN SYSTEMS d.o.o. ....................................................................................... 430 5.5.1 Opis podjetja ................................................................................................. 430 5.5.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov ............................. 432 5.6 ZUUM d.o.o. ..................................................................................................... 439 5.6.1 Opis podjetja ................................................................................................. 439 5.6.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov ............................. 440 6 ZAKLJUČEK V POSLOVANJE SLOVENSKIH IGRALNIŠKIH PODJETIJ ................ 448 KAKO KONCESIONARJI OCENJUJEJO STANJE SLOVENSKEGA IGRALNIŠTVA PRED COVID-19........................................................................................................................... 449 1 UVOD V KAKO KONCESIONARJI OCENJUJEJO STANJE SLOVENSKEGA IGRALNIŠTVA ................................................................................................................ 451 2 RAZISKAVA V SLOVENSKIH PODJETJIH, KI DELUJEJO NA PODROČJU IGRALNIŠTVA ................................................................................................................ 452 2.1 Metodologija ..................................................................................................... 452 2.2 Obravnavana populacija ................................................................................... 452 2.2.1 Rezultati ........................................................................................................ 453 3 ZAKLJUČEK K KAKO KONCESIONARJI OCENJUJEJO STANJE SLOVENSKEGA IGRALNIŠTVA ................................................................................................................ 461 NELEGALNO IGRALNIŠTVO IN KRIMINALITATA NA SLOVENSKEM ........................... 463 1 UVOD V NELEGALNO IGRALNIŠTVO IN KRIMINALITETO NA SLOVENSKEM ..... 465 2 PRISOTNOST NELEGALNEGA IGRALNIŠTVA V SLOVENIJI ................................ 466 4 KRIMINALITETA IN IGRALCI .................................................................................. 470 5 PROSTITUCIJA, DROGE IN IGRALNIŠTVO ........................................................... 473 6 KRIMINALITETA V IGRALNICI ................................................................................ 474 7 ZAKLJUČEK V NELEGALNO IGRALNIŠTVO IN KRIMINALITETA NA SLOVNSKEM ... ................................................................................................................................ 475 RAZŠIRJENOST IGER NA SREČO V SLOVENIJI IN PROBLEM ZASVOJENOSTI ........ 477 1 IGRE NA SREČO REDKO PRINAŠAJO SREČO – KAJ JE ZASVOJENOST Z IGRAMI NA SREČO? ................................................................................................................... 479 1.1 Igre na srečo – (ne)škodljiv vir zabave? ............................................................ 479 1.2 Problematično igranje in zasvojenost z igrami na srečo .................................... 479 2 METODE ................................................................................................................. 481 3 RAZŠIRJENOST IGER NA SREČO ......................................................................... 482 4 DISKUSIJA .............................................................................................................. 490 KAM NAJ SE USMERI SLOVENSKO IGRALNIŠTVO ...................................................... 491 1 UVOD V POGLAVJE KAM NAJ SE USMERI SLOVENSKO IGRALNIŠTVO ............ 493 2 POMEBNOST JAVNEGA MNENJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ IGRALNIŠTVA ...... 494 3 DRUŽBENI STROŠKI IGRALNIŠTVA PO METODOLOGIJI NORC ......................... 496 4 KAJ NAM PRAVI PRIHODNOST ............................................................................. 498 5 KAKO DOSEČI ŽELENI SCENARIJ? ....................................................................... 503 6 POSLOVNI MODEL SLOVENSKEGA IGRALNIŠTVA ............................................. 505 7 KAKŠNA BI BILA OPTIMALNA OBDAVČITEV ......................................................... 507 8 ZAKLJUČEK K KAM NAJ SE USMERI SLOVENSKO IGRALNIŠTVO ...................... 510 VIRI IN LITERATURA ..................................................................................................... 513 PRILOGE ........................................................................................................................ 520 xv Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA KAZALO SLIK STRAN Slika 1: Raziskovalna metodologija ....................................................................................... 7 Slika 2: Analiza vrzeli slovenskega igralništva ....................................................................... 8 Slika 3: Prostorska razporeditev igralnic in igralnih salonov ..................................................18 Slika 4: Proces vzpostavitve koncesij ...................................................................................20 Slika 5: Casino Ljubljana - Hotel Slon ...................................................................................24 Slika 6: Obdavčitve igralniških prihodkov ..............................................................................47 Slika 7: Gibanje igralniških prihodkov Hita v korelaciji z davčnimi stopnjami .........................48 Slika 8: Gibanje obdavčitve s predlogom enotne davčne stopnje .........................................48 Slika 9: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji (stalnih cenah 1985−2019) ..............................51 Slika 10: Igralniška podjetja 2007 .........................................................................................55 Slika 11: Igralniška podjetja 2020 .........................................................................................56 Slika 12: Casino Park v letu 1991 .........................................................................................79 Slika 13: Casino Korona v letu 2006 .....................................................................................81 Slika 14: Perla, Resort & Entertainment ...............................................................................84 Slika 15: Park, Hotel & Entertainment ..................................................................................84 Slika 16: Casino Larix – igralni salon ....................................................................................93 Slika 17: Mond, Resort & Entertainment ............................................................................. 102 Slika 18: Aurora, Restaurant & Entertainment .................................................................... 105 Slika 19: Vila San Lorenzo kjer je bil kazino leta 1913 ........................................................ 110 Slika 20: Grand Casino Metropol ........................................................................................ 111 Slika 21: Casino Lipica ....................................................................................................... 112 Slika 22: Casino Bled ......................................................................................................... 122 Slika 23: Igralni salon Hotel Casino Castra ......................................................................... 140 Slika 24: Igralni salon Casino Joly ...................................................................................... 151 Slika 25: Admiral Casinò Mediteran – Igralni salon Kozina ................................................. 155 Slika 26: Casino Carnevale ................................................................................................ 169 Slika 27: Casino Lev igralni salon ....................................................................................... 174 Slika 28: Casino Poetovio igralni salon ............................................................................... 183 Slika 29: Igralni salon Casino Princess ............................................................................... 192 Slika 30: Igralni salon Casino Tivoli .................................................................................... 201 Slika 31: Casino Riviera – igralni salon ............................................................................... 210 Slika 32: Kongo Hotel & Casino – igralni salon ................................................................... 223 Slika 33: Igralni salon Casino Joker .................................................................................... 228 Slika 34: Casino Rio – igralni salon .................................................................................... 241 Slika 35: Igralni salon Casino Rio central ........................................................................... 245 Slika 36: Casino Venko igralni salon................................................................................... 256 Slika 37: Casino Paquito – igralni salon .............................................................................. 261 Slika 38: Casino Igralni salon AS Radenci .......................................................................... 266 Slika 39: Igralni salon Casino Faraon Celje ........................................................................ 275 Slika 40: Salon igralnih avtomatov & zabavišče, Casino Rubin Žalec ................................. 284 Slika 41: Casino Cezar – igralni salon ................................................................................ 293 Slika 42: Casino Astraea – igralni salon ............................................................................. 302 Slika 43: Hotel & Casinò Safir – igralni salon ...................................................................... 320 Slika 44: Casino Fortuna igralni salon ................................................................................ 329 Slika 45: Igralni salon Casino Lido Terme Čatež ................................................................ 338 Slika 46: Igralni salon Casino Bernardin ............................................................................. 346 Slika 47: Velika kavarna ..................................................................................................... 356 Slika 48: Casino Ljubljana .................................................................................................. 363 Slika 49: Igralni salon Adonis.............................................................................................. 371 Slika 50: Casino Izola - igralni salon ................................................................................... 376 xvi Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Slika 51: Casino Belvedere - igralni salon........................................................................... 376 Slika 52: Rezultati testa SOGS med odraslimi v RS (n = 10.001) ....................................... 484 Slika 53: Delež dijakov (%), ki so v svojem življenju že igrali igre na srečo, po spolu, dijaki 1. letnikov regije Koper, 2008 .................................................................................... 485 Slika 54: Delež študentov, ki so v zadnjih 12 mesecih igrali posamezno igro na srečo (N = 521) .................................................................................................................. 486 Slika 55: Preživljanje prostega časa mladih v goriški in dolenjski regiji (N = 1113) ............. 487 Slika 56: Neposredne izkušnje z igranjem iger na srečo 1 (dijaki dveh regij in odrasla slovenska populacija)............................................................................................. 488 Slika 57: Neposredne izkušnje z igranjem iger na srečo 2 (dijaki dveh regij in odrasla slovenska populacija)............................................................................................. 488 Slika 58: Prisotnost problemov z igrami na srečo: dijaki (2010) in splošna populacija (2008) ................................................................................................................................. 489 Slika 59: Obisk v igralnicah in igralnih salonih v Sloveniji (1985-2030) ............................... 499 Slika 60: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: klasične igre na srečo (1985-2030) ............ 500 Slika 61: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: posebne igre na srečo (1985-2030) ........... 501 Slika 62: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: skupaj igre na srečo (1985-2030) ............... 502 Slika 63: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: po tekočih in fiksnih cenah (2000- 2030) .................................................................................................................................. 503 Slika 64: Slovenski igralniški poslovni model ...................................................................... 505 Slika 65: Efektivna obdavčitev igralniških prihodkov ........................................................... 508 Slika 66: Različne stopnje obdavčitev ................................................................................. 509 KAZALO TABEL STRAN Tabela 1: Ocena napake pri napovedovanju ........................................................................10 Tabela 2: Pričetek poslovanja igralnic ..................................................................................22 Tabela 3: Pričetek poslovanja igralnih salonov .....................................................................25 Tabela 4: Profil tipičnega potrošnika produkta igre in zabave ...............................................38 Tabela 5: Delitev igralniškega produkta in pogoji za delitev ..................................................45 Tabela 6: Agregirani podatki o poslovanju 1996 - 2017 ........................................................49 Tabela 7: Pregled nekaterih zadnjih kazalnikov slovenskega igralništva in poslovnega okolja .................................................................................................................50 Tabela 8: Ključni mejniki poslovanja Loterije Slovenije .........................................................58 Tabela 9: Izvleček iz registra prirediteljev klasičnih iger na srečo – Loterija Slovenije ..........59 Tabela 10: Izvleček iz registra prirediteljev klasičnih iger na srečo – Športna Loterija ..........70 Tabela 11: Koncecije skupine HIT d.d. .................................................................................80 Tabela 12: Koncesije Casino Portorož ................................................................................ 109 Tabela 13: Koncesije Casino Bled in povezanih podjetij ..................................................... 121 Tabela 14: Koncesije skupine Admiral ................................................................................ 154 Tabela 15: Koncesije družne Onisac .................................................................................. 237 Tabela 16: Koncesije Casino Maribor ................................................................................. 355 Tabela 17: Koncesije Casino Ljubljana ............................................................................... 361 Tabela 18: Koncesije Zlati Val ............................................................................................ 375 Tabela 19: Dejavnost ......................................................................................................... 452 Tabela 20: Število zaposlenih ............................................................................................. 453 Tabela 21: Funkcija v lastništvu ali znotraj podjetja ............................................................ 453 Tabela 22: Trenutno stanje ................................................................................................. 454 Tabela 23: Gibanje poslovnih rezultatov ............................................................................. 455 Tabela 24: Problematični dejavniki poslovanja ................................................................... 456 Tabela 25: Spremembe igralniške ureditve ......................................................................... 458 xvii Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Tabela 26: Pretekle raziskave o razširjenosti iger na srečo v Sloveniji ............................... 482 KAZALO PRILOG STRAN Priloga 1: Poročila, računovodski izkazi in kazalniki ........................................................... 520 Priloga 2: Zakonodaja ........................................................................................................ 531 Priloga 3: Recenzija Tina Vukasović ................................................................................... 532 Priloga 4: Recenzija Anita Maček ....................................................................................... 533 xviii Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA SPOROČILO KNJIGE IN NJENA STRUKTURA Avtor: Andrej Raspor 1 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 2 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 1 UVOD H KNJIGI Pričujoča knjiga je strnjen prikaz dogajanja na slovenskih tleh v panogi igralništva v obdobju od leta 1985 dalje s poudarkom od 2004 do leta 2019, saj imamo za to obdobje najbolj natančne podatke o poslovanju slovenskih podjetij. Predvsem se netočnost podatkov kaže v pretvorbi iz dinarjev oz. tolarjev v nemške marke, lire in kasneje v eure. Zato je potrebno te podatke vzeti z določenim zadržkom. Od leta 2004 dalje pa so podatki objavljeni v AJPES-u1 in SURS-u2 ter so zbrani po enoviti metodologiji, kar jim daje zanesljivost. Poleg tega smo si pomagali še s poslovnim asistentom Bizi3. Vse to daje podatkom njihovo verodostojnost. Avtorji bralcu najprej predstavijo metodologijo zbiranja in obdelave podatkov ter teoretično ozadje, saj je le-to pomembno za pravilno razumevanje predstavljenih podatkov in izsledkov. V nadaljevanju je predstavljen zgodovinski razvoj igralništva na ozemlju Slovenije. To ni tako novo, kot bi si sprva mislili. Prvi zametki segajo že v čas, ko se v Evropi pojavijo prve igralnice. Kasnejši razvoj prinese legalizacija igralnic za tuje turiste v letu 1993. Pravi razcvet pa doživimo po osamosvojitvi. A žal dejavnost in s tem tudi država ne izkoristita celotnega potenciala. V osrednjem delu avtorji obravnavajo igralniška podjetja, ki so imela v letu 2020 koncesijo za izvajanje svoje dejavnosti. Razdelijo jih na podjetja, ki prirejajo klasične igre na srečo, podjetja, ki prirejajo posebne igre na srečo, ter podjetja, ki proizvajajo igralniško opremo. Vsako obravnavano podjetje je najprej na kratko opisano, da bralec dobi okvirno sliko podjetja. V nadaljevanju je podana finančna analiza izbranih računovodskih izkazov, bilance stanja in izkaza poslovnega izida, ter izračunanih kazalnikov, in sicer za obdobje od leta 2004 do leta 2017. Določene postavke iz računovodskih izkazov in kazalnikov so razložene in tudi grafično prikazane, kar daje jasno in hitro sliko dinamike poslovanja igralniških podjetij skozi leta opazovanja. Vsi podatki, ki so uporabljeni v finančni analizi podjetij, so pridobljeni iz javno dostopnih podatkov, medtem ko so podatki za opis podjetij v določenih primerih pridobljeni neposredno pri podjetjih. Finančna analiza za posamezno podjetje je objektiven prikaz stanja in dinamike v izbranih igralniških podjetjih za obdobje od leta 2004 do leta 2017. Subjektivno presojo avtor podaja v zaključku, kjer navaja svoje ugotovitve pridobljene na podlagi izvedene finančne analize. Posebej nismo obravnavali nelegalnega trga, saj je izredno nezahvalno dajati zaključke kakšen je njegov obseg. Smo pa zgolj omenili da obstaja. Nadalje v knjigi predstavljamo raziskavo med slovenskimi podjetij, ki se ukvarjajo z igrami na sreči, ki je bil izvedena leta 2018. Že takrat so se podjetja pritoževala nad tem da so preveč obremenjena z davki in koncesijskimi dajatvami. Temu pritrjuje dejstvo, da se vsako leto zapre kakšna igralnica ali igralni salon, oz. da zamenja lastnika in pristane v tujih rokah. Igralniška dejavnost je bila vedno na udaru, saj so jo povezovali s kriminaliteto in nepravilnostmi. Tako smo pregledali kakšno je dejansko stanje in ugotovili, da se sicer dogajajo nepravilnosti, vendar pa njih ni toliko, da bi lahko rekli da so del vsakdana. 1 AJPES, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve https://www.ajpes.si/ 2 Statistični urad RS https://www.stat.si/ 3 Poslovni asistent bizi.si http://www.bizi.si/ 3 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Sledi predstavitev raziskave o zasvojenostjo z igrami na srečo. Slovenci so vedno igrali igre na srečo, a posebne igre na srečo v kazinojih in igralnicah so smeli igrati šele v devetdesetih letih. S povečevanjem števila koncesionarjev se je povečevalo tudi število igralcev posebnih iger na srečo. Danes je razširjenost teh iger odvisna predvsem od ponudbe in dostopa do internetnih iger na srečo. Igre na srečo niso le vir zabave, ampak tudi vir težav za posameznike, ki ne zmorejo (pravočasno) prenehati. Vrsta finančnih in duševnih težav, ki jih ti posamezniki utrpijo, so posledica zasvojenosti z igrami na srečo. Šele maja 2013 je patološko hazardiranje uradno postala oblika nekemične zasvojenosti, saj jo je na takšen način opredelil Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj v svoji peti izdaji (DSM-V). Brez dvoma je to tema, ki zahteva našo pozornost, zato si bomo ogledali ključne študije o razširjenosti iger na srečo v Sloveniji. Pregled je usmerjen v večje raziskave, ki so svoje rezultate objavile, in se izogiba časopisnim komentarjem in majhnim študijam primerov. Novejši podatki o razširjenosti iger na srečo manjkajo, predvidevamo pa, da je ta problem bolj pereč kot v preteklosti, saj se je spletni dostop do posebnih iger na srečo, ki jih igramo s kartami, kockami, kroglicami, ter različnih oblik stav bistveno povečal. Upravičeno se lahko bojimo, da je posameznikov s težavami z igrami na srečo več kot v preteklosti, zato je vsekakor potrebna sodobna velika reprezentativna študija. Treba pa je tudi razviti oblike pomoči problematičnim in patološkim igralcem kakor tudi preventivne programe, še posebno na šolah. Študije namreč na to že več let opozarjajo, a problematika iger na srečo še vedno ni zaslužila dovolj potrebne pozornosti. Zaključek knjige je namenjen analizi podatkov in napovedim. Iz zbranih statističnih podatkov smo simulirali v katero smer se bo razvijalo slovensko igralništvo do leta 2030. Vse zato da bi lahko podali shemo urejenostjo bodočega slovenskega igralništva. Natančna opredelitev igralniške poslovne politike in etike je bistvenega pomena ter določitev socialnih stroškov igralniškega turizma v Sloveniji. Poleg ustreznega strateškega in trženjskega načrtovanja je ključnega pomena tudi določitev nosilne zmogljivosti destinacije (ekonomske, socio-kulturne, ekološke, moralne in psihološke) z vidika igralniškega turizma. Na vse ugotovitve je potrebno gledati v kontekstu časovne distance in časa v katerem je knjiga nastala in virov (npr. Ajpes, Bizi) ki so bili osnova za knjigo in analize. Primerjanje s situacijo, ki bo bila ko bo bralec bral to knjigo namreč ne bo merodajna. Zaradi trenutnih hitrih tehničnih sprememb (pojav industrije 4.0) in sprememb obnašanja potrošnikov, kot tudi ohromljenosti delovanja panoge (Covid-19) se lahko izkaže da bo trend sprememb, ki jih napovedujemo ubral drugo pot. 1.1 Namen knjige Fenomen igranja in igralništva oziroma iger na srečo4 ni nekaj novega. Legalno je na območju Slovenije prisoten že več stoletij. Igralništvo lahko opredelimo kot igranje iger z negotovim rezultatom, ki je (vsaj delno) naključno določen (Bolen in Boyd 1968), in lahko domnevamo, da so stare kot človeštvo samo (Kuss in Griffiths 2012). Igralništvo doživlja velike spremembe. Sedaj smo v obdobju spletnega igralništva. To obdobje se je začelo leta 1994, ko je vlada v Antigvi sprejela zakon, ki je omogočil vzpostavitev spletnih igralnic znotraj meja te države (Cotte in Latour 2008). Možnost sodelovanja v spletnih igrah na srečo je rezultat tehnološkega napredka na področju interneta, na področju programske opreme za igralništvo in negotovih 4 V tem dokumentu se beseda igralništvo uporablja kot sopomenka za vse vrste iger na srečo. Kjer je to bolj ustrezno, se uporablja besedna zveza igre na srečo. 4 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA plačilnih sistemov. Ta dejavnost se bo v prihodnosti samo še bolj razvijala. Bloomberg uvršča igralništvo med največje industrije na svetu – na 12. mesto v letu 2016 (Bloomberg 2016). V družbi obstajajo dejavniki, na podlagi katerih lahko ugotavljamo ali igralništvo prinaša koristi ali škodo. Valičeva je te dejavnike razporedila v naslednje kategorije (Valič 2014): 1. Kulturne predispozicije, predvsem v smislu postavitve formalnih pravil institucionalnega okolja, znotraj katerega se posameznik nahaja in pri čemer je njihov primarni namen v oblikovanju določenega pričakovanega vedenja in obnašanja. Ko govorimo o kulturnih predispozicijah govorimo o normah in vrednotah, ki bodisi zavedno bodisi nezavedno vodijo delovanje posameznikov. Predpostavljamo namreč, da ima pripadnost posamezni kulturi lahko določen vpliv na družbeno sprejemljivost raziskovanega fenomena. Vpetost posameznika v kulturno-družbeni okvir pa lahko vpliva na aktivno participacijo v tem kontekstu. Ob tem ne gre zanemariti socialne integracije, ki jo v smislu pripadnosti domači kulturi občuti posameznik. 2. zakonodajni vidik, predvsem v smislu institucionalnega formalnega okolja, znotraj katerega država in trg narekujeta svoja pravila za delovanje in participacijo na trgu. Zavedamo se, da zakonodajni okvir regulira vsak aspekt igranja na srečo v posamezni državi. Zakonodajo kot odraz kulturno-zgodovinskega dogajanja v državi opisuje tudi Druine (2009) na primeru Belgije, kjer trdi, da določeno število igralnic posluje zgolj kot relikt igralniške tradicije. 3. velikost igralniškega objekta in tej pripadajoča igralniška ponudba kot pomemben dejavnik za razmerje med družbenimi stroški proti ekonomskim koristim. Avtor teze, William R. Eadington (Eadington 1998; Eadington in Collins 2009; Eadington in Christiansen 2009), izhaja iz opredelitve šestih tipov igralniških kompleksov. Med temi so največji večji igralniški resorti, sledijo jim manjše, s ponudbo omejene destinacije, urbane igralnice, ki se nahajajo v bližini mestnih središč; sledijo igralni saloni, priročne igralniške lokacije in internetne virtualne igralnice. Iz te tipologije omenjeni avtor izpelje (hipo)tezo, da večji turistični resorti (kjer igralniško ponudbo v veliki meri nadgrajujejo spremljevalne, zabavne in druge dejavnosti) povzročajo znatno več koristi, kot pa prinašajo stroškov. Njegova (hipo)teza trdi, da večji kot je igralniški objekt, manjši so družbeni stroški v razmerju do ekonomskih koristi, ki jih tovrsten objekt prinaša. Druga stran hipoteze gre torej v smeri trditve, da manjši igralni saloni, ki so med drugim specifični tudi za slovensko igralniško ponudbo, povzročajo več škode kot pa prinašajo koristi. V okviru turistično-igralniške industrije sicer veljajo destinacijski resorti za neke vrste višek razvoja igralniškega turizma, saj govorimo o integriranih resortih, ki obiskovalcem ponujajo najbolj celovito možno ponudbo kulturnih dogodkov zabave na enem mestu, kot dodana vrednost obstoječi ponudbe pa je izpostavljena možnost igranja na srečo. 4. Navade igranja na srečo nas interesirajo predvsem v smislu aktivne udeležbe v igranju na srečo, pri čemer izpostavljamo koncept tako imenovane družbene sposobnosti (Fligstein 2001; Fligstein in McAdam 2012). Navade igranja na srečo, ki ga opredeljuje indikator, ki prikazuje aktivno udeležbo pri igrah na srečo, kar nam služi kot pokazatelj sposobnosti prebivalstva za udeležbo pri potrošniški dejavnosti, ki jo turistično-igralniški objekt s svojo ponudbo (ali odsotnostjo te) lahko ponudi. 5. Afirmativen odnos do tveganja, predvsem v smislu relacije s kulturnimi predispozicijami, pri čemer nam afirmativen odnos do tveganja predstavlja neke vrste mesto, kjer se interpretirajo institucionalna pravila kot izražena skozi kulturne predispozicije. Afirmativen odnos do tveganja nam predstavlja indikator iz Svetovne raziskave vrednot (WORLD VALUES SURVEY 2009) pri vprašanju o tem, koliko je anketirancu pomembno tvegati, pri čemer je možni odgovor na lestvici od 1-10. 5 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 6. Preventivni in kurativni sistem nas predvsem zanimata v smislu obstoja državno vodenega financiranja in zagotavljanja preventive in kurative. Indikator meritve se fokusira na podajanje informacij o obstoju državno vodenega financiranja in financiranje sistema preventive in kurative, pri čemer velja omeniti, da dejavnosti drugih družbenih sfer v tem kontekstu niso bile zajete v analizo. Slovenija se je v preteklosti naslanjala na koncept čezmejnega igralništva v t. i. » Land Base« igralnicah. Ta koncept pa se od že omenjenega spletnega igralništva razlikuje. Povprečna starost igralcev namreč raste. Mlajši se srečujejo z drugimi možnostmi zabave preko svetovnega spleta. Vendar, ali kaže igralništvo v celoti zanemariti? Vsaka država mora imeti igralništvo regulirano, saj le tako upravlja z njegovim nadzorom. V knjigi smo podali tri glavne argumente: (1) Igralništvo je bila pomembna industrija za Slovenijo, ker je omogočala neviden izvoz. (2) Igralništvo je kapitalsko in delovno intenzivna industrija. (3) Za Slovenijo je čezmejno igralništvo pomemben del igralništva. Skozi knjigo smo sledili temu, da bi lahko v zaključku odgovorili na raziskovalno vprašanje: » Kako pomembno je igralništvo za Slovenijo in kolikšen delež predstavlja igralništvo oziroma prihodki iz te dejavnosti v nacionalnem BDP-ju, v izdatkih države in v zaposlovanju ter kako prisotna je zasvojenost z igrami na srečo? « Knjiga je organizirana na sledeči način: drugi del zajema teoretično ozadje in zgodovino igralništva v Sloveniji; v tretjem delu so predstavljeni glavni finančni rezultati raziskav v podjetjih, ki se v Sloveniji ukvarjajo z igrami na srečo; četrti del je namenjen raziskavi med slovenskimi igralniškimi podjetji pred pojavom Covid-19; peti del je predstavlja nelegalno igralništvo in kriminaliteto v igralništvu; šesti del je namenjen predstavitvi problematike zasvojenosti z igrami na srečo v sedmem delu je podan glavni sklep s priporočili za deležnike slovenskega igralništva. 1.2 Metodologija Skozi samo knjigo smo sledili metodologiji, ki vključuje naslednje tri korake (Slika 1: Raziskovalna metodologija): (1) zbiranje podatkov, (2) analiziranje podatkov z uporabo orodij, (3) ocena uspešnosti. 1.2.1 Zbiranje podatkov Primarno so bili podatki najprej zbrani z uporabo zgodovinske metode. Raziskali smo, koliko je bilo igralništvo razširjeno in kako uspešno je bilo na slovenskih tleh. Za namen te raziskave so bili podatki zbrani s Statističnega urada Republike Slovenije oziroma s Finančne uprave Republike Slovenije5, ki izvaja nadzor na področju igralništva. Za opis poslovanja igralniških podjetij pa smo uporabili spletni bazi Bizi in AJPES. Za določene zgodovinske dogodke o razvoju slovenskih igralniških podjetij smo kontaktirali tudi neposredno podjetja, a večinoma 5 Od leta 1995−2012 je bilo področje igralništva pod nadzorom Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo, ki je deloval v okviru Ministrstva za finance. UNPIS je bil v letu 2012 ukinjen, njegove naloge pa prenesene na Davčno upravo RS (DURS). Še dve leti kasneje je bila DURS-u pripojena carina in je nastal behemont, ki ga danes poznamo po imenu FURS. 6 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA nismo prejeli odgovora in smo zato te opise pridobili z njihovih spletnih strani, AJPES-a ali Bizi-ja. Glavni razlog za uporabo teh virov podatkov je, da je za našo razpravo pomembno upoštevanje skupnega prihodka v industriji igralništva. Slika 1: Raziskovalna metodologija Konkretna naloga in raziskovalno vprašanje Naloga, ki smo jo želeli izpolniti v tej knjigi, je analiza nabora podatkov, t.j. prihodkov iz igralništva v obdobju štirinajstih let (od leta 2004 do leta 2017), z namenom ugotoviti nekatere vzorce, ciklične ali sezonske značilnosti ali druge pomembne informacije, ki omogočajo napovedovanje prihodnjega gibanja z določeno stopnjo natančnosti. Čeprav se piše leto 2020 še vedno ni popolnih podatkov za leto 2019. Prav tako knjiga vključuje pregled problematike kriminalitete in zasvojenosti z igrami na srečo. Ta tematika je še kako pomembna za oblikovanje politik in strategij za nadaljnji razvoj igralništva v Sloveniji. Časovne serije podatkov Nabor podatkov zajema glavne poslovne podatke na nivoju posameznega podjetja. Na sumarnem nivoju pa prihodke od iger na srečo in BDP z enoletno stopnjo vzorčenja v obdobju trinajstih let po pravni osebi. Podatki prikazujejo različne količine in nekatere podmerilske vrednosti in spadajo pod tipične podatkovne časovne vrste, ki jih je mogoče opredeliti kot zaporedje opazovanih vrednosti. Ena od najbolj značilnih lastnosti časovne vrste je, da podatki niso ustvarjeni neodvisno; njihov odklon se v času spreminja in so pogosto podvrženi trendu in cikličnim komponentam. Opazovane časovne vrste lahko delimo na tri komponente: trend 7 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA (dolgoročna usmeritev), sezona (sistematična, koledarska gibanja) in nepravilna (nesistematična, kratkotrajna) nihanja (Beliaeva, Petrochenkov, in Bade 2013). 1.2.2 Analiziranje podatkov z uporabo orodij Pri pripravi knjige smo uporabili različne znanstvene metode. Za določitev smernic za razvoj in izboljšanje slovenskega igralniškega turizma smo uporabili strategijo strateškega upravljanja, analizo vrzeli. Cilj analize vrzeli je odgovoriti na štiri ključna vprašanja: Kje smo zdaj? (A); Kje verjetno bomo? (B); Kje dejansko želimo biti? (C); Kako premagati vrzel med scenarijem B in C? (Thompson in Strickland 2001; Pearce, Robinson, in Subramanian 2000). Model naše analize vrzeli je prikazan na sliki (Slika 2: Analiza vrzeli slovenskega igralništva). Slika 2: Analiza vrzeli slovenskega igralništva V okviru točke A, Igralništvo v Sloveniji – trenutna situacija smo raziskali, kakšno je trenutno stanje na področju igralniškega turizma. Zagotavljamo kvantitativno analizo podatkov o poslovanju podjetij. Pri opredelitvi točke B, Igralništvo v Sloveniji – realistični scenarij do leta 2030, smo uporabili ekonometrijo. Natančna opredelitev ekonometrije ne obstaja. Nekdo bi rekel, da gre za tako imenovane gospodarske trike, medtem ko bi drugi opredelili ekonometrijo kot uporabo statistike in matematike v ekonomiji, da bi dokazali hipoteze in predvideli prihodnost trendov (Moosa 2017). Zahvaljujoč samoregresivnemu modelu integriranega gibkega povprečja (ARIMA) ( Akaike Info Criterion), modelu, ki se uporablja za napoved časovne serije, smo do konca leta 2030 napovedali prihodke od iger na srečo. To je realen scenarij razvoja, ki temelji na povprečni stopnji rasti v opazovanem obdobju. Za ta namen smo analizirali letne časovne vrste od leta 2000 do leta 2017 (skupno 18 opazovanj). Pri opredelitvi točke C, Igralništvo v Sloveniji − želeni scenarij do leta 2030, napoved izhaja iz izračunov in grafičnih prikazov gibanja na eni strani in komentarjev ter napotkov, kaj je potrebno postoriti za dosego scenarija, na drugi strani. Tukaj so podatkovni nizi, analizirani z orodjem Tableau 10.4. 8 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA V svetu nenehno spreminjajočih se gospodarskih, tehnoloških in okoljskih izzivov se morajo tudi organizacije spreminjati in prilagajati, da izboljšujejo svojo konkurenčno prednost. Zato morajo stalno nadgrajevati strategije. Poleg splošne predstavitve igralniškega okolja, v katerem deluje slovensko igralništvo, smo se sami osredotočili na finančne podatke, konkretneje na kazalce uspešnosti. S tem bi želeli slovensko strokovno javnost opozoriti, kje lahko organizacije prepoznajo priložnosti za izboljšavo poslovanja. Proces napovedovanja Napovedovanje je proces ocenjevanja neznanega. Lahko ga opredelimo kot znanost o napovedovanju prihodnjih rezultatov. Napoved bi morala biti pravočasna, čim bolj natančna, zanesljiva in smiselna. Za izvedbo procesa napovedovanja je potrebno izvesti naslednje korake (Nolan 1994; Armstrong 2001): 1. opredelitev namena napovedovanja; 2. priprava podatkov; 3. preliminarna analiza; 4. izbira in prilagajanje najboljšega modela; 5. napovedovanje; 6. vrednotenje. Priprava podatkov Za analizo igralništva in njegovega deleža v BDP so potrebne naslednje spremenljivke: leto, prihodki od posebnih in klasičnih iger na iger na srečo, obisk, BDP. Izračunali smo delež igralništva v BDP, indeks osnovnega dohodka od iger na srečo (2004), osnovni indeks prihodkov od iger na srečo v BDP (2004) za vsa opazovana leta. Preliminarna analiza Dober način za razumevanje podatkov je vizualizacija, katere cilj je ugotoviti nekatere konsistentne vzorce ali pomemben trend. S pomočjo Tableau 10.4, zmogljivega statističnega orodja za raziskovanje in vizualizacijo podatkovnih nizov, se izdela grafe za različna časovna obdobja (Tableau 2014). Izbira in prilagajanje najboljšega modela Naslednji korak je določitev primernega modela, ki ustreza podatkom. V ta namen uporabljamo pristop Box in Jenkins (Box idr. 2015), ki omogoča, da se iz skupine modelov za napovedovanje izbere tistega, ki najbolj ustreza podatkom časovne vrste. Modeliranje ARIMA (avtoregresijski model drsečega povprečja) se lahko uporablja za večino časovnih vrst. Znanstveniki menijo, da je natančnost napovedovanja modela ARIMA visoka (Beliaeva, Petrochenkov, in Bade 2013). Napovedovanje Napovedovanje je izvedeno za obdobje od leta 2018 do 2030. 1.2.3 Ocena uspešnosti 9 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA To je zadnji in končni korak predlagane metodologije. Njegov potek je viden na slikah, ki so bile narejene ob analizi nabora podatkov in se nahajajo v delu, ki obravnava analizo in napovedi. Vrednotenje Vrednotenje je bilo opravljeno z uporabo povprečne absolutne tehtane napake (MASE), ki jo Hyndman in Koehler smatrata za najbolj zanesljivo (Tabela 1: Ocena napake pri napovedovanju). Če je vrednost napake MASE nižja od 1, je model za napovedovanje pravilen (Hyndman in Koehler 2006). Ti rezultati predstavljajo dokaj visoko natančnost napovedi. To dokazuje prepričanje znanstvenikov, da je natančnost napovedi modela ARIMA običajno visoka. Vse napovedi so bile izračunane z uporabo eksponentnega glajenja. V tabeli 1 lahko vidite, da je napaka MASE v vseh primerih z izjemo Bruto prihodka iz klasičnih iger na srečo višja od 1. Na drugi strani je informacijski kriterij Akaike (AIC) tudi višji. Če bi bil nizek bi pomenilo, da je uporabljeni model primeren (Bozdogan 1987). Tabela 1: Ocena napake pri napovedovanju Bruto prihodek klasične igre na srečo: 1985-2030 Model Quality Metrics Smoothing Coefficients Level Trend Season RMSE MAE MASE MAPE AIC Alpha Beta Gamma Additive Additive None 6,06 4,27 0,86 20,10% 143 0,5 0 0 Bruto prihodek posebne igre na srečo: 1985-2030 Model Quality Metrics Smoothing Coefficients Level Trend Season RMSE MAE MASE MAPE AIC Alpha Beta Gamma Additive Additive None 36,1 24,1 1,14 18,20% 275 0,5 0,257 0 Skupaj igre na srečo: 1985-2030 Model Quality Metrics Smoothing Coefficients Level Trend Season RMSE MAE MASE MAPE AIC Alpha Beta Gamma Additive Additive None 38 26 1,13 16,40% 279 0,5 0,333 0 Obisk posebne igre na srečo: 1985-2030 Model Quality Metrics Smoothing Coefficients Level Trend Season RMSE MAE MASE MAPE AIC Alpha Beta Gamma Additive None None 552.317 417.112 1,44 19,80% 984 0,5 0 0 Bruto prihodek klasične in posebne igre na srečo po tekočih cenah: 2000-2030 Model Quality Metrics Smoothing Coefficients Level Trend Season RMSE MAE MASE MAPE AIC Alpha Beta Gamma Additive None None 31,9 25,4 1,5 7,40% 145 0,5 0 0 Bruto prihodek klasične in posebne igre na srečo po stalnih cenah: 2000-2030 Model Quality Metrics Smoothing Coefficients Level Trend Season RMSE MAE MASE MAPE AIC Alpha Beta Gamma Additive None None 40,7 34 1,44 8,30% 154 0,5 0 0 Vir: (Tabela pripravljena z orodjem Tableau; lastna raziskava) Žal pa je visok, kar v praksi pomeni, da so pred slovenskim igralništvom turbulentni časi in da se bodo morali vsi odločevalci in koncesionarji resno zamisliti, kako naprej. A več o ugotovitvah v nadaljevanju. 10 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA ZGODOVINA IGRALNIŠTVA V SLOVENIJI Avtorja: Andrej Raspor in Dušan Luin 11 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 12 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 1 UVOD V ZGODOVINO IGRALNIŠTVA V SLOVENIJI Če se ozremo v zgodovino (Vesenjak in Luin 1997), je igra na srečo oz. sama igra starejša od človeštva; že živali so se igrale in se še igrajo. Tako kot je nekoč, tudi danes igra služi razvedrilu in duševni sprostitvi. S časom se je začela igra razvijati med igralci, strasti po zmagi in naposled želji po materialnem dobičku. Takrat so se začeli prvi zametki igralništva6, kakršnega poznamo danes (Casino di Venezia od leta 1638)7. Danes se igre na srečo in strateške igre odvijajo predvsem v igralnicah širom sveta. Igralništvo, ki je danes zelo pomemben dejavnik turistične ponudbe, beleži konstantno rast, navkljub svetovni gospodarski krizi. Da je igralništvo lahko zelo pomemben dejavnik v razvoju turizma, gospodarski rasti, blagostanju in identifikaciji države, hkrati pa pomemben davčni vir, se zavedamo tudi v Sloveniji. Zaradi tega je potrebno na tem področju razviti strategije, ki bi tak razvoj omogočale. Sicer pa je naša država kar na gosto »posejana« z igralnicami in igralnimi saloni. Standardna definicija igralništva8 po Collinsu (Collins 2003) definira igralništvo kot aktivnost, kjer dve ali več strani »stavijo na riziko« (angl. place at risk) neko vrednost – »stavo« (angl. the stakes) − v upanju, da bodo dobili nekajkrat večjo vrednost – »dobitek« (angl. the prize) −, in kjer sta tisti, ki dobi, in tisti, ki izgubi, odvisna od slučajnega izida − »rezultata« (angl. the result) − ki je udeležencem v trenutku stave nepoznan. V Velikem angleško-slovenskem slovarju (Grad, Škerlj, in Vitorovič, b. d.) je glagol » to gamble« preveden z »igrati za denar«. Podobno Reverso Dictionary9 glagol » to gamble« opisuje kot »igranje iger na srečo z namenom pri grati denar« (angl. to play games of chance to win money). Ugledni profesor igralniškega prava Nelson Rose (1986) navaja, da je igra na srečo (angl. gambling) vsaka aktivnost, kjer oseba vplača nekaj vrednega (angl. worth of consideration: vplačani znesek), kjer je izplačilo vsaj delno determinirano z naključjem (angl. by chance) in je dobitek (angl. winning) nekaj vrednega (Rose 1986). Igre in igre na srečo kot pojava nista nova, ampak ju najdemo v skoraj vseh kulturah in v večini delov sveta (Custer in Milt 1985). Igre na srečo lahko opredelimo kot igranje iger z negotovim rezultatom, ki je določen (vsaj delno) naključno (Bolen in Boyd 1968), za katere se lahko domneva, da so tako stare kot človeštvo samo (Kuss in Griffiths 2012). Pravzaprav obstajajo dokazi, da so prazgodovinski moški radi igrali; več antropoloških študij poroča o instrumentih in predmetih, ki bi se lahko uporabljali pri igrah na srečo, čeprav so bili bolj povezani z magijo kot z rekreacijo (Petry 2005). Igro »Štiri astragale« so običajno igrali v templjih klasične Grčije in Rima, slovesnost pa je bila enaka kot pri kvotah in evensih (David 1962). Ko so Rimljani nadalje osvajali svet, so s seboj prinesli svoj okus za vse vrste iger na srečo, čemur so priča kocke iz kosti, kovine ali slonovine, najdene v arheoloških izkopavanjih po vsej deželi rimskega imperija. V srednjem veku so bile priljubljene igre, kot so karte, kocke in oblike šaha, poznali pa so tudi stavne hiše, kjer so prebivalci lahko stavili. Kasneje so bili sprejeti zakoni, ki so urejali poslovanje in določali zgolj legalno širjenje ponudbe (Jiménez‐Murcia, Fernández-Aranda, Granero, in Menchón 2014). Zakonodaja si je prizadevala tudi za ohranitev javnega 6 V domeni igralništva so posebne igre na srečo. Ponudniki takih iger so igralnice in igralni saloni. 7 Najstarejša igralnica na svetu 8 V angleščini se za to področje uporabljajo izrazi Casino, Casino and Gambling Industry, Gaming Industry. 9 Reverso Dictionary. Dostopno prek http://www.reverso.net/text_translation.asp?lang=EN (8. februar 2009). 13 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA reda, za preprečevanje posojanja denarja s previsokimi (oderuškimi) obrestmi in za pobiranje davkov za kraljevo blagajno (npr. Venezia, Belgija, Francija itd.). Zgodovinski dokazi kažejo, da so bile igre na srečo v avtohtonih skupnostih pred britansko naselitvijo pogoste tudi v Avstraliji (Delfabbro in King 2012). Čeprav pogosto zakriti v tradicionalnih dejavnostih, vključno z objektom, ki je izrezan iz rastlinskih ali živalskih snovi, obstajajo dokazi, da so bile nekatere skupnosti pod vplivom mimoidočih evropskih trgovcev (Breen 2008). Za vsako igro, tudi za najpreprostejše, je potrebno veliko domišljije, za bolj kompleksne tudi veliko znanja. Igre na srečo ne razumemo kot igre na moč in spretnost, temveč kot igre naključij. Beseda hazard10 pomeni predvsem slepo usodo, priložnost, naključje, srečo. Tako imamo danes igre (npr. ruleta, kockanje, bingo, nekatere igre s kartami), pri katerih o dobičku ali izgubi odločata usoda in naključje, ne pa sposobnost igralcev – te imenujemo igre na srečo. Poznamo pa tudi igre (npr. šah, dama, poker); pri katerih gre za sposobnost igralca, da vpliva na potek in strategijo igre, zato te igre imenujemo strateške igre (Zelinšček 2010). Od prve sodobne igralnice v Benetkah (1638) so se igralnice neverjetno hitro širile po tedanjem znanem svetu. V 18. in 19. stoletju je serija evropskih SPA centrov, ki so dosegli vrhunec v Monte Carlu, gostila igralnice. V Združenih državah Amerike se je v istih letih igralništvo razvilo tako v nezakonitih mestnih igralnih dvoranah, kot v široko odprtih salonih na zahodu, kjer so bile igre na srečo dovoljene. Ti dve vzporedno se razvijajoči obliki sta se združili v igralnicah Nevade. Sedanja oblika ureditve izhaja iz leta 1931. Razvijajoč s pomočjo elementov, povezanih z organiziranim kriminalom, so te igralnice sčasoma prerasle svojo grobo naravo in se prelevile v okolje zabave in užitka, ki se razprostira vzdolž »Las Vegas Strip«. Z uspehom nevadinih igralnic so se tudi druge ameriške zvezne države spustile na pot igralništva, začenši z New Jerseyem leta 1976. Od tam so igralnice prišle v ameriške rezervate, urbane centre in na reke (t. i. rečno igralništvo). Istočasno so nekatere države Evrope (Italija, Nemčija, Jugoslavija, Avstrija itd.) legalizirale in odprle lastno igralniško ponudbo. V nekaterih državah je bila bolj usmerjena v domače igralce (Italija, Avstrija, Nizozemska itd.), drugje pa izključno za igralce iz drugih držav (Jugoslavija, Monte Carlo itd.). V zadnjem desetletju se je igralništvo preselilo na splet, medtem ko je Azija – z več milijardnimi projekti v Macau in Singapurju – postala nov prvak igralništva v casinojih (Schwartz 2013). Leta 1994 je vlada Antigue sprejela zakon, ki je omogočil vzpostavitev spletnih igralnic znotraj svojih meja (Cotte in Latour 2008). Svetovni trg, ki predstavlja sposobnost sodelovanja v spletnih igrah na srečo, je rezultat tehnološkega napredka na internetu, boljše programske opreme za igre na srečo in seveda zavarovanih plačilnih sistemov. V skladu s tem je svetovni trg leta 2016 znašal 463 milijarde dolarjev (Bloomberg 2016). Po podatkih Bloomberga je od leta 2016 igralništvo med največjimi industrijami na svetu, kjer zaseda 12. mesto (Bloomberg 2016). Povečalo se je število spletnih iger na srečo s sočasnim premikanjem iger na srečo v dom, kar pa zmanjšuje možnost nadzora nad negativnimi vidiki iger na srečo. 10 Izvira iz arabske besede »azzahr«, pomeni pa kockanje (Mihelič in drugi 1993). 14 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 2 RAZVOJ IGER NA SREČO V SLOVENIJI Po značilnostih razvoja igralništva pri nas ločimo več obdobij: 1. Plemiško obdobje do leta 1964. Obdobje ko so se igralnice odpirale in zapirale. Ko pa so bile prisotne so bile namenjene zgolj petičnežem. 2. Elitistično obdobje od 1964-1984. Kazinoji so v turističnih centrih, namenjeni elitni, izključno tuji klienteli. Prevladuje klasična igralniška ponudba. Kazinoji so nizko obdavčeni. Profiti se vlagajo v razvoj turistične infrastrukture. Poslujeta dva kazinoja v Portorožu in na Bledu. 3. Obdobje ekspanzionizma od 1985 - 1993. Novi ponudnik kazino iger, HIT uvaja koncept igralniško zabaviščne ponudbe po ameriškem vzoru. Število igralnic in število gostov narašča. Igralništvo postaja ekonomsko pomemben in zato tudi za politiko zanimiv subjekt. 4. Obdobje prve stagnacije od 1993 - 1999. Podjetniško politični konflikt povzroči moratorij razvoja. Nova zakonodaja uvede sistem koncesij Davki se enormno povečajo. Igralniški produkt zastareva. Leta 1997 je sprejeta strategija razvoja igralništva Slovenije. Poslanstvo igralništva je v pospeševanju razvoja turistične ponudbe območij. Davčna politika še ni usklajena z razvojno. Relativno visoki davki in progresivna koncesijska lestvica. Slovenski kazinoji so obremenjeni bolj kot neposredna konkurenca (Luin 1999). 5. Koncesijsko obdobje od 1999 - 2007. Prve koncesije so družbam, ki že poslujejo podeljene v juliju 1999. Investicije v širitev in posodabljanje ponudbe se že izvajajo. Prve prenovljene igralnice bodo v Kranjski gori, Novi Gorici in Lipici. Pripravlja se nov zakon o igrah na srečo, ki naj bi se bo uskladil z usmeritvami iz strategije. V nekaj letih se pričakuje povečanje prometa za petdeset odstotkov. Dosedanje koncesije za obstoječe kazinoje so bile podeljene na podlagi pasivne koncesijske politike. Kriterijev, na podlagi katerih bi se lahko izvajala aktivna koncesijska politika, na žalost še ni. Igralništvo se postopoma preveč osredotoča na domače goste. 6. Obdobje druge stagnacije od 2007 do 2020. Po letu 2007, ko se začne svetovna kriza in v Italiji odprejo VLT igralne salone začne v Sloveniji občutno upadanje prihodkov. Brez jasne strategije, kaj bi se želelo z igralniško dejavnostjo, pa dejavnost postopoma izgublja na pomenu. 7. Obdobje po virusu COVID-19 od 2020 dalje. Zaradi koronavirusa COVID-19 se vse igralnice in igralni saloni zaprejo. V času pisanja knjige smo v tej fazi. Tako da še ne vemo, kdaj se bodo kazinoji odprli in kakšen bo odziv igralcev. Pričakovati je, da bodo bolje poslovale internetne igralnice. Sami bomo, ker se obdobja prepletajo, v nadaljevanju ta obdobja združili na manj zaokroženih skupin. 2.1 Prikaz razvoja igralništva na območju Slovenije do leta 1964 Na območju sedanje Slovenije je bilo dogajanje na področju igranja na srečo odsev dogajanja po Evropi. Z zgodovinskega zornega kota je tematika prikazana v raziskavi Darje Mihelič z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa (Mihelič 1993). Na ta vir se naslanjamo pri prikazu razvoja do leta 1984, po tem letu pa se poslužujemo lastnih raziskav, ki so bile izdelane po naročilu Ministrstva za gospodarske dejavnosti (Vesenjak in Luin 1997a). Začetki hazardiranja na ozemlju današnje Slovenije vodijo v štirinajsto stoletje, ko so kljub prepovedi kockali v Sorbijevi vinski kleti v Piranu (Zelinšček 2010). Vendar je o tem poslovanju 15 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA zelo malo znanega in te dejavnosti ne moremo opredeliti kot legalne. Več je znanega o tem, da ima Goriška več kot dvestoletno tradicijo v igralništvu. Z vidika zgodovine igralništva daje to dejstvo temu prostoru, kjer se je najbolj razvila ta dejavnost, poseben pomen. Gorica je v Avstrijski monarhiji, kamor je precej časa spadala, veljala za eno od pomembnejših turističnih destinacij. V to priljubljeno letovišče je hodilo plemstvo in kasneje tudi druga noblesa iz hladnih severnih predelov monarhije. V tem letovišču so obiskovalci ostajali tudi po več mesecev. V geografsko prijetnem in podnebno milem okolju so uživali v zračnih in vodnih kopelih ter si krepili zdravje z grozdnimi in sadnimi kurami. Prijetna doživetja so jim predstavljali sprehodi po okoliških gričih ter izleti s kočijami do morja v bližnje obmorske ribiške kraje, pa tudi na Kras ter po Vipavski in po Soški dolini, kjer so okušali številne in značilne kulinarične dobrote teh krajev. Številni lovski dvorci so še dodatno bogatili sproščena doživetja (Luin 2007). Le malo turističnih krajev v Avstriji je imelo dovoljenje za prirejanje iger na srečo. Že 1795 leta je v Gorici deloval prvi kazino, v katerega pa je imel vstop le plemiški stan. Kot vidimo, je bil kazino odprt kmalu po tem, ko so v Benetkah zaprli »Casino Ridotto«. Kasneje so tudi goriški industrialci organizirali svoj »casino club«, trgovci svojega in obrtniki svojega. Kazinoji so delovali po strogih klubskih pravilih. Igrali so lahko samo moški. Ženske, četudi so bile iz visoke družbe, niso imele pravice igrati. V ta »posvečeni« igralski prostor so lahko vstopale le kot tihe spremljevalke moških. Poleg prostora za igranje, so bili tu še družabni prostori za pitje kave, za branje časopisov, pa tudi dvorane v katerih so se organizirale družabne prireditve in plesi. Sodeč po naslovih časopisov, ki so jih kazino družbe naročale, je prihajala klientela iz cele Evrope in ne le iz Avstrijske monarhije. Gorica je v turističnem smislu kot priljubljeno, predvsem zimsko klimatsko zdravilišče, veljala za »avstrijsko Nico« Ni zgolj slučaj, da je avstrijski cesar Bourbonski kraljevski družini, ko je po julijski revoluciji morala zbežati iz Pariza, ponudil dosmrtno zatočišče prav v Gorici (Luin 2007). Prirejanje iger na srečo, je bilo v Avstriji strogo prepovedano in sankcionirano celo z zaporno kaznijo. Za redke turistične kraje, ki so dobili posebno dovoljenje za organiziranje kazino iger, je to resnično predstavljalo poseben status. Ta »statusni simbol«, s katerim se je turistični kraj lahko ponašal, je privlačil pomembne in bogate goste. Igrali so lahko namreč le premožni in ugledni ljudje. Kazinoji so v Gorici z občasnimi prekinitvami delovali vse do prve svetovne vojne. Predstavljali so središče družabnega in kulturnega življenja. Tu se je srečeval poslovni svet. Pomembneži so tudi z igranjem želeli pokazati svojo »vrednost«. Velik gospodarski in turistični pomen je Gorici prinesla železniška povezave s centrom Avstrije. S turističnega vidika je »Bohinjska železnica« ali »Trans-alpina« predstavljala eno turistično najbolj atraktivnih železniških prog v Evropi (Luin 2007). Goriško turistično in igralniško »pravljico« je sesula prva svetovna vojna. Po vojni, v kateri je bilo mesto močno razrušeno, je Gorica pripadla Kraljevini Italiji. Bogato družabno in turistično življenje mesta je zamrlo. Kazinoji so bili prepovedani. Turistični pomen tega kraja je zbledel. Za predhodnika legalnega igralništva na slovenskih tleh velja Casino d’Etrangere, ki ga je istoimensko društvo osnovalo 13. junija 1913 v Portorožu v vili San Lorenzo. Kot je razvidno iz statuta, ki ga hrani Piranski arhiv, je bil cilj kazinoja »[...] pospeševati družabno občevanje med člani ter prispevati k vzpodbujanju kopališkega življenja v tem letoviškem kraju« (Mihelič 1993). V tem društvenem lokalu je bila članom zagotovljena možnost vsakodnevnega shajanja, igranja družabnih in drugih po zakonu dovoljenih iger. Kazino je prirejal glasbene večere, plese, razstave in raznovrstne prireditve. Gospodje so smeli zaprositi za članstvo pri dvajsetih, dame pa pri osemnajstih letih. Po 1. svetovni vojni je bila ta igralnica zaradi zakonske prepovedi zaprta. 16 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA V Kraljevini Jugoslaviji so bile kazino igre prepovedane. Za nespoštovanje te prepovedi so bile predpisane visoke kazni, po Kazenskem zakoniku Kraljevine Jugoslavije je profesionalno ukvarjanje z igrami na slepo srečo spadalo pod kaznivo dejanje delomrznosti skupaj s potepanjem, »vlačugarjenjem« in beračenjem, za izvedbo loterij pa je bilo potrebno soglasje zakonodajalca (Mihelič 1993). Dovoljevali pa so loterijo, nad katero je imelo monopol ministrstvo za finance. V času svojega obstoja je ta institucija nekajkrat spremenila ime, nekaj časa se je imenovala srbska kraljeva državna razredna loterija ( Kraljevska klasna lutrija), od leta 1919 pa državna razredna loterija. Po letu 1945 se je Razredna loterija preoblikovala v Jugoslovansko loterijo, ki je obstajala do leta 1991. Z razpadom skupne države je vsaka od držav ustanovila svojo. 28. avgusta 1946 je Ministrstvo za finance FLRJ določilo, da se po predhodni odobritvi lahko prirejajo loterije, tombole in druge igre na srečo, a le v humanitarne in kulturno-prosvetne namene. Temeljni zakon o igrah na srečo je bil objavljen leta 1962 (Ur. list FLRJ 22/62). K igram na srečo je prišteval loterije, tombole, športne napovedi, loto in druge igre z naključnim izidom. Prirejanje iger na srečo naj bi služilo pridobivanju finančnih sredstev za socialno-humanitarne, kulturno-prosvetne in telesno-vzgojne namene ter za gospodarsko reklamo. 2.2 Urejenost v Jugoslaviji v letih 1964 – 1984 S spremembo zveznega zakona spomladi leta 1965 (Ur. list SFRJ 16/65) je bilo republikam dopuščeno, da smejo dovoljevati delovnim organizacijam, ki opravljajo gostinske storitve ali se ukvarjajo s prirejanjem kulturno-zabavnih prireditev, prirejanje posameznih iger na srečo tudi v druge namene. Na podlagi tega zakona je še istega leta stopil v veljavo slovenski Zakon o igrah na srečo (Ur. list SRS 29/65). Igre, ki se prirejajo v kazinojih, je razporedil med »posebne igre na srečo«. Igralo se je lahko izključno za tujo valuto, jugoslovanskim državljanom je bilo sodelovanje pri teh igrah prepovedano. Za tistega, ki bi se prekršil, je bila poleg denarne kazni in zapora do 30 dni, predvidena tudi zaplemba pridobljenih premoženjskih koristi ter možnost izgona. Tudi slovenski kazenski zakon iz leta 1977 v 234. členu predvideva visoke kazni za tiste, ki bi prirejali igre na srečo, jih omogočali ali vabili klientelo. Večjo toleranco je država pokazala na področju loterije, verjetno tudi zaradi tega, ker se je del vplačil delil socialnim, kulturnim in športnim organizacijam. Za odprtje igralnice je moral turistični kraj zadostiti strogim kriterijem, med drugim je moral imeti najmanj 1000 turističnih ležišč in letno realizirati najmanj 200.000 tujih nočitev. Tem merilom sta ustrezala le Portorož in Bled. Še pred sprejetjem ustrezne zakonodaje o prirejanju posebnih iger na srečo je bila leta 1964 v Portorožu odprta prva slovenska igralnica. Zakon iz leta 1965 je pomenil le legalizacijo obstoječega stanja. Do leta 1969 je pri poslovanju finančno sodeloval tudi tuji partner. Leta 1965 je tudi blejski zavod za turizem odprl kazino na Bledu (Mihelič 1993). S tem dogodkom se začne razvoj modernega igralništva v Sloveniji (Slika 3: Prostorska razporeditev igralnic in igralnih salonov; Tabela 2: Pričetek poslovanja igralnic; in Tabela 3: Pričetek poslovanja igralnih salonov) V Sloveniji trenutno obratuje 10 kazinojev, ki poslujejo v skladu z Zakonom o igrah na srečo (Ur. list RS 27/95 in njegove dopolnitve). Upravljajo jih 3 družbe. To je bistveno manj, kot smo imeli ponudbe v preteklosti, ko je bilo prisotnih istočasno 15 kazinojev, v upravljanju 5 različnih družb. Podobno je tudi z igralnimi saloni. Trenutno imamo 26 aktivnih igralnih salonov. V določenem obdobju je bilo teh tudi 37. Tudi tu prihaja do koncentracije. Lastniško vstopa Admiral, ki ima v Sloveniji v lasti 6 igralnih salonov. 17 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA LEGENDA: igralni saloni s koncesijo v letu 2020 igralnice s koncesijo v letu 2020 klasične igre na srečo proizvajalci igralniške opreme Slika 3: Prostorska razporeditev igralnic in igralnih salonov Leta 1966 je skupščina občine Nova Gorica, ki je bila že dve leti v stiku s predstavniki italijanskih družb, ki so želele v Novi Gorici odpreti igralnico, naslovila na slovensko skupščino predlog za dopolnitev zakona o posebnih igrah na srečo, ki bi dovoljeval odpiranje igralnic tudi v krajih, ki sicer niso izpolnjevali pogoja predpisanih turističnih kapacitet, imeli pa so druge pogoje, ki bi zadovoljevali donosno poslovanje igralnic. Prošnji ni bilo ugodeno, ker naj bi to predstavljalo preveliko koncentracijo igralnic ob italijanski meji in ker naj bi nova igralnica odžirala goste ostalima dvema (Mihelič 1993). Leta 1969 je Ljubljanski zavod za turizem, ki ga je ustanovila Prehrana export-import, dobil posebno dovoljenje za odprtje igralnice v hotelu Slon. Čeprav je dovoljenje vsebovalo klavzulo, da mora igralnica poslovati brez tujega partnerja, je igralnica dejansko imela italijanskega družabnika. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti so jo čez nekaj let zaprli. Interesi drugih krajev v Sloveniji, ki so želeli popestriti obstoječo turistično ponudbo, so bili zavrnjeni z obrazložitvijo, da ne ustrezajo kriteriju števila turističnih postelj in tujih nočitev. Zaradi nizke obdavčitve, ki je bila do leta 1986 le pri 8 % od igralniškega priliva, so bile igralnice izjemno donosna dejavnost. Po 2. svetovni vojni te dejavnosti pri nas ni bilo mogoče uskladiti z naukom socialistične morale. Kot dokaz o visoki socialistični zavesti in poštenosti zaposlenih v igralnici je v članku, ki ga je 10. januarja 1979 objavil Dnevnik, navedeno, da je kar četrtina zaposlenih v Casinò Portorož članov Zveze komunistov. Sicer pa so javni mediji o igralnicah poročali kot o leglu prostitucije, kriminala in pranja denarja (Mihelič 1993). Država pa je igralnice kot tipiko dekadentnega kapitalizma, kljub »socialistični zadregi« tolerirala, ker je imela od njih neposredno ali posredno korist. Igralniške dobičke so igralnice v skladu z željami politike usmerjale predvsem v izgradnjo turistične in kulturne infrastrukture. Učinki teh vlaganj so se posebej poznali pri razvoju turistične ponudbe Portoroža. Istočasno so bile igralnice tudi vir turističnih deviz. 18 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Obdobje med leti 1964–1985 bi lahko poimenovali prvo obdobje slovenskega igralništva. Za to obdobje je značilna elitistična zaprtost, klasična ponudba po francoskem zgledu, zaprtost dogajanja, kot bi se vse odvijalo na eksteritorialnem območju. Ponudba je bila namenjena le elitnim tujim gostom, ki tudi razmeroma veliko potrošijo. Tuji poslovni partner je imel organizirano agencijsko in posojilno službo. Nad dogajanji v kazinoju je »bedela« služba državne varnosti. Jugoslovanskim državljanom je bil vstop v kazinoje prepovedan (Luin 2008). Ves čas deluje tudi loterija. V prvem obdobju po letu 1945 deluje v okviru Državne klasne loterije. Po letu 1952 se ustanovi Jugoslovanska loterija. V letu 1972 pride do izvedbe ustavne reforme - prenos področja iger na srečo iz pristojnosti federacije v pristojnost republik in pokrajin, in v istem letu pride do prenehanja delovanja Jugoslovanske loterije in ustanovitve Loterijskega zavoda Slovenije - začetek samostojne poti Loterije Slovenije11. Več o delovanju je opisano v poglavju, kjer je predstavljena Loterija Slovenije. Prav tako je v tem obdobju že dovoljeno prirejanje občasnih iger na srečo, kot so tombole. Organizirajo jih razna društva in so karitativne narave. Vsi prihodki so razdeljeni med dobitke. 2.3 Razvoj igralništva v Sloveniji v obdobju po letu 1985 do 2001 Vse od pričetka poslovanja igralnice v Portorožu do leta 1998 Slovenija ni imela opredeljene politike razvoja te dejavnosti in tudi ne strateškega dokumenta, kjer bi bili določeni cilji ter kriteriji za razvoj te dejavnosti. Po zgledu drugih evropskih opredelitev tega področja – zasledimo lahko precej podobnosti s francosko zakonodajo – je zakon iz leta 1965 (Ur. list SRS 29/65), z namenom ustvarjati devizni priliv in širiti turistično ponudbo, določil tako pogoje odpiranja igralnic, kot tudi porabo dobička za razvoj turistične infrastrukture. Izključno kompetenco za izdajo dovoljenja je imel Izvršni svet Republike Slovenije. Čeprav Nova Gorica ni imela pogojev, da bi na osnovi števila turističnih postelj in tujih nočitev dobila dovoljenje, je kljub temu prišla do njega, in sicer leta 1982. To bi lahko pripisali dejstvu, da je bilo zaradi izjemno slabega stanja na področju hotelske in gostinske dejavnosti hotelu Argonavti, ki je bil v sanaciji, podeljeno dovoljenje za uvedbo ponudbe igralnih avtomatov. Argonavti tega dovoljenja niso nikdar izkoristili, saj so prej končali v stečaju. Po spletu okoliščin je prav to dovoljenje služilo Hotelsko gostinskemu podjetju Nova Gorica (v nadaljevanju HGP), ki je prevzelo gostinsko dejavnost v Argonavtih, da je dobilo zeleno luč za oblikovanje igralniške ponudbe v Novi Gorici. Konec decembra 1984 je v delno adaptirani kavarni hotela Park pričel delovati igralniški salon kot skupna naložba Casinòja Portorož in HGP Gorica. Ta je postal 16 Jugoslovanska igralnica. V » joint venture« pogodbi je bila tudi klavzula, da HGP, v okviru katerega je posloval igralni salon, kot profitni center s svojim obračunom izplačuje partnerja s polovico dobička. Partner je v enem letu dobil naložbo izplačano. Pogodbeni odnos je bil tako že v roku enega leta zaključen in kljub pogajanjem do podaljšanja pogodbe ni prišlo. Predvidevam, da je pogodba vsebovala »izplačilno« klavzulo, ne pa participacije na dobičku, ker Casinò Portorož ni verjel, da se bo ponudba prijela in kasneje je bil prav tako prepričan, da bo razvoj zamrl, če ne bo prisoten njihov strokovni kader, ki bi vodil igralniško poslovanje. Kot je pokazal kasnejši razvoj dogodkov, je bila to za Casinò Portorož zgrešena podjetniška ocena (HIT d.d., b. d.). V obdobju po letu 1985 pa vse do dokončanja lastninskega prestrukturiranja, kot ga je predvideval Zakon o lastninskem preoblikovanju igralnic (Ur. list RS 40/97), obstoječe 11 Mejniki https://www.loterija.si/LOTERIJA,,o_podjetju,zgodovinski_mejniki.htm 19 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA igralniške družbe niso pridobile koncesij; to obdobje lahko poimenujemo drugi val slovenskega igralništva. Dogajanje v tem obdobju je bilo precej turbulentno. Sam proces vzpostavitve je bil zelo različen (Slika 4: Proces vzpostavitve koncesij). Državne igralnice Igralnice in Ponudba igralnih igralni saloni s avtomatov koncesijami izven igralnic Nove koncesije za igralne salone Zaprtje Slika 4: Proces vzpostavitve koncesij V tem obdobju je bil razvoj zelo intenziven. Ponudba se je v iskanju nove tržne niše prilagajala ameriškim trendom tako glede same strukture, kot tržne usmeritve. Kot razvojni višek tega vala bi opredelil postavitev igralniško-zabaviščnega kompleksa Perla v Novi Gorici v letu 1993. Tudi v drugih turističnih krajih je bilo odprtih več kazinojev s ciljem popestritve turistične ponudbe. Dovoljenja za odpiranje igralnih salonov in kazinojev so pri vladi izposlovala občinska vodstva. V to obdobje velikega igralniškega razvoja spada tudi transformacija družbeno-ekonomskega sistema. Del družb je izpeljal lastninjenje na podlagi Markovićeve zakonodaje, v HIT-u je delni lastnik postal tudi privatni kapital neposredno zaposlenih, v Casinò Bled pa posredno, preko lastništva hotelskih družb z Bleda in Bohinja (Noč 1994). Registracijska sodišča so izvedla tudi vpis teh novih igralniških družb z mešanim kapitalom. Menimo, da del politike ni mogel sprejeti dejstva nastajanja organizma z veliko ekonomsko močjo in zgodila se je nikoli razjasnjena afera HIT, ki naj bi spremenila politično moč vpliva na dejavnost. V tem času v politiki ni bilo dovolj enoznačno strukturiranega cilja in interesov glede lastninjenja, saj bi slovenska vlada lahko relativno zgodaj po osamosvojitvi sprejela moratorij na izvajanje lastninskega preoblikovanja po Markovićevem zakonu, če bi to hotela oziroma če bi ji bil to cilj. Dejstvo pa je tudi, da igralništvo ni povsem navadna gospodarska dejavnost, zato ji države podrobno definirajo okvire poslovanja in določajo namene uporabe monopolnih dobičkov. Vendar je v svetu pretežni del družb, ki organizirajo kazino ponudbo, privatnih, so pa loterije z izjemo karitativnih državne (Luin 2008). Če ocenjujemo politične ukrepe z zornega kota posledic, vidimo, kdo je od dogajanja okrog igralništva tako v politični kot ekonomski sferi imel koristi, in ne najdemo popolnoma logičnih zaključkov. Zaradi blokade razvoja ponudbe posebnih iger na srečo je v državo prišlo veliko manj igralniških gostov, s tem pa je bil tudi devizni priliv manjši od mogočega. Po analizi 20 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA izgubljenih koristi, kot so ugotovljene v Strategijah razvoja igralništva v Sloveniji, bi bilo možno s povečanjem ponudbe v petih letih najmanj podvojiti obseg poslovanja. Ker pretežno število gostov prihaja iz Italije, lahko rečemo, da je od tega dogajanja z ekonomskega vidika največ imela italijanska stran. Med tem časom pa se je pri nas močno razširila ponudba igralnih avtomatov po gostinskih obratih, ki ni bila podvržena restrikcijam. Nekontrolirano so zrasli igralniški saloni z večjim številom avtomatov. Dovoljenja so na podlagi Zakona o začasni ureditvi prirejanja posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic in o plačevanju takse na igralne avtomate (ZZUPP) (Ur. list RS 35/95) dajale neposredno občine. Zaradi pavšalnih taks, ki jih pobirajo od vsakega avtomata, so bile pri podeljevanju dovoljenj zelo radodarne, ne glede na posledice, ki jih ima takšna igralniška ponudba na socialno okolje. Nihče pa ni striktno kontroliral, če je število kontrolnih nalepk dejansko usklajeno s številom avtomatov. Še danes ni centralne evidence, na podlagi katere bi lahko z gotovostjo potrdili, koliko igralnih avtomatov se je nahajalo izven uradnih igralnic, saj ni bilo kompletnega nadzora nad to ponudbo. Solastniki družb, ki so imele to igralniško ponudbo izven igralnic, so bile velikokrat tudi tuje družbe ali posamezniki. S tega naslova so torej imeli koristi predvsem lastniki igralnih avtomatov, nameščenih izven igralnic. Ni racionalnega razloga, da je politika z ene strani popolnoma zavrla razvoj v družbah, kjer je imela vse instrumente za kontrolo, ter istočasno dovolila nemoten, nekontroliran razvoj ponudbe igralnih avtomatov v gostinskih lokalih in igralnih salonih, ne glede na to, kdo je njihov lastnik in kdo so bili obiskovalci igralnice in igralnih salonov. Pretežni del populacije, ki igral na avtomatih izven igralnic, so bili mladi, tudi nepolnoletne osebe, torej tudi ljudje, ki največkrat niti (še) niso imeli svojih dohodkov. Medtem ko so morale uradne igralnice registrirati vsakega gosta, se od lastnikov igralnih salonov tega ni zahtevalo (Luin 2008). Omenili bi še, da so v spremembah, ki jih je pospešila afera HIT, pridobile tudi pozicijske stranke, saj imajo moč, da preko članov nadzornih svetov neposredno vplivajo na poslovno politiko igralniških družb. To je bilo vse dokler so te družbe ostajale v pretežno državni lasti. S tem se je zagotavljalo strateški nadzor dnevne politike nad dejavnostjo. Občine so imele lastništvo v višini 20 %. Na ta način so bile delno izključene, da bi lahko odločilno vplivale na razvojno politiko igralniških družb na svojem območju. Izgubili pa so predvsem zaposleni, saj so bili njihovi kapitalski vložki v družbo spremenjeni v posojilo do družbe in niso imeli niti možnosti, da bi lastninske certifikate vložili v svoje podjetje, medtem ko je bilo zaposlenim pri Loteriji Slovenije dovoljeno, da so postali lastniki do višine 10 % kapitala družbe. Zaposleni v igralnicah teh sredstev še vedno niso dobili izplačanih. Oportunitetne izgube je utrpela tudi država na področju deviznega priliva, davkov, turističnega razvoja in zaposlovanja (Luin 2008). Tako davčni kot kontrolni in koncesijski sistemi bi bili lahko vzpostavljeni, opravljeno bi bilo lahko lastninsko preoblikovanje na kasneje sicer postavljeni osnovi, ne da bi bil za 7 let preprečen razvoj dejavnosti. Tak način reševanja problematike bi lahko ocenili le kot nezmožnost politike, da konsistentno reši probleme, ki jih je posredno z nesprejemanjem pravočasnih odločitev sama projicirala. Da je verjetno šlo tudi za poskus medsebojnega političnega obračuna, lahko sklepamo iz tega, da je bila imenovana parlamentarna komisija, ki naj bi raziskala sum zlorabe pooblastil nosilcev političnih funkcij. Do tako pričakovane »politične katarze« se komisija ni uspela dokopati. Kot je razvidno iz sledečih poglavij, je dejavnost znala dosegati zelo dobre ekonomske rezultate. Iz tega sklepamo, da je bila učinkovito vodena, se pa odgovorni niso dovolj zavedali poslanstva, ki ga je tej dejavnosti namenila družba, niti niso upoštevali poudarjene družbene dimenzije menedžmenta v igralništvu, zato se je sicer učinkovito odločanje na podjetniški ravni pokazalo kot neuspešno na družbeni ravni. Odločitve, ki ne upoštevajo uspešnosti kot 21 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA pomembne komponente, lahko na daljši rok izničijo rezultate učinkovitosti. V tem primeru se je to tudi uresničilo (Luin 1998). To obdobje lahko opredelimo kot zlato obdobje slovenskega igralništva. Po drugi strani pa ga zaznamuje neurejenost na področju igralnih avtomatov zunaj igralnic in igralnih salonov. Temu se je naredilo konec z novelo Zakona o igrah na srečo in ureditvijo koncesij. Igralni avtomati se postopoma umikajo v igralne salone. Lastništvo postaja bolj transparentno. V kolikor povzamemo dogajanje ob odpiranju igralnic. Leta 1964 se odpre igralnica v Portorožu12, 1965 na Bledu (ta še vedno deluje), ter leta 1971 v Ljubljani (delovala je samo eno leto). Po nekajletnem zatišju smo priča zametkov igralništva v Novi Gorici (1984)13. Podjetje HIT kmalu prevzame primat in odpre igralnice v Rogaški Slatini (1989), Kranjski Gori (1991), Tolminu (1991-1993) in na Otočcu (1992-2008). Portoroška igralnica odpre igralnici v Lipici (1989) in Čatežu (2001-2009). Igralništvo je bilo prisotno tudi v Mariboru (1991 - 2009) in v Moravskih toplicah (2001-2005). Leta 1993 odpre podjetje HIT megaigralnico Perla v Novi Gorici, ki je postavila temelj spreminjanja koncepta igralnic. Iz izrazito evropskega konservativnega stila začne podjetje HIT uvajati ameriški liberalni stil igranja (Raspor in Petrič 2010). Odpreta se tudi Igralniško zabaviščni center v Kobaridu (2004) in Šentilju (2007). V tem času se dovoli vstop v igralnico tudi domačinom (po letu 1993). Ponovno pride do odprtja igralnice v Ljubljani (1995 - 2011), ki je menjala kar nekaj lokacij. Tabela 2: Pričetek poslovanja igralnic Zap. Opomba/ Datum št. Pričetek večinsko dodelitve Veljavnost Firma in sedež Igralnica poslovanja lastništvo koncesije koncesije AKTIVNE IGRALNICE (s koncesijo) HIT d.d. Casino Perla 1 Delpinova 7a Kidričeva 7 1993 22.05.1999 30.06.2024 5000 Nova Gorica 5000 Nova Gorica HIT d.d. Casino Park 2 Delpinova 7a Delpinova 5 1984 23.05.1999 30.06.2024 5000 Nova Gorica 5000 Nova Gorica HIT d.d. Casino Korona 3 Delpinova 7a Vršiška 23 1991 24.05.1999 30.06.2024 5000 Nova Gorica 4280 Krajnska Gora HIT d.d. Casino Fontana 4 Delpinova 7a Zdraviliški trg 10 1989 25.05.1999 30.06.2024 HIT d.d. 5000 Nova Gorica 3250 Rogaška Slatina HIT d.d. Casino Mond 5 Delpinova 7a Sadjarska pot 15 2007 19.12.2012 30.10.2020 2212 Šentilj v Slovenskih 5000 Nova Gorica Goricah HIT d.d. Casino Drive-in (2007) 6 Delpinova 7a Mednarodni prehod 4 20.09.2015 6.12.2020 2015 5000 Nova Gorica 5290 Šempeter pri Gorici HIT d.d. Igralnica Kobarid 7 Delpinova 7a Staro selo 60a 2004 5.12.2002 1.06.2022 5000 Nova Gorica 5222 Kobarid 8 Casino Portorož d.d. Casino Portorož 1964 20.05.1999 30.06.2024 12 Najprej je bila igralnica v hotelu Palace, nato pa se je preselila v hotel Metropol, ki je zrasel na območju nekdanje vile San Lorenzo. 13 Otvoritev igralnice v hotelu Park - skupna naložba takratnega HGP (zdajšnji HIT) in Casino Portorož. 22 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Obala 75a Obala 75a 6320 Portorož 6320 Portorož Casino Casino Portorož d.d. Casino Lipica Portorož 9 Obala 75a Lipica 5 1989 21.05.1999 30.06.2024 6320 Portorož 6210 Sežana Casino Bled d.d. Casino Bled B.G.S. 10 Cesta svobode 15 Cesta svobode 15 1965 13.01.2010 31.12.2022 d.o.o. 4260 Bled 4260 Bled IGRALNICE BREZ KONCESIJE (ne poslujejo več) HIT d.d. Casino Otočec 1992 - 1 Delpinova 7a Grajska cesta 4 20.05.1999 30.06.2009 2008 5000 Nova Gorica 8223 Otočec HIT d.d. HIT d.d. Casino Tolmin 2 Delpinova 7a Dijaška ulica 18 1991-1993 7.01.1900 5000 Nova Gorica 5220 Tolmin Casino Portorož d.d. Grand Casino Lido Čatež 2002 - 3 Obala 75a Topliška cesta 35 19.07.2001 30.06.2010 2009 6320 Portorož 8251 Čatež ob Savi Casino Casino Portorož d.d. Vila Marija Portorož 4 Obala 75a Šenjtane 26 1989–1992 6320 Portorož 6321 Portorož Casino Maribor d.d. Casino Maribor 1989 - 5 Glavni trg 1 Glavni trg 2 11.11.1999 31.12.2012 2009 2000 Maribor 2001 Maribor Casino Casino Maribor d.d. Casino 3000 Maribor 2001 - 6 Glavni trg 1 Kranjčeva ulica 12 18.10.2001 31.12.2005 2005 2000 Maribor 9226 Moravske Toplice Casino Ljubljana d.d. Casino Ljubljana 2005 - 7 Miklošičeva cesta 9 Miklošičeva cesta 10 2012 1000 Ljubljana 1001 Ljubljana Casino 17.02.2000 31.12.2012 Casino Ljubljana Ljubljana 1992 - Dunajska 154 2005 1000 Ljubljana Zavod za turizem Ljubljana Casino Ljubljana - Hotel Slon Zavod za 8 Slovenska Cesta 34 1969–1978 turizem Ljubljana 1000 Ljubljana Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a) V tem času je bila tako zgrajena večina igralniške infrastrukture. Kot je razvidno iz pregleda, je kar nekaj igralnic tudi propadlo. V tem obdobju dobimo tudi Športno Loterijo. Športna loterija je bila na osnovi novega Zakona o igrah na srečo iz leta 1995 ustanovljena konec leta 1995. Že ime samo opozarja na namen ustanovitve družbe. Glavno vodilo ustanovitve Športne loterije je bilo v zbiranju finančnih sredstev za dejavnosti športnih, invalidskih in humanitarnih organizacij v Sloveniji.14 Posnetek nočnega utripa, ki ga je februarja 1970 v objektiv ujel Dnevnikov fotoreporter Marjan Ciglič, ni iz Monte Carla, kot bi morda kdo pomislil zaradi žarečih napisov »casino« na pročelju stavbe. Napisi so takrat vsako noč svetili na hotelu Slon (Slika 5: Casino Ljubljana - Hotel Slon). V Ljubljani igralnice sicer niso bile tako pogoste kot v mondenem Monte Carlu, saj je bila igralnica v hotelu Slon tedaj edina v Ljubljani. Odprli so jo leta 1969, a jo nato že po približno enem letu delovanja preselili v hotel Lev.15 14 Zgodovina https://www.e-stave.com/Opodjetju/Opodjetju.aspx 15Rokavec Živa. 2020. Porumenela fotografija: Ljubljana ali Monte Carlo? Dnevnik. https://www.dnevnik.si/1042922383 23 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Slika 5: Casino Ljubljana - Hotel Slon (Foto: Marjan Ciglič/hrani fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije) https://www.dnevnik.si/1042922383 V skladu s slovensko zakonodajo obstajata dve vrsti iger na srečo: »klasično« igranje iger na srečo in posebne igre na srečo (casino igralništvo). Klasično igranje na srečo vključuje loterije, loterije z instant nagradami, kviz loterije, bingo, loto, športne stave in druge podobne igre. Obstajata dva operaterja, ki upravljata »klasične igre«: Loterija Slovenije, ki vodi osem različnih serij iger, in Športna loterija, ki vodi šest iger. Igre, kot so loterije, bingo in raffle, lahko občasno organizirajo humanitarna in neprofitna združenja (Makarović, Macur, in Rončević 2011). Zakon o igrah na srečo ( Zakon o igrah na srečo (ZIS), b. d.) je podrobno določil, da smejo klasične igre na srečo občasno prirejati društva in neprofitne humanitarne organizacije, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: prireditelji), ki jih določi vlada, in sicer zaradi pridobivanja sredstev za financiranje dejavnosti, določenih s splošnimi akti prireditelja. Prireditelj lahko priredi številčno loterijo, tombolo ali srečelov samo enkrat na leto, z enim žrebanjem. Srečke sme prireditelj prodajati največ 60 dni. Tovrstne igre se organizirajo za karitativne namene. 24 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 2.4 Razvoj igralništva v Sloveniji v obdobju po letu 2002 Po letu 2002 smo bili sprva deležni intenzivnih vlaganj v igralniško infrastrukturo. Obnavlja in dograjuje se igralniško zabaviščni center Perla v Novi Gorici, Korona v Kranjski Gori. Razvojni ciklus se nadaljuje z odprtjem igralnice v Kobaridu (2004) in Šentilju (2007). V tem obdobju se pospešeno odpirajo igralni saloni saj podjetja pridobivajo koncesije. S spremembami, ki jih prinaša novela ZIS se uredi status igralnih avtomatov zunaj igralnic in začne se odpiranje in povečana izdaja koncesij za igralne salone (Tabela 3: Pričetek poslovanja igralnih salonov). Poleg tega je zakon opredelil dva kraja, kjer se lahko organizira posebne igre na srečo: igralnice in igralni saloni. Vlada lahko z zakonom podeli koncesije za do 15 igralnic in do 45 igralnih salonov. Med letoma 2002 in 2007 je bilo zabeleženo veliko povečanje (+47 %) igralnih salonov zaradi zakonodajne liberalizacije v letih 2001 in 2003 (Zagoršek, Jaklič, in Zorič 2007), ko se je številka povečala na 13 igralnic in 34 igralnih salonov. Kasneje pa to število prične upadati. Trenutno je v Sloveniji 10 igralnic in 26 igralnih salonov (Republika Slovenija, Ministrstvo za finance 2017). Drugo pomembno dejstvo, ki se zgodi v tem času je tudi ureditev statusa igralnih avtomatov izven igralnic. S začetkom podeljevanja koncesij se to področje sistemsko uredi. V letih od 2004 do 2007 so bili poizkusi, da bi ameriški investitor Harrah's skupaj s HIT d.d. odprl mega zabavišče. Skupni projekt igralniško-zabaviščnega centra naj bi znašal 700 milijonov dolarjev in so ga planirali zgraditi na Goriškem. V njem bi bila med drugim hotel z 800 do 1.200 sobami in igralnica s površino okoli 4.500 kvadratnih metrov, s 1.500 igralnimi avtomati in 70 igralnimi mizami. HIT bi tako število gostov povečal z 1,5 na 3,1 milijona. Američani so izvedbo investicije pogojevali s spremembo davčne zakonodaje oziroma znižanjem igralniških dajatev, hkrati pa bi v skupni družbi, ki bo upravljala megazabavišče, radi imeli več kot petinski delež. To pa je bilo več kolikor so takrat dovoljevali slovenski zakoni. Tako je bila uresničitev projekta odvisna predvsem od tega, ali bi finančno ministrstvo oz. vlada privolilo v spremembe. Vendar dlje od intenzivnih pogovorov o realizaciji posla ni prišlo. Po tem obdobju tudi začne velika stagnacija. Zapre se kar nekaj igralnih salonov in kazinojev. Največji kolaps je bil po letu 2007 ko se je prepovedalo kajenje v kazinojih in igralnih salonih. Po nastopu gospodarske krize v letu 2007, se v Italiji pospešeno odpirajo najprej Bingo sale in kasneje sale VLT in veliko italijanskih igralcev se odloči, da bodo raje igrali doma. Pomembna sprememba in dopolnitev so kitajski gosti, ki živijo na območju Italije in Avstrije. Vendar pa vseeno igralništvo v Sloveniji doživlja recesijo, zapirajo se oddelki, kazinoji, igralni saloni. Zmanjšujejo se tudi delovna mesta. Tabela 3: Pričetek poslovanja igralnih salonov Zap. Opomba/ Datum št. Pričetek večinsko dodelitve Veljavnost Firma in sedež Igralnica poslovanja lastništvo koncesije koncesije AKTIVNI IGRALNI SALONI S KONCESIJO HIT Larix d.d. Casino Larix igralni salon 1 Borovška cesta 99 Borovška 99 HIT 4280 Kranjska Gora 4280 Kranjska Gora 14.06.2002 15.06.2025 Best Gold Bet d.o.o. Igralni salon Gold Club Casino 2 Cesta na Lenivec 44 Lipica 21 6210 Sežana 6210 Sežana Best Gold 17.12.2002 20.12.2020 Pigal d.o.o. Igralni salon Hotel Casino Castra Bet d.o.o. 3 Goriška cesta 25č Goriška cesta 25č 5270 Ajdovščina 5270 Ajdovščina 29.07.2004 31.07.2022 4 Admiral Casinò Mediteran – Admiral Admiral d.o.o. Igralni salon Kozina 1.10.2008 30.09.2021 25 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Bazoviška cesta 23 Bazoviška cesta 23 6240 Kozina 6240 Kozina Igralni salon Karneval – Casino Igralni salon Karneval d.o.o. Carnevale 5 Spodnje Škofije 259 Spodnje Škofije 259 6281 Škofije 6281 Škofije 17.12.2002 20.12.2020 Aleatorium d.o.o. Casino Lev igralni salon 6 Bleiweisova cesta 30 Vošnjakova 1 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana 6.05.2004 30.04.2022 Memoria d.o.o. Casino Poetovio igralni salon 7 Vinarski trg 5 Vinarski trg 5 2250 Ptuj 2250 Ptuj 17.12.2002 20.12.2020 Inclub d.o.o. Igralni salon Casino Princess 8 Bevkov trg 6 Bevkov trg 6 5000 Nova Gorica 5000 Nova Gorica 27.03.2003 20.03.2021 P&P Marketing d.o.o. Igralni salon Casino Tivoli 9 Hraška cesta 21 Hraška cesta 21 4248 Lesce 4248 Lesce 9.02.2006 20.01.2024 Casino Riviera – igralni salon d.d. Casino Riviera – igralni salon 10 Obala 33 Obala 33 6320 Portorož 6320 Portorož 14.06.2007 31.07.2025 Kongo Hotel & Casino – igralni Kongo Hotel & Casino d.d. salon 11 Ljubljanska 65 Ljubljanska 65 1290 Grosuplje 1290 Grosuplje 19.12.2002 20.12.2020 Stava d.o.o. Igralni salon Casino Joker 12 Mlinska ulica 2 Mlinska ulica 2 2000 Maribor 2000 Maribor 30.01.2003 20.01.2021 Onisac d.o.o. Casino Rio – igralni salon 13 Šmartinska 152 Šmartinska 152 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana Onisac 30.11.2005 20.11.2023 Onisac d.o.o. Casino Rio Central – igralni salon d.o.o. 14 Šmartinska 152 Miklošičeva cesta 9 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana 7.06.2012 10.06.2020 Trine d.o.o. Casino Venko igralni salon 15 Neblo 11 Neblo 11 5212 Dobrovo v Brdih 5212 Dobrovo v Brdih 14.07.2005 1.10.2023 Viva d.o.o. Casino Paquito – igralni salon 16 Volčja Draga 61 Volčja Draga 61 5293 Volčja Draga 5293 Volčja Draga 14.06.2002 15.06.2020 AS-MB d.o.o. Casino igralni salon AS 17 Slovenska ulica 2 Panonska 1 2000 Maribor 9502 Radenci 23.07.2002 31.07.2020 Marwin d.o.o. Igralni salon Casino Faraon Celje 18 Ljubljanska 39 Ljubljanska 39 3000 Celje 3000 Celje 6.08.2002 1.09.2020 Salon igralnih avtomatov & Hotel Žalec d.o.o. zabavišče, Casino Rubin Žalec 19 Mestni trg 3 Mestni trg 3 3310 Žalec 3310 Žalec 19.12.2002 20.12.2020 Lev – Plus d.o.o. Casino Cezar – igralni salon 23 Stritarjeva 1 Stritarjeva 1 4000 Kranj 4000 Kranj 22.09.2005 1.10.2023 Astraea d.o.o. Casino Astraea – igralni salon 20 Ulica borcev 1b Lipica 23a 2000 Maribor 6210 Sežana 14.07.2005 1.10.2023 Andor d.o.o. Igralni salon Casino Andor 21 Klanec 19c Vinogradniška 9 6240 Kozina 6280 Ankaran 6.08.2002 1.09.2020 B.G.S. d.o.o. Casino Safir – igralni salon 22 Partizanska cesta 109 Partizanska cesta 149 9.02.2006 20.01.2024 26 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 6210 Sežana 6210 Sežana Mako d.o.o. Casino Fortuna igralni salon 24 Bevkov trg 6 Vipavska cesta 2e 5000 Nova Gorica 5000 Nova Gorica 1.10.2008 30.06.2021 Igralni salon Casino Lido Terme Del Naložbe d.d. Čatež 25 Topliška cesta 35 Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi 8251 Čatež ob Savi 16.09.2010 1.10.2018 IGRALNI SALONI BREZ KONCESIJE 5.12.2015 HIT d.d. Casino Drive-in igralni salon - dodeljena 1 koncesija Delpinova 7a Mednarodni prehod 4, za HIT d.d. 5000 Nova Gorica 5290 Šempeter pri Gorici 5.12.2002 igralnico HIT d.d. Igralni salon Casino Dama 2 Delpinova 7a Cesta na stadion 5000 Nova Gorica 9250 Gornja Radgona 5.12.2002 20.11.2008 Casino Portorož d.d. Igralni salon Casino Žusterna 3 Obala 75a Istarska cesta 67 6320 Portorož 6000 Koper 6.08.2002 12.12.2012 Casino Portorož d.d. Igralni salon Celje Casino 4 Obala 75a Mariborska cesta 3 Portorož 6320 Portorož 3000 Celje 17.12.2002 20.12.2005 Casino Portorož d.d. Igralni salon Šentilj 5 Obala 75a Mostovž 6320 Portorož 2212 Šentilj v Slovenskih Goricah 19.12.2002 13.08.2004 Casino Bled d.d. Igralni salon Vulkan Casino 6 Cesta svobode 15 Spodnji Plavž 24 C Bled d.d. 4260 Bled 4270 Jesenice 9.02.2006 13.09.2012 Casino Maribor d.d. Igralni salon Traberg 7 Glavni trg 1 Koroška cesta 47 2000 Maribor 2370 Dravograd Casino 17.12.2002 20.12.2005 Casino Maribor d.d. Igralni salon Casino Multi Maribor 8 Glavni trg 1 Partizanska c. 12-14 2000 Maribor 2000 Maribor 30.01.2003 20.01.2006 Casino Ljubljana d.d. Casino Central - igralni salon Casino 9 Miklošičeva cesta 9 Miklošičeva cesta 9 Ljubljana 1000 Ljubljana 1001 Ljubljana 20.10.2005 20.11.2013 Zlati val d.o.o. Casino Izola - igralni salon 10 Dobrava 1A Trg republike 4 6310 Izola - Isola 6311 Izola - Isola Zlati val 17.12.2002 20.12.2012 Zlati val d.o.o. Casino Belvedere - igralni salon d.o.o. 11 Dobrava 1A Dobrava 1A 6310 Izola - Isola 6310 Izola - Isola 14.06.2012 4.06.2015 Panox d.o.o. Astra Club - igralni salon Zlati val 12 Dalmatinova ulica 2 Gosposka ulica 2, d.o.o. 1000 Ljubljana 3000 Celje 17.12.2002 20.12.2010 Vis a Vis Club d.o.o. Igralni salon Casino Vis a Vis 13 Krvavi Potok 30 Krvavi Potok 30 6240 Kozina 6240 Kozina 28.06.2002 9.01.2014 Eximo d.o.o. Igralni salon Casino Joly 14 Ajševica 53 Ajševica 53 5000 Nova Gorica 5000 Nova Gorica 27.03.2003 10.03.2011 Game Star d.o.o. Igralni salon Evro Casino 15 Čufarjeva ulica 20A Ljubljanska cesta 19 1230 Domžale Kočevje 27.03.2003 25.07.2013 Dama Kranj d.o.o. Igralni salon Casino Faraon 16 Ulica Nikole Tesle 1 Ljubljanska cesta 39 4000 Kranj 3000 Celje 14.06.2002 1.10.2008 Portoroška d.o.o. Igralni salon Casino Adonis 17 Lucija, Obala 114, Postajališka 2 6320 Portorož - Portorose 6321 Portorož - Portorose 23.07.2002 11.12.2014 27 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Goldwin d.o.o. Igralni salon Fortuna 18 Koroška cesta 56C Koroška cesta 56C 3320 Velenje 3321 Velenje 22.07.2004 20.07.2007 Miz d.o.o. Igralni salon Antonio 19 Kersnikova ulica 10 Komen 121 1000 Ljubljana 6223 Komen 19.12.2002 5.04.2007 Borov gaj d.o.o. Igralni salon Casino Tolmin 20 Mestni trg 3 Mestni trg 3 5220 Tolmin 5220 Tolmin 29.01.2004 24.08.2006 Gasper Trade d.o.o. Igralni salon Kaval 21 Šentanel 12A Poljana 10 2391 Prevalje 2391 Prevalje 6.08.2002 26.08.2010 Terme Dobrna d.d. Casino Dobrna Igralni salon 22 Dobrna 50 Dobrna 50 ni posloval 3204 Dobrna 3204 Dobrna 22.07.2004 20.07.2007 Živila Kranj d.d. Casino igralni salon Nebotičnik 23 Cesta na okroglo 3 Bleiweisova 2 4202 Naklo 4000 Kranj 27.03.2003 22.09.2005 Terme Maribor d.d. Igralni salon Casino Habakuk 24 Ulica heroja Šlandra 10 Pohorska ulica 59, 2000 Maribor 2000 Maribor 17.12.2002 7.07.2005 Roland d.o.o. Igralni salon Dve papigi 25 Ulica na Livado 8 Gregorciceva ulica 41 3240 Šmarje pri Jelšah 5270 Ajdovšcina 29.07.2004 31.07.2007 Rebus d.o.o. Igralni salon Casino Corse 26 Kolodvorska ulica 4 Kolodvorska ulica 4 6210 Sežana 6210 Sežana 14.06.2002 15.06.2005 Emona Maximarket d.d. Igralni salon Maxi 27 Trg republike 1 Koroška cesta 5 1000 Ljubljana 4000 Kranj 8.04.2004 6.07.2006 Beli Admiral d.o.o. Igralni salon Koper 28 Kolodvorska ulica 8 Slovenska cesta 10 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana 8.04.2004 29.03.2007 Kompas MTS d.d. Igralni salon Šentilj 29 Šmartinska cesta 52 Mostovž 1000 Ljubljana 2212 Šentilj v Slovenskih Goricah 13.08.2004 31.08.2007 Hoteli Bernardin d.d. Igralni salon Casino Bernardin 30 Obala 2 Obala 2 6320 Portorož 6320 Portorož 9.02.2006 1.10.2008 Bernardin Arkade d.o.o. Igralni salon Casino Bernardin Ne 31 Obala 2 Obala 2 posluje v letu 2020 6320 Portorož 6320 Portorož 1.10.2008 31.03.2020 Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a) Tako bi lahko to zadnje obdobje opredelili kot obdobje izgubljenih priložnosti. Država odproda svoj delež v Casino Bled in Casino Portorož. V HIT d.d. se z nespametnim kadrovanjem preveč ukvarjajo s samimi seboj, namesto da bi se osredotočili na iskanje novih trgov. Poizkus s kitajskimi gosti jim sicer začasno prinaša rezultate, a podjetje ni več sposobno večjih vlaganj. Na splošno slovenski ponudniki ne napravijo večjega preboja v spletnem igralništvu, čeprav so pri sami ponudbi storitev (elektronske rulete in druge igralniške naprave) na samem svetovnem vrhu. 28 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA HIT je 10.3.2020 zaradi novega koronavirusa sklenil zapreti igralnice na Goriškem. To so naredili zaradi preventivnih razlogov. Kmalu so sledili tudi vsi ostali ponudniki, saj je vlada sprejela sklep da se ne sme organizirati nobenih dejavnosti.16 2.5 Zakonski okviri prirejanja posebnih iger na srečo • 27/95 Zakon o igrah na srečo (ZIS) • 85/01 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (ZIS-A) • 101/03 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (ZIS-B) • 10/10 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-C) • 106/10 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-D) • 108/12 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-E) • Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-F) Prvi sistemski zakon, ki je urejal področje prirejanja iger na srečo, je bil v Sloveniji sprejet septembra 1965 (Ur. list SRS 29/65) in je veljal vse do sprejetja novega zakona o igrah na srečo decembra 1980 (Ur. list SRS 32/80). Oba zakona sta imela nekaj skupnih značilnosti : • Posebne igre na srečo so smele prirejati družbene organizacije, ki so pridobile posebno dovoljenje pristojnega republiškega organa; • prireditelj je moral opravljati tudi neko drugo dejavnost (turistično, gostinsko ali kulturno-zabavno); • igre na srečo so bile obravnavane kot popestritev in dopolnitev turistične ponudbe turističnega kraja; • domačim državljanom je bilo prepovedano udeleževati se posebnih iger na srečo; • nadzor nad to dejavnostjo ni bil v nobenem zakonu natančneje opredeljen in se s strani ministrstva, pristojnega za izdajanje dovoljenj, do leta 1994 tudi ni izvajal. Nadzor poslovanja je vršila Služba družbenega knjigovodstva. Po osamosvojitvi leta 1991 je bila tudi na področju iger na srečo podana pobuda za sprejetje novega sistemskega zakona o igrah na srečo. Pričela se je parlamentarna procedura, ki se je zaključila s sprejetjem zakona v letu 1995 (Ur. list 27/95). Pred sprejetjem omenjenega sistemskega zakona je bilo sprejetih nekaj začasnih zakonov, ki so urejali področje prirejanja posebnih iger na srečo in področje lastninjenja. Tako je bil julija 1993 sprejet Zakon o začasni ureditvi prirejanja posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic in o plačevanju takse na igralne avtomate ( ZZUPP). S tem zakonom se je legaliziralo prirejanje iger na igralnih avtomatih v gostinskih obratih (Ur. list RS 67/93). V novembru 1993 je bil sprejet Zakon o začasni ureditvi izdajanja dovoljenj za prirejanje posebnih iger na srečo ter za razširitev ali preselitev dejavnosti oziroma dela dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo ( ZZUIDP), s katerim se je predvsem preprečilo izdajanje novih dovoljenj za prirejanje posebnih iger na srečo in selitve ter širjenje nove ponudbe pri prirediteljih, ki so dovoljenja že imeli (Ur. list RS 66/93). 16 Maja Grgič, Nataša Čepar, 2020. Casinoji začasno zapirajo igralnice. Delo. https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/hit-zacasno-zaprl-igralnice-287288.html 29 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Zakon o začasni prepovedi lastninskega preoblikovanja pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo, je bil sprejet 3. junija 1994 (Ur. list RS 35/94). S tem zakonom so bile prepovedane vse statusne spremembe, ki predstavljajo kakršno koli spremembo v strukturi osnovnega kapitala, statusni obliki ali lastnini nad osnovnim kapitalom. Prireditelji tudi ne smejo prodajati, vlagati ali kakor koli razpolagati s sredstvi večje vrednosti, niti ne dajati ali najemati kreditov, če ti presegajo okvir rednega poslovanja. S tem zakonom se je prepovedalo tudi vsakršno razpolaganje z lastniškimi deleži ali delnicami pravnih oseb, izplačevanje dividend oziroma dobička in pridobivanje premoženjske koristi. Navedeni zakon je prenehal veljati z uveljavitvijo zakona, ki je uredil lastninsko preoblikovanje pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo ter njihovo lastniško strukturo. Zakon je v celoti prenehal veljati, ko so se obstoječe pravne osebe, ki so prirejale posebne igre na srečo, lastninsko preoblikovale po zakonu, ki to ureja. Slovenski parlament je 9. maja 1995 sprejel nov sistemski Zakon o igrah na srečo (Ur. list RS 27/95), ki je natančneje opredelil področja, prireditelje in predvsem nadzor nad prireditelji in igrami na srečo. Področje posebnih iger na srečo ureja 3. poglavje zakona. Definirane so vrste posebnih iger na srečo, igralni avtomati, značilnosti koncesionarja, postopek dodeljevanja koncesij, koncesijska dajatev, izvajanje posebnih iger na srečo, udeležba pri posebnih igrah na srečo, posebne določbe za delavce v igralnicah in uporaba igralnih avtomatov zunaj igralnic. Osnovne razlike v primerjavi s staro zakonodajo lahko opazimo v večji liberalizaciji, natančni opredelitvi koncesionarja in ukinitvi prepovedi igranja domačim fizičnim osebam. Povezava s turizmom in turistično ponudbo v tem zakonu ni več tako zelo poudarjena in je opredeljena samo v 74. členu, kjer je določena obveznost delitve koncesijske dajatve (48 % se nameni za razvoj in promocijo turizma na državnem nivoju, 48 % pa za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo na lokalnem nivoju v zaokroženem turističnem območju). Ministrstvo, pristojno za turizem, je v letu 1995 v soglasju z lokalnimi skupnostmi določilo zaokrožena turistična območja v Republiki Sloveniji (Ur. list RS 67/95). Ministrstvo za finance je na podlagi Zakona o igrah na srečo v letu 1995 ustanovilo Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo, ki kot organ v sestavi Ministrstva za finance opravlja nadzor nad prirejanjem iger na srečo. Področje lastninskega preoblikovanja igralnic ureja Zakon o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo; zakon je stopil v veljavo 5. julija 1997 (Ur. list RS 40/97). Z njegovim sprejetjem je odpravljena ovira za nadaljnji razvoj igralništva v Republiki Sloveniji. Zakon nalaga vladi Republike Slovenije, da z uredbo določi natančnejše pogoje za pridobitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo. Določeno pa je, da bodo v bodoče lahko v Republiki Sloveniji opravljale dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo tudi nedržavne gospodarske družbe, ki bodo izpolnjevale z zakonom določene pogoje. V 75. členu je določena višina, namembnost in delitev koncesijske dajatve. Lestvica koncesnine je bila zaradi prevelikega negativnega učinka spremenjena leta 2003. Obračunavanje in nadzor nad plačevanjem davčnih obveznosti izvaja Davčna uprava Republike Slovenije. V letu 1997 dobimo strategijo razvoja v igralništvu na nacionalni ravni. Gre za temeljni dokument, ki pa se ni najbolje uveljavil v praksi. Zato Slovenija ne uspe izkoristiti vse prednosti, ki jo ima. Glede na geografsko lego bi morala intenzivneje tržiti izvozno igralništvo. Namesto tega pa se z odpiranjem igralnih salonov obrne tudi k domačemu prebivalstvu. 30 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Leto 2001: kljub relativno kratkemu obdobju od uveljavitve ZIS-a so se kmalu pokazale potrebe po nekaterih spremembah, zato je tega leta stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (ZIS-A), (UL RS 85/01). Ta vnaša v igralniško področje prepoved in umik prirejanja posebnih iger na srečo v gostinskih lokalih (npr. poker avtomati). Liberalizacija igralniške zakonodaje povzroči nastajanje velikega števila igralnih salonov. Pride do rojstva koncesij, ki se podeljujejo za igralnice (poznane kot velike koncesije) in igralne salone (male koncesije). Določeno je največje možno število koncesij za prirejanje iger na srečo in sicer 15 za igralnice, 45 za igralne salone in 2 za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo. 3. čl. ZIS-a uvaja certificiranje igralnih naprav najkasneje v dveh letih od uveljavitve zakona. Leto 2004: obvezna pridobitev licenc za vse igralniške delavce. Te licence so nekakšno zagotovilo o primerni usposobljenosti zaposlenih in njihovih moralnih kvalitetah17. Leto 2005: zakonodaja omogoča 15 velikih koncesij in 40 malih koncesij, ki pa nikoli niso bile v celoti podeljene. Leto 2010: napisan je Osnutek strategije razvoja iger na srečo v RS, ki je bil obravnavan, nikoli pa uradno sprejet. Se ga pa uporablja kot vodilo za delo. Leto 2012: z novelo so uredili nov status, saj se je pristojnosti »Urada Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo« zaradi njegove ukinitve, preneslo na »Davčno upravo Republike Slovenije«. Predlogi novele v letu 2014 in 2016 ter 2018: Poglavitni cilj, ki ga predlagatelj želi doseči s predlogom novele Zakona o igrah na srečo, je vzpostavitev pravnega okvira, ki bo skladen s pravom Evropske unije in bo zagotavljal družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo ter povečal kakovost in sodobnost ponudbe iger na srečo. Poglavitne rešitve predloga zakona so: • koncesija za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo se neposredno s tem zakonom dodeli Loteriji Slovenije, koncesija za prirejanje stav pa Športni loteriji d.d.. Država že zdaj izvaja strog nadzor nad poslovanjem obeh prirediteljev, s predlagano novelo pa se uvajajo dodatne omejitve pri oglaševanju. Športna loterija d.d., bo poleg športnih stav lahko prirejala tudi stave na druge dogodke; • poleg koncesije za stave se uvaja koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih. Odpravi se zahteva po predhodni pridobitvi koncesije za igralnico v Republiki Sloveniji; • podrobneje se uredi oglaševanje iger na srečo s predpisanimi omejitvami glede rokov, vsebine in načina oglaševanja; • omeji se število dovoljenj za prirejanje klasičnih iger na srečo; • odpravi se zahteva po sedežu koncesionarja v Republiki Sloveniji, saj koncesijo lahko pridobi gospodarska družba, ki ima sedež na območju Evropskega gospodarskega prostora; • odpravi se omejitev za pridobitev lastniških deležev pri koncesionarju; • ureja se varstvo mladoletnikov s prepovedjo udeležbe pri stavah osebam, mlajšim od 18 let; • spremenijo se določbe v zvezi s prepovedjo udeležbe pri igrah na srečo (samoprepoved) zaradi spremenjene programske podpore za vodenje zbirke podatkov o igralcih, ki so si dali samoprepoved na spletnem portalu eDavki, kar odpravlja tudi 17 Izenačitev z igralnicami EU 31 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA administrativne ovire. Poleg tega bo za subjekte s sedežem v drugi državi članici mogoče zagotoviti tako raven nadzora, kakršna se dopušča nad subjekti s sedežem v državi, v kateri se storitev zagotavlja; • določbe o izvajanju avdio-video sistema za nadzor iger se uskladijo z zahtevami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov; • zaradi odprave administrativnih ovir in uskladitve določb Zakona o igrah na srečo (v nadaljnjem besedilu: ZIS) z zakonom, ki ureja javna zbiranja, se določi, da je za sprejem obvestila prireditelja o občasni organizaciji tombole oziroma srečelova pristojen nadzorni organ (FURS RS) in ne več upravni organ, pristojen za notranje zadeve; • zaradi odprave administrativnih ovir se odpravlja obveznost koncesionarjev, da nadzornemu organu pol etno pošiljajo pregled vseh stroškov in investicij, trimesečno poročajo o v tem obdobju danih, prejetih ali vrnjenih kreditih in obveznost o dodatnem predpisovanju načina, oblike in rokov za posredovanje podatkov iz IV. poglavja ZIS. • odpravi se določba, ki predpisuje dovoljenje za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo (licence); Predlog je šel skozi usklajevanje, a ni bil sprejet. Pregled nad celotno zakonodajo se nahaja v prilogi 2. 2.6 Kvantitativna analiza razvoja slovenskega igralništva Za to obdobje je značilna visoka rast prometa, ki je posledica tako širitve in diferenciacije ponudbe, kot prilagajanja svetovnim trendom in tudi uvajanja sistema turistično-igralniškega trženja, na kar se je trg hitro odzival. Večjo življenjsko moč je pokazal razvedrilni koncept igralništva, ki ob klasičnih kazino igrah ponuja tudi atraktivne igralne avtomate in zabavne programe, animacijo ter kulinariko, prilagojeno potrebam teh gostov. Povpraševanje po resni klasični igralniški ponudbi je v relativnem upadanju tako pri nas, kot drugod v Evropi. Demistifikacija kazino iger, dvig življenjskega standarda, nagibanje trga v smer uživanja življenja, majhna in rigidna tuja konkurenca na tem področju je širila tržni potencial predvsem z vključevanjem širokega srednjega sloja. Iz opravljene analize, ki jo je naročil Sekretariat za turizem (Luin, Mlekuž, Berginc, Rijavec, in Logar 1997), povzemamo nekaj kvantitativnih kazalcev, ki kažejo na dogajanja v tej dejavnosti od leta 1985 do 1998. Predmet analize so bile družbe, ki opravljajo igralniško dejavnost v skladu z zakonom o prirejanju posebnih iger na srečo: »V opazovanem obdobju se je število neposredno zaposlenih v igralniški dejavnosti povečalo za šestkrat. Skupaj s pogodbeno zaposlenimi šteje sedaj najmanj 2000 delavcev. Število igralnih miz je poraslo za šestkrat in je 242, število igralnih avtomatov pa je ob desetkratnem povečanju 1760. Zelo velik je porast gostov. Leta 1997 jih je slovenske igralnice obiskalo 2.550.000, kar je dvanajstkrat več kot leta 1985. Povprečni dnevni igralniški priliv v letu 1998 znaša 865.000 DEM, povprečni priliv na gosta je nad 100 DEM. Devetdeset odstotkov igralniškega priliva je realiziranega na zahodnem območju.« Razmerja deležev realiziranega priliva po družbah so se v desetih letih močno spremenila, tako da je leta 1985 Casinò Portorož realiziral 78 % celotnega priliva igralništva v Sloveniji, v letu 1998 pa je delež družbe HIT predstavljal tri četrtine celotnega igralniškega priliva. Razmerja med realiziranim prilivom iz igre, napitnine in vstopnine variirajo med posameznimi igralnicami. Generalna ugotovitev je, da v strukturi v povprečju pada delež napitnine. To kaže 32 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA tako na spremembo strukture gostov, predvsem pa na spremembo strukture ponudbe. Povečuje se delež igralnih avtomatov oziroma ponudbe iger za zabavo z manjšimi vložki. Dve tretjini realizacije pripadata igram na igralnih avtomatih. Dejavnost je za povečevanje obsega ponudbe in kvalitete storitev v lasten razvoj in v investicijsko vzdrževanje v obravnavanem obdobju vložila približno 20 % celotnega igralniškega priliva. V obdobju do leta 1992 je igralništvo veliko vlagalo tudi v turistično infrastrukturo. Zaradi nedorečenosti zakonodaje pa v zadnjih letih ni niti večjih vlaganj v razvoj dejavnosti, niti v razvoj turistične infrastrukture. Za celotno promocijo je dejavnost v obravnavanem obdobju investirala približno 10 % celotnega igralniškega priliva, od tega 70 % na tujem trgu. Na prvi pogled se zdi znesek relativno visok, predstavlja pa promocija pri tem produktu skoraj izključno prodajno pot, tako da pri trženju produkta odpadejo razne agencijske provizije. Istočasno pa to predstavlja tudi del splošne turistične promocije Slovenije. Igralniški gostje trošijo tudi za neigralniške storitve tako v okviru igralniškega centra kot izven, na primer pri nakupu goriva, gostinskih storitev, nočitev, trgovskega blaga in drugi turistični potrošnji. Po podatkih marketinške študije turističnega razvoja zahodnega območja Slovenije (Luin, Mlekuž, Berginc, Rijavec, in Logar 1997) naj bi vsak igralniški gost v današnji vrednosti potrošil še približno 25 evrov za neigralniške storitve. Predvidevamo pa, da je ta znesek po znižanju cene bencina v italijanskih pokrajinah ob meji s Slovenijo nižji za približno petino. V obstoječih pogojih poslovanja ob progresivnem obdavčenju podjetja ne predvidevajo ustvarjanja akumulacije, zato v kratkoročnem obdobju nihče ne načrtuje pomembnejših vlaganj v razvoj, čeprav na podlagi obstoječih tržnih možnostih obstajajo večji razvojni načrti za vlaganja, ki bi v obdobju petih let več kot podvojila obstoječi igralniški priliv. Za vzdrževanje atraktivnosti ponudbe pa so potrebna stalna vlaganja tudi v obstoječo opremo in v animacijske programe, sicer obisk ob neprilagajanju ponudbe v skladu z rastočim pričakovanjem prične padati. V raziskavi, ki jo Luin opravil v letu 1997, so bili direktorji igralniških družb mnenja, da zaradi rastočega povpraševanja in inercije, tudi ob nespremenjeni ponudbi še ne bo takoj opazili osipa. Naveličanost zaradi zastarevanja ponudbe, izenačevanje cen bencina, neugodnost v zvezi s prehajanjem meje in izjemno povečana aktivnost neposredne konkurence, pa so se dejansko izrazili ne samo v relativnem, temveč tudi v absolutnem padanju obiska. Prikaz razvoja dokumentiram tudi s podatki. Najpomembnejše tabele opravljenih analiz, ki so bile tudi analitska osnova za pripravo strategije igralništva in osvetljujejo rast in strukturne premike, so prikazane v tem poglavju (Luin 1998; Luin 2008) Kako se lahko vse hitro spremeni je pokazalo dejstvo, da se leta 1999 avgusta odpre igralnica Ca'nogera. Posledica je hiter upad igralniških gostov iz Italije. Po tem prihaja do liberalizacije ponudbe igralnih avtomatov v Sloveniji (kot posledica spremembe Zakona o igrah na srečo). Predvsem na zahodni meji (Slika 3: Prostorska razporeditev igralnic in igralnih salonov) dobita HIT in Casino Portorož veliko konkurenco. Tretji val, ki vnese spremembe so VLT igralni saloni v Italiji. Takrat se pojavi velika ponudba in mnogo igralcev raje ostane v bližnjih salonih, kot da bi prihajali v Slovenijo. Zadnji val prinaša spletno igralništvo. To se je v Sloveniji začelo pojavljati po letu 2004, a več kot do poizkusov ni prišlo. V Sloveniji so legalni le koncesionarji. Slovenija je področje spletnega igralništva uredila že leta 2010 s spremembami zakona o igrah na srečo. S tem 33 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA zakonom so pri nas zakonite le tiste spletne igralnice, ki imajo koncesijo za izvajanje dejavnosti v Sloveniji. Na podlagi koncesijske pogodbe se trenutno preko spleta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev prireja sedem klasičnih iger na srečo. Loterija Slovenija na ta način prireja Loto, Hipo igro in Eurojackpot, Športna loterija in igre na srečo pa Prve stave, E-igro, Petico in Polo. Casino Kobarid ima medtem koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici. Spletne igre na srečo po veljavni zakonodaji niso posebna vrsta iger na srečo, ampak le poseben način prirejanja iger na srečo. Zato v Sloveniji nimamo posebnih koncesij za prirejanje spletnih iger na srečo, ampak lahko posamezno spletno igro prireja koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo, ki jo sklene z ministrom za finance. Prvo pravo spletno igralnico dobimo 2010, ko Casino Aurora odpre svojo spletno igralnico. Sedaj imamo tri večje domače ponudnike (HIT, Casino Portorož in Loterija). Poleg tega pa so na slovenskem trgu prisotni tudi tuji ponudniki. Večina teh deluje nelegalno, saj dovoljenja za izvajanje nimajo. Poleg spletnega igralništva tudi športne stave zelo naraščajo, vendar si tudi na tem področju država lasti monopol. Športna loterija je namreč edina v Sloveniji, ki lahko zakonito prireja športne stave. Kot pri spletnem igralništvu, je tudi tu prisotne nelegalna ponudba. 2.7 Prikaz igralniškega produkta v Sloveniji Kot v marsikateri državi je tudi v Sloveniji igralništvo sestavni del turistične ponudbe. Že v začetku je bilo iz družbeno-političnih razlogov usmerjeno izključno v goste iz tujine, sedaj pa nadaljevanje teh usmeritev izhaja predvsem iz makroekonomskih ciljev. Družba pa se želi tudi izogniti problemom, ki bi lahko nastali v socialnem okolju (Luin 2008). Do leta 1985 je v igralnicah prevladovala tipična evropska klasična ponudba po francoskem zgledu. Igralnice so organizirale le igre na srečo, med katerimi je svoje častno mesto imela francoska ruleta. Gostje so smeli vstopati le v svečanih oblekah z obvezno kravato ali metuljčkom. V ponudbi so prevladovale tako imenovane »žive igre«, ki zajemajo igre s kartami in ruleto. Igralni avtomati so bili bolj za okras in noben resen igralec se ni spustil na nivo igranja na avtomatih. V dokaj hladno opremljenem prostoru je prevladovala pridušena tišina, igralnice je obiskovala relativno bogata klientela. V »posvečenem« prostoru igralnice se razen igre ni prirejalo nič drugega (Luin 2008). V drugi polovici 90-ih let pa se pri novih ponudnikih pojavlja nova filozofija oblikovanja igralniškega produkta, ki ga v strokovni literaturi poznamo pod nazivom »ameriški koncept zabaviščnega igralništva«. V sedanjem času sta pri nas v ponudbi prisotna oba koncepta. Pri igralnicah z daljšo tradicijo, v Portorožu in na Bledu, prevladuje klasična usmeritev, medtem ko mlajši ponudniki, predvsem HIT-ove igralnice, uspešno tržijo igralniško-zabaviščni produkt. Novejša ponudba je usmerjena na veliko širši tržni segment, ne le na »zaprisežene« igralce. Igralcem poleg klasičnih iger nudi široko zvrst avtomatiziranih in interaktivnih elektronskih iger ter različne vrste razvedrila. Poleg same strukture produkta je značilnost tovrstne ponudbe, da se iger lahko udeležujejo manj vešči igralci ter da lahko z zelo nizkimi vložki zadenejo tudi visoke dobitke. Komur pa je manj do igre, lahko prebije zabaven večer ob gledanju atraktivnih glasbenih in varietejskih predstav, uživa v pestri enogastronomski ponudbi, prav tako pa se lahko sprosti s plesom. Za pretežni del gostov postaja obisk take igralnice družabni dogodek in ne več hazarderski večer (vir: Marketinška analiza, HIT, 1998). 34 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je za slovensko igralniško potrošnjo značilno, da v strukturi obiska predstavljajo tuji gosti 98% delež. To je izjemno pozitivno dejstvo, saj to predstavlja priliv tuje akumulacije oziroma čisti izvoz storitev, kar sproža multiplikacijski razvojni efekt ob nizkem negativnem vplivu na socialno okolje. Manj pozitivno pa je dejstvo, da predstavljajo pretežni delež enodnevni gostje, ki za neigralniške storitve potrošijo manj kot bi večdnevni gostje. Menim, da je z makroekonomskega vidika pomembno, da se dograjuje dodatna turistična ponudba, ki bi te goste pritegnila k večdnevnemu bivanju in s tem omogočila maksimiranje pozitivnega efekta. V letu 2003 je bilo odločeno (Ur. list 134/2003), da se lahko izda 45 koncesij za igralne salone, ki lahko imajo do 200 igralnih avtomatov. Do konca leta jih je bilo izdanih 32. Tako Strategija razvoja igralništva v Sloveniji (1997) kot tudi Strategija turizma Slovenije 2002– 2006 (2002) predvidevata 20 »malih« koncesij in pri tem navajata tudi razloge, zakaj ne bi bilo dobro pretiravati s številom igralnih salonov, saj gre za ponudbo, ki je namenjena pretežno le domačemu trgu. Ta ponudba prav malo vpliva na povečanje turističnega priliva. Največkrat predstavlja substitucijo za druge prostočasne dejavnosti domačih subjektov. Na nek način je brez širšega družbenega konsenza na tiho prišlo do zamenjave »turističnega« poslanstva igralništva s »fiskalnim« poslanstvom. Kakšni bodo efekti na ekonomskem in socialnem področju, bo pokazal čas. Lahko rečemo, da ni posebej odgovorno uvesti na domač trg tako visoko koncentracijo ponudbe, ne da bi predhodno opravili resne študije, koliko ta trg takšne ponudbe sploh lahko prenese, kakšne bodo koristi in kolikšne bodo eksternalije. Marsikje se v takšnih primerih sprašujejo tudi o etičnosti politike, ki s pretirano liberalizacijo domačega igralništva ustvarja družbene stroške, ki so posledica problematičnega igranja. Poleg tega igra na igralnih avtomatih predvsem manj bogata populacija, ki s pretiranim igranjem še dodatno obuboža. S turističnega vidika je bilo pričakovati, da bodo ti novi ponudniki igralniških storitev zaradi boljšega trga in relativno velike konkurence pričeli razvijati niz dodatnih turističnih ponudb in s tem vzpodbudili turistični razvoj posameznih okolij ter tako povečali tudi obseg druge turistične ponudbe. Turistična politika bi morala te nove ponudnike integrirati v celovite turistične zgodbe posameznih okolij. Vendar pa se to ni zgodilo. Igralni saloni so bolj kot ne po principu »zajedavcev« zajemali iz bazena, ki so jih že pokrivali državni koncesionarji. Poleg tega pa ti igralni saloni zajemajo tudi domače igralce, kar ima škodljive vplive. Zadnje obdobje sta zaznamovali dve krizi. Prva med leti 2008-2011. Takrat je slovensko igralništvo doživelo velik upad prihodkov in obiska. Postopoma so se po naravni poti začeli zapirati igralnice in igralni saloni. Deležni smo bili tudi odprodaje državnih deležev (casino Bled in Casino Portorož). Vstopil je še močan tuj investitor, ki je začel s koncentracijo igralnih salonov. Trenutno pa smo v drugi fazi krize, kot posledica COVID-19. Za kakšne posledice bo šlo, je težko napovedovati. Vsekakor se bodo še dodatno zaprli igralni saloni in verjetno se bo zaprla tudi kakšna igralnica. Pričakovati pa je, da bo del ponudbe preusmerjen v e-igralništvo. Poleg tega je pričakovati, da bo več ponudbe končalo v tujih rokah. 2.8 Trženje igralniško zabaviščnega produkta Trženje igralniško-zabaviščnega produkta ima zaradi svoje specifične ponudbe nekaj značilnosti. V Sloveniji je bilo trženje v celoti prepuščeno izključno igralniškim podjetjem. Organizirana turistična promocija na državni ravni se je dolgo časa sramežljivo odmikala od promocije igralniškega produkta, zato so podjetja pri nastopanju na tujih trgih razvila sistem 35 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA samostojnega nastopa. Glede na značilnosti nastopanja na trgu, delimo trženje na tri obdobja (Luin 2008). Prvo obdobje traja od leta 1964 do leta 1985. Za to obdobje – takrat delujeta le kazinoja v Portorožu in na Bledu – velja sistem »skrivnostne« in zaprte samopromocije. Kazinoje obiskuje izbran krog gostov, povečini iz Italije. Družbe prirejajo tekmovanja v igrah, ki se jih udeležujejo izbrani igralci – ti se med seboj največkrat poznajo. Pri organiziranju teh igralniških srečanj sodelujejo tuje specializirane agencije, ki pripeljejo dobre goste in poskrbijo za posojilno službo. Velika igralniška tekmovanja so popestrena z gala večeri. Portorož so obiskovali gostje iz Italije, medtem ko je bila na Bledu sestava bolj pisana. Za kazino na Bledu so za tisti čas značilne tudi organizirane skupine igralcev iz Izraela (Luin 2008). Drugo obdobje traja od leta 1985 do leta 1995. V tem času se odpirajo nove igralnice s svežim konceptom ponudbe, ki je usmerjena na širok krog gostov iz vsakdanjega življenja. Komunikacija postaja odprta, tančica skrivnosti izginja. Z novim konceptom igralniškega trženja je pričelo podjetje HIT d.o.o. Nova Gorica, kar je povezano tudi z novim konceptom ponudbe. Trženje in v okviru tega tudi promocija, ostajata izključno na podjetniški ravni, na direktni relaciji med ponudnikom in gostom (Luin 2008). Tretje obdobje se pojavlja po letu 1995, po ustanovitvi Centra za turistično promocijo Slovenije, ko se v promocijo turizma na nacionalni ravni vključuje tudi promocijo produkta igre in zabave. Osnovo za »razbijanje« tabuja o promociji igralništva lahko najdemo v marketinškem planu slovenskega turizma, ki sta ga za resorno ministrstvo ob sodelovanju domačih poznavalcev s sredstvi Phare programa izdelali specializirani agenciji Econstat iz Bologne in THR iz Barcelone. Igralništvo in zabava sta tu predstavljena kot dva najperspektivnejša proizvoda slovenske turistične ponudbe (vir: dokumentacija sektorja za turizem pri MMGT). Tudi Strategija turizma Slovenije 2002– 2006 (2002) je produkt »igre in zabave« opredelila kot enega od treh značilnih in prioritetnih turističnih produktov Slovenije, zato je tudi strategija trženja slovenskega turizma ta produkt uvrstila v svoj tržni načrt enakovredno z drugimi prioritetami. V letu 2004 je bil v seriji reklamnih plakatov izdelan tudi plakat, ki promovira igro in zabavo. Izdelani so bili tudi oglasi in promocijski spot. Tako je igralništvo tudi na državni ravni v okviru splošne promocije, ki jo izvaja Slovenska turistična organizacija, končno postalo turistični produkt, ki se ga promovira tudi z javnimi sredstvi. Naj spomnimo, da je tisti del koncesijske dajatve, ki gre v državni proračun, v skladu z igralniškim zakonom namenjen razvoju in promociji turizma na nacionalni ravni (Luin 2008). Gospodarska kriza, vedno večja prisotnost Kitajcev v Evropi in omejevanje kajenja v igralnicah je narekovalo, da se je bilo potrebno orientirati na nova tržišča. Vsaka izmed igralniških družb je iskala svoj segment. Tako so bili poizkusi novačenja gostov iz Rusije, Izraela, Združenega kraljestva in Kazahstana. Pomemben segment so bili kitajski igralci iz območja Italije. Žal igralniški produkt, ki ne ponuja visoke storitve ne omogoča, da bi se lahko ta storitev razvijala tako, kot se razvija v drugih velikih mega destinacijah. 2.9 Značilnosti igralniškega trženja v Sloveniji Za najizrazitejši značilnosti marketing miksa za igralniško-zabaviščno ponudbo bi opredelil: - koncipiranje produkta tako, da omogoča maksimiranje občutkov in doživetij na enoto časa in denarja za širok spekter obiskovalcev; - oblikovanje cenovne politike na področju iger na srečo in na področju dopolnilne ponudbe tako, da se ustvari občutek poceni možnosti, kar sproža sproščeno potrošnjo 36 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA pri igri v najbolj vitalnem delu ponudbe in se na ta način pri gostih ustvarja dodatno zadovoljstvo. Sistem prodajnih poti za igralniško-zabaviščni produkt je psihološko zapletena stvar. Odnos ostaja pretežno na direktni ravni. Najboljši medij je zadovoljen gost, ker najlažje prepriča svoje prijatelje in znance za obisk kazinoja. Organizacija raznih odmevnih prireditev je v funkciji prodaje. Del gostov pripeljejo tudi turistične agencije, za katere predstavlja obisk kazinoja popestritev turističnega paketa, za igralnico pa je to le dodaten način za spoznavanje neigralniške populacije s strukturo igralniške ponudbe. Sistem organiziranih »junket« skupin, ko igralci vnaprej plačajo igralniško in turistično storitev, pri nas ni prisoten. Ponudba in organizacija še nista dorasli temu rangu igralcev. Pri nas tako prevladuje individualni sistem prodaje, v manjši meri je prisoten tudi organiziran turistični obisk. Sredi tedna prihajajo gostje, ki so oddaljeni povprečno do 2 uri vožnje in se največkrat še istega dne vračajo domov, za vikende in praznike pa se relacije razširijo na do 5 ur vožnje. Promocija iger na srečo zahteva veliko subtilnosti, saj promovira upanje ob riziku izgub. Izogibati se mora preveliki direktnosti in ustvarjanju prevelikih iluzij. Na eni strani se posveča potencialnim igralcem z obveščanjem o možnosti igranja, na drugi strani pa skuša iz gosta ustvariti stalnega obiskovalca. Veliko je indirektne reklame, ki na splošno promovira igralniško destinacijo. Velik odziv daje tudi promocija odmevnih športnih in glasbenih prireditev, ki se odvijajo v okviru kazino centra. Ker predstavlja promocija glavni vzvod pridobivanja gostov, se za to namenja veliko sredstev (Vesenjak in Luin 1997). Da bi bil denar čim učinkoviteje porabljen, se v letnih marketinških planih podrobno predvidi cilje, akcije in sredstva za posamezne elemente komunikacijskega spleta, publicitete, reklame, pospeševanja prodaje in komuniciranja z gosti. Publiciteta je praviloma neplačana, zato se uredništva izogibajo objavljanju člankov, ki bi spodbujali igranje. Članki so zato običajno vezani na posamezne dogodke, sporočila s tiskovnih konferenc in sejemskih prireditev. Več je plačanih člankov, ki so bolj turistično-informativno usmerjeni. Reklama za produkt igre na srečo sloni predvsem na ustvarjanju »imidža« igralniško-zabaviščne destinacije, kot tudi na spodbujanju upanja na dobitke. Najboljšo reklamo predstavljajo visoki dobitki, ki jih je potrebno popularizirati. Najboljši promotorji kazino igre pa so zadovoljni igralci. Tudi sponzorstva raznih dogodkov prispevajo k temu cilju. Pri vizualnem pojavljanju na trgu si vsak kazino prizadeva najti svoj razpoznaven stil. Pospeševanje prodaje je usmerjeno tako v pridobivanje kot zadržanje gostov. Pri odpiranju novih tržišč imajo gostje ob prvem obisku določene bonitete. Poseben poudarek se daje stalnim gostom. Z drobnimi pozornostmi, svečanimi večerjami in atraktivnimi izleti ter drugimi bonitetami se nagrajuje zvestobo obiskovalcev. Zaradi narave igralniško-zabaviščnega produkta obstajajo v neposrednem komunikacijskem kanalu določene bariere, ki jih je potrebno absolutno spoštovati. Vsak gost mora imeti zagotovljeno zasebnost. Čeprav ima kazino naslove vseh gostov, si ne more privoščiti kakršnega koli »direktnega mailinga«. Po tej poti lahko kazino komunicira le s tistimi gosti, ki mu to pisno dovolijo. Direktni kontakt na trgu s potencialnimi gosti se odvija na specializiranih sejmih, na raznih prireditvah, v velikih trgovskih centrih, torej povsod tam, kjer je možno z atraktivnimi animacijskimi predstavitvami pritegniti pozornost ciljne publike. 37 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Pri igri se gostom zagotavlja varnost in korektno razreševanje morebitnih nesporazumov ter zasebnost. Dober video nadzor dodatno pripomore k ustvarjanju zaupanja. Računati moramo tudi na to, da bo lahko v določenih državah prepovedana ali omejena direktna reklama za igralniško dejavnost. Na to moramo biti pripravljeni. Kazinoji, ki imajo poleg igralniške tudi drugo zanimivo turistično ponudbo, bodo lahko s promocijo te ali s promocijo drugih odmevnih dogodkov in prireditev privabili goste tudi na svojo osrednjo turistično storitev. Sklop igre ter igri kompatibilne in dopolnilne ponudbe je garant dolgoročno stabilnega poslovanja, saj zagotavlja oblikovanje privlačnega produkta, ciljno naravnano cenovno politiko, prihodke iz večplastne potrošnje ter razpršitev rizikov poslovanja. V nadaljevanju prikazujemo segmentacijo igralniških gostov glede na motiv obiska in glede na območja, od koder prihajajo, ter podajamo prikaz profila tipičnega potrošnika produkta igre in zabave. Tabela 4: Profil tipičnega potrošnika produkta igre in zabave Značilnosti gostov Opis posameznih značilnosti Potrebe, želje, pričakovanja Sprostitev, doživetja, zabava, družabnost, zadostitev potrebi po igri, pričakovanje dobitkov. Kdo so? Uslužbenci, obrtniki, podjetniki, svobodni poklici, gospodinje, upokojenci, mladi (pretežno srednji sloj). Kako živijo? Materialni standard zagotovljen. Življenjski stil? Uživajo življenje. Potrošne navade? Radi se zabavajo, igrajo športne napovedi, loterije, loto, (vezano na ciljni produkt) konjske stave. Kdaj kupujejo? Nenačrtno, impulzivno; kratkoročno načrtovanje. Kaj kupujejo? Prestižne večerje, družabne igre, programe dobrega (vezano na ciljni produkt) počutja; nakupovanje kot zabava in potešitev. Igre, zabave, predstave, ples, družabnosti. Kako prihajajo? Predvsem z lastnimi prevoznimi sredstvi, v manjših »kompanijah« ali sami. Kdaj prihajajo? Po zaključeni službi in konec tedna. Kupna moč? Povprečna kupna moč. Kdo odloča o potrošnji? Vsak posameznik, vpliv prijateljske družbe. Najpomembnejše pokrajine FJK, Veneto, Emilia Romagnia, Lombardia, avstrijska Koroška, avstrijska Štajerska, Slovenija. Vir: Marketinška analiza, HIT,1998 Razpredelnica, ki smo jo prilagodili za namen tega dela, povzema ugotovitve iz marketinške analize, ki je bila delana v organizaciji Katedre za marketing in marketinške raziskave na Univerzi v Vidmu (vir: Marketinška študija, HIT, 1998). Ugotovimo lahko, da je trženje dokaj uspešno opravilo svojo nalogo, spoznalo je svoje kupce, jih znalo pritegniti ter pri njih ustvariti zaupanje. Kot veliko manj uspešna pa se je promocijska in komunikacijska funkcija izkazala v domačem okolju pri ustvarjanju imidža ter pri komuniciranju z domačo javnostjo. Priznane slovenske marketinške agencije so pri kreiranju politike oglaševanja na domačem trgu in oblikovanja odnosov z javnostmi zanemarile specifiko igralniške dejavnosti. Predvsem v času »igralniške afere« je agresivnost in ciničnost video in avdio sporočil v slovenskem, relativno zadržanem okolju izzvala ter sprožala negativne 38 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA reakcije in s tem ne le zgrešila cilj, temveč celo dosegla ravno nasprotne učinke od pričakovanih. Namesto da bi bila ustvarjena podpora v okolju, se je pojavil občutek ogroženosti, nezaupanja in odpor do vsega, kar je bilo povezano z igralništvom. Z normalizacijo in neproblematiziranjem dejavnosti s strani dnevne politike se je dokaj hitro vzpostavilo normalno stanje. Iz kasnejših letnih raziskav o ugledu igralništva v Sloveniji, ki jih za družbo HIT izvaja CATI, izhaja, da je postal odnos domačega okolja do igralništva dokaj toleranten in da je dejavnost za velik del ljudi nemoteča in sprejemljiva. Pozitivni odnos izhaja predvsem iz turistično-izvozne naravnanosti igralniške ponudbe, ustvarjanja delovnih mest, popestritve turistične ponudbe, povečanja turistične potrošnje ter zaradi sredstev, ki jih okolju namenjajo igralniške družbe. Zavedati pa se moramo, da v domačem okolju dosedanji koncept izvozno usmerjenega igralništva ni povzročal problemov povezanih z igranjem, zato bo zanimivo spremljati, kako bo povečana ponudba, namenjena domačemu trgu, učinkovala na spreminjanje tega odnosa. 2.10 Odnos slovenskega socialnega okolja do igralništva Eden od predpogojev za uspešen razvoj igralniške ponudbe je tudi podpora ali vsaj nenasprotovanje javnosti tej usmeritvi. Kakšen pa je resničen odnos slovenske javnosti do te dejavnosti, je premalo znano, temeljitejših raziskav na to temo ni bilo. Časopisi so več let s »prodajno« zagretostjo na veliko zalagali javnost z novicami o »stranpoteh« pri lastninjenju slovenskih igralniških družb. Stanislav Kovač (Kovač 1997) je celo izdal knjigo o aferah z naslovom Zamolčane zgodbe slovenske tranzicije, tako da bi morali pričakovati, da si je okolje ustvarilo zelo negativno luč o dogajanju v tej sferi. Pri ugotavljanju, kakšen je po vsem tem dogajanju dejanski odnos okolja do igralništva, se lahko naslonim le na dve izrazito majhni bazični raziskavi o odnosu do igralništva v Sloveniji, ki ju je v letih 1996 in 1998 izvedla Mediana, Inštitut za raziskovanje medijev, na telefonskem vzorcu 600 enot za potrebe HIT-a. Vzorec je bil uravnotežen po spolu, anketiranci so bili stari od 15 do 75 let, razvrščeni v 7 starostnih razredov, omrežne skupine so bile zastopane proporcionalno strukturi populacije na teh območjih. Iz te raziskave povzemam nekaj pomembnejših ugotovitev. Da je igralniški turizem pomemben za Slovenijo, meni 73 % anketirancev in le 15 % vprašanih je mnenja, da je nepomemben. S HIT-ovim konceptom igralništva in zabave se strinja 48 %. Tega koncepta ne pozna 40 % anketirancev, 5 % pa meni, da koncept ne ustreza Sloveniji. S trditvijo, da je igralništvo vrsta zabave, se strinja 79 %, nasprotuje pa 16 %, vendar le 49 % meni, da je igralniška zabava primerna za prebivalce Slovenije. Ker nimajo dovolj denarja, se tovrstna zabava zdi neprimerna 37 % vprašanih, 7 % pa meni, da igralništvo ni v slovenskem karakterju. 5 % anketirancev je prepričanih, da je igralništvo nemoralno. Igralnice je že obiskalo 17 % anketirane populacije. Razlogi, da igralnic ne obiskujejo pogosteje, so v 51 % denarni, medtem ko jih zaradi nestrinjanja z igralništvom ne obiskuje 15 % vprašanih. Rezultati na območju severnoprimorskih občin, kjer je locirane skoraj 60 % slovenske igralniške ponudbe, kažejo, da imajo ljudje pozitivnejši odnos do igralniškega turizma. Da je igralništvo pomembno za turizem, meni 84 % anketirancev, HIT-ov koncept je dobil podporo v višini 69 %. Igralništvo kot vrsto zabave podpira 78 % vprašanih, da je tovrstna zabava primerna za Slovence, pa je prepričanih 47 %. Neprimerna se jim v 36 % odstotkih zdi zaradi finančnih, v 8 % pa zaradi moralnih razlogov. HIT-ove igralnice je že obiskalo 44 % vprašanih. Osnovni razlog, da jih ne obiskujejo pogosteje, je denar. V primerjavi s slično raziskavo iz leta 1996 v Sloveniji, ki jo je opravila ista agencija, se kažejo izrazitejša odstopanja v dveh postavkah. Da je igralništvo vrsta zabave, v letu 1998 meni skoraj 39 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 10 % več anketirancev, kot pred dvema letoma, da pa je igralniška zabava primerna za Slovence, se je v letu 1996 odločilo 72 % vprašanih, v letu 1998 pa le 49 %. Padec primernosti je iskati predvsem v podvojitvi finančnega razloga kot vzroka za neprimernost. Da bi pogledali trend sprememb v odnosu do igralništva v Sloveniji, si oglejmo še podobno raziskavo iz leta 2003. Po letu 1998 ni bilo kakšnih posebej izpostavljenih konfliktov med politiko in panogo, ki bi se odražali v medijih in s tem vplivali na oblikovanje (javnega) mnenja ljudi glede te dejavnosti. To zadnje obdobje bi verjetno moralo kazati najbolj realno podobo. V povprečju imata dve petini respondentov pozitiven odnos do igralništva, v 13 % pa je odnos odklonilen. Na območju severnoprimorske statistične regije ima pozitivno mnenje o igralništvu več kot polovica respondentov. Dobre tri četrtine respondentov na ravni Slovenije meni, da je igralniško-zabaviščna dejavnost priložnost za razvoj slovenskega turizma. Pri tem pozitivnem mnenju z 88 % izstopa območje Kranjske Gore. Ta raziskava nam sicer ne daje popolnejšega odgovora o podpori razvoju te dejavnosti, vendar iz nje lahko sklepamo, da v okolju ni izrazitejšega odklonilnega stališča do igralništva. Predvsem pa je absolutna večina mnenja, da je sodoben igralniški produkt pomemben za slovensko turistično ponudbo, zato menim, da ob upoštevanju nujnih makroekonomskih in socialnih predpogojev in preprečevanju ter odpravljanju negativnih posledic, ki bi jih razvoj lahko prinesel, okolja ne bi nasprotovala intenzivnejšemu razvoju igralniške dejavnosti, predvsem tiste, ki je usmerjena v goste iz tujine. Kako se bodo (javna) mnenja razvijala in kaj bo sedaj zaradi občutnejše usmerjenosti ponudbe na domači trg prinesel čas, pa bo pokazala prihodnost. Tako je leta 2002 kar 80 % anketiranih Slovencev menilo, da je igralništvo priložnost za razvoj slovenskega turizma. Večina anketirancev, 76 % ga ima za pomembno gospodarsko panogo, tako za regije, kjer igralnice že delujejo, kot tudi za državo. Več kot polovica vprašanjih, 58 % se strinja s spremembo zakonodaje, ki bi tujcem dovoljevala vlaganja v igralništvo, 39 % pa meni, da bi država morala zmanjšati davke v tej panogi (Sovdat 2002). Ponovno se je merilo podporo ob projektu HIT – Harrah's. Predpostavljalo se je, da večina prebivalstva na lokalni in vseslovenski ravni podpira ali vsaj tolerira igralniško dejavnost. Več dejavnikov je nato prispevalo k precejšnjem umiku javne podpore projektu HIT – Harrah's. Negativna stališča do igralništva v analiziranih prispevkih so bila skoraj izključno odziv na »mega« projekt HIT – Harrah's, ne pa na druge dogodke. Na voljo je težko neposredno oceniti, na katero širino odnos javnosti do projekta HIT – Herrah's in igralništva na splošno so se spremenili. Kljub temu se zdi, da je zlasti na lokalni ravni pomemben premik v javno mnenje, kar se je dogajalo poleti leta 2007. Lahko bi omenili le eno javno dostopno družabno anketo Dela Stik julija 2007, ki kaže : • 38% je podprlo naložbo HIT – Herrah's • 30% je podprlo igranje iger na srečo, vendar ne prisotnosti ameriškega partnerja • 25% nasprotuje igranju iger na srečo zaradi etičnih razlogov Ko postane poročanje o igralništvu le rutina, zmorejo piarovski profesionalci korporacij z lahkoto obvladovati medijski diskurz. Obstajajo pa posebne situacije, pri katerih pride do obrata in lahko postanejo aktivni državljani in nevladne organizacije enako ali še bolj vplivni (Makarovič 2008). 40 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Naslednja raziskave je bila izvedena leta 2012. Anketirancem se je postavilo več vprašanj (Slovenski utrip 2012): 1. S katerim od naslednjih treh stališč o igrah na srečo se najbolj strinjate? Kaj so za vas osebno igre na srečo: • Za večino vprašanih (41 %) so igre na srečo zgolj nekoristno početje, za 28 % pa predstavljajo predvsem upanje na dobitek. • Da so igre na srečo nekoristno početje, menijo predvsem mlajši. • Slednje mnenje se krepi z višino izobrazbe in dohodka. 2. Ima od legalnega igralništva Slovenija v seštevku po vašem mnenju več koristi ali več škode? • Več kot polovica vprašanih (54 %) meni, da imamo od legalnega igralništva v Sloveniji v seštevku več koristi kot škode, kar je diametralno nasprotno mnenju, ki so ga anketiranci izrazili leta 2010. • Da je legalno igralništvo koristno, menijo predvsem tisti v srednjih letih in prebivalci manjših krajev. • Mnenje o koristnosti legalnega igralništva se z izobrazbo krepi. 3. Kakšna vrsta igralniške dejavnosti bi bila po vašem mnenju bolj primerna za Slovenijo, če bi lahko izbirali med dvema možnostma? • Večina vprašanih (58 %) meni, da bi bil za Slovenijo najbolj primeren velik turistično-igralniški center, ki igralniško ponudbo povezuje z obsežno dodatno turistično ponudbo. Delež takšnih odgovorov je višji kot v preteklih letih. • Naklonjenost velikemu turistično-igralniškemu centru pada s starostjo ter narašča s stopnjo izobrazbe. 4. Ali bi podprli investicijo v velik turistično-igralniški center, če bi to pomenilo odpiranje novih delovnih mest? • Investicijo v velik turistično-igralniški center, ki bi pomenil odpiranje novih delovnih mest, bi podprlo več kot ¾ vprašanih (76 %). Podpora tovrstni možnosti je precej višja kot v letu 2010. • Najbolj so investiciji naklonjeni poklicno izobraženi ter tisti z dohodki med 500 in 1.000 evri. • Podpora investiciji v turistično-igralniški center s starostjo upada. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da je merjenje javnega mnenja in odnosa lokalnega prebivalstva do iger na srečo pomembno. Še toliko bolj je pomembna, ko se odločamo za investicije. Na takšne vladne in tuje investicijske načrte so se odzvali v koordinaciji za omejevanje igralništva. Njen predstavnik Bogdan Vidmar, župnik v Podragi, izrazi nasprotovanje vnovičnemu poskusu vstopa ameriške družbe Harrah's Entertainment na slovenski igralniški trg. Vlada pa v osnutku strategije iger na srečo po njegovih besedah ni upoštevala predlogov civilne družbe ( Družina 2010). Vidmar je spomnil, da se je Harrah's že pred leti neuspešno dogovarjal o skupni naložbi z novogoriškim HIT-om. " Kar mu takrat ni uspelo pri glavnih vratih, zdaj - sicer pod drugim imenom Caesar's Entertainment - poskuša pri stranskih vratih, in to na zelo čuden način, brez javne razprave, " je dejal. Ker Američanom takrat ni uspelo priti v Slovenijo, so poskušali prodreti na slovaški trg. Kot je na novinarski konferenci povedal slovaški diplomat Martin Dilong, je takratna vlada po tihem celo spremenila davčno zakonodajo v prid velikim igralniško-zabaviščnim centrom, a so se odzvali državljani z zbiranjem podpisov v podporo peticiji za omejevanje igralništva. To je novo slovaško vlado spodbudilo k ukinitvi vseh olajšav za mega igralnice, je povedal. " Menimo, da je v Sloveniji igralnic že več kot dovolj. Če naj bi ta mega igralnica spodbudila turizem, potem naj vlada glede na zadostno število igralniških zmogljivosti spodbudi izgradnjo hotelov, kongresnih centrov in druge turistične ponudbe ob igralnicah". 41 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Vlado poleg tega pozivajo, naj preveri, ali morebiti igralništvo ne uničuje klasičnega turizma z dumpinškimi cenami, kar je po Vidmarjevih besedah nesprejemljivo. Takrat so se nasprotniki organizirali v okviru Koordinacije za omejevanje igralništva18. Ta civilnodružbena pobuda je leta 2007 zbrala 24.000 podpisov pod peticijo za omejevanje igralništva. 18 http://igralnice.ne-hvala.com/ 42 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3 ANALIZA STRETEGIJ SLOVENSKEGA IGRALNIŠTVA V nadaljevanju bi želeli pripraviti primerjavo med Razvojno strategijo igralništva v RS iz leta 1997 z zadnjo strategijo slovenskega igralništva iz z leta 2010, ki je bil tudi zadnji dokument ki je opredeljeval razvoj igralništva v Sloveniji. Osnovna metoda je deskriptivne in komparativne narave, torej proučevanja znanih dejstev. Ta del zajema pregled dokumentov. Tako smo raziskali, kolikšno mero razvoja »ponuja« sedaj veljavna strategija igralništva iz leta 1997 in kaj je predlagal predlog iz leta 2010. Zanima nas tudi, kolikšen doprinos je ponujala ta strategija v razvoju slovenskega igralništva in zakaj ni bila sprejeta. Želeli bi jo ovrednotiti tudi v duhu današnjega stanja, da bi lahko v zaključku podali predloge, kako naprej. 3.1 Razvojna strategija slovenskega igralništva iz leta 1997 Prva slovenska razvojna strategija na nacionalni ravni, ki je urejala in spodbujala področje igralništva, je bila sprejeta leta 1997. Njeno poslanstvo je igralništvo, ki v danih, jasnih in razvojno naravnanih okvirih, transparentno vodeno in z učinkovitim nadzorom uspešno koristi dane resurse, učinki le-teh pa so usmerjeni v celostni razvoj turističnega gospodarstva. Posledično s tem dosegamo kompetitivnost turistične ponudbe, povečevanje celotnega turističnega priliva in fiskalnih virov na dolgi rok. Vizija opredeljuje igralništvo kot sestavni del turistične ponudbe Slovenije v precizno definiranem pravnem in razvojno usmerjenem družbenem okolju. Z učinkovitim in transparentnim upravljanjem zagotavlja celostni, sodobni, zanimiv in privlačno oblikovan igralniško zabaviščni produkt, hkrati pa omogoča učinkovito koriščenje danih resursov in obstoječih prednosti. V tej strategiji najdemo predstavljene in zapisane cilje vseh relevantnih udeležencev. Ti pa so (Zelinšček 2010): • cilji turistične politike, proračun, nadzor dejavnosti igralništva, zaposlovanje in socialna politika, politika za ekonomske odnose in razvoj, varnostni cilji, varovanje in urejanje okolja in prostora, politični dejavniki, lokalno okolje (cilji občin z in brez igralnic), sosednje države, • konkurenca, slovenske igralnice, krovni cilji (vsebujejo gospodarske, politične in sociološke cilje). Določena je bila globalna strateška opredelitev, ki pravi, da je igralništvo sestavni del celovite turistične ponudbe Slovenije. Nova je delitev igralniškega produkta glede na obseg, vrsto ponudbe in geografske lokacije: 1. igralniško zabaviščni centri; s spletom zaokrožene ponudbe, kjer je omogočeno večdnevno bivanje, osnovni motiv prihoda gostov pa sta igra in zabava, 2. igralnice v turističnih centrih; izrazito turistične destinacije, kjer je igra dopolnitev celotne turistične ponudbe območja (npr. Portorož, Lipica, Bled, Rogaška Slatina), 3. mestne igralnice; večja in obmejna mesta, kjer obstaja trg in primerno število gostov (npr. Ljubljana), 4. igralni saloni; v katerih gre za ponudbo posebnih iger na srečo izključno na igralnih avtomatih, namenjenih tako domačim kot tujim gostom izključno v okviru turističnih objektov. 5. Omenjena strategija tako izključuje druge oblike posebnih iger na srečo.19 19 Igralne naprave (npr. igralni avtomati) v gostinskih lokalih 43 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Omenjena strategija sporoča predvsem sledeče (Zelinšček 2010): • je prva uradno sprejeta igralniška strategija na nacionalni ravni, • strategija definira vse udeležence s področja igralništva, • definirana je delitev igralniškega produkta, • v strategiji imajo prevladujoč položaj zakonodaja, regulativa in nadzor, bistveno manj prostora je namenjenega razvoju, • teme, kot so razvoj in z njim povezane dejavnosti, ne omogočajo resničnega razvoja te panoge, saj se ne prilagajajo trgu, temveč regulatorjem trga, • razvoj je definiran splošno in dokaj medlo, • lastništvo je še vedno zanimivo področje nekaterih udeležencev, • jasno so definirani fiskalni viri, • načini in usmeritve spodbud in gradnje igralništva so presplošni, torej brez prave vrednosti za uporabo. 3.2 Strategija razvoja slovenskega igralništva z leta 2010 Nova igralniška strategija, ki se pripravlja, a je ostala na ravni osnutka je Strategija razvoja iger na srečo v RS in nikoli ni bila uradno potrjena. Že sam osnutek je sprožal burne odmeve, predvsem s strani igralnic, igralniških strokovnjakov in lokalnega okolja. Vlada je obljubljala sprejem strategije v letu 2010 in naj bi urejala delovanje igralništva v Sloveniji za nadaljnjih 10 let. Poslanstvo so avtorji opredelili kot » organizirati in vzdrževati sistem prirejanja iger na srečo na način, da igre na srečo potekajo v urejenem in nadzorovanem okolju ter v takšnem obsegu in strukturi, ki na dolgi rok zagotavlja čim večje koristi za slovensko družbo ob hkratnem doseganju ciljev pravne in socialne države ter spoštovanju javnega interesa«. Vizija RS na področju prirejanja iger na srečo je bila » postati država s kakovostnim in nadzorovanim prirejanjem iger na srečo, kjer so varovane vse družbene vrednote, ki so določene v Ustavi RS in ki so v javnem interesu«. V ciljih te strategije najdemo zapisane cilje vseh udeležencev, ki so definirani kot deležniki te dejavnosti. Ti so: država, lokalne skupnosti, koncesionarji, sosednje države, lastniki (lastniki navadnih in prednostnih delnic, lastniki igralnih salonov), FIHO20 in FŠO21. Tudi tu najdemo strateške usmeritve in cilje, ki naj bi bile podlaga za uresničevanje poslanstva in vizije (Zelinšček 2010): • prirejanje iger na srečo v urejenem in nadzorovanem okolju, • razvoj dolgoročno vzdržne in konkurenčne ponudbe iger na srečo, ki dopolnjuje turistično ponudbo Slovenije, • kakovostno zadovoljevanje domačega povpraševanja po igrah na srečo s takšnimi oblikami in vrstami iger na srečo, ki predstavljajo čim manjše tveganje za razvoj problematičnega igranja ter ne povzročajo odtoka denarja v tujino, • doseganje optimalnih prihodkov iz dajatev od iger na srečo za državo, lokalne skupnosti in druge upravičence oziroma deležnike. Predlog strategije je podrobneje določal splošne cilje (zmanjšanje koncesij, ureditev sistema delitve dajatev, zagotavljanje namenske uporabe dajatev, priprava jasnih in preglednih 20 Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO). 21 Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO). 44 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA predpisov, itd.) in posebne cilje (vzpodbujanje razvoja turistične in zabaviščne infrastrukture s stimulativnim sistemom dajatev od iger na srečo, aktivna koncesijska politika, oblikovanje zaokroženih igralniških območij, uvajanje licenc za člane igralniških uprav, itd.). Na novo so bile določene vrste iger (npr. loterijske igre, stave ter igre v igralnicah in igralnih salonih22). Novost je bila tudi delitev igralniškega produkta (Tabela 5: Delitev igralniškega produkta in pogoji za delitev). Velja omeniti, da strategija odpravlja razlikovanje med igralnicami in igralnimi saloni, kar pomeni, da lahko vsi koncesionarji prirejajo vse vrste iger na srečo. Vsi ti koncesionarji morajo biti po novem delniške družbe zaradi ločitve lastniške in upravljavske funkcije. Delnice koncesionarjev so navadne in imenske. Tabela 5: Delitev igralniškega produkta in pogoji za delitev delitev/pogoj IM IA NASTANITEV DRUGO mega igralniški zabaviščni center 100 2000 1000 0 igralniško zabaviščni center 40 500 300 0 grand casino 20 350 50 restavracija-bar igralni salon 0 50-200 0 živa igra ni pogoj Vir: (Zelinšček 2010) Predlog strategije nam je sporočal naslednje (Zelinšček 2010): • neznatno je zmanjšan prevladujoč položaj regulative (države), • natančneje je opredeljeno področje dodeljevanja koncesij, področje koncesijskih dajatev je manj jasno in destimulativno za igralniške koncesionarje, • še vedno vlada zmeda na področju vrst iger (veliko nejasnosti), • poudarja se razvoj in oblikovanje zaokroženih igralniških destinacij, • davčni okviri se smatrajo za primerne in ne ovirajo razvoja panoge z razliko, da se za koncesionarje, ki prirejajo igre na srečo, za zagotavljanje dodatne turistične ponudbe pripravi zmanjšanje igralniške dajatve (mega IZC23, IZC in grand casino), • za nadzor in učinkovito ukrepanje je potrebno sodelovanje vseh državnih organov, • določeno je postopno zmanjševanje dodeljenih koncesij (z 44 na skupaj 30), • določanje načina spremljanja in preučevanje negativnih posledic iger na srečo ter proučiti dostopnost in učinkovitost programov preventive in zdravljenja za zasvojene z igrami na srečo ter določiti subjekte, ki so usposobljeni in zadolženi za takšno zdravljenje ter zagotoviti njihovo financiranje. 3.3 Primerjava obeh strategij Obe omenjeni strategiji dokaj natančno opredeljujeta nadzor, zakonske okvire in dajatve, manj natančno je definiran razvoj. Zaznati je tudi nesmisle, kot je npr. časovno omejevanje strategij ali ugotovitve vlade, da je gospodarstvo preveč regulirano, pri čemer sama ne stori ničesar, da bi to odpravila. Je pa v novi strategiji zaznati pomemben premik, saj ta strategija občutno preferira igralne salone. Iz tega lahko razberemo, da pisci strategije iščejo le nove fiskalne vire, ne pa razvoja. Nakazana je tudi možnost privatizacije igralništva. 22 To ne velja za Loterijo Slovenije in Športno loterijo, ki ostajata v javni lasti – torej monopol. 23 Igralniško zabaviščni center 45 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Obe strategiji igralništvo definirata kot temelj razvoja, a jasnih smernic, kako ta razvoj implementirati in širiti, ni. V oči zbode dejstvo, da v razvojnih strategijah ni zaznati ukrepov, zato je vprašljiv smisel izvajanja strategij. Zato lahko zaključimo, da sta obe » igralniški strategiji marsikje nejasni in nedorečeni«, da predlog strategije iz leta 2010 »ne odpravlja nejasnosti, ki jih najdemo v stari strategiji«, in » razvojna naravnanost igralništva v strategijah ni prevladujoča, saj je definirana presplošno« (Zelinšček 2010) . Danes dobiva igralništvo drugačno funkcijo, kot jo je imelo v preteklosti, ko je bilo igranje iger na srečo namenjeno le petičnežem. Igralništvo se vse bolj preusmerja k igralniški zabavi, namenjeni širšim množicam; obdano je z zabavnim programom, kulinariko in drugimi neigralniškimi dejavnostmi. S povečanjem igralniške potrošnje se povečuje tudi neigralniška potrošnja, kar pomeni, da se v okolju, kjer se nahaja igralnica, lahko razvija tudi celotno lokalno gospodarstvo. Slovensko igralništvo je od svojega nastanka24 beležilo strmo rast. Da je bilo temu tako, gre v prvi vrsti zasluga podjetju HIT, ki je kot prvo v Evropi udejanjilo ameriški koncept igralništva25, kar je povzročilo veliko povečanje obiska in prihodkov igralnic. Iz kumulativnih podatkov o poslovanju slovenskega igralništva (Tabela 6: Agregirani podatki o poslovanju 1996–2017) je razvidno, da so imele loterije (klasične igre na srečo) in igralni saloni vseskozi zabeleženo rast prihodkov z občasnim nihanjem. Za razliko od njih so igralnice beležile rast prihodkov vse do leta 2006, nato pa je sledil padec, ki se je nominalno umiril, a realno še vedno traja. Razlogov za to je veliko; od počasnega odzivanja na spremembe v lastnem okolju, na trgu, prevelike vpletenosti slovenske politike v igralništvo, pa vse do prvih znakov velike gospodarske krize, ki je prihajala. Realno stanje v Sloveniji nam kaže, da smo danes še vedno priča celi vrsti raznih institucij, za katere je značilno nejasno ločevanje pristojnosti in odgovornosti za izvajanje posameznih funkcij. To pa na področju igralništva, ali širše v celotnem turizmu povzroča kaos, nepreglednost in slabo vodenje. Rezultat: med subjekti ni medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Še manj pravega sodelovanja je na lokalni stopnji, saj ravno po zaslugi lokalne politike, tako okolje, kot lokalno prebivalstvo, igralništvo na nek način zavrača, čeprav je prav igralništvo primarni vir dohodka (Zelinšček 2010). Če pogledamo državo kot glavnega regulatorja igralništva, ne moremo mimo dejstva, da je bil njen prispevek omejevalen, ne pa razvojni. Z različnimi zakoni, davčnimi prijemi in nenehnim vpletanjem politike, je država zaustavila nujno potrebne investicije slovenskega igralništva v turizem, s tem pa je izničila vse konkurenčne prednosti slovenskega igralništva. Vse to pelje v spoznanje, da igralništvo kot dejavnost nujno potrebuje novo razvojno strategijo in spremembo zakonodaje, tako, da bo le-to vsa dosedanja znanja, inovacije in ideje lahko udejanjilo v obliki prepotrebnih investicij v okolju, kjer igralnice delujejo, to pa bo mogoče samo tako, da bo davčni primež popustil in da bo lastništvo igralnic enkrat za vselej jasno določeno (Zelinšček 2010). 3.4 Kaj lahko slovensko igralništvo naredi bolj razvojno Slovenski razvojni strategiji sta v veliki meri pisani na kožo državi in njeni fiskalni politiki, manj pa izvajalcem strategije. Bralec ob prebiranju teh strategij nikakor ne more mimo zbirke najrazličnejših regulativ, načinov pridobivanja fiskalnih virov, povečevanja moči države in 24 Časovni mejnik je leto 1991, ko je republika Slovenija postala samostojna država. 25 Ameriški koncept igralništva temelji na konceptu zabave, namenjene širšemu segmentu ljudi 46 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA politike, zelo malo pa se lahko naučimo kje, kako, s čim in s kom, začeti razvijati igralništvo kot izredno pomembno panogo, ki lahko tvori resnično turistično »gazelo«. Sami strategiji ponujata bistveno premalo področju, kateremu sta namenjeni, več pridobijo le njuni snovalci. Strategiji tudi ne predvidevata odzivov in ukrepov na nenadne spremembe na trgu (npr. gospodarska kriza). Da je strategija dobra, mora zadovoljiti igralniške goste. Ti pa vidijo le vrednost celotnega paketa učinkovitosti produkta. Zato so njihov obisk in potrošnja podrejeni učinkovitosti in zanimivosti našega produkta. Država mora dokončno sprejeti dejstvo, da svoje interese na tem področju lahko uresniči le tako, da najprej zadovolji obiskovalce in igralniške goste, nato podjetja, ki razumejo, kako igralniški gostje opredelijo vrednost v teh dimenzijah in končno sebe. Brez resničnega razumevanja o tem, kako igralniški gostje absorbirajo ponudbo slovenskega igralništva, ni razvoja. Razvojne strategije morajo postati na nek način »žive« - saj njihovo izvajanje močno približa odnos igralnica - igralniški gost. To pa pelje v trajnostni razvoj (Zelinšček 2010). Vsekakor bi morali razmisliti ali je trenutna obdavčitev ustrezna. V sliki (Slika 6: Obdavčitve igralniških prihodkov) je prikazano kako se je efektivna davčna stopnja (primer je narejen za skupino HIT d.d.) gibala skozi čas. Do leta 1994 je bila 8 %. To pa je bila posledica tega, da se je v Jugoslaviji denar iz naslova iger na srečo uporabljal za druge namene. Med drugim tudi za financiranje UDBE. Poleg tega si je država svoj del provizije vzela tudi iz posojilne dejavnosti. Afera HIT leta 1993 sproži spremembo ZIS in izjemno progresivno obdavčenje igralniških prihodkov, kar naj bi ustavilo razvoj HIT-a. Otvoritev Perle jeseni 1993 strmo povečuje igralniške prihodke in še bolj davčne prihodke (Tabela 6: Agregirani podatki o poslovanju 1996–2017). V letu 1994 pride do zelo drastičnega povišana obdavčitve, ki npr. za HIT pomeni 55 %. Dobiček Hita je zanemarljiv (Slika 7: Gibanje igralniških prihodkov Hita v korelaciji z davčnimi stopnjami). Država dobi od Hita davke, lokalna skupnost pa koncesijo. In kot pravi Nemec, nastaja vtis, da je HIT sod denarja brez dna. V tem času država povečuje javno porabo in se veselo širi, na posledice, ki ga ima taka obdavčitev, ne misli nihče. Od leta 1999 do leta 2004 različne spre Obdavmem čit be v zako e i no gr da al je ni ne šk kol i iko h omilijo da prihod vč k ni o v primež obdavčitve (Nemec 2013). Efektivne davčne stopnje skozi čas 55% 33% 8% 1985 1994 1999 2005 2020 Slika 6: Obdavčitve igralniških prihodkov Vir: (Nemec 2013) 17 Tako v tem času obdavčenje posameznih igralnic in ne več HIT-ovih skupnih igralniških prihodkov zniža efektivno obdavčenje. Zgornja stopnja koncesijskega davka se konča pri 35 47 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA % in ne več pri 40 %. Uvede se DDV (8 %,19 %), ki HIT dodatno prizadene za cca 4 % preračunano na igralniške prihodke, saj se vstopni DDV ne vrača, ker ni izstopnega DDV. Ukine se 20 % prometni davek in uvede 18 % davek od iger. Sledi serija postopnih znižanj igralniški dajatev, ki se zaključijo leta 2004. Od leta 2005 dalje ostaja davčna obremenitev igralniških prihodkov nespremenjena (Nemec 2013). Slika 7: Gibanje igralniških prihodkov Hita v korelaciji z davčnimi stopnjami Vir: (Nemec 2013) Trenutno je davčna stopnja na igralniške prihodke 33 % (žive igre manj, igralni avtomati več) Sistem DDV in nezmožnost povračila vstopnega DDV pomeni dodatno vsaj 3,2 % dodatnega davka ( V. Bole 1999), preračunano na igralniški prihodek (Nemec 2013). Nemec tako predlaga njeno znižanje (Slika 8: Gibanje obdavčitve s predlogom enotne davčne stopnje). Slika 8: Gibanje obdavčitve s predlogom enotne davčne stopnje Vir: (Nemec 2013) 48 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4 KUMULATIVNI PODATKI O POSLOVANJU V spodnji tabeli (Tabela 6: Agregirani podatki o poslovanju 1996 - 2017) je predstavljenih nekaj kazalnikov slovenskega igralništva in poslovnega okolja. Podatki za celovito primerjavo so navedeni za obdobje od 2007−2017. To vključuje obdobje pred in po veliki svetovni gospodarski krizi. Tabela 6: Agregirani podatki o poslovanju 1996 - 2017 Bruto prihodek Bruto prihodek posebne Skupaj igre Obisk posebne Poraba na obisk za Leto klasične igre na srečo igre na srečo na srečo igre na srečo posebne igre na srečo 1985 1,79 11,90 13,69 200.261 59,42 1986 2,30 15,30 17,60 221.342 69,12 1987 2,54 16,95 19,49 294.281 57,60 1988 4,02 26,80 30,82 609.174 43,99 1989 5,51 36,75 42,26 773.863 47,49 1990 8,72 58,15 66,87 991.807 58,63 1991 10,72 71,45 82,17 927.607 77,03 1992 13,48 89,85 103,33 1.387.323 64,77 1993 14,75 92,21 106,82 1.848.987 49,87 1994 19,67 122,96 142,25 2.343.995 52,46 1995 22,44 140,23 162,02 2.456.658 57,08 1996 26,36 164,74 190,08 2.552.150 64,55 1997 26,79 167,44 193,20 2.550.800 65,64 1998 29,06 181,65 209,33 2.475.000 73,39 1999 30,53 190,80 219,60 2.241.677 85,11 2000 31,70 206,50 238,20 2.201.021 93,82 2001 38,50 218,80 257,30 2.195.159 99,67 2002 45,30 225,70 271,00 2.166.200 104,19 2003 39,10 243,10 282,20 2.139.940 113,60 2004 51,20 285,70 336,90 2.938.700 97,22 2005 53,60 332,00 385,60 3.859.120 86,03 2006 54,90 361,90 416,80 4.333.080 83,52 2007 60,50 372,10 432,60 4.830.308 77,03 2008 77,10 355,20 432,30 5.129.737 69,24 2009 71,40 331,40 402,80 4.917.305 67,39 2010 64,64 298,60 363,24 4.565.300 65,41 2011 71,00 288,61 359,61 4.371.233 66,02 2012 79,10 260,68 339,78 4.024.318 64,78 2013 68,68 240,39 309,07 3.854.439 62,37 2014 57,04 237,89 294,93 3.765.023 63,18 2015 62,92 239,61 302,52 3.676.409 65,17 2016 58,73 247,42 306,15 3.638.345 68,00 2017 53,43 253,59 307,02 3.498.566 72,49 2018 61,90 245,90 307,80 3.377.758 72,80 2019 68,00 254,11 322,11 3.313.393 76,69 (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a) Vidimo lahko, da je indeks BDP 2019/2007 znašal 1,37. Toda izdatki vlade znašajo 1,24. Število zaposlenih se je povečalo (indeks 1,05). Pri prihodkih iz klasičnih iger na srečo je indeks 1,12. Pri posebnih igrah na srečo pa so z izjemo napitnin na igralnih avtomatih so vsi kazalniki slabši kot leta 2007. To kaže kako igralništvo izgublja na pomenu v nacionalni ekonomiji. 49 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Tabela 7: Pregled nekaterih zadnjih kazalnikov slovenskega igralništva in poslovnega okolja Ind. 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2019/2007 1.1 BDP (v 1000 EUR) 35.153.000 37.951.000 36.166.000 36.252.000 36.896.000 36.076.000 36.239.000 37.603.000 38.863.000 40.357.000 42.987.000 45.755.000 48.007.000 1,37 1.2 Državni proračun (v 1000 EUR) 8.148.030 8.815.558 9.916.341 9.874.155 9.652.122 9.013.907 9.631.071 9.816.669 9.947.105 9.540.115 9.156.000 9.463.000 10.091.000 1,24 1.3 Število zaposlenih 853.999 879.257 858.171 835.039 823.967 810.001 793.597 797.792 804.637 817.209 845.454 872.772 894.229 1,05 v 1000 EUR 2.1 Prihodki klasične igre (v 1000 EUR) 60.500 77.100 71.400 64.644 71.000 79.100 68.683 57.045 62.915 58.730 53.425 61.900 68.000 1,12 2.2 Davki na klasične igre na srečo 26.100 34.000 31.700 27.700 30.300 34.500 29.600 25.900 27.700 25.400 22.191 26.000 28.400 1,09 (v 1000 EUR) 3.1 Prihodki posebne 355.799 340.197 318.981 298.570 288.498 260.607 240.341 237.834 239.600 247.316 253.595 245.901 254.112 0,71 3.1.1 Realizacija IA 291.060 273.842 259.088 246.671 240.402 218.875 202.888 199.947 199.764 205.174 205.862 208.001 213.035 0,73 3.1.2 Realizacija IM 64.740 66.356 59.894 51.899 48.095 41.732 37.453 37.887 39.836 42.142 47.733 37.900 41.077 0,63 3.1.3 Realizacija splet 0 0 0 0 111 79 91 88 7 97 176 180 6 3.2. Napitnina 15.604 14.563 12.155 10.615 9.936 7.890 7.220 7.735 7.380 7.433 7.241 7.575 7.727 0,50 3.2.1 Napitnina IA 62 83 86 692 953 879 891 1.199 1.224 1.259 1.365 1.545 1.738 28,07 3.22.2 Napitnina IM 15.542 14.480 12.069 9.923 8.983 7.011 6.329 6.536 6.156 6.174 5.876 6.029 5.989 0,39 3.3. Vstopnina 743 487 252 128 95 74 81 101 93 82 74 77 152 0,20 3.4 Koncesijska dajatev 57.506 54.092 50.926 48.134 46.843 42.239 39.026 38.499 38.509 39.306 39.767 39.769 40.824 0,71 3.4 Davki na posebne igre na srečo 64.115 61.366 57.486 53.773 51.993 46.959 43.407 42.846 43.195 44.669 45.685 44.573 45.902 0,72 (v 1000 EUR) 4.1 Prihodki - SKUPAJ 416.800 417.297 390.381 363.214 359.498 339.707 309.025 294.879 302.515 306.046 307.020 307.801 322.112 0,77 4.2 Dajatve - SKUPAJ (Davki + koncesijska dajatev) 147.721 149.458 140.111 129.607 129.136 123.698 112.033 107.245 109.404 109.375 107.642 110.341 115.126 0,78 (v 1000) 5 Število vstopov 4.830 5.130 4.917 4.565 4.371 4.024 3.854 3.765 3.676 3.638 3.499 3.378 3.313 0,69 5.1 Domači 1.518 1.479 1.368 1.230 1.151 1.088 1.082 1.036 1.013 1.033 999 967 975 0,64 5.2 Tuji 3.312 3.650 3.549 3.335 3.220 2.937 2.772 2.729 2.664 2.605 2.499 2.411 2.338 0,71 6.1 Podjetja 49 52 55 57 55 54 48 51 48 46 46 40 39 0,80 6.2 Casino 13 12 10 9 9 9 9 9 10 10 10 10 10 0,77 6.3 Igralni saloni 34 33 34 32 32 31 29 28 26 26 26 26 25 0,74 6.4 Igralne mize 279 282 277 260 260 271 266 268 281 277 277 259 254 0,91 6.5 Avtomati 8.649 8.720 8.917 8.648 8.673 8.824 8.265 8.213 8.084 8.028 8.028 7.957 7.721 0,89 7. Število zaposlenih v sektorju klasičnih in posebnih iger na srečo 2.840 2.860 2.800 2.526 2.407 2.263 2.155 2.123 2.154 2.299 2.245 2.250 2.183 0,77 Prihodki skupaj v BDP-ju 1,19% 1,10% 1,08% 1,00% 0,97% 0,94% 0,85% 0,78% 0,78% 0,76% 0,71% 0,67% 0,67% 0,57 Dajatve v državnem proračunu 1,81% 1,70% 1,41% 1,31% 1,34% 1,37% 1,16% 1,09% 1,10% 1,15% 1,18% 1,17% 1,14% 0,63 Zaposleni v igralništvu med vsemi zaposlenimi v SLO 0,33% 0,33% 0,33% 0,30% 0,29% 0,28% 0,27% 0,27% 0,27% 0,28% 0,27% 0,26% 0,24% 0,73 Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a; SURS; lastna obdelava podatkov) 50 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Kot lahko vidimo (Slika 9: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji (stalnih cenah 1985−2019)), prihodki slovenskih iger na srečo padajo med vsemi vrstami iger v obdobju od leta 1985 do leta 2019. Podatki za spletne igre na srečo obstajajo od leta 2000 dalje. Vendar pa to ni pomemben prihodek, saj je ta oblika iger namenjena le domačim gostom. Slika 9: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji (stalnih cenah 1985−2019) 400,00 350,00 300,00 250,00 200,00 150,00 100,00 50,00 0,00 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 9 0 2 3 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 8 8 8 8 8 9 9 9 9 9 9 9 9 98 9 0 01 0 0 04 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 19 1 2 20 2 2 20 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Splet Bruto prihodki igralnih avtomatov zunaj igralnic in igralnih salonov Bruto prihodki igralnih salonov Bruto prihodki igralnic Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020b; lastna obdelava podatkov) 51 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 52 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA ANALIZA POSLOVANJA SLOVENSKIH IGRALNIŠKIH PODJETIJ Avtorja: Mojca Vodopivec in Andrej Raspor 53 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 54 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 1 UVOD V POSLOVANJE SLOVENSKIH IGRALNIŠKIH PODJETIJ V naslednjem poglavju so predstavljeni podatki o poslovanju slovenskih igralniških podjetij. Najprej so predstavljeni podatki podjetij, ki se ukvarjajo s klasičnimi igrami na srečo. Nadaljujemo s podjetji, ki se ukvarjajo s posebnimi igrami na srečo in nadaljujemo s proizvajalci igralniške opreme. V sklepnem delu se dotaknemo tudi nelegalnega igralništva, vendar njegovega obsega posebej ne vrednotimo. Igralniški trg je v Sloveniji zelo razvit. Kot je prikazano v spodnjih slikah (Slika 10: Igralniška podjetja 2007 in Slika 11: Igralniška podjetja 2020) je igralništvo skoncentrirano na zahodni, 2007 kjer gravitira na italijanski trg, in severni meji, kjer gravitira na avstrijski trg. LEGENDA: delujoča igralniška podjetja v letu 2007 klasične igre na srečo Slika 10: Igralniška podjetja 2007 V zadnjih desetih letih, smo priča temu, da se število podjetij in ponudnikov iger na srečo zmanjšuje. Gre nekako za normalen odziv na več faktorjev. Najprej je to gospodarska kriza v letih 2007–2011, ki je prizadela tako Italijo, kot Slovenijo, manj pa Avstrijo. Zato so se zaprli določeni igralni saloni, ki so bili prvenstveno namenjeni domačinom. Potem je tu prepoved kajenja v igralnicah v letu 2005, ki je Italijane odvrnilo od prihoda v slovenske igralnice. Poleg tega so v Italiji v istem obdobju intenzivno odpirali VLT salone. Tudi država se pri odzivih na krizo v državnih podjetjih, ki so se ukvarjala z ponudno iger na srečo, ni odzvala dovolj hitro in je morda tudi pospešila njihov propad. Zadnje pa je povezano s spletno ponudbo iger. Adam Smith je svoji knjigi Bogastvo narodov (1776) na treh mestih omenil nevidno roko, kot metaforo za tržne sile, ki lahko uravnotežijo ponudbo in povpraševanje. Toda ne kot sile, ki bi nujno vodila k »dobremu« ravnotežju, ampak kot sile, ki lahko vodi tudi k »slabim« ravnotežjem. Smith se je v knjigi večkrat zavzel za regulacijo denimo finančnih trgov (bančnih obrestnih mer) in za regulacijo konkurence. Sicer bi tržne sile same po sebi privedle do negativnih rezultatov za družbo kot celoto (Smith 1950). Na drugi strani pa se je v zadnjem času močno razvil trg proizvajalcev igralniške opreme. Lahko bi se reklo, da smo stopili na višjo stopnico, saj imajo ta podjetja višjo dodano vrednost. 55 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 2020 LEGENDA: igralniška podjetja s koncesijo v letu 2020 klasične igre na srečo igralniška podjetja brez koncesije v letu 2020 proizvajalci igralniške opreme izbrisana igralniška podjetja Opomba Casino Kobarid in HIT Šentilj sta na zemljevidu označena kot izbrisana, sta pa bila pripojena k družbi HIT d.d. Slika 11: Igralniška podjetja 2020 56 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 2 KLASIČNE IGRE NA SREČO 2.1 Loterija Slovenije d.d. 2.1.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Loterija Slovenije d.d. Polni naziv: Loterija Slovenije d.d. Naslov: Gerbičeva ulica 99, 1000 Ljubljana Davčna številka: 24224308 Matična številka: 5022053 Dejavnost po SKD : 92.002 – Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 58 (letno poročilo 2017) OPIS PODJETJA Osrednji prireditelj loterijskih iger v Sloveniji. Loterija Slovenije trajno prireja klasične igre na srečo. V skladu z Zakonom o igrah na srečo lahko igre prireja delniška družba, ki ima sedež na območju Slovenije in pridobi koncesijo, ki jo podeli vlada Republike Slovenije. Prireditelj plačuje koncesijsko dajatev, njeno višino določi vlada. 2.1.2 Lastniška struktura Delničarji Delež Fundacija za financiranje invalidskih in 40 % humanitarnih organizacij – FIHO Kapitalska družba – KAD 25 % Slovenski državni holding – SDH 15 % Fundacija za financiranje športnih 10 % organizacij – FŠO Zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci 10 % Poleg uvajanja inovativnih iger se družba pri poslovanju povezuje z mednarodnimi združenji in sledi evropskim zakonodajnim smernicam. Ključni finančni cilj ostaja stabilno zagotavljanje sredstev, ki jih ustvarjajo za družbeno pomembne namene. Koncesijsko dajatev od prirejanja klasičnih iger na srečo v celoti prejmeta Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) ter Fundacija za financiranje športnih organizacij (FŠO). Konec leta 2017 so imeli 1.026 prodajnih mest. Primarna prodajna mreža je konec leta 2017 obsegala 109 prodajnih mest, katerih osnovna dejavnost je prodaja loterijskih iger, glavni prednosti pa sta večja strokovnost in kakovost storitev. Osnovno ponudbo na 17 prodajnih mestih dopolnjuje prodaja trafičnega programa, na 95 pa prodaja iger Športne loterije. Ob visoki strokovnosti in kakovosti storitev je pomembna prednost primarne prodajne mreže vzpostavljanje osebnih odnosov s kupci. 57 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Sekundarna prodajna mreža je konec leta 2017 obsegala 917 prodajnih mest. Sestavljajo jo bencinski servisi Petrol, MOL in OMV, prodajna mesta Pošte Slovenije, trafike 3dva in prodajna mesta Dela prodaje. Družba daje veliko na razvoj digitalnih prodajnih poti preko spleta, leta 2017 so razvili svojo mobilno aplikacijo26. Sama družba ima svoje prednike v Jugoslovanski loteriji. Ključni mejniki družbe so predstavljeni v nadaljevanju (Tabela 8: Ključni mejniki poslovanja Loterije Slovenije). Tabela 8: Ključni mejniki poslovanja Loterije Slovenije Leto Mejniki poslovanja Loterije Slovenija27 1945 Ustanovitev Državne klasne loterije. 1952 Ustanovitev Jugoslovanske loterije. 1960 Začetek prirejanja Športne napovedi z dvanajstimi tekmovalnimi pari. 1962 Začetek prirejanja Lota. 1971 Začetek prirejanja Ekspres srečke. Izvedba ustavne reforme - prenos področja iger na srečo iz pristojnosti federacije v pristojnost republik in pokrajin. 1972 Prenehanje delovanja Jugoslovanske loterije in ustanovitev Loterijskega zavoda Slovenije - začetek samostojne poti Loterije Slovenije. 1973 Pričetek delovanja Loterijskega zavoda Slovenije. 1981 Preimenovanje Loterijskega zavoda v Loterijo Slovenije. 1987 Pričetek prirejanja nove igre 3x3. 1988 Nadgradnja igre 3x3 v Super 3x3. 1998 Pričetek prirejanja nove igre Deteljica. Preoblikovanje Loterije Slovenije v delniško družbo. 2001 Nadgradnja Lota - uvedba žrebanja za dobitke Lotka. 2002 Zaključek prirejanja igre Super 3x3. 2003 Pričetek prirejanja nove igre Astro. Vzpostavitev Info centra. 2004 Zaključek projekta on-line povezave prodajnih mest s centrom. 2005 Vključitev Loterije Slovenije v Evropskega loterijskega združenja EL. 2006 Uvedba žrebanj lota dvakrat tedensko. Vključitev Loterije Slovenije v članstvo Svetovnega loterijskega združenja WLA. 2007 Pričetek prirejanja izrednih krogov Super Lota. Ustanovitev Gospodarsko interesnega združenja - Asociacije loterijskih organizacij. 2008 Nadgradnja igre Loto - uvedba žrebanja za dobitke Loto plus. 2009 Vsebinska prenova igre Astro. Pridobitev certifikata odgovornega prirejanja iger na srečo pri neodvisni komisiji WLA. 2010 Nakup 20% deleža Športne loterije. Uvedba spletnega portala www.eloterija.si. 2011 Podpis pogodbe o sodelovanju v prvi mednarodni klasični igri na srečo Eurojackpot. Pridobitev certifikatov ISO/IEC 27001:2005 ter WLA SCS:2006. Pričetek prirejanja spletnih Hip iger. 26 Loterija Slovenije. 2028. Letno poročilo: https://www.loterija.si/LOTERIJA,,o_podjetju,letna_porocila.htm 27 Mejniki https://www.loterija.si/LOTERIJA,,o_podjetju,zgodovinski_mejniki.htm 58 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Pričetek sprejemanja vplačil Lota preko SMS sporočil. 2012 Rekordni dobitek v zgodovini iger na srečo v Sloveniji: 5 milijonov evrov vredna Sedmica. Pričetek prirejanja prve mednarodne klasične igre na srečo Eurojackpot. 2013 Nadgradnja igre Loto - uvedba novih dobitkov. Uvedba 10% davka od srečk. Prvi dobitek Jackpot v Sloveniji: rekordnih 21 milijonov evrov. Pridobitev EL Certifikata družbene odgovornosti. 2014 Prenova igre 3x3 plus 6 - žrebanja vsak dan, glavni dobitek vsak dan 100.000 evrov. Pridobitev WLA Certifikata družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo najvišje stopnje. Družba Loterija Slovenija ima (Tabela 9: Izvleček iz registra prirediteljev klasičnih iger na srečo – Loterija Slovenije) naslednje veljavne koncesije. Tabela 9: Izvleček iz registra prirediteljev klasičnih iger na srečo – Loterija Slovenije Zap.št. Igralnica Veljavnost koncesije 1. Loto 30.06.2025 2. Exspres loterija 30.06.2025 3. 3x3 plus 6 30.06.2025 4. TikiTaka 30.06.2025 5. Izredna srečka 30.06.2024 6. Kviz srečka 10.03.2024 7. HIP igra 30.06.2025 8. Eurojackpot 30.06.2021 9. Vikinglotto 31.07.2022 10. Mednarodna srečka 31.03.2024 Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a) 59 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 2.1.3 Poslanstvo, vizija, vrednote Družna ima jasno opredeljeno poslanstvo, vizijo in vrednote28 POSLANSTVO Ustvarjamo zabavne in varne loterijske igre, ki jim zaupajo udeleženci in splošna javnost. Kot strateška naložba države skrbimo za družbeno odgovorno prirejanje iger ter sofinanciramo slovenske invalidske, humanitarne in športne organizacije. Pozicija: Osrednji prireditelj loterijskih iger v Sloveniji. VIZIJA Naše igre bodo postale del popularne kulture v Sloveniji. Ljudje jih bodo radi igrali, vsi segmenti družbe pa jih bodo sprejemali kot varne in z dobrodelnim učinkom. VREDNOTE Proaktivnost: Smo družba, ki vodi z zgledom. Sami prevzemamo odgovornost za svoja dejanja. Smo razvojno naravnani, razmišljamo zunaj okvirjev ter smo vedno prilagodljivi pri uvajanju novosti in sprememb. Skrbnost: Zavedamo se svojega vpliva osrednjega prireditelja iger na srečo. Igre prirejamo v skladu z najvišjimi standardi. Znamo prisluhniti in se potrudimo razumeti. Predlagamo poštene rešitve ter spoštujemo interese udeležencev iger, prejemnikov koncesijskih sredstev, zaposlenih, lastnikov in širše družbe. Transparentnost: Smo družba ljudi z integriteto: govorimo, kar mislimo, in delamo, kar govorimo. Naši motivi, sporočila in dejanja so etični. Oblikujemo pregledne rešitve in urejeno okolje, ki ga odlikujejo brezkompromisna varnost informacij, procesov in osebnih podatkov ter najvišji standardi kakovostnega prirejanja iger. 28 Loterija Slovenije. 2020. Poslanstvo, vizija, vrednote: https://www.loterija.si/LOTERIJA,,o_podjetju,poslanstvo_in_vizija.htm 60 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 2.1.4 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 32.996.375 34.648.075 35.211.075 38.319.455 42.936.691 47.527.486 45.860.766 48.926.192 45.112.805 64.517.578 36.017.451 40.220.193 41.523.607 31.293.643 Dolgoročna sredstva 14.439.433 21.170.082 21.849.549 21.982.806 17.275.789 33.986.881 39.886.398 34.418.290 30.976.583 27.746.668 22.822.229 24.209.281 13.920.687 16.247.907 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 411.457 349.021 378.155 403.588 660.630 740.958 752.118 763.005 755.843 933.164 981.719 928.907 805.979 2.032.822 Opredmetena osnovna sredstva 12.029.686 6.576.838 7.626.156 6.469.175 5.427.057 4.873.615 4.343.270 4.576.772 4.057.271 4.663.041 4.748.882 5.045.700 5.274.164 4.653.708 Naložbene nepremičnine n.p. 5.094.484 4.977.387 4.773.994 4.585.235 9.905.759 9.313.491 8.997.918 11.315.064 11.018.524 10.655.444 10.291.336 6.617 6.617 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 9.029.876 8.763.228 10.203.502 6.346.956 18.236.441 25.279.556 19.760.265 14.094.655 10.842.765 6.187.936 7.587.078 7.464.707 9.029.798 Dolgoročne poslovne terjatve 1.589 4.491 6.952 10.088 0 67.333 0 27.000 97.121 91.121 163.990 260.851 263.913 420.337 Odložene terjatve za davek n.p. 115.371 97.672 122.459 255.911 162.775 197.963 293.330 656.629 198.053 84.258 95.409 105.307 104.625 Kratkoročna sredstva 17.861.452 12.252.392 12.466.517 15.792.716 25.182.382 12.783.232 5.345.367 13.991.972 13.644.393 36.287.831 12.779.343 15.761.559 27.161.058 14.729.932 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo n.p. 36.039 0 0 3.026 0 0 0 0 0 0 0 5.948 6.144 Zaloge 49.374 6.545 9.527 7.451 66.131 57.785 58.320 32.626 23.093 32.857 22.021 16.098 22.890 17.197 Kratkoročne finančne naložbe 14.138.119 7.530.220 8.614.309 9.199.020 19.136.168 8.188.617 789.058 1.794.213 6.580.000 316.000 3.016.044 4.627.605 6.744.201 1.295.400 Kratkoročne poslovne terjatve 2.346.809 2.062.230 2.364.422 3.842.338 2.891.353 2.944.760 1.781.080 1.862.312 1.583.253 2.320.979 1.079.256 1.679.236 2.075.190 1.078.196 Denarna sredstva 1.325.561 2.617.358 1.478.259 2.743.907 3.085.704 1.592.070 2.716.909 10.302.821 5.458.047 33.617.995 8.662.022 9.438.620 18.312.829 12.332.995 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 695.491 1.225.601 895.009 543.933 478.520 757.373 629.001 515.930 491.829 483.079 415.879 249.353 441.862 315.804 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 32.996.375 34.648.074 35.211.076 38.319.455 42.936.691 47.527.486 45.860.766 48.926.192 45.112.805 64.517.578 36.017.451 40.220.193 41.523.607 31.293.645 Kapital 21.247.532 23.911.492 25.596.299 25.940.112 26.544.683 28.853.102 29.967.891 29.381.232 28.687.929 23.397.802 24.098.820 24.318.482 24.269.802 18.291.778 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 288.058 579.771 571.378 803.461 689.507 1.588.047 2.815.867 1.208.449 1.917.623 1.698.140 287.603 390.332 407.252 400.084 Dolgoročne obveznosti n.p. 1.037.710 394.563 59.173 0 2.596.100 2.307.745 2.108.810 1.923.376 1.594.216 51.904 27.636 42.705 42.705 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 876.500 292.163 0 0 2.596.100 2.307.745 2.108.810 1.796.609 1.484.408 0 0 0 0 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 0 0 126.767 109.808 51.904 27.636 42.705 42.705 Odložene obveznosti za davek n.p. 161.210 102.399 59.173 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 9.119.101 8.635.729 11.508.416 15.702.501 13.830.588 10.746.625 16.089.725 12.556.592 37.812.955 11.526.114 15.277.111 16.649.555 12.396.340 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 585.815 584.335 293.059 0 288.356 288.355 300.277 1.872.081 313.082 1.331 0 0 0 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 8.533.286 8.051.394 11.215.357 15.702.501 13.542.232 10.458.270 15.789.448 10.684.511 37.499.873 11.524.783 15.277.111 16.649.555 12.396.340 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 501 0 13.107 8.293 0 659.649 22.638 137.976 27.285 14.465 53.010 206.632 154.293 162.738 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe Loterija Slovenije d. d. so na dan 31. 12. 2017 znašala 31.293.643 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 nižja za 5,2 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 1,7 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 16.247.907 EUR oziroma 51,9 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale dolgoročne finančne naložbe, ki so znašale 9.029.798 EUR oziroma 55,6 % dolgoročnih sredstev. Večinoma so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev, razen v letih 2004, 2008, 2013 in 2016. Glede na leto 2004 so bila 61 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 dolgoročna sredstva v letu 2017 višja za 12,5 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti dolgoročnih sredstev 5,5 %. Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 14.729.932 EUR oziroma 47,1 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 12.332.995 EUR oziroma 83,7 % kratkoročnih sredstev. Večinoma so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev, razen v letih 2004, 2008, 2013 in 2016. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 nižja za 17,5 %. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 20,0 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 18.291.778 EUR oziroma 58,5 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Razen v letu 2013 je v vseh preostalih letih opazovanega obdobja kapital predstavljal največji del obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala znašal 61,8 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 nižji za 13,9 %. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kapitala, in sicer −0,6 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 13.001.867 EUR oziroma 41,5 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v celotnem obdobju opazovanja razen v letu 2013 predstavljalo manjši del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale kratkoročne obveznosti, in sicer 12.396.340 EUR oziroma 95,3 %, kar predstavlja 39,6 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 višje za 10,7 %. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 11,1 %. ) Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev RU 45.000.000 E ) 70.000.000 v R ( i 40.000.000 U t E 60.000.000 v os 35.000.000 ( n v z e 50.000.000 e 30.000.000 t v sd ob e 25.000.000 40.000.000 r e s n v 20.000.000 o 30.000.000 ov r l i 15.000.000 v os o 20.000.000 p d 10.000.000 n i i t e s 10.000.000 n 5.000.000 o č n n z a 0 e 0 n v i b 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 F 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 O Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 62 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 40.146.938 41.566.561 41.850.182 88.790.027 116.871.468 109.080.634 98.817.238 104.030.624 127.207.780 102.037.301 93.169.401 97.579.472 91.711.669 80.209.717 Čisti prihodki od prodaje 39.685.070 41.531.116 41.763.096 88.658.399 116.676.844 109.006.458 98.502.282 104.030.624 127.118.106 101.861.006 92.927.613 97.529.815 90.268.130 80.040.781 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 461.868 35.445 87.086 131.628 194.624 74.176 314.956 0 89.674 176.295 241.788 49.657 1.443.539 168.936 Poslovni odhodki 35.819.896 36.843.709 37.070.309 85.958.697 111.727.867 102.788.490 93.024.950 99.416.457 119.034.109 97.715.806 87.613.333 93.655.065 87.222.740 76.818.734 Stroški blaga, materiala in storitev 30.731.433 32.050.380 32.350.234 80.779.912 106.300.824 96.129.014 86.734.014 94.516.818 113.118.423 92.651.598 83.059.762 88.752.245 82.180.392 72.169.716 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 199.774 214.146 299.356 260.215 220.794 228.304 777.815 753.307 842.658 713.734 585.648 539.951 589.515 660.095 Stroški storitev 30.531.659 31.836.234 32.050.878 80.519.697 106.080.030 95.900.710 85.956.199 93.763.511 112.275.765 91.937.864 82.474.114 88.212.294 81.590.877 71.509.621 Stroški dela 2.903.340 3.023.065 3.183.434 3.149.999 3.245.080 3.128.770 3.111.835 3.273.419 3.296.911 3.196.937 3.054.586 3.211.515 3.237.563 3.177.785 Odpisi vrednosti 1.866.316 1.564.013 1.472.843 1.739.825 2.003.743 2.068.236 1.720.280 1.467.910 1.511.408 1.347.893 1.419.326 1.609.808 1.703.077 1.399.218 Drugi poslovni odhodki 318.807 206.251 63.798 288.961 178.220 1.462.470 1.458.821 158.310 1.107.367 519.378 79.659 81.497 101.708 72.015 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 4.327.042 4.722.852 4.779.873 2.831.330 5.143.601 6.292.144 5.792.288 4.614.167 8.173.671 4.321.495 5.556.068 3.924.407 4.488.929 3.390.983 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 6.193.357 6.286.866 6.252.716 4.571.155 7.147.344 8.360.380 7.512.568 6.082.077 9.685.079 5.669.388 6.975.394 5.534.215 6.192.006 4.790.202 Finančni prihodki 1.016.981 967.002 1.398.452 1.578.458 1.302.417 1.579.111 1.570.291 1.441.413 1.485.038 1.183.538 695.588 483.954 552.410 695.856 Finančni odhodki 155.192 99.526 325.871 159.188 1.710.483 176.988 285.460 139.331 3.553.126 3.334.896 2.354.642 27.321 12.174 5.410 Drugi prihodki 75.225 393.923 16.160 63.505 137.143 15.106 66.041 49.517 38.885 13.725 48.217 38.667 27.796 17.505 Drugi odhodki 16.008 7.198 181.126 178.798 2.021 910 1.922 23.547 2.918 95.494 50.902 57.851 30.517 27.918 Celotni poslovni izid 5.248.048 5.977.053 5.687.488 4.135.307 4.870.657 7.708.463 7.141.238 5.942.219 6.141.550 2.088.368 3.894.329 4.361.856 5.026.444 4.071.016 Skupaj davki 1.315.012 1.394.688 1.338.044 966.773 1.049.611 1.600.393 1.441.481 1.219.660 1.010.519 455.953 237.272 627.640 618.256 582.948 Čisti poslovni izid 3.933.036 4.582.365 4.349.444 3.168.534 3.821.046 6.108.070 5.699.757 4.722.559 5.131.031 1.632.415 3.657.057 3.734.216 4.408.188 3.488.068 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje Loterija Slovenije d.d., realiziralo 80.209.717 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 skoraj 2-krat višji. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 76.818.734 EUR. Glede Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov na leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 več kot 2- ) 140.000.000 R krat višji. UE v( 120.000.000 i kdo Poslovni odhodki so v povprečju rasli hitreje kot prihodki, 100.000.000 hdo / povprečna letna rast prihodkov i v obdobju 2004−2017 je 80.000.000 kdo znašala 9,0 h %, povprečna letna rast poslovnih odhodkov pa i 60.000.000 rp i 10,3 %. V vseh letih opazovanega obdobja so bili odhodki nižji od nv 40.000.000 ols prihodkov. Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v povprečju oP 20.000.000 znašal 93,8 %. 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 63 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 92,8 %), med njimi največ stroški storitev (92,2 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo stroški dela (v povprečju 4,4 %). Podjetje je v vseh letih opazovanega obdobja poslovalo z dobičkom. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 3.390.983 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBIT v letu 2017 nižji za 21,6 %. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dobička iz poslovanja 5,0 %. Podjetje je v vseh opazovanih letih ustvarjalo dobiček iz poslovanja, ki je bil najvišji v letu 2012 in je presegal 8 milijonov EUR. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 4.790.202 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 nižji za 22,7 %. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast EBITDA 2,1 %. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje generiralo pozitiven EBITDA, ki je bil najvišji v letu 2012 in je presegal 9,5 milijona EUR. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 3.488.068 EUR. Glede na leto 2004 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 nižji za 11,3 %. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast čistega dobička 8,1 %. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje poslovalo z dobičkom, ki je bil najvišji v letu 2009 in je presegal 6 milijonov EUR. 64 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 71,23 68,84 65,54 65,42 65,92 61,38 60,19 62,00 60,00 58,93 59,20 57,63 56,80 58,62 Dodana vrednost v EUR 9.096.697 9.309.931 9.436.151 7.721.154 10.392.424 11.489.150 10.624.403 9.355.496 12.981.990 8.866.325 10.029.980 8.745.730 9.429.569 7.967.987 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 127.709 135.240 143.975 118.024 157.652 187.181 176.514 150.895 216.367 150.455 169.425 151.757 166.014 135.926 EBIT marža v % 10,9% 11,4% 11,4% 3,2% 4,4% 5,8% 5,9% 4,4% 6,4% 4,2% 6,0% 4,0% 5,0% 4,2% EBITDA marža v % 15,6% 15,1% 15,0% 5,2% 6,1% 7,7% 7,6% 5,8% 7,6% 5,6% 7,5% 5,7% 6,9% 6,0% Neto marža v % 9,9% 11,0% 10,4% 3,6% 3,3% 5,6% 5,8% 4,5% 4,0% 1,6% 3,9% 3,8% 4,9% 4,4% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 20,3% 17,6% 12,3% 14,6% 22,1% 19,4% 15,9% 17,7% 6,3% 15,4% 15,4% 18,1% 16,4% Donosnost sredstev v % (ROA) - 13,5% 12,5% 8,6% 9,4% 13,5% 12,2% 10,0% 10,9% 3,0% 7,3% 9,8% 10,8% 9,6% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 112,1% 112,8% 112,9% 103,3% 104,6% 106,1% 106,2% 104,6% 106,9% 104,4% 106,3% 104,2% 105,1% 104,4% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 1,34 1,44 1,37 1,60 0,92 0,50 0,87 1,09 0,96 1,11 1,03 1,63 1,19 Neto obratni kapital v EUR - 3.719.105 4.415.122 4.577.359 9.479.881 -759.000 -5.112.903 -1.797.476 2.959.882 -1.212.042 1.254.560 484.448 10.511.503 2.333.593 Koeficient obračanja zalog - 1.485,40 5.197,00 10.443,92 3.171,34 1.759,36 1.696,78 2.287,74 4.562,83 3.641,14 3.386,70 5.117,12 4.630,56 3.993,35 Dnevi vezave zalog - 0,25 0,07 0,03 0,12 0,21 0,22 0,16 0,08 0,10 0,11 0,07 0,08 0,09 Koeficient obračanja terjatev - 18,84 18,87 28,57 34,65 37,36 41,69 57,11 73,79 52,18 54,66 70,71 48,09 50,76 Dnevi vezave terjatev - 19,37 19,34 12,78 10,53 9,77 8,76 6,39 4,95 7,00 6,68 5,16 7,59 7,19 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,04 0,03 0,02 0,02 0,06 0,06 0,06 0,03 0,02 0,04 0,04 0,05 Dnevi vezave obveznosti - - 10.110,72 13.512,60 22.249,29 23.377,44 5.631,28 6.358,91 5.733,64 12.320,63 15.277,09 9.058,87 9.883,75 8.030,47 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 64,4% 69,0% 72,7% 67,7% 61,8% 60,7% 65,3% 60,1% 63,6% 36,3% 66,9% 60,5% 58,4% 58,5% Servisiranje dolga 0,16 0,17 0,15 0,06 0,05 0,08 0,08 0,06 0,05 0,03 0,06 0,06 0,07 0,06 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,05 0,05 0,03 0,03 0,03 0,02 0,02 0,01 0,02 0,02 0,01 0,02 0,02 Neto dolg v EUR - -8.685.263 -9.216.070 -11.649.868 -22.221.872 -6.896.231 -909.867 -9.687.947 -8.369.357 -32.136.505 -11.676.735 -14.066.225 -25.057.030 -13.628.395 Neto dolg na EBITDA - - -1,43 -2,28 -2,37 -1,74 -0,52 -0,87 -0,93 -3,57 -3,14 -2,33 -3,16 -4,04 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 117,1% 118,5% 118,0% 153,7% 92,5% 80,9% 91,6% 98,5% 89,7% 105,7% 100,5% 174,5% 112,7% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 58,62. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih zmanjšalo za 17,7 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec števila zaposlenih, in sicer −1,4 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 7.967.987 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost zmanjšala za 12,4 %. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti 0,8 %. 65 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 135.926 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca povečala za 6,4 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 2,5 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 4,2 %. Glede na leto 2004 se je EBIT marža v letu 2017 znižala za 61,1 %. Povprečje obdobja je znašalo 6,2 % z najvišjimi vrednostmi v obdobju 2004−2006, ki so presegale 10 %. EBIT marža je bila v vseh letih opazovanega obdobja pozitivna, v povprečju je bila realizirana letna rast 0,5 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže 2017 znašal 6,0 %. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža v 7.000.000 12,0% letu 2017 znižala za 61,7 %. Povprečje obdobja je znašalo 8,4 ) 6.000.000 R 10,0% % z najvišjimi vrednostmi U v obdobju 2004−2006, ki so presegale E ) v( 5.000.000 % d 8,0% v 10 %. V vseh letih je bila EBITDA marža pozitivna, v povprečju ( i z a i i 4.000.000 žr pa je bil realiziran padec, in sicer −2,1 %. n a v 6,0% o m ls o 3.000.000 t o e p i N Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto 4,0% ts 2.000.000 Či marža) je v letu 2017 znašal 4,4 %. Glede na leto 2004 se je 2,0% 1.000.000 neto marža v letu 2017 znižala za 44,0 %. Povprečje obdobja je znašalo 5,5 0 0,0% % z najvišjimi vrednostmi v obdobju 2004−2006, 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 ki so presegale 10 %. Neto marža je bila v vseh letih pozitivna, v Čisti poslovni izid Neto marža v % povprečju je bila realizirana letna rast 5,6 %. Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 16,4 %. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 znižal za 19,2 %. V vseh letih je bil ROE pozitiven, v povprečju je bila realizirana letna rast 8,1 %. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 9,6 %. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 znižal za 29,3 %. V vseh letih je bil ROA pozitiven, v povprečju je bila realizirana letna rast 8,4 %. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 104,4 %. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 znižala za 6,8 %. Povprečje obdobja je znašalo 106,7 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Kazalnik je bil v celotnem obdobju od 2004−2017 višji od 100 %, v povprečju pa je bil realiziran padec, in sicer −0,5 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 1,19. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 zmanjšal za 11,6 %. Povprečje obdobja je znašalo 1,16 %. Kazalnik je bil večinoma višji od 1, kar nam kaže, da je podjetje svoje tekoče 66 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 kratkoročne obveznosti sposobno poplačati s kratkoročnimi sredstvi. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa se je likvidnost podjetja izboljševala po letni stopnji 4,9 %. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 2.333.593 EUR. Glede na leto 2005 se je neto obratni kapital v letu 2017 zmanjšal za 37,3 %, kar je za podjetje ugodno. Neto obratni kapital je bil večinoma pozitiven. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 3.993,35. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 povišal za več kot 2,6-krat, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 30,7 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 0,09 dneva, kar je za podjetje zelo ugodno. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 50,76. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povišal za več kot 2,6-krat, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 11,4 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 7,19 dneva, kar pomeni izboljšanje glede na leto 2005. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,05. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 povišal za 25,9 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 23,3 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 8.030,47 dneva, kar je sicer manj kot v letu 2006, a za podjetje še vedno zelo ugodno. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 58,5 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 znižala za 9,2 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 2,2 %. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,06. Glede na leto 2004 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 60,5 %. Vrednost kazalnika je bila v vseh letih pozitivna, a nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,02. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 62,9 %, kar je za podjetje ugodno. Povprečje obdobja je znašalo 0,03 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kazalnika, in sicer −5,3 %. 67 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal −13.628.395 Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA EUR. Glede na leto 2005 se je vrednost neto dolga v letu 2017 znižala za 56,9 0 0,00 %. Neto dolg je bil v vseh letih opazovanega -0,50 obdobja negativen, kar je za podjetje ugodno. -5.000.000 -1,00 )R -10.000.000 A U D Neto dolg na EBITDA je bil v letu 2017 negativen in je znašal -1,50 T E I v B ( E − -15.000.000 4,04. Glede na leto 2006 se je neto dolg na EBITDA v letu 2017 -2,00 g l a o n znižal za skoraj 3 d g -krat. Neto dolg na EBITDA je bil v vseh letih -2,50 -20.000.000 o ol t d e negativen, kar je ob doseganju pozitivnega EBITDA za podjetje -3,00 o N -25.000.000 t ugodno. -3,50 Ne -30.000.000 -4,00 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 -35.000.000 -4,50 znašala 112,7 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 %. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 zmanjšal za 3,8 %. Povprečje obdobja je znašalo 111,8 %, kar Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA pomeni, da so z dolgoročnimi viri financirana vsa dolgoročna sredstva in del kratkoročnih, kar kaže na dobro likvidnost podjetja. Vrednosti kazalnika so bile večinoma večje od 100 %, razen v obdobju 2009−2013, kar nakazuje na slabšo likvidnost podjetja v tem obdobju. 68 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 2.2 Športna loterija in igre na srečo d.d. 2.2.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Športna loterija in igre na srečo d.d. Polni naziv: Športna loterija in igre na srečo d.d. Naslov: Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana Davčna številka: 90855337 Matična številka: 5926670 Dejavnost po SKD: R92.002 - Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 30 OPIS PODJETJA Oktobra 1995 je bil sklenjen dogovor o ustanovitvi delniške družbe Športna loterija in igre na srečo, vodilo pri ustanavljanju družbe je bilo v zbiranju sredstev za slovenski šport, od koder izhaja tudi ime Športna loterija, in za invalidske ter humanitarne organizacije v Sloveniji, od tod nadaljevanje imena firme »igre na srečo«. Športna loterija je kot delniška družba pridobila dovoljenje za trajno prirejanje iger na srečo od vlade Republike Slovenije. Prvo žrebanje takratne igre Športni krog je bilo uspešno izvedeno 14. decembra 1996. Avgust 1999 predstavlja začetek prirejanja športnih stav, ki jih do tedaj v Sloveniji ni bilo, najprej na sedmih stavnicah. Decembra 2000 so bile uvedene stave preko interneta, s čimer se je ob povečevanju števila stavnic začel vzpon športnih stav.29 Športna loterija ima za vse igre, ki jih prireja, podeljene koncesije države Republike Slovenije (Tabela 10: Izvleček iz registra prirediteljev klasičnih iger na srečo – Športna Loterija) in je po Zakonu o igrah na srečo in koncesijskih pogodbah podvržena strogemu nadzoru Urada za nadzor prirejanja iger na srečo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za finance30. Koncesijske dajatve v celoti pripadejo Fundaciji za šport (FŠO) in Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), v letu 2017 so bile razdeljene v razmerju 80 % FŠO in 20 % FIHO. 20 % delničarji so: • Smučarska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Pošta Slovenije d. o. o. in Loterija Slovenije. • 17,3 % lastnik delnic je Nogometna zveza Slovenije, Mont d. o. o. 2,66 % in ASK Kranjska Gora 0,03 %. So člani svetovnega loterijskega združenja WLA – World Lottery Association in Evropskega loterijskega združenja EL – European State Lottery and Toto Association. Obe združenji delujeta na področju svetovanja, izobraževanja, izmenjave znanj, založništva in informiranja svojih članov na področjih novih tehnologij, iger in rešitev, ki pripomorejo k večji varnosti udeležencev iger na srečo. Športna loterija je tudi članica GLMS ( Global Lottery Monitoring System), neprofitne organizacije 27 svetovnih loterij, katere poslanstvo je zaščita integritete športa, vzpostavitev mehanizmov za preprečevanje stavnih anomalij, preprečevanje korupcije v športu, sodelovanje z MOK, FIFO... 29 Športna loterija. 2020. Zgodovina https://www.e-stave.com/Opodjetju/Opodjetju.aspx 30 Športna loterija. 2020. Objave podjetja. https://www.e-stave.com/Opodjetju/Objavepodjetja.aspx 69 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Tabela 10: Izvleček iz registra prirediteljev klasičnih iger na srečo – Športna Loterija Zap.št. Veljavnost koncesije . Mednarodna srečka 31.03.2024 1 E-IGRA 31.12.2023 2 Hitra srečka 31.12.2023 3 Prve stave 30.06.2021 4 Olimpijska srečka 30.06.2021 5 Petica 30.06.2021 6 Cifra plus 30.06.2020 7 Derbi 30.06.2022 8 Skupne napovedi 31.03.2023 9 Druge stave 30.09.2024 Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a) 2.2.2 Poslanstvo in vrednote Osnovno poslanstvo Športne loterije je ˝ Ustvarjamo koristi za deležnike˝, ki ga bomo uresničevali31: • Z odgovorno trajnostno rastjo in razvojem družbe. • Uporabnikom storitev bomo ponudili pester portfelj iger, obenem pa z izobraževanjem zaščitili mladoletne in ostale uporabnike pred nelegalnim igranjem in odvisnostjo iger na srečo. • Državi in lokalnim skupnostim bomo s poslovno odličnostjo in odgovornim prirejanjem iger na srečo zagotavljali optimalno okolje za plačevanje dajatev in varnost na trgu iger na srečo za uporabnike. • Skrbeli bomo za družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo in zagotavljali sredstva za športne, invalidske in humanitarne organizacije. • Članom družbe bomo omogočili pridobivanje novih znanj in s tem osebnostno rast in primeren razvoj osebne kariere ter vzpodbujali njihovo pripadnost in zavezanost ciljem družbe. • Vzpostavili in vzdrževali bomo pošten in transparenten odnos s poslovnimi in strateškimi partnerji. Vrednote, ki oblikujejo organizacijsko kulturo družbe in jih v podjetju zagovarjamo: • družbena odgovornost • trajnostna rast in razvoj • znanje, izobraževanje in inovativnost • fleksibilnost in odzivnost • odprtost, transparentnost in gospodarnost 31 Športna loterija. 2020. Poslanstvo in vrednote. https://www.sportna-loterija.si/poslanstvo-in-vrednote/ 70 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 2.2.3 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 3.352.069 4.707.804 5.599.525 7.849.613 8.510.598 10.547.136 12.298.219 14.252.449 16.311.662 17.963.601 17.808.056 18.176.448 18.992.618 19.997.446 Dolgoročna sredstva 665.075 1.378.383 2.330.329 2.612.942 3.124.849 4.329.376 3.925.762 4.127.513 4.327.276 3.600.162 4.018.916 4.343.979 4.224.319 3.375.719 Opredmetena osnovna sredstva 339.635 766.076 1.066.688 982.502 1.098.764 2.720.439 2.505.644 1.859.881 1.613.129 1.510.725 1.639.077 1.470.727 1.612.383 1.048.985 Naložbene nepremičnine n.p. 0 0 0 183.145 180.955 178.764 176.574 174.383 172.193 170.002 167.812 165.622 163.431 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 346.308 1.011.279 1.402.406 1.592.286 1.093.941 791.563 1.644.403 2.059.097 1.407.874 1.667.817 2.115.766 1.892.763 1.567.161 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 5.434 3.881 3.881 3.881 3.881 3.881 3.881 3.881 3.881 3.881 Kratkoročna sredstva 2.532.195 3.125.606 3.072.209 4.973.876 5.073.726 5.829.010 8.045.603 9.712.953 11.430.518 13.769.152 13.185.149 13.280.918 14.150.983 16.052.927 Zaloge 150 668 4.077 102.181 59.289 25.421 7.021 6.352 4.251 0 0 0 0 0 Kratkoročne finančne naložbe 1.431.116 1.854.938 1.489.593 3.117.984 3.500.000 4.634.220 6.617.680 8.060.000 9.152.620 11.908.547 11.231.159 12.012.305 11.775.163 9.864.827 Kratkoročne poslovne terjatve 861.919 670.552 723.694 1.190.772 1.019.188 676.938 775.387 975.247 1.156.615 979.663 1.271.768 756.648 768.723 1.150.304 Denarna sredstva 239.010 599.448 854.845 562.939 495.249 492.431 645.515 671.354 1.117.032 880.942 682.222 511.965 1.607.097 5.037.796 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 154.799 203.815 196.987 262.795 312.023 388.750 326.854 411.983 553.868 594.287 603.991 551.551 617.316 568.800 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 3.352.069 4.707.804 5.599.524 7.849.613 8.510.598 10.547.136 12.298.219 14.252.449 16.311.662 17.963.601 17.808.056 18.176.448 18.992.618 19.997.446 Kapital 1.821.818 2.621.444 3.444.191 5.111.651 6.530.950 8.278.819 10.147.864 11.237.835 12.545.243 13.954.555 14.455.470 14.794.985 14.816.367 16.000.318 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 693.090 757.540 686.073 669.884 554.331 579.241 204.057 Dolgoročne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 66.500 103.000 82.500 38.250 10.000 500 0 0 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 66.500 103.000 82.500 38.250 10.000 500 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 1.147.721 1.140.018 1.542.751 1.220.643 1.616.007 1.402.728 1.875.037 2.323.745 2.420.753 2.203.946 2.307.111 2.991.753 3.362.494 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 1.147.721 1.140.018 1.542.751 1.220.643 1.616.007 1.402.728 1.875.037 2.323.745 2.420.753 2.203.946 2.307.111 2.991.753 3.362.494 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 706.098 938.639 1.015.315 1.195.211 759.005 652.310 681.127 343.487 602.634 863.970 468.756 519.521 605.257 430.577 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe Športna loterija in igre na srečo d. d. so na dan 31. 12. 2017 znašala 19.997.446 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 višja za več kot 5,6-krat. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 16,2 %. Dolgoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 3.375.719 EUR oziroma 16,9 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale dolgoročne finančne naložbe, ki so znašale 1.567.161 EUR oziroma 46,4 % dolgoročnih sredstev. Dolgoročna sredstva so v celotnem opazovanem obdobju predstavljala manjši delež celotnih sredstev, v povprečju 28,2 %. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 višja za več kot 6,3-krat. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti dolgoročnih sredstev 20,6 %. 71 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala kratkoročna sredstva, in sicer 16.052.927 EUR oziroma 80,3 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale kratkoročne finančne naložbe, ki so znašale 9.864.827 EUR oziroma 61,5 % kratkoročnih sredstev. Večinoma so kratkoročna sredstva v celotnem opazovanem obdobju predstavljala največji delež celotnih sredstev, v povprečju 68,4. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za več kot 6,3-krat. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 16,5 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 16.000.318 EUR oziroma 80,0 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V vseh letih opazovanega obdobja kapital predstavljal največji del obveznosti do virov sredstev, v povprečju je delež kapitala znašal 73,5 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 za skoraj 8,8-krat višji. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kapitala 19,1 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 3.997.128 EUR oziroma 20,0 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v celotnem obdobju opazovanja predstavljalo manjši del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale kratkoročne obveznosti, in sicer 3.362.494 EUR oziroma 84,1 %, kar predstavlja 16,8 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 za 2,6-krat višje. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 9,5 %. ) Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev RUE 4.000.000 ) 25.000.000 v R ( i U t 3.500.000 E s v o ( 20.000.000 n 3.000.000 v z e e t v 2.500.000 s b d 15.000.000 o er e 2.000.000 s n v v o 10.000.000 o 1.500.000 l ri s v o 1.000.000 p o d 5.000.000 n i i t 500.000 e s n o č n 0 0 n z a ev 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 n 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 i b F O Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Dolgoročne poslovne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 72 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 22.141.600 30.433.691 47.676.440 57.581.294 75.699.859 66.960.010 75.749.597 80.730.915 94.973.167 86.761.183 69.474.161 66.739.329 75.970.767 79.896.407 Čisti prihodki od prodaje 22.109.120 30.419.040 47.662.175 57.579.927 75.694.246 66.944.088 75.718.097 80.689.400 94.945.167 86.752.902 69.439.031 66.662.305 75.929.213 79.758.665 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 32.480 14.651 14.265 1.367 5.613 15.922 31.500 41.515 28.000 8.281 35.130 77.024 41.554 137.742 Poslovni odhodki 21.802.984 29.357.162 46.609.105 55.363.395 73.206.025 64.019.651 73.139.612 77.871.207 91.610.713 83.628.481 67.576.892 64.643.988 73.968.147 75.747.380 Stroški blaga, materiala in storitev 5.028.020 4.773.335 5.633.179 7.078.171 8.536.096 7.967.379 8.418.541 8.948.733 8.738.402 8.571.886 7.536.100 7.354.393 11.960.236 12.600.713 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 369.769 258.459 305.061 406.622 325.079 367.374 267.763 260.116 349.465 306.763 217.865 286.463 240.383 250.550 Stroški storitev 4.658.251 4.514.876 5.328.118 6.671.549 8.211.017 7.600.005 8.150.778 8.688.617 8.388.937 8.265.123 7.318.235 7.067.930 11.719.853 12.350.163 Stroški dela 1.339.367 1.444.139 1.629.737 1.863.205 2.136.084 2.364.883 2.234.422 2.171.910 2.296.560 2.422.343 2.335.320 2.296.867 2.307.229 2.300.130 Odpisi vrednosti 260.096 293.208 415.582 597.244 607.812 829.804 1.351.267 1.523.377 1.396.301 1.023.085 1.025.674 1.152.713 1.057.507 1.100.256 Drugi poslovni odhodki 15.175.501 22.846.480 38.930.607 45.824.775 61.926.033 52.857.585 61.135.382 65.227.187 79.179.450 71.611.167 56.679.798 53.840.015 58.643.175 59.746.281 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 338.616 1.076.529 1.067.335 2.217.899 2.493.834 2.940.359 2.609.985 2.859.708 3.362.454 3.132.702 1.897.269 2.095.341 2.002.620 4.149.027 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 598.712 1.369.738 1.482.918 2.815.143 3.101.646 3.770.163 3.961.252 4.383.085 4.758.755 4.155.787 2.922.943 3.248.054 3.060.127 5.249.283 Finančni prihodki 75.246 81.478 87.637 137.257 201.177 144.146 124.002 226.497 314.397 388.888 240.860 167.067 258.982 95.106 Finančni odhodki 473 3.318 1.728 7.812 7.162 1.593 32.234 539 2.080 256 29.428 8.633 5.351 3.073 Drugi prihodki 687 3.781 1.707 3.906 351 8.554 12.825 7.221 30.435 7.030 207.789 40.889 29.851 26.134 Drugi odhodki 0 2.921 250 1.012 20 0 26.872 1.785 731 81.618 56.567 58.122 52.732 47.263 Celotni poslovni izid 414.076 1.155.549 1.154.701 2.350.238 2.688.180 3.091.466 2.687.706 3.091.102 3.704.475 3.446.746 2.259.923 2.236.542 2.233.370 4.219.931 Skupaj davki 85.958 301.036 343.128 634.960 646.933 670.509 547.367 659.406 601.470 541.386 322.590 337.204 322.969 746.219 Čisti poslovni izid 328.118 854.513 811.573 1.715.278 2.041.247 2.420.957 2.140.339 2.431.696 3.103.005 2.905.360 1.937.333 1.899.338 1.910.401 3.473.712 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje Športna loterija in igre na srečo d. d. realiziralo 79.896.407 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 več kot 3,6-krat višji. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 75.747.380 EUR. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov Glede na leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 več ) 100.000.000 kot 3,4-krat višji. RUE 90.000.000 v ( ik 80.000.000 Poslovni prihodki so v povprečju rasli hitreje kot odhodki, doh 70.000.000 d povprečna o letna rast prihodkov v obdobju 2004−2017 je / 60.000.000 ik znašala 12,2 d %, povprečna letna rast poslovnih odhodkov 50.000.000 ohir 40.000.000 pa 11,9 %. V vseh letih opazovanega obdobja so bili odhodki p in 30.000.000 v nižji od prihodkov. Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v ols 20.000.000 o povprečju znašal 96,7 P %. 10.000.000 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 73 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali drugi poslovni odhodki (v povprečju 81,8 %), sledijo stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 13,3 %), med njimi največ stroški storitev (12,8 % vseh poslovnih odhodkov). Podjetje je v vseh letih opazovanega obdobja poslovalo z dobičkom. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 4.149.027 EUR, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2004 je bil EBIT v letu 2017 za več kot 12-krat višji. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dobička iz poslovanja 33,7 %. Podjetje je v vseh opazovanih letih ustvarjalo dobiček iz poslovanja. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 5.249.283 EUR, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 za več kot 8,7-krat višji. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast EBITDA 24,4 %. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje generiralo pozitiven EBITDA. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 3.473.712 EUR, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2004 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 za več kot 10-krat višji. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast čistega dobička 28,8 %. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje poslovalo z dobičkom, ki je bil najvišji v letu 2009 in je presegal 6 milijonov EUR. 74 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 22,32 20,04 22,83 24,67 27,67 28,44 28,44 27,53 28,36 28,58 28,00 29,35 28,63 28,79 Dodana vrednost v EUR 1.938.079 2.813.877 3.112.654 4.678.348 5.237.730 6.135.046 6.195.674 6.554.995 7.055.315 6.578.130 5.258.263 5.544.921 5.367.356 7.549.413 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 86.831 140.413 136.341 189.637 189.293 215.719 217.851 238.104 248.777 230.166 187.795 188.924 187.473 262.223 EBIT marža v % 1,5% 3,5% 2,2% 3,9% 3,3% 4,4% 3,4% 3,5% 3,5% 3,6% 2,7% 3,1% 2,6% 5,2% EBITDA marža v % 2,7% 4,5% 3,1% 4,9% 4,1% 5,6% 5,2% 5,4% 5,0% 4,8% 4,2% 4,9% 4,0% 6,6% Neto marža v % 1,5% 2,8% 1,7% 3,0% 2,7% 3,6% 2,8% 3,0% 3,3% 3,3% 2,8% 2,8% 2,5% 4,4% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 38,5% 26,8% 40,1% 35,1% 32,7% 23,2% 22,7% 26,1% 21,9% 13,6% 13,0% 12,9% 22,5% Donosnost sredstev v % (ROA) - 21,2% 15,7% 25,5% 25,0% 25,4% 18,7% 18,3% 20,3% 17,0% 10,8% 10,6% 10,3% 17,8% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 101,6% 103,7% 102,3% 104,0% 103,4% 104,6% 103,6% 103,7% 103,7% 103,7% 102,8% 103,2% 102,7% 105,5% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 2,72 2,69 3,22 4,16 3,61 5,74 5,18 4,92 5,69 5,98 5,76 4,73 4,77 Neto obratni kapital v EUR - 1.977.885 1.932.190 3.431.125 3.853.083 4.213.003 6.642.875 7.837.916 9.106.773 11.348.399 10.981.203 10.973.807 11.159.230 12.690.433 Koeficient obračanja zalog - 74.374,18 20.089,43 1.083,78 937,56 1.580,55 4.667,91 12.067,51 17.909,11 40.815,29 - - - - Dnevi vezave zalog - 0,00 0,02 0,34 0,39 0,23 0,08 0,03 0,02 0,01 - - - - Koeficient obračanja terjatev - 39,70 68,37 60,15 68,50 78,94 104,27 92,18 89,07 81,22 61,68 65,73 99,56 83,12 Dnevi vezave terjatev - 9,19 5,34 6,07 5,33 4,62 3,50 3,96 4,10 4,49 5,92 5,55 3,67 4,39 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,27 0,30 0,24 0,26 0,18 0,16 0,17 0,13 0,09 0,13 0,09 0,08 Dnevi vezave obveznosti - - 1.368,62 1.204,08 1.551,37 1.409,16 2.057,49 2.299,71 2.192,72 2.822,61 3.873,99 2.873,91 4.022,92 4.628,42 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 54,3% 55,7% 61,5% 65,1% 76,7% 78,5% 82,5% 78,8% 76,9% 77,7% 81,2% 81,4% 78,0% 80,0% Servisiranje dolga 0,03 0,04 0,03 0,04 0,04 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,04 0,05 0,04 0,06 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,03 0,01 0,02 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,02 0,02 0,01 0,01 Neto dolg v EUR - -2.454.386 -2.344.438 -3.680.923 -3.995.249 -5.126.651 -7.263.195 -8.731.354 -10.269.652 -12.789.489 -11.913.381 -12.524.270 -13.382.260 -14.902.623 Neto dolg na EBITDA - - -1,62 -1,07 -1,24 -1,21 -1,56 -1,82 -2,00 -2,77 -4,23 -3,76 -4,23 -2,69 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 190,2% 147,8% 195,6% 209,0% 191,2% 258,5% 279,9% 297,2% 393,2% 363,1% 340,7% 350,7% 474,0% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 28,79. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih povečalo za 29,0 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih 2,2 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 7.549.413 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost povečala za skoraj 4-krat. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti 12,7 %. 75 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 262.223 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca povečala za 3-krat. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 10,8 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 5,2 %, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2004 se je EBIT marža v letu 2017 povečala za skoraj 3,4-krat. Povprečje obdobja je znašalo 3,3 %. EBIT marža je bila v vseh letih opazovanega obdobja pozitivna, v povprečju je bila realizirana letna rast 18,5 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže znašal 6,6 %, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede 4.000.000 5,0% na leto 2004 se je EBITDA marža v letu 2017 povečala za več kot 4,5% ) 3.500.000 R 2,4-krat. Povprečje obdobja je znašalo 4,7 %. V vseh letih je bila U 4,0% E 3.000.000 ) v( 3,5% % v EBITDA marža pozitivna, v povprečju je bila realizirana letna rast d ( i z 2.500.000 i 3,0% až i r 14,8 %. n a v 2.000.000 2,5% o m ls o o 2,0% t p 1.500.000 i Ne Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto t 1,5% s 1.000.000 Či marža) je v letu 2017 znašal 4,4 1,0% %, kar je največ v celotnem 500.000 0,5% opazovanem obdobju. Glede na leto 2004 se je neto marža v letu 0 0,0% 2017 povečala za skoraj 3-krat. Povprečje obdobja je znašalo 2,9 %. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Neto marža je bila v vseh letih pozitivna, v povprečju je bila realizirana Čisti poslovni izid Neto marža v % letna rast 14,8 %. Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 22,5 %. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 znižal za 41,4 %. Gibanje ROE v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bil realiziran padec, in sicer −0,1 %. V vseh letih je bil ROE pozitiven, najvišje vrednosti so bile dosežene v obdobju 2005−2012. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 17,8 %. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 znižal za 16,0 %. Gibanje ROA v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast 2,8 %. V vseh letih je bil ROA pozitiven, najvišje vrednosti so bile dosežene v obdobju 2005−2012. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 105,5 %. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 povišala za 3,9 %. Povprečje obdobja je znašalo 103,5 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Kazalnik je bil v celotnem obdobju od 2004−2017 višji od 100 %, v povprečju je bila realizirana letna rast 0,3 %. 76 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 4,77. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 povišal za 75,3 %. Povprečje obdobja je znašalo 4,55, kar kaže, da je podjetje svoje tekoče kratkoročne obveznosti sposobno poplačati s kratkoročnimi sredstvi. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa se je likvidnost podjetja izboljševala po letni stopnji 6,6 %. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 12.690.433 EUR. Glede na leto 2005 se je neto obratni kapital v letu 2017 povečal za več kot 6,4-krat, kar je za podjetje neugodno. Neto obratni kapital je bil v vseh letih opazovanega obdobja pozitiven. V obdobju 2013−2017 podjetje ni imelo zalog. Gibanje koeficienta obračanja zalog je bilo v obdobju 2005−2013 različno, v povprečju je koeficient znašal 19.280,59. Leta 2013 je bil obrat zalog v povprečju na 0,01 dneva, kar je za podjetje zelo ugodno. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 83,12. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povišal za več kot 2-krat, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 209,4 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 4,39 dneva, kar pomeni izboljšanje glede na leto 2005. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,08. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 zmanjšal za 70,4 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju je bil realiziran padec vrednosti koeficienta, in sicer −8,4 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 4.628,42 dneva, kar je za podjetje zelo ugodno. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 80,0 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 povečala za 47,2 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 3,2 %. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,06. Glede na leto 2004 se je kazalnik v letu 2017 povišal za več kot 2,2-krat. Vrednost kazalnika je bila v vseh letih pozitivna, a nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,01, kar je na ravni povprečja obdobja. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 52,3 %, kar je za podjetje ugodno. Kazalnik je bil v celotnem opazovanem obdobju v razponu od 0,01−0,03, kar kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kazalnika, in sicer −3,4 %. 77 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal −14.902.623 EUR. Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Glede na leto 2005 se je vrednost neto dolga v letu 2017 znižala za 0 0,00 več kot 6-krat, kar je za podjetje ugodno. Neto dolg je bil v vseh letih -0,50 -2.000.000 opazovanega obdobja negativen. -1,00 ) -4.000.000 R AD U -1,50 T E -6.000.000 I v B ( E Neto dolg na EBITDA je bil v letu 2017 negativen in je znašal − -2,00 2,69. g a ol -8.000.000 n d -2,50 g l Glede na leto 2006 se je neto dolg na EBITDA v letu 2017 znižal za o o t -10.000.000 d -3,00 o Ne t skoraj 1,7-krat. Neto dolg na EBITDA je bil v vseh letih negativen, kar je -12.000.000 -3,50 Ne ob doseganju pozitivnega EBITDA za podjetje ugodno. -14.000.000 -4,00 -16.000.000 -4,50 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA 474,0 %. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povečal za skoraj 2,5-krat. Povprečje obdobja je znašalo 283,9 %, kar pomeni, da so z dolgoročnimi viri financirana vsa dolgoročna sredstva in del kratkoročnih in kaže na zelo dobro likvidnost podjetja. Vrednosti kazalnika so bile v celotnem opazovanem obdobju večje od 100 %, kar nakazuje na dobro likvidnost podjetja. 78 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3 POSEBNE IGRE NA SREČO V tem delu predstavljamo podjetja, ki so imela oz. imajo koncesije za izvajanje posebnih iger na srečo za igralnice in igralne salone. 3.1 HIT d.d. V okviru skupine HIT d.d. deluje oz. je delovalo več podjetij in igralnic in igralnih salonov. Zaradi preglednosti predstavljamo vse na enem mestu. Slika 12: Casino Park v letu 1991 79 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.1.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA HIT hoteli, igralnice, turizem d.d. Polni naziv: HIT hoteli, igralnice, turizem d.d. Nova Gorica Naslov: Delpinova ulica 7A, 5000 NOVA GORICA Davčna številka: 89884302 Matična številka: 5232058000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 – Dejavnost igralnic Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 1.591,33 (http://www.bizi.si/) Tabela 11: Koncesije skupine HIT d.d. Opomba/ Datum Zap. Pričetek večinsko š dodelitve Veljavnost t. Firma in sedež Igralnica poslovanja lastništvo koncesije koncesije AKTIVNE IGRALNICE (s koncesijo) HIT d.d. Casino Perla 1 Delpinova 7a Kidričeva 7 1993 22.05.1999 30.06.2024 5000 Nova Gorica 5000 Nova Gorica HIT d.d. Casino Park 2 Delpinova 7a Delpinova 5 1984 23.05.1999 30.06.2024 5000 Nova Gorica 5000 Nova Gorica HIT d.d. Casino Korona 3 Delpinova 7a Vršiška 23 1991 24.05.1999 30.06.2024 5000 Nova Gorica 4280 Krajnska Gora HIT d.d. Casino Fontana 4 Delpinova 7a Zdraviliški trg 10 1989 25.05.1999 30.06.2024 HIT d.d. 5000 Nova Gorica 3250 Rogaška Slatina HIT d.d. Casino Mond Delpinova 7a Sadjarska pot 15 5 2007 19.12.2012 30.10.2020 2212 Šentilj v Slovenskih 5000 Nova Gorica Goricah HIT d.d. Casino Drive-in (2007) 6 Delpinova 7a Mednarodni prehod 4 20.09.2015 6.12.2020 2015 5000 Nova Gorica 5290 Šempeter pri Gorici HIT d.d. Igralnica Kobarid 7 Delpinova 7a Staro selo 60a 2004 5.12.2002 1.06.2022 5000 Nova Gorica 5222 Kobarid IGRALNICE BREZ KONCESIJE (ne poslujejo več) HIT d.d. Casino Otočec 1992 - 1 Delpinova 7a Grajska cesta 4 20.05.1999 30.06.2009 2008 5000 Nova Gorica 8223 Otočec HIT d.d. HIT d.d. Casino Tolmin 2 Delpinova 7a Dijaška ulica 18 1991-1993 5000 Nova Gorica 5220 Tolmin AKTIVNI IGRALNI SALONI S KONCESIJO HIT Larix d.d. Casino Larix igralni salon 1 Borovška cesta 99 Borovška 99 HIT 14.06.2002 15.06.2020 4280 Kranjska Gora 4280 Kranjska Gora IGRALNI SALONI BREZ KONCESIJE HIT d.d. Casino Drive-in igralni salon 5.12.2015 - Delpinova 7a Mednarodni prehod 4, dodeljena 1 koncesija 5000 Nova Gorica 5290 Šempeter pri Gorici HIT d.d. 5.12.2002 za igralnico HIT d.d. Igralni salon Casino Dama 2 Delpinova 7a Cesta na stadion 5.12.2002 20.11.2008 5000 Nova Gorica 9250 Gornja Radgona Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a) 80 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA OPIS PODJETJA Zgodovina HIT-a se je začela z letom 1978, ko so začeli tudi zaradi političnega pritiska združevati dotlej večinoma nedobičkonosne hotele in gostišča v mestu. Novogoriško igralništvo se je rodilo po naključju, lahko bi rekli, da v predalu. Ko so namreč v propadlem hotelskem kompleksu Argonavti, sedanji Perli, čistili predale, so v enem od njih našli sklep ministrstva za finance, da se lahko v hotelu na avtomatih izvajajo igre na srečo. Poti nazaj ni bilo več. Decembra 1984 so v hotelu Park že odprli prvo igralnico s 30 igralnimi avtomati in eno igralno mizo ( bull). Perla je devet let kasneje nastala kot testni center, da bi preverili, kako bodo Slovenci in Evropejci sprejeli lasvegaški stil igralništva32. Trenutno podjetje sodi med največje evropske ponudnike zabave. Podjetje HIT d.d. obvladuje 5 odvisnih družb, od katerih 3 delujejo v Sloveniji, preostali dve pa v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. V Sloveniji v okviru Skupine HIT poleg matične družbe HIT d.d. poslujejo še HIT Alpinea d.d., HIT Larix d.d., v Bosni in Hercegovini HIT Coloseum d.o.o., v Srbiji pa HIT International d.o.o. V preteklosti je v okviru družbe HIT delovalo še nekaj Igralnic in igralnih salonov: Casino Tolmin (1991-1993); Casino Otočec (1992-2008); Igralni salon Dama (2002- 2008); Igralni salon Drive In, ki je bil kasneje preoblikovan v igralnico (2006-2015). V skladu s predpisi ima družba HIT d.d., Nova Gorica šest veljavnih koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah: Casino Park in Casino Perla v Novi Gorici, Casino Korona v Kranjski Gori, Casino Fontana v Rogaški Slatini, Casino Aurora v Kobaridu, Casino Mond v Šentilju v Slovenskih goricah in Casino Drive In v Vrtojbi. Slika 13: Casino Korona v letu 2006 Lastništvo na dan 31.12.201833 32 Nataša Bucik Ozebek. 2013. Novogoriški HIT se je rodil v predalu. Dnevnik. https://www.dnevnik.si/1042606734 33 Hit d.d.. 2019. Letno poročilo družbe HIT d.d. 2018: 81 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA • Navadne delnice o Slovenski državni holding d.d. - 20,00 % o Kapitalska družba d.d. - 20,00 % o Mestna občina Nova Gorica - 13,26 o Občina Šempeter – Vrtojba -2,71 % o Občina Renče – Vogrsko -1,80 % o Občina Kranjska Gora -1,94 % o Občina Rogaška Slatina - 0,17 % o Občina Novo mesto - 0,10 % o Občina Straža - 0,01 % o Občina Šmarješke Toplice - 0,01 % • Prednostne participativne delnice o DUTB d.d. - 7,66 % o MSIN d. o. o. - 6,03 % o INFOND d. o. o., PE Infond Global Flex - 5,90 % o CETIS - GRAF, d. o. o., Celje3 - 5,70 % o TRIGLAV VZAJEMNI SKLADI - DELNIŠKI TRIGLAV STEBER I - 4,82 % o INFOND d. o. o. - PE Infond Dynamic, delniški podsklad - 1,84 % o Kritni sklad prvega pokojninskega sklada - 1,77 % o Sava Re d.d. - 1,03 % o Delniški podsklad ALTA HEALTH - 0,91 % o Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev - 0,90 % o FINETOL d. d. - v stečaju - 0,88 % o Modra zavarovalnica d. d. - Prvi pokojninski sklad - 0,54 % o VGP Novo mesto d.d. - 0,45 % o Kapitalska družba d. d. - 0,43 % o FIMA Securities Ltd. - fiduciarni račun - 0,43 % o Modra zavarovalnica d. d. – KVPS - 0,38 % o Kapitalska družba d. d.- 0,32 % 3.1.2 Vizija in poslanstvo POSLANSTVO: Soustvarjamo doživetja in priložnosti Z znanjem in profesionalnim pristopom ter z veliko mero čustvene inteligence zaposlenih ustvarjalno razvijamo vrhunsko igralniško in turistično ponudbo ter široko paleto spremljevalnih storitev, ki so gostom v njihovem prostem času v užitek, sprostitev in zabavo. Pri tem veliko pozornost namenjamo prav razumevanju potreb, zahtev, želja in pričakovanj naših gostov. V poslovni vsakdan Skupine HIT vključujemo lokalne akterje, dobavitelje in poslovne partnerje ter si prizadevamo za uravnotežen razvoj širšega družbenega okolja. VIZIJA: HIT bo vrhunski v sooblikovanju mode preživljanja prostega časa V Skupini HIT napovedujemo premik k proaktivnemu iskanju in ustvarjanju dodane vrednosti za naše goste. Tako bomo postali najboljša izbira za preživljanje prostega časa v širši okolici. Korporativna identiteta34 https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5232058000. 34 Hit d.d.. 2020. Identiteta: https://www.hit.si/si/skupina-hit/identiteta. 82 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Skupina HIT sodi med največje evropske ponudnike zabave. V 35 letih se je razvila v kompleksno igralniško-turistično skupino, predano gostom, njihovim željam in visoki kakovosti ponudbe za preživljanje prostega časa. » Dobrodošli v vesolje zabave«, pozicijski slogan korporacije HIT d.d. Nova Gorica, je osnovno sporočilo in hkrati povabilo gostom, da vstopijo v svet zabave, kjer lahko vsak izbira med vrsto novodobnih oblik preživljanja prostega časa, ki so gostom v užitek, sprostitev in zabavo. Navajajo da » Energijo, ki jo dnevno vlagamo v zadovoljstvo gostov, povzemajo naše znamke od korporacijske do vsake posamezne znamke najmanjše enote«. Ta je v obliki celostnih grafičnih podob izražena z dinamiko in barvitostjo. Blagovne znamke Pod korporacijsko znamko HIT Universe of Fun smo združili vse dejavnosti skupine HIT, ki predstavljajo številne novodobne oblike preživljanja prostega časa in gostom zagotavljajo kakovostna in bogata doživetja. Skupni imenovalec vsem je zabava, ki jo lahko doživite v obliki vznemirljive igre na igralnih avtomatih, igralnih mizah ali v spletni igralnici, ob koncertih ali drugih spektaklih, ob razvajanju z raznoliko kulinarično ponudbo naših kuharskih mojstrov, oddihu v hotelih ali sproščanju v centrih dobrega počutja. V verigo HIT Universe of Fun spadajo: • Perla, Resort & Entertainment • Park, Hotel & Entertainment • Korona, Resort & Entertainment • Aurora, Restaurant & Entertainment • Mond, Resort & Entertainment • Coloseum Club, Casinò & Entertainment • Casinò Fontana • Casinò Drive-in Hotel Lipa • Hotel Sabotin • Špik, Alpine Resort Odvisne družbe35 V skupino hit sodijo tri slovenske in dve družbi v tujini. Geslo HIT-ovih igralniško-zabaviščnih centrov in hotelov je prav zabava, ki jo spremljajo velika izbira iger na igralnih mizah in avtomatih, vrhunski koncerti, prvovrstna kulinarična ponudba, udobne nastanitvene možnosti, velnes ponudba ter vse, kar lahko gostom, ki se odločijo za Skupino HIT, omogoča najboljše počutje. Krovna družba skupine je družba HIT d.d. Nova Gorica, s sedežem v Novi Gorici, ki nadzoruje 4 odvisne družbe, od katerih dve delujeta v Sloveniji, preostali dve pa se nahajata v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. • HIT Coloseum: Družba HIT Coloseum sodi v okvir skupine HIT, ki se na trgu predstavlja pod skupno korporacijsko znamko HIT Universe of Fun. Družba upravlja z igralniško-zabaviščnim centrom Coloseum Club, ki je del Hitove verige igralniško-zabaviščnih centrov in igralnic HIT Casinos. • HIT International: HIT International d.o.o. Beograd • HIT Alpinea: Podjetje HTP Gorenjka je leta 2005 pripojilo podjetje Kompas Hoteli Kranjska Gora in se preimenovalo v podjetje HIT Alpinea. Družba nastopa na trgu pod skupno korporacijsko znamko skupine HIT - HIT Universe of Fun in obvladuje 849 ležišč v štirih sodobnih hotelih in apartmajih v znanem turističnem kraju Kranjska Gora. 35 Hit d.d.. 2020. Odvisne družbe. https://www.hit.si/si/skupina-hit/odvisne-druzbe 83 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA • HIT Larix: Firma družbe: HIT Larix, prirejanje posebnih iger na srečo in turizem d.d., Kranjska Gora Slika 14: Perla, Resort & Entertainment Slika 15: Park, Hotel & Entertainment 84 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.1.3 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 205.247.657 219.680.656 247.253.613 317.757.979 305.083.875 267.000.110 240.294.901 220.162.977 201.264.508 176.510.851 168.420.775 144.256.766 141.291.526 146.779.156 Dolgoročna sredstva 155.313.361 162.675.723 192.567.280 265.332.814 259.288.799 225.628.713 204.986.808 186.370.537 174.598.769 156.071.635 147.398.032 123.103.493 119.805.521 122.398.542 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 3.039.697 2.105.832 3.676.398 4.085.169 4.331.437 3.917.844 3.206.760 2.677.874 1.918.609 1.098.901 934.754 1.062.334 905.115 1.537.197 Opredmetena osnovna sredstva 101.767.810 92.297.479 119.749.608 130.423.844 129.784.384 121.147.316 110.211.469 101.845.187 119.960.376 107.474.587 100.788.148 95.477.806 94.883.537 98.484.328 Naložbene nepremičnine n.p. 15.350.311 14.782.123 14.133.969 13.799.710 13.465.639 13.236.851 12.854.078 12.372.205 12.695.435 11.359.701 6.831.410 6.254.080 6.017.785 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 51.293.955 52.916.888 115.143.873 111.361.602 83.595.962 69.633.149 60.812.465 37.842.185 31.953.838 31.447.080 18.158.833 16.540.725 15.230.591 Dolgoročne poslovne terjatve 82.109 2.267 11.847 10.065 11.666 10.571 48.258 51.544 36.221 59.740 68.082 626 50.626 626 Odložene terjatve za davek n.p. 1.625.879 1.430.416 1.535.894 0 3.491.381 8.650.321 8.129.389 2.469.173 2.789.134 2.800.267 1.572.484 1.171.438 1.128.016 Kratkoročna sredstva 39.268.170 45.868.569 42.407.807 39.769.870 35.475.975 31.921.747 30.145.168 28.793.276 21.685.899 15.478.563 15.992.248 21.019.163 21.294.295 24.139.526 Zaloge 1.138.961 1.046.300 1.365.060 1.935.442 1.891.214 1.716.382 1.226.341 1.372.739 1.325.252 1.055.566 1.108.301 1.035.075 1.213.933 1.255.255 Kratkoročne finančne naložbe 14.102.310 11.465.867 12.258.287 12.363.546 13.196.035 14.695.397 10.045.089 6.605.488 4.145.150 782.142 561.942 234.367 225.490 13.749 Kratkoročne poslovne terjatve 11.664.962 12.208.276 12.092.864 10.373.140 6.689.556 3.666.809 4.320.224 5.575.953 3.700.673 2.464.723 3.237.340 2.864.641 2.726.817 2.206.036 Denarna sredstva 12.279.829 21.148.126 16.691.596 15.097.742 13.699.170 11.843.159 14.553.514 15.239.096 12.514.824 11.176.132 11.084.665 16.885.080 17.128.055 20.664.486 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 10.666.126 11.136.364 12.278.526 12.655.295 10.319.101 9.449.650 5.162.925 4.999.164 4.979.840 4.960.653 5.030.495 134.110 191.710 241.088 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 205.247.657 219.680.656 247.253.614 317.757.979 305.083.875 267.000.110 240.294.901 220.162.977 201.264.508 176.510.851 168.420.775 144.256.766 141.291.525 146.779.157 Kapital 120.222.638 138.794.748 152.714.960 190.305.445 157.138.905 110.459.089 94.540.034 83.304.290 47.281.873 41.060.180 40.567.521 46.152.586 47.777.908 52.228.032 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 913.399 6.729.771 6.649.032 5.494.447 5.612.953 11.727.690 9.014.187 6.961.692 8.060.526 4.100.823 4.991.545 5.403.332 5.985.293 6.701.059 Dolgoročne obveznosti n.p. 15.617.208 31.947.480 57.379.314 55.081.405 74.664.105 70.290.226 61.114.866 54.785.757 24.901.473 80.465.076 53.688.237 55.944.032 52.928.180 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 15.617.208 31.947.480 57.370.897 54.359.096 74.664.082 67.295.762 60.665.368 53.636.844 24.841.915 79.466.261 52.867.580 55.525.809 52.669.446 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 0 0 8.417 1.994 23 402.417 111.766 662.542 58.698 997.782 819.772 418.223 258.734 Odložene obveznosti za davek n.p. 0 0 0 720.315 0 2.592.047 337.732 486.371 860 1.033 885 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 55.745.222 53.801.552 61.998.601 84.170.254 64.388.971 60.092.246 60.596.051 80.225.003 95.019.724 38.522.620 34.194.439 26.936.055 30.449.573 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 26.642.826 25.533.684 40.365.813 53.895.842 41.761.657 40.973.574 43.403.781 60.450.786 74.079.569 12.200.286 6.465.240 1.723.455 2.461.154 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 29.102.396 28.267.868 21.632.788 30.274.412 22.627.314 19.118.672 17.192.270 19.774.217 20.940.155 26.322.334 27.729.199 25.212.600 27.988.419 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 7.423.754 2.793.707 2.140.590 2.580.172 3.080.358 5.760.255 6.358.208 8.186.078 10.911.349 11.428.651 3.874.013 4.818.172 4.648.237 4.472.313 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe HIT d.d. so na dan 31. 12. 2017 znašala 146.779.156 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 nižja za 28,5 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti sredstev, in sicer −1,9 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 122.398.542 EUR oziroma 83,4 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 98.484.328 EUR oziroma 80,5 % dolgoročnih 85 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 nižja za 21,2 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti dolgoročnih sredstev, in sicer −0,9 %. Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 24.139.526 EUR oziroma 16,4 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 20.664.486 EUR oziroma 85,6 % kratkoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 nižja za skoraj 40 %. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kratkoročnih sredstev, in sicer −2,4 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 52.228.032 EUR oziroma 35,6 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V obdobju 2004−2008 je kapital predstavljal največji del obveznosti do virov sredstev, od leta 2009 naprej pa je bil delež kapitala manjši od 50 %. V povprečju je delež kapitala znašal 41,8 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 nižji za 56,6 %. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kapitala, in sicer −4,2 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 94.551.125 EUR oziroma 64,4 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v obdobju 2004−2008 predstavljalo manjši del financiranja podjetja, od leta 2009 pa so ostale obveznosti razen kapitala predstavljale več kot 50 % vseh obveznosti do virov sredstev. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale dolgoročne obveznosti, in sicer 52.928.180 EUR oziroma 56,0 %, kar predstavlja 36,1 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 višje za 11,2 %. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 1,8 %. Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev R)UE 160.000.000 350.000.000 v ) ( R i 140.000.000 U t E s 300.000.000 o v( 120.000.000 n z v e e 250.000.000 t v 100.000.000 s b d o er 200.000.000 e 80.000.000 s n v v o 60.000.000 o l r 150.000.000 i s v o 40.000.000 p o d 100.000.000 n i i 20.000.000 t e s n o 50.000.000 č 0 n n z a e 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 v n 0 i b F O 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 86 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 163.968.441 185.406.134 192.483.851 194.626.394 173.971.381 149.460.236 137.466.289 133.032.678 129.143.831 118.480.920 120.032.168 127.037.494 123.659.266 134.899.872 Čisti prihodki od prodaje 162.762.410 184.357.116 190.206.693 190.387.710 169.894.602 146.588.314 132.299.234 130.103.842 125.913.076 115.856.589 118.002.330 121.279.534 122.724.511 134.138.462 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 661.324 463.137 1.510.117 1.556.756 1.541.347 1.515.982 1.267.123 1.169.600 1.032.946 969.758 983.640 0 0 0 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 544.707 585.881 767.041 2.681.928 2.535.432 1.355.940 3.899.932 1.759.236 2.197.809 1.654.573 1.046.198 5.757.960 934.755 761.410 Poslovni odhodki 138.358.080 155.729.012 171.140.235 186.328.219 179.012.929 164.176.685 141.578.318 124.246.035 130.753.813 116.177.873 115.374.505 119.608.371 116.745.002 128.226.159 Stroški blaga, materiala in storitev 41.696.075 48.331.425 52.133.319 63.171.390 59.037.250 48.813.169 38.227.418 39.074.199 39.780.348 36.903.201 38.133.316 39.923.622 37.328.986 41.450.391 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 10.139.247 10.768.171 12.057.906 14.266.281 15.512.632 14.289.279 11.023.295 10.329.593 10.610.072 10.433.590 10.206.193 10.640.191 11.196.558 12.660.517 Stroški storitev 31.556.828 37.563.254 40.075.413 48.905.109 43.524.618 34.523.890 27.204.123 28.744.606 29.170.276 26.469.611 27.927.123 29.283.431 26.132.428 28.789.874 Stroški dela 60.242.485 64.483.336 71.474.846 72.643.133 71.578.446 62.632.359 62.463.659 47.890.939 49.664.766 43.459.946 44.586.915 47.151.937 47.127.683 52.352.575 Odpisi vrednosti 10.587.384 12.242.414 14.741.722 18.533.244 21.273.749 20.412.433 19.006.049 15.626.541 16.757.784 15.989.010 14.547.364 13.044.184 13.211.685 14.284.643 Drugi poslovni odhodki 25.832.136 30.671.837 32.790.348 31.980.452 27.123.484 32.318.724 21.881.192 21.654.356 24.550.915 19.825.716 18.106.910 19.488.628 19.076.648 20.138.550 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 25.610.361 29.677.122 21.343.616 8.298.175 -5.041.548 -14.716.449 -4.112.029 8.786.643 -1.609.982 2.303.047 4.657.663 7.429.123 6.914.264 6.673.713 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 36.197.744 41.919.535 36.085.338 26.831.419 16.232.201 5.695.984 14.894.020 24.413.184 15.147.802 18.292.057 19.205.027 20.473.307 20.125.948 20.958.356 Finančni prihodki 3.197.909 2.081.686 1.858.020 3.271.341 3.574.250 3.758.096 3.750.961 2.001.161 2.254.194 7.279.871 2.011.658 13.825.051 1.400.665 1.537.694 Finančni odhodki 4.330.900 2.571.801 2.594.360 5.736.135 10.357.669 37.032.586 13.897.853 9.083.681 29.255.793 11.280.117 6.576.725 9.020.717 3.996.644 2.019.451 Drugi prihodki 50.426 291.430 840.187 1.311.966 2.541.601 105.148 276.403 154.024 269.151 162.214 206.079 70.827 105.545 242.407 Drugi odhodki 96.917 216.975 809.595 1.282.553 224.421 124.571 169.194 349.642 284.235 478.631 259.646 5.177.453 324.726 549.320 Celotni poslovni izid 24.430.879 29.261.462 20.637.868 5.862.794 -9.507.787 -48.010.362 -14.151.712 1.508.505 -28.626.665 -2.013.616 39.029 7.126.831 4.099.104 5.885.043 Skupaj davki 4.461.076 6.356.460 5.310.405 1.728.277 -1.334.054 -3.808.187 -1.786.940 520.932 8.349.159 -296.341 -34.754 1.309.296 319.533 52.196 Čisti poslovni izid 19.969.803 22.905.002 15.327.463 4.134.517 -8.173.733 -44.202.175 -12.364.772 987.573 -36.975.824 -1.717.275 73.783 5.817.535 3.779.571 5.832.847 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje HIT d.d. realiziralo 134.899.872 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 nižji za 17,4 %. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 128.226.159 EUR. Glede na Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 nižji za 7,3 %. ) 250.000.000 R UE v( Poslovni odhodki so se v obravnavanem obdobju v povprečju gibali i 200.000.000 kdoh podobno kot prihodki, povprečni letni padec prihodkov v obdobju d 150.000.000 o / 2004−2017 je znašal − i 1,2 %, povprečni letni padec poslovnih kdo 100.000.000 h odhodkov pa −0,2 %. V letih od 2008−2010 in v letu 2012 so poslovni irp i odhodki presegali prihodke, ostala leta so bili odhodki nižji od prihodkov. n 50.000.000 vols Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v povprečju znašal 96,4 o %. P 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 87 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški dela (v povprečju 40,1 %), sledijo stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 31,4 %), med njimi največ stroški storitev (23,1 % vseh poslovnih odhodkov). Podjetje je v opazovanem obdobju dosegalo dobiček, pa tudi izgubo, ki je bila največja v letih 2009 in 2012. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 6.673.713 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBIT v letu 2017 nižji za 73,9 %. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Pozitivni EBIT je bil generiran v obdobju 2004−2007, ko je podjetje dosegalo najvišji dobiček iz poslovanja, v letu 2011 in v obdobju 2013−2017. Izguba iz poslovanja je bila generirana v obdobju 2008−2010 in v letu 2012. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 20.958.356 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 nižji za 42,1 %. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje generiralo pozitiven EBITDA. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 7,2 %. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 5.832.847 EUR. Glede na leto 2004 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 nižji za 70,8 %. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Dobiček je bil generiran v obdobju 2004−2007, v letu 2011 in v obdobju 2014−2017, v obdobju 2008−2010 ter v letih 2012 in 2013 pa je podjetje poslovalo z izgubo, ki je bila največja v letu 2009, in sicer v višini −44.202.175 EUR. 88 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 1.454,00 1.517,00 1.675,71 1.766,35 1.726,75 1.606,04 1.529,90 1.311,79 1.443,00 1.435,00 1.422,00 1.430,00 1.460,14 1.591,33 Dodana vrednost v EUR 96.440.230 106.402.871 107.560.184 99.474.552 87.810.647 68.328.343 77.357.679 72.304.123 64.812.568 61.752.003 63.791.942 67.625.244 67.253.632 73.310.931 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 66.328 70.140 64.188 56.316 50.853 42.545 50.564 55.119 44.915 43.033 44.861 47.290 46.060 46.069 EBIT marža v % 15,7% 16,1% 11,2% 4,4% -3,0% -10,0% -3,1% 6,8% -1,3% 2,0% 3,9% 6,1% 5,6% 5,0% EBITDA marža v % 22,2% 22,7% 19,0% 14,1% 9,6% 3,9% 11,3% 18,8% 12,0% 15,8% 16,3% 16,9% 16,4% 15,6% Neto marža v % 12,3% 12,4% 8,1% 2,2% -4,8% -30,2% -9,3% 0,8% -29,4% -1,5% 0,1% 4,8% 3,1% 4,3% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 17,7% 10,5% 2,4% -4,7% -33,0% -12,1% 1,1% -56,6% -3,9% 0,2% 13,4% 8,0% 11,7% Donosnost sredstev v % (ROA) - 10,8% 6,6% 1,5% -2,6% -15,5% -4,9% 0,4% -17,5% -0,9% 0,0% 3,7% 2,6% 4,0% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 100,2% 99,8% 94,8% 90,4% 85,6% 76,8% 86,5% 92,4% 84,6% 88,3% 90,7% 95,5% 91,7% 91,4% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,82 0,79 0,64 0,42 0,50 0,50 0,48 0,27 0,16 0,42 0,61 0,79 0,79 Neto obratni kapital v EUR - 16.766.173 14.139.940 18.137.082 5.201.563 9.294.433 11.026.496 11.601.006 1.911.682 -5.461.592 -10.330.086 -6.710.036 -3.918.306 -3.848.893 Koeficient obračanja zalog - 168,73 157,76 115,37 88,80 81,27 89,92 100,12 93,34 97,33 109,07 113,17 109,14 108,65 Dnevi vezave zalog - 2,16 2,31 3,16 4,11 4,49 4,06 3,65 3,91 3,75 3,35 3,23 3,34 3,36 Koeficient obračanja terjatev - 15,44 15,65 16,95 19,91 28,31 33,13 26,29 27,15 37,58 41,39 39,75 43,90 54,39 Dnevi vezave terjatev - 23,63 23,32 21,54 18,33 12,89 11,02 13,88 13,45 9,71 8,82 9,18 8,31 6,71 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,42 0,57 0,60 0,54 0,53 0,57 0,57 0,51 0,43 0,39 0,42 0,48 Dnevi vezave obveznosti - - 868,32 638,35 610,67 675,65 691,14 641,53 635,85 712,16 845,11 927,09 862,93 766,89 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 58,6% 63,2% 61,8% 59,9% 51,5% 41,4% 39,3% 37,8% 23,5% 23,3% 24,1% 32,0% 33,8% 35,6% Servisiranje dolga 0,21 0,22 0,17 0,12 0,07 -0,12 0,04 0,12 -0,13 0,11 0,12 0,14 0,14 0,15 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,06 0,06 0,06 0,05 0,03 0,03 0,04 0,04 0,03 0,02 0,02 0,02 0,02 Neto dolg v EUR - 9.646.041 28.531.281 70.275.422 81.359.733 89.887.183 83.670.733 82.224.565 97.427.656 86.963.210 80.019.940 42.213.373 39.895.719 34.452.365 Neto dolg na EBITDA - - 0,53 1,84 4,67 15,03 5,83 3,40 5,93 5,04 4,35 2,99 2,04 1,77 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 95,5% 96,2% 93,6% 81,7% 82,2% 79,7% 77,8% 58,2% 42,5% 81,5% 80,5% 86,3% 85,8% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 1.591,33. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih povišalo za 9,4 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih 0,9 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 73.310.931 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost znižala za 24,0 %. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec dodane vrednosti, in sicer −1,6 %. 89 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 46.069 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca znižala za 30,5 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec dodane vrednosti na zaposlenca, in sicer −2,2 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 5,0 %. Glede na leto 2004 se je EBIT marža znižala za 68,4 %. Povprečje obdobja je znašalo 4,2 % z najvišjimi vrednostmi v začetnih letih opazovanja. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno, negativne vrednosti so bile dosežene v obdobju 2008−2010 in v letu 2012. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 15,6 %, kar je na ravni povprečja opazovanega obdobja. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža znižala Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže za 29,7 %. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2004−2017 je 30.000.000 15,0% bilo različno. V vseh letih je bila EBITDA marža pozitivna, 10,0% 20.000.000 ) realizirana je bila povprečna letna rast 9,2 %. RU 5,0% E 10.000.000 ) v( 0,0% % d v i ( Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje z 0 ii -5,0% ažr n (neto marža) je v letu 2017 znašal 4,3 a %. Glede na leto vo -10.000.000 -10,0% m l s 2004 se je neto marža znižala za 64,6 o %. Gibanje neto o t p -15,0% e i -20.000.000 N marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno, negativne tsi -20,0% Č -30.000.000 vrednosti so bile dosežene v obdobju 2008−2010 ter v letih -25,0% 2012 in 2013. Najvišje vrednosti so bile dosežene v začetnih -40.000.000 -30,0% letih opazovanja, najnižja vrednost −30,2 % pa je bila -50.000.000 -35,0% dosežena v letu 2009. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 11,7 %. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 znižal za 34,0 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno, negativne vrednosti so bile dosežene v obdobju 2008−2010 ter v letih 2012 in 2013. Najnižja vrednost −56,6 % je bila dosežena v letu 2012. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 4,0 %. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 znižal za 62,4 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno, negativne vrednosti so bile dosežene v obdobju 2008−2010 ter v letih 2012 in 2013. Najnižja vrednost −17,5 % je bila dosežena v letu 2012. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 105,2 %. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 znižala za 10,9 %. Povprečje obdobja je znašalo 104,3 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina 90 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 poslovnih odhodkov. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v obdobju 2008−2010 in v letu 2012 je bil kazalnik nižji od 100 %, kar pomeni, da so bili odhodki višji kot prihodki. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 0,79. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 znižal za 3,7 %. Povprečje obdobja je znašalo 0,55. Kazalnik je bil v vseh letih opazovanja nižji od 1, kar nam kaže, da podjetje ni bilo sposobno pokrivati tekočih kratkoročnih obveznosti s kratkoročnimi viri. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast kratkoročnega koeficienta likvidnosti, in sicer 8,8 %. Neto obratni kapital podjetja je bil pozitiven do vključno leta 2012, v kasnejših letih pa negativen, kar je za podjetje bolj ugodno. V letu 2017 je znašal −3.848.893 EUR, kar kaže na občutno izboljšanje v primerjavi z obratnim kapitalom v višini 16.766.173 EUR v letu 2005. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 108,65. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 znižal za 35,6 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti koeficienta, in sicer −2,8 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 3,36 dneva, kar je slabše kot v letu 2005, ko je bil obrat zalog hitrejši. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 54,39. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povišal za 3,5-krat, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 12,3 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 6,71 dneva, kar je boljše kot v letu 2005, ko je bil obrat terjatev daljši. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,48, kar je približno na ravni iz leta 2006. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 2,0 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 766,89 dneva, kar je sicer manj kot v letu 2006, a za podjetje še vedno ugodno. V povprečju podjetje plačuje dobaviteljem na dobri dve leti. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 35,6 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 znižala za 39,3 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kazalnika, in sicer −2,4 %. Najvišje vrednosti je podjetje dosegalo v obdobju 2004−2008. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,51. Glede na leto 2004 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 28,1 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V letih 2009 in 2012 je bila vrednost kazalnika negativna, kar nakazuje na generiranje negativnega denarnega toka. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,02. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 71,6 %, kar je za podjetje ugodno. Povprečje obdobja je znašalo 0,04 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kazalnika, in sicer −8,9 %. 91 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je v letu 2017 znašal 34.452.365 EUR. Glede Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA na leto 2005 se je vrednost neto dolga v letu 2017 120.000.000 16,00 povišala za več kot 3,5-krat. Najvišje vrednosti neto dolga oziroma najvišjo stopnjo zadolženosti je podjetje 14,00 100.000.000 realiziralo v obdobju 2006−2013. ) 12,00 RU DA 80.000.000 E T 10,00 I v B Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 1,77, kar kaže ( E gl a o n na veliko sposobnost podjetja odplačevati dolgove. 60.000.000 8,00 Glede d g l o o t na leto 2006 se je neto dolg na EBITDA v letu 2017 e 6,00 d N 40.000.000 o povišal za več kot 3 t -krat, a je bil še vedno nižji kot e 4,00 N povprečje obdobja od 2006−2017, ki je znašalo 4,45. 20.000.000 2,00 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 0 0,00 2017 znašala 85,8 %, kar kaže na slabo likvidnost 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 podjetja. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA znižal za 10,2 %. Povprečje obdobja je znašalo 80,1 % z najvišjimi vrednostmi v obdobju 2005−2007. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika v višini 2,1 %. 92 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.2 HIT Larix d.d. 3.2.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA HIT Larix d.d. Polni naziv: HIT Larix d.d. Naslov: Borovška cesta 99, 4280 Kranjska Gora Davčna številka: 86943855 Matična številka: 5556678000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Casino Larix – igralni salon OPIS PODJETJA Casino Larix je bil ustanovljen leta 1996 pod okriljem podjetja Oniks d.d. Na začetku je podjetje imelo status gostinskega lokala z dodatno ponudbo igralnih avtomatov in v svoji ponudbi na voljo le 55 igralnih avtomatov in 18 zaposlenih. Leta 2002 so dobili koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo in njihov status se je iz gostinskega lokala z dodatno ponudbo spremenil v igralni salon. V letih 2002 in 2004 je prav tako potekala večja širitev infrastrukture in ponudbe igralnih mest. Leta 2008 je družno Casino Larix kupila skupina HIT in od takrat naprej deluje pod okriljem te največje slovenske igralniške družbe. Od takrat naprej se družba uradno imenuje HIT Larix d.d. 36. Večina gostov prihaja iz tujine, predvsem iz Italije in Avstrije, zaradi bližine in relativno ugodne slovenske zakonodaje o igralništvu, ki je do igralcem iger na srečo prijaznejša kot v tujini. V igralnem salonu se trenutno nahaja 184 igralnih avtomatov in 2 elektronski ruleti s 16 igralnimi mesti37 Slika 16: Casino Larix – igralni salon 36 HIT Larix 2019. Letno poročilo za družbo HIT Larix 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5556678000. 37 O podjetju. https://www.casino-larix.com/index.php/sl/igralni-avtomati. 93 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.2.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 19.054.746 13.711.283 21.005.758 4.979.263 5.027.086 4.343.525 4.041.908 4.034.879 4.060.341 4.913.720 3.528.747 3.283.495 3.861.304 4.171.393 Dolgoročna sredstva 14.165.527 8.336.020 8.084.301 4.060.684 3.340.694 3.043.457 3.065.062 3.053.900 3.037.391 3.027.752 2.583.470 2.359.805 3.038.911 3.246.639 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 32.526 56.170 112.218 100.164 88.110 76.055 75.762 42.949 26.208 36.620 26.671 5.446 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 2.595.146 2.238.049 4.524.303 3.960.520 3.252.584 2.967.402 2.989.300 3.010.951 3.009.062 2.987.169 2.551.766 2.349.524 3.034.100 3.243.110 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 6.041.801 3.447.780 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Odložene terjatve za davek n.p. 0 0 0 0 0 0 0 2.121 3.963 5.033 4.835 4.811 3.529 Kratkoročna sredstva 4.887.242 5.375.088 12.904.081 900.222 1.674.859 1.299.768 976.604 980.869 1.022.667 1.885.951 945.277 923.690 822.393 924.754 Zaloge 46.162 48.874 47.734 10.107 12.053 17.086 17.084 18.434 21.991 18.162 21.295 24.983 19.716 20.865 Kratkoročne finančne naložbe 4.190.154 4.361.083 4.469.008 0 0 0 0 94.934 168.375 1.138.640 320.266 0 0 0 Kratkoročne poslovne terjatve 204.911 544.496 6.687.402 163.031 545.480 69.151 59.883 43.630 82.578 90.268 80.198 92.478 90.485 45.986 Denarna sredstva 446.015 420.635 1.699.937 727.084 1.117.326 1.213.531 899.637 823.871 749.723 638.881 523.518 806.229 712.192 857.903 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 1.977 175 17.376 18.357 11.533 300 242 110 283 17 0 0 0 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 19.054.746 13.711.284 21.005.758 4.979.263 5.027.086 4.343.525 4.041.908 4.034.879 4.060.341 4.913.720 3.528.747 3.283.495 3.861.304 4.171.393 Kapital 10.335.634 7.855.892 12.581.927 4.418.127 4.699.338 3.832.618 3.252.795 3.101.690 3.042.159 3.002.930 2.214.074 2.095.182 2.065.735 2.377.711 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 16.679 0 0 0 3.483 8.707 28.277 68.592 76.396 69.297 74.662 64.700 Dolgoročne obveznosti n.p. 2.130.000 3.329.999 0 0 0 0 0 19.054 17.427 70.616 48.054 979.115 713.313 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 2.130.000 3.329.999 0 0 0 0 0 0 0 0 0 888.130 686.250 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 0 0 19.054 17.427 70.616 48.054 90.985 27.063 Kratkoročne obveznosti n.p. 3.719.836 5.062.293 557.136 320.527 500.825 777.400 870.236 890.168 1.726.504 1.131.077 1.036.700 702.626 1.015.669 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 3.014.531 3.363.629 0 0 0 0 0 0 790.000 430.000 129.167 0 138.668 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 705.306 1.698.665 557.136 320.527 500.825 777.400 870.236 890.168 936.504 701.077 907.533 702.626 877.000 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 8.342 5.556 14.860 4.000 7.221 10.082 8.230 54.246 80.683 98.267 36.584 34.262 39.166 0 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe HIT Larix d.d. so na dan 31. 12. 2017 znašala 4.171.393 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 nižja za 78,1 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti sredstev, in sicer −4,5 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 3.246.639 EUR oziroma 77,8 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 3.243.110 EUR oziroma 99,9 % dolgoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje, razen v letu 2006, so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 nižja za 77,1 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti dolgoročnih sredstev, in sicer −8,4 %. 94 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 924.754 EUR oziroma 22,2 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 857.903 EUR oziroma 92,8 % kratkoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje, razen v letu 2006, so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 nižja za 81,1 %. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 10,3 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 2.337.711 EUR oziroma 57,0 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V celotnem obdobju od 2004−2017 je kapital predstavljal največji del obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala znašal 69,5 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 nižji za 77,0 %. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kapitala, in sicer −6,3 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 1.793.682 EUR oziroma 43,0 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v obdobju 2004−2017 predstavljalo manjši del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale kratkoročne obveznosti, in sicer 1.015.669 EUR oziroma 56,6 %, kar predstavlja 24,3 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 višje za 79,4 %. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 8,6 %. Obveznosti do virov sredstev v( Finančne in poslovne obveznosti i t v s ( 25.000.000 9.000.000 o v n e z 8.000.000 t e s 20.000.000 v d 7.000.000 b e o r s 6.000.000 e v 15.000.000 n ) o v R ) 5.000.000 r o i R l U v s E U 4.000.000 10.000.000 o o E p d i 3.000.000 n t i s 5.000.000 e 2.000.000 o n n č z 1.000.000 n ev 0 an b 0 i 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 F O 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 95 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 8.750.631 9.395.315 8.966.834 7.515.413 5.955.188 5.936.189 5.560.896 4.410.214 4.456.382 5.017.156 5.104.025 5.325.598 5.075.329 4.730.366 Čisti prihodki od prodaje 8.608.604 9.377.375 8.779.957 7.131.767 5.954.588 5.926.189 5.537.496 4.406.324 4.429.409 4.929.379 5.073.845 5.313.536 5.065.293 4.708.538 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 142.027 17.940 186.877 383.646 600 10.000 23.400 3.890 26.973 87.777 30.180 12.062 10.036 21.828 Poslovni odhodki 6.286.013 6.637.487 7.169.544 6.281.333 5.607.792 5.534.409 5.195.194 3.988.145 4.062.869 4.509.773 4.516.917 4.694.107 4.699.783 4.360.005 Stroški blaga, materiala in storitev 1.797.622 1.658.477 1.564.465 1.406.534 1.498.190 1.653.397 1.634.803 1.509.407 1.467.082 1.707.945 1.666.232 1.846.546 1.863.489 1.537.134 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 1.005.775 831.233 244.969 410.876 277.488 287.372 242.416 224.698 239.940 390.512 351.142 417.710 411.697 445.537 Stroški storitev 791.847 827.244 1.319.496 995.658 1.220.702 1.366.025 1.392.387 1.284.709 1.227.142 1.317.433 1.315.090 1.428.836 1.451.792 1.091.597 Stroški dela 1.321.944 1.296.214 1.619.495 1.183.438 916.613 708.066 625.166 739.604 762.781 999.963 1.029.024 1.020.202 1.140.888 1.244.437 Odpisi vrednosti 578.832 650.655 826.607 1.025.552 906.580 855.019 770.269 574.473 651.541 667.028 705.858 652.666 626.785 622.209 Drugi poslovni odhodki 2.587.615 3.032.141 3.158.977 2.665.809 2.286.409 2.317.927 2.164.956 1.164.661 1.181.465 1.134.837 1.115.803 1.174.693 1.068.621 956.225 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 2.464.618 2.757.828 1.797.290 1.234.080 347.396 401.780 365.702 422.069 393.513 507.383 587.108 631.491 375.546 370.361 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 3.043.450 3.408.484 2.623.896 2.259.632 1.253.976 1.256.799 1.135.971 996.542 1.045.054 1.174.411 1.292.966 1.284.157 1.002.331 992.570 Finančni prihodki 262.675 317.044 3.609.329 2.802.853 17.858 17.123 11.967 12.396 12.093 43.280 50.232 9.152 23 18 Finančni odhodki 396.698 210.098 219.728 44.957 805 1.504 2.195 96 5.248 28.180 32.146 17.648 10.931 22.713 Drugi prihodki 79.256 22.004 72.892 5.398 1.174 128 0 0 0 0 123 425 382 0 Drugi odhodki 121 0 11.386 1 0 0 0 0 0 3.801 2.355 3.910 2.210 0 Celotni poslovni izid 2.409.730 2.886.778 5.248.397 3.997.373 365.623 417.527 375.474 434.369 400.358 518.682 602.962 619.510 362.810 347.666 Skupaj davki 435.374 397.449 519.421 628.143 84.412 91.265 78.104 84.891 29.480 47.132 85.238 80.655 33.713 38.746 Čisti poslovni izid 1.974.356 2.489.329 4.728.976 3.369.230 281.211 326.262 297.370 349.478 370.878 471.550 517.724 538.855 329.097 308.920 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje HIT Larix d.d. realiziralo 4.730.366 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 nižji za 45,9 %. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 4.360.005 EUR. Glede Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov na leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 nižji za 30,6 %. ) 10.000.000 R UE 9.000.000 v Poslovni odhodki so se v obravnavanem obdobju v povprečju gibali ( ik 8.000.000 do podobno kot prihodki, povprečni letni padec prihodkov v h 7.000.000 do obdobju 2004−2017 je znašal − / 6.000.000 4,1 %, povprečni letni padec ikd 5.000.000 o poslovnih odhodkov pa −2,3 %. V celotnem opazovanem obdobju hir 4.000.000 p i so poslovni prihodki presegali odhodke. Delež poslovnih odhodkov n 3.000.000 vols v prihodkih je v povprečju znašal 87,1 2.000.000 %. oP 1.000.000 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali drugi poslovni odhodki (v povprečju 34,0 %), sledijo Poslovni prihodki Poslovni odhodki 96 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 32,1 %), med njimi največ stroški storitev (24,3 % vseh poslovnih odhodkov). Podjetje je v opazovanem obdobju v vseh letih poslovalo z dobičkom. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 370.361 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBIT v letu 2017 nižji za 85,0 %. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V obdobju 2004−2007 je podjetje dosegalo najvišji dobiček iz poslovanja, ki je presegal 1 milijon EUR, v poznejših letih je bil dobiček nižji. V povprečju je bil realiziran padec dobička iz poslovanja, in sicer −7,7 %. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 992.570 EUR, kar je najmanj glede na celotno opazovano obdobje. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 nižji za 67,3 %. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje generiralo pozitiven EBITDA. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Najvišji EBITDA je podjetje dosegalo v obdobju 2004−2007, ko je le-ta vsako leto presegal 2 milijona EUR, v poznejših letih se je znižal in večinoma presegal 1 milijon EUR. V povprečju je bil realiziran padec EBITDA, in sicer −6,7 %. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 308.920 EUR. Glede na leto 2004 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 nižji za 84,4 %. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Največji dobiček je bil ustvarjen v letu 2006, ko je znašal nekaj manj kot 5 milijonov EUR, kasneje se je zmanjšal in v obdobju 2008−2017 ni presegal 1 milijona EUR. V povprečju je bila realizirana letna rast čistega dobička 1,7 %. 97 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 42,34 43,72 47,42 47,98 33,81 26,51 22,89 29,27 28,54 36,28 37,55 36,79 43,36 46,81 Dodana vrednost v EUR 4.365.394 4.704.698 4.243.391 3.443.070 2.170.589 1.964.865 1.761.137 1.736.146 1.807.835 2.174.374 2.321.990 2.304.359 2.143.219 2.237.008 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 103.103 107.610 89.485 71.761 64.200 74.118 76.939 59.315 63.344 59.933 61.837 62.635 49.428 47.789 EBIT marža v % 28,6% 29,4% 20,5% 17,3% 5,8% 6,8% 6,6% 9,6% 8,9% 10,3% 11,6% 11,9% 7,4% 7,9% EBITDA marža v % 35,4% 36,3% 29,9% 31,7% 21,1% 21,2% 20,5% 22,6% 23,6% 23,8% 25,5% 24,2% 19,8% 21,1% Neto marža v % 22,9% 26,5% 53,9% 47,2% 4,7% 5,5% 5,4% 7,9% 8,4% 9,6% 10,2% 10,1% 6,5% 6,6% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 27,4% 46,3% 39,6% 6,2% 7,6% 8,4% 11,0% 12,1% 15,6% 19,8% 25,0% 15,8% 13,9% Donosnost sredstev v % (ROA) - 15,2% 27,2% 25,9% 5,6% 7,0% 7,1% 8,7% 9,2% 10,5% 12,3% 15,8% 9,2% 7,7% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 139,2% 141,5% 125,1% 119,6% 106,2% 107,3% 107,0% 110,6% 109,7% 111,3% 113,0% 113,5% 108,0% 108,5% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 1,44 2,55 1,62 5,23 2,60 1,26 1,13 1,15 1,09 0,84 0,89 1,17 0,91 Neto obratni kapital v EUR - 4.669.782 11.205.416 343.086 1.354.332 798.943 199.204 110.633 132.499 949.447 244.200 16.157 119.767 47.754 Koeficient obračanja zalog - 197,34 181,76 246,60 537,42 406,75 324,11 248,12 219,14 245,53 257,18 229,64 226,64 232,06 Dnevi vezave zalog - 1,85 2,01 1,48 0,68 0,90 1,13 1,47 1,67 1,49 1,42 1,59 1,61 1,57 Koeficient obračanja terjatev - 25,03 2,43 2,08 16,81 19,28 85,83 85,14 70,19 57,04 59,53 61,54 55,37 69,00 Dnevi vezave terjatev - 14,58 150,32 175,30 21,71 18,93 4,25 4,29 5,20 6,40 6,13 5,93 6,59 5,29 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,20 0,36 0,63 0,70 0,38 0,27 0,27 0,43 0,43 0,52 0,51 0,56 Dnevi vezave obveznosti - - 1.790,94 1.001,97 577,23 521,61 962,30 1.338,21 1.338,98 853,67 851,10 702,81 713,76 647,04 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 54,2% 57,3% 59,9% 88,7% 93,5% 88,2% 80,5% 76,9% 74,9% 61,1% 62,7% 63,8% 53,5% 57,0% Servisiranje dolga 0,38 0,46 0,75 0,69 0,21 0,21 0,21 0,23 0,25 0,25 0,27 0,25 0,20 0,21 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,04 0,40 0,46 0,06 0,05 0,01 0,01 0,01 0,02 0,02 0,02 0,02 0,01 Neto dolg v EUR - 362.813 524.683 -727.084 -1.117.326 -1.213.531 -899.637 -918.805 -918.098 -987.521 -413.784 -677.062 175.938 -32.985 Neto dolg na EBITDA - - 0,17 -0,04 -0,74 -0,93 -0,93 -0,91 -0,88 -0,81 -0,54 -0,42 -0,25 0,07 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 119,8% 197,0% 108,8% 140,7% 125,9% 106,2% 101,8% 101,1% 101,4% 88,7% 91,7% 97,5% 94,5% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 46,81. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih povišalo za 10,6 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih 2,1 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 2.237.008 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost znižala za 48,8 %. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec dodane vrednosti, in sicer −3,9 %. 98 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 47.789 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca znižala za 53,6 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec dodane vrednosti na zaposlenca, in sicer −5,0 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 7,9 %. Glede na leto 2004 se je EBIT marža znižala za 72,5 %. Povprečje obdobja je znašalo 13,0 % z najvišjimi vrednostmi v začetnih letih opazovanja. EBIT marža je bila v celotnem obdobju opazovanja pozitivna. V povprečju je bil realiziran padec EBIT marže, in sicer −4,5 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 21,1 %. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža znižala za 40,4 %. Povprečje obdobja je znašalo 25,5 % z najvišjimi vrednostmi v Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže začetnih letih opazovanja. V vseh letih je bila EBITDA marža pozitivna. 5.000.000 60,0% ) V povprečju je bil realiziran padec EBITDA marže, in sicer −3,0 R %. 50,0% U 4.000.000 ) E % v ( 40,0% v( di 3.000.000 a zi ž Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto i 30,0% ra n 2.000.000 m marža) je v letu 2017 znašal 6,6 ov %. Glede na leto 2004 se je neto l 20,0% ot os e marža znižala za 71,4 p 1.000.000 N %. Povprečje obdobja je znašalo 16,1 % z i 10,0% tsi najvišjimi vrednostmi v začetnih letih opazovanja. V vseh letih je bila Č 0 0,0% 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 neto marža pozitivna. V povprečju je bila realizirana letna rast neto marže 5,3 Čisti poslovni izid Neto marža v % %. Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 13,9 %. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 znižal za 49,2 %. ROE je bil v vseh letih pozitiven. Povprečje obdobja je znašalo 19,1 %, v povprečju je bila realizirana letna rast ROE 6,5 %. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 7,7 %. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 znižal za 49,4 %. ROA je bil v vseh letih pozitiven. Povprečje obdobja je znašalo 12,4 %, v povprečju je bila realizirana letna rast ROA 4,3 %. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 108,5 %. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 znižala za 32,1 %. Povprečje obdobja je znašalo 115,7 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. V celotnem obdobju od 2004−2017 je bil kazalnik višji od 100 %, kar pomeni, da so bili v vseh letih prihodki višji kot odhodki. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 0,91. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 znižal za 37,0 %. Povprečje obdobja je znašalo 1,68. Kazalnik je bil večinoma višji od 1, kar nam kaže, da je bilo podjetje s svojimi kratkoročnimi 99 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 viri sposobno pokrivati tekoče kratkoročne obveznosti. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Najvišje vrednosti kazalnika so bile dosežene v začetnih letih opazovanega obdobja, najnižje, pod 1, pa so bile dosežene v letih 2014, 2015 in 2017. Neto obratni kapital podjetja v letu 2017 je znašal 47.754 EUR, kar je najmanj v obdobju 2005−2017. V celotnem opazovanem obdobju je bil neto obratni kapital pozitiven. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 232,06. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 povišal za 17,6 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 6,1 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 1,57 dneva, kar je boljše kot v letu 2005, ko je bil obrat zalog počasnejši, in slabše, kot je povprečje obdobja. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 69,00. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povišal za skoraj 3-krat, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 79,0 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 5,29 dneva, kar je boljše kot v letu 2005, ko je bil obrat terjatev daljši. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,56 in je skoraj 3-krat večji kot v letu 2006, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 16,0 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 647,04 dneva, kar je sicer manj kot v letu 2006, a za podjetje še vedno ugodno. V povprečju podjetje plačuje dobaviteljem na 21 mesecev. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 57,0 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 povišala za 5,1 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 1,4 %. Najvišje vrednosti je podjetje dosegalo v obdobju 2007−2010. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,21. Glede na leto 2004 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 44,4 %. V celotnem opazovanem obdobju je bil kazalnik pozitiven, a vedno manjši od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,01. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 63,8 %, kar je za podjetje ugodno. Povprečje obdobja je znašalo 0,09 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Nekoliko višje vrednosti kazalnika so bile dosežene le v letih 2006 in 2007. 100 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal −32.985 EUR. Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Večinoma je bil neto dolg negativen, kar je za podjetje ugodno, pozitiven 1.000.000 0,40 je bil le v letih 2005, 2006 in 2016. 0,20 500.000 )R A Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 0,07, kar kaže na veliko 0,00 D U T E 0 I v B sposobnost podjetja odplačevati dolgove. -0,20 Glede na leto 2006 se je neto ( E g l a o n dolg na EBITDA v letu 2017 znižal 57,4 -0,40 %. Neto dolg na EBITDA je bil -500.000 d g o ol večinoma negativen, razen v letih 2006 i t -0,60 d n 2017. eN -1.000.000 o t -0,80 Ne Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala -1.500.000 -1,00 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 94,5 %, kar kaže na slabo likvidnost podjetja. Glede na leto 2005 se Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA je kazalnik v letu 2017 znižal za 21,1 %. Povprečje obdobja je znašalo 113,5 % z najvišjimi vrednostmi v obdobju 2005−2009, kar kaže na dobro likvidnost podjetja. V obdobju 2014−2017 pa je bila vrednost kazalnika nižja od 100 %, kar pomeni, da so dolgoročna sredstva v določeni višini financirana s kratkoročnimi sredstvi in to kaže na neugodno financiranje ter podkapitaliziranost podjetja. 101 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.3 HIT Šentilj d.o.o. IZKAZNICA PODJETJA38 HIT Šentilj, prirejanje iger na srečo in turizem d.d. Polni naziv: HIT Šentilj, prirejanje iger na srečo in turizem d.d. (IZBRISAN dne 12.07.2012) Naslov: Sadjarska pot 15, 2212 Šentilj v Slovenskih Goricah Davčna številka: 8307247 Matična številka: 2270676000 Dejavnost po SKD 2008: R92.001 – Dejavnost igralnic Povprečno število zaposlenih v letu 2017: Koncesija: Casino Mond OPIS PODJETJA Leta 2007 je družba HIT d.d. odprla vrata novemu igralniško - zabaviščnemu centru Mond v Šentilju. Samo podjetje je bilo ustanovljeno leta 2005. Igralniško-zabaviščni center se ob štajerski avtocesti razprostira na 8.000 kvadratnih metrih, celotna vrednost naložbe pa je znašala dobrih 40 milijonov evrov. Gostom so bile ob otvoritvi v igralnici na voljo igralne mize in igralni avtomati, restavracija in bar ter tudi cabaret s 300 sedeži. Sprva je bil hotel že vključen v načrt naložbe v Šentilju, a je iz njega izpadel. Kasneje se je dogradilo igralniško - zabaviščni center Mond s hotelsko-trgovskim centrom in utrdili Mond kot vodilni turistično-zabaviščni center na slovenskem in avstrijskem štajerskem. Ključni dogodki podjetja od ustanovitve do pripojitve k HIT d.d.: • 2007 odprtje igralniško-zabaviščnega centra • 2011 širitev poker ponudbe in pričetek delovanja igralnice na prostem • 2012 pripojitev k matični družbi HIT d.d. Glavno poslanstvo družbe HIT Šentilj je, da z osebnim pristopom zagotavljajo edinstveno zabavo in vznemirljivost iger 39. Slika 17: Mond, Resort & Entertainment 38 Hit Šentilj. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/HIT_SENTILJ_d.d.?enota=373232&EnotaStatus=2. 39 Hit Šentilj. 2012. Letno poročilo družbe HIT Šentilj 2011. 102 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.3.1 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki BILANCA STANJA v EUR 2008 2009 2010 SREDSTVA 41.638.138 37.801.366 33.589.535 Dolgoročna sredstva 38.661.649 35.402.682 31.793.204 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 1.011.495 915.982 121.092 Opredmetena osnovna sredstva 35.645.478 31.797.758 28.983.170 Odložene terjatve za davek 2.004.676 2.688.942 2.688.942 Kratkoročna sredstva 2.971.832 2.383.431 1.778.021 Zaloge 101.882 64.714 64.347 Kratkoročne poslovne terjatve 147.527 161.173 138.786 Denarna sredstva 2.722.423 2.157.544 1.574.888 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 4.657 15.253 18.310 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 41.638.138 37.801.366 33.589.535 Kapital 14.221.964 11.474.891 8.444.667 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 87.073 110.806 125.727 Dolgoročne obveznosti 24.318.182 21.704.545 19.566.085 Dolgoročne finančne obveznosti 24.318.182 21.704.545 19.566.085 Kratkoročne obveznosti 2.780.207 4.235.630 5.151.028 Kratkoročne finančne obveznosti 681.818 3.213.636 3.943.923 Kratkoročne poslovne obveznosti 2.098.389 1.021.994 1.207.105 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 230.712 275.494 302.028 IZKAZ USPEHA v EUR 2008 2009 2010 Poslovni prihodki 9.567.629 10.430.424 10.503.506 Čisti prihodki od prodaje 9.367.283 10.078.091 10.431.638 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 196.537 72.228 62.728 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 3.809 280.105 9.140 Poslovni odhodki 14.413.950 13.133.458 12.985.659 Stroški blaga, materiala in storitev 4.898.281 4.260.235 4.269.159 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 1.034.064 1.055.973 1.000.514 Stroški storitev 3.864.217 3.204.262 3.268.645 Stroški dela 4.541.146 3.840.826 3.653.423 Odpisi vrednosti 3.867.950 3.785.772 3.703.832 Drugi poslovni odhodki 1.106.573 1.246.625 1.359.245 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -4.846.321 -2.703.034 -2.482.153 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) -978.371 1.082.738 1.221.679 Finančni prihodki 71.881 10.057 9.126 Finančni odhodki 1.371.572 725.394 554.782 Drugi prihodki 6.266 4.874 5.309 Drugi odhodki 217.933 17.841 7.724 Celotni poslovni izid -6.357.679 -3.431.338 -3.030.224 Skupaj davki -2.004.676 -684.265 0 Čisti poslovni izid -4.353.003 -2.747.073 -3.030.224 103 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA KAZALNIKI 2008 2009 2010 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 163,00 136,00 138,00 Dodana vrednost v EUR 3.562.775 4.923.564 4.875.102 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 21.858 36.203 35.327 EBIT marža v % -51,7% -26,8% -23,8% EBITDA marža v % -10,4% 10,7% 11,7% Neto marža v % -46,5% -27,3% -29,0% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - -21,4% -30,4% Donosnost sredstev v % (ROA) - -6,9% -8,5% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 66,4% 79,4% 80,9% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti 1,07 0,56 0,35 Neto obratni kapital v EUR 873.443 1.361.437 570.916 Koeficient obračanja zalog - 120,99 161,65 Dnevi vezave zalog - 3,02 2,26 Koeficient obračanja terjatev - 65,29 69,55 Dnevi vezave terjatev - 5,59 5,25 Koeficient obračanja obveznosti - 0,68 0,90 Dnevi vezave obveznosti - 539,28 406,60 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 34,2% 30,4% 25,1% Servisiranje dolga -0,03 0,07 0,05 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja 0,01 0,01 0,01 Neto dolg v EUR 22.277.577 22.760.637 21.935.120 Neto dolg na EBITDA - 20,80 18,29 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % 99,7% 93,7% 88,1% 104 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.4 Casino Kobarid d.d. 3.4.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA40 CASINO KOBARID, igre na srečo in gostinstvo d.d. Polni naziv: CASINO KOBARID, igre na srečo in gostinstvo d.d. (IZBRISAN dne 15.06.2017) Naslov: Staro selo 60A, 5222 Kobarid Davčna številka: 79945163 Matična številka: 1814265000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralnica Aurora OPIS PODJETJA Casino Kobarid d.d., s polnim nazivom podjetja CASINO KOBARID, igre na srečo in gostinstvo d.d., deluje od leta 2002 ko je pridobila koncesijo. Delniška družba je bila ustanovljena leta 2003. Ustanovitelja same družbe sta HIT d.d. in Alpkomerc d.d. Tolmin. V igralniško-zabaviščnem centru Aurora v Starem selu pri Kobaridu so začeli s poslovanjem 2004. Ob odprtju so imeli igre na igralnih mizah (4 ameriških rulet, 4 igre s kartami), igre na 280 igralnih avtomatih in igre bingo. Poleg temeljne dejavnosti, se družba ukvarja tudi z gostinstvom, te pa dopolnjuje tudi zabavni program. Sama družba pa je kot prva v Sloveniji ponujala tudi igranje iger preko spleta na spletni strani igralnice Aurora na www.hitcasinos.si. Slika 18: Aurora, Restaurant & Entertainment 40 Casino Kobarid. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/Casino_Kobarid_d.d.?enota=298113&EnotaStatus=2. 105 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.4.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 SREDSTVA 8.828.946 9.505.762 9.362.566 8.698.779 7.050.666 6.168.992 5.925.106 5.640.457 5.411.963 4.652.452 4.437.691 3.842.237 3.405.514 Dolgoročna sredstva 6.890.967 6.727.709 7.207.670 7.251.093 6.150.525 5.484.395 5.118.461 4.947.143 4.815.051 4.058.019 3.748.592 3.232.765 2.823.770 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 313.557 125.726 103.272 153.629 166.529 107.853 173.629 64.306 47.781 31.759 12.197 8.044 9.025 Opredmetena osnovna sredstva 6.577.410 6.601.983 7.104.398 7.087.199 5.867.267 5.123.189 4.662.723 4.529.683 4.632.646 4.020.607 3.729.935 3.217.362 2.805.970 Odložene terjatve za davek n.p. 0 0 10.265 116.729 253.353 282.109 353.154 134.624 5.653 6.460 7.359 8.775 Kratkoročna sredstva 1.931.781 2.756.920 2.124.187 1.421.262 896.220 671.918 785.702 683.112 585.589 591.482 649.143 569.819 533.618 Zaloge 13.039 14.208 13.683 14.736 15.707 19.336 19.229 11.546 21.002 24.769 33.353 20.622 19.751 Kratkoročne finančne naložbe 542.247 1.633.067 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne poslovne terjatve 77.641 122.337 187.106 322.861 74.387 16.641 13.922 16.152 54.090 17.543 11.627 16.758 12.123 Denarna sredstva 1.298.853 987.308 1.923.398 1.083.665 806.126 635.941 752.551 655.414 510.497 549.170 604.163 532.439 501.744 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 6.198 21.133 30.709 26.424 3.921 12.679 20.943 10.202 11.323 2.951 39.956 39.653 48.126 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 8.828.946 9.505.764 9.362.564 8.698.779 7.050.666 6.168.992 5.925.106 5.640.457 5.411.963 4.652.452 4.437.691 3.842.237 3.405.515 Kapital 4.404.124 5.058.933 6.099.816 5.906.370 5.429.033 4.823.043 4.656.876 4.330.455 4.168.708 3.778.230 3.631.618 3.290.446 2.682.346 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 146.378 106.538 70.714 161.114 96.865 102.436 222.471 220.150 165.863 112.418 121.004 110.328 105.561 Dolgoročne obveznosti n.p. 2.176.002 1.359.998 544.000 5.116 796 311.494 156.617 44.992 0 52.449 394 26.809 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 2.176.002 1.359.998 544.000 5.116 796 311.494 138.889 0 0 0 0 0 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 0 17.728 44.992 0 52.449 0 26.467 Odložene obveznosti za davek n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 394 342 Kratkoročne obveznosti n.p. 2.072.623 1.750.209 2.022.174 1.439.628 1.134.238 686.640 853.068 930.376 650.361 627.464 433.400 578.601 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 816.001 815.999 1.288.000 836.266 493.291 173.571 166.667 259.335 144.872 50.023 15.077 168.271 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 1.256.622 934.210 734.174 603.362 640.947 513.069 686.401 671.041 505.489 577.441 418.323 410.330 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 63.318 91.666 81.827 65.121 80.024 108.479 47.625 80.167 102.024 111.443 5.156 7.669 12.198 106 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Poslovni prihodki 1.820.571 5.711.355 7.819.361 7.308.502 5.909.825 5.255.028 5.440.712 5.124.108 4.680.667 3.783.380 3.424.448 2.950.518 2.870.960 Čisti prihodki od prodaje 1.800.339 5.663.324 7.780.755 7.270.239 5.857.416 5.235.124 5.407.450 5.066.552 4.530.591 3.679.953 3.382.067 2.933.759 2.856.522 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 20.232 48.031 38.606 38.263 52.409 19.904 33.262 57.556 150.076 103.427 42.381 16.759 14.438 Poslovni odhodki 1.975.188 4.797.259 6.357.598 6.998.486 6.391.212 5.937.551 5.600.157 5.446.214 4.605.102 3.963.077 3.536.547 3.286.845 3.480.743 Stroški blaga, materiala in storitev 1.086.014 1.866.042 2.453.997 2.661.328 2.462.093 2.549.079 2.253.075 2.406.736 1.885.672 1.628.125 1.484.169 1.431.960 1.475.302 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 301.702 321.785 432.172 554.747 486.417 558.754 546.024 582.651 389.892 347.445 318.679 321.574 312.420 Stroški storitev 784.312 1.544.257 2.021.825 2.106.581 1.975.676 1.990.325 1.707.051 1.824.085 1.495.780 1.280.680 1.165.490 1.110.386 1.162.882 Stroški dela 357.503 1.119.279 1.461.069 1.708.592 1.606.647 1.517.883 1.630.312 1.566.983 1.482.319 1.217.800 1.074.140 977.212 966.393 Odpisi vrednosti 306.617 993.675 1.144.046 1.442.550 1.468.646 1.119.334 927.524 736.477 593.211 642.796 561.496 530.843 697.255 Drugi poslovni odhodki 225.054 818.263 1.298.486 1.186.016 853.826 751.255 789.246 736.018 643.900 474.356 416.742 346.830 341.793 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -154.617 914.096 1.461.763 310.016 -481.387 -682.523 -159.445 -322.106 75.565 -179.697 -112.099 -336.327 -609.783 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 151.998 1.907.772 2.605.808 1.752.566 987.259 436.811 768.079 414.371 668.776 463.099 449.397 194.516 87.472 Finančni prihodki 22.195 63.572 55.037 14.355 3.516 1.058 377 2.859 3.201 599 360 611 563 Finančni odhodki 34.402 109.270 101.631 92.209 77.312 38.632 33.529 27.212 23.267 19.510 7.805 2.624 5.049 Drugi prihodki 0 5.621 1.002 7.861 6.719 1.654 5.618 1.372 5.273 3.090 3.181 1.319 5.767 Drugi odhodki 1.553 2.053 8.038 2.459 13.336 4.991 7.943 1.216 3.988 2.747 809 2.871 29 Celotni poslovni izid -168.377 871.966 1.408.133 237.564 -561.800 -723.434 -194.922 -346.303 56.784 -198.265 -117.172 -339.892 -608.531 Skupaj davki 0 100.941 285.182 59.573 -106.464 -136.624 -28.755 -71.044 218.530 128.971 -421 -899 -1.416 Čisti poslovni izid -168.377 771.025 1.122.951 177.991 -455.336 -586.810 -166.167 -275.259 -161.746 -327.236 -116.751 -338.993 -607.115 107 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 37,22 43,11 53,41 58,87 58,30 60,48 62,22 61,88 58,92 51,05 48,99 47,00 45,22 Dodana vrednost v EUR 509.502 3.027.050 4.066.877 3.461.158 2.593.906 1.954.694 2.398.391 1.981.354 2.151.095 1.680.899 1.523.537 1.171.728 1.053.865 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 13.689 70.217 76.144 58.793 44.492 32.320 38.547 32.019 36.509 32.927 31.099 24.930 23.305 EBIT marža v % -8,6% 16,1% 18,8% 4,3% -8,2% -13,0% -2,9% -6,4% 1,7% -4,9% -3,3% -11,5% -21,3% EBITDA marža v % 8,4% 33,7% 33,5% 24,1% 16,9% 8,3% 14,2% 8,2% 14,8% 12,6% 13,3% 6,6% 3,1% Neto marža v % -9,4% 13,6% 14,4% 2,4% -7,8% -11,2% -3,1% -5,4% -3,6% -8,9% -3,5% -11,6% -21,3% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 16,3% 20,1% 3,0% -8,0% -11,4% -3,5% -6,1% -3,8% -8,2% -3,2% -9,8% -20,3% Donosnost sredstev v % (ROA) - 8,4% 11,9% 2,0% -5,8% -8,9% -2,7% -4,8% -2,9% -6,5% -2,6% -8,2% -16,8% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 92,2% 119,1% 123,0% 104,4% 92,5% 88,5% 97,2% 94,1% 101,6% 95,5% 96,8% 89,8% 82,5% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 1,33 1,21 0,70 0,62 0,59 1,14 0,80 0,63 0,91 1,03 1,31 0,92 Neto obratni kapital v EUR - 1.500.299 1.189.976 687.088 292.858 30.971 272.633 -3.289 -85.452 85.993 71.702 151.496 123.288 Koeficient obračanja zalog - 415,70 557,94 511,65 384,81 298,78 280,43 329,26 278,39 160,80 116,38 108,71 141,51 Dnevi vezave zalog - 0,88 0,65 0,71 0,95 1,22 1,30 1,11 1,31 2,27 3,14 3,36 2,58 Koeficient obračanja terjatev - 56,64 50,29 28,51 29,49 115,02 353,86 336,94 129,00 102,74 231,89 206,71 197,81 Dnevi vezave terjatev - 6,44 7,26 12,80 12,38 3,17 1,03 1,08 2,83 3,55 1,57 1,77 1,85 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,39 0,67 0,73 0,90 0,95 0,97 0,57 0,59 0,59 0,65 0,75 Dnevi vezave obveznosti - - 925,16 548,86 501,83 406,42 385,71 375,70 635,39 617,99 620,17 565,12 484,06 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 49,9% 53,2% 65,2% 67,9% 77,0% 78,2% 78,6% 76,8% 77,0% 81,2% 81,8% 85,6% 78,8% Servisiranje dolga 0,07 0,36 0,35 0,23 0,16 0,09 0,13 0,08 0,09 0,08 0,13 0,06 0,03 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,02 0,02 0,03 0,03 0,01 0,00 0,00 0,01 0,01 0,00 0,00 0,01 Neto dolg v EUR - 371.628 252.599 748.335 35.256 -141.854 -267.486 -349.858 -251.162 -404.298 -554.140 -517.362 -333.473 Neto dolg na EBITDA - - 0,12 0,29 0,40 -0,12 -0,27 -0,74 -0,45 -0,71 -1,07 -2,75 -4,86 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 109,1% 104,5% 89,8% 88,8% 88,3% 99,4% 92,5% 88,3% 94,0% 97,9% 102,5% 95,5% 108 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.5 Casino Portorož d.d. V okviru skupine Casino Portorož d.d. deluje oz. je delovalo več igralnic in igralnih salonov. Zaradi preglednosti predstavljamo vse na enem mestu. 3.5.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Casino Portorož d.d., prirejanje posebnih iger na srečo Polni naziv: CASINO PORTOROŽ d.d., prirejanje posebnih iger na srečo Naslov: Obala 75A, PORTOROŽ - PORTOROSE, 6320 Portorož - Portorose Davčna številka: 82949166 Matična številka: 5680859000 Dejavnost po SKD 2008: R92.001 – Dejavnost igralnic Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 124 (http://www.bizi.si/) Tabela 12: Koncesije Casino Portorož Zap. Opomba/ Datum št. Pričetek večinsko dodelitve Veljavnost Firma in sedež Igralnica poslovanja lastništvo koncesije koncesije AKTIVNE IGRALNICE (s koncesijo) Casino Portorož d.d. Casino Portorož 8 Obala 75a Obala 75a 1964 20.05.1999 30.06.2024 6320 Portorož 6320 Portorož Casino Casino Portorož d.d. Casino Lipica Portorož 9 Obala 75a Lipica 5 1989 21.05.1999 30.06.2024 6320 Portorož 6210 Sežana IGRALNICE BREZ KONCESIJE (ne poslujejo več) Casino Portorož d.d. Grand Casino Lido Čatež 2002 - 3 Obala 75a Topliška cesta 35 19.07.2001 30.06.2010 2009 6320 Portorož 8251 Čatež ob Savi Casino Casino Portorož d.d. Vila Marija Portorož 4 Obala 75a Šenjtane 26 1989–1992 6320 Portorož 6321 Portorož IGRALNI SALONI BREZ KONCESIJE Casino Portorož d.d. Igralni salon Casino Žusterna 3 Obala 75a Istarska cesta 67 6.08.2002 12.12.2012 6320 Portorož 6000 Koper Casino Portorož d.d. Igralni salon Celje 4 Obala 75a Mariborska cesta 3 Casino 17.12.2002 20.12.2005 Portorož 6320 Portorož 3000 Celje Casino Portorož d.d. Igralni salon Šentilj 5 Obala 75a Mostovž 19.12.2002 13.08.2004 2212 Šentilj v Slovenskih 6320 Portorož Goricah Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a) OPIS PODJETJA Delovanje Casinoja Portorož sega v čas avstro-ogrske monarhije, v leto 1913. Od takrat se ga povezuje z ugledom in prestižem. Po prenehanju delovanja zaradi dveh svetovnih vojn leta 1964 Casino ponovno odpre svoja vrata v hotelu Palace, s čimer se začne obdobje sodobnega igralništva na slovenskih tleh in pospešen razvoj turizma na slovenski obali. Leta 1972 se Casino Portorož preseli v prostore enega najelitnejših hotelov v Sloveniji, Grand hotela Metropol, kjer igralnica Grand Casino deluje še danes. Podjetje je imelo (Tabela 13: Pričetek poslovanja igralnic; Tabela 14: Pričetek poslovanja igralnih salonov) igralnico tudi v Vili Mariji 109 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA (1989-1992) in Grand Casino Lido Čatež v Čatežu ob Savi (2001-2010). Igralne salone pa še v Igralnem salonu Casino Žusterna (2020-2012 ); Igralnem salonu Celje (2002-2012) Igralnem salonu Šentilj (2002 -2005). Slika 19: Vila San Lorenzo kjer je bil kazino leta 1913 S svojim znanjem je portoroška igralnica pripomogla k nastanku drugih igralniških hiš. Leta 1983 je z novogoriškim gostinskim podjetjem v Hotelu Park v Novi Gorici ustanovila salon igralnih avtomatov, iz katerega se je kasneje razvil in osamosvojil HIT d.d. Delovanje družbe je, razen z igralniško dejavnostjo, povezano z organizacijo glasbenih večerov, plesnih zabav, razstav, predstav, športnih dogodkov ipd. Z vlaganjem Casinoja je Portorož pridobil turistično infrastrukturo, letališče, marino in avditorij. Igralnica je v preteklih 30 letih vlagala tudi v šolstvo in zdravstvo ter v cestno in prometno infrastrukturo. Po dolgih letih je Casino leta 2013 spet začel sponzorirati dejavnosti v lokalnem okolju41. 41 Mužic, Janez. 2013. Casino Portorož : 100 let. Portorož : Casino 110 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Slika 20: Grand Casino Metropol Grand Casino Lipica, ustanovljen 1989, se je razvil iz salona avtomatov in kasneje postal enota portoroške igralnice. Prvo lastninsko preoblikovanje je potekalo leta 1998, ko se je družba Casino Portorož d.o.o. registrirala kot delniška družba. Druga pomembna dokapitalizacija je potekala leta 2013, s čimer sta družbi Eurotas in Casino Riviera postali večinska lastnika. Preglednica lastniške strukture družbe na dan 31. 12. 2018:42 • Participativne prednostne delnice: o BEST GOLD BET d.o.o. 2,00% o CASINO RIVIERA d.d. 16,70% o LENDMARK d.o.o. 0,01% o BERNARDIN ARKADE d.d. 10,27% o NEVADA TURIZEM d.o.o. 1,44% o CASINO SEŽANA d.d. 0,84% o EUROTAS d.d. 18,74% • Navadne delnice: o KAPITALSKA DRUŽBA d.d. 15,07% 42 Casino Portorož. 2019. Letno poročilo Casino Portorož 2018. https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5680859000 111 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA o SLOVENSKI DRŽAVNI HOLDING d.d. 9,46% o OBČINA PIRAN 2,55% o BERNARDIN ARKADE d.d. 2,92% o EUROTAS d.d. 10,00% o CASINO RIVIERA d.d. 10,00% Leta 2013 je ustanovljena blagovna znamka Casinos Portorose – Hotels, Spa & Casino Resort. V okviru Casinoja delujejo 4 casinoji43: − Grand Casinò Portorož, − Grand Casinò Lipica, − Casinò Riviera, − Casinò Bernardin. Slika 21: Casino Lipica 43 http://www.casinos.si 112 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.5.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 36.087.686 35.509.510 32.693.048 30.083.142 29.966.541 27.590.584 29.959.257 26.202.400 24.118.014 22.613.929 21.498.281 21.406.432 20.311.131 19.200.129 Dolgoročna sredstva 29.353.825 30.697.045 27.126.477 25.015.166 25.729.278 24.327.806 27.091.636 24.421.423 22.447.901 21.208.457 20.136.704 20.193.676 18.869.831 17.581.762 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 3.116.988 2.846.174 0 1.354.981 1.263.815 1.239.994 1.000.316 285.542 295.132 252.538 198.842 144.399 112.525 256.435 Opredmetena osnovna sredstva 26.217.904 26.474.132 25.102.654 23.235.503 23.128.049 21.870.973 24.995.058 23.111.436 21.975.527 20.778.677 19.760.620 19.872.452 18.580.480 17.148.502 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 20.374 17.585 7.247 1.029.226 1.027.829 1.026.431 1.024.445 177.242 177.242 177.242 176.825 176.825 176.825 Dolgoročne poslovne terjatve 784.565 665.903 546.549 417.435 308.188 189.010 69.831 0 0 0 0 0 0 0 Odložene terjatve za davek n.p. 690.463 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročna sredstva 6.656.027 4.778.163 5.492.802 4.916.716 4.120.609 3.185.831 2.784.861 1.739.487 1.652.300 1.366.757 1.331.678 1.202.886 1.429.287 1.594.300 Zaloge 78.209 77.529 81.798 94.298 93.871 86.764 75.246 32.462 43.568 43.620 63.803 70.891 80.042 85.228 Kratkoročne finančne naložbe 1.102.301 13.829 8.346 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne poslovne terjatve 592.731 629.263 213.675 351.667 312.856 278.761 715.887 214.366 210.355 238.154 230.849 196.430 171.491 188.189 Denarna sredstva 4.098.222 4.057.542 5.188.983 4.470.751 3.713.882 2.820.306 1.993.728 1.492.659 1.398.377 1.084.983 1.037.026 935.565 1.177.754 1.320.883 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 77.833 34.302 73.769 151.260 116.654 76.947 82.760 41.490 17.813 38.715 29.899 9.870 12.013 24.067 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 36.087.686 35.509.509 32.693.047 30.083.142 29.966.541 27.590.584 29.959.257 26.202.400 24.118.014 22.613.929 21.498.281 21.406.432 20.311.130 19.200.129 Kapital 20.335.889 20.296.558 14.463.224 4.822.787 14.147.159 10.730.934 8.417.410 4.113.222 -902.507 1.735.950 1.915.997 2.566.530 2.432.061 2.792.417 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 672.954 1.634.645 3.258.496 11.850.223 1.950.276 1.238.247 692.257 513.930 174.052 262.389 205.123 228.540 195.438 221.673 Dolgoročne obveznosti n.p. 4.801.720 5.414.964 2.815.646 3.168.877 3.129.462 6.119.709 5.678.531 4.231.226 3.391.353 16.373.240 15.813.296 12.650.036 12.894.967 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 3.487.338 4.934.652 2.482.063 3.068.160 3.127.823 6.119.709 5.678.531 4.231.226 943.210 13.928.240 13.666.910 12.650.036 12.143.621 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 1.314.383 480.312 333.583 100.717 1.639 0 0 0 2.448.143 2.445.000 2.146.386 0 751.346 Kratkoročne obveznosti n.p. 8.776.587 9.523.005 10.564.032 10.700.229 12.491.941 14.729.881 15.845.056 20.359.081 17.076.603 2.875.418 2.681.082 4.923.505 3.203.258 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 4.679.825 5.258.663 6.529.605 6.927.267 7.134.396 9.052.478 9.907.919 10.883.248 12.760.571 569.276 409.607 398.773 590.978 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 4.096.761 4.264.342 4.034.427 3.772.962 5.357.545 5.677.403 5.937.137 9.475.833 4.316.032 2.306.142 2.271.475 4.524.732 2.612.280 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 256.208 0 33.358 30.454 0 0 0 51.661 256.162 147.634 128.503 116.984 110.090 87.814 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe Casino Portorož d.d., so na dan 31. 12. 2017 znašala 19.200.129 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 nižja za 46,8 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti sredstev, in sicer −4,6 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 17.581.762 EUR oziroma 91,6 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 17.148.502 EUR oziroma 97,5 % dolgoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila 113 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 dolgoročna sredstva v letu 2017 nižja za 40,1 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti dolgoročnih sredstev, in sicer −3,7 %. Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 1.594.300 EUR oziroma 8,3 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 1.320.883 EUR oziroma 82,9 % kratkoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 nižja za 76,0 %. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V obdobju 2004−2010 so kratkoročna sredstva presegala 2,5 milijona EUR, v poznejših letih so bile vrednosti kratkoročnih sredstev nižje od 2 milijona EUR. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 2.792.417 EUR oziroma 14,5 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Večinoma je kapital predstavljal manj kot 50 % obveznosti do virov sredstev, razen v letih 2004 in 2005. V povprečju je delež kapitala znašal 25,4 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 nižji za kar 86,3 %. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, najvišje vrednosti so bile dosežene v obdobju 2004−2011. V letu 2012 je bil kapital negativen. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 16.407.712 EUR oziroma 85,5 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v obdobju 2004−2017 v povprečju predstavljalo večji del financiranja podjetja, razen v letih 2004 in 2005. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale dolgoročne obveznosti, in sicer 12.894.967 EUR oziroma 78,6 %, kar predstavlja 67,2 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 višje za 4,2 %. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 2,1 %. ) Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev RUE 30.000.000 v 40.000.000 ( R) it U 25.000.000 s 35.000.000 E o v n ( z v 30.000.000 e 20.000.000 e v t b s o 25.000.000 d 15.000.000 e er n s v 20.000.000 v ol 10.000.000 o s ri 15.000.000 o v p 5.000.000 o ni d 10.000.000 e it n s č 0 5.000.000 o n n a 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 z n e 0 v Fi b 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti O -5.000.000 Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala 114 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 33.963.401 36.295.254 34.552.776 30.120.402 24.315.491 24.079.862 21.259.850 16.782.590 15.577.883 16.073.583 15.777.758 16.312.317 15.677.473 16.015.138 Čisti prihodki od prodaje 31.699.922 35.890.965 34.375.828 29.907.452 24.208.363 23.687.073 21.197.705 16.588.048 15.507.235 15.947.192 15.696.583 16.298.741 15.434.276 15.743.190 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 2.263.479 404.289 176.948 212.950 107.128 392.789 62.145 194.542 70.648 126.391 81.175 13.576 243.197 271.948 Poslovni odhodki 31.403.991 35.532.357 39.669.137 39.471.401 28.621.580 27.918.017 22.232.228 19.868.371 18.342.774 17.379.787 14.827.541 15.394.794 14.865.733 15.200.481 Stroški blaga, materiala in storitev 10.971.352 12.960.315 14.132.991 10.294.687 10.573.047 10.235.135 7.694.450 5.505.219 5.269.995 6.067.934 4.942.854 5.843.073 5.605.063 5.552.255 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 1.080.568 1.517.925 1.793.175 1.618.670 1.793.655 1.724.574 1.450.860 1.356.313 1.256.837 893.089 680.796 1.173.447 1.220.280 1.192.048 Stroški storitev 9.890.784 11.442.390 12.339.816 8.676.017 8.779.392 8.510.561 6.243.590 4.148.906 4.013.158 5.174.845 4.262.058 4.669.626 4.384.783 4.360.207 Stroški dela 12.776.195 13.866.967 13.897.867 13.312.918 12.516.178 12.063.572 9.950.755 9.113.054 6.865.427 4.445.305 3.334.878 3.359.281 3.354.036 3.757.698 Odpisi vrednosti 3.285.445 3.673.757 5.005.143 2.674.968 2.331.634 2.568.238 1.818.306 2.687.329 1.732.077 1.828.013 1.612.616 1.555.773 1.556.532 1.439.269 Drugi poslovni odhodki 4.370.999 5.031.318 6.633.136 13.188.828 3.200.721 3.051.072 2.768.717 2.562.769 4.475.275 5.038.535 4.937.193 4.636.667 4.350.102 4.451.259 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 2.559.410 762.897 -5.116.361 -9.350.999 -4.306.089 -3.838.155 -972.378 -3.085.781 -2.764.891 -1.306.204 950.217 917.523 811.740 814.657 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 5.844.854 4.436.653 -111.218 -6.676.031 -1.974.455 -1.269.917 845.928 -398.452 -1.032.814 521.809 2.562.833 2.473.296 2.368.272 2.253.926 Finančni prihodki 34.213 17.710 266.472 147.560 4.399 29.361 2.782 8.264 1.355 217 284 1.643 8.023 1.200 Finančni odhodki 859.445 450.367 430.745 529.925 634.632 681.701 983.415 1.235.268 2.267.193 1.037.090 725.161 505.210 416.942 388.181 Drugi prihodki 68.431 124.381 207.607 94.464 9.297.087 1.092.612 48.474 40.641 20.302 121.950 75.394 63.354 14.707 6.381 Drugi odhodki 234.482 27.675 65.404 1.535 36.390 18.341 408.987 32.046 5.302 15.353 110.677 61.898 226.514 31.561 Celotni poslovni izid 1.568.127 426.946 -5.138.431 -9.640.435 4.324.375 -3.416.224 -2.313.524 -4.304.190 -5.015.729 -2.236.480 190.057 415.412 191.014 402.496 Skupaj davki 0 -397.600 690.389 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Čisti poslovni izid 1.568.127 824.546 -5.828.820 -9.640.435 4.324.375 -3.416.224 -2.313.524 -4.304.190 -5.015.729 -2.236.480 190.057 415.412 191.014 402.496 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje Casino Portorož d.d., realiziralo 16.015.138 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 nižji za 52,8 %. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 15.200.481 EUR. ) 45.000.000 RU Glede na leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 nižji za E v 40.000.000 ( ik 51,6 %. d 35.000.000 ohd 30.000.000 o / ik 25.000.000 Povprečni letni padec prihodkov v obdobju 2004−2017 je doh 20.000.000 i znašal −5 r ,2 %, povprečni letni padec poslovnih odhodkov pa p i 15.000.000 nv −4,7 %. Večinoma so poslovni odhodki presegali prihodke, in sicer ol 10.000.000 so v obdobju 2006−2013, v ostalih letih pa so bili nižji kot prihodki. P 5.000.000 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 115 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V povprečju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški dela (v povprečju 34,3 %), sledijo stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 34,2 %), med njimi največ stroški storitev (28,3 % vseh poslovnih odhodkov). Podjetje je v letih 2004, 2005, 2008 in v obdobju 2014−2017 dosegalo dobiček, v ostalih letih pa je poslovalo z izgubo. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 814.657 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBIT v letu 2017 nižji za 68,2 %. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V obdobju 2006−2013 je podjetje ustvarilo izgubo iz poslovanja, v ostalih letih pa dobiček, ki je bil najvišji v letu 2004, in sicer preko 2,5 milijona EUR. V ostalih letih dobiček ni presegel 1 milijona EUR. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 2.253.926 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 nižji za 61,4 %. Podjetje je večinoma ustvarjalo pozitiven EBITDA, razen v obdobjih od 2006−2009 in 2011−2012, ko je bil EBITDA negativen. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 402.496 EUR. Glede na leto 2004 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 nižji za 74,3 %. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je dobiček ustvarilo v letih 2004, 2005 in 2008 ter v obdobju 2014−2017. Najvišji dobiček je doseglo v letu 2008, in sicer je le-ta presegel 4,3 milijone EUR. V ostalih letih je podjetje poslovalo z izgubo, ki je bila največja v letu 2007 in je presegala 9,5 milijona EUR. 116 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 364,37 373,82 382,90 371,47 344,80 317,12 296,93 272,00 224,00 124,00 107,13 103,49 97,85 124,22 Dodana vrednost v EUR 18.621.050 18.303.620 13.786.649 6.636.887 10.541.723 10.793.655 10.796.683 8.714.602 5.832.613 4.967.114 5.897.711 5.832.577 5.722.308 6.011.624 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 51.105 48.964 36.006 17.867 30.573 34.037 36.361 32.039 26.038 40.057 55.052 56.359 58.480 48.395 EBIT marža v % 8,1% 2,1% -14,9% -31,3% -17,8% -16,2% -4,6% -18,6% -17,8% -8,2% 6,1% 5,6% 5,3% 5,2% EBITDA marža v % 18,4% 12,4% -0,3% -22,3% -8,2% -5,4% 4,0% -2,4% -6,7% 3,3% 16,3% 15,2% 15,3% 14,3% Neto marža v % 4,9% 2,3% -17,0% -32,2% 17,9% -14,4% -10,9% -25,9% -32,3% -14,0% 1,2% 2,5% 1,2% 2,6% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 4,1% -33,5% -100,0% 45,6% -27,5% -24,2% -68,7% -312,4% -536,7% 10,4% 18,5% 7,6% 15,4% Donosnost sredstev v % (ROA) - 2,3% -17,1% -30,7% 14,4% -11,9% -8,0% -15,3% -19,9% -9,6% 0,9% 1,9% 0,9% 2,0% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 108,1% 102,1% 87,1% 76,3% 85,0% 86,3% 95,6% 84,5% 84,9% 92,5% 106,4% 106,0% 105,5% 105,4% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,54 0,58 0,47 0,39 0,26 0,19 0,11 0,08 0,08 0,46 0,45 0,29 0,50 Neto obratni kapital v EUR - 681.401 1.228.460 882.289 347.647 -2.171.714 -2.892.542 -4.197.650 -7.823.533 -2.949.275 -974.464 -1.068.589 -3.095.445 -1.017.980 Koeficient obračanja zalog - 460,91 431,51 339,67 257,30 262,26 261,68 308,02 407,92 365,81 292,24 242,01 204,52 190,51 Dnevi vezave zalog - 0,79 0,85 1,07 1,42 1,39 1,39 1,18 0,89 1,00 1,25 1,51 1,78 1,92 Koeficient obračanja terjatev - 58,74 81,56 105,80 72,86 80,08 42,62 35,66 73,02 71,11 66,94 76,29 83,90 87,54 Dnevi vezave terjatev - 6,21 4,48 3,45 5,01 4,56 8,56 10,23 5,00 5,13 5,45 4,78 4,35 4,17 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,43 0,39 0,46 0,38 0,26 0,23 0,16 0,13 0,21 0,51 0,36 0,33 Dnevi vezave obveznosti - - 850,95 935,66 794,38 966,22 1.388,06 1.562,81 2.238,05 2.818,33 1.775,20 711,93 1.016,41 1.092,66 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 56,4% 57,2% 44,2% 16,0% 47,2% 38,9% 28,1% 15,7% -3,7% 7,7% 8,9% 12,0% 12,0% 14,5% Servisiranje dolga 0,15 0,12 -0,02 -0,17 0,23 -0,03 -0,02 -0,08 -0,16 -0,02 0,12 0,12 0,11 0,12 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,02 0,01 0,01 0,01 0,01 0,02 0,03 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Neto dolg v EUR - 4.095.792 4.995.986 4.540.917 6.281.545 7.441.913 13.178.459 14.093.791 13.716.097 12.618.798 13.460.490 13.140.952 11.871.055 11.413.716 Neto dolg na EBITDA - - -40,87 -0,71 -2,74 -5,40 12,19 -34,22 -13,46 25,23 5,09 5,38 5,28 5,17 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 77,5% 71,5% 29,2% 66,9% 57,0% 53,7% 40,1% 14,8% 12,6% 78,7% 80,4% 79,9% 85,0% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 124,22. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih znižalo za skoraj 2/3. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec števila zaposlenih, in sicer −6,6 %. V obdobju 2004−2009 je bilo povprečno število zaposlenih več kot 300, od leta 2010 naprej se je pričelo število zaposlenih postopoma zniževati, v letu 2017 pa se je povišalo za 26,9 %. 117 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 6.011.624 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost znižala za 67,7 %. V obdobju 2004−2006 je bila dodana vrednost višja od 13 milijonov EUR, kasneje ni presegla 11 milijonov EUR. V povprečju je bil realiziran padec dodane vrednosti, in sicer −4,9 %. En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 48.395 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca znižala za 5,3 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast, in sicer 4,4 %. Povprečje obdobja je znašalo 40.809 EUR. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 5,2 %. Glede na leto 2004 se je EBIT marža znižala za 35,9 %. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V obdobju 2006−2013 je podjetje ustvarilo negativno EBIT maržo, v ostalih letih je bila EBIT marža pozitivna. Povprečje obdobja je bilo sicer negativno in je znašalo −6,9 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 14,3 %, kar je nad povprečjem opazovanega obdobja. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža znižala Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže za 32,4 %. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2004−2017 je 6.000.000 30,0% bilo različno. Negativna EBITDA marža je bila v obdobju 4.000.000 ) 20,0% R 2006−2009 in 2011−2012, v ostalih letih je bila pozitivna. U 2.000.000 E ) v( 10,0% % d 0 v i ( z Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje i a i ž 0,0% n -2.000.000 ra v (neto marža) je v letu 2017 znašal 2,6 %. Glede na leto o m l s -4.000.000 o 2004 se je neto marža znižala za 48,3 o -10,0% t %. Gibanje neto p e i N t marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Negativn s -6.000.000 a neto i -20,0% Č marža je bila v letih 2006 in 2007 ter v obdobju 2009−2013. -8.000.000 -30,0% V ostalih letih je bila neto marža pozitivna. Povprečje -10.000.000 obdobja je bilo sicer negativno in je znašalo −8,2 %. -12.000.000 -40,0% 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 15,4 %. Čisti poslovni izid Neto marža v % Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 povečal za skoraj 4-krat. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno. V letih 2006 in 2007 ter v obdobju 2009−2013 je bil ROE negativen, v ostalih letih so bile dosežene pozitivne vrednosti, pri čemer je bila najvišja vrednost v letu 2008, ko je podjetje ustvarilo največji dobiček v opazovanem obdobju. 118 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 2,0 %. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 zmanjšal za 21,5 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno. V letih 2006 in 2007 ter v obdobju 2009−2013 je bil ROA negativen, v ostalih letih so bile dosežene pozitivne vrednosti, pri čemer je bila najvišja vrednost v letu 2008, ko je podjetje ustvarilo največji dobiček v opazovanem obdobju. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 105,4 %. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 znižala za 2,6 %. Povprečje obdobja je znašalo 94,7 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih odhodkov, kot je bila višina poslovnih prihodkov. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v obdobju 2006−2013 je bil kazalnik nižji od 100 %, kar pomeni, da so bili odhodki višji kot prihodki. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 0,50. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 znižal za 8,6 %. Povprečje obdobja je znašalo 0,34. Kazalnik je bil v vseh letih opazovanja nižji od 1, kar nam kaže, da podjetje ni bilo sposobno pokrivati tekočih kratkoročnih obveznosti s kratkoročnimi viri. Neto obratni kapital je bil na dan 31. 12. 2017 negativen in je znašal −1.017.980 EUR. V obdobju 2005−2008 je bil neto obratni kapital pozitiven, v naslednjih letih pa negativen, kar je za podjetje ugodneje. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 190,51. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 znižal za 58,7 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti koeficienta, in sicer −5,8 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 1,92 dneva, kar je najslabše v primerjavi z obratom zalog v preostalih letih opazovanega obdobja. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 87,54. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povečal za 49,0 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 9,1 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 4,17 dneva, kar je boljše od povprečja opazovanega obdobja. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,33. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 zmanjšal za 32,1 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 6,3 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 1.092,66 dneva, kar je 28,4 % več kot v letu 2006. V povprečju podjetje plačuje dobaviteljem na dobra tri leta. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 14,5 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 znižala za 74,2 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Najvišje vrednosti je podjetje doseglo v obdobju 2004−2006 ter v letu 2008, v letu 2012 je bila stopnja lastniškosti negativna zaradi negativnega kapitala. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,12. Glede na leto 2004 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 21,1 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V obdobjih od 2006−2007 in 2009−2013 je bila vrednost kazalnika negativna, kar nakazuje na generiranje negativnega denarnega toka. 119 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,01, kar je na ravni povprečja obdobja od 2005−2017. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 43,3 %, kar je za podjetje ugodno. Vrednosti kazalnika kažejo na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Neto dolg je v letu 2017 znašal 11.413.716 EUR. V celotnem obdobju od 2005−2017 je bil neto dolg pozitiven. Najvišje 16.000.000 30,00 vrednosti neto dolga oziroma najvišjo stopnjo zadolženosti 14.000.000 20,00 je podjetje imelo v obdobju 2010−2015. ) 12.000.000 10,00 RU DA E T I Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 5,17, kar kaže na 10.000.000 0,00 v B ( E g slabšo sposobnost podjetja odplačevati dolgove. l a o 8.000.000 -10,00 n d g l o o te 6.000.000 -20,00 d Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 N ote znašala 85,0 %, kar je največ v celotnem opazovanem 4.000.000 -30,00 N obdobju, sicer pa kaže na slabo likvidnost podjetja. Glede 2.000.000 -40,00 na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povišal za 9,6 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Najvišje 0 -50,00 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 vrednosti kazalnika so bile dosežene v obdobju 2014−2017, a Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA tudi te niso presegale 100 %, kar pomeni, da so dolgoročna sredstva v določeni višini financirana s kratkoročnimi sredstvi, kar kaže na neugodno financiranje in podkapitaliziranost. 120 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.6 Casino Bled d.d. V okviru skupine Casino Bled d.d. deluje oz. je delovalo več igralnic in igralnih salonov. Zaradi preglednosti predstavljamo vse na enem mestu. Ker lastniško družbo obvladuje Best Gold Bet d.o.o. v tem sklopu navajamo tudi ta podjetja. 3.6.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Casino bled d.d., Prirejanje posebnih iger na srečo Polni naziv: CASINO BLED, D.D. prirejanje posebnih iger na srečo Naslov: Cesta svobode 15, 4260 Bled Davčna številka: 87027208 Matična številka: 5379911000 Dejavnost po SKD 2008: R92.001 – Dejavnost igralnic Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 38 (http://www.bizi.si/) Koncesija: Igralnica Bled Tabela 13: Koncesije Casino Bled in povezanih podjetij Zap. Opomba/ Datum št. Pričetek večinsko dodelitve Veljavnost Firma in sedež Igralnica poslovanja lastništvo koncesije koncesije AKTIVNE IGRALNICE (s koncesijo) Casino Bled d.d. Casino Bled B.G.S. 10 Cesta svobode 15 Cesta svobode 15 1965 13.01.2010 31.12.2022 d.o.o. 4260 Bled 4260 Bled AKTIVNI IGRALNI SALONI S KONCESIJO Best Gold Bet d.o.o. Igralni salon Gold Club Casino 2 Cesta na Lenivec 44 Lipica 21 17.12.2002 20.12.2020 6210 Sežana 6210 Sežana Best Gold Igralni salon Hotel Casino Bet d.o.o. Pigal d.o.o. Castra 3 29.07.2004 31.07.2022 Goriška cesta 25č Goriška cesta 25č 5270 Ajdovščina 5270 Ajdovščina IGRALNI SALONI BREZ KONCESIJE Casino Bled d.d. Igralni salon Vulkan Casino 6 Cesta svobode 15 Spodnji Plavž 24 C 9.02.2006 13.09.2012 Bled d.d. 4260 Bled 4270 Jesenice Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a) OPIS PODJETJA Igralnica na Bledu je začela z delovanjem leta 1924, a je po eni sezoni z delovanjem prenehala. Le za leto dni se ponovno odpre leta 1937. Po ponovnem odprtju leta 1965 neprenehoma deluje44. Podjetje dobi koncesijo takoj ko stopi v veljavo ZIS. V obdobju med 2006 in 2012 so imeli v upravljanju tudi igralni salon Vulkan. 44 https://www.casino-bled.si 121 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Blejska igralnica je promotor turističnega razvoja kraja in glavni vlagatelj v turistično infrastrukturo. Vlaganja so izvedena za izgradnjo, adaptacijo in financiranje: • prostorov blejskega gradu, • restavracije na blejskem otoku, • infrastrukture v kampu Zaka, • smučarskega centra Zatrnik, • smučišča na Straži, • klubskih prostorov na igrišču za golf, • dveh hidrobusov na akumulatorski pogon, • izgradnjo teniških igrišč v Mali Zaki, • festivalne dvorane. Poleg tega igralnica izvaja manjša vlaganja v kraju in različna sponzorstva ter ponuja garancije turističnim subjektom za najemanje kreditov. Lastniška struktura45: • SDH d.d - 33,75 % • Kapitalska družba d.d. - 2,75 % • Občina Bled - 2,59 % • Občina Gorje - 0,91 % • BEST GOLD BET d.o.o. - 43,00 % • GC Investicije d.d. - 17,00 % Slika 22: Casino Bled 45 Casino Bled. 2019. Letno poročilo za družbo Casino Bled d.d. 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5379911000. 122 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.6.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 2.821.826 2.851.651 5.700.752 3.967.075 3.174.270 4.647.407 3.969.427 3.308.468 2.782.526 2.207.528 1.650.282 1.577.930 1.403.271 1.500.049 Dolgoročna sredstva 2.546.089 2.536.932 3.629.336 3.479.228 2.964.587 4.256.129 3.673.881 2.921.150 2.236.839 1.806.722 1.372.396 1.304.990 1.231.585 1.181.838 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 11.345 18.186 249.841 238.281 203.791 180.937 0 22.816 0 6.364 0 0 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 2.531.715 2.460.192 3.311.588 3.176.242 2.700.705 4.015.101 3.482.084 2.838.243 2.215.134 1.795.038 1.367.076 1.299.670 1.231.572 1.176.864 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 3.030 960 13 13 13 12 13 13 13 13 13 13 13 Dolgoročne poslovne terjatve 0 41.999 52.487 52.486 52.486 52.486 52.486 52.486 0 0 0 0 0 0 Odložene terjatve za davek n.p. 13.524 14.459 12.206 7.592 7.592 7.592 7.592 7.592 5.307 5.307 5.307 0 4.962 Kratkoročna sredstva 271.958 293.544 2.070.118 482.306 208.649 381.350 295.311 387.253 545.665 400.328 262.167 259.941 160.137 308.777 Zaloge 34.670 40.117 56.226 68.975 26.549 72.196 38.510 40.749 37.249 34.562 12.592 27.131 14.180 17.526 Kratkoročne finančne naložbe 0 0 0 0 0 0 0 50.000 149.276 151.776 80.166 2.500 2.500 2.500 Kratkoročne poslovne terjatve 50.296 27.131 1.578.668 16.895 20.153 69.077 86.852 32.426 143.653 100.021 75.446 46.817 64.826 48.936 Denarna sredstva 186.992 226.296 435.224 396.436 161.947 240.077 169.949 264.078 215.487 113.969 93.963 183.493 78.631 239.815 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 3.779 21.175 1.298 5.541 1.034 9.928 235 65 22 478 15.719 12.999 11.549 9.434 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 2.821.826 2.851.651 5.700.751 3.967.075 3.174.270 4.647.407 3.969.427 3.308.468 2.782.526 2.207.528 1.650.282 1.577.930 1.403.271 1.500.049 Kapital 2.155.859 2.249.620 2.229.427 2.087.629 1.134.053 1.895.751 770.008 351.673 106.056 108.416 -166.394 210.198 243.005 332.483 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 54.096 58.242 55.483 72.304 62.328 57.347 28.357 9.087 5.823 5.823 2.068 0 52.473 Dolgoročne obveznosti n.p. 136.262 1.055.884 1.024.212 814.414 618.861 411.809 218.828 132.595 194.955 111.552 484.106 350.795 300.619 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 128.335 1.055.884 607.617 814.414 618.861 411.809 218.828 132.595 194.955 111.552 325.219 214.555 187.735 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 7.927 0 416.595 0 0 0 0 0 0 0 158.887 136.240 112.884 Kratkoročne obveznosti n.p. 405.734 2.352.700 795.341 1.143.064 2.058.715 2.713.503 2.709.610 2.529.988 1.898.334 1.699.301 881.558 809.471 814.474 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 47.563 408.488 342.363 575.733 1.011.703 1.144.830 1.147.104 1.079.070 705.825 470.914 269.856 219.292 116.898 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 358.171 1.944.212 452.978 567.331 1.047.012 1.568.673 1.562.506 1.450.918 1.192.509 1.228.387 611.702 590.179 697.576 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 113 5.940 4.498 4.410 10.435 11.752 16.760 0 4.800 0 0 0 0 0 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe Casino Bled d.d. so na dan 31. 12. 2017 znašala 1.500.049 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 nižja za 46,8 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti sredstev, in sicer −0,4 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 1.181.838 EUR oziroma 78,8 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 1.176.864 EUR oziroma 99,6 % dolgoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila 123 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 dolgoročna sredstva v letu 2017 nižja za 53,6 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti dolgoročnih sredstev, in sicer −3,7 %. Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 308.777 EUR oziroma 20,6 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 239.815 EUR oziroma 16,0 % kratkoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za 13,5 %. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V povprečju kratkoročna sredstva niso presegla 0,5 milijona EUR razen v letu 2006, ko je bila vrednost kratkoročnih sredstev več kot 2 milijona EUR, predvsem zaradi večjih kratkoročnih terjatev. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 332.483 EUR oziroma 22,2 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Večinoma je kapital predstavljal manj kot 50 % obveznosti do virov sredstev, razen v letih 2004, 2005 in 2007. V povprečju je delež kapitala znašal 28,9 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 nižji za kar 84,6 %. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kapitala, in sicer −45,4 %. V letu 2014 je bil kapital negativen. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 1.167.566 EUR oziroma 77,8 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v obdobju 2004−2017 v povprečju predstavljalo večji del financiranja podjetja, razen v letih 2004, 2005 in 2007. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale kratkoročne obveznosti, in sicer 814.474 EUR oziroma 69,8 %, kar predstavlja 54,3 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 višje za 75,3 %. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 30,0 %. ) Finančne in poslovne obveznosti R Obveznosti do virov sredstev UE 4.000.000 v( 6.000.000 ) i 3.500.000 t R s U o E 5.000.000 n 3.000.000 z v( e v v 2.500.000 e 4.000.000 b t o s e 2.000.000 d n e 3.000.000 r v s o 1.500.000 l v s o 2.000.000 o r 1.000.000 i p v ni o 1.000.000 500.000 e d n it č 0 s 0 n o a 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 n n z i e -1.000.000 F vb 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti O Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala 124 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 3.811.227 4.104.795 4.243.491 5.014.717 4.102.934 3.113.796 4.189.792 4.147.096 3.425.856 2.807.048 2.185.787 2.317.463 2.009.258 2.063.563 Čisti prihodki od prodaje 3.789.865 4.104.795 4.243.491 5.014.717 4.096.069 3.094.796 4.173.884 4.136.093 3.416.733 2.775.408 2.126.027 2.317.463 2.009.258 2.014.409 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 21.362 0 0 0 6.865 19.000 15.908 11.003 9.123 31.640 59.760 0 0 49.154 Poslovni odhodki 3.738.175 4.023.313 4.367.263 5.099.335 4.988.992 3.838.593 5.210.877 4.445.003 3.625.105 2.712.712 2.362.579 1.983.488 1.957.926 1.955.784 Stroški blaga, materiala in storitev 1.921.079 1.993.806 2.365.534 2.604.544 2.369.951 1.724.892 2.665.655 1.936.287 1.614.353 1.035.358 901.669 906.196 836.894 797.250 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 362.983 321.872 441.976 554.774 564.446 380.448 507.489 397.660 327.264 203.799 204.417 190.908 152.672 158.888 Stroški storitev 1.558.096 1.671.934 1.923.558 2.049.770 1.805.505 1.344.444 2.158.166 1.538.627 1.287.089 831.559 697.252 715.288 684.222 638.362 Stroški dela 1.200.743 1.401.745 1.309.066 1.510.347 1.601.836 1.294.190 1.312.328 1.349.657 1.097.933 986.453 873.176 798.931 875.390 939.365 Odpisi vrednosti 365.248 356.479 376.075 508.307 558.021 472.325 815.104 769.428 618.239 478.123 444.721 118.331 104.458 77.383 Drugi poslovni odhodki 251.105 271.283 316.588 476.137 459.184 347.186 417.790 389.631 294.580 212.778 143.013 160.030 141.184 141.786 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 73.052 81.482 -123.772 -84.618 -886.058 -724.797 -1.021.085 -297.907 -199.249 94.336 -176.792 333.975 51.332 107.779 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 438.300 437.961 252.302 423.689 -328.037 -252.472 -205.981 471.521 418.990 572.459 267.929 452.306 155.791 185.162 Finančni prihodki 38.688 47.197 256.405 844 2.270 220 5.472 553 4.927 3.154 2.395 923 155 133 Finančni odhodki 25.008 17.381 58.268 79.686 94.688 84.123 98.766 104.756 118.560 105.233 86.017 53.071 26.129 16.717 Drugi prihodki 42.841 44.484 94.920 65.154 134.289 6.024 0 8.721 71.047 16.994 9.221 12.388 27.271 11.683 Drugi odhodki 24.468 22.993 189.815 41.237 61.228 13.989 7.497 23.170 3.256 4.053 23.617 7.790 18.095 1.316 Celotni poslovni izid 105.105 132.789 -20.530 -139.543 -905.415 -816.665 -1.121.876 -416.559 -245.091 5.198 -274.810 286.425 34.534 101.562 Skupaj davki 0 0 0 2.252 4.614 9.526 0 0 0 2.284 0 19.734 1.728 11.366 Čisti poslovni izid 105.105 132.789 -20.530 -141.795 -910.029 -826.191 -1.121.876 -416.559 -245.091 2.914 -274.810 266.691 32.806 90.196 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje Casino Bled d.d. realiziralo 2.063.563 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 nižji Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov za 45,9 %. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 1.955.784 ) 6.000.000 RUE EUR. Glede na leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 v( i 5.000.000 k nižji za 47,7 %. dohd 4.000.000 o / ik Povprečni le d tni padec prihodkov v obdobju 2004−2017 je 3.000.000 ohir znašal −3,2 %, povprečni letni padec poslovnih odhodkov pa p i 2.000.000 nv − o 3,5 %. Večinoma so poslovni odhodki presegali prihodke, in sicer lso 1.000.000 P v obdobju 2006−2012 in v letu 2014, v ostalih letih pa so bili nižji kot 0 prihodki. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 125 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V povprečju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 46,0 %), med njimi največ stroški storitev (36,7 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo stroški dela (v povprečju 34,6 %). Podjetje je v opazovanem obdobju dosegalo dobiček, pa tudi izgubo, ki je bila največja v obdobju 2008−2010. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 107.779 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBIT v letu 2017 višji za 47,5 %. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V obdobju 2006−2012 ter v letu 2014 je podjetje ustvarilo izgubo iz poslovanja, v ostalih letih pa dobiček. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 185.162 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 nižji za 57,8 %. Podjetje je večinoma ustvarjalo pozitiven EBITDA, razen v obdobju 2008−2010. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 90.196 EUR. Glede na leto 2004 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 nižji za 14,2 %. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Dobiček je bil generiran v letih 2004, 2005, 2013 in v obdobju 2015−2017. V ostalih letih je podjetje poslovalo z izgubo, ki je bila največja v letu 2010 in je presegala 1 milijon EUR. 126 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 39,51 37,85 46,00 51,16 55,42 49,15 51,59 51,59 48,12 41,67 38,50 35,29 38,59 38,09 Dodana vrednost v EUR 1.639.043 1.839.706 1.561.369 1.934.036 1.273.799 1.041.718 1.106.347 1.821.178 1.516.923 1.558.912 1.141.105 1.251.237 1.031.181 1.124.527 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 41.484 48.605 33.943 37.804 22.984 21.195 21.445 35.301 31.524 37.411 29.639 35.456 26.721 29.523 EBIT marža v % 1,9% 2,0% -2,9% -1,7% -21,6% -23,4% -24,5% -7,2% -5,8% 3,4% -8,3% 14,4% 2,6% 5,4% EBITDA marža v % 11,6% 10,7% 5,9% 8,4% -8,0% -8,2% -4,9% 11,4% 12,3% 20,6% 12,6% 19,5% 7,8% 9,2% Neto marža v % 2,8% 3,2% -0,5% -2,8% -22,2% -26,7% -26,9% -10,1% -7,2% 0,1% -12,9% 11,5% 1,6% 4,5% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 6,0% -0,9% -6,6% -56,5% -54,5% -84,2% -74,3% -107,1% 2,7% 948,0% 1217,7% 14,5% 31,3% Donosnost sredstev v % (ROA) - 4,7% -0,5% -2,9% -25,5% -21,1% -26,0% -11,4% -8,0% 0,1% -14,2% 16,5% 2,2% 6,2% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 102,0% 102,0% 97,2% 98,3% 82,2% 81,1% 80,4% 93,3% 94,5% 103,5% 92,5% 116,8% 102,6% 105,5% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,72 0,88 0,61 0,18 0,19 0,11 0,14 0,22 0,21 0,15 0,29 0,20 0,38 Neto obratni kapital v EUR - -64.627 125.906 29.328 -358.682 -665.662 -1.273.362 -1.175.253 -905.253 -792.181 -966.220 -351.761 -430.042 -388.799 Koeficient obračanja zalog - 109,77 88,09 80,11 85,76 62,68 75,40 104,37 87,61 77,30 90,17 116,68 97,27 127,07 Dnevi vezave zalog - 3,33 4,14 4,56 4,26 5,82 4,84 3,50 4,17 4,72 4,05 3,13 3,75 2,87 Koeficient obračanja terjatev - 106,03 5,29 6,29 221,12 69,37 53,54 69,35 38,81 22,78 24,23 37,91 35,99 35,41 Dnevi vezave terjatev - 3,44 69,06 58,07 1,65 5,26 6,82 5,26 9,41 16,02 15,06 9,63 10,14 10,31 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,38 0,46 1,11 0,47 0,39 0,25 0,22 0,15 0,17 0,21 0,25 0,25 Dnevi vezave obveznosti - - 950,70 788,59 329,89 774,40 940,64 1.437,01 1.680,45 2.367,16 2.161,33 1.759,05 1.436,70 1.479,13 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 76,4% 78,9% 39,1% 52,6% 35,7% 40,8% 19,4% 10,6% 3,8% 4,9% -10,1% 13,3% 17,3% 22,2% Servisiranje dolga 0,12 0,12 0,08 0,07 -0,07 -0,09 -0,06 0,08 0,10 0,17 0,07 0,19 0,07 0,08 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,01 0,19 0,16 0,00 0,01 0,02 0,01 0,03 0,04 0,04 0,03 0,03 0,03 Neto dolg v EUR - -50.398 1.029.148 553.544 1.228.200 1.390.487 1.386.690 1.051.854 846.902 635.035 408.337 409.082 352.716 62.318 Neto dolg na EBITDA - - 1,94 1,87 -2,72 -5,19 -6,74 2,59 2,27 1,29 1,95 0,90 2,44 1,12 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 93,7% 90,5% 77,5% 65,7% 59,1% 32,2% 19,5% 10,7% 16,8% -4,0% 41,0% 37,2% 44,0% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 38,09. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih znižalo za 3,6 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih 0,2 %. Povprečno število zaposlenih je bilo največje v letu 2008, in sicer 55,42. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 1.124.527 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost znižala za 31,4 %. V celotnem obdobju od 2004−2017 je bila dodana vrednost v rangu od 1 do 2 milijona EUR. 127 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 29.523 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca znižala za 28,8 %. V letih 2004 in 2005 je dodana vrednost na zaposlenca dosegala najvišje vrednosti, nad 40.000 EUR, v nadaljnjih letih se je dodana vrednost na zaposlenca znižala. Povprečje obdobja je znašalo 32.360 EUR. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 5,4 %. Glede na leto 2004 se je EBIT marža povišala za skoraj 3-krat. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno, večinoma je podjetje ustvarilo negativno EBIT maržo, in sicer v obdobju 2006−2012 in v letu 2014, v ostalih letih je bila EBIT marža pozitivna. Povprečje obdobja je bilo sicer negativno in je znašalo −4,7 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 9,2 %, kar je nad povprečjem opazovanega obdobja. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža znižala za 20,5 %. Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže Gibanje EBITDA marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno, 400.000 15,0% EBITDA marža je bila večinoma pozitivna, negativna EBITDA 10,0% 200.000 )R marža je bila le v obdobju 2008−2010. U 5,0% E 0 ) v( % d 0,0% v i ( z -200.000 i a Delež čistega poslovnega izida v i ž prihodkih od prodaje (neto n -5,0% ra vo m marža) je v letu 2017 znašal 4,5 -400.000 %. Glede na leto 2004 se je l s -10,0% o o t p e neto marža povišala za 61,5 %. Gibanje neto marže v obdobju i -600.000 N ts -15,0% i 2004−2017 je bilo različno, večinoma je podjetje ustvarilo Č -800.000 -20,0% negativno neto maržo, in sicer v obdobju 2006−2012 in v letu -1.000.000 -25,0% 2014, v ostalih letih je bila neto marža pozitivna. Povprečje -1.200.000 -30,0% obdobja je bilo sicer negativno in je znašalo −6,1 %. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 31,3 %. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 povečal za več kot 5-krat. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo zelo različno. V obdobju 2006−2012 je bil ROE negativen, v ostalih letih so bile dosežene pozitivne vrednosti, pri čemer so bile najvišje vrednosti v letih 2014 in 2015, predvsem zaradi nizke vrednosti kapitala. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 6,2 %. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 povečal za 32,7 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno, negativne vrednosti so bile dosežene v obdobju 2006−2012 ter v letu 2014. Najvišja vrednost 16,5 % je bila dosežena v letu 2015, ko je podjetje doseglo najvišji dobiček v opazovanem obdobju. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 105,5 %. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 povišala za 3,5 %. Povprečje obdobja je znašalo 96,6 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih odhodkov, kot je bila višina 128 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 poslovnih prihodkov. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v obdobju 2006−2012 in v letu 2014 je bil kazalnik nižji od 100 %, kar pomeni, da so bili odhodki višji kot prihodki. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 0,38. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 znižal za 47,6 %. Povprečje obdobja je znašalo 0,33. Kazalnik je bil v vseh letih opazovanja nižji od 1, kar nam kaže, da podjetje ni bilo sposobno pokrivati tekočih kratkoročnih obveznosti s kratkoročnimi viri. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast kratkoročnega koeficienta likvidnosti 7,0 %. Neto obratni kapital podjetja je bil večinoma negativen, kar je za podjetje ugodno, razen v letih 2006 in 2007. V letu 2017 je neto obratni kapital znašal −388.799 EUR, kar je 6-krat več kot v letu 2005. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 127,07. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 povišal za 15,8 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 7,0 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 2,87 dneva, kar kaže na najboljše upravljanje z zalogami v celotnem opazovanem obdobju. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 35,41. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 zmanjšal za 76,6 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 3,5 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 10,31 dneva, kar je slabše kot v letu 2005, ko je bil obrat terjatev krajši. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,25. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 zmanjšal za 35,7 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 5,3 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 1.479,13 dneva, kar je 55,6 % več kot v letu 2006. V povprečju podjetje plačuje dobaviteljem na dobra štiri leta. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 22,2 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 znižala za 71,0 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Najvišje vrednosti je podjetje doseglo v obdobju 2004−2009, v letu 2014 je bila stopnja lastniškosti negativna zaradi negativnega kapitala. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,08. Glede na leto 2004 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 31,6 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V obdobju 2008−2010 je bila vrednost kazalnika negativna, kar nakazuje na generiranje negativnega denarnega toka. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,03. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povišal za skoraj 3-krat, kar je za podjetje neugodno. Povprečje obdobja je znašalo 0,05 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. 129 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je v letu 2017 znašal 62.318 EUR. V celotnem obdobju Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA od 2005−2017 je bil neto dolg pozitiven, razen v letu 2005. 1.600.000 4,00 Najvišje vrednosti neto dolga oziroma najvišjo stopnjo 1.400.000 zadolženosti je podjetje imelo v obdobju 2006−2013. 2,00 1.200.000 R)U DA Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 1,12, kar kaže na dokaj 1.000.000 0,00 E T I v B dobro sposobnost podjetja odplačevati dolgove. ( E Glede na leto 2006 g 800.000 l a o -2,00 n se je neto dolg na EBITDA v letu 2017 zmanjšal za 42,2 %. d g 600.000 l o o t d e N 400.000 -4,00 ot Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala eN 200.000 44,0 %, kar je približno na ravni povprečja obdobja in kaže na -6,00 slabo likvidnost podjetja. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 0 2017 znižal za 53,0 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. -200.000 -8,00 Najvišje vrednosti kazalnika so bile dosežene v obdobju 2005−2009, 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 a tudi te niso presegale 100 %, kar pomeni, da so dolgoročna Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA sredstva v določeni višini financirana s kratkoročnimi sredstvi, kar kaže na neugodno financiranje in podkapitaliziranost. 130 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.7 Best Gold Bet d.o.o. 3.7.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Best Gold Bet d.o.o. Polni naziv: Best Gold Bet igralništvo, turizem in svetovanje d.o.o. Naslov: Cesta na Lenivec 44, Sežana, 6210 Sežana Davčna številka: 79804411 Matična številka: 1337629000 Dejavnost po SKD 2008: R92.002 – Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 20–49 (https://www.bizi.si) Koncesija: Igralni salon Gold Club Casino Gre za podjetje, ki je nasledilo GOLD CLUB proizvodnja, trgovina in svetovanje d.o.o.. Posluje od leta 1998. Družba se je uveljavila na skoraj vseh svetovnih trgih zgodaj v svoji zgodovini, kmalu zatem pa postala ena od največjih svetovnih proizvajalk igralnih naprav. Januarja 2016 sta se tedanja družbenika Kobal David (66,667 % delež) in Požar Loris (33,333 % delež) odločila dejavnost proizvodnje prenesti na drugo skupno družbo Gold Club Gaming d.o.o. in slednjo soglasno tudi izpeljala. Kasneje 13.10.2016 je družba Gold Club d.o.o. (danes Best Gold Bet d.o.o.) odkupila delež Davida Kobala v družbi Gold Club d.o.o. 46 Best Gold Bet (BGB skupina) je povsem novo ime na področju igralništva, hotelirstva in zabave, njegove korenine pa segajo vse do leta 1998, ko je bila ustanovljena družba Gold Club d.o.o., doma in po svetu bolj poznana kot ena najboljših proizvajalcev elektronskih rulet. Pod skupino BGB na spletni strani skupaj nastopajo Gold Club Casino v Lipici, Casino Bled, Hotel & Casino Gold Club – igralnica Castra v Ajdovščini, BGB Malta-Bestgoldbet.net s celostno spletno platformo za igralnice, Hotel Krim Bled in spletni BGB Casinos. Z 2 igralnima salonoma v Lipici in Ajdovščini ter igralnico na Bledu, z več kot 600 igralnimi mesti v Sloveniji, so drugi največji ponudnik igralniških storitev v državi. Poleg igralništva se ukvarjamo še s hotelirstvom in turizmom. Upravljajo 2 hotela s 165 sobami, restavracije, picerije in pivnice.47. 46 BGB 2019. Letno poročilo za družbo BGB 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=1337629000. 47 https://www.bgb.si/sl/ 131 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.7.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 16.266.035 20.916.057 24.271.428 27.624.991 32.437.495 35.594.840 33.378.632 31.925.621 28.198.803 25.607.053 27.992.268 31.076.654 21.932.304 15.614.074 Dolgoročna sredstva 5.245.684 7.264.120 7.295.535 7.283.111 9.692.169 12.881.035 13.558.322 11.086.066 10.049.779 9.399.357 9.616.847 9.146.039 7.958.789 11.502.696 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 254.122 349.806 0 163.925 138.254 101.100 69.998 31.945 25.004 19.357 20.237 15.046 471 0 Opredmetena osnovna sredstva 4.991.562 6.912.227 5.395.969 5.263.679 7.124.506 8.988.373 9.507.577 9.219.415 8.313.943 7.783.096 8.233.289 7.913.129 6.484.413 9.799.329 Naložbene nepremičnine n.p. 0 1.270.001 1.490.735 1.964.637 1.856.087 2.117.273 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 2.087 367.071 364.772 464.772 1.935.475 1.863.474 1.834.706 1.710.832 1.596.904 808.546 1.107.004 1.471.079 1.700.304 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 554.775 103.359 0 0 Odložene terjatve za davek n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7.501 2.855 2.855 Kratkoročna sredstva 11.020.351 13.651.937 16.975.893 20.188.446 22.612.164 22.594.799 19.737.157 20.791.034 17.749.024 16.207.696 18.310.983 21.855.610 13.973.515 4.093.961 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 210.000 262.750 262.750 262.750 262.750 Zaloge 1.823.315 4.068.824 4.671.478 4.756.785 6.263.551 5.853.297 4.531.242 3.347.323 3.370.840 3.009.866 3.461.581 3.638.853 5.624 67.965 Kratkoročne finančne naložbe 808.195 510.340 157.194 62.263 210.907 184.707 199.207 171.500 121.500 128.092 0 153.996 307.191 186.998 Kratkoročne poslovne terjatve 7.022.954 8.838.367 10.936.876 13.836.190 15.821.328 16.133.184 14.726.926 16.920.761 13.898.796 12.607.826 14.102.142 16.653.454 11.941.039 2.884.405 Denarna sredstva 1.365.888 234.406 1.210.345 1.533.208 316.378 423.611 279.782 351.450 357.888 251.912 484.510 1.146.557 1.456.911 691.843 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 0 153.434 133.162 119.006 83.153 48.521 400.000 0 64.438 75.005 0 17.417 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 16.266.035 20.916.057 24.271.427 27.624.991 32.437.495 35.594.840 33.378.632 31.925.621 28.198.803 25.607.053 27.992.268 31.076.654 21.932.305 15.614.073 Kapital 7.229.245 10.719.230 11.816.107 16.009.820 20.643.827 21.316.100 21.355.932 21.555.960 21.726.327 21.523.251 23.414.449 27.398.264 3.397.477 3.545.971 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 120.000 0 0 0 88.247 33.583 33.583 Dolgoročne obveznosti n.p. 186.618 810.236 810.236 3.641.567 2.423.996 2.625.186 3.058.561 1.750.613 588.546 49.417 260.665 15.574.693 9.717.817 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 186.618 810.236 810.236 3.641.567 2.423.996 2.625.186 3.058.561 1.750.613 588.546 49.417 260.665 15.574.693 9.717.817 Kratkoročne obveznosti n.p. 10.010.210 11.645.084 10.804.935 8.152.101 11.854.744 9.397.514 7.141.781 4.648.298 3.495.256 4.026.457 3.329.478 2.926.552 2.316.702 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 0 1.910.941 557.782 187.782 2.388.608 3.086.988 892.987 1.206.492 1.075.987 442.779 195.000 1.817.005 1.531.250 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 10.010.210 9.734.143 10.247.153 7.964.319 9.466.136 6.310.526 6.248.794 3.441.806 2.419.269 3.583.678 3.134.478 1.109.547 785.452 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 49.319 73.565 0 501.945 0 0 0 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe BEST GOLD BET d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 15.614.074 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 za 4,0 % nižja. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 1,3 %. Najvišjo vrednost sredstev, ki je presegala 30 milijonov EUR, je podjetje imelo v obdobju 2008−2011 ter v letu 2015. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 11.502.696 EUR oziroma 73,7 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 9.799.329 EUR oziroma 85,2 % dolgoročnih sredstev. V opazovanem obdobju so dolgoročna sredstva večinoma predstavljala manjši delež celotnih sredstev, v povprečju 36,5 %, najvišji delež sredstev so predstavljala le v letu 2017. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 višja za več kot 2-krat. Gibanje 132 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti dolgoročnih sredstev 8,1 %. Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 4.093.961 EUR oziroma 26,2 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale kratkoročne poslovne terjatve, ki so znašale 2.884.405 EUR oziroma 70,5 % kratkoročnih sredstev. V opazovanem obdobju so kratkoročna sredstva večinoma predstavljala največji delež celotnih sredstev, v povprečju 63,2 %, manj od 50 % sredstev so znašala le v letu 2017. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 za 62,9 % nižja. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kratkoročnih sredstev, in sicer v višini −2,0 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 3.545.971 EUR oziroma 22,7 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Večinoma je kapital predstavljal večji del obveznosti do virov sredstev, razen v letih 2004, 2006, 2016 in 2010. V povprečju je delež kapitala znašal 59,2 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 za 50,9 % nižji. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kapitala 5,4 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 12.068.102 EUR oziroma 77,3 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je večinoma predstavljalo manjši del financiranja podjetja, razen v letih 2004, 2006, 2016 in 2010. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale dolgoročne obveznosti, in sicer 9.717.817 EUR oziroma 80,5 %, kar predstavlja 62,2 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 za 33,5 % višje. Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev )R 20.000.000 ) 40.000.000 U R E 18.000.000 U v E 35.000.000 ( i v 16.000.000 t ( v 30.000.000 os 14.000.000 e n t z s 25.000.000 e d 12.000.000 v ers ob 10.000.000 20.000.000 v e o n 8.000.000 ri 15.000.000 v ov l 6.000.000 od 10.000.000 os i p 4.000.000 ts ni 5.000.000 o e 2.000.000 nz nč e 0 0 n v a b 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 n 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 O iF Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Dolgoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 133 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 19.279.898 17.384.787 17.849.757 23.389.522 20.551.715 15.946.842 10.999.037 11.155.352 12.722.988 11.617.657 19.231.394 21.685.260 8.336.321 6.113.593 Čisti prihodki od prodaje 19.214.210 17.228.442 17.556.403 23.251.714 20.007.590 14.736.770 10.023.932 9.446.800 12.361.426 11.300.064 18.338.233 20.964.533 6.539.680 5.027.513 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 0 0 0 0 0 0 0 0 206.984 -210.050 336.291 391.411 0 0 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 62.419 131.712 98.368 126.390 59.648 137.369 135.032 230.703 101.403 146.511 529.871 312.116 191.124 0 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 3.269 24.633 194.986 11.418 484.477 1.072.703 840.073 1.477.849 53.175 381.132 26.999 17.200 1.605.517 1.086.080 Poslovni odhodki 14.398.832 13.051.766 14.020.500 17.313.621 17.636.238 14.671.572 10.788.643 10.832.369 12.931.699 11.313.181 16.685.783 17.688.740 6.914.909 5.214.653 Stroški blaga, materiala in storitev 12.429.605 10.279.478 10.931.727 13.020.096 10.978.582 8.303.391 7.357.776 6.955.366 7.556.274 7.285.715 12.208.049 12.757.694 4.169.538 2.007.472 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 7.381.216 6.979.084 7.696.632 9.752.018 7.648.693 5.688.042 5.308.565 4.904.091 5.259.893 5.367.019 9.638.447 9.858.073 2.478.074 248.655 Stroški storitev 5.048.389 3.300.394 3.235.095 3.268.078 3.329.889 2.615.349 2.049.211 2.051.275 2.296.381 1.918.696 2.569.602 2.899.621 1.691.464 1.758.817 Stroški dela 1.006.574 1.088.398 1.290.894 1.740.028 2.629.946 2.533.602 2.241.730 2.173.635 2.154.151 2.093.659 2.371.848 2.693.351 688.488 928.341 Odpisi vrednosti 962.653 1.683.890 1.797.879 2.542.786 1.616.548 1.630.841 1.124.684 1.536.525 3.168.778 1.878.752 1.994.552 2.160.035 2.045.644 948.916 Drugi poslovni odhodki 0 0 0 10.711 2.411.162 2.203.738 64.453 166.843 52.496 55.055 111.334 77.660 11.239 1.329.924 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 4.881.066 4.333.021 3.829.257 6.075.901 2.915.477 1.275.270 210.394 322.983 -208.711 304.476 2.545.611 3.996.520 1.421.412 898.940 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 5.843.719 6.016.911 5.627.136 8.618.687 4.532.025 2.906.111 1.335.078 1.859.508 2.960.067 2.183.228 4.540.163 6.156.555 3.467.056 1.847.856 Finančni prihodki 197.187 293.888 31.886 32.780 379.915 114.380 404.139 371.571 1.018.889 470.596 1.362.132 1.649.385 1.169.504 187.870 Finančni odhodki 314.683 219.583 356.584 381.562 295.824 383.682 217.267 614.177 906.544 642.159 1.694.585 952.606 875.746 529.185 Drugi prihodki 13.760 85.430 29.774 42.561 616.801 222.066 26.969 260.164 321.111 53.983 82.100 88.913 12.924 11.858 Drugi odhodki 4.630 31.974 1.537.212 95.816 100.795 65.941 50.352 26.043 3.774 10.686 41.765 791 5.459 34.904 Celotni poslovni izid 4.772.700 4.460.782 1.997.121 5.673.864 3.515.574 1.162.093 373.883 314.498 220.971 176.210 2.253.493 4.781.421 1.722.635 534.579 Skupaj davki 758.304 976.720 897.186 1.480.151 821.146 252.500 101.063 114.468 50.602 28.415 362.295 716.861 256.344 126.348 Čisti poslovni izid 4.014.396 3.484.062 1.099.935 4.193.713 2.694.428 909.593 272.820 200.030 170.369 147.795 1.891.198 4.064.560 1.466.291 408.231 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje BEST GOLD BET d.o.o. realiziralo 6.113.593 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 za kar 68,3 % nižji. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 5.214.653 EUR. Glede na leto 2004 so Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov bili poslovni odhodki v letu 2017 za kar 63,8 % nižji. ) 25.000.000 R UE v( Poslovni prihodki in odhodki so v povprečju padali, i in sicer po stopnji −3,4 %. V k 20.000.000 doh obdobju 2004−2017 so bili poslovni prihodki večinoma višji kot poslovni odhodki, do / 15.000.000 ik razen v letu 2012. Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v povprečju znašal dohir 10.000.000 p i 86,5 %. nvols 5.000.000 o P 0 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 66,9 %), med njimi največ Poslovni prihodki Poslovni odhodki 134 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala (45,3 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo odpisi vrednosti (v povprečju 14,6 %). V celotnem opazovanem obdobju je podjetje poslovalo z dobičkom, ki je bil največji v letu 2007 in je znašal skoraj 4,2 milijona EUR. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 898.940 EUR. Glede na leto 2004, ko je EBIT znašal skoraj 5 milijonov EUR, to pomeni zmanjšanje za 81,6 %. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo dobiček iz poslovanja, ki je bil najvišji v letu 2007 in je presegal 6 milijonov EUR, negativen poslovni izid iz poslovanja pa je bil ustvarjen v letu 2012, predvsem zaradi večjih odpisov. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 1.847.856 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA za 68,4 % nižji. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti EBITDA 2,9 %. Podjetje je v celotnem opazovanem obdobju ustvarjalo pozitiven EBITDA, ki je bil najvišji v letu 2007 in je presegal 8,6 milijona EUR. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 408.231 EUR. Glede na leto 2004, ko je čisti poslovni izid presegal 4 milijone EUR, to pomeni zmanjšanje za 89,8 %. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dobička 87,0 %. Podjetje je v celotnem opazovanem obdobju poslovalo z dobičkom, ki je bil najvišji v letu 2007 in je znašal skoraj 4,2 milijona EUR. 135 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 71,12 80,55 91,68 104,09 116,95 107,21 103,65 92,50 89,00 88,44 95,98 109,63 32,00 31,78 Dodana vrednost v EUR 6.850.294 7.105.309 6.918.030 10.358.715 7.161.971 5.439.713 3.576.808 4.033.143 5.114.218 4.276.887 6.912.011 8.849.906 4.155.544 2.776.197 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 96.320 88.210 75.458 99.517 61.240 50.739 34.509 43.602 57.463 48.359 72.015 80.725 129.861 87.357 EBIT marža v % 25,4% 25,2% 21,8% 26,1% 14,6% 8,7% 2,1% 3,4% -1,7% 2,7% 13,9% 19,1% 21,7% 17,9% EBITDA marža v % 30,4% 34,9% 32,1% 37,1% 22,7% 19,7% 13,3% 19,7% 23,9% 19,3% 24,8% 29,4% 53,0% 36,8% Neto marža v % 20,9% 20,2% 6,3% 18,0% 13,5% 6,2% 2,7% 2,1% 1,4% 1,3% 10,3% 19,4% 22,4% 8,1% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 38,8% 9,8% 30,1% 14,7% 4,3% 1,3% 0,9% 0,8% 0,7% 8,4% 16,0% 9,5% 11,8% Donosnost sredstev v % (ROA) - 18,7% 4,9% 16,2% 9,0% 2,7% 0,8% 0,6% 0,6% 0,5% 7,1% 13,8% 5,5% 2,2% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 133,9% 133,2% 127,3% 135,1% 116,5% 108,7% 102,0% 103,0% 98,4% 102,7% 115,3% 122,6% 120,6% 117,2% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 1,36 1,46 1,87 2,77 1,91 2,10 2,91 3,82 4,64 4,55 6,56 4,77 1,77 Neto obratni kapital v EUR - 3.641.727 7.241.750 9.941.293 14.647.845 13.128.663 13.426.631 14.542.240 14.307.218 13.788.427 14.727.305 18.721.132 12.863.968 3.308.509 Koeficient obračanja zalog - 5,85 4,02 4,93 3,63 2,43 1,93 2,40 3,68 3,54 5,67 5,91 3,59 136,64 Dnevi vezave zalog - 62,42 90,86 74,00 100,52 150,05 189,07 152,20 99,18 103,05 64,40 61,81 101,70 2,67 Koeficient obračanja terjatev - 2,17 1,78 1,88 1,35 0,92 0,65 0,60 0,80 0,85 1,37 1,36 0,46 0,68 Dnevi vezave terjatev - 168,02 205,56 194,44 270,52 395,72 561,85 611,39 455,01 428,09 265,81 267,73 797,97 538,17 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,78 0,98 0,84 0,65 0,67 0,78 1,09 1,83 3,21 2,93 1,17 0,26 Dnevi vezave obveznosti - - 468,17 373,93 434,53 559,25 542,38 467,38 336,23 199,30 113,66 124,37 312,56 1.390,83 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 44,4% 51,2% 48,7% 58,0% 63,6% 59,9% 64,0% 67,5% 77,0% 84,1% 83,6% 88,2% 15,5% 22,7% Servisiranje dolga 0,34 0,39 0,18 0,38 0,24 0,17 0,13 0,15 0,24 0,17 0,21 0,33 0,45 0,23 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,46 0,55 0,53 0,72 1,00 1,40 1,42 1,23 1,12 0,71 0,72 2,19 1,47 Neto dolg v EUR - -558.128 1.353.638 -227.453 3.302.064 4.204.286 5.233.185 3.428.598 2.477.717 1.284.529 7.686 -844.888 15.627.596 10.370.226 Neto dolg na EBITDA - - 0,07 0,07 0,34 1,29 3,53 2,33 1,00 0,86 0,14 -0,07 2,13 7,03 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 150,1% 173,1% 230,9% 250,6% 184,3% 176,9% 222,0% 233,6% 235,2% 244,0% 302,4% 238,4% 115,3% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 31,78. Glede na leto 2004 je bilo povprečno število zaposlenih v letu 2017 za kar 55,3 % nižje. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, pri čemer je bilo v obdobju 2007−2010 ter v letu 2015 povprečno število zaposlenih več kot 100, v letu 2016 pa se je znižalo na 32,00 oseb. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 2.776.197 EUR. Glede na leto 2004 je bila dodana vrednost v letu 2017 za kar 59,5 % nižja. Najvišja dodana vrednost je bila ustvarjena leta 2007, ko je presegla 10 milijonov EUR. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bil realiziran padec dodane vrednosti, in sicer −0,9 %. 136 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 87.357 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 je bila dodana vrednost na zaposlenca v letu 2017 za 9,3 % nižja. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 4,1 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 17,9 %. Glede na leto 2004 je bila EBIT marža nižja za 29,6 %. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Večinoma je bila EBIT marža pozitivna, najvišja je bila v letu 2007, v letu 2012 pa je bila negativna. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 4.500.000 25,0% 36,8 %. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža v letu 2017 povečala za 4.000.000 )RU 20,0% 20,9 %. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V 3.500.000 E ) v % ( d 3.000.000 v( celotnem opazovanem obdobju je bila EBITDA marža pozitivna, najvišja je i zi 15,0% a ž i 2.500.000 r n a bila v letu 2016, ko je dosegla 53,0 %. v m ol 2.000.000 s o o 10,0% t p i 1.500.000 Ne t Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto marža) je v Čis 1.000.000 5,0% letu 2017 znašal 8,1 %. Glede na leto 2004 je bila neto marža v letu 2017 500.000 0 0,0% za kar 61,1 % nižja. Gibanje neto marže v obdobju 2004−2017 je bilo 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 različno. Neto marža je bila v celotnem opazovanem obdobju pozitivna, Čisti poslovni izid Neto marža v % najvišja je bila v letu 2016, ko je presegla 22 %. Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 11,8 %. Glede na leto 2005 je bil ROE nižji za kar 69,7 %. ROE je bil v celotnem opazovanem obdobju pozitiven. Najvišji ROE je bil dosežen leta 2005, ko je dosegel skoraj 40 %, najnižji, pod 1 %, pa je bil v obdobju 2011−2013. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 2,2 %. Glede na leto 2005 je bil ROA nižji za kar 88,4 %. ROA je bil v celotnem opazovanem obdobju pozitiven. Najvišji ROA je bil dosežen leta 2005, ko je dosegel skoraj 20 %, najnižji, pod 1 %, pa je bil v obdobju 2010−2013. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 117,2 %. Glede na leto 2004 je bila gospodarnost poslovanja v letu 2017 za 12,4 % nižja. Povprečje obdobja od 2004−2017 je znašalo 116,9 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Razen v letu 2012 je bila gospodarnost poslovanja vselej večja od 100 %, v povprečju pa je bil realiziran rahel padec, in sicer −0,8 %. 137 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 1,77, kar je sicer 29,6 % več kot leta 2005, a manj od povprečja opazovanega obdobja. Povprečje obdobja je znašalo 3,11, kar nam kaže, da ima podjetje dovolj hitro unovčljivih resursov za tekočo poravnavo svojih obveznosti. Kazalnik je bil v vseh letih opazovanega obdobja višji od 1. V povprečju se je likvidnost podjetja izboljševala po letni stopnji 8,8 %. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 3.308.509 EUR. Glede na leto 2005 je bil neto obratni kapital v letu 2017 za 9,1 % nižji. Neto obratni kapital je bil v vseh letih opazovanega obdobja pozitiven. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 136,64. Zaloge v letih 2016 in 2017 se nanašajo samo na trgovsko blago in so občutno nižje kot v predhodnih letih. Razlog je v tem, da so bile zaloge materiala, proizvodov in nedokončane proizvodnje, ki se nanašajo na igralne avtomate, prenesene na družbo Gold Club Gaming d.o.o. v procesu oddelitve. Povprečni koeficient obračanja zalog v obdobju 2005−2016 je znašal 3,96. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 2,98 dneva, povprečje za opazovano obdobje pa je znašalo 104,11 dneva. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 0,68. Glede na leto 2005 je bil koeficient obračanja terjatev v letu 2017 za 68,8 % nižji, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bil realiziran padec vrednosti koeficienta, in sicer −2,3 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 538,17 dneva, kar je za podjetje precej neugodno, saj to pomeni, da so kupci plačevali v povprečju na 1 leto in pol. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,26, kar je najmanj v opazovanem obdobju. Glede na leto 2006 je bil koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 za 66,3 % nižji, kar je za podjetje zelo ugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 4,1 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 1.390,83 dneva, kar je največ v opazovanem obdobju in za podjetje zelo ugodno, saj kaže na to, da se dobaviteljem plačuje v roku štirih let. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 22,7 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 znižala za 48,9 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Stopnja lastniškosti financiranja je v povprečju znašala 59,2 %, kar je za podjetje ugodna struktura financiranja. Najvišjo stopnjo lastniškosti financiranja je podjetje imelo v letu 2015, in sicer 88,2 %, kar ni najbolj ugodno. V letu 2016 se je stopnja močno znižala na 15,5 %. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,23. Glede na leto 2004 se je kazalnik servisiranja dolga znižal za 30,5 %. Vrednost kazalnika je bila v celotnem opazovanem obdobju pozitivna in nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 1,47. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povečal za več kot 3-krat. Povprečje obdobja je znašalo 1,04 in kaže na dokaj dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 20,5 %. 138 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je v letu 2017 znašal 10.370.226 EUR. Glede na leto 2005, ko je bil Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA neto dolg negativen, to predstavlja poslabšanje. Neto dolg je bil v 18.000.000 8,00 opazovanem obdobju večinoma pozitiven, kar je za podjetje manj ugodno, 16.000.000 7,00 negativen je bil le v letih 2005, 2007 in 2015. Najvišji je bil v letu 2016, ko je 14.000.000 6,00 )R A 12.000.000 D U presegal 15 milijonov EUR. 5,00 T E I v 10.000.000 B ( E 4,00 g a ol 8.000.000 n d 3,00 g l Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 7,03. Glede na leto 2006 je bil o 6.000.000 o t d 2,00 o Ne 4.000.000 t neto dolg na EBITDA za skoraj 100-krat višji. Neto dolg na EBITDA je bil e 1,00 N 2.000.000 večinoma pozitiven, razen v letu 2015. 0 0,00 -2.000.000 -1,00 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 115,3 %, Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA kar je sicer najmanj v celotnem opazovanem obdobju, a za podjetje še vedno zelo ugodno. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 zmanjšal za 23,2 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, najvišja pokritost dolgoročnih sredstev z dolgoročnimi viri je bila v letu 2015 in je presegala 300 %. Povprečje obdobja je znašalo 212,1 %, kar pomeni, da so z dolgoročnimi viri financirana vsa dolgoročna sredstva in del kratkoročnih, kar kaže na dobro likvidnost podjetja. 139 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.8 Pigal d.o.o. 3.8.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Pigal d.o.o. Polni naziv: Pigal d.o.o. Hotelirstvo, turizem in igralništvo Naslov: Goriška cesta 25č, 5270 Ajdovščina Davčna številka: 57853819 Matična številka: 5310113000 Dejavnost po SKD 2008: R92.002 - Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah Povprečno število zaposlenih v letu 2017 Koncesija: Igralni salon Hotel Casino Castra OPIS PODJETJA Podjetje Pigal d.o.o. je družba z omejeno odgovornostjo, ki v kraju Ajdovščina ponuja hotelirske, kulinarične ter igralniške storitve. Hotel je bil zgrajen leta 1972, leta 1982 je bila dograjena pivovarna in pivnica. 2006 so bile v celoti sanirane sobe in leta 2010 zgrajena nova kuhinja in restavracija Planika. Hotel s tremi zvezdicami leži na odlični legi sredi mesta. V njem so trije apartmaji in šestintrideset sob. Poleg klasične restavracije in restavracije alla carte (skupno 230 sedežev in 80 sedežev na terasi) ima tudi pivovarno, pivnico, picerijo s krušno pečjo. V okviru tega kompleksa je tudi igralni salon Casino Castra z 170 igralnimi mesti. Podjetje je pridobilo koncesijo 2004. 48 Poslanstvo podjetja Pigal d.o.o. je dopolnjevati turistično ponudbo Vipavske doline, zagotavljati optimalni razvoj igralništva ob sledenju novim smernicam ter nuditi visoko kakovostne storitve gostom na področju igralništva, hotelirstva in kulinarike. Kapital je izkazan kot stalni vir sredstev, ki predstavlja obveznost do lastnikov. Višina osnovnega kapitala družbe na dan 31.12. 2018 je enaka kot na preteklo leto, ista sta tudi lastnika49: Loris Požar (50,00 %) in Pigal d.o.o. (50,00 %). Slika 23: Igralni salon Hotel Casino Castra 48 http://www.hotelgoldclub.eu/sl/casino/ 49 Pigal 2019. Letno poročilo za družbo Pigal 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5310113000. 140 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.8.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 2.755.551 2.661.418 2.836.117 2.818.504 2.379.332 1.833.066 1.345.996 4.572.659 4.227.346 4.058.283 4.021.574 3.292.533 3.272.902 3.272.537 Dolgoročna sredstva 2.518.872 2.460.000 2.223.711 2.230.480 1.770.715 1.305.209 866.074 4.078.582 3.839.227 3.771.919 3.756.965 3.079.356 2.985.460 2.930.176 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 9.802 12.731 2.921 29.489 23.457 0 107.792 97.991 138.318 55.341 60.783 53.168 44.601 35.988 Opredmetena osnovna sredstva 2.262.339 2.200.370 1.996.674 2.200.898 1.747.165 1.284.379 758.189 3.971.498 3.691.816 3.707.485 3.687.089 3.017.095 2.931.766 2.894.094 Dolgoročne finančne naložbe n.p. n.p. 224.115 93 93 93 93 9.093 9.093 9.093 9.093 9.093 9.093 93 Kratkoročna sredstva 233.771 201.168 604.457 586.457 606.012 526.089 466.790 491.267 384.794 286.127 261.162 212.976 286.784 342.361 Zaloge 30.191 13.077 21.449 35.643 31.359 30.571 52.267 34.362 47.460 30.813 30.640 24.499 24.738 37.692 Kratkoročne finančne naložbe 70.630 70.679 59.105 205.000 114.000 15.000 11.500 10.000 10.000 8.500 5.900 4.450 2.950 0 Kratkoročne poslovne terjatve 128.959 115.642 259.360 100.309 257.256 155.578 126.625 190.345 109.981 67.150 61.957 34.605 33.280 52.718 Denarna sredstva 3.992 1.770 264.543 245.505 203.397 324.940 276.398 256.560 217.353 179.664 162.665 149.422 225.816 251.951 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 2.907 250 7.949 1.567 2.605 1.768 13.132 2.810 3.325 237 3.447 201 658 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 2.755.551 2.661.419 2.836.117 2.818.504 2.379.332 1.833.066 1.345.996 4.572.659 4.227.346 4.058.283 4.021.574 3.292.533 3.272.902 3.272.538 Kapital 469.753 56.007 707.236 1.144.836 1.152.738 1.016.474 1.023.773 843.142 814.696 746.791 903.513 1.047.691 675.235 923.081 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. n.p. 0 0 0 0 0 2.244.000 1.980.000 1.723.324 2.054.118 1.470.655 1.844.024 1.607.965 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 0 0 0 0 0 2.244.000 1.980.000 1.723.324 1.499.343 1.367.296 1.740.665 1.607.965 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 554.775 103.359 103.359 0 Kratkoročne obveznosti n.p. n.p. 2.128.881 1.673.668 1.225.823 815.864 321.495 1.485.517 1.432.650 1.588.168 1.063.943 774.082 753.643 741.492 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 95.051 0 0 0 0 264.000 264.000 304.000 286.000 201.810 234.420 231.209 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. n.p. 2.033.830 1.673.668 1.225.823 815.864 321.495 1.221.517 1.168.650 1.284.168 777.943 572.272 519.223 510.283 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 5.948 0 0 0 771 728 728 0 0 0 0 105 0 0 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe PIGAL d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 3.272.537 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 za 18,8 % višja. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 11,2 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 2.930.176 EUR oziroma 89,5 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 2.894.094 EUR oziroma 98,8 % dolgoročnih sredstev. V celotnem opazovanem obdobju so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev, v povprečju 85,1 %. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 višja za 16,3 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti dolgoročnih sredstev 19,1 %. Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 342.361 EUR oziroma 10,5 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 251.951 EUR oziroma 73,6 % kratkoročnih sredstev. V celotnem opazovanem obdobju so kratkoročna sredstva 141 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 predstavljala manjši delež celotnih sredstev, v povprečju 14,7 %. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 za 46,5 % večja. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 11,3 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 923.081 EUR oziroma 28,2 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Večinoma je kapital predstavljal manjši del obveznosti do virov sredstev, razen v letih 2009 in 2010. V povprečju je delež kapitala znašal 30,3 %. Glede na leto 2006 je bil kapital v letu 2017 za skoraj 2-krat višji. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kapitala 87,3 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 2.349.457 EUR oziroma 71,8 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je večinoma predstavljalo največji del financiranja podjetja, razen v letih 2009 in 2010. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale dolgoročne obveznosti, in sicer 1.607.965 EUR oziroma 68,4 %, kar predstavlja 49,1 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 za 2,8 % višje. ) Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev RUE 4.000.000 ) 5.000.000 v R ( i U 4.500.000 t 3.500.000 E s v o ( 4.000.000 n 3.000.000 v z e 3.500.000 e t v s b 2.500.000 d 3.000.000 o e r e s 2.500.000 n 2.000.000 v v o 2.000.000 ol ri s 1.500.000 v 1.500.000 o o p d 1.000.000 n 1.000.000 i i t e s 500.000 n o 500.000 č n 0 n z a e n 0 v 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 i b F 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 O Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 142 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 824.967 506.148 2.910.606 5.392.865 4.470.834 4.523.627 4.400.740 3.656.385 3.347.672 3.139.016 3.232.410 3.156.787 2.774.081 3.827.809 Čisti prihodki od prodaje 569.434 375.512 2.686.258 5.391.263 4.428.124 4.508.360 4.356.303 3.653.860 3.339.178 3.134.701 3.220.182 2.656.660 2.762.296 3.825.156 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje -2.361 -655 2.538 -1.953 -1.795 0 0 0 8.299 -988 458 -1.302 -4.215 653 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 8.887 6.097 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 249.007 125.194 221.810 3.555 44.505 15.267 44.437 2.525 195 5.303 11.770 501.429 16.000 2.000 Poslovni odhodki 817.177 676.541 2.391.948 4.496.001 4.411.234 4.648.952 4.347.522 3.762.802 3.226.828 3.099.549 2.973.507 2.898.464 2.530.856 3.500.852 Stroški blaga, materiala in storitev 384.491 221.537 715.163 1.339.506 1.517.057 1.716.096 1.580.239 1.341.591 1.062.835 1.104.606 1.285.501 1.147.683 1.240.792 1.365.665 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 261.884 142.617 348.725 680.749 732.259 674.244 669.331 684.154 616.767 605.869 577.597 569.226 652.348 694.258 Stroški storitev 122.607 78.920 366.438 658.757 784.798 1.041.852 910.908 657.437 446.068 498.737 707.904 578.457 588.444 671.407 Stroški dela 340.558 291.735 437.564 697.178 829.200 1.047.471 1.006.497 1.051.197 983.017 927.287 890.220 932.088 962.957 917.059 Odpisi vrednosti 81.600 150.654 281.063 528.033 523.578 529.026 516.367 378.727 284.411 251.122 254.249 745.473 265.490 207.367 Drugi poslovni odhodki 10.528 12.615 958.158 1.931.284 1.541.399 1.356.359 1.244.419 991.287 896.565 816.534 543.537 73.220 61.617 1.010.761 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 7.790 -170.393 518.658 896.864 59.600 -125.325 53.218 -106.417 120.844 39.467 258.903 258.323 243.225 326.957 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 89.390 -19.738 799.720 1.424.897 583.178 403.701 569.585 272.310 405.255 290.589 513.152 1.003.796 508.715 534.323 Finančni prihodki 15.191 2.892 19.169 940.807 3.726 585 439 323 317 760 925 2.762 1.210 5.114 Finančni odhodki 269.967 278.811 96.560 1.266.894 26 17 0 93.051 128.353 110.927 93.302 89.315 68.738 41.963 Drugi prihodki 27.034 32.662 212.641 23.820 14.752 9.167 9.766 19.215 19.608 5.724 2.002 0 9.700 706 Drugi odhodki 17.444 313 2.558 12.036 14.725 15.697 6.691 701 6.255 2.929 565 3.425 547 25 Celotni poslovni izid -237.396 -413.963 651.350 582.561 63.327 -131.287 56.732 -180.631 6.161 -67.905 167.963 168.345 184.850 290.789 Skupaj davki 0 0 0 144.960 55.423 4.978 49.433 0 483 0 11.241 24.167 24.363 42.942 Čisti poslovni izid -237.396 -413.963 651.350 437.601 7.904 -136.265 7.299 -180.631 5.678 -67.905 156.722 144.178 160.487 247.847 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje PIGAL d.o.o. realiziralo 3.827.809 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 4,6-krat višji. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 3.500.852 EUR. Glede na Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 skoraj 4,3-krat višji. ) 6.000.000 RUE Poslovni prihodki so v povprečju rasli hitreje kot odhodki, povprečna v( i 5.000.000 kd letna rast prihodkov v obdobju 2004−2017 je znašala 38,3 o %, hd 4.000.000 o povprečna letna rast poslovnih odhodkov pa 23,7 / %. V obdobju ikd 3.000.000 2004−2017 so bili poslovni prihodki večinoma višji kot poslovni ohirp i odhodki, razen v letih 2005, 2009 in 2011. Delež poslovnih odhodkov 2.000.000 nvols v prihodkih je v povprečju znašal 97,4 %. o 1.000.000 P 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 37,3 %), Poslovni prihodki Poslovni odhodki 143 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 med njimi največ nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala (19,3 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo jim stroški dela (v povprečju 28,4 %). Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom. Izguba je bila ustvarjena v letih 2004, 2005, 2009, 2011 in 2013. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 326.957 EUR. Glede na leto 2004, ko je bil EBIT sicer pozitiven, a je znašal le 7.790 EUR, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo dobiček iz poslovanja, ki je bil najvišji v letu 2007, negativen poslovni izid iz poslovanja pa je bil ustvarjen v letih 2005, 2009 in 2011. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 534.323 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA za skoraj 6-krat višji. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo pozitiven EBITDA, razen v letu 2005. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 247.847 EUR. Glede na leto 2004, ko je bil čisti poslovni izid negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, izguba pa je bila v letih 2004, 2005, 2009, 2011 in 2013. 144 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 28,00 22,41 29,57 43,87 45,90 51,54 49,14 52,76 50,00 47,14 46,10 49,75 47,38 44,49 Dodana vrednost v EUR 429.949 271.997 1.237.285 2.122.075 1.412.378 1.451.172 1.576.082 1.323.507 1.388.272 1.217.876 1.403.372 1.935.884 1.471.672 1.451.382 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 15.355 12.137 41.843 48.372 30.771 28.156 32.073 25.085 27.765 25.835 30.442 38.912 31.061 32.623 EBIT marža v % 1,4% -45,4% 19,3% 16,6% 1,3% -2,8% 1,2% -2,9% 3,6% 1,3% 8,0% 9,7% 8,8% 8,5% EBITDA marža v % 15,7% -5,3% 29,8% 26,4% 13,2% 9,0% 13,1% 7,5% 12,1% 9,3% 15,9% 37,8% 18,4% 14,0% Neto marža v % -41,7% -110,2% 24,2% 8,1% 0,2% -3,0% 0,2% -4,9% 0,2% -2,2% 4,9% 5,4% 5,8% 6,5% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - -157,5% 170,7% 47,3% 0,7% -12,6% 0,7% -19,4% 0,7% -8,7% 19,0% 14,8% 18,6% 31,0% Donosnost sredstev v % (ROA) - -15,3% 23,7% 15,5% 0,3% -6,5% 0,5% -6,1% 0,1% -1,6% 3,9% 3,9% 4,9% 7,6% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 101,0% 74,8% 121,7% 119,9% 101,4% 97,3% 101,2% 97,2% 103,7% 101,3% 108,7% 108,9% 109,6% 109,3% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - - 0,28 0,35 0,49 0,64 1,45 0,33 0,27 0,18 0,25 0,28 0,38 0,46 Neto obratni kapital v EUR - - -1.429.373 -1.087.211 -619.811 -289.775 145.295 -730.250 -783.856 -998.041 -516.781 -359.296 -232.439 -167.921 Koeficient obračanja zalog - 17,36 155,61 188,86 132,18 145,60 105,18 84,36 81,62 80,10 104,80 96,36 112,20 122,54 Dnevi vezave zalog - 21,03 2,35 1,93 2,76 2,51 3,47 4,33 4,47 4,56 3,48 3,79 3,25 2,98 Koeficient obračanja terjatev - 3,07 14,33 29,98 24,77 21,84 30,87 23,05 22,24 35,39 49,88 55,02 81,38 88,96 Dnevi vezave terjatev - 118,88 25,48 12,18 14,74 16,71 11,82 15,83 16,41 10,31 7,32 6,63 4,49 4,10 Koeficient obračanja obveznosti - - - 0,37 0,51 0,66 1,18 0,89 0,52 0,49 0,56 0,84 1,20 1,35 Dnevi vezave obveznosti - - - 993,93 722,64 552,63 310,11 411,60 707,25 738,84 651,55 432,89 305,36 270,63 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 17,0% 2,1% 24,9% 40,6% 48,4% 55,5% 76,1% 18,4% 19,3% 18,4% 22,5% 31,8% 20,6% 28,2% Servisiranje dolga -0,14 -0,28 0,37 0,17 0,12 0,08 0,12 0,05 0,09 0,06 0,13 0,30 0,16 0,13 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,24 0,06 0,03 0,04 0,05 0,03 0,04 0,04 0,03 0,02 0,02 0,01 0,01 Neto dolg v EUR - - -228.597 -450.505 -317.397 -339.940 -287.898 2.241.440 2.016.647 1.839.160 1.616.778 1.415.234 1.746.319 1.587.223 Neto dolg na EBITDA - - - -0,24 -0,66 -0,81 -0,55 3,59 5,25 6,63 3,37 1,51 3,11 3,12 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - - 31,8% 51,3% 65,1% 77,9% 118,2% 75,7% 72,8% 65,5% 64,0% 78,4% 80,9% 86,4% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 44,49. Glede na leto 2005 je bilo povprečno število zaposlenih v letu 2017 za 58,9 % višje. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, pri čemer je bilo najmanj zaposlenih v obdobju 2004−2006, kasneje se je povprečno število zaposlenih povečalo. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 1.451.382 EUR. Glede na leto 2004 je bila dodana vrednost v letu 2017 za 3,3-krat višja. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti 28,6 %. 145 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 32.623 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 je bila dodana vrednost na zaposlenca v letu 2017 za 2,1-krat višja. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 17,0 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 8,5 %. Glede na leto 2004 je bila EBIT marža višja za 6,2-krat višja. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Večinoma je bila EBIT marža pozitivna, najvišja je bila v letu 2006, v letih 2005, 2009 in 2011 pa je bila negativna. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže znašal 14,0 %. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža v letu 2017 800.000 40,0% zmanjšala za 11,0 %. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2004−2017 je ) 20,0% 600.000 R bilo različno. Večinoma je bila EBITDA marža pozitivna, najvišja je bila UE 0,0% ) v( 400.000 % v v letu 2006, v letu 2005 pa je bila negativna. d ( iz -20,0% a i i 200.000 žr n a -40,0% ov m l Delež čistega p 0 o oslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto t osp -60,0% i Ne marža) je v letu 2017 znašal 6,5 t %. Glede na leto 2007 je bila neto si -200.000 Č -80,0% marža v letu 2017 za 6,2-krat višja. Gibanje neto marže v obdobju -400.000 -100,0% 2004−2017 je bilo različno. Neto marža je bila večinoma pozitivna, -600.000 -120,0% razen v letih 2004, 2005, 2009, 2011 in 2013. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 31,0 %. Glede na leto 2005, ko je bil ROE negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. ROE je bila večinoma pozitiven, razen v letih 2005, 2009, 2011 in 2013. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 7,6 %. Glede na leto 2005, ko je bil ROA negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. ROA je bila večinoma pozitiven, razen v letih 2005, 2009, 2011 in 2013. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 109,3 %. Glede na leto 2004 je bila gospodarnost poslovanja v letu 2017 za 8,3 % višja. Povprečje obdobja od 2004−2017 je znašalo 104,0 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Razen v letih 2005, 2009 in 2011 je bila gospodarnost poslovanja vselej večja od 100 %, v povprečju je bila realizirana letna rast 2,2 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 0,46, kar je približno na ravni povprečja opazovanega obdobja. Glede na leto 2006 je bil kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 višji za 62,6 %. Povprečje obdobja je znašalo 0,45, kar nam kaže, da podjetje 146 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 nima dovolj hitro unovčljivih resursov za tekočo poravnavo svojih obveznosti. Kazalnik je bil višji od 1 le v letu 2010. V povprečju se je likvidnost podjetja izboljševala po letni stopnji 18,1 %. Neto obratni kapital podjetja je bil v letu 2017 negativen in je znašal −167.921 EUR. Glede na leto 2006 je bil neto obratni kapital v letu 2017 za 88,3 % višji. Neto obratni kapital je bil večinoma negativen, razen v letu 2010. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 122,54. Glede na leto 2005 je bil koeficient obračanja zalog v letu 2017 za 7-krat višji, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Najhitrejše obračanje zalog je bilo v obdobju 2006−2009. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 2,98 dneva, kar je boljše od povprečja opazovanega obdobja, ki znaša 4,68 dneva. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 88,96, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 je bil koeficient obračanja terjatev v letu 2017 za skoraj 29-krat višji, kar je za podjetje zelo ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 52,2 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 4,10 dneva, kar je najmanj v opazovanem obdobju in za podjetje zelo ugodno. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 1,35, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto 2007 je bil koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 za skoraj 3,7-krat višji, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 19,4 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 270,63 dneva, kar je najmanj v opazovanem obdobju in za podjetje neugodno, saj kaže na to, da se dobaviteljem plačuje prej kot v enem letu. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 28,2 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 povišala za 65,5 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Stopnja lastniškosti financiranja je v povprečju znašala 30,3 %, kar predstavlja večjo izpostavljenost tveganjem pri poslovanju. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,13. Glede na leto 2004, ko je bil kazalnik negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Vrednost kazalnika je bila večinoma pozitivna, razen v obdobju 2004−2005, in vselej nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,01. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 zmanjšal za kar 95,3 %. Povprečje obdobja je znašalo 0,05 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kazalnika, in sicer −16,4 %. 147 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je v letu 2017 znašal 1.587.223 EUR. Glede na leto Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA 2006, ko je bil neto dolg negativen, to predstavlja poslabšanje. 2.500.000 8,00 7,00 Neto dolg je bil v obdobju 2006−2010 negativen, kar je za podjetje 2.000.000 6,00 ) ugodneje, od leta 2011 dalje pa je bil neto dolg pozitiven. V letih R 1.500.000 A 5,00 U DT E I 2011 in 2012 je presegal 2 milijona EUR, v nadaljnjih letih pa je bil v 4,00 B ( 1.000.000 E g l a višji od 1,4 milijona EUR. o 3,00 n d g 500.000 ot 2,00 ol d e o N 1,00 0 t Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 3,12. Glede na leto Ne 0,00 -500.000 2007, ko je bil neto dolg na EBITDA negativen, to predstavlja -1,00 poslabšanje. Neto dolg na EBITDA je bil večinoma pozitiven, razen -1.000.000 -2,00 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 v obdobju 2007−2010. Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 86,4 %. Glede na leto 2006 se je kazalnik v letu 2017 povečal za 2,7-krat. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 12,7 %. Povprečje obdobja je znašalo 72,3 %, kar pomeni, da so dolgoročna sredstva v določeni višini financirana s kratkoročnimi sredstvi, kar kaže na neugodno financiranje in podkapitaliziranost podjetja. 148 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.9 Vis a Vis Club d.o.o. 3.9.1 Opis podjetja Podjetje se je nahajalo naslovu Krvavi potok 30, 6240 Kozina. Imelo je 100 igralnih avtomatov in eno elektronsko ruleto. IZKAZNICA PODJETJA50 Vis a Vis Club d.o.o. Polni naziv: VIS A VIS CLUB, gostinstvo, trgovina in storitve d.o.o., Kozina - v stečaju (IZBRISAN dne 14.06.2016) Naslov: Krvavi Potok 30, 6240 Kozina Davčna številka: 39029611 Matična številka: 1562711000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih Igralni salon Casino Vis a Vis v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Casino Vis a Vis OPIS PODJETJA Igralni salon je dobil koncesijo leta 2012. Obratovanje je zaključil leta 2013.51 3.9.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 SREDSTVA 1.113.538 1.367.915 3.186.101 3.219.458 3.191.250 2.943.675 1.901.259 1.741.903 1.509.477 Dolgoročna sredstva 669.479 1.094.360 2.928.330 2.717.847 2.525.482 2.273.887 1.687.238 1.588.305 1.392.667 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 10.098 6.641 3.176 0 0 0 0 0 2.454 Opredmetena osnovna sredstva 659.381 828.832 2.666.270 2.458.962 2.266.597 2.015.002 1.687.238 1.579.305 1.381.213 Dolgoročne finančne naložbe n.p. n.p. 258.884 258.885 258.885 258.885 0 9.000 9.000 Kratkoročna sredstva 438.882 273.179 256.903 466.821 649.049 653.069 214.021 153.598 116.810 Zaloge 0 0 0 0 32.781 74.460 10.789 10.411 5.223 Kratkoročne finančne naložbe 84.157 0 29.695 98.851 252.019 288.519 37.810 37.810 37.810 Kratkoročne poslovne terjatve 19.692 32.954 13.896 68.730 150.369 25.993 45.858 31.465 29.114 Denarna sredstva 335.034 240.225 213.312 299.240 213.880 264.097 119.564 73.912 44.663 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 5.176 376 868 34.790 16.719 16.719 0 0 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.113.538 1.367.915 3.186.100 3.219.458 3.191.250 2.943.675 1.901.259 1.741.903 1.509.477 Kapital 262.623 495.247 654.173 950.660 980.436 998.443 399.689 273.505 115.782 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. n.p. 1.319.730 1.171.238 1.298.346 1.106.566 797.118 942.249 845.291 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 0 0 0 0 797.118 0 845.291 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. n.p. 1.319.730 1.171.238 1.298.346 1.106.566 0 942.249 0 Kratkoročne obveznosti n.p. n.p. 1.210.549 1.059.337 896.957 823.155 704.452 526.149 548.404 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 850.889 669.843 541.476 527.314 309.569 103.040 144.866 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. n.p. 359.660 389.494 355.481 295.841 394.883 423.109 403.538 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 7.358 4.374 1.648 38.223 15.511 15.511 0 0 0 50 VIS A VIS CLUB. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/VIS_A_VIS_CLUB%2C_d.o.o.%2C_KOZINA_- _v_stecaju?enota=258878&EnotaStatus=2. 51 Delavci razočarani nad stečajem Casino Vis-a-Vis iz Kozine https://regionalobala.si/novica/delavci- razocarani-nad-stecajem-casino-vis-a-vis-iz-kozine 149 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Poslovni prihodki 1.030.042 1.344.642 1.617.333 2.129.216 1.792.103 1.731.532 1.329.643 942.625 819.281 Čisti prihodki od prodaje 1.030.042 1.344.642 1.617.333 2.126.713 1.792.103 1.730.625 1.300.706 924.538 802.369 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 0 0 0 0 0 26.937 17.714 13.912 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 2.503 0 907 2.000 373 3.000 Poslovni odhodki 951.573 1.039.383 1.367.526 1.786.329 1.498.626 1.662.181 1.559.151 931.110 895.368 Stroški blaga, materiala in storitev 428.487 505.977 694.963 876.628 651.328 624.289 613.922 365.019 326.187 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 72.424 93.004 127.725 187.756 166.838 228.236 267.512 171.800 153.731 Stroški storitev 356.063 412.973 567.238 688.872 484.490 396.053 346.410 193.219 172.456 Stroški dela 311.569 307.204 352.160 429.684 427.335 600.234 531.393 393.081 354.095 Odpisi vrednosti 182.687 207.866 256.906 424.389 392.170 401.039 397.389 173.010 215.086 Drugi poslovni odhodki 28.830 18.336 63.497 55.628 27.793 36.619 16.447 0 0 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 78.469 305.259 249.807 342.887 293.477 69.351 -229.508 11.515 -76.087 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 261.155 513.125 506.713 767.276 685.647 470.390 167.881 184.525 138.999 Finančni prihodki 3.952 2.249 476 117.655 0 0 83.797 868 1.021 Finančni odhodki 37.190 21.366 34.591 71.710 285.773 170.998 58.615 121.377 85.896 Drugi prihodki 0 0 46 0 161 128.661 213.823 84 3.420 Drugi odhodki 8 0 3.798 0 0 37 455 478 181 Celotni poslovni izid 45.223 286.142 211.940 388.832 7.865 26.977 9.042 -109.388 -157.723 Skupaj davki 666 53.298 52.788 91.886 17.172 8.805 3.597 0 0 Čisti poslovni izid 44.557 232.844 159.152 296.946 -9.307 18.172 5.445 -109.388 -157.723 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 13,73 13,45 13,77 18,25 0,00 0,00 0,00 0,00 17,00 Dodana vrednost v EUR 572.725 820.329 858.873 1.196.960 1.112.982 1.070.624 699.274 577.606 493.094 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 41.713 60.991 62.373 65.587 - - - - 29.006 EBIT marža v % 7,6% 22,7% 15,4% 16,1% 16,4% 4,0% -17,6% 1,2% -9,5% EBITDA marža v % 25,4% 38,2% 31,3% 36,1% 38,3% 27,2% 12,9% 20,0% 17,3% Neto marža v % 4,3% 17,3% 9,8% 14,0% -0,5% 1,1% 0,4% -11,8% -19,7% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 61,4% 27,7% 37,0% -1,0% 1,8% 0,8% -32,5% -81,0% Donosnost sredstev v % (ROA) - 18,8% 7,0% 9,3% -0,3% 0,6% 0,2% -6,0% -9,7% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 108,2% 129,4% 118,3% 119,2% 119,6% 104,2% 85,3% 101,2% 91,5% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - - 0,21 0,44 0,72 0,79 0,30 0,29 0,21 Neto obratni kapital v EUR - - -102.758 77.327 293.568 357.228 -180.862 -269.511 -286.728 Koeficient obračanja zalog - - - - 109,34 32,28 30,52 87,22 102,64 Dnevi vezave zalog - - - - 3,34 11,31 11,96 4,18 3,56 Koeficient obračanja terjatev - 51,08 69,04 51,48 16,36 19,63 36,21 23,91 26,49 Dnevi vezave terjatev - 7,15 5,29 7,09 22,31 18,60 10,08 15,26 13,78 Koeficient obračanja obveznosti - - - 0,50 0,45 0,70 0,77 0,42 0,37 Dnevi vezave obveznosti - - - 728,18 814,91 520,80 471,22 868,94 981,34 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 23,6% 36,2% 20,5% 29,5% 30,7% 33,9% 21,0% 15,7% 7,7% Servisiranje dolga 0,23 0,42 0,30 0,39 0,21 0,23 0,25 0,06 0,06 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,02 0,01 0,02 0,06 0,05 0,03 0,04 0,04 Neto dolg v EUR - - 607.882 271.752 75.577 -25.302 949.313 -8.682 907.684 Neto dolg na EBITDA - - - 0,57 0,25 0,05 2,75 2,55 3,23 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - - 22,3% 35,0% 38,8% 43,9% 70,9% 17,2% 69,0% 150 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.10 EXIMO d.o.o. 3.10.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA52 Eximo d.o.o. Polni naziv: EXIMO Trgovina, turizem, proizvodnja d.o.o. - v stečaju (IZBRISAN dne 14.03.2016) Naslov: Ajševica 53, 5000 Nova Gorica Davčna številka: 10648771 Matična številka: 5332222000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Casino Joly OPIS PODJETJA Podjetje je nastalo leta 1990. Kmalu zatem se je začelo ukvarjati z igralniško dejavnostjo. Najprej je imelo igralne avtomate v lokalih. Kasneje se je preselilo na lokacijo na Ajševici, kjer so zgradili tudi kompleks s hotelom in z bazenom. Družba Eximo d.o.o. je septembra 2007 objektu z igralnico in z diskoteko dodala hotel s štirimi zvezdicami, bazen na prostem, masažni salon, fizioterapijo in spremljajoče prostore ter napovedala dodatno širitev turistične ponudbe.53 Slika 24: Igralni salon Casino Jolly 52 EXIMO. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/EXIMO_d.o.o._- _v_stecaju?enota=144578&EnotaStatus=2. 53 Koron Davorin. 2011. Igralni salon Jolly na Ajševici je zaprt in gre v stečaj. Primorske novice: https://www.primorske.si/2011/04/22/igralni-salon-jolly-na-ajsevici-je-zaprt-in-gre-v 151 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.10.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 SREDSTVA 1.161.235 1.201.650 1.312.531 7.584.572 7.061.383 6.375.910 Dolgoročna sredstva 924.457 763.667 799.224 6.282.816 6.753.933 6.185.943 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 201.101 67.184 100.085 89.093 79.158 Opredmetena osnovna sredstva 805.125 560.479 713.262 6.163.953 6.641.687 6.088.007 Dolgoročne finančne naložbe n.p. n.p. 2.086 2.086 6.461 2.086 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 16.692 16.692 16.692 16.692 Kratkoročna sredstva 232.545 426.112 494.721 1.271.667 291.362 169.336 Zaloge 1.076 9.905 9.710 17.259 20.435 23.105 Kratkoročne finančne naložbe 1.251 5.472 6.460 4.375 0 4.375 Kratkoročne poslovne terjatve 32.585 20.578 60.065 1.118.550 32.004 43.079 Denarna sredstva 197.632 390.157 418.486 131.483 238.923 98.777 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 4.234 11.871 18.586 30.089 16.088 20.631 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.161.235 1.201.650 1.312.531 7.584.572 7.061.383 6.375.910 Kapital 480.798 868.778 1.074.253 995.217 654.852 9.777 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. n.p. 20.752 3.903.210 4.623.503 4.274.311 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 0 3.903.210 4.501.120 4.151.928 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. n.p. 20.752 0 0 0 Odložene obveznosti za davek n.p. n.p. 0 0 122.383 122.383 Kratkoročne obveznosti n.p. n.p. 217.526 2.677.994 1.773.463 2.082.673 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 0 1.757.861 715.711 862.333 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. n.p. 217.526 920.133 1.057.752 1.220.340 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 1.494 0 8.151 9.565 9.149 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Poslovni prihodki 1.572.266 2.252.841 2.586.860 2.600.718 2.917.202 2.663.536 Čisti prihodki od prodaje 1.572.266 2.155.364 2.574.961 2.582.218 2.916.817 2.662.636 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 97.477 11.899 18.500 385 900 Poslovni odhodki 1.281.690 1.753.980 2.320.147 2.631.952 3.270.014 3.103.060 Stroški blaga, materiala in storitev 440.087 705.526 1.015.692 1.111.012 1.339.634 1.160.099 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 67.296 119.991 200.959 276.995 328.343 308.956 Stroški storitev 372.791 585.535 814.733 834.017 1.011.291 851.143 Stroški dela 338.607 410.381 469.171 505.344 560.192 543.174 Odpisi vrednosti 471.822 505.109 220.663 390.579 717.167 804.078 Drugi poslovni odhodki 31.174 132.964 614.621 625.017 653.021 595.709 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 290.576 498.861 266.713 -31.234 -352.812 -439.524 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 762.398 1.003.970 487.376 359.345 364.355 364.554 Finančni prihodki 745 1.064 1.832 392 12.340 111 Finančni odhodki 23.719 9.377 3.869 55.066 489.214 220.079 Drugi prihodki 88 1.506 7.763 7.452 7.081 20.966 Drugi odhodki 1.021 1.160 956 578 7.293 6.548 Celotni poslovni izid 266.669 490.894 271.483 -79.034 -829.898 -645.074 Skupaj davki 50.372 103.349 65.743 0 0 0 Čisti poslovni izid 216.297 387.545 205.740 -79.034 -829.898 -645.074 152 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 11,50 20,00 16,55 22,00 26,28 26,00 Dodana vrednost v EUR 1.101.005 1.414.352 956.548 864.689 924.547 907.728 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 95.740 70.718 57.797 39.304 35.181 34.913 EBIT marža v % 18,5% 23,1% 10,4% -1,2% -12,1% -16,5% EBITDA marža v % 48,5% 46,6% 18,9% 13,9% 12,5% 13,7% Neto marža v % 13,8% 18,0% 8,0% -3,1% -28,5% -24,2% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 57,4% 21,2% -7,6% -100,6% -194,1% Donosnost sredstev v % (ROA) - 32,8% 16,4% -1,8% -11,3% -9,6% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 122,7% 128,4% 111,5% 98,8% 89,2% 85,8% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - - 2,27 0,47 0,16 0,08 Neto obratni kapital v EUR - - 277.195 351.534 -766.390 -1.051.004 Koeficient obračanja zalog - 392,56 262,55 191,50 154,76 122,31 Dnevi vezave zalog - 0,93 1,39 1,91 2,36 2,98 Koeficient obračanja terjatev - 81,09 63,86 4,38 5,07 70,93 Dnevi vezave terjatev - 4,50 5,72 83,30 71,99 5,15 Koeficient obračanja obveznosti - - - 0,49 0,33 0,27 Dnevi vezave obveznosti - - - 749,55 1.099,35 1.345,67 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 41,4% 72,3% 81,8% 13,1% 9,3% 0,2% Servisiranje dolga 0,53 0,51 0,18 0,12 -0,03 0,05 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,01 0,02 0,23 0,20 0,01 Neto dolg v EUR - - -424.946 5.525.213 4.977.908 4.911.109 Neto dolg na EBITDA - - - 7,10 14,41 13,56 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - - 134,4% 78,0% 76,3% 67,3% 153 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.11 Admiral d.o.o V okviru skupine Admiral d.o.o. deluje več igralnih salonov. Zaradi preglednosti predstavljamo vse na enem mestu. 3.11.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Admiral kazino mediteran d.o.o. Polni naziv: Admiral kazino mediteran, igre na srečo na igralnih avtomatih, proizvodnja in vzdrževanje igralnih avtomatov, trgovina in storitve d.o.o. Naslov: Bazoviška cesta 23, 6240 Kozina Davčna številka: 42528836 Matična številka: 2146738000 Dejavnost po SKD 2008: R92.001 - Dejavnost igralnic Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 231 (https://www.admiral.si) Tabela 14: Koncesije skupine Admiral Zap. Opomba/ Datum št. Pričetek večinsko dodelitve Veljavnost Firma in sedež Igralnica poslovanja lastništvo koncesije koncesije AKTIVNI IGRALNI SALONI S KONCESIJO Admiral Casinò Mediteran – Admiral d.o.o. Igralni salon Kozina 4 1.10.2008 30.09.2021 Bazoviška cesta 23 Bazoviška cesta 23 6240 Kozina 6240 Kozina Igralni salon Karneval – Casino Igralni salon Karneval d.o.o. Carnevale 5 17.12.2002 20.12.2020 Spodnje Škofije 259 Spodnje Škofije 259 6281 Škofije 6281 Škofije Aleatorium d.o.o. Casino Lev igralni salon 6 Bleiweisova cesta 30 Vošnjakova 1 6.05.2004 30.04.2022 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana Memoria d.o.o. Casino Poetovio igralni salon 7 Vinarski trg 5 Vinarski trg 5 17.12.2002 20.12.2020 2250 Ptuj 2250 Ptuj Inclub d.o.o. Igralni salon Casino Princess 8 Bevkov trg 6 Bevkov trg 6 Admiral 27.03.2003 20.03.2021 5000 Nova Gorica 5000 Nova Gorica P&P Marketing d.o.o. Igralni salon Casino Tivoli 9 Hraška cesta 21 Hraška cesta 21 9.02.2006 20.01.2024 4248 Lesce 4248 Lesce Casino Riviera – igralni salon d.d. Casino Riviera – igralni salon 10 14.06.2007 31.07.2025 Obala 33 Obala 33 6320 Portorož 6320 Portorož Kongo Hotel & Casino – igralni Kongo Hotel & Casino d.d. salon 11 19.12.2002 20.12.2020 Ljubljanska 65 Ljubljanska 65 1290 Grosuplje 1290 Grosuplje Stava d.o.o. Igralni salon Casino Joker 12 Mlinska ulica 2 Mlinska ulica 2 30.01.2003 20.01.2021 2000 Maribor 2000 Maribor Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a) 154 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA OPIS PODJETJA Podjetje Admiral d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 2005, poslovati pa je začelo z letom 2009. Skupina Admiral Slovenija54 združuje vrhunske storitve na področju igralništva, hotelirstva, gostinstva in zabave. So del mednarodne korporacije Novomatic Group of companies, ki je z okoli 30.000 zaposlenimi na preko 2100 lokacijah v 50 državah že vrsto let v samem vrhu svetovne igralniške industrije. Široka paleta aktivnosti podjetja zajema tako upravljanje igralniških lokacij, kakor tudi lasten razvoj in proizvodnjo igralniških tehnologij. Ponašajo se s preko 2600 registriranimi blagovnimi znamkami, patenti in vzorci. Izjemno pozornost namenjajo družbeni odgovornosti, tako na področju podpore kulturi in športu, kakor humanitarnim projektom po celem svetu. V Sloveniji so kot prva večja tuja naložba na slovenskem igralniškem trgu prisotni od leta 2009, z otvoritvijo zabaviščnega kompleksa Hotel & Casinò Resort Admiral na Kozini, kateremu se je leta 2012 pridružil tudi Hotel & Casinò Poetovio na Ptuju. Pravi preboj pa je skupina doživela leta 2016 s pripojitvijo igralnih salonov Tivoli v Lescah, Joker v Mariboru ter zabaviščnega kompleksa Casinò Hotel Carnevale Wellness & Spa na Škofijah pri Kopru, Casino Riviera. Blagovno znamko Admiral v Sloveniji danes predstavlja krovno podjetje Novo Investicije d.o.o. s sedežem v Trzinu ter številna povezana podjetja, ki so tudi nosilci koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo. Na ekskluzivnih lokacijah po Sloveniji ponuja igralne salone, 4 hotele, restavracije, kot tudi velnes & spa center ter Lounge bar. Slika 25: Admiral Casinò Mediteran – Igralni salon Kozina Njihovo vodilo je gostom ponuditi vrhunske storitve v prijetnem ambientu, v povezavi z najnovejšo igralniško tehnologijo, kar dosegajo s stalnim vlaganjem v izgled in opremljenost njihovih lokacij, v nove produkte ter v znanje zaposlenih. Na voljo imajo: • 9 igralnih salonov, • 4 hotele, 54 ADMIRAL SLOVENIJA -Igra in veliko več! https://www.admiral.si/si/o-nas/predstavitev 155 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA • 4 restavracije, • 1 lounge bar in • 1 velnes & spa center. IGRALNI SALONI • Hotel & Casino Resort Admiral, Kozina • Casino Hotel Carnevale Wellness & Spa • Casino Tivoli, Lesce • Casino Admiral Maribor • Hotel & Casino Poetovio, Ptuj • Hotel & Casino Kongo, Grosuplje • Casino Lev, Ljubljana • Casino Princess, Nova Gorica • Casino Riviera, Portorož V igralnem salonu Mediteran na Kozini lahko preizkusite srečo na najsodobnejših igralnih avtomatih z atraktivnimi igrami in stavami že od 0,01 centa dalje. Bogata izbira igralnih avtomatov znanih proizvajalcev, kot so: Novomatic, Aristocrat, IGT, Konami, Ainsworth, APEX, Bally in ostali, vam ponuja veliko zabave, zanimive bonus igre ter več progresivnih jackpotov. V igralnem salonu vas pričakuje 200 igralnih mest - 3 elektronske rulete, 2 panther ruleti in 176 igralnih avtomatov. Sodobno opremljen hotel se ponaša s 46 sobami - 40 dvoposteljnimi, 4 enoposteljnimi ter z 2 junior suitama55. Admiral d.o.o. je v 100% lasti družbe NOVO INVESTICIJE d.o.o. 56 55 Predstavitev Mediteran Kozina https://www.admiral.si/si/mediteran-kozina/o-nas/predstavitev 56 Admiral. 2019. Letno poročilo za družbo Admiral 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=2146738000. 156 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.11.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 438.714 434.769 401.756 365.185 3.452.084 3.419.252 2.606.041 2.114.767 11.377.695 8.665.651 9.030.509 8.577.783 8.264.012 Dolgoročna sredstva 8.720 14.614 323.063 60.700 2.916.953 2.618.121 1.975.591 1.654.158 10.769.927 8.060.205 8.446.879 7.953.493 7.634.782 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 8.348 8.346 0 0 121.432 0 0 0 0 0 0 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 2.729.186 2.550.761 1.907.774 1.603.893 10.757.449 8.053.109 8.439.030 7.944.320 7.624.758 Dolgoročne finančne naložbe 0 0 312.129 40.088 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Odložene terjatve za davek 371 6.268 10.934 20.612 66.335 67.360 67.817 50.265 12.478 7.096 7.849 9.172 10.024 Kratkoročna sredstva 429.994 420.155 78.693 304.485 531.612 796.852 627.583 456.347 588.310 599.319 578.720 622.744 624.927 Zaloge 0 0 0 0 8.675 3.831 2.896 3.232 34.278 39.089 53.492 50.920 30.260 Kratkoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 18.248 19.135 24.723 46.669 106.111 56.260 109.537 151.581 151.787 Denarna sredstva 429.994 420.155 78.693 304.485 504.689 773.886 599.964 406.446 447.921 503.970 415.691 420.243 442.880 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 0 0 3.519 4.279 2.867 4.262 19.458 6.127 4.910 1.547 4.303 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 438.713 434.769 401.756 365.185 3.452.084 3.419.252 2.606.041 2.114.767 11.377.695 8.665.651 9.030.509 8.577.783 8.264.012 Kapital 437.173 414.868 394.421 355.708 163.306 2.397.018 1.729.635 934.440 9.876.152 6.734.297 7.652.542 6.383.573 7.324.806 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 26.280 36.527 40.634 33.131 116.748 106.918 119.799 142.884 150.381 Dolgoročne obveznosti 0 0 0 0 1.015.791 0 0 0 600.498 903.257 35.277 1.430.380 12.445 Dolgoročne finančne obveznosti 0 0 0 0 1.015.791 0 0 0 600.498 903.257 35.277 1.430.380 12.445 Kratkoročne obveznosti 355 10.712 7.335 9.477 2.246.212 977.881 823.928 1.134.487 758.494 905.715 1.216.067 566.352 767.358 Kratkoročne finančne obveznosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.833 0 7.437 8.326 Kratkoročne poslovne obveznosti 355 10.712 7.335 9.477 2.246.212 977.881 823.928 1.134.487 758.494 899.882 1.216.067 558.915 759.032 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 1.185 9.189 0 0 495 7.826 11.844 12.709 25.803 15.464 6.824 54.594 9.022 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe ADMIRAL d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 8.264.012 EUR. Glede na leto 2005 so bila sredstva v letu 2017 višja za 18-krat. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 99,5 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 7.634.782 EUR oziroma 92,4 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 7.624.758 EUR oziroma 99,9 % dolgoročnih sredstev. Razen v prvih letih opazovanega obdobja so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev. Glede na leto 2005 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 občutno višja. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana 6-kratna letna rast vrednosti dolgoročnih sredstev. 157 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 624.927 EUR oziroma 7,6 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 442.880 EUR oziroma 70,9 % kratkoročnih sredstev. Razen v prvih letih opazovanega obdobja so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2005 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za 45,3 %. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 26,2 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 7.324.806 EUR oziroma 88,6 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Razen v letih 2009 in 2012 je kapital predstavljal največji del obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala znašal 76,0 %. Glede na leto 2005 je bil kapital v letu 2017 višji za 16-krat. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kapitala 179,7 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 939.206 EUR oziroma 11,4 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Razen v letih 2009 in 2012 je dolžniško financiranje predstavljalo manj kot 50 % vseh obveznosti do virov sredstev. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale kratkoročne obveznosti, in sicer 767.358 EUR oziroma 56,0 %, kar predstavlja 81,7 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2005 so se ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 občutno povišale. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana visoka letna rast. ) Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev RUE 3.500.000 12.000.000 v( R) i U t 3.000.000 E s 10.000.000 v o ( n v z 2.500.000 e e t 8.000.000 v s b d 2.000.000 e o r e s 6.000.000 n v 1.500.000 v o o r l iv 4.000.000 s 1.000.000 o o p d i n t 2.000.000 i 500.000 s e o n n č z 0 0 n ev a 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 b 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 ni O F Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Dolgoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 158 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 0 0 0 0 122.466 3.003.145 3.657.087 3.758.838 4.165.765 4.733.936 5.188.215 5.289.842 5.388.016 Čisti prihodki od prodaje 0 0 0 0 122.402 3.003.145 3.657.087 3.758.838 4.161.503 4.686.232 5.175.029 5.155.504 5.351.030 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 0 64 0 0 0 4.262 47.704 13.186 134.338 36.986 Poslovni odhodki 1.627 29.178 27.992 56.966 348.599 3.896.775 4.325.246 4.574.809 5.038.658 7.850.388 6.662.025 6.530.577 6.374.241 Stroški blaga, materiala in storitev 1.627 20.814 19.438 40.251 173.151 1.456.971 1.555.887 1.895.133 1.605.456 1.833.252 2.394.214 2.258.868 2.148.394 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 0 0 0 0 35.446 201.736 168.619 512.228 461.956 637.084 807.787 738.329 764.357 Stroški storitev 1.627 20.814 19.438 40.251 137.705 1.255.235 1.387.268 1.382.905 1.143.500 1.196.168 1.586.427 1.520.539 1.384.036 Stroški dela 0 0 0 0 90.775 728.503 776.180 796.100 1.201.999 1.561.900 2.107.175 2.050.747 2.011.678 Odpisi vrednosti 0 0 0 0 129 570.848 598.195 578.776 936.496 3.119.294 713.653 751.617 776.245 Drugi poslovni odhodki 0 8.364 8.554 16.715 84.544 1.140.453 1.394.984 1.304.800 1.294.707 1.335.942 1.446.983 1.469.346 1.437.924 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -1.627 -29.178 -27.992 -56.966 -226.133 -893.630 -668.159 -815.971 -872.893 -3.116.452 -1.473.810 -1.240.736 -986.224 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) -1.627 -29.178 -27.992 -56.966 -226.004 -322.782 -69.964 -237.195 63.603 2.842 -760.157 -515.878 -210.676 Finančni prihodki 154 1.089 2.879 8.575 3.797 300 342 151 54 25 5 1 1 Finančni odhodki 0 0 0 0 15.791 20.317 22 48 9.303 19.833 23.690 10.845 19.287 Drugi prihodki 0 0 0 0 2 5 0 38.229 5.342 1.546 73.547 2.351 8.276 Drugi odhodki 0 0 0 0 0 1 0 5 1.513 16.299 1.283 2.193 4.560 Celotni poslovni izid -1.473 -28.089 -25.113 -48.391 -238.125 -913.643 -667.839 -777.644 -878.313 -3.151.013 -1.425.231 -1.251.422 -1.001.796 Skupaj davki 0 -5.897 -5.022 -9.678 -45.723 -1.025 -457 1.625 347.072 5.382 -752 -1.324 -852 Čisti poslovni izid -1.473 -22.192 -20.091 -38.713 -192.402 -912.618 -667.382 -779.269 -1.225.385 -3.156.395 -1.424.479 -1.250.098 -1.000.944 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje ADMIRAL d.o.o. ustvarilo 5.388.016 EUR Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov prihodkov. Podjetje je prihodke pričelo ustvarjati leta 2009. ) 9.000.000 RUE Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali v 8.000.000 6.374.241 EUR. ( ikd 7.000.000 ohd 6.000.000 Podjetje je v celotnem opazovanem obdobju imelo več stroškov kot o / ik 5.000.000 d je ustvarilo prihodkov. Prihodki so v obdobju 2009−2017 na leto oh 4.000.000 ir zrasli v povprečju za 3-krat. Gibanje poslovnih odhodkov je bilo p i 3.000.000 nv med leti različno, v povprečju pa so se na leto povišali za nekaj ol 2.000.000 soP manj kot 3-krat. Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v obdobju 1.000.000 2009−2017 v povprečju znašal 145,7 0 %. 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 159 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V obdobju 2005−2017so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 48,9 %), med njimi največ stroški storitev (42,5 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo drugi poslovni odhodki (v povprečju 24,0 %). Podjetje je v celotnem opazovanem obdobju poslovalo z izgubo, ki je bila največja v obdobju 2013−2017. V letu 2017 je bil poslovni izid iz poslovanja (EBIT) negativen in je znašal −986.224 EUR. Glede na leto 2005 je bil EBIT v letu 2017 občutno nižji. Gibanje EBIT v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v vseh letih pa je bil EBIT negativen. Največja izguba iz poslovanja je bila generirana v letu 2014, od takrat dalje se je izguba iz poslovanja zmanjševala. V letu 2017 je bil izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) negativen in je znašal −210.676 EUR. Glede na leto 2005 je bil EBITDA v letu 2017 občutno nižji. Gibanje EBITDA v obdobju 2005−2017 je bilo različno, večinoma je bil EBITDA negativen, razen v letih 2013 in 2014. Največja izguba pred davki, obrestmi in amortizacijo je bile generirana v letu 2015, od takrat dalje se je zmanjševala. Čisti poslovni izid je bil v letu 2017 negativen in je znašal −1.000.944 EUR. Glede na leto 2005 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 občutno nižji. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v vseh letih pa je podjetje generiralo izgubo. Izguba je bila največja v obdobju 2013−2017 in je vsako leto presegala 1 milijon EUR, sicer pa se je čista izguba pričela zmanjševati od leta 2015 dalje. 160 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 0,00 0,00 n.p. 0,00 2,32 25,00 26,00 28,00 64,00 66,75 82,00 78,00 81,00 Dodana vrednost v EUR -1.627 -29.178 -27.992 -56.966 -135.229 405.721 706.216 558.905 1.265.602 1.564.742 1.347.018 1.561.628 1.801.698 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR - - - - -58.288 16.229 27.162 19.961 19.775 23.442 16.427 20.021 22.243 EBIT marža v % - - - - -184,7% -29,8% -18,3% -21,7% -21,0% -66,5% -28,5% -24,1% -18,4% EBITDA marža v % - - - - -184,6% -10,7% -1,9% -6,3% 1,5% 0,1% -14,7% -9,5% -3,9% Neto marža v % - - - - -157,2% -30,4% -18,2% -20,7% -29,4% -67,4% -27,5% -24,2% -18,7% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) -0,7% -5,2% -5,0% -10,3% -74,1% -71,3% -32,3% -58,5% -22,7% -38,0% -19,8% -17,8% -14,6% Donosnost sredstev v % (ROA) -0,7% -5,1% -4,8% -10,1% -10,1% -26,6% -22,2% -33,0% -18,2% -31,5% -16,1% -14,2% -11,9% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 35,1% 77,1% 84,6% 82,2% 82,7% 60,3% 77,9% 81,0% 84,5% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti 1.211,25 39,22 10,73 32,13 0,24 0,81 0,76 0,40 0,78 0,66 0,48 1,10 0,81 Neto obratni kapital v EUR 429.639 409.443 71.358 295.008 -1.714.600 -181.029 -196.345 -678.140 -170.184 -300.563 -637.347 63.829 -134.105 Koeficient obračanja zalog - - - - 28,22 480,27 1.087,29 1.226,77 221,89 127,75 111,79 98,75 131,83 Dnevi vezave zalog - - - - 12,93 0,76 0,34 0,30 1,64 2,86 3,26 3,70 2,77 Koeficient obračanja terjatev - - - - 13,42 160,67 166,77 105,30 54,48 57,72 62,43 39,49 35,28 Dnevi vezave terjatev - - - - 27,21 2,27 2,19 3,47 6,70 6,32 5,85 9,24 10,35 Koeficient obračanja obveznosti - 0,00 0,00 0,00 0,03 0,13 0,19 0,52 0,49 0,77 0,76 0,83 1,16 Dnevi vezave obveznosti - - - - 11.613,81 2.916,67 1.950,14 697,76 747,84 475,06 478,05 438,74 314,68 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 99,6% 95,4% 98,2% 97,4% 4,7% 70,1% 66,4% 44,2% 86,8% 77,7% 84,7% 74,4% 88,6% Servisiranje dolga -0,91 -0,76 -0,72 -0,68 -0,53 -0,09 -0,02 -0,04 -0,06 0,00 -0,11 -0,08 -0,04 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - - - - 0,07 0,01 0,01 0,01 0,02 0,02 0,02 0,03 0,03 Neto dolg v EUR -429.994 -420.155 -78.693 -304.485 511.102 -773.886 -599.964 -406.446 152.577 405.120 -380.414 1.017.573 -422.109 Neto dolg na EBITDA - 14,57 8,91 3,36 -0,46 0,41 9,82 2,12 -2,00 98,12 -0,02 -0,65 -1,42 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % 5013,5% 2838,8% 122,1% 586,0% 40,4% 91,6% 87,6% 56,5% 97,3% 94,8% 91,0% 98,2% 96,1% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Število zaposlenih v letu 2017 je bilo 81,00. Podjetje je pričelo z zaposlovanjem leta 2009, ko je generiralo prve prihodke iz prodaje. Gibanje v obdobju 2009−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih 143,0 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 1.801.698 EUR. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Do vključno leta 2009 je podjetje ustvarjalo negativno dodano vrednost, šele od leta 2010 dalje je dodana vrednost dosegala pozitivne vrednosti. 161 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 22.243 EUR dodane vrednosti. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2009−2017 je bilo različno. V letu 2009, ko je podjetje pričelo z zaposlovanjem in ustvarjanjem prihodkov, je bila dodana vrednost negativna, od leta 2010 naprej pa pozitivna. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal −18,4 %. V obdobju 2009−2017 je podjetje ustvarjalo negativno EBIT maržo, pri čemer se od leta 2014 dalje le-ta izboljšuje. Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže 0 0,0% Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in -20,0% amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 ) -500.000 RU znašal − -40,0% E ) 3,9 %. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2009−2017 je bilo v( -1.000.000 % d v različno. V letih 2013 in 2014 je podjetje ustvarilo pozitivno EBITDA -60,0% i ( zi a i žr maržo, v vseh ostalih letih je bila le n -1.500.000 -ta negativna. Od leta 2015 dalje se -80,0% a vo m l EBITDA marža izboljšuje. s o -100,0% o -2.000.000 t p e i N t s -120,0% i -2.500.000 Č Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto -140,0% marža) je v letu 2017 znašal − -3.000.000 18,7 %. V obdobju 2009−2017 je -160,0% podjetje ustvarjalo negativno neto maržo, pri čemer se od leta 2014 -3.500.000 -180,0% dalje le-ta izboljšuje. 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala −14,6 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno, v vseh letih pa je podjetje ustvarjalo negativen ROE, pri čemer se od leta 2014 dalje le-ta izboljšuje. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala −11,9 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno, v vseh letih pa je podjetje ustvarjalo negativen ROA, pri čemer se od leta 2014 dalje le-ta izboljšuje. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 84,5 %. Glede na leto 2009, ko je podjetje pričelo ustvarjati prihodke, se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 povišala za 2,4-krat. V celotnem opazovanem obdobju je bila gospodarnost poslovanja nižja od 100 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih odhodkov, kot je bila višina poslovnih prihodkov. Gibanje v obdobju 2009−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast gospodarnosti poslovanja, in sicer 17,2 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 0,81. V obdobju 2005−2008 so bile dosežene višje stopnje koeficienta, predvsem zaradi manjše vrednosti kratkoročnih obveznosti. Od leta 2009 dalje je bil kratkoročni koeficient likvidnosti v vseh letih, razen v letu 2016, manjši od 1, kar nam kaže, da podjetje ni bilo sposobno pokrivati tekočih kratkoročnih obveznosti s kratkoročnimi viri. 162 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal −134.105 EUR. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. V obdobju 2005−2008 in v letu 2016 je bil neto obratni kapital pozitiven, v vseh ostalih letih pa negativen, kar je za podjetje ugodno. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 131,83. Glede na leto 2009 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 povišal za 4,6-krat. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 2,77 dneva, kar je izboljšanje glede na obrat zalog v letih od 2014 dalje. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 35,28. Glede na leto 2009 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povišal za 2,6-krat. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 10,35 dneva, kar predstavlja poslabšanje glede na obrat terjatev v letih od 2010 dalje. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 1,16, kar je največ v primerjavi s celotnim opazovanim obdobjem. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 78,2 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 314,68 dneva, kar je manj v primerjavi s celotnim opazovanim obdobjem in za podjetje pomeni izboljšanje. V povprečju podjetje plačuje dobaviteljem prej kot v enem letu oziroma v roku 10−11 mesecev. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 88,6 %. Glede na leto 2005 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 znižala za 11,1 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila stopnja lastniškosti financiranja 76,0 %. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal −0,04. Glede na leto 2005, ko je bila vrednost kazalnika servisiranje dolga −0,91, se je kazalnik v letu 2017 izboljšal. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V vseh opazovanih letih je bila vrednost kazalnika negativna, kar nakazuje na generiranje negativnega denarnega toka in s tem ogroženost poslovanja podjetja na dolgi rok. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,03. Glede na leto 2009 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 62,0 %, kar je za podjetje ugodno. Povprečje obdobja je znašalo 0,02 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. 163 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal −422.109 EUR, Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA kar je približno na ravni iz leta 2005. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Večinoma je podjetje imelo negativen 1.200.000 120,00 1.000.000 neto dolg in torej več denarnih sredstev in/ali drugih likvidnih 100,00 800.000 finančnih sredstev kot finančnih dolgov, saj se je večinoma R) 600.000 80,00 U DA financiralo iz kapitala. E T 400.000 I v B ( E 60,00 gl 200.000 a o n Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal −1,42. Gibanje v d 0 gl o 40,00 o t obdobju 2006−2017 je bilo različno. Večinoma je pod d jetje imelo e -200.000 N ote negativen neto dolg na EBITDA, predvsem zaradi ustvarjanja 20,00 -400.000 N negativnega EBITDA. Najvišjo vrednost neto dolga na EBITDA je -600.000 0,00 podjetje ustvarilo leta 2014. -800.000 -1.000.000 -20,00 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA znašala 96,1 %, kar kaže na slabo likvidnost podjetja. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Vrednost kazalnika več kot 100 % oziroma dobro likvidnost je podjetje dosegalo v obdobju 2005−2008, ko še ni pričelo s pravim poslovanjem oziroma ustvarjanjem prihodkov. 164 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.12 Igralni salon Karneval d.o.o. 3.12.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA57 Igralni salon Karneval Polni naziv: IGRALNI SALON KARNEVAL, igralništvo, turizem in storitve, d.o.o Naslov: Spodnje Škofije 259, 6281 Škofije Davčna številka: 21931291 Matična številka: 1272853000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Karneval – Casino Carnevale OPIS PODJETJA Casino Karneval/ Casinò Carnevale pridobi koncesijo v sklopu podjetja Karneval d.o.o. 2002. Pred tem podjetje že ima igralne salone. Podjetje Karneval ima poleg casinoja še hotel, velnes ter restavracijo. Sam hotel je v stilu razkošja, elegance udobja v beneškem stilu. Velnes ponuja vrsto razkošja, različne masaže, savne. Casinò Carnevale ponuja pestro izbiro najrazličnejših iger na srečo. Med drugim lahko srečo poizkusite na dveh elektronskih ruletah (skupaj 14 igralnih mest) ter 186 igralnih avtomatih z različnimi igrami in tematikami. Skupno 200 igralnih mest za obilo zabave in še več sreče58. Vsi igralni avtomati so opremljeni s sistemom TICKETING. Ta omogoča enostavna izplačila in vplačila na igralnih avtomatih. Sistem je nadomestil star sistem izplačil z žetoni. Ob pritisku tipke CASH OUT se tako na avtomatu iztiska igralni listič ( ticket), katerega lahko vstavite kot kredit v drugo igralno mesto ali pa ga unovčite na blagajni. Izjeme so kupljeni in podarjeni ticketi, ki niso unovčljivi in so namenjeni izključno igranju. Sodobni igralni avtomati znanih proizvajalcev kot so, Novomatic, Bally, EGT, Konami, Ainsworth, Apex in ostali, vas čakajo, da vas pripeljejo do zmage. Leta 2018 pa je postal 100% lastnik NOVO INVESTICIJE d.o.o. in sedaj Casino Karneval deluje v okviri skupine Admiral. 59 57 Igralni salon Karneval. 2019. Letno poročilo za družbo Igralni salon Karneval 2018. https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=1272853000. 58 Igralni salon Casinò Carnevale: https://www.admiral.si/si/carnevale-skofije/ponudba/casino/predstavitev-casinoja-2. 59 Aleatorium. 2019. Letno poročilo za družbo Aleatorium 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=1834673000. 165 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.12.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 5.768.732 7.428.232 6.620.911 9.498.181 8.112.232 11.995.198 12.239.404 11.831.780 11.042.088 9.902.502 9.386.360 8.775.093 7.729.826 8.006.000 Dolgoročna sredstva 5.161.131 6.529.242 6.052.174 8.584.566 7.301.797 10.122.492 10.929.349 10.754.169 10.168.131 9.431.566 8.908.877 8.400.435 7.196.321 7.102.972 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 1.331.313 57.314 32.282 168.336 153.246 179.355 156.992 207.418 159.252 111.259 136.859 148.936 94.038 62.014 Opredmetena osnovna sredstva 3.829.818 6.471.928 5.831.894 4.979.442 4.069.737 7.217.537 8.669.416 8.475.162 6.952.734 6.294.162 6.703.211 6.545.739 7.098.460 7.035.889 Naložbene nepremičnine n.p. 0 187.999 643.488 573.850 544.082 229.681 435.450 1.600.000 1.600.000 1.600.000 1.316.902 0 0 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 0 0 2.793.300 2.504.964 2.181.518 1.873.260 1.636.139 1.456.145 1.426.145 468.807 386.022 0 0 Odložene terjatve za davek n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2.836 3.823 5.069 Kratkoročna sredstva 595.388 874.292 538.049 899.895 801.361 1.848.803 1.286.843 1.063.775 860.815 445.289 460.903 367.259 526.273 898.418 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo n.p. 0 0 331.189 265.692 279.662 335.930 303.402 303.402 91.021 0 4.990 16.529 625 Zaloge 62.371 76.861 41.166 42.029 43.179 49.387 141.934 107.523 70.643 16.072 16.298 18.525 19.054 17.103 Kratkoročne finančne naložbe 167 0 0 0 0 0 4.405 4.142 3.000 1.000 1.000 1.000 20 0 Kratkoročne poslovne terjatve 245.409 312.478 209.322 313.802 234.843 1.234.542 423.807 315.968 302.716 141.909 283.430 161.819 50.278 77.653 Denarna sredstva 287.441 484.953 287.561 212.875 257.647 285.212 380.767 332.740 181.054 195.287 160.175 180.925 440.392 803.037 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 12.213 24.698 30.688 13.720 9.074 23.903 23.212 13.836 13.142 25.647 16.580 7.399 7.232 4.610 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 5.768.732 7.428.231 6.620.910 9.498.181 8.112.232 11.995.198 12.239.404 11.831.780 11.042.088 9.902.502 9.386.360 8.775.093 7.729.827 8.005.999 Kapital 1.667.694 2.713.916 3.235.349 3.093.278 3.257.180 3.263.733 2.830.466 2.735.131 2.705.871 2.422.152 2.691.790 2.858.939 2.707.518 5.396.464 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 1.325.756 1.258.477 1.195.431 1.132.385 1.070.437 1.042.355 1.009.853 959.323 Dolgoročne obveznosti n.p. 1.803.043 1.727.900 3.860.875 2.692.253 6.776.620 4.842.536 4.476.578 4.860.937 4.466.005 3.711.522 2.927.898 139.500 1.029.500 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 995.903 1.196.662 3.554.685 2.480.135 6.719.382 4.799.336 4.449.578 4.860.937 4.466.005 3.711.522 2.910.348 139.500 1.029.500 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 807.140 531.239 306.190 212.118 57.238 43.200 27.000 0 0 0 17.550 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 2.911.273 1.657.661 2.544.028 2.162.799 1.954.845 3.240.646 3.361.594 2.279.849 1.881.955 1.877.687 1.897.008 3.805.585 559.577 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 457.672 458.534 1.266.733 1.065.263 1.072.930 2.356.400 2.186.395 1.182.379 1.096.924 1.039.447 998.616 2.557.553 200 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 2.453.601 1.199.128 1.277.295 1.097.536 881.915 884.246 1.175.199 1.097.470 785.031 838.240 898.392 1.248.032 559.377 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 34.924 48.893 67.371 61.135 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe Igralni salon Karneval d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 8.006.000 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 višja za 38,8 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 4,3 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 7.102.972 EUR oziroma 88,7 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 7.035.889 EUR oziroma 99,1 % dolgoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila 166 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 dolgoročna sredstva v letu 2017 višja za 37,6 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti dolgoročnih sredstev 4,0 %. Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 898.418 EUR oziroma 11,2 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 803.037 EUR oziroma 89,4 % kratkoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za 50,9 %. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 13,7 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 5.396.464 EUR oziroma 67,4 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Razen v letu 2017 je v vseh preostalih letih opazovanega obdobja kapital predstavljal manjši del obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala znašal 33,8 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 višji za več kot 3-krat. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kapitala 12,8 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 2.609.535 EUR oziroma 32,6 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v celotnem obdobju opazovanja, razen v letu 2017, predstavljalo največji del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale dolgoročne obveznosti, in sicer 1.029.500 EUR oziroma 39,5 %, kar predstavlja 12,9 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 nižje za 36,4 %. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 2,5 %. )R Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev UE 10.000.000 v ) ( 14.000.000 i R 9.000.000 t U s E o 12.000.000 8.000.000 v n ( z e 7.000.000 ve 10.000.000 v t b s 6.000.000 o d e 8.000.000 e 5.000.000 r n s v v o 4.000.000 6.000.000 l o s ri o 3.000.000 v p 4.000.000 o ni 2.000.000 d i e t 2.000.000 n s 1.000.000 č o n n 0 a z 0 n e i v 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 F bO Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 167 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 4.724.597 5.705.755 5.797.794 5.321.073 5.341.485 4.632.608 5.788.643 6.303.493 5.758.542 5.461.205 4.884.709 5.080.121 5.254.378 6.224.931 Čisti prihodki od prodaje 4.724.597 5.705.296 5.782.882 5.312.028 4.980.651 4.621.294 5.635.424 6.197.415 5.382.458 5.353.936 4.815.075 5.006.560 5.090.897 6.157.096 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 459 14.912 9.045 360.834 11.314 153.219 106.078 376.084 107.269 69.634 73.561 163.481 67.835 Poslovni odhodki 3.720.593 4.261.023 4.957.205 5.080.338 4.983.736 4.517.126 5.973.859 6.159.555 5.458.435 5.068.494 4.763.854 4.700.674 4.685.144 6.068.865 Stroški blaga, materiala in storitev 1.689.289 1.672.151 1.908.829 2.003.494 1.756.917 1.651.081 2.055.532 2.219.033 2.075.455 2.029.982 1.905.733 1.793.387 1.684.926 2.052.625 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 307.609 413.144 681.290 742.964 560.235 412.690 647.082 725.329 712.707 521.038 396.771 411.982 444.214 589.149 Stroški storitev 1.381.680 1.259.007 1.227.539 1.260.530 1.196.682 1.238.391 1.408.450 1.493.704 1.362.748 1.508.944 1.508.962 1.381.405 1.240.712 1.463.476 Stroški dela 607.185 692.877 823.017 980.934 1.073.750 1.020.707 1.693.226 1.603.889 1.415.433 1.068.128 1.105.730 1.200.480 1.363.469 1.357.925 Odpisi vrednosti 379.179 555.781 822.645 816.723 950.930 748.928 900.686 909.687 760.429 765.057 698.034 635.452 521.073 578.282 Drugi poslovni odhodki 1.044.940 1.340.214 1.402.714 1.279.187 1.202.139 1.096.410 1.324.415 1.426.946 1.207.118 1.205.327 1.054.357 1.071.355 1.115.676 2.080.033 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 1.004.004 1.444.732 840.589 240.735 357.749 115.482 -185.216 143.938 300.107 392.711 120.855 379.447 569.234 156.066 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 1.383.183 2.000.512 1.663.234 1.057.458 1.308.679 864.410 715.470 1.053.625 1.060.536 1.157.768 818.889 1.014.899 1.090.308 734.347 Finančni prihodki 6.899 1.490 735 67.874 155.971 131.737 66.688 46.325 45.828 21.490 16.634 15.460 3.091 25 Finančni odhodki 148.515 163.482 155.746 225.034 276.491 251.463 319.913 310.104 336.244 318.874 288.690 210.673 106.995 32.195 Drugi prihodki 15.577 23.344 28.894 22.435 3.967 30.541 5.174 34.645 13.715 13.404 630.239 8.731 1.050 3.191 Drugi odhodki 1.080 9.156 3.389 248.079 765 18.476 0 287 0 4.229 8.922 6.274 109.563 658 Celotni poslovni izid 876.885 1.296.928 711.083 -142.069 240.431 7.821 -433.267 -85.483 23.406 104.502 470.116 186.691 356.817 126.429 Skupaj davki 0 252.133 188.835 0 76.529 1.268 0 0 0 0 9.107 -2.836 41.722 18.265 Čisti poslovni izid 876.885 1.044.795 522.248 -142.069 163.902 6.553 -433.267 -85.483 23.406 104.502 461.009 189.527 315.095 108.164 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje Igralni salon Karneval d.o.o. realiziralo 6.224.931 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 višji za 31,8 %. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 6.068.865 EUR. Glede na Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 višji za 63,1 %. ) 7.000.000 R UE v( Poslovni odhodki so v povprečju rasli hitreje kot prihodki, povprečna 6.000.000 ikdo letna rast prihodkov v obdobju 2004−2017 je znašala 2,8 5.000.000 h %, do / povprečna letna rast poslo i 4.000.000 vnih odhodkov pa 4,7 %. Večinoma so kdo bili odhodki nižji od prihodkov, razen v letu 2010. Delež poslovnih hi 3.000.000 rp i odhodkov v prihodkih je v povprečju znašal 92,2 n %. v 2.000.000 olso P 1.000.000 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 37,9 %), Poslovni prihodki Poslovni odhodki 168 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 med njimi največ stroški storitev (27,3 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo drugi poslovni odhodki (v povprečju 25,4 %). Podjetje je v opazovanem obdobju večinoma poslovalo z dobičkom, izguba je bila ustvarjena v letih 2007, 2010 in 2011. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 156.066 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBIT v letu 2017 nižji za 84,5 %. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo dobiček iz poslovanja, ki je v letih 2004 in 2005 presegal 1 milijon EUR. Izguba iz poslovanja je bila ustvarjena v letu 2010. Slika 26: Casino Carnevale V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 734.347 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 nižji za 46,9 %. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje generiralo pozitiven EBITDA. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec EBITDA, in sicer −0,7 %. 169 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 108.164 EUR. Glede na leto 2004 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 nižji za 87,7 %. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Večinoma je podjetje poslovalo z dobičkom, razen v letih 2007, 2010 in 2011. Podjetje je največ dobička ustvarilo v letu 2005, ko je le-ta presegel 1 milijon EUR, v vseh ostalih letih je bil čisti poslovni izid nižji od 1 milijona. KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 31,04 36,91 45,15 49,83 45,40 43,52 74,36 70,00 65,00 49,00 51,92 50,78 55,28 55,06 Dodana vrednost v EUR 1.990.368 2.693.390 2.486.251 2.038.392 2.382.429 1.885.117 2.408.696 2.657.514 2.475.969 2.225.896 1.924.619 2.215.379 2.453.777 2.092.273 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 64.123 72.972 55.066 40.907 52.476 43.316 32.392 37.964 38.092 45.426 37.069 43.627 44.388 38.000 EBIT marža v % 21,3% 25,3% 14,5% 4,5% 7,2% 2,5% -3,3% 2,3% 5,6% 7,3% 2,5% 7,6% 11,2% 2,5% EBITDA marža v % 29,3% 35,1% 28,8% 19,9% 26,3% 18,7% 12,7% 17,0% 19,7% 21,6% 17,0% 20,3% 21,4% 11,9% Neto marža v % 18,6% 18,3% 9,0% -2,7% 3,3% 0,1% -7,7% -1,4% 0,4% 2,0% 9,6% 3,8% 6,2% 1,8% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 47,7% 17,6% -4,5% 5,2% 0,2% -14,2% -3,1% 0,9% 4,1% 18,0% 6,8% 11,3% 2,7% Donosnost sredstev v % (ROA) - 15,8% 7,4% -1,8% 1,9% 0,1% -3,6% -0,7% 0,2% 1,0% 4,8% 2,1% 3,8% 1,4% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 127,0% 133,9% 117,0% 104,7% 107,2% 102,6% 96,9% 102,3% 105,5% 107,7% 102,5% 108,1% 112,1% 102,6% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,30 0,32 0,35 0,37 0,95 0,40 0,32 0,38 0,24 0,25 0,19 0,14 1,61 Neto obratni kapital v EUR - -1.579.309 -661.079 -377.400 -296.175 966.888 402.597 -111.424 -236.655 -339.742 -377.337 -531.133 -721.759 339.041 Koeficient obračanja zalog - 81,95 97,99 127,70 116,91 99,85 58,91 49,69 60,42 123,48 297,50 287,54 270,94 340,58 Dnevi vezave zalog - 4,45 3,72 2,86 3,12 3,66 6,20 7,35 6,04 2,96 1,23 1,27 1,35 1,07 Koeficient obračanja terjatev - 20,45 22,17 20,31 18,16 6,29 6,80 16,75 17,40 24,08 22,64 22,49 48,01 96,26 Dnevi vezave terjatev - 17,85 16,47 17,97 20,10 58,03 53,70 21,78 20,98 15,16 16,12 16,23 7,60 3,79 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,37 0,60 0,47 0,42 0,73 0,70 0,63 0,55 0,49 0,47 0,41 0,65 Dnevi vezave obveznosti - - 978,47 608,30 773,62 875,35 498,12 518,18 581,95 659,37 746,64 769,29 881,83 559,88 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 28,9% 36,5% 48,9% 32,6% 40,2% 27,2% 23,1% 23,1% 24,5% 24,5% 28,7% 32,6% 35,0% 67,4% Servisiranje dolga 0,32 0,36 0,26 0,12 0,21 0,16 0,07 0,13 0,14 0,16 0,23 0,17 0,17 0,11 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,05 0,04 0,05 0,05 0,16 0,14 0,06 0,05 0,04 0,04 0,04 0,02 0,01 Neto dolg v EUR - 968.622 1.367.635 4.608.543 3.287.751 7.507.100 6.770.564 6.299.091 5.859.262 5.366.642 4.589.794 3.727.039 2.256.641 226.663 Neto dolg na EBITDA - - 0,70 2,83 3,02 6,24 9,98 6,20 5,73 4,85 6,08 4,10 2,74 1,69 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 56,8% 73,2% 77,4% 78,6% 98,6% 81,9% 78,5% 86,2% 85,0% 83,9% 80,7% 52,7% 102,9% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 55,06. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih povišalo za 77,4 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih 6,5 %. 170 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 2.092.273 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost povišala za 5,1 %. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti 1,9 %. En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 38.000 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca znižala za 40,7 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec dodane vrednosti na zaposlenca, in sicer −2,1 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 2,5 %. Glede na leto 2004 se je EBIT marža znižala za 88,1 %. Povprečje obdobja je znašalo 7,9 % z najvišjimi vrednostmi v obdobju 2004−2006. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. EBIT marža je bila večinoma pozitivna, razen v letu 2010. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 11,9 %, kar je najmanj v primerjavi z EBITDA maržo v Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže ostalih letih opazovanega obdobja. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža znižala za 59,3 1.200.000 20,0% %. Povprečje obdobja je znašalo 1.000.000 ) 21,4 %. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. R 15,0% UE 800.000 ) V vseh letih je bila EBITDA marža pozitivna, realiziran pa je bil v % ( d 600.000 10,0% v( i povprečni padec, in sicer −3,0 %. z a i ž i 400.000 r n a 5,0% ov m l 200.000 o Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto t osp i 0 0,0% Ne t marža) je v letu 2017 znašal 1,8 %. Glede na leto 2004 se je neto siČ -200.000 marža znižala za 90,5 %. Povprečje obdobja je znašalo 4,4 %. -5,0% -400.000 Gibanje neto marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Neto marža -600.000 -10,0% je bila večinoma pozitivna, negativne vrednosti so bile dosežene v 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 letih 2007, 2010 in 2011. Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 2,7 %. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 znižal za 94,4 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno, negativne vrednosti so bile dosežene v letih 2007, 2010 in 2011. Najnižja vrednost, −14,2 %, je bila dosežena v letu 2010. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 1,4 %. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 znižal za 91,3 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno, negativne vrednosti so bile dosežene v letih 2007, 2010 in 2011. Najnižja vrednost, −3,6 %, je bila dosežena v letu 2010. 171 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 102,6 %. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 znižala za 19,2 %. Povprečje obdobja je znašalo 109,3 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Večinoma je bil kazalnik višji od 100 %, kar pomeni, da so bili prihodki višji kot odhodki, razen v letu 2010. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 1,61, kar je za podjetje najbolj ugodno glede na celotno opazovano obdobje. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 povečal za več kot 5-krat. Povprečje obdobja je znašalo 0,45. Kazalnik je bil v vseh letih opazovanja, razen v letu 2017, nižji od 1, kar nam kaže, da podjetje ni bilo sposobno pokrivati tekočih kratkoročnih obveznosti s kratkoročnimi viri. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa se je likvidnost podjetja izboljševala po letni stopnji 91,3 %. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 339.041 EUR. Večinoma je bil neto obratni kapital negativen, razen v letih 2009, 2010 in 2017. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 340,58. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 povečal za 5-krat. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 21,1 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 1,07 dneva, kar je najhitreje glede na celotno opazovano obdobje. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 96,26. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povišal za 4,7-krat, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 27,3 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 3,79 dneva, kar je najhitreje glede na celotno opazovano obdobje. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,65. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 povišal za 74,8 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 9,7 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 559,88 dneva, kar je sicer manj kot v letu 2006, a za podjetje še vedno ugodno. V povprečju podjetje plačuje dobaviteljem na leto in pol. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 67,4 %, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 povišala za 2,3-krat. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 10,7 %. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,11. Glede na leto 2004 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 65,3 %. Vrednost kazalnika je bila v vseh letih pozitivna, a nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. 172 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,01. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 79,0 %, kar je za podjetje ugodno. Povprečje obdobja je znašalo 0,06 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 1,5 %. Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Neto dolg je v letu 2017 znašal 226.663 EUR, kar je najmanj v 8.000.000 12,00 celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 se je 7.000.000 vrednost neto dolga v letu 2017 znižala za 76,6 %. Najvišje 10,00 ) 6.000.000 vrednosti neto dolga oziroma najvišjo stopnjo zadolženosti je podjetje A R D U 8,00 T E I realiziralo v obdobju 2009−2013, ko je neto dolg presegel 5 milijonov 5.000.000 v B ( E g a ol 4.000.000 6,00 n EUR. d g l o o t 3.000.000 d 4,00 o Ne t Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 1,69, kar kaže na dobro e 2.000.000 N sposobnost podjetja odplačevati dolgove. 2,00 Glede na leto 2006 se je 1.000.000 neto dolg na EBITDA v letu 2017 povišal za 2,4-krat, a je bil še 0 0,00 vedno nižji kot povprečje obdobja od 2006−2017, ki je znašalo 4,51. 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 102,9 %, kar glede na ostala leta obdobja opazovanja kaže na izboljšanje likvidnosti podjetja. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povišal za 81,1 %. Povprečje obdobja je znašalo 79,7 %, kar pomeni, da so dolgoročna sredstva v določeni višini financirana s kratkoročnimi sredstvi in to kaže na neugodno financiranje ter podkapitaliziranost podjetja. 173 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.13 Aleatorium d.o.o. 3.13.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Aleatorium d.o.o. Polni naziv: ALEATORIUM, PODJETJE ZA TURIZEM IN IGRALNIŠTVO, D.O.O. Naslov: Ljubljanska cesta 65, 1290 Grosuplje Davčna številka: 10164090 Matična številka: 1834673000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Casino Lev igralni salon OPIS PODJETJA Podjetje Aleatorium d.o.o. se v sodni register vpiše dne 2.6.2003 s polnim imenom Aleatorium, podjetje za turizem in igralništvo d.o.o. Koncesijo pridobi leta 2004. S poslovanjem začne v letu 2005. Leta 2016 je poslovne deleže odkupilo podjetje Elektronček d.o.o.. Leta 2018 pa je postal 100% lastnik NOVO INVESTICIJE d.o.o. in sedaj Igralni salon Lev deluje v okviru skupine Admiral. 60 V Igralnem Salonu Lev je na voljo pestra izbira iger. Gostom želijo omogočiti neprekinjeno dogajanje in zabavo, zato so vrata v kraljestvo zabave odprta 24 ur na dan, vse dni v tednu.61 Slika 27: Casino Lev igralni salon 60 Aleatorium. 2019. Letno poročilo za družbo Aleatorium 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=1834673000. 61 https://www.admiral.si/si/casino-lev/ponudba/casino/predstavitev-10 174 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.13.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 699.824 2.270.110 2.576.560 2.820.701 2.998.188 2.911.469 3.309.382 4.136.481 2.594.838 2.199.251 2.025.260 2.491.804 1.118.229 906.327 Dolgoročna sredstva 252.233 1.930.464 2.125.442 1.933.968 2.575.387 2.477.466 2.653.938 3.590.817 2.064.779 1.845.199 1.588.225 1.328.386 440.757 371.695 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 131.770 793.904 716.149 654.213 776.235 742.637 10.912 12.459 9.898 7.522 5.763 5.217 3.367 14.375 Opredmetena osnovna sredstva 120.462 1.136.560 1.409.293 1.269.219 1.788.616 1.413.293 1.537.490 1.341.248 1.127.771 729.275 474.060 404.767 372.027 355.510 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 0 0 10.536 10.536 321.536 1.105.536 2.230.536 920.536 1.101.828 1.101.828 911.828 0 0 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 0 0 6.574 6.574 6.574 6.574 6.574 6.574 0 Odložene terjatve za davek n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 58.790 1.810 Kratkoročna sredstva 447.592 333.669 448.902 885.520 421.790 411.524 647.957 540.664 524.256 351.779 435.077 1.160.176 674.276 533.390 Zaloge 0 28.363 62.961 8.908 13.983 6.774 7.004 18.845 23.641 6.543 8.799 9.010 155.778 147.668 Kratkoročne finančne naložbe 241.171 133.227 193.999 186.807 0 0 0 0 0 0 130.665 836.896 26.240 78.800 Kratkoročne poslovne terjatve 6.511 38.706 61.054 189.283 146.328 55.743 89.790 122.452 209.220 138.269 56.874 66.863 55.632 58.367 Denarna sredstva 199.910 133.373 130.888 500.522 261.479 349.007 551.163 399.367 291.395 206.967 238.739 247.407 436.626 248.555 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 5.977 2.216 1.213 1.011 22.479 7.487 5.000 5.803 2.273 1.958 3.242 3.196 1.242 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 699.824 2.270.110 2.576.561 2.820.701 2.998.188 2.911.469 3.309.382 4.136.481 2.594.838 2.199.251 2.025.260 2.491.804 1.118.228 906.327 Kapital 420.592 553.391 797.793 1.119.691 574.347 729.143 1.398.166 2.363.965 1.230.757 1.331.396 1.579.071 1.627.579 654.626 539.987 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 43.776 38.712 28.411 12.873 16.384 15.895 Dolgoročne obveznosti n.p. 601.564 673.811 1.052.260 1.600.557 1.305.911 980.869 655.459 329.614 3.951 0 387.000 2.318 1.859 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 601.564 673.811 1.052.260 1.600.557 1.305.911 980.869 655.459 329.614 3.951 0 387.000 0 0 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2.318 1.859 Kratkoročne obveznosti n.p. 1.115.155 1.081.931 624.478 723.948 868.079 930.347 1.114.892 964.818 813.690 412.019 452.872 401.941 327.722 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 406.581 642.535 116.918 346.775 324.700 325.042 361.410 437.844 325.980 0 0 0 0 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 708.574 439.397 507.560 377.173 543.379 605.305 753.482 526.974 487.710 412.019 452.872 401.941 327.722 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 23.026 24.272 99.336 8.336 0 2.165 25.873 11.502 5.759 11.480 42.959 20.864 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe ALEATORIUM d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 906.327 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 za 29,5 % višja. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 13,7 %. Dolgoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 371.695 EUR oziroma 41,0 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 2.894.094 EUR oziroma 95,6 % dolgoročnih sredstev. Večinoma so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev, v povprečju 70,4 %. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 višja za 47,4 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti dolgoročnih sredstev 44,0 %. 175 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala kratkoročna sredstva, in sicer 533.390 EUR oziroma 58,9 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 248.555 EUR oziroma 46,6 % kratkoročnih sredstev. V celotnem opazovanem obdobju so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev, v povprečju 29,4 %. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 za 19,2 % večja. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 14,2 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 539.987 EUR oziroma 59,6 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V obdobju 2005−2010 ter v letu 2012 je kapital predstavljal manj kot 50 % celotnih obveznosti do virov sredstev, v ostalih letih pa je kapital predstavljal večji del. V povprečju je delež kapitala znašal 47,7 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 višji za 28,4 %. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kapitala 12,3 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 366.339 EUR oziroma 40,4 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v obdobju 2005−2010 ter v letu 2012 predstavljalo največji del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale kratkoročne obveznosti, in sicer 327.722 EUR oziroma 89,5 %, kar predstavlja 36,2 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 za 31,2 % višje. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 34,2 %. )R Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev UE 2.500.000 ) v 4.500.000 ( R it U 4.000.000 s E o 2.000.000 v n ( 3.500.000 z v e e v t 3.000.000 1.500.000 s b d o 2.500.000 e e r n s 2.000.000 v 1.000.000 o ov l r 1.500.000 s i o v p o 1.000.000 500.000 n d i it 500.000 en os č 0 0 n n z a 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 e 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 ni v F bO Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 176 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 0 2.563.037 4.480.268 4.868.865 5.338.696 5.990.565 6.852.777 7.040.925 6.213.696 5.239.086 4.762.332 3.880.464 4.201.005 3.833.218 Čisti prihodki od prodaje 0 2.563.037 4.480.268 4.867.523 5.338.696 5.989.643 6.834.645 7.014.371 6.149.347 5.194.891 4.757.058 3.852.387 4.196.263 3.824.927 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 1.342 0 922 18.132 26.554 64.349 44.195 5.274 28.077 4.742 8.291 Poslovni odhodki 22.044 2.406.145 4.120.937 4.403.099 5.135.060 5.635.174 5.690.862 5.559.305 5.333.446 5.102.561 4.299.772 3.353.567 3.577.835 2.844.675 Stroški blaga, materiala in storitev 21.621 1.029.572 1.498.256 1.528.742 1.962.041 2.080.579 2.024.402 1.980.519 2.157.710 2.383.555 1.939.444 1.881.938 2.010.260 1.374.034 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 230 157.982 165.688 207.904 226.339 242.324 277.794 249.448 264.484 199.494 185.756 179.386 330.157 223.718 Stroški storitev 21.391 871.590 1.332.568 1.320.838 1.735.702 1.838.255 1.746.608 1.731.071 1.893.226 2.184.061 1.753.688 1.702.552 1.680.103 1.150.316 Stroški dela 0 160.823 407.702 478.783 473.207 414.382 427.799 395.556 386.482 355.399 281.538 351.216 420.299 417.571 Odpisi vrednosti 0 264.272 525.047 543.822 686.247 870.061 649.205 516.346 466.471 400.546 287.030 186.387 158.234 149.828 Drugi poslovni odhodki 423 951.478 1.689.932 1.851.752 2.013.565 2.270.152 2.589.456 2.666.884 2.322.783 1.963.061 1.791.760 934.026 989.042 903.242 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -22.044 156.892 359.331 465.766 203.636 355.391 1.161.915 1.481.620 880.250 136.525 462.560 526.897 623.170 988.544 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) -22.044 421.164 884.378 1.009.588 889.883 1.225.452 1.811.120 1.997.966 1.346.721 537.071 749.590 713.284 781.404 1.138.022 Finančni prihodki 8.414 18.299 23.660 8.517 8.406 3.805 15.440 48.338 65.065 28.499 30.656 11.247 6.326 821 Finančni odhodki 4.534 44.939 68.948 48.870 103.664 40.271 27.277 30.145 14.416 12.086 2.973 2.580 302.586 937 Drugi prihodki 0 2.220 1.565 1.445 3.270 6.490 721 807 336 387 279 252 2.240 44.453 Drugi odhodki 0 0 4 13 887 5.800 5.392 6.155 50 523 220 665 17 707 Celotni poslovni izid -18.164 132.472 315.604 426.845 110.761 319.615 1.145.407 1.494.465 931.185 152.802 490.302 535.151 329.133 1.032.175 Skupaj davki 0 0 70.271 104.474 18.387 72.445 229.214 298.514 139.175 24.156 82.863 86.643 42.829 186.902 Čisti poslovni izid -18.164 132.472 245.333 322.371 92.374 247.170 916.193 1.195.951 792.010 128.646 407.439 448.508 286.304 845.273 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje ALEATORIUM d.o.o. realiziralo 3.833.218 EUR prihodkov. Podjetje je pričelo ustvarjati prihodke v letu 2005. Glede na leto 2005 so bili prihodki v letu 2017 za 49,6 % višji. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 2.844.675 EUR. Glede na leto 2005 so bili poslovni odhodki v letu 2017 za 18,2 % višji. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov ) 8.000.000 RU Poslovni prihodki so v povprečju rasli hitreje kot odhodki, povprečna letna E v 7.000.000 ( ikd 6.000.000 rast prihodkov v obdobju 2005−2017 je znašala 5,6 %, povprečna letna ohdo 5.000.000 rast poslovnih odhodkov pa 3,6 %. V obdobju 2005−2017 so bili poslovni / ikd 4.000.000 prihodki vselej višji kot poslovni odhodki. Delež poslovnih odhodkov v ohirp 3.000.000 i prihodkih je v povprečju znašal 88,3 n %. vo 2.000.000 lso P 1.000.000 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 177 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 42,5 %), med njimi največ stroški storitev (37,2 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo drugi poslovni odhodki (v povprečju 39,0 %). Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom. Izguba je bila ustvarjena le v letu 2004, ko je podjetje pričelo s poslovanjem in še ni ustvarjalo prihodkov. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 845.273 EUR. Glede na leto 2005 je bil EBIT v letu 2017 za več kot 6-krat višji. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo dobiček iz poslovanja, ki je v letih 2010 in 2011 presegal 1 milijon EUR, negativen poslovni izid iz poslovanja pa je bil ustvarjen v letu 2004, ko prihodki še niso bili generirani. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 1.138.022 EUR. Glede na leto 2005 je bil EBITDA v letu 2017 za skoraj 3-krat višji. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo pozitiven EBITDA, razen v letu 2004, ko prihodki še niso bili generirani. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 845.273 EUR. Glede na leto 2005 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 za skoraj 6,4-krat višji. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, izguba je bila v letu 2004, ko prihodki še niso bili generirani. 178 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 13,67 14,88 12,06 16,27 18,05 17,09 Dodana vrednost v EUR -22.044 581.987 1.292.080 1.488.371 1.363.090 1.639.834 2.238.919 2.393.522 1.733.203 892.470 1.031.128 1.064.500 1.201.703 1.555.943 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR - - - - - - - - 126.789 59.978 85.500 65.427 66.576 91.044 EBIT marža v % - 6,1% 8,0% 9,6% 3,8% 5,9% 17,0% 21,1% 14,3% 2,6% 9,7% 13,7% 14,9% 25,8% EBITDA marža v % - 16,4% 19,7% 20,7% 16,7% 20,5% 26,5% 28,5% 21,9% 10,3% 15,8% 18,5% 18,6% 29,8% Neto marža v % - 5,2% 5,5% 6,6% 1,7% 4,1% 13,4% 17,1% 12,9% 2,5% 8,6% 11,6% 6,8% 22,1% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 27,2% 36,3% 33,6% 10,9% 37,9% 86,1% 63,6% 44,1% 10,0% 28,0% 28,0% 25,1% 141,5% Donosnost sredstev v % (ROA) - 8,9% 10,1% 11,9% 3,2% 8,4% 29,5% 32,1% 23,5% 5,4% 19,3% 19,9% 15,9% 83,5% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % - 106,5% 108,7% 110,6% 104,0% 106,3% 120,4% 126,7% 116,5% 102,7% 110,8% 115,7% 117,4% 134,8% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,30 0,41 1,42 0,58 0,47 0,70 0,48 0,54 0,43 1,06 2,56 1,68 1,63 Neto obratni kapital v EUR - -374.905 9.506 377.960 44.617 -131.855 42.652 -212.818 -2.718 -135.931 23.058 707.304 272.335 205.668 Koeficient obračanja zalog - 180,73 98,12 135,46 466,44 577,12 992,11 542,72 289,48 344,21 620,14 432,63 50,93 25,21 Dnevi vezave zalog - 2,02 3,72 2,69 0,78 0,63 0,37 0,67 1,26 1,06 0,59 0,84 7,17 14,48 Koeficient obračanja terjatev - 113,37 89,82 38,89 31,81 59,28 93,93 66,10 37,08 29,90 48,75 62,27 68,51 67,10 Dnevi vezave terjatev - 3,22 4,06 9,39 11,47 6,16 3,89 5,52 9,84 12,21 7,49 5,86 5,33 5,44 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,29 0,44 0,51 0,53 0,48 0,37 0,41 0,39 0,41 0,41 0,77 0,61 Dnevi vezave obveznosti - - 1.264,45 831,25 713,37 693,29 754,64 994,11 883,54 928,25 883,96 879,90 472,51 595,23 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 60,1% 24,4% 31,0% 39,7% 19,2% 25,0% 42,2% 57,1% 47,4% 60,5% 78,0% 65,3% 58,5% 59,6% Servisiranje dolga -0,68 0,16 0,18 0,19 0,15 0,20 0,27 0,31 0,24 0,10 0,16 0,19 0,11 0,35 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,01 0,01 0,03 0,03 0,02 0,01 0,02 0,03 0,03 0,02 0,02 0,01 0,01 Neto dolg v EUR - 741.545 991.459 481.849 1.685.853 1.281.604 754.748 617.502 476.063 122.964 -369.404 -697.303 -462.866 -327.355 Neto dolg na EBITDA - - 0,98 0,73 1,22 1,21 0,56 0,34 0,41 0,56 -0,16 -0,75 -0,74 -0,35 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 59,8% 69,2% 112,3% 84,4% 82,1% 89,6% 84,1% 77,7% 74,2% 100,9% 152,6% 149,1% 146,0% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 17,09. Podjetje je pričelo z zaposlovanjem v letu 2012. Glede na leto 2012 je bilo povprečno število zaposlenih v letu 2017 za 1/4 višje. Gibanje v obdobju 2012−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana rast števila zaposlenih 6,1 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 1.555.943 EUR. Glede na leto 2005 je bila dodana vrednost v letu 2017 za skoraj 3-krat višja. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Dodana vrednost je bila večinoma pozitivna, razen v letu 2004, ko podjetje še ni generiralo prihodkov. 179 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 91.044 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2012 je bila dodana vrednost na zaposlenca v letu 2017 za 28,2 % nižja. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2012−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 1,0 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 25,8 %, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 je bila EBIT marža za 4,2-krat višja. Gibanje EBIT marže v obdobju 2005−2017 je bilo različno. V celotnem obdobju je bila EBIT marža pozitivna, v povprečju je bila realizirana letna rast EBIT marže 44,7 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 29,8 %, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 se je EBITDA marža v letu 2017 povečala za 81,1 %. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2005−2017 je bilo različno. V Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže celotnem obdobju je bila EBITDA marža pozitivna, v povprečju je bila 1.400.000 25,0% realizirana letna rast EBITDA marže 10,0 %. ) 1.200.000 R U 20,0% E 1.000.000 ) Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto v % ( v d ( iz 800.000 i 15,0% až marža) je v letu 2017 znašal 22,1 %, kar je največ v celotnem i r n a v 600.000 o m opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 je bila neto marža v letu ls o o 10,0% t p 400.000 i Ne 2017 za 4,2-krat višja. Gibanje neto marže v obdobju 2005−2017 je ts 200.000 Či bilo različno. V celotnem obdobju je bila neto marža pozitivna, v 5,0% 0 povprečju je bila realizirana letna rast neto marže 58,6 %. -200.000 0,0% 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 69,3 %, kar je Čisti poslovni izid Neto marža v % največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 je bil ROE v letu 2017 za 5,2-krat višji. ROE je bil v vseh letih pozitiven, v povprečju je bil realiziran letni ROE 69,3 %. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 83,5 %, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 je bil ROA v letu 2017 za skoraj 9,4-krat višji. ROA je bil v vseh letih pozitiven, v povprečju je bil realiziran letni ROE 79,0 %. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 134,8 %. Glede na leto 2005 je bila gospodarnost poslovanja v letu 2017 za 26,5 % višja. Povprečje obdobja od 2005−2017 je znašalo 113,9 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Gospodarnost poslovanja je bila v obdobju 2005−2017 vselej večja od 100 %, v povprečju je bila realizirana letna rast 2,3 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 1,63. Glede na leto 2005 je bil kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 višji za več kot 5,4-krat. Povprečje obdobja je znašalo 0,94, kar nam kaže, da podjetje v povprečju ni imelo dovolj hitro unovčljivih resursov 180 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 za tekočo poravnavo svojih obveznosti. Kazalnik je bil večinoma nižji od 1, in sicer v obdobjih od 2005−2006 ter od 2008−2013. V zadnjih letih se je kratkoročni koeficient likvidnosti povečeval. V povprečju se je likvidnost podjetja izboljševala po letni stopnji 38,4 %. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 205.668 EUR. Glede na leto 2006, ko je bil neto obratni kapital negativen, to predstavlja poslabšanje. Neto obratni kapital je bil večinoma pozitiven, razen v letih 2005 in 2009 ter v obdobju 2011−2013. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 25,21, kar je najmanj v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 je bil koeficient obračanja zalog v letu 2017 nižji za 86,1 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 14,2 %. Najhitrejše obračanje zalog je bilo v letu 2010. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 14,48 dneva, kar predstavlja najdlje vezane zaloge v celotnem obdobju opazovanja. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 67,10. Glede na leto 2005 je bil koeficient obračanja terjatev v letu 2017 nižji za 40,8 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 4,6 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 5,44 dneva, kar je nižje od povprečja opazovanega obdobja. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,61, kar je sicer več kot povprečje obdobja, a za podjetje še vedno ugodno. Glede na leto 2006 je bil koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 za več kot 2-krat višji, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 10,7 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 595,23 dneva, kar pomeni, da je podjetje svojim dobaviteljem plačevalo na približno leto in pol. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 59,6 %, kar je približno na ravni iz leta 2004. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Stopnja lastniškosti financiranja je v povprečju znašala 47,7 %, kar je za podjetje dobro. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,35. Glede na leto 2004, ko je bil kazalnik negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Vrednost kazalnika je bila v obdobju 2005−2017 sicer pozitivna, a vselej nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,01, kar je na ravni iz leta 2005. Povprečje obdobja je znašalo 0,02 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 14,4 %. 181 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal −327.355 EUR. Glede Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA na leto 2005, ko je bil neto dolg pozitiven, to predstavlja pomembno 2.000.000 1,50 izboljšanje. Neto dolg je bil v obdobju 2005−2013 pozitiven, od leta 2014 dalje pa negativen, kar je za podjetje ugodno. 1.500.000 1,00 ) A R D U 1.000.000 T E I Neto dolg na EBITDA je bil v letu 2017 negativen in je znašal − v B 0,35. Glede 0,50 ( E g a ol 500.000 n na leto 2006, ko je bil neto dolg na EBITDA pozitiven, to predstavlja d g l o 0,00 o t pomembno izboljšanje. d Neto dolg na EBITDA je bil večinoma pozitiven, 0 o Ne te razen v obdobju 2014−2017, kar je ob doseganju pozitivnega EBITDA za N -0,50 -500.000 podjetje ugodno. -1.000.000 -1,00 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA 146,0 %. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povečal za 2,4-krat. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 10,3 %. Vrednost kazalnika je bila večinoma nižja od 100 %, razen v letu 2007 in v obdobju 2014−2017. Povprečje obdobja je znašalo 98,6 %, kar pomeni, da so dolgoročna sredstva v določeni višini financirana s kratkoročnimi sredstvi, kar kaže na neugodno financiranje. 182 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.14 MEMORIA d.o.o. 3.14.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Memoria d.o.o. Polni naziv: MEMORIA družba za gostinstvo in turizem d.o.o. Naslov: Vinarski trg 5, 2250 Ptuj Davčna številka: 23654945 Matična številka: 5853567000 Dejavnost po SKD 2008: I56.101 – Restavracije in gostilne. Povprečno število zaposlenih v letu 2017: (https://www.admiral.si) Koncesija: Casino Poetovio igralni salon OPIS PODJETJA Casino Poetovio igralni salon deluje pod okriljem podjetja MEMORIA d.o.o. Ta s polnim nazivom MEMORIA družba za gostinstvo in turizem d.o.o. deluje od leta 1990. Podjetje MEMORIA d.o.o. se nahaja na naslovu Vinarski trg 5, 2250 Ptuj. Igralni salon je opremljen s 108 igralnimi mesti na 94 najnovejših igralnih avtomatih in 2 elektronskih ruletah.62. Leta 2017 pa je postal 100% lastnik NOVO INVESTICIJE d.o.o. in sedaj Igralni salon Casino Riviera deluje v okviru skupine Admiral63 Slika 28: Casino Poetovio igralni salon 62 Casino Poetovio igralni salon: https://www.admiral.si/si/poetovio-ptuj- 63 MEMORIA d.o.o. 2019. Letno poročilo za družbo MEMORIA d.o.o. 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5853567000. 183 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.14.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 1.341.220 1.901.029 1.868.461 2.192.183 2.108.510 2.086.696 2.067.130 2.150.095 1.736.661 1.498.203 1.164.367 3.225.259 2.873.063 2.725.449 Dolgoročna sredstva 911.167 1.518.669 1.412.865 1.315.601 1.642.108 1.611.337 1.698.700 1.779.675 1.475.058 1.087.418 816.939 2.854.949 2.529.013 2.311.698 Opredmetena osnovna sredstva 874.833 1.499.539 1.397.517 1.296.216 1.555.168 1.524.742 1.622.330 1.773.377 1.377.780 1.018.767 774.006 2.835.999 2.528.988 2.308.002 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 0 0 10.813 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 846 Odložene terjatve za davek n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2.849 Kratkoročna sredstva 430.052 382.360 455.596 876.582 442.592 472.701 365.837 368.318 261.603 409.232 343.729 367.990 340.229 411.435 Zaloge 5.281 5.898 20.827 14.554 39.352 21.028 9.747 5.889 0 0 0 7.205 8.844 8.551 Kratkoročne finančne naložbe 320.472 78.585 196.336 640.036 199.915 319.071 138.971 135.473 110.000 110.000 110.000 136.573 0 0 Kratkoročne poslovne terjatve 62.346 144.564 71.495 85.937 122.479 73.890 111.885 45.366 13.359 14.732 39.532 19.581 24.634 56.480 Denarna sredstva 41.953 153.313 166.938 136.055 80.846 58.712 105.234 181.590 138.244 284.500 194.197 204.631 306.751 346.404 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 0 0 23.810 2.658 2.593 2.102 0 1.553 3.699 2.320 3.821 2.316 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.341.220 1.901.028 1.868.461 2.192.183 2.108.510 2.086.696 2.067.130 2.150.095 1.736.661 1.498.203 1.164.367 3.225.259 2.873.063 2.725.450 Kapital 317.765 442.996 531.151 624.221 529.086 622.349 626.329 408.681 75.883 1.363.958 792.406 2.937.123 2.451.143 2.155.847 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18.448 20.433 28.216 25.371 27.677 Dolgoročne obveznosti n.p. 1.161.759 1.117.710 1.291.931 1.251.952 1.135.360 1.021.090 997.698 750.278 0 50.000 0 103.858 223.858 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 1.161.759 1.117.710 1.291.931 1.251.952 1.135.360 1.021.090 997.698 750.278 0 50.000 0 103.858 223.858 Kratkoročne obveznosti n.p. 296.274 217.505 276.031 327.472 328.987 419.711 743.716 910.500 115.797 296.028 256.920 272.125 313.241 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 51.833 24.120 163.717 110.950 190.290 305.493 551.662 0 25.051 185.331 40.187 16.131 364 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 244.441 193.386 112.314 216.522 138.697 114.218 192.054 910.500 90.746 110.697 216.733 255.994 312.876 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 2.095 0 0 0 0 0 0 0 5.500 3.000 20.566 4.827 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe MEMORIA d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 2.725.449 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 2-krat višja. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 12,4 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 2.311.698 EUR oziroma 84,8 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 2.308.002 EUR oziroma 99,8 % dolgoročnih sredstev. Dolgoročna sredstva so v vseh letih opazovanega obdobja predstavljala največji delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 za 2,5-krat višja. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti dolgoročnih sredstev 19,0 %. Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 411.435 EUR oziroma 15,1 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 346.404 EUR oziroma 84,2 % kratkoročnih sredstev. Kratkoročna sredstva so v vseh letih opazovanega obdobja 184 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 manjša za 4,3 %. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 5,2 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 2.155.847 EUR oziroma 79,1 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V obdobju 2004−2012 je kapital predstavljal manjši del obveznosti do virov sredstev, v obdobju 2013−2017 pa je delež kapitala presegal 50 %. V povprečju je delež kapitala znašal 44,8 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 za 6,7-krat višji. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Kapital je bil večinoma nižji od 1 milijona EUR, v obdobju 2015−2017 pa je presegel 2 milijona EUR. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 569.603 EUR oziroma 20,9 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v obdobju 2004−2012 predstavljalo največji del financiranja podjetja, v obdobju 2013−2017 pa je bil delež dolžniškega financiranja manjši od 50 %. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale kratkoročne obveznosti, in sicer 313.241 EUR oziroma 55,0 %, kar predstavlja 11,5 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 nižje za 44,3 %. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 15,7 %. V obdobju 2004−2012 so ostale obveznosti razen kapitala presegale 1 milijon EUR, v nadaljnjih letih so se znižale. ) Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev RUE ) 2.000.000 3.500.000 R v( U i 1.800.000 t E 3.000.000 v os 1.600.000 ( n v 2.500.000 z 1.400.000 e e ts v 1.200.000 d 2.000.000 e ob r e 1.000.000 s n v 1.500.000 o 800.000 ov r l iv 1.000.000 600.000 os o p d 400.000 i n 500.000 i t s e 200.000 o nč n 0 0 z n e a 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 v n 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 i b F O Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Dolgoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 185 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 905.074 1.118.586 1.811.359 1.773.223 1.746.459 1.876.710 1.420.360 801.346 369.817 721.425 961.528 1.213.855 1.888.463 1.819.073 Čisti prihodki od prodaje 899.908 1.118.394 1.807.528 1.771.253 1.742.627 1.872.809 1.407.770 781.953 367.684 721.327 953.988 1.202.187 1.880.214 1.758.584 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 5.166 192 3.831 1.970 3.832 3.901 12.590 19.393 2.133 98 7.540 11.668 8.249 60.489 Poslovni odhodki 853.756 948.633 1.613.986 1.580.866 1.769.387 1.739.399 1.373.821 948.507 643.737 1.405.095 1.527.525 1.722.681 2.262.840 2.133.089 Stroški blaga, materiala in storitev 333.538 329.664 777.317 726.123 828.947 872.356 604.702 358.581 97.904 317.641 466.691 505.251 692.054 693.561 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 211.567 220.214 452.377 452.904 459.477 412.536 239.602 137.912 6.952 59.788 60.830 101.555 175.476 181.542 Stroški storitev 121.971 109.450 324.940 273.219 369.470 459.820 365.100 220.669 90.952 257.853 405.861 403.696 516.578 512.019 Stroški dela 186.915 213.820 273.145 378.842 498.205 397.135 335.189 220.866 235.676 408.309 409.517 434.721 525.851 524.603 Odpisi vrednosti 122.561 123.008 216.043 182.923 196.405 216.673 188.465 212.458 157.824 404.522 299.614 352.181 436.350 365.068 Drugi poslovni odhodki 210.742 282.141 347.481 292.978 245.830 253.235 245.465 156.602 152.333 274.623 351.703 430.528 608.585 549.857 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 51.318 169.953 197.373 192.357 -22.928 137.311 46.539 -147.161 -273.920 -683.670 -565.997 -508.826 -374.377 -314.016 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 173.879 292.961 413.416 375.280 173.477 353.984 235.004 65.297 -116.096 -279.148 -266.383 -156.645 61.974 51.053 Finančni prihodki 29.684 17.681 3.577 49 22.473 8.694 10.662 5.302 4.237 15 567 385 64 18 Finančni odhodki 89.018 62.658 90.242 85.305 106.933 64.226 58.003 75.208 17.371 42.789 1.612 4.691 1.505 987 Drugi prihodki 17.758 0 1.628 13.675 15.852 13.261 6.630 144 67 3 2 2.451 5 17.300 Drugi odhodki 691 0 0 0 451 835 1.848 725 0 3.046 353 529 595 463 Celotni poslovni izid 9.051 124.976 112.336 120.776 -91.987 94.205 3.980 -217.648 -286.987 -729.487 -567.393 -511.210 -376.408 -298.148 Skupaj davki 0 0 24.052 31.549 0 943 0 0 0 0 0 0 0 -2.849 Čisti poslovni izid 9.051 124.976 88.284 89.227 -91.987 93.262 3.980 -217.648 -286.987 -729.487 -567.393 -511.210 -376.408 -295.299 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje MEMORIA d.o.o. realiziralo 1.819.073 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 2-krat višji. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 2.133.089 EUR. Glede na leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 skoraj 2,5-krat višji. Poslovni prihodki so v povprečju rasli hitreje kot odhodki, Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov povprečna letna rast prihodkov v obdobju 2004−2017 je znašala ) 2.500.000 RU 13,4 %, povprečna letna rast poslovnih odhodkov pa 13,1 %. E v( Sicer pa so bili odhodki večinoma višji kot prihodki, i predvsem v k 2.000.000 do zadnjih letih opazovanega obdobja. Delež poslovnih odhodkov v hdo / 1.500.000 i prihodkih je v povprečju znašal 119,5 %. kdohi r 1.000.000 p inv V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež ols 500.000 o predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 36,3 %), P med njimi največ stroški storitev (20,7 % vseh poslovnih odhodkov), 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 sledijo stroški dela (v povprečju 25,0 %). Poslovni prihodki Poslovni odhodki 186 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Podjetje je večinoma poslovalo z izgubo. Dobiček je bil ustvarjen predvsem v prvih letih opazovanega obdobja, v letu 2008 ter v obdobju 2011−2017 pa je podjetje poslovalo z izgubo. V letu 2017 je bil poslovni izid iz poslovanja (EBIT) negativen in je znašal −314.016 EUR. Glede na leto 2004, ko je bil EBIT pozitiven, to predstavlja poslabšanje. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo izgubo iz poslovanja, in sicer v letu 2008 ter v obdobju 2011−2017, v prvih letih opazovanega obdobja pa je bil poslovni izid iz poslovanja pozitiven. Največji dobiček iz poslovanja je bil ustvarjen v letu 2006, največja izguba iz poslovanja pa v letu 2013, ko je presegala 0,6 milijona EUR. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 51.053 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 za 70,6 % nižji . Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo pozitiven EBITDA, razen v obdobju 2012−2015. V letih 2016 in 2017 je vidno izboljšanje. Čisti poslovni izid je bil v letu 2017 negativen in je znašal −295.299 EUR. Glede na leto 2004, ko je bil čisti poslovni izid pozitiven, to predstavlja poslabšanje. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma poslovalo z izgubo, in sicer v letu 2008 ter v obdobju 2011−2017, v prvih letih opazovanega obdobja pa je bil čisti poslovni izid pozitiven. Največji dobiček je bil ustvarjen v letu 2006, največja izguba pa v letu 2013, ko je presegala 0,7 milijona EUR. 187 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 19,00 24,00 26,19 31,40 33,25 28,41 21,51 14,59 13,09 19,30 17,39 17,71 20,00 22,58 Dodana vrednost v EUR 360.793 506.782 686.562 754.122 671.682 751.119 570.193 286.163 119.580 129.161 143.134 278.076 587.825 575.657 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 18.989 21.116 26.215 24.017 20.201 26.439 26.508 19.614 9.135 6.692 8.231 15.702 29.391 25.494 EBIT marža v % 5,7% 15,2% 10,9% 10,9% -1,3% 7,3% 3,3% -18,8% -74,5% -94,8% -59,3% -42,3% -19,9% -17,9% EBITDA marža v % 19,3% 26,2% 22,9% 21,2% 10,0% 18,9% 16,7% 8,4% -31,6% -38,7% -27,9% -13,0% 3,3% 2,9% Neto marža v % 1,0% 11,2% 4,9% 5,0% -5,3% 5,0% 0,3% -27,8% -78,1% -101,1% -59,5% -42,5% -20,0% -16,8% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 32,9% 18,1% 15,4% -16,0% 16,2% 0,6% -42,1% -118,5% -101,3% -52,6% -27,4% -14,0% -12,8% Donosnost sredstev v % (ROA) - 7,7% 4,7% 4,4% -4,3% 4,4% 0,2% -10,3% -14,8% -45,1% -42,6% -23,3% -12,3% -10,5% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 106,0% 117,9% 112,2% 112,2% 98,7% 107,9% 103,4% 84,5% 57,4% 51,3% 62,9% 70,5% 83,5% 85,3% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 1,29 2,09 3,18 1,35 1,44 0,87 0,50 0,29 3,53 1,16 1,43 1,25 1,31 Neto obratni kapital v EUR - 137.918 262.210 764.268 226.070 334.004 251.619 176.264 -648.897 318.486 233.032 151.257 84.234 98.559 Koeficient obračanja zalog - 200,09 135,27 100,12 64,65 62,03 91,49 100,02 124,87 - - 333,71 234,31 202,19 Dnevi vezave zalog - 1,82 2,70 3,65 5,65 5,88 3,99 3,65 2,92 - - 1,09 1,56 1,81 Koeficient obračanja terjatev - 10,81 16,73 22,50 16,72 19,07 15,16 9,95 12,52 51,36 35,16 40,67 85,05 43,36 Dnevi vezave terjatev - 33,76 21,81 16,22 21,83 19,14 24,08 36,70 29,15 7,11 10,38 8,97 4,29 8,42 Koeficient obračanja obveznosti - - 2,07 2,96 2,79 2,32 1,89 0,90 0,01 0,12 0,60 0,62 0,74 0,64 Dnevi vezave obveznosti - - 176,63 123,18 130,61 157,14 192,64 405,29 28.943,63 3.056,26 604,36 588,41 491,65 571,87 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 23,7% 23,3% 28,4% 28,5% 25,1% 29,8% 30,3% 19,0% 4,4% 91,0% 68,1% 91,1% 85,3% 79,1% Servisiranje dolga 0,14 0,25 0,18 0,16 0,06 0,17 0,13 -0,01 -0,20 -0,22 -0,18 -0,09 0,03 0,03 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,09 0,06 0,04 0,06 0,05 0,07 0,10 0,08 0,02 0,03 0,02 0,01 0,02 Neto dolg v EUR - 981.694 778.556 679.557 1.082.141 947.867 1.082.378 1.232.297 502.034 -369.449 -68.866 -301.017 -186.762 -122.182 Neto dolg na EBITDA - - 2,13 1,94 5,08 2,87 4,32 17,72 -7,47 -0,24 0,82 1,18 -3,94 -3,03 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 105,7% 116,7% 145,6% 108,5% 109,1% 97,0% 79,0% 56,0% 125,4% 103,1% 102,9% 101,0% 102,9% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 22,58. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih povečalo za 18,8 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih, in sicer 3,5 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 575.657 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost povečala za 59,6 %. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti 13,6 %. 188 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 25.494 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca povečala za 34,3 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 9,5 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je bil v letu 2017 negativen in je znašal −17,9 %. Glede na leto 2004, ko je bila EBIT marža pozitivna, to predstavlja poslabšanje. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. EBIT marža je bila večinoma negativna, in sicer v letu 2008 ter v obdobju 2011−2017, v ostalih letih pa je bila pozitivna. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 2,9 %, kar je na ravni povprečja opazovanega obdobja. Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže Glede na leto 2004 se je EBITDA marža zmanjšala za 85,0 %. 200.000 20,0% EBITDA marža je bila večinoma pozitivna, razen v obdobju 100.000 2012−2015. Najvišje pozitivne vrednosti EBITDA marže so bile ) 0,0% RU 0 E ) dosežene predvsem v prvih letih opazovanega obdobja. v( -20,0% -100.000 % v d ( i zi -200.000 a i -40,0% žr n a Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto -300.000 ov m l -60,0% o marža) je bil v letu 2017 negativen in je znašal − t 16,8 %. Glede na os -400.000 p i Ne t leto 2004, ko je bila neto marža pozitivna, to predstavlja s -500.000 i -80,0% Č poslabšanje -600.000 . Gibanje neto marže v obdobju 2004−2017 je bilo -100,0% -700.000 različno. Neto marža je bila večinoma negativna, in sicer v letu 2008 -800.000 -120,0% ter v obdobju 2011−2017, v ostalih letih pa je bila pozitivna. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je bila v letu 2017 negativna in je znašala −12,8 %. Glede na leto 2005, ko je bil ROE pozitiven, to predstavlja poslabšanje. ROE je bil večinoma negativen, in sicer v letu 2008 ter v obdobju 2011−2017, v ostalih letih pa je bil pozitiven. Donosnost sredstev (ROA) je bila v letu 2017 negativna in je znašala −10,5 %. Glede na leto 2005, ko je bil ROA pozitiven, to predstavlja poslabšanje. ROA je bil večinoma negativen, in sicer v letu 2008 ter v obdobju 2011−2017, v ostalih letih pa je bil pozitiven. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 85,3 %. Glede na leto 2005 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 zmanjšala za 19,6 %. Povprečje obdobja je znašalo 89,6 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih odhodkov, kot je bila višina poslovnih prihodkov. Predvsem v zadnjih letih opazovanega obdobja je bil kazalni nižji od 100 %, razen v obdobju 2004−2007 ter v letih 2009 in 2010. V povprečju je bil realiziran padec vrednosti kazalnika, in sicer −0,5 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 1,31. Glede na leto 2005 je bil kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 za 1,8 % višji. Povprečje obdobja je znašalo 1,51 in kaže na dobro likvidnost podjetja. Kazalnik je bil večinoma višji od 1, razen v obdobju 189 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 2010−2012, kar nam kaže, da je podjetje s kratkoročnimi sredstvi zmožno poplačati svoje kratkoročne obveznosti, ko le-te zapadejo v plačilo. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa se je likvidnost podjetja izboljševala po letni stopnji 84,7 %. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 98.559 EUR. Glede na leto 2005 je bil neto obratni kapital v letu 2017 za 28,5 % nižji. Neto obratni kapital je bil večinoma pozitiven, razen v letu 2012. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 202,19. Glede na leto 2005 je bil koeficient obračanja zalog v letu 2017 za 1,1 % višji. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. V obdobju 2012−2014 podjetje ni imelo zalog. Najhitrejše obračanje zalog pa je bilo v obdobju 2015−2017. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 1,81 dneva, kar je boljše od povprečja opazovanega obdobja, ki znaša 3,16 dneva. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 43,36. Glede na leto 2005 je bil koeficient obračanja terjatev v letu 2017 za 4-krat višji. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 33,6 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 8,42 dneva, kar je boljše od povprečja opazovanega obdobja, ki znaša 18,61 dneva. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,64. Glede na leto 2006 je bil koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 za 69,1 % nižji, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 1,1 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 571,87 dneva, kar pomeni, da je podjetje dobaviteljem plačevalo v povprečju na leto in pol. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 79,1 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 povišala za več kot 3,3-krat. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Stopnja lastniškosti financiranja je bila v obdobju 2004−2012 nižja od 40 %, v obdobju 2013−2017 pa je presegala 60 %, kar je za podjetje ugodnejše. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,03. Glede na leto 2004 je bil kazalnik v letu 2017 za 76,6 % nižji. Vrednost kazalnika je bila večinoma pozitivna, razen v obdobju 2011−2015, in vselej nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,02. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 zmanjšal za 75,9 %. Povprečje obdobja je znašalo 0,05 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 0,9 %. 190 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal −122.183 EUR. Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Glede na leto 2005, ko je bil neto dolg pozitiven, to predstavlja pomembno izboljšanje. V začetnih letih opazovanega obdobja je 1.400.000 20,00 bil 1.200.000 neto dolg pozitiven, v obdobju 2013−2017 pa negativen, kar je za 15,00 1.000.000 podjetje ugodneje. )R A 800.000 U 10,00 D E T I v 600.000 B ( E Neto dolg na EBITDA je bil v letu 2017 negativen in je znašal −3,03. g l a o 400.000 5,00 n d g Glede na leto 2006, ko je bil neto dolg na EBITDA pozitiven, pomeni ot 200.000 old to izboljšanje. 0,00 o Neto dolg na EBITDA je bil v opazovanem obdobju Ne 0 t večinoma pozitiven, razen v letih 2012, 2013, 2016 in 2017. Ne -200.000 -5,00 -400.000 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala -600.000 -10,00 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 102,9 %. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 zmanjšal za Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA 2,6 %. Povprečje obdobja je znašalo 104,1 %, kar pomeni, da so z dolgoročnimi viri financirana vsa dolgoročna sredstva in del kratkoročnih, kar kaže na dobro likvidnost podjetja. Vrednosti kazalnika so bile večinoma višje od 100 %, razen v obdobju 2010−2012. 191 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.15 Inclub d.o.o. 3.15.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Inclub d.o.o. Polni naziv: INCLUB Gostinske, turistične in zabaviščne storitve d.o.o Nova Gorica Naslov: Bevkov trg 6, Nova Gorica, 5000 Nova Gorica Davčna številka: 25886746 Matična številka: 5701902000 Dejavnost po SKD 2008: R92.001 – Dejavnost igralnic Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 20−49 http://www.companywall.si/ Koncesija: Igralni salon Casino Princess OPIS PODJETJA INCLUB d.o.o. je začel poslovati v letu 1993. Z dejavnostjo prirejanja iger na srečo se ukvarja že od vsega začetka. Na začetku je družba poslovala z 10 igralnimi avtomati, v letu 1995 je nabavila večje število le-teh in s tem razširila dejavnost iger na srečo. Do konca leta 1995 je bil obseg poslovanja sorazmerno majhen, z nabavo večjega števila igralnih avtomatov pa se je obseg poslovanja bistveno povečal in s tem tudi prihodki od iger na srečo. 27.3.2003 pa je družba pridobila koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih v igralnem salonu Casino Princess. Koncesija je bila osnova za razširitev poslovanja in družba je konec leta 2003 pridobila dovoljenje za namestitev in uporabo dodatnih 35 igralnih avtomatov, konec poslovnega leta 2005 pa še za 45 IA. Trenutno koncesionar posluje z 190 igralnimi avtomati. 64 100 % lastnik casinoja je bilo podjetje PLEASURE Gostinske, turistične in zabaviščne storitve d.o.o. Igralni salon nastopa v okviru skupine Admiral65. Slika 29: Igralni salon Casino Princess 64 INCLUB. 2019. Letno poročilo za družbo INCLUB 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5701902000. 65 Predstavitev: https://www.admiral.si/si/casino-princess/ponudba/casino/predstavitev-8. 192 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.15.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 5.662.964 3.496.725 3.853.705 4.291.387 4.127.761 3.662.346 3.713.082 3.688.514 3.401.506 3.182.856 3.018.908 2.925.311 2.698.993 2.627.547 Dolgoročna sredstva 3.775.739 2.735.658 2.720.472 3.109.532 2.885.817 2.395.867 2.529.246 2.721.126 2.468.127 2.419.906 2.392.623 2.383.981 2.259.559 2.155.606 Opredmetena osnovna sredstva 2.154.540 2.568.705 2.684.865 2.962.365 2.738.886 2.245.908 2.517.333 2.713.827 2.460.097 2.409.563 2.378.222 2.379.097 2.229.888 2.130.892 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 126.791 0 138.159 138.159 138.159 0 0 0 0 0 0 0 0 Odložene terjatve za davek n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6.368 6.368 Kratkoročna sredstva 1.873.932 720.149 1.102.024 1.167.517 1.225.103 1.253.472 1.168.971 962.924 929.002 758.228 622.335 537.440 435.942 464.212 Zaloge 31.834 30.312 26.110 14.905 13.860 13.924 13.797 15.361 18.626 13.770 15.375 12.659 11.011 13.448 Kratkoročne finančne naložbe 580.259 0 125.000 0 0 0 145.659 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne poslovne terjatve 378.530 41.599 43.812 265.700 464.973 343.522 283.843 374.736 377.459 390.777 270.069 253.513 144.221 140.580 Denarna sredstva 883.308 648.238 907.102 886.912 746.270 896.026 725.672 572.827 532.917 353.681 336.891 271.268 280.710 310.184 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 13.293 40.918 31.209 14.338 16.841 13.007 14.865 4.464 4.377 4.722 3.950 3.890 3.492 7.729 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 5.662.964 3.496.725 3.853.705 4.291.387 4.127.761 3.662.346 3.713.082 3.688.514 3.401.506 3.182.856 3.018.908 2.925.311 2.698.992 2.627.546 Kapital 4.611.496 2.520.165 2.777.157 3.563.146 3.412.953 3.103.432 2.788.080 2.643.085 2.602.593 2.359.890 2.214.072 1.974.487 1.827.551 1.828.734 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33.934 112.758 99.582 Dolgoročne obveznosti n.p. 0 0 5.098 966 0 200.000 140.000 97.500 47.413 21.795 15.845 5.442 1.121 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 0 0 0 966 0 200.000 140.000 97.500 47.413 21.795 15.845 5.442 1.121 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 0 0 5.098 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 976.560 1.076.548 723.118 713.814 558.887 724.996 905.415 700.848 775.553 783.041 901.045 753.241 698.109 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 40.856 54.461 54.463 59.212 55.630 114.463 114.463 144.463 264.083 184.705 239.411 191.786 136.982 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 935.705 1.022.087 668.655 654.602 503.257 610.533 790.952 556.385 511.470 598.336 661.634 561.455 561.127 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 25 28 27 6 14 565 0 0 0 0 0 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe INCLUB d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 2.627.547 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 nižja za 53,6 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti sredstev, in sicer −4,9 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 2.155.606 EUR oziroma 82,0 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 2.130.892 EUR oziroma 98,9 % dolgoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev, v povprečju 74,3 %. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 nižja za 42,9 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bil realiziran padec vrednosti dolgoročnih sredstev, in sicer −3,6 %. 193 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 464.212 EUR oziroma 17,7 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 310.184 EUR oziroma 66,8 % kratkoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 nižja za 75,2 %. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bil realiziran padec vrednosti kratkoročnih sredstev, in sicer −6,6 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 1.828.734 EUR oziroma 69,6 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V vseh letih opazovanega obdobja je kapital predstavljal največji del obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala znašal 75,1 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 nižji za 60,3 %. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kapitala, in sicer −5,4 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 798.812 EUR oziroma 30,4 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v celotnem obdobju opazovanja predstavljalo manjši del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale kratkoročne obveznosti, in sicer 698.109 EUR oziroma 87,4 %, kar predstavlja 26,6 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 nižje za 24,0 %. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 0,3 %. Finančne in poslovne obveznosti )R Obveznosti do virov sredstev U 1.200.000 E v ) 6.000.000 ( R it 1.000.000 U s E o 5.000.000 v n ( z 800.000 v e e v t 4.000.000 b s o d 600.000 e e r n 3.000.000 s vol ov s 400.000 ri 2.000.000 o v p o n d i 200.000 i 1.000.000 e t nč os n n 0 0 a ze ni v 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 F bO Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 194 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 7.209.392 7.649.890 9.225.584 8.612.052 6.786.079 5.611.191 5.302.935 5.238.603 5.215.892 4.482.603 4.253.196 3.811.039 3.624.970 3.627.344 Čisti prihodki od prodaje 7.204.791 7.640.697 9.224.240 8.596.718 6.767.194 5.610.526 5.213.236 5.080.624 5.215.892 4.481.416 4.252.810 3.810.705 3.607.568 3.613.880 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 4.601 9.193 1.344 15.334 18.885 665 89.699 157.979 0 1.187 386 334 17.402 13.464 Poslovni odhodki 5.064.762 5.054.190 5.981.562 6.272.932 5.808.870 5.353.012 5.338.180 5.161.333 5.160.329 4.673.461 4.374.058 4.032.756 3.839.800 3.612.658 Stroški blaga, materiala in storitev 2.115.345 1.952.160 2.379.015 2.729.628 2.607.632 2.420.398 2.455.840 2.269.950 2.524.156 2.340.206 2.228.505 2.082.354 2.006.555 1.654.024 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 229.400 187.635 283.258 449.524 406.605 380.692 401.205 393.724 398.373 401.633 359.165 319.696 292.039 285.720 Stroški storitev 1.885.945 1.764.525 2.095.757 2.280.104 2.201.027 2.039.706 2.054.635 1.876.226 2.125.783 1.938.573 1.869.340 1.762.658 1.714.516 1.368.304 Stroški dela 732.082 761.652 766.127 855.283 863.571 865.002 927.695 967.255 949.046 869.930 818.827 779.278 715.692 828.746 Odpisi vrednosti 463.479 396.464 529.659 568.914 648.592 656.816 655.707 666.604 407.004 309.985 308.981 279.128 266.836 280.959 Drugi poslovni odhodki 1.753.856 1.943.914 2.306.761 2.119.107 1.689.075 1.410.796 1.298.938 1.257.524 1.280.123 1.153.340 1.017.745 891.996 850.717 848.929 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 2.144.630 2.595.700 3.244.022 2.339.120 977.209 258.179 -35.245 77.270 55.563 -190.858 -120.862 -221.717 -214.830 14.686 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 2.608.110 2.992.164 3.773.682 2.908.034 1.625.801 914.995 620.462 743.874 462.567 119.127 188.119 57.411 52.006 295.645 Finančni prihodki 240.957 203.083 16.406 20.936 14.645 9.344 8.928 4.844 7.119 1.945 582 999 1.762 41 Finančni odhodki 159.989 12.628 16.511 8.181 9.544 14.410 18.904 28.437 15.843 17.563 20.789 18.705 14.328 8.655 Drugi prihodki 7.795 2.529 3.656 4.376 13.045 20.160 11.043 1.038 1.601 2.004 4.125 1.576 7.025 951 Drugi odhodki 5.069 459 146 836 8 5.461 6.615 5.530 1 2.231 8.874 1.738 908 1.840 Celotni poslovni izid 2.228.324 2.788.225 3.247.427 2.355.415 995.347 267.812 -40.793 49.185 48.439 -206.703 -145.818 -239.585 -221.279 5.183 Skupaj davki 524.249 670.017 871.206 626.302 285.541 117.761 44.559 54.180 49.931 0 0 0 -6.368 0 Čisti poslovni izid 1.704.075 2.118.208 2.376.221 1.729.113 709.806 150.051 -85.352 -4.995 -1.492 -206.703 -145.818 -239.585 -214.911 5.183 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje INCLUB d.o.o. realiziralo 3.627.344 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 nižji za 49,7 %. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 3.612.658 EUR. Glede Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov na leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 nižji za ) 10.000.000 R 28,7 %. UE 9.000.000 v( ik 8.000.000 d Poslovni prihodki so se v povprečju zniževali hitreje kot odhodki, oh 7.000.000 do povprečni letni padec prihodkov / 6.000.000 v obdobju 2004−2017 je ikd 5.000.000 znašal − o 4,6 %, povprečni letni padec poslovnih odhodkov pa hir 4.000.000 p − i 2,3 %. Večinoma so bili odhodki nižji od prihodkov, razen v letu n 3.000.000 vol 2010 in v obdobju 2013−2016. Delež poslovnih odhodkov v s 2.000.000 oP prihodkih je v povprečju znašal 90,8 1.000.000 %. 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 195 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 46,0 %), med njimi največ stroški storitev (39,0 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo drugi poslovni odhodki (v povprečju 27,9 %). Podjetje je v obdobju 2004−2009 ter v letu 2017 poslovalo z dobičkom, v obdobju 2010−2016 pa je podjetje poslovalo z izgubo. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 14.686 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBIT v letu 2017 pomembno nižji. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je v prvih letih opazovanega obdobja ustvarjalo dobiček iz poslovanja, ki je v obdobju 2004−2007 presegal 2 milijona EUR, v naslednjih letih pa se je dobiček znižal oziroma je podjetje poslovalo z izgubo iz poslovanja, in sicer v letu 2010 ter v obdobju 2013−2016. Poslovni izid iz poslovanja se je izboljšal šele v letu 2017. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 295.645 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 nižji za 88,7 %. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje generiralo pozitiven EBITDA. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V obdobju 2004−2008 je EBITDA presegal 1 milijon EUR, kasneje se je pomembno znižal. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 5.183 EUR. Glede na leto 2004 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 pomembno nižji. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je v prvih letih opazovanega obdobja ustvarjalo čisti dobiček, ki je v obdobju 2004−2007 presegal 1 milijon EUR, v naslednjih letih pa se je dobiček znižal oziroma je podjetje poslovalo z izgubo, in sicer v obdobju 2010−2016. Podjetje je ponovno ustvarilo dobiček šele v letu 2017. 196 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 31,76 32,43 30,84 33,33 31,82 31,64 31,38 31,90 32,43 29,86 30,24 28,62 26,84 34,49 Dodana vrednost v EUR 3.340.192 3.753.816 4.539.808 3.763.317 2.489.372 1.779.997 1.548.157 1.711.129 1.411.613 989.057 1.006.946 836.689 767.698 1.124.391 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 105.170 115.751 147.205 112.911 78.233 56.258 49.336 53.640 43.528 33.123 33.298 29.234 28.603 32.600 EBIT marža v % 29,8% 34,0% 35,2% 27,2% 14,4% 4,6% -0,7% 1,5% 1,1% -4,3% -2,8% -5,8% -6,0% 0,4% EBITDA marža v % 36,2% 39,2% 40,9% 33,8% 24,0% 16,3% 11,9% 14,6% 8,9% 2,7% 4,4% 1,5% 1,4% 8,2% Neto marža v % 23,7% 27,7% 25,8% 20,1% 10,5% 2,7% -1,6% -0,1% 0,0% -4,6% -3,4% -6,3% -6,0% 0,1% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 59,4% 89,7% 54,5% 20,3% 4,6% -2,9% -0,2% -0,1% -8,3% -6,4% -11,4% -11,3% 0,3% Donosnost sredstev v % (ROA) - 46,3% 64,7% 42,5% 16,9% 3,9% -2,3% -0,1% 0,0% -6,3% -4,7% -8,1% -7,6% 0,2% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 142,3% 151,4% 154,2% 137,3% 116,8% 104,8% 99,3% 101,5% 101,1% 95,9% 97,2% 94,5% 94,4% 100,4% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,74 1,02 1,61 1,72 2,24 1,61 1,06 1,33 0,98 0,79 0,60 0,58 0,66 Neto obratni kapital v EUR - -215.557 79.937 498.862 570.501 750.215 558.438 171.972 372.617 246.758 23.999 -124.194 -125.514 -96.915 Koeficient obračanja zalog - 245,90 326,97 419,20 470,52 403,87 376,12 348,49 306,93 276,66 291,84 271,86 304,82 295,51 Dnevi vezave zalog - 1,48 1,12 0,87 0,78 0,90 0,97 1,05 1,19 1,32 1,25 1,34 1,20 1,24 Koeficient obračanja terjatev - 36,37 216,00 55,55 18,52 13,88 16,62 15,43 13,87 11,67 12,87 14,56 18,14 25,38 Dnevi vezave terjatev - 10,03 1,69 6,57 19,71 26,30 21,96 23,66 26,32 31,29 28,36 25,08 20,12 14,38 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,29 0,53 0,61 0,66 0,72 0,56 0,59 0,75 0,65 0,51 0,48 0,51 Dnevi vezave obveznosti - - 1.261,38 686,42 593,93 555,07 506,64 649,62 617,23 485,23 563,92 719,26 764,33 717,03 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 81,4% 72,1% 72,1% 83,0% 82,7% 84,7% 75,1% 71,7% 76,5% 74,1% 73,3% 67,5% 67,7% 69,6% Servisiranje dolga 0,41 0,50 0,48 0,37 0,23 0,15 0,11 0,13 0,08 0,02 0,04 0,01 0,01 0,08 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,03 0,00 0,02 0,05 0,07 0,06 0,06 0,07 0,09 0,08 0,07 0,05 0,04 Neto dolg v EUR - -607.382 -977.641 -832.449 -686.092 -840.396 -556.868 -318.364 -290.954 -42.185 -130.391 -16.012 -83.482 -172.081 Neto dolg na EBITDA - - -0,21 -0,31 -0,47 -0,83 -1,13 -0,59 -0,66 -1,40 -0,46 -1,28 -0,96 -0,43 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 92,1% 102,1% 114,6% 118,3% 129,5% 118,1% 102,3% 109,4% 99,5% 93,4% 84,9% 83,1% 86,5% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 34,49. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih povišalo za 8,6 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih 1,0 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 1.124.391 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost znižala za 66,3 %. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bil realiziran padec dodane vrednosti, in sicer 5,6 %. 197 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 32.600 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca znižala za 69,0 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec dodane vrednosti na zaposlenca, in sicer −7,0 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 0,4 %. Glede na leto 2004, ko je EBIT marža znašala skoraj 30 %, se je le-ta pomembno znižala. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Najvišje pozitivne vrednosti so bile dosežene v prvih opazovanih letih, v letu 2010 in v obdobju 2013−2016 pa je bila EBIT marža negativna. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 8,2 %. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža znižala za 77,4 %. Povprečje obdobja je znašalo 17,4 %. V vseh letih je Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže bila EBITDA marža pozitivna, realizirana je bila povprečna letna 3.000.000 30,0% rast 21,9 %. V obdobju 2004−2011 je bila ustvarjena najvišja ) 25,0% EBITDA marža. 2.500.000 RUE 20,0% ) v( 2.000.000 % v d ( i Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od z 15,0% prodaje (neto a i i 1.500.000 žr n a marža) je v letu 2017 znašal 0,1 %. Glede na leto 2004, ko je v 10,0% o m ls 1.000.000 o neto marža znašala 23,7 t %, se je le-ta pomembno znižala. op 5,0% i Ne t Povprečje obdobja je znašalo 6,3 %. Gibanje neto marže v obdobju 500.000 0,0% Čis 2004−2017 je bilo različno. Neto marža je bila pozitivna v obdobju 0 -5,0% 2004−2009, ko je dosegala najvišje vrednosti, ter v letih 2012 in -500.000 -10,0% 2017, v ostalih letih je bila neto marža negativna. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 0,3 %. Glede na leto 2005, ko je ROE znašal 59,4 %, se je le-ta v letu 2017 pomembno znižal. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno. ROE je bil pozitiven v obdobju 2005−2009 ter v letu 2017, negativne vrednosti so bile dosežene v obdobju 2010−2016. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 0,2 %. Glede na leto 2005, ko je ROA znašal 46,3 %, se je le-ta v letu 2017 pomembno znižal. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno. ROA je bil pozitiven v obdobju 2005−2009 ter v letih 2012 in 2017. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 100,4 %. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 znižala za 29,5 %. Povprečje obdobja je znašalo 113,7 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Večinoma je bil kazalnik višji od 100 %, nižji od 100 % pa je bil v letu 2010 ter v obdobju 2013−2016. 198 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 0,66. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 znižal za 9,8 %. Povprečje obdobja je znašalo 1,15, kar kaže na dobro povprečno likvidnost podjetja. Najboljšo likvidnost oziroma kazalnik v vrednosti več kot 1 je podjetje dosegalo v obdobju 2006−2012. V vseh ostalih letih opazovanja je bil koeficient nižji od 1, kar nam kaže, da podjetje ni bilo sposobno pokrivati tekočih kratkoročnih obveznosti s kratkoročnimi viri. Neto obratni kapital podjetja je bil v letu 2017 negativen in je znašal −96.915 EUR. Večinoma je bil neto obratni kapital negativen, kar je za podjetje ugodno, pozitiven pa je bil v letu 2004 ter v obdobju 2015−2017. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 295,51. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 povečal za 20,2 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 2,6 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 1,24 dneva, kar je sicer slabše od povprečja opazovanega obdobja, ki znaša 1,13 dneva, a je še vedno ugodno za podjetje. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 25,38. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 znižal za 30,2 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, povprečje obdobja je znašalo 36,07. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 14,38 dneva, kar je hitreje kot povprečje obdobja. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,51. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 povišal za 75,9 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, povprečje obdobja je znašalo 0,57. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 717,03 dneva, kar je sicer manj kot v letu 2006, a za podjetje še vedno ugodno. V povprečju podjetje plačuje dobaviteljem približno na 2 leti. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 69,6 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 znižala za 14,5 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila stopnja lastniškosti financiranja 75,1 %. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,08. Glede na leto 2004 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 80,9 %. Vrednost kazalnika je bila v vseh letih pozitivna, a nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,04. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povišal za 43,0 %, kar je za podjetje neugodno, sicer pa še vedno kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. 199 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal −172.081 EUR. Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Glede na leto 2005 se je vrednost neto dolga v letu 2017 povišala 0 0,00 za 71,7 %. Neto dolg je bil v vseh opazovanih letih negativen, kar je za -0,20 -200.000 podjetje ugodno. ) -0,40 A R D U -400.000 T E -0,60 I v B Neto dolg na EBITDA je bil v letu 2017 negativen in je znašal − ( E 0,43. g a ol -600.000 -0,80 n Glede na leto 2006 se je neto dolg na EBITDA v letu 2017 znižal za d g l o o t -1,00 d 2-krat. Neto dolg na EBITDA je bil v vseh opazovanih letih negativen, -800.000 o Ne t kar je ob doseganju pozitivnega EBITDA za podjetje ugodno. -1,20 Ne -1.000.000 -1,40 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala -1.200.000 -1,60 86,5 %, kar kaže na slabo likvidnost podjetja. Glede na leto 2005 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 6,1 %. Povprečje obdobja je Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA znašalo 102,6 %, kar pomeni, da so z dolgoročnimi viri financirana vsa dolgoročna sredstva in del kratkoročnih, kar kaže na dobro likvidnost podjetja. Sicer pa je bilo gibanje v obdobju 2004−2017 različno. Slabo likvidnost oziroma vrednosti kazalnika manj kot 100 % je podjetje dosegalo v letu 2005 ter v obdobju 2013−2017, v vseh ostalih letih je bila likvidnost podjetja boljša. 200 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.16 P&P Marketing d.o.o. 3.16.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA P&P Marketing Polni naziv: P&P MARKETING gostinstvo, turizem, trgovina d.o.o. Naslov: Hraška cesta 21, 4248 Lesce Davčna številka: 22078711 Matična številka: 1574370000 Dejavnost po SKD 2008: Povprečno število zaposlenih v letu 2017: Koncesija: Igralni salon Casino Tivoli OPIS PODJETJA Podjetje P&P MARKETING d.o.o. je bilo vpisano v sodbi register maja leta 2002. Leta 2006 je ustanovilo igralni salon Casino Tivoli in pridobilo koncesijo. Nahaja se v kraju Lesce v občini Radovljica, neposredno ob avtocesti Jesenice-Ljubljana, na tretjem izvozu za Bled in Lesce. Na voljo imajo zadostno število parkirnih mest, organiziran pa imajo tudi redni taksi prevoz iz različnih lokacij. Salon je odprt 24 ur na dan. Salon ponuja 111 najsodobnejših igralnih naprav. Med njimi so elektronske rulete in igralni avtomati, prirejajo še tematske večere z glasbo ter nagradne igre. Organizirajo tudi vsakoletne dogodke ob dnevu žena, na valentinovo in ob rojstnih dnevih igralnega salona. Leta 2016 pa je postal 100% lastnik NOVO INVESTICIJE d.o.o. in sedaj Igralni salon Tivoli deluje v okviru skupine Admiral66 Na spletni strani ni podatkov o ponudbi.67. Slika 30: Igralni salon Casino Tivoli 66 P&P Marketing 2019. Letno poročilo za družbo P&P Marketing 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=1574370000. 67 Igralni salon Tivoli: https://www.admiral.si/si/tivoli-lesce/ponudba/casino/predstavitev-igralnega-salona. 201 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.16.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 207.923 204.574 3.403.713 3.720.680 n.p. 3.172.670 2.481.065 2.325.138 2.251.632 2.073.510 1.924.817 1.848.775 2.887.047 3.348.464 Dolgoročna sredstva 0 146 3.111.062 3.410.131 n.p. 2.745.118 2.112.317 1.645.484 1.566.638 1.480.548 1.344.334 1.262.104 2.175.871 2.073.975 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 146 1.435.382 1.338.288 n.p. 1.136.946 1.767 2.427 12.620 4.896 13.632 11.923 10.759 8.715 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 1.657.837 2.055.612 n.p. 1.596.435 2.098.813 1.643.057 1.554.018 1.475.652 1.330.702 1.250.181 2.162.665 2.062.935 Dolgoročne finančne naložbe n.p. n.p. 15.999 14.607 n.p. 10.431 10.431 0 0 0 0 0 0 0 Odložene terjatve za davek n.p. n.p. 1.844 1.624 n.p. 1.306 1.306 0 0 0 0 0 2.447 2.325 Kratkoročna sredstva 207.923 204.428 286.417 292.898 n.p. 376.596 352.692 670.103 672.077 583.892 570.936 584.580 707.408 1.272.032 Zaloge 3.245 3.247 17.739 20.708 n.p. 18.739 17.348 16.387 16.897 7.026 12.183 7.005 5.138 6.375 Kratkoročne finančne naložbe 0 0 0 0 n.p. 9.392 5.250 3.250 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne poslovne terjatve 5.160 5.798 39.968 30.006 n.p. 46.781 31.979 31.492 40.716 29.988 14.291 35.527 37.107 26.548 Denarna sredstva 199.518 195.383 228.710 242.184 n.p. 301.684 298.115 618.974 614.464 546.878 544.462 542.048 665.163 1.239.109 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 6.234 17.651 n.p. 50.956 16.056 9.551 12.917 9.070 9.547 2.091 3.768 2.457 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 207.923 204.574 3.403.714 3.720.680 n.p. 3.172.670 2.481.065 2.325.138 2.251.632 2.073.510 1.924.817 1.848.774 2.887.047 3.348.465 Kapital 201.820 198.084 -182.791 122.064 n.p. 248.606 -121.929 473.361 552.771 672.019 811.505 931.430 2.609.242 2.890.449 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 7.382 7.382 n.p. 6.528 6.318 0 0 0 0 0 27.063 25.779 Dolgoročne obveznosti n.p. n.p. 2.445.877 2.629.854 n.p. 2.166.725 1.692.627 1.330.947 1.016.310 694.105 352.680 43.191 625 0 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 2.440.327 2.609.081 n.p. 2.166.725 1.692.627 1.330.947 1.016.310 694.105 352.680 43.191 625 0 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. n.p. 5.550 20.773 n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. n.p. 1.133.246 961.380 n.p. 750.811 904.049 506.830 682.551 698.610 752.732 868.458 240.574 428.987 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 230.992 256.680 n.p. 298.435 355.079 283.017 327.036 328.543 342.336 305.580 3.622 935 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. n.p. 902.253 704.700 n.p. 452.376 548.970 223.813 355.515 370.067 410.396 562.878 236.952 428.052 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 n.p. 0 0 14.000 0 8.776 7.900 5.695 9.543 3.250 KOMENTAR NA BILANCO STANJA OPOMBA: Ker podatki za leto 2008 niso razpoložljivi, je pri komentarjih upoštevano obdobje od 2009−2017. Sredstva družbe P&P MARKETING d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 3.348.464 EUR. Glede na leto 2009 so bila sredstva v letu 2017 višja za 5,5 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2009−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 2,7 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 2.073.975 EUR oziroma 61,9 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 2.062.935 EUR oziroma 99,5 % dolgoročnih sredstev. V obdobju 2009−2017 so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev. Glede na leto 2009 so bila kratkoročna 202 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 sredstva v letu 2017 manjša za 24,4 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2009−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti dolgoročnih sredstev, in sicer −0,4 %. Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 1.272.032 EUR oziroma 38,0 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 1.239.109 EUR oziroma 97,4 % kratkoročnih sredstev. Kratkoročna sredstva so v obdobju 2009−2017 predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2009 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 za skoraj 3,4-krat večja. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2009−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 21,5 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 2.890.449 EUR oziroma 86,3 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V obdobju 2009−2014 je kapital predstavljal manjši del obveznosti do virov sredstev, v obdobju 2015−2017 pa je delež presegal 50 %. V povprečju je delež kapitala znašal 38,8 %. Glede na leto 2009 je bil kapital v letu 2017 za skoraj 12-krat višji. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2009−2017 je bilo različno, v povprečju se je kapital vsako leto povečeval. Kapital je bila večinoma pozitiven, negativen je bil v letu 2010. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 458.016 EUR oziroma 13,7 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v obdobju 2009−2014 predstavljalo največji del financiranja podjetja, kasneje je bil delež nižji od 50 %. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale kratkoročne obveznosti, in sicer 428.987 EUR oziroma 93,7 %, kar predstavlja 12,8 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2009 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 za 84,3 % nižje. ) Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev RUE 4.000.000 ) 4.000.000 v R ( i U t 3.500.000 E 3.500.000 s o v( n 3.000.000 z 3.000.000 v e et v s 2.500.000 b 2.500.000 d o er 2.000.000 e s n 2.000.000 v ov 1.500.000 ol ri s 1.500.000 v o 1.000.000 p o d n i 1.000.000 i 500.000 t en os 0 č 500.000 n n z a e -500.000 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 n v i 0 b F O 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 203 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 519 0 692.809 4.553.347 n.p. 4.145.392 3.364.472 3.300.020 2.921.339 2.828.430 2.895.092 2.770.212 3.094.873 3.134.487 Čisti prihodki od prodaje 519 0 688.652 4.501.815 n.p. 3.969.141 3.354.789 3.284.419 2.889.067 2.786.837 2.880.046 2.770.212 3.089.708 3.123.782 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 4.157 51.532 n.p. 176.251 9.683 15.601 32.272 41.593 15.046 0 5.165 10.705 Poslovni odhodki 5.999 6.426 1.023.676 4.167.470 n.p. 3.979.533 3.653.681 3.041.165 2.758.585 2.641.444 2.689.846 2.545.423 3.032.392 2.801.267 Stroški blaga, materiala in storitev 5.220 6.322 798.159 2.018.671 n.p. 1.773.469 1.623.459 1.250.007 1.348.306 1.264.136 1.233.843 1.173.002 830.612 775.626 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 75 196 588.891 225.674 n.p. 219.545 181.986 196.998 222.898 202.324 168.054 192.094 199.300 175.419 Stroški storitev 5.145 6.126 209.268 1.792.997 n.p. 1.553.924 1.441.473 1.053.009 1.125.408 1.061.812 1.065.789 980.908 631.312 600.207 Stroški dela 0 0 116.122 717.395 n.p. 718.205 619.918 457.544 452.073 463.225 527.700 503.841 569.717 550.239 Odpisi vrednosti 0 0 31.895 469.720 n.p. 539.332 608.799 523.784 254.291 225.380 214.537 199.437 482.746 272.723 Drugi poslovni odhodki 779 104 77.500 961.684 n.p. 948.527 801.505 809.830 703.915 688.703 713.766 669.143 1.149.317 1.202.679 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -5.480 -6.426 -330.867 385.877 n.p. 165.859 -289.209 258.855 162.754 186.986 205.246 224.789 62.481 333.220 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) -5.480 -6.426 -298.972 855.597 n.p. 705.191 319.590 782.639 417.045 412.366 419.783 424.226 545.226 605.943 Finančni prihodki 389 2.550 1.048 1.944 n.p. 2.027 713 550 345 73 51 20 1.016 57 Finančni odhodki 0 0 50.534 170.218 n.p. 113.842 68.981 58.663 41.662 45.597 34.394 20.066 7.247 641 Drugi prihodki 0 0 1.169 3.339 n.p. 33 0 71 62 0 0 3.826 7.518 15.783 Drugi odhodki 0 0 3.543 15.871 n.p. 32.036 13.055 4.751 2.085 6.595 4.987 18.223 5.949 2.022 Celotni poslovni izid -5.091 -3.876 -382.727 205.071 n.p. 22.041 -370.532 196.062 119.414 134.867 165.916 190.346 57.819 346.397 Skupaj davki 0 0 -1.845 221 n.p. 2.778 0 0 4.665 15.619 26.430 17.423 2.306 67.794 Čisti poslovni izid -5.091 -3.876 -380.882 204.850 n.p. 19.263 -370.532 196.062 114.749 119.248 139.486 172.923 55.513 278.603 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA OPOMBA: Ker podatki za leto 2008 niso razpoložljivi, je pri komentarjih upoštevano obdobje od 2009−2017. V letu 2017 je podjetje P&P MARKETING d.o.o. realiziralo 3.134.487 EUR prihodkov. Glede na leto 2009 so bili prihodki v letu 2017 za 24,4 % nižji. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 2.801.267 EUR. Glede na leto ) 5.000.000 R 2009 so bili poslovni odhodki v letu 2017 za 29,6 % nižji. UE 4.500.000 v( i k 4.000.000 do Tako poslovni prihodki kot poslovni odhodki so v povprečju padali, pri h 3.500.000 do / 3.000.000 i čemer so prihodki padali počasneje kot odhodki, povprečni letni padec kd 2.500.000 ohi prihodkov v obdobju 2009−2017 je znašal −3,0 %, povprečni letni r 2.000.000 p in 1.500.000 v padec poslovnih odhodkov pa −3,8 %. V obdobju 2009−2017 so bili ols 1.000.000 o poslovni prihodki večinoma višji kot poslovni odhodki, razen v letu 2010. P 500.000 Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v povprečju znašal 95,2 %. 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 204 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 41,5 %), med njimi največ stroški storitev (34,9 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo drugi poslovni odhodki (v povprečju 28,6 %). Podjetje je v obdobju 2009−2017 večinoma poslovalo z dobičkom. Izguba je bila ustvarjena v letu 2010. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 333.220 EUR, kar je največ v obdobju 2009−2017. Glede na leto 2009 je bil EBIT v letu 2017 za 2-krat višji. Gibanje EBIT v obdobju 2009−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo dobiček iz poslovanja, razen v letu 2010. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 605.943 EUR. Glede na leto 2009 je bil EBITDA v letu 2017 za 14,1 % nižja. Gibanje EBITDA v obdobju 2009−2017 je bilo različno, v vseh letih pa je podjetje ustvarjalo pozitiven EBITDA. V povprečju je bila realizirana letna rast EBITDA 10,6 %. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 278.603 EUR, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto 2009 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 za več kot 14-krat višji. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2009−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, izguba je bila le v letu 2010. 205 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 0,00 0,00 5,73 28,83 n.p. 26,00 23,00 15,98 15,83 16,08 19,00 18,91 22,74 21,00 Dodana vrednost v EUR -5.480 -6.426 -182.850 1.572.992 n.p. 1.423.396 939.508 1.240.183 869.118 875.591 947.483 928.067 1.114.943 1.156.182 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR - - -31.911 54.561 n.p. 54.746 40.848 77.608 54.903 54.452 49.868 49.078 49.030 55.056 EBIT marža v % -1055,9% - -48,0% 8,6% n.p. 4,2% -8,6% 7,9% 5,6% 6,7% 7,1% 8,1% 2,0% 10,7% EBITDA marža v % -1055,9% - -43,4% 19,0% n.p. 17,8% 9,5% 23,8% 14,4% 14,8% 14,6% 15,3% 17,6% 19,4% Neto marža v % -980,7% - -55,3% 4,6% n.p. 0,5% -11,0% 6,0% 4,0% 4,3% 4,8% 6,2% 1,8% 8,9% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - -1,9% -4981,1% -674,7% n.p. n.p. -585,0% 111,6% 22,4% 19,5% 18,8% 19,8% 3,1% 10,1% Donosnost sredstev v % (ROA) - -1,9% -21,1% 5,8% n.p. n.p. -13,1% 8,2% 5,0% 5,5% 7,0% 9,2% 2,3% 8,9% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 8,7% 0,0% 67,7% 109,3% n.p. 104,2% 92,1% 108,5% 105,9% 107,1% 107,6% 108,8% 102,1% 111,9% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - - 0,25 0,30 n.p. 0,50 0,39 1,32 0,98 0,84 0,76 0,67 2,94 2,97 Neto obratni kapital v EUR - - -615.836 -411.802 n.p. -75.780 -196.278 446.290 316.562 213.825 160.540 21.703 470.456 843.980 Koeficient obračanja zalog - 0,00 65,63 234,18 n.p. n.p. 185,93 194,72 173,60 232,98 299,86 288,74 508,89 542,65 Dnevi vezave zalog - - 5,56 1,56 n.p. n.p. 1,96 1,87 2,10 1,57 1,22 1,26 0,72 0,67 Koeficient obračanja terjatev - 0,00 30,09 128,67 n.p. n.p. 85,19 103,49 80,02 78,83 130,09 111,21 85,08 98,15 Dnevi vezave terjatev - - 12,13 2,84 n.p. n.p. 4,28 3,53 4,56 4,63 2,81 3,28 4,29 3,72 Koeficient obračanja obveznosti - - - 0,28 n.p. n.p. 0,36 0,51 0,77 0,56 0,43 0,39 0,50 0,53 Dnevi vezave obveznosti - - - 1.299,52 n.p. n.p. 1.004,17 715,91 474,33 654,49 847,55 924,66 732,41 691,85 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 97,1% 96,8% -5,4% 3,3% n.p. 7,8% -4,9% 20,4% 24,5% 32,4% 42,2% 50,4% 90,4% 86,3% Servisiranje dolga -0,85 -0,60 -0,32 0,15 n.p. 0,14 0,06 0,23 0,13 0,13 0,13 0,14 0,18 0,20 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - - 0,03 0,01 n.p. n.p. 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Neto dolg v EUR - - 2.442.609 2.623.577 n.p. 2.154.084 1.744.341 991.740 728.882 475.770 150.554 -193.277 -660.916 -1.238.174 Neto dolg na EBITDA - - - 2,96 n.p. n.p. 6,10 1,75 2,06 1,46 0,75 -0,05 -0,78 -1,57 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - - 72,6% 80,1% n.p. 88,0% 74,4% 109,7% 100,2% 92,3% 86,6% 77,2% 119,9% 139,4% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE OPOMBA: Ker podatki za leto 2008 niso razpoložljivi, je pri komentarjih upoštevano obdobje od 2009−2017. Število zaposlenih v letu 2017 je bilo 21. Glede na leto 2009 se je število zaposlenih v letu 2017 zmanjšalo za 19,2 %. Gibanje v obdobju 2009−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec števila zaposlenih, in sicer −1,4 %. 206 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 1.156.182 EUR. Glede na leto 2009 se je dodana vrednost v letu 2017 zmanjšala za 18,8 %. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2009−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec dodane vrednosti, in sicer −0,1 %. En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 55.056 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2009 se je dodana vrednost na zaposlenca povečala za 0,6 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2009−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast 4,6 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 10,7 %, kar je največ v obdobju 2009−2017. Glede na leto 2009 je bila EBIT marža za več kot 2,5-krat višja. Gibanje EBIT marže v obdobju 2009−2017 je bilo različno, v povprečju se je EBIT marža z leti povečevala. EBIT marža je bila večinoma pozitivna, razen v letu 2010. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 400.000 200,0% znašal 19,4 %. Glede na leto 2009 se je EBITDA marža v letu 2017 300.000 ) 0,0% povečala za 9,2 %. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2009−2017 je RUE 200.000 ) bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast EBITDA marže v( -200,0% % d 100.000 v( i 11,9 %. EBITDA marža je bila v celotnem opazovanem obdobju z a i i -400,0% ž 0 r n a pozitivna. ov m l -100.000 -600,0% ot os e p i -200.000 N t Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od s prodaje (neto i -800,0% Č -300.000 marža) je v letu 2017 znašal 8,9 %. Glede na leto 2009 je bila neto -1000,0% -400.000 marža v letu 2017 za več kot 18-krat višja. Gibanje neto marže v -500.000 -1200,0% obdobju 2009−2017 je bilo različno. Neto marža je bila večinoma 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 pozitivna, razen v letu 2010. Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 10,1 %. Glede na leto 2010, ko je bil ROE negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. ROE je bil večinoma pozitiven, razen v letu 2010. V povprečju je vrednost ROE naraščala. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 8,9 %. Glede na leto 2010, ko je bil ROA negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. ROA je bil večinoma pozitiven, razen v letu 2010. V povprečju je vrednost ROA naraščala. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 111,9 %. Glede na leto 2009 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 povečala za 7,4 %. Povprečje obdobja od 2009−2017 je znašalo 105,4 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot 207 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 je bila višina poslovnih odhodkov. Razen v letu 2010 je bila gospodarnost poslovanja vselej večja od 100 %, v povprečju je bila realizirana letna rast 1,2 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 2,97, kar je največ v opazovanem obdobju in kaže na dobro likvidnost podjetja. Glede na leto 2009 je bil kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 za več kot 11-krat višji. Povprečje obdobja je znašalo 1,26, kar nam kaže, da je podjetje s kratkoročnimi sredstvi zmožno poplačati svoje kratkoročne obveznosti, ko le-te zapadejo v plačilo. Kazalnik je bil večinoma nižji od 1, kar kaže na slabšo likvidnost, in sicer v obdobjih od 2009−2010 ter 2012-2015. Gibanje v obdobju 2009−2017 je bilo različno, v povprečju pa se je likvidnost podjetja izboljševala po letni stopnji 61,7 %. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 843.980 EUR, kar je največ v obdobju 2009−2010. Glede na leto 2009, ko je bil neto obratni kapital negativen, to predstavlja poslabšanje. Neto obratni kapital je bil večinoma pozitiven, razen v letih 2009 in 2010. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 542,65, kar je največ v obdobju 2010−2017. Glede na leto 2010 je bil koeficient obračanja zalog v letu 2017 za skoraj 3-krat večji, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast koeficienta 19,4 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 0,67 dneva, kar je najboljše v obdobju 2010−2017. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 98,15. Glede na leto 2010 je bil koeficient obračanja terjatev v letu 2017 za 15,2 % večji, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 5,7 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 3,72 dneva, kar je približno na ravni povprečja. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,53. Glede na leto 2010 je bil koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 za 45,1 % višji, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 9,2 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 691,85 dneva, kar je sicer manj kot povprečje obdobja od 2010−2017, a za podjetje še vedno ugodno in pomeni, da je podjetje dobaviteljem plačevalo v povprečju na skoraj dve leti. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 86,3 %. Glede na leto 2009 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 povišala za 11-krat. Gibanje v obdobju 2009−2017 je bilo različno, večinoma se je stopnja lastniškosti z leti poviševala. Stopnja lastniškosti financiranja je bila večinoma pozitivna, razen v letu 2010. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,20. Glede na leto 2009 je bil kazalnik servisiranje dolga v letu 2017 za 45,2 % višji. Vrednost kazalnika je bila v obdobju 2009−2017 pozitivna in vselej nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. 208 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,01, kar je na ravni povprečja in na ravni iz leta 2009. Vrednosti kazalnika kažejo na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal -1.238.174 EUR. Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Glede na leto 2009, ko je bil neto dolg pozitiven, to predstavlja 3.000.000 7,00 pomembno izboljšanje. Neto dolg je bil v obdobju 2009−2017 2.500.000 6,00 večinoma pozitiven, negativen pa je bil v obdobju 2015−2017, kar je 2.000.000 5,00 ) za podjetje ugodneje. R AD U 1.500.000 4,00 T E I v B ( E 1.000.000 3,00 g a Neto dolg na EBITDA je bil v letu 2017 negativen in je znašal ol n d 500.000 2,00 g l o − o 1,57. Glede na leto 2010, ko je bil neto dolg na EBITDA pozitiven, t d 0 1,00 o Ne t to predstavlja pomembno izboljšanje. Neto dolg na EBITDA je bil e -500.000 0,00 N večinoma pozitiven, razen v obdobju 2015−2017, kar je ob doseganju -1.000.000 -1,00 pozitivnega EBITDA za podjetje ugodno. -1.500.000 -2,00 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA 139,4 %, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto 2009 se je kazalnik v letu 2017 povečal za skoraj 2-krat. Povprečje obdobja je znašalo 98,6 %, kar pomeni, da so dolgoročna sredstva v določeni višini financirana s kratkoročnimi sredstvi, kar kaže na neugodno financiranje in podkapitaliziranost podjetja. Sicer pa je bila v povprečju realizirala letna rast vrednosti kazalnika 8,7 %. 209 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.17 CASINO RIVIERA - IGRALNI SALON D.D. 3.17.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Casino Riviera d.d. Polni naziv: CASINO RIVIERA - IGRALNI SALON D.D. Naslov: Obala, PORTOROŽ - PORTOROSE, 6320 Portorož - Portorose Davčna številka: 63363666 Matična številka: 2250306000 Dejavnost po SKD 2008: R92.001 – Dejavnost igralnic Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 124 (http://www.sloexport.si) Koncesija: Casino Riviera – igralni salon OPIS PODJETJA CASINO RIVIERA d.d., s polnim nazivom podjetja CASINO RIVIERA – igralni salon d.d., deluje od leta 2006. Imajo 184 igralnih avtomatov in 16 igralnih mest na dveh elektronskih ruletah. Med vikendi se na mestu izvajajo glasbeno-animacijski, kulinarični in drugi tematski večeri, izbori za Miss Casinos Portorose, bingo, nagradne igre Deloval je v sklopu blagovne znamke Casinos Portorose – Hotels, Spa & Casino Resort, ki pa po zaprtju Casinò Bernardin in prodaji Casinò Riviera, ne deluje več. Leta 2020 pa je postal 100% lastnik NOVO INVESTICIJE d.o.o. in sedaj Igralni salon Casino Riviera deluje v okviru skupine Admiral68 Slika 31: Casino Riviera – igralni salon 68 CASINO RIVIERA - IGRALNI SALON D.D. 2019. Letno poročilo za družbo CASINO RIVIERA - IGRALNI SALON D.D.2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=2250306000&id_prikaza=1&id=11534791#porocilo. 210 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.17.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 250.152 5.197.527 4.344.040 3.505.125 6.739.503 5.650.942 5.726.500 5.359.705 4.940.485 5.146.501 7.601.293 7.004.549 Dolgoročna sredstva 0 4.484.838 4.005.933 3.158.049 2.965.827 2.114.801 1.771.988 4.511.264 4.101.218 4.735.450 7.215.919 6.519.075 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 940.564 898.536 830.273 715.646 29.898 30.267 23.609 19.899 16.318 12.574 8.935 Opredmetena osnovna sredstva 0 3.319.894 2.919.701 2.192.700 1.877.921 1.830.639 1.369.839 1.322.363 1.797.809 1.629.348 1.640.995 1.510.131 Naložbene nepremičnine 0 0 0 0 0 0 0 0 0 224.166 213.819 207.090 Dolgoročne finančne naložbe 0 129.877 132.256 135.076 372.260 207.246 332.966 3.139.237 2.273.093 2.865.618 5.348.531 4.766.920 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 26.000 Odložene terjatve za davek 0 94.502 55.441 0 0 47.018 38.915 26.055 10.418 0 0 0 Kratkoročna sredstva 250.152 696.152 281.085 325.793 3.763.966 3.515.510 3.946.145 838.504 830.932 404.777 376.411 475.693 Zaloge 0 6.539 5.583 10.334 6.961 19.592 10.254 5.153 4.144 5.953 5.096 4.026 Kratkoročne finančne naložbe 246.649 0 0 0 3.439.969 3.125.460 3.096.205 433.955 36.006 48.240 18.000 0 Kratkoročne poslovne terjatve 257 385.181 30.919 21.249 39.441 108.823 154.122 131.234 464.169 84.771 102.491 182.700 Denarna sredstva 3.246 304.432 244.583 294.210 277.595 261.635 685.564 268.162 326.613 265.813 250.824 288.967 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 16.537 57.022 21.283 9.710 20.631 8.367 9.937 8.335 6.274 8.963 9.781 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 250.151 5.197.525 4.344.041 3.505.126 6.739.504 5.650.942 5.726.501 5.359.704 4.940.486 5.146.500 7.601.292 7.004.549 Kapital 250.151 -110.198 24.603 292.247 379.994 166.591 227.202 2.021.955 2.212.253 2.906.653 3.627.953 4.503.561 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti 0 3.082.050 1.781.725 852.236 246.298 89.379 202.806 156.645 349.684 491.867 3.234.886 1.698.121 Dolgoročne finančne obveznosti 0 2.013.331 616.191 288.000 246.298 89.379 202.806 156.645 349.684 491.867 3.234.886 1.698.121 Dolgoročne poslovne obveznosti 0 1.068.720 1.165.534 564.236 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne obveznosti 0 2.225.673 2.537.713 2.360.643 6.113.212 5.394.972 5.296.493 3.181.104 2.378.549 1.747.980 738.453 802.867 Kratkoročne finančne obveznosti 0 252.828 1.946.838 1.813.197 4.729.875 4.427.734 4.470.001 2.510.990 1.443.893 927.935 153.307 154.123 Kratkoročne poslovne obveznosti 0 1.972.846 590.874 547.446 1.383.337 967.238 826.492 670.114 934.656 820.045 585.147 648.744 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe Casino Riviera d.d. so na dan 31. 12. 2017 znašala 7.004.549 EUR. Glede na leto 2007 so bila sredstva v letu 2017 višja za 34,8 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 7,2 %. Podjetje je s poslovanjem začelo sicer že v letu 2006, v večjem obsegu pa v letu 2007. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 6.519.075 EUR oziroma 93,1 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale dolgoročne finančne naložbe, ki so znašale 4.766.920 EUR oziroma 73,1 % dolgoročnih sredstev. Dolgoročna 211 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 sredstva so večinoma predstavljala največji delež celotnih sredstev, razen v letu 2006 in v obdobju 2010−2012. Glede na leto 2007 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 višja za 45,4 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti dolgoročnih sredstev 12,1 %. Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 475.693 EUR oziroma 6,8 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 288.967 EUR oziroma 60,7 % kratkoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev, razen v letu 2006 in v obdobju 2010−2012. Glede na leto 2007 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 nižja za 31,7 %. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2007−2017 je bilo različno. V obdobju 2010−2012 so kratkoročna sredstva presegala 3,5 milijona EUR, v ostalih letih so bile vrednosti kratkoročnih sredstev nižje od 1 milijona EUR. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 4.503.561 EUR oziroma 64,3 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Večinoma je kapital predstavljal manj kot 50 % obveznosti do virov sredstev, razen v letih 2006, 2015 in 2017. V povprečju je delež kapitala znašal približno 1/4 celotnih obveznosti do virov sredstev. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2007−2017 je bilo različno. Kapital je bil v vseh letih pozitiven, razen v letu 2007, med drugim tudi zaradi realizirane izgube. Najvišje vrednosti so bile dosežene v obdobju 2013−2017, ko je vrednost kapitala presegla 2 milijona EUR. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 2.500.988 EUR oziroma 35,7 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v obdobju 2007−2017 v povprečju predstavljalo večji del financiranja podjetja, razen v letih 2006, 2015 in 2017. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale dolgoročne obveznosti, in sicer 1.698.121 EUR oziroma 67,9 %, kar predstavlja 24,2 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2007 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 nižje za 52,9 %. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 0,5 %. v( Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev its 7.000.000 o v 8.000.000 ( nz v 6.000.000 e e 7.000.000 t v s b d 5.000.000 6.000.000 o er e s n ) 5.000.000 R 4.000.000 v v o o ) l U ri R 4.000.000 s E 3.000.000 v o UE p o 3.000.000 d n 2.000.000 i i t 2.000.000 e s n 1.000.000 o č n 1.000.000 n z a e 0 n v 0 i b F 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 O -1.000.000 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 212 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 0 545.857 4.956.622 5.443.107 5.212.455 5.586.626 5.163.414 4.932.178 5.331.701 6.017.322 5.653.965 5.934.712 Čisti prihodki od prodaje 0 545.857 4.952.206 5.440.900 5.210.162 5.586.626 5.163.414 4.901.178 5.298.968 5.990.550 5.649.965 5.876.712 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 4.416 2.207 2.293 0 0 31.000 32.733 26.772 4.000 58.000 Poslovni odhodki 9.562 910.730 4.550.527 4.952.371 4.788.138 5.262.909 4.991.204 4.102.193 4.249.532 5.053.275 4.766.748 4.875.849 Stroški blaga, materiala in storitev 9.549 701.308 1.450.809 1.559.018 1.408.568 1.658.693 1.743.290 1.594.031 1.548.341 1.608.328 1.635.989 1.608.673 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 0 466.314 532.085 386.859 309.509 337.886 289.545 299.705 302.641 306.215 344.120 320.834 Stroški storitev 9.549 234.994 918.724 1.172.159 1.099.059 1.320.807 1.453.745 1.294.326 1.245.700 1.302.113 1.291.869 1.287.839 Stroški dela 0 100.674 439.258 466.779 445.724 511.854 493.868 396.207 389.631 428.002 515.657 552.839 Odpisi vrednosti 0 45.158 721.478 753.804 814.820 876.541 765.224 238.695 271.882 672.800 420.102 425.768 Drugi poslovni odhodki 13 63.590 1.938.982 2.172.770 2.119.026 2.215.821 1.988.822 1.873.260 2.039.678 2.344.145 2.195.000 2.288.569 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -9.562 -364.873 406.095 490.736 424.317 323.717 172.210 829.985 1.082.169 964.047 887.217 1.058.863 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) -9.562 -319.715 1.127.573 1.244.540 1.239.137 1.200.258 937.434 1.068.680 1.354.051 1.636.847 1.307.319 1.484.631 Finančni prihodki 0 6.849 4.621 4.798 19.812 27.153 203.334 181.136 256.871 5.328 29.023 52.303 Finančni odhodki 0 45.399 253.239 150.454 356.006 595.562 305.211 870.163 1.130.578 114.711 57.116 66.902 Drugi prihodki 4 0 0 0 27.148 567 885 872 6.502 956 10.112 16.930 Drugi odhodki 0 0 2.746 0 6.403 0 0 1.522 5.040 1.504 10.001 1 Celotni poslovni izid -9.558 -403.423 154.731 345.080 108.868 -244.125 71.218 140.308 209.924 854.116 859.235 1.061.193 Skupaj davki 0 -84.418 33.853 66.841 20.694 -45.374 -38.568 -21.456 15.586 133.893 123.475 185.586 Čisti poslovni izid -9.558 -319.005 120.878 278.239 88.174 -198.751 109.786 161.764 194.338 720.223 735.760 875.607 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje Casino Riviera d.d. realiziralo 5.934.712 EUR prihodkov. Podjetje je pričelo ustvarjati prihodke v letu 2007. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 4.875.849 EUR. Glede na leto 2007 so bili poslovni odhodki v letu 2017 za več kot ) 5-krat višji. 7.000.000 RUE v( 6.000.000 ik Povprečna letna rast prihodkov v obdobju 2007−2017 je znašala do 5.000.000 hd 82,9 %, povprečna letna rast poslovnih odhodkov pa 41,1 %. Poslovni o / i 4.000.000 k prihodki so presegali poslovne odhodke v vseh letih, razen v letih 2006 in dohi 3.000.000 2007, ko je podjetje šele pričelo z u r stvarjanjem prihodkov. p inv 2.000.000 ols V povprečju so o znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali P 1.000.000 drugi poslovni odhodki (v povprečju 41,2 %), sledijo stroški blaga, materiala 0 in storitev (v povprečju 37,3 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 %), med njimi največ stroški storitev (26,1 % vseh poslovnih odhodkov). Poslovni prihodki Poslovni odhodki 213 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, razen v letih 2006, 2007 in 2011, ko je poslovalo z izgubo. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 1.058.863 EUR. Gibanje EBIT v obdobju 2006−2017 je bilo različno. V letih 2006 in 2007 je podjetje ustvarilo izgubo iz poslovanja, v ostalih letih pa dobiček, ki je bil najvišji v letu 2014, in sicer preko 1,08 milijona EUR. V ostalih letih dobiček ni presegel 1 milijona EUR, razen v letu 2017. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 1.484.631 EUR. Gibanje EBITDA v obdobju 2006−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo pozitiven EBITDA, razen v letih 2006 in 2007. V obdobju 2008−2017 je bil EBITDA višji od 1 milijona EUR, razen v letu 2012, ko je bila vrednost EBITDA le nekoliko nižja od 1 milijona EUR. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 875.607 EUR, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2006−2017 je bilo različno. Podjetje je dobiček ustvarilo v obdobju 2008−2010 in v obdobju 2012−2017, v ostalih letih je poslovalo z izgubo, ki je bila največja v letu 2007, in sicer −319.005 EUR. 214 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 0,00 2,67 14,55 14,58 13,03 13,88 13,52 11,58 11,07 16,02 16,65 17,86 Dodana vrednost v EUR -9.562 -219.041 1.566.831 1.711.319 1.684.861 1.712.112 1.431.302 1.464.887 1.743.682 2.064.848 1.822.976 2.037.470 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR - -82.038 107.686 117.374 129.306 123.351 105.866 126.501 157.514 128.892 109.488 114.080 EBIT marža v % - -66,8% 8,2% 9,0% 8,1% 5,8% 3,3% 16,9% 20,4% 16,1% 15,7% 18,0% EBITDA marža v % - -58,6% 22,8% 22,9% 23,8% 21,5% 18,2% 21,8% 25,6% 27,3% 23,1% 25,3% Neto marža v % - -58,4% 2,4% 5,1% 1,7% -3,6% 2,1% 3,3% 3,7% 12,0% 13,0% 14,9% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) -7,6% -455,9% -282,4% 175,6% 26,2% -72,7% 55,8% 14,4% 9,2% 28,1% 22,5% 21,5% Donosnost sredstev v % (ROA) -7,6% -11,7% 2,5% 7,1% 1,7% -3,2% 1,9% 2,9% 3,8% 14,3% 11,5% 12,0% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 0,0% 59,9% 108,9% 109,9% 108,9% 106,2% 103,5% 120,2% 125,5% 119,1% 118,6% 121,7% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,31 0,11 0,14 0,62 0,65 0,75 0,26 0,35 0,23 0,51 0,59 Neto obratni kapital v EUR 250.151 -1.276.694 -309.789 -221.653 2.380.630 2.548.272 3.119.654 168.390 -103.724 -415.268 -208.737 -173.052 Koeficient obračanja zalog - 166,95 817,06 683,66 602,51 420,79 346,00 636,23 1.139,93 1.186,60 1.022,71 1.288,47 Dnevi vezave zalog - 2,19 0,45 0,53 0,61 0,87 1,05 0,57 0,32 0,31 0,36 0,28 Koeficient obračanja terjatev 0,00 2,83 23,80 208,59 171,70 75,36 39,27 34,35 17,80 21,83 60,34 41,21 Dnevi vezave terjatev - 128,87 15,33 1,75 2,13 4,84 9,29 10,63 20,51 16,72 6,05 8,86 Koeficient obračanja obveznosti - 0,47 0,42 0,68 0,32 0,29 0,32 0,40 0,38 0,35 0,49 0,52 Dnevi vezave obveznosti - 772,11 879,33 537,00 1.138,47 1.269,60 1.130,59 911,33 967,72 1.045,78 745,23 701,87 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 100,0% -2,1% 0,6% 8,3% 5,6% 2,9% 4,0% 37,7% 44,8% 56,5% 47,7% 64,3% Servisiranje dolga -1,00 -0,29 0,18 0,20 0,18 0,12 0,17 0,08 0,09 0,27 0,24 0,26 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,35 0,04 0,00 0,01 0,01 0,03 0,03 0,06 0,05 0,02 0,02 Neto dolg v EUR -249.895 1.961.727 2.318.446 1.806.987 1.258.609 1.130.018 891.038 1.965.518 1.430.958 1.105.749 3.119.369 1.563.277 Neto dolg na EBITDA - -2,68 1,90 1,66 1,24 1,00 1,08 1,34 1,25 0,77 1,62 1,58 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 42,4% 16,0% 18,4% 21,1% 12,1% 24,3% 48,3% 62,5% 71,8% 95,1% 95,1% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 17,86. Glede na leto 2007 se je povprečno število zaposlenih povečalo za skoraj 7-krat. Podjetje je pričelo z zaposlovanjem šele v letu 2007. V obdobju 2007−2017 je bilo povprečno število zaposlenih 13,22. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 2.037.470 EUR. V letih 2006 in 2007 je bila dodana vrednost negativna, v poznejših letih pa pozitivna in je vsako leto presegala 1,4 milijona EUR. 215 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 114.080 EUR dodane vrednosti. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2007−2017 je bilo različno. V vseh letih je bila dodana vrednost na zaposlenca pozitivna, razen v letu 2007, ko je podjetje šele začelo z generiranjem prihodkov in zaposlovanjem. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 18,0 %. Gibanje EBIT marže v obdobju 2007−2017 je bilo različno. V letu 2007 je bila EBIT marža negativna, v ostalih letih pa pozitivna. Povprečje obdobja od 2008−2017 znaša 12,2 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 1.000.000 20,0% znašal 25,3 %. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2007−2017 je bilo 10,0% ) 800.000 R različno. V letu 2007 je bila EBITDA marža negativna, v ostalih letih pa U 0,0% E ) v % pozitivna. Povprečje obdobja od 2008−2017 znaša 23,2 %. ( 600.000 d -10,0% v( i z a i i 400.000 ž -20,0% r n a Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto marža) vo m l -30,0% s 200.000 o t je v letu 2017 znašal 14,9 o %, kar je največ v celotnem opazovanem p i -40,0% Ne t obdobju. Gibanje neto marže v obdobju 2007−2017 je bilo različno. Neto s 0 Či -50,0% marža je bila večinoma pozitivna, razen v letih 2007 in 2011. Najvišje -200.000 -60,0% vrednosti neto marže so bile dosežene v obdobju 2015−2017. Povprečje -400.000 -70,0% obdobja od 2008−2017 znaša 5,5 %. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 21,5 %. Gibanje med leti 2006−2017 je bilo različno. ROE je bil večinoma pozitiven, razen v obdobju 2006−2008 in v letu 2011. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 12,0 %. Gibanje med leti 2006−2017 je bilo različno. ROA je bil večinoma pozitiven, razen v letih 2006, 2007 in 2011. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 121,7 %. Glede na leto 2007 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 povečala za 2-krat. Povprečje obdobja je znašalo 109,3 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, večinoma pa je bil kazalnik višji od 100 %, kar pomeni, da so bili prihodki višji kot odhodki. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 0,59. Glede na leto 2007 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 povišal za 89,4 %. Povprečje obdobja je znašalo 0,41. Kazalnik je bil v vseh letih opazovanja nižji od 1, kar nam kaže, da podjetje ni bilo sposobno pokrivati tekočih kratkoročnih obveznosti s kratkoročnimi viri. 216 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto obratni kapital je bil na dan 31. 12. 2017 negativen in je znašal −173.052 EUR. V obdobju 2007−2009 in od 2014−2017 je bil neto obratni kapital negativen, kar je za podjetje ugodneje, v ostalih letih pa pozitiven. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 1.288,47. Glede na leto 2007, ko je podjetje šele začelo ustvarjati prihodke, se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 povišal za skoraj 8-krat. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 49,3 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 0,28 dneva, kar je najhitreje v primerjavi z obratom zalog v preostalih letih opazovanega obdobja. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 41,21. Glede na leto 2007 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povečal za kar 14-krat, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, terjatve pa so se najhitreje obračale v letih 2009 in 2010. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 8,86 dneva, kar je boljše od povprečja opazovanega obdobja. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,52. Glede na leto 2007 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 povečal za 10,0 %. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 5,8 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 701,87 dneva, kar pomeni, da podjetje dobaviteljem plačuje v povprečju na približno 2 leti. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 64,3 %. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno. Najvišja vrednost je bila dosežena v letu 2006, in sicer 100 %, ko se je podjetje v celoti financiralo s kapitalom. Stopnja lastniškosti financiranja je bila negativna v letu 2007, ko je imelo podjetje negativen kapital. V obdobju 2008−2012 stopnja lastniškosti financiranja ni presegla 10 %, v obdobju 2013−2017 pa je bila povprečna vrednost kazalnika 50,2 %. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,26. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno. V letih 2006 in 2007 je bila vrednost kazalnika negativna, kar nakazuje na generiranje negativnega denarnega toka. V ostalih letih je bil kazalnik sicer pozitiven, a vedno manjši od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,02, kar je na ravni povprečja obdobja od 2008−2017. Glede na leto 2007, ko je kazalnik znašal 0,35, se je kazalnik v letu 2017 občutno znižal, kar je za podjetje ugodno. Vrednosti kazalnika kažejo na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. 217 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Neto dolg je v letu 2017 znašal 1.563.277 EUR, kar je približno na ravni 3.500.000 3,00 obdobja od 2007−2017. V celotnem obdobju od 2007−2017 je bil neto 3.000.000 dolg pozitiven, v letu 2006 pa je bil negativen. Najvišjo vrednost neto 2,00 ) 2.500.000 dolga oziroma najvišjo stopnjo zadolženosti je podjetje ime R A lo v letu U 1,00 DT E 2.000.000 I v B 2016. ( E g 1.500.000 0,00 a ol n d g o 1.000.000 ol Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 1,58, t kar je sicer nad -1,00 d e o N 500.000 t povprečjem obdobja od 2007−2017, a je za podjetje še vedno dokaj -2,00 Ne 0 ugodno. -500.000 -3,00 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA 95,1 %, kar je enako kot v letu 2016 in največ v celotnem opazovanem obdobju, sicer pa kaže na slabo likvidnost podjetja. Glede na leto 2007 se je kazalnik v letu 2017 povišal za več kot 2-krat. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, od leta 2012 se je vrednost kazalnika konstantno povečevala. V celotnem opazovanem obdobju vrednosti kazalnika niso presegale 100 %, kar pomeni, da so dolgoročna sredstva v določeni višini financirana s kratkoročnimi sredstvi, kar kaže na neugodno financiranje in podkapitaliziranost. 218 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.18 Kongo Hotel & Casino d.d. 3.18.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Kongo Hotel & Casino d.d. Polni naziv: KONGO HOTEL & CASINO d.o.o. Naslov: Ljubljanska cesta 65, Grosuplje, 1290 Grosuplje Davčna številka: 54805465 Matična številka: 5000530000 Dejavnost po SKD 2008: I56.104 – Začasni gostinski obrati Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Kongo Hotel & Casino – igralni salon OPIS PODJETJA Kongo je zrasel na mestu nekdanjega Motela Grosuplje. Tega je leta 1999 tik pred stečajem kupila družba Elektronček d.d. (Interblock d.d.). Osnovna ideja vlagateljev pa ni bila le obnovitev dotrajanega in preživelega motela v sodoben hotel, temveč ustvarjanje novega tipa ponudbe zabave. Opremljen v odtenkih skrivnostne Afrike in s posebno ponudbo Kongo že vse od svojega začetka pomeni drugačen pristop k potrebam in željam tistih gostov, ki si v Ljubljani zaželijo prijetnih, zanimivih in zabavnih doživetij. Združuje mnoge segmente, ki gostom ponujajo celovito ponudbo. Igralni salon Kongo je edini v notranjosti Slovenije, ki je prilagojen ameriškemu modelu igralništva. Ta to obliko preživljanja prostega časa odmika daleč od hazarda in ga ponuja kot aktivno zabavo. V ta namen svojo igralniško ponudbo dopolnjujemo z dogajanjem. Poleg tega ponudbo dopolnjuje tudi specifična kulinarična ponudba.69 V Casinoju Kongo je gostom na voljo pestra izbira iger na 176 igralnih aparatih in 3 elektronskih ruletah. Gostom želimo omogočiti neprekinjeno dogajanje in zabavo, zato so vrata v kraljestvo zabave odprta 24 ur na dan, vse dni v tednu70. Leta 2018 pa je postal 100% lastnik NOVO INVESTICIJE d.o.o. in sedaj Igralni salon Kongo deluje v okviru skupine Admiral 71 69 http://www.kongo.si/o-druzb 70 Casino Kongo: https://www.admiral.si/si/hotel-casino-kongo/ponudba/casino/predstavitev-9. 71 Kongo 2019. Letno poročilo za družbo Kongo 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5000530000. 219 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.18.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 10.224.161 10.838.750 12.066.935 10.920.693 13.272.176 11.930.589 11.545.329 11.261.878 10.092.472 9.705.824 9.236.147 9.640.472 9.090.421 9.094.004 Dolgoročna sredstva 9.807.269 10.211.537 10.836.693 10.061.430 12.622.564 11.446.172 11.100.790 10.914.832 9.796.686 9.369.191 8.989.710 9.211.241 8.802.840 8.549.415 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 81.312 59.480 36.104 19.993 49.726 46.768 46.261 31.030 7.130 26.228 962 3.160 1.417 10.550 Opredmetena osnovna sredstva 9.468.910 9.907.411 10.799.896 10.041.437 12.488.282 11.314.848 11.023.478 10.859.407 9.765.161 9.323.379 8.967.471 9.186.804 8.779.624 8.226.209 Dolgoročne poslovne terjatve 0 244.645 693 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Odložene terjatve za davek n.p. 0 0 0 84.556 84.556 31.051 24.395 24.395 19.584 21.277 21.277 21.799 312.656 Kratkoročna sredstva 413.676 552.109 1.151.228 717.773 570.658 427.388 272.699 290.254 265.543 311.343 239.393 414.680 286.248 542.745 Zaloge 59.597 73.985 107.520 105.261 100.023 62.651 39.989 46.861 39.412 35.997 22.327 49.571 57.105 11.626 Kratkoročne finančne naložbe 0 71.113 245.623 0 0 0 0 0 0 90.000 90.000 0 0 104.679 Kratkoročne poslovne terjatve 147.028 150.474 128.426 172.487 135.837 129.596 100.853 126.578 92.057 92.832 71.365 59.938 105.811 166.120 Denarna sredstva 207.051 256.537 669.659 440.025 334.798 235.141 131.857 116.815 134.074 92.514 55.701 305.171 123.332 260.320 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 3.216 75.104 79.014 141.490 78.954 57.029 171.840 56.792 30.243 25.290 7.044 14.551 1.333 1.844 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 10.224.161 10.838.750 12.066.934 10.920.693 13.272.176 11.930.589 11.545.329 11.261.878 10.092.472 9.705.824 9.236.147 9.640.472 9.090.423 9.094.004 Kapital -755.042 -41.569 -217.259 17.956 2.518.301 1.499.195 337.388 3.079.099 2.528.750 5.365.732 5.351.084 5.302.275 5.388.766 5.475.461 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 75.863 62.715 65.947 62.717 37.715 39.421 33.044 14.818 16.729 29.131 34.496 37.016 38.546 Dolgoročne obveznosti n.p. 7.270.352 8.831.247 7.568.921 6.758.432 6.191.367 5.414.342 227.497 3.656.289 2.825.107 2.011.251 2.344.831 1.955.911 1.970.589 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 5.938.380 8.000.000 7.250.000 6.610.972 6.043.907 5.268.920 147.191 3.575.983 2.783.509 2.000.000 2.333.580 1.944.660 1.555.740 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 1.331.972 831.247 318.921 67.154 67.154 65.116 0 0 0 0 0 0 2.134 Odložene obveznosti za davek n.p. 0 0 0 80.306 80.306 80.306 80.306 80.306 41.598 11.251 11.251 11.251 412.714 Kratkoročne obveznosti n.p. 3.524.762 3.369.387 3.093.673 3.852.967 4.089.286 5.669.144 7.823.003 3.842.447 1.461.096 1.813.787 1.919.847 1.686.863 1.595.498 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 1.671.502 812.502 1.441.994 2.023.084 2.962.167 4.388.655 5.989.004 2.935.610 1.042.836 1.503.967 1.299.499 1.299.499 1.299.499 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 1.853.261 2.556.885 1.651.679 1.829.883 1.127.119 1.280.489 1.833.999 906.837 418.260 309.820 620.348 387.363 295.999 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 18.320 9.342 20.844 174.196 79.759 113.026 85.034 99.235 50.168 37.160 30.894 39.023 21.867 13.910 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe KONGO HOTEL & CASINO d.d. so na dan 31. 12. 2017 znašala 9.094.004 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 nižja za 11,1 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti sredstev, in sicer −0,5 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 8.549.415 EUR oziroma 94,0 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 8.226.209 EUR oziroma 96,2 % dolgoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev, v povprečju 95,3 %. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 nižja za 12,8 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bil realiziran padec vrednosti dolgoročnih sredstev, in sicer −0,7 %. 220 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 542.745 EUR oziroma 6,0 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 260.320 EUR oziroma 48,0 % kratkoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev, v povprečju 4,3 %. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za 31,2 %. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 11,3 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 5.475.461 EUR oziroma 60,2 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V obdobju 2004−2012 je kapital predstavljal manjši del celotnih obveznosti do virov sredstev, v nadaljnjih letih pa je bil delež kapitala vselej večji od 50 %. V povprečju je delež kapitala znašal 26,1 %. Glede na leto 2004, ko je bil kapital negativen, se je stanje kapitala v letu 2017 pomembno izboljšalo. V obdobju 2004−2006 je bil kapital negativen, v nadaljnjih letih pa pozitiven. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 3.618.543 EUR oziroma 39,8 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v obdobju 2004−2012 predstavljalo največji del financiranja podjetja, v nadaljnjih letih pa je bil delež ostalih obveznosti razen kapitala vselej manjši od 50 %. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale dolgoročne obveznosti, in sicer 1.970.589 EUR oziroma 54,5 %, kar predstavlja 21,7 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 nižje za 67,0 %. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti, in sicer −6,9 %. Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev ) 14.000.000 RUE 14.000.000 ) v 12.000.000 R ( i U t E 12.000.000 10.000.000 v os ( n v z 10.000.000 e e t 8.000.000 v sde 8.000.000 ob r 6.000.000 e s n 6.000.000 ov ov r l 4.000.000 iv os o 4.000.000 p 2.000.000 d n i i t 2.000.000 e os n 0 č nz n 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 e 0 a v ni b 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 F O -2.000.000 Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala 221 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 8.241.510 6.366.604 7.131.580 10.127.410 10.187.082 8.029.174 6.672.768 6.716.452 5.652.294 4.210.412 3.062.074 3.639.466 4.140.358 3.100.158 Čisti prihodki od prodaje 8.241.510 6.357.590 7.124.573 10.110.938 10.184.890 7.925.974 6.594.714 6.634.204 5.508.429 4.110.163 3.057.147 3.633.234 4.129.474 3.096.645 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 9.014 7.007 16.472 2.192 103.200 78.054 82.248 143.865 100.249 4.927 6.232 10.884 3.513 Poslovni odhodki 8.780.590 7.383.427 7.975.888 9.863.594 9.920.903 8.840.235 7.661.041 7.589.470 6.074.515 4.188.038 3.028.228 3.590.600 3.993.153 2.746.404 Stroški blaga, materiala in storitev 4.578.949 2.875.262 3.633.223 3.824.495 3.695.765 3.793.444 3.467.557 3.522.974 2.629.537 1.732.145 1.373.147 1.315.738 1.517.671 1.105.094 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 2.126.500 787.809 927.808 1.161.046 1.158.203 902.841 945.919 898.657 638.995 289.430 248.091 228.613 294.330 223.808 Stroški storitev 2.452.449 2.087.453 2.705.415 2.663.449 2.537.562 2.890.603 2.521.638 2.624.317 1.990.542 1.442.715 1.125.056 1.087.125 1.223.341 881.286 Stroški dela 1.577.352 1.601.285 1.264.509 1.623.403 1.824.444 1.529.820 1.302.237 1.328.498 1.011.083 434.626 468.558 503.367 510.871 456.896 Odpisi vrednosti 919.888 1.050.353 974.603 1.184.941 1.187.133 1.159.798 1.008.502 802.522 732.606 579.992 507.760 498.344 524.563 476.913 Drugi poslovni odhodki 1.704.401 1.856.527 2.103.553 3.230.755 3.213.561 2.357.173 1.882.745 1.935.476 1.701.289 1.441.275 678.763 1.273.151 1.440.048 707.501 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -539.080 -1.016.823 -844.308 263.816 266.179 -811.061 -988.273 -873.018 -422.221 22.374 33.846 48.866 147.205 353.754 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 380.807 33.530 130.296 1.448.757 1.453.312 348.737 20.229 -70.496 310.385 602.366 541.606 547.210 671.768 830.667 Finančni prihodki 57.848 131.521 79.311 11.339 12.051 6.156 15.101 4.040 9.333 4.700 782 3.421 509 433 Finančni odhodki 525.580 504.988 460.540 533.723 513.633 216.969 175.806 188.067 163.627 72.036 53.203 48.912 62.808 52.520 Drugi prihodki 6.660 11.964 10.292 5.275 3.173 7.175 45.098 10.589 32.525 29.078 2.098 3.244 1.029 5.038 Drugi odhodki 14.442 1.152 3.886 2.226 2.502 4.407 4.422 8.631 6.359 3.938 7.255 1.537 3.587 8.711 Celotni poslovni izid -1.014.594 -1.379.478 -1.219.131 -255.519 -234.732 -1.019.106 -1.108.302 -1.055.087 -550.349 -19.822 -23.732 5.082 82.348 297.994 Skupaj davki 0 0 0 0 -452.268 0 53.505 6.657 0 4.811 -1.693 0 0 40.448 Čisti poslovni izid -1.014.594 -1.379.478 -1.219.131 -255.519 217.536 -1.019.106 -1.161.807 -1.061.744 -550.349 -24.633 -22.039 5.082 82.348 257.546 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje KONGO HOTEL & CASINO d.d. realiziralo 3.100.158 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 nižji za 62,4 %. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 2.746.404 EUR. Glede na leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 nižji za 68,7 %. Poslovni prihodki so se v povprečju zniževali počasneje kot odhodki, Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov povprečni letni padec prihodkov v obdobju 2004−2017 je znašal ) 12.000.000 RUE − v 5,1 %, povprečni letni padec poslovnih odhodkov pa −6,8 %. ( i 10.000.000 kd Prihodki so presegali odhodke v obdobjih od 2007−2008 ter od ohd 8.000.000 o 2013−2017, v vseh ostalih letih so bili odhodki višji kot prihodki. Delež / ikd 6.000.000 o poslovnih odhodkov v prihodkih je v povprečju znašal 104,0 %. hirp i 4.000.000 n volso 2.000.000 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež P predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 42,3 %), med 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 222 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 njimi največ stroški storitev (31,4 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo drugi poslovni odhodki (v povprečju 28,2 %). V opazovanem obdobju je podjetje večinoma poslovalo z izgubo, dobiček je bil generiran predvsem v zadnjih letih. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 353.754 EUR, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2004, ko je izguba iz poslovanja presegala 0,5 milijona EUR, EBIT v letu 2017 predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je ustvarjalo izgubo iz poslovanja v obdobjih od 2004−2006 in od 2009−2012, v ostalih letih je podjetje ustvarjalo dobiček iz poslovanja. Slika 32: Kongo Hotel & Casino – igralni salon 223 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 830.667 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 višji za več kot 2-krat. Večinoma je podjetje generiralo pozitiven EBITDA, razen v letu 2011. V letih 2007 in 2008 je EBITDA presegal 1 milijon EUR, kasneje se je pomembno znižal, ponovna rast pa je vidna od leta 2012 dalje. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 257.546 EUR, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2004, ko je podjetje poslovalo z izgubo in je ta presegala 1 milijon EUR, čisti dobiček v letu 2017 predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma poslovalo z izgubo, in sicer v obdobjih od 2004−2007 in od 2009−2014. Dobiček je bil ustvarjen v letu 2008 ter od leta 2015 dalje. KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 30,30 82,02 59,05 65,37 69,26 59,89 50,97 50,25 40,60 16,80 18,70 19,34 20,83 17,21 Dodana vrednost v EUR 1.958.160 1.634.816 1.394.805 3.072.160 3.277.756 1.878.557 1.322.466 1.258.002 1.321.468 1.036.992 1.010.164 1.050.577 1.182.640 1.287.564 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 64.626 19.932 23.621 46.996 47.325 31.367 25.946 25.035 32.548 61.726 54.019 54.321 56.776 74.815 EBIT marža v % -6,5% -16,0% -11,9% 2,6% 2,6% -10,2% -15,0% -13,2% -7,7% 0,5% 1,1% 1,3% 3,6% 11,4% EBITDA marža v % 4,6% 0,5% 1,8% 14,3% 14,3% 4,4% 0,3% -1,1% 5,6% 14,7% 17,7% 15,1% 16,3% 26,8% Neto marža v % -12,3% -21,7% -17,1% -2,5% 2,1% -12,9% -17,6% -16,0% -10,0% -0,6% -0,7% 0,1% 2,0% 8,3% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 346,3% 942,0% 256,4% 17,2% -50,7% -126,5% -62,2% -19,6% -0,6% -0,4% 0,1% 1,5% 4,7% Donosnost sredstev v % (ROA) - -13,1% -10,6% -2,2% 1,8% -8,1% -9,9% -9,3% -5,2% -0,2% -0,2% 0,1% 0,9% 2,8% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 93,9% 86,2% 89,4% 102,7% 102,7% 90,8% 87,1% 88,5% 93,0% 100,5% 101,1% 101,4% 103,7% 112,9% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,16 0,34 0,23 0,15 0,10 0,05 0,04 0,07 0,21 0,13 0,22 0,17 0,34 Neto obratni kapital v EUR - -1.301.151 -1.405.658 -933.906 -1.259.225 -699.731 -1.007.790 -1.543.745 -641.294 -106.917 -70.427 -205.668 -101.114 246.747 Koeficient obračanja zalog - 95,19 78,51 95,04 99,23 97,45 128,50 152,77 127,70 109,01 104,83 101,07 77,42 90,11 Dnevi vezave zalog - 3,83 4,65 3,84 3,68 3,75 2,84 2,39 2,86 3,35 3,48 3,61 4,71 4,05 Koeficient obračanja terjatev - 42,74 51,09 67,20 66,07 59,72 57,23 58,34 50,39 44,46 37,24 55,34 49,83 22,78 Dnevi vezave terjatev - 8,54 7,14 5,43 5,52 6,11 6,38 6,26 7,24 8,21 9,80 6,60 7,33 16,03 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,42 0,55 0,67 0,61 0,79 0,58 0,47 0,44 0,68 0,49 0,58 0,66 Dnevi vezave obveznosti - - 867,48 661,53 548,60 597,73 464,51 632,49 782,80 835,54 535,59 742,55 624,83 557,23 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % -7,4% -0,4% -1,8% 0,2% 19,0% 12,6% 2,9% 27,3% 25,1% 55,3% 57,9% 55,0% 59,3% 60,2% Servisiranje dolga -0,01 -0,04 -0,03 0,09 0,13 0,02 -0,02 -0,03 0,03 0,13 0,16 0,14 0,15 0,26 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,02 0,02 0,01 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,03 0,02 0,02 0,04 Neto dolg v EUR - 7.282.232 7.897.220 8.251.969 8.299.258 8.770.933 9.525.718 6.019.380 6.377.519 3.643.831 3.358.266 3.327.908 3.120.827 2.490.240 Neto dolg na EBITDA - - 58,25 5,57 5,69 24,47 452,24 -110,26 19,97 8,32 6,46 6,11 4,80 3,38 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 57,7% 71,8% 72,2% 72,3% 65,9% 50,5% 29,6% 62,3% 87,0% 81,8% 82,9% 83,3% 82,2% 224 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 17,21. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih znižalo za 43,2 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih 4,4 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 1.287.564 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost znižala za 34,2 %. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti 1,9 %. En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 74.815 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca povišala za 15,8 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 10,7 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 11,4 %, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2004, ko je bila EBIT marža negativna, se je le-ta pomembno izboljšala. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V obdobjih od 2004−2006 in od 2009−2012 je podjetje ustvarjalo negativno EBIT maržo, v ostalih letih pa je bila EBIT marža pozitivna. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 26,8 %, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže Glede na leto 2004 se je EBITDA marža povišala za skoraj 6-krat. Povprečje obdobja je znašalo 9,7 400.000 10,0% %. EBITDA marža je bila večinoma 200.000 pozitivna, razen v letu 2011. ) 5,0% RU 0 E ) v( 0,0% -200.000 % v Delež čistega poslovnega izida d ( v prihodkih od prodaje (neto i zi -400.000 až i r marža) je v letu 2017 znašal 8,3 -5,0% %, kar je največ v celotnem n a v -600.000 o m opazovanem obdobju. Glede na leto 2004, ko je bila neto marža ls -10,0% o o -800.000 te p i N negativna, se je le-ta pomembno izboljšala. Gibanje neto marže v t -1.000.000 s -15,0% obdobju 2004−2017 je bilo različno, večinoma je bila neto marža Či -1.200.000 -20,0% negativna. V obdobjih od 2004−2007 in od 2009−2014 je podjetje -1.400.000 ustvarjalo negativno neto maržo, v ostalih letih pa pozitivno. -1.600.000 -25,0% 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 4,7 %. Glede na leto 2005, ko je ROE znašal 346,3 %, se je le-ta v letu 2017 pomembno znižal. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno. ROE je bil večinoma pozitiven, negativne vrednosti so bile dosežene v obdobju 2009−2014. 225 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 2,8 %. Glede na leto 2005, ko je bil ROA negativen in je znašal −13,1 %, se je le-ta v letu 2017 pomembno izboljšal. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno. ROA je bil večinoma negativen, pozitivne vrednosti so bile dosežene v letu 2008 in v obdobju 2015−2017. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 112,9 %, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 povišala za 20,3 %. Povprečje obdobja je znašalo 96,7 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo manj poslovnih prihodkov kot je bila višina poslovnih odhodkov. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Vrednosti kazalnika pod 100 % so bile dosežene v obdobjih od 2004−2006 in od 2009−2012, v ostalih letih je podjetje ustvarilo več prihodkov, kot je imelo odhodkov. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 0,34. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 povišal za več kot 2-krat. Kazalnik v nobenem opazovanem letu ni presegel vrednosti 1. Povprečje obdobja je znašalo 0,17, kar kaže na to, da podjetje ni bilo sposobno pokrivati tekočih kratkoročnih obveznosti s kratkoročnimi viri. Neto obratni kapital podjetja je bil v letu 2017 pozitiven in je znašal 246.747 EUR. V vseh ostalih letih opazovanega obdobja je bil neto obratni kapital negativen, kar je za podjetje bolj ugodno. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 90,11. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 zmanjšal za 5,3 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 1,0 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 4,05 dneva, kar je slabše od povprečja opazovanega obdobja, ki znaša 3,62 dneva, in slabše od obrata v letu 2005, ki je znašal 3,83 dneva. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 16,03, kar je najmanj v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 znižal za 46,7 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, povprečje obdobja je znašalo 50,96. Leta 2017 so bile terjatve v povprečju vezane največ časa glede na preostala leta opazovanega obdobja, obrat terjatev je znašal 16,03 dneva. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,66. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 povišal za 55,7 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, povprečje obdobja je znašalo 0,58. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 557,23 dneva, kar je sicer manj kot v letu 2006, a za podjetje še vedno ugodno. V povprečju podjetje plačuje dobaviteljem približno na leto in pol. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 60,2 %. Glede na leto 2004, ko je bil kapital negativen in je bila posledično negativna tudi stopnja lastniškosti financiranja, se je le-ta v letu 2017 pomembno izboljšala. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V obdobju 2004−2006 je bila stopnja lastniškosti financiranja negativna, v nadaljnjih letih se je stanje postopoma izboljševalo. 226 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,26. Glede na leto 2004, ko je bil kazalnik negativen, se je stanje v letu 2017 pomembno izboljšalo. Vrednost kazalnika je bila v obdobjih od 2004−2006 in od 2010−2011 negativna, kar kaže na ustvarjenje negativnega denarnega toka. V ostalih letih je bila vrednost kazalnika sicer pozitivna, a vselej nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,04. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povišal za skoraj 2-krat, kar je za podjetje neugodno, sicer pa še vedno kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Neto dolg je v letu 2017 znašal 2.490.240 EUR, kar je Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA najmanj v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 12.000.000 500,00 2005 se je vrednost neto dolga v letu 2017 znižala za 400,00 65,8 %. Neto dolg je bil najvišji v začetnih letih opazovanega 10.000.000 )R A obdobja, kasneje se je postopoma zniževal. 300,00 D U 8.000.000 T E I v B ( 200,00 E g a Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 3,38. Glede ol 6.000.000 n d g 100,00 l o o na leto 2006 se je neto dolg na EBITDA v letu 2017 t d 4.000.000 o Ne t pomembno znižal. Neto dolg na EBITDA je bil večinoma 0,00 eN pozitiven, razen v letu 2011, ko je podjetje ustvarilo 2.000.000 -100,00 negativen EBITDA. 0 -200,00 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA 2017 znašala 82,2 %, kar kaže na slabo likvidnost podjetja. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povišal za 42,4 %. V celotnem opazovanem obdobju je bila vrednost kazalnika manj kot 100 %, kar pomeni, da so dolgoročna sredstva v določeni višini financirana s kratkoročnimi sredstvi, kar kaže na neugodno financiranje in podkapitaliziranost podjetja. Povprečje obdobja je znašalo 69,2 %, a se je z leti stanje izboljševalo in je bila v povprečju realizirana letna rast kazalnika 8,0 %. 227 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.19 Stava d.o.o. 3.19.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Stava d.o.o. Polni naziv: Stava d.o.o. Naslov: Mlinska ulica 2, 2000 Maribor Davčna številka: 190870735 Matična številka: 1599429000 Dejavnost po SKD 2008: R92.002 - Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah Koncesija: Igralni salon Casino Joker OPIS PODJETJA Podjetje je koncesijo dobilo v letu 2002. Igralni salon Casino Joker ima na razpolago 81 igralih avtomatov in dve elektronski ruleti. Igralni salon posluje v okviru skupine Admiral Slovenija. 72 Slika 33: Igralni salon Casino Joker 72 Stava. 2019. Letno poročilo družbe Stava 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=1599429000. 228 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.19.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 807.882 1.172.816 1.243.207 1.578.329 2.851.001 2.672.931 2.725.679 2.442.001 2.440.705 2.150.767 2.148.136 1.976.548 1.287.343 1.638.954 Dolgoročna sredstva 703.908 1.056.840 987.878 898.044 2.003.107 2.035.612 2.031.678 1.887.433 1.763.352 1.602.332 1.603.378 1.666.160 905.294 1.074.515 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 0 31.840 36.485 23.752 14.771 4.347 1.802 54 1 5.787 4.476 3.166 Opredmetena osnovna sredstva 703.908 1.056.840 987.878 866.204 1.066.622 1.291.860 1.267.001 1.258.275 1.676.739 1.517.467 1.518.566 1.660.373 888.138 881.602 Naložbene nepremičnine n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 180.128 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 0 0 0 900.000 720.000 749.906 624.811 84.811 84.811 84.811 0 0 5.138 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9.707 1.329 Odložene terjatve za davek n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2.973 3.152 Kratkoročna sredstva 103.974 115.897 239.280 669.458 806.859 631.298 693.056 549.615 665.875 540.765 540.194 309.738 380.706 560.696 Zaloge 2.740 2.563 2.917 2.760 2.852 5.372 5.435 6.005 15.417 14.686 18.877 18.261 3.166 3.076 Kratkoročne finančne naložbe 0 0 0 528.515 572.344 400.011 448.557 224.950 99.795 102.419 102.420 7.231 7.054 0 Kratkoročne poslovne terjatve 1.168 11.124 15.603 10.762 116.472 114.814 150.442 182.877 46.458 49.962 47.756 59.940 68.027 23.102 Denarna sredstva 100.065 102.210 220.760 127.421 115.191 111.101 88.622 135.783 504.205 373.698 371.141 224.306 302.459 534.518 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 79 16.049 10.827 41.035 6.021 945 4.953 11.478 7.670 4.564 650 1.343 3.743 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 807.882 1.172.816 1.243.206 1.578.329 2.851.001 2.672.931 2.725.679 2.442.001 2.440.705 2.150.767 2.148.136 1.976.548 1.287.345 1.638.955 Kapital 308.626 411.866 464.367 399.325 405.985 217.086 256.749 504.387 750.485 739.763 1.083.753 1.245.581 1.061.440 1.289.669 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33.569 33.609 Dolgoročne obveznosti n.p. 267.390 286.859 234.688 1.700.000 1.515.718 1.450.154 1.207.889 957.470 722.664 509.833 509.834 0 0 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 267.390 286.859 234.688 1.700.000 1.515.718 1.450.154 1.207.889 957.470 722.664 509.833 509.834 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 493.560 491.980 944.316 745.016 940.127 1.018.776 729.059 646.530 639.740 554.550 221.133 185.861 311.617 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 94.375 46.912 679.752 370.766 542.064 630.307 351.128 249.227 442.081 271.309 22.427 339 0 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 399.185 445.068 264.564 374.250 398.063 388.469 377.931 397.303 197.659 283.241 198.706 185.522 311.617 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 666 86.220 48.600 0 0 6.475 4.060 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe STAVA d.o.o., so na dan 31. 12. 2017 znašala 1.638.954 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 2-krat višja. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 9,0 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 1.074.515 EUR oziroma 65,6 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 881.602 EUR oziroma 82,0 % dolgoročnih sredstev. Dolgoročna sredstva so v celotnem opazovanem obdobju predstavljala največji delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 za 52,6 % večja. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti dolgoročnih sredstev 8,7 %. 229 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 560.696 EUR oziroma 34,2 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 534.518 EUR oziroma 95,3 % kratkoročnih sredstev. Kratkoročna sredstva so v celotnem opazovanem obdobju predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 za skoraj 5,4-krat višja. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 24,3 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 1.289.669 EUR oziroma 78,7 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Večinoma je kapital predstavljal manjši del obveznosti do virov sredstev, od leta 2014 dalje pa je delež kapitala presegal 50 %. V povprečju je delež kapitala znašal 37,7 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 za skoraj 4,2-krat višji. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kapitala 16,7 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 349.286 EUR oziroma 21,3 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je večinoma predstavljalo največji del financiranja podjetja, od leta 2014 dalje pa manjši del. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale kratkoročne obveznosti, in sicer 311.617 EUR oziroma 89,2 %, kar predstavlja 19,0 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 nižje za 30,0 %. ) Finančne in poslovne obveznosti R Obveznosti do virov sredstev UE 3.000.000 v ) 3.000.000 ( R it U s 2.500.000 E o 2.500.000 v n ( z v e e v 2.000.000 t b 2.000.000 s o d e e r n 1.500.000 s 1.500.000 v v ol o s ri o 1.000.000 v 1.000.000 p o ni d i e t 500.000 500.000 n s č o n n a z n e 0 0 i v F b 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 O Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Dolgoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 230 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 1.546.806 1.802.783 2.380.325 2.523.062 2.230.636 2.522.693 1.897.879 2.133.153 3.438.885 2.603.419 2.679.556 2.563.301 2.175.708 2.335.780 Čisti prihodki od prodaje 1.546.806 1.802.783 2.380.325 2.523.062 2.230.636 2.517.570 1.897.879 2.133.153 3.438.885 2.603.419 2.679.556 2.563.301 2.170.585 2.315.026 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 0 0 5.123 0 0 0 0 0 0 5.123 20.754 Poslovni odhodki 1.398.830 1.671.551 2.287.634 2.412.326 2.226.746 2.339.799 1.835.545 1.862.636 2.780.118 2.295.502 2.288.877 2.317.141 2.803.658 2.108.887 Stroški blaga, materiala in storitev 336.526 426.247 565.895 630.538 611.145 555.739 476.042 460.285 723.639 712.143 713.561 727.411 576.020 614.069 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 88.327 135.869 165.467 197.548 212.931 142.193 126.060 154.979 141.254 140.303 134.304 143.400 115.078 119.325 Stroški storitev 248.199 290.378 400.428 432.990 398.214 413.546 349.982 305.306 582.385 571.840 579.257 584.011 460.942 494.744 Stroški dela 365.951 399.319 562.843 587.472 648.736 568.190 419.456 393.052 419.206 398.943 391.427 451.337 487.197 453.966 Odpisi vrednosti 140.595 155.361 265.758 281.477 131.034 271.587 206.846 167.750 272.748 184.993 145.165 139.313 899.793 186.294 Drugi poslovni odhodki 555.758 690.624 893.138 912.839 835.831 944.283 733.201 841.549 1.364.525 999.423 1.038.724 999.080 840.648 854.558 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 147.976 131.232 92.691 110.736 3.890 182.894 62.334 270.517 658.767 307.917 390.679 246.160 -627.950 226.893 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 288.570 286.593 358.450 392.213 134.924 454.481 269.180 438.267 931.515 492.910 535.844 385.473 271.843 413.187 Finančni prihodki 209 121 363 19.221 47.875 60.766 67.267 54.605 6.494 961 250 119 1.218 37 Finančni odhodki 34.176 11.897 29.077 85.296 105.927 360.558 76.703 91.591 43.908 32.583 28.184 25.024 8.381 692 Drugi prihodki 3.035 12.945 19.603 18.189 88.520 16.299 8.576 28.987 18.647 92.358 57.255 74.322 12.765 600 Drugi odhodki 423 5.934 8.902 6.877 12.780 62.123 7.619 11.546 155.143 13.850 10.236 93.889 901 1.065 Celotni poslovni izid 116.621 126.467 74.678 55.973 21.578 -162.722 53.855 250.972 484.857 354.803 409.764 201.688 -623.249 225.773 Skupaj davki 23.338 23.469 22.057 16.016 14.918 26.177 14.190 3.335 89.259 65.525 65.774 39.860 -2.973 -179 Čisti poslovni izid 93.283 102.998 52.621 39.957 6.660 -188.899 39.665 247.637 395.598 289.278 343.990 161.828 -620.276 225.952 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje STAVA d.o.o., realiziralo 2.335.780 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so se prihodki v letu 2017 povečali za 51,0 %. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 2.108.887 EUR. Glede na leto 2004 so se poslovni odhodki v letu 2017 povečali za 50,8 %. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov Poslovni prihodki so v povprečju rasli hitreje kot odhodki, povprečna ) 4.000.000 R letna rast prihodkov v obdobju 2004−2017 je znašala 5,5 %, UE v 3.500.000 povprečna letna rast poslovnih odh ( odkov pa 5,2 %. V obdobju ikd 3.000.000 o 2004−2017 so bili poslovni prihodki večinoma višji kot poslovni odhodki hdo 2.500.000 / razen v letu 2016, predvsem zaradi večjih odpisov vrednosti. Delež ikd 2.000.000 oh poslovnih odhodkov v prihodkih je v povprečju znašal 94,0 i %. rp 1.500.000 inv o 1.000.000 lsoP V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež 500.000 predstavljali drugi poslovni odhodki (v povprečju 40,9 0 %), sledijo stroški 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 231 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 blaga, materiala in storitev (v povprečju 26,5 %), med njimi največ stroški storitev (19,8 % vseh poslovnih odhodkov). Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom. Izguba je bila ustvarjena le v letih 2009 in 2016. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 226.893 EUR. Glede na leto 2004 se je poslovni izid iz poslovanja povečal za 53,3 %. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo dobiček iz poslovanja, razen v letu 2016. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 413.187 EUR. Glede na leto 2004 se je EBITDA povečal za 43,2 %. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti EBITDA 22,7 %. Podjetje je v celotnem opazovanem obdobju ustvarjalo pozitiven EBITDA. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 225.952 EUR. Glede na leto 2004 se je čisti poslovni izid povečal za več kot 2,5-krat. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, izguba je bila le v letu 2009, predvsem zaradi povečanih finančnih odhodkov, ter v letu 2016, predvsem zaradi povečanih odpisov. 232 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 17,89 19,45 21,55 24,60 25,00 25,40 24,80 23,20 19,79 18,64 19,12 20,40 23,22 19,58 Dodana vrednost v EUR 654.521 685.912 921.293 979.685 783.660 1.022.671 688.636 831.319 1.350.721 891.853 927.271 836.810 759.040 867.154 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 36.586 35.265 42.751 39.825 31.346 40.263 27.768 35.833 68.253 47.846 48.497 41.020 32.689 44.288 EBIT marža v % 9,6% 7,3% 3,9% 4,4% 0,2% 7,3% 3,3% 12,7% 19,2% 11,8% 14,6% 9,6% -28,9% 9,8% EBITDA marža v % 18,7% 15,9% 15,1% 15,5% 6,0% 18,1% 14,2% 20,5% 27,1% 18,9% 20,0% 15,0% 12,5% 17,8% Neto marža v % 6,0% 5,7% 2,2% 1,6% 0,3% -7,5% 2,1% 11,6% 11,5% 11,1% 12,8% 6,3% -28,6% 9,8% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 28,6% 12,0% 9,3% 1,7% -60,6% 16,7% 65,1% 63,0% 38,8% 37,7% 13,9% -53,8% 19,2% Donosnost sredstev v % (ROA) - 10,4% 4,4% 2,8% 0,3% -6,8% 1,5% 9,6% 16,2% 12,6% 16,0% 7,8% -38,0% 15,4% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 110,6% 107,9% 104,1% 104,6% 100,2% 107,8% 103,4% 114,5% 123,7% 113,4% 117,1% 110,6% 77,6% 110,8% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,23 0,49 0,71 1,08 0,67 0,68 0,75 1,03 0,85 0,97 1,40 2,05 1,80 Neto obratni kapital v EUR - -283.288 -205.788 404.894 432.609 233.235 304.587 171.684 268.572 343.106 256.953 111.032 195.185 249.080 Koeficient obračanja zalog - 679,91 868,73 888,87 794,95 612,25 351,23 372,93 321,06 172,97 159,67 138,04 202,60 741,76 Dnevi vezave zalog - 0,54 0,42 0,41 0,46 0,60 1,04 0,98 1,14 2,11 2,29 2,64 1,80 0,49 Koeficient obračanja terjatev - 293,33 178,12 191,39 35,06 21,77 14,31 12,80 29,99 54,00 54,84 47,60 33,92 50,81 Dnevi vezave terjatev - 1,24 2,05 1,91 10,41 16,77 25,51 28,52 12,17 6,76 6,66 7,67 10,76 7,18 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,39 0,56 0,67 0,37 0,32 0,40 0,36 0,47 0,56 0,60 0,60 0,48 Dnevi vezave obveznosti - - 931,16 655,58 547,52 991,24 1.138,68 902,50 1.001,60 773,90 653,47 613,36 609,34 760,34 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 38,2% 35,1% 37,4% 25,3% 14,2% 8,1% 9,4% 20,7% 30,7% 34,4% 50,5% 63,0% 82,5% 78,7% Servisiranje dolga 0,16 0,15 0,14 0,13 0,06 0,03 0,13 0,21 0,22 0,20 0,21 0,12 0,10 0,20 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,00 0,01 0,01 0,03 0,05 0,07 0,08 0,03 0,02 0,02 0,02 0,03 0,02 Neto dolg v EUR - 259.555 113.011 258.504 1.383.231 1.546.670 1.543.282 1.198.284 602.697 688.628 307.581 300.724 -309.174 -534.518 Neto dolg na EBITDA - - 0,52 0,47 6,08 3,22 5,74 3,13 0,97 1,31 0,93 0,79 -0,02 -1,02 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 64,3% 76,0% 70,6% 105,1% 85,1% 84,0% 90,7% 96,9% 91,3% 99,4% 105,4% 117,2% 120,0% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 19,58. Glede na leto 2004 je bilo povprečno število zaposlenih v letu 2017 za 9,4 % višje. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast povprečnega števila zaposlenih 1,2 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 867.154 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost v letu 2017 povišala za 32,5 %. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast 5,5 %. 233 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 44.288 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca v letu 2017 povišala za 21,1 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast 6,0 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 9,8 %. Glede na leto 2004 je bila EBIT marža višja za 2,5 %. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. EBIT marža je bila večinoma pozitivna, razen v letu 2016. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 17,8 %. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža v letu 2017 Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže zmanjšala za 4,3 %. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2004−2017 je 600.000 15,0% bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast EBITDA marže 10,0% ) 400.000 11,7 %. EBITDA marža je bila v celotnem opazovanem obdobju RU 5,0% E ) pozitivna. v( 200.000 0,0% % v d ( i z a i -5,0% i 0 žr n a Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto marža) -10,0% ov m l -200.000 o os -15,0% t je v letu 2017 znašal 9,8 e %. Glede na leto 2004 je bila neto marža v p i N ts -20,0% i -400.000 letu 2017 za 61,8 % višja. Gibanje neto marže v obdobju 2004−2017 je Č -25,0% bilo različno. Neto marža je bila večinoma pozitivna, razen v letih 2009 -600.000 -30,0% in 2016. -800.000 -35,0% 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 19,2 %. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 zmanjšal za 32,8 %. ROE je bil večinoma pozitiven, razen v letih 2009 in 2016. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 15,4 %. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 povečal za 48,5 %. ROA je bil večinoma pozitiven, razen v letih 2009 in 2016. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 110,8 %. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 povečala za 0,2 %. Povprečje obdobja od 2004−2017 je znašalo 107,6 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Razen v letu 2006 je bila gospodarnost poslovanja vselej večja od 100 %, v povprečju je bila realizirana letna rast 1,1 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 1,80. Glede na leto 2005 je bil kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 višji za skoraj 7,7-krat. Povprečje obdobja je znašalo 0,98, kar nam kaže, da podjetje nima dovolj hitro unovčljivih resursov za tekočo poravnavo svojih obveznosti. Najvišje vrednosti kazalnika so bile dosežene v obdobju 2015−2017. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa se je likvidnost podjetja izboljševala po letni stopnji 24,3 %. 234 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 249.080 EUR. Glede na leto 2005, ko je bil neto obratni kapital negativen, to predstavlja poslabšanje. Neto obratni kapital je bil večinoma pozitiven, razen v letih 2005 in 2006. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 741,76. Glede na leto 2005 je bil koeficient obračanja zalog v letu 2017 za 9,1 % višji, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Najhitrejše obračanje zalog je bilo v obdobju 2006−2008. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 0,49 dneva, kar je boljše od povprečja opazovanega obdobja, ki znaša 1,15 dneva. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 50,81. Glede na leto 2005 je bil koeficient obračanja terjatev v letu 2017 za 82,7 % nižji, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 2,3 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 7,18 dneva, kar pomeni, da podjetje prejme plačila s strani svojih kupcev v roku enega tedna, kar je za podjetje ugodno. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,48. Glede na leto 2006 je bil koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 za 22,5 % višji, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 5,0 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 760,34 dneva, kar je za podjetje ugodno in pomeni, da je podjetje dobaviteljem plačevalo v povprečju na dobri dve leti. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 78,7 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 povišala za 2-krat. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 13,3 %. Stopnja lastniškosti financiranja je bila v obdobju 2004−2013 nižja od 40 %, v ostalih letih pa je presegala 50 %. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,20. Glede na leto 2004 se je kazalnik povečal za 19,7 %. Vrednost kazalnika je bila v celotnem opazovanem obdobju pozitivna in vselej nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,02. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povečal za 5,7-krat. Povprečje obdobja je znašalo 0,03 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 45,6 %. 235 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal −534.518 EUR. Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Glede na leto 2005, ko je bil neto dolg pozitiven, to predstavlja pomembno izboljšanje. Neto dolg je bil večinoma pozitiven, v letih 2.000.000 7,00 6,00 2016 in 2017 pa negativen, kar je za podjetje ugodneje. 1.500.000 5,00 ) A R D Neto dolg na EBITDA je bil v letu 2017 negativen in je znašal U 1.000.000 4,00 T E I v B ( E − 1,02. Glede na leto 2006, ko je bil neto dolg na EBITDA 3,00 g a ol 500.000 n pozitiven, pomeni to izboljšanje. d g Neto dolg na EBITDA je bil 2,00 l o o t d večinoma pozitiven, v letih 2016 in 2017 pa negativen, kar je za 0 1,00 o Ne t podjetje ugodneje. 0,00 Ne -500.000 -1,00 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 -1.000.000 -2,00 znašala 120,0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 %, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povečal za 86,7 %, kar je Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA za podjetje ugodno. Povprečje obdobja je znašalo 92,8 %, kar pomeni, da so dolgoročna sredstva v določeni višini financirana s kratkoročnimi sredstvi, kar kaže na neugodno financiranje in podkapitaliziranost podjetja. Od leta 2013 dalje se kazalnik konstantno povečuje, kar kaže na izboljševanje likvidnosti. 236 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.20 Onisac d.o.o. 3.20.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Onisac d.o.o. Polni naziv: ONISAC, igre na srečo in gostinstvo d.o.o. Naslov: Šmartinska cesta 152, Ljubljana, 1000 Ljubljana Davčna številka: 76259021 Matična številka: 2087103000 Dejavnost po SKD 2008: R92.001 – Dejavnost igralnic Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 10−19 (https://www.bizi.si) Koncesija: Casino Rio – igralni salon in Igralni salon Casino Rio central OPIS PODJETJA Podjetje Onisac d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 200573. Casino Rio – igralni salon je dobil koncesijo leta 2005. Nahaja v zabaviščnem centru Arena Vodafone live! nasproti Koloseja v BTC-ju. Razprostira se na 1000 m2, od tega je 600 m2 namenjenih zabavi na štirih elektronskih ruletah in 168 atraktivnih igralnih avtomatih74 Igralni salon Casino Rio central je dobil koncesijo 2012. Opremljen s 139 igralnimi avtomati in 2 elektronskima ruletama in se nahaja v centru mesta in se razprostira na 560 m2, ki so namenjeni zabavi na dveh elektronskih ruletah in 139 atraktivnih igralnih avtomatih.75 Ta se nahaja na lokaciji Igralnega salona Casino Ljubljana - Casino Central - igralni salon. Tabela 15: Koncesije družne Onisac Zap. Opomba/ Datum št. Pričetek večinsko dodelitve Veljavnost Firma in sedež Igralnica poslovanja lastništvo koncesije koncesije AKTIVNI IGRALNI SALONI S KONCESIJO Onisac d.o.o. Casino Rio – igralni salon 13 Šmartinska 152 Šmartinska 152 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana 30.11.2005 20.11.2023 Onisac Casino Rio Central – igralni d.o.o. Onisac d.o.o. salon 14 Šmartinska 152 Miklošičeva cesta 9 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana 7.06.2012 10.06.2020 Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a) 73 ONISAC 2019. Letno poročilo za družbo ONISAC 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=2087103000. 74 Casino Rio: http://www.casino-rio.si/casino-rio/. 75 Casino Rio Central: http://www.casino-rio.si/casino-rio-central/. 237 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.20.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 209.499 2.765.511 4.665.321 11.344.982 11.918.649 11.664.790 10.640.588 7.832.980 7.832.980 6.499.406 6.892.284 6.174.442 7.700.556 Dolgoročna sredstva 0 1.883.488 3.296.604 2.603.966 4.592.125 6.718.788 6.424.870 5.938.630 5.938.630 4.343.104 3.499.857 2.442.270 2.496.076 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 424.373 423.176 321.384 176.422 220.437 180.573 180.573 140.709 100.845 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 0 1.689.814 2.866.743 2.139.360 1.267.915 1.529.351 1.891.019 1.737.196 1.737.196 1.448.272 1.792.536 1.637.920 718.412 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 0 5.292 0 3.000.000 3.000.000 3.000.000 2.000.000 2.000.000 2.000.000 800.000 0 1.091.354 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 2.011.424 1.312.139 1.381.251 1.381.251 82.253 82.253 43.504 249.936 Odložene terjatve za davek n.p. 13.512 196 41.430 2.826 1.591 1.275 639.610 639.610 671.870 724.223 699.865 394.967 Kratkoročna sredstva 207.291 874.629 1.337.606 8.732.920 6.877.565 4.941.831 4.214.183 1.890.017 1.890.017 2.151.199 3.388.109 3.727.828 5.199.973 Zaloge 0 0 5.642 5.470 5.311 24.032 29.933 24.951 24.951 341.561 14.148 13.630 12.904 Kratkoročne finančne naložbe 206.198 839.121 976.430 7.864.764 607.272 1.089.279 2.381.948 1.023.917 1.023.917 388.651 1.346.854 2.326.211 241.715 Kratkoročne poslovne terjatve 4 5.688 157.258 534.012 6.023.654 3.604.968 1.500.593 539.656 539.656 1.077.567 1.589.165 701.494 2.944.405 Denarna sredstva 1.089 29.820 198.276 328.674 241.328 223.552 301.709 301.493 301.493 343.420 437.942 686.493 587.731 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 2.208 7.394 31.111 8.096 448.959 4.171 1.535 4.333 4.333 5.103 4.318 4.344 4.507 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 209.500 2.765.511 4.665.321 11.344.982 11.918.649 11.664.790 10.640.588 7.832.980 7.832.980 6.499.406 6.892.284 6.174.442 7.700.556 Kapital 207.054 163.671 353.706 899.082 1.811.786 2.880.380 3.442.455 701.885 701.885 4.363.295 4.096.713 4.283.693 5.573.658 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 1.964 12.257 16.100 12.392 17.007 22.930 22.930 9.491 9.491 9.491 25.092 Dolgoročne obveznosti n.p. 2.373.310 2.117.650 1.411.770 5.010.000 1.650.000 990.071 3.285.774 3.285.774 1.245.683 1.125.474 1.125.474 1.125.474 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 2.373.310 2.117.650 1.411.770 5.010.000 1.650.000 990.000 3.285.774 3.285.774 0 0 0 0 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 1.245.683 1.125.474 1.125.474 1.125.474 Odložene obveznosti za davek n.p. 0 0 0 0 0 71 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 225.505 2.096.947 8.966.101 5.002.132 7.000.533 6.098.896 3.609.539 3.609.539 824.659 1.593.587 701.509 917.711 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 179.640 1.224.763 5.805.540 3.710.839 5.677.622 4.818.918 2.189.776 2.189.776 381.285 233.922 206.707 206.707 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 45.865 872.184 3.160.561 1.291.293 1.322.911 1.279.978 1.419.763 1.419.763 443.374 1.359.665 494.802 711.004 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 3.025 95.054 55.772 78.631 121.485 92.159 212.852 212.852 56.278 67.019 54.275 58.621 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe ONISAC d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 7.700.556 EUR. Glede na leto 2005 so bila sredstva v letu 2017 36-krat višja. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 116,9 %. Dolgoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 2.496.076 EUR oziroma 32,4 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale dolgoročne finančne naložbe (oz. dolgoročna posojila), ki so znašale 1.091.354 EUR oziroma 43,7 % dolgoročnih sredstev. Dolgoročna sredstva so večinoma predstavljala največji delež celotnih sredstev. V letu 2005 podjetje ni imelo dolgoročnih sredstev. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti dolgoročnih sredstev 8,2 %. 238 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala kratkoročna sredstva, in sicer 5.199.973 EUR oziroma 67,5 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale kratkoročne poslovne terjatve, ki so znašale 2.944.405 EUR oziroma 56,6 % kratkoročnih sredstev. Kratkoročna sredstva so večinoma predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2005 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 za 25-krat večja. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 77,4 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 5.573.658 EUR oziroma 72,4 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Večinoma je kapital predstavljal manjši del obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala znašal 36,8 %. Glede na leto 2005 je bil kapital v letu 2017 za 27-krat višji. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kapitala 75,0 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 2.126.898 EUR oziroma 27,6 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je večinoma predstavljalo največji del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale dolgoročne obveznosti, in sicer 1.125.474 EUR oziroma 52,9 %, kar predstavlja 14,6 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2005 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 pomembno višje (869-krat višje). ) Finančne in poslovne obveznosti R Obveznosti do virov sredstev UE 12.000.000 v ) 14.000.000 ( i R t U 10.000.000 E os 12.000.000 v n ( z e v v 8.000.000 e 10.000.000 ts ob d e e 8.000.000 r n 6.000.000 s v ovl o 6.000.000 ri os 4.000.000 v p o 4.000.000 ni d i e 2.000.000 t n s 2.000.000 č o n n a z n 0 0 e i v F 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 b 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 O Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 239 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 0 0 2.821.670 6.059.034 6.160.061 5.948.800 5.460.925 5.631.306 7.346.549 6.984.407 7.597.204 7.560.725 8.552.294 Čisti prihodki od prodaje 0 0 2.821.670 6.023.013 6.029.458 5.948.800 5.457.219 5.452.630 7.344.109 6.973.685 7.550.802 7.518.859 8.389.300 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 36.021 130.603 0 3.706 178.676 2.440 10.722 46.402 41.866 162.994 Poslovni odhodki 3.943 58.418 2.412.131 4.869.950 5.473.848 5.080.618 4.671.955 4.727.663 7.172.017 5.918.464 6.260.881 6.286.316 7.099.527 Stroški blaga, materiala in storitev 1.419 10.096 1.283.567 1.791.741 2.501.054 2.134.487 2.088.857 2.245.054 2.317.618 1.939.969 2.454.530 1.932.843 2.101.623 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 0 0 175.840 235.747 422.028 299.863 288.217 399.443 389.161 312.152 772.370 260.870 258.976 Stroški storitev 1.419 0 1.107.727 1.555.994 2.079.026 1.834.624 1.800.640 1.845.611 1.928.457 1.627.817 1.682.160 1.671.973 1.842.647 Stroški dela 2.445 47.867 457.408 900.239 936.473 902.253 698.332 647.342 770.532 623.554 486.876 512.865 511.106 Odpisi vrednosti 0 455 527.588 719.317 790.056 739.245 713.994 507.582 1.323.444 712.163 615.989 961.637 1.208.257 Drugi poslovni odhodki 79 0 143.568 1.458.653 1.246.265 1.304.633 1.170.772 1.327.685 2.760.423 2.642.778 2.703.486 2.878.971 3.278.541 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -3.943 -58.418 409.539 1.189.084 686.213 868.182 788.970 903.643 174.532 1.065.943 1.336.323 1.274.409 1.452.767 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) -3.943 -57.963 937.127 1.908.401 1.476.269 1.607.427 1.502.964 1.411.225 1.497.976 1.778.106 1.952.312 2.236.046 2.661.024 Finančni prihodki 2.295 5.568 52.725 1.052.727 1.427.882 33.268 71.898 176.371 94.163 229.391 347.145 45.613 385.755 Finančni odhodki 0 3.998 201.781 1.389.736 1.744.251 518.767 493.551 1.064.134 3.558.976 1.085.949 1.530.146 1.106.382 228.315 Drugi prihodki 0 0 0 764 33 12.372 4.193 806 10.831 6.234 438 1.228 389 Drugi odhodki 0 0 7.926 7.626 2.088 6.476 6.003 6.457 6.853 8.235 2.209 3.530 10.351 Celotni poslovni izid -1.648 -56.848 252.557 845.213 367.789 388.579 365.507 10.229 -3.286.303 207.384 151.551 211.338 1.600.245 Skupaj davki 0 -13.514 62.523 1.214 -241 -142 371 -36 -637.822 -32.772 -52.353 24.358 304.898 Čisti poslovni izid -1.648 -43.334 190.034 843.999 368.030 388.721 365.136 10.265 -2.648.481 240.156 203.904 186.980 1.295.347 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje ONISAC d.o.o. realiziralo 8.552.294 prihodkov. Podjetje je pričelo generirati prihodke v letu 2007. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 7.099.527 EUR. Glede na leto 2005, ko je podjetje šele pričelo s poslovanjem, so bili Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov poslovni odhodki v letu 2017 pomembno višji. ) 9.000.000 RU E v 8.000.000 ( i Poslovni prihodki so v povprečju rasli počasn k eje kot odhodki, d 7.000.000 oh povprečna letna rast prihodkov v obdobju 2007−2017 je znašala d 6.000.000 o / ik 5.000.000 15,5 %, povprečna letna rast poslovnih odhodkov pa 15,4 %. V doh 4.000.000 obdobju 2007−2017 so bili poslovni prihodki vselej višji kot poslovni irp i 3.000.000 n odhodki. Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v povprečju znašal vol 2.000.000 so 85,5 %. P 1.000.000 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 240 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 37,5 %), med njimi največ stroški storitev (30,7 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo drugi poslovni odhodki (v povprečju 27,5 %). Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom. Izguba je bila ustvarjena v zagonskih letih, ko podjetje še ni generiralo prihodkov, ter v letu 2013, predvsem zaradi povečanih finančnih odhodkov. Slika 34: Casino Rio – igralni salon V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 1.452.767 EUR, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto 2005, ko je bil EBIT negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBIT v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo dobiček iz poslovanja, v prvih letih opazovanega obdobja pa je bil poslovni izid iz poslovanja negativen. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 2.661.024 EUR, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto 2005, ko je bil EBITDA negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBITDA v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo pozitiven EBITDA, v prvih letih opazovanega obdobja pa je bil EBITDA negativen. 241 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 1.295.347 EUR, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto 2005, ko je bil čisti poslovni izid negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, izguba je bila le v letih 2005 in 2006, ko podjetje še ni generiralo prihodkov, ter v letu 2013, predvsem zaradi povečanih finančnih odhodkov. KAZALNIKI 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 1,00 0,50 14,50 26,49 28,00 30,00 19,00 32,00 25,00 24,31 19,10 19,15 18,00 Dodana vrednost v EUR -1.498 -10.096 1.394.535 2.808.640 2.412.742 2.509.680 2.201.296 2.058.567 2.268.508 2.401.660 2.439.188 2.748.911 3.172.130 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR -1.498 -20.192 96.175 106.026 86.169 83.656 115.858 64.330 90.740 98.793 127.706 143.546 176.229 EBIT marža v % - - 14,5% 19,7% 11,4% 14,6% 14,5% 16,6% 2,4% 15,3% 17,7% 16,9% 17,3% EBITDA marža v % - - 33,2% 31,7% 24,5% 27,0% 27,5% 25,9% 20,4% 25,5% 25,9% 29,7% 31,7% Neto marža v % - - 6,7% 14,0% 6,1% 6,5% 6,7% 0,2% -36,1% 3,4% 2,7% 2,5% 15,4% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - -23,4% 73,5% 134,7% 27,2% 16,6% 11,5% 0,5% -377,3% 9,5% 4,8% 4,5% 26,3% Donosnost sredstev v % (ROA) - -2,9% 5,1% 10,5% 3,2% 3,3% 3,3% 0,1% -33,8% 3,4% 3,0% 2,9% 18,7% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 0,0% 0,0% 117,0% 124,4% 112,5% 117,1% 116,9% 119,1% 102,4% 118,0% 121,3% 120,3% 120,5% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 3,88 0,64 0,97 1,37 0,71 0,69 0,52 0,52 2,61 2,13 5,31 5,67 Neto obratni kapital v EUR - 828.764 465.422 5.572.359 5.586.272 3.618.920 2.934.205 470.254 470.254 1.707.825 2.028.444 3.233.026 4.488.969 Koeficient obračanja zalog - - 1.000,24 1.084,06 1.118,53 405,47 202,25 198,70 294,34 38,05 42,45 541,35 632,34 Dnevi vezave zalog - - 0,36 0,34 0,33 0,90 1,80 1,84 1,24 9,59 8,60 0,67 0,58 Koeficient obračanja terjatev - - 34,63 17,43 1,84 1,24 2,14 5,35 13,61 8,62 5,66 6,56 4,60 Dnevi vezave terjatev - - 10,54 20,95 198,49 295,39 170,74 68,29 26,82 42,32 64,45 55,60 79,31 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,38 0,12 0,19 0,23 0,22 0,30 0,27 0,34 0,86 0,28 0,43 Dnevi vezave obveznosti - - 952,82 3.121,89 1.925,14 1.591,03 1.648,16 1.233,47 1.331,62 1.089,29 426,03 1.297,35 849,73 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 98,8% 5,9% 7,6% 7,9% 15,2% 24,7% 32,4% 9,0% 9,0% 67,1% 59,4% 69,4% 72,4% Servisiranje dolga -0,42 -0,69 0,27 0,25 0,16 0,20 0,21 0,09 -0,12 0,14 0,11 0,16 0,34 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - - 0,03 0,06 0,53 0,81 0,47 0,18 0,07 0,12 0,18 0,15 0,22 Neto dolg v EUR - 1.684.009 2.167.707 -976.128 7.872.239 6.014.791 3.125.261 4.150.140 4.150.140 -350.786 -1.550.874 -2.805.997 -622.739 Neto dolg na EBITDA - - 2,06 0,31 2,34 4,32 3,04 2,58 2,77 1,07 -0,49 -0,97 -0,64 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 134,7% 75,0% 88,7% 148,6% 67,4% 69,0% 67,1% 67,1% 100,5% 117,1% 175,4% 223,3% 242 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Število zaposlenih v letu 2017 je bilo 18. Podjetje je pričelo z zaposlovanjem v letu 2005. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, pri čemer se je število zaposlenih postopoma povečevalo do leta 2010, nato se je v povprečju zmanjševalo. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 3.172.130 EUR. Glede na leto 2005, ko podjetje še ni ustvarjalo prihodkov in je bila dodana vrednost negativna, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa se je z leti povečevalo. En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 176.229 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2005, ko je podjetje šele pričelo z zaposlovanjem in še ni ustvarjalo prihodkov ter je bila dodana vrednost na zaposlenca negativna, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa se je z leti povečevalo. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 17,3 %. Glede na leto 2007 je bila EBIT marža višja za 19,3 %. Gibanje EBIT marže v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast EBIT marže 50,7 %. EBIT marža je bila v celotnem opazovanem obdobju pozitivna. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže znašal 31,7 1.500.000 20,0% %, kar je poleg EBITDA marže v zagonskih letih največ. 1.000.000 Glede na leto 2004 se je EBITDA marža v letu 2017 zmanjšala za )R 10,0% UE 500.000 ) 4,5 %. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v v % ( v povprečju je bila realizirana letna rast EBITDA marže 0,6 d 0 0,0% ( i %. EBITDA z a i ž i -500.000 r marža je bila v celo n a tnem opazovanem obdobju pozitivna. -10,0% ov m l -1.000.000 o t os e p i -1.500.000 -20,0% N Delež čistega poslovnega izida v t prihodkih od prodaje (neto siČ -2.000.000 marža) je v letu 2017 znašal 15,4 %. Glede na leto 2007 je bila neto -30,0% -2.500.000 marža v letu 2017 za skoraj 2,3-krat višja. Gibanje neto marže v -3.000.000 -40,0% obdobju 2007−2017 je bilo različno. Neto marža je bila večinoma 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 pozitivna, razen v letu 2013. Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 26,3 %. Glede na leto 2006, ko je bil ROE negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. ROE je bil večinoma pozitiven, razen v letih 2006 in 2013. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 18,7 %. Glede na leto 2006, ko je bil ROA negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. ROA je bil večinoma pozitiven, razen v letih 2006 in 2013. 243 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 120,5 %. V zagonskih letih 2005 in 2006 je bila gospodarnost poslovanja 0,0 %. Povprečje obdobja od 2007−2017 je znašalo 117,2 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Razen v letih 2005 in 2006 je bila gospodarnost poslovanja vselej večja od 100 %, v povprečju je bila realizirana letna rast 0,6 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 5,67, kar je največ v opazovanem obdobju in kaže na dobro likvidnost podjetja. Glede na leto 2006 je bil kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 nižji za 57,1 %. Povprečje obdobja je znašalo 2,09, kar nam kaže, da je podjetje s kratkoročnimi sredstvi zmožno poplačati svoje kratkoročne obveznosti, ko le-te zapadejo v plačilo. Kazalnik je bil višji od 1 v letih 2006 in 2009 ter v obdobju 2014−2017, v ostalih letih je bil nižji od 1, kar kaže na poslabšano likvidnost v teh letih. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa se je likvidnost podjetja izboljševala po letni stopnji 42,9 %. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 4.488.969 EUR. Glede na leto 2006 je bil neto obratni kapital v letu 2017 za 5,4-krat višji. Neto obratni kapital je bil v celotnem opazovanem obdobju pozitiven. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 632,34. Glede na leto 2007 je bil koeficient obračanja zalog v letu 2017 za 36,8 % nižji, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno. Najhitrejše obračanje zalog je bilo v obdobju 2007−2009. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 0,58 dneva, kar je boljše od povprečja opazovanega obdobja, ki znaša 2,39 dneva. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 4,60. Glede na leto 2007 je bil koeficient obračanja terjatev v letu 2017 za 86,7 % nižji, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 20,0 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 79,31 dneva, kar pomeni, da podjetje prejme plačila s strani svojih kupcev v roku dveh mesecev in pol, to pa za podjetje ni ugodno. 244 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Slika 35: Igralni salon Casino Rio central Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,43. Glede na leto 2007 je bil koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 za 12,1 % višji, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 20,0 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 849,73 dneva, kar je za podjetje ugodno in pomeni, da je podjetje dobaviteljem plačevalo v povprečju na skoraj dve leti in pol. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 72,4 %. Glede na leto 2005 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 znižala za 26,8 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Stopnja lastniškosti financiranja je bila v obdobju 2006−2013 nižja od 35 %, v ostalih letih pa je presegala 50 %, kar je za podjetje ugodnejše. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,34. Glede na leto 2005, ko je bil kazalnik negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Vrednost kazalnika je bila večinoma pozitivna, razen v zagonskih letih 2005 in 2006 ter v letu 2013, in vselej nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. 245 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,22. Glede na leto 2007 se je kazalnik v letu 2017 za 7,5-krat povečal. Povprečje obdobja je znašalo 0,26 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 95,8 %. Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA 10.000.000 5,00 Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal −622.729 EUR. Glede na leto 2006, ko je bil neto dolg pozitiven, to predstavlja 8.000.000 4,00 ) pomembno izboljšanje. Neto dolg je bil večinoma pozitiven, v letu R 6.000.000 3,00 AD U T 2008 ter v obdobju 2014−2017 pa negativen, kar je za podjetje E I v B ( 4.000.000 2,00 E g a ugodneje. ol n d g 2.000.000 1,00 l o o t d Neto dolg na EBITDA je bil v letu 2017 negativen in je znašal − o Ne 0,64. 0 0,00 t Ne Glede na leto 2007, ko je bil neto dolg na EBITDA pozitiven, pomeni -2.000.000 -1,00 to izboljšanje. Neto dolg na EBITDA je bil večinoma pozitiven, razen v obdobju 2015−2017, kar je ob doseganju pozitivnega EBITDA za -4.000.000 -2,00 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 podjetje ugodno. Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 223,3 %, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto 2006 se je kazalnik v letu 2017 povečal za 65,8 %. Povprečje obdobja je znašalo 111,2 %, kar pomeni, da so z dolgoročnimi viri financirana vsa dolgoročna sredstva in del kratkoročnih, kar kaže na dobro likvidnost podjetja. Od leta 2013 dalje se kazalnik konstantno povečuje. 246 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.21 Trine d.o.o. 3.21.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Trine d.o.o. Polni naziv: Trine Turistične in zabaviščne storitve d.o.o. Naslov: Neblo 11, 5212 Dobrovo v Brdih Davčna številka: 85303810 Matična številka: 1983032000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 – DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 50−99 https://www.bizi.si Koncesija: Casino Venko igralni salon OPIS PODJETJA Družba Trine d.o.o. s sedežem v Goriških Brdih je bila ustanovljena v drugi polovici leta 2004 ter pričela z poslovanjem v letu 2007. Družba upravlja s celovitim turistično-zabaviščnim kompleksom, ki svojim gostom nudi hotel z 32 prenočitvenimi kapacitetami, restavracijo z 120 sedišči, kongresno dvorano ter igralni salon z 200 igralnimi napravami. Vodilna dejavnost družbe, ki prinaša največji dohodek, je igralni salon. Poslovne prihodke igralnega salona predstavlja realizacija igralnih avtomatov.76 Na voljo imajo tudi sodobno opremljeno konferenčno dvorano, kjer se lahko prireja seminarje, sestanke in razna poslovna srečanja. Z veseljem poskrbijo za vse želje in potrebe gostov ter pomagajo pri organizaciji prireditev, njihovih uspešnih izvedbah in predstavitvi vaših projektov. V okviru turističnega centra Neblo deluje tudi igralni salon Venko, ki svojim gostom ponuja dvesto igralnih mest na najnovejših igralnih avtomatih in dveh elektronskih ruletah. Vsak večer se izvaja Bingo, ob koncu tedna pa tudi razna nagradna žrebanja. V igralnem salonu se nahaja tudi bar, kjer si lahko gost privošči odlično jutranjo kavico ali večerni aperitiv. Poskrbljeno je tudi za razvade, v igralnem salonu boste namreč našli tudi udobno urejeno kadilnico in kopico LCD-televizorjev, ki predvajajo vse najpomembnejše in najzanimivejše športne dogodke. Ustanovitelji oz. Lastniki77: • Miran Klanjšček, poslovni delež v višini 29,5% • Bruno Bizjak, poslovni delež v višini 22,5% • Milan Berginc, poslovni delež v višini 20% • Ase Lazovski, poslovni delež v višini 18,5% • Matej Berginc, poslovni delež v višini 9,5% 76 Venco. 2019. O podjetju: http://www.venko.si. 77 Trine 2019. Letno poročilo za družbo Trine 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=1983032000. 247 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.21.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 245.959 163.790 94.070 13.159.505 13.868.766 12.574.866 11.357.564 10.144.000 8.792.649 8.951.393 8.658.460 8.397.598 8.115.478 7.460.533 Dolgoročna sredstva 150.494 0 0 11.868.075 11.390.336 10.498.814 9.249.401 8.223.024 7.324.995 7.297.615 6.985.183 6.762.163 6.417.918 5.837.035 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 0 80.649 354.024 293.499 241.952 223.211 150.536 220.958 260.049 294.327 287.396 228.645 Opredmetena osnovna sredstva 150.494 0 0 11.787.426 11.036.312 10.155.315 9.007.449 7.999.813 7.174.459 7.076.657 6.725.134 6.467.836 6.130.522 5.608.390 Dolgoročne finančne naložbe 0 0 0 0 0 50.000 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročna sredstva 95.465 163.790 94.070 1.290.866 2.432.757 2.054.599 2.040.253 1.884.195 1.424.741 1.617.936 1.651.653 1.618.390 1.680.527 1.615.301 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 73.046 0 0 0 0 27.956 2.100 7.395 6.796 39.280 30.124 18.561 0 Zaloge 0 0 0 122.507 115.023 113.408 62.470 49.173 32.048 29.976 38.966 29.674 38.197 30.164 Kratkoročne finančne naložbe 95.148 89.229 92.276 85.589 1.310.323 250.850 50.000 971.711 40.000 72.820 0 0 0 0 Kratkoročne poslovne terjatve 0 0 0 52.303 33.497 54.288 30.079 60.910 117.681 34.529 69.956 46.555 79.356 91.442 Denarna sredstva 317 1.515 1.794 1.030.467 973.914 1.636.053 1.869.748 800.301 1.227.617 1.473.815 1.503.451 1.512.037 1.544.413 1.493.695 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 0 564 45.673 21.453 67.910 36.781 42.913 35.842 21.624 17.045 17.033 8.197 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 245.959 163.790 94.070 13.159.505 13.868.766 12.574.866 11.357.564 10.144.000 8.792.649 8.951.393 8.658.460 8.397.598 8.115.477 7.460.534 Kapital 196.844 144.693 54.932 361.249 1.897.399 3.002.730 4.092.967 5.351.411 6.612.759 7.102.993 6.940.354 6.615.995 6.194.968 6.010.902 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 28.444 81.806 101.649 90.033 223.614 192.474 239.218 245.036 234.160 Dolgoročne obveznosti n.p. n.p. 0 9.824.822 9.020.199 5.812.193 3.748.332 657.110 0 0 0 0 23.565 19.977 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 0 9.824.822 9.020.199 5.812.193 3.748.332 657.110 0 0 0 0 23.565 19.977 Kratkoročne obveznosti n.p. n.p. 39.138 2.944.590 2.862.045 3.582.146 3.290.361 3.958.085 1.997.121 1.514.238 1.358.210 1.325.083 1.252.943 743.299 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 30.692 1.984.666 1.447.626 2.726.213 2.065.692 2.629.383 809.171 0 0 0 5.337 5.333 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. n.p. 8.446 959.924 1.414.419 855.933 1.224.669 1.328.702 1.187.950 1.514.238 1.358.210 1.325.083 1.247.605 737.966 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 28.844 89.123 149.353 144.098 75.745 92.736 110.548 167.422 217.302 398.965 452.196 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe TRINE d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 7.460.533 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 za kar 30-krat višja. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Največ sredstev je imelo podjetje v letu 2008, v nadaljnjih letih se je vrednost sredstev v povprečju zniževala. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 5.837.035 EUR oziroma 78,2 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 5.608.390 EUR oziroma 96,1 % dolgoročnih sredstev. Večinoma so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev, razen v letih 2005 in 2006. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 za skoraj 40-krat višja. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Najvišja vrednosti dolgoročnih sredstev je bila v letu 2007, v nadaljnjih letih se je vrednost v povprečju zniževala. 248 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 1.615.301 EUR oziroma 21,7 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 1.493.695 EUR oziroma 92,5 % kratkoročnih sredstev. Večinoma so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev, razen v letih 2005 in 2006. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 za skoraj 17-krat višja. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Najvišja vrednost kratkoročnih sredstev je bila v letu 2008, v nadaljnjih letih se je vrednost v povprečju zniževala. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 6.010.902 EUR oziroma 80,6 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Kapital je večinoma predstavljal največji del obveznosti do virov sredstev, razen v obdobju 2007−2010. V povprečju je delež kapitala znašal 59,0 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 višji za več kot 30-krat. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kapitala 79,6 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 1.449.632 EUR oziroma 19,4 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v celotnem obdobju opazovanja, razen v obdobju 2007−2010, predstavljalo manjši del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale kratkoročne obveznosti, in sicer 743.299 EUR oziroma 51,3 %, kar predstavlja 10,0 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 višje za skoraj 30-krat. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Najvišja vrednost ostalih obveznosti razen kapitala je bila v letu 2007, v nadaljnjih letih se je vrednost v povprečju zniževala. ) Finančne in poslovne obveznosti R Obveznosti do virov sredstev UE 14.000.000 v ) ( 16.000.000 i R t 12.000.000 UE 14.000.000 os n v 10.000.000 ( z v 12.000.000 ev et 8.000.000 s 10.000.000 ob d e er n 6.000.000 s 8.000.000 v ovl o 4.000.000 r 6.000.000 i os v p o n 2.000.000 4.000.000 i d i e t n s 2.000.000 0 č o n n a 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 z 0 n e i v F 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 b Dolgoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti O Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Kratkoročne poslovne obveznosti 249 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 0 0 0 5.020.773 11.969.803 12.092.097 11.793.301 11.500.233 10.182.169 9.691.460 9.953.887 9.338.731 9.302.854 9.097.689 Čisti prihodki od prodaje 0 0 0 5.020.773 11.969.803 12.090.097 11.790.825 11.481.581 10.151.859 9.648.863 9.905.973 9.282.809 9.214.226 8.703.297 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 0 0 2.000 2.476 18.652 30.310 42.597 47.914 55.922 88.628 394.392 Poslovni odhodki 11.340 53.515 92.107 3.971.459 8.591.990 9.089.807 9.096.322 8.747.901 8.196.996 7.640.415 8.071.878 7.458.351 7.454.389 7.480.356 Stroški blaga, materiala in storitev 7.878 14.222 11.214 1.127.730 2.279.422 2.280.846 2.223.762 2.272.163 2.469.048 2.813.459 3.022.209 2.393.700 2.349.404 2.409.938 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 155 n.p. 192 439.179 871.164 993.603 899.249 902.008 836.732 840.506 765.799 736.998 779.282 798.315 Stroški storitev 7.723 n.p. 11.022 688.551 1.408.258 1.287.243 1.324.513 1.370.155 1.632.316 1.972.953 2.256.410 1.656.702 1.570.122 1.611.623 Stroški dela 3.165 34.732 80.638 1.018.646 1.988.346 2.073.809 2.198.111 1.815.867 1.689.102 1.551.131 1.703.172 1.750.415 1.848.789 1.951.098 Odpisi vrednosti 0 4.503 113 626.841 1.376.176 1.613.040 1.410.620 1.526.992 1.234.412 807.069 871.292 963.791 908.471 941.439 Drugi poslovni odhodki 297 58 142 1.198.242 2.948.046 3.122.112 3.263.829 3.132.879 2.804.434 2.468.756 2.475.205 2.350.445 2.347.725 2.177.881 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -11.340 -53.515 -92.107 1.049.314 3.377.813 3.002.290 2.696.979 2.752.332 1.985.173 2.051.045 1.882.009 1.880.380 1.848.465 1.617.333 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) -11.340 -49.012 -91.994 1.676.155 4.753.989 4.615.330 4.107.599 4.279.324 3.219.585 2.858.114 2.753.301 2.844.171 2.756.937 2.558.772 Finančni prihodki 1.536 2.980 3.072 32.163 34.378 23.658 14.987 20.512 13.766 2.163 2.213 2.259 856 367 Finančni odhodki 2.369 1.740 701 720.135 1.216.207 673.071 407.005 282.729 134.830 34.087 21.993 3.333 2.936 8.269 Drugi prihodki 0 0 0 1.670 574 795 1.592 406 3.125 595 2.434 2.015 8.479 3.002 Drugi odhodki 0 0 0 6.226 55.227 329.878 74.922 61.413 45.956 100.055 470.190 155.465 229.899 139.820 Celotni poslovni izid -12.173 -52.275 -89.736 356.786 2.141.331 2.023.794 2.231.631 2.429.108 1.821.278 1.919.661 1.394.473 1.725.856 1.624.965 1.472.613 Skupaj davki 0 0 0 50.466 473.902 430.963 451.610 493.829 309.586 292.669 233.264 279.200 270.125 279.925 Čisti poslovni izid -12.173 -52.275 -89.736 306.320 1.667.429 1.592.831 1.780.021 1.935.279 1.511.692 1.626.992 1.161.209 1.446.656 1.354.840 1.192.688 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje TRINE d.o.o. realiziralo 9.097.689 EUR prihodkov. Glede na leto 2004, ko je podjetje pričelo z generiranjem prihodkov, so se le-ti v letu 2017 povečali za 81,2 %. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 7.480.356 EUR. Glede na Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov leto 2004, ko so poslovni odhodki znašali 11.340 EUR, so se v ) 14.000.000 R letu 2017 le-ti pomembno povečali skladno z večjim obsegom UE v( 12.000.000 poslovanja. ikdo 10.000.000 h do / Poslovni prihodki so v povprečju rasli hitreje kot poslovni stroški, i 8.000.000 kdo povprečna letna rast prihodkov h v obdobju 2007−2017 je znašala i 6.000.000 rp in 11,2 %, povprečna letna rast poslovnih odhodkov pa 10,4 %. V v 4.000.000 olso obdobju 2007−2017 so bili odhodki nižji od prihodkov. Delež P 2.000.000 poslovnih odhodkov v prihodkih je v povprečju znašal 78,4 %. 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 250 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali drugi poslovni odhodki (v povprečju 32,7 %), sledijo stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 30,1 %), med njimi največ stroški storitev (19,7 % vseh poslovnih odhodkov). Podjetje je v obdobju 2004−2006, ko še ni ustvarjalo prihodkov, poslovalo z izgubo, v nadaljnjih letih pa je poslovalo z dobičkom. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 1.617.333 EUR. Glede na leto 2004, ko je bil EBIT negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je v obdobju 2004−2006 ustvarjalo izgubo iz poslovanja, v obdobju 2007−2017 pa je ustvarjalo dobiček iz poslovanja, ki je bil najvišji v letu 2008 in je presegal 3,3 milijona EUR. V nadaljnjih letih se je EBIT v povprečju zniževal. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 2.558.772 EUR. Glede na leto 2004, ko je bil EBITDA negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je v obdobju 2004−2006 ustvarjalo negativen EBITDA, v obdobju 2007−2017 pa je bil EBITDA pozitiven. EBITDA je bil najvišji v letu 2008, ko je presegal 4,7 milijona EUR. V nadaljnjih letih se je EBITDA v povprečju zniževal. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 1.192.688 EUR. Glede na leto 2004, ko je bil čisti poslovni izid negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je v obdobju 2004−2006 poslovalo z izgubo, v obdobju 2007−2017 pa je poslovalo z dobičkom. Dobiček je bil najvišji v letu 2011, ko je dosegel skoraj 2 milijona EUR. V nadaljnjih letih se je dobiček v povprečju zniževal. KAZALNIKI 251 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 0,50 1,34 2,00 34,96 67,49 76,00 75,00 73,00 61,00 56,00 58,00 61,00 63,00 63,00 Dodana vrednost v EUR -8.175 -14.280 -11.356 2.694.801 6.742.335 6.689.139 6.305.710 6.095.191 4.908.687 4.409.245 4.456.473 4.594.586 4.605.726 4.509.870 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR -16.350 -10.657 -5.678 77.082 99.901 88.015 84.076 83.496 80.470 78.737 76.836 75.321 73.107 71.585 EBIT marža v % - - - 20,9% 28,2% 24,8% 22,9% 24,0% 19,6% 21,3% 19,0% 20,3% 20,1% 18,6% EBITDA marža v % - - - 33,4% 39,7% 38,2% 34,8% 37,3% 31,7% 29,6% 27,8% 30,6% 29,9% 29,4% Neto marža v % - - - 6,1% 13,9% 13,2% 15,1% 16,9% 14,9% 16,9% 11,7% 15,6% 14,7% 13,7% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - -30,6% -89,9% 147,2% 147,6% 65,0% 50,2% 41,0% 25,3% 23,7% 16,5% 21,3% 21,2% 19,5% Donosnost sredstev v % (ROA) - -25,5% -69,6% 4,6% 12,3% 12,0% 14,9% 18,0% 16,0% 18,3% 13,2% 17,0% 16,4% 15,3% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % - - - 126,4% 139,3% 133,0% 129,6% 131,5% 124,2% 126,8% 123,3% 125,2% 124,8% 121,6% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - - 2,40 0,44 0,85 0,57 0,62 0,48 0,71 1,07 1,22 1,22 1,34 2,17 Neto obratni kapital v EUR - - 85.624 330.942 1.018.338 1.198.666 815.584 555.493 236.791 103.698 293.443 293.307 432.922 877.335 Koeficient obračanja zalog - - - 81,97 100,79 105,85 134,08 205,68 249,98 311,13 287,37 270,48 271,52 254,63 Dnevi vezave zalog - - - 4,45 3,62 3,45 2,72 1,77 1,46 1,17 1,27 1,35 1,34 1,43 Koeficient obračanja terjatev - - - 191,99 279,02 275,45 279,51 252,37 113,69 126,78 189,62 159,35 146,36 101,91 Dnevi vezave terjatev - - - 1,90 1,31 1,33 1,31 1,45 3,21 2,88 1,92 2,29 2,49 3,58 Koeficient obračanja obveznosti - - - 0,91 0,73 0,88 0,86 0,71 0,66 0,62 0,53 0,55 0,61 0,80 Dnevi vezave obveznosti - - - 402,40 497,40 417,01 422,25 516,61 548,91 586,73 684,54 664,45 602,50 453,91 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 80,0% 88,3% 58,4% 2,7% 13,7% 23,9% 36,0% 52,8% 75,2% 79,4% 80,2% 78,8% 76,3% 80,6% Servisiranje dolga -0,89 -0,86 -0,97 0,20 0,31 0,32 0,33 0,38 0,33 0,31 0,24 0,32 0,29 0,28 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - - - 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Neto dolg v EUR - - -63.378 10.693.432 8.183.588 6.651.503 3.894.276 1.514.481 -458.446 -1.546.635 -1.503.451 -1.512.037 -1.515.511 -1.468.385 Neto dolg na EBITDA - - - 3,17 1,99 1,61 1,28 0,63 0,16 -0,35 -0,55 -0,53 -0,55 -0,58 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - - - 85,8% 95,8% 84,0% 85,1% 73,6% 90,8% 97,6% 100,9% 100,0% 98,9% 105,3% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Število zaposlenih v letu 2017 je bilo 63. Podjetje je z zaposlovanjem pričelo v letu 2004. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Število zaposlenih je naraščalo do leta 2009, nato pa konstantno padalo do leta 2016, ko je pričelo ponovno naraščati. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 4.509.870 EUR. Glede na leto 2004, ko podjetje še ni generiralo prihodkov in je bila dodana vrednost negativna, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V obdobju 2004−2006 je bila dodana vrednost negativna, od leta 2007 dalje pa vselej pozitivna. En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 71.585 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004, ko je podjetje šele pričelo z zaposlovanjem in še ni generiralo prihodkov, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V obdobju 2004−2006 je bila dodana vrednost na zaposlenca negativna, od leta 2007 dalje pa vselej pozitivna. 252 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 18,6 %. Glede na leto 2007 se je EBIT marža znižala za 11,1 %. Povprečje obdobja je znašalo 21,8 % z najvišjimi vrednostmi v obdobju 2008−2011, ki so presegale 22 %. EBIT marža je bila v vseh letih opazovanega obdobja pozitivna, v povprečju pa je bil realiziran padec, in sicer −0,2 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže letu 2017 znaša 2.500.000 0,18 l 29,4 %. Glede na leto 2007 se je EBITDA marža znižala za 0,16 ) 11,9 %. Povprečje obdobja je znašalo 33,6 % z najvišjimi vrednostmi v R 2.000.000 UE 0,14 ) obdobju 2008−2011, ki so presegale 34 %. V vseh letih je bila EBITDA v % ( d 1.500.000 0,12 v( i marža pozitivna, v povprečju pa je bil realiziran padec, in sicer − z a 0,8 %. i ž i 0,1 r n a 1.000.000 ov m l 0,08 ot os e Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto marža) p i 500.000 0,06 N tsi je v letu 2017 znašal 13,7 Č %, kar je približno na ravni povprečja 0,04 0 0,02 opazovanega obdobja. Glede na leto 2007 se je neto marža povišala za več kot 2,2 -500.000 0 -krat. Neto marža je bila v vseh letih pozitivna, v povprečju 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 je bila realizirana letna rast 14,1 %. Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 19,5 %. Glede na leto 2005, ko je bil ROE negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. ROE je bil negativen v letih 2005 in 2006, ko podjetje še ni generiralo prihodkov, v nadaljnjih letih je bil ROE pozitiven. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 15,3 %. Glede na leto 2005, ko je bil ROA negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. ROA je bil negativen v letih 2005 in 2006, ko podjetje še ni generiralo prihodkov, v nadaljnjih letih je bil ROA pozitiven. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 121,6 %. Glede na leto 2007 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 znižala za 3,8 %. Povprečje obdobja je znašalo 127,8 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Kazalnik je bil v celotnem obdobju od 2007−2017 višji od 100 %, v povprečju pa je bil realiziran padec, in sicer −0,3 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 2,17. Glede na leto 2006 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 zmanjšal za 9,6 %. Povprečje obdobja je znašalo 1,09. V obdobju 2007−2012 je bil kazalnik manjši od 1, kar pomeni, da v tem obdobju podjetje ni imelo dovolj hitro unovčljivih resursov za tekočo poravnavo svojih obveznosti. V letu 2006 ter v obdobju 2013−2017 pa je kazalnik presegel vrednost 1, kar nam kaže, da je bilo podjetje sposobno svoje tekoče kratkoročne obveznosti poplačati s kratkoročnimi sredstvi. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa se je likvidnost podjetja izboljševala po letni stopnji 13,7 %. 253 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 877.335 EUR. Glede na leto 2006 se je neto obratni kapital v letu 2017 povečal za več kot 10-krat. Neto obratni kapital je bil v vseh letih opazovanega obdobja pozitiven. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 254,63. Glede na leto 2007 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 povišal za približno 3-krat, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 13,7 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 1,43 dneva, kar je boljše kot v letu 2007 in boljše od povprečja obdobja. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 101,91. Glede na leto 2007 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 zmanjšal za 46,9 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju je bil realiziran padec vrednosti koeficienta, in sicer -1,3 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 3,58 dneva, kar je slabše kot v letu 2007 in slabše od povprečja obdobja. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,80. Glede na leto 2007 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 zmanjšal za 11,3 %, kar je za podjetje ugodno. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 453,91 dneva, kar je sicer manj kot povprečje opazovanega obdobja, a za podjetje še vedno zelo ugodno. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 80,6 %, kar je približno na ravni iz leta 2004. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 38,6 %. V obdobju 2007−2009 stopnja lastniškosti financiranja ni presegla 25 %. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,28. Glede na leto 2007, ko je bil kazalnik negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Vrednost kazalnika je bila v obdobju 2004−2006 negativna, kar pomeni, da je podjetje poslovalo z negativnim denarnim tokom. V nadaljnjih letih je bil kazalnik pozitiven, a vselej nižji od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,01, kar je na ravni iz leta 2007 in na ravni povprečja opazovanega obdobja. Vrednosti kazalnika kažejo na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. 254 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal −1.468.385 EUR. Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Glede na leto 2006 se je vrednost neto dolga v letu 2017 znižala za 12.000.000 3,50 več kot 23-krat. Neto dolg je bil večinoma negativen, kar je za podjetje 3,00 10.000.000 ugodno, pozitiven je bil v obdobju 2007−2011. 2,50 ) 8.000.000 R A D U 2,00 T E 6.000.000 I v B Neto dolg na EBITDA je bil v letu 2017 negativen in je znašal −0,58. ( E 1,50 g a ol 4.000.000 n Glede na leto 2007, ko je bil neto dolg na EBITDA pozitiven, to d 1,00 g l o o t d predstavlja pomembno izboljšanje 2.000.000 . Neto dolg na EBITDA je bil 0,50 o Ne t večinoma pozitiven, negativen je bil 0 v obdobju 2013−2017, kar je ob 0,00 Ne -2.000.000 doseganju pozitivne EBITDA za podjetje ugodno. -0,50 -4.000.000 -1,00 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 105,3 %. Glede na leto 2007 se je kazalnik v letu 2017 povečal za 22,6 %. Povprečje obdobja je znašalo 92,5 %, kar pomeni, da so dolgoročna sredstva v določeni višini financirana s kratkoročnimi sredstvi, kar kaže na neugodno financiranje in podkapitaliziranost podjetja. 255 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Slika 36: Casino Venko igralni salon 256 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.22 Viva d.o.o. 3.22.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Viva d.o.o. Polni naziv: VIVA Gostinstvo, trgovina, storitve d.o.o. Naslov: Volčja Draga 61, 5293 Volčja Draga Davčna številka: 25980459 Matična številka: 5747309000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Casino Paquito – igralni salon OPIS PODJETJA Casino Paquito začne z delovanjem v novodobnem dvorcu v spodnji Vipavski dolini leta 1996 kot gostinski lokal s prenočišči in nočnim klubom. Leta 1997 razširi dejavnost s prirejanjem iger na srečo. Salon pritegne obiskovalce, ki jim je všeč stari Las Vegas, ponuja igralne salone v dveh nadstropjih, kulinarična razvajanja v restavraciji in nastanitev v hotelu z 22 sobami78. Poslanstvo podjetja VIVA d.o.o. temelji na razvoju ponudbe igralniške dejavnosti s podporo vrhunske kulinarike. Restavracija Paquito slovi kot vrhunska restavracija s ponudbo predvsem ribjih specialitet. Ljubitelji kulinaričnih dobrot lahko tako v lokalu združujejo užitke ob igri na srečo in odlični prehrani. Ponudba iger na igralnih avtomatih je na nivoju, saj stalno uvajajo nove igre. Lastnika podjetja79: • Astraea investicije ena d.o.o.; 50,21 % delež • Borut Lozej; 49,79% delež 78 http://www.paquito.si/ 79 VIVA. 2019. Letno poročilo za družbo VIVA 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5747309000. 257 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.22.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 6.242.656 6.913.973 7.441.713 8.097.889 9.027.208 8.265.124 8.000.168 7.873.320 7.527.197 2.928.440 2.410.821 1.773.986 1.616.030 5.006.349 Dolgoročna sredstva 4.009.056 4.226.044 3.700.179 4.617.687 4.543.826 3.606.985 2.973.770 2.621.816 1.883.168 1.683.861 1.379.867 1.272.493 969.291 1.349.593 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 528.007 495.831 425.680 320.514 242.161 191.108 6.843 6.652 3.153 6.655 3.930 1.779 0 1.811 Opredmetena osnovna sredstva 1.284.254 1.715.275 1.677.395 2.333.680 2.567.727 2.065.909 1.920.277 1.733.842 1.469.533 1.428.258 1.087.644 1.197.154 963.730 1.177.535 Naložbene nepremičnine n.p. n.p. 0 169.514 167.119 164.724 162.329 202.172 198.507 155.145 152.750 0 0 0 Dolgoročne finančne naložbe n.p. n.p. 1.597.104 1.793.979 1.566.819 1.185.244 884.321 679.150 211.975 42.803 84.543 73.560 5.561 170.247 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 51.000 51.000 0 0 0 Kratkoročna sredstva 2.221.917 2.673.503 3.724.379 3.454.961 4.439.625 4.639.133 5.014.783 5.239.561 5.629.136 1.239.393 1.024.100 495.621 628.999 3.637.352 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo n.p. n.p. 362.857 222.289 222.289 222.943 222.943 34.090 34.090 74.952 74.952 34.091 34.091 1.050.780 Zaloge 113.889 113.881 142.401 150.749 133.247 108.058 111.222 86.522 76.003 37.811 26.294 29.891 41.661 17.027 Kratkoročne finančne naložbe 1.067.418 1.400.635 1.338.024 1.354.943 2.050.662 2.221.141 2.345.941 2.506.865 3.054.612 518.703 441.869 92.906 0 0 Kratkoročne poslovne terjatve 269.897 286.411 764.518 892.629 1.342.034 1.371.026 1.635.943 1.965.860 1.859.482 315.122 319.494 113.349 268.431 2.279.281 Denarna sredstva 770.713 872.576 1.116.579 834.351 691.393 715.965 698.734 646.224 604.949 292.805 161.491 225.384 284.816 290.264 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 11.683 14.426 17.155 25.241 43.757 19.006 11.615 11.943 14.893 5.186 6.854 5.872 17.740 19.404 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 6.242.656 6.913.972 7.441.712 8.097.889 9.027.208 8.265.124 8.000.168 7.873.320 7.527.197 2.928.440 2.410.821 1.773.986 1.616.030 5.006.350 Kapital 4.726.703 5.828.131 6.611.000 6.403.358 5.862.515 5.747.003 5.960.521 6.065.833 5.694.027 1.067.222 1.153.202 490.294 462.426 1.323.742 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. n.p. 0 0 0 0 272.000 68.000 521.134 360.000 228.000 61.776 0 0 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 0 0 0 0 272.000 68.000 519.999 360.000 228.000 0 0 0 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. n.p. 0 0 0 0 0 0 1.135 0 0 61.776 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. n.p. 829.306 1.693.153 3.163.249 2.516.743 1.766.269 1.739.487 1.308.826 1.501.218 1.029.619 1.165.274 1.153.604 3.682.608 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 0 700.000 1.876.516 1.596.435 930.798 949.456 485.604 365.741 271.654 344.976 527.599 1.321.000 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. n.p. 829.306 993.153 1.286.733 920.308 835.471 790.031 823.222 1.135.477 757.965 820.298 626.005 2.361.608 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 29 1.406 1.378 1.444 1.378 1.378 0 3.210 0 0 56.642 0 0 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe VIVA d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 5.006.349 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 nižja za 19,8 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 9,0 %. Dolgoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 1.349.593 EUR oziroma 27,0 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 1.177.535 EUR oziroma 87,3 % dolgoročnih sredstev. Delež dolgoročnih sredstev v celotnih sredstvih je bil po letih zelo različen, v povprečju je znašal 49,6 %. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 nižja za 66,3 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti dolgoročnih sredstev, in sicer −6,4 %. 258 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala kratkoročna sredstva, in sicer 3.637.352 EUR oziroma 72,7 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale kratkoročne poslovne terjatve, ki so znašale 2.279.281 EUR oziroma 62,7 % kratkoročnih sredstev. Delež kratkoročnih sredstev v celotnih sredstvih je bil po letih zelo različen, v povprečju je znašal 50,0 %. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za 63,7 %. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 35,7 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 1.323.742 EUR oziroma 26,4 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V obdobju 2004−2012 je kapital predstavljal največji del obveznosti do virov sredstev, v obdobju 2013−2017 pa je bil delež kapitala manj kot 50 %. V povprečju je delež kapitala znašal 61,2 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 nižji za 72,0 %. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti kapitala 5,6 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 3.682.608 EUR oziroma 73,6 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v obdobju 2013−2017 predstavljalo manjši del financiranja podjetja, kasneje je delež presegel 50 %. Ostale obveznosti razen kapitala so v letu 2017 v celoti predstavljale kratkoročne obveznosti. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 za 2,4-krat višje. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 20,7 %. ) Finančne in poslovne obveznosti R Obveznosti do virov sredstev UE 4.000.000 v ) 10.000.000 ( R it 3.500.000 U 9.000.000 s E o v n ( 8.000.000 z 3.000.000 v e e 7.000.000 v t b s 2.500.000 o d 6.000.000 e e r n 2.000.000 s 5.000.000 v v ol o 4.000.000 s r 1.500.000 i o v 3.000.000 p o n 1.000.000 d i 2.000.000 i e ts n 1.000.000 500.000 č o n nz 0 a e n 0 i v 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 F b 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 O Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 259 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 7.514.652 8.313.690 9.010.965 9.174.942 8.309.078 6.232.008 5.536.707 5.477.390 4.286.919 3.170.577 2.867.702 2.433.667 2.520.487 3.767.252 Čisti prihodki od prodaje 7.496.744 8.302.147 9.010.690 9.174.175 8.309.078 6.217.813 5.514.705 5.224.606 4.257.424 3.167.070 2.613.009 2.420.846 2.454.653 3.759.252 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 17.908 11.543 275 767 0 14.195 22.002 252.784 29.495 3.507 254.693 12.821 65.834 8.000 Poslovni odhodki 5.689.382 6.791.808 7.709.070 8.357.057 8.332.965 6.033.472 5.296.214 5.196.120 4.487.163 4.421.542 2.688.746 2.776.551 2.504.523 3.509.561 Stroški blaga, materiala in storitev 2.327.041 2.906.976 3.450.511 4.193.477 4.313.905 2.740.617 2.396.677 2.173.410 1.978.873 1.530.602 1.076.101 1.012.390 1.068.225 1.662.584 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 687.860 878.788 1.065.491 1.467.335 1.592.759 699.648 600.585 600.613 540.871 426.592 155.670 246.021 305.204 353.487 Stroški storitev 1.639.181 2.028.188 2.385.020 2.726.142 2.721.146 2.040.969 1.796.092 1.572.797 1.438.002 1.104.010 920.431 766.369 763.021 1.309.097 Stroški dela 1.349.514 1.603.977 1.732.178 1.783.726 1.759.784 1.223.527 1.096.251 1.127.057 1.125.008 924.270 657.306 716.470 720.574 655.122 Odpisi vrednosti 470.014 553.916 674.237 730.391 781.134 741.987 590.045 748.756 464.514 1.233.044 322.615 454.004 179.720 644.275 Drugi poslovni odhodki 1.542.813 1.726.939 1.852.144 1.649.463 1.478.142 1.327.341 1.213.241 1.146.897 918.768 733.626 632.724 593.687 536.004 547.580 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 1.825.270 1.521.882 1.301.895 817.885 -23.887 198.536 240.493 281.270 -200.244 -1.250.965 178.956 -342.884 15.964 257.691 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 2.295.285 2.075.798 1.976.133 1.548.276 757.247 940.523 830.538 1.030.026 264.270 -17.921 501.571 111.120 195.684 901.966 Finančni prihodki 152.856 174.123 157.549 147.663 165.848 175.268 167.140 125.199 120.434 134.038 21.744 10.126 9.416 5 Finančni odhodki 39.848 22.079 20.830 56.183 96.095 114.942 81.600 121.367 295.579 3.520.314 99.516 136.215 28.400 31.665 Drugi prihodki 10.922 23.210 12.254 20.095 75.923 25.926 685 3.516 4.438 32.561 15.448 9.081 8.346 2.019 Drugi odhodki 2.976 2.583 8.055 15.335 11.770 10.180 3.470 838 522 19.145 30.652 586 9 6.733 Celotni poslovni izid 1.946.224 1.694.553 1.442.813 914.125 110.019 274.608 323.248 287.780 -371.473 -4.623.825 85.980 -460.478 5.317 221.317 Skupaj davki 391.432 413.090 446.187 364.431 129.374 146.256 113.997 100.303 0 0 0 0 0 0 Čisti poslovni izid 1.554.792 1.281.463 996.626 549.694 -19.355 128.352 209.251 187.477 -371.473 -4.623.825 85.980 -460.478 5.317 221.317 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje VIVA d.o.o. realiziralo 3.767.252 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 za 49,9 % nižji. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 3.509.561 EUR. Glede na leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 za 38,3 % nižji. Tako poslovni prihodki kot poslovni odhodki so v obdobju 2004−2017 v Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov povprečju padali, pri čemer je bil povprečni padec prihodkov večji kot ) 10.000.000 R povprečni padec odhodkov. Povprečni letni padec prihodkov U v E 9.000.000 v( ik 8.000.000 obdobju 2004−2017 je znašal −3,5 %, povprečni letni padec doh 7.000.000 d poslovnih odhodkov pa −1,6 %. Poslovni odhodki so bili večinoma nižji o / 6.000.000 ik od prihodkov. Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v povprečju znašal d 5.000.000 ohir 4.000.000 p 97,6 %. in 3.000.000 vol s 2.000.000 oP 1.000.000 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež 0 predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 43,4 %), med 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 260 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 njimi največ stroški storitev (31,4 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo stroški dela (v povprečju 22,8 %). Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, ki je bil najvišji v obdobju 2004−2007. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 257.691 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBIT v letu 2017 nižji za 85,9 %. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo dobiček iz poslovanja, ki je bil najvišji v obdobju 2004−2007. V nadaljnjih letih je podjetje ustvarjalo negativni EBIT oziroma je bil EBIT nižji kot v prvih letih obdobja opazovanja. Slika 37: Casino Paquito – igralni salon 261 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 901.966 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 nižji za 60,7 %. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo pozitiven EBITDA, razen v letu 2013. EBITDA je bil najvišji v obdobju 2004−2007 in je presegal 1,5 milijona EUR. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 221.317 EUR. Glede na leto 2004 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 nižji za 85,8 %. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, ki je v letih 2004 in 2005 presegal 1 milijon EUR, v nadaljnjih letih je podjetje ustvarjalo izgubo oziroma je bil dobiček nižji kot v prvih letih obdobja opazovanja. KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 61,14 70,63 74,20 75,82 70,70 50,31 44,32 43,05 42,69 37,30 22,92 26,49 28,88 31,44 Dodana vrednost v EUR 3.644.798 3.679.775 3.708.310 3.332.002 2.517.031 2.164.050 1.926.789 2.157.083 1.389.278 906.349 1.158.877 827.590 916.258 1.557.088 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 59.614 52.099 49.977 43.946 35.602 43.014 43.474 50.106 32.543 24.299 50.562 31.242 31.726 49.526 EBIT marža v % 24,3% 18,3% 14,4% 8,9% -0,3% 3,2% 4,4% 5,4% -4,7% -39,5% 6,8% -14,2% 0,7% 6,9% EBITDA marža v % 30,6% 25,0% 21,9% 16,9% 9,1% 15,1% 15,1% 19,7% 6,2% -0,6% 19,2% 4,6% 8,0% 24,0% Neto marža v % 20,7% 15,4% 11,1% 6,0% -0,2% 2,1% 3,8% 3,6% -8,7% -146,0% 3,3% -19,0% 0,2% 5,9% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 24,3% 16,0% 8,4% -0,3% 2,2% 3,6% 3,1% -6,3% -136,8% 7,7% -56,0% 1,1% 24,8% Donosnost sredstev v % (ROA) - 19,5% 13,9% 7,1% -0,2% 1,5% 2,6% 2,4% -4,8% -88,4% 3,2% -22,0% 0,3% 6,7% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 132,1% 122,4% 116,9% 109,8% 99,7% 103,3% 104,5% 105,4% 95,5% 71,7% 106,7% 87,7% 100,6% 107,3% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - - 4,49 2,04 1,40 1,84 2,84 3,01 4,30 0,83 0,99 0,43 0,55 0,99 Neto obratni kapital v EUR - - 2.895.072 2.461.808 3.152.892 3.718.825 4.179.312 4.449.530 4.805.914 103.916 266.135 -324.677 2.994 1.275.744 Koeficient obračanja zalog - 72,90 70,32 62,59 58,52 51,53 50,30 52,84 52,39 55,65 81,52 86,17 68,61 128,11 Dnevi vezave zalog - 5,01 5,19 5,83 6,24 7,08 7,26 6,91 6,97 6,56 4,48 4,24 5,32 2,85 Koeficient obračanja terjatev - 29,85 17,15 11,07 7,44 4,58 3,67 2,90 2,23 2,91 8,23 11,19 12,86 2,95 Dnevi vezave terjatev - 12,23 21,29 32,97 49,08 79,63 99,51 125,81 163,98 125,31 44,32 32,63 28,38 123,68 Koeficient obračanja obveznosti - - - 1,61 1,40 0,63 0,68 0,74 0,00 0,44 0,16 0,31 0,42 0,24 Dnevi vezave obveznosti - - - 226,67 261,23 575,70 533,53 493,92 - 837,95 2.219,78 1.170,77 864,83 1.542,46 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 75,7% 84,3% 88,8% 79,1% 64,9% 69,5% 74,5% 77,0% 75,6% 36,4% 47,8% 27,6% 28,6% 26,4% Servisiranje dolga 0,35 0,27 0,22 0,15 0,09 0,14 0,15 0,18 0,02 -0,43 0,14 0,00 0,07 0,24 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,03 0,06 0,09 0,13 0,22 0,27 0,33 0,45 0,34 0,11 0,09 0,08 0,34 Neto dolg v EUR - - -2.454.603 -1.489.294 -865.539 -1.340.671 -1.841.877 -2.135.633 -2.653.958 -85.767 -103.706 26.686 242.783 1.030.736 Neto dolg na EBITDA - - - -1,27 -1,55 -1,17 -1,92 -1,93 -9,06 76,44 -0,19 -0,35 0,69 0,71 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - - 178,7% 138,7% 129,0% 159,3% 209,6% 234,0% 330,0% 84,8% 100,1% 38,5% 47,7% 98,1% 262 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 31,44. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih zmanjšalo za 48,6 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec števila zaposlenih, in sicer −3,6 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 1.557.088 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost zmanjšala za 57,3 %. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bil realiziran padec dodane vrednosti, in sicer −2,8 %. En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 49.526 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca zmanjšala za 16,9 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 4,4 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 6,9 %. Glede na leto 2004 se je EBIT marža znižala za 71,8 %. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. EBIT marža je bila večinoma pozitivna z najvišjimi vrednostmi v obdobju 2004−2007. V nadaljnjih letih je bila EBIT marža negativna oziroma manjša od vrednosti v prvih letih opazovanega obdobja. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 24,0 %. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža znižala za 21,6 %. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2004−2017 je bilo Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže različno. EBITDA marža je bila večinoma pozitivna, razen v letu 2.000.000 40,0% 2013. Najvišje vrednosti, ki so presegale 25 %, so bile dosežene v 20,0% ) 1.000.000 R letih 2014 in 2015, v nadaljnjih letih so bile vrednosti nižje. U 0,0% E ) v( 0 -20,0% % v d ( i zi -40,0% až Delež čis i -1.000.000 r tega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto n a -60,0% ov m l marža) je v letu 2017 znašal 5,9 %. Glede na leto 2004 se je neto -2.000.000 o os -80,0% te p marža znižala za 71,6 i N %. Gibanje neto marže v obdobju 2004−2017 ts -100,0% i -3.000.000 Č je bilo različno. Neto marža je bila večinoma pozitivna z najvišjimi -120,0% -4.000.000 -140,0% vrednostmi v obdobju 2004−2007. V nadaljnjih letih je bila neto -5.000.000 -160,0% marža negativna oziroma manjša od vrednosti v prvih letih 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 opazovanega obdobja. Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 24,8 %, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 povišal za 2,1 %. ROE je bil večinoma pozitiven, največja negativna vrednost pa je bila dosežena v letu 2013, ko je kapital občutno padel, podjetje pa je realiziralo največjo izgubo. 263 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 6,7 %. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 znižal za 65,7 %. ROA je bil večinoma pozitiven, največja negativna vrednost pa je bila dosežena v letu 2013, ko je vrednost sredstev občutno padla, podjetje pa je realiziralo največjo izgubo. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 107,3 %. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 znižala za 18,7 %. Povprečje obdobja je znašalo 104,5 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Kazalnik je bil večinoma višji od 100 %, v povprečju pa je bil realiziran padec, in sicer −0,3 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 0,99. Glede na leto 2006 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 zmanjšal za 78,0 %. Povprečje obdobja je znašalo 1,98. V obdobju 2006−2012 je bil koeficient višji od 1, kar kaže, da je bilo podjetje svoje tekoče kratkoročne obveznosti sposobno poplačati s kratkoročnimi sredstvi, v nadaljnjih letih pa je bil koeficient nižji od 1, kar kaže, da podjetje ni imelo dovolj hitro unovčljivih resursov za tekočo poravnavo svojih obveznosti. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa se je likvidnost podjetja izboljševala po letni stopnji 3,7 %. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 1.275.744 EUR. Glede na leto 2006 se je neto obratni kapital v letu 2017 zmanjšal za 55,9 %, kar je za podjetje ugodno. Neto obratni kapital je bil večinoma pozitiven. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 128,11. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 povišal za 75,7 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 7,8 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 2,85 dneva, kar je najhitreje v celotnem opazovanem obdobju. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 2,95. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 zmanjšal za kar 90,1 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bil realiziran padec vrednosti koeficienta, in sicer −2,2 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 123,68 dneva, kar pomeni, da kupci podjetju plačujejo v roku 4 mesecev. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,24. Glede na leto 2007 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 zmanjšal za 95,3 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti koeficienta, in sicer −14,8 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 1.542,46 dneva, kar je za podjetje zelo ugodno. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 26,4 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 znižala za 65,1 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kazalnika, in sicer −4,9 %. 264 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,24. Glede na leto 2004 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 30,9 %. Vrednost kazalnika je bila večinoma pozitivna, razen v letu 2013, in vselej nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,34. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povišal za več kot 10-krat, kar je za podjetje neugodno. Povprečje obdobja je znašalo 0,11 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Neto dolg je v letu 2017 znašal 1.030.736 EUR. Glede na leto 2006, Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA ko je bil neto dolg negativen, to predstavlja poslabšanje. Neto dolg 1.500.000 90,00 je bil v obdobju 2006−2014 negativen, kar je za podjetje ugodno. 80,00 1.000.000 70,00 500.000 )R 60,00 A Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 0,71 D . Glede na leto 2007, U 0 T E 50,00 I v B ko je bil neto dolg na EBITDA negativen, to predstavlja poslabšanje ( E . -500.000 g 40,00 a ol n d g Neto dolg na EBITDA je bil večinoma negativen. -1.000.000 30,00 l o o t 20,00 d -1.500.000 o Ne t 10,00 -2.000.000 Ne Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 0,00 -2.500.000 -10,00 98,1 %, kar kaže na slabšo likvidnost podjetja. Glede na leto 2006 se -3.000.000 -20,00 je kazalnik v letu 2017 zmanjšal za 45,1 %. Povprečje obdobja je 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 znašalo 145,7 %, kar pomeni, da so z dolgoročnimi viri financirana vsa Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA dolgoročna sredstva in del kratkoročnih, kar kaže na dobro likvidnost podjetja. Vrednosti kazalnika so bile večinoma večje od 100 %, razen v letu 2013 in v obdobju 2015−2017. 265 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.23 AS – MB d.o.o. 3.23.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA AS – MB d.o.o. Polni naziv: AS – MB gostinstvo in storitve d.o.o. Naslov: Slovenska ulica 2, 2000 Maribor Davčna številka: 82963053 Matična številka: 1673424000 Dejavnost po SKD 2008: R92.002 - Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 10 do 19 (http://www.bizi.si/) Koncesija: Casino Igralni salon AS Radenci OPIS PODJETJA Podjetje je bilo registrirano novembra 2002. Poleg igralnih avtomatov in elektronske rulete podjetje organizira zabavne večere. Ponašajo se z največjim igralnim salonom na prostem.80 Casino igralni salon AS Radenci se nahaja na obronku idiličnega parka v občini Radenci. V samem igralnem salonu je za goste na razpolago 109 igralnih mest, od tega je 93 sodobnih igralnih avtomatov in dve elektronski ruleti. Gostje se lahko zabavajo na igralnih avtomatih proizvajalcev IGT, Novomatic, Aristocrat, Bally, Atronic…, ter preizkušajo srečo na edinstvenih in legendarnih igrah, ko so Tabasco, Cleopatra, Coyote Moon…81 Slika 38: Casino Igralni salon AS Radenci 80 AS. 2019. Letno poročilo družbe AS 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=1673424000. 81 Casino As Radenci, Casino Radenci, Casino As, Igralni salon na prostem, open air Casino Radenci, Štajerska: http://www.casino-radenci.si/. 266 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.23.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 1.159.846 1.841.974 2.033.667 1.763.759 1.857.576 2.094.021 2.091.604 1.960.885 1.860.980 1.782.150 2.149.623 2.243.652 1.826.837 1.999.709 Dolgoročna sredstva 928.720 1.159.229 1.212.757 1.193.895 1.096.684 927.601 951.620 781.802 650.925 553.285 260.898 587.881 1.045.494 1.079.874 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 46.462 32.687 18.874 42.295 27.480 22.921 16.523 12.924 9.324 7.452 6.949 5.286 3.414 1.543 Opredmetena osnovna sredstva 575.992 443.234 510.758 457.663 383.628 463.699 494.201 330.050 202.773 107.827 45.303 110.863 134.053 170.304 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 683.308 683.125 693.937 685.576 379.702 440.896 438.828 438.828 438.006 208.646 471.732 263.086 263.086 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 61.279 0 0 0 0 0 0 644.941 644.941 Kratkoročna sredstva 229.688 682.190 819.813 567.697 759.590 1.164.431 1.139.984 1.179.083 1.210.055 1.228.865 1.888.725 1.655.771 781.343 919.835 Zaloge 22.658 22.515 12.761 12.120 12.827 13.892 15.245 14.065 10.693 8.542 9.241 4.016 9.497 7.904 Kratkoročne finančne naložbe 0 427.861 493.010 205.040 357.966 904.500 753.163 824.698 854.598 854.598 1.314.726 728.783 84.383 168.600 Kratkoročne poslovne terjatve 26.800 14.050 52.629 93.314 101.100 136.347 244.462 212.936 214.904 241.115 348.505 611.889 272.735 279.673 Denarna sredstva 180.230 217.764 261.413 257.223 287.697 109.692 127.114 127.384 129.860 124.610 216.253 311.083 414.728 463.658 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 1.439 555 1.097 2.167 1.302 1.989 0 0 0 0 0 0 0 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.159.846 1.841.974 2.033.667 1.763.759 1.857.576 2.094.021 2.091.604 1.960.885 1.860.980 1.782.150 2.149.623 2.243.652 1.826.837 1.999.710 Kapital 709.443 746.583 789.751 856.819 852.424 859.778 873.347 811.845 846.076 845.252 876.710 882.765 709.333 771.474 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4.833 266.340 0 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. 0 0 0 253.733 289.527 265.772 85.882 45.638 2.217 3.420 0 644.941 644.941 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 0 0 0 253.733 289.527 265.772 85.882 45.638 2.217 3.420 0 0 0 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 644.941 644.941 Kratkoročne obveznosti n.p. 1.095.391 1.243.916 901.660 747.459 940.076 952.485 1.062.264 969.266 929.848 1.003.153 1.360.887 472.563 441.295 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 549.576 995.189 710.600 612.128 639.603 759.721 901.690 805.173 783.123 586.320 921.568 92.511 79.301 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 545.815 248.727 191.060 135.331 300.473 192.764 160.574 164.093 146.725 416.833 439.319 380.052 361.994 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 5.280 3.960 4.640 0 894 0 0 0 0 0 142.000 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe AS – MB d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 1.999.709 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 višja za 72,4 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 5,7 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 1.079.874 EUR oziroma 54,0 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale dolgoročne poslovne terjatve, ki so znašale 644.941 EUR oziroma 59,7 % dolgoročnih sredstev. Dolgoročna sredstva so predstavljala največji delež celotnih sredstev v obdobju 2004−2008 ter v letih 2016 in 2017. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 višja za 16,3 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti dolgoročnih sredstev 8,5 %. 267 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 919.835 EUR oziroma 46,0 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 463.658 EUR oziroma 50,4 % kratkoročnih sredstev. Kratkoročna sredstva so predstavljala največji delež celotnih sredstev v obdobju 2009−2015. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za 4-krat. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V obdobju 2004−2008 kratkoročna sredstva niso presegala 1 milijona EUR, v obdobju 2009−2015 so bila višja od 1 milijona EUR, v zadnjih dveh letih pa je bila vrednost kratkoročnih sredstev nižja od 1 milijona EUR. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 771.474 EUR oziroma 38,6 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V celotnem opazovanem obdobju razen v letu 2004 je kapital predstavljal manj kot 50 % obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala znašal 43,5 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 višji za 8,7 %. Višina kapitala je bila v obdobju 2004−2017 relativno konstantna, brez večjih sprememb. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 1.228.236 EUR oziroma 61,4 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v obdobju 2004−2017 v povprečju predstavljalo večji del financiranja podjetja, razen v letu 2004. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale dolgoročne obveznosti, in sicer 644.941 EUR oziroma 52,5 %, kar predstavlja 32,3 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 višje za skoraj 3-krat. Višina ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bila relativno konstantna brez večjih sprememb, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 13,2 %. Obveznosti do virov sredstev ) Finančne in poslovne obveznosti RUE 1.600.000 2.500.000 v R) ( i U 1.400.000 t E s v o ( 2.000.000 1.200.000 n v z e e t v 1.000.000 s b d 1.500.000 o e 800.000 r e s n v v 600.000 o o l r 1.000.000 i s v o 400.000 p o d n i 200.000 i 500.000 t e s n o č 0 n n z a 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 e 0 n vb Fi 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 O Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 268 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 1.193.175 1.119.667 1.013.859 1.171.561 1.003.223 1.575.105 1.420.086 1.133.490 1.244.929 1.106.628 1.888.114 2.027.675 1.871.990 2.417.757 Čisti prihodki od prodaje 1.192.769 1.119.629 1.008.947 1.169.255 1.002.858 1.571.545 1.409.323 1.133.490 1.244.929 1.083.406 1.888.114 1.477.613 1.858.060 2.401.101 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 406 38 4.912 2.306 365 3.560 10.763 0 0 23.222 0 550.062 13.930 16.656 Poslovni odhodki 877.470 1.014.373 954.340 1.045.800 972.890 1.543.750 1.413.815 1.170.712 1.149.392 1.070.131 1.649.367 2.002.426 2.630.833 2.318.848 Stroški blaga, materiala in storitev 524.969 575.849 494.509 501.181 421.117 516.399 424.745 479.009 518.482 546.708 951.393 855.105 884.820 1.148.854 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 155.012 149.669 149.503 132.017 111.957 118.625 127.008 172.584 155.002 140.882 134.689 406.816 152.738 187.635 Stroški storitev 369.957 426.180 345.006 369.164 309.160 397.774 297.737 306.425 363.480 405.826 816.704 448.289 732.082 961.219 Stroški dela 200.247 247.083 249.218 279.263 331.312 308.858 355.590 252.944 193.454 187.249 140.481 147.499 173.992 197.906 Odpisi vrednosti 145.163 177.595 206.235 259.259 219.818 196.759 152.989 178.650 141.048 111.478 262.982 519.496 882.712 111.330 Drugi poslovni odhodki 7.091 13.846 4.378 6.097 643 521.734 480.491 260.109 296.408 224.696 294.511 480.326 689.309 860.757 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 315.705 105.294 59.519 125.761 30.333 31.355 6.271 -37.222 95.537 36.497 238.747 25.249 -758.843 98.909 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 460.867 282.888 265.754 385.020 250.151 228.114 159.260 141.428 236.585 147.975 501.729 544.745 123.869 210.239 Finančni prihodki 22.304 22.822 31.828 24.491 23.210 23.415 48.474 22.500 11.072 7.641 327 1.300 5.243 22 Finančni odhodki 26.176 62.211 40.951 54.322 42.070 47.528 39.265 54.559 40.017 54.799 209.347 21.868 164.784 1.594 Drugi prihodki 1.063 259 0 132 435 1.828 1.485 4.642 1.856 12.247 5.606 4.683 21.764 1.113 Drugi odhodki 4.404 275 1.953 4.178 5.315 734 742 898 92 4 0 2 39.170 1.014 Celotni poslovni izid 308.492 65.889 48.443 91.884 6.593 8.336 16.223 -65.537 68.356 1.582 35.333 9.362 -935.790 97.437 Skupaj davki 58.941 29.253 5.067 28.660 0 0 2.654 0 13.429 2.406 3.875 3.307 0 11.550 Čisti poslovni izid 249.551 36.636 43.376 63.224 6.593 8.336 13.569 -65.537 54.927 -824 31.458 6.055 -935.790 85.887 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje AS – MB d.o.o. ustvarilo 2.417.757 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 višji za 2-krat. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 2.318.848 EUR. Glede na ) 3.000.000 leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 nižji za 2,6 R -krat. UE v( i 2.500.000 kdo Povprečna letna rast prihodkov v obdobju 2004−2017 je znašala hd 2.000.000 o / i 8,5 %, povprečna letna rast poslovnih odhodkov pa 10,1 %. kd 1.500.000 o Višina poslovnih prihodkov je večinoma presegala poslovne hirp i 1.000.000 n odhodke, razen v letih 2011 in 2016. volso 500.000 P V povprečju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 46,0 %), Poslovni prihodki Poslovni odhodki 269 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 med njimi največ stroški storitev (33,7 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo stroški dela (v povprečju 19,0 %). Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, razen v letih 2011, 2013 in 2016. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 98.909 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBIT v letu 2017 nižji za 68,7 %. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Večinoma je podjetje ustvarilo dobiček iz poslovanja, razen v letih 2011 in 2016. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 210.239 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 nižji za 54,4 %. Podjetje je v celotnem opazovanem obdobju ustvarjalo pozitiven EBITDA. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 85.887 EUR. Glede na leto 2004 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 nižji za 65,6 %. Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, razen v letih 2011, 2013 in 2016. Najvišji dobiček je doseglo v letu 2004, in sicer 249.551 EUR, v ostalih letih dobiček ni presegel 90.000 EUR. 270 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 14,82 15,69 16,39 13,38 18,54 16,02 18,68 15,00 11,75 11,00 10,00 9,00 9,00 12,00 Dodana vrednost v EUR 661.115 529.972 514.972 664.283 581.463 536.972 514.850 394.372 430.039 335.224 642.210 692.244 297.861 408.145 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 44.610 33.778 31.420 49.647 31.363 33.519 27.562 26.291 36.599 30.475 64.221 76.916 33.096 34.012 EBIT marža v % 26,5% 9,4% 5,9% 10,8% 3,0% 2,0% 0,4% -3,3% 7,7% 3,4% 12,6% 1,7% -40,8% 4,1% EBITDA marža v % 38,6% 25,3% 26,3% 32,9% 24,9% 14,5% 11,3% 12,5% 19,0% 13,7% 26,6% 36,9% 6,7% 8,8% Neto marža v % 20,9% 3,3% 4,3% 5,4% 0,7% 0,5% 1,0% -5,8% 4,4% -0,1% 1,7% 0,4% -50,4% 3,6% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 5,0% 5,6% 7,7% 0,8% 1,0% 1,6% -7,8% 6,6% -0,1% 3,7% 0,7% -117,6% 11,6% Donosnost sredstev v % (ROA) - 2,4% 2,2% 3,3% 0,4% 0,4% 0,6% -3,2% 2,9% 0,0% 1,6% 0,3% -46,0% 4,5% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 136,0% 110,4% 106,2% 112,0% 103,1% 102,0% 100,4% 96,8% 108,3% 103,4% 114,5% 101,3% 71,2% 104,3% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,62 0,66 0,63 1,02 1,24 1,20 1,11 1,25 1,32 1,88 1,22 1,65 2,08 Neto obratni kapital v EUR - 136.375 571.086 376.637 624.259 863.958 947.220 1.018.509 1.045.962 1.082.140 1.471.892 1.216.452 401.291 557.841 Koeficient obračanja zalog - 49,57 57,20 93,99 80,40 117,64 96,74 77,34 100,57 112,65 212,35 222,92 275,00 275,98 Dnevi vezave zalog - 7,36 6,38 3,88 4,54 3,10 3,77 4,72 3,63 3,24 1,72 1,64 1,33 1,32 Koeficient obračanja terjatev - 54,82 30,26 16,02 10,32 13,24 7,40 4,96 5,82 4,75 6,40 3,08 4,20 8,69 Dnevi vezave terjatev - 6,66 12,06 22,78 35,38 27,57 49,31 73,64 62,72 76,82 56,99 118,62 86,89 41,99 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,38 0,60 0,69 0,54 0,51 0,98 0,95 0,91 0,48 0,95 0,37 0,51 Dnevi vezave obveznosti - - 969,91 607,96 532,05 670,47 708,74 373,64 382,26 402,64 763,61 384,07 979,03 721,74 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 61,2% 40,5% 38,8% 48,6% 45,9% 41,1% 41,8% 41,4% 45,5% 47,4% 40,8% 39,3% 38,8% 38,6% Servisiranje dolga 0,43 0,20 0,25 0,29 0,22 0,13 0,11 0,09 0,16 0,10 0,16 0,26 -0,02 0,08 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,02 0,03 0,06 0,10 0,08 0,13 0,20 0,17 0,21 0,16 0,24 0,24 0,12 Neto dolg v EUR - -96.049 240.766 248.337 220.198 -85.062 145.216 35.490 -133.647 -193.868 -941.239 -118.298 -406.600 -552.957 Neto dolg na EBITDA - - 0,27 0,64 0,94 0,30 0,19 0,64 -0,21 -1,11 -1,13 -0,97 -2,12 -2,28 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 64,4% 65,1% 71,8% 100,9% 123,9% 119,7% 114,8% 137,0% 153,2% 337,3% 150,2% 67,8% 71,4% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Število zaposlenih v letu 2017 je bilo 12. Glede na leto 2004 se je število zaposlenih znižalo za 19 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Največ zaposlenih je podjetje imelo v letih 2008 in 2010. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 408.145 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost znižala za 38,3 %. Najvišje dodane vrednosti je podjetje ustvarilo v prvih letih opazovanega obdobja ter v letih 2014 in 2015. 271 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 34.012 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca znižala za 23,8 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast, in sicer 5,6 %. Najvišja dodana vrednost na zaposlenca je bila ustvarjena v letu 2015. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 4,5 %. Glede na leto 2004 se je EBIT marža znižala za kar 84,4 %. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V letih 2011 in 2016 je podjetje ustvarilo negativno EBIT maržo, v ostalih letih je bila EBIT marža pozitivna. Povprečje obdobja je bilo 3,1 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 400.000 30,0% znašal 8,8 %. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža znižala za kar 20,0% 77,3 %. EBITDA marža je bila v celotnem opazovanem obdobju ) 200.000 RU 10,0% E ) pozitivna, pri čemer so bile najnižje vrednosti ustvarjene v letih 2016 in v( 0 % d 0,0% v i ( 2017. zi a i ž -200.000 n -10,0% ra vo m l s Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto -20,0% o -400.000 ot p e i N marža) je v letu 2017 znašal 3,6 t %. Glede na leto 2004 se je neto s -30,0% i -600.000 Č marža znižala za kar 82,9 %. Gibanje neto marže v obdobju -40,0% -800.000 2004−2017 je bilo različno. V letih 2011, 2013 in 2016 je podjetje -50,0% ustvarilo negativno neto maržo, v ostalih letih je bila neto marža -1.000.000 -60,0% pozitivna. Povprečje obdobja je bilo sicer negativno, in sicer −0,7 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 %. Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 11,6 %, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 povečal za 2,3-krat. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno. V letih 2011, 2013 in 2016 je bil ROE negativen, v ostalih letih so bile dosežene pozitivne vrednosti. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 4,5 %, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 povečal za 83,9 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno. V letih 2011 in 2016 je bil ROA negativen, v ostalih letih so bile dosežene pozitivne vrednosti. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 104,3 %. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 znižala za 23,3 %. Povprečje obdobja je znašalo 105,0 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Večinoma je bil kazalnik višji od 100 %, razen v letih 2011 in 2016. 272 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 2,08. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 povišal za več kot 3,3-krat. Povprečje obdobja je znašalo 1,22. Kazalnik je bil v obdobju 2005−2007 nižji od 1, od leta 2008 pa večji od 1, kar nam kaže, da je bilo podjetje sposobno pokrivati tekoče kratkoročne obveznosti s kratkoročnimi viri. Neto obratni kapital je na dan 31. 12. 2017 znašal 557.841 EUR. V celotnem opazovanem obdobju je bil neto obratni kapital pozitiven. Glede na leto 2005 se je neto obratni kapital v letu 2017 povečal za 4-krat, kar je za podjetje manj ugodno. Sicer pa je stanje neto obratnega kapitala v letu 2017 občutno nižje kot v obdobju 2011−2015, ko je neto obratni kapital presegal 1 milijon EUR. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 275,98, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 povišal za več kot 5,5-krat, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 19,4 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 1,32 dneva, kar je najboljše v primerjavi z obratom zalog v preostalih letih opazovanega obdobja. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 8,69. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 zmanjšal za kar 84,1 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti koeficienta, in sicer −4,2 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 41,99 dneva, kar sicer kaže na izboljšanje glede na obdobje od 2010−2016. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,51. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 povečal za 34,4 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 14,2 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 721,74 dneva, kar je 25,6 % manj kot v letu 2006. V povprečju podjetje plačuje dobaviteljem na dobri dve leti. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 38,6 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 znižala za 36,9 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Stopnja lastniškosti financiranja je bila v vseh letih opazovanega obdobja nižja od 50 %, razen v letu 2004. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,08. Glede na leto 2004 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 80,5 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V letu 2016 je bila vrednost kazalnika negativna, kar nakazuje na generiranje negativnega denarnega toka. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,12, kar je na ravni povprečja obdobja od 2005−2017. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povišal za kar 6,3-krat, kar je za podjetje neugodno, sicer pa vrednosti kazalnika kažejo na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. 273 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal −552.957 EUR. Neto dolg je bil večinoma negativen, razen v obdobjih od 400.000 1,50 2005−2008 in od 2010−2011, kar je za podjetje ugodno. 200.000 1,00 ) 0 0,50 Neto dolg na EBITDA je bil v letu 2017 negativen in je znašal RU DA E T I − -200.000 0,00 v B 2,28, kar kaže na dobro sposobnost podjetja odplačevati dolgove. ( E gl a o -400.000 -0,50 n d g l Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala o o te -600.000 -1,00 d N o 71,4 % in kaže na slabo likvidnost podjetja. Glede na leto 2005 se te -800.000 -1,50 N je kazalnik v letu 2017 povišal za 10,9 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Vrednosti kazalnika višje od 100 % so bile -1.000.000 -2,00 dosežene v obdobju 2008−2015, kar kaže na ugodno financiranje v -1.200.000 -2,50 tem obdobju. 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA 274 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.24 Marwin d.o.o. 3.24.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Marwin d.o.o. Polni naziv: MARWIN storitve in trgovina d.o.o. Naslov: Ljubljanska cesta 39, Celje, 3000 Celje Davčna številka: 74450689 Matična številka: 5306477000 Dejavnost po SKD 2008: R92.001 – Dejavnost igralnic Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 10−19 (https://www.bizi.si) Koncesija: Igralni salon Casino Faraon Celje OPIS PODJETJA Igralni salon Casino Faraon je začel delovati leta 2004. Prvotno ga je upravljala DAMA. Celoten ambient je urejen na temo starega Egipta. Ob vstopu v salon nas pričaka prijetno osebje in občutek življenja v piramidah, saj so prostori oblikovani v stilu blišča, kot so ga poznali v časih starega Egipta. Notranjost igralnega salona je poslikana z risbami in figurami, s kakršnimi so bile poslikane grobnice piramid v starem Egiptu, v razkošju zlatih barv. V salonu je gostom na voljo pester izbor 84 igralnih aparatov in 2 elektronski ruleti, kar skupno predstavlja 130 igralnih mest82. Slika 39: Igralni salon Casino Faraon Celje 82 Igralni salon Faraon: https://casino-faraon.com/. 275 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.24.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 616.260 705.852 959.327 2.850.083 2.375.832 2.255.204 1.993.013 2.196.523 1.975.779 2.281.094 2.467.737 2.110.347 1.689.780 1.704.373 Dolgoročna sredstva 497.020 495.188 658.813 1.540.860 1.603.317 1.645.921 1.557.948 1.724.593 1.549.741 1.830.418 1.753.754 1.682.121 1.310.304 1.316.545 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 108.329 94.705 85.249 20.877 26.373 16.453 9.404 27.125 29.972 20.909 13.705 10.296 7.128 3.960 Opredmetena osnovna sredstva 388.691 392.498 358.676 845.788 846.411 921.293 1.194.096 1.352.932 1.201.902 1.809.259 1.737.049 1.671.825 1.269.783 1.279.192 Naložbene nepremičnine n.p. 0 0 636.605 718.076 695.440 337.780 326.408 317.867 0 0 0 0 0 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 0 206.664 34.912 10.000 10.000 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne poslovne terjatve 6.382 6.386 6.385 0 0 0 13.685 14.931 0 250 3.000 0 0 0 Odložene terjatve za davek n.p. 1.599 1.840 2.678 2.457 2.735 2.983 3.197 0 0 0 0 33.393 33.393 Kratkoročna sredstva 112.825 195.212 292.690 1.291.990 747.279 576.194 416.622 461.903 424.429 449.168 712.384 426.581 377.805 383.330 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo n.p. 0 0 0 522 0 900 900 908 900 900 900 0 0 Zaloge 7.308 9.312 11.405 21.047 14.644 10.460 11.710 11.407 2.274 1.830 1.706 2.415 2.052 1.949 Kratkoročne finančne naložbe 4.184 70.550 81.602 967.257 517.388 353.865 255.029 232.995 235.089 232.995 186.396 83.323 111.652 119.033 Kratkoročne poslovne terjatve 20.593 26.647 34.698 140.822 98.335 117.915 70.969 73.877 70.520 82.098 371.874 205.810 12.881 23.651 Denarna sredstva 74.359 88.703 164.985 162.864 116.390 93.954 78.014 142.724 115.638 131.345 151.508 134.133 251.220 238.697 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 6.415 15.452 7.824 17.233 25.236 33.089 18.443 10.027 1.609 1.508 1.599 1.645 1.671 4.498 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 616.260 705.852 959.327 2.850.083 2.375.832 2.255.204 1.993.013 2.196.523 1.975.780 2.281.094 2.467.737 2.110.347 1.689.780 1.704.373 Kapital 62.846 153.021 235.979 258.441 279.370 280.110 141.032 -59.362 -228.971 136.087 476.811 432.439 181.110 316.911 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 8.010 10.766 15.275 13.102 14.960 17.999 19.388 19.237 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. 25.528 276.511 1.713.461 1.479.487 1.390.903 1.056.946 1.337.922 1.136.432 1.026.693 1.556.824 1.388.520 456.930 989.472 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 25.528 276.511 1.713.461 1.479.487 1.390.903 1.046.946 1.319.722 1.136.432 961.108 1.491.995 1.324.447 455.430 989.472 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 10.000 18.200 0 1.500 1.500 1.500 1.500 0 Odložene obveznosti za davek n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 64.085 63.329 62.573 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 519.293 420.815 834.349 587.821 557.774 768.183 882.751 1.038.597 1.108.596 426.645 279.806 1.046.435 389.830 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 308.654 135.896 496.216 374.260 311.674 478.016 361.246 427.806 656.503 252.755 171.678 869.017 181.365 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 210.639 284.919 338.133 213.561 246.100 290.167 521.505 610.790 452.093 173.890 108.129 177.418 208.465 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 15.256 28.557 16.052 11.457 8.853 15.824 10.485 9.718 7.457 9.582 5.305 8.160 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe MARWIN d.o.o., so na dan 31. 12. 2017 znašala 1.704.373 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 za 2,7-krat višja. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 15,7 %. Največ sredstev je imelo podjetje v obdobju 2007−2015, v nadaljnjih letih so se sredstva nekoliko zmanjšala. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 1.316.545 EUR oziroma 77,2 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 1.279.192 EUR oziroma 97,2 % dolgoročnih sredstev. Dolgoročna sredstva so v vseh letih opazovanega obdobja predstavljala največji delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila 276 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 dolgoročna sredstva v letu 2017 za 2,6-krat višja. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti dolgoročnih sredstev 12,1 %. Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 383.330 EUR oziroma 22,5 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 238.697 EUR oziroma 62,3 % kratkoročnih sredstev. Kratkoročna sredstva so v vseh letih opazovanega obdobja predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 za skoraj 3,4-krat višja. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 29,9 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 316.911 EUR oziroma 18,6 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Kapital je v vseh letih opazovanega obdobja predstavljal manjši del obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala znašal 11,3 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 za 5-krat višji. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Kapital je bil večinoma pozitiven, negativen pa je bil v letih 2011 in 2012. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 1.387.462 EUR oziroma 81,4 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v vseh letih opazovanega obdobja predstavljalo največji del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale dolgoročne obveznosti, in sicer 989.472 EUR oziroma 71,3 %, kar predstavlja 58,1 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 za 2,5-krat višje. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 18,0 %. ) Finančne in poslovne obveznosti R Obveznosti do virov sredstev UE 3.000.000 ) v 3.500.000 ( R it U s 2.500.000 E 3.000.000 o v n ( z 2.500.000 v e 2.000.000 e v ts b 2.000.000 d o e e 1.500.000 r 1.500.000 n s v v o o l 1.000.000 r 1.000.000 s i o v p 500.000 o n d i 500.000 it 0 e s n o č 0 n -500.000 n z a e n 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 i v F bO Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 277 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 560.769 1.030.624 1.356.153 1.551.452 1.493.340 1.322.618 1.230.078 1.176.467 1.178.023 1.489.564 1.317.068 1.370.599 1.568.277 1.673.286 Čisti prihodki od prodaje 526.564 1.024.097 1.356.153 1.538.751 1.473.168 1.306.425 1.212.298 1.176.122 1.173.083 1.441.828 1.314.734 1.370.599 1.568.277 1.673.286 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 34.205 6.527 0 12.701 20.172 16.193 17.780 345 4.940 47.736 2.334 0 0 0 Poslovni odhodki 658.966 925.536 1.105.327 1.322.433 1.141.990 1.114.984 1.203.321 1.290.683 1.229.077 1.323.616 1.119.136 1.188.457 1.501.393 1.497.625 Stroški blaga, materiala in storitev 291.329 429.953 526.282 599.663 445.298 403.312 468.777 541.156 503.662 441.187 335.397 331.512 408.042 474.067 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 62.549 66.180 66.890 90.291 94.838 59.561 89.643 101.538 102.026 121.284 102.277 109.564 109.564 118.617 Stroški storitev 228.780 363.773 459.392 509.372 350.460 343.751 379.134 439.618 401.636 319.903 233.120 221.948 298.478 355.450 Stroški dela 200.469 271.354 301.275 342.748 474.567 513.367 534.184 543.047 491.768 451.359 366.262 401.116 455.781 547.918 Odpisi vrednosti 115.880 147.867 168.238 237.683 174.731 178.816 165.851 172.288 219.220 101.186 115.382 136.741 282.291 96.965 Drugi poslovni odhodki 51.288 76.362 109.532 142.339 47.394 19.489 34.509 34.192 14.427 329.884 302.095 319.088 355.279 378.675 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -98.197 105.088 250.826 229.019 351.350 207.634 26.757 -114.216 -51.054 165.948 197.932 182.142 66.884 175.661 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 17.682 252.955 419.063 466.702 526.081 386.450 192.608 58.072 168.166 267.134 313.314 318.884 349.175 272.626 Finančni prihodki 197 1.911 5.718 15.514 16.458 12.471 3.615 3.523 1.660 5.096 2.530 2.230 3.616 3.318 Finančni odhodki 19.135 17.084 136.978 203.310 320.254 170.914 162.757 87.746 104.309 104.783 165.489 224.409 35.812 31.401 Drugi prihodki 712 196 3.606 3.109 3 1.521 156 6 118 3.659 3 4 1.075 7 Drugi odhodki 4 4 13.159 5.947 21.334 41.838 7.098 2.174 10.787 21.274 25.008 5.097 2.128 528 Celotni poslovni izid -116.427 90.107 110.013 38.385 26.223 8.874 -139.327 -200.607 -164.372 48.646 9.968 -45.130 33.635 147.057 Skupaj davki 0 0 26.999 15.924 5.294 8.135 -249 -213 3.197 -252 -756 -756 -20.540 11.255 Čisti poslovni izid -116.427 90.107 83.014 22.461 20.929 739 -139.078 -200.394 -167.569 48.898 10.724 -44.374 54.175 135.802 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje MARWIN d.o.o., realiziralo 1.673.286 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 skoraj 3-krat višji. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 1.497.625 EUR. Glede na Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 skoraj 2,3-krat višji. ) 1.800.000 R UE v 1.600.000 ( Poslovni prihodki so v povprečju rasli hitreje kot odhodki, povprečna ikd 1.400.000 oh letna rast prihodkov v obdobju 2004−2017 je znašala 11,0 %, d 1.200.000 o / povprečna letna rast poslovnih odhodkov pa 7,6 ik 1.000.000 %. V vseh letih doh 800.000 opazovanega obdobja so bili prihodki višji od odhodkov, razen v letih irp i 600.000 n 2004, 2011 in 2012. Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v vol 400.000 so povprečju znašal 92,3 %. P 200.000 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 278 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 37,9 %), med njimi največ stroški storitev (30,1 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo stroški dela (v povprečju 35,3 %). Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom. Izguba je bila ustvarjena v letu 2004, v obdobju 2010−2012 in v letu 2015. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 175.661 EUR. Glede na leto 2004, ko je bil EBIT negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma ustvarjalo dobiček iz poslovanja, razen v letih 2004, 2011 in 2012. Največji dobiček iz poslovanja je bil ustvarjen v obdobju 2006−2009. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 272.626 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 za 15-krat višji . Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast EBITDA 117,6 %. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje generiralo pozitiven EBITDA, ki je bil najvišji v obdobju 2006−2009. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 135.802 EUR, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2004, ko je bil čisti poslovni izid negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, razen v letu 2004, v obdobju 2010−2012 in v letu 2015. 279 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 13,75 15,37 15,37 16,96 18,13 17,00 18,00 18,00 18,34 17,76 14,54 15,62 16,84 18,31 Dodana vrednost v EUR 218.152 524.308 720.338 809.450 1.000.648 899.817 726.792 601.119 659.934 718.493 679.576 719.999 804.956 820.544 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 15.866 34.112 46.866 47.727 55.193 52.930 40.377 33.396 35.983 40.456 46.738 46.095 47.800 44.814 EBIT marža v % -18,6% 10,3% 18,5% 14,9% 23,8% 15,9% 2,2% -9,7% -4,4% 11,5% 15,1% 13,3% 4,3% 10,5% EBITDA marža v % 3,4% 24,7% 30,9% 30,3% 35,7% 29,6% 15,9% 4,9% 14,3% 18,5% 23,8% 23,3% 22,3% 16,3% Neto marža v % -22,1% 8,8% 6,1% 1,5% 1,4% 0,1% -11,5% -17,0% -14,3% 3,4% 0,8% -3,2% 3,5% 8,1% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 83,5% 42,7% 9,1% 7,8% 0,3% -66,0% -490,7% 116,2% -105,3% 3,5% -9,8% 17,7% 54,5% Donosnost sredstev v % (ROA) - 13,6% 10,0% 1,2% 0,8% 0,0% -6,5% -9,6% -8,0% 2,3% 0,5% -1,9% 2,9% 8,0% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 85,1% 111,4% 122,7% 117,3% 130,8% 118,6% 102,2% 91,2% 95,8% 112,5% 117,7% 115,3% 104,5% 111,7% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,38 0,70 1,55 1,27 1,03 0,54 0,52 0,41 0,41 1,67 1,52 0,36 0,98 Neto obratni kapital v EUR - -15.427 7.770 953.857 533.718 330.094 126.455 -59.602 -186.360 -2.925 538.494 318.452 200.387 174.865 Koeficient obračanja zalog - 123,24 130,92 94,83 82,55 104,08 109,36 101,75 171,49 702,65 743,63 665,18 702,16 836,43 Dnevi vezave zalog - 2,96 2,79 3,85 4,42 3,51 3,34 3,59 2,13 0,52 0,49 0,55 0,52 0,44 Koeficient obračanja terjatev - 43,36 44,21 17,53 12,32 12,08 12,84 16,24 16,25 18,89 5,79 4,75 14,34 91,61 Dnevi vezave terjatev - 8,42 8,26 20,82 29,63 30,21 28,43 22,48 22,46 19,32 63,02 76,92 25,45 3,98 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,27 0,29 0,34 0,26 0,33 0,25 0,18 0,23 0,33 0,78 0,77 0,61 Dnevi vezave obveznosti - - 1.352,06 1.259,34 1.061,64 1.408,44 1.091,76 1.458,86 2.025,40 1.599,35 1.116,99 469,76 475,63 593,71 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 10,2% 21,7% 24,6% 9,1% 11,8% 12,4% 7,1% -2,7% -11,6% 6,0% 19,3% 20,5% 10,7% 18,6% Servisiranje dolga 0,00 0,25 0,20 0,17 0,13 0,14 0,02 -0,02 0,04 0,10 0,10 0,07 0,22 0,15 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,02 0,02 0,06 0,08 0,08 0,08 0,06 0,06 0,05 0,17 0,21 0,07 0,01 Neto dolg v EUR - 174.929 165.820 1.079.556 1.219.969 1.254.758 1.191.919 1.305.249 1.213.511 1.253.271 1.406.846 1.278.669 961.575 813.107 Neto dolg na EBITDA - - 0,41 1,33 2,19 3,20 6,35 21,50 7,49 4,62 4,25 4,21 3,21 3,25 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 36,1% 77,8% 128,0% 109,7% 101,5% 76,3% 73,1% 58,6% 59,9% 112,3% 104,4% 48,6% 99,2% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 18,31. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih povečalo za 33,2 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih, in sicer 2,6 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 820.544 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost povečala za več kot 3,7-krat. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti 15,4 %. 280 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 44.814 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca povečala za več kot 2,8-krat. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 12,0 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 10,5 %. Glede na leto 2004, ko je bila EBIT marža negativna, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. EBIT marža je bila večinoma pozitivna, negativne vrednosti pa so bile ustvarjene v letih 2004, 2011 in 2012. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 16,3 %, kar je najmanj v obdobju 2004−2017. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža povečala za skoraj 5-krat. Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže Povprečje obdobja je znašalo 21,0 % z najvišjimi vrednostmi v 200.000 15,0% obdobju 2006−2008, ki so presegale 30 %. V vseh letih je bila 150.000 ) 10,0% R EBITDA marža pozitivna, v povprečju je bila realizirana letna rast UE 100.000 5,0% ) v % ( 58,4 %. d 50.000 v( iz 0,0% a i ž i 0 r n a -5,0% Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto ov m l -50.000 ot os marža) je v letu 2017 znašal 8, p -10,0% 1 %. Glede na leto 2004, ko je i -100.000 Ne tsi bila neto marža negativna, to predstavlja pomembno Č -15,0% -150.000 izboljšanje. Gibanje neto marže v obdobju 2004−2017 je bilo -20,0% -200.000 različno. Neto marža je bila večinoma pozitivna, negativne -250.000 -25,0% 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 vrednosti pa so bile ustvarjene v letu 2004, v obdobju 2010−2012 Čisti poslovni izid Neto marža v % in v letu 2015. Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 54,5 %. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 znižal za 34,7 %. ROE je bil večinoma pozitiven, negativne vrednosti so bile ustvarjene v letih 2010, 2011, 2013 in 2015. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 8,0 %. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 znižal za 41,3 %. ROA je bil večinoma pozitiven, negativne vrednosti so bile ustvarjene v obdobju 2010−2012 in v letu 2015. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 111,7 %. Glede na leto 2005 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 povečala za 31,3 %. Povprečje obdobja je znašalo 109,8 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Kazalnik je bil večinoma višji od 100 %, razen v letih 2004, 2011 in 2012. V povprečju je bila realizirana letna rast kazalnika 2,8 %. 281 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 0,98. Glede na leto 2005 je bil kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 za 2,6-krat višji. Povprečje obdobja je znašalo 0,87 in kaže na slabšo likvidnost podjetja. Kazalnik je bil večinoma nižji od 1, kar nam kaže, da podjetje nima dovolj hitro unovčljivih resursov za tekočo poravnavo svojih obveznosti. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa se je likvidnost podjetja izboljševala po letni stopnji 41,4 %. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 174.865 EUR. V letu 2005 je bil neto obratni kapital negativen, kar je za podjetje bolj ugodno. Neto obratni kapital je bil večinoma pozitiven, razen v letu 2005 in v obdobju 2011−2013. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 836,43, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 je bil koeficient obračanja zalog v letu 2017 za več kot 6,7-krat višji. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 32,3 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 0,44 dneva, kar predstavlja najkrajšo vezavo zalog v opazovanem obdobju. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 91,61, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 je bil koeficient obračanja terjatev v letu 2017 za 2,1-krat višji. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 51,1 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 3,98 dneva, kar predstavlja najkrajšo vezavo terjatev v opazovanem obdobju. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,61. Glede na leto 2006 je bil koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 za skoraj 2,3-krat višji, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 14,9 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 593,71 dneva, kar je sicer manj kot v letu 2006, a za podjetje še vedno ugodno. V letu 2017 je podjetje dobaviteljem plačevalo v povprečju na leto in pol. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 18,6 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 povišala za 82,3 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Stopnja lastniškosti financiranja je bila večinoma pozitivna, razen v letih 2011 in 2012, ko je bil kapital podjetja negativen. Vrednosti kazalnika kažejo na visoko zadolževanje, kar ima lahko za posledico večjo izpostavljenost tveganjem pri poslovanju. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,15. Glede na leto 2004, ko je kazalnik znašal 0,00, to kaže na izboljšanje. Vrednost kazalnika je bila večinoma pozitivna, razen v letu 2011, in vselej nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,01. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 zmanjšal za 52,4 %. Povprečje obdobja je znašalo 0,08 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 21,4 %. 282 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je v letu 2017 znašal 813.107 EUR. Glede na leto 2005 se Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA je vrednost neto dolga v letu 2017 povišala za več kot 4,6 1.600.000 25,00 -krat, a je še vedno znašal 1.400.000 a manj kot povprečje opazovanega obdobja. Neto 20,00 ) 1.200.000 A dolg je bil v opazovanem obdobju vselej pozitiven in je dosegal najvišje R D U T E 1.000.000 I v 15,00 B pozitivne vrednosti v obdobju 2007−2015, ko je presegal 1 milijon EUR. ( E g a ol 800.000 n d g l o 10,00 o t 600.000 d Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 3,25. Glede na leto 2006 o Ne t 400.000 Ne se je neto dolg na EBITDA v letu 2017 povečal za 8-krat, a je še 5,00 200.000 vedno znašal manj kot povprečje opazovanega obdobja. Neto dolg 0 0,00 na EBITDA je bil v opazovanem obdobju vselej pozitiven. 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 99,2 %. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povečal za več kot 2,7-krat. Povprečje obdobja je znašalo 83,5 %, kar pomeni, da so dolgoročna sredstva v določeni višini financirana s kratkoročnimi sredstvi, kar kaže na neugodno financiranje in podkapitaliziranost podjetja. Vrednosti kazalnika so bile večinoma manjše od 100 %. 283 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.25 Hotel Žalec d.o.o. 3.25.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Hotel Žalec d.o.o. Polni naziv: HOTEL ŽALEC d.o.o. Žalec Naslov: Mestni trg 3, Žalec, 3310 Žalec Davčna številka: 14913852 Matična številka: 5856744000 Dejavnost po SKD 2008: I55.100 – Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Salon igralnih avtomatov & zabavišče, Casino Rubin Žalec OPIS PODJETJA Hotel Žalec je bil ustanovljen leta 1994, kot d.o.o., nudil je dejavnosti hotelov in restavracij. Igralni salon je dobil koncesijo leta 2002. Hotel Žalec83 ponuja 44 sob, kavarno, bistro, kozmetični salon, solarij, letni vrt, salon za bankete, nočni klub in igralni salon Casino Rubin. Igralni salon in zabavišče »Casino RUBIN« je igralni salon s 55 igralnimi aparati in dvema elektronskima ruletama. V igralnem salonu prirejajo posebne igre na srečo, zabavne prireditve, nudijo hotelsko ponudbo in kabaretni program84. Slika 40: Salon igralnih avtomatov & zabavišče, Casino Rubin Žalec 83 Hotel Žalec. 2019. Letno poročilo za družbo Hotel Žalec. 2018. https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5856744000 84 O https://hotel-zalec.si/?lang=sl 284 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.25.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov Opomba: Računovodski izkazi in izračunani kazalniki se nanašajo na podjetje Hotel Žalec d.o.o. BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 2.316.497 1.994.348 2.157.106 2.402.429 2.203.414 2.162.103 1.956.298 1.825.134 1.688.742 1.559.020 1.498.592 1.519.350 1.450.697 1.555.775 Dolgoročna sredstva 1.867.863 1.616.663 1.781.885 1.997.027 1.917.420 1.969.390 1.807.499 1.674.288 1.556.666 1.474.225 1.421.259 1.378.116 1.361.033 1.368.255 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 16.343 11.362 8.888 4.634 1.366 1.127 1.247 838 760 486 303 139 0 9.244 Opredmetena osnovna sredstva 1.851.520 1.605.301 1.772.997 1.992.393 1.911.386 1.963.327 1.801.705 1.668.903 1.551.359 1.469.192 1.416.409 1.377.977 1.361.033 1.359.011 Odložene terjatve za davek n.p. 0 0 0 4.668 4.936 4.547 4.547 4.547 4.547 4.547 0 0 0 Kratkoročna sredstva 156.722 85.568 319.245 349.426 230.017 192.713 148.799 150.846 132.076 84.795 77.333 141.234 89.664 187.520 Zaloge 20.313 18.871 25.730 18.892 19.299 20.633 19.802 22.503 28.992 16.797 14.785 16.938 26.554 30.704 Kratkoročne finančne naložbe 0 0 0 86.828 594 594 594 594 594 594 594 55.594 594 594 Kratkoročne poslovne terjatve 61.257 35.433 57.106 83.974 90.505 71.100 36.365 33.063 57.887 18.480 25.855 18.888 28.213 32.209 Denarna sredstva 75.151 31.264 236.409 159.732 119.619 100.386 92.038 94.686 44.603 48.924 36.099 49.814 34.303 124.013 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 291.913 292.117 55.976 55.976 55.977 0 0 0 0 0 0 0 0 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 2.316.497 1.994.348 2.157.107 2.402.429 2.203.414 2.162.103 1.956.298 1.825.134 1.688.742 1.559.020 1.498.592 1.519.350 1.450.698 1.555.774 Kapital 335.639 338.924 340.820 409.223 484.256 460.979 281.568 225.993 233.270 235.367 276.576 294.489 314.248 390.607 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 43.228 44.454 49.353 45.477 45.285 45.285 45.285 45.285 0 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. 1.025.693 1.346.186 1.199.239 1.043.834 970.825 1.076.708 1.068.947 866.547 895.517 885.402 932.464 847.340 789.360 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 1.025.693 1.346.186 1.199.239 1.043.834 970.825 1.076.708 1.068.947 866.547 895.517 885.000 931.800 846.975 788.762 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 402 664 365 598 Kratkoročne obveznosti n.p. 629.730 470.101 750.739 630.735 680.946 552.545 484.909 543.640 382.851 291.329 292.397 289.110 375.807 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 401.527 299.925 422.436 334.589 291.693 228.420 271.826 258.480 141.740 88.800 60.000 60.000 160.000 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 228.204 170.176 328.303 296.146 389.253 324.125 213.083 285.160 241.111 202.529 232.397 229.110 215.807 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 135 0 0 0 0 0 0 0 0 0 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe Hotel Žalec d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 1.555.775 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 nižja za 32,8 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti sredstev, in sicer –2,7 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 1.368.255 EUR oziroma 87,9 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 1.359.011 EUR oziroma 99,3 % dolgoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 nižja za 26,7 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti dolgoročnih sredstev, in sicer −2,1 %. 285 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 187.520 EUR oziroma 12,1 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 124.013 EUR oziroma 66,1 % kratkoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za 19,7 %. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 20,3 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 390.607 EUR oziroma 25,1 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V celotnem obdobju od 2004−2017 je kapital predstavljal najmanjši del obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala znašal 17,7 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 višji za 16,4 %. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kapitala 2,7 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 1.165.167 EUR oziroma 74,9 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v obdobju 2004−2017 predstavljalo manjši del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale dolgoročne obveznosti, in sicer 789.360 EUR oziroma 67,7 %, kar predstavlja 50,7 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 nižje za 41,2 %. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec, in sicer −3,7 %. ) Finančne in poslovne obveznosti R Obveznosti do virov sredstev UE 2.500.000 ) v 3.000.000 ( R it UE 2.000.000 os 2.500.000 v n ( z v e e v t 2.000.000 1.500.000 sd ob e e r 1.500.000 n s 1.000.000 v ovl ori 1.000.000 os v p o 500.000 n d i 500.000 i e ts nč o 0 n 0 n z a 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 e n 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 i v F bO Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 286 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 1.944.869 1.804.448 1.862.327 2.767.999 3.013.880 2.847.754 2.321.026 2.091.573 2.055.170 1.667.769 1.614.862 1.609.725 1.607.358 1.678.384 Čisti prihodki od prodaje 1.944.869 1.795.484 1.862.327 2.767.999 3.013.047 2.846.754 2.321.026 2.090.373 2.055.170 1.667.769 1.610.802 1.558.582 1.600.986 1.668.676 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 8.964 0 0 833 1.000 0 1.200 0 0 4.060 51.143 6.372 9.708 Poslovni odhodki 1.778.266 1.714.633 1.824.060 2.592.618 2.835.788 2.764.835 2.267.982 2.105.675 1.977.425 1.613.623 1.523.186 1.532.075 1.536.696 1.548.819 Stroški blaga, materiala in storitev 627.182 612.831 668.194 884.221 1.035.905 805.254 674.222 601.045 530.711 496.334 472.020 453.916 422.240 415.859 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 294.879 283.051 332.002 375.333 370.515 305.129 287.737 265.530 245.191 237.167 229.466 234.458 214.413 215.146 Stroški storitev 332.303 329.780 336.192 508.888 665.390 500.125 386.485 335.515 285.520 259.167 242.554 219.458 207.827 200.713 Stroški dela 471.186 476.949 462.118 627.279 726.556 777.249 747.695 724.492 693.100 618.509 609.928 651.489 692.126 697.332 Odpisi vrednosti 304.503 259.507 293.909 322.843 301.229 419.220 270.473 249.214 218.447 88.792 63.464 66.335 58.925 60.913 Drugi poslovni odhodki 375.395 365.346 399.839 758.275 772.098 763.112 575.592 530.924 535.167 409.988 377.774 360.335 363.405 374.715 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 166.603 89.815 38.267 175.381 178.092 82.919 53.044 -14.102 77.745 54.146 91.676 77.650 70.662 129.565 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 471.106 349.322 332.177 498.224 479.321 502.139 323.517 235.112 296.192 142.938 155.140 143.985 129.587 190.478 Finančni prihodki 1.059 19.926 8.235 12.877 4.122 3.053 10.496 4.965 1.746 2.838 3.638 655 2.649 0 Finančni odhodki 165.884 96.313 84.678 75.290 97.419 49.836 242.563 44.927 69.346 51.378 51.330 58.078 57.141 54.399 Drugi prihodki 11.575 0 66.640 300 393 802 0 2.852 1.776 846 2.897 2.266 3.589 1.194 Drugi odhodki 3.998 0 16.135 14.165 2.218 1.330 0 4.363 4.644 4.355 5.672 32 0 0 Celotni poslovni izid 9.355 13.428 12.329 99.103 82.970 35.608 -179.023 -55.575 7.277 2.097 41.209 22.461 19.759 76.360 Skupaj davki 0 10.378 10.342 30.705 7.937 2.910 388 0 0 0 0 4.548 0 0 Čisti poslovni izid 9.355 3.050 1.987 68.398 75.033 32.698 -179.411 -55.575 7.277 2.097 41.209 17.913 19.759 76.360 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje Hotel Žalec d.o.o. realiziralo 1.678.384 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 nižji za 13,7 %. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 1.548.819 EUR. Glede na leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 nižji za 12,9 %. Poslovni odhodki so se v obravnavanem obdobju v povprečju gibali Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov podobno kot prihodki. V povprečju je bila stopnja spremembe ) 3.500.000 RUE v prihodkov 0,0 %, poslovni odhodki pa so v povprečju padli pod ( 3.000.000 ikd − o 0,1 %. V celotnem opazovanem obdobju so poslovni prihodki presegali 2.500.000 hdo odhodke, razen v letu 2011. Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v / i 2.000.000 kdo povprečju znašal 95,6 %. hi 1.500.000 rp in v 1.000.000 olso V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež P 500.000 predstavljali stroški dela (v povprečju 33,6 %), sledijo stroški blaga, 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 287 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 materiala in storitev (v povprečju 31,3 %), med njimi največ stroški storitev (17,0 % vseh poslovnih odhodkov). Podjetje je v opazovanem obdobju večinoma poslovalo z dobičkom, izguba je bila ustvarjena v letih 2010 in 2011. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 129.565 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBIT v letu 2017 nižji za 32,2 %. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Večinoma je bil dosežen dobiček iz poslovanja, ki je bil največji v letih 2004, 2007 in 2008, v letu 2011 pa je bila ustvarjena izguba iz poslovanja v višini −14.102 EUR. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 190.478 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 nižji za 59,6 %. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje generiralo pozitiven EBITDA. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Najvišji EBITDA je podjetje ustvarilo v letu 2004 in v obdobju 2007−2009. V povprečju je bil realiziran padec EBITDA, in sicer −2,3 %. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 76.360 EUR, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2004 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 višji za več kot 8-krat. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Večinoma je podjetje poslovalo z dobičkom, izguba je bila generirana le v letih 2010 in 2011. 288 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 38,16 37,42 35,19 37,83 39,35 38,86 36,60 47,00 33,69 31,25 31,72 31,38 33,58 33,57 Dodana vrednost v EUR 942.292 826.272 794.295 1.125.503 1.205.877 1.279.388 1.071.212 959.604 989.292 761.447 765.068 795.474 821.713 887.810 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 24.693 22.081 22.572 29.752 30.645 32.923 29.268 20.417 29.365 24.366 24.119 25.350 24.470 26.447 EBIT marža v % 8,6% 5,0% 2,1% 6,3% 5,9% 2,9% 2,3% -0,7% 3,8% 3,2% 5,7% 5,0% 4,4% 7,8% EBITDA marža v % 24,2% 19,5% 17,8% 18,0% 15,9% 17,6% 13,9% 11,2% 14,4% 8,6% 9,6% 9,2% 8,1% 11,4% Neto marža v % 0,5% 0,2% 0,1% 2,5% 2,5% 1,1% -7,7% -2,7% 0,4% 0,1% 2,6% 1,1% 1,2% 4,6% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 0,9% 0,6% 18,2% 16,8% 6,9% -48,3% -21,9% 3,2% 0,9% 16,1% 6,3% 6,5% 21,7% Donosnost sredstev v % (ROA) - 0,1% 0,1% 3,0% 3,3% 1,5% -8,7% -2,9% 0,4% 0,1% 2,7% 1,2% 1,3% 5,1% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 109,4% 105,2% 102,1% 106,8% 106,3% 103,0% 102,3% 99,3% 103,9% 103,4% 106,0% 105,1% 104,6% 108,4% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,14 0,68 0,47 0,36 0,28 0,27 0,31 0,24 0,22 0,27 0,48 0,31 0,50 Neto obratni kapital v EUR - -142.636 149.070 21.123 -66.129 -196.540 -175.326 -62.237 -153.084 -156.316 -125.196 -91.163 -139.446 -28.288 Koeficient obračanja zalog - 91,64 83,51 124,06 157,79 142,58 114,80 98,82 79,82 72,85 102,01 98,26 73,62 58,29 Dnevi vezave zalog - 3,98 4,37 2,94 2,31 2,56 3,18 3,69 4,57 5,01 3,58 3,71 4,96 6,26 Koeficient obračanja terjatev - 37,14 40,25 39,24 34,54 35,23 43,20 60,22 45,19 43,68 72,67 69,67 67,98 55,23 Dnevi vezave terjatev - 9,83 9,07 9,30 10,57 10,36 8,45 6,06 8,08 8,36 5,02 5,24 5,37 6,61 Koeficient obračanja obveznosti - - 1,67 1,51 1,19 0,89 0,81 0,99 0,98 0,90 1,03 1,08 0,93 0,97 Dnevi vezave obveznosti - - 218,99 242,38 307,58 409,94 452,47 369,23 370,85 404,97 352,84 338,54 392,82 377,41 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 14,5% 17,0% 15,8% 17,0% 22,0% 21,3% 14,4% 12,4% 13,8% 15,1% 18,5% 19,4% 21,7% 25,1% Servisiranje dolga 0,16 0,14 0,15 0,15 0,13 0,16 0,04 0,09 0,11 0,05 0,07 0,05 0,05 0,09 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,03 0,02 0,03 0,03 0,03 0,02 0,02 0,02 0,02 0,01 0,01 0,01 0,02 Neto dolg v EUR - 1.395.956 1.409.702 1.375.115 1.258.210 1.161.538 1.212.496 1.245.493 1.079.830 987.739 937.107 886.392 872.078 824.155 Neto dolg na EBITDA - - 4,22 2,79 2,75 2,41 3,67 5,23 3,93 7,23 6,20 6,33 6,78 4,45 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 84,4% 94,7% 80,5% 79,7% 72,7% 75,1% 77,3% 70,7% 76,7% 81,7% 89,0% 85,3% 86,2% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 33,57. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih zmanjšalo za 12,0 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec števila zaposlenih, in sicer −0,2 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 887.810 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost znižala za 5,8 %. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dodane vrednosti 0,6 %. 289 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 26.447 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca povišala za 7,1 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 2,2 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 7,9 %. Glede na leto 2004 se je EBIT marža znižala za 9,4 %. Povprečje obdobja je znašalo 4,4 %. EBIT marža je bila v celotnem obdobju opazovanja pozitivna, razen v letu 2011. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže znašal 11,4 %. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža znižala za 100.000 6,0% 52,9 %. Povprečje obdobja je znašalo 14,3 % z najvišjimi vrednostmi ) 4,0% R 50.000 v obdobju 2004−2012. V vseh letih je bila EBITDA marža pozitivna. V UE 2,0% ) v % ( povprečju je bil realiziran padec EBITDA marže, in sicer −3,4 %. d 0 v( i z 0,0% a i ž i r n a v -50.000 -2,0% o m Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto ls ot op -4,0% marža) je v letu 2017 znašal 4,6 %, kar je največ v celotnem i -100.000 Ne ts opazovanem obdobju. Glede na leto 2004 se je neto marža -6,0% Či -150.000 povišala za več kot 9-krat. Povprečje obdobja je znašalo 0,5. -8,0% Večinoma je bila neto marža pozitivna, razen v letih 2010 in 2011. -200.000 -10,0% 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 21,7 %, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 povišal za več kot 23-krat. ROE je bil večinoma pozitiven, razen v letih 2010 in 2011. Povprečje obdobja je znašalo 2,1 %. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 5,1 %, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 povišal za več kot 35-krat. ROA je bil večinoma pozitiven, razen v letih 2010 in 2011. Povprečje obdobja je znašalo 0,6 %. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 108,4 %. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 znižala za 0,9 %. Povprečje obdobja je znašalo 104,7 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Večinoma je bil kazalnik višji od 100 %, razen v letu 2011, ko so poslovni odhodki presegali poslovne prihodke. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 0,50. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 povišal za več kot 3,6-krat. Povprečje obdobja je znašalo 0,35. Kazalnik je bil v celotnem opazovanem obdobju nižji od 1, kar nam kaže, da podjetje ni bilo sposobno pokrivati tekočih kratkoročnih obveznosti s kratkoročnimi viri. 290 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto obratni kapital podjetja je bil v letu 2017 negativen in je znašal −28.288 EUR. Večinoma je bil neto obratni kapital negativen, razen v letih 2006 in 2007. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 58,29. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 znižal za 36,4 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti koeficienta, in sicer −1,1 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 6,26 dneva, kar je najslabše glede na celotno opazovano obdobje. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 55,23. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povišal za 48,7 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 5,9 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 6,61 dneva, kar je boljše kot v letu 2005, ko je bil obrat terjatev daljši, a boljše od povprečja za obdobje od 2005−2017. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,97. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja obveznosti znižal za 42,0 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti koeficienta, in sicer −3,8 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 377,41 dneva, kar je sicer več kot v letu 2006, a približno na ravni povprečja obdobja. V povprečju podjetje plačuje dobaviteljem približno na 1 leto. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 25,1 %, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 povišala za 73,3 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 5,6 %. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,09. Glede na leto 2004 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 46,9 %. V celotnem opazovanem obdobju je bil kazalnik pozitiven in vedno manjši od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,02, kar je povprečje obdobja od 2005−2017. Vrednosti kazalnika kažejo na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. 291 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg v letu 2017 je znašal 824.155 EUR, kar je najmanj glede na Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA celotno opazovano obdobje. Glede na leto 2005 se je neto dolg v letu 1.600.000 8,00 2017 znižal za 41,0 %. V celotnem obdobju opazovanja je bil neto dolg 1.400.000 7,00 pozitiven. Podjetje je bilo najbolj zadolženo v obdobju 2005−2012, ko je ) 1.200.000 6,00 R A neto dolg presegal 1 milijon EUR. D U T E 1.000.000 5,00 I v B ( E g a ol 800.000 4,00 n Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 4,45, kar kaže na slabšo d g l o o t 600.000 3,00 d likvidnost podjetja in nižjo sposobnost podjetja odplačevati dolgove. o Glede Ne t 400.000 2,00 Ne na leto 2006 se je neto dolg na EBITDA v letu 2017 povišal za 5,4 %. 200.000 1,00 0 0,00 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 86,2 %, kar kaže na slabo likvidnost podjetja. Glede na leto 2005 se je Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA kazalnik v letu 2017 povišal za 2,1 %. Povprečje obdobja je znašalo 81,1 %. V obdobju 2005−2017 je bila vrednost kazalnika nižja od 100 %, kar pomeni, da so dolgoročna sredstva v določeni višini financirana s kratkoročnimi sredstvi in to kaže na neugodno financiranje ter podkapitaliziranost podjetja. 292 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.26 Lev – plus d.o.o. 3.26.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Lev – Plus d.o.o. Polni naziv: LEV – PLUS, hoteli, gostinske in turistične storitve d.o.o. Naslov: Stritarjeva 1, 4000 Kranj Davčna številka: 21307547 Matična številka: 2136554000 Dejavnost po SKD 2008: R92.002 – Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 5–9 (https://www.bizi.si) Koncesija: Casino Cezar – igralni salon OPIS PODJETJA Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2005, in tudi takoj dobijo koncesijo za izvajanje iger na srečo85. Casino Cezar – igralni salon se nahaja v samem centru Kranja za Kolosejem. Igralni salon Cezar vam nudi zabavo na dveh elektronskih ruletah in 104 atraktivnih igralnih avtomatih. Prijeten ambient in prijazno osebje vam zagotavljata 24 ur nepozabne zabave86. V igralnem salonu so na voljo 104 različni igralni aparati in 2 elektronski ruleti. Prirejajo se zabavni dogodki in nagradne igre. Gostom je na voljo tudi bar. Slika 41: Casino Cezar – igralni salon 85 Lev – plus 2019. Letno poročilo za družbo Lev – plus 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=2136554000. 86 Casino Cezar: http://www.casino-cezar.si/casino-cezar/. 293 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.26.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 824.629 637.829 494.985 1.532.286 1.352.144 1.074.092 927.990 999.907 918.103 842.793 1.012.553 716.437 750.492 Dolgoročna sredstva 709.960 554.916 428.510 1.247.057 1.161.655 929.839 711.807 765.195 741.422 617.098 532.715 346.694 353.851 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 5.705 105.907 93.987 18.603 14.485 10.441 41.947 36.053 38.096 30.579 30.696 Opredmetena osnovna sredstva 508.432 373.811 292.672 1.010.802 949.616 814.655 683.241 740.673 685.394 545.825 459.399 294.976 302.016 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 174.992 128.941 130.348 118.052 96.581 14.081 14.081 14.081 14.081 14.081 0 0 Dolgoročne poslovne terjatve 0 6.113 0 0 0 0 0 0 0 21.139 21.139 21.139 21.139 Odložene terjatve za davek n.p. 0 1.192 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročna sredstva 106.171 82.900 66.475 285.229 189.253 142.058 216.163 233.597 171.818 224.243 479.361 369.204 396.082 Zaloge 2.659 1.669 961 6.844 6.494 8.131 1.247 1.897 30.556 4.562 3.100 3.068 2.768 Kratkoročne finančne naložbe 0 0 0 48.770 48.000 0 112.819 112.819 73.323 73.319 329.473 58.700 158.729 Kratkoročne poslovne terjatve 0 1.849 15.402 45.934 93.107 91.046 43.561 63.779 22.996 116.497 112.116 184.910 137.265 Denarna sredstva 103.512 79.382 50.112 183.681 41.652 42.881 58.536 55.102 44.943 29.865 34.672 122.526 97.320 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 8.498 13 0 0 1.236 2.195 20 1.115 4.863 1.452 477 539 559 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 824.629 637.828 494.985 1.532.286 1.352.144 1.074.092 927.990 999.907 918.103 842.793 1.012.553 716.437 750.491 Kapital 178.562 135.954 145.422 242.435 129.665 134.817 98.531 114.424 149.698 150.364 234.544 234.554 305.089 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 386 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. 200.384 84.381 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 200.384 84.381 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 301.490 265.181 1.289.831 1.222.479 939.275 829.459 875.887 759.637 680.983 768.896 469.689 429.167 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 73.122 73.315 713.364 755.599 657.893 576.674 507.062 527.819 420.231 313.071 182.071 76.991 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 228.368 191.866 576.467 466.880 281.382 252.785 368.825 231.818 260.752 455.825 287.618 352.177 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 2.254 0 1 20 0 0 0 9.210 8.768 11.446 9.113 12.194 16.235 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe LEV – PLUS d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 750.492 EUR. Glede na leto 2005 so bila sredstva v letu 2017 nižja za 9,0 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 8,8 %. Dolgoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 353.851 EUR oziroma 47,1 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 302.016 EUR oziroma 85,4 % dolgoročnih sredstev. Večinoma so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev, v povprečju 74,5 %, razen v letih 2016 in 2017, ko je bil delež dolgoročnih sredstev manjši od 50 %. Glede na leto 2005 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 nižja za 50,2 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti dolgoročnih sredstev 3,1 %. 294 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala kratkoročna sredstva, in sicer 396.082 EUR oziroma 52,8 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale kratkoročne finančne naložbe (oz. posojila), ki so znašale 158.729 EUR oziroma 40,1 % kratkoročnih sredstev. Večinoma so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev, v povprečju 25,3 %, razen v letih 2016 in 2017, ko je bil delež kratkoročnih sredstev večji od 50 %. Glede na leto 2005 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za skoraj 4-krat. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 32,6 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 305.089 EUR oziroma 40,7 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V vseh letih opazovanega obdobja je kapital predstavljal manjši del obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala znašal 20,2 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 višji za 70,9 %. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kapitala 9,5 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 445.402 EUR oziroma 59,3 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v celotnem obdobju opazovanja predstavljalo največji del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale kratkoročne obveznosti, in sicer 429.167 EUR oziroma 96,4 %, kar predstavlja 57,2 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2005 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 nižje za 31,1 %. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 10,6 %. Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev )R 1.400.000 UE ) 1.800.000 R v( 1.200.000 U i 1.600.000 t E v os ( 1.400.000 1.000.000 n v z e e t 1.200.000 v s 800.000 de ob r 1.000.000 e s n 600.000 800.000 ov ov r l iv 600.000 os 400.000 o p d 400.000 i ni t e 200.000 os 200.000 n n č z n e 0 a 0 v ni b 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 F 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 O Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Dolgoročne poslovne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 295 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 209.756 930.775 822.996 1.780.559 1.621.636 1.459.514 1.274.495 1.344.021 1.043.278 1.187.282 1.266.206 1.553.970 1.486.744 Čisti prihodki od prodaje 209.756 930.775 822.996 1.780.559 1.621.636 1.459.514 1.255.481 1.184.121 936.678 1.044.689 1.029.061 1.534.842 1.455.506 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 0 0 0 0 0 18.614 0 0 0 0 0 0 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 0 0 0 400 159.900 106.600 142.593 237.145 19.128 31.238 Poslovni odhodki 228.377 973.167 805.526 1.576.173 1.700.609 1.418.993 1.241.324 1.256.725 1.086.614 1.167.317 1.102.946 1.354.374 1.415.172 Stroški blaga, materiala in storitev 152.094 630.573 531.604 548.150 697.192 456.562 400.762 428.870 330.859 341.412 355.191 463.161 594.714 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 25.948 101.911 115.230 111.864 192.362 74.647 70.526 58.514 58.703 94.423 63.738 63.916 62.845 Stroški storitev 126.146 528.662 416.374 436.286 504.830 381.915 330.236 370.356 272.156 246.989 291.453 399.245 531.869 Stroški dela 49.688 202.950 173.056 238.408 273.149 267.462 226.514 232.882 212.346 217.700 219.599 189.125 172.439 Odpisi vrednosti 26.453 138.359 100.275 171.976 167.742 152.183 145.394 143.387 191.571 233.018 151.971 271.251 108.735 Drugi poslovni odhodki 142 1.285 591 617.639 562.526 542.786 468.654 451.586 351.838 375.187 376.185 430.837 539.284 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -18.621 -42.392 17.470 204.386 -78.973 40.521 33.171 87.296 -43.336 19.965 163.260 199.596 71.572 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 7.833 95.968 117.745 376.362 88.769 192.704 178.565 230.683 148.235 252.983 315.231 470.847 180.308 Finančni prihodki 4.039 26.214 15.117 6.792 12.232 7.732 0 0 190 122 3.554 47.868 765 Finančni odhodki 15.624 32.679 19.425 63.571 44.887 34.596 75.086 62.191 23.493 20.150 85.060 246.171 1.781 Drugi prihodki 167 1.461 8.158 42 136 2.386 6.981 183 6.980 4.308 2.436 103 5 Drugi odhodki 0 1.381 1.064 18.731 1.278 10.891 1.352 9.394 1.067 3.579 10 0 1 Celotni poslovni izid -30.039 -48.777 20.256 128.918 -112.770 5.152 -36.286 15.894 -60.726 666 84.180 1.396 70.560 Skupaj davki 96 -1.340 10.715 31.905 0 0 0 0 0 0 0 1.387 25 Čisti poslovni izid -30.135 -47.437 9.541 97.013 -112.770 5.152 -36.286 15.894 -60.726 666 84.180 9 70.535 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje LEV – PLUS d.o.o. realiziralo 1.486.744 EUR prihodkov. Glede na leto 2005 so bili prihodki v letu 2017 7-krat višji. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 1.415.172 EUR. Glede na leto 2005 so bili poslovni odhodki v letu 2017 višji za več kot 6-krat. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov Poslovni prihodki so v povprečju rasli hitreje kot odhodki, povprečna letna ) 2.000.000 R rast prihodkov v obdobju 2005−2017 je znašala 36,6 %, povprečna letna UE 1.800.000 v( i rast poslovnih odhodkov pa 33,4 %. Večinoma so bili odhodki nižji od k 1.600.000 doh 1.400.000 prihodkov, razen v letih 2005, 2006 in 2009. Delež poslovnih odhodkov v do / 1.200.000 ik prihodkih je v povprečju znašal 97,3 %. d 1.000.000 ohir 800.000 p in 600.000 vol V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež s 400.000 oP predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 41,5 200.000 %), med njimi 0 največ stroški storitev (33,9 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo drugi poslovni 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 odhodki (v povprečju 27,2 %). Poslovni prihodki Poslovni odhodki 296 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, ki je bila najvišji v letu 2008, izguba pa je bila ustvarjena predvsem v prvih letih opazovanja, ki so bila tudi prva leta poslovanja za podjetje. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 71.572 EUR. Glede na leto 2005, ko je podjetje ustvarilo izgubo iz poslovanja, je bil EBIT v letu 2017 pomembno višji. Gibanje EBIT v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Podjetje je v letih 2005, 2006, 2009 in 2013 ustvarjalo negativen EBIT. Poslovni izid iz poslovanja se je občutno izboljšal v letih 2015 in 2016, v letu 2017 se je nekoliko znižal. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 180.308 EUR. Glede na leto 2005 je bil EBITDA v letu 2017 višji za 23-krat. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje generiralo pozitiven EBITDA. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V povprečju se je EBITDA vsako leto povečeval, v letu 2017 se je nekoliko znižal. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 70.535 EUR. Glede na leto 2004, ko je podjetje poslovalo z izgubo, je bil čisti poslovni izid v letu 2017 pomembno boljši. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom. Izguba je bila generirana v začetnih letih 2005 in 2006 ter v letih 2009, 2011 in 2013. 297 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 0,00 9,50 7,47 9,54 10,00 10,00 9,00 8,00 9,00 12,00 10,33 8,26 7,91 Dodana vrednost v EUR 57.521 298.917 290.801 614.770 361.918 460.166 405.079 463.565 360.581 470.683 534.830 659.973 352.747 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR - 31.465 38.929 64.441 36.192 46.017 45.009 57.946 40.065 39.224 51.774 79.900 44.595 EBIT marža v % -8,9% -4,6% 2,1% 11,5% -4,9% 2,8% 2,6% 7,4% -4,6% 1,9% 15,9% 13,0% 4,9% EBITDA marža v % 3,7% 10,3% 14,3% 21,1% 5,5% 13,2% 14,2% 19,5% 15,8% 24,2% 30,6% 30,7% 12,4% Neto marža v % -14,4% -5,1% 1,2% 5,4% -7,0% 0,4% -2,9% 1,3% -6,5% 0,1% 8,2% 0,0% 4,8% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - -30,2% 6,8% 50,0% -60,6% 3,9% -31,1% 14,9% -46,0% 0,4% 43,7% 0,0% 26,1% Donosnost sredstev v % (ROA) - -6,5% 1,7% 9,6% -7,8% 0,4% -3,6% 1,6% -6,3% 0,1% 9,1% 0,0% 9,6% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 91,8% 95,6% 102,2% 113,0% 95,4% 102,9% 102,7% 106,9% 96,0% 101,7% 114,8% 114,7% 105,1% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,27 0,25 0,22 0,15 0,15 0,26 0,27 0,23 0,33 0,62 0,79 0,92 Neto obratni kapital v EUR - -145.469 -125.391 -291.238 -277.627 -139.324 -36.622 -135.228 -60.000 -36.509 23.536 81.586 43.905 Koeficient obračanja zalog - 430,12 625,85 456,26 243,16 199,59 267,75 753,26 57,73 59,50 268,61 497,68 498,80 Dnevi vezave zalog - 0,85 0,58 0,80 1,50 1,83 1,36 0,48 6,32 6,13 1,36 0,73 0,73 Koeficient obračanja terjatev - 1.006,79 95,41 58,06 23,33 15,85 18,65 22,06 21,59 14,98 9,00 10,33 9,04 Dnevi vezave terjatev - 0,36 3,83 6,29 15,65 23,03 19,57 16,54 16,91 24,37 40,54 35,32 40,40 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,55 0,29 0,37 0,20 0,26 0,19 0,20 0,38 0,18 0,17 0,20 Dnevi vezave obveznosti - - 665,56 1.253,49 989,86 1.829,38 1.382,26 1.938,75 1.867,32 952,04 2.051,76 2.122,76 1.857,95 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 21,7% 21,3% 29,4% 15,8% 9,6% 12,6% 10,6% 11,4% 16,3% 17,8% 23,2% 32,7% 40,7% Servisiranje dolga -0,02 0,09 0,13 0,16 0,03 0,11 0,08 0,12 0,12 0,20 0,20 0,17 0,13 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,00 0,01 0,02 0,04 0,06 0,05 0,04 0,04 0,06 0,09 0,10 0,11 Neto dolg v EUR - -6.260 23.203 480.913 665.947 615.012 405.319 339.141 409.553 317.047 -51.074 845 -179.058 Neto dolg na EBITDA - - 0,07 0,67 6,46 3,32 2,86 1,61 2,53 1,44 0,42 -0,05 -0,49 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 24,5% 33,9% 19,4% 11,2% 14,5% 13,8% 15,0% 20,2% 24,4% 44,0% 67,7% 86,2% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 7,91. Glede na leto 2006, ko je podjetje pričelo z zaposlovanjem, se je povprečno število zaposlenih znižalo za 16,4 %. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec števila zaposlenih, in sicer –0,2 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 352.747 EUR. Glede na leto 2005 se je dodana vrednost povišala za več kot 6-krat. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti 43,0 %. 298 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 44.595 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2006 se je dodana vrednost na zaposlenca povišala za 41,7 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 9,8 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 4,9 %. Glede na leto 2005, ko je bila EBIT marža negativna, se je le-ta pomembno izboljšala. Gibanje EBIT marže v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Večinoma je bila EBIT marža pozitivna, razen v letih 2005, 2006, 2009 in 2013. Najvišja EBIT marža je bila realizirana v letu 2015, kasneje se je nekoliko zmanjšala. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 150.000 10,0% znašal 12,4 %. Glede na leto 2005 se je EBITDA marža povišala za več ) kot 3-krat. EBITDA marža je bila v vseh letih pozitivna, realizirana je bila R 100.000 5,0% U povprečna letna rast 31,3 E ) %. Najvišja EBITDA marža je bila ustvarjena v v % ( v letih 2015 in 2016, v letu 2017 se je nekoliko zmanjšala. d 50.000 0,0% ( i z a i ž i r n a 0 -5,0% ov m l Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto marža) ot os e p je v letu 2017 znašal 4,8 i N %. Glede na leto 2005, ko je bila neto marža -50.000 -10,0% tsiČ negativna, se je le-ta pomembno izboljšala. Gibanje neto marže v -100.000 -15,0% obdobju 2005−2017 je bilo različno. Večinoma je bila neto marža pozitivna, razen v letih 2005, 2006, 2009, 2011 in 2013. Najvišja neto marža je bila -150.000 -20,0% realizirana v letu 2015, kasneje se je nekoliko zmanjšala. 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 26,1 %. Glede na leto 2006, ko je bil ROE negativen, se je le-ta v letu 2017 pomembno izboljšal. Gibanje med leti 2006−2017 je bilo različno. ROE je bil večinoma pozitiven, negativne vrednosti so bile v letih 2006, 2009, 2011 in 2013. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 9,6 %. Glede na leto 2006, ko je bil ROA negativen, se je le-ta v letu 2017 pomembno izboljšal. Gibanje med leti 2006−2017 je bilo različno. ROA je bil večinoma pozitiven, negativne vrednosti so bile v letih 2006, 2009, 2011 in 2013. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 105,1 %. Glede na leto 2005 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 povišala za 14,4 %. Povprečje obdobja je znašalo 103,3 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Večinoma je bil kazalnik višji od 100 %, torej je podjetje imelo presežek poslovnih prihodkov nad poslovnimi odhodki. Vrednosti kazalnika nižje od 100 % so bile realizirane v letih 2005, 2006, 2009 in 2013. 299 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 0,92. Glede na leto 2006 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 povišal za več kot 3-krat. Povprečje obdobja je znašalo 0,37, kar kaže na slabo likvidnost podjetja. V celotnem opazovanem obdobju je bil koeficient nižji od 1, kar nam kaže, da podjetje ni bilo sposobno pokrivati tekočih kratkoročnih obveznosti s kratkoročnimi viri. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 43.905 EUR. Večinoma je bil neto obratni kapital negativen, kar je za podjetje ugodno, in sicer v obdobju 2006−2014, pozitiven pa je bil v obdobju 2015−2017. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 498,80. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 povečal za 16,0 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 47,0 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 0,73 dneva, kar je boljše od povprečja opazovanega obdobja, ki znaša 1,89 dneva. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 9,04. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 pomembno znižal, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju se je koeficient po letih zniževal. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 40,40 dneva, kar je poleg obrata terjatev v letu 2015 največ v celotnem opazovanem obdobju in je za podjetje neugodno. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,20. Glede na leto 2007 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 znižal za 64,2 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, povprečje obdobja je znašalo 0,27. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 1.857,95 dneva, kar je za podjetje ugodno. V povprečju podjetje plačuje dobaviteljem približno na 5 let. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 40,7 %. Glede na leto 2005 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 povišala za 87,7 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila stopnja lastniškosti financiranja 20,2 %. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,13. Glede na leto 2005, ko je bil kazalnik negativen, se je v letu 2017 le-ta nekoliko izboljšal. Razen v letu 2005 je bila vrednost kazalnika v vseh letih pozitivna, a nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,11. Glede na leto 2006 se je kazalnik v letu 2017 občutno povišal, kar je za podjetje neugodno, sicer pa še vedno kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. 300 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal −179.058 EUR, Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA kar je za podjetje ugodno. Glede na leto 2006 se je vrednost neto 800.000 7,00 dolga v letu 2017 znižala za več kot 28-krat. Neto dolg je bil 700.000 6,00 večinoma pozitiven, razen v letih 2006, 2015 in 2017. 600.000 ) 5,00 R 500.000 AD U T E I Neto dolg na EBITDA je bil v letu 2017 negativen in je znašal − 400.000 4,00 0,49. v B ( E g 300.000 a Glede na leto 2007, ko je bil neto dolg na EBITDA pozitiven, ol 3,00 n d 200.000 g l o pomeni vrednost neto dolga na EBITDA v letu 2017 izboljšanje. o t 100.000 2,00 d o Ne t Neto dolg na EBITDA je bil v vseh opazovanih letih pozitiven, razen v 0 e 1,00 N -100.000 letih 2016 in 2017, kar je ob doseganju pozitivnega EBITDA za podjetje 0,00 -200.000 ugodno. -300.000 -1,00 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA 86,2 %, kar kaže na slabo likvidnost podjetja. Glede na leto 2006 se je kazalnik v letu 2017 povišal za več kot 3,5-krat, kar je za podjetje ugodno. Sicer pa je bila vrednost kazalnika v vseh letih opazovanja nižja od 100 %. Povprečje obdobja je znašalo 31,2 %, kar pomeni, da so dolgoročna sredstva v določeni višini financirana s kratkoročnimi sredstvi, kar kaže na neugodno financiranje in podkapitaliziranost podjetja. 301 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.27 Astraea d.o.o. 3.27.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Astraea d.o.o. Polni naziv: ASTRAEA, gostinstvo, igre na srečo, trgovina, promet, najem, poslovanje z nepremičninami, druge poslovne dejavnosti in storitve d.o.o. Naslov: Ulica borcev 1B, Maribor, 2000 Maribor Davčna številka: 73384933 Matična številka: 2040352000 Dejavnost po SKD 2008: R92.001 – Dejavnost igralnic Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 20−49 https://www.bizi.si Koncesija: Casino Astraea – igralni salon OPIS PODJETJA Podjetje je bilo ustanovljeno novembra leta 2004, z dejavnostjo pa je začelo novembra leta 2005. Ponuja 200 igralnih mest, najmodernejše video igralne avtomate, avtomate za poker in 2 elektronski ruleti. Gostom sta na voljo še cocktail bar in restavracija.87 Lastniki podjetja Astraea d.o.o. 88 • Astraea investicije ena d.o.o., - 50 %, • Astraea investicije dva d.o.o., - 50 %. Slika 42: Casino Astraea – igralni salon 87 Casino Astraea: http://astraea.si/. 88 ASTRAEA 2019. Letno poročilo za družbo ASTRAEA 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=2040352000. 302 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.27.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 208.603 3.700.465 3.010.834 2.756.073 2.835.327 5.418.268 5.906.976 10.338.908 6.010.738 5.237.974 5.345.329 4.737.806 4.391.023 4.042.970 Dolgoročna sredstva 0 3.047.042 2.196.950 1.768.229 1.230.644 1.213.286 1.190.301 4.628.609 4.547.535 4.278.837 4.460.633 3.970.547 3.709.097 3.514.726 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 0 2.387.614 1.756.301 1.517.711 984.755 682.465 1.054.776 4.531.339 4.471.345 4.244.478 4.455.987 3.970.248 3.709.097 3.514.726 Dolgoročne finančne naložbe n.p. n.p. 222.196 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročna sredstva 208.603 651.478 809.144 961.838 1.594.482 4.204.495 4.650.255 5.708.051 1.455.723 957.370 881.442 748.125 680.747 525.400 Zaloge 0 12.172 8.918 9.911 9.833 38.909 10.910 11.588 11.309 12.918 18.736 16.776 17.032 11.200 Kratkoročne finančne naložbe 0 0 45.477 144.865 94.500 310.500 1.943.172 2.507.000 63.500 0 100.547 101.007 1.500 0 Kratkoročne poslovne terjatve 0 75.271 19.258 48.196 502.344 2.299.503 1.660.863 2.236.177 706.843 531.468 113.582 105.152 99.656 81.775 Denarna sredstva 208.603 564.035 735.491 758.866 987.805 1.555.583 1.035.310 953.286 674.071 412.984 648.577 525.190 562.559 432.425 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 1.945 4.740 26.006 10.201 487 66.420 2.248 7.480 1.767 3.254 19.134 1.179 2.844 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 208.603 3.700.464 3.010.833 2.756.073 2.835.327 5.418.268 5.906.976 10.338.908 6.010.738 5.237.974 5.345.329 4.737.806 4.391.023 4.042.970 Kapital 207.902 415.414 1.495.673 1.645.938 2.349.509 2.402.819 3.104.491 3.393.784 3.375.288 3.196.038 3.320.710 3.109.339 3.305.300 3.373.165 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. n.p. 0 0 34.966 2.402.975 1.895.833 1.645.833 1.395.834 1.109.387 882.272 559.221 232.262 0 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 0 0 0 2.395.834 1.895.833 1.645.833 1.395.834 1.109.387 882.272 559.221 232.262 0 Kratkoročne obveznosti n.p. n.p. 1.515.160 1.110.135 450.852 612.474 906.652 5.299.291 1.239.616 932.549 1.142.347 1.069.246 853.461 669.805 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 0 0 0 0 250.000 250.000 742.480 295.824 322.574 323.051 325.785 232.262 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. n.p. 1.515.160 1.110.135 450.852 612.474 656.652 5.049.291 497.136 636.725 819.773 746.195 527.676 437.543 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe ASTRAEA d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 4.042.970 EUR. Glede na leto 2005 so bila sredstva v letu 2017 višja za 9,3 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 6,0 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 3.514.726 EUR oziroma 86,9 % sredstev, ki so se v celoti nanašala na opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.). Dolgoročna sredstva so večinoma predstavljala največji delež celotnih sredstev, razen v obdobju 2008−2011. Glede na leto 2005 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 višja za 15,3 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti dolgoročnih sredstev 15,1 %. 303 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 525.400 EUR oziroma 13,0 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 432.425 EUR oziroma 82,3 % kratkoročnih sredstev. Kratkoročna sredstva so večinoma predstavljala manjši delež celotnih sredstev, razen v obdobju 2008−2011. Glede na leto 2005 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 nižja za skoraj 20 %. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 11,9 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 3.373.165 EUR oziroma 83,4 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala v obveznostih do virov sredstev znašal 56,7 %. V obdobju 2005−2011 je bil delež kapitala večji ali manjši od 50 %, od leta 2012 naprej pa je bil delež vsako leto večji od 50 %. Glede na leto 2005 je bil kapital v letu 2017 8-krat višji. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kapitala 29,5 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 669.805 EUR oziroma 16,6 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Delež dolžniškega financiranja je bil v obdobju 2005−2011 različen, večji ali manjši od 50 %, od leta 2012 naprej pa je bil delež vsako leto nižji od 50 %. Ostale obveznosti razen kapitala so se v letu 2017 v celoti nanašale na kratkoročne obveznosti. Glede na leto 2005 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 nižje za skoraj 80 %. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 29,0 %. Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev 8.000.000 12.000.000 R) ) U R 7.000.000 E U v E ( 10.000.000 6.000.000 v v ( e v ts 5.000.000 et 8.000.000 d s e d r 4.000.000 e s r v s 6.000.000 o 3.000.000 v ri or v 2.000.000 iv 4.000.000 o d o i 1.000.000 d t i s t 2.000.000 o 0 s n o z n e 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 z 0 v e b vb 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 O Dolgoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti O Kratkoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala 304 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 0 1.070.997 9.033.240 8.894.129 7.149.265 6.882.015 6.647.596 6.967.567 6.612.264 6.317.088 6.211.666 5.986.343 5.311.904 4.389.946 Čisti prihodki od prodaje 0 1.070.997 9.033.240 8.894.129 7.139.759 6.872.584 6.636.437 6.869.497 6.500.651 6.204.368 6.091.906 5.825.428 5.243.733 4.328.940 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 0 9.506 9.431 11.159 2.975 3.759 1.200 0 30.000 0 0 Poslovni odhodki 703 831.163 6.982.223 7.024.268 6.242.492 6.775.588 5.703.909 5.151.902 5.413.005 5.494.726 5.779.387 5.691.204 5.007.299 4.171.823 Stroški blaga, materiala in storitev 703 234.799 2.066.783 2.048.637 2.042.063 1.296.237 2.222.667 1.493.012 1.762.512 1.788.664 2.163.075 2.262.825 2.029.727 1.688.632 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 0 56.674 411.233 483.463 434.617 380.325 443.328 562.022 505.528 518.593 474.551 484.447 526.693 312.418 Stroški storitev 703 178.125 1.655.550 1.565.174 1.607.446 915.912 1.779.339 930.990 1.256.984 1.270.071 1.688.524 1.778.378 1.503.034 1.376.214 Stroški dela 0 120.879 908.801 965.686 931.212 955.308 823.811 742.161 770.009 804.871 841.331 748.949 687.132 538.498 Odpisi vrednosti 0 80.318 717.095 768.280 676.719 2.015.059 247.173 362.983 447.998 605.691 512.619 509.223 2.290.440 326.819 Drugi poslovni odhodki 0 395.167 3.289.544 3.241.665 2.592.498 2.508.984 2.410.258 2.553.746 2.432.486 2.295.500 2.262.362 2.170.207 0 1.617.874 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -703 239.834 2.051.017 1.869.861 906.773 106.427 943.687 1.815.665 1.199.259 822.362 432.279 295.139 304.605 218.123 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) -703 320.153 2.768.111 2.638.141 1.583.492 2.121.486 1.190.860 2.178.648 1.647.257 1.428.053 944.898 804.362 2.595.045 544.942 Finančni prihodki 46 6.931 7.275 10.735 23.828 20.549 48.306 46.787 8.787 3.789 825 224 42 22 Finančni odhodki 0 39.452 477.840 14 3.381 45.872 100.414 3.008.213 1.025.227 285.199 53.306 36.616 20.814 10.236 Drugi prihodki 0 0 0 2 3 2 2.669 1.519.744 24.051 44.299 87.313 58.202 64.073 21.114 Drugi odhodki 0 655 4.174 8.223 25 2.845 1.067 2 68 17.037 9.944 7.420 4.100 3.940 Celotni poslovni izid -657 206.658 1.576.278 1.872.361 927.198 78.261 893.181 373.981 206.802 568.214 457.167 309.529 343.806 225.083 Skupaj davki 0 0 432.189 455.934 223.627 24.951 191.509 84.688 25.298 97.464 62.774 70.900 67.845 57.218 Čisti poslovni izid -657 206.658 1.144.089 1.416.427 703.571 53.310 701.672 289.293 181.504 470.750 394.393 238.629 275.961 167.865 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje ASTRAEA d.o.o. realiziralo 4.389.946 EUR prihodkov. Glede na leto 2005 so bili prihodki v letu 2017 4-krat višji. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 4.171.823 EUR. ) 10.000.000 Glede na leto 2005 so bili poslovni odhodki v letu 2017 5-krat RUE 9.000.000 višji. v ( ik 8.000.000 d oh 7.000.000 d Poslovni odhodki so se v obravnavanem obdobju v povprečju o / 6.000.000 ikd 5.000.000 gibali podobno kot prihodki, povprečna letna rast prihodkov v ohir 4.000.000 p obdobju 2005−2017 je znašala 56,4 %, povprečna letna rast in 3.000.000 vol poslovnih odhodkov pa 57,8 %. Poslovni odhodki so bili v s 2.000.000 oP celotnem opazovanem obdobju nižji kot prihodki. Delež poslovnih 1.000.000 0 odhodkov v prihodkih je v povprečju znašal 86,6 %. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 305 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali drugi poslovni odhodki (v povprečju 39,5 %), sledijo stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 33,1 %), med njimi največ stroški storitev (25,1 % vseh poslovnih odhodkov). Podjetje je v obdobju 2005−2017 poslovalo pozitivno, v letu 2004, ko še ni pričelo z generiranjem prihodkov, pa je bila realizirana izguba. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 218.123 EUR. Glede na leto 2005 je bil EBIT v letu 2017 nižji za 9,1 %. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje generiralo pozitivni EBIT, razen v letu 2004, ko podjetje še ni pričelo ustvarjati prihodkov. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 544.942 EUR. Glede na leto 2005 je bil EBITDA v letu 2017 višja za 70,2 %. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje generiralo pozitiven EBITDA, razen v letu 2004, ko podjetje še ni pričelo ustvarjati prihodkov. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 167.865 EUR. Glede na leto 2005 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 nižji za 18,8 %. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje generiralo pozitivni čisti poslovni izid, razen v letu 2004, ko podjetje še ni pričelo ustvarjati prihodkov. V letih 2006 in 2007 je podjetje ustvarilo dobiček višji od 1 milijona EUR, kasneje se je pričel dobiček postopno zniževati in od leta 2011 ni presegel 0,5 milijona EUR. 306 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 0,00 6,25 36,22 37,29 35,16 35,94 32,97 28,12 32,00 33,00 30,50 28,34 25,86 21,76 Dodana vrednost v EUR -703 441.032 3.676.913 3.603.827 2.514.704 3.076.794 2.014.671 2.920.809 2.417.266 2.232.924 1.786.229 1.553.311 3.282.177 1.083.440 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR - 70.565 101.516 96.643 71.522 85.609 61.106 103.869 75.540 67.664 58.565 54.810 126.921 49.790 EBIT marža v % - 22,4% 22,7% 21,0% 12,7% 1,5% 14,2% 26,4% 18,4% 13,3% 7,1% 5,1% 5,8% 5,0% EBITDA marža v % - 29,9% 30,6% 29,7% 22,2% 30,9% 17,9% 31,7% 25,3% 23,0% 15,5% 13,8% 49,5% 12,6% Neto marža v % - 19,3% 12,7% 15,9% 9,9% 0,8% 10,6% 4,2% 2,8% 7,6% 6,5% 4,1% 5,3% 3,9% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 66,3% 119,7% 90,2% 35,2% 2,2% 25,5% 8,9% 5,4% 14,3% 12,1% 7,4% 8,6% 5,0% Donosnost sredstev v % (ROA) - 10,6% 34,1% 49,1% 25,2% 1,3% 12,4% 3,6% 2,2% 8,4% 7,5% 4,7% 6,0% 4,0% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 0,0% 128,9% 129,4% 126,6% 114,5% 101,6% 116,5% 135,2% 122,2% 115,0% 107,5% 105,2% 106,1% 105,2% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - - 0,53 0,87 3,54 6,86 5,13 1,08 1,17 1,03 0,77 0,70 0,80 0,78 Neto obratni kapital v EUR - - -706.017 -148.297 1.143.630 3.592.021 3.993.603 658.760 958.587 320.645 61.669 1.930 153.071 87.857 Koeficient obračanja zalog - 175,98 856,64 944,73 723,23 282,00 266,42 610,68 567,82 512,19 384,91 328,08 310,21 306,67 Dnevi vezave zalog - 2,07 0,43 0,39 0,50 1,29 1,37 0,60 0,64 0,71 0,95 1,11 1,18 1,19 Koeficient obračanja terjatev - 28,46 191,12 263,71 25,94 4,91 3,35 3,53 4,42 10,02 18,89 53,26 51,21 47,72 Dnevi vezave terjatev - 12,83 1,91 1,38 14,07 74,40 108,91 103,53 82,62 36,42 19,32 6,85 7,13 7,65 Koeficient obračanja obveznosti - - - 0,37 0,56 0,72 0,70 0,20 0,18 0,91 0,65 0,62 0,83 0,65 Dnevi vezave obveznosti - - - 991,01 655,47 510,24 522,45 1.852,84 2.002,31 399,02 560,13 589,93 441,40 563,84 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 99,7% 11,2% 49,7% 59,7% 82,9% 44,3% 52,6% 32,8% 56,2% 61,0% 62,1% 65,6% 75,3% 83,4% Servisiranje dolga -0,93 0,33 0,25 0,31 0,22 0,30 0,16 0,08 0,10 0,19 0,16 0,13 0,51 0,12 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,04 0,01 0,00 0,04 0,20 0,30 0,28 0,22 0,10 0,05 0,02 0,02 0,02 Neto dolg v EUR - - -780.968 -903.731 -1.082.305 529.751 -832.649 -1.564.453 1.400.743 992.227 455.722 256.075 -6.012 -200.163 Neto dolg na EBITDA - - - -0,32 -0,63 -0,13 -0,13 -0,55 -0,05 0,84 0,77 0,44 0,05 -0,19 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - - 68,1% 93,1% 190,9% 395,5% 420,1% 108,9% 104,9% 100,6% 94,2% 92,4% 95,4% 96,0% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 21,76. Glede na leto 2005 se je povprečno število zaposlenih povišalo za skoraj 3,5-krat. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih 36,1 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 1.083.440 EUR. Glede na leto 2005 se je dodana vrednost povišala za skoraj 2,5-krat. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dodane vrednosti 60,1 %. 307 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 49.790 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2005 se je dodana vrednost na zaposlenca znižala za skoraj 30 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 7,3 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 5,0 %. Glede na leto 2005 se je EBIT marža znižala za 87,5 %. Povprečje obdobja je znašalo 13,5 % z najvišjimi vrednostmi v obdobju 2005−2013. EBIT marža je bila v celotnem obdobju od 2005−2017 pozitivna. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 1.600.000 25,0% znašal 12,6 %. Glede na leto 2005 se je EBITDA marža znižala za 1.400.000 ) 67,9 %. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2005−2017 je bilo različno. V RU 20,0% 1.200.000 E ) v vseh letih je bila EBITDA marža pozitivna, realizirana je bila povprečna ( % d 1.000.000 v i ( zi a letna rast 13,3 %. i 15,0% ž n 800.000 ra vo m l s 600.000 o o t p e Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto marža) 10,0% i N ts 400.000 i je v letu 2017 znašal 3,9 Č %. Glede na leto 2005 se je neto marža 200.000 5,0% znižala za 79,9 %. Povprečje obdobja je znašalo 8,0 % z najvišjimi 0 vrednostmi v obdobju 2005−2010. Neto marža je bila v celotnem obdobju -200.000 0,0% od 2005−2017 pozitivna. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 5,0 %. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 znižal za več kot 90 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno, pri čemer so bile najvišje vrednosti ROE dosežene v prvih opazovanih letih, do leta 2008. ROE je bil v celotnem obdobju od 2005−2017 pozitiven. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 4,0 %. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 znižal za 62,4 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno, pri čemer so bile najvišje vrednosti ROA dosežene v prvih opazovanih letih, do leta 2008. ROA je bil v celotnem obdobju od 2005−2017 pozitiven. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 105,2 %. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 znižala za 18,3 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v celotnem obdobju od 2005−2017 pa je je bila gospodarnost poslovanja večinoma nižja od 100 %, kar kaže na to, da je podjetje generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 0,78. Glede na leto 2006 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 povišal za 46,9 %. Povprečje obdobja je znašalo 1,94, kar nam kaže, da je bilo podjetje v povprečju sposobno pokrivati tekoče kratkoročne 308 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 obveznosti s kratkoročnimi viri. Sicer pa je bila likvidnost podjetja najboljša v obdobju 2008−2013, v vseh ostalih letih podjetje ni bilo sposobno s kratkoročnimi viri pokrivati tekočih kratkoročnih obveznosti. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 87.857 EUR. Od leta 2008 dalje je bil pozitiven, v letih 2006 in 2007 pa negativen, kar je za podjetje bolj ugodno. Stanje neto obratnega kapitala v letu 2017 kaže na izboljšanje v primerjavi s stanjem v obdobju 2008−2013, ko je bila vrednost neto obratnega kapitala najvišja. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 306,67. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 povišal za 74,3 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 31,1 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 1,19 dneva, kar je slabše kot povprečje, a predstavlja izboljšanje glede na leto 2005. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 47,72. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povišal za 67,7 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 68,7 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 7,65 dneva, kar je boljše kot v letu 2005, ko je bil obrat terjatev daljši. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,65. Glede na leto 2007 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 povišal za 75,8 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 37,8 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 563,84 dneva, kar je sicer manj kot v letu 2007, a za podjetje še vedno ugodno. V povprečju podjetje plačuje dobaviteljem na približno 18 mesecev. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 83,4 %, kar je največ v obdobju 2005−2017. Glede na leto 2005 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 povišala za 7,4-krat. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 37,4 %. Najvišje vrednosti je podjetje dosegalo v obdobju 2004−2008. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,12. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 64,1 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, pri čemer je bila vrednost kazalnika vedno pozitivna, kar nakazuje na generiranje pozitivnega denarnega toka. Negativna vrednost kazalnika je bila dosežena le v letu 2004, ko podjetje še ni ustvarjalo prihodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,02. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 41,2 %, kar je za podjetje ugodno. Povprečje obdobja je znašalo 0,10 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Najvišje vrednosti kazalnika oziroma večja kreditna izpostavljenost iz poslovanja je bila v obdobju 2009−2013. 309 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Neto dolg je v letu 2017 znašal −200.163 EUR. Glede na leto 2006 se je 2.000.000 1,00 vrednost neto dolga v letu 2017 povišala, a še vedno ostaja negativna, 0,80 1.500.000 kar kaže na presežek denarnih sredstev in/ali drugih likvidnih finančnih 0,60 sredstev nad finančnimi dolgovi. Najvišj ) 1.000.000 a vrednost neto dolga oziroma RU DA 0,40 E T najvišja stopnja zadolženosti je bila v letu 2012, v poznejših letih se je 500.000 I v B ( E g 0,20 l a vrednost neto dolga postopoma zmanjševala. o 0 n d g 0,00 l o o te -500.000 d N -0,20 ot Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal −0,19. Glede na leto 2007 se e -1.000.000 N -0,40 je neto dolg na EBITDA v letu 2017 povišal, a je bil še vedno nižji kot -1.500.000 -0,60 povprečje obdobja od 2007−2017 in kaže na veliko sposobnost podjetja -2.000.000 -0,80 odplačevati dolgove. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 96,0 %, kar kaže na nekoliko slabšo likvidnost podjetja. Glede na leto 2006 se je vrednost kazalnika v letu 2017 povečala za 41,0 %, kar pomeni izboljšanje likvidnosti podjetja. Še vedno pa je bila dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v letu 2017 nižja od povprečja obdobja od 2006−2017, ki je znašala 155,0 % in kaže na visoko likvidnost podjetja. 310 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.28 Andor d.o.o. 3.28.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Andor d.o.o. Polni naziv: ANDOR storitve in turizem d.o.o.. Naslov: Vinogradniška pot 9, ANKARAN, 6280 Ankaran Davčna številka: 80505686 Matična številka: 5365171000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 – DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 10−19 (https://www.bizi.si) Koncesija: Igralni salon Casino Andor OPIS PODJETJA Igralni salon Casinò Andor se nahaja v sklopu Ville Andor v Ankaranu. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1990. Koncesijo je pridobilo 2002. Nudijo 140 igralnih mest z vrhunskimi igrami in avtomati, prijazno osebje ter različne ugodnosti za obiskovalce: koriščenje mini busa za dostop do restavracije ali hotela Ville Andor, železniške postaje v Trstu ali do bližnjega letališča Ronki. V okviru penziona je na voljo 12 sob, restavracija pa je namenjena tudi organiziranju porok.89 Podjetje je v lastništvu dveh fizičnih oseb90. 89 https://casinoandor.si/casino-andor/ 90 ANDOR. 2019. Letno poročilo za družbo ANDOR 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5365171000. 311 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.28.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 4.975.040 5.922.553 5.563.391 5.724.482 5.339.635 5.079.770 5.402.228 5.544.715 5.234.710 4.803.192 4.483.992 3.984.940 4.011.241 3.790.319 Dolgoročna sredstva 3.930.701 4.522.844 4.235.416 4.688.189 4.200.817 3.959.705 4.289.080 3.927.067 3.662.881 3.430.543 3.281.534 2.365.258 2.413.521 2.358.080 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 24.284 90.268 84.285 110.015 84.801 54.725 24.710 8.596 3.811 3.073 2.335 1.598 860 123 Opredmetena osnovna sredstva 3.438.874 3.385.612 3.147.747 3.616.517 3.195.566 3.025.748 3.335.328 3.098.540 2.882.660 2.693.243 2.587.294 1.881.389 1.950.420 1.927.393 Naložbene nepremičnine n.p. 838.746 794.116 749.711 705.306 660.900 709.036 599.432 554.875 510.319 465.762 265.846 248.737 223.055 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7.500 0 Dolgoročne poslovne terjatve 206.563 208.218 209.268 211.946 215.144 218.332 220.006 220.499 221.535 223.908 226.143 216.425 206.003 207.509 Kratkoročna sredstva 1.042.808 1.397.597 1.289.442 1.030.590 1.090.167 1.096.252 1.001.924 1.612.295 1.569.020 1.370.871 1.201.125 1.618.830 1.596.527 1.430.693 Zaloge 20.722 15.928 20.426 58.359 55.373 58.794 56.483 47.219 45.056 39.862 272 0 0 0 Kratkoročne finančne naložbe 143.487 33.614 28.505 0 302.699 485.958 341.427 997.927 910.850 867.047 681.512 1.155.983 1.366.395 1.299.703 Kratkoročne poslovne terjatve 582.378 844.001 888.900 588.548 146.434 124.424 259.921 330.625 454.247 384.111 454.996 307.411 161.020 61.937 Denarna sredstva 89.659 504.054 351.611 383.683 585.661 427.076 344.093 236.524 158.867 79.851 64.345 155.436 69.112 69.053 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 1.531 2.112 38.533 5.703 48.651 23.813 111.224 5.353 2.809 1.778 1.333 852 1.193 1.546 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 4.975.040 5.922.552 5.563.391 5.724.482 5.339.635 5.079.770 5.402.228 5.544.715 5.234.710 4.803.192 4.483.992 3.984.940 4.011.239 3.790.319 Kapital 1.493.579 1.569.141 1.580.254 1.582.114 1.551.712 1.584.855 1.039.230 1.516.350 1.322.634 1.326.319 1.352.133 1.461.752 1.477.669 1.581.959 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. 2.929.798 2.958.830 3.093.297 3.037.121 2.668.644 3.060.464 2.604.278 2.794.560 2.471.303 2.190.410 1.808.801 1.492.193 1.188.691 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 2.929.798 2.958.830 3.093.297 3.037.121 2.668.644 3.060.464 2.604.278 2.794.560 2.471.303 2.190.410 1.808.801 1.492.193 1.188.691 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 1.417.089 1.020.105 1.044.625 747.872 823.336 1.299.024 1.420.577 1.109.725 1.001.846 941.449 698.326 1.019.794 1.006.652 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 417.455 518.465 443.143 416.649 419.655 799.059 915.991 545.931 523.441 515.253 363.256 467.133 738.098 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 999.634 501.640 601.482 331.223 403.681 499.965 504.586 563.794 478.405 426.196 335.070 552.662 268.554 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 18.924 6.524 4.202 4.446 2.930 2.935 3.510 3.510 7.791 3.724 0 16.061 21.583 13.017 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe ANDOR d.o.o. so na dan 31.12.2017 znašala 3.790.319 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 nižja za 23,8%. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti sredstev, in sicer - 1,8%. Večino sredstev so na dan 31.12.2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 2.358.080 EUR oziroma 62,2% sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe, ipd.), ki so znašala 1.927.393 EUR oziroma 81,7% dolgoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev, v povprečju 72,6%. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 nižja za 40,0%. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti dolgoročnih sredstev, in sicer -3,3%. 312 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročna sredstva so na dan 31.12.2017 znašala 1.430.693 EUR oziroma 37,7% sredstev. Med njimi so največji del predstavljale kratkoročne finančne naložbe, natančneje kratkoročna posojila, ki so znašala 1.299.703 EUR oziroma 90,8% kratkoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev, v povprečju 27,1%. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za 37,2%. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 4,6%. Na dan 31.12.2017 je kapital znašal 1.581.959 EUR oziroma 41,7% celotnih obveznosti do virov sredstev. V celotnem opazovanem obdobju je kapital predstavljal manjši del obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala znašal 29,8%. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 višji za 5,9%. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kapitala 1,8%. Na dan 31.12.2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 2.208.360 EUR oziroma 58,3% celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v celotnem obdobju opazovanja predstavljalo največji del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale dolgoročne obveznosti, in sicer 1.188.691 EUR oziroma 53,8%, kar predstavlja 31,4% vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 nižje za 36,6%. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec, in sicer -2,6%. Finančne in poslovne obveznosti )R Obveznosti do virov sredstev U 5.000.000 E v ) 7.000.000 ( 4.500.000 R it U s 4.000.000 E 6.000.000 o v n ( z 3.500.000 v e 5.000.000 e v t 3.000.000 b s o d 4.000.000 2.500.000 e e r n s v 2.000.000 3.000.000 ol ov s ri 1.500.000 o v 2.000.000 p o n 1.000.000 d i i 1.000.000 e t 500.000 nč os n n 0 0 a ze ni v 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 F bO Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 313 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 1.632.470 1.722.374 2.710.181 3.090.746 2.709.273 2.645.124 2.420.729 2.381.366 2.589.207 2.437.018 1.961.771 1.759.567 1.818.231 1.811.654 Čisti prihodki od prodaje 1.603.762 1.513.252 2.710.181 3.090.746 2.675.190 2.645.124 2.420.729 2.364.866 2.583.578 2.435.369 1.961.077 1.759.567 1.815.731 1.804.363 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 28.708 209.122 0 0 34.083 0 0 16.500 5.629 1.649 694 0 2.500 7.291 Poslovni odhodki 1.390.719 1.675.961 2.407.913 2.882.450 2.386.776 2.537.956 2.375.604 2.306.020 2.683.104 2.333.494 1.834.610 2.697.510 1.788.897 1.947.638 Stroški blaga, materiala in storitev 628.651 642.826 1.220.640 1.567.687 1.024.558 984.802 845.434 967.363 983.865 977.513 924.866 941.647 873.146 947.738 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 244.537 284.941 479.667 747.105 458.439 438.943 435.807 387.061 363.393 319.995 148.228 48.908 43.415 97.372 Stroški storitev 384.114 357.885 740.973 820.582 566.119 545.859 409.627 580.302 620.472 657.518 776.638 892.739 829.731 850.367 Stroški dela 401.772 496.608 704.170 793.922 826.672 911.006 967.053 938.597 868.605 672.368 274.603 199.846 331.374 330.325 Odpisi vrednosti 324.793 504.716 451.738 482.094 510.408 611.799 533.049 366.524 337.231 233.832 227.958 1.143.946 154.358 236.689 Drugi poslovni odhodki 35.503 31.811 31.365 38.747 25.138 30.349 30.068 33.536 493.403 449.781 407.183 412.071 430.019 432.885 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 241.751 46.413 302.268 208.296 322.497 107.168 45.125 75.346 -93.897 103.524 127.161 -937.943 29.334 -135.984 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 566.546 551.128 754.007 690.390 832.905 718.967 578.174 441.870 243.334 337.356 355.119 206.003 183.693 100.706 Finančni prihodki 81.688 116.377 23.063 10.867 151.059 25.389 32.683 28.896 64.755 52.896 38.900 1.211.864 77.625 320.148 Finančni odhodki 307.199 85.167 175.763 244.196 462.332 106.334 635.189 178.431 169.588 155.866 134.322 162.019 92.686 82.255 Drugi prihodki 339 11.689 5.739 104.911 1.498 18.209 11.814 551.328 5.039 3.205 971 659 1.712 2.400 Drugi odhodki 1.026 14.810 110.500 45.436 808 0 58 19 24 74 3.346 2.942 70 20 Celotni poslovni izid 15.553 74.502 44.807 34.442 11.914 44.432 -545.625 477.120 -193.715 3.685 29.364 109.619 15.915 104.290 Skupaj davki 8.896 0 33.276 32.583 11.560 11.289 0 0 0 0 3.550 0 0 0 Čisti poslovni izid 6.657 74.502 11.531 1.859 354 33.143 -545.625 477.120 -193.715 3.685 25.814 109.619 15.915 104.290 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje ANDOR d.o.o. realiziralo 1.811.654 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 višji za 11,0%. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 1.947.638 EUR. Glede na leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 višji za kar 40,0%. Poslovni odhodki so se v obravnavanem obdobju v povprečju gibali podobno Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov kot prihodki, večji razkorak je viden v letu 2015, ko je podjetje imelo več odpisov. ) 3.500.000 RUE Povprečna letna rast prihodkov v obdobju 2004-2017 je znašala 2,2%, v( 3.000.000 ik povprečna letna rast poslovnih odhodkov pa 5,2% d . Poslovni odhodki so bili o 2.500.000 hd večinoma nižji od prihodkov, razen v letih 2012, 2015 in 2017. Delež poslovnih o / i 2.000.000 kd odhodkov v prihodkih je v povprečju znašal 99,7%. ohi 1.500.000 rp i nv 1.000.000 ols V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež oP 500.000 predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 43,5%), med njimi 0 največ stroški storitev (29,5% vseh poslovnih odhodkov), sledijo stroški dela (v 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 povprečj Poslovni prihodki Poslovni odhodki u 27,6%). 314 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Podjetje je v opazovanem obdobju večinoma poslovalo z dobičkom, izguba je bila realizirana v letih 2010 in 2012. V letu 2017 je bil poslovni izid iz poslovanja (EBIT) negativen in je znašal -135.984 EUR. Glede na leto 2004, je bil EBIT pozitiven, to pomeni poslabšanje. Gibanje EBIT v obdobju 2004-2017 je bilo različno. EBIT je bil večinoma pozitiven, razen v letih 2012, 2015 in 2017. Najvišji dobiček iz poslovanja je podjetje doseglo v letu 2008, največjo izgubo, ki je znašala skoraj 1 milijon EUR pa v letu 2015, predvsem zaradi višjih odpisov vrednosti kot v ostalih letih. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 100.706 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 nižji za kar 82,2%. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje generiralo pozitivno EBITDA. Gibanje EBITDA v obdobju 2004-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec EBITDA, in sicer -8,4%. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 104.290 EUR. Glede na leto 2004 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 za več kot 15-krat višji. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004-2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, ki je bil najvišji v letu 2011 in je dosegel skoraj 0,5 milijona EUR, v letih 2010 in 2012 pa je podjetje poslovalo z izgubo, ki je bila največja v letu 2010, in je presegala 0,5 milijona EUR. 315 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 22,70 24,28 28,51 32,07 31,64 32,69 33,70 31,09 33,96 26,29 9,24 6,81 12,96 13,94 Dodana vrednost v EUR 968.317 1.047.736 1.458.176 1.484.312 1.659.577 1.629.973 1.545.227 1.380.467 1.111.939 1.009.724 629.722 405.849 515.066 431.030 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 42.657 43.152 51.146 46.284 52.452 49.862 45.852 44.402 32.743 38.407 68.152 59.596 39.743 30.920 EBIT marža v % 15,1% 3,1% 11,2% 6,7% 12,1% 4,1% 1,9% 3,2% -3,6% 4,3% 6,5% -53,3% 1,6% -7,5% EBITDA marža v % 35,3% 36,4% 27,8% 22,3% 31,1% 27,2% 23,9% 18,7% 9,4% 13,9% 18,1% 11,7% 10,1% 5,6% Neto marža v % 0,4% 4,9% 0,4% 0,1% 0,0% 1,3% -22,5% 20,2% -7,5% 0,2% 1,3% 6,2% 0,9% 5,8% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 4,9% 0,7% 0,1% 0,0% 2,1% -41,6% 37,3% -13,6% 0,3% 1,9% 7,8% 1,1% 6,8% Donosnost sredstev v % (ROA) - 1,4% 0,2% 0,0% 0,0% 0,6% -10,4% 8,7% -3,6% 0,1% 0,6% 2,6% 0,4% 2,7% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 117,4% 102,8% 112,6% 107,2% 113,5% 104,2% 101,9% 103,3% 96,5% 104,4% 106,9% 65,2% 101,6% 93,0% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,99 1,26 0,99 1,46 1,33 0,77 1,13 1,41 1,37 1,28 2,32 1,57 1,42 Neto obratni kapital v EUR - 397.962 787.802 429.108 758.944 692.571 501.959 1.107.709 1.005.226 892.466 774.929 1.283.760 1.043.864 1.162.139 Koeficient obračanja zalog - 82,58 149,10 78,46 47,04 46,34 42,00 45,61 56,00 57,36 97,73 - - - Dnevi vezave zalog - 4,42 2,45 4,65 7,76 7,88 8,69 8,00 6,52 6,36 3,73 - - - Koeficient obračanja terjatev - 2,12 3,13 4,18 7,28 19,53 12,60 8,01 6,58 5,81 4,67 4,62 7,75 16,19 Dnevi vezave terjatev - 172,02 116,69 87,24 50,14 18,69 28,98 45,57 55,44 62,82 78,09 79,08 47,08 22,55 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,64 1,35 0,98 1,19 0,96 0,77 0,68 0,61 0,33 0,13 0,10 0,24 Dnevi vezave obveznosti - - 571,19 269,47 371,30 305,55 378,41 473,65 536,55 594,39 1.113,76 2.840,66 3.731,64 1.539,17 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 30,0% 26,5% 28,4% 27,6% 29,1% 31,2% 19,2% 27,3% 25,3% 27,6% 30,2% 36,7% 36,8% 41,7% Servisiranje dolga 0,20 0,33 0,17 0,15 0,18 0,24 0,00 0,34 0,05 0,10 0,13 0,44 0,09 0,17 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,41 0,32 0,24 0,14 0,05 0,08 0,12 0,15 0,17 0,21 0,22 0,13 0,06 Neto dolg v EUR - 2.809.585 3.097.179 3.152.757 2.565.410 2.175.265 3.174.003 2.285.818 2.270.774 2.047.846 1.959.806 860.638 523.819 558.033 Neto dolg na EBITDA - - 3,92 4,53 3,43 3,30 4,63 6,18 9,36 6,40 5,64 6,85 3,77 5,37 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 99,5% 107,2% 99,7% 109,2% 107,4% 95,6% 104,9% 112,4% 110,7% 108,0% 138,3% 123,1% 117,5% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 13,94. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih zmanjšalo za 38,6%. Gibanje v obdobju 2004-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih 2,1%. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 431.030 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost znižala za 55,5%. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec dodane vrednosti, in sicer -3,7%. 316 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 1 zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 30.920 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca znižala za 27,5%. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 0,6%. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je bil v letu 2017 negativen in je znašal -7,5%. Glede na leto 2004, ko je bila EBIT marža pozitivna, to pomeni poslabšanje. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004-2017 je bilo različno. EBIT marža je bila večinoma pozitivna, razen v letih 2012, 2015 in 2017. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 5,6%, kar je pod povprečjem opazovanega obdobja, ki je Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže znašalo 20,8%. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža znižala za 600.000 25,0% kar 84,2%. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2004-2017 je bilo 20,0% ) različno. V vseh letih je bila EBITDA marža pozitivna, realiziran pa je R 400.000 U 15,0% E ) bil povprečni padec, in sicer -8,7%. v( 10,0% % d 200.000 v( i z a i 5,0% ž i r n a Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (ne v 0 0,0% to o m ls o o -5,0% t marža) je v letu 2017 znašal 5,8%. Glede na leto 2004 se je neto p i -200.000 Ne t -10,0% marža povišala za skoraj 14-krat. Gibanje neto marže v obdobju Čis -15,0% -400.000 2004-2017 je bilo različno. Neto marža je bila večinoma pozitivna, -20,0% razen v letih 2010 in 2012. Najvišja meto marža pa je bila dosežena v -600.000 -25,0% 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 letu 2011, in sicer 20,2%. Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 6,8%. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 povišala za 40,1%. Gibanje med leti 2005-2017 je bilo različno. ROE je bila večinoma pozitivna, razen v letih 2010 in 2012. Najnižja vrednost, -41,6%, je bila dosežena v letu 2010. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 2,7%. Glede na leto 2005 je bila ROA v letu 2017 za skoraj 2-krat višja. Gibanje med leti 2005-2017 je bilo različno. ROA je bila večinoma pozitivna, razen v letih 2010 in 2012. Najnižja vrednost, -10,4%, je bila dosežena v letu 2010. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 93,0%. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 znižala za 20,8%. Povprečje obdobja je znašalo 102,2%, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovni prihodkov kot je bila višina poslovnih odhodkov. Gibanje v obdobju 2004-2017 je bilo različno. Kazalnik je bil večinoma višji od 100%, razen v letih 2012, 2015 in 2017, ko so poslovni odhodki presegali poslovne prihodke. 317 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 1,42. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 povišal za 44,1%. Povprečje obdobja je znašalo 1,33. Kazalnik je bil večinoma višji od 1, kar nam kaže, da je bilo podjetje sposobno pokrivati tekoče kratkoročne obveznosti s kratkoročnimi viri. Gibanje v obdobju 2005-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast kratkoročnega koeficienta likvidnosti 8,7%. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 1.162.139 EUR. Glede na leto 2005 se je neto obratni kapital v letu 2017 povišal za skoraj 3-krat. Gibanje v obdobju 2005-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast neto obratnega kapitala 19,9%. V obdobju 2015-2017 podjetje ni imelo zalog. V obdobju 2005-2014 je koeficient obračanja zalog v povprečju znašal 70,22, obrat zalog pa je bil v povprečju na 6 dni. Gibanje v obdobju 2005-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 9,6%. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 16,19. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povišal za 7,6-krat, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 31,5%. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 22,55 dneva, kar je boljše kot v letu 2005, ko je bil obrat terjatev daljši. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,24. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 znižal za 62,9%, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2006-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 5,1%. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 1.539,17 dneva, kar je za podjetje zelo ugodno. V povprečju podjetje plačuje dobaviteljem na dobra 4 leta. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 41,7%, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 povečala za 39,0%. Gibanje v obdobju 2004-2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 4,3%. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,17. Glede na leto 2004 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 13,9%. Gibanje v obdobju 2004-2017 je bilo različno. V celotnem opazovanem obdobju je bila vrednost kazalnika negativna, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,06. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 znižal za kar 85,1%, kar je za podjetje ugodno. Povprečje obdobja je znašalo 0,18 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2005-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kazalnika, in sicer -6,1%. 318 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Neto dolg je v letu 2017 znašal 558.033 EUR. Glede na leto 2005 se je 3.500.000 10,00 vrednost neto dolga v letu 2017 znižala za kar 80,1%. Najvišje vrednosti 9,00 3.000.000 neto dolga oziroma najvišjo stopnjo zadolženosti je podjetje realiziralo v prvih 8,00 ) letih opazovanega obdobja, v zadnjih letih se je neto dolg zniževal. A R Gibanje 2.500.000 7,00 D U T E I v 6,00 B v obdobju 2005-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec ( 2.000.000 E g a ol 5,00 n neto dolga, in sicer -8,9%. d g 1.500.000 l o 4,00 o t d o Ne 3,00 1.000.000 t Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 5,37, kar je približno na ravni Ne 2,00 500.000 povprečja opazovanega obdobja. Glede na leto 2006 se je neto dolg na 1,00 EBITDA v letu 2017 povišal za 37,1%. Vrednosti kazalnika so bile 0 0,00 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 večinoma višje od 4, kar nakazuje na to, da obstajala velika verjetnost, da Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA bo podjetje v prihodnosti težko poravnavalo svoje finančne obveznosti ter hkrati ne bo zmožno pridobivati novih finančnih virov potrebnih za rast in razvoj podjetja. Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 117,5%. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povišal za 18,1%. Povprečje obdobja je znašalo 110,3%, kar pomeni da so z dolgoročnimi viri financirana vsa dolgoročna sredstva in del kratkoročnih, kar kaže na dobro likvidnost podjetja Gibanje v obdobju 2005-2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika v višini 1,9%. 319 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.29 B.G.S. d.o.o. 3.29.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA B.G.S. d.o.o. Polni naziv: B.G.S. gostinstvo in turizem d.o.o. Naslov: Partizanska cesta 149, Sežana, 6210 Sežana Davčna številka: 15249972 Matična številka: 2039311000 Dejavnost po SKD 2008: I56.101 – Restavracije in gostilne Povprečno število zaposlenih v letu 2017: https://www.bizi.si Koncesija: Hotel & Casinò Safir – igralni salon OPIS PODJETJA Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2004. Koncesijo za igralništvo so pridobili leta 2006, z delovanjem pa začeli leta 2007. V sklopu prestižnega igralniškega centra Hotel & Casinò Safir – igralni salon je danes gostom na voljo tudi prijeten hotelski kompleks z 51 sobami, poleg tega nudijo še restavracijo in velnes. V igralnem salonu je gostom na voljo 184 igralnih avtomatov in 2 elektronski ruleti91. DRUŽBENIKI92: • Savičhev Alexey - 90,0 %; • Gvajava Nikoloz - 4,97 %; • Markovič Anto - 5,03 %. Slika 43: Hotel & Casinò Safir – igralni salon 91 Igralni salon: http://www.casinosafir.com/sl/igralni-salon/nagradne-igre-in-promocije/. 92 BGS. 2019. Letno poročilo za družbo BGS 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=2039311000. 320 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.29.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 8.759 256.834 874.908 15.825.053 23.793.864 23.775.985 23.027.965 22.324.513 21.400.838 20.803.435 19.854.542 6.062.915 5.125.216 5.370.630 Dolgoročna sredstva 0 243.418 830.871 12.412.555 23.241.545 22.817.792 21.910.429 21.080.206 20.236.764 19.638.178 18.824.524 5.524.715 4.506.573 4.850.892 Opredmetena osnovna sredstva 0 243.418 830.871 12.412.555 23.233.325 22.311.832 21.333.533 20.292.305 19.228.122 18.376.809 17.504.135 4.448.294 4.151.486 4.153.687 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 0 0 0 0 0 0 59.000 228.471 281.441 281.441 281.441 281.441 491.125 Odložene terjatve za davek n.p. 0 0 0 0 463.472 541.559 700.470 757.978 962.671 1.025.666 769.629 0 0 Kratkoročna sredstva 8.759 13.416 38.687 3.372.909 524.748 710.157 877.864 1.015.372 910.074 937.257 1.030.018 536.505 617.907 514.116 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo n.p. 0 0 0 0 159.090 208.452 208.452 208.452 278.476 278.476 0 0 0 Zaloge 0 0 0 14.513 25.084 4.188 0 0 0 0 0 13.722 14.327 16.477 Kratkoročne finančne naložbe 0 0 0 171.206 66.206 95.206 97.206 119.206 119.206 130.553 200.490 127.238 145.611 33.491 Kratkoročne poslovne terjatve 0 13.324 16.020 2.792.958 75.830 158.832 415.417 545.916 473.556 428.245 466.845 125.005 204.972 79.384 Denarna sredstva 8.759 92 22.667 394.232 357.628 292.841 156.789 141.798 108.860 99.983 84.207 270.540 252.997 384.764 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 5.350 39.589 27.571 248.036 239.672 228.935 254.000 228.000 0 1.695 736 5.622 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 8.759 256.833 874.908 15.825.053 23.793.864 23.775.985 23.027.965 22.324.513 21.400.838 20.803.435 19.854.542 6.062.915 5.125.216 5.370.631 Kapital 7.020 238.225 205.049 -640.795 6.490.140 6.763.596 6.236.725 5.394.252 4.569.328 3.322.455 1.792.036 -2.452.896 -3.392.330 611.429 Dolgoročne obveznosti n.p. 0 0 11.827.207 14.218.789 15.299.901 14.688.284 14.043.051 13.054.097 12.894.516 11.689.586 7.150.479 7.295.929 3.388.504 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 0 0 2.721.945 11.966.714 13.097.779 12.536.116 11.940.837 11.294.778 11.177.658 10.015.189 7.150.479 7.295.929 3.388.504 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 0 0 9.105.262 99.316 99.316 99.316 99.316 99.316 99.316 99.316 0 0 0 Odložene obveznosti za davek n.p. 0 0 0 2.152.759 2.102.806 2.052.852 2.002.898 1.660.003 1.617.542 1.575.081 0 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 18.608 669.859 4.629.608 3.081.776 1.710.342 2.098.421 2.885.566 3.775.770 4.586.371 6.372.694 1.340.326 1.196.612 1.346.283 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 0 572.525 278.055 2.271.804 875.545 1.307.499 2.112.137 3.177.775 3.690.478 5.244.534 0 0 0 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 18.608 97.334 4.351.553 809.972 834.797 790.922 773.429 597.995 895.893 1.128.160 1.340.326 1.196.612 1.346.283 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 9.033 3.159 2.146 4.535 1.644 1.643 93 226 25.006 25.005 24.415 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe B.G.S. d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 5.370.630 EUR. Glede na leto 2005 so bila sredstva v letu 2017 višja za 20-krat. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Največ sredstev je podjetje imelo v obdobju 2007−2014 z največjo vrednostjo v letu 2008, ki se je v poznejših letih zmanjševala. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 4.850.892 EUR oziroma 90,3 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 4.153.687 EUR oziroma 85,6 % dolgoročnih sredstev. Dolgoročna sredstva so v obdobju 2005−2017 predstavljala največji delež celotnih sredstev, razen v letu 2004, ko je podjetje šele pričenjalo s poslovanjem. Glede na leto 2005 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 višja za skoraj 20-krat. 321 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 514.116 EUR oziroma 9,6 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 384.764 EUR oziroma 74,8 % kratkoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev, razen v letu 2004. Glede na leto 2005 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za več kot 38-krat. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 611.429 EUR oziroma 11,4 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala v obveznostih do virov sredstev znašal 13,1 %. V letih 2004 in 2005 je kapital predstavljal največji delež celotnih obveznosti do virov sredstev. Od leta 2006 dalje delež kapitala ni presegel 30 % oziroma je bil negativen, in sicer v letih 2007, 2015 in 2016. Glede na leto 2005 je bil kapital v letu 2017 2,5-krat višji. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 4.759.202 EUR oziroma 88,6 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v celotnem opazovanem obdobju predstavljajo največji delež celotnih obveznosti do virov sredstev, razen v letih 2004 in 2005. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale dolgoročne obveznosti, in sicer 3.388.504 EUR oziroma 71,2 %, kar predstavlja 63,1 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2005, ko je podjetje šele pričelo s poslovanjem, so se ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 občutno povišale. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti, in sicer −8,3 %. ) Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev RUE 18.000.000 30.000.000 v( R) i 16.000.000 t U s E 25.000.000 o v 14.000.000 ( n z v e e 20.000.000 12.000.000 v ts b d o 10.000.000 e 15.000.000 e r n s v 8.000.000 v o o l 10.000.000 r s i 6.000.000 o v p o 5.000.000 4.000.000 n d i i e t 2.000.000 n s 0 č o n n 0 z a e n -5.000.000 i v 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 F b 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 O Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 322 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 0 13.909 2.087 405.156 4.598.927 5.156.773 4.027.023 3.700.775 2.881.200 2.875.235 2.585.297 3.757.229 5.615.094 6.464.181 Čisti prihodki od prodaje 0 13.909 2.087 405.156 4.598.927 5.156.773 4.018.806 3.696.723 2.878.385 2.873.172 2.542.365 3.753.042 5.603.449 6.417.828 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 0 0 0 8.217 4.052 2.815 2.063 42.932 4.187 11.645 46.353 Poslovni odhodki 1.746 14.918 26.019 1.100.174 5.168.071 4.782.443 4.024.026 4.049.548 3.486.976 3.817.234 3.464.992 10.228.296 4.958.096 5.380.397 Stroški blaga, materiala in storitev 1.746 6.547 19.320 498.142 1.575.266 1.808.813 1.430.051 1.515.444 1.146.624 1.543.740 1.344.004 1.878.928 2.099.906 2.477.055 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 0 1.544 672 223.754 640.895 499.161 222.142 198.760 156.832 150.706 123.629 376.773 526.611 606.901 Stroški storitev 1.746 5.003 18.648 274.388 934.371 1.309.652 1.207.909 1.316.684 989.792 1.393.034 1.220.375 1.502.155 1.573.295 1.870.154 Stroški dela 0 0 5.851 389.530 1.476.643 858.622 616.919 618.154 598.710 659.394 657.286 886.441 1.176.868 1.180.228 Odpisi vrednosti 0 0 134 87.591 1.129.886 1.047.830 1.053.571 1.050.147 1.038.192 920.717 862.177 6.691.167 699.354 591.822 Drugi poslovni odhodki 0 8.371 714 124.911 986.276 1.067.178 923.485 865.803 703.450 693.383 601.525 771.760 981.968 1.131.292 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -1.746 -1.009 -23.932 -695.018 -569.144 374.330 2.997 -348.773 -605.776 -941.999 -879.695 -6.471.067 656.998 1.083.784 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) -1.746 -1.010 -23.798 -607.427 560.742 1.422.160 1.056.568 701.374 432.416 -21.282 -17.518 220.100 1.356.352 1.675.606 Finančni prihodki 0 8 13 5.283 17.792 3.696 4.608 4.620 13.694 18.388 20.902 6.787 44.839 15.072 Finančni odhodki 0 125 9.324 140.424 934.716 630.379 653.580 707.743 635.554 570.661 554.976 348.050 8.011 2.963 Drugi prihodki 0 0 0 7 6.472 13.405 885 601 2.337 280 6.140 9.927.692 934 11.819 Drugi odhodki 0 0 0 489 506 1.023 9.822 43 29 35 228.246 364.945 864.568 1.036.536 Celotni poslovni izid -1.746 -1.126 -33.243 -830.641 -1.480.102 -239.971 -654.912 -1.051.338 -1.225.328 -1.494.027 -1.635.875 2.750.417 -169.808 71.176 Skupaj davki 0 0 0 0 0 -513.426 -128.041 -208.865 -99.969 -247.154 -105.456 364.407 769.629 0 Čisti poslovni izid -1.746 -1.126 -33.243 -830.641 -1.480.102 273.455 -526.871 -842.473 -1.125.359 -1.246.873 -1.530.419 2.386.010 -939.437 71.176 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje B.G.S. d.o.o. realiziralo 6.464.181 EUR prihodkov. Podjetje je pričelo ustvarjati prihodke v letu 2005. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 5.380.397 EUR. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov ) 12.000.000 Poslovni odhodki so večinoma presegali prihodke, razen v letih RUE v( 2009, 2010, 2016 in 2017. Večji porast poslovnih odhodkov je i 10.000.000 kdo bil v letu 2015, ko so le-ti presegali prihodke za več kot 2,5-krat, hd 8.000.000 o razlog pa je predvsem v večjih odpisih. / ikd 6.000.000 o hirp V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji i 4.000.000 nvo delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v lso 2.000.000 P povprečju 40,3 %), med njimi največ stroški storitev (32,3 % 0 vseh poslovnih odhodkov), sledijo odpisi vrednosti (v povprečju 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 21,1 %) in drugi poslovni odhodki (v povprečju 20,0 %). Poslovni prihodki Poslovni odhodki 323 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Podjetje je v obdobju 2004−2017 večinoma poslovalo negativno, pozitivno je poslovalo le v letih 2009, 2015 in 2017. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 1.083.784 EUR, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Pozitivni EBIT je podjetje ustvarilo v letih 2009 in 2010 ter 2016 in 2017, v vseh ostalih letih je bil EBIT negativen. Največjo izgubo iz poslovanja je podjetje ustvarilo v letu 2015, predvsem zaradi večjih odpisov. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 1.675.606 EUR, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Pozitiven EBITDA je podjetje ustvarilo v obdobju 2008−2012 ter v obdobju 2015−2017, v ostalih letih je bil EBITDA negativen. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 71.176 EUR. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno, podjetje je večinoma ustvarjalo čisto izgubo. Dobiček je bil ustvarjen v letih 2009, 2015 in 2017, pri čemer je bil dobiček v letu 2015 dosežen predvsem zaradi višjih drugih prihodkov. 324 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 0,00 0,00 1,00 12,07 53,98 36,95 25,05 24,35 26,00 24,42 23,45 39,59 51,10 50,72 Dodana vrednost v EUR -1.746 -1.009 -17.947 -217.897 2.037.385 2.280.782 1.673.487 1.319.528 1.031.126 638.112 639.768 1.106.541 2.533.220 2.855.833 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR - - -17.947 -18.053 37.743 61.726 66.806 54.190 39.659 26.131 27.282 27.950 49.574 56.306 EBIT marža v % - -7,3% -1146,7% -171,5% -12,4% 7,3% 0,1% -9,4% -21,0% -32,8% -34,6% -172,4% 11,7% 16,9% EBITDA marža v % - -7,3% -1140,3% -149,9% 12,2% 27,6% 26,3% 19,0% 15,0% -0,7% -0,7% 5,9% 24,2% 26,1% Neto marža v % - -8,1% -1592,9% -205,0% -32,2% 5,3% -13,1% -22,8% -39,1% -43,4% -60,2% 63,6% -16,8% 1,1% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - -0,9% -15,0% 381,3% -50,6% 4,1% -8,1% -14,5% -22,6% -31,6% -59,8% -722,1% 32,1% -5,1% Donosnost sredstev v % (ROA) - -0,8% -5,9% -9,9% -7,5% 1,1% -2,3% -3,7% -5,1% -5,9% -7,5% 18,4% -16,8% 1,4% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 0,0% 93,2% 8,0% 36,8% 89,0% 107,8% 100,1% 91,4% 82,6% 75,3% 74,6% 36,7% 113,3% 120,1% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,72 0,06 0,73 0,17 0,42 0,42 0,35 0,24 0,20 0,16 0,40 0,52 0,38 Neto obratni kapital v EUR - -5.193 -58.647 -978.644 -285.224 -124.640 86.942 241.943 312.079 41.364 -98.142 -803.821 -578.705 -832.166 Koeficient obračanja zalog - - - 55,83 232,29 352,33 1.919,20 - - - - 547,01 399,55 416,69 Dnevi vezave zalog - - - 6,54 1,57 1,04 0,19 - - - - 0,67 0,91 0,88 Koeficient obračanja terjatev - 2,09 0,14 0,29 3,21 43,95 14,00 7,69 5,65 6,37 5,68 12,68 33,96 45,14 Dnevi vezave terjatev - 174,82 2.566,02 1.265,29 113,84 8,30 26,08 47,46 64,64 57,28 64,25 28,78 10,75 8,09 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,01 0,10 0,25 0,61 0,27 0,25 0,23 0,20 0,12 0,31 0,42 0,48 Dnevi vezave obveznosti - - 31.487,22 3.628,64 1.469,79 601,35 1.335,60 1.436,38 1.595,88 1.809,05 2.987,89 1.195,68 879,19 764,67 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 80,1% 92,8% 23,4% -4,0% 27,3% 28,4% 27,1% 24,2% 21,4% 16,0% 9,0% -40,5% -66,2% 11,4% Servisiranje dolga -1,00 -0,07 -0,94 -0,60 -0,06 0,24 0,11 0,04 -0,02 -0,07 -0,16 0,83 -0,04 0,10 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,48 7,03 3,47 0,31 0,02 0,07 0,13 0,18 0,16 0,17 0,08 0,03 0,02 Neto dolg v EUR - -92 549.858 2.434.562 13.814.684 13.585.277 13.589.620 13.791.970 14.244.487 14.637.600 14.975.026 6.752.701 6.897.321 2.970.249 Neto dolg na EBITDA - - -11,55 -2,46 14,49 9,63 12,86 19,52 32,42 -678,56 -845,21 49,36 5,03 2,94 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 97,9% 24,7% 16,8% 79,4% 87,0% 85,7% 82,2% 78,4% 73,8% 62,7% 85,0% 86,6% 82,5% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 50,72. Podjetje je pričelo s poslovanjem v letu 2006. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 2.855.533 EUR, kar je največ v opazovanem obdobju. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2005−2017 je bilo različno. V obdobju 2004−2007, ko je podjetje šele pričelo s poslovanjem, je bila dodana vrednost negativna, kasneje je podjetje dosegalo pozitivno dodano vrednost. En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 56.306 EUR dodane vrednosti. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2006−2017 je bilo različno. V letih 2006 in 2007 je bila dodana vrednost na zaposlenca negativna, kasneje pa pozitivna. 325 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 16,9 %, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Gibanje EBIT marže v obdobju 2005−2017 je bilo različno. EBIT marža je bila večinoma negativna, razen v letih 2009 in 2010 ter 2016 in 2017, ko so bile dosežene pozitivne vrednosti. Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in 3.000.000 200,0% amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 2.500.000 0,0% ) znašal 26,1 R %. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2005−2017 je bilo U 2.000.000 -200,0% E ) v različno. EBITDA marža je bila večinoma pozitivna, razen ( % v obdobju 1.500.000 -400,0% d v i ( zi a 2005− i 1.000.000 -600,0% ž 2007 in v letih 2013 ter 2014. r n a vo 500.000 -800,0% m l s o o t p 0 -1000,0% e Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto marža) i N tsi -500.000 -1200,0% Č je v letu 2017 znašal 1,1 %. Gibanje neto marže v obdobju 2005−2017 je -1.000.000 -1400,0% bilo različno. Neto marža je bila večinoma negativna, razen v letih 2009, -1.500.000 -1600,0% 2015 in 2017, ko so bile dosežene pozitivne vrednosti. -2.000.000 -1800,0% 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je bila v letu 2017 negativna in je znašala −5,1 %, kar predstavlja izboljšanje glede na povprečje obdobja. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno, pri čemer je bil ROE večinoma negativen, razen v letih 2007, 2009 in 2016. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 1,4 % in predstavlja izboljšanje glede na povprečje obdobja. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno, pri čemer je bil ROA večinoma negativen, razen v letih 2009, 2015 in 2017. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 120,1 %, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2005 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 povišala za 28,9 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, večinoma pa je podjetje generiralo več poslovnih odhodkov, kot je bila višina poslovnih prihodkov. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal −0,38. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 znižal za 47,0 %. V celotnem opazovanem obdobju kratkoročni koeficient likvidnosti ni presegel vrednosti 1, kar nam kaže na slabšo likvidnost podjetja. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 832.166 EUR. Neto obratni kapital je bil večinoma negativen, kar je za podjetje bolj ugodno, pozitivne vrednosti so bile dosežene v obdobju 2010−2013. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 416,69. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, pri čemer v obdobju 2011−2014 podjetje ni imelo zalog. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 0,88 dneva, kar je boljše kot povprečje obdobja, ki znaša 1,68 dneva. 326 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 45,14, kar je največ v opazovanem obdobju in je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta več kot 100 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 8,09 dneva, kar je najboljše v opazovanem obdobju. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,48. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa se je vrednost koeficienta z leti povečevala. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 764,67 dneva, kar je sicer manj kot predhodna leta, a še vedno ugodno, saj to kaže, da v povprečju podjetje plačuje dobaviteljem na približno 2 leti. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 11,4 %. Glede na leto 2005 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 znižala za 87,7 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Najvišje stopnje lastniškosti financiranja so bile dosežene v letih 2004 in 2005, kasneje pa so se občutno znižale in v letih 2007, 2015 in 2016, ko je bil kapital negativen, dosegale negativne vrednosti. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,10. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. V obdobjih od 2004−2008 in 2012−2014 ter v letu 2016 so bile vrednosti kazalnika negativne, kar nakazuje na generiranje negativnega denarnega toka. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,02, kar je najmanj v celotnem opazovanem obdobju (enaka vrednost je bila dosežene le v letu 2009). Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 znižal za več kot 95 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Najvišje vrednosti kazalnika oziroma večja kreditna izpostavljenost iz poslovanja je bila v obdobju 2005−2008, v nadaljnjih letih pa se je znižala, kar kaže na izboljšanje politike podjetja glede odlokov plačil kupcev. 327 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je v letu 2017 znašal 2.970.249 EUR. Podjetje je imelo v Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA celotnem obdobju pozitiven neto dolg, razen v letu 2005, ko je le-ta znašal 16.000.000 100,00 −92 EUR. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Najvišje vrednosti 0,00 14.000.000 neto dolga, in sicer več kot 10 milijonov EUR, oziroma najvišje stopnje -100,00 12.000.000 ) zadolženosti so bile dosežene v obdobju 2008−2014. R -200,00 U DA 10.000.000 E T I v B ( -300,00 E g 8.000.000 l a o -400,00 n Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 2,94, kar kaže na izboljšanje d g 6.000.000 l o o t -500,00 d v primerjavi s povprečjem v predhodnih letih. e Gibanje v obdobju N 4.000.000 ot -600,00 e 2005−2017 je bilo različno. V letih 2006, 2007, 2013 in 2014 je bil neto dolg N 2.000.000 -700,00 na EBITDA negativen, ker je podjetje ustvarilo negativen EBITDA. 0 -800,00 -2.000.000 -900,00 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA 82,5 %, kar kaže na nekoliko slabšo likvidnost podjetja. Glede na leto 2005 se je vrednost kazalnika v letu 2017 zmanjšala za 15,7 %. Povprečna dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v obdobju 2006−2017 je znašala 72,5 % in kaže na slabo likvidnost podjetja. 328 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.30 MAKO d.o.o. 3.30.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Mako d.o.o. Polni naziv: MAKO Podjetje za turizem, zunanjo trgovino in špedicijo Nova Gorica d.o.o. Naslov: Bevkov trg 6, Nova Gorica, 5000 Nova Gorica Davčna številka: 75795272 Matična številka: 5337780000 Dejavnost po SKD 2008: R92.001 – Dejavnost igralnic Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 20−49 https://www.bizi.si Koncesija: Casino Fortuna igralni salon OPIS PODJETJA Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1990. Koncesijo je podjetje pridobilo leta 2002. Najprej je poslovalo na židovskem pokopališču. Leta 2006 se je preselilo na novo lokacijo. Skupaj ima Igralni salon Casinò Fortuna 200 igralnih mest. Ponaša s prelepo igralnico na prostem, ki vam nudi 16 najsodobnejših igralnih avtomatov in eno elektronsko ruleto. Open Air je namenjen vsem, ki si želijo zabave izven običajnih okvirjev. Ta del igralnega salona je zasnovan, da nudi vedno svež ter udoben servis igralcem. Poleg igralnih avtomatov se za goste ustvarjajo nagradne igre, zabavni dogodki, gostom je na voljo tudi restavracija93. Družbeniki94: • Darko Velikonja 50%, • AULA d.o.o. Ljubljana 25%, • KASTOR d.o.o. Ljubljana 25%. Slika 44: Casino Fortuna igralni salon 93 Igralni salon Casinò Fortuna: http://casino-fortuna.si/. 94 MAKO 2019. Letno poročilo za družbo MAKO 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5337780000. 329 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.30.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 1.550.293 1.771.853 1.528.105 1.867.133 6.249.780 12.039.700 10.627.038 10.779.379 10.829.670 10.921.004 11.159.956 8.189.917 7.985.120 8.399.106 Dolgoročna sredstva 1.165.027 883.562 1.077.771 938.930 5.490.175 8.978.928 8.805.022 7.668.415 6.501.716 5.848.837 5.490.372 5.187.570 5.119.129 5.622.161 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 46.950 65.800 68.282 61.169 52.141 325.518 290.291 255.870 221.448 187.027 151.012 117.244 83.377 49.640 Opredmetena osnovna sredstva 1.118.076 719.648 848.139 483.104 4.512.990 7.678.393 7.086.714 6.666.877 6.223.993 5.606.070 5.283.123 5.014.081 4.977.921 5.512.404 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 37.516 113.287 346.594 876.981 926.954 1.379.954 697.605 0 0 7.500 7.500 7.500 7.500 Dolgoročne poslovne terjatve 51.405 60.599 48.064 48.063 48.063 48.063 48.063 48.063 48.063 48.063 48.063 48.063 48.063 48.063 Odložene terjatve za davek n.p. 0 0 0 0 0 0 0 8.212 7.677 674 682 2.268 4.555 Kratkoročna sredstva 378.038 888.208 450.271 928.203 759.605 3.060.772 1.817.467 3.094.848 4.315.177 5.070.537 5.647.076 2.979.785 2.864.946 2.772.590 Zaloge 15.029 2.100 5.099 5.475 5.825 28.650 22.962 18.427 21.317 32.894 45.807 42.150 24.313 39.751 Kratkoročne finančne naložbe 1.314 0 116.358 484.879 100.501 453.000 0 1.432.348 2.641.532 1.297.565 3.797.565 1.297.565 1.297.565 1.194.565 Kratkoročne poslovne terjatve 12.413 135.247 50.797 212.153 283.486 1.430.819 478.359 629.355 813.534 734.385 730.294 641.887 714.286 716.219 Denarna sredstva 297.877 750.861 278.017 225.696 369.793 1.148.303 1.316.146 1.014.718 838.794 3.005.693 1.073.410 998.183 828.782 822.055 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 7.229 83 63 0 0 0 4.549 16.116 12.777 1.630 22.508 22.562 1.045 4.355 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.550.293 1.771.854 1.528.105 1.867.133 6.249.780 12.039.700 10.627.038 10.779.379 10.829.670 10.921.004 11.159.956 8.189.917 7.985.121 8.399.106 Kapital 1.050.759 1.370.248 1.217.401 1.486.832 1.696.885 2.637.634 2.606.037 3.517.652 4.739.639 5.865.203 6.963.601 4.969.214 5.680.657 6.856.853 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 96.611 90.316 28.740 23.394 42.052 47.943 Dolgoročne obveznosti n.p. 71.572 45.819 41.729 4.227.982 7.893.079 6.062.758 5.160.169 4.262.150 3.375.297 2.471.134 1.570.250 672.950 0 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 29.832 4.089 0 4.186.253 7.851.350 6.062.758 5.160.169 4.262.150 3.375.297 2.471.134 1.570.250 672.950 0 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 41.740 41.729 41.729 41.729 41.729 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 330.034 264.885 338.572 324.913 1.479.740 1.913.437 2.094.543 1.720.192 1.577.946 1.683.904 1.625.302 1.589.462 1.491.450 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 903.046 903.086 898.256 903.763 904.163 900.882 900.280 672.950 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 330.034 264.885 338.572 324.913 1.479.740 1.010.391 1.191.457 821.936 674.183 779.741 724.420 689.182 818.501 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 29.247 44.806 7.015 11.078 12.242 12.577 1.757 0 2.860 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe MAKO d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 8.399.106 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 višja za 5,4-krat. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti sredstev 24,6 %. Največ sredstev je imelo podjetje v obdobju 2009−2014, v nadaljnjih letih so se sredstva nekoliko zmanjšala. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 5.622.161 EUR oziroma 66,9 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 5.512.404 EUR oziroma 98,0 % dolgoročnih sredstev. Večinoma so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev, razen v letih 2005 in 2014. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 višja za skoraj 5-krat. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti dolgoročnih sredstev 37,7 %. 330 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 2.772.590 EUR oziroma 33,0 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale kratkoročne finančne naložbe, ki so znašale 1.194.565 EUR oziroma 43,1 % kratkoročnih sredstev. Večinoma so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev, razen v letih 2005 in 2014. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za več kot 7,3-krat. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 40,0 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 6.856.853 EUR oziroma 81,6 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Večinoma je kapital predstavljal največji del obveznosti do virov sredstev, razen v obdobju 2008−2012. V povprečju je delež kapitala znašal 56,0 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 višji za več kot 6,5-krat. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti kapitala 17,6 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 1.542.253 EUR oziroma 18,4 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je večinoma predstavljalo manjši del financiranja podjetja, razen v obdobju 2008−2012. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale kratkoročne obveznosti, in sicer 1.491.450 EUR oziroma 96,7 %, kar predstavlja 17,8 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 za približno 3-krat višje. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 78,8 %. Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev )RU 10.000.000 ) 14.000.000 E R v( 9.000.000 U i E t 12.000.000 s v 8.000.000 ( o v nz e 10.000.000 7.000.000 t e s v d b 6.000.000 e 8.000.000 o r s e 5.000.000 v nv o 6.000.000 r o 4.000.000 i l v s o o 3.000.000 4.000.000 p d i n t i 2.000.000 s 2.000.000 e o n n 1.000.000 č z n e 0 a v 0 n b i 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 F 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 O Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 331 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 2.019.591 2.242.096 2.202.998 2.602.477 2.298.621 6.453.102 7.776.437 8.158.038 6.704.629 5.533.749 5.688.500 8.012.783 7.812.058 7.302.641 Čisti prihodki od prodaje 1.998.300 2.241.190 2.201.758 2.591.675 2.285.673 6.415.375 7.770.716 8.156.624 6.622.949 5.490.346 5.570.712 7.984.839 7.812.008 7.302.641 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 21.291 906 1.240 10.802 12.948 37.727 5.721 1.414 81.680 43.403 117.788 27.944 50 0 Poslovni odhodki 1.484.781 1.479.076 1.540.159 1.657.401 1.501.892 3.554.327 4.366.266 4.556.413 4.281.376 3.780.405 3.634.187 5.485.095 5.445.008 5.329.461 Stroški blaga, materiala in storitev 648.594 734.428 884.812 987.103 683.852 1.858.373 2.307.323 2.435.914 2.221.896 1.926.614 2.145.348 1.994.507 1.952.504 1.950.381 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 258.983 124.798 151.289 160.311 128.789 546.720 613.404 748.338 694.193 685.727 811.872 750.933 679.193 665.870 Stroški storitev 389.611 609.630 733.523 826.792 555.063 1.311.653 1.693.919 1.687.576 1.527.703 1.240.887 1.333.476 1.243.574 1.273.311 1.284.511 Stroški dela 435.554 408.679 422.026 400.507 556.471 835.503 1.032.337 1.081.122 1.003.061 870.552 871.738 975.574 971.325 989.707 Odpisi vrednosti 265.509 252.058 179.465 246.996 234.973 753.717 893.517 861.183 838.645 834.526 567.553 345.221 352.815 384.476 Drugi poslovni odhodki 135.124 83.911 53.856 22.795 26.596 106.734 133.089 178.194 217.774 148.713 49.548 2.169.793 2.168.364 2.004.897 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 534.810 763.020 662.839 945.076 796.729 2.898.775 3.410.171 3.601.625 2.423.253 1.753.344 2.054.313 2.527.688 2.367.050 1.973.180 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 800.320 1.015.079 842.303 1.192.072 1.031.702 3.652.492 4.303.688 4.462.808 3.261.898 2.587.870 2.621.866 2.872.909 2.719.864 2.357.656 Finančni prihodki 963 8.868 8.209 25.514 52.785 71.650 67.625 83.355 81.995 93.735 66.127 40.792 18.599 18.524 Finančni odhodki 16.929 9.064 44.361 1.185 60.447 200.021 189.933 202.103 132.691 98.514 81.339 57.149 34.388 19.293 Drugi prihodki 632 2.537 4.002 0 8.535 1.272 9.155 548 7 3.884 3.456 826 47 6.289 Drugi odhodki 841 417 42 7.978 758 6.175 43.579 22.963 8.055 16.462 17.339 4.936 37.925 1.638 Celotni poslovni izid 518.635 764.944 630.647 961.427 796.844 2.765.501 3.253.439 3.460.462 2.364.509 1.735.987 2.025.218 2.507.221 2.313.383 1.977.062 Skupaj davki 93.405 205.900 158.755 228.761 174.291 577.267 650.604 694.901 413.281 285.837 336.077 425.341 344.601 343.601 Čisti poslovni izid 425.230 559.044 471.892 732.666 622.553 2.188.234 2.602.835 2.765.561 1.951.228 1.450.150 1.689.141 2.081.880 1.968.782 1.633.461 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje MAKO d.o.o. realiziralo 7.302.641 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 3,6-krat višji. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 5.329.461 EUR. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov Glede na leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 ) 9.000.000 skoraj 3,6-krat višji. RUE v 8.000.000 ( ikd 7.000.000 Poslovni prihodki so v povprečju rasli hitreje kot odhodki, ohd 6.000.000 povprečna letna rast prihodkov v obdobju 2004−2 o 017 je / ik 5.000.000 znašala 17,0 d %, povprečna letna rast poslovnih odhodkov oh 4.000.000 irp pa 14,8 %. V vseh letih opazovanega obdobja so bili odhodki i 3.000.000 nv nižji od prihodkov. Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v ol 2.000.000 so povprečju znašal 65,2 P %. 1.000.000 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 332 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 48,9 %), med njimi največ stroški storitev (35,0 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo stroški dela (v povprečju 24,4 %). Podjetje je v vseh letih opazovanega obdobja poslovalo z dobičkom. V začetnih letih opazovanja je bil dobiček nižji od 1 milijona EUR, v obdobju 2009−2011 je presegel 2 milijona EUR, nato se je nekoliko znižal in ponovno presegel 2 milijona EUR v letu 2015 ter se znižal v letih 2016 in 2017. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 1.973.180 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBIT v letu 2017 višji za več kot 3,6-krat. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dobička iz poslovanja 23,1 %. Podjetje je v vseh opazovanih letih ustvarjalo dobiček iz poslovanja, ki se je do leta 2011, ko je presegel 3,6 milijona EUR, v povprečju povečeval, v nadaljnjih letih pa se je nekoliko znižal. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 2.357.656 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 za skoraj 3-krat višji . Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast EBITDA 19,9 %. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje generiralo pozitiven EBITDA, ki se je do leta 2011, ko je presegla 4,4 milijona EUR, v povprečju povečevala, v nadaljnjih letih pa se je nekoliko znižala. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 1.633.461 EUR. Glede na leto 2004 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 za več kot 3,8-krat višji. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast čistega dobička 22,7 %. V celotnem opazovanem obdobju je podjetje poslovalo z dobičkom, ki se je do leta 2011, ko je presegel 2,7 milijona EUR, v povprečju povečeval, v nadaljnjih letih pa se je nekoliko znižal. 333 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 36,36 27,75 25,08 24,41 27,33 37,18 50,75 42,00 42,01 40,63 38,42 41,75 42,32 43,35 Dodana vrednost v EUR 1.235.873 1.423.757 1.264.329 1.592.579 1.588.173 4.487.995 5.336.025 5.543.930 4.264.959 3.458.422 3.493.604 3.848.483 3.691.189 3.347.363 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 33.990 51.307 50.412 65.243 58.111 120.710 105.143 131.998 101.522 85.120 90.932 92.179 87.221 77.217 EBIT marža v % 26,8% 34,0% 30,1% 36,5% 34,9% 45,2% 43,9% 44,2% 36,6% 31,9% 36,9% 31,7% 30,3% 27,0% EBITDA marža v % 40,1% 45,3% 38,3% 46,0% 45,1% 56,9% 55,4% 54,7% 49,3% 47,1% 47,1% 36,0% 34,8% 32,3% Neto marža v % 21,3% 24,9% 21,4% 28,3% 27,2% 34,1% 33,5% 33,9% 29,5% 26,4% 30,3% 26,1% 25,2% 22,4% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 46,2% 36,5% 54,2% 39,1% 101,0% 99,3% 90,3% 47,3% 27,3% 26,3% 34,9% 37,0% 26,1% Donosnost sredstev v % (ROA) - 33,7% 28,6% 43,2% 15,3% 23,9% 23,0% 25,8% 18,1% 13,3% 15,3% 21,5% 24,3% 19,9% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 136,0% 151,6% 143,0% 157,0% 153,0% 181,6% 178,1% 179,0% 156,6% 146,4% 156,5% 146,1% 143,5% 137,0% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 2,69 1,70 2,74 2,34 2,07 0,95 1,48 2,51 3,21 3,35 1,83 1,80 1,86 Neto obratni kapital v EUR - 558.174 185.386 589.631 434.692 1.581.032 807.076 1.903.391 3.493.241 4.396.354 4.867.335 2.255.365 2.175.764 1.954.090 Koeficient obračanja zalog - 261,68 611,68 490,20 404,54 372,18 301,12 394,14 333,28 202,55 141,57 181,56 235,08 227,98 Dnevi vezave zalog - 1,39 0,60 0,74 0,90 0,98 1,21 0,93 1,10 1,80 2,58 2,01 1,55 1,60 Koeficient obračanja terjatev - 30,36 23,67 19,71 9,22 7,48 8,14 14,73 9,18 7,09 7,61 11,64 11,52 10,21 Dnevi vezave terjatev - 12,02 15,42 18,52 39,57 48,77 44,84 24,78 39,76 51,45 47,98 31,36 31,68 35,75 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,51 0,53 0,39 0,61 0,49 0,68 0,69 0,92 1,12 1,00 0,96 0,88 Dnevi vezave obveznosti - - 717,65 686,98 940,19 602,41 740,86 536,97 529,31 398,18 326,83 365,56 379,84 413,22 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 67,8% 77,3% 79,7% 79,6% 27,2% 21,9% 24,5% 32,6% 43,8% 53,7% 62,4% 60,7% 71,1% 81,6% Servisiranje dolga 0,46 0,54 0,41 0,59 0,55 0,78 0,76 0,76 0,63 0,59 0,60 0,44 0,42 0,38 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,03 0,04 0,05 0,11 0,13 0,12 0,07 0,11 0,14 0,13 0,09 0,09 0,10 Neto dolg v EUR - -721.029 -390.286 -710.575 3.715.959 6.250.047 5.649.658 3.616.189 1.680.080 -24.198 -1.495.678 175.384 -553.117 -1.343.670 Neto dolg na EBITDA - - -0,66 -0,46 1,46 1,36 1,38 1,04 0,81 0,32 -0,29 -0,23 -0,07 -0,40 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 158,5% 113,3% 158,4% 107,2% 116,8% 98,5% 113,2% 138,5% 158,0% 171,8% 126,1% 124,1% 122,0% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 43,35. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih povečalo za 19,2 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih, in sicer 2,7 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 3.347.363 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost za 2,7-krat povečala. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti 14,7 %. 334 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 77.217 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca povečala za več kot 2,2-krat. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 10,8 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 27,0 %. Glede na leto 2004 se je EBIT marža povišala za 1,0 %. Povprečje obdobja je znašalo 35,0 % z najvišjimi vrednostmi v obdobju 2009−2011, ki so presegale 40 %. EBIT marža je bila v vseh letih opazovanega obdobja pozitivna, v povprečju je bila realizirana letna rast 1,2 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 32,3 %, kar je najmanj v obdobju 2004−2017. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža znižala za 19,4 %. Povprečje Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže obdobja je znašalo 44,9 % z najvišjimi vrednostmi v obdobju 3.000.000 40,0% 2009−2011, ki so presegale 50 %. V vseh letih je bila EBITDA marža ) 35,0% R 2.500.000 U pozitivna, v povprečju pa je bil realiziran padec, in sicer −0,8 %. E 30,0% ) v % ( v d 2.000.000 ( i z 25,0% a i ž i r Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto n a v 1.500.000 20,0% o m l marža) je v letu 2017 znašal 22,4 s o %. Glede na leto 2004 se je neto t op 15,0% i 1.000.000 Ne marža povečala za 5,1 t %. Povprečje obdobja je znašalo 27,5 % z s 10,0% Či najvišjimi vrednostmi v obdobju 2009−2011, ki so presegale 33 %. 500.000 5,0% Neto marža je bila v vseh letih pozitivna, v povprečju je bila 0 0,0% realizirana letna rast 1,4 %. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 26,1 %. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 znižala za 43,6 %. V vseh letih je bil ROE pozitivna, v povprečju je bila realizirana letna rast 5,2 %. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 19,1 %. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 znižala za 40,8 %. V vseh letih je bil ROA pozitivna, v povprečju je bila realizirana letna rast 2,5 %. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 137,0 %, kar je približno na ravni leta 2004. Povprečje obdobja je znašalo 154,7 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Kazalnik je bil v celotnem obdobju od 2004−2017 višji od 100 %, v povprečju je bila realizirana letna rast 0,4 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 1,86. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 zmanjšal za 30,9 %. Povprečje obdobja je znašalo 2,20. Kazalnik je bil večinoma višji od 1, kar nam kaže, da je podjetje svoje tekoče 335 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 kratkoročne obveznosti sposobno poplačati s kratkoročnimi sredstvi. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa se je likvidnost podjetja izboljševala po letni stopnji 4,8 %. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 1.954.090 EUR. Glede na leto 2005 se je neto obratni kapital v letu 2017 povečal za 3,5-krat, kar je za podjetje neugodno. Neto obratni kapital je bil v obdobju 2005−2017 pozitiven. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 227,98. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 zmanjšal za 12,9 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 5,8 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 1,60 dneva, kar je sicer več kot povprečje obdobja, ki znaša 1,34, a je še vedno zelo ugodno. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 10,21. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 zmanjšal za 16,4 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bil realiziran padec vrednosti koeficienta, in sicer -2,8 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 35,75 dneva, kar pomeni poslabšanje glede na leto 2005. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,88. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 povišal za 73,7 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana rast vrednosti koeficienta 7,9 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 413,22 dneva, kar je sicer manj kot v letu 2006, a za podjetje še vedno ugodno. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 81,6 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 povišala za 20,4 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 6,1 %. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,38. Glede na leto 2004 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 18,0 %. Vrednost kazalnika je bila v vseh letih pozitivna, a nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,10. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povišal za skoraj 3-krat. Povprečje obdobja je znašalo 0,09 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 16,1 %. 336 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal −1.343.670 EUR. Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Glede na leto 2005 se je vrednost neto dolga v letu 2017 znižala za 7.000.000 2,00 86,4 %. Neto dolg je dosegal najvišje pozitivne vrednosti v obdobju 6.000.000 2008−2012, pozitiven je bil še v letu 2015, v ostalih letih pa je bil 1,50 5.000.000 ) negativen, kar je za podjetje bolj ugodno. R A U D 4.000.000 1,00 E T I v B ( E g 3.000.000 a Neto dolg na EBITDA je bil v letu 2017 negativen in je znašal −0,04. ol 0,50 n d 2.000.000 g l o o Glede na leto 2006 se je neto dolg na EBITDA v letu 2017 povišal za te d N 1.000.000 0,00 ot 39,0 %. Neto dolg na EBITDA je bil pozitiven v obdobju 2008−2013, v 0 Ne ostalih letih pa negativen, kar je ob doseganju pozitivnega EBITDA za -0,50 -1.000.000 podjetje ugodno. -2.000.000 -1,00 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA 122,0 %. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 zmanjšal za 23,0 %. Povprečje obdobja je znašalo 131,2 %, kar pomeni, da so z dolgoročnimi viri financirana vsa dolgoročna sredstva in del kratkoročnih, kar kaže na dobro likvidnost podjetja. Vrednosti kazalnika so bile večinoma večje od 100 %, razen v letu 2010. 337 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.31 Del Naložbe d.d. 3.31.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Del naložbe d.d. Polni naziv: Del Naložbe, investiranje in upravljanje naložb d.d. Naslov: Topliška cesta 35, Čatež ob Savi, 8250 Brežice Davčna številka: 23575123 Matična številka: 3656373000 Dejavnost po SKD 2008: L68.320 - Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 5−9 (http://www.bizi.si/) Koncesija: Igralni salon Casino Lido Terme Čatež OPIS PODJETJA Skupino Terme Čatež sestavljajo Terme Čatež d.d. in hčerinske družbe, v katerih ima družba Terme Čatež večinski lastniški delež in s tem tudi večino glasovalnih pravic. V skupini se prepletajo tudi dejavnosti marin, igralništva, gostinstva in turizma… Ena od hčerinskih družb je Del Naložbe d.d., njena dejavnost je oddajanje lastnih poslovnih prostorov v najem in kakovostno upravljanje z vrednostnimi papirji. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2009. Del Naložbe d.d., imajo tudi koncesijo za prirejanje iger na srečo z igralnimi avtomati, elektronsko ruleto in številnimi igrami na srečo Igralni salon Casino Lido Terme Čatež trenutno ponuja 100 igralnih mest. Od tega ima 92 igralnih avtomatov različnih proizvajalcev (Novomatic, Atronic, Goldclub, Aristocrat, Spielo, Unidesa, IGT, Williams) ter eno elektronsko ruleto z osmimi igralnimi mesti proizvajalca Interblock d.o.o. Poleg tega se za goste organizirajo glasbene in plesne točke ter modne revije95. Na isti lokaciji je v obdobju 2002-2009 v okviru družbe Casino Portorož d.d. posloval Grand Casino Lido Čatež. Družba Del Naložbe d.d. deluje v okviru Skupine Terme Čatež. 96. Slika 45: Igralni salon Casino Lido Terme Čatež 95 Igra in zabava na valovih sreče: https://www.terme-catez.si/si/catez/dozivetja/casino-lido. 96 Del Naložbe. 2019. Letno poročilo družbe Del naložbe 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=3656373000. 338 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.31.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 2.608.971 2.814.652 2.851.330 2.636.006 3.500.398 3.471.252 1.765.175 1.662.861 1.601.481 Dolgoročna sredstva 1.334.398 1.550.006 1.118.425 915.612 813.883 863.080 552.761 460.396 400.242 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 5.699 4.323 5.448 3.238 1.028 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 0 284.576 295.262 307.448 262.680 205.213 148.258 102.590 72.897 Naložbene nepremičnine 801.417 730.557 660.589 598.486 537.981 455.908 394.615 348.799 320.682 Dolgoročne finančne naložbe 530.422 530.422 151.487 0 0 189.963 0 0 0 Dolgoročne poslovne terjatve 0 1.892 2.829 2.796 5.215 6.199 6.301 6.448 4.104 Odložene terjatve za davek 2.559 2.559 2.559 2.559 2.559 2.559 2.559 2.559 2.559 Kratkoročna sredstva 1.245.049 1.261.584 1.732.905 1.720.394 2.684.246 2.606.174 1.211.579 1.201.631 1.201.239 Zaloge 0 2.902 3.559 2.908 13.137 17.355 2.555 1.337 1.436 Kratkoročne finančne naložbe 1.120.218 1.123.257 1.521.506 1.546.305 2.448.302 2.257.630 1.025.270 1.025.270 1.025.270 Kratkoročne poslovne terjatve 124.831 77.288 57.184 76.271 133.004 77.565 85.430 63.643 42.708 Denarna sredstva 0 58.137 150.656 94.910 89.803 253.624 98.324 111.381 131.825 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 29.524 3.062 0 0 2.269 1.998 835 834 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 2.608.971 2.814.652 2.851.330 2.636.006 3.500.398 3.471.252 1.765.175 1.662.862 1.601.480 Kapital 2.596.129 2.466.697 2.446.831 2.198.015 2.798.253 2.601.611 1.186.117 1.009.004 860.902 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti 0 222.398 254.447 197.325 330.754 286.274 310.893 310.893 519.591 Dolgoročne finančne obveznosti 0 222.398 177.918 133.439 88.959 44.479 0 0 0 Dolgoročne poslovne obveznosti 0 0 0 0 0 0 310.893 310.893 519.591 Odložene obveznosti za davek 0 0 76.529 63.886 241.795 241.795 0 0 0 Kratkoročne obveznosti 12.842 124.713 150.052 240.666 371.391 576.867 268.165 342.965 220.987 Kratkoročne finančne obveznosti 0 73.000 44.480 44.480 88.959 133.439 177.918 177.918 177.918 Kratkoročne poslovne obveznosti 12.842 51.713 105.572 196.186 282.432 443.428 90.247 165.047 43.069 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 844 0 0 0 6.500 0 0 0 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe Del Naložbe d.d., so na dan 31. 12. 2017 znašala 1.601.481 EUR. Glede na leto 2009 so bila sredstva v letu 2017 nižja za 38,6 %. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2009−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti sredstev, in sicer −3,1 %. Podjetje je s poslovanjem začelo v letu 2009. Dolgoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 predstavljala manjši del sredstev in so znašala 400.242 EUR oziroma 25,0 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale naložbene nepremičnine, ki so znašale 320.682 EUR oziroma 80,1 % dolgoročnih sredstev. Dolgoročna sredstva 339 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 so večinoma predstavljala manjši delež celotnih sredstev, več kot 50 % celotnih sredstev so predstavljala le v letih 2009 in 2010. Glede na leto 2009 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 nižja za 70,0 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2009−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti dolgoročnih sredstev, in sicer −12,6 %. Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 predstavljala večji del sredstev in so znašala 1.201.239 EUR oziroma 75,0 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale kratkoročne finančne naložbe, ki so znašale 1.025.270 EUR oziroma 64,0 % kratkoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so kratkoročna sredstva predstavljala večji delež celotnih sredstev, razen v letih 2009 in 2010. Glede na leto 2009 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 nižja za 3,5 %. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2009−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kratkoročnih sredstev 4,6 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 860.902 EUR oziroma 53,8 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V celotnem obdobju je kapital predstavljal večji del obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala znašal 77 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2009−2017 je bilo različno. Kapital je bil v vseh letih pozitiven. V obdobju 2009−2014 je presegal 2 milijona EUR, v poznejših letih se je znižal. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 740.578 EUR oziroma 46,2 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v obdobju 2009−2017 predstavljalo manjši del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale dolgoročne obveznosti, in sicer 519.591 EUR oziroma 70,2 %, kar predstavlja 32,4 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2009 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 kar 57-krat višje. v( Finančne in poslovne obveznosti i t Obveznosti do virov sredstev 800.000 osnz 700.000 ) 4.000.000 e R v U 600.000 E 3.500.000 ob v e ( ) 500.000 n v 3.000.000 R e ov t l U 400.000 E s 2.500.000 d os e p 300.000 rs 2.000.000 ni 200.000 e ov n ri 1.500.000 č 100.000 v na o 1.000.000 n d i 0 i F t 500.000 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 osnz 0 e Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti vb 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 O Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala 340 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 34.083 101.374 507.528 478.463 498.037 819.639 517.324 377.903 323.224 Čisti prihodki od prodaje 34.083 100.003 507.325 477.443 492.822 639.198 510.994 376.554 308.913 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 1.371 203 1.020 5.215 180.441 6.330 1.349 14.311 Poslovni odhodki 39.149 245.889 823.724 726.567 756.604 1.009.866 746.426 549.475 466.122 Stroški blaga, materiala in storitev 3.763 138.928 527.199 470.553 509.751 732.342 497.012 278.528 238.343 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 0 33.423 60.516 56.478 100.113 248.605 173.029 44.593 10.981 Stroški storitev 3.763 105.505 466.683 414.075 409.638 483.737 323.983 233.935 227.362 Stroški dela 0 7.200 102.495 104.136 97.027 113.330 98.943 91.034 82.071 Odpisi vrednosti 35.386 70.860 187.561 144.514 141.478 154.924 109.882 104.574 80.028 Drugi poslovni odhodki 0 28.901 6.469 7.364 8.348 9.270 40.589 75.339 65.680 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -5.066 -144.515 -316.196 -248.104 -258.567 -190.227 -229.102 -171.572 -142.898 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 30.320 -73.655 -128.635 -103.590 -117.089 -35.303 -119.220 -66.998 -62.870 Finančni prihodki 8.155 16.020 14.169 7.260 825 2.539 2.639 2.606 2.590 Finančni odhodki 1.311 937 23.953 13.774 10.632 8.954 8.503 8.147 7.792 Celotni poslovni izid 1.778 -129.432 -325.980 -254.618 -268.374 -196.642 -234.966 -177.113 -148.100 Čisti poslovni izid 1.778 -129.432 -325.980 -254.618 -268.374 -196.642 -234.966 -177.113 -148.100 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje Del Naložbe d.d., realiziralo 323.224 EUR prihodkov. Glede na leto 2009, ko je podjetje pričelo ustvarjati prihodke, so bili le-ti v letu 2017 višji za skoraj 10-krat. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 466.122 EUR. Glede na leto 2009 ) 1.200.000 R so bili poslovni odhodki v letu 2017 za več kot 11-krat višji. UE v( i 1.000.000 kd Povprečna letna rast prihodkov v obdobju 2009−2017 je znašala 72,8 o %, hd 800.000 o povprečna letna rast poslovnih odhodkov pa / 90,2 %. Poslovni odhodki so ikd 600.000 presegali poslovne prihodke v vseh letih opazovanja. ohirp i 400.000 nv V povprečju so o znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški lso 200.000 P blaga, materiala in storitev (v povprečju 55,9 %), med njimi največ stroški 0 storitev (39,4 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo odpisi vrednosti (v povprečju 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 27,4 %). Poslovni prihodki Poslovni odhodki Podjetje je večinoma poslovalo z izgubo, dobiček je bil dosežen le v letu 2009. 341 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V letu 2017 je bil poslovni izid iz poslovanja (EBIT) negativen in je znašal −142.898 EUR, kar je sicer manj od povprečne izgube iz poslovanja za obdobje od 2009−2017. V celotnem obdobju od 2009−2017 je podjetje ustvarjalo izgubo iz poslovanja. V letu 2017 je bil izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) negativen in je znašal −62.870 EUR, kar je sicer manj od povprečne izgube pred davki, obrestmi in amortizacijo za obdobje od 2009−2017. EBITDA je bil v vseh letih opazovanja negativen, razen v letu 2009. Čisti poslovni izid je bil v letu 2017 negativen in je znašal −148.100 EUR, kar je sicer manj od povprečne čiste izgube za obdobje od 2009−2017. Podjetje je v celotnem opazovanem obdobju poslovalo s čisto izgubo, razen v letu 2009. 342 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 0,00 0,60 5,00 5,00 5,05 5,87 5,00 3,00 4,00 Dodana vrednost v EUR 30.320 -66.455 -26.140 546 -20.062 78.027 -20.277 24.036 19.201 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR - -110.758 -5.228 109 -3.973 13.293 -4.055 8.012 4.800 EBIT marža v % -14,9% -144,5% -62,3% -52,0% -52,5% -29,8% -44,8% -45,6% -46,3% EBITDA marža v % 89,0% -73,7% -25,4% -21,7% -23,8% -5,5% -23,3% -17,8% -20,4% Neto marža v % 5,2% -129,4% -64,3% -53,3% -54,5% -30,8% -46,0% -47,0% -47,9% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - -5,1% -13,3% -11,0% -10,7% -7,3% -12,4% -16,1% -15,8% Donosnost sredstev v % (ROA) - -4,8% -11,5% -9,3% -8,7% -5,6% -9,0% -10,3% -9,1% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 87,1% 41,2% 61,6% 65,9% 65,8% 81,2% 69,3% 68,8% 60,8% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti 96,95 10,12 11,55 7,15 7,23 4,52 4,52 3,50 5,44 Neto obratni kapital v EUR 1.232.207 1.209.871 1.627.333 1.524.208 2.401.814 2.162.746 1.121.332 1.036.584 1.158.170 Koeficient obračanja zalog - 68,92 157,04 147,66 61,43 41,93 51,33 193,50 222,80 Dnevi vezave zalog - 5,30 2,32 2,47 5,94 8,71 7,11 1,89 1,64 Koeficient obračanja terjatev - 0,99 7,55 7,16 4,71 6,07 6,27 5,05 5,81 Dnevi vezave terjatev - 368,86 48,37 51,01 77,50 60,12 58,21 72,25 62,83 Koeficient obračanja obveznosti - 1,04 0,77 0,37 0,42 0,68 0,65 0,35 0,11 Dnevi vezave obveznosti - 352,49 474,33 975,08 872,49 532,85 562,89 1.044,81 3.458,81 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 99,5% 87,6% 85,8% 83,4% 79,9% 74,9% 67,2% 60,7% 53,8% Servisiranje dolga 0,92 -0,24 -0,16 -0,15 -0,17 -0,04 -0,17 -0,13 -0,14 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 1,00 0,13 0,14 0,21 0,13 0,16 0,20 0,17 Neto dolg v EUR -1.120.218 -885.996 -1.449.764 -1.463.296 -2.360.187 -2.333.336 -945.676 -958.733 -979.177 Neto dolg na EBITDA - 13,62 9,08 14,06 16,33 66,47 13,75 14,21 15,41 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % 194,6% 173,5% 234,7% 254,6% 354,7% 306,6% 214,6% 219,2% 215,1% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Število zaposlenih v letu 2017 je bilo 4. Podjetje je pričelo z zaposlovanjem v letu 2010. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 19.201 EUR. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2009−2017 je bilo različno. V letih 2010, 2011, 2013 in 2015 je bila dodana vrednost negativna, v ostalih letih pa pozitivna. 343 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 4.800 EUR dodane vrednosti. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2009−2017 je bilo različno. Večinoma je bila dodana vrednost na zaposlenca pozitivna, razen v letih 2010, 2011, 2013 in 2015. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je bil v letu 2017 negativen in je znašal −46,3 %. V celotnem Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže obdobju od 2009−2017 je bila EBIT marža negativna. 50.000 20,0% ) 0 0,0% R Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in UE -50.000 -20,0% ) v % ( v amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je bil v letu 2017 di -100.000 -40,0% ( z a i ž negativen in je znašal −20,4 i r %. V celotnem obdobju od 2009−2017 je bila n -150.000 -60,0% am EBITDA marža negativna, razen v letu 2009. ov l -200.000 -80,0% ot osp Ne it -250.000 -100,0% si Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto marža) je Č -300.000 -120,0% bil v letu 2017 negativen in je znašal −47,9 %. V celotnem obdobju od -350.000 -140,0% 2009−2017 je bila EBITDA marža negativna, razen v letu 2009. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je bila v letu 2017 negativna in je znašala −15,8 %. ROE je bil v celotnem opazovanem obdobju negativen. Donosnost sredstev (ROA) je bila v letu 2017 negativna in je znašala −9,1 %. ROA je bil v celotnem opazovanem obdobju negativen. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 60,8 %. Glede na leto 2009 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 zmanjšala za 30,2 %. V obdobju 2009−2017 je bil kazalnik nižji od 100 %, kar pomeni, da so bili odhodki višji kot prihodki. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 5,44. Glede na leto 2009, ko je kratkoročni koeficient likvidnosti znašal 96,95, se je le-ta v letu 2017 občutno znižal. Kazalnik je bil v vseh letih opazovanja višji od 1, kar nam kaže, da je bilo podjetje s svojimi kratkoročnimi viri sposobno pokrivati tekoče kratkoročne obveznosti. Neto obratni kapital je na dan 31. 12. 2017 znašal 1.158.170 EUR. V vseh letih opazovanja je bil pozitiven in je presegal 1 milijon EUR. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 222,80. Glede na leto 2010, ko je podjetje šele začelo ustvarjati prihodke, se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 povišal za več kot 3-krat. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 49,5 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 1,64 dneva, kar je najhitreje v primerjavi z obratom zalog v preostalih letih opazovanega obdobja. 344 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 5,81, kar je nekoliko več od povprečja obdobja od 2010−2017. Glede na leto 2010 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povečal za skoraj 6-krat, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, terjatve pa so se najhitreje obračale v letih 2011 in 2012. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 62,83 dneva, kar pomeni, da so kupci svoje obveznosti do podjetja poplačevali približno v roku dveh mesecev. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,11. Glede na leto 2010 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 zmanjšal za 89,8 %. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti koeficienta, in sicer −17,5 %. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 3.458,81 dneva, kar je za podjetje zelo ugodna politika plačil dobaviteljem. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 53,8 %. Podjetje je imelo v letu 2009 najvišjo stopnjo lastniškosti financiranja, ki se je v nadaljnjih letih zmanjševala, in sicer v povprečju za 7,3 % letno. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal −0,14. Vrednost kazalnika je bila v celotnem obdobju opazovanja razen v letu 2009 negativna, kar nakazuje na generiranje negativnega denarnega toka. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,17. Glede na leto 2010, ko je kazalnik znašal 1,00, se je kazalnik v letu 2017 občutno znižal, kar je za podjetje ugodno. Vrednosti kazalnika kažejo na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal −979.177 EUR. V celotnem obdobju od 2010−2017 je bil neto dolg negativen, kar je za podjetje ugodno. Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 15,41. Skladno z generiranjem Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA negativnega EBITDA nam kazalnik kaže slabo sposobnost podjetja 0 70,00 poravnavati finančne obveznosti. 60,00 -500.000 )R 50,00 A Dolgoročna pokr D itost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala U T E -1.000.000 I v 40,00 B ( E 215,1 %, kar je za podjetje dobro. Glede na leto 2009 se je kazalnik v letu g l a 30,00 o n 2017 povišal za 10,6 -1.500.000 %. V celotnem opazovanem obdobju so vrednosti d g l o 20,00 o t d e kazalnika presegale 100 %, kar pomeni, da so z dolgoročnimi viri financirana -2.000.000 o N 10,00 te vsa dolgoročna sredstva in del kratkoročnih, kar kaže na dobro likvidnost N -2.500.000 0,00 podjetja. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA 345 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3.32 BERNARDIN ARKADE d.d. 3.32.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA Bernardin Arkade d.d. Polni naziv: BERNARDIN ARKADE, prirejanje iger na srečo d.d. Naslov: Obala 2, PORTOROŽ - PORTOROSE, 6320 Portorož - Portorose Davčna številka: 34558292 Matična številka: 2249740000 Dejavnost po SKD 2008: R92.001 – Dejavnost igralnic Povprečno število zaposlenih v letu 2017: (http://www.sloexport.si) Koncesija: Igralni salon Casino Bernardin OPIS PODJETJA Casino Bernardin je pridobil koncesijo od leta 2006. Sam igralni salon Casino Bernardin je bil odprt konec leta 2007. V okviru Hotelov Bernardin leta 2008 dobi koncesijo družba Bernardin Arkade. Ima 176 igralnih avtomatov in tri elektronske rulete. Med vikendi in med tednom se na mestu izvajajo različne degustacije, tematske večerje, glasba v živo, izbori za Miss, modne revije, plesne točke, pogostitve, tematske zabave in razstave. Deloval je v sklopu blagovne znamke Casinos Portorose – Hotels, Spa & Casino Resort, ki pa po zaprtju Casinò Bernardin in prodaji Casinò Riviera, ne deluje več. Lastništvo na dan 31.12.201897: • Projekt Lucija d.o.o. – 99,16 %, • GB d.d. – 0,59 %, • FIDNA d.o.o. – 0,25 %. V času pisanja tega prispevka Igralni salon ne posluje več. Slika 46: Igralni salon Casino Bernardin 97 BERNARDIN ARKADE 2019. Letno poročilo za družbo BERNARDIN ARKADE 2018: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=2249740000. 346 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 3.32.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 208.721 180.149 380.008 3.472.135 2.516.236 1.875.957 1.432.576 832.164 826.019 802.833 652.571 529.127 Dolgoročna sredstva 0 0 3.045 3.099.786 2.408.852 1.735.579 1.127.129 472.556 448.264 422.915 374.794 332.715 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 1.319 227.934 204.570 181.205 150.976 129.598 107.295 89.547 71.935 47.248 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 1.726 2.871.852 2.204.282 1.554.374 976.153 342.958 340.969 103.336 72.827 55.435 Dolgoročne finančne naložbe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 230.032 230.032 230.032 Kratkoročna sredstva 208.721 180.149 376.140 371.886 105.725 137.876 303.966 356.953 374.863 376.912 271.517 190.152 Zaloge 0 0 4.798 4.348 4.369 3.529 4.295 3.249 2.861 2.074 1.973 1.422 Kratkoročne finančne naložbe 0 172.145 1.000 201.029 1.015 1.021 105.905 141.000 141.000 140.000 140.000 140.000 Kratkoročne poslovne terjatve 0 0 61.763 45.844 35.562 31.338 32.754 32.600 113.426 97.909 98.636 30.848 Denarna sredstva 208.721 8.004 308.579 120.665 64.779 101.988 161.012 180.104 117.576 136.929 30.908 17.883 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 823 463 1.659 2.502 1.481 2.655 2.892 3.006 6.260 6.260 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 208.721 180.149 380.008 3.472.135 2.516.236 1.875.957 1.432.576 832.164 826.019 802.833 652.571 529.127 Kapital 208.521 171.525 -223.817 1.677.267 1.250.852 142.030 -98.948 86.218 275.083 228.736 148.391 -2.040 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 67.883 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 88.500 Dolgoročne finančne obveznosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 88.500 Kratkoročne obveznosti 200 8.624 603.825 1.790.518 1.236.261 1.732.426 1.504.568 678.063 550.936 574.097 504.180 442.667 Kratkoročne finančne obveznosti 0 0 0 722.946 543.262 633.090 754.121 124.809 0 70.000 197.937 254.738 Kratkoročne poslovne obveznosti 200 8.624 603.825 1.067.572 692.999 1.099.336 750.447 553.254 550.936 504.097 306.243 187.930 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 4.350 29.123 1.501 26.956 0 0 0 0 0 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe BERNARDIN ARKADE d.d. so na dan 31. 12. 2017 znašala 529.127 EUR. Glede na leto 2006 so bila sredstva v letu 2017 višja za 2,5-krat. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2006−2017 je bilo različno. Podjetje je s poslovanjem pričelo v letu 2006. Največ sredstev je podjetje imelo v letu 2009, in sicer skoraj 3,5 milijona EUR, v vseh nadaljnjih letih se je vrednost sredstev zmanjševala. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 332.715 EUR oziroma 62,9 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale dolgoročne finančne naložbe, ki so znašale 230.032 EUR oziroma 69,1 % dolgoročnih sredstev. Večinoma so dolgoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev, razen v obdobju 2006−2008, ko je podjetje šele pričenjalo s poslovanjem. 347 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 190.152 EUR oziroma 35,9 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala kratkoročna posojila, ki so znašala 140.000 EUR oziroma 73,6 % kratkoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so kratkoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev, razen v obdobju 2006−2008, ko je podjetje šele pričenjalo s poslovanjem. Glede na leto 2006 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 nižja za 8,9 %. Na dan 31. 12. 2017 je bil kapital negativen in je znašal −2.040 EUR. V povprečju je delež kapitala v obveznostih do virov sredstev znašal 27,5 %. V letih 2006 in 2007 je kapital predstavljal največji delež celotnih obveznosti do virov sredstev. Od leta 2006 dalje delež kapitala ni presegel 50 % oziroma je bil negativen, in sicer v letih 2008, 2012 in 2017. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 531.167 EUR. Dolžniško financiranje je v celotnem opazovanem obdobju predstavljajo največji delež celotnih obveznosti do virov sredstev, razen v letih 2006 in 2007. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale kratkoročne obveznosti, in sicer 442.667 EUR oziroma 83,3 %, kar predstavlja 83,7 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2006, ko je podjetje šele pričelo s poslovanjem, so se ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 občutno povišale. )R Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev UE 2.000.000 ) v 4.000.000 ( R it U 3.500.000 s E o v( n 1.500.000 3.000.000 z v e e v t 2.500.000 s b d o e 2.000.000 1.000.000 e rs n v v 1.500.000 o o l r s i 1.000.000 o v 500.000 p o 500.000 n d i i t e s 0 n o č 0 n n -500.000 z a 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 e n v 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 iF bO Dolgoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Kratkoročne poslovne obveznosti 348 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 0 0 356.490 2.060.540 1.846.104 1.466.969 1.430.030 2.398.519 1.510.114 1.346.022 1.267.152 276.928 Čisti prihodki od prodaje 0 0 356.490 2.060.540 1.846.104 1.466.969 1.430.030 1.290.232 1.369.449 1.320.117 1.267.121 204.909 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 0 0 0 0 1.108.287 140.665 25.905 31 72.020 Poslovni odhodki 200 39.463 759.947 4.041.382 3.021.181 2.553.007 2.521.020 2.289.799 1.493.075 1.372.914 1.342.848 421.618 Stroški blaga, materiala in storitev 200 39.463 560.889 2.352.486 1.345.291 1.068.542 1.074.427 975.302 873.714 900.117 918.342 218.544 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 0 200 19.577 192.062 159.622 140.752 142.237 123.850 79.850 76.676 73.240 37.008 Stroški storitev 200 39.263 541.312 2.160.424 1.185.669 927.790 932.190 851.452 793.864 823.441 845.102 181.536 Stroški dela 0 0 111.090 649.494 519.222 430.420 411.104 293.702 126.047 112.683 121.529 47.496 Odpisi vrednosti 0 0 86 509.900 691.128 688.116 691.841 665.977 207.047 85.284 54.860 107.879 Drugi poslovni odhodki 0 0 87.882 529.502 465.540 365.929 343.648 354.818 286.267 274.830 248.117 47.699 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -200 -39.463 -403.457 -1.980.842 -1.175.077 -1.086.038 -1.090.990 108.720 17.039 -26.892 -75.696 -144.690 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) -200 -39.463 -403.371 -1.470.942 -483.949 -397.922 -399.149 774.697 224.086 58.392 -20.836 -36.810 Finančni prihodki 75 2.466 8.112 25.525 7.287 1.024 948 310 29 15 0 0 Finančni odhodki 0 0 0 17.674 51.542 30.841 21.674 6.632 4.260 13.974 3.349 5.741 Drugi prihodki 0 0 6 1.469 2.791 10.537 12.851 0 0 0 0 0 Drugi odhodki 0 0 3 10 87 3.503 7 0 0 0 0 0 Celotni poslovni izid -125 -36.997 -395.342 -1.971.532 -1.216.628 -1.108.821 -1.098.872 102.398 12.808 -40.851 -79.045 -150.430 Skupaj davki 0 0 0 0 0 0 0 17.232 6.946 5.496 1.301 0 Čisti poslovni izid -125 -36.997 -395.342 -1.971.532 -1.216.628 -1.108.821 -1.098.872 85.166 5.862 -46.347 -80.346 -150.430 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje BERNARDIN ARKADE d.d. realiziralo 276.928 EUR prihodkov. Podjetje je pričelo ustvarjati prihodke v letu 2008. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 421.618 EUR. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov ) 4.500.000 RU Poslovni odhodki so večinoma presegali prihodke, razen v letih 2013 in 2014. Večji E v 4.000.000 ( ikd 3.500.000 porast poslovnih odhodkov je bil v letu 2008, ko so le-ti presegali prihodke za več ohd 3.000.000 kot 2-krat, razlog pa je predvsem v večjih stroških storitev, skladno z zagonom o / ik 2.500.000 d poslovanja. oh 2.000.000 irp i 1.500.000 nvol V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali 1.000.000 soP stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 62,3 500.000 %), med njimi največ stroški 0 storitev (57,8 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo odpisi vrednosti (v povprečju 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 14,1 %) in drugi poslovni odhodki (v povprečju 12,7 %). Poslovni prihodki Poslovni odhodki 349 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Podjetje je v obdobju 2006−2017 večinoma poslovalo negativno, pozitivno je poslovalo le v letih 2013 in 2014. V letu 2017 je bil poslovni izid iz poslovanja (EBIT) negativen in je znašal −144.690 EUR, kar je največja izguba v obdobju 2013−2015, a vseeno boljše od povprečja obdobja, ki je znašalo −491.465 EUR. Pozitivni EBIT je podjetje ustvarilo v letih 2013 in 2014, v vseh ostalih letih je bil EBIT negativen. Največjo izgubo iz poslovanja je podjetje ustvarilo v letu 2009. V letu 2017 je bil izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) negativen in je znašal −36.810 EUR, kar je največja izguba v obdobju 2013−2015, a vseeno boljše od povprečja obdobja, ki je znašalo −182.956 EUR. Pozitiven EBITDA je podjetje ustvarilo v obdobju 2013−2015, v ostalih letih je bil EBITDA negativen. Čisti poslovni izid je bil v letu 2017 negativen in je znašal −150.430 EUR. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2006−2017 je bilo različno, podjetje je večinoma ustvarjalo čisto izgubo. Dobiček je bil ustvarjen v letih 2013 in 2014. 350 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 0,00 0,00 4,00 22,00 17,00 15,00 15,00 9,00 5,58 4,80 4,57 1,79 Dodana vrednost v EUR -200 -39.463 -292.281 -821.448 35.273 32.498 11.955 1.068.399 350.133 171.075 100.693 10.685 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR - - -73.070 -37.339 2.075 2.167 797 118.711 62.748 35.641 22.033 5.969 EBIT marža v % - - -113,2% -96,1% -63,7% -74,0% -76,3% 8,4% 1,2% -2,0% -6,0% -70,6% EBITDA marža v % - - -113,2% -71,4% -26,2% -27,1% -27,9% 60,0% 16,4% 4,4% -1,6% -18,0% Neto marža v % - - -110,9% -95,7% -65,9% -75,6% -76,8% 6,6% 0,4% -3,5% -6,3% -73,4% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) -0,1% -19,5% 1512,1% -271,3% -83,1% -159,2% -5101,3% -1338,0% 3,2% -18,4% -42,6% -205,6% Donosnost sredstev v % (ROA) -0,1% -19,0% -141,2% -102,4% -40,6% -50,5% -66,4% 7,5% 0,7% -5,7% -11,0% -25,5% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 0,0% 0,0% 46,9% 51,0% 61,1% 57,5% 56,7% 104,7% 101,1% 98,0% 94,4% 65,7% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti 1.043,61 20,89 0,62 0,21 0,09 0,08 0,20 0,53 0,68 0,66 0,54 0,43 Neto obratni kapital v EUR 208.521 171.525 -227.685 -695.686 -587.274 -961.460 -446.481 -196.301 -176.073 -127.185 -34.726 2.222 Koeficient obračanja zalog - - 148,60 450,59 423,56 371,48 365,55 342,06 448,26 535,00 626,20 120,72 Dnevi vezave zalog - - 2,46 0,81 0,86 0,98 1,00 1,07 0,81 0,68 0,58 3,02 Koeficient obračanja terjatev - - 11,54 38,30 45,36 43,86 44,62 39,48 18,76 12,49 12,89 3,17 Dnevi vezave terjatev - - 31,62 9,53 8,05 8,32 8,18 9,24 19,46 29,22 28,31 115,32 Koeficient obračanja obveznosti 0,00 0,05 0,06 0,23 0,18 0,16 0,15 0,19 0,14 0,15 0,18 0,15 Dnevi vezave obveznosti - 8.051,90 5.709,35 1.588,18 2.012,91 2.323,95 2.373,40 1.921,08 2.523,67 2.511,13 2.019,21 2.436,92 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 99,9% 95,2% -58,9% 48,3% 49,7% 7,6% -6,9% 10,4% 33,3% 28,5% 22,7% -0,4% Servisiranje dolga -0,63 -0,94 -0,52 -0,36 -0,17 -0,16 -0,16 0,33 0,14 0,03 -0,02 -0,10 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - - 0,09 0,03 0,02 0,02 0,02 0,01 0,05 0,08 0,08 0,32 Neto dolg v EUR -208.721 -180.149 -309.579 401.252 477.468 530.081 487.204 -196.295 -258.576 -206.929 27.029 185.355 Neto dolg na EBITDA - 4,93 0,61 -0,03 -0,91 -1,27 -1,27 0,19 -1,01 -3,99 4,32 -2,88 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - - -7350,3% 54,1% 51,9% 8,2% -8,8% 18,2% 61,4% 54,1% 39,6% 26,0% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 1,79. Podjetje je z zaposlovanjem pričelo v letu 2008. Največ zaposlenih je bilo v letu 2009, v nadaljnjih letih se je število zaposlenih zniževalo. 351 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 10.685 EUR, kar je najmanj v obdobju 2010−2017. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2006−2017 je bilo različno. V obdobju 2006−2009, ko je podjetje šele pričelo s poslovanjem, je bila dodana vrednost negativna, kasneje je podjetje dosegalo pozitivno dodano vrednost. Najvišja dodana vrednost, ki je presegala 1 milijon EUR, je bila dosežena v letu 2013. En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 5.969 EUR dodane vrednosti. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2008−2017 je bilo različno. V letih 2008 in 2009 je bila dodana vrednost na zaposlenca negativna, kasneje pa pozitivna. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je bil v letu 2017 negativen in je znašal −70,6 %, kar je sicer manj od povprečja, a predstavlja občutno poslabšanje glede na obdobje od 2013−2016. Gibanje EBIT marže v obdobju 2008−2017 je bilo različno. EBIT marža je bila večinoma negativna, razen v letih 2013 in 2014, ko so bile dosežene pozitivne vrednosti. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je bil v letu 2017 negativen in je znašal − 500.000 20,0% 18,0 %. Gibanje ) EBITDA marže v obdobju 2008−2017 je bilo različno. EBITDA R 0,0% 0 UE ) marža je bila večinoma negativna, razen v obdobju 2013−2015. v -20,0% % ( -500.000 v d ( i zi -40,0% a ž i r Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje n -1.000.000 a -60,0% m ovl (neto marža) je bil v letu 2017 negativen in je znašal o - os -1.500.000 t p -80,0% Ne i 73,4 %. Gibanje neto marže v obdobju 2008−2017 je bilo tsi -2.000.000 -100,0% različno. Neto marža je bila večinoma negativna, razen v letih Č 2013 in 2014, ko so bile dosežene pozitivne vrednosti. -2.500.000 -120,0% 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je bila v letu 2017 negativna in je znašala −205,6 %, kar predstavlja izboljšanje glede na povprečje obdobja. Gibanje med leti 2006−2017 je bilo različno, pri čemer je bil ROE večinoma negativen. Donosnost sredstev (ROA) je bila v letu 2017 negativna in je znašala −25,5 %, kar predstavlja izboljšanje glede na povprečje obdobja. Gibanje med leti 2006−2017 je bilo različno, pri čemer je bil ROA večinoma negativen, razen v letih 2013 in 2014. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 65,7 %, kar je najmanj v obdobju 2013−2017. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, večinoma pa je bila gospodarnost poslovanja nižja od 100 %, kar kaže na to, da je podjetje generiralo več poslovnih odhodkov, kot je bila višina poslovnih prihodkov. 352 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 0,43. V obdobju 2008−2017 kratkoročni koeficient likvidnosti ni presegel vrednosti 1, kar nam kaže na slabšo likvidnost podjetja. Koeficient je bil višji od 1 le v letih 2006 in 2007, ko je podjetje šele pričelo s poslovanjem, zaradi česar vrednosti koeficienta niso najbolj relevantne. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 2.222 EUR. Neto obratni kapital je bil večinoma negativen, kar je za podjetje bolj ugodno, pozitivne vrednosti so bile dosežene v letih 2006, 2007 in 2017. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 120,72, kar predstavlja 2/3 nižjo vrednost od povprečja obdobja. Gibanje v obdobju 2008−2017 je bilo različno, zaloge so se najhitreje obračale v obdobju 2009−2016. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 3,02 dneva, kar predstavlja najpočasnejše obračanje v celotnem opazovanem obdobju. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 3,17 kar je najmanj v opazovanem obdobju in je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2008−2017 je bilo različno, terjatve so se najhitreje obračale v obdobju 2009−2013, in sicer na manj kot 2 tedna. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 115,32 dneva oziroma 3-krat na leto. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 0,15. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa se je vrednost koeficienta z leti povečevala. Leta 2017 so bile obveznosti v povprečju vezane 2.436,92 dneva, kar kaže na to, da v povprečju podjetje plačuje dobaviteljem na približno 6,5 leta. Stopnja lastniškosti financiranja je bila v letu 2017 negativna in je znašala −0,4 %. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno. Najvišje stopnje lastniškosti financiranja so bile dosežene v letih 2006 in 2007, kasneje pa so se občutno znižale in v letih 2008, 2012 in 2017, ko je bil kapital negativen, dosegale negativne vrednosti. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je bil v letu 2017 negativen in je znašal −0,10. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno. Večinoma so bile vrednosti kazalnika negativne, kar nakazuje na generiranje negativnega denarnega toka, razen v obdobju 2013−2015. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,32, kar je največ v celotnem opazovanem obdobju. Glede na leto 2008 se je kazalnik v letu 2017 povišal za kar 3,6-krat, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2008−2017 je bilo različno. Nižje vrednosti kazalnika oziroma manjša kreditna izpostavljenost iz poslovanja je bila v obdobju 2009−2013, v nadaljnjih letih pa se je kreditna izpostavljenost povišala, kar kaže na poslabšanje politike podjetja glede odlokov plačil kupcev. 353 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je v letu 2017 znašal 185.355 EUR. Gibanje v obdobju Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA 2006−2017 je bilo različno. Podjetje je imelo negativen neto dolg v obdobju 2006−2008 in od 2013−2015, v ostalih letih pa je bil neto dolg pozitiven. 600.000 6,00 500.000 5,00 4,00 400.000 ) Neto dolg na EBITDA je bil v letu 2017 negativen in je znašal −2,88. R 3,00 A 300.000 D U Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno. Večinoma je bil neto dolg E 2,00 TI v 200.000 B ( E na EBITDA negativen, ker je podjetje v večini let ustvarilo negativen 1,00 g l 100.000 a o 0,00 n d g l EBITDA. 0 ot -1,00 od -100.000 Ne -2,00 ot Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala -200.000 -3,00 Ne -300.000 -4,00 26,0 %, kar kaže na slabo likvidnost podjetja. V celotnem opazovanem -400.000 -5,00 obdobju je bila dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev nižja od 100 %, 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 kar kaže na dolgoročne likvidnostne težave podjetja. Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA 354 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4 IGRALNICE IN IGRALNI SALONI BREZ KONCESIJE TER IZBRISANA PODJETJA V tem delu predstavljamo igralnice in igralne salone, ki so bili v letu 2018 brez koncesije. Družbe pa so bile še vedno aktivne. 4.1 CASINO MARIBOR d.d. 4.1.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA98 Casino Maribor d.d. Polni naziv: CASINO MARIBOR d.d.- v stečaju Naslov: Glavni trg 1, Maribor, 2000 Maribor Davčna številka: 60848120 Matična številka: 5263450000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Tabela 16: Koncesije Casino Maribor Zap. Opomba/ Datum št. Pričetek večinsko dodelitve Veljavnost Firma in sedež Igralnica poslovanja lastništvo koncesije koncesije IGRALNICE BREZ KONCESIJE (ne poslujejo več) Casino Maribor d.d. Casino Maribor 1989 - 5 Glavni trg 1 Glavni trg 2 11.11.1999 31.12.2012 2009 2000 Maribor 2001 Maribor Casino Casino Maribor d.d. Casino 3000 Maribor 2001 - 6 Glavni trg 1 Kranjčeva ulica 12 18.10.2001 31.12.2005 2005 2000 Maribor 9226 Moravske Toplice IGRALNI SALONI BREZ KONCESIJE Casino Maribor d.d. Igralni salon Traberg 7 Glavni trg 1 Koroška cesta 47 17.12.2002 20.12.2005 2000 Maribor 2370 Dravograd Casino Casino Maribor d.d. Igralni salon Casino Multi Maribor 8 Glavni trg 1 Partizanska c. 12-14 30.01.2003 20.01.2006 2000 Maribor 2000 Maribor Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a) OPIS PODJETJA Podjetje je nastalo leta 1989. Igralnica je začela poslovati v istem letu. Poslovala je vse do 2009, ko je šla v stečaj. Igralnica se je nahajala v veliki kavarni. Zgradba, v kateri se danes nahaja Salon uporabnih umetnosti, ima za sabo vsekakor pestro popotovanje. V svoji stotriletni zgodovini je zgradba kar štirikrat spremenila ime, najprej so jo imenovali Teresiennhof, nato Velika kavarna, sledil je Casino, od 2012 pa je znana pod imenom Salon uporabnih umetnosti. Zgradba je bila zgrajena leta 1913 z namenom, da v mesto prinesel urbanost. Kavarna je imela v svojem času, ko so se drugi osvetljevali še na plinske svetilke, že svoj generator in je bila na 98 Casino Maribor. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/CASINO_MARIBOR_d.d.-_v_stecaju?enota=138120&EnotaStatus=1. 355 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA visoki ravni, kar se tiče opremljenosti. V šestdesetih letih so Mariborčani v to kavarno lahko hodili na plese in ostale družabne dogodke, kjer so spoznavali nove ljudi99. Družba Casino Maribor d.d. je nastala s preoblikovanjem podjetja Pohorje p.o. Maribor, na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo v Casino Maribor, igre na srečo d.d.. V letu 2001 je družba odprla še igralnico - Casino 3000 v Moravskih toplicah in podpisala pogodbo o koncesiji z dne 03.12.2001 in s tem pridobila dovoljenje za prirejanje posebnih iger na srečo tudi v tej igralnici. Veljavnost koncesijske pogodbe je trajala do 31.12.2005 in družba Casino Maribor d.d. je ni podaljšala. Slika 47: Velika kavarna Samemu zaprtju je v veliki meri pripomoglo to, da se je na tem območju razvila močna konkurenca. Predvsem z vstopom HIT-a na Šentilj. 4.1.2 Poslanstvo, vizija POSLANSTVO100 Poslanstvo družbe Casino Maribor je bilo pokrivati stranske potrebe prebivalstva po igrah na srečo, zabavi in sprostitvi s poudarkom na čimbolj vrhunski in široko dostopni ponudbi iger in ostalih storitev. 99 Mateja Meh. 2016. Mariborski dragulj - od Velike kavarne, Casinoja do zatočišča za umetnike. https://mariborinfo.com/novica/lokalno/mariborski-dragulj-od-velike-kavarne-casinoja-do-zatocisca-za- umetnike/127910. 100 Poslovno poročilo družbe 2007. 356 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA POSLOVNA VIZIJA Postati priznano igralniško središče v tem delu SV Slovenije in J Avstrije, s poudarkom na čimbolj prijazni in popolni ponudbi vseh vrst igralniških in drugih storitev. OSNOVNE VREDNOTE • kvaliteta medsebojnih odnosov • spoštovanje osebne iniciative in osebnega razvoja • medsebojno zaupanje • odprta komunikacija • kakovost in zanesljivost • prilagodljivost in inovativnost • partnerski odnos z gosti KLJUCNI FAKTORJI USPEHA Storitev • stalna kakovost • prilagajanje zahtevam gostov • konstantno merjenje zadovoljstva gostov in tržnega deleža • poimenska baza gostov • standardizacija iger na srečo • izkoriščenost kapacitet Trženje • moč blagovne znamke Casino Maribor • strategija blagovne znamke Casino Maribor • ciljna segmentacija • specifičen strokoven PR • kreativnost SPLOŠNI KLJUCNI FAKTORJI USPEHA • celostno obvladovanje stroškov in definiranje stroškovnih ciljev • strateška izraba avdio-video in informacijske tehnologije • ciljno in nenehno izobraževanje zaposlenih na vseh ravneh • povezava med sistemom nagrajevanja in ključnimi cilji podjetja • komunikacija • prilagodljivost • rast 357 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.1.3 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 SREDSTVA 2.032.760 3.273.493 2.548.791 Dolgoročna sredstva 1.772.160 2.205.634 1.857.891 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 2.607 6.416 2.249 Opredmetena osnovna sredstva 1.769.553 2.199.218 1.853.643 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 1.999 Kratkoročna sredstva 246.456 1.054.953 670.903 Zaloge 2.194 1.665 2.404 Kratkoročne finančne naložbe 1.097 0 0 Kratkoročne poslovne terjatve 55.305 45.702 52.404 Denarna sredstva 187.859 1.007.586 616.095 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 14.144 12.906 19.997 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 2.032.760 3.273.493 2.548.789 Kapital 646.305 1.138.167 502.024 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 245.267 460.745 Dolgoročne obveznosti n.p. 1.057.983 858.746 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 484.682 351.202 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 573.301 507.545 Kratkoročne obveznosti n.p. 791.328 686.538 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 130.477 133.559 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 660.852 552.979 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 40.747 40.736 358 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 Poslovni prihodki 2.240.451 3.203.363 1.923.926 Čisti prihodki od prodaje 2.240.434 2.240.685 1.922.732 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 17 962.678 1.194 Poslovni odhodki 2.265.216 2.673.484 2.520.292 Stroški blaga, materiala in storitev 851.813 866.783 758.531 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 104.590 81.770 78.998 Stroški storitev 747.223 785.013 679.533 Stroški dela 1.131.790 1.203.056 1.081.593 Odpisi vrednosti 248.304 342.561 440.478 Drugi poslovni odhodki 33.309 261.084 239.690 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -24.765 529.879 -596.366 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 223.539 872.441 -155.888 Finančni prihodki 17.289 36.334 29.950 Finančni odhodki 37.956 71.955 65.546 Drugi prihodki 336.891 3.443 417 Drugi odhodki 18.352 964 4.395 Celotni poslovni izid 273.107 496.737 -635.940 Skupaj davki 0 5.454 0 Čisti poslovni izid 273.107 491.283 -635.940 359 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA KAZALNIKI 2004 2005 2006 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 49,00 45,99 39,92 Dodana vrednost v EUR 1.355.329 2.075.497 925.704 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 27.660 45.129 23.189 EBIT marža v % -1,1% 23,6% -31,0% EBITDA marža v % 10,0% 38,9% -8,1% Neto marža v % 12,2% 21,9% -33,1% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 55,1% -77,5% Donosnost sredstev v % (ROA) - 18,5% -21,8% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 98,9% 119,8% 76,3% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 1,33 0,98 Neto obratni kapital v EUR - 394.101 117.923 Koeficient obračanja zalog - 1.161,28 945,06 Dnevi vezave zalog - 0,31 0,39 Koeficient obračanja terjatev - 44,37 39,20 Dnevi vezave terjatev - 8,23 9,31 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,13 Dnevi vezave obveznosti - - 2.804,17 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 31,8% 34,8% 19,7% Servisiranje dolga 0,22 0,30 -0,08 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,02 0,03 Neto dolg v EUR - -392.427 -131.334 Neto dolg na EBITDA - - 1,68 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 73,6% 45,9% 360 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.2 Casino Ljubljana d.o.o. 4.2.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA101 Casino Ljubljana d.o.o. Polni naziv: CASINO LJUBLJANA d.d., prirejanje posebnih iger na srečo - stečaju (IZBRISAN dne 04.09.2015) Naslov: Miklošičeva cesta 9, 1000 Ljubljana Davčna številka: 90848969 Matična številka: 5488044000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Tabela 17: Koncesije Casino Ljubljana Zap. Opomba/ Datum št. Pričetek večinsko dodelitve Veljavnost Firma in sedež Igralnica poslovanja lastništvo koncesije koncesije IGRALNICE BREZ KONCESIJE (ne poslujejo več) Casino Ljubljana d.d. Casino Ljubljana 2005 - 7 Miklošičeva cesta 9 Miklošičeva cesta 10 2012 1000 Ljubljana 1001 Ljubljana Casino 17.02.2000 31.12.2012 Casino Ljubljana Ljubljana 1992 - Dunajska 154 2005 1000 Ljubljana IGRALNI SALONI BREZ KONCESIJE Casino Ljubljana d.d. Casino Central - igralni salon Casino 9 Miklošičeva cesta 9 Miklošičeva cesta 9 20.10.2005 20.11.2013 Ljubljana 1000 Ljubljana 1001 Ljubljana Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a) OPIS PODJETJA Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1991. Prvega julija 2005 se je Casino Ljubljana iz Miklošičeve ulice preselil v hotel Domina na Dunajski cesti. V prvotni lokaciji pa se uredi igralni salon. Podjetje gre v stečaj in najprej se zapre igralnica, kasneje pa še igralni salon. 101 CASINO LJUBLJANA. 2019: https://www.ajpes.si/podjetje/CASINO_LJUBLJANA_d.d._- _v_stecaju?enota=157896&EnotaStatus=2. 361 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.2.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 SREDSTVA 2.537.943 5.275.012 4.204.352 3.235.099 9.678.410 11.964.516 Dolgoročna sredstva 1.609.161 4.658.367 3.669.337 2.776.319 8.184.728 11.678.342 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 242.159 182.823 138.562 96.338 271.798 178.194 Opredmetena osnovna sredstva 1.367.001 4.475.543 3.530.775 2.679.981 7.912.930 11.500.148 Kratkoročna sredstva 839.074 484.411 530.859 457.346 1.480.156 282.985 Zaloge 35.747 27.837 32.766 23.128 25.003 23.304 Kratkoročne finančne naložbe 0 0 0 0 0 5.000 Kratkoročne poslovne terjatve 518.130 117.746 34.352 90.435 147.436 78.220 Denarna sredstva 285.197 338.828 463.741 343.783 1.307.717 176.461 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 89.709 132.234 4.156 1.434 13.526 3.189 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 2.537.943 5.275.011 4.204.352 3.235.099 9.678.410 11.964.516 Kapital 739.659 -1.748.780 -3.670.109 -4.972.559 -4.049.721 -1.991.225 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 3.625 2.855 2.082 1.309 536 248 Dolgoročne obveznosti n.p. 3.352.950 4.873.731 3.616.827 11.982.788 9.593.511 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 938.209 2.923.310 2.105.457 11.982.788 8.336.847 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 2.414.741 1.950.421 1.511.370 0 1.256.664 Kratkoročne obveznosti n.p. 3.660.135 2.955.446 4.579.441 1.682.791 4.345.005 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 1.751.885 162.890 204.845 408.691 1.043.400 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 1.908.249 2.792.555 4.374.596 1.274.100 3.301.605 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 11.959 7.851 43.202 10.081 62.016 16.977 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Poslovni prihodki 3.483.989 4.258.061 5.544.766 5.805.357 5.347.262 6.153.921 Čisti prihodki od prodaje 3.483.223 4.221.531 5.543.597 5.788.250 5.334.806 6.152.194 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 766 36.530 1.169 17.107 12.456 1.727 Poslovni odhodki 3.392.564 7.121.137 7.982.047 8.149.752 10.745.954 9.580.678 Stroški blaga, materiala in storitev 1.236.183 3.545.233 4.592.329 4.542.753 6.160.131 4.698.623 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 125.416 346.176 348.383 435.788 725.235 679.241 Stroški storitev 1.110.767 3.199.057 4.243.946 4.106.965 5.434.896 4.019.382 Stroški dela 1.822.278 2.000.805 1.688.225 1.948.217 2.807.100 2.444.674 Odpisi vrednosti 323.202 1.161.993 1.044.552 944.172 1.150.486 1.732.083 Drugi poslovni odhodki 10.901 413.106 656.941 714.610 628.237 705.298 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 91.425 -2.863.076 -2.437.281 -2.344.395 -5.398.692 -3.426.757 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 414.627 -1.701.083 -1.392.730 -1.400.223 -4.248.206 -1.694.674 Finančni prihodki 23.116 28.677 109.223 160.771 128.224 6.376 Finančni odhodki 57.764 209.760 235.846 304.679 648.109 495.793 Drugi prihodki 5.919 449.941 1.331 1.234.091 2.508.005 11.802 Drugi odhodki 44.599 15.131 14.011 15.255 112.655 28.980 Celotni poslovni izid 18.097 -2.609.349 -2.576.584 -1.269.467 -3.523.227 -3.933.352 Čisti poslovni izid 18.097 -2.609.349 -2.576.584 -1.269.467 -3.523.227 -3.933.352 362 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 49,26 55,25 55,58 60,36 74,88 75,15 Dodana vrednost v EUR 2.236.905 299.722 295.495 547.994 -1.441.106 750.000 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 45.410 5.425 5.317 9.079 -19.246 9.980 EBIT marža v % 2,6% -67,8% -44,0% -40,5% -101,2% -55,7% EBITDA marža v % 11,9% -40,3% -25,1% -24,2% -79,6% -27,5% Neto marža v % 0,5% -61,8% -46,5% -21,9% -66,0% -63,9% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 517,2% 95,1% 29,4% 78,1% 130,2% Donosnost sredstev v % (ROA) - -66,8% -54,4% -34,1% -54,6% -36,3% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 102,7% 59,8% 69,5% 71,2% 49,8% 64,2% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,13 0,18 0,10 0,88 0,07 Neto obratni kapital v EUR - -1.423.838 -2.261.696 -3.917.250 206.056 -3.018.620 Koeficient obračanja zalog - 132,79 182,95 207,12 221,68 254,71 Dnevi vezave zalog - 2,75 2,00 1,76 1,65 1,43 Koeficient obračanja terjatev - 13,28 72,90 92,77 44,85 54,53 Dnevi vezave terjatev - 27,49 5,01 3,93 8,14 6,69 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,15 0,12 0,26 0,30 Dnevi vezave obveznosti - - 2.462,51 3.001,47 1.421,45 1.229,41 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 29,1% -33,2% -87,3% -153,7% -41,8% -16,6% Servisiranje dolga 0,10 -0,20 -0,19 -0,04 -0,21 -0,22 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,07 0,01 0,01 0,02 0,02 Neto dolg v EUR - 2.351.266 2.622.459 1.966.519 11.083.762 9.198.786 Neto dolg na EBITDA - - -1,79 -1,64 -1,54 -5,98 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - -17,4% -20,3% -103,2% 96,9% 54,3% Slika 48: Casino Ljubljana 363 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.3 Game Star d.o.o. 4.3.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA102 Game Star d.o.o. Polni naziv: Game Star, Podjetje Za Trgovino In Razvedrilo D.O.O. Naslov: Ljubljanska cesta 19, 1330 Kočevje Davčna številka: 99875870 Matična številka: 1594133000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Evro Casino OPIS PODJETJA Igralni salon Evro Casino, ki je bil v lastništvu družbe Game Star d.o.o., je dobil koncesijo 2003, potekla pa mu je 2013. Posloval je v Kočevju. 102 Game Star. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/GAME_STAR%2C_d.o.o._-_v_stecaju?enota=267247&EnotaStatus=2. 364 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 4.3.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SREDSTVA 547.482 551.317 483.325 469.055 422.891 513.289 448.951 494.663 421.680 57.001 38.750 Dolgoročna sredstva 470.166 465.932 330.133 297.076 226.024 366.837 315.837 328.730 271.652 38.278 15.377 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 45.432 40.613 38.345 33.217 35.108 29.267 0 0 0 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 424.734 425.319 291.788 263.859 190.916 337.570 315.837 328.730 271.652 38.278 15.377 Kratkoročna sredstva 75.965 84.149 152.236 171.797 195.784 145.062 131.793 164.607 148.828 18.719 23.373 Zaloge 1.985 6.578 7.440 5.805 3.273 1.683 2.286 1.399 758 0 0 Kratkoročne finančne naložbe 0 0 0 14.163 25.164 83.829 83.942 111.911 108.136 0 0 Kratkoročne poslovne terjatve 9.131 12.159 15.636 2.033 8.407 11.412 2.337 5.166 4.300 18.719 20.848 Denarna sredstva 64.849 65.412 129.160 149.796 158.940 48.138 43.228 46.131 35.634 0 2.525 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 1.351 1.236 956 182 1.083 1.390 1.321 1.326 1.200 4 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 547.482 551.317 483.324 469.055 422.891 513.289 448.951 494.663 421.680 57.001 38.750 Kapital -51.922 -23.316 -48.456 -80.165 -55.607 -17.158 122.559 199.288 95.773 -102.836 -79.686 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. 60.002 252.737 278.529 85.000 0 16.667 0 0 0 0 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 60.002 252.737 278.529 85.000 0 16.667 0 0 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 514.631 273.681 270.601 386.003 529.203 309.725 294.513 320.834 159.837 118.436 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 358.517 159.556 118.690 279.625 296.586 171.352 212.091 202.479 104.256 73.011 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 156.114 114.125 151.911 106.378 232.617 138.373 82.422 118.355 55.581 45.425 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 5.362 90 7.495 1.244 0 862 5.073 0 0 365 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Poslovni prihodki 561.694 990.245 1.021.977 982.506 964.456 849.560 n.p. 846.362 560.231 138.900 40.463 Čisti prihodki od prodaje 561.694 982.404 1.021.752 982.506 942.512 780.758 n.p. 792.009 559.066 132.965 16.502 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 7.841 225 0 21.944 68.802 n.p. 54.353 1.165 5.935 23.961 Poslovni odhodki 676.800 941.484 1.033.108 1.050.423 902.890 802.667 n.p. 765.723 654.713 332.060 13.424 Stroški blaga, materiala in storitev 246.994 323.917 349.247 412.155 305.432 313.832 n.p. 290.227 279.816 79.703 1.579 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 54.591 67.407 60.104 56.346 48.741 55.107 n.p. 38.171 34.737 9.001 0 Stroški storitev 192.403 256.510 289.143 355.809 256.691 258.725 n.p. 252.056 245.079 70.702 1.579 Stroški dela 137.966 149.085 148.601 118.325 112.491 107.243 n.p. 117.965 108.364 27.617 2.775 Odpisi vrednosti 100.555 136.207 158.822 138.381 134.325 82.536 n.p. 53.887 53.679 175.721 9.070 Drugi poslovni odhodki 191.285 332.275 376.438 381.562 350.642 299.056 n.p. 303.644 212.854 49.019 0 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -115.106 48.761 -11.131 -67.917 61.566 46.893 n.p. 80.639 -94.482 -193.160 27.039 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) -14.551 184.968 147.691 70.464 195.891 129.429 n.p. 134.526 -40.804 -17.438 36.109 Finančni prihodki 1.214 751 2.008 35.385 1.724 7.852 n.p. 1.634 2.325 690 1.798 Finančni odhodki 19.131 21.412 17.671 3.603 21.657 14.147 n.p. 8.576 9.171 7.750 3.860 Drugi prihodki 0 534 906 6.561 855 2.638 n.p. 183 10 14 0 Drugi odhodki 0 0 4 360 4.700 7 n.p. 3 4 97 0 Celotni poslovni izid -133.023 28.634 -25.892 -29.934 37.788 43.229 n.p. 73.877 -101.322 -200.303 24.977 Skupaj davki 0 0 0 0 0 0 n.p. 0 0 0 2.123 Čisti poslovni izid -133.023 28.634 -25.892 -29.934 37.788 43.229 n.p. 73.877 -101.322 -200.303 22.854 366 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 7,50 10,00 8,95 5,86 3,00 5,29 4,19 5,68 5,70 1,92 0,25 Dodana vrednost v EUR 123.415 334.053 296.292 188.789 308.382 236.672 - 252.491 67.561 10.179 38.883 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 16.455 33.405 33.105 32.217 102.794 44.740 - 44.453 11.853 5.302 155.532 EBIT marža v % -20,5% 5,0% -1,1% -6,9% 6,5% 6,0% - 10,2% -16,9% -145,3% 163,9% EBITDA marža v % -2,6% 18,8% 14,5% 7,2% 20,8% 16,6% - 17,0% -7,3% -13,1% 218,8% Neto marža v % -23,7% 2,9% -2,5% -3,0% 4,0% 5,5% - 9,3% -18,1% -150,6% 138,5% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - -76,1% 72,2% 46,5% -55,7% -118,8% - 45,9% -68,7% 5671,9% -25,0% Donosnost sredstev v % (ROA) - 5,2% -5,0% -6,3% 8,5% 9,2% - 15,7% -22,1% -83,7% 47,7% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 83,0% 105,2% 98,9% 93,5% 106,8% 105,8% - 110,5% 85,6% 41,8% 301,4% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,16 0,56 0,63 0,51 0,27 0,43 0,56 0,46 0,12 0,20 Neto obratni kapital v EUR - -71.965 38.112 19.886 89.406 -87.555 -6.580 82.184 30.474 -36.862 -22.052 Koeficient obračanja zalog - 229,45 145,78 148,36 207,65 315,08 - 429,86 518,37 350,83 - Dnevi vezave zalog - 1,59 2,50 2,46 1,76 1,16 - 0,85 0,70 1,04 - Koeficient obračanja terjatev - 92,29 73,52 111,21 180,56 78,79 - 211,12 118,12 11,55 0,83 Dnevi vezave terjatev - 3,96 4,96 3,28 2,02 4,63 - 1,73 3,09 31,59 437,58 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,44 0,42 0,38 0,33 - 0,35 0,35 0,10 0,00 Dnevi vezave obveznosti - - 820,55 861,67 967,11 1.122,66 - 1.055,65 1.054,83 3.526,64 - KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % -9,5% -4,2% -10,0% -17,1% -13,1% -3,3% 27,3% 40,3% 22,7% -180,4% -205,6% Servisiranje dolga -0,05 0,17 0,13 0,10 0,19 0,15 - 0,17 -0,07 -0,07 1,85 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 - 0,00 0,01 0,08 0,49 Neto dolg v EUR - 353.107 283.133 233.260 180.521 164.619 60.849 54.049 58.709 104.256 70.486 Neto dolg na EBITDA - - 2,15 3,66 1,06 1,33 - 0,43 -1,38 -4,67 2,42 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 7,9% 61,9% 66,8% 13,0% -4,7% 44,1% 60,6% 35,3% -268,7% -518,2% 367 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.4 DAMA d.o.o. 4.4.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA103 DAMA d.o.o. Polni naziv: DAMA gostinstvo, trgovina, export-import Kranj d.o.o. - v stečaju (IZBRISAN dne 09.01.2015) Naslov: Ulica Nikole Tesle 1, 4000 Kranj Davčna številka: 17721105 Matična številka: 5843995000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Faraon OPIS PODJETJA Za Igralni salon Faraon, ki je dobil koncesijo v okviru družne Dama, nismo našli podatkov. 4.4.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 SREDSTVA 2.439.304 2.306.963 2.455.238 2.157.124 600.115 590.857 Dolgoročna sredstva 2.257.914 2.038.179 1.966.183 785.462 12.202 11.188 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 194.900 187.035 163.800 37.745 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 1.970.781 1.756.748 1.698.393 638.211 0 0 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 92.292 92.268 92.270 0 0 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 9.397 15.413 12.202 11.188 Odložene terjatve za davek n.p. 2.104 2.324 1.823 0 0 Kratkoročna sredstva 175.534 268.600 488.917 1.368.525 587.913 579.669 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo n.p. 0 0 171.029 436.570 436.570 Zaloge 26.512 54.350 255.600 66.278 1.736 1.736 Kratkoročne finančne naložbe 0 0 476 482 0 0 Kratkoročne poslovne terjatve 93.521 94.267 100.046 943.206 120.131 107.651 Denarna sredstva 55.501 119.983 132.795 187.530 29.476 33.712 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 5.856 184 138 3.137 0 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 2.439.304 2.306.963 2.455.237 2.157.124 600.115 590.857 Kapital 8.880 72.069 82.878 311.198 -54.708 -69.088 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 10.523 13.174 11.306 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. 953.152 765.507 68.254 0 0 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 953.152 765.507 68.254 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 1.264.432 1.580.884 1.673.995 652.385 650.705 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 735.342 917.956 970.843 269.477 269.416 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 529.090 662.928 703.152 382.908 381.289 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 6.787 12.794 92.371 2.438 9.240 103 DAMA. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/DAMA,_Kranj_d.o.o._-_v_stecaju?enota=188929&EnotaStatus=2. 368 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Poslovni prihodki 1.228.958 951.315 1.114.047 1.756.692 462.166 0 Čisti prihodki od prodaje 1.225.525 940.161 1.114.047 1.189.784 240.401 0 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 3.433 11.154 0 566.908 221.765 0 Poslovni odhodki 1.189.697 977.263 989.636 1.374.547 436.574 16.692 Stroški blaga, materiala in storitev 356.533 492.727 523.816 619.415 261.318 10.525 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 84.041 119.786 135.529 167.559 77.067 0 Stroški storitev 272.492 372.941 388.287 451.856 184.251 10.525 Stroški dela 242.372 185.023 253.742 289.202 80.711 0 Odpisi vrednosti 124.022 208.408 138.618 273.558 67.484 6.167 Drugi poslovni odhodki 466.770 91.105 73.460 192.372 27.061 0 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 39.261 -25.948 124.411 382.145 25.592 -16.692 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 163.284 182.460 263.029 655.703 93.076 -10.525 Finančni prihodki 3.303 6.226 12.679 82 509 4.237 Finančni odhodki 102.866 98.625 96.777 114.265 39.894 472 Drugi prihodki 29 138 388 1.276 25.145 52 Drugi odhodki 599 8.233 6.273 64.580 187.650 1.505 Celotni poslovni izid -60.872 -126.442 34.428 204.658 -176.298 -14.380 Skupaj davki 0 0 -134 65 0 0 Čisti poslovni izid -60.872 -126.442 34.562 204.593 -176.298 -14.380 369 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA KAZALNIKI v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 16,20 10,60 11,93 15,68 8,62 0,00 Dodana vrednost v EUR 405.656 367.483 516.771 944.905 173.787 -10.525 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 25.040 34.668 43.317 60.262 20.161 - EBIT marža v % 3,2% -2,8% 11,2% 32,1% 10,6% - EBITDA marža v % 13,3% 19,4% 23,6% 55,1% 38,7% - Neto marža v % -5,0% -13,4% 3,1% 17,2% -73,3% - KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - -312,4% 44,6% 103,8% -137,5% 23,2% Donosnost sredstev v % (ROA) - -5,3% 1,5% 8,9% -12,8% -2,4% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 103,3% 97,3% 112,6% 127,8% 105,9% 0,0% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,21 0,31 0,82 0,90 0,89 Neto obratni kapital v EUR - -260.490 -174.011 665.373 205.005 198.380 Koeficient obračanja zalog - 23,25 7,19 7,39 7,07 0,00 Dnevi vezave zalog - 15,70 50,78 49,37 51,63 - Koeficient obračanja terjatev - 10,01 11,47 2,28 0,45 0,00 Dnevi vezave terjatev - 36,45 31,83 160,02 807,23 - Koeficient obračanja obveznosti - - 0,23 0,25 0,14 0,00 Dnevi vezave obveznosti - - 1.605,14 1.487,89 2.571,87 - KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 0,4% 3,1% 3,4% 14,4% -9,1% -11,7% Servisiranje dolga 0,05 0,08 0,16 0,31 -0,16 -0,44 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,10 0,09 0,30 1,15 - Neto dolg v EUR - 1.568.511 1.550.192 851.085 240.001 235.704 Neto dolg na EBITDA - - 5,93 1,83 5,86 -22,60 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 50,3% 43,1% 48,3% -448,4% -617,5% 370 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.5 PORTOROŠKA Gostinstvo in storitve d.o.o. - v stečaju 4.5.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA104 Portoroška d.o.o. Polni naziv: PORTOROŠKA Gostinstvo in storitve d.o.o. - v stečaju Naslov: Lucija, Obala 114, 6320 Portorož - Portorose Davčna številka: 83340904 Matična številka: 5893992000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Adonis OPIS PODJETJA Igralni salon ADONIS je dobil koncesijo leta 2002, potekla pa mu je 2014. Slika 49: Igralni salon Adonis 104 PORTOROŠKA. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=2&e=153224. 371 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 4.5.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 300.659 318.886 327.348 803.643 925.882 802.608 753.016 712.629 919.563 969.423 1.004.773 960.189 890.723 886.331 Dolgoročna sredstva 145.652 131.758 121.536 116.362 122.722 128.354 125.962 111.016 186.947 168.329 158.473 245.283 139.663 124.918 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 32.771 42.293 37.428 33.962 28.947 23.932 Opredmetena osnovna sredstva 145.652 131.758 121.536 116.362 122.722 128.354 125.962 111.016 104.176 83.057 76.817 80.977 65.417 55.687 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 0 0 0 0 0 0 0 50.000 42.979 44.228 130.344 45.299 45.299 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročna sredstva 154.953 187.107 205.411 687.281 803.160 674.254 627.037 601.253 732.581 748.327 845.600 714.906 751.060 761.413 Zaloge 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne finančne naložbe 52.798 2.438 2.328 124.352 156.741 158.344 146.412 79.802 62.986 77.049 78.394 104.481 106.128 106.128 Kratkoročne poslovne terjatve 98.330 180.315 175.855 518.110 387.416 465.663 433.560 518.062 667.940 669.818 756.168 609.944 641.346 651.866 Denarna sredstva 3.825 4.354 27.228 44.819 259.003 50.247 47.065 3.389 1.655 1.460 11.038 481 3.586 3.419 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 54 21 401 0 0 0 17 360 35 52.767 700 0 0 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 300.659 318.885 327.350 803.643 925.882 802.608 753.016 712.629 919.563 969.423 1.004.773 960.189 890.723 886.331 Kapital 3.954 -10.414 -7.019 13.012 27.684 39.108 48.175 49.164 51.233 61.137 64.828 55.717 -37.086 -63.875 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 2.187 1.323 1.092 860 628 397 165 165 165 Dolgoročne obveznosti n.p. 4.437 0 0 8.205 6.577 10.663 9.258 208.083 112.444 289.374 163.441 185.624 168.366 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 4.437 0 0 0 0 10.663 9.258 10.595 0 176.930 163.370 185.558 168.344 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 0 0 0 8.205 6.577 0 0 197.488 112.444 112.444 71 66 22 Kratkoročne obveznosti n.p. 324.603 330.467 723.175 524.675 754.736 692.855 653.115 659.387 795.214 650.174 740.866 741.919 781.674 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 190.249 123.932 5.627 0 0 0 52.876 127.113 237.728 35.165 43.872 12.257 39.659 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 134.354 206.535 717.548 524.675 754.736 692.855 600.239 532.274 557.486 615.009 696.994 729.662 742.015 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 259 3.902 67.456 365.318 0 0 0 0 0 0 0 101 0 372 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 878.755 718.624 1.818.062 3.768.404 4.677.320 4.323.073 2.969.660 3.378.540 2.027.870 1.218.294 805.705 897.139 39.021 11.979 Čisti prihodki od prodaje 878.755 718.624 1.818.062 3.768.404 4.677.320 4.321.510 2.969.476 3.378.308 2.027.638 1.217.686 805.473 730.924 37.756 11.891 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 0 0 1.563 184 232 232 608 232 166.215 1.265 87 Poslovni odhodki 868.093 725.502 1.808.009 3.752.559 4.667.606 4.307.134 2.950.945 3.365.781 2.005.979 1.177.065 775.505 894.052 122.626 38.075 Stroški blaga, materiala in storitev 794.577 652.274 1.732.441 3.665.484 4.540.137 4.138.111 2.746.793 3.206.916 1.853.042 1.061.375 709.728 826.581 94.216 10.461 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 4.743 5.475 5.334 11.809 10.571 10.913 20.079 11.317 9.140 8.331 4.589 6.459 2.163 1.263 Stroški storitev 789.834 646.799 1.727.107 3.653.675 4.529.566 4.127.198 2.726.714 3.195.599 1.843.902 1.053.044 705.139 820.122 92.053 9.199 Stroški dela 57.542 58.176 61.014 76.572 110.467 152.413 185.298 142.852 134.883 95.934 47.718 50.315 10.856 12.458 Odpisi vrednosti 15.974 15.052 14.445 8.865 17.002 16.056 17.882 15.844 17.978 19.274 18.059 17.030 15.921 14.745 Drugi poslovni odhodki 0 0 109 1.638 0 554 972 169 76 482 0 126 1.633 410 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 10.662 -6.878 10.053 15.845 9.714 15.939 18.715 12.759 21.891 41.229 30.200 3.087 -83.605 -26.096 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 26.636 8.175 24.499 24.710 26.716 31.995 36.597 28.603 39.869 60.503 48.259 20.117 -67.684 -11.351 Finančni prihodki 2.369 1.865 5.434 1.500 15.108 3.334 2.372 2.786 1.729 5.394 4.369 5.944 5.289 32 Finančni odhodki 9.574 8.826 11.732 6.846 13.504 3.587 4.833 11.856 20.077 34.249 26.679 13.456 13.900 727 Drugi prihodki 1.708 459 1.002 2.646 7.880 831 0 0 0 36 0 448 46 4 Drugi odhodki 13 1.452 1.365 115 346 200 2.880 924 343 958 2.424 5.134 633 1 Celotni poslovni izid 5.152 -14.832 3.392 13.030 18.852 16.317 13.374 2.765 3.200 11.452 5.466 -9.111 -92.803 -26.788 Skupaj davki 1.808 0 0 236 5.629 4.893 4.308 1.775 1.132 1.549 1.775 0 0 0 Čisti poslovni izid 3.344 -14.832 3.392 12.794 13.223 11.424 9.066 990 2.068 9.903 3.691 -9.111 -92.803 -26.788 373 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 4,00 4,00 3,50 5,00 5,74 7,36 8,48 6,40 6,32 4,20 2,41 2,68 1,33 1,00 Dodana vrednost v EUR 84.179 66.350 85.512 101.282 137.183 184.408 221.895 171.455 174.752 156.437 95.977 70.432 -56.828 1.107 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 21.045 16.588 24.432 20.256 23.899 25.055 26.167 26.790 27.651 37.247 39.824 26.281 -42.728 1.107 EBIT marža v % 1,2% -1,0% 0,6% 0,4% 0,2% 0,4% 0,6% 0,4% 1,1% 3,4% 3,7% 0,4% -221,4% -219,5% EBITDA marža v % 3,0% 1,1% 1,3% 0,7% 0,6% 0,7% 1,2% 0,8% 2,0% 5,0% 6,0% 2,8% -179,3% -95,5% Neto marža v % 0,4% -2,1% 0,2% 0,3% 0,3% 0,3% 0,3% 0,0% 0,1% 0,8% 0,5% -1,2% -245,8% -225,3% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 459,2% -38,9% 427,0% 65,0% 34,2% 20,8% 2,0% 4,1% 17,6% 5,9% -15,1% -996,2% 53,1% Donosnost sredstev v % (ROA) - -4,8% 1,1% 2,3% 1,5% 1,3% 1,2% 0,1% 0,3% 1,0% 0,4% -0,9% -10,0% -3,0% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 101,2% 99,1% 100,6% 100,4% 100,2% 100,4% 100,6% 100,4% 101,1% 103,5% 103,9% 100,3% 31,8% 31,5% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,58 0,62 0,95 1,53 0,89 0,91 0,92 1,11 0,94 1,30 0,96 1,01 0,97 Neto obratni kapital v EUR - 52.752 -1.123 -30.267 278.485 -80.482 -65.818 1.014 200.307 190.841 230.591 17.912 21.398 19.398 Koeficient obračanja terjatev - 5,16 10,21 10,86 10,33 10,13 6,60 7,10 3,42 1,82 1,13 1,07 0,06 0,02 Dnevi vezave terjatev - 70,76 35,75 33,61 35,33 36,03 55,27 51,41 106,75 200,50 323,09 341,10 6.048,32 19.847,78 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,03 0,03 0,02 0,02 0,03 0,02 0,02 0,02 0,01 0,01 0,00 0,00 Dnevi vezave obveznosti - - 11.663,34 14.281,07 21.446,00 21.395,81 13.157,30 20.852,67 22.613,09 23.872,43 46.628,97 37.070,84 120.372,04 212.702,11 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 1,3% -3,3% -2,1% 1,6% 3,0% 4,9% 6,4% 6,9% 5,6% 6,3% 6,5% 5,8% -4,2% -7,2% Servisiranje dolga 0,02 0,00 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,01 0,02 0,03 0,01 -0,56 -0,31 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,19 0,10 0,09 0,10 0,10 0,15 0,14 0,29 0,55 0,88 0,76 16,03 54,38 Neto dolg v EUR - 187.894 94.376 -163.544 -415.744 -208.591 -182.814 -21.057 73.067 159.219 122.663 102.280 88.101 98.456 Neto dolg na EBITDA - - 5,76 -1,40 -10,84 -9,76 -5,35 -3,56 0,65 1,92 2,92 5,59 -1,41 -8,22 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - -4,5% -5,8% 11,2% 22,6% 30,5% 46,7% 52,6% 33,1% 36,3% 152,6% 89,3% 106,3% 83,6% 374 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.6 ZLATI VAL d.o.o. 4.6.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA105 Zlati val d.o.o. Polni naziv: ZLATI VAL, podjetje za turizem in igralništvo d.o.o. - v stečaju (IZBRISAN dne 17.11.2017) Naslov: Dobrava 1A, 6310 Izola - Isola Davčna številka: 72360003 Matična številka: 5706718000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Casino Izola - igralni salon in Casino Belvedere - igralni salon Tabela 18: Koncesije Zlati Val Zap. Opomba/ Datum št. Pričetek večinsko dodelitve Veljavnost Firma in sedež Igralnica poslovanja lastništvo koncesije koncesije IGRALNI SALONI BREZ KONCESIJE Zlati val d.o.o. Casino Izola - igralni salon 10 Dobrava 1A Trg republike 4 17.12.2002 20.12.2012 6310 Izola - Isola 6311 Izola - Isola Zlati val Zlati val d.o.o. Casino Belvedere - igralni salon d.o.o. 11 Dobrava 1A Dobrava 1A 14.06.2012 4.06.2015 6310 Izola - Isola 6310 Izola - Isola Panox d.o.o. Astra Club - igralni salon Zlati val 12 Dalmatinova ulica 2 Gosposka ulica 2, 17.12.2002 20.12.2010 d.o.o. 1000 Ljubljana 3000 Celje Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a) OPIS PODJETJA V Izoli so leta 2008 odprli nov igralni salon Casino Izola. Vrednost investicije znašala 1,5 milijona evrov. Lastnik novega salona je bila družba Zlati val iz Ljubljane, ki jo je vodil Viktor Kupljenik, njen lastnik pa je bil po podatkih v bazi GVIN Elvir Tabaković, lastnik in (so)ustanovitelj družb E-Games in Aleatorium ter direktor družbe Game Star106. V letu 2012 se preseli na Belveder. V novem Casinoju Belvedere je na voljo 155 sodobnih igralnih avtomatov in elektronskih rulet (svetovno priznanih blagovnih znamk).107 105 Zlati Val. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih. https://www.ajpes.si/podjetje/ZLATI_VAL_d.o.o._-_v_stecaju?enota=177215&EnotaStatus=2. 106 Čebokli Andrej. 2008. Izola bo dobila nov kazino. Finance: https://www.finance.si/216661. 107 T.M. 2012. Zabava z Razgledom – Casino Belvedere 24 UR: https://www.24ur.com/novice/svet/zabava-z-razgledom-casino-belvedere.html. 375 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Slika 50: Casino Izola - igralni salon Slika 51: Casino Belvedere - igralni salon 376 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.6.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SREDSTVA 1.065.808 792.539 542.448 394.729 1.492.595 1.400.438 1.790.386 1.624.245 3.281.653 2.646.971 2.144.829 Dolgoročna sredstva 1.017.794 610.747 380.575 238.327 1.255.613 1.064.296 1.498.181 974.276 2.842.544 2.420.125 2.045.672 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 130.298 102.439 69.237 42.838 92.175 70.576 6.992 3.141 27.633 8.688 7.155 Opredmetena osnovna sredstva 616.990 446.510 311.338 195.489 1.163.438 993.720 886.565 744.206 2.814.911 2.411.437 2.038.517 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 61.797 0 0 0 0 604.624 226.929 0 0 0 Kratkoročna sredstva 47.972 181.738 161.497 156.164 215.010 328.679 286.548 642.366 420.483 224.259 97.802 Zaloge 592 835 1.348 525 4.467 2.815 2.703 3.482 5.147 9.776 4.303 Kratkoročne finančne naložbe 12.234 125.021 129.286 125.984 104.323 104.323 104.323 104.323 104.323 0 0 Kratkoročne poslovne terjatve 15.854 15.248 1.231 2.048 8.997 153.424 123.973 477.587 111.852 105.309 8.105 Denarna sredstva 19.291 40.634 29.632 27.607 97.223 68.117 55.549 56.974 199.161 109.174 85.394 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 42 54 376 238 21.972 7.463 5.657 7.603 18.626 2.587 1.355 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.065.808 792.539 542.447 394.729 1.492.595 1.400.438 1.790.386 1.624.245 3.281.653 2.646.971 2.144.829 Kapital 27.467 -335.965 -511.955 -730.640 -830.293 -1.266.242 11.235 35.497 -571.365 -890.319 -1.102.795 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 34.499 34.499 0 0 39.464 Dolgoročne obveznosti n.p. 344.614 348.322 277.560 1.449.546 1.710.048 1.202.934 978.648 2.223.363 2.452.005 1.491.399 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 344.614 348.322 277.560 1.449.546 1.710.048 1.202.934 978.648 2.223.363 2.452.005 1.491.399 Kratkoročne obveznosti n.p. 783.890 706.080 847.809 873.342 956.632 541.718 536.841 1.610.756 1.066.386 1.716.635 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 578.878 479.657 535.581 419.704 498.041 261.216 264.609 399.608 315.771 1.215.928 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 205.013 226.423 312.228 453.638 458.591 280.502 272.232 1.211.148 750.615 500.707 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 38.760 18.899 18.899 126 377 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Poslovni prihodki 423.200 595.074 665.664 620.998 707.688 1.395.743 1.421.500 1.363.603 n.p. 2.449.169 1.841.097 Čisti prihodki od prodaje 414.451 587.792 650.105 602.439 556.870 1.296.058 1.309.073 1.172.060 n.p. 2.407.467 1.801.622 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 1.582 15.033 13.728 64.510 80.213 104.170 189.007 n.p. 0 0 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 8.749 5.700 526 4.831 86.308 19.472 8.257 2.536 n.p. 41.702 39.475 Poslovni odhodki 558.512 697.180 731.052 707.757 1.567.244 1.731.366 1.396.381 1.292.456 n.p. 2.640.974 1.869.748 Stroški blaga, materiala in storitev 165.674 156.275 183.547 176.655 754.402 814.494 564.030 587.167 n.p. 1.259.922 755.286 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 41.635 46.233 48.147 47.713 168.609 168.101 128.256 114.566 n.p. 135.385 95.482 Stroški storitev 124.039 110.042 135.400 128.942 585.793 646.393 435.774 472.601 n.p. 1.124.537 659.804 Stroški dela 110.899 141.845 130.191 136.462 155.417 207.001 166.312 143.696 n.p. 205.968 121.878 Odpisi vrednosti 140.666 179.343 172.708 170.529 407.604 234.630 178.166 170.793 n.p. 378.041 317.580 Drugi poslovni odhodki 141.273 219.717 244.606 224.111 249.821 475.241 487.873 390.800 n.p. 797.043 675.004 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -135.312 -102.106 -65.388 -86.759 -859.556 -335.623 25.119 71.147 n.p. -191.805 -28.651 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 5.354 77.238 107.320 83.770 -451.952 -100.993 203.285 241.940 n.p. 186.236 288.929 Finančni prihodki 795 997 4.683 5.179 1.979 6.910 6.205 16.754 n.p. 1.091 1.336 Finančni odhodki 52.423 179.489 116.794 137.473 73.187 108.384 82.900 65.084 n.p. 124.251 114.297 Drugi prihodki 0 204 1.394 376 821 4.889 1.432 1.505 n.p. 146 8.193 Drugi odhodki 1.080 0 0 7 114 3.741 498 60 n.p. 4.135 98 Celotni poslovni izid -188.020 -280.394 -176.105 -218.684 -930.057 -435.949 -50.642 24.262 n.p. -318.954 -133.517 Čisti poslovni izid -188.020 -280.394 -176.105 -218.684 -930.057 -435.949 -50.642 24.262 n.p. -318.954 -133.517 378 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 8,08 9,02 9,66 10,00 8,16 10,17 7,63 7,92 0,00 10,05 6,27 Dodana vrednost v EUR 116.253 219.082 237.511 220.232 -296.535 106.008 369.597 385.636 0 392.204 410.807 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 14.388 24.288 24.587 22.023 -36.340 10.424 48.440 48.691 - 39.025 65.519 EBIT marža v % -32,6% -17,4% -10,1% -14,4% -154,4% -25,9% 1,9% 6,1% - -8,0% -1,6% EBITDA marža v % 1,3% 13,1% 16,5% 13,9% -81,2% -7,8% 15,5% 20,6% - 7,7% 16,0% Neto marža v % -45,4% -47,7% -27,1% -36,3% -167,0% -33,6% -3,9% 2,1% - -13,2% -7,4% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 181,8% 41,5% 35,2% 119,2% 41,6% 8,1% 103,8% 0,0% 43,6% 13,4% Donosnost sredstev v % (ROA) - -30,2% -26,4% -46,7% -98,6% -30,1% -3,2% 1,4% 0,0% -10,8% -5,6% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 75,8% 85,4% 91,1% 87,7% 45,2% 80,6% 101,8% 105,5% - 92,7% 98,5% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,23 0,23 0,18 0,25 0,34 0,53 1,20 0,26 0,21 0,06 Neto obratni kapital v EUR - -23.275 -64.927 -156.064 -238.628 -129.912 6.046 370.134 -790.665 -526.356 -402.905 Koeficient obračanja zalog - 823,81 595,61 643,29 223,10 355,96 474,47 379,00 0,00 322,65 255,93 Dnevi vezave zalog - 0,44 0,61 0,57 1,64 1,03 0,77 0,96 - 1,13 1,43 Koeficient obračanja terjatev - 37,80 78,90 367,45 100,84 15,96 9,44 3,90 0,00 22,17 31,77 Dnevi vezave terjatev - 9,66 4,63 0,99 3,62 22,87 38,67 93,67 - 16,46 11,49 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,22 0,18 0,44 0,37 0,35 0,41 0,00 0,14 0,15 Dnevi vezave obveznosti - - 1.635,35 2.060,31 828,96 990,37 1.051,68 880,49 - 2.644,47 2.391,72 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 2,6% -42,4% -94,4% -185,1% -55,6% -90,4% 0,6% 2,2% -17,4% -33,6% -51,4% Servisiranje dolga -0,08 -0,12 0,00 -0,06 -0,32 -0,11 0,09 0,14 - 0,02 0,09 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,03 0,01 0,00 0,01 0,06 0,10 0,22 - 0,04 0,03 Neto dolg v EUR - 757.837 669.061 659.550 1.667.704 2.035.649 1.304.278 1.081.960 2.319.487 2.658.602 2.621.933 Neto dolg na EBITDA - - 6,65 7,93 -2,57 -18,33 8,21 4,93 - 13,37 9,14 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 1,4% -43,0% -190,1% 49,3% 41,7% 81,0% 104,1% 58,1% 64,5% 20,9% 379 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.7 Panox d.o.o. 4.7.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA108 Panox d.o.o. Polni naziv: PANOX družba za storitve, razvedrilo in trgovino d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana - v stečaju (IZBRISAN dne 09.06.2009) Naslov: Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana Davčna številka: 73271322 Matična številka: 5859778000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Astra Club - igralni salon OPIS PODJETJA O podjetju in igralnem salonu ni dostopnih podatkov. Koncesijo je dobilo podjetje PANOX za obdobje 2002 - 2010. Nahajal se je v Celju. 108 Panox. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/PANOX_d.o.o._Ljubljana_-_v_stecaju?enota=190092&EnotaStatus=2. 380 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.8 GOLDWIN d.o.o. 4.8.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA109 Goldwin d.o.o. Polni naziv: GOLDWIN trgovina in storitve d.o.o. Naslov: Koroška cesta 56C, 3320 Velenje Davčna številka: 74931652 Matična številka: 1358138000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Fortuna OPIS PODJETJA O Igralnem salonu je malo znanega. Ve se, da je pridobil koncesijo leta 2004 in da je bila koncesija odvzeta do 2007, ker igralni salon ni začel poslovati v roku, določenem v koncesijski pogodbi iz septembra 2004110. 4.8.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 97.229 86.389 94.692 91.522 91.247 91.079 12.569 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročna sredstva 4.876 4.879 4.878 4.878 4.878 4.878 0 0 0 0 0 0 0 0 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročna sredstva 92.353 81.506 89.814 86.644 86.369 86.201 12.569 0 0 0 0 0 0 0 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo n.p. 0 0 501 501 501 0 0 0 0 0 0 0 0 Zaloge 0 0 501 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne finančne naložbe 10.678 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne poslovne terjatve 78.601 81.310 85.482 85.482 85.482 85.482 12.519 0 0 0 0 0 0 0 Denarna sredstva 3.074 196 3.831 661 386 218 50 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 97.229 86.390 94.692 91.522 91.247 91.079 12.569 0 0 0 0 0 0 0 Kapital 92.829 85.280 81.343 81.243 80.127 79.328 647 -1.088 -489 -731 -980 -1.062 -1.100 -1.139 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 1.110 13.349 10.279 10.592 11.751 11.922 1.088 489 731 980 1.062 1.100 1.139 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 0 12.519 10.075 10.408 10.751 11.106 156 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 1.110 830 204 184 1.000 816 932 489 731 980 1.062 1.100 1.139 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 528 0 0 0 0 0 0 0 0 0 109 GOLDWIN. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/GOLDWIN_d.o.o.?enota=234148&EnotaStatus=1. 110 Weiss Monika. 2006. Minister Bajuk nad tri igralniške koncesije. Finance: https://www.finance.si/159950. 381 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 26.934 0 0 660 0 0 0 0 816 0 0 0 0 0 Čisti prihodki od prodaje 26.934 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 660 0 0 0 0 816 0 0 0 0 0 Poslovni odhodki 165.611 7.841 4.149 208 784 457 78.510 336 213 242 249 82 38 38 Stroški blaga, materiala in storitev 6.810 3.451 2.813 208 702 457 169 336 213 242 249 82 38 38 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 2.708 0 0 0 0 0 0 336 0 0 0 0 0 0 Stroški storitev 4.102 3.451 2.813 208 702 457 169 0 213 242 249 82 38 38 Stroški dela 4.915 3.597 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Odpisi vrednosti 153.794 0 0 0 0 0 78.341 0 0 0 0 0 0 0 Drugi poslovni odhodki 92 793 1.336 0 82 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -138.677 -7.841 -4.149 452 -784 -457 -78.510 -336 603 -242 -249 -82 -38 -38 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 15.116 -7.841 -4.149 452 -784 -457 -169 -336 603 -242 -249 -82 -38 -38 Finančni prihodki 4 284 246 4 1 1 184 0 0 0 0 0 0 0 Finančni odhodki 0 33 13 360 333 343 355 1.417 4 0 0 0 0 0 Drugi prihodki 0 0 0 2 0 0 0 18 0 0 0 0 0 0 Drugi odhodki 0 21 0 196 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Celotni poslovni izid -138.673 -7.611 -3.916 -98 -1.116 -799 -78.681 -1.735 599 -242 -249 -82 -38 -38 Skupaj davki 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Čisti poslovni izid -138.673 -7.611 -3.916 -98 -1.116 -799 -78.681 -1.735 599 -242 -249 -82 -38 -38 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 0,59 0,32 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Dodana vrednost v EUR 20.031 -4.244 -4.149 452 -784 -457 -169 -336 603 -242 -249 -82 -38 -38 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 33.951 -13.263 - - - - - - - - - - - - EBIT marža v % -514,9% - - - - - - - - - - - - - EBITDA marža v % 56,1% - - - - - - - - - - - - - Neto marža v % -514,9% - - - - - - - - - - - - - KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - -8,5% -4,7% -0,1% -1,4% -1,0% -196,8% 786,8% -76,0% 39,7% 29,1% 8,0% 3,5% 3,4% Donosnost sredstev v % (ROA) - -8,3% -4,3% -0,1% -1,2% -0,9% -151,8% -27,6% - - - - - - KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 16,3% 0,0% 0,0% 317,3% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 383,1% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 73,43 6,73 8,43 8,15 7,34 1,05 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Neto obratni kapital v EUR - 80.397 88.984 86.440 86.185 85.201 11.753 -932 -489 -731 -980 -1.062 -1.100 -1.139 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 95,5% 98,7% 85,9% 88,8% 87,8% 87,1% 5,1% - - - - - - - Servisiranje dolga 0,09 -0,96 -0,94 -0,13 -1,00 -1,00 0,00 -0,99 2,76 -1,00 -1,00 -1,00 -1,00 -1,00 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - - - 129,52 - - - - 0,00 - - - - - Neto dolg v EUR - -196 8.688 9.414 10.022 10.533 11.056 156 0 0 0 0 0 0 Neto dolg na EBITDA - - -1,02 20,02 -12,40 -22,49 -63,87 -16,68 0,13 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 1747,9% 1667,5% 1665,5% 1642,6% 1626,2% - - - - - - - - 382 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.9 MIZ d.o.o. 4.9.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA111 Miz d.o.o. Polni naziv: MIZ, gostinstvo in storitve d.o.o. Naslov: Kersnikova ulica 10, 1000 Ljubljana Davčna številka: 14844346 Matična številka: 1426575000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Antonio OPIS PODJETJA Igralni Salon je deloval v Komnu. Koncesijo je imel med leti 2002 in 2007. 4.9.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 281.501 289.099 292.363 609.132 579.763 614.858 662.252 641.139 499.528 391.362 385.740 398.797 406.570 407.908 Dolgoročna sredstva 193.574 189.752 137.360 110.929 52.372 18.286 13.833 9.400 5.470 1.835 0 0 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 193.574 189.752 137.360 110.929 52.372 18.286 13.833 9.400 5.470 1.835 0 0 0 0 Kratkoročna sredstva 87.927 99.347 155.003 498.203 375.080 439.479 491.326 443.649 494.058 379.149 385.740 398.797 406.570 407.908 Kratkoročne finančne naložbe 0 0 0 215.723 147.825 429.941 464.276 398.944 148.955 378.578 385.453 398.522 406.265 407.628 Kratkoročne poslovne terjatve 705 2.780 13.954 6.365 337 274 274 274 294 275 275 275 274 274 Denarna sredstva 87.223 96.567 141.049 276.115 226.918 9.264 26.776 44.431 344.809 296 12 0 31 6 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 0 0 152.311 157.093 157.093 188.090 0 10.378 0 0 0 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 281.501 289.099 292.364 609.132 579.763 614.858 662.252 641.139 499.528 391.362 385.740 398.797 406.571 407.908 Kapital 163.171 164.737 168.620 134.382 79.932 89.322 111.648 65.467 42.886 41.612 35.780 48.280 55.756 56.993 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. 107.770 107.741 67.742 67.742 67.742 67.742 455.741 455.742 349.750 349.750 350.206 350.206 350.206 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 0 388.000 388.000 282.008 282.008 282.464 282.464 282.464 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 107.770 107.741 67.742 67.742 67.742 67.742 67.741 67.742 67.742 67.742 67.742 67.742 67.742 Kratkoročne obveznosti n.p. 16.592 16.003 407.008 432.089 457.794 482.862 119.931 900 0 210 311 609 709 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 0 0 388.000 388.000 388.000 388.000 0 0 0 210 311 609 709 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 16.592 16.003 19.008 44.089 69.794 94.862 119.931 900 0 0 0 0 0 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 111 MIZ. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/MiZ_d.o.o.?enota=284993&EnotaStatus=1. 383 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 110.032 229.135 185.496 18.990 18.000 33.000 18.000 18.000 18.000 0 0 0 0 0 Čisti prihodki od prodaje 110.032 229.135 185.496 18.750 18.000 18.000 18.000 18.000 18.000 0 0 0 0 0 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 240 0 15.000 0 0 0 0 0 0 0 0 Poslovni odhodki 101.438 223.898 176.873 59.625 55.637 13.658 4.973 4.811 4.369 4.106 2.329 570 266 125 Stroški blaga, materiala in storitev 18.469 50.472 17.358 11.481 2.844 5.004 521 378 439 471 494 570 266 125 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 1.821 559 1.027 213 559 2.021 0 0 0 0 0 0 0 0 Stroški storitev 16.648 49.913 16.331 11.268 2.285 2.983 521 378 439 471 494 570 266 125 Stroški dela 25.816 34.657 36.465 1.593 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Odpisi vrednosti 56.839 58.046 52.345 45.475 52.557 8.654 4.452 4.433 3.930 3.635 1.835 0 0 0 Drugi poslovni odhodki 314 80.723 70.705 1.076 236 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 8.594 5.237 8.623 -40.635 -37.637 19.342 13.027 13.189 13.631 -4.106 -2.329 -570 -266 -125 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 65.433 63.284 60.968 4.840 14.920 27.996 17.479 17.622 17.561 -471 -494 -570 -266 -125 Finančni prihodki 1.478 451 1.824 1.015 45.571 14.612 18 36 123.109 2.840 6.875 0 0 0 Finančni odhodki 6.292 3.818 3.602 32.615 25.064 24.998 25.069 25.071 159.319 7 10.378 0 0 0 Drugi prihodki 0 0 4 678 0 434 15 0 0 0 0 0 0 0 Drugi odhodki 0 417 2.922 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 Celotni poslovni izid 3.780 1.453 3.927 -71.557 -17.130 9.390 -12.009 -11.846 -22.579 -1.274 -5.832 -570 -266 -125 Čisti poslovni izid 3.780 1.453 3.927 -71.557 -17.130 9.390 -12.009 -11.846 -22.579 -1.274 -5.832 -570 -266 -125 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 2,61 2,97 3,00 0,86 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Dodana vrednost v EUR 91.249 97.940 97.433 6.433 14.920 27.996 17.479 17.622 17.561 -471 -494 -570 -266 -125 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 34.961 32.976 32.478 7.480 - - - - - - - - - - EBIT marža v % 7,8% 2,3% 4,6% -216,7% -209,1% 107,5% 72,4% 73,3% 75,7% - - - - - EBITDA marža v % 59,5% 27,6% 32,9% 25,8% 82,9% 155,5% 97,1% 97,9% 97,6% - - - - - Neto marža v % 3,4% 0,6% 2,1% -381,6% -95,2% 52,2% -66,7% -65,8% -125,4% - - - - - KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 0,9% 2,4% -47,2% -16,0% 11,1% -12,0% -13,4% -41,7% -3,0% -15,1% -1,4% -0,5% -0,2% Donosnost sredstev v % (ROA) - 0,5% 1,4% -15,9% -2,9% 1,6% -1,9% -1,8% -4,0% -0,3% -1,5% -0,1% -0,1% 0,0% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 108,5% 102,3% 104,9% 31,8% 32,4% 241,6% 362,0% 374,1% 412,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 5,99 9,69 1,22 0,87 0,96 1,02 3,70 548,95 - 1.836,86 1.282,31 667,60 575,33 Neto obratni kapital v EUR - 82.755 139.000 479.195 330.991 369.685 396.464 323.718 493.158 379.149 385.740 398.797 406.571 407.908 Koeficient obračanja terjatev - 131,50 22,17 1,85 5,37 58,92 65,69 65,69 63,38 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Dnevi vezave terjatev - 2,78 16,46 197,77 67,95 6,19 5,56 5,56 5,76 - - - - - Koeficient obračanja obveznosti - - 0,06 0,01 0,02 0,04 0,00 0,00 0,00 0,00 - - - - Dnevi vezave obveznosti - - 5.792,20 29.997,69 20.599,65 10.283,84 - - - - - - - - KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 58,0% 57,0% 57,7% 22,1% 13,8% 14,5% 16,9% 10,2% 8,6% 10,6% 9,3% 12,1% 13,7% 14,0% Servisiranje dolga 0,56 0,26 0,31 -0,28 0,44 0,47 -0,25 -0,25 -0,11 0,57 -0,31 -1,00 -1,00 -1,00 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,01 0,05 0,53 0,19 0,01 0,02 0,02 0,02 - - - - - Neto dolg v EUR - -96.567 -141.049 -103.838 13.257 -51.205 -103.052 -55.375 -105.764 -96.866 -103.247 -115.747 -123.223 -124.461 Neto dolg na EBITDA - - -1,95 -25,30 -3,04 -0,68 -4,41 -4,50 -4,59 215,11 202,54 192,10 449,19 990,74 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 86,8% 122,8% 121,1% 152,6% 488,5% 807,1% 4824,1% 7877,3% 17636,0% - - - - 384 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.10 BOROV GAJ d.o.o. 4.10.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA112 Borov Gaj d.o.o. Polni naziv: BOROV GAJ igralništvo in turizem d.o.o. (IZBRISAN dne 26.01.2010) Naslov: Mestni trg 3, 5220 Tolmin Davčna številka: 65161564 Matična številka: 1813501000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: OPIS PODJETJA Podjetje je dobilo koncesijo 2004, izgubilo pa jo je 2006113. Seznam očitkov zoper Borov gaj je bil dolg. Koncesijo je podjetje izgubilo, ker koncesionar pristojnega urada ni obveščal o vrsti sprememb, tudi lastniških, hkrati pa ni bilo nepretrganega dostopa do nadzornega informacijskega sistema igralnih naprav. 4.10.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 SREDSTVA 1.064.081 1.873.321 838.512 69.273 43.905 43.905 Dolgoročna sredstva 752.005 1.782.874 793.453 0 0 0 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 58.759 82.617 0 0 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 693.247 1.700.257 793.453 0 0 0 Kratkoročna sredstva 312.076 90.030 43.473 69.273 43.905 43.905 Kratkoročne finančne naložbe 25.252 2.408 0 41.044 41.044 41.044 Kratkoročne poslovne terjatve 0 835 41.879 26.785 1.417 1.417 Denarna sredstva 286.824 86.787 1.594 1.444 1.444 1.444 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 417 1.586 0 0 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.064.081 1.873.321 838.511 69.273 43.905 43.905 Kapital 287.057 13.336 -511.259 -812.297 -905.021 -912.502 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 75.080 71.656 71.632 71.632 71.632 71.632 Dolgoročne obveznosti n.p. 1.131.534 317.117 0 0 0 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 1.131.534 317.117 0 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 656.795 961.021 809.938 877.294 884.775 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 0 0 435.746 506.685 524.519 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 656.795 961.021 374.192 370.609 360.256 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 112 Borov gaj. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/Borov_gaj_d.o.o.?enota=295082&EnotaStatus=2. 113 Weiss Monika. 2006. Minister Bajuk nad tri igralniške koncesije. Finance: https://www.finance.si/159950. 385 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Poslovni prihodki 0 236.255 934.816 563.415 0 0 Čisti prihodki od prodaje 0 236.255 76.369 0 0 0 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, 0 0 858.447 563.415 0 0 Poslovni odhodki 0 480.825 1.390.576 824.021 3.907 0 Stroški blaga, materiala in storitev 0 219.767 210.850 30.568 3.907 0 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 0 43.938 12.884 0 0 0 Stroški storitev 0 175.829 197.966 30.568 3.907 0 Stroški dela 0 177.974 117.120 0 0 0 Odpisi vrednosti 0 83.084 1.055.820 793.453 0 0 Drugi poslovni odhodki 0 0 6.786 0 0 0 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 0 -244.570 -455.760 -260.606 -3.907 0 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 0 -161.487 600.059 532.847 -3.907 0 Finančni prihodki 1.905 472 221 0 0 0 Finančni odhodki 0 44.626 68.255 40.434 1.549 7.481 Drugi prihodki 285 14.873 175 0 0 0 Drugi odhodki 0 0 1.056 0 3.809 0 Celotni poslovni izid 2.190 -273.851 -524.675 -301.040 -9.265 -7.481 Čisti poslovni izid 2.190 -273.851 -524.675 -301.040 -9.265 -7.481 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 0,00 9,67 9,00 0,00 0,00 0,00 Dodana vrednost v EUR 0 16.488 717.179 532.847 -3.907 0 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR - 1.705 79.687 - - - EBIT marža v % - -103,5% -596,8% - - - EBITDA marža v % - -68,4% 785,7% - - - Neto marža v % - -115,9% -687,0% - - - KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - -182,3% 210,7% 45,5% 1,1% 0,8% Donosnost sredstev v % (ROA) - -18,6% -38,7% -66,3% -16,4% -17,0% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % - 49,1% 67,2% 68,4% 0,0% - KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,14 0,05 0,09 0,05 0,05 Neto obratni kapital v EUR - -566.765 -917.547 -304.919 -326.704 -316.351 Koeficient obračanja terjatev - 565,88 3,58 0,00 0,00 0,00 Dnevi vezave terjatev - 0,65 102,07 - - - Koeficient obračanja obveznosti - - 0,02 0,00 0,00 0,00 Dnevi vezave obveznosti - - 22.916,13 - - - KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 27,0% 0,7% -61,0% -1172,6% -2061,3% -2078,4% Servisiranje dolga - -0,36 0,36 0,57 -1,00 -1,00 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,00 0,02 0,06 - - Neto dolg v EUR - 1.042.339 315.523 393.258 464.197 482.031 Neto dolg na EBITDA - - 1,13 0,67 -109,73 - KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 64,2% -24,5% - - - 386 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.11 GASPER TRADE d.o.o. 4.11.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA114 Gasper Trade d.o.o. Polni naziv: GASPER TRADE trgovina in storitve d.o.o., Ljubljana (IZBRISAN dne 16.09.2014) Naslov: Šentanel 12A, 2391 Prevalje Davčna številka: 50942212 Matična številka: 1125338000 Dejavnost po SKD 2008: R 92.001 DEJAVNOST IGRALNIC Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Kaval OPIS PODJETJA Podjetje je pridobilo koncesijo leta 2002. Ta je bila v veljavi do 2010. Igralni salon Kaval Je deloval na Prevaljah. 4.11.2 Računovodski izkazi in izračunani kazalniki BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 SREDSTVA 547.140 419.726 503.684 445.932 529.187 580.529 417.115 258.591 Dolgoročna sredstva 408.087 236.835 214.184 124.644 164.720 138.834 14.652 0 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 6.278 5.435 3.993 2.565 1.132 146 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 318.387 231.401 210.190 122.079 163.588 138.688 14.652 0 Kratkoročna sredstva 138.924 177.690 289.500 320.916 360.840 440.480 402.463 258.591 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo n.p. 0 12.402 12.400 12.400 12.400 12.400 0 Zaloge 20.222 18.053 18.048 11.252 16.390 11.683 0 0 Kratkoročne finančne naložbe 54.842 83.264 139.342 188.615 232.826 290.404 290.404 250.157 Kratkoročne poslovne terjatve 46.971 53.908 81.885 74.298 81.576 94.169 99.659 8.434 Denarna sredstva 16.889 22.465 37.823 34.351 17.648 31.824 0 0 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 129 5.201 0 372 3.627 1.215 0 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 547.140 419.726 503.685 445.932 529.187 580.529 417.115 258.591 Kapital -56.702 -127.229 -124.875 -116.084 -131.152 -118.461 -127.746 -145.998 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. 77.358 16.287 15.203 0 0 0 0 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 77.358 16.287 15.203 0 0 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 469.597 612.273 546.813 660.339 698.990 544.861 404.589 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 167.722 201.661 144.078 149.582 146.349 144.878 0 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 301.875 410.612 402.735 510.757 552.641 399.983 404.589 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 114 Gasper Trade. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/GASPER_TRADE_d.o.o._Ljubljana?enota=210329&EnotaStatus=2. 387 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Poslovni prihodki 265.894 357.647 434.447 448.793 450.379 547.143 391.842 0 Čisti prihodki od prodaje 265.894 357.647 434.447 448.793 445.987 546.557 391.842 0 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 0 4.392 586 0 0 Poslovni odhodki 338.105 395.167 413.153 429.312 419.571 523.608 397.197 27.557 Stroški blaga, materiala in storitev 117.488 129.138 153.463 166.618 176.135 140.751 97.903 349 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 44.214 46.600 45.317 59.731 44.980 49.683 34.075 2 Stroški storitev 73.274 82.538 108.146 106.887 131.155 91.068 63.828 347 Stroški dela 140.624 163.615 158.831 163.064 178.366 192.327 119.944 0 Odpisi vrednosti 76.020 91.155 96.301 97.656 61.857 59.098 85.165 27.052 Drugi poslovni odhodki 3.973 11.259 4.558 1.974 3.213 131.432 94.185 156 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -72.211 -37.520 21.294 19.481 30.808 23.535 -5.355 -27.557 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 3.809 53.636 117.595 117.137 92.665 82.633 79.810 -505 Finančni prihodki 7.995 5.262 3.990 5.097 9.975 9.755 9.747 8.405 Finančni odhodki 31.383 35.859 24.779 13.956 17.739 20.143 14.247 26 Drugi prihodki 1.796 8 1.816 2.639 76 526 570 926 Drugi odhodki 988 2.349 0 4.455 38.188 982 0 0 Celotni poslovni izid -94.791 -70.458 2.321 8.806 -15.068 12.691 -9.285 -18.252 Skupaj davki 0 0 0 0 0 0 0 0 Čisti poslovni izid -94.791 -70.458 2.321 8.806 -15.068 12.691 -9.285 -18.252 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 13,30 13,30 12,98 13,14 13,60 12,64 7,69 0,00 Dodana vrednost v EUR 144.433 217.250 276.426 280.201 271.031 274.960 199.754 -505 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 10.860 16.335 21.296 21.324 19.929 21.753 25.976 - EBIT marža v % -27,2% -10,5% 4,9% 4,3% 6,9% 4,3% -1,4% - EBITDA marža v % 1,4% 15,0% 27,1% 26,1% 20,8% 15,1% 20,4% - Neto marža v % -35,6% -19,7% 0,5% 2,0% -3,4% 2,3% -2,4% - KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 76,6% -1,8% -7,3% 12,2% -10,2% 7,5% 13,3% Donosnost sredstev v % (ROA) - -14,6% 0,5% 1,9% -3,1% 2,3% -1,9% -5,4% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 78,6% 90,5% 105,2% 104,5% 107,3% 104,5% 98,7% 0,0% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 0,38 0,47 0,59 0,55 0,63 0,74 0,64 Neto obratni kapital v EUR - -124.186 -121.111 -81.819 -149.917 -112.161 2.480 -145.998 Koeficient obračanja zalog - 18,69 24,07 30,63 32,27 38,94 67,08 - Dnevi vezave zalog - 19,53 15,17 11,91 11,31 9,37 5,44 - Koeficient obračanja terjatev - 7,09 6,40 5,75 5,72 6,22 4,04 0,00 Dnevi vezave terjatev - 51,48 57,04 63,51 63,78 58,68 90,28 - Koeficient obračanja obveznosti - - 0,13 0,15 0,10 0,09 0,07 0,00 Dnevi vezave obveznosti - - 2.869,32 2.485,07 3.706,36 3.906,17 5.102,09 - KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % -10,4% -30,3% -24,8% -26,0% -24,8% -20,4% -30,6% -56,5% Servisiranje dolga -0,05 0,05 0,23 0,24 0,10 0,13 0,18 0,32 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,14 0,16 0,17 0,17 0,16 0,25 - Neto dolg v EUR - 139.351 40.783 -63.685 -100.892 -175.879 -145.526 -250.157 Neto dolg na EBITDA - - 0,77 -0,10 -0,89 -1,67 -2,01 391,77 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - -21,1% -50,7% -80,9% -79,6% -85,3% -871,9% - 388 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.12 Terme Dobrna d.d. 4.12.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA115 Terme Dobrna d.d. Polni naziv: TERME DOBRNA, termalno zdravilišče d.d. Naslov: Dobrna 50, 3204 Dobrna Davčna številka: 94639272 Matična številka: 5053587000 Dejavnost po SKD 2008: 55.100 (Dej.hotelov ipd.nastanitvenih obratov) Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Casino Dobrna igralni salon OPIS PODJETJA Terme Dobrna velja za najstarejše termalno zdravilišče v Sloveniji. Zdravilna voda in vpliv narave sta vir zdravja in sprostitve že več kot 600 let. Naravni termalni vrelec se prvič pisno omenja leta 1403, čeprav so zdravilne lastnosti in blagodejnost termalne vode na Dobrni, občudovali že stari Kelti in Rimljani. V letu 2004 se je pridobila mala koncesija za igralni salon Casino Dobrna, izdelal se je idejni in izvedbeni načrt zanj in pridobila so se finančna sredstva za financiranje nakupa igralnih avtomatov, adaptacije ter ureditve prostorov v t.i. letni kavarni Term Dobrna. Z razširitvijo ponudbe dodatnih storitev na igralniško dejavnost, želijo svojim gostom in zunanjim obiskovalcem ponuditi možnost dinamičnega preživljanja prostega časa in hkrati pridobiti nove goste, ki jih privlači ta oblika dejavnosti. Za Terme Dobrna je bil odvzem koncesije predlagan, ker so imeli ob inšpekcijskem pregledu 2006 v salonu premalo igralnih avtomatov. Imeli so jih 30, po zakonu pa bi jih morali po dveh letih od prejema koncesije imeti vsaj 50 (koncesijo so dobili julija 2004)116. Ker igralništvo ni njihova primarna dejavnost, izkazov in poslovanja ne navajamo. 115 Terme Dobrna. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/TERME_DOBRNA_d.d.?enota=122540&EnotaStatus=1. 116 Weiss Monika. 2006. Minister Bajuk nad tri igralniške koncesije. Finance: https://www.finance.si/159950. 389 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4.13 Živila Kranj 4.13.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA117 Živila Kranj d.d. Polni naziv: ŽIVILA KRANJ, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.D. (IZBRISAN dne 24.01.2006) Naslov: Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo Davčna številka: 76834646 Matična številka: 5241006000 Dejavnost po SKD 2008: Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Casino igralni salon Nebotičnik OPIS PODJETJA Živila Kranj so leta 2003 pridobila koncesijo za Casino igralni salon Nebotičnik. Ta je trajala do 2005. Na podlagi koncesije, ki jo je Vlada RS dodelila 22. septembra 2005, se je lokacija igralnega salona Casino Nebotičnik – igralni salon, Bleiweisova 7/a, 4000 Kranj, v katerem gospodarska družba LEV - PLUS, hoteli, gostinske in turistične storitve d.o.o., Bleiweisova 7/a, 4000 Kranj, prireja posebne igre na srečo na igralnih avtomatih, spremenila tako, da je nova lokacija na naslovu Stritarjeva 1, 4000 Kranj. Naziv igralnega salona »Casino Nebotičnik – igralni salon« se je spremenil v »Casino Cezar – igralni salon«.118 4.14 Terme Maribor d.d. 4.14.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA119 Terme Maribor d.d. Polni naziv: TERME MARIBOR, turizem, zdravstvo, rekreacija d.o.o. Naslov: Ulica heroja Šlandra 10, 2000 Maribor Davčna številka: 50534220 Matična številka: 1214381000 Dejavnost po SKD 2008: 55.100 (Dej.hotelov ipd.nastanitvenih obratov) Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Casino Habakuk OPIS PODJETJA Podjetje je nastalo leta 1985 z izključitvijo iz prometno turistične organizacije Certus Maribor. Prvotna družba se je imenovala Turistično gostinsko podjetje Pohorje Maribor. Leto kasneje je sledilo odprtje štirih prostocarinskih prodajaln na mejnem prehodu Šentilj ter Trate. Leta 1989 117 Živila Kranj. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/ZIVILA_KRANJ,_D.D.?enota=136525&EnotaStatus=2. 118 Urad vlade za komuniciranje. 2008. Vlada RS je na današnji seji potrdila spremembo lokacije in naziva igralnega salona Casino Nebotičnik iz Kranja: https://nepremicnine.si21.com/Novice_iz_sveta_nepremicnin/Vlada_RS_je_na_danasnji_seji_potrdila _spremembo_lokacije_in_naziva_igralnega_salona_Casino_Neboticnik_iz_Kranja_.html. 119 Terme Maribor. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/TERME_MARIBOR_d.o.o.?enota=215442&EnotaStatus=1. 390 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA je sledilo odprtje kazinoja kot poslovne enote v sestavi podjetja. Leto kasneje v Stražunskem gozdu odkrijejo termalno vodo (temperatura 40–44 stopinj). V letu 1995 je bil posodobljen in prenovljen poslovni hotel Piramida. Naslednje leto je prišlo do odprtja Medicinsko rekreacijskega centra Fontana (MRC), ki se že v začetku začne ukvarjati z medicinsko dejavnostjo. V letu 1997 je bila izločena dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo ter ustanovljena družba Terme Maribor. V letu 1998 je sledila otvoritev hotela Habakuk. MARIBOR Gospodarska družba Terme Maribor, ki se ukvarja s turizmom, zdravstvom in rekreacijo, je leta 2002 zaprosila za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu Casino in Club Habakuk. Vlada je koncesijo odobrila konec leta 2002, veljala pa naj bi do 20. decembra 2005. Ker Terme Maribor, kljub aneksu k pogodbi do 1. julija 2005, ni začela prirejati posebnih iger na srečo, so s sklepom vlade koncesijo izgubili.120 4.15 Roland d.o.o. 4.15.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA121 Roland d.o.o. Polni naziv: ROLAND Podjetje za proizvodnjo, trgovino in gostinstvo d.o.o. Naslov: Ulica na Livado 8, 3240 Šmarje pri Jelšah Davčna številka: 78960959 Matična številka: 5596491000 Dejavnost po SKD 2008: 25.990 (Prz.d.n.kovinskih izd.) Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Dve papigi OPIS PODJETJA Igralni salon Dve papigi je deloval v Ajdovščini. Koncesijo je imel za obdobje 2004–2007. 4.16 Rebus d.o.o. 4.16.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA122 Rebus d.o.o. Polni naziv: REBUS Podjetje za turistični marketing d.o.o. Sežana - v stečaju (IZBRISAN dne 18.09.2013) Naslov: Kolodvorska ulica 4, 210 Sežana Davčna številka: 16374002 Matična številka: 5406773000 Dejavnost po SKD 2008: Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Casino Corse 120 Terme Maribor ob koncesijo. 2005. Dnevnik: https://www.dnevnik.si/133560. 121 Roland 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/ROLAND_d.o.o.?enota=167755&EnotaStatus=1n. 122 Rebus. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/REBUS_d.o.o._Sezana_- _v_stecaju?enota=150804&EnotaStatus=2. 391 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA OPIS PODJETJA Vlada Republike Slovenije je gospodarski družbi Rebus d.o.o. 14. 6. 2002 dodelila koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu Casino Corse Sežana. Leta 2005 mu jo odvzame. Primarni razlog za odvzem koncesije se ne nanaša na to, da bi koncesionar prirejal igre na srečo v nasprotju z zakonom, koncesijsko pogodbo in internimi pravili, temveč na plačevanje javnofinančnih obveznosti.123 4.17 MAXI D.D. 4.17.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA124 Maxi d.d. Polni naziv: EMONA MAXIMARKET D.D. (IZBRISAN dne 07.03.2007) Naslov: Trg republike 1, 1000 Ljubljana Davčna številka: 49346601 Matična številka: 5004730000 Dejavnost po SKD 2008: Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Maxi OPIS PODJETJA Igralni salon Maxi, ki je posloval v Ljubljani, dobi koncesijo 2004125. Koncesije se leta 2006 ne podaljša. 4.18 Beli Admiral d.o.o. 4.18.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA126 Beli Admiral d.o.o. Polni naziv: BELI ADMIRAL zabavne igre in sprostitev d.o.o., Ljubljana Naslov: Kolodvorska ulica 8, 1000 Ljubljana Davčna številka: 97977705 Matična številka: 5904048000 Dejavnost po SKD 2008: Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Koper 123 Mihajlović Novica. 2005. Odgovor na novinarska vprašanja v zvezi z zavrnitvijo zahtevka gospodarske družbe Rebus za podaljšanje koncesije. Finance: https://www.finance.si/124036/Odgovor-na-novinarska-vprasanja-v-zvezi-z-zavrnitvijo-zahtevka- gospodarske-druzbe-Rebus-za-podaljsanje-koncesije. 124 MAXI. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/MAXI_D.D.?enota=116222&EnotaStatus=2. 125 Toplak Simona. 2004. Vlada o podjetjih in elektriki. Finance: https://www.finance.si/92126?cctest&. 126 Beli Admiral. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/BELI_ADMIRAL_d.o.o.%2C_Ljubljana?enota=194182&EnotaStatus=1. 392 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA OPIS PODJETJA Igralni salon Koper, ki je posloval v Ljubljani, dobi koncesijo 2004127. Koncesije se leta 2007 ne podaljša. 4.19 KOMPAS SHOP d.d. 4.19.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA128 Kompas Shop d.d. Polni naziv: KOMPAS SHOP, trgovina d.d. Naslov: Šmartinska cesta 52, 1000 Ljubljana Davčna številka: 26884836 Matična številka: 5004560000 Dejavnost po SKD 2008: 47.190 (Dr.trg.dr.v nespec.prodajalnah) Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Šentilj OPIS PODJETJA Kompas pridobi koncesijo za Igralni salon Šentilj leta 2004 in deluje do 2007. Gre za lokacijo in koncesijo, ki jo je pred tem imel Casino Portorož. 4.20 Hoteli Bernardin d.d. 4.20.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA129 Hoteli Bernardin d.d. Polni naziv: Hoteli Bernardin d.d. Portorož (IZBRISAN dne 01.04.2020) Naslov: Portorož, Obala 2, 6320 Portorož - Portorose Davčna številka: 38077248 Matična številka: 5004837000 Dejavnost po SKD 2008: Povprečno število zaposlenih v letu 2017: / Koncesija: Igralni salon Casino Bernardin OPIS PODJETJA Igralni salon Casino Bernardin je dobil koncesijo leta 2006 in je bila aktivna do 2008 v okviru Hotelov Bernardin. Kasneje to koncesijo prevzame družba Bernardin Arkade. 127 Toplak Simona. 2004. Vlada o podjetjih in elektriki. Finance: https://www.finance.si/92126?cctest&. 128 KOMPAS SHOP, 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/KOMPAS_SHOP_d.d.?enota=116153&EnotaStatus=1. 129 Hoteli Bernardin. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih. https://www.ajpes.si/podjetje/Hoteli_Bernardin_d.d.?enota=116253&EnotaStatus=2 393 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 5 PROIZVAJALCI IGRALNIŠKE OPREME 5.1 Advansys d.o.o. 5.1.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA130 Advansys d.o.o. Polni naziv: ADVANSYS, računalniški inženiring, proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. Naslov: Velika pot 20, Solkan, 5250 Solkan Davčna številka: 70733783 Matična številka: 1883780000 Dejavnost po SKD 2008: J62.090 – Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 47 (https://advansys.si) OPIS PODJETJA Razvija vrhunske informacijske sisteme za igralniško industrijo. V svetovnem merilu je družba Advansys uvrščena med najuspešnejša podjetja, ki proizvajajo integrirane sisteme upravljanja casinojev za igralne avtomate in igralne mize. Z bogatimi izkušnjami v igralništvu in širokim znanjem o IT sistemih, Advansys združuje najboljše od obeh svetov. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2003 in zaposluje 47 strokovnjakov za razvojne, podporne, vzdrževalne, proizvodne in prodajne oddelke ter sodeluje s številnimi podizvajalci. 130 Advansys. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/ADVANSYS_d.o.o.?enota=309060&EnotaStatus=1. 394 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 5.1.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 1.392.312 1.500.307 1.537.047 2.027.295 1.752.748 2.232.164 2.512.354 2.914.739 2.295.605 3.013.795 2.803.919 4.077.405 3.884.718 4.342.631 Dolgoročna sredstva 55.793 63.642 99.708 265.875 283.481 495.225 1.052.598 1.277.429 746.475 1.416.851 1.364.286 1.318.115 1.303.189 1.288.674 Opredmetena osnovna sredstva 51.101 56.784 91.846 204.211 201.898 415.003 776.160 749.203 707.113 1.387.244 1.341.693 1.301.450 1.280.912 1.268.689 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 0 0 0 0 20.074 232.074 485.000 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 0 0 0 3.387 2.287 2.468 2.468 16.167 16.167 Kratkoročna sredstva 1.336.519 1.434.486 1.392.050 1.678.632 1.413.552 1.677.344 1.414.446 1.577.014 1.517.172 1.552.970 1.395.384 2.708.132 2.536.807 3.002.001 Zaloge 76.745 117.683 213.641 433.867 371.952 478.993 425.493 497.322 607.539 619.148 579.731 604.357 584.435 576.315 Kratkoročne finančne naložbe 0 897.420 814.972 485.274 220.074 344.701 108.000 0 0 0 0 0 60.000 0 Kratkoročne poslovne terjatve 1.072.707 345.607 312.598 685.428 733.154 627.151 835.483 848.759 645.834 572.704 735.562 1.739.867 1.150.373 1.219.293 Denarna sredstva 187.067 73.776 50.839 74.063 88.372 226.499 45.470 230.933 263.799 361.118 80.091 363.908 741.999 1.206.393 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 2.179 45.289 82.788 55.715 59.595 45.310 60.296 31.958 43.974 44.249 51.158 44.722 51.956 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.392.312 1.500.307 1.537.047 2.027.295 1.752.748 2.232.164 2.512.354 2.914.739 2.295.605 3.013.795 2.803.919 4.077.405 3.884.718 4.342.631 Kapital 874.891 1.269.432 1.344.913 1.097.365 1.368.436 1.518.109 1.643.910 1.888.942 1.344.241 1.589.992 1.620.465 2.313.061 2.580.843 3.023.999 Dolgoročne obveznosti n.p. 6.695 3.042 0 0 42.857 395.135 302.162 255.675 700.398 580.104 530.012 379.773 242.429 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 0 0 0 0 42.857 395.135 302.162 255.675 700.398 580.104 530.012 379.773 242.429 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 6.695 3.042 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. 222.690 188.979 929.423 383.780 671.198 473.309 723.635 695.189 712.805 603.350 1.227.003 894.947 1.049.222 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 0 46.487 46.486 114.034 217.694 151.017 150.998 155.396 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 222.690 188.979 929.423 383.780 671.198 473.309 677.148 648.703 598.771 385.656 1.075.986 743.949 893.826 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 1.490 113 507 532 0 0 0 500 10.600 0 7.329 29.155 26.981 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe Advansys d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 4.342.631 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 višja za več kot 3-krat. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 10,8 %. Dolgoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 1.288.674 EUR oziroma 29,7 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 1.268.689 EUR oziroma 98,4 % dolgoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so dolgoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 višja za več kot 23-krat. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 37,8 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala kratkoročna sredstva, in sicer 3.002.001 EUR oziroma 69,1 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale kratkoročne finančne naložbe, ki so znašale 1.219.293 EUR oziroma 40,6 % kratkoročnih sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje so kratkoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva 395 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 v letu 2017 višja za več kot 2-krat. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 9,1 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 3.023.999 EUR oziroma 69,6 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Skozi celotno opazovano obdobje je kapital predstavljal največji del obveznosti do virov sredstev, v povprečju je delež kapitala znašal 66,2 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 višji za skoraj 3,5-krat. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 11,9 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 1.318.632 EUR oziroma 30,4 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v celotnem obdobju opazovanja predstavljalo manjši del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale kratkoročne obveznosti, in sicer 1.049.222 EUR oziroma 79,6 %, kar predstavlja 24,2 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 višje za več kot 2,5-krat. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 32,9 %. ) Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev RUE v 5.000.000 2.000.000 ( R) it 1.800.000 U 4.500.000 s E o 1.600.000 v n ( 4.000.000 z e 1.400.000 v v et 3.500.000 b 1.200.000 s o d e e 3.000.000 1.000.000 n r v s o 800.000 2.500.000 v l o s 600.000 r o i 2.000.000 p v 400.000 n o i 1.500.000 d e 200.000 i n t 1.000.000 č s 0 n o a n 500.000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 n z i e F v 0 b Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti O 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala 396 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 2.028.034 1.642.720 1.260.803 2.991.925 2.977.399 2.648.895 2.534.097 3.136.494 3.057.115 3.255.881 2.888.250 4.663.959 5.159.122 5.243.151 Čisti prihodki od prodaje 2.028.034 1.585.850 1.212.811 2.947.551 2.974.339 2.498.523 2.615.470 3.136.350 3.023.280 3.212.146 2.894.945 4.731.126 5.185.951 5.259.052 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 0 56.870 47.992 44.374 3.060 150.372 -81.502 144 29.589 43.735 -7.376 -67.177 -26.854 -17.101 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 0 0 0 129 0 4.246 0 681 10 25 1.200 Poslovni odhodki 964.578 1.132.978 1.193.358 1.710.551 2.649.365 2.461.562 2.370.853 2.804.426 2.851.836 2.783.776 2.657.251 3.909.264 4.515.960 4.433.444 Stroški blaga, materiala in storitev 839.698 818.638 883.664 1.333.402 2.179.448 1.924.946 1.647.343 1.893.422 1.813.409 1.902.999 1.756.407 2.881.940 3.202.822 3.010.817 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 438.990 287.941 188.167 431.412 737.290 366.703 321.846 685.781 621.508 703.095 555.774 1.714.022 1.603.126 1.399.321 Stroški storitev 400.708 530.697 695.497 901.990 1.442.158 1.558.243 1.325.497 1.207.641 1.191.901 1.199.904 1.200.633 1.167.918 1.599.696 1.611.496 Stroški dela 111.933 222.868 272.494 325.257 408.097 470.522 646.559 789.374 819.370 796.371 819.668 948.931 1.134.976 1.326.230 Odpisi vrednosti 12.223 90.541 36.561 50.547 60.923 65.652 71.928 114.197 214.066 70.074 76.286 73.836 170.683 69.265 Drugi poslovni odhodki 724 931 639 1.345 897 442 5.023 7.433 4.991 14.332 4.890 4.557 7.479 27.132 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 1.063.456 509.742 67.445 1.281.374 328.034 187.333 163.244 332.068 205.279 472.105 230.999 754.695 643.162 809.707 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 1.075.679 600.282 104.006 1.331.921 388.957 252.985 235.172 446.265 419.345 542.179 307.285 828.531 813.845 878.973 Finančni prihodki 12.445 22.931 36.294 45.538 21.180 6.542 16.268 48.190 18.213 11.702 28.530 43.478 23.986 9.263 Finančni odhodki 2.637 609 271 358 721 1.382 20.487 33.473 23.423 21.043 24.815 36.156 27.704 74.373 Drugi prihodki 0 0 409 22.155 0 44 700 2.364 11.503 13.738 12.447 3.117 1.582 6.345 Drugi odhodki 0 0 0 0 0 0 0 14 81 9 19.996 8 23 1.150 Celotni poslovni izid 1.073.264 532.064 103.877 1.348.709 348.493 192.537 159.725 349.135 211.491 476.493 227.165 765.126 641.003 749.792 Skupaj davki 237.089 138.231 28.042 316.452 77.422 42.864 33.924 75.489 18.693 20.742 21.599 72.530 73.221 96.636 Čisti poslovni izid 836.175 393.833 75.835 1.032.257 271.071 149.673 125.801 273.646 192.798 455.751 205.566 692.596 567.782 653.156 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje Advansys d.o.o. realiziralo 5.260.252 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 višji za več kot 2,5-krat. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 4.433.444 EUR. Glede na leto 2004 ) 6.000.000 R so bili poslovni odhodki v letu 2017 višji za več kot 4,5-krat. UE v( i 5.000.000 kdoh Poslovni odhodki so se v obravnavanem obdobju v povprečju gibali podobno d 4.000.000 o / ik kot prihodki, povprečna letna rast prihodkov v obdobju 2004−2017 je d 3.000.000 ohir znašala 13,4 %, povprečna letna rast poslovnih odhodkov pa 14,2 %. V p i 2.000.000 nvo celotnem obdobju od 2004−2017 poslovni odhodki niso presegali prihodkov. lso 1.000.000 P Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v povprečju znašal 83,6 %. 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 397 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 72,8 %), med njimi največ stroški storitev (46,3 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo stroški dela (v povprečju 23,6 %). Podjetje je v celotnem obdobju od 2004−2017 poslovalo pozitivno. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 809.707 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBIT v letu 2017 nižji za 23,9 %. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 147,1 %. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 878.973 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 nižji za 18,3 %. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 91,3 %. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 653.156 EUR. Glede na leto 2004 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 nižji za 21,9 %. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 107,4 %. 398 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 4,42 7,08 10,32 11,80 14,15 15,17 19,36 21,16 21,38 21,96 22,65 24,01 29,51 32,66 Dodana vrednost v EUR 1.187.611 823.149 376.500 1.657.178 797.054 723.507 881.731 1.235.639 1.238.715 1.338.550 1.126.953 1.777.462 1.948.821 2.205.203 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 268.690 116.264 36.483 140.439 56.329 47.693 45.544 58.395 57.938 60.954 49.755 74.030 66.039 67.520 EBIT marža v % 52,4% 32,1% 5,6% 43,5% 11,0% 7,5% 6,2% 10,6% 6,8% 14,7% 8,0% 16,0% 12,4% 15,4% EBITDA marža v % 53,0% 37,9% 8,6% 45,2% 13,1% 10,1% 9,0% 14,2% 13,9% 16,9% 10,6% 17,5% 15,7% 16,7% Neto marža v % 41,2% 24,8% 6,3% 35,0% 9,1% 6,0% 4,8% 8,7% 6,4% 14,2% 7,1% 14,6% 10,9% 12,4% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 36,7% 5,8% 84,5% 22,0% 10,4% 8,0% 15,5% 11,9% 31,1% 12,8% 35,2% 23,2% 23,3% Donosnost sredstev v % (ROA) - 27,2% 5,0% 57,9% 14,3% 7,5% 5,3% 10,1% 7,4% 17,2% 7,1% 20,1% 14,3% 15,9% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 210,3% 140,0% 101,6% 172,3% 112,3% 101,5% 110,3% 111,8% 106,2% 115,4% 109,0% 121,0% 114,8% 118,6% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 6,44 7,37 1,81 3,68 2,50 2,99 2,18 2,18 2,18 2,31 2,21 2,83 2,86 Neto obratni kapital v EUR - 1.211.797 1.203.072 749.209 1.029.772 1.006.146 941.137 899.866 868.469 954.199 1.009.728 1.632.146 1.792.858 2.108.175 Koeficient obračanja zalog - 16,31 7,32 9,10 7,38 5,87 5,78 6,80 5,47 5,24 4,83 7,99 8,72 9,06 Dnevi vezave zalog - 22,37 49,86 40,09 49,44 62,16 63,11 53,70 66,69 69,69 75,58 45,68 41,84 40,28 Koeficient obračanja terjatev - 2,24 3,69 5,91 4,19 3,67 3,58 3,72 4,05 5,27 4,43 3,82 3,59 4,44 Dnevi vezave terjatev - 163,22 99,04 61,79 87,04 99,36 102,06 98,00 90,22 69,23 82,47 95,49 101,71 82,23 Koeficient obračanja obveznosti - - 0,91 0,77 1,12 0,70 0,56 1,19 0,94 1,13 1,13 2,35 1,76 1,71 Dnevi vezave obveznosti - - 399,27 473,12 325,05 525,04 648,98 306,16 389,32 323,80 323,26 155,63 207,18 213,60 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 62,8% 84,6% 87,5% 54,1% 78,1% 68,0% 65,4% 64,8% 58,6% 52,8% 57,8% 56,7% 66,4% 69,6% Servisiranje dolga 0,88 0,43 0,09 0,63 0,13 0,09 0,08 0,14 0,14 0,19 0,10 0,19 0,16 0,16 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,45 0,27 0,17 0,24 0,27 0,28 0,27 0,25 0,19 0,23 0,26 0,28 0,23 Neto dolg v EUR - -971.196 -865.811 -559.337 -308.446 -528.343 241.665 117.716 38.362 453.314 717.707 317.121 -271.228 -808.568 Neto dolg na EBITDA - - -8,83 -0,53 -1,12 -1,65 -0,61 0,40 0,19 0,45 1,91 0,62 0,03 -0,61 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 1994,6% 1348,9% 412,7% 482,7% 315,2% 193,7% 171,5% 214,3% 161,7% 161,3% 215,7% 227,2% 253,5% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 32,66. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih povišalo za več kot 7-krat. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih 17,7 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 2.205.203 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost povišala za 85,7 %. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dodane vrednosti 25,3 %. 399 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 67.520 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca znižala za 74,9 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 10,3 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 15,4 %. Glede na leto 2004 se je EBIT marža znižala za 70,6 %. Povprečje obdobja je znašalo 17,3 % z najvišjimi vrednostmi v začetnih letih opazovanja. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 49,5 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 16,7 %. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža znižala za 68,5 %. Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže Povprečje obdobja je znašalo 20,2 % z najvišjimi vrednostmi v začetnih letih 1.200.000 45,0% opazovanja. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v 40,0% ) povprečju pa je bila realizirana letna rast 24,4 R 1.000.000 %. U 35,0% E ) v( % d 800.000 30,0% v i ( zi a i ž Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto marža) je v n 25,0% ra vo 600.000 m l letu 2017 znašal 12,4 s 20,0% o %. Glede na leto 2004 se je neto marža znižala za o t p e i N ts 400.000 15,0% 69,9 %. Povprečje obdobja je znašalo 14,4 % z najvišjimi vrednostmi v iČ 10,0% začetnih letih opazovanja. Gibanje neto marže v obdobju 2004−2017 je bilo 200.000 5,0% različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 33,8 %. 0 0,0% 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 23,3 %. Glede na leto Čisti poslovni izid Neto marža v % 2005 se je ROE v letu 2017 znižal za 36,5 %. Povprečje obdobja je znašalo 24,6 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 119,8 %. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 15,9 %. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 znižal za 41,7 %. Povprečje obdobja je znašalo 16,1 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 94,1 %. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 118,6 %. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 znižala za 43,6 %. Kazalnik nam kaže, da je podjetje generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov, zaradi česar je bilo poslovanje v vseh letih opazovanja pozitivno. V vseh letih opazovanja so poslovni prihodki presegali poslovne odhodke, povprečje obdobja je znašalo 124,7 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec gospodarnosti poslovanja, in sicer −1,5 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 2,86. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 znižal za 55,6 %. Kazalnik nam kaže, da je bilo podjetje v vseh letih opazovanja sposobno s kratkoročnimi viri pokrivati tekoče kratkoročne 400 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 obveznosti, ko le-te zapadejo v plačilo. Povprečje obdobja je znašalo 3,20. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast kratkoročnega koeficienta likvidnosti, in sicer 2,8 %. Neto obratni kapital podjetja je bil v obdobju 2005−2017 pozitiven, kar je za podjetje manj ugodno. V letu 2017 je znašal 2.108.175 EUR. Glede na leto 2005 se je neto obratni kapital v letu 2017 povišal za 74,0 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 7,3 %. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 9,06. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 znižal za 44,5 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti koeficienta, in sicer −0,6 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 40,28 dneva, kar je slabše kot v letu 2005, ko je bil obrat zalog v povprečju na 22,37 dneva. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 4,44. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povišal za skoraj še 1-krat toliko, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta, in sicer 9,3 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 82,23 dneva, kar je boljše kot v letu 2005, ko je bil obrat terjatev v povprečju na 163,22 dneva. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 1,71. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 povišal za skoraj še 1-krat toliko, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta, in sicer 14,9 %. Leta 2017 je bil obrat obveznosti v povprečju na 213,60 dneva, kar je slabše kot v letu 2006, ko je bil obrat obveznosti v povprečju na 399,27 dneva. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 69,6 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 povišala za 10,8 %. Višja vrednost pomeni večjo varnost naložb upnikov in stabilnost donosov lastnikov, vendar pa previsoka vrednost lahko pomeni tudi neracionalno financiranje sredstev z dražjimi viri financiranja, tj. kapitalom. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 2,8 %. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,16. Glede na leto 2004 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 81,7 %, kar je za podjetje neugodno. Sicer pa je bila vrednost kazalnika skozi vsa leta opazovanja pozitivna, kar kaže na ustvarjanje pozitivnega denarnega toka. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 34,8 %. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,23. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 49,6 %, kar je za podjetje ugodno. Povprečje obdobja je znašalo 0,26 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kazalnika, in sicer −2,7 %. 401 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je v letu 2017 znašal − Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA 808.568 EUR, kar je za podjetje ugodno in kaže na to, da ima podjetje več denarnih sredstev kot dol 1.000.000 4,00 gov. Glede na 800.000 leto 2005 se je sicer vrednost neto dolga v letu 2017 povišala za 2,00 600.000 16,7 %. )R 400.000 0,00 U DA E T 200.000 I v B ( E Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal − -2,00 0,61, kar kaže na veliko gl 0 a o n d g sposobnost podjetja odplačevati dolgove. l Glede na leto 2006 se je -200.000 o -4,00 o t d e vrednost neto dolg na EBITDA v letu 2017 povišala -400.000 oziroma se je N ot -6,00 e -600.000 N sposobnost podjetja odplačevati dolgove poslabšala, a je še vedno ostala -800.000 -8,00 visoka. -1.000.000 -1.200.000 -10,00 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA 253,5 %, kar kaže na dobro likvidnost podjetja. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 87,3 %, a še vedno ostaja visok. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kazalnika, in sicer −9,9 %. 402 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 5.2 Interblock d.d. 5.2.1 Opis podjetja INTERBLOCK IGRALNIŠKE TEHNOLOGIJE D.D. Izkaznica podjetja131 Interblock d.d. Polni naziv: INTERBLOCK igralniške tehnologije d.d. Naslov: Gorenjska cesta 23, Mengeš, 1234 Mengeš Davčna številka: 73757713 Matična številka: 5330840000 Dejavnost po SKD 2008: C27.900 – Proizvodnja drugih električnih naprav Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 150−199 https://www.bizi.si OPIS PODJETJA Leta 1989 se potovanje Interblocka začne z ustanovnim podjetjem Elektroncek. Družba je začela svoje poslovne dejavnosti z razvojem in proizvodnjo varnostnih sistemov. Pozneje so dejavnosti preusmerili v informacijsko tehnologijo, ki se je od takrat izkazala za pomembno spremembo v smeri družbe. Leta 1999 je bilo ustanovljeno pridruženo podjetje Interblock d.o.o., prvi korak k svetovni blagovni znamki in prodajni mreži. 70 % prodaje podjetje realizira na tujih trgih. Obdobje 2000−2008 zaznamuje nenehni razvoj in inovativnost storitev. V obdobju 2009−2010 podjetje na igralniškem trgu ponudi najbolj napredno platformo za več igralcev. Obdobje 2011−2013 je zaznamovano z naložbami v raziskave in razvoj. Ker so donosne, trdno postavljajo Interblock za najbolj inovativnega proizvajalca elektronskih proizvajalcev namiznih iger. V letu 2014 se je matična družba Interblock preimenovala v INTERBLOCK d.d. (prej Elektroncek d.d.). INTERBLOCK d.d. se nahaja v Sloveniji, kjer se nahajajo oddelek za raziskave in razvoj družbe ter primarni produkcijski objekti. Odvisne družbe Interblock USA LC, Interblock Asia in Interblock Casino Products Canada delujejo kot distributerji igralnih naprav Interblock® za določene trge, Interblock USA LC pa je distributer za igralne naprave Interblock® v Združenih državah Amerike. Leta 2014 je lansirana nova mejna generacija Diamond iger, prenovljenih je več uveljavljenih izdelkov. Od leta 2015 je Interblock svetovni vodja v elektronski industriji namiznih iger, saj ima širši spekter izdelkov od vseh tekmovalcev z več igrami in različicami, kot vsi drugi svetovni konkurenti. Izdatki za naložbe in razvoj so izdatni, želja je povečati sled v Severni Ameriki in drugod po svetu. V štiri ndvajsetih letih delovanja je družba Interblock (Elektronček) postala ena izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev elektromehanskih ter videoelektronskih igralnih naprav. Izven meja Slovenije je poznana pod blagovno znamko Interblock. Razvoj lastne družine tehnološko in oblikovno izjemno naprednih produktov podjetju omogoča veliko prilagodljivost potrebam vsakega posameznega kupca. Družba stremi h globalnemu delovanju ter želi prispevati k sooblikovanju razvojnih smernic na področju proizvodnje igralnih aparatov. Skupina Interblock (Elektronček) zaposluje več kot 100 ljudi.132 131 Interblock. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/INTERBLOCK_d.d.?enota=144461&EnotaStatus=1. 132 Interblock: http://www.interblockgaming.com. 403 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 5.2.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 19.894.320 19.218.030 31.934.460 32.395.842 32.903.394 33.207.567 36.354.491 49.763.384 58.245.168 58.479.369 65.548.460 72.705.789 94.445.030 142.350.955 Dolgoročna sredstva 15.411.232 7.903.856 10.885.991 11.780.495 11.915.128 15.391.304 12.344.098 19.523.468 22.207.891 25.921.626 26.342.124 28.513.401 42.657.513 71.558.734 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 498.646 755.845 5.834.281 6.366.877 6.261.429 6.634.415 6.402.951 5.989.270 5.902.298 6.614.975 7.481.891 7.068.472 10.620.817 16.165.348 Opredmetena osnovna sredstva 5.881.440 5.171.654 3.290.144 3.222.428 3.005.258 2.939.019 2.918.882 6.911.758 8.908.068 9.457.006 9.519.956 9.821.185 11.355.342 13.288.669 Naložbene nepremičnine n.p. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4.888.125 5.115.907 3.422.695 Dolgoročne finančne naložbe n.p. 1.274.662 1.185.507 1.621.380 2.088.359 5.243.558 2.065.253 5.862.070 6.713.740 9.152.816 8.675.236 5.403.897 13.403.897 28.185.551 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 0 37.500 37.500 37.500 37.500 37.500 37.500 730.840 10.070.793 Odložene terjatve za davek n.p. 701.695 576.060 569.810 560.082 574.312 919.512 722.870 646.285 659.329 627.541 1.294.222 1.430.711 425.679 Kratkoročna sredstva 4.457.990 11.312.488 20.727.467 20.366.758 20.814.481 17.696.115 23.908.521 30.072.255 35.880.352 32.438.788 38.856.763 43.889.093 51.265.321 70.168.118 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo n.p. 0 0 0 0 0 0 0 96.389 192.895 0 0 64.549 0 Zaloge 1.811.932 2.041.698 3.608.008 5.105.943 5.991.526 5.540.429 6.713.742 6.363.353 7.425.601 7.579.337 7.336.719 3.702.421 6.239.881 8.800.292 Kratkoročne finančne naložbe 1.828.083 6.342.628 4.709.201 1.111.597 2.160.798 1.983.491 7.178.810 14.712.477 16.760.274 16.804.774 18.603.728 19.909.884 4.344.714 4.820.544 Kratkoročne poslovne terjatve 817.196 2.714.993 8.212.899 11.078.893 12.540.918 9.915.022 9.754.751 8.720.309 11.374.456 7.114.528 11.749.660 19.301.827 39.632.229 55.098.204 Denarna sredstva 780 213.169 4.197.359 3.070.325 121.239 257.173 261.218 276.116 223.632 747.254 1.166.656 974.961 983.948 1.449.078 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 25.098 1.686 321.002 248.589 173.785 120.148 101.872 167.661 156.925 118.955 349.573 303.295 522.196 624.103 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 19.894.320 19.218.030 31.934.460 32.395.842 32.903.394 33.207.567 36.354.491 49.763.384 58.245.168 58.479.369 65.548.460 72.705.789 94.445.032 142.350.955 Kapital 4.460.314 10.715.753 24.853.075 13.179.705 14.798.970 22.905.052 21.378.802 26.303.559 30.650.184 31.898.010 42.774.875 47.079.807 59.685.490 91.013.687 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 230.455 568.263 253.105 247.750 194.635 199.516 186.429 243.623 253.858 247.063 334.668 372.433 427.519 497.251 Dolgoročne obveznosti n.p. 423.470 269.483 107.300 0 0 0 9.908.235 9.148.910 773.849 11.360.974 11.420.713 8.660.543 6.669.510 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. 0 0 0 0 0 0 9.083.800 8.363.800 20.639 10.672.222 10.705.856 7.997.489 6.006.456 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. 423.470 269.483 107.300 0 0 0 0 83.175 83.175 0 0 0 0 Odložene obveznosti za davek n.p. 0 0 0 0 0 0 824.435 701.935 670.035 688.752 714.857 663.054 663.054 Kratkoročne obveznosti n.p. 7.509.525 6.406.101 18.650.313 17.674.738 10.056.411 14.328.570 13.042.542 18.045.993 25.447.911 10.808.675 13.807.549 25.539.457 41.378.942 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. 683.617 665.081 13.379.668 14.272.816 5.581.501 8.093.132 5.155.091 7.812.782 14.909.725 3.366.667 3.766.473 3.748.367 26.445.433 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. 6.825.908 5.741.020 5.270.645 3.401.922 4.474.910 6.235.438 7.887.451 10.233.211 10.538.186 7.442.008 10.041.076 21.791.090 14.933.509 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 1.018 152.696 210.774 235.051 46.588 460.690 265.425 146.223 112.536 269.268 25.287 132.023 2.791.565 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe INTERBLOCK d.d. so na dan 31. 12. 2017 znašala 142.350.955 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 višja za več kot 7-krat. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 18,0 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala dolgoročna sredstva, in sicer 71.558.734 EUR oziroma 50,3 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale dolgoročne finančne naložbe, ki so znašale 28.185.551 EUR oziroma 39,4 % dolgoročnih sredstev. Dolgoročna sredstva so večinoma predstavljala manjši delež celotnih sredstev, razen v letih 2004 in 2017. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna 404 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 sredstva v letu 2017 višja za več kot 4,6-krat. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 17,2 %. Kratkoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 70.168.118 EUR oziroma 49,3 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale kratkoročne poslovne terjatve, ki so znašale 55.098.204 EUR oziroma 78,5 % kratkoročnih sredstev. Kratkoročna sredstva so večinoma predstavljala največji delež celotnih sredstev, razen v letih 2004 in 2017. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za več kot 15-krat. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 29,2 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 91.013.687 EUR oziroma 63,9 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Večinoma je kapital predstavljal največji del obveznosti do virov sredstev, razen v letih 2004, 2007 in 2008. V povprečju je delež kapitala znašal 56,2 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 višji za več kot 20-krat. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 34,8 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 51.337.268 EUR oziroma 36,1 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je večinoma predstavljalo manjši del financiranja podjetja, razen v letih 2004 in 2017. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale kratkoročne obveznosti, in sicer 41.378.942 EUR oziroma 80,6 %, kar predstavlja 29,1 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 višje za več kot 3,3-krat. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 19,9 %. ) Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev RU 50.000.000 E ) 160.000.000 v R ( 45.000.000 i U t E 140.000.000 40.000.000 os v( n 120.000.000 z v 35.000.000 e et v s 100.000.000 30.000.000 d ob er e 80.000.000 25.000.000 s n 20.000.000 ov 60.000.000 ovl riv os 15.000.000 40.000.000 p o d n 10.000.000 i i 20.000.000 t en 5.000.000 os 0 č n n z 0 a e 20042005200620072008200920102011201220132014201520162017 n v i 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 b F O Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 405 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 15.333.486 33.931.707 40.260.796 36.400.725 22.699.723 17.644.946 17.680.257 28.196.860 31.187.381 25.200.804 44.053.259 49.866.288 84.934.684 80.471.102 Čisti prihodki od prodaje 15.142.808 33.447.059 39.021.195 36.115.687 22.342.510 17.537.868 16.735.507 28.378.604 30.072.385 23.676.293 42.866.878 48.382.983 80.590.733 72.123.091 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 102.154 119.348 869.365 162.883 150.802 53.734 879.880 -193.777 -106.564 485.512 948.839 433.679 1.930.452 1.688.406 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 39.144 37.436 0 55.067 57.484 52.687 0 0 1.218.490 967.481 237.155 522.500 2.044.195 6.067.893 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 49.380 327.864 370.236 67.088 148.927 657 64.870 12.033 3.070 71.518 387 527.126 369.304 591.712 Poslovni odhodki 13.190.048 22.657.300 23.921.641 24.608.644 19.648.302 17.290.669 18.879.774 25.962.013 26.491.119 22.804.471 32.586.838 42.996.531 56.038.100 57.544.811 Stroški blaga, materiala in storitev 10.803.476 20.150.148 20.713.961 20.657.684 15.315.832 13.029.044 14.175.548 20.991.236 20.921.035 16.829.211 26.008.852 31.843.075 46.264.082 45.997.850 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 8.856.405 16.288.218 17.488.720 15.523.889 10.438.553 9.901.400 10.342.536 15.633.113 16.272.635 12.429.152 19.552.273 21.309.805 33.285.791 35.200.696 Stroški storitev 1.947.071 3.861.930 3.225.241 5.133.795 4.877.279 3.127.644 3.833.012 5.358.123 4.648.400 4.400.059 6.456.579 10.533.270 12.978.291 10.797.154 Stroški dela 1.676.484 1.776.130 2.402.074 3.159.338 3.390.685 3.450.379 3.454.727 3.850.836 4.128.422 4.227.852 4.465.425 4.303.206 6.089.336 7.861.153 Odpisi vrednosti 697.931 700.305 798.970 761.076 910.312 785.909 1.233.678 1.086.628 1.414.016 1.730.391 2.092.235 6.826.293 3.639.313 3.615.522 Drugi poslovni odhodki 12.157 30.717 6.636 30.546 31.473 25.337 15.821 33.313 27.646 17.017 20.326 23.957 45.369 70.286 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 2.143.438 11.274.407 16.339.155 11.792.081 3.051.421 354.277 -1.199.517 2.234.847 4.696.262 2.396.333 11.466.421 6.869.757 28.896.584 22.926.291 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 2.841.369 11.974.711 17.138.125 12.553.157 3.961.733 1.140.186 34.161 3.321.475 6.110.278 4.126.724 13.558.656 13.696.050 32.535.896 26.541.814 Finančni prihodki 669.290 1.476.413 2.275.038 281.538 264.192 292.014 504.776 1.238.729 1.017.912 633.407 1.155.354 1.618.291 4.916.253 4.463.236 Finančni odhodki 1.537.015 3.781.483 342.173 399.726 464.276 505.067 776.917 1.533.486 1.334.414 956.118 917.345 4.612.665 1.078.714 8.308.299 Drugi prihodki 18.687 15.361 7.416 14.525 49.800 2.603 1.410 2.235 33 4.475 7.063 48.850 83 475.393 Drugi odhodki 32.451 701 14.933 7.577 25.009 2.243 2.903 4.075 23.488 1.020.240 83 1 1.079 563.464 Celotni poslovni izid 1.261.949 8.983.997 18.264.503 11.680.841 2.876.128 141.584 -1.473.151 1.938.250 4.356.305 1.057.857 11.711.410 3.924.232 32.733.127 18.993.157 Skupaj davki 166.964 2.363.163 4.122.019 2.786.219 465.743 35.503 -265.540 311.231 459.409 -13.044 1.258.530 -6.613 3.754.779 2.233.038 Čisti poslovni izid 1.094.985 6.620.834 14.142.484 8.894.622 2.410.385 106.081 -1.207.611 1.627.019 3.896.896 1.070.901 10.452.880 3.930.845 28.978.348 16.760.119 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje INTERBLOCK d.d. realiziralo 80.471.102 EUR prihodkov. Glede na leto 2004 so bili prihodki v letu 2017 višji za več kot 5,2-krat. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 57.544.811 EUR. Glede ) 90.000.000 R na leto 2004 so bili poslovni odhodki v letu 2017 višji za več kot 4,3- UE v 80.000.000 ( krat. ikd 70.000.000 o hd 60.000.000 o Poslovni prihodki so v obravnavanem obdobju v povprečju rasli / ik 50.000.000 doh 40.000.000 hitreje kot poslovni odhodki, povprečna letna rast prihodkov v irp i 30.000.000 n obdobju 2004−2017 je znašala 21,1 %, povprečna letna rast vol 20.000.000 s poslovnih odhodkov pa 14,7 %. Poslovni odhodki večinoma niso oP 10.000.000 presegali prihodkov, razen v letu 2010. Delež poslovnih odhodkov v 0 prihodkih je v povprečju znašal 81,2 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 %. Poslovni prihodki Poslovni odhodki 406 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 80,0 %), med njimi največ nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala (60,5 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo stroški dela (v povprečju 14,0 %). Podjetje je v obdobju 2004−2017 večinoma poslovalo pozitivno, izguba je bila le v letu 2010. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 22.926.291 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBIT v letu 2017 za več kot 10-krat višji. Gibanje EBIT v obdobju 2004−2017 je bilo različno. EBIT je bil večinoma pozitiven, razen v letu 2010. Največji dobiček iz poslovanja je podjetje generiralo v letu 2016, ko je le-ta presegel 28 milijonov EUR. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 26.541.814 EUR. Glede na leto 2004 je bil EBITDA v letu 2017 za 9,3-krat višji. Gibanje EBITDA v obdobju 2004−2017 je bilo različno. EBITDA je bil v vseh letih opazovanega obdobja pozitiven. Do leta 2006 je EBITDA naraščal, nato je padal do leta 2010, v nadaljnjih letih je v povprečju naraščal in najvišjo vrednost dosegel v letu 2016, ko je presegel 32 milijonov EUR. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 16.760.119 EUR. Glede na leto 2004 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 za več kot 15-krat višji. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, razen v letu 2010. Do leta 2006 je dobiček naraščal, nato je padal do leta 2010, ko je izguba presegla 1,2 milijona EUR, v nadaljnjih letih je dobiček v povprečju naraščal ter najvišjo vrednost dosegel v letu 2016, in sicer skoraj 29 milijonov EUR. 407 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 64,64 69,40 79,07 100,21 100,28 104,95 102,94 106,48 116,00 116,16 116,00 127,00 156,33 197,00 Dodana vrednost v EUR 4.517.852 13.750.841 19.540.199 15.712.495 7.352.418 4.590.565 3.488.888 7.172.311 10.238.700 8.354.576 18.024.081 17.999.256 38.625.232 34.402.967 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 69.893 198.139 247.125 156.796 73.319 43.740 33.892 67.358 88.265 71.923 155.380 141.726 247.075 174.634 EBIT marža v % 14,2% 33,7% 41,9% 32,7% 13,7% 2,0% -7,2% 7,9% 15,6% 10,1% 26,7% 14,2% 35,9% 31,8% EBITDA marža v % 18,8% 35,8% 43,9% 34,8% 17,7% 6,5% 0,2% 11,7% 20,3% 17,4% 31,6% 28,3% 40,4% 36,8% Neto marža v % 7,2% 19,8% 36,2% 24,6% 10,8% 0,6% -7,2% 5,7% 13,0% 4,5% 24,4% 8,1% 36,0% 23,2% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 87,3% 79,5% 46,8% 17,2% 0,6% -5,5% 6,8% 13,7% 3,4% 28,0% 8,7% 54,3% 22,2% Donosnost sredstev v % (ROA) - 33,9% 55,3% 27,7% 7,4% 0,3% -3,5% 3,8% 7,2% 1,8% 16,9% 5,7% 34,7% 14,2% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 116,3% 149,8% 168,3% 147,9% 115,5% 102,0% 93,6% 108,6% 117,7% 110,5% 135,2% 116,0% 151,6% 139,8% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - 1,51 3,24 1,09 1,18 1,76 1,67 2,31 1,99 1,27 3,59 3,18 2,01 1,70 Neto obratni kapital v EUR - 4.486.580 14.986.446 15.096.113 17.412.559 13.221.205 17.673.083 22.184.804 25.647.141 21.900.602 31.414.755 33.848.017 29.474.233 55.234.609 Koeficient obračanja zalog - 17,36 13,81 8,29 4,03 3,04 2,73 4,34 4,36 3,16 5,75 8,77 16,21 9,59 Dnevi vezave zalog - 21,03 26,42 44,03 90,65 120,00 133,63 84,10 83,68 115,66 63,50 41,64 22,51 38,06 Koeficient obračanja terjatev - 18,94 7,14 3,74 1,89 1,56 1,70 3,07 2,99 2,56 4,54 3,12 2,73 1,52 Dnevi vezave terjatev - 19,27 51,11 97,49 192,93 233,68 214,50 118,81 121,95 142,52 80,31 117,13 133,46 239,71 Koeficient obračanja obveznosti - - 2,78 2,82 2,41 2,51 1,93 2,21 1,80 1,20 2,17 2,44 2,09 1,92 Dnevi vezave obveznosti - - 131,14 129,45 151,62 145,18 188,99 164,87 203,23 304,99 167,83 149,73 174,53 190,40 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 22,4% 55,8% 77,8% 40,7% 45,0% 69,0% 58,8% 52,9% 52,6% 54,5% 65,3% 64,8% 63,2% 63,9% Servisiranje dolga 0,12 0,28 0,62 0,39 0,16 0,05 0,00 0,10 0,19 0,11 0,37 0,23 0,57 0,31 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,05 0,14 0,27 0,52 0,64 0,59 0,33 0,32 0,37 0,22 0,31 0,36 0,60 Neto dolg v EUR - -5.872.180 -8.241.479 9.197.746 11.990.779 3.340.837 653.104 -749.702 -807.324 -2.621.664 -5.731.495 -6.412.516 6.417.194 26.182.267 Neto dolg na EBITDA - - -0,41 0,04 2,67 6,72 58,46 -0,01 -0,13 -0,42 -0,31 -0,44 0,00 0,61 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - 135,6% 228,3% 111,9% 124,2% 148,8% 173,2% 181,3% 175,7% 123,1% 202,9% 202,7% 158,8% 135,6% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 197,00. Glede na leto 2004 se je povprečno število zaposlenih povišalo za 3-krat. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih 9,4 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 34.402.967 EUR. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost povišala za 7,6-krat. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dodane vrednosti 35,5 %. 408 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 174.634 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2004 se je dodana vrednost na zaposlenca povišala za skoraj 2,5-krat. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 24,5 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 31,8 %. Glede na leto 2004 se je EBIT marža za več kot 2,2-krat povečala. Gibanje EBIT marže v obdobju 2004−2017 je bilo različno. Povprečje obdobja je znašalo 19,5 % z najvišjimi vrednostmi v začetnih in končnih letih opazovanja, medtem ko je bila v obdobju 2009−2011 EBIT marža nižja od 10 % oziroma negativna v letu 2010. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 36,8 %. Glede na leto 2004 se je EBITDA marža skoraj za 2- krat povečala. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2004−2017 je bilo Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže različno. Povprečje obdobja je znašalo 24,6 % z najvišjimi vrednostmi v 35.000.000 40,0% začetnih in končnih letih opazovanja. 35,0% ) 30.000.000 RU 30,0% E 25.000.000 ) v( 25,0% % Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto marža) v d ( i z 20.000.000 i 20,0% až i r je v letu 2017 znašal 23,2 n a %. Glede na leto 2004 se je neto marža za v 15.000.000 15,0% o m ls ot 3,2-krat povečala. Gibanje neto marže v obdobju 2004−2017 je bilo o 10,0% p 10.000.000 e i N t različno. Povprečje obdobja je znašalo 14,8 5,0% s % z najvišjimi vrednostmi v 5.000.000 Či 0,0% začetnih in končnih letih opazovanja, medtem ko je bila v letu 2010 0 -5,0% negativna. -5.000.000 -10,0% 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 22,2 %. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 znižal za 74,5 %. Povprečje obdobja je znašalo 27,9 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno. ROE je bil večinoma pozitiven, razen v letu 2010. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 14,2 %. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 znižal za 58,2 %. Povprečje obdobja je znašalo 15,8 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno. ROA je bil večinoma pozitiven, razen v letu 2010. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 139,8 %. Glede na leto 2004 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 povišala za 20,3 %. Večinoma je bila gospodarnost poslovanja višja od 100 %, razen v letu 2010, ko so odhodki presegali prihodke. Povprečje obdobja je znašalo 126,6 %. Kazalnik nam kaže, da je podjetje generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana rast gospodarnosti poslovanja 2,8 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 1,70. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 povečal za 12,6 %. Kazalnik nam kaže, da je bilo podjetje v vseh letih opazovanja sposobno s kratkoročnimi viri pokrivati tekoče kratkoročne 409 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 obveznosti, ko le-te zapadejo v plačilo. Povprečje obdobja je znašalo 2,04. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast kratkoročnega koeficienta likvidnosti, in sicer 17,3 %. Neto obratni kapital podjetja je bil v obdobju 2005−2017 pozitiven, kar je za podjetje manj ugodno. V letu 2017 je znašal 55.234.609 EUR. Glede na leto 2005 se je neto obratni kapital v letu 2017 za 12-krat povečal. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 34,3 %. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 9,59. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 znižal za 44,7 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 5,3 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 38,06 dneva, kar je boljše od povprečja opazovanega obdobja. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 1,52. Glede na leto 2005 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 zmanjšal za 92,0 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti koeficienta, in sicer −9,6 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 239,71 dneva, kar je slabše od povprečja opazovanega obdobja. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 1,92. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 zmanjšal za 31,1 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta, in sicer 0,1 %. Leta 2017 je bil obrat obveznosti v povprečju na 190,40 dneva, kar je slabše od povprečja opazovanega obdobja. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 63,9 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 za skoraj 3-krat povišala. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 15,4 %. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,31. Glede na leto 2004 se je kazalnik v letu 2017 povišal za več kot 2,5-krat, kar je za podjetje ugodno. Vrednost kazalnika je bila skozi vsa leta opazovanja sicer pozitivna, kar kaže na ustvarjanje pozitivnega denarnega toka, a vselej nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,60. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 povečal za več kot 11-krat, kar je za podjetje neugodno. Povprečje obdobja je znašalo 0,36 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. V povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 35,2 %. 410 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je v letu 2017 znašal 26.182.267 EUR. Glede na leto 2005, ko je Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA bil neto dolg negativen, to predstavlja poslabšanje. Gibanje v obdobju 30.000.000 70,00 2005−2017 je bilo različno. V obdobju 2007−2010 ter v letih 2016 in 2017 je 25.000.000 60,00 bil neto dolg pozitiven, v ostalih letih pa negativen, kar je za podjetje ) ugodnejše. 20.000.000 50,00 R A D U T E 15.000.000 40,00 I v B ( E g a Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 0,61 ol n . Glede na leto 2006, ko je 10.000.000 30,00 d g l o o t bil neto dolg na EBITDA negativen, to predstavlja poslabšanje. Gibanje v 5.000.000 20,00 d o Ne te obdobju 2005−2017 je bilo različno. V obdobju 2007−2010 ter v letih 2016 in 0 10,00 N 2017 je bil neto dolg na EBITDA pozitiven, v ostalih letih pa negativen, kar je -5.000.000 0,00 ob doseganju pozitivnega EBITDA za podjetje ugodnejše. -10.000.000 -10,00 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA 135,6 %, kar je na ravni leta 2005 in kaže na dobro likvidnost podjetja. Povprečje obdobja je znašalo 161,7 %, kar pomeni, da so z dolgoročnimi viri financirana vsa dolgoročna sredstva in del kratkoročnih. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 5,4 %. 411 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 5.3 Počkaj d.o.o. 5.3.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA133 Alfastreet d.o.o. Polni naziv: ALFASTREET proizvodnja in storitve d.o.o. (IZBRISAN dne 28.03.2019) Naslov: Partizanska cesta 129A, Sežana, 6210 Sežana Davčna številka: 40199274 Matična številka: 1965069000 Dejavnost po SKD 2008: C30.120 – Proizvodnja čolnov za razvedrilo in šport C32.400 – Proizvodnja igrač in rekvizitov za igre in zabavo Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 3−4 (https://www.bizi.si) 50-99 (https://www.bizi.si) Počkaj d.o.o. Polni naziv: POČKAJ proizvodnja pohištva in trgovina d.o.o.134 Naslov: Partizanska cesta 129A, Sežana, 6210 Sežana Davčna številka: 67603793 Matična številka: 5635403000 Dejavnost po SKD 2008: C32.400 – Proizvodnja igrač in rekvizitov za igre in zabavo Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 3−4 (https://www.bizi.si) 50-99 (https://www.bizi.si) OPIS PODJETJA Podjetje Počkaj d.o.o. je zasebna družba z omejeno odgovornostjo, ustanovljena leta 1992, lastnica znane in hitro razvijajoče se igralne blagovne znamke Alfastreet igralnih instrumentov135 s sedežem in proizvodnimi zmogljivostmi v Sloveniji. Trgovsko poslovanje družbe je tesno povezano s podružnicami, prodajnimi zastopniki in distributerji po vsem svetu. Podjetje Alfastreet je bilo ustanovljeno leta 2004. Alfastreet še naprej potrjuje svojo nesporno pozicijo vodstva pri ustvarjanju izjemnih, visokoprofilnih večigralskih elektronskih iger na srečo. Podjetje ALFASTREET se zapre leta 2019 in proizvodnja se nadaljuje preko Počkaj d.o.o.. 133 ALFASTREET. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/ALFASTREET_d.o.o.?enota=319131&EnotaStatus=2. 134 Počkaj. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/POCKAJ_d.o.o.?enota=171171&EnotaStatus=1. 135 ALFASTREET: https://www.alfastreet.si. 412 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 5.3.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 10.477.849 11.220.541 13.035.145 14.743.960 20.782.823 19.496.244 19.390.860 19.496.916 19.158.959 14.652.854 16.691.183 18.151.387 20.092.668 26.206.395 Dolgoročna sredstva 3.968.612 4.420.984 2.750.935 2.595.732 3.051.336 3.007.546 3.002.870 3.662.222 4.672.708 4.367.158 3.672.733 4.848.435 4.641.269 4.643.334 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 94.547 159.695 32.687 49.583 45.407 29.730 17.536 8.263 3.806 2.414 706 523 607 20.281 Opredmetena osnovna sredstva 2.541.059 2.847.318 2.627.420 2.475.137 2.981.587 2.953.109 2.961.232 3.390.104 3.819.459 2.818.832 2.225.520 2.552.608 2.762.847 2.584.519 Dolgoročne finančne naložbe n.p. n.p. 90.828 71.012 24.342 20.517 15.996 11.823 507.650 1.283.478 1.280.000 1.280.000 1.280.000 1.369.287 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 0 0 240.240 334.383 262.434 166.507 1.015.304 597.815 669.247 Odložene terjatve za davek n.p. n.p. 0 0 0 4.190 8.106 11.792 7.410 0 0 0 0 0 Kratkoročna sredstva 6.407.824 6.700.707 10.137.761 11.871.135 17.584.583 16.233.409 16.168.594 15.556.272 13.344.673 10.015.620 12.812.872 13.142.173 15.319.701 21.380.868 Zaloge 1.954.155 2.340.076 3.562.748 3.926.826 4.769.818 4.298.870 3.855.379 4.205.319 4.746.875 5.668.719 6.819.645 7.247.792 6.823.195 8.847.197 Kratkoročne finančne naložbe 236.728 42.863 57.937 42.650 41.712 36.125 4.173 81.973 31.973 22.973 15.478 44.000 12.962 4.200 Kratkoročne poslovne terjatve 3.894.483 3.933.539 6.369.133 6.485.619 10.877.935 11.538.531 11.189.619 9.328.748 6.924.598 3.997.901 5.463.663 5.700.994 7.935.292 11.273.222 Denarna sredstva 322.458 384.229 147.943 1.416.040 1.895.118 359.883 1.119.423 1.940.232 1.641.227 326.027 514.086 149.387 548.252 1.256.249 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 101.413 98.850 146.449 277.093 146.904 255.289 219.396 278.422 1.141.578 270.076 205.578 160.779 131.698 182.193 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 10.477.849 11.220.542 13.035.145 14.743.960 20.782.823 19.496.244 19.390.860 19.496.916 19.158.959 14.652.854 16.691.183 18.151.387 20.092.668 26.206.395 Kapital 6.212.281 6.531.542 6.530.984 8.061.913 13.138.026 14.197.585 14.591.431 14.846.563 14.929.454 11.597.382 11.617.758 11.785.117 12.218.934 15.995.153 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 288 192 0 0 136.977 99.620 62.263 24.905 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti n.p. n.p. 1.306.677 1.056.581 16.146 1.080.000 980.000 1.050.932 1.008.130 382.000 991.111 711.111 1.900.000 666.667 Dolgoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 1.306.677 1.056.581 16.146 1.080.000 980.000 1.050.932 1.006.130 380.000 991.111 711.111 1.900.000 666.667 Dolgoročne poslovne obveznosti n.p. n.p. 0 0 0 0 0 0 2.000 2.000 0 0 0 0 Kratkoročne obveznosti n.p. n.p. 5.118.319 5.623.113 7.488.014 4.060.683 3.731.613 3.380.020 3.168.566 2.393.860 4.055.175 5.632.301 5.963.837 9.287.786 Kratkoročne finančne obveznosti n.p. n.p. 985.720 250.096 239.234 516.146 100.000 44.802 544.801 411.130 594.203 780.000 1.314.560 933.333 Kratkoročne poslovne obveznosti n.p. n.p. 4.132.599 5.373.017 7.248.780 3.544.537 3.631.613 3.335.218 2.623.765 1.982.730 3.460.972 4.852.301 4.649.277 8.354.453 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 778.588 512.778 79.165 2.353 3.660 58.356 25.553 194.496 52.809 279.612 27.139 22.858 9.897 256.789 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe POČKAJ d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 26.206.395 EUR. Glede na leto 2004 so bila sredstva v letu 2017 višja za 2,5-krat. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 8,4 %. Dolgoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 4.643.334 EUR oziroma 17,7 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 2.584.519 EUR oziroma 55,7 % dolgoročnih sredstev. Dolgoročna sredstva so v celotnem obdobju opazovanja predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 višja za 17,0 %. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 3,0 %. 413 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala kratkoročna sredstva, in sicer 21.380.868 EUR oziroma 81,6 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale kratkoročne poslovne terjatve, ki so znašale 11.273.222 EUR oziroma 52,7 % kratkoročnih sredstev. Kratkoročna sredstva so v celotnem obdobju opazovanja predstavljala večji delež celotnih sredstev. Glede na leto 2004 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za več kot 33-krat. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 12,1 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 15.995.153 EUR oziroma 61,0 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V celotnem obdobju opazovanja je kapital predstavljal največji del obveznosti do virov sredstev, v povprečju je delež kapitala znašal 65,9 %. Glede na leto 2004 je bil kapital v letu 2017 višji za več kot 2,5-krat. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 9,1 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 10.211.242 EUR oziroma 39,0 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v celotnem opazovanem obdobju predstavljalo manjši del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale kratkoročne obveznosti, in sicer 9.287.786 EUR oziroma 91,0 %, kar predstavlja 35,4 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2004 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 višje za več kot 2,3-krat. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 10,0 %. Finančne in poslovne obveznosti ) Obveznosti do virov sredstev RU 12.000.000 ) E R 30.000.000 v( U i E t 10.000.000 v s ( 25.000.000 o v n e z t 8.000.000 e s v d 20.000.000 b er o 6.000.000 s e v n 15.000.000 o v ri ol 4.000.000 v s o o 10.000.000 d p i n t 2.000.000 i s e o 5.000.000 n n č z 0 n e a v 0 n 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 b i O F 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 414 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 15.310.027 12.725.668 17.988.713 17.602.086 32.046.953 n.p. 12.743.594 10.904.777 9.250.909 11.302.658 11.366.370 14.749.635 19.117.206 25.560.531 Čisti prihodki od prodaje 15.267.537 11.589.801 16.102.016 17.296.951 31.491.012 n.p. 12.090.152 9.184.503 7.544.339 9.847.788 9.626.695 14.007.446 17.081.535 24.101.977 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje -87.971 640.836 972.307 -221.344 491.775 n.p. 128.379 790.909 417.695 915.088 1.109.856 -37.421 546.560 753.454 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 0 0 386.772 0 n.p. 420.595 789.430 1.124.842 453.170 412.578 741.236 1.017.515 510.316 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 130.461 495.031 914.390 139.707 64.166 n.p. 104.468 139.935 164.033 86.612 217.241 38.374 471.596 194.784 Poslovni odhodki 13.819.784 12.159.136 15.743.271 15.598.227 25.554.069 n.p. 12.281.334 10.671.262 9.181.390 11.256.202 11.444.314 14.699.672 18.672.802 21.144.741 Stroški blaga, materiala in storitev 11.048.955 9.935.189 12.941.762 13.269.904 22.409.700 n.p. 9.465.386 8.164.360 6.762.150 8.578.203 9.038.904 11.583.249 14.546.950 17.264.195 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 9.041.847 7.896.277 9.718.921 9.767.526 17.877.990 n.p. 6.079.159 5.419.806 4.819.707 6.047.019 6.464.338 8.379.837 10.877.059 12.915.371 Stroški storitev 2.007.108 2.038.912 3.222.841 3.502.378 4.531.710 n.p. 3.386.227 2.744.554 1.942.443 2.531.184 2.574.566 3.203.412 3.669.891 4.348.824 Stroški dela 1.849.434 1.941.118 1.877.006 1.750.194 1.949.786 n.p. 1.559.471 1.395.490 1.478.987 1.670.459 1.780.852 1.961.036 2.192.132 2.427.792 Odpisi vrednosti 893.231 250.071 876.469 502.450 1.100.068 n.p. 1.196.621 1.052.609 897.149 943.146 432.730 1.096.061 1.866.705 1.396.019 Drugi poslovni odhodki 28.164 32.758 48.034 75.679 94.515 n.p. 59.856 58.803 43.104 64.394 191.828 59.326 67.015 56.735 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 1.490.243 566.532 2.245.442 2.003.859 6.492.884 n.p. 462.260 233.515 69.519 46.456 -77.944 49.963 444.404 4.415.790 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 2.383.474 816.602 3.121.911 2.506.309 7.592.952 n.p. 1.658.881 1.286.124 966.668 989.602 354.786 1.146.024 2.311.109 5.811.809 Finančni prihodki 205.660 230.200 136.548 246.059 774.925 n.p. 151.057 113.203 70.562 54.057 182.387 320.385 232.441 207.547 Finančni odhodki 186.228 272.268 363.024 287.901 705.675 n.p. 162.699 124.319 82.307 72.931 92.698 201.893 249.897 406.161 Drugi prihodki 37.223 22.317 44.566 19.326 25.569 n.p. 10.515 33.060 32.136 15.146 12.454 1.715 7.381 18.944 Drugi odhodki 3.366 4.782 121 19.142 29.487 n.p. 10 1.327 2.637 1.381 424 2.811 512 43.132 Celotni poslovni izid 1.543.532 541.999 2.063.411 1.962.201 6.558.216 n.p. 461.123 254.132 87.273 41.347 23.775 167.359 433.817 4.192.988 Skupaj davki 278.599 227.166 363.637 431.272 1.482.103 n.p. 67.277 -1.000 4.383 7.410 3.400 0 0 416.769 Čisti poslovni izid 1.264.933 314.833 1.699.774 1.530.929 5.076.113 n.p. 393.846 255.132 82.890 33.937 20.375 167.359 433.817 3.776.219 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA OPOMBA: Ker podatki za izkaz uspeha za leto 2009 niso razpoložljivi, je pri komentarjih upoštevano obdobje od 2010−2017. V letu 2017 je podjetje POČKAJ d.o.o. realiziralo 25.560.531 EUR prihodkov. Glede na leto 2010 so bili prihodki v letu 2017 za 2-krat višji. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov ) 35.000.000 RUE Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 21.144.741 EUR. v Glede na leto ( 30.000.000 ikdo 2010 so bili poslovni odhodki v letu 2017 višji za 72,2 %. 25.000.000 hdo / i 20.000.000 kdo Poslovni prihodki so v obravnavanem obdobju v povprečju h rasli hitreje kot i 15.000.000 rp in poslovni odhodki, povprečna letna rast prihodkov v obdobju 2010−2017 v 10.000.000 olso je znašala 12,3 %, povprečna letna rast poslovnih odhodkov pa 9,4 %. P 5.000.000 Poslovni odhodki večinoma niso presegali prihodkov, razen v letu 2014. 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v povprečju znašal 96,7 %. Poslovni prihodki Poslovni odhodki 415 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V obdobju 2010−2017 so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 77,6 %), med njimi največ nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala (54,9 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo stroški dela (v povprečju 13,6 %). Podjetje je v obdobju 2010−2017 poslovalo pozitivno. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 4.415.790 EUR, kar je največ v obdobju 2010−2017. Glede na leto 2010 je bil EBIT v letu 2017 za skoraj 10-krat višji. Gibanje EBIT v obdobju 2010−2017 je bilo različno. EBIT je bil večinoma pozitiven, razen v letu 2014. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 5.811.809 EUR, kar je največ v obdobju 2010−2017. Glede na leto 2010 je bil EBITDA v letu 2017 za 3,5-krat višji. Gibanje EBITDA v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast 52,4 %. EBITDA je bil v vseh letih opazovanega obdobja pozitiven. Od leta 2010 do leta 2014 je EBITDA v povprečju padal, v nadaljnjih letih je naraščal. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 3.776.219 EUR, kar je največ v obdobju 2010−2017. Glede na leto 2010 je bil čisti poslovni izid v letu 2017 za skoraj 10-krat višji. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast 207,0 %. Podjetje je v obdobju 2010−2017 poslovalo z dobičkom. Od leta 2010 do leta 2014 je dobiček padal, v nadaljnjih letih pa je dobiček naraščal. 416 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 59,99 66,53 64,67 63,39 67,25 65,39 52,58 48,95 48,97 53,62 59,59 65,88 79,83 92,00 Dodana vrednost v EUR 4.232.907 2.757.721 4.998.917 4.256.503 9.542.738 n.p. 3.218.352 2.681.614 2.445.655 2.660.061 2.135.638 3.107.060 4.503.241 8.239.601 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR 70.560 41.451 77.299 67.148 141.899 n.p. 61.209 54.783 49.942 49.609 35.839 47.162 56.410 89.561 EBIT marža v % 9,8% 4,9% 13,9% 11,6% 20,6% n.p. 3,8% 2,5% 0,9% 0,5% -0,8% 0,4% 2,6% 18,3% EBITDA marža v % 15,6% 7,0% 19,4% 14,5% 24,1% n.p. 13,7% 14,0% 12,8% 10,0% 3,7% 8,2% 13,5% 24,1% Neto marža v % 8,3% 2,7% 10,6% 8,9% 16,1% n.p. 3,3% 2,8% 1,1% 0,3% 0,2% 1,2% 2,5% 15,7% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 4,9% 26,0% 21,0% 47,9% n.p. 2,7% 1,7% 0,6% 0,3% 0,2% 1,4% 3,6% 26,8% Donosnost sredstev v % (ROA) - 2,9% 14,0% 11,0% 28,6% n.p. 2,0% 1,3% 0,4% 0,2% 0,1% 1,0% 2,3% 16,3% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 110,8% 104,7% 114,3% 112,8% 125,4% n.p. 103,8% 102,2% 100,8% 100,4% 99,3% 100,3% 102,4% 120,9% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti - - 1,98 2,11 2,35 4,00 4,33 4,60 4,21 4,18 3,16 2,33 2,57 2,30 Neto obratni kapital v EUR - - 6.005.162 6.498.118 10.335.803 12.688.872 12.536.981 12.221.054 10.720.908 8.032.890 9.351.900 8.289.872 10.670.424 13.026.415 Koeficient obračanja zalog - 5,40 5,46 4,62 7,24 n.p. 2,97 2,28 1,69 1,89 1,54 1,99 2,43 3,08 Dnevi vezave zalog - 67,62 66,90 79,02 50,40 n.p. 123,09 160,17 216,56 193,02 236,75 183,28 150,34 118,66 Koeficient obračanja terjatev - 2,96 3,13 2,69 3,63 n.p. 1,06 0,90 0,93 1,80 2,03 2,51 2,51 2,51 Dnevi vezave terjatev - 123,26 116,77 135,63 100,63 n.p. 343,08 407,71 393,17 202,42 179,37 145,46 145,69 145,45 Koeficient obračanja obveznosti - - - 2,06 2,83 n.p. 1,69 1,56 1,62 2,63 2,37 2,02 2,29 1,99 Dnevi vezave obveznosti - - - 177,61 128,84 n.p. 215,43 234,59 225,64 139,02 153,69 181,05 159,42 183,75 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 59,3% 58,2% 50,1% 54,7% 63,2% 72,8% 75,2% 76,1% 77,9% 79,1% 69,6% 64,9% 60,8% 61,0% Servisiranje dolga 0,15 0,05 0,16 0,13 0,23 n.p. 0,13 0,12 0,11 0,09 0,04 0,08 0,12 0,24 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,32 0,30 0,36 0,28 n.p. 0,90 1,01 0,92 0,53 0,46 0,38 0,37 0,40 Neto dolg v EUR - - 2.086.517 -152.013 -1.681.450 1.200.138 -43.596 -926.471 -122.269 442.130 1.055.750 1.297.724 2.653.346 339.551 Neto dolg na EBITDA - - - 0,39 -0,12 n.p. 0,35 -0,38 -0,54 0,16 2,11 1,03 0,85 0,26 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - - 284,9% 351,3% 431,1% 511,3% 518,6% 434,1% 341,0% 274,3% 343,3% 257,7% 304,2% 358,8% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE OPOMBA: Ker podatki za izkaz uspeha za leto 2009 niso razpoložljivi, je pri komentarjih na nekatere kazalnike upoštevano obdobje od 2010−2017. Število zaposlenih v letu 2017 je bilo 92. Glede na leto 2004 se je število zaposlenih povišalo za 53,4 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih 3,9 %. 417 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 8.239.601 EUR. Glede na leto 2010 se je dodana vrednost povišala za več kot 2,5-krat. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dodane vrednosti 19,6 %. En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 89.561 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2010 se je dodana vrednost na zaposlenca povišala za 46,3 %. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast dodane vrednosti na zaposlenca 8,9 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 18,3 %, kar je največ v obdobju 2010−2017. Glede na leto 2010 se je EBIT marža povečala za skoraj 4,8-krat. Gibanje EBIT marže v obdobju 2010−2017 je bilo različno. EBIT marža je bila večinoma pozitivna, razen v letu 2014. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 24,1 %, kar je največ v obdobju 2010−2017. Glede na leto 2010 se je EBITDA marža povečala za 75,7 %. Gibanje EBITDA Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže marže v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju je bila 6.000.000 18,0% realizirana letna rast 24,9 %. V obdobju 2010−2017 je bila EBITDA 16,0% )R 5.000.000 marža vselej pozitivna. U 14,0% E ) v % ( v 4.000.000 12,0% d ( iz a i ž i r Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto 10,0% n a v 3.000.000 m o l 8,0% o marža) je v letu 2017 znašal 15,7 s %, kar je največ v obdobju t op i 2.000.000 6,0% Ne 2010−2017. Glede na leto 2010 se je neto marža za 4,8 t -krat sČi 4,0% povečala. Gibanje neto marže v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v 1.000.000 2,0% povprečju je bila realizirana letna rast 130,2 %. V obdobju 2010−2017 0 0,0% je bila neto marža vselej pozitivna. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 26,8 %, kar je največ v obdobju 2010−2017. Glede na leto 2010 se je ROE v letu 2017 povišala za skoraj 10-krat. Povprečje obdobja je znašalo 4,7 %. Gibanje med leti 2010−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast 188,3 %. ROE je bila v obdobju 2010−2017 vselej pozitivna. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 16,3 %, kar je največ v obdobju 2010−2017. Glede na leto 2010 se je ROA v letu 2017 povišala za več kot 8-krat. Povprečje obdobja je znašalo 3,0 %. Gibanje med leti 2010−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast 171,9 %. ROA je bila v obdobju 2010−2017 vselej pozitivna. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 120,9 %. Glede na leto 2010 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 povišala za 16,5 %. Večinoma je bila gospodarnost poslovanja višja od 100 %, razen v letu 2014. Povprečje obdobja je znašalo 103,8 %. Kazalnik nam 418 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 kaže, da je podjetje generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana rast gospodarnosti poslovanja 2,4 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 2,30. Glede na leto 2010 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 zmanjšal za 46,9 %. Kazalnik nam kaže, da je bilo podjetje v vseh letih opazovanja sposobno s kratkoročnimi viri pokrivati tekoče kratkoročne obveznosti, ko le-te zapadejo v plačilo. Povprečje obdobja je znašalo 3,46. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec kratkoročnega koeficienta likvidnosti, in sicer −7,7 %. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 13.026.415 EUR. Glede na leto 2006 se je neto obratni kapital v letu 2017 povečal za 2,1-krat. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 9,5 %. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 3,08. Glede na leto 2010 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 povečal za 3,7 %. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 3,2 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 118,66 dneva, kar je boljše od povprečja opazovanega obdobja. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 2,51. Glede na leto 2010 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povečal za 2,3-krat, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 16,9 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 145,45 dneva, kar je boljše od povprečja opazovanega obdobja. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 1,99. Glede na leto 2010 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 povečal za 17,2 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 4,8 %. Leta 2017 je bil obrat obveznosti v povprečju na 183,75 dneva, kar je približno na ravni povprečja opazovanega obdobja. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 61,0 %. Glede na leto 2004 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 povišala za 2,9 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 0,6 %. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,24. Glede na leto 2010 se je kazalnik v letu 2017 povišal za 87,4, kar je za podjetje ugodno. Vrednost kazalnika je bila v obdobju 2010−2017 sicer pozitivna, kar kaže na ustvarjanje pozitivnega denarnega toka, a vselej nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,40. Glede na leto 2010 se je kazalnik v letu 2017 zmanjšal za 55,8 %, kar je za podjetje ugodno. Povprečje obdobja je znašalo 0,62 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bil realiziran padec vrednosti kazalnika, in sicer −9,2 %. 419 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je v letu 2017 znašal 339.551 EUR. Glede na leto 2006 se je neto Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA dolg v letu 2017 zmanjšal za 83,7 %. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo 3.000.000 2,50 različno. V letih 2006 in 2009 ter v obdobju 2013−2017 je bil neto dolg pozitiven, 2.500.000 2,00 2.000.000 v ostalih letih pa negativen, kar je za podjetje ugodnejše. )R 1,50 A 1.500.000 D U T E I v 1.000.000 B ( 1,00 E g a Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 0,26 ol 500.000 n . Glede na leto 2010 se je d g 0,50 l o 0 o t neto dolg na EBITDA zmanjšal za 26,1 d %. Gibanje v obdobju 2010−2017 je o Ne -500.000 0,00 t bilo različno. Večinoma je bil neto dolg na EBITDA pozitiven, razen v letih 2011 Ne -1.000.000 -0,50 -1.500.000 in 2012, kar je ob doseganju pozitivnega EBITDA za podjetje ugodnejše. -2.000.000 -1,00 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 358,8 %, Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA kar je približno na ravni povprečja opazovanega obdobja. Glede na leto 2006 je bil kazalnik v letu 2017 višji za 25,9 %. Vrednost kazalnika je bila v celotnem opazovanem obdobju večja od 100 %, kar pomeni, da so z dolgoročnimi viri financirana vsa dolgoročna sredstva in del kratkoročnih. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 4,1 %. 420 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 5.4 SPINTEC d.o.o. 5.4.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA136 Spintec d.o.o. Polni naziv: SPINTEC, razvoj, proizvodnja in prodaja igralnih naprav d.o.o. Naslov: Polje 12, 5290 Šempeter pri Gorici Davčna številka: 60085266 Matična številka: 3741036000 Dejavnost po SKD 2008: C27.900 – Proizvodnja drugih električnih naprav Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 20−49 https://www.bizi.si OPIS PODJETJA Podjetje je začelo delovati leta 2010 z združevanjem izkušenj inženirjev, strokovnjakov visoke tehnologije in profesionalnih igralcev. Spintec proizvaja rešitve za igre, ki so popolnoma prilagodljive. Spadajo med vodilne razvijalce, oblikovalce, proizvajalce in dobavitelje vrhunskih inovativnih rešitev za elektronske igre137. Podjetje proizvode in storitve prilagaja standardom in zakonodaji lokalnih trgov, kar jim omogoča dostop do največjih in najpomembnejših igralnic po vsem svetu. Veriga distributerjev je svetovna, podpora pa 24-urna. Leta 2011 je podjetje že dobavljalo v Gruzijo, Makedonijo, Slovenijo in Črno goro. Leta 2012 je prodrlo na azijski in latinoameriški trg. Leta 2013 je sodelovalo s španskim distributerjem, španski trg postane eden najpomembnejših za Spintec. Leta 2014 se širi prodaja: Peru, Portugalska, Indija, Filipini in križarske ladje. Leta 2015 predstavijo samostojno virtualno ruleto, ki podjetje postavi med vodilne v industriji kreativnih rešitev za operaterje in igralce. Prodaja se širi v Paragvaj, Urugvaj, na Irsko, v Moldavijo, Bolgarijo in Nepal. Leta 2016 nadaljujejo z inovacijami; širitev prodaje v Argentino, Italijo, Južno Korejo, Senegal in Vietnam. Leta 2017 dobijo odobreno prošnjo za pridružitev AGEM ( International Gaming Association). Proizvodnje zmogljivosti se povečajo za trikrat. Širitev prodaje v Maroko, Dominikansko republiko, BIH, Malezijo, Curacao in Kambodžo. Poleg poslovne uspešnosti podjetje odlikuje tudi družbeno odgovorno delovanje: sponzorstvo SK Nova Gorica, Aerokluba Rusjan Nova Gorica, Barcolane, podpora mladih podjetnikov s sponzorstvom radijske oddaje »Koraki do uspeha«, podpora Mladinskega društva Renče-Vogrsko. 136 SPINTEC. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/SPINTEC_d.o.o.?enota=466001&EnotaStatus=1. 137 SPINTEC: https://www.spintec.si. 421 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 5.4.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 218.030 388.326 697.675 717.117 1.282.112 2.105.305 4.765.650 6.129.423 Dolgoročna sredstva 119.818 107.052 101.651 95.718 96.668 171.117 299.148 1.035.778 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 108.463 100.366 92.539 77.797 66.991 66.010 66.357 50.296 Opredmetena osnovna sredstva 11.355 6.686 9.112 17.921 26.344 101.130 129.192 875.689 Naložbene nepremičnine 0 0 0 0 0 0 99.623 96.573 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 3.333 3.977 3.976 3.976 Odložene terjatve za davek 0 0 0 0 0 0 0 9.244 Kratkoročna sredstva 36.354 280.584 552.378 596.625 1.154.733 1.901.491 4.355.831 4.998.946 Zaloge 0 86.252 234.701 162.870 641.465 641.569 1.014.508 1.263.699 Kratkoročne finančne naložbe 2.000 2.000 2.000 0 0 350.977 171.846 36.622 Kratkoročne poslovne terjatve 23.975 147.662 287.890 403.804 413.083 868.305 1.641.769 1.749.541 Denarna sredstva 10.379 44.670 27.787 29.951 100.185 40.640 1.527.708 1.949.084 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 61.858 690 43.646 24.774 30.711 32.697 110.671 94.699 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 218.030 388.326 697.675 717.117 1.282.112 2.105.305 4.765.650 6.129.423 Kapital -37.757 -174.436 11.461 63.581 114.226 1.535.898 3.366.574 4.299.775 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 93.124 97.302 Dolgoročne obveznosti 212.000 485.000 351.735 308.000 308.000 4.624 0 0 Dolgoročne finančne obveznosti 212.000 485.000 351.735 308.000 308.000 0 0 0 Dolgoročne poslovne obveznosti 0 0 0 0 0 4.624 0 0 Kratkoročne obveznosti 43.787 77.762 334.479 335.472 843.662 529.521 1.263.235 1.717.386 Kratkoročne finančne obveznosti 0 0 0 44.000 0 0 0 0 Kratkoročne poslovne obveznosti 43.787 77.762 334.479 291.472 843.662 529.521 1.263.235 1.717.386 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 10.064 16.224 35.262 42.717 14.960 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe SPINTEC d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 6.129.423 EUR. Glede na leto 2010, ko je podjetje pričelo s poslovanjem, so bila sredstva v letu 2017 za več kot 28-krat višja. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast 65,5 %. Dolgoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 1.035.778 EUR oziroma 16,9 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 875.689 EUR oziroma 84,5 % dolgoročnih sredstev. Dolgoročna sredstva so večinoma predstavljala manjši delež celotnih sredstev, razen v letu 2010. V povprečju je delež dolgoročnih sredstev znašal 18,7 %. 422 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Glede na leto 2010 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 višja za več kot 8,6-krat. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast 53,9 %. Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala kratkoročna sredstva, in sicer 4.998.946 EUR oziroma 81,6 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala denarna sredstva, ki so znašala 1.949.084 EUR oziroma 39,0 % kratkoročnih sredstev. Kratkoročna sredstva so večinoma predstavljala največji delež celotnih sredstev, razen v letu 2010. Glede na leto 2010 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za več kot 137-krat. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast 154,1 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 4.299.775 EUR oziroma 70,1 % celotnih obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala znašal 21,4 %. Glede na leto 2010, ko bil kapital negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2010−2017 je bilo različno. V letih 2010 in 2011 je bil kapital negativen, v nadaljnjih letih pa pozitiven in se je konstantno povečeval. V obdobju 2010−2014 je kapital predstavljal manjši delež celotnih obveznosti do virov sredstev, v obdobju 2015−2017 pa je delež kapitala presegel 70 %. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 1.829.648 EUR oziroma 29,9 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je večinoma predstavljalo največji del financiranja podjetja, razen v obdobju 2015−2017. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale kratkoročne obveznosti, in sicer 1.717.386 EUR oziroma 93,9 %, kar predstavlja 28,0 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2010 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 višje za več kot 7,1-krat. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 48,7 %. ) Finančne in poslovne obveznosti R Obveznosti do virov sredstev UE 2.000.000 v ) ( 7.000.000 i 1.800.000 R t UE os 1.600.000 6.000.000 v n ( z 1.400.000 e v 5.000.000 v et 1.200.000 s ob d 4.000.000 e e 1.000.000 r n s v 3.000.000 ov 800.000 l ori os 600.000 v 2.000.000 p o n 400.000 i d i e 1.000.000 t n 200.000 s č o n n 0 0 a z n e i 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 v F -1.000.000 bO Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 423 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 1.633 461.893 681.075 1.864.860 2.639.676 6.241.097 9.267.395 9.038.375 Čisti prihodki od prodaje 1.633 400.000 701.739 1.834.639 2.333.326 6.246.692 9.177.175 8.708.133 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 0 61.893 -23.772 19.791 306.350 -5.595 90.220 320.889 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 3.108 10.430 0 0 0 9.353 Poslovni odhodki 48.021 633.266 672.391 1.801.922 2.605.298 4.681.861 6.571.007 7.243.848 Stroški blaga, materiala in storitev 18.443 433.793 441.268 1.373.134 2.045.356 3.725.329 5.188.606 5.580.221 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 3.035 285.501 189.833 871.017 1.395.654 2.871.991 4.234.807 4.278.502 Stroški storitev 15.408 148.292 251.435 502.117 649.702 853.338 953.799 1.301.719 Stroški dela 28.388 181.437 211.281 391.542 505.796 879.087 1.289.460 1.500.861 Odpisi vrednosti 907 17.963 19.488 29.475 47.574 69.572 59.657 122.124 Drugi poslovni odhodki 283 73 354 7.771 6.572 7.873 33.284 40.642 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -46.388 -171.373 8.684 62.938 34.378 1.559.236 2.696.388 1.794.527 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) -45.481 -153.410 28.172 92.413 81.952 1.628.808 2.756.044 1.916.650 Finančni prihodki 23 1.629 2.575 781 692 43.264 51.459 38.982 Finančni odhodki 1.392 11.933 8.372 12.427 10.918 8.753 22.951 147.528 Drugi prihodki 0 0 1.010 828 26.494 442 2.532 1.386 Drugi odhodki 0 2 0 0 0 979 5.145 5.052 Celotni poslovni izid -47.757 -181.679 3.897 52.120 50.646 1.593.210 2.722.283 1.682.315 Skupaj davki 0 0 0 0 0 171.538 431.640 288.548 Čisti poslovni izid -47.757 -181.679 3.897 52.120 50.646 1.421.672 2.290.643 1.412.255 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje SPINTEC d.o.o. realiziralo 9.038.375 EUR prihodkov. Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov Glede na leto 2010, ko je podjetje šele pričelo ustvarjati prihodke, to ) 10.000.000 R predstavlja pomembno izboljšanje. UE v( i 8.000.000 kdoh Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 7.243.848 EUR. Glede na leto 2010, d 6.000.000 o / i ko je podjetje šele pričelo s poslovanjem, to predstavlja pomembno kd 4.000.000 oh poveča i nje. rp in 2.000.000 v olso Poslovni prihodki so v obravnavanem obdobju v povprečju rasli hitreje kot P 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 poslovni odhodki. Poslovni odhodki večinoma niso presegali prihodkov, razen v Poslovni prihodki Poslovni odhodki prvih letih poslovanja, v 2010 in 2011. Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v obdobju 2012−2017 v povprečju znašal 86,7 %. 424 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 70,4 %), med njimi največ nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala (45,8 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo stroški dela (v povprečju 27,4 %). Podjetje je v obdobju 2010−2017 večinoma poslovalo pozitivno, izguba je bila le v prvih letih poslovanja, v 2010 in 2011. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 1.794.527 EUR. Glede na leto 2010, ko je bil EBIT negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBIT v obdobju 2010−2017 je bilo različno. EBIT je bil večinoma pozitiven, razen v prvih letih poslovanja, v 2010 in 2011. Največji dobiček iz poslovanja je podjetje generiralo v letu 2016, ko je le-ta presegel 2,6 milijona EUR. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 1.916.650 EUR. Glede na leto 2010, ko je bil EBITDA negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBITDA v obdobju 2010−2017 je bilo različno. EBITDA je bil večinoma pozitiven, razen v prvih letih poslovanja, v 2010 in 2011. Največji EBITDA je bil ustvarjen v letu 2016 in je presegal 2,7 milijona EUR. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 1.412.255 EUR. Glede na leto 2010, ko je podjetje poslovalo z izgubo, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2010−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, izguba je bila le v prvih letih poslovanja, v 2010 in 2011. Največji dobiček je podjetje generiralo v letu 2016, ko je le-ta dosegel skoraj 2,3 milijona EUR. 425 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 1,94 5,00 6,28 10,09 13,55 19,54 31,22 39,00 Dodana vrednost v EUR -17.093 28.027 239.453 483.955 587.748 2.507.895 4.045.504 3.417.512 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR -8.811 5.605 38.129 47.964 43.376 128.347 129.581 87.629 EBIT marža v % -2840,7% -42,8% 1,2% 3,4% 1,5% 25,0% 29,4% 20,6% EBITDA marža v % -2785,1% -38,4% 4,0% 5,0% 3,5% 26,1% 30,0% 22,0% Neto marža v % -2924,5% -45,4% 0,6% 2,8% 2,2% 22,8% 25,0% 16,2% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 171,2% -4,8% 138,9% 57,0% 172,3% 93,4% 36,8% Donosnost sredstev v % (ROA) - -59,9% 0,7% 7,4% 5,1% 83,9% 66,7% 25,9% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % 3,4% 72,9% 101,3% 103,5% 101,3% 133,3% 141,0% 124,8% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti 0,83 3,61 1,65 1,78 1,37 3,59 3,45 2,91 Neto obratni kapital v EUR -7.433 202.822 217.899 305.153 311.071 1.371.970 3.092.596 3.281.560 Koeficient obračanja zalog - 9,28 4,37 9,23 5,80 9,74 11,08 7,64 Dnevi vezave zalog - 39,35 83,47 39,55 62,91 37,48 32,93 47,75 Koeficient obračanja terjatev - 4,66 3,22 5,30 5,71 9,75 7,31 5,14 Dnevi vezave terjatev - 78,31 113,27 68,81 63,89 37,44 49,92 71,07 Koeficient obračanja obveznosti - 4,70 0,92 2,78 2,46 4,18 4,72 2,87 Dnevi vezave obveznosti - 77,70 396,32 131,15 148,43 87,26 77,26 127,14 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % -17,3% -44,9% 1,6% 8,9% 8,9% 73,0% 70,6% 70,1% Servisiranje dolga -0,95 -0,25 0,03 0,04 0,04 0,32 0,36 0,21 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - 0,21 0,31 0,19 0,18 0,10 0,14 0,19 Neto dolg v EUR 199.621 438.330 321.948 322.049 207.815 -391.617 -1.699.554 -1.985.706 Neto dolg na EBITDA - -2,08 13,49 3,48 3,23 -0,06 -0,38 -0,96 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % 145,4% 290,1% 357,3% 388,2% 436,8% 897,6% 1125,4% 415,1% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Število zaposlenih v letu 2017 je bilo 39. Glede na leto 2010, ko je podjetje šele začelo s poslovanjem in zaposlovanjem, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast števila zaposlenih 58,2 %. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 3.417.512 EUR. Glede na leto 2010, ko je bila dodana vrednost negativna, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2010−2017 je bilo različno. Do leta 2016 se je dodana vrednost konstantno povečevala, v letu 2017 pa se je znižala. En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 87.629 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2010, ko je bila dodana vrednost na zaposlenca negativna, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2010−2017 je bilo 426 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 različno. Do leta 2013 se je dodana vrednost na zaposlenca konstantno povečevala, v letu 2014 je padla, nato se je ponovno povečala v letih 2015 in 2016,ter se ponovno znižala v letu 2017. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 20,6 %. Glede na leto 2010, ko je bila EBIT marža negativna, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBIT marže v obdobju 2010−2017 je bilo različno. EBIT marža je bila večinoma pozitivna, razen v prvih letih poslovanja, v 2010 in 2011. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 22,0 %. Glede na 2.500.000 500,0% leto 2010, ko je bila EBITDA marža negativna, to predstavlja pomembno ) 0,0% izboljšanje. Gibanje EBITDA marže v obdobju 2010−2017 je bilo različno. EBITDA R 2.000.000 UE ) marža je bila večinoma p -500,0% ozitivna, razen v prvih letih poslovanja, v 2010 in 2011. v % ( d 1.500.000 v( iz -1000,0% a i ž i r n a Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto marža) je v letu 1.000.000 -1500,0% ov m l ot 2017 znašal 16,2 os %. Glede na leto 2010, ko je bila neto marža negativna, to p -2000,0% e i 500.000 N t predstavlja pomembno izboljšanje si . Gibanje neto marže v obdobju 2010−2017 je Č -2500,0% bilo različno. Neto marža je bila večinoma pozitivna, razen v prvih letih poslovanja, 0 -3000,0% 2010 in 2011. -500.000 -3500,0% 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 36,8 %. Glede na leto 2011 Čisti poslovni izid Neto marža v % se je ROE v letu 2017 znižal za 78,5 %. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno. ROE je bil večinoma pozitiven, razen v letu 2012. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 25,9 %. Glede na leto 2011, ko je bil ROA negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno. ROA je bil večinoma pozitiven, razen v letu 2010. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 124,8 %. Glede na leto 2010 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 povišala za več kot 36-krat. Od leta 2012 dalje je bila gospodarnost poslovanja vselej višja od 100 %, kar kaže, da je podjetje generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov Povprečje obdobja je znašalo 97,7 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana rast gospodarnosti poslovanja 301,4 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 2,91. Glede na leto 2010 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 povečal za 3,5-krat. Koeficient je bil v celotnem opazovanem obdobju pozitiven, od leta 2011 dalje je bil višji od 1, kar nam kaže, da je bilo podjetje sposobno s kratkoročnimi viri pokrivati tekoče kratkoročne obveznosti, ko le-te zapadejo v plačilo. Povprečje obdobja je znašalo 2,40. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast kratkoročnega koeficienta likvidnosti, in sicer 58,3 %. 427 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 3.281.560 EUR. Glede na leto 2010, ko je bil neto obratni kapital negativen, to predstavlja poslabšanje. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno. Neto obratni kapital je bil večinoma pozitiven in se je konstantno povečeval. Negativen je bil v letu 2010. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 7,64. Glede na leto 2011 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 znižal za 17,6 %, kar je za podjetje neugodno. Gibanje v obdobju 2011−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 11,9 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 47,75 dneva, kar je boljše od povprečja opazovanega obdobja. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 5,14. Glede na leto 2011 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povečal za 10,2 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 9,6 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 71,07 dneva, kar je slabše od povprečja opazovanega obdobja. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 2,87. Glede na leto 2011 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 zmanjšal za 38,9 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2011−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 25,7 %. Leta 2017 je bil obrat obveznosti v povprečju na 127,14 dneva, kar je slabše od povprečja opazovanega obdobja. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 70,1 %. Glede na leto 2010, ko je bila stopnja lastniškosti financiranja negativna, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno. V letih 2010 in 2011, ko je podjetje šele pričelo s poslovanjem in je bil kapital negativen, je bila stopnja lastniškosti financiranja negativna, v nadaljnjih letih se je v povprečju povečevala. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,21. Glede na leto 2010, ko je bil kazalnik negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Vrednost kazalnika je bila v letih 2010 in 2011 negativna, kasneje pa pozitivna, a vselej nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,19, kar je na ravni povprečja obdobja in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Glede na leto 2011 se je kazalnik v letu 2017 zmanjšal za 9,2 %, kar je za podjetje ugodno. V povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 5,4 %. 428 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Neto dolg je bil v letu 2017 negativen in je znašal −1.985.706 EUR. Glede na leto Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA 2010, ko je bil neto dolg pozitiven, to predstavlja izboljšanje. Gibanje v obdobju 1.000.000 16,00 2010−2017 je bilo različno. V obdobju 2010−2014 je bil neto dolg pozitiven, v ostalih 14,00 500.000 letih pa negativen, kar je za podjetje ugodnejše. 12,00 ) R 0 A 10,00 U D T E I v 8,00 B ( E Neto dolg na EBITDA je bil v letu 2017 negativen in je znašal − -500.000 0,96. Glede na leto g l a o 6,00 n d g 2011 se je neto dolg na EBITDA povečal. -1.000.000 Gibanje v obdobju 2011−2017 je bilo ot 4,00 oldo različno. Neto dolg na EBITDA je bil v obdobju 2012−2014 Ne t pozitiven, v nadaljnjih letih 2,00 -1.500.000 Ne 0,00 pa negativen, kar je ob doseganju pozitivnega EBITDA za podjetje ugodno. -2.000.000 -2,00 -2.500.000 -4,00 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 415,1 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 %, kar kaže na zelo dobro likvidnost podjetja. Glede na leto 2010 se je kazalnik povečal Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA za več kot 2,8-krat. Povprečje obdobja je znašalo 507,0 %, kar pomeni, da so z dolgoročnimi viri financirana vsa dolgoročna sredstva in del kratkoročnih. Gibanje v obdobju 2010−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 30,2 %. 429 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 5.5 WIN SYSTEMS d.o.o. 5.5.1 Opis podjetja IZKAZNICA PODJETJA138 Win Systems d.o.o. Polni naziv: Win Systems proizvodnja, trgovina in svetovanje d.o.o. Naslov: Cesta na Lenivec 44, Sežana, 6210 Sežana Davčna številka: 36415359 Matična številka: 1965077000 Dejavnost po SKD 2008: C32.400 – Proizvodnja igrač in rekvizitov za igre in zabavo Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 100−149 https://www.bizi.si OPIS PODJETJA Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2004. Win Systems je vodilni dobavitelj tehnologije, ki nudi rešitve za upravljanje, elektronsko ruleto in igralne avtomate v industriji igralnic in loterij. Podjetje nenehno širi mrežo poslovnih partnerstev in ustvarja inovativne rešitve. Posluje v več kot 60 državami po svetu. Zaposluje več kot 350 strokovnjakov po svetu. Podjetje začne delovati kot GOLD CLUB GAMING d.o.o. s polnim nazivom podjetja GOLD CLUB GAMING proizvodnja, trgovina in svetovanje d.o.o.. Deluje od leta 2004 in je v navezi z igralnim salonom Gold Club Casino. Podjetje je vodilno na področju proizvajalcev igralnih aparatov v svetu, specializirani so na področju proizvodnje avtomatiziranih inteligentnih elektronskih rulet in Slot igralnih aparatov. Podjetje deluje pod standardno klasifikacijo dejavnosti R32.400 – Proizvodnja igrač in rekvizitov za igre in zabavo139. Leta 2017 se preimenuje in deluje po imenom Win Systems proizvodnja, trgovina in svetovanje d.o.o. 138 WIN SYSTEMS. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/Win_Systems_d.o.o.?enota=325928&EnotaStatus=1. 139 WIN SYSTEMS: https://winsysgroup.com/en/. 430 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 431 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 5.5.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 212.422 217.635 222.132 227.583 233.149 235.128 5.174.115 1.298.630 1.222.629 856.362 60.926 18.401.161 23.022.749 Dolgoročna sredstva 0 0 0 0 187.782 220.000 415.500 645.500 239.000 390.374 9.000 414.667 1.191.879 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 389.101 305.362 Dolgoročne finančne naložbe 0 0 0 0 187.782 220.000 415.500 645.500 239.000 390.374 9.000 0 0 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 744.000 Odložene terjatve za davek 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4.646 122.152 Kratkoročna sredstva 204.074 209.289 213.786 219.237 37.021 6.782 4.758.615 653.130 983.629 465.988 51.926 17.986.494 21.806.906 Zaloge 0 0 0 0 0 0 0 210.000 0 0 0 3.780.793 3.843.880 Kratkoročne finančne naložbe 191.685 187.782 187.782 187.782 0 0 1.020.000 359.692 926.893 393.928 0 0 593.780 Kratkoročne poslovne terjatve 234 10.975 18.095 25.529 32.347 3.509 11.738 74.708 56.252 58.848 50.067 13.662.012 16.274.419 Denarna sredstva 12.155 10.532 7.909 5.926 4.674 3.273 3.726.877 8.730 484 13.212 1.859 543.689 1.094.827 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 8.348 8.346 8.346 8.346 8.346 8.346 0 0 0 0 0 0 23.964 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 212.421 217.634 222.132 227.583 233.149 235.128 5.174.115 1.298.630 1.222.629 856.362 60.926 18.401.162 23.022.750 Kapital 211.466 216.683 222.096 227.583 233.121 235.095 75.933 137.172 -3.918 -210.214 17.318 13.532.268 15.848.092 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 54.664 77.268 Dolgoročne obveznosti 0 0 0 0 0 0 5.098.149 1.084.729 995.319 0 0 0 0 Dolgoročne finančne obveznosti 0 0 0 0 0 0 5.098.149 1.084.729 995.319 0 0 0 0 Kratkoročne obveznosti 956 951 36 0 28 33 33 76.729 231.228 1.066.576 43.608 4.759.620 7.017.411 Kratkoročne finančne obveznosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1.000.000 0 2.693 3.251.313 Kratkoročne poslovne obveznosti 956 951 36 0 28 33 33 76.729 231.228 66.576 43.608 4.756.927 3.766.098 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 54.610 79.979 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe WIN SYSTEMS d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 23.022.749 EUR. Glede na leto 2005, ko je podjetje šele pričelo s poslovanjem, so bila sredstva v letu 2017 za 108-krat višja. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Do leta 2011 so sredstva konstantno rasla, do leta 2015 je njihova vrednost padala, nato je spet narasla. Dolgoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 1.191.879 EUR oziroma 5,2 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale dolgoročne poslovne terjatve, ki so znašale 744.000 EUR oziroma 62,4 % dolgoročnih sredstev. Večinoma so dolgoročna sredstva predstavljala manjši delež celotnih sredstev, razen v letih 2009 in 2010. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2009−2017 je bilo različno. V letu 2005, ko je podjetje pričelo s poslovanjem, ni imelo evidentiranih dolgoročnih sredstev. V letu 2009 so dolgoročne finančne naložbe predstavljale 100 % dolgoročnih sredstev. Najvišjo vrednost dolgoročnih sredstev je podjetje evidentiralo v letu 2017. 432 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala kratkoročna sredstva, in sicer 21.806.906 EUR oziroma 94,7 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale kratkoročne poslovne terjatve, ki so znašale 16.274.419 EUR oziroma 74,6 % kratkoročnih sredstev. Večinoma so kratkoročna sredstva predstavljala največji delež celotnih sredstev, razen v letih 2009 in 2010. Glede na leto 2005, ko je podjetje pričelo s poslovanjem, so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za 107-krat. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno. V obdobju 2005−2008 so kratkoročna sredstva predstavljala več kot 96 % celotnih sredstev, kasneje se je njihov delež znižal. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 15.848.092 EUR oziroma 68,8 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2005−2017 je bilo različno. V obdobjih 2005−2010 in 2016-2017 je kapital predstavljal največji del obveznosti do virov sredstev, v obdobju 2011−2015 je bil delež kapitala nižji od 50 %, pri čemer je bila vrednost kapitala v letih 2013 in 2014 negativna. V povprečju je delež kapitala znašal 58,2 %. Glede na leto 2005, ko je podjetje pričelo s poslovanjem, je bil kapital v letu 2017 višji za 75-krat. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 7.174.658 EUR oziroma 31,2 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je večinoma predstavljalo manjši del financiranja podjetja, razen v obdobju 2011−2015. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del predstavljale kratkoročne obveznosti, in sicer 7.017.411 EUR oziroma 97,8 %, kar predstavlja 30,5 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2005, ko je podjetje pričelo s poslovanjem, so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 pomembno višje. ) Finančne in poslovne obveznosti Obveznosti do virov sredstev RUE ) 8.000.000 25.000.000 R v( U it 7.000.000 E s v 20.000.000 o ( n 6.000.000 v z e e ts v 15.000.000 5.000.000 d b e o r e s 4.000.000 10.000.000 nv ov o r 3.000.000 l i s v 5.000.000 o o p 2.000.000 d i ni t 1.000.000 0 e os n n č 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 z n 0 e a v -5.000.000 n 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 i b F O Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Dolgoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 433 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 0 0 0 0 0 0 0 0 210.000 0 388.800 25.262.479 22.959.152 Čisti prihodki od prodaje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 388.800 25.495.803 22.038.750 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -526.166 789.240 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 292.842 111.201 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 0 0 0 0 0 0 210.000 0 0 0 19.961 Poslovni odhodki 1.227 104 102 109 111 119 5.484 72.910 225.114 177.800 122.950 17.390.298 19.337.851 Stroški blaga, materiala in storitev 1.227 104 102 109 111 119 5.484 71.381 12.852 25.302 348 13.768.780 15.660.136 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10.519.796 11.946.494 Stroški storitev 1.227 104 102 109 111 119 5.484 71.381 12.852 25.302 348 3.248.984 3.713.642 Stroški dela 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2.760.136 2.721.919 Odpisi vrednosti 0 0 0 0 0 0 0 0 210.000 152.498 122.602 795.904 916.664 Drugi poslovni odhodki 0 0 0 0 0 0 0 1.529 2.262 0 0 65.478 39.132 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -1.227 -104 -102 -109 -111 -119 -5.484 -72.910 -15.114 -177.800 265.850 7.872.181 3.621.301 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) -1.227 -104 -102 -109 -111 -119 -5.484 -72.910 194.886 -25.302 388.452 8.668.084 4.537.965 Finančni prihodki 4.912 7.141 7.125 7.143 7.122 2.586 14.905 264.719 104.105 26.506 0 534.432 1.397.624 Finančni odhodki 0 0 0 0 0 0 160.237 130.569 230.079 56.138 17.184 284.394 2.250.500 Drugi prihodki 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1.136 0 12.437 10.460 Drugi odhodki 0 0 0 0 0 0 8.346 0 2 0 0 6 3.015 Celotni poslovni izid 3.685 7.037 7.023 7.034 7.011 2.467 -159.162 61.240 -141.090 -206.296 248.666 8.134.650 2.775.870 Skupaj davki 922 1.761 1.615 1.548 1.472 493 0 0 0 0 21.137 1.282.343 449.006 Čisti poslovni izid 2.763 5.276 5.408 5.486 5.539 1.974 -159.162 61.240 -141.090 -206.296 227.529 6.852.307 2.326.864 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje WIN SYSTEMS d.o.o. realiziralo 22.959.152 EUR prihodkov. Podjetje je imelo prve prihodke v letu 2013, pri čemer le-ti predstavljajo druge poslovne prihodke, od leta 2015 dalje pa je podjetje generiralo prihodke iz prodaje. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 19.337.851 EUR. Podjetje je ustvarjalo poslovne odhodke že od leta 2005, ko je pričelo s poslovanjem, a so bili le-ti takrat ustrezno nizki. V letu 2013 so bili poslovni odhodki višji od prihodkov, v obdobju 2015−2017 pa nižji. Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v obdobju 2015−2017 v povprečju znašal 61,6 %. V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali odpisi vrednosti (v povprečju 57,6 %), sledijo stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 36,1 %), med njimi največ stroški storitev (11,6 % vseh poslovnih odhodkov). Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, razen v letih 2011, 2013 in 2014. 434 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 3.621.301 EUR. Glede na leto 2005, ko je bil EBIT negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBIT v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Podjetje je v obdobju 2005−2014 ustvarjalo izgubo iz poslovanja, v nadaljnjih letih pa dobiček, ki je bil najvišji v letu 2016 in je presegal 7,8 milijona EUR. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 4.527.965 EUR. Glede na leto 2005, ko je bil EBITDA negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBITDA v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Podjetje je v obdobju 2005−2012 in v letu 2014 generiralo negativen EBITDA, v nadaljnjih letih pa je bil EBITDA pozitiven. Najvišji EBITDA je bil v letu 2016 in je presegal 8,6 milijona EUR. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 2.326.864 EUR. Glede na leto 2005, ko je podjetje šele pričelo s poslovanjem in je bil dobiček minimalen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, in sicer v obdobju 2005−2010, v letu 2012 in v obdobju 2015−2017, v ostalih letih je podjetje poslovalo z izgubo. Dobiček je bil najvišji v letu 2016 in je presegal 6,8 milijona EUR. 435 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 109,81 103,00 Dodana vrednost v EUR -1.227 -104 -102 -109 -111 -119 -5.484 -72.910 194.886 -25.302 388.452 11.428.220 7.259.884 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR - - - - - - - - - - - 104.073 70.484 EBIT marža v % - - - - - - - - - - 68,4% 30,9% 16,4% EBITDA marža v % - - - - - - - - - - 99,9% 34,0% 20,6% Neto marža v % - - - - - - - - - - 58,5% 26,9% 10,6% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) 2,6% 2,5% 2,5% 2,4% 2,4% 0,8% -102,3% 57,5% -211,8% 192,7% -235,9% 101,1% 15,8% Donosnost sredstev v % (ROA) 2,6% 2,5% 2,5% 2,4% 2,4% 0,8% -5,9% 1,9% -11,2% -19,8% 49,6% 74,2% 11,2% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % - - - - - - - - 93,3% - 316,2% 145,3% 118,7% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti 213,47 220,07 5.938,50 - 1.322,18 205,52 144.200,45 8,51 4,25 0,44 1,19 3,78 3,11 Neto obratni kapital v EUR 203.117 208.338 213.750 219.237 36.993 6.749 4.758.582 576.401 752.401 399.412 8.318 13.229.568 18.040.808 Koeficient obračanja zalog - - - - - - - - - - - 13,49 5,78 Dnevi vezave zalog - - - - - - - - - - - 27,06 63,14 Koeficient obračanja terjatev - - - - - - - - - - 7,14 3,72 1,47 Dnevi vezave terjatev - - - - - - - - - - 51,12 98,15 247,90 Koeficient obračanja obveznosti - - - - - - - - - - - 4,38 2,80 Dnevi vezave obveznosti - - - - - - - - - - - 83,28 130,20 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % 99,6% 99,6% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 1,5% 10,6% -0,3% -24,5% 28,4% 73,5% 68,8% Servisiranje dolga 2,25 50,72 53,02 50,33 49,90 16,59 -0,91 0,30 0,15 -0,23 2,50 0,43 0,15 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - - - - - - - - 0,31 - 0,14 0,27 0,68 Neto dolg v EUR -203.840 -198.314 -195.691 -193.708 -4.674 -3.273 351.272 716.307 67.942 592.860 -1.859 -540.996 1.562.706 Neto dolg na EBITDA - 1.933,43 1.931,40 1.786,23 893,61 33,39 -31,73 -7,32 2,01 -13,06 0,76 -0,03 0,11 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % - - - - 124,1% 106,9% 1245,3% 189,3% 414,8% -53,8% 192,4% 3263,4% 1329,7% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Podjetje je v letu 2017 imelo 103 zaposlene. Z zaposlovanjem je pričelo v letu 2016. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 7.259.884 EUR. Glede na leto 2005, ko je bila dodana vrednost negativna, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Dodana vrednost je bila večinoma negativna, v letih, ko je podjetje ustvarjalo prihodke, pa je bila pozitivna. 436 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 70.484 EUR dodane vrednosti. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 16,4 %. Glede na leto 2015, ko je podjetje pričelo generirati prihodke iz prodaje in je EBIT marža znašala 68,4 %, se je le-ta pomembno znižala. Povprečje obdobja 2015−2017 je znašalo 38,6 %. EBIT marža je padala po stopnji 50,8 %, sicer pa je bila v vseh letih pozitivna. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 20,6 %. Glede na leto 2015, ko je podjetje pričelo generirati prihodke iz prodaje in je EBITDA marža znašala 99,9 %, se je le-ta pomembno znižala. Povprečje obdobja 2015−2017 je znašalo 51,5 %. EBITDA marža je padala po stopnji 52,7 %, sicer pa je bila v vseh letih pozitivna. Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto marža) je v letu 2017 znašal 10,6 %. Glede na leto 2015, ko je podjetje pričelo generirati prihodke iz prodaje in je neto marža znašala 58,5 %, se je le-ta pomembno znižala. Povprečje obdobja 2015−2017 je znašalo 32,0 %. Neto marža je padala po stopnji 57,4 %, sicer pa je bila v vseh letih pozitivna. Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 15,8 %. Glede na leto 2005 se je ROE v letu 2017 za 6-krat povečal. ROE je bil večinoma pozitiven. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 11,2 %. Glede na leto 2005 se je ROA v letu 2017 za 4,3-krat povečal. ROA je bil večinoma pozitiven. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 118,7 %. Glede na leto 2015, ko je podjetje pričelo z generiranjem prihodkov iz prodaje, se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 znižala za 62,5 %. Povprečje obdobja 2015−2017 je znašalo 193,4 %, kar nam kaže, da je podjetje v povprečju generiralo več poslovnih prihodkov, kot je bila višina poslovnih odhodkov. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 3,11. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 pomembno zmanjšal. Kazalnik je bil v celotnem obdobju opazovanja višji od 1, kar nam kaže, da je podjetje svoje tekoče kratkoročne obveznosti sposobno poplačati s kratkoročnimi sredstvi. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 18.040.808 EUR. Glede na leto 2005 se je neto obratni kapital v letu 2017 pomembno povečal. Neto obratni kapital je bil v celotnem obdobju opazovanja pozitiven. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 5,78, obrat zalog pa je bil v povprečju na 63,14 dneva. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 1,47, obrat terjatev pa je bil v povprečju na 247,90 dneva. 437 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 2,80, obveznosti pa so bile v povprečju vezane 130,20 dneva. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 68,8 %. Glede na leto 2005 se je stopnja lastniškosti financiranja v letu 2017 znižala za 30,9 %. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. V obdobju 2005−2010 je bila stopnja lastniškosti financiranja 100 % oziroma 99,6 %, v obdobju 2011−2015 pa je bila precej nižja od 50 % ali tudi negativna, oboje pa je za podjetje neugodno. Šele v letih 2016 in 2017 je podjetje doseglo stopnjo lastniškosti financiranja, ki je priporočljiva za uspešno poslovanje. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,15. Glede na leto 2005 se je kazalnik v letu 2017 znižal za 93,3 %. Vrednost kazalnika je bila večinoma pozitivna. V obdobju 2005−2010 je bila vrednost kazalnika višja od 1, kar kaže na to, da podjetje z ustvarjenim denarnim tokom pokrije celotne odhodke in ni potrebe po dodatnem financiranju. V nadaljnjih letih pa je bila vrednost kazalnika nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,68. Glede na leto 2015 se je kazalnik v letu 2017 povišal za 4,8-krat, kar je za podjetje neugodno. Povprečje obdobja je znašalo 0,36 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. Gibanje v obdobju 2015−2017 je bilo različno, vrednosti kazalnika so se povečevale. Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Neto dolg je v letu 2017 znašal 1.562.706 EUR. Glede na leto 2005, ko je bil 2.000.000 2.500,00 neto dolg negativen, to predstavlja poslabšanje. Neto dolg je bil večinoma 1.500.000 2.000,00 negativen, kar je za podjetje ugodno, razen v obdobju 2011−2014 ter v letu 2017. )R AD U 1.000.000 1.500,00 T E I v B ( E Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 0,11 . Neto dolg na EBITDA je bil g a ol 500.000 1.000,00 n d g večinoma pozitiven, med drugim tudi zaradi generiranja negativnih vrednosti l o o t d 0 500,00 o Ne t EBITDA, kar za podjetje ni ugodno. Ne -500.000 0,00 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 1.329,7 %. -1.000.000 -500,00 Glede na leto 2009, ko je podjetje prvič evidentiralo dolgoročna sredstva, se 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 je kazalnik v letu 2017 pomembno zvišal. Razen v letu 2014 so bile vrednosti Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA kazalnika vselej pozitivne in večje od 100 %, kar pomeni, da so z dolgoročnimi viri financirana vsa dolgoročna sredstva in del kratkoročnih, kar kaže na dobro likvidnost podjetja. 438 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 5.6 ZUUM d.o.o. 5.6.1 Opis podjetja ZUUM, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O. IZKAZNICA PODJETJA140 Zuum d.o.o. Polni naziv: ZUUM, proizvodnja in trgovina d.o.o. Naslov: Hrastje 52K, 4000 Kranj Davčna številka: 21862206 Matična številka: 2062321000 Dejavnost po SKD 2008: C32.400 – Proizvodnja igrač in rekvizitov za igre in zabavo Povprečno število zaposlenih v letu 2017: 10−19 https://www.bizi.si OPIS PODJETJA Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2005 s poudarkom na oblikovanju, tehnologiji in uporabniški izkušnji pri oblikovanju inovativnih igralniških rešitev. Podjetje ima sedež v Sloveniji in tudi v Las Vegasu, ZDA.141 140 ZUUM. 2019. Iskalnik po poslovnih subjektih: https://www.ajpes.si/podjetje/ZUUM_d.o.o.?enota=330520&EnotaStatus=1. 141 ZUUM: http://www.zuumgaming.com/. 439 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 5.6.2 Analiza računovodskih izkazov in izračunanih kazalnikov BILANCA STANJA v EUR 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SREDSTVA 333.978 788.387 757.378 560.828 1.261.975 1.817.813 1.861.380 2.428.626 2.689.549 3.219.299 3.836.388 5.590.010 6.552.960 Dolgoročna sredstva 33.964 38.737 19.873 72.926 113.741 288.352 426.352 305.959 235.762 230.695 494.189 1.417.213 1.141.737 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 19.998 22.071 16.124 71.894 113.741 101.106 123.107 103.950 141.569 116.035 89.955 46.797 50.952 Opredmetena osnovna sredstva 13.111 15.457 3.048 1.032 0 187.246 303.245 202.009 94.193 114.659 132.304 1.121.053 1.090.784 Dolgoročne finančne naložbe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 271.930 249.363 0 Odložene terjatve za davek 856 1.210 701 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kratkoročna sredstva 299.066 749.650 737.505 487.890 977.228 1.286.829 1.233.265 1.873.273 2.242.063 2.957.332 3.321.461 4.171.306 5.405.125 Zaloge 192.152 540.911 319.970 339.910 504.031 815.305 905.724 903.001 912.064 1.387.717 1.135.199 1.644.813 2.969.608 Kratkoročne finančne naložbe 0 42.518 788 788 788 10.788 788 788 0 123.548 0 0 0 Kratkoročne poslovne terjatve 74.553 143.449 121.758 128.804 442.471 454.324 288.989 941.673 1.233.324 1.180.223 1.857.580 1.772.944 1.387.655 Denarna sredstva 32.361 22.772 294.989 18.388 29.938 6.412 37.764 27.811 96.675 265.844 328.682 753.549 1.047.862 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 948 0 0 12 171.006 242.632 201.763 249.394 211.724 31.272 20.738 1.491 6.098 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 333.978 788.387 757.378 560.828 1.261.975 1.817.813 1.861.380 2.428.626 2.689.549 3.219.299 3.836.388 5.590.010 6.552.959 Kapital -295.155 -566.925 -723.429 -692.029 -650.183 -584.784 -1.044.606 141.705 187.139 233.945 16.341 1.088.054 976.234 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti 0 0 1.359.111 1.104.111 1.700.212 2.210.212 2.560.212 1.505.700 1.539.700 1.589.700 1.589.700 1.589.700 2.759.953 Dolgoročne finančne obveznosti 0 0 1.359.111 1.104.111 1.700.212 2.210.212 2.560.212 1.505.700 1.539.700 1.589.700 1.589.700 1.589.700 2.759.953 Kratkoročne obveznosti 629.133 1.355.312 121.696 148.746 211.946 192.385 345.774 781.221 962.710 1.395.654 2.101.740 2.910.605 2.806.059 Kratkoročne finančne obveznosti 606.072 1.286.096 75.401 75.401 0 30.000 0 220.000 212.000 116.000 0 0 0 Kratkoročne poslovne obveznosti 23.062 69.216 46.295 73.345 211.946 162.385 345.774 561.221 750.710 1.279.654 2.101.740 2.910.605 2.806.059 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 128.607 1.651 10.713 KOMENTAR NA BILANCO STANJA Sredstva družbe ZUUM d.o.o. so na dan 31. 12. 2017 znašala 6.552.960 EUR. Glede na leto 2005 so bila sredstva v letu 2017 višja za več kot 19-krat. Gibanje vrednosti sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 35,1 %. Dolgoročna sredstva so na dan 31. 12. 2017 znašala 1.141.737 EUR oziroma 17,4 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljala opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe ipd.), ki so znašala 1.090.784 EUR oziroma 95,5 % dolgoročnih sredstev. Dolgoročna sredstva so v celotnem opazovanem obdobju predstavljala manjši delež celotnih sredstev. Glede na leto 2005 so bila dolgoročna sredstva v letu 2017 višja za več kot 33-krat. Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 59,8 %. 440 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Večino sredstev so na dan 31. 12. 2017 predstavljala kratkoročna sredstva, in sicer 5.405.125 EUR oziroma 82,5 % sredstev. Med njimi so največji del predstavljale zaloge, ki so znašale 2.969.608 EUR oziroma 54,9 % kratkoročnih sredstev. Kratkoročna sredstva so v celotnem opazovanem obdobju predstavljala največji delež celotnih sredstev. Glede na leto 2005 so bila kratkoročna sredstva v letu 2017 višja za 18-krat. Gibanje vrednosti kratkoročnih sredstev v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 34,5 %. Na dan 31. 12. 2017 je kapital znašal 976.234 EUR oziroma 14,9 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Kapital je v celotnem opazovanem obdobju predstavljal manjši del obveznosti do virov sredstev. V povprečju je delež kapitala znašal -35,7 %. Glede na leto 2005, ko je bil kapital negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje vrednosti kapitala v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Večinoma je bil kapital negativen, natančneje v obdobju 2005−2011, v nadaljnjih letih je bil pozitiven. Na dan 31. 12. 2017 so ostale obveznosti razen kapitala znašale 5.576.725 EUR oziroma 85,1 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Dolžniško financiranje je v celotnem opazovanem obdobju predstavljalo največji del financiranja podjetja. Med ostalimi obveznostmi razen kapitala so v letu 2017 največji del zajemale kratkoročne obveznosti, in sicer 2.806.059 EUR oziroma 50,3 %, kar predstavlja 42,8 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2005 so bile ostale obveznosti razen kapitala v letu 2017 višje za več kot 8,8-krat. Gibanje vrednosti ostalih obveznosti razen kapitala v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 23,8 %. ) Finančne in poslovne obveznosti R Obveznosti do virov sredstev UE 6.000.000 ) v( R 7.000.000 it UE 5.000.000 6.000.000 os v( n z v e 5.000.000 e v t 4.000.000 sd ob 4.000.000 e e rs n 3.000.000 3.000.000 ov ov l ri 2.000.000 os v 2.000.000 p o d 1.000.000 n i it en 1.000.000 0 os č n n z a -1.000.000 e ni v 0 F b -2.000.000 O 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Dolgoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kapital ostale obveznosti-razen kapitala Kratkoročne poslovne obveznosti 441 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 IZKAZ USPEHA v EUR 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki 0 0 335.379 106.027 520.230 361.538 233.597 1.240.357 1.485.194 1.164.683 4.278.052 6.963.157 7.000.606 Čisti prihodki od prodaje 0 0 324.801 98.500 519.410 361.538 233.597 1.230.769 1.485.194 953.556 4.224.011 7.195.683 6.277.416 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 211.127 54.030 -314.634 331.360 Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...) 0 0 10.578 7.527 820 0 0 9.588 0 0 11 82.108 391.830 Poslovni odhodki 292.331 238.901 444.263 31.850 423.008 284.924 559.665 1.131.101 1.325.413 1.150.897 3.990.020 5.848.311 6.191.645 Stroški blaga, materiala in storitev 291.046 227.595 429.422 25.155 325.976 252.197 494.754 1.000.838 1.158.234 936.358 3.698.089 5.200.187 5.701.861 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 11.346 4.537 318.902 0 225.804 95.324 160.660 563.371 687.287 516.955 2.925.844 3.907.714 4.876.175 Stroški storitev 279.700 223.058 110.520 25.155 100.172 156.873 334.094 437.467 470.947 419.403 772.245 1.292.473 825.686 Stroški dela 0 5.071 9.195 0 84.824 14.671 27.459 83.150 125.555 172.541 235.312 402.040 381.618 Odpisi vrednosti 1.060 6.089 5.646 6.695 12.208 17.871 37.090 46.733 41.281 40.823 51.888 240.392 105.494 Drugi poslovni odhodki 225 146 0 0 0 185 362 380 343 1.175 4.731 5.692 2.672 Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) -292.331 -238.901 -108.884 74.177 97.222 76.614 -326.068 109.256 159.781 13.786 288.032 1.114.846 808.961 Izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) -291.271 -232.812 -103.238 80.872 109.430 94.485 -288.978 155.989 201.062 54.609 339.920 1.355.238 914.456 Finančni prihodki 517 3.660 3.482 6.946 590 2.560 5.161 4.099 10.891 102.764 105.283 180.116 40.260 Finančni odhodki 12.886 38.138 50.884 49.019 56.008 13.777 138.913 84.014 120.470 65.856 107.457 75.590 147.430 Drugi prihodki 0 1.131 292 4 42 2 2 2.466 4 4 1.778 6 104 Drugi odhodki 0 0 1 7 0 1 4 7 702 4 0 556 1.093 Celotni poslovni izid -304.700 -272.248 -155.995 32.101 41.846 65.398 -459.822 31.800 49.504 50.694 287.636 1.218.822 700.802 Skupaj davki 0 -355 507 701 0 0 0 0 4.070 3.888 25.240 147.108 130.611 Čisti poslovni izid -304.700 -271.893 -156.502 31.400 41.846 65.398 -459.822 31.800 45.434 46.806 262.396 1.071.714 570.191 KOMENTAR NA IZKAZ USPEHA V letu 2017 je podjetje ZUUM d.o.o. realiziralo 7.000.606 EUR prihodkov. Podjetje je pričelo generirati prihodke v letu 2007. Poslovni odhodki so v letu 2017 znašali 6.191.645 EUR. Glede na leto Gibanje poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov 2005, ko je podjetje šele začelo s poslovanjem, to predstavlja pomembno ) 8.000.000 R povečanje. UE v 7.000.000 ( i kd 6.000.000 o Poslovni prihodki so v povprečju rasli počasneje kot poslovni odhodki, hdo 5.000.000 / i povprečna letna rast prihodkov v obdobju 2007−2017 je znašala kd 4.000.000 ohi 101,6 %, povprečna letna rast poslovnih odhodkov pa 160,4 %. rp 3.000.000 in Poslovni odhodki večinoma niso presegali prihodkov, razen v letih 2007 in vo 2.000.000 lso 2011. Delež poslovnih odhodkov v prihodkih je v povprečju znašal P 1.000.000 100,7 %. 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Poslovni prihodki Poslovni odhodki 442 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 V celotnem obdobju so znotraj poslovnih odhodkov največji delež predstavljali stroški blaga, materiala in storitev (v povprečju 87,3 %), med njimi največ nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala (50,3 % vseh poslovnih odhodkov), sledijo stroški dela (v povprečju 7,5 %). Podjetje je v obdobju 2005−2017 večinoma poslovalo pozitivno, izguba je bila le v obdobju 2005−2007 in v letu 2011. V letu 2017 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 808.961 EUR. Glede na leto 2005, ko je bil EBIT negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBIT v obdobju 2005−2017 je bilo različno. EBIT je bil večinoma pozitiven, razen v obdobju 2005−2007 in v letu 2011. Največji dobiček iz poslovanja je podjetje generiralo v letu 2016, ko je le-ta presegel 1,1 milijona EUR. V letu 2017 je izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal 914.456 EUR. Glede na leto 2005, ko je bil EBITDA negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBITDA v obdobju 2005−2017 je bilo različno. EBITDA je bil večinoma pozitiven, razen v obdobju 2005−2007 in v letu 2011. Največji EBITDA je podjetje generiralo v letu 2016, ko je le-ta presegel 1,3 milijona EUR. Čisti poslovni izid je v letu 2017 znašal 570.191 EUR. Glede na leto 2005, ko je bil čisti poslovni izid negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje čistega poslovnega izida v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Podjetje je večinoma poslovalo z dobičkom, razen v obdobju 2005−2007 in v letu 2011. Največji dobiček je podjetje generiralo v letu 2016, ko je le-ta presegel 1 milijon EUR. 443 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 KAZALNIKI 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zaposlenih (povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur) 0,00 0,25 0,44 0,00 1,00 0,17 1,08 3,33 5,17 7,42 10,61 15,66 15,13 Dodana vrednost v EUR -291.271 -227.741 -94.043 80.872 194.254 109.156 -261.519 239.139 326.617 227.150 575.233 1.757.277 1.296.074 Dodana vrednost na zaposlenca v EUR - -910.964 -213.734 - 194.254 642.094 -242.147 71.814 63.175 30.613 54.216 112.214 85.663 EBIT marža v % - - -33,5% 75,3% 18,7% 21,2% -139,6% 8,9% 10,8% 1,4% 6,8% 15,5% 12,9% EBITDA marža v % - - -31,8% 82,1% 21,1% 26,1% -123,7% 12,7% 13,5% 5,7% 8,0% 18,8% 14,6% Neto marža v % - - -48,2% 31,9% 8,1% 18,1% -196,8% 2,6% 3,1% 4,9% 6,2% 14,9% 9,1% KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost kapitala v % (ROE) - 63,1% 24,3% -4,4% -6,2% -10,6% 56,4% -7,0% 27,6% 22,2% 209,7% 194,1% 55,2% Donosnost sredstev v % (ROA) - -48,5% -20,2% 4,8% 4,6% 4,2% -25,0% 1,5% 1,8% 1,6% 7,4% 22,7% 9,4% KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Gospodarnost poslovanja v % - - 75,5% 332,9% 123,0% 126,9% 41,7% 109,7% 112,1% 101,2% 107,2% 119,1% 113,1% KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti 0,48 0,55 6,06 3,28 4,61 6,69 3,57 2,40 2,33 2,12 1,58 1,43 1,93 Neto obratni kapital v EUR 276.004 680.433 691.210 414.545 765.282 1.124.444 887.491 1.312.052 1.491.353 1.677.678 1.219.722 1.260.701 2.599.065 Koeficient obračanja zalog - - 0,75 0,30 1,23 0,55 0,27 1,36 1,64 0,83 3,35 5,18 2,72 Dnevi vezave zalog - - 483,71 1.222,62 296,53 665,98 1.344,57 268,20 223,03 440,15 109,00 70,51 134,15 Koeficient obračanja terjatev - - 2,45 0,79 1,82 0,81 0,63 2,00 1,37 0,79 2,78 3,96 3,97 Dnevi vezave terjatev - - 149,02 464,24 200,72 452,69 580,72 182,48 267,26 461,93 131,25 92,08 91,89 Koeficient obračanja obveznosti - 0,10 5,52 0,00 1,58 0,51 0,63 1,24 1,05 0,51 1,73 1,56 1,71 Dnevi vezave obveznosti - 3.711,87 66,10 - 230,58 716,67 577,24 293,81 348,37 716,78 210,92 234,09 213,96 KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Stopnja lastniškosti financiranja v % -88,4% -71,9% -95,5% -123,4% -51,5% -32,2% -56,1% 5,8% 7,0% 7,3% 0,4% 19,5% 14,9% Servisiranje dolga -0,99 -0,96 -0,30 0,47 0,11 0,28 -0,61 0,06 0,06 0,07 0,08 0,22 0,11 Kreditna izpostavljenost iz poslovanja - - 0,40 1,18 0,55 1,24 1,59 0,50 0,73 1,27 0,36 0,25 0,24 Neto dolg v EUR 573.711 1.220.806 1.138.735 1.160.336 1.669.486 2.223.012 2.521.660 1.697.101 1.655.025 1.316.308 1.261.018 836.151 1.712.091 Neto dolg na EBITDA - -3,85 -11,43 14,21 12,93 20,60 -8,21 13,52 8,34 27,21 3,79 0,77 1,39 KAZALNIKI POKRITOSTI Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev v % -869,0% -1463,5% 3198,7% 565,1% 923,2% 563,7% 355,5% 538,4% 732,5% 790,5% 325,0% 188,9% 327,2% KOMENTAR NA IZRAČUNANE KAZALNIKE Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je bilo 15,13. Podjetje je pričelo z zaposlovanjem v letu 2006. V letu 2017 je podjetje ustvarilo dodano vrednost v višini 1.296.074 EUR. Glede na leto 2005, ko je bila dodana vrednost negativna, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje dodane vrednosti v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Dodana vrednost je bila v obdobju 2005−2007 ter v letu 2011 negativna, v ostalih letih pa pozitivna. 444 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 En zaposlenec podjetja je v letu 2017 ustvaril 85.663 EUR dodane vrednosti. Glede na leto 2006, ko je bila dodana vrednost na zaposlenca negativna, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje dodane vrednosti na zaposlenca v obdobju 2006−2017 je bilo različno. Negativne vrednosti so bile ustvarjene v letih 2006, 2007 in 2011, v ostalih letih pa je bila dodana vrednost na zaposlenca pozitivna. Delež poslovnega izida iz poslovanja v prihodkih od prodaje (EBIT marža) je v letu 2017 znašal 12,9 %. Glede na leto 2007, ko je bila EBIT marža negativna, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBIT marže v obdobju 2007−2017 je bilo različno. EBIT marža je bila večinoma pozitivna, razen v letih 2007 in 2011. Najvišja EBIT marža je bila v letu 2008 in je znašala 75,3 %. Delež poslovnega izida iz poslovanja pred davki, obrestmi in amortizacijo v prihodkih od prodaje (EBITDA marža) je v letu 2017 znašal 14,6 %. Glede na leto 2007, ko je bila EBITDA marža negativna, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje EBITDA marže Gibanje čistega poslovnega izida in neto marže v obdobju 2007− 1.200.000 50,0% 2017 je bilo različno. EBITDA marža je bila večinoma pozitivna, razen v 1.000.000 letih 2007 in 2011. Najvišja EBITDA marža je bila v letu 2008 in je znašala )R 0,0% UE 800.000 ) 82,1 %. v % ( d 600.000 -50,0% v( i z a i ž i 400.000 r n a -100,0% Delež čistega poslovnega izida v prihodkih od prodaje (neto marža) je v ov m l 200.000 ot osp letu 2017 znašal 9,1 i Ne %. Glede na leto 2007, ko je bila neto marža 0 -150,0% tsiČ negativna, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje neto marže -200.000 v -200,0% -400.000 obdobju 2007−2017 je bilo različno. Neto marža je bila večinoma pozitivna, -600.000 -250,0% razen v letih 2007 in 2011. Najvišja neto marža je bila v letu 2008 in je znašala 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 31,9 %. Čisti poslovni izid Neto marža v % Donosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 55,2 %. Glede na leto 2006 se je ROE v letu 2017 znižal za 12,4 %. Gibanje med leti 2006−2017 je bilo različno. ROE je bil večinoma pozitiven, razen v obdobju 2008−2010 in v letu 2012. Donosnost sredstev (ROA) je v letu 2017 znašala 14,2 %. Glede na leto 2006, ko je bil ROA negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje med leti 2005−2017 je bilo različno. ROA je bil večinoma pozitiven, razen v letih 2006, 2007 in 2011. Gospodarnost poslovanja je v letu 2017 znašala 113,1 %. Glede na leto 2007 se je gospodarnost poslovanja v letu 2017 povišala za 49,8 %. Večinoma je bila gospodarnost poslovanja višja od 100 %, razen v letih 2007 in 2011, ko so odhodki presegali prihodke. Povprečje obdobja je znašalo 123,8 %. Gibanje v obdobju 2004−2017 je bilo različno, v povprečju je bila realizirana rast gospodarnosti poslovanja 38,1 %. Kratkoročni koeficient likvidnosti je v letu 2017 znašal 1,93. Glede na leto 2005 se je kratkoročni koeficient likvidnosti v letu 2017 povečal za 4-krat. Povprečje obdobja je znašalo 2,85. V letih 2005 in 2006 so bile vrednosti kazalnika nižje od 1, v nadaljnjih letih pa višje od 445 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 1, kar pomeni, da je bilo podjetje sposobno s kratkoročnimi viri pokrivati tekoče kratkoročne obveznosti, ko le-te zapadejo v plačilo. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast kratkoročnega koeficienta likvidnosti 80,0 %. Neto obratni kapital podjetja je v letu 2017 znašal 2.599.065 EUR. Glede na leto 2006 se je neto obratni kapital v letu 2017 za 9,4-krat povečal. V celotnem opazovanem obdobju je bil neto obratni kapital pozitiven. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast 31,2 %. Koeficient obračanja zalog je v letu 2017 znašal 2,72. Glede na leto 2007 se je koeficient obračanja zalog v letu 2017 povečal za 3,6-krat, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 82,9 %. Leta 2017 je bil obrat zalog v povprečju na 134,15 dneva, kar je boljše od povprečja opazovanega obdobja. Koeficient obračanja terjatev je v letu 2017 znašal 3,97. Glede na leto 2007 se je koeficient obračanja terjatev v letu 2017 povečal za 62,2 %, kar je za podjetje ugodno. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, v povprečju pa je bila realizirana letna rast vrednosti koeficienta 42,5 %. Leta 2017 je bil obrat terjatev v povprečju na 91,89 dneva, kar je boljše od povprečja opazovanega obdobja. Koeficient obračanja obveznosti je v letu 2017 znašal 1,71. Glede na leto 2006 se je koeficient obračanja obveznosti v letu 2017 pomembno povečal. Gibanje v obdobju 2007−2017 je bilo različno, koeficient se je v povprečju povečeval, kar je za podjetje neugodno. Leta 2017 je bil obrat obveznosti v povprečju na 213,96 dneva, kar je slabše od povprečja opazovanega obdobja. Stopnja lastniškosti financiranja je v letu 2017 znašala 14,9 %. Glede na leto 2005, ko je bila stopnja lastniškosti financiranja negativna zaradi negativne vrednosti kapitala, to predstavlja pomembno izboljšanje. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. V obdobju 2005−2011 je bila stopnja lastniškosti financiranja negativna, kar je za podjetje neugodno, od leta 2012 naprej pa je bila stopnja lastniškosti financiranja pozitivna. Kazalnik servisiranje dolga oziroma pokritost odhodkov z ustvarjenim denarnim tokom je v letu 2017 znašal 0,11. Glede na leto 2005, ko je bil kazalnik negativen, to predstavlja pomembno izboljšanje. Vrednost kazalnika je bila v obdobju 2005−2017 ter v letu 2011 negativna, kar pomeni, da je podjetje ustvarjalo negativni denarni tok. V ostalih letih je bila vrednost pozitivna, kar kaže na ustvarjanje pozitivnega denarnega toka, a vselej nižja od 1, kar kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. 446 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA IGRALNIŠTVA 2020 Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja je v letu 2017 znašal 0,24. Glede na leto 2007 se je kazalnik v letu 2017 zmanjšal za 40,1 %, kar je za podjetje ugodno. Povprečje obdobja je znašalo 0,75 in kaže na dobro politiko podjetja glede odlokov plačil kupcev. V povprečju je bila realizirana letna rast vrednosti kazalnika 24,4 %. Gibanje neto dolga in neto dolga na EBITDA Neto dolg je v letu 2017 znašal 1.712.091 EUR. Glede na leto 2005 se je 3.000.000 30,00 neto dolg v letu 2017 povečal za skoraj 3-krat, kar je za podjetje 25,00 2.500.000 neugodno. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno, v povprečju je bila 20,00 ) R A realizirana letna rast vrednosti kazalnika 17,5 %. V celotnem opazovanem U 2.000.000 15,00 D E T I v B obdobju je bila vrednost neto dolga pozitivna. ( E 10,00 g l a o 1.500.000 n d 5,00 g o ol t d Neto dolg na EBITDA je v letu 2017 znašal 1,39 e . Glede na leto 2006, ko je 1.000.000 0,00 o N t Ne bil neto dolg na EBITDA negativen, to ni nujno slabo, saj je v letu 2006 -5,00 500.000 -10,00 podjetje ustvarjalo negativni denarni tok. Gibanje v obdobju 2006−2017 je bilo različno. Neto dolg na EBITDA je bil večinoma pozitiven, razen v letih 0 -15,00 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2006, 2007 in 2011, ko je bil EBITDA negativen. Neto dolg v EUR Neto dolg na EBITDA Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev je v letu 2017 znašala 327,2 % in kaže na dobro likvidnost podjetja. Gibanje v obdobju 2005−2017 je bilo različno. Razen v začetnih letih poslovanja, ko so bile vrednosti kazalnika negativne, je bila dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev vselej pozitivna in večja od 100 %, kar pomeni, da so z dolgoročnimi viri financirana vsa dolgoročna sredstva in del kratkoročnih. 447 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 6 ZAKLJUČEK V POSLOVANJE SLOVENSKIH IGRALNIŠKIH PODJETIJ V tem poglavju smo opisali poslovanje slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo s ponudbo klasičnih in posebnih iger na srečo ter poslovanje podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo igralniške opreme. Glede na dostopne podatke smo te podatke analizirali in komentirali. Analiza je pokazala, da je veliko slovenskih igralniških podjetij največje rasti prihodkov realiziralo predvsem v letih 2007, 2008 oziroma 2009. Razlogi za to so različni. Med drugim je razlog najverjetneje tudi to, da se je po letu 2008 zmanjšalo število koncesij na področju igralništva in posledično so se obiskovalci iz igralnic in igralnih salonov, ki jim koncesija ni bila podaljšana, preusmerili v druge igralnice in igralne salone, ki so bili na voljo. Kaj bi še lahko bilo? V nadaljnjih letih se je rast prihodkov v večini igralnic in igralnih salonov umirila. Zanimivo je dejstvo, da globalna recesija, ki se je pojavila v letu 2008 in kasneje, ni imela večjega negativnega vpliva na poslovanje igralnic in igralnih salonov s koncesijo. Drugačna dinamika je vidna v poslovanju podjetij, ki proizvajajo igralniško opremo. Slednja so povečala prihodke predvsem v zadnjih opazovanih letih, kar lahko najverjetneje pripišemo vedno večjemu povpraševanju po inovativnih rešitvah za privabljanje večjega števila strank v igralnice in igralne salone. 448 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA KAKO KONCESIONARJI OCENJUJEJO STANJE SLOVENSKEGA IGRALNIŠTVA PRED COVID-19 Avtor: Andrej Raspor 449 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 450 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 1 UVOD V KAKO KONCESIONARJI OCENJUJEJO STANJE SLOVENSKEGA IGRALNIŠTVA Poleg kvantitativnih raziskav je dobro opraviti tudi kvalitativne. Temu je namenjeno to poglavje. Izvedli smo namreč raziskavo med slovenskimi podjetji, ki se ukvarjajo z igrami na srečo in jih povprašali o njihovem poslovanju, težavah s katerimi se soočajo in kaj bi si želeli, da se bi spremenilo v prihodnje. Slovensko igralništvo ni v dobri kondiciji, še posebej če ga primerjamo s stanjem pred letom 2000. Potem ko sta Casino Maribor in Ljubljana že končala v stečaju, Casino Portorož v prisilni poravnavi, je tudi Casino Bled neko obdobje bil plačilno nesposoben. Izgubo je beležil določena leta tudi HIT. Z vse več težavami se soočajo tudi številni manjši igralni saloni. Podjetja so odpuščala kadre142. Za padec prihodkov domači igralničarji krivijo zlasti neugodne razmere na italijanskem trgu, med razlogi za slabše poslovanje pa je v več letnih poročilih mogoče še vedno zaslediti protikadilsko zakonodajo, na katero se nekateri tudi po vseh teh letih od uvedbe 2007 očitno še niso prilagodili. Tudi prelaganje krivde na slabe razmere v Italiji le stežka zdrži resno presojo. Iztržek od iger na srečo v naši zahodni sosedi dosega vsako leto rekorde. Tudi spremenjen zakon, ki je omogočil samo prepoved vstopa v igralnice za največ tri leta, večjih posledic za poslovanje slovenskih igralniških družb za zdaj ni imel. Možnost samo prepovedi je namreč po nekaterih podatkih leta 2011 izkoristilo le okoli 1200 državljanov. Slovenske igralniške družbe so v zadnjih 15 letih bistveno premalo vlagale v razvoj in pridobivanje novih igralcev. Čeprav imamo v Sloveniji sorazmerno strogo igralniško zakonodajo, imamo v številnih pogledih še vedno konkurenčno prednost pred sosednjimi državami. Toda okno, v katerem bi lahko na Primorskem oblikovali mednarodno prepoznavno igralniško destinacijo, se vse hitreje zapira. Trenutno se slovenske igralnice pretežno bojujejo za iste goste, kar dolgoročno ne bo vzdržno. Če bodo želele pomembneje okrepiti svoje poslovanje, se bodo morale namreč povezati in na mednarodnih trgih nastopiti s skupno marketinško akcijo, ki bi v državo privabila nove igralce, ocenjuje eden od igralničarjev143. Drugi problem pri razvoju igralniške dejavnosti v Sloveniji je država. Zakonodaja je potrebna noveliranja. Potrebno je urediti status novih naprav in e-igralništva, ki se je pojavilo po tem ko je bila v Sloveniji sprejeta zakonodaja. . 142 Matjaž Polanič, 2012. Slovenske igralnice izgubljajo posel in tonejo v izgubo: https://www.dnevnik.si/1042556781. 143 Prav tam. 451 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 2 RAZISKAVA V SLOVENSKIH PODJETJIH, KI DELUJEJO NA PODROČJU IGRALNIŠTVA 2.1 Metodologija V okviru raziskave smo med slovenskimi podjetji, ki delujejo na področju igralništva izvedli spletno anketo v obdobju med 15. marcem in 15. junijem 2018. Da bi povečali odzivnost, saj je bila ta v prvi fazi zelo slaba, smo spletno anketo v istem obdobju dopolnili s telefonskim anketiranjem, ki so ga izvajali študenti FUDŠ. Podatke za potrebe naše raziskave smo zbirali s pomočjo enotnega anketnega vprašalnika. Spletni vprašalnik je bil postavljen v spletni aplikaciji 1ka, klasičen pa v Wordu. Vprašalnik je vseboval 10 vprašanj. Vključeval je demografske podatke (dejavnost, število zaposlenih) in vprašanja, ki se nanašajo na predmet raziskave (poslovanje, ključne omejitve). Anketiranci so imeli možnost podati tudi odprte opisne odgovore. Ti odgovori bodo zelo koristili pri kreiranju bodočih tovrstnih raziskav. 2.2 Obravnavana populacija V raziskavo smo vključili slovenska podjetja, ki delujejo na področju igralništva. Podatke o koncesiji smo dobili na spletni strani FURS144. Podatke o podjetju pa iz spletne baze Bizzi, za katere smo lahko pridobili elektronske naslove. Za velike delodajalce smo kontakte iskali posebej. Na dan 1. 3. 2018 je bilo takih podjetij 30. Na raziskavo se vsa niso odzvala, tako da je raziskovalni vzorec zajel 22 podjetij oz. 73 %. V tabeli (Tabela 19: Dejavnost) je predstavljena distribucija podjetij glede to ali gre za klasične ali posebne igre na srečo. Tako je 90 % takih, ki izvajajo posebne igre na srečo. Od tega 80 % takih, ki imajo enega ali več igralnih salonov. Odgovorila sta tudi predstavnika ponudnikov klasičnih iger na srečo. Tabela 19: Dejavnost Odgovori Frekvenca Veljavni 1 (Posebne igre na srečo - (podjetje ima enega ali več igralnih salonov)) 16 80% 2 (Posebne igre na srečo - (podjetje ima eno ali več igralnic)) 3 (Posebne igre na srečo - (podjetje ima enega ali več igralnih salonov in igralnic)) 2 10% 4 (Klasične igre na srečo - loterija in športne stave) 2 10% Skupaj 20 100% Za anketirance, ki so podali odgovore o številu zaposlenih (Tabela 20: Število zaposlenih), velja da jih 50 % spada v kategorijo do 49 zaposlenih, ostala polovica pa ima več kor 50 zaposlenih. 144 Izvleček iz registra koncesionarjev za igralnico: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/igre_na_sreco/posebne_igre_na_sreco/. 452 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Tabela 20: Število zaposlenih Odgovori Frekvenca Veljavni 1 (do 49 zaposlenih ) 10 50% 2 (od 50 do 249 zaposlenih ) 10 50% 3 ( nad 250 zaposlenih ) Skupaj 20 100% Izmed oseb, ki so podajale odgovore (Tabela 21: Funkcija v lastništvu ali znotraj podjetja) je bilo 40 % (ali 8 oseb) vodij igralnega salona, po 20 % (ali 4 osebe) sta bila direktor ali izvršni direktor, 10 % (ali 2 odgovora) pa lastnik ali član upravnega odbora. Iz tega lahko zaključimo, da so nam dajali odgovore dokaj kompetentni posamezniki, ki so seznanjeni s stanjem v slovenskem igralništvu, kar daje odgovorom visoko zanesljivost. Tabela 21: Funkcija v lastništvu ali znotraj podjetja Odgovori Frekvenca Veljavni 1 ( Lastnik podjetja (brez upravljavskih funkcij)) 2 (Lastnik podjetja (z upravljavskimi funkcijami)) 2 10% 3 ( Direktor podjetja ) 4 20% 4 ( Predsednik upravnega odbora ) 5 ( Član upravnega odbora (odgovoren za igralništvo)) 2 10% 6 ( Izvršni direktor (odgovoren za igralništvo)) 4 20% 7 (Vodja igralnega salona) 8 40% 8 (Drugo:) Skupaj 20 100% 2.2.1 Rezultati Z raziskavo smo najprej želeli ugotoviti (Tabela 33: Trenutno stanje; Graf 1: Trenutno stanje), kako anketiranci ocenjujejo trenutno stanje v poslovanju. Graf 1: Trenutno stanje 453 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Anketiranci ocenjujejo stanje slovenskega gospodarstva (povprečje na lestvici 1 do 5 je 3,4) nasploh dokaj dobro. Trditev ni dobila sicer nobenega odgovora »Zelo dobro«, ni pa dobila tudi nobenega odgovora »Zelo slabo«. Tabela 22: Trenutno stanje Odgovori Frekvenca Veljavni Slovenskega gospodarstva nasploh 1 (1 - ZELO SLABO ) 2 ( 2 - SLABO ) 4 18% 3 (3 - NITI SLABO NITI DOBRO ) 6 27% 4 (4 - DOBRO ) 12 55% 5 (5 - ZELO DOBRO ) 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENITI ) Skupaj 22 100% Slovenskega gostinstva in turizma 1 (1 - ZELO SLABO ) 2 9% 2 ( 2 - SLABO ) 4 18% 3 (3 - NITI SLABO NITI DOBRO ) 4 (4 - DOBRO ) 14 64% 5 (5 - ZELO DOBRO ) 2 9% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENITI ) Skupaj 22 100% Slovenskega igralništva 1 (1 - ZELO SLABO ) 2 9% 2 ( 2 - SLABO ) 6 27% 3 (3 - NITI SLABO NITI DOBRO ) 6 27% 4 (4 - DOBRO ) 8 36% 5 (5 - ZELO DOBRO ) 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENITI ) Skupaj 22 100% Bolje ocenjujejo anketiranci stanje slovenskega gostinstva in turizma (povprečje na lestvici 1 do 5 je 3,5). Največ odgovorov je pri trditvi »Dobro«. Trditev »Zelo dobro«, kot tudi trditev »Zelo slabo«, sta dobili 2 odgovora. Drugače pa ocenjujejo stanje slovenskega igralništva. Trditev »Dobro« je dobila le 8 odgovorov, ostali so »Slabo« ali »Zelo slabo«. Trditev »Zelo dobro« ni dobila nobenega odgovora. Tako lahko zaključimo, da pristojne osebe slovenske igralniške industrije na splošno niso zadovoljne s stanjem. Kje se skriva razlog njihovega nezadovoljstva nam bodo pokazale ugotovitve v nadaljevanju. Gibanje poslovnih rezultatov (Tabela 23: Gibanje poslovnih rezultatov; Graf 2: Gibanje poslovnih rezultatov) smo ugotavljali z vprašanjem: » Ali lahko na lestvici od 1 do 5 ocenite, ali so se poslovni rezultati […] v zadnjih 5 letih poslabšali ali izboljšali? « 454 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Graf 2: Gibanje poslovnih rezultatov Tako so mnenja da so njihova podjetja in svetovne igralniške panoge dokaj stabilni (ocena 3,5). 73 % jih ocenjuje, da so se v zadnjih letih rezultati podjetja izboljšali. Na svetovnem nivoju je takih, ki menijo da so se izboljšali 45%. Niso pa toliko optimistični glede ocene poslovanja slovenskega igralništva (ocena 3,0). 36 % je namreč takih, ki pravijo, da so se rezultati poslabšali. To se dokaj ujema s samo oceno, saj je tudi pri oceni poslovanja 27 % anketirancev navedlo tako stališče. To njihovo mnenje tudi potrjuje dejstvo, da se skoraj vsako leto v Sloveniji sili zapre ali pa proda kakšen igralni salon. Preživetje je namreč v veliki meri odvisno od koncentracije. Tabela 23: Gibanje poslovnih rezultatov Odgovori Frekvenca Odstotek ... vašega podjetja ... 1 (1 - POSLOVNI REZULTATI SO SE ZELO POSLABŠALI ) 2 (2 - POSLOVNI REZULTATI SO SE POSLABŠALI ) 6 27% 3 (3 - NITI IZBOLJŠALI NITI POSLABŠALI (NI SPREMEMB) ) 4 ( 4 - POSLOVNI REZULTATI SO SE IZBOLJŠALI ) 16 73% 5 (5 - POSLOVNI REZULTATI SO SE ZELO IZBOLJŠALI) 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENITI ) Skupaj 22 100% ... slovenske igralniške panoge ... 1 (1 - POSLOVNI REZULTATI SO SE ZELO POSLABŠALI ) 2 (2 - POSLOVNI REZULTATI SO SE POSLABŠALI ) 8 36% 3 (3 - NITI IZBOLJŠALI NITI POSLABŠALI (NI SPREMEMB) ) 6 27% 4 ( 4 - POSLOVNI REZULTATI SO SE IZBOLJŠALI ) 8 36% 5 (5 - POSLOVNI REZULTATI SO SE ZELO IZBOLJŠALI) 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENITI ) Skupaj 22 100% ... igralniške panoge kot celote na svetovnem nivoju ... 1 (1 - POSLOVNI REZULTATI SO SE ZELO POSLABŠALI ) 2 (2 - POSLOVNI REZULTATI SO SE POSLABŠALI ) 4 18% 3 (3 - NITI IZBOLJŠALI NITI POSLABŠALI (NI SPREMEMB) ) 6 27% 4 ( 4 - POSLOVNI REZULTATI SO SE IZBOLJŠALI ) 10 45% 5 (5 - POSLOVNI REZULTATI SO SE ZELO IZBOLJŠALI) 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENITI ) 2 9% Skupaj 22 100% Še boljši vpogled v poslovanje nam dajo problematični dejavniki poslovanja (Tabela 24: Problematični dejavniki poslovanja; Graf 3: Problematični dejavniki poslovanja). Ugotavljali smo jih z vprašanjem: » Ali lahko na lestvici od 1 do 5 ocenite, kako problematični so za delovanje in rast vašega podjetja spodaj našteti dejavniki«. 455 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Tabela 24: Problematični dejavniki poslovanja Odgovori Frekvenca Veljavni Pogoji financiranja 1 (1 - TO NI OVIRA ) 2 9% 2 (2 - TO JE MAJHNA OVIRA) 6 27% 3 (3 - NITI MAJHNA NITI ZNOSNA OVIRA) 8 36% 4 (4 - TO JE ŠE ZNOSNA OVIRA ) 4 18% 5 (5 - TO JE VELIKA OVIRA ) 2 9% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENIT) Skupaj 22 100% Cene najema in nakupa zemljišč ter poslovnih prostorov 1 (1 - TO NI OVIRA ) 2 (2 - TO JE MAJHNA OVIRA) 3 (3 - NITI MAJHNA NITI ZNOSNA OVIRA) 4 (4 - TO JE ŠE ZNOSNA OVIRA ) 2 100% 5 (5 - TO JE VELIKA OVIRA ) 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENIT) Skupaj 2 100% Zagotavljanje infrastrukture (telefonija, internet, električna energija, voda, ceste) 1 (1 - TO NI OVIRA ) 6 27% 2 (2 - TO JE MAJHNA OVIRA) 2 9% 3 (3 - NITI MAJHNA NITI ZNOSNA OVIRA) 4 18% 4 (4 - TO JE ŠE ZNOSNA OVIRA ) 8 36% 5 (5 - TO JE VELIKA OVIRA ) 2 9% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENIT) Skupaj 22 100% Igralniški davki 1 (1 - TO NI OVIRA ) 2 (2 - TO JE MAJHNA OVIRA) 3 (3 - NITI MAJHNA NITI ZNOSNA OVIRA) 2 9% 4 (4 - TO JE ŠE ZNOSNA OVIRA ) 4 18% 5 (5 - TO JE VELIKA OVIRA ) 16 73% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENIT) Skupaj 22 100% Koncesijska dajatev 1 (1 - TO NI OVIRA ) 2 (2 - TO JE MAJHNA OVIRA) 3 (3 - NITI MAJHNA NITI ZNOSNA OVIRA) 4 18% 4 (4 - TO JE ŠE ZNOSNA OVIRA ) 2 9% 5 (5 - TO JE VELIKA OVIRA ) 16 73% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENIT) Skupaj 22 100% Obstoječa zakonska in druga regulativa 1 (1 - TO NI OVIRA ) 2 (2 - TO JE MAJHNA OVIRA) 3 (3 - NITI MAJHNA NITI ZNOSNA OVIRA) 4 18% 4 (4 - TO JE ŠE ZNOSNA OVIRA ) 4 18% 5 (5 - TO JE VELIKA OVIRA ) 14 64% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENIT) Skupaj 22 100% Aktualne politične razmere 1 (1 - TO NI OVIRA ) 2 (2 - TO JE MAJHNA OVIRA) 4 18% 3 (3 - NITI MAJHNA NITI ZNOSNA OVIRA) 4 (4 - TO JE ŠE ZNOSNA OVIRA ) 8 36% 5 (5 - TO JE VELIKA OVIRA ) 8 36% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENIT) 2 9% Skupaj 22 100% Omejevanje uporabe tobačnih izdelkov (prepoved kajenja v zaprtih prostorih) 1 (1 - TO NI OVIRA ) 4 18% 456 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 2 (2 - TO JE MAJHNA OVIRA) 4 18% 3 (3 - NITI MAJHNA NITI ZNOSNA OVIRA) 6 27% 4 (4 - TO JE ŠE ZNOSNA OVIRA ) 4 18% 5 (5 - TO JE VELIKA OVIRA ) 4 18% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENIT) Skupaj 22 100% Reklamiranje igralniške dejavnosti 1 (1 - TO NI OVIRA ) 6 27% 2 (2 - TO JE MAJHNA OVIRA) 4 18% 3 (3 - NITI MAJHNA NITI ZNOSNA OVIRA) 6 27% 4 (4 - TO JE ŠE ZNOSNA OVIRA ) 4 18% 5 (5 - TO JE VELIKA OVIRA ) 2 9% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENIT) Skupaj 22 100% Možnost širjenja igralniške dejavnosti na nove lokacije 1 (1 - TO NI OVIRA ) 2 (2 - TO JE MAJHNA OVIRA) 2 9% 3 (3 - NITI MAJHNA NITI ZNOSNA OVIRA) 6 27% 4 (4 - TO JE ŠE ZNOSNA OVIRA ) 4 18% 5 (5 - TO JE VELIKA OVIRA ) 10 45% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENIT) Skupaj 22 100% Dostop do najnovejše igralniške tehnologije 1 (1 - TO NI OVIRA ) 4 18% 2 (2 - TO JE MAJHNA OVIRA) 2 9% 3 (3 - NITI MAJHNA NITI ZNOSNA OVIRA) 4 (4 - TO JE ŠE ZNOSNA OVIRA ) 8 36% 5 (5 - TO JE VELIKA OVIRA ) 8 36% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENIT) Skupaj 22 100% Pomanjkanje ustrezno izobraženega igralniškega kadra 1 (1 - TO NI OVIRA ) 2 (2 - TO JE MAJHNA OVIRA) 3 (3 - NITI MAJHNA NITI ZNOSNA OVIRA) 2 9% 4 (4 - TO JE ŠE ZNOSNA OVIRA ) 16 73% 5 (5 - TO JE VELIKA OVIRA ) 4 18% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENIT) Skupaj 22 100% Kot najbolj problematično izpostavljajo davke (ocena 4,6) in kar 72 % jih ocenjuje to kot »veliko oviro«, koncesijsko dajatev (ocena 4,5) in kar 72 % jih ocenjuje to kot »veliko oviro«, ter zakonsko in drugo regulativo (ocena 4,5) in kar 63 % jih ocenjuje to kot »veliko oviro«. Prav tako niso zadovoljni z aktualnimi političnimi razmerami (4,2); in občutijo pomanjkanje ustrezno izobraženega igralniškega kadra (4,1). Zmerno nezadovoljstvo kažejo do nakupa ali najema poslovnih prostorov in širjenja na nove lokacije (4,0), ter dostopa do novejše igralniške tehnologije (3,6). Presenetljivo ne čutijo večjega nezadovoljstva z omejitvijo kajenja (ocena 3,0) in 18 % jih ocenjuje to kot »veliko oviro«. 457 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Graf 3: Problematični dejavniki poslovanja V zadnjem sklopu nas je zanimalo kakšne spremembe pričakujejo(Tabela 25: Spremembe igralniške ureditve; Graf 4: Spremembe igralniške ureditve). Ugotavljali smo jih z vprašanjem: » Ali lahko na lestvici od 1 do 5 ocenite, ali bi spodaj našteti dejavniki morali biti deležni spremembe«. Tabela 25: Spremembe igralniške ureditve Odgovori Frekvenca Odstotek Obstoječa zakonska in druga regulativa bi se morala novelirati 1 (1 - SPLOH SE NE STRINJAM) 2 (2 - NE STRINJAM SE) 3 (3 - NITI SE NE STRINJAM NITI SE STRINJAM) 4 18% 4 (4 - STRINJAM SE) 2 9% 5 (5 - POPOLNOMA SE STRINJAM) 16 73% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENITI) Skupaj 22 100% Igralniška regulativa bi morala upoštevati sodobne rešitve e-igralništva 1 (1 - SPLOH SE NE STRINJAM) 2 9% 2 (2 - NE STRINJAM SE) 3 (3 - NITI SE NE STRINJAM NITI SE STRINJAM) 2 9% 4 (4 - STRINJAM SE) 8 36% 5 (5 - POPOLNOMA SE STRINJAM) 10 45% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENITI) Skupaj 22 100% Igralniška obdavčitev (tu so mišljeni davki in koncesijska dajatev) bi morala biti bolj konkurenčna (nižja ali vsaj enaka, kot v sosednjih državah) 1 (1 - SPLOH SE NE STRINJAM) 2 (2 - NE STRINJAM SE) 458 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3 (3 - NITI SE NE STRINJAM NITI SE STRINJAM) 2 9% 4 (4 - STRINJAM SE) 2 9% 5 (5 - POPOLNOMA SE STRINJAM) 16 73% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENITI) 2 9% Skupaj 22 100% Država bi morala bolj spodbujati čezmejno igralništvo (pridobivanje igralcev, ki niso rezidenti RS) 1 (1 - SPLOH SE NE STRINJAM) 2 (2 - NE STRINJAM SE) 4 18% 3 (3 - NITI SE NE STRINJAM NITI SE STRINJAM) 2 9% 4 (4 - STRINJAM SE) 6 27% 5 (5 - POPOLNOMA SE STRINJAM) 10 45% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENITI) Skupaj 22 100% V igralnicah bi morali sprostiti uporabo tobačnih izdelkov (ukinitev prepovedi kajenja v zaprtih prostorih) 1 (1 - SPLOH SE NE STRINJAM) 8 36% 2 (2 - NE STRINJAM SE) 2 9% 3 (3 - NITI SE NE STRINJAM NITI SE STRINJAM) 8 36% 4 (4 - STRINJAM SE) 5 (5 - POPOLNOMA SE STRINJAM) 4 18% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENITI) Skupaj 22 100% Slovenska igralniška dejavnost bi morala biti deležna skupnega reklamiranja igralniške dejavnosti 1 (1 - SPLOH SE NE STRINJAM) 2 (2 - NE STRINJAM SE) 2 9% 3 (3 - NITI SE NE STRINJAM NITI SE STRINJAM) 8 36% 4 (4 - STRINJAM SE) 4 18% 5 (5 - POPOLNOMA SE STRINJAM) 6 27% 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENITI) 2 9% Skupaj 22 100% Slovenskim državljanom bi moral biti dostop do iger na srečo bolj omejen 1 (1 - SPLOH SE NE STRINJAM) 4 18% 2 (2 - NE STRINJAM SE) 4 18% 3 (3 - NITI SE NE STRINJAM NITI SE STRINJAM) 10 45% 4 (4 - STRINJAM SE) 4 18% 5 (5 - POPOLNOMA SE STRINJAM) 6 (0 - NE VEM, NE MOREM OCENITI) Skupaj 22 100% Tako kot so v prejšnjem sklopu trditev izpostavili da je obdavčitev previsoka (Graf 4: Spremembe igralniške ureditve) so tu mnenja da bi morali obdavčitev urediti, da bi bila konkurenčna (ocena 4,8) in kar 73 % se popolnoma strinja s to trditvijo. Nadaljnje bi morali novelirati igralniško zakonsko in drugo regulativo (ocena 4,5) in kar 73 % se popolnoma strinja s to trditvijo. V regulativi bi morali upoštevati vse sodobne rešitve e-igralništva (ocena 4,1) in kar 45 % se popolnoma strinja s to trditvijo. Tudi bodoča usmerjenost mora biti čezmejna (ocena 3,9) in kar 45 % se popolnoma strinja s to trditvijo. Nekoliko manj so si enotni glede dostopa slovenskih državljanov do iger na srečo (ocena 2,6) in nihče se popolnoma ne strinja s to trditvijo, ter do ukinitve prepovedi kajenja v zaprtih prostorih (ocena 2,5) in le 18 % se popolnoma strinja s to trditvijo. 459 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Graf 4: Spremembe igralniške ureditve 460 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3 ZAKLJUČEK K KAKO KONCESIONARJI OCENJUJEJO STANJE SLOVENSKEGA IGRALNIŠTVA Iz raziskave je razvidno, da so slovenska igralniška podjetja delovala v okolju, ki ni naklonjeno temu, da bi se dejavnost razvijala. Vsekakor to ni spodbudno. Slab signal je tudi ukinitev UNPIS145-a v letu 2012. Urad je namreč v preteklosti odigral pomembno vlogo pri nadzoru nad izvajanjem iger na srečo. Tako anketiranci kot največji problem vidijo obdavčitev in neživljenjskost regulative. To v celoti drži, saj je obdavčitev primerjalno gledano glede na sosednje država dokaj visoka. Glede na izvozno usmerjenost slovenske ponudbe bi morali stremeti k bolj življenjski obdavčitvi. Nadalje navajajo, da nimajo dovolj usposobljenega kadra. V Sloveniji ni nobene šole, ki bi se na ravni srednje šole specializirano ukvarjala z igralniškim kadrom. Tako se zaposlujejo v igralništvu kadri vseh smeri. Posledično so premalo strokovno usposobljeni. Na samih podjetjih je, da jih kasneje usposobijo. V nekaterih so imeli nekoč igralniške šole, ki pa so jih po krizi v letu 2007 zaradi racionalizacije poslovanja ukinili. Tudi na Združenju igralništva Slovenije vidijo, da » Nekoč cvetoča igralniška dejavnost samo še hira. Igralniške gospodarske družbe si vztrajno prizadevajo sodelovati in pomagati pri pripravi nove sodobne igralniške zakonodaje, ki bo slovensko igralništvo spet postavila ob bok avstrijskemu, italijanskemu in hrvaškemu v hudem boju za goste na globalnem igralniškem trgu. Toda pristojne službe pripravljajo novi zakon o igrah na srečo brez sodelovanja s stroko in tudi brez upoštevanja Strategije razvoja iger na srečo. Zakon, ki je v postopkih usklajevanja, bo situacijo še poslabšal. Dejstvo je, da je igralništvo pomembna turistična in izvozna gospodarska dejavnost. Še leta 2008 je zaposlovala 3000 delavcev, vendar so jih v letih morali tretjino (1000) odpustiti zaradi vse manj konkurenčnih pogojev poslovanja. Igralništvo je nekoč predstavljalo skoraj četrtino turističnega izvoza. Združenje igralništva Slovenije, v katerem so predstavniki velikih igralnic in igralnih salonov, verjame, da ima Slovenija možnosti in priložnost razvijati konkurenčno igralništvo. Dober zakon o igrah na srečo bo spodbudil nov razvoj igralništva, ob tem pa zagotovil nova delovna mesta z najvišjo dodano vrednostjo že v naslednjem srednjeročnem obdobju146. Zgoraj opisano stanje, kot tudi prilikovanja, so legitimna. Menimo pa, da brez ustreznih zakonskih sprememb niso realna. Dejstvo je, da se igralniška industrija spreminja, kot še nikoli do sedaj. V kolikor bo slovensko igralništvo hotelo ostati v koraku s časom, se bo moralo hitro prilagoditi. 145 Nadzor nad igralnicami v Sloveniji prevzema Durs. https://si.pokernews.com/novice/2013/01/nadzor- nad-igralnicami-prevzema-durs-8761.htm 146 Tomaž Repinc. 2014. Združenje igralništva Slovenije vidi perspektivo: 1000 novih delovnih mest v igralniški dejavnosti: https://www.gzs.si/mediji/Novice/ArticleId/38408/zdruzenje-igralnistva-slovenije- vidi-perspektivo--1000-novih-delovnih-mest-v-igralniski-dejavnosti. 461 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 462 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA NELEGALNO IGRALNIŠTVO IN KRIMINALITATA NA SLOVENSKEM Avtor: Andrej Raspor 463 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 464 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 1 UVOD V NELEGALNO IGRALNIŠTVO IN KRIMINALITETO NA SLOVENSKEM Igre na srečo obljubljajo velike donose. Zato so bile tudi v preteklosti v domeni kriminalnih združenj. To bo prva tema, ki jo bomo obdelali v tem poglavju. Poizkušali smo vsaj okvirno oceniti, koliko in kako je prisotno prirejanje nelegalnih iger v Sloveniji. Ker je uradnih informacij malo, se bomo naslajali predvsem na časopisne objave. Druga tema, ki bo predstavljena v nadaljevanju, je kriminaliteta povezana z prirejanjem iger na srečo. Igre na srečo ustvarjajo kar nekaj neposrednih ali posrednih težav. Najbolj splošno prepoznana in prisotna je zagotovo prisotnost s prekomernim igranjem. To področje se bo podrobneje obravnavalo v naslednjem poglavju. To poglavje se predvsem osredotoča na povezave z kriminalnimi dejanji. Ta lahko vodijo do zasvojenosti in do drugih negativnih pojavov. Prvi tak pojav je da se posameznik, ki prekomerno igra, zadolžuje, ali celo zaide v kriminalna dejanja, da bi lahko prišel do denarja za igro. Oblike tovrstnih kriminalnih dejanj, so različne. Gre za kraje družinskim članom in bližnjim in organizirane tatvine za pridobitev finančnih sredstev za igro. Pa tudi druge prevare. Zadnje področje, ki ga bomo obravnavali, je povezano s kriminaliteto v sami igralnici. Nanaša se na prevare, ki jih izvajajo zaposleni ali gosti. Tudi ta tema je zelo slabo raziskana in v preteklosti ni bila predmet raziskav, zaradi česar tu ponujamo vsaj splošni pregled. 465 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 2 PRISOTNOST NELEGALNEGA IGRALNIŠTVA V SLOVENIJI Nelegalno igralništvo na slovenskih tleh ni nov fenomen. Dogajalo se je skozi vso zgodovino. To prikazujejo pisni zgodovinski viri147 , kot tudi opisi v raznih romanih148. Poleg kockanja v vili v Piranu, se je dogajalo tudi v okolju vaških gostilen, kjer so igrali karte, ali v elitnih klubih, kjer se je zabavala aristokracija. Teh navad ni v celoti zatrla niti ureditev v povojni Jugoslaviji. Poznani so primeri vaških gostiln na primorskem. Ena je denimo ležala na hribu ob cerkvenem zvoniku, in imela svoj razpoznavni znak. Ko je luč v zvoniku gorela, se je v gostilni odvijala igra. Če luči ni bilo, se je tisti večer kartalo za denar. Igralo se je 21 ali black jack oz. po domače »Ajnc«. V vaški gostilni so se zbirali elitneži iz bližnje in daljne okolice. Od občinskih uradnikov, podjetnikov, carinikov, davčnikov, do kriminalistov. Igralo se je za velik denar – zjutraj so se prepisovala lastništva avtomobilov, hiš ... Nekateri so znali v takšnih gostilnah zapraviti celotno svoje premoženje. Kar nekaj je zgodb o igralcih. Nekateri so postali legende. Eden takšnih naj bi bil Ljubo (z nadimkom Ubijalec), ki je bržkone najbolj razvpiti ljubljanski kvartopirec. Bil je igralec pokra in remija za denar (Mehle 2011). Igranje klasičnih iger s kartami, katerih osnovni vzgib je družabnost in ne denar, je v upadu, saj obstaja danes več drugih oblik zabave, ki pa na žalost ubijajo druženje - televizije in računalniki. Slednje je tudi razlog za hiranje v preteklosti priljubljenega bridža. Ta je bil po drugi svetovni vojni pri nas prepovedana igra, ker bi naj bila buržoazne narave. » Bridž bi se lahko igral tudi za denar in obstajajo tudi veliki zagovorniki te opcije. Marsikdo bi igro vzel bolj resno, saj denar vnese dodatno vznemirjenje. Nekaj ljudi ga tudi igra, vendar pa za največ 50 evrov na večer. Med igrami s kartami, ki se igra za denar je napredoval poker« (Mehle 2011). Da, denar je osnovna razlika, ki igre deli na tako imenovane družabne in hazarderske. Na izključno prostočasne ter pridobitniške. Na tiste, v katerih zgolj zapravljaš čas, in tiste, ko poskušaš v prostem času še kaj zaslužiti. Če nisi že profesionalec, ki mu je prostočasna dejavnost postala osnovni poklic. Pa vendar, se prav pokru in ne taroku, šnopcu, remiju, briškoli, trešetu, črnemu Petru, oziroma katerikoli igri, ki se igra s kartami, reče » gentleman's game«. Nemara prav zato, ker je posredi denar. Lahko tudi zelo veliko denarja. Radikalno veliko. Človek pa svojo pravo naravo kakopak pokaže, kadar je pod hudim stresom. Ko na primer zgubi nekaj tisoč evrov. To so okoliščine, ko pridejo na plan dejanske manire osebka. Ko se na trgu pojavijo prvi avtomati, se v luči sprememb po nastanku nove države, pojavijo tudi v lokalih. Ta je namreč sprostila in dovolila igralne avtomate. Sprva je bilo to zelo neurejeno. Šlo je predvsem za poker avtomate. Ko se ti kmalu preveč razširijo, pristojni v državi ugotovijo, da izgubljajo velik denar. Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo, je bil namenjen temu, da se to stanje uredi. Vendar pa se tudi po ureditvi v zakonu ni v celoti uredilo (Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije 1997). Urad za nadzor iger na srečo je dosledno 147 Npr. Andrej Studen: Pijane zverine O moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva 148 Npr. Milan Dekleva: Benetke, zadnjič. 466 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA izvajal nadzor in je občasno ugotovil, da se vsi ne držijo ureditve. Stanje se je po njegovi ukinitvi, v kolikor sledimo medijem ki občasno objavilo kakšen primer, ponovno spremenilo na slabše. Na deklarativni ravni149 sicer obstaja vse napisano. A praksa ni vselej enaka željam. Še pred 30 leti smo se Slovenci za igranje rulete morali voziti čez mejo k sosedom, danes lahko celoten kazino v obliki aplikacije na telefonu nosimo kar v žepu. Tehnološki napredek je omogočil razvoj povsem nove industrije s trgom, ki ga odlikuje nadpovprečna rast prodaje in dobičkov („Hazardiranje na spletu“ b. d.). Težave se začnejo s pojavom vse večje ponudbe iger na srečo preko spleta, leta 1995, in področje še danes ni ustrezno urejeno. Preko interneta smo povezani s celotnim svetom. Težava je znana. Zaradi razmaha ilegalnega spletnega igralništva v Sloveniji trpita predvsem Fundacija za šport in Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, poleg njiju pa tudi lokalne skupnosti in država, ki jim prek koncesij, davkov in dohodnine pripada del igralniškega prometa. V Sloveniji ima koncesijo za spletno poslovanje le Športna loterija Slovenije s svojo storitvijo e-stave, dejansko pa je bilo slovenskim uporabnikom spleta dostopnih okrog 2000 spletnih kazinov in stavnic, odprtih 24 ur na dan in registriranih v državah, kot so Antigva, Dominikanska republika, Curaçao, Grenada ali Gibraltar. Plačila so potekala prek spleta s kreditnimi karticami, bančnimi transferji, prek Western Uniona. Ker državni organi niso imeli jasnega vpogleda v obseg prometa, so se odločili, da uvedejo cenzuro in parlament je potrdil spremembo zakona o igrah na srečo, s katero naj bi se omejilo dostop do nekaterih spletnih strani. Takšno spletno prepoved naj bi državam EU po novem, na podlagi ene od zadnjih odločitev evropskega sodišča, dovoljeval tudi evropski pravni red. Hazardiranje se iz zemeljskih igralnic in ( Land base) stavnic vztrajno seli na splet ( Mobile). Po podatkih raziskave o rabi interneta v Sloveniji, išče srečo na spletu redno ali občasno od 20 do 60 tisoč Slovencev. Ocena je bila, da se je v letu 2010 izgubilo približno 10 milijonov evrov na leto. („Blokada dostopa do spletnih igralnic brez koncesije“ 2010) Skladno z rastjo globalnega trga raste tudi število ponudnikov, ki zaradi narave svetovnega spleta s svojo ponudbo segajo na trge tujih držav, za katere pa nimajo ustreznih dovoljenj. Negativna plat neregulirane čezmejne ponudbe se v prizadetih državah odraža v odlivu denarja v tujino, izpadu dajatev v proračun ter v uvozu zasvojenosti in drugih težav, ki jih je mogoče neposredno povezati z igrami na srečo. Države se s tem pojavom spopadajo na različne načine, tudi z zatemnjevanjem spletnih strani nelegalnih ponudnikov in prepovedjo plačilnega prometa, toda obstoječa ponudba je izjemno obsežna in se ves čas nadgrajuje z novimi ponudniki, tako da jo je praktično nemogoče nevtralizirati oz. preprečiti. Ker mnogi ponudniki delujejo iz davčnih oaz, so njihovi produkti za igralce zanimivejši od domače ponudbe, dobitki so lahko višji in zanje ni potrebno plačati nobenega davka („Hazardiranje na spletu“ b. d.). Računalniški strokovnjaki in spletni ponudniki so opozarjali na to, da so blokade drage, » hkrati pa je tehnično izredno težko izvedljiva, saj bodo ljudje našli druge poti« (Borut 2010). Pozornost bi veljalo nameniti tudi široki dostopnosti brezplačnih kazino iger na srečo ( play-for-free), ki jih ni moč šteti za klasični hazard, saj ni izplačil v denarju. Lahko pa odigrajo vlogo nekakšne valilnice novih igralcev in zato po mnenju mnogih predstavljajo »most« do igranja za 149 https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1996-01-3079/pravilnik-o-uporabi-igralnih- avtomatov-zunaj-igralnic 467 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA pravi denar. Takšne igre so na voljo tudi otrokom na socialnih omrežjih, kot je Facebook. Iz raziskav izhaja, da več kot polovica vseh razpoložljivih iger na Facebooku vsebuje elemente hazardnih iger in da za temi igrami večinoma stoji industrija iger na srečo. („Hazardiranje na spletu“ b. d.) Poleg spletnih igralnic pa se je ponovno začela razvijati tudi ponudba živih iger in avtomatov. Tako Deličeva navaja, da je bila ta dejavnost v letu 2011 ponovno zelo razvita. » V Sloveniji je že več kot petnajst igralnic na črno, ki na leto ustvarijo 24 milijonov evrov neobdavčenih prihodkov.« Sporočilo, podkrepljeno s fotografijami in opisi devetih domnevnih lokacij nedovoljenega igralništva, je zvenelo preveč mikavno, da bi se ne zmenili zanj. Obseg iger na črno je nemogoče korektno izmeriti, toda dejavnost nedvomno živi v zadnjih sobah raznih lokalov (Delić 2011). Tako naj bi se pri nelegalnih igrah, povečini gre za turnirje pokra pa tudi black jack in ruleto, ki se pogosto prirejajo v gostinskih lokalih, in sicer v sobah, ki so označene kot zasebne ali pa je vhod vanje omejen na znane obraze, angažiralo le poznane in preverjene osebe. Objekti so v nekaterih primerih pod video nadzorom, s čimer se zagotovi, da vanje lahko vstopajo samo znani obrazi. Največ igralnic na črno menda deluje v Ljubljani z okolico, nekaj jih je še v Mariboru, Kočevju in Novi Gorici z okolico. Obveščanje o igrah oziroma turnirjih poteka po sms sporočilih, je pa na Facebook-u bojda nekaj skupin, v okviru katerih prav tako teče komunikacija o igrah na srečo na črno (Delić 2011). V letu 2010 je sicer urad za nadzor prirejanja iger na srečo (UNPIS) zaradi suma prirejanja teh iger brez dovoljenja oziroma koncesije obravnaval 354 primerov (Krajčinović 2011). K razmahu nelegalnega igralništva je med drugim prispevala prepoved nameščanja igralnih avtomatov v lokalih in gostilnah, zaradi katere je pred leti marsikateri gostinski objekt ostal brez dela prihodkov. Zato je najbrž skoraj razumljivo, da so nekateri avtomate zgolj ‘pospravili’ in jih ponovno namestili – na črno. UNPIS je v letu 2011 vodil 39 inšpekcijskih postopkov zaradi suma nedovoljenega prirejanja iger na srečo, namestitev igralnih naprav brez dovoljenja (te smejo namestiti samo koncesionarji) in opravljanja storitev za brezkoncesionarske prireditelje (Delić 2011). Takrat so v UMPS-u poudarili so, da nova igralniška strategija vsebuje posebno poglavje o nelegalnem igralništvu, kar se bo odražalo tudi v noveli zakona o igrah na srečo. Prav tako smo bili takrat priča napovedim da je je že v pripravi nova strategija, ki predvideva sprejetje programa za ozaveščanje javnosti o značilnostih in nevarnostih nezakonitega prirejanja iger na srečo150. Pri tem je, dodajajo na UNPIS-u, velik problem spletno igralništvo, ki nima tako rekoč nikakršnih mehanizmov, ki bi uporabo preprečevali mladoletnikom, v Sloveniji pa je po njihovih podatkih dostopnih od tisoč petsto do dva tisoč takšnih spletnih strani. Razvoj nelegalnih iger na srečo zagotovo spodbuja odsotnost legalne ponudbe. Tak primer je Ljubljana, kjer je po zaprtju kazinoja nastala praznina. V primeru legalizacije živih iger upade ponudba nezakonite igre, saj bi gostje, » če bi imeli izbiro, hodili k legalnim ponudnikom« (Krajčinović 2011). Tako je sledilo nekaj primerov ko je policija ugotovila nelegalno izvajanje iger. Policisti so leta 2017 zaprli igralnico Teksas Hold'em poker, zaradi domnevno nelegalnega igralništva(Jarc 2017), leta 2018 pa igralnico v Moravskih Toplicah (Smrekar 2018). 150 Do predloga je sicer prišlo, a ta ni bila nikoli sprejeta. 468 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Za kršitve na tem področju so zagrožene visoke kazni, tako za gospodarske družbe kot posameznike. Tako se z globo od 30 tisoč do 250 tisoč evrov kaznuje za prekršek pravna oseba, če brez dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa priredi igro na srečo. Za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, je za tovrstne kršitve zagrožena globa od 30 tisoč do 150 tisoč evrov. Denarne kazni so zagrožene tudi za odgovorne osebe, in sicer v višini od 5 tisoč do 10 tisoč evrov. Za posameznike, ki prirejajo igro na srečo brez dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa, je zagrožena kazen v višini od 1.500 do 5 tisoč evrov (Smrekar 2018). Očitno pa zgolj kazni ne bodo prepričale prirediteljev, da ne bi organizirali nedovoljenih iger na srečo. Potrebno bo urediti legalno ponudbo in osveščati uporabnike. Seveda nelegalne ponudbe ne bo moč poponoma ukiniti. Lahko pa se jo zmanjša na zanemarljivo raven. 469 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4 KRIMINALITETA IN IGRALCI Ta tema je verjetno najmanj raziskana. Med drugim zato, ker ne obstajajo relevantne raziskave, ki bi ugotavljale, koliko kriminalnih in drugih dejanj storijo igralci zaradi svojega prekomernega igranja oz. zaradi tega, ker želijo priti do sredstev za igro. Slovenija doslej na srečo ni bila izpostavljena najhujšim oblikam nasilja. Razlogi za to so sociološki, kulturni in zgodovinski, saj prebivalci Slovenije nikoli niso poznali, niti množično podpirali nobene vrste ekstremizma ali nasilja. Zato bomo pri obravnavi te tematike izhajali iz poznanih situacij, ki smo spoznavali ob stiku z igralci in ostalimi, ki delajo na področju iger na srečo. Igralništvo je bolezen, ki jo je zelo težko zdraviti, saj se lahko pri igralcu razvije psihološka odvisnost od igre. Vir predstavlja patološko hrepenenje po različnih igrah, na primer v igralnih avtomatih, stavnicah ali klubih, igralnicah, prekomernem zanimanju za računalniške igre itd. Glavna manifestacija odvisnosti od iger na srečo je boleče hrepenenje in stalna udeležba v igrah. Brez nujnega zdravljenja se simptomi bolezni povečajo in postanejo bolj zapleteni, kar povzroči negativne socialne posledice. Družinski odnosi se poslabšajo, nastane splošen socialni in psihološki propad. Obnašanje igralca postane nesocialno, bolezen pa včasih privede tudi do drugih oblik odvisnosti. Ta pogubna odvisnost lahko nastopi ločeno ali pa je simptom druge duševne motnje, kot so shizofrenija, depresija, različna manična stanja. Patofiziološke, biološke in nevrokemične motnje prispevajo k odvisnosti od iger. Navadno pacient laže zdravniku in družini, skuša podcenjevati potrebo po igri in resnost svoje odvisnosti. Zaradi pogubne odvisnosti lahko prične krasti in zavajati, da bi prišel do denarja za igre („Kako ozdraviti bolezen - igre na srečo“, b. d.). Do odvisnosti od iger na srečo vodijo štiri faze. V prvi fazi oseba redko igra ali postavlja majhne zneske, včasih celo zmaga. V drugi fazi pogosto izgubi, potem pa poskuša najti denar za nove stave. To vodi do pomanjkanja denarja v družini, velikih dolgov ali celo kraje. Sledi faza obupa. Bolnik praviloma izgubi družino, je globoko zadolžen. Kesa se, a opravičuje svoja dejanja. Sam ne zmore prenehati z igranjem. Na četrti stopnji prihaja do občutka brezupnosti, pogosto poskusa samomora, morda pretirane uporabe alkohola, drog, težave z zakonom („Kako ozdraviti bolezen - igre na srečo“, b. d.). Prva skupina, ki so neposredno na udaru, ko odvisni igralci iščejo sredstva za igro, so njihovi družinski člani. Do prekrškov in kasneje do kriminalnih dejanj prihaja postopoma. Faze so zelo podobne, kot pri zasvojencih s prepovedanimi drogami. Začne se s posojili. Igralci svoje družinske člane najprej prepričajo, da jim denar posodijo. Nadaljuje se s krajo gotovine in vsega vrednega, kar je možno prodati. Zaključi se z izsiljevanjem in grožnjami. Lahko se konča tudi umorom. Druga skupina so ljudje s socialnega omrežja. Tudi tu so faze identične, kot smo jih navedli v primeru družinskih članov. In tudi te se stopnjujejo. Treba je pojasniti, da se vrsta izsiljevanja relativno hitro menja; prilagaja se predvsem spremembam »zakonitosti« lokalne kriminalitete. Visoko na prvem mestu je sicer še vedno izsiljevanje, ki ima korenine v dolžniško-upniških razmerjih, svoje pa sta dodala tudi vpliv finančne recesije in trenuten gospodarski položaj. Opaža se da čedalje več posameznikov odloča za izterjavo bolj ali manj obstoječega dolga. A je treba opozoriti, da ne gre za klasično izsiljevanje, kar je v zadnji spremembi kazenskega zakonika predvidel tudi zakonodajalec in uvedel kaznivo dejanje samovolje. Preiskovalcem in tožilstvu precej preglavic povzroča natančno ločevanje med izsiljevanjem in samovoljo 470 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA (za kar so predvidene milejše sankcije), saj je včasih med njima zelo tanka črta. Pri podjetniškem izsiljevanju je največkrat problem, da posel, iz katerega nastane dolžniško-upniško razmerje, že od samega začetka temelji na nekaterih nepravilnostih ali celo kaznivih dejanjih (delo na črno, utaja davkov, korupcija, upnik vstopa v posel zavedajoč se, da gre za nepravilnosti), zaradi česar upniki zadeve ne predajo policiji, saj se bojijo, da bo razkrito tudi njihovo sporno ravnanje. O klasičnem izsiljevanju policija pravi, da so najbolj na udaru uživalci prepovedanih drog. Storilci, največkrat preprodajalci, pritiskajo na uživalce ali manjše odjemalce, ki naprej preprodajajo manjše količine prepovedanih drog, z grožnjami, da bodo o njihovem uživanju obvestili njihove starše, policijo in podobno. Tarča so največkrat otroci ali mladostniki, ki prihajajo iz urejenih družin; nekateri starši nato razprodajo svoje premoženje, da bi vrnili zahtevani dolg. K možem postave pa se običajno zatečejo po pomoč, ko ni več drugega izhoda. Del izsiljevanja so tudi izterjave dolgov, ki nastanejo iz denarnih posojil, ki jih žrtve ne morejo vrniti, saj jim posojevalci postavijo tako rekoč nemogoče pogoje, posojilojemalec pa v trenutku stiske in krize privoli v vse. A je treba, kot že rečeno, ločevati med klasičnim izsiljevanjem in samovoljo. Policija ocenjuje, da večina tovrstnih kaznivih dejanj ostane neprijavljena. Razlogi so seveda v strahu pred maščevanjem, izsiljevalci pa po drugi strani zelo dobro ocenijo, koliko je oseba »plačilno sposobna«. Žrtvam kaznivih dejanj zato svetujejo, naj vsak poskus izsiljevanja takoj prijavijo. Otroci in mladostniki naj to zaupajo staršem in drugim, ki bi jim lahko pomagali. Tudi možje v modrem imajo v svojih vrstah posebej usposobljene kriminaliste za tovrstne primere. Kriminalisti, če gre za hujše oblike izsiljevanja, storijo vse, da takšno kaznivo dejanje preprečijo, zavarujejo žrtev in njene bližnje, zavarujejo dokaze in opravijo vse, kar je v njihovi moči, zagotavljajo na policiji. Pravijo, da je nedopustno, da izsiljevalci izkoriščajo že tako nezavidljiv položaj (denimo odvisnikov od mamil, prostitutk...), saj se agonija žrtve samo še povečuje. Kazenski zakonik pravi, da kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, s silo ali resno grožnjo koga prisili, da kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja, se kaznuje z zaporom do petih let. Enako se kaznuje tisti, ki komu zagrozi, da bo o njem ali njegovih bližnjih odkril kaj, kar bi škodovalo njihovi časti ali dobremu imenu, in ga s tem prisili, da v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Če pa se opisanega izsiljevanja loti več ljudi ali če za dosego ciljev uporabljajo orožje, nevarne predmete ali se tega lotijo posebej surovo in poniževalno, jih čaka od enega do osmih let ječe. Še za dve leti več zapora pa je predvideno, če je dejanje storjeno v hudodelski združbi. (Felc 2011) Igralci lahko nadaljujejo s kršenjem zakonov - krajo, poneverbo, ponarejanjem. Preneha jih skrbeti, kaj bi si lahko o njem mislili sorodniki in bližnji ljudje, zanje postane nepomembno, da vznemirja družinska razmerja („Kako ozdraviti bolezen - igre na srečo“, b. d.). Naslednje področje so vlomi in ropi, ki pa niso povezani z ljudmi iz socialnega kroga, ampak gre za targetirane rope, npr. bencinskih črpalk, kioskov ali bančnih poslovalnic. Na ta način želijo priti do denarja, bodisi da bi vrnili dolgove ali pa da bi nadaljevali z igranjem. Tudi o tem segmentu je malo zbranega gradiva. Dejansko bi morali analizirati posamezne sodne dogodke in iz dokaznega gradiva in zaslišanj izluščiti, koliko je takšnih primerov. Odvisnost od iger na srečo je podoben pekel, kot so druge vrste odvisnosti. Podobno, kot bi odvisnik od drog naredil vse (prodal še lastno mamo, kradel...), da bi prišel do droge, lahko odvisnik od iger na srečo počne podobno, da pride do svoje "droge", to je do srečke, listka za loto oz. igre v klasičnem ali spletnem kazinoju. Odvisnost od iger na srečo nastaja skozi štiri faze. Za prvo fazo odvisnosti od iger na srečo je značilna periodična igra in sanje velikega jackpota. Začetnik praviloma ne dviguje vložkov, igra za majhne zneske, občasno zmaga, pogosto je zmaga velika. Nato sledi naslednja faza - niz izgub. Posameznik začne igrati in pogosto izgubljati. Na tej točki lahko igralec zapusti delo, da 471 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA osvobodi več časa za igro, začne si izposojati denar in se zadolži. Za poplačilo dolgov in nadaljnjo igro lahko tudi kradejo dragocenosti od doma in jih nosijo v zastavljalnico. Nastopi faza obupa. Na tej stopnji je igralčev ugled popolnoma razvajen, družinski odnosi so uničeni, stiki s prijatelji in drugimi sorodniki so pokvarjeni. Posamezniku he pogosto žal, vendar hkrati poskuša opravičiti sebe in obtožiti okolje. („Kako ozdraviti bolezen - igre na srečo“, b. d.). 472 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 5 PROSTITUCIJA, DROGE IN IGRALNIŠTVO O prostituciji in drogah se vedno govori, da gresta z roko v roki z prirejanjem iger na srečo. Ena od vidnejših sprememb v seksualni industriji v zadnjih nekaj letih je njena pospešena ekspanzija in raznolikost. Meja med komercialno seksualnostjo in drugimi potrošniškimi praksami, ki se tako ali drugače navezujejo na seksualnost, na primer turizem, igralništvo, pa postaja vse bolj zabrisana. Vprašanje, ki se ob tem postavlja je, ali nista morda tovrstna ekspanzija in diverzifikacija trga gonili trgovanja z ljudmi (Pajnik 2008). Nekateri raziskovalci navajajo, da med zahtevami potrošnikov, ki se poslužujejo prostitucije in katerokoli obliko zaposlitve v seksualni industriji ni nujnih povezav. Tako sam potrošnik direktno ne vpliva ali sili nekoga v to da bi se ukvarjal s prostitucijo. Več zlorab je na strani zvodništva, saj lahko delajo tudi v oblikah, ki mejijo na suženjstvo. Vendar pa je mogoče, da se bodo hkrati s hitrim razvojem trga seksualnosti, ki je stigmatiziran in kriminaliziran, povečevale tudi prakse zlorabe prostitutk in prostitutov. (Anderson in Davidson 2003). Pri prostituciji ne gre za dodano vrednost seksualnega dela in posledično ni družbenega interesa, ne interesa delodajalcev, kakor tudi ne interesa strank za pogajanja o pogojih dela, to pa slabi možnosti za kolektivno akcijo, kot tudi za praktične delovne pogoje za prostitutko in prostituta. Ker prostitucija velja za družbeno neželeno dejavnost, so osebe v prostituciji, v primerjavi z delavci v drugih dejavnostih, v odnosu do države postavljene v neenakopraven položaj (Davidson 1998). V razpravah o seksualnem delu se sprašujejo o položaju, ko je prostitucija primerljiva z drugim delom na ravni predpisov o delu, določanju pogojev dela in podobnem. Obenem tudi ni priznana dodana družbena vrednost seksualnega dela. Kot dokaz velja, da to državi ustreza, ker ima z nizkimi stroški velike profite: nima stroškov, ki so sicer potrebni za vzdrževanje reprodukcije delovne sile, in ima dobiček bodisi od davkov, kjer je prostitucija zakonsko urejena, bodisi z drugimi oblikami neobdavčenega kapitala (prostitucija v turističnih središčih, v igralništvu). Državna ureditev odnosov med kapitalom in delom je v prostituciji drugačna, ker država nima interesa, da bi urejala položaj prostitutk. To ustvarja asimetrijo v ekonomski odvisnosti prostitucije v primerjavi z drugimi dejavnostmi, kar slabi pogajalski položaj oseb v prostituciji. Tudi z zakonsko ureditvijo prostitucije kot dela, ta ne pridobi statusa ekonomske institucije, ampak ostaja dejavnost, nad katero je predvsem treba izvajati nadzor (Pajnik 2008) Vendar pa se postavlja vprašanje, ali se je prostitucija res toliko razmahnila zaradi igralništva. Ali ni morebiti bolj razvita na Goriškem zato, ker meji na italijansko tržišče in so Italijani dokazano večji povpraševalci po teh storitvah. Ob nedavnih preiskavah zaradi zlorabe prostitucije na območju Nove Gorice mnogi opozarjajo, da postaja mesto ob meji z Italijo vse bolj prepoznavno po ponudbi spolnih uslug in da je poleg igralniškega vedno bolj pogost tudi spolni turizem (Kolednik 2019). Tako se je kar nekaj lokalov odprlo in reklamiralo kot savno, spa in velnes s pridihom erotičnih vsebin, dejansko pa so prikrito izkoriščali prostitucijo pod njihovimi natančno določenimi pravili. Žrtve so tuje državljanke, večinoma iz Romunije, Ukrajine, Albanije in drugih držav nekdanje Jugoslavije. V prostorih v Novi Gorici je od avgusta 2014 spolne usluge ponujalo najmanj 300 oseb, združba pa je pridobila najmanj 14 milijonov evrov premoženjske koristi, je še navedel Antolovič (Kolednik 2019). Še en mit, ki se pojavlja, je ta, da je v igralništvu prisotnih več drog, kot v drugih gospodarskih panogah. Tudi tu ni nekih relevantnih raziskav, ki bi lahko to tezo potrdile ali ovrgle. Dejstvo pa je da je na splošno droga zelo dostopna. S pojavom turizma, tudi turisti povprašujejo po drogah. Nekateri igralci uporabljajo npr. kokain za to, da si dvigujejo zbranost pri igri. Ni pa to vsesplošen pojav in mu bi morali posvečati veliko pozornost. 473 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 6 KRIMINALITETA V IGRALNICI Med obravnavanimi gospodarskimi kaznivimi dejanji je treba izpostaviti tudi zlorabe notranjih informacij, organiziranje denarnih verig in nedovoljeno prirejanje iger na srečo (Prašnikar, Pahor, in Cvelbar 2005). Tako je bilo v zgodovini slovenskega igralništva kar nekaj primerov, ki nas opozarjajo, da kriminal v igralništvu le prisoten. Tu sta prisotni dve vrsti kriminalitete. Tiste, ki jo izvajajo zaposleni sami in jim pri tem lahko pomagajo zunanji pomočniki (npr. igralci), ter tiste, pri kateri so glavni in edini akterji zunanji izvajalci. Poznan je primer, ko so kriminalisti po večmesečni preiskavi, pri kateri so sodelovali z inšpektorji v kazinoju, odkrili združbo petih moških, ki je bila osumljena goljufanja pri ameriški ruleti v igralnici, s čimer je igralnico oškodovala za najmanj 198.000 evrov. Eden izmed udeleženih je bil vodja mize pri ameriški ruleti ( STA 2007). Tako so si preko igralcev prisvajali igralne žetone in jih unovčevali na blagajni. Poznan je drugi primer, ko je zaposleni v kazinoju deloval samostojno. V času, ko je bil kazino zaprt, je vlomil vanj in odnesel 33 milijonov tolarjev ( Delo 2006). Vse bolj v kriminalna dejanja vstopa tudi tehnika. V znanem primeru so pri goljufanju igralnice gostje s pomočjo zaposlenih uporabljali prefinjene tehnične metode, ki jih je bilo težko odkriti (Tanackovič 2007). Šlo je za štetje kart na igri Punto banco s pomočjo računalniškega programa. Na ta način so si povečali možnost za dobitek. Ker se dejavnosti prirejanja iger na srečo poslužujejo tudi zunanji sodelavci, postaja s tega vidika vedno bolj ranljiva, saj se ti zunanji sodelavci vsakodnevno gibljejo po prostoru in spoznajo delovanje sistema. Tako so čistilke, ki so več let delale v enem igralniško zabaviščnem centru, iz igralnih avtomatov posesale za okoli 168 tisoč evrov žetonov in na blagajni t menjale za gotovino (Sodja 2012). Do tega je prišlo zaradi več vzrokov. Vsekakor pa je krivda v slabem nadzoru in nevestnem delu zaposlenih, ki so zanemarili možnost, da bi do kraje sploh lahko prišlo. Drugi sklop nepravilnosti izvajajo zunanji izvajalci brez pomoči sodelavcev iz igralnice. Poznanih je nekaj primerov, ko so oboroženi in zamaskirani roparji vstopili v nočnem času v kazino ter z orožjem in grožnjami od uslužbencev zahtevali denar. Uslužbenca sta tudi zvezala, nato pa pobrala denar in s kraja pobegnila ( Delo 2015). V drugem primeru pa sta bila storilca moška, ki sta nosila motoristični čeladi (E.S. 2009). Potem so tu primeri, ko gosti kradejo žetone drugim igralcem, ali pa poskušajo priti na kakšen drug način do denarja. Vsekakor igralnice niso imune pred krajami, zato je pomembno, da se igralniška podjetja in nadzorniki tega zavedajo in vzpostavijo ustrezne kontrolne mehanizme. 474 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 7 ZAKLJUČEK V NELEGALNO IGRALNIŠTVO IN KRIMINALITETA NA SLOVNSKEM V tem poglavju smo opisali deviacije igralniške dejavnosti. Glede na dostopne podatke smo ugotovitve, ki smo jih bolj kot ne povzemali iz dnevnih medijev, analizirali in komentirali. Vsekakor igralnice niso imune pred krajami, zato je pomembno, da se igralniška podjetja in nadzorniki tega zavedajo in vzpostavijo ustrezne kontrolne mehanizme. V poglavju smo načeli številne tematike, ki bodo morale v bodoče biti deležne podrobnejše presoje. Gre namreč za tematike, ki s svojo pojavnostjo v javnosti mečejo slabo luč na samo panogo in ustvarjajo mnenje o tem, da bi morali dejavnost omejiti, saj gre pri tej za »mafijsko« poslovanje. 475 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 476 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA RAZŠIRJENOST IGER NA SREČO V SLOVENIJI IN PROBLEM ZASVOJENOSTI Avtorica: Mirna Macur 477 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 478 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 1 IGRE NA SREČO REDKO PRINAŠAJO SREČO – KAJ JE ZASVOJENOST Z IGRAMI NA SREČO? 1.1 Igre na srečo – (ne)škodljiv vir zabave? Igre na srečo so pogost vir zabave – veselice in sejma si na primer ne predstavljamo brez srečelova; mnogi Slovenci pa svoje »srečne številke« vsak teden preizkušajo na loteriji. Pa so to res srečne številke? Preprost verjetnostni izračun pokaže, da se igre na srečo ne izplačajo. Na spletni strani Loterije Slovenije lahko preberemo, da je vrednost dobitka sedmice 1:15.380.937, verjetnost Jackpota 5+2 1:95.344.200, verjetnost dobitka 3 × 3 pa 1:175.616 („Verjetnost dobitkov od iger na srečo na dan 1. 6. 2017“ 2017). A zdi se, da ti podatki ne vplivajo na pogostost igranja; ne glede na to, ali je to stvar navade, ali je v ozadju močna želja po dobitku, klasične igre na srečo ostajajo za prireditelje dobičkonosne. Posebne igre na srečo so se med Slovenci razširile šele v devetdesetih letih, ko kazinoji in igralnice niso bili več odprti le za tujce, ampak tudi za domače goste. Z večanjem števila kazinojev in igralnic v Sloveniji se je povečeval tudi delež slovenskih gostov v njih. Ko smo zabeležili primere pretiranega igranja in t. i. zasvojenosti z igrami na srečo, smo ta problem pripisali preveliki dostopnosti iger na srečo, kar še posebej velja za goriško regijo. Danes temu ni več tako. Internet je posegel v vsa področja našega dela in zabave, tudi na področje iger na srečo. Te igre so zato postale dostopne vsem: ne le fizično dostopne, saj do njih dostopamo v varnosti svojega doma, ampak se z anonimnostjo, ki jo internet prinaša, otresemo tudi predsodkov, morebitnega sramu in vseh ostalih dejavnikov, ki bi nam sicer preprečili fizično prisotnost v kazinoju in igralnicah. Ko je vse možno in oddaljeno le en klik miške, se število akterjev – dejanskih in potencialnih igralcev iger na srečo – poveča. Anonimnost, ki jo internet omogoča, zagotovo vpliva na razvoj problematičnega in patološkega igranja na srečo. Problem se torej povečuje in hkrati ostaja bolj skrit kot kadarkoli prej. Gre za osebni problem problematičnega in patološkega igralca, partnerski in družinski problem tega igralca, zdravstveni problem igralca, ki potrebuje pomoč (ne le zaradi znakov zasvojenosti, ampak tudi vrste pridruženih motenj, ki jih patološki igralci kažejo: glavoboli, depresija, anksiozne motnje, težave z želodcem, samomorilne misli), in družbeni problem (ponavljajoče se bolniške odsotnosti – problematični in patološki igralci pogosto ne morejo več opravljati svojih dnevnih službenih in družinskih obveznosti). Vse to so pomembne teme, ki zaslužijo poglobljeno raziskovanje. Tukaj omenjenih trditev s slovenskimi podatki ne moremo potrditi, zato bomo v nadaljevanju pogledali podatke in raziskave, ki pa so na voljo. 1.2 Problematično igranje in zasvojenost z igrami na srečo Nekateri posamezniki zelo težko odnehajo z igranjem iger na srečo, čemur sledi vrsta neprijetnih posledic praviloma ne samo za igralca, ampak tudi za bližnje osebe – partnerje in družinske člane. Nezmožnost nadzora nad igranjem teh iger povzroča v prvi vrsti finančne težave in praviloma vodi v razpad odnosa, družine, v vrsto bolniških odsotnosti, ki se lahko končajo tudi s prekinitvijo delovnega razmerja. O negativnih posledicah igranja se lahko podučimo že iz znanih književnih del: Fjodor Mihajlovič Dostojevski je leta 1867 objavil delo Igralec (Srečelovec), v katerem opisuje to obliko zabave in njene posledice (Dostojevski 1909); v romanu Tri sestre Antona Pavloviča Čehova sledimo usodi brata, ki z igrami na srečo zakocka družinsko hišo (Čehov 1947). Čeprav je v ljudski modrosti hazard vedno veljal za zasvojenost, je trajalo zelo dolgo, da so igre na srečo uradno opredelili kot obliko zasvojenosti. Šele maja 2013 je Diagnostični in statistični katalog duševnih motenj (DSM-5) zasvojenost z igrami na srečo (ang. g ambling disorder) umestil med nekemične zasvojenosti (ang. Non-479 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA substance related disorders). Pred tem so igre na srečo bile umeščene v poglavje motenj navad in nagibov, kamor so v slovenski klasifikaciji uvrščene še danes151. Novo opredeljeno poglavje o nekemičnih zasvojenostih v DSM-5 je v skladu s sodobno definicijo zasvojenosti, ki le-te ne povezuje več samo z alkoholom, tobakom ali uživanjem prepovedanih drog, ampak zasvojenost opredeljuje kot kronično motnjo v delovanju možganov. Ameriško združenje za medicino zasvojenosti ASAM (ang. American Society of Addiction Medicine) je že leta 2011 objavilo novo opredelitev zasvojenosti kot bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Nedelovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, duševni, družbeni in duhovni ravni. Izraža se v posameznikovi patološki potrebi po ugodju in/ali sprostitvi ob uživanju snovi in izbiri določenih vedenj (Inštitut za zasvojenosti in travme, b. d.) DSM-V se pri opredelitvi zasvojenosti z igrami na srečo (ang. g ambling disorder) sklicuje na dokaze o tem, da igranje iger na srečo aktivira nagrajevalni krog na enak način kot prepovedane droge in se kaže v enakih vedenjskih simptomih, primerljivih s tistimi, ki jih povzročajo droge ( Diagnostični in statistični katalog duševnih motenj (DSM-V), 2013, str. 515). Diagnostični kriteriji problematičnega igranja in zasvojenosti z igrami na srečo so opredeljeni kot vztrajno in ponavljajoče se hazardiranje, ki vodi v klinično značilno motnjo ali okvaro, zaradi česar posameznik v 12-mesečnem obdobju izkazuje štiri ali več naslednjih značilnosti ( Diagnostični in statistični katalog duševnih motenj (DSM-V), 2013, str. 619): 1. potrebe, da hazardira z vse večjimi zneski zato, da bi dosegel želeno vznemirjenje; 2. je nemiren ali razdražljiv, ko skuša zmanjšati ali prenehati z igranjem iger na srečo; 3. je večkrat neuspešno poskušal nadzirati, zmanjšati ali prenehati z igranjem iger na srečo; 4. je pogosto preobremenjen s hazardiranjem (nenehno podoživlja minulo hazardiranje ali že razmišlja o naslednjem kakor tudi o načinu, kako pridobiti denar za igre na srečo); 5. ko je v stiski, pogosto začne z igrami na srečo (na primer ob občutkih nemoči, krivde, tesnobe, depresije); 6. ko v igrah na srečo izgubi denar, se naslednji dan pogosto vrne pri grati izgubljeni denar; 7. laže ali prikriva dejanski obseg udeležbe v igrah na srečo; 8. je ogrozil ali izgubil pomemben odnos, službo ali izobrazbeno oz. karierno priložnost zaradi hazardiranja; 9. se zanaša na druge, da mu bodo pomagali reševati brezupno finančno situacijo, v kateri se je znašel zaradi iger na srečo. 151 MKB-10: Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene. 480 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 2 METODE Pregled študij običajno začenjamo z različnimi brskalniki, izmed katerih so najpomembnejši tisti, ki iščejo članke v revijah s faktorjem vpliva. V našem primeru nas zanimajo slovenske študije, tudi če niso objavljene v tako uglednih revijah. Ker je naš cilj pregled slovenskih raziskav o razširjenosti iger na srečo, iščemo slovenske avtorje, zato smo uporabili brskalnik COBISS+. Iskali smo namreč vire v vseh slovenskih knjižnicah, ki so objavljeni pod ključnimi besedami »gambling« in »igre na srečo«. Ko smo v vseh slovenskih knjižnicah pogledali vse vrste virov, ki sodijo pod ključno besedo »gambling«, smo dobili 482 zadetkov. Od tega jih je bilo 251 v slovenskem jeziku, po vrsti objave pa 105 diplomskih del, 28 magistrskih del, 8 specialističnih nalog ter 3 zaključne strokovne naloge. Objavljenih je bilo 328 knjig in 129 člankov. Če pogledamo samo slovenske objave (251 zadetkov), ostane število zaključnih nalog enako, število knjig se zmanjša na 168, število člankov pa na 79. V okviru ključne besede »igre na srečo« dobimo kar 4338 zadetkov, od katerih jih je 1842 v slovenskem jeziku, 746 v angleškem, ostali pa so v drugih jezikih. Število zaključnih del je v okviru te ključne besede bistveno višje: 230 diplomskih del, 38 magistrskih ter 28 raziskovalnih nalog. Če bi pogledali le vire v slovenskem jeziku, bi dobili 224 diplomskih nalog, 37 magistrskih in 28 raziskovalnih nalog. To vsekakor kaže na to, da študentje prepoznavajo igre na srečo kot pomembno temo raziskovanja. Če si ogledamo diplomske naloge, lahko vidimo eno iz leta 2017, 13 iz leta 2016, 11 iz leta 2015, 6 iz leta 2014, 8 iz leta 2013, 16 iz leta 2012, 20 iz leta 2011 in 19 iz leta 2010. Problem diplomskih nalog je, da ni moč prebrati vseh, saj je večina dostopnih v knjižnicah fakultet, v katerih so nastale. Iz samih naslovov diplomskih nalog ni mogoče izdelati tipologije vsebin teh nalog, saj niso vsi naslovi dovolj specifični, da bi to omogočali. Primeri specifičnih in dovolj ozko zastavljenih naslovov diplomskih nalog so: Strategija razvoja podjetja Casino Maribor, igre na srečo d.d. (Šoštarič 2004); Psihološka podoba igralca pri igrah na srečo (Šturm 2009); Pravni okvir prirejanja iger na srečo v EU (Mihalič 2010); Regulative na področju spletnih iger na srečo (Dolenc 2012) ; Pomen igralnice Bled za turistično gospodarstvo kraja (Sopotnik 2000). Obstaja pa veliko diplomskih nalog z zelo splošnim naslovom Zasvojenost z igrami na srečo ali Odvisnost od iger na srečo, v katerih opisujejo problem te vrste zasvojenosti. Empirični deli teh diplomskih nalog so – tam, kjer so vključeni – praviloma majhni in manj pomembni za pričujoči pregled. Ko diplomska naloga vsebuje kvalitativni empirični del, vključuje včasih en sam intervju (na primer v Kožulović, 2016 in Štraus, 2015) ali pa tri intervjuje (na primer s tremi krupjeji v Miklaužič, 2016). V primeru anketnega vprašalnika gre praviloma za vprašalnike, ki so jih sestavili študentje sami, in ne standardizirane uveljavljene teste, izvedeni pa so praviloma na priložnostnih vzorcih (na primer spletna anketa na FB) in redko presegajo 100 veljavnih anket. V ta namen se bomo osredotočili na večje raziskave o razširjenosti iger na srečo in posledično zasvojenosti z njimi. Takšne informacije praviloma iščemo v člankih in medtem ko je prednost brskalnika Cobiss+ ta, da dobimo dejansko vse vire v slovenskem jeziku, smo jih za svoje potrebe dobili preveč. Med 980 članki o igrah na srečo jih je 930 v slovenskem jeziku, od teh pa zelo veliko časopisnih člankov (Delo, Finance, Slovenske novice ipd.). Izognili se bomo torej komentarjem aktualnih dogodkov in osvetlili večje raziskave o razširjenosti iger na srečo v Sloveniji. 481 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3 RAZŠIRJENOST IGER NA SREČO Med nekemičnimi zasvojenostmi, sedaj tudi uradno priznanimi v DSM-V, imajo igre na srečo posebno mesto. Zagotovo gre za nekemično zasvojenost z najdaljšim stažem raziskovanja. Že dolgo so na razpolago merski instrumenti za merjenje zasvojenosti z igrami na srečo kot na primer SOGS ( South Oaks Gambling Screen) ali Canadian Problem Gambling Index. Prvega najdemo v angleški različici tudi na spletu. Že pritrdilen odgovor na eno ali dve vprašanji o našem odnosu do iger na srečo v testu SOGS je znak, da smo lahko v območju tveganja, zato se igram na srečo že v tem primeru raje izogibajmo. Trije ali štirje pritrdilni odgovori so že znak za problem, pet ali več pritrdilnih odgovorov pa že štejemo kot hude probleme z igranjem oziroma patološko hazardiranje. Seveda so meje, ki jih stroka postavlja pri interpretaciji vprašalnika, neizogibno nekoliko arbitrarne, a so vseeno dragocena orientacija (Makarovič 2009). Pretekle raziskave na temo razširjenosti iger na srečo so zajete v tabeli (Tabela 26: Pretekle raziskave o razširjenosti iger na srečo v Sloveniji). Tabela 26: Pretekle raziskave o razširjenosti iger na srečo v Sloveniji čas Vrsta Izvajalec izvedbe Populacija Vzorec testa Objavljeno N = 10.001 FUDŠ, Polnoletni Fakulteta za uporabne državljani (vzorec je informacija za družbene študije v 2008 reprezentativen SOGS medije, 2009; Republike Novi Gorici za polnoletne Makarovič, Slovenije državljane RS) 2010 Dijaki prvih Krek, 2010; Zavod za zdravstveno letnikov srednjih Mladi 2008 N = 926 Ni podatka varstvo Koper šol v zdravstveni hazarder – regiji Koper Koper Milan Krek (ZZV Samoizbirni Koper), Tina Korač in vzorec študentov Krek, Korač, Zala Kumše 2008 zadnjih letnikov N = 521 Ni podatka Kumše, 2010 (Medicinska fakulteta Univerze v UNI LJ) Ljubljani Makarovič, Macur, 2010; Fakulteta za uporabne Dijaki zaključnih Mladi družbene študije v 2010 letnikov dolenjske N = 1113 SOGS-RA hazarder – Novi Gorici in goriške regije dijaki Dolenjska– Goriška Mladi Osnovne in hazarder – Zavod Etnika Maribor 2013 srednje šole v N = 727 SOGS-RA raziskava Mariboru Maribor; Otroški RTV. Začnimo z največjo in edino reprezentativno študijo med do sedaj omenjenimi. Leta 2008 je Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici izvedla prvo raziskavo o razširjenosti igranja iger na srečo med odraslimi polnoletnimi Slovenci, zasvojenost pa je merila s testom SOGS. Osrednji del raziskave je bil opravljen v obliki telefonske ankete, na katero je skupno odgovarjal 10.001 anketiranec, kar je rekordno velik vzorec. Vzorčenje in ustrezna obtežitev vzorca sta zagotovila, da povsem ustrezno reprezentira slovensko populacijo. Istega leta je 482 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA bila opravljena tudi anketa med zaposlenimi v igralniški dejavnosti, iz teh rezultatov, obogatenih s kvalitativno raziskavo, je nastala monografija Zaposleni v igralništvu: življenje in delo sredi igre (Besednjak 2009). Ključne ugotovitve raziskave med splošno populacijo (stari 18 let in več) v Sloveniji so bile: • »V zadnjem letu je vsaj eno igro na srečo igrala približno tretjina prebivalstva. • Najpogostejše igre so loto, hitre srečke, druge klasične igre in športne stave. • Posebne igre na srečo (v igralnicah, igralnih salonih, prek interneta) so med slovenskim prebivalstvom redkejše, največ pa je med njimi igranja na igralnih avtomatih. • Dobra polovica igra predvsem zaradi dobitka, slaba četrtina zaradi zabave, slaba petina zaradi radovednosti. • Test South Oaks Gambling Screen (SOGS), ki je bil kot niz vprašanj vključen v anketni vprašalnik, se kot mednarodni standard največkrat uporablja za ugotavljanje problemov z igrami na srečo. • Primerjalno z drugimi državami, v katerih so igre na srečo podobno dostopne, to ni zelo veliko število. Vendar je delež oseb s problemi nesorazmerno velik med mladimi do 30 let, kar lahko pomeni večjo dovzetnost novih generacij in s tem nevarnost širitve problema v prihodnje. Posebno izpostavljeni so samski moški s srednjo izobrazbo. • Med igralci posebnih iger na srečo (igralnice, saloni, internet) so problemi z igranjem na srečo verjetnejši. Vendar pa večina med tistimi, ki imajo probleme z igrami na srečo, igra samo klasične igre (loto, srečke, športne stave ipd.). • V Sloveniji je na podlagi anketne ocene 1.932 patoloških igralcev in 5.795 problematičnih igralcev. Na temelju tega lahko ocenimo, da znašajo družbeni stroški igralništva med 5.461.508 (metodologija APC) in 5.957.655 evri (metodologija NORC) . • Zaposleni v igralniški dejavnosti predstavljajo ogroženo skupino. Igranje iger na srečo je v tej skupini veliko večje kot v splošni populaciji. Okoli 10 % anketirancev izkazuje manjše ali večje težave z igrami na srečo. Povezava med tipom zaposlitve (neposredni ali posredni stiki z gosti) je relativno močna. Zaposleni, ki imajo močnejši stik z gosti, so bolj izpostavljeni tveganju. • Država še vedno nima razvite preventivne in kurativne strategije za soočanje z negativnimi učinki igralniške dejavnosti« (FUDŠ 2009). Po podatkih raziskave iz leta 2008 je igre na srečo vsaj enkrat igrala približno tretjina prebivalstva. Podobno kot v drugih državah so tudi v Sloveniji prevladovale klasične igre na srečo, kamor uvrščamo loterijo, hitre srečke, športne stave in druge klasične igre. Najbolj priljubljeni so bili nakupi loterijskih listkov, za kar se je vsaj enkrat letno odločilo skoraj 30 % prebivalcev Slovenije. Precej manj razširjeno je bilo igranje t. i. posebnih iger na srečo – to so igre na igralnih avtomatih v igralnem salonu ali igralnici − ter igranje t. i. živih iger v igralnicah, kot so ruleta s krupjejem, igre s kartami in kockami. Poleg teh pa najdemo še igre, pri katerih je igranje najtežje spremljati: igranje iger na srečo za denar prek interneta, pa tudi igranje iger za denar s prijatelji izven igralnice. Tovrstne igre niso zelo pogoste, a jih je vseeno vredno upoštevati, še posebno zaradi dejstev, da se v največji meri izmikajo vsaki državni regulaciji in da utegnejo biti – kot še posebno velja za igre prek interneta – v močnem porastu, zlasti med mlajšimi generacijami (Makarovič 2009). Zanimivo je, da kar 51 % odraslih k igranju na srečo najbolj vodi želja po dobitku. Če si pogledamo enostaven verjetnosti račun, ugotovimo, da je možnost večjega dobitka za posameznika neznatna in da so vse igre na srečo naravnane tako, da dobi igralnica oziroma ponudnik iger na srečo – a ta preprost izračun na uporabnike storitev očitno nima posebnega vpliva. Četrtino vodi k igram na srečo predvsem želja po zabavi in sprostitvi, preostale pa radovednost, želja po druženju z ljudmi itd. Vendar nam tako izraženi motivi še vedno ne povedo praktično ničesar o morebitnih problemih, ki jih lahko imajo ti ljudje z igranjem. Te 483 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA probleme nam je razkrila uporaba prej opisanega testa SOGS, vključenega v anketni vprašalnik (Makarovič 2009). Skoraj 6 % anketirancev je odgovorilo pritrdilno na eno vprašanje v testu SOGS, slaba 2 % pa na dve vprašanji. Podatki nam nadalje pokažejo, da se k problematičnemu igranju nagiba 1,45 % anketirancev, še dodanih 0,64 % pa ima hujše probleme z igrami na srečo oziroma jih lahko označimo kot patološke hazarderje (Slika 52: Rezultati testa SOGS med odraslimi v RS (n = 10.001)). Slika 52: Rezultati testa SOGS med odraslimi v RS (n = 10.001) (Makarovič, 2010, str. 31) Seveda je analiza podatkov iz leta 2008 šla tudi v smeri iskanja najbolj ogroženih skupin prebivalstva oziroma najbolj dovzetnih za probleme z igrami na srečo. Pokazala je, da gre v večji meri za moške (med njimi je delež patoloških igralcev 0,82 %, medtem ko jih je med ženskami 0,18 %), mlade, imigrante in samske osebe. Za moške velja, da razvijejo drugačen slog igranja iger na srečo kot ženske; slednje igrajo redkeje, igrajo različne igre, porabijo manj denarja za igre na srečo in v manjši meri razvijejo probleme z igranjem (Makarovič, 2010). Prepričanje o tem, da so igre na srečo predvsem moški problem, je verjetno imelo za posledico tudi, da ženske, ki imajo tovrstne težave, redkeje poiščejo pomoč. Po navedbah Laure Brandt (2017) naj bi bilo razmerje med ženskimi in moškimi patološkimi igralci 1:2,3 v Avstriji in 1:4,3 v Nemčiji. Razmerje med ženskami in moškimi v terapiji pa je 1:6,6 (Avstrija) in 1:7,6 (Nemčija) (Brandt in Wöhr, 2017). Za Slovenijo ni sistematično zbranih podatkov o tem, koliko oseb je poiskalo pomoč zaradi problematičnega igranja. Raziskava iz leta 2005 med psihiatri (anketa je bila poslana na naslove vseh 220 psihiatrov, izpolnjenih anket pa je bilo le 52) je pokazala, da število oseb, ki iščejo pomoč zaradi patološkega hazardiranja, narašča (Jeriček Klanšček, Čebašek-Travnik in Dernovšek, 2005). Eden od pokazateljev težav z igrami na srečo je zahteva po samoprepovedi v igralne salone in igralnice. Rastoder navaja, da je bilo v obdobju enega leta (to je od 1. 4. 2014 do 31. 3. 2015) izdanih 1934 samoprepovedi. Najstarejša oseba z izdano samoprepovedjo (v letih) v RS Sloveniji je bila stara 85 let, najmlajša pa 18 let (Rastoder, 2016, str. 52). 484 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Med rezultati o razširjenosti problemov z igrami na srečo je treba izpostaviti, da med njimi prevladujejo samski in mladi. Če ima hujše probleme z igranjem komaj 0,14 % starejših od 55 let, velja to med mladimi do 30. leta za kar 1,68 % populacije. Po eni strani je lahko to povezano s samim življenjskim slogom mladih, po drugi strani pa lahko predstavlja tudi znanilca novega odnosa do iger na srečo, ki bo te ljudi v večji meri zaznamoval tudi v kasnejših letih. Zato je smiselno podrobneje pogledati probleme mladih s tovrstnimi igrami (Makarovič 2010). Leta 2008 je bila v regiji Koper na 926 dijakih izvedena anonimna raziskava, ki je zajela problematiko iger na srečo med mladimi. Povprečna starost anketirancev je bila 15,26 leta. Največ dijakov je že imelo v svojem življenju izkušnje z lotom (38 %). 20,2 % jih je že igralo biljard za denar, 19,7 % jih je že igralo športne stave, 11,7 % karte, 10,4 % igre na srečo preko interneta, 6,6 % bingo, 5,8 % videopoker, 5 % tombolo in kockanje 3,8 % srednješolcev (Krek 2010). Igre na srečo so bile bistveno bolj prisotne med fanti kot med dekleti (Slika 53: Delež dijakov (%), ki so v svojem življenju že igrali igre na srečo, po spolu, dijaki 1. letnikov regije Koper, 2008). Pogosteje so igrali igre na srečo dijaki s poklicnih šol. Iz članka ni jasno, kateri test je bil uporabljen za merjenje zasvojenosti, članek pa navaja, da so 4 % dijakov navedli, da že imajo probleme z igrami na srečo; 7,5 % pa jih je imelo težave z igrami na srečo v preteklosti. Analiza se zaključuje z diskusijo, da mreža pomoči v Sloveniji še ni bila vzpostavljena in da so tudi preventivni programi v slovenskem prostoru še zelo redki. Za njihovo vzpostavitev ima pomembno vlogo šolski sistem, ki predstavlja pomemben prostor, kjer se lahko izvaja splošna preventiva (Krek 2010). Slika 53: Delež dijakov (%), ki so v svojem življenju že igrali igre na srečo, po spolu, dijaki 1. letnikov regije Koper, 2008 (Krek, 2010, str. 91) Istega leta (2008) je bila izvedena raziskava o igrah na srečo med študenti zadnjih letnikov Univerze v Ljubljani, ki so se udeležili rednega zdravstvenega pregleda in so poleg vprašalnika 485 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA o demografskih podatkih naključno prejeli še enega izmed petih vprašalnikov, ki so obravnavali splošno zdravstveno stanje, duševno zdravje, spolnost, motnjo hranjenja ter uporabo drog in iger na srečo med študenti. Na vprašanje o drogah in igrah na srečo je odgovorilo 521 naključno izbranih študentov, ki so prišli na redni obdobni zdravstveni pregled (Krek, Korač in Kumše, 2010). Podatki kažejo, da je pogostost igranja iger med študenti zadnjih letnikov manjša kot med koprskimi dijaki, saj jih je v zadnjih 12 mesecih le 20 % igralo loto, vse ostale igre pa bistveno redkeje (Slika 54: Delež študentov, ki so v zadnjih 12 mesecih igrali posamezno igro na srečo (N = 521)). Slika 54: Delež študentov, ki so v zadnjih 12 mesecih igrali posamezno igro na srečo (N = 521) (Krek, Korač, in Kumše 2010) Leta 2010 je Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici izvedla anketiranje med dijaki višjih letnikov srednjih šol. Anketiranje se je izvajalo februarja in marca, prečiščen vzorec ima 1113 enot. Raziskava je v prvem sklopu spraševala, kako mladi preživljajo prosti čas (Slika 55: Preživljanje prostega časa mladih v goriški in dolenjski regiji (N = 1113)). Ugotovili so, da dekleta v prostem času znatno pogosteje gledajo televizijo in berejo knjige. Knjige znatno pogosteje v prostem času berejo dijaki goriške regije, branje pa s starostjo upada. Fantje pogosteje igrajo računalniške igrice. Slednje velja še za starejše od 20 let. Fantje se sicer bolj pogosto kot dekleta udeležujejo organiziranih prostočasnih aktivnosti, kar velja tudi za dijake goriške regije. Udeležba pri organiziranih prostočasnih aktivnostih s starostjo upada. Fantje so imeli v več primerih težave s policijo in so se v več primerih kot dekleta med preživljanjem prostega časa srečali bodisi z alkoholom, drogami bodisi z igranjem na srečo. Enako velja za mlajše dijake. Težave s policijo v večji meri omenjajo dijaki dolenjske regije in tisti z dopolnjenimi 19 leti (Makarovič in Macur, 2010). 486 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Si imel/a kdaj kakršnekoli težave s policijo? 14,18 Ali v prostem času obiskuješ trening/glasbeno šolo/pevski zbor? 48,15 Ali v prostem času igraš igrice na računalniku? 39,74 Ali v prostem času bereš knjige? 47,50 Si se kdaj srečal/a z alkoholom/drogami/igranjem na srečo med… 81,40 Ali v prostem času gledaš televizijo? 82,47 Preživljaš prosti čas s prijatelji? 92,46 0,00 20,00 40,00 60,00 80,00 100,00 Slika 55: Preživljanje prostega časa mladih v goriški in dolenjski regiji (N = 1113) (Makarovič in Macur, 2010) Med »prostočasnimi razvadami« mladih še vedno prednjači alkohol, na drugem mestu pa je kajenje. Igre na srečo zanimajo manj kot petino dijakov. Če si ogledamo neposredne izkušnje dijakov z igranjem iger na srečo (Slika 56: Neposredne izkušnje z igranjem iger na srečo 1 (dijaki dveh regij in odrasla slovenska populacija); Slika 57: Neposredne izkušnje z igranjem iger na srečo 2 (dijaki dveh regij in odrasla slovenska populacija)), vidimo, da so vse igre na srečo razen Lota pri mladih bolj razširjene kot pri splošni slovenski populaciji. 2,85 Igral/a ruleto s krupjejem v igralnici ? 4,05 0,72 Igral/a igre s kartami (poker, 9,82 6,45 blackjack) v igralnici? 0,61 Igral/a na igralnih avtomatih v 10,54 Skupaj dijaki 20,37 igralnici? 1,28 Dolenjske regije Igral/a na igralnih avtomatih v 10,91 Skupaj dijaki 18,82 igralnem salonu? 1,04 Goriške regije 29,01 Skupaj Igral/a hitre srecke? 24,95 12,26 slovenska populacija Igral/a druge klasične igre kot so npr. 8,93 8,30 3x3, Astro, Deteljica? 6,38 20,04 Igral/a Loto? 18,38 29,5 0 10 20 30 487 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Slika 56: Neposredne izkušnje z igranjem iger na srečo 1 (dijaki dveh regij in odrasla slovenska populacija) 16,70 Igral/a igre na sreco preko 16,76 interneta? 0,62 13,17 Igral/a biljard, kegljanje, golf in 8,86 podobno za denar? 0,57 19,32 Skupaj dijaki Igral/a karte ali druge igre s 23,39 Dolenjske prijatelji za denar? 1,27 regije 18,78 Skupaj dijaki Stavil/a na športne dogodke? 17,90 Goriške regije 4,51 1,78 Igral/a igre s kockami v Skupaj 2,76 igralnici? slovenska 0,12 populacija 4,63 Igral/a elektronsko ruleto? 17,10 0,62 0 10 20 30 Slika 57: Neposredne izkušnje z igranjem iger na srečo 2 (dijaki dveh regij in odrasla slovenska populacija) (Makarovič in Macur, 2010) Razlogi za igranje iger na srečo med mladimi so bili v letu 2010: • zabava, sprostitev (37 %), • želja po dobitku (33,5 %), • radovednost (28 %), • druženje z ljudmi (11,5 %), • igranje na srečo mi predstavlja izziv (9,5 %), • da se izognem vsakodnevnim težavam (1,5 %). Pri tem je treba dodati, da je želja po dobitku v večji meri prisotna med fanti in dijaki na Dolenjskem. Za zabavo in sprostitev v večji meri igrajo na srečo fantje, njim pa igranje na srečo tudi predstavlja izziv. Iz radovednosti igrajo na srečo v večji meri dekleta in dijaki na Goriškem (Makarovič in Macur, 2010). Sestavni del ankete je bil tudi test SOGS, ki meri probleme z igrami na srečo (Slika 58: Prisotnost problemov z igrami na srečo: dijaki (2010) in splošna populacija (2008)). Med dijaki goriške regije smo izmerili, da je pri 13,6 % dijakov prisotno tveganje za razvoj problemov z igrami na srečo (SOGS 1 in 2). 4,41 % dijakov že ima probleme z igrami na srečo (SOGS 3 in 4), delež patoloških igralcev pa dobimo s seštevkom SOGS > 4. Rezultate testa smo primerjali z odraslo populacijo in dobili naslednje rezultate (glej sliko 6). Vidimo lahko trend, ki kaže na večjo razširjenost iger na srečo med mladimi kot med odraslo populacijo. To hkrati pomeni tudi, da je tveganje za razvoj problemov z igrami na srečo večje kot med odraslo populacijo. 488 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Spodnja slika (Slika 58: Prisotnost problemov z igrami na srečo: dijaki (2010) in splošna populacija (2008)) kaže na to, da je treba veliko več vložiti v področje preventive, saj je populacija mladih ranljiva in bolj izpostavljena nevarnostim, ki jih povzroča zasvojenost z igrami na srečo. Upoštevajmo tudi dejstvi, da so podatki za mlade iz leta 2010 in da so se v zadnjih petih letih igre na srečo razmahnile preko interneta, zato danes lahko pričakujemo še več težav z igrami na srečo med mladimi! Slika 58: Prisotnost problemov z igrami na srečo: dijaki (2010) in splošna populacija (2008) (Mladi hazarder 2010) Zgoraj navedene težave so značilne predvsem za fante (8,25 % patoloških igralcev, 9,71 % problematičnih in 17,72 % s tveganji problemov), manj pa za dekleta (1,15 % problematičnih; 9,51 % s tveganjem problemov). Leta 2013 je med mladimi na mariborskih osnovnih in srednjih šolah nevladna organizacija Zavod Etnika Maribor izvedla raziskavo, v kateri je ugotovila, da sta dve tretjini mladih v zadnjih 12 mesecih igrali na srečo za denar. Vanjo je bilo vključenih 727 mladih v starosti od 12 do 19 let, ki so jih spraševali o izkušnjah z igrami na srečo v zadnjem letu. Najbolj priljubljene igre med mladimi so bile hitre srečke (37 %), poker za denar v privatnem prostoru (26,6 %), Loto (25,9 %) in športne stave (20,2 %), pa tudi biljard, pikado, kegljanje (20,4 %). Mlade največkrat k temu početju vodi želja po zabavi in hitrem zaslužku (Mladi hazarder 2013). Raziskava je tudi pokazala, da je med anketiranimi učenci delež problematičnega igranja 3,2 %, medtem ko 8,2 % učencev tvega razvoj težav z igrami na srečo (Otroški RTV, b. d.). 489 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4 DISKUSIJA Od maja 2013 vemo, da pretirano igranje iger na srečo lahko vodi v zasvojenost, ne pa v motnje navad in nagibov, kot je to še vedno opredeljeno v klasifikaciji, ki jo uporabljamo v Sloveniji, to je Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene MKB-10, kjer je patološko hazardiranje umeščeno v okviru šifre F63.0. V peti izdaji diagnostičnega in statističnega kataloga duševnih motenj ( DSM-V) je namreč zasvojenost z igrami na srečo (ang. Gambling Disorder) uvrščena v poglavje nekemičnih zasvojenosti (ang. Non-subtance related disorders). To potrjuje sodobno opredelitev zasvojenosti, ki poudarja, da zasvojenost ni posledica uživanja določenih substanc (na primer alkohola, prepovedanih drog, kajenja), ampak je predvsem kronična bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Nedelovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, duševni, družbeni in duhovni ravni. Za vse zasvojenosti je značilna nesposobnost za trajno abstinenco, oslabljena sposobnost nadzora nad vedenji, hlepenje po omami, zmanjšana zmožnost prepoznavanja resnih težav tako v vedenju posameznika kot v medosebnih odnosih ter disfunkcionalno čustveno odzivanje. Kot druge kronične bolezni tudi zasvojenost pogosto vključuje cikle ponovitve oziroma recidive bolezni in remisije oziroma faze abstinence (Inštitut za zasvojenosti in travme, b. d.). V tem prispevku smo opredelili lastnosti zasvojenosti z igrami na srečo, kot jih opredeljuje DSM-V. Ne glede na to, da so bile objavljene šele leta 2013, so raziskave o tej vrsti zasvojenosti potekale že vrsto let, tudi v Sloveniji. V množici virov o igrah na srečo je bilo težko zbrati samo vire, ki obravnavajo razširjenost iger na srečo in posledično zasvojenost z njimi, saj je na bilo to temo napisanih veliko zaključnih (to je diplomskih in magistrskih) nalog. Ker le-te predstavljajo manjše študije (če sploh vključujejo empirični del naloge), smo se v tem pregledu usmerili na večje raziskave, praviloma objavljene v člankih. Noben od teh člankov ni objavljen v reviji s faktorjem vpliva, saj to področje raziskovanja v Sloveniji ni (bilo) matično za noben inštitut ali fakulteto. Raziskav pa je bilo vseeno veliko in večina jih je hotela opozoriti na dejstvo, da so igre na srečo problem, da je ta problem razširjen predvsem med mladimi in da je nujno ukrepanje – ne le zdravljenje problematičnih in patoloških igralcev, ampak je treba razviti tudi preventivne programe, še posebno za šolarje. Rezultati raziskav, ki jih predstavljamo v tem prispevku, kažejo, da mladi – konkretno srednješolci – pogosteje igrajo igre na srečo, kot odrasli in da so bistveno bolj ogroženi za razvoj težav z igrami na srečo. Slika (Slika 58: Prisotnost problemov z igrami na srečo: dijaki (2010) in splošna populacija (2008)) nazorno kaže, da je nevarnost razvoja zasvojenosti med mladimi nekajkrat višja kot med odraslo populacijo. V času odraščanja so mladi – še posebno fantje – nagnjeni k tveganju in preizkušanju mej. To je lahko pozitivno, še posebej pri športu, pri nekaterih prostočasnih aktivnostih pa je ta težnja lahko zelo nevarna. Več tukaj omenjenih prispevkov navaja, da preventivne aktivnosti manjkajo, pojava težav z igrami na srečo pa centri za socialno delo in svetovalci praviloma ne beležijo. Manjkajo pa tudi sveži podatki o tej vrsti zasvojenosti – vedeti moramo namreč, da je internet prinesel vrsto sprememb in posebne igre na srečo približal vsem – celo otrokom. Kakšna so varovala za mladoletne udeležence tovrstnih iger, ne vemo, vemo pa, da so mladostniki izjemno iznajdljivi. Upravičeno se lahko bojimo, da so igre na srečo med učenci in dijaki danes razširjene bolj, kot kadarkoli prej. Kdaj bomo ukrepali? 490 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA KAM NAJ SE USMERI SLOVENSKO IGRALNIŠTVO Avtor: Andrej Raspor 491 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 492 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 1 UVOD V POGLAVJE KAM NAJ SE USMERI SLOVENSKO IGRALNIŠTVO Namen tega poglavja je podati sintezo k vsem zbranim podatkom. Na podlagi zgodovinskega vidika smo pregledali razvoj v zadnjih 16 letih in pripravili napovedi do leta 2030. Slovensko igralništvo je šlo skozi različna obdobja. V obdobju pred osamosvojitvijo je bilo namenjeno tujcem. Po zamenjavi ureditve je prihajalo do večjega sproščanja in liberalizacija, ki je eskalirala s pojavom igralnih avtomatov po lokalih, je omogočila koriščenje igralniških storitev tudi domačinom. To je narekovalo da je potrebno področje urediti in ga omejiti. Zato je država začela podeljevati koncesije. Od leta 2010 dalje se je ureditev iger na srečo v Sloveniji fokusirala k spodbujanju odgovornega igranja. Sektor iger na srečo je v obravnavanem obdobju utrpel znatno recesijo zaradi hudih gospodarskih razmer, prisotnih po vsej Evropi. Kljub vsemu pa so se po nekaterih državah denarni izdatki za igre na srečo znatno povečali. V Sloveniji temu niso sledili. Tudi država ni sprejela jasnih usmeritev, kaj želi z igralništvom. Vsekakor se ne sme izvzeti tudi trenutnega dogajanja, povezanega z pandemijo virusa COVID-19. Glavno raziskovalno vprašanje je: » Kako pomembno je igralništvo za Slovenijo in kakšen delež predstavljajo prihodki od iger na srečo v nacionalnem BDP, državnem proračunu in zaposlovanju? « Naslednje vprašanje, ki smo si ga zastavili je: »A li je za zmanjšanje prihodkov od iger na srečo v Sloveniji razlog le v svetovni gospodarski krizi ali pa moramo iskati razloge za zmanjšanje nekonkurenčne igralniške ponudbe? « Kot lahko vidimo ((Slika 14: Obisk v igralnicah in igralnih salonih v Sloveniji (1985-2030); Slika 15: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: klasične igre na srečo (1985-2030); Slika 16: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: posebne igre na srečo (1985-2030); Slika 17: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: skupaj igre na srečo (1985-2030); Slika 18: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji (tekoče in fiksne cene 2000−2027)), le Slovenija po letu 2008 zabeleži upad prihodkov od iger na srečo. En vzrok je v tem, da po tem letu v slovenskih igralnicah ni bilo pomembnih naložb. Obstaja tudi zamuda pri uvedbi spletnega igralništva. Spletne igre na srečo so prisotne na svetovnem trgu na več načinov. Ponudba in prihodki iz tega naslova že prehitevajo klasično ponudbo. Predvsem mladi se raje odločajo za neposredno igro iz naslonjača. V spletnih igralnicah pa lahko najdejo zelo pestro ponudbo – od spletnih igralnic do spletnih loterij (Oldroyd 2017). Strokovnjaki, kot je Nich Moore, napovedujejo, da bo spletni casino nadomestil realni svet za vse, razen za zelo bogate igralce. Razvoj primerja z zamenjavo konja z avtomobilom. Njegova napoved je celo, da bodo klasični kazinoji postali parki, in muzejske atrakcije, ki jih bodo predstavljali v dokumentarnih filmih (Moore 2015). Rast realizacije slovenskega igralništva bo še naprej zaostajala za rastjo v svetovnem merilu. Tudi v najbolj optimističnem scenariju do leta 2030 nominalni prihodki iz leta 2008 ne bodo doseženi. 493 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 2 POMEBNOST JAVNEGA MNENJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ IGRALNIŠTVA Komuniciranje je dejavnik, katerega pomen v procesu izvedbe novega preobrata, v času večstopenjskega in kompleksnega kriznega upravljanja in vodenja, narašča (Malešič, 2006, str. 297). Tako lahko komunikacijski položaj izrabimo ne zgolj za hierarhično in funkcionalno zbiranje in razširjanje informacij, ampak tudi kot nehierarhični, politični in tekmovalni položaj, v katerem imajo množična občila vlogo zbiranja, obdelave, razlage ter hitrega in vseobsežnega razširjanja informacij. Zaradi nedoločenih problemov in organizacijskih postavitev je komunikacija zelo zapletena. Upravljanje te zapletenosti in negotovosti ni zgolj vprašanje razvoja komunikacijskih veščin, ampak hkrati vprašanje razvoja organizacijskega, jezikovnega in kulturnega razumevanja, ki je tesno povezano z infrastrukturo na prizorišču izrednega dogodka (Johansson in Skoglund, 1996, str. 14; Malešič, 2006, str. 297). Pozitivno je to, da je namera po gradnji igralniško-zabaviščnega središča na Goriškem sprožila izvedbo prenekaterih študij o vplivih igralništva na družbeno in ekonomsko okolje (Pahor 2006) (Prašnikar, Pahor, in Cvelbar 2005). Ekonomske posledice igralništva, ugotovljene v teh študijah, so si med seboj zelo podobne. Čeprav so vse kazale na pozitivne ekonomske učinke igralništva, jih javnost ni sprejela in jim celo nasprotovala (Dobovšek in Kurež 2011). To sicer ni bil najbolj ključen dejavnik propada investicije, se pa lahko iz tega naučimo, kako je potrebno komunicirati, ko je govora o igralništvu. Tudi v Sloveniji so nekajkrat ugotavljali odnos Slovencev do igralništva. Tako je leta 2002 kar 80 % anketiranih Slovencev menilo, da je igralništvo priložnost za razvoj slovenskega turizma. Večina anketirancev, 76 %, ga je imelo za pomembno gospodarsko panogo, tako za regije, kjer igralnice že delujejo, kot tudi za državo. Več kot polovica vprašanjih, 58 %, se je takrat strinjalo s spremembo zakonodaje, ki bi tujcem dovoljevala vlaganja v igralništvo, 39 % pa je menilo, da bi država morala zmanjšati davke v tej panogi (Sovdat 2002). Ponovno se je merilo podporo ob projektu HIT – Harrah's. Predpostavljalo se je, da večina prebivalstva na lokalni in vseslovenski ravni podpira ali vsaj tolerira igralniško dejavnost. Več dejavnikov je nato prispevalo k precejšnjem umiku javne podpore projektu HIT – Harrah's. Negativna stališča do igralništva so bila skoraj izključno odziv na »mega« projekt HIT – Harrah's, ne pa na druge dogodke. Kljub temu se zdi, da je bil takrat pomemben premik v tolerantnejše javno mnenje, zlasti na lokalni ravni, ko se je predstavljalo projekt širši javnost poleti 2007. Delo Stik julija 2007, tako navaja: • 38% bi podprlo naložbo HIT-Harrah's, • 30% bi podprto igranje iger na srečo, vendar ne prisotnosti ameriškega partnerja, • 25% je nasprotovalo igranju iger na srečo zaradi etičnih razlogov Kot je že bilo navedeno, ko postane poročanje o igralništvu le rutina, zmorejo piarovski profesionalci korporacij z lahkoto obvladovati medijski diskurz. Obstajajo pa posebne situacije, pri katerih pride do obrata in lahko postanejo aktivni državljani in nevladne organizacije enako ali še bolj vplivni (Makarovič 2008). Vse to pa lahko pripomore, da se javnost obrne in celo nasprotuje tovrstnim investicijam. 494 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Naslednja raziskava, ki nam daje vpogled v splošno javno mnenje je bila izvedena leta 2012. Anketirancem se je postavilo več vprašanj (Slovenski utrip 2012):(S katerim od naslednjih treh stališč o igrah na srečo se najbolj strinjate?) 1. Kaj so za vas posebne igre na srečo: • Za večino vprašanih (41 %) so igre na srečo zgolj nekoristno početje, za 28 % pa predstavljajo predvsem upanje na dobitek. • Da so igre na srečo nekoristno početje, menijo predvsem mlajši. • Slednje mnenje se krepi z višino izobrazbe in dohodka. 2. Ima od legalnega igralništva Slovenija v seštevku po vašem mnenju več koristi ali več škode? • Več kot polovica vprašanih (54 %) meni, da imamo od legalnega igralništva v Sloveniji v seštevku več koristi kot škode, kar je diametralno nasprotno mnenju, ki so ga anketiranci izrazili leta 2010. • Da je legalno igralništvo koristno, menijo predvsem tisti v srednjih letih in prebivalci manjših krajev. • Mnenje o koristnosti legalnega igralništva se z izobrazbo krepi. 3. Kakšna vrsta igralniške dejavnosti bi bila po vašem mnenju bolj primerna za Slovenijo, če bi lahko izbirali med dvema možnostma? • Večina vprašanih (58 %) meni, da bi bil za Slovenijo najbolj primeren velik turistično-igralniški center, ki igralniško ponudbo povezuje z obsežno dodatno turistično ponudbo. Delež takšnih odgovorov je višji kot v preteklih letih. • Naklonjenost velikemu turistično-igralniškemu centru pada s starostjo ter narašča s stopnjo izobrazbe. 4. Ali bi podprli investicijo v velik turistično-igralniški center, če bi to pomenilo odpiranje novih delovnih mest? • Investicijo v velik turistično-igralniški center, ki bi pomenil odpiranje novih delovnih mest, bi podprlo več kot ¾ vprašanih (76 %). Podpora tovrstni možnosti je precej višja kot v letu 2010. • Najbolj so investiciji naklonjeni poklicno izobraženi ter tisti z dohodki med 500 in 1.000 evri. • Podpora investiciji v turistično-igralniški center s starostjo upada. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da je merjenje javnega mnenja in odnosa lokalnega prebivalstva do iger na srečo pomembno. Še toliko bolj je pomembna, ko se odločamo za investicije. Vsled tega bi kazalo v lokalnem okolju ponovno raziskati to vprašanje, v kolikor bi postala katera od investicij, ponovno aktualna. 495 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 3 DRUŽBENI STROŠKI IGRALNIŠTVA PO METODOLOGIJI NORC Igralniška industrija, kot veja za turistične industrije, je npr. v ZDA prisotna že vse od tridesetih let 20. stoletja in vendar avtorji ugotavljajo, da je bila pozornost raziskovalcev na temo njenih vplivov in učinkov na prebivalstvo zgolj omejena in sporadična (Grinols 2003). Čeprav z določenimi nedoslednostmi, so se prve sistematične raziskave na tem področju začele pojavljati nekje po letu 1990 (Grinols 2003). O družbenih stroških se je začelo govoriti skozi prizmo problematičnih in patoloških igralcev na srečo, ki po nekaterih podatkih prinašajo igralnicam med 30% do celo 50% dohodkov (Grinols 2003). V zadnjih dvajsetih letih je diskurz o učinkih igralniške industrije dozorel do te mere, da se zavedamo, da igralništvo prinaša določene stroške, ki jih druge zabaviščne industrije ne, in da imajo ti stroški direkten vpliv na druge industrije ter gospodinjstva. Na tej točki govorimo o tako imenovanih negativnih eksternalijah. Družbene stroške lahko, kot pravi Grinols identificiramo in jih primerjamo z družbenimi koristmi (Grinols 2003). Na podlagi družbenih stroškov svoje utemeljitve argumentirajo nasprotniki igralniške industrije, medtem ko zagovorniki poudarjajo koristi, ki izhajajo iz ekonomskih dobičkov, kot jih omenjena industrija generira. Grinols še trdi, da prihaja ravno na tej točki do večjih nesporazumov, saj igralniška industrija ponuja pogled na ekonomske koristi skozi prizmo ustvarjanja novih delovnih mest, država skozi prizmo zbranih davkov in drugih dajatev, sami prebivalci skozi prostor kamor je/bo igralniški objekt umeščen, prebivalci pa se dodatno delijo na tiste, ki imajo od tega osebne koristi (npr. lastniki) ter tiste, ki se jih samo vprašanje stroškov in koristi osebno ne dotika, medtem ko je le peščica tistih, ki se zavedajo kaj sestavlja teoretično podprto in veljavno analizo stroškov in koristi igralniške industrije (Grinols, 2003, str. 71). Države se vedno bolj zavedajo stroškov, ki jih imajo z igralništvom. Zato je prav, da redno izvajajo raziskave o družbenih stroških. Temelj za tovrstno raziskovanje predstavlja raziskava o učinkih igralništva v ZDA, ki jo je leta 1999 izvedel NORC. Po prepričanju Macurjeve in drugih je bilo, da je lahko omenjena raziskava v veliko pomoč tudi pri ocenjevanju mogočih posledic gradnje igralniško-zabaviščnega središča na Goriškem. Prav tako pa se lahko ta metodologija uporabi pri raziskovanju tudi v drugih primerih. S prenosom uporabljene metodologije lahko namreč pričakovane družbene stroške kvantificiramo in izrazimo v denarnih količinah. Po ugotovitvah NORC stroški problematičnih in patoloških igralcev predstavljajo najpomembnejši družbeni strošek igralništva, v primerjavi s katerim so vsi ostali stroški relativno zanemarljivi. Tako po ugotovitvah NORC tudi povečanje kriminala, ki se stereotipno povezuje z igralništvom, predstavlja manj pomemben strošek. Znana so dognanja (npr. Reith 2006), da navzočnost in ponudba posebnih iger na srečo ne povečuje relativnih stopenj kriminalitete. Podobno se da sklepati tudi iz kriminalitetne statistike Generalne policijske uprave, ki kaže, da kriminaliteta na Goriškem, kjer je koncentracija igralništva s Sloveniji najmočnejša, ni narasla bolj kot v slovenskem povprečju (Prašnikar, Pahor, in Cvelbar 2005). V metodologiji NORC je tako upoštevana zgolj kriminaliteta, ki je posledica zasvojenosti z igralništvom, torej problematičnega in patološkega igranja (Roncevic idr. 2007; Macur idr. 2008, 45-46). Za metodologijo NORC je tako značilno ostro razlikovanje med zasebnimi in družbenimi stroški igralništva. Tako se stroški, ki bremenijo neposredno igralca in se ne prenesejo na njegove najbližje, skupnost, družbo ali državo, ne štejejo med družbene stroške (Macur idr. 2008, 45-47). Zanimivo pa je, da metodologija NORC v družbene stroške igralništva prišteva tudi socialne transferje, ki jih igralci prejemajo zaradi problematičnega ali patološkega igranja. 496 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Največji problem študije predstavlja neupoštevanje stroškov vseh ostalih oblik kriminala, ki ne izhaja iz problematičnega in patološkega igranja. Po mnenju avtorjev taki stroški prav tako predstavljajo pomemben segment, ki ga ne velja zanemariti. Naslednja bistvena slabost izhaja iz dejstva, da se družbeni stroški igralništva prevajajo zgolj v denarne zneske. Marsikatere družbene stroške je namreč nemogoče izraziti v denarnih zneskih (na primer izguba bližnjega, uničeno otroštvo, psihični problemi itd.) (Dobovšek in Kurež 2011). Macurjeva in drugi (2008) so pri aplikaciji metodologije NORC pri izračunu družbenih stroškov igralništva upoštevali naslednje kategorije: osebni finančni propadi, stroški kriminala (neposredno povezani s problematičnim igranjem), stroški razdora v družini in stroški zdravljenja. Stroški kriminala v tem primeru predstavljajo kriminalna dejanja zasvojenih posameznikov ter padejo na državo. Gre za stroške aretacije, sodnih postopkov in stroške prestajanja zaporne kazni. Ne upoštevajo škode, ki jih povzročijo kazniva dejanja patoloških in problematičnih igralcev neposredno oškodovancem (NORC, 1999). Pripravili so dve verziji izračunov, in sicer eno ob predpostavki, da se ob gradnji igralniško-zabaviščnega središča na Goriškem ne uvedejo dodatni preventivni in kurativni ukrepi v smislu odgovornega igralništva, in eno ob predpostavki, da se taki ukrepi uvedejo. Postopki izračuna stroškov posamezne kategorije zaradi obsega v tem delu niso predstavljeni. Tako je po njihovih izračunih sedanja ocena stroškov problematičnega in patološkega igranja med 13,3 in 33,3 milijona evrov. Brez uvedbe celovitih ukrepov odgovornega igralništva bi se stroški v petih letih po gradnji igralniško-zabaviščnega središča na Goriškem povečali za dodatnih 13,3 milijona evrov in bi torej znašali med 26,6 in 46,6 milijona evrov. V primeru uvedbe sistema celovitih ukrepov odgovornega igralništva pa se je povečanju stroškov mogoče v celoti izogniti oziroma doseči celo njihovo znižanje za do 6,7 milijona evrov (Macur idr. 2008, 74). Omeniti je treba nekatere pomembne omejitve teh študij. Te se kažejo v javnih ali prikritih naročnikih študij, ki imajo na področju igralništva svoje specifične interese, ki lahko vplivajo na rezultate študij. Opozoriti je treba, da študije vsebujejo problematične elemente, ki se nanašajo na interpretacijo in uporabo kriminalitetne statistike (Dobovšek in Kurež 2011). Da bi se izognili zgoraj navedenim omejitvam je pomembno, da tovrstne raziskave izvajajo neodvisni strokovnjaki ali institucije z visoko integriteto. Le tako bosta laična javnost in stroka zaupali končnim ugotovitvam. Dejstvo je namreč, da se kriminal v povezavi z igralništvom dogaja in ga v celoti ne bo moč nevtralizirati. 497 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 4 KAJ NAM PRAVI PRIHODNOST Za klasične igre na srečo z izjemo realizacije nimamo. Po vsej verjetnosti koncesionarji razpolagajo s podatkom o številu prodanih srečk, loto lističev, povprečno vplačilo, ipd. ta podatek bi bil zelo koristen, saj bi lahko na ta način ugotovili in napovedali trende. Bolj natančni so podatki v sektorju posebnih iger na srečo. V nadaljevanju predstavljamo potek obiska v slovenskih igralnicah in igralnih salonih. Ker se mora vsak obiskovalec ob prihodu registrirati, je to dokaj relevanten podatek. Poleg tega obstaja tudi podatek o številu domačih in koliko tujih gostov. Sama igralniška podjetja pa skladno z GDPR in CRM sistemom vodijo še bolj podrobno statistiko. Sami s temi podatki ne razpolagamo, ampak imamo zgolj podatke na sumarni ravni. Iz slike (Slika 59: Obisk v igralnicah in igralnih salonih v Sloveniji (1985-2030) je razvidno da smo od leta 1985 do osamosvojitve beležili strmo rast obiska. V času vojene za osamosvojitev je obisk padel, a se je že po enem letu začel dvigovati in strmo rastel do leta 1997. To je bila posledica odprtja Perle v letu 1993. Stagnacija pa je posledica zaustavitve razvojnega cikla. V letu 1999 obisk začne upadati, saj se je odprl nov kazino v Benetkah. Po letu 2002 pa je rast predvsem posledica vse večih igralnih salonov. Vrh dosežemo leta 2008. Od tega leta pa obisk upada. Razlogov je več. Od uvedbe prepovedi kajenja v slovenskih igralnicah leta 2007, postopnega zapiranje igralnic in igralnih salonov, pa do vse širše in dostopnejše ponudbe na spletu in do nelegalnih ponudb. V času zaključevanja knjige (december 2020), so bile ponovno zaprte vse igralnice in igralni saloni v Sloveniji. Te so bile v spomladanskih mesecih 2020 zaprte 3 mesece zaprte zaradi COVID-19. To je pokazalo, kako ranljive so igralnice in igralni saloni, saj gre za žive igre. Kasneje so sledili še vsi ostali ponudniki. Zadnja COVID-19 kriza pa je praktično presekala prihode in prihodke. Tako smo pri simulacijah upoštevali, da bo v letošnjem letu doseženih le 90 % prihodkov iz klasičnih iger na srečo in 40 % prihodkov iz posebnih iger na srečo. V letu 2021 pa se bodo prihodki dvignili za 20 %. Od takrat dalje se bodo postopoma vračali na normalo, ki pa jo brez intenzivnega vlaganja in prestrukturiranja ne bodo dosegli. 498 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Slika 59: Obisk v igralnicah in igralnih salonih v Sloveniji (1985-2030) Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a; SURS; Tableau output; lastna obdelava podatkov) Sledi pregled treh scenarijev - A, B, C. Realno bi se lahko obisk nekako stabiliziral. V primeru večjih in ustreznih investicijskih vlaganj imamo vse potenciale, da lahko trend obrnemo navzgor. Po pesimističnem scenariju pa bo obisk še padal. Vse je odvisno kako bo z odpiranjem igralnic in igralnih salonov. Lahko se zgodi da bo prava normalizacija šele poleti leta 2023, ko bo večina prebivalcev cepljena. To pa še ne pomeni, da bo takrat obisk vrnjen na normalo. Po vsej verjetnosti se na normalo (na stanje leta 2019) ne bo vrnil vsaj 10 let. Tudi analiza podatkov o ponudbi iz naslova klasičnih igre na srečo (Slika 60: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: klasične igre na srečo (1985-2030)) nam kaže, da so se ti vsa leta do vključno leta 2003 skoraj linearno dvigovali. Od tu dalje pa je diagram bolj žagaste oblike. Tako so ta gibanja odvisna od tega, kako je bila prisotna druga nelegalna ponudba iger na spletu. V letih, ko je bila bolj intenzivna kampanja proti nelegalni ponudbi stavnic, je bila potrošnja večja in obratno. Vsekakor vidimo, da je trenutno zaznati padec in ta bo po vsej verjetno tudi v prihodnje še trajal. V kolikor želijo ponudniki zaščititi trg, morajo sprejeti določene ukrepe. 499 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Slika 60: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: klasične igre na srečo (1985-2030) Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a; SURS; Tableau output; lastna obdelava podatkov) 500 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Prihodki iz naslova posebnih iger na srečo so rasli skoraj linearno do leta 2007 (Slika 61: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: posebne igre na srečo (1985-2030)). Po tem datumu pa so padali do leta 2014, ko se krivulja obrne. Primerjava obiska in prihodkov kaže, da se kljub oscilaciji obiska prihodek oz. poraba na gosta poveča. Je pa svetovna gospodarska kriza pokazala večjo ranljivost segmenta živih iger. Tako bo potrebno veliko napora, da se bo potrošnja ponovno popravila in začela dosegati nominalne številke pred letom 2007. Tako je bolj realno, da bodo v naslednjih 10 letih ti dosegli stanje 2019. Slika 61: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: posebne igre na srečo (1985-2030) Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a; SURS; Tableau output; lastna obdelava podatkov) 501 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Graf skupnih prihodkov iz naslova iger na srečo (Slika 61: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: skupaj igre na srečo (1985-2030)) je skoraj enak tistemu, ki predstavlja posebne igre na srečo, saj ti predstavljajo 85 % vseh prihodkov. Vsled tega veljajo komentarji in priporočila, kot so zapisani za posebne igre na srečo. Slika 62: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: skupaj igre na srečo (1985-2030) Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a; SURS; Tableau output; lastna obdelava podatkov) 502 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 5 KAKO DOSEČI ŽELENI SCENARIJ? Z zgornjimi analizami in napovedmi smo ustvarili scenarije A, B in C. Pojavilo se je vprašanje, kako naj bi do leta 2030 dosegli želene prihodke od iger na srečo. Odgovori so na voljo v strateškem upravljanju. Kot sta poudarila (Piner in Paradis 2004), lahko rečemo, da je načrtovanje dolgoročnega igralniškega turizma v Sloveniji prednostna naloga. Ena od ključnih pomanjkljivosti slovenskega igralniškega turizma je pomanjkanje jasne strategije za njegov razvoj. Strateško vodenje v prvi vrsti pomeni oblikovanje centralne igralniške destinacije (notranje in zunanje). Od tu dalje pa lahko opredelimo smernice razvoja igralniškega turizma v Sloveniji. Osnovna predpostavka je, da mora biti vizija natančna, jasna, specifična, prepoznavna in se ne zanaša preveč na presežnike. Vizija igralniškega turizma v Sloveniji do leta 2030 bi bila: Slovenija bo na turističnem zemljevidu priznana s kakovostno ponudbo trajnostnega igralniškega turizma. Pravo sliko o tem, kaj se dogaja s prihodki, nam pokaže šele primerjava v prihodkih in napoved po tekočih in fiksnih cenah (Slika 63: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: po tekočih in fiksnih cenah (2000- 2030)). Tako prihodki po letu 2007 kažejo linearno padanje. Potrebno se bo fokusirati, da se ta trend upadanja vsaj omeji in obrne navzgor. Slika 63: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: po tekočih in fiksnih cenah (2000- 2030) Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a; SURS; Tableau output; lastna obdelava podatkov) Slovenija lahko dano vizijo uresniči le z zagotavljanjem gospodarske, ekološke in družbeno-kulturne vzdržnosti. Gospodarske prednosti razvoja igralniškega turizma v Sloveniji bi bile 503 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA lahko opazne, vendar je treba paziti na negativne socialno-kulturne učinke, pa tudi na ekološke učinke, ki jih proučujejo (McCartney 2015; Mallach 2010; Long 1996; Cho 2002; Lee in Back 2003; Perdue, Long, in Kang 1995; King Penny Wan, Li, in Kong 2011; Wu in Chen 2015; Wan 2012; Back in Bowen 2009; Nickerson 1995; Greenwood in Dwyer 2017). Z vzpostavitvijo močnih mehanizmov je mogoče spremljati razvoj igralniškega turizma, ga nadzorovati in po potrebi prilagoditi. Igralniški turizem je odlična priložnost za revitalizacijo nekaterih delov Slovenije, predstavlja pa lahko tudi dodatno ponudbo k kulturnemu, konferenčnemu, smučarskemu in drugemu trajnostnemu razvoju. Vendar pa je jasno, da se Slovenija brez tržnega napora ne bo prodajala kot igralniška destinacija. Opredelitev marketinške strategije v okviru strategije razvoja igralniškega turizma je bistvenega pomena za oživitev te vrste turizma. Natančno določanje prodajne politike je predpogoj za razvoj igralniškega turizma. Sodelovanje hotelov in destinacij, kjer se nahaja igralniška ponudba, s specializiranimi turističnimi agencijami in organizatorji potovanj v tujini je ključnega pomena za zagotovitev visoke stopnje zasedenosti hotelov in visokih prihodkov iz igralnic. Treba je vzpostaviti celoten sistem igralniškega turizma. Brez podpore državnih služb ne moremo pričakovati boljših rezultatov od sedanjih. Seveda ne bi smeli zanemariti niti internetnih iger na srečo. V Sloveniji še vedno obstaja možnost za njihov razvoj. Slovenija namreč ima veliko znanja na tem področju. Strateško načrtovanje turizma je potrebno za vse turistične destinacije, ki se želijo ohraniti za daljše časovno obdobje, tako kot v primeru Slovenije. Igralniški turizem je pred Covid-19 postajal iz dneva v dan vse bolj priljubljena oblika turizma, ki je prinašal številne pozitivne, a žal tudi negativne učinke. Zato tudi predstavlja veliko priložnost in hkrati nevarnost za razvoj turizma v Sloveniji. Da bi se igralniški turizem v Sloveniji obravnaval kot priložnost za razvoj, potrebujemo močno vodenje, ki bo temeljilo na načelih trajnosti in družbene odgovornosti. Bistvena je natančna opredelitev poslovne politike in etike v igralništvu ter določitev socialnih stroškov igralniškega turizma v Sloveniji. Poleg ustreznega strateškega in tržnega načrtovanja je ključnega pomena tudi določiti nosilnost destinacije (gospodarske, družbeno-kulturne, ekološke, moralne in psihološke) z vidika igralniškega turizma. Po drugi strani je potrebno vodenje trženja z močno promocijo in sodelovanjem na vseh ravneh in med vsemi objekti turističnega sistema. Obstoječi hoteli, ki vsebujejo igralnice, morajo nemudoma poskrbeti za mrežno povezovanje in vzpostaviti dobro sodelovanje s specializiranimi potovalnimi agenti. Tudi vprašanja družbene odgovornosti je treba upoštevati in preučiti. 504 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 6 POSLOVNI MODEL SLOVENSKEGA IGRALNIŠTVA Na podlagi vseh ugotovitev smo ustvarili poslovni model (Slika 64: Slovenski igralniški poslovni model), ki mu mora slediti slovenska igralniška industrija. Slika 64: Slovenski igralniški poslovni model Najprej je potrebno poskrbeti za ustrezno regulativo. Gre za regulativo, ki ureja poslovanje in obdavčitev. Ta del je v domeni finančnega ministrstva. Drugo področje je področje gospodarskega ministrstva, saj je igralniška dejavnost sestavni del turizma. Gre za turizem z visoko dodano vrednostjo. Nadalje je potrebno ustrezno izobraziti mlade, da se znajo odgovorno obnašati do vseh pojavnih oblik iger na srečo. To je še toliko bolj pomembno v obdobju odraščanja in vedno bolj dostopnih iger na spletu. Potrebno je urediti še področje kurative, da bi se ustrezno spopadali z vsemi, ki imajo težave z prekomernim igranjem. V ta model so vključene tudi druge institucije, kot npr. ministrstvo za notranje zadeve, ki mora ustrezno ukrepati v primeru pojava vseh oblik kriminalitete. Pri sami izvedbi bi morali pokrivati tri stebre: (1)Klasične igre na srečo (“Zakon o igrah na srečo (Uradno Prečiščeno Besedilo) (ZIS-UPB1)” 2003) so številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, loto, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre. 505 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA (2)Posebne igre na srečo po tem zakonu so igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih avtomatih ter stave in druge podobne igre v skladu z mednarodnimi standardi (v nadaljnjem besedilu: posebne igre na srečo). 1. igre, ki jih igralci igrajo drug proti drugemu (chemin de fer, poker); 2. igre s kroglico (francoska ruleta, ameriška ruleta, boulle); 3. igre z igralnimi kartami, ki se igrajo proti igralnici (black jack, punto banco, mini punto, carribean poker, 30/40, red dog); 4. igre s kockami (craps, tai sai); 5. igre na igralnih panojih (bingo, keno, big wheele, toto); 6. igre na igralnih avtomatih, ki jih igralci igrajo proti igralnemu avtomatu; 7. stave. (3)Druge igre – to so družabne igre (najpogosteje se nanašajo na igranje spletnih iger, ki omogočajo ali zahtevajo socialno interakcijo med igralci) (Aichner in Jacob 2015) in igre »Solitude« (igranje iger v samoti) (Bewersdorff 2004). Te igre vključujejo: igre na srečo (vse igre na srečo, ki ne vključujejo denarnih vrednosti) (Baumann 1982); kombinatorske igre (igre, kot so šah, dama, Go) (Fraenkel 1996); igre blefiranja (Poker, Contract Bridge, Stratego, Spades, Scrabble) (Seale in Phelan 2010) in strateške igre (kjer je rezultat odvisen ne le od lastnih akcij, temveč od delovanja drugih) (Dresher 1951). Čeprav je delitev precej jasna, lahko najdemo več elementov za vsako igro (Polak 2007). Poleg državnega lastništva je treba razviti tudi zasebno ponudbo iger. Vendar mora biti vse pod strogim nadzorom države. Ureditev iger na srečo je treba razdeliti med ustreznimi ministrstvi: Ministrstvo za finance (za dodeljevanje koncesij, obdavčitev in nadzor poslovanja), Ministrstvo za šolstvo (za izobraževanje mladih, s čimer se preprečuje nekemično odvisnost) in Ministrstvo za zdravje (glavna naloga je preprečiti zasvojenost z vsemi vrstami iger (patološko igranje na srečo, računalniške igre in zdravljenje teh odvisnosti ). Treba je urediti status spletnih iger na srečo. Tekoča obdavčitev je tudi nerazvita in slovenske igre na srečo postavlja v nekonkurenčen položaj. 506 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 7 KAKŠNA BI BILA OPTIMALNA OBDAVČITEV Razmere v katerih trenutno posluje slovensko gospodarstvo niso ravno spodbudne in rožnate. Tu je mišljeno predvsem vpliv Covid-19 na poslovanje. Tudi trendi gibanja v zadnjih desetih letih ne kažejo dovolj vzpodbudnih premikov na bolje, da bi lahko državljane preveval optimizem. Nasploh se v svetu dogajajo velike in pretresljive spremembe, ki so posledica globalnih in socioloških sprememb. Svet se vedno bolj manjša zaradi naglega razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije. Pri tem pomembno vlogo igrajo tudi velike spremembe v transportu ljudi, blaga in kapitala. Igralništvo ni panoga, ki bi zaradi velikega števila zaposlenih bila tako strateškega pomena, da bi se lahko zanimanje javnosti v primeru zmanjševanja le te kaj spremenilo. Tako je je odstotek delovne sile za slovenske razmere praktično zanemarljiv (le 0,23 %). Bolj pa pride ta podatek do izraza, ko pogledamo bruto dodano vrednost, ki jo je posamezen zaposlen v igralništvu v najbolj produktivnih letih delovanja slovenskega igralništva ustvari. Le ta ni več tako zanemarljiva, saj je presegala slovensko povprečje in dosegala rezultate tudi razvitejšega zahoda. Žal danes ni več tako. A dejavnost ima še vedno potencial. Potrebno je le ustrezno prestrukturiranje. V vseh naših nacionalnih razvojnih politikah in programih je turizem obravnavan kot perspektivna dejavnost. Tako država, kot tudi lokalne oblasti sprejemajo ukrepe za njegovo spodbujanje. Vendar so pomoči še vedno zelo majhne, doslej pa bile namenjene predvsem razvoju turistične infrastrukture. Nujne prenove in izgradnje namestitvenih zmogljivosti so brez pomoči države težko izvedljive in nanjo še čakajo. Na lokalni ravni pa so ukrepi prevečkrat le deklarativni. V zadnjem letu zaradi Covid-19, pa je obstoj turizma v veliki meri odvisen od državne pomoči. Vavčerski sistem je nekoliko omilil njegov vpliv v poletnih mesecih. Ponovno zaprtje oktobra meseca pa je marsikaterega podjetnika prisililo da razmisli o zaprtju svoje dejavnosti. Uvodoma je bilo omenjeno, da je slovenski igralniški produkt dosegel zrelo fazo razvoja in bo nujno potreben sprememb. Te spremembe so nujne v naslednjih treh letih, v kolikor se bomo želeli uspešno braniti spremembam, ki jih v zadnjih dveh letih narekujejo spremembe v Italiji in v hrvaški Istri. Menimo pa, da v kolikor bi država s pametno in razvojno naravnano davčno politiko prisluhnila igralniški stroki, bi morda lahko ta dejavnost privabila še večje število igralniških gostov. Le ti pa ne bi več izključno prihajali iz sosednih držav. V naslednjih petih letih bi nam moral biti prioritetni cilj gostje iz vseh delov EU. Spodnja slika kaže graf efektivnih obdavčitev (Slika 65: Efektivna obdavčitev igralniških prihodkov) na primeru največjega slovenskega podjetja. Kot je razvidno iz slike, gre za visoko obremenitev. To pa še toliko bolj, ker so se razmere na primarnih trgih zelo spremenile. Po mnenju Nemca, je Slovenija kot razvita in demokratična država napravila na področju igralniške dejavnosti od leta 2000 dalje velike napake. Poleg malih »državnih« igralnic je uvedla še veliko število igralnih salonov v lasti fizičnih oseb. V svetu so poznane prednosti samo »državnih« igralnic (Casino Holland, Casino Austria…) in prednosti igralnic v upravljanju velikih delniških turističnih družb (Francija…); v novih tranzicijskih državah vzhodne Evrope pa se je uveljavil model igralnic v lasti fizičnih oseb, ker je prilagojen političnemu klientelizmu. V Rusiji je tak model pripeljal do sprejetja zakona, zaradi katerega naj bi se vse igralnice s 1.1.2009 zaprle, največje med njimi se lahko preselijo v tri popolnoma odmaknjene regije; posledično se bo lahko razcvetelo nelegalno igralništvo, zlasti v velikih mestih kot je Moskva… Obstoječa igralniška zakonodaja v Sloveniji je povzročila izgube v poslovanju igralnic 507 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA (koncesija A) in v bližnji prihodnosti likvidacijo vseh z izjemo HIT-a, ker male »državne« igralnice ne morejo poslovno konkurirati igralnim salonom v lasti fizičnih oseb. Hkrati pa je obstoj igralnih salonov v rokah malih podjetnikov največja potencialna nevarnost za odgovorno igralništvo (Nemec 2007). Obdavčitve igralniških prihodkov Efektivne davčne stopnje skozi čas 55% 33% 8% 1985 1994 1999 2005 2020 Slika 65: Efektivna obdavčitev igralniških prihodkov 17 Vir: (Nemec 2013) Kakšna bi torej bila ustrezna obdavčitev? Vsekakor je potrebno zasledovati ustrezno razmerje med razvojno in življenjsko obremenitvijo in načelom enakomernosti na drugi strani (Slika 66: Različne stopnje obdavčitev). Tako mora biti obdavčitev usmerjena v spodbujanje turizma z visoko dodano vrednostjo. To v praksi pomeni, da bi morali imeti različne modele obdavčitve glede na širši multiplikativni doprinos. Vsekakor ne bi smeli strmeti k preveč zapletenemu modelu. Prav tako ne bi smela biti obdavčitev tako visoka, da bi ponudnike nagovarjali, da bi prešli z belega trga na črni trg. 508 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Slika 66: Različne stopnje obdavčitev Npr. uvedli bi en model za (1) spletno in mobilno igralništvo, kjer bi morala biti regulacija in obdavčitev najvišji. Zagotoviti bi morali pobiranje davkov tudi od ponudnikov iz drugih držav. Drugi model bi bil namenjen (2)igralnim salonom oz. igralnim avtomatom. Tu imamo že večji mulplikativni učinek. Zato bi lahko bila obdavčitev nekoliko nižja. Ti saloni zajemajo igralce iz domačega okolja, zato bi morala biti obdavčitev temu primerna. Upoštevati je potrebno tudi družbene stroške, ki jih ta dejavnost ima. Prav tako bi morali razmisliti o upravičenosti 24-urnega poslovanja. Tretji model bi bil za kazinoje, v katerih se izvajajo (3)žive igre, saj je tam multiplikativen učinek višji. Več je zaposlenih, večja je tudi obigralniška ponudba. Tudi v kazinojih bi morali omejiti poslovanje. Sami smo mnenja, da v kolikor gostje ne prihajajo iz čezoceanskih trgov, bi morali omejiti 24-urno poslovanje. Zadnji model pa bi bil namenjen (4)velikim resortom, kjer bi bila igralniška ponudba le ena izmed ponudb resorta. Ti resorti praviloma zajemajo goste iz oddaljenih, tudi čezoceanskih trgov. Zato so stroški trženja večji. V teh resortih bi dovolili 24-urno poslovanje. Nikakor pa se ne bi strinjal z Nemcem, ki pravi, da bi morala biti trajna obdavčitev nad 100 mio EUR igralniških prihodkov »0« (Nemec 2007). Sam menim, da obstajajo drugačni načini kako spodbuditi investitorje. Eden izmed teh je, da bi bila obdavčitev prve 3 leta po investiciji nad 50 mio EUR v green feld resort znižana oz. bi bili oproščeni plačila igralniških davkov. Ne pa koncesije. 509 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 8 ZAKLJUČEK K KAM NAJ SE USMERI SLOVENSKO IGRALNIŠTVO Gledano zelo splošno, je kriza tista točka ločnica, ko mora podjetje (sistem) spremeniti smer razvoja, bodisi zaradi sprememb, ki so nastale v njem samem, bodisi zaradi sprememb v zunanjem okolju (Bergant, 2006). Beseda kriza izhaja iz grške besede krinein (ločiti). Sistem, ki te točke ne zazna, je v nevarnosti zastoja ali celo propada. Lahko jo je sicer zaznal, vendar vzrokov krize ni pravilno definiral in zaradi tega ni sposoben oblikovati pravih odgovorov. Še bolj kritično je, ko se znake krize zavestno spregleda in ignorira. Kakšen odnos do igralništva naj torej zavzame Slovenija? Analiza tujih dobrih praks kaže, da je potrebno za vzpostavitev konkurenčnega igralniškega centra zagotoviti najmanj 200 hektarjev površin, za katere pa ni potrebno, da so popolnoma v enem kvadrantu. Razgiban teren je lahko zaradi vzporedne ponudbe tudi prednost (npr. golf). Hitreje se razvijajo tiste destinacije, ki so že bile prepoznavne po drugi turistični ponudbi. Izgradnja iz »nič« je primerna le v primeru velikih presežkov ponudbe. Sicer se je bolje opreti na destinacijo, ki je kot blagovna znamka, v širšem okolju, že prepoznavna. Vendar je v tem primeru velik dvom, ali se bo nova destinacija glede na ponudbo prijela. Pri tem ni nujno, da je velikost resorta in investicije sorazmerna z velikostjo države. Vse je odvisno od vrste produkta in ciljnega trga. Bolj pomembna je stimulativna-degresivna obdavčitev in ustaljene logistične povezave. Za tak projekt je potrebno zagotoviti najmanj 1 milijardo EUR, pri čemer je prednost razpršeno lastništvo strateških partnerjev (npr. dobavitelji igralniške opreme, investicijski skladi, gradbena podjetja). Pomembno pri tem je, da gre za slovensko podjetje, tudi če je v celoti ustanovljeno s tujim kapitalom. S tem naj bi vsaj delno preprečili nekontrolirano odtekanje denarja v tujino (kanabalizacijo trga) in ga bolje usmerili v izgradnjo nove ponudbe na destinaciji. Nehote pridemo do sklepa, da je razvojna paradigma slovenskega igralništva napačna, saj od leta 2010 dalje razvija pretežno ponudbo za domače goste oz. goste iz bližnjih krajev, ki se v Slovenijo vozijo vsakodnevno (t.i. » walk in« in » drive in« gosti). Ker se na destinaciji zaustavljajo krajši čas, je potrošnja teh gostov bistveno nižja od gostov, ki pridejo na destinacijo za daljši čas, v želji po zabavi in sprostitvi. Zaradi tega, ker se igralništva poslužujejo predvsem »domačini«, je sprejemljivost igralništva, kot gospodarske dejavnosti, med lokalnim prebivalstvom in politiki, odklonilna. Slovenija mora zato stimulirati tujski turizem, ki bo pretežno temeljil na » fly in« gostih in tako poleg igralništva omogočiti razvoj tudi vzporednih turističnih dejavnosti, posledično pa povečal sinergijske učinke na ostale gospodarske dejavnosti. Najbolj primerno okolje je na območju Nove Gorice, saj je tam najbolj kompleksna igralniška ponudba v Sloveniji. Destinacija je že prepoznavna in lahko z majhnim vložkom postane zanimiva tudi za širše okolje. Vsekakor mora Slovenija oblikovati ponudbo, ki bo konkurenčna novim nastajajočim destinacijam. Prav pa je, da se zavedamo in spremljamo ter preučujemo vplive igralništva. Dosedanje študije navajajo predvsem pozitivne ekonomske učinke gradnje takega središča v smislu prihodkov, novih delovnih mest in pobranih davkov (Dobovšek in Kurež 2011). Vendar imajo študije tudi omejitve, ki smo jih že navedli pri omejitvah ameriških študij in izhajajo predvsem iz omejitev in slabosti uradnih kriminalitetnih statistik in interesov naročnikov raziskav. V primeru Slovenije je naročnik večine študij Ministrstvo za finance RS. Analizirane študije vidijo negativne družbene posledice gradnje igralniško-zabaviščnega središča v problematičnih in patoloških igralcih, poslovnih stroških, znižanju cene nepremičnin, razpadu družin in v kriminalu. 510 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Naslednja slabost teh študij je, da o posledicah razpravljajo večinoma na podlagi analize sekundarnih virov, ki se sklicujejo na ameriške študije. Pri tem pozabljajo, da se ameriške študije večinoma nanašajo na legalizacijo in uvedbo igralništva v nerazvitih in propadajočih gospodarskih okoljih, kar pa Goriško, ko se je delalo raziskave v letih 2002-2007, zagotovo ni bila. Zato ugotovitev ameriških študij ne moremo kar enostavno prenesti na primer Slovenije. Poleg tega so vse dosedanje študije zastarele. Nobena izmed študij o družbenih posledicah igralništva namreč ne preučuje ekspanzije igralništva v že razvitem igralniškem okolju, kakršno je Nova Gorica oziroma območje Goriške. Preučevanje kriminalitete in drugih družbenih posledic igralništva v Sloveniji zahteva še mnogo znanstvenoraziskovalnega dela. Ugotovitve dosedanjih študij namreč zastavljajo več vprašanj, kot ponujajo odgovorov. Predvsem je treba raziskati ter kvantitativno in kvalitativno ovrednotiti posledice igralništva na kriminaliteto, ter ne izhajati zgolj iz problematičnega in patološkega igranja, ampak na posledice gledati celovito. Raziskave morajo biti usmerjene v kvalitativno preučevanje, saj smo ugotovili, da se vseh kompleksnih posledic igralništva ne da ovrednotiti zgolj numerično, z denarnimi zneski ipd. Navedeno za slovenski prostor na tem raziskovalnem področju pomeni največji izziv (Dobovšek in Kurež 2011). Naše ugotovitve odpirajo možnost nadaljnjih raziskav na to temo in predstavljajo osnovno izhodišče za razvoj strateške dokumentacije za razvoj igralniškega turizma v Sloveniji. Po drugi strani pa je mogoče predlagane modele raziskati in uporabiti za analizo in napovedi igralniškega turizma v drugih gospodarstvih. Ker v tem prispevku nismo obravnavali ekoloških in družbeno-kulturnih učinkov igralniškega turizma na destinaciji, predlagamo, da se naši rezultati priložijo analizi omenjenih učinkov. Medtem ko smo poudarili glavne pomanjkljivosti razvoja igralniškega turizma v Sloveniji, je v prihodnosti potrebna še nadaljnja, natančna določitev socialnih in okoljskih stroškov. Balažič navaja, da je mogoč tudi še podrobnejši pogled na povezavo med igralniškim turizmom in dogodki turizma v Sloveniji in okolici. Karta igralniškega turizma kaže, da je igralniški turizem s številnimi igralnicami in igralnimi saloni glede na velikost (majhnost) države zelo razširjena oblika turizma. Zgostitev igralniške ponudbe ob slovensko-italijanski meji je pogojena z za igralništvo zainteresiranimi italijanskimi gosti, ki zaradi bližine in številne ponudbe igralniškega turizma obiskujejo slovenske igralnice in igralne salone. Bližina igralnic in igralnih salonov, širok nabor iger, zabavni programi ter številne ugodnosti, ki jih ponujajo igralniška podjetja svojih gostom v zadnjem času, ne pripomorejo, da bi lahko večina igralniških podjetij ustvarjala dobiček, saj je gospodarska in finančna kriza v slovenskih igralnicah ter igralnih salonih povzročila občuten upad gostov. Zato so igralniška podjetja, tako igralnice kot igralni saloni, prisiljena v iskanje novih gostov z oddaljenih trgov. Poleg tega se je slovenski trg z igralniško ponudbo zasičil, kar je med saloni ter igralnicami sprožilo težak boj za pridobitev gostov. Konkurenčna igralniška ponudba se je s spremenjeno zakonodajo pojavila tudi v Italiji, kjer se je v zadnjih nekaj letih pojavilo ogromno število igralnih avtomatov. Italijanska vlada je v želji, da bi igralništvo, ki je nekoč delovalo na skrivaj, postalo preglednejše in pravno regulirano, dovolila igralne avtomate in video loterijske stroje). Slovenskim podjetjem predstavljajo konkurenco tudi druge igralnice in igralni saloni na območju bivše Jugoslavije, ki nudijo paketne turistične storitve v obliki zabave, nočitve in velnesa za nižjo ceno kot slovenska igralniška podjetja. Vse jasneje postaja, da se bo za italijanske kot tudi za vse ostale goste potrebno boriti oz. jih bo potrebno ponovno privabiti, da se bodo odločali za obisk slovenskih in ne katerih drugih igralnic. Razvoju slovenskega turizma in igralniškega turizma, ki se lahko osredotoči na oddaljene trge, lahko pripomorejo nove in že vzpostavljene nizkocenovne letalske povezave s slovenskimi letališči Ljubljana in Portorož ter z bližnjima italijanskima letališčema v Trstu in Benetkah, vendar bi bilo v prihodnje potrebno 511 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA uveljaviti tudi nižje obdavčitve igralniških podjetij, zlasti igralnic, na kar opozarjata največji igralniški podjetji HIT in Casino Portorož. Tako bi lahko z ekonomskega in socialnega vidika ohranjali trajnostni vidik razvoja (Balažič 2014). Tu spet naletimo na oviro, saj Slovenija nima več svojega nacionalnega letalskega prevoznika. Igralnice lahko izgube igralcev predvidijo, s tem pa lahko predvidijo tudi svoje prihodke (Gommes in Tharakan 2020). Medtem ko koncentrirane igralnice (npr. take imamo v Sloveniji v Novi Gorici) privabijo več tujcev, pa razpršene igralnice nastopajo predvsem za potrebe lokalnega prebivalstva (Walker 2019). Rezultati leta 2020 ne bodo realni pokazatelj, saj je država v okviru protikoronske zakonodaje omogočila precej dotacij podjetje, da bi ublažila vpliv Covid-19 na poslovanje. Vendar pa bo potrebno dolgoročno preživetje. Za dolgoročno preživetje pa bodo morali igralniški ponudniki tudi spremeniti sistem poslovanja (razne oblike zaščit med igralci), temu pa bo morala slediti tudi regulativa, ki jo ureja Zakon o igrah na srečo. Zato lahko na sklepno vprašanje »ali je pravi čas, da Slovenija dobi novelo zakona o igrah na srečo in prenovljeno strategijo igralništva?« Lahko odgovorimo pritrdilno. Še več igralniški ponudniki bi morali izkoristili obdobje zaprtja, za povezovanje in uvajanje novitet. Le tako bodo pripravljeni ko se bo stanje vsaj deloma umirilo in se bo odprlo javno življenje. V knjigi smo predstavili pregled različnih raziskav, ki so bila namenjena ugotavljanju stanja v slovenskem igralništvu. Vsekakor bo potrebno v prihodnje opraviti še dodatne raziskave. Najprej bo potrebno v analize in napovedi vključiti realne podatke iz leta 2020 in 2021. To pa pod pogojem da se bo stanje s Covid-19 v letu 2021 umirilo. Poleg tega bo potrebno opraviti celovito raziskavo med slovenskimi ponudniki iger na srečo in proizvajalci igralniške opreme152. Ti podatki bodo dali celovito informacijo kako so le-ti preživeli krizo in kaj za prihodne obdobje 5 let napovedujejo v svojem poslovanju. Zelo pomemben vidik je tudi kako so se spremenile navade Slovencev v izvezi z igrami na srečo v času Covid-19153. Zanimivo bo vedeti ali so spletne igre sprejeli kot nekaj samoumevnega in jih obisk klasičnih igralnic v bodoče ne bo več zanimal. Ne smemo pa zanemariti fiskalne politike. Zaradi dodeljevanja državne pomoči in velikega zadolževanja v času Covid-19 smo deležni velikih sprememb v strukturi državnega proračuna. To pa bo zagotovo imelo vpliv tudi na obdavčitev iger na srečo. Ponovno bo potrebno pretehtati željo po nižjih obdavčitvah in razvoju na eni strani in prilivom v davčno blagajno na drugi strani. Tako da lahko zaključim z mislijo, da bo »prihodnost v slovenskem igralništvu še zelo pestra!«. 152 Ta raziskava ravno kar poteka s strani avtorja tega poglavja in urednika knjige. 153 Tudi ta raziskava v času zaključevanja knjige poteka pod mentorstvom avtorja tega poglavja in urednika knjige. 512 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA VIRI IN LITERATURA Aichner, T., in F. Jacob. 2015. „Measuring the Degree of Corporate Social Media Use“. International Journal of Market Research 57 (2): 257–275. Anderson, Bridget, in Julia O’Connel Davidson. 2003. Is trafficking in human beings demand driven?: a multi-country pilot study. IOM, International Organization for Migration. Armstrong, Jon Scott. 2001. Principles of forecasting: a handbook for researchers and practitioners. Let. 30. Springer Science & Business Media. Back, Ki‐Joon, in John Bowen. 2009. „Can casino gaming be used to maximize the benefits for tourism destinations?“ Worldwide Hospitality and Tourism Themes. Balažič, Gregor. 2014. „Igralniški turizem v Sloveniji“. Baumann, R. 1982. „Games of Chance“. V BASIC Game Plans, 129–69. Boston: Birkhäuser Boston. Beliaeva, Natali a, Anton Petrochenkov, in Korinna Bade. 2013. „Data set analysis of electric power consumption“. European researcher. Series A, št. 10–2: 2482. Bergant, Živko. 2006. „Prvi znaki krize in njihovo ugotavljanje“. Zbornik 12. strokovnega posvetovanja o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije, 1–15. Besednjak, Tamara. 2009. Zaposleni v igralništvu : življenje in delo sredi igre. Ljubljana: Vega. Bewersdorff, Jörg. 2004. Luck, Logic and White Lies. The Mathematics of Games. AK Peters. „Blokada dostopa do spletnih igralnic brez koncesije“. 2010. RIS raba interneta v Sloveniji. 2010. http://www.ris.org/db/26/11488/Novice/Blokada_dostopa_do_spletnih_igralnic_brez_kon cesije/?&p1=276 &p2= 285&id=327. Bloomberg. 2016. „Bloomberg Industry Market Leaders“. 2016. Bolen, Darrell W, in William H Boyd. 1968. „Gambling and the gambler: A review and preliminary findings“. Archives of General Psychiatry 18 (5): 617–30. Borut, Mekina. 2010. „Cenzurirani internet“. Mladina, 21. januar 2010. https://www.mladina.si/82807/cenzurirani-interne. Box, George E P, Gwilym M Jenkins, Gregory C Reinsel, in Greta M Ljung. 2015. Time series analysis: forecasting and control. John Wiley & Sons. Bozdogan, Hamparsum. 1987. „Model selection and Akaike’s information criterion (AIC): The general theory and its analytical extensions“. Psychometrika 52 (3): 345–70. Brandt, Laura, in Andrea Wöhr. 2017. „Factors influencing treatment-seeking behavior in female pathological gamblers“. Gambling Disorders in Women: An International Female Perspective on Treatment and Research, 99. Breen, Helen. 2008. „Visitors to northern Australia: Debating the history of Indigenous gambling“. International Gambling Studies 8 (2): 137–50. Čehov, Anton Pavlovič. 1947. Izbrana dela A.P. Čehova. Knj. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Cho, Minho. 2002. „Tourism Redevelopment Strategy: The Case of the Kangwon Land Resort Casino“. Anatolia 13 (2): 185–97. Collins, Peter. 2003. Gambling and the public interest. London: Praeger. Cotte, June, in Kathryn A Latour. 2008. „Blackjack in the kitchen: Understanding online versus casino gambling“. Journal of Consumer Research 35 (5): 742–58. Custer, R L, in H Milt. 1985. „When Lady Luck runs out: help for compulsive gamblers and their families“. New York: Facts on File Publication. David, Florence Nightingale. 1962. Games, gods and gambling: The origins and history of probability and statistical ideas from the earliest times to the Newtonian era. Hafner Publishing Company. Davidson, Julia O’Connell. 1998. Prostitution, power, and freedom. University of Michigan Press. 513 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Delfabbro, Paul, in Daniel King. 2012. „Gambling in Australia: Experiences, problems, research and policy“. Addiction 107 (9): 1556–61. Delić, Anuška. 2011. „Hazarderstvo zadnjih sob“. Delo, 15. marec 2011. http://www.delo.si/clanek/143930. Delo. 2006. „Osumljeni obtožil vodstvo igralnice“, 11. april 2006. https://www.delo.si/novice/kronika/osumljeni-obtozil-vodstvo-igralnice.html. ———. 2015. „Oropala igralnico v Kranjski Gori“, 7. april 2015. https://www.delo.si/novice/kronika/oropala-igralnico-v-kranjski-gori.html. Diagnostični in statistični katalog duševnih motenj (DSM-V). 2013. American Psychiatric Association. Dobovšek, Bojan, in Bojan Kurež. 2011. „Množično igralništvo in kriminaliteta“. Revija za kriminalistiko in kriminologijo. Ljubljana 62: 2–168. Dolenc, Rok. 2012. „Regulative na področju spletnih iger na srečo [diplomsko delo]“. Ljubljana: [R. Dolenc]. Dostojevski, Fedor Mihajlovič. 1909. Igralec : roman : iz spominov mladeniča. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna. Dresher, Melvin. 1951. „Games of strategy“. Mathematics Magazine 25 (2): 93–99. Druine, Cristophe. 2009. „Belgium“. V Problem gambling in Europe: Challenges, prevention, and interventions, uredil Gerhard Meyer, Tobias Hayer, in Mark Griffiths, 3–16. New York: Springer Science & Business Media. Družina. 2010. „Igralništvo je treba omejiti, ne razširiti!“, 10. december 2010. https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/10.12.2010-25. E.S. 2009. „Igralnica žrtev oboroženega ropa“. MMC. 2009. https://www.rtvslo.si/crna-kronika/igralnica-zrtev-oborozenega-ropa/97957. Eadington, William R. 1998. „Contributions of casino-style gambling to local economies“. The Annals of the American Academy of Political and Social Science 556 (1): 53–65. Eadington, William R, in Eugene Martin Christiansen. 2009. „Tourist Destination Resorts, Market Structures, and Tax Environments for Casino Industries: An examination of the global experience of casino resort development“. Integrated Resort Casinos: Implications for Economic Growth and Social impacts, 3–20. Eadington, William R, in Peter Collins. 2009. „Managing the social costs associated with casinos: Destination resorts in comparison to other types of casino-style gaming“. Integrated Resort Casinos: Implications for Economic Growth and Social Impacts 55: 82. Felc, Mitja. 2011. „Žrtve o izsiljevanju običajno molčijo“. Delo, 19. junij 2011. https://www.delo.si/novice/kronika/nedelo-zrtve-o-izsiljevanju-obicajno-molcijo.html. Fligstein, Neil. 2001. „Social skil and the theory of fields“. Sociological theory 19 (2): 105–25. Fligstein, Neil, in Doug McAdam. 2012. A theory of fields. New York: Oxford University Press. Fraenkel, Aviezri S. 1996. „Combinatorial games: selected bibliography with a succinct gourmet introduction“. FUDŠ. 2009. „Igre na srečo med prebivalci Slovenije. Povzetek informacije za medije“. Gommes, Cedric J, in Joe Tharakan. 2020. „The Péclet number of a casino: Diffusion and convection in a gambling context“. American Journal of Physics 88 (6): 439–47. Grad, Anton, Ružena Škerlj, in Nada Vitorovič. b. d. „Veliki angleško-slovenski slovar. Elektronska izdaja v1. 0“. Ljubljana: DZS. Greenwood, Verity Anne, in Larry Dwyer. 2017. „Reinventing Macau tourism: gambling on creativity?“ Current Issues in Tourism 20 (6): 580–602. Grinols, Earl L. 2003. „Cutting the cards and craps: Right thinking about gambling economics“. V Gambling: Who Wins, 67–87. New York: Prometheus Books. „Hazardiranje na spletu“. b. d. Dostopano 9. marec 2020. http://www.mladihazarder.si/si/page/razumeti-hazard/hazardiranje-na-spletu. HIT d.d. b. d. „Interna dokumentacija 1984-2020“. Nova Gorica. Hyndman, Rob J, in Anne B Koehler. 2006. „Another look at measures of forecast accuracy“. 514 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA International journal of forecasting 22 (4): 679–88. Inštitut za zasvojenosti in travme. b. d. „Kaj je zasvojenost“. Jarc, Blaž. 2017. „Filmska racija“. 24 ur. 2017. https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/filmska-racija.html. Jeriček Klanšček, Helena., Zdenka. Čebašek-Travnik, in Mojca Zvezdana. Dernovšek. 2005. „Patološko hazardiranje na Slovenskem : anketiranje psihiatrov“. Zdravstveno varstvo, št. 44: 127–33. Jiménez‐Murcia, Susana, Fernando Fernández‐Aranda, Roser Granero, in Jose Manuel Menchón. 2014. „Gambling in Spain: update on experience, research and policy“. Addiction 109 (10): 1595–1601. „Kako ozdraviti bolezen - igre na srečo“. b. d. divineinnerhealth.com. https://sl.divineinnerhealth.com/igromanija-jeto-bolezn.php. King Penny Wan, Yim, Xin Crystal Li, in Weng Hang Kong. 2011. „Social impacts of casino gaming in Macao: A qualitative analysis“. Turizam: međunarodni znanstveno-stručni časopis 59 (1.): 63–82. Kolednik, Aleksander. 2019. „Postaja Nova Gorica znana poleg igralnic tudi zaradi prostitucije?“ Siol.net. 2019. https://siol.net/novice/slovenija/postaja-poleg-igralnic-nova-gorica-znana-tudi-zaradi-prostitucije-video-490827. Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije. 1997. „Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo“. Ljubljana. http://www.dz- rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12563A400339077C1 25647A004C0A1C&db=kon_zak&mandat=II&tip=doc. Kovač, Stanislav. 1997. Zamolčane zgodbe slovenske tranzicije. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kožulović, Ivana. 2016. „Zasvojenost s posebnimi igrami na srečo [diplomsko delo]“. Ljubljana: [I. Kožulović]. Krajčinović, Nina. 2011. „Igralniški črni trg v glavnem mestu“. Delo, 29. november 2011. https://www.delo.si/novice/slovenija/igralniski-crni-trg-v-glavnem-mestu.html. Krek, Milan. 2010. „Prisotnost iger na srečo med dijaki v regiji Koper = Gambling among students in region of Koper“. Raziskave in razprave, št. 3: 81–100. Krek, Milan., Tina. Korač, in Zala. Kumše. 2010. „Igranje iger na srečo med študentsko populacijo Univerze v Ljubljani = Gambling among students in University of Ljubljana“. Raziskave in razprave, št. 3: 61–80. Kuss, Daria J, in Mark Griffiths. 2012. „Internet gambling addiction“. V Encyclopedia of cyber behavior, 735–53. IGI Global. Lee, Choong-Ki, in Ki-Joon Back. 2003. „PRE-AND POST-CASINO IMPACT OF RESIDENTS’PERCEPTION“. Annals of Tourism Research 30 (4): 868–85. Long, Patrick T. 1996. „Early impacts of limited stakes casino gambling on rural community life“. Tourism management 17 (5): 341–53. Luin, Dušan. 1998. „Igralniški turizem“. V Management v turizmu, uredil Margareta Benčič, Jože Florjančič, in Jože Jesenko, 91–123. Kranj: Založba Moderna organizacija. ———. 1999. „Igralniški turizem po vstopu Slovenije v EU“. V Slovenski turizem in naše vključevanje v evropske integracije. Maribor: Evropska hiša Maribor, Turistica, TZS. ———. 2007. „Razvoj igralniške regulative v Slovenskem okolju: ekonomski in družbeni vidiki“. V Mednarodni simpozij o gospodarskih in družbenih vplivih turističnega igralniško zabaviščnega kompleksa. Nova Gorica. ———. 2008. Igralništvo: študijsko gradivo. Celje: Visoka komercialna šola. Luin, Dušan, Žarko Mlekuž, J Berginc, T Rijavec, in M Logar. 1997. „Marketinška študija razvoja turizma v zahodni Sloveniji, od Bovca do Portoroža“. Ljubljana. Macur, Mirna, Matej Makarovič, Borut Rončević, Urban Vehovar, in Klavdija Zorec. 2008. Družbeni stroški igralništva v Sloveniji. Fakulteta za uporabne družbene študije. 515 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Makarovič, Matej. 2009. „Za večino neškodljiv vir zabave“. Vita, št. 15: 3–5. ———. 2010. „Towards the Patterns of Problem Gambling in Slovenia = K Vzorcem Problematičnega Igranja v Sloveniji“. Raziskave in Razprave, št. 3: 21–48. Makarovič, Matej. 2008. „Igralništvo v slovenskih medijih: med proti gralniškim in korporacijskim diskurzom“. Raziskave in razprave, 2008. Makarovič, Matej, in Mirna Macur. 2010. „Igranje na srečo med dijaki višjih letnikov srednjih šol – primerjava med Goriško in Dolenjsko regijo“. Interno gradivo. Makarović, Matej, Mirna Macur, in Borut Rončević. 2011. „POLICY CHALLENGES OF PROBLEM GAMBLING IN SLOVENIA.“ Ljetopis Socijalnog Rada/Annual of Social Work 18 (1). Mallach, Alan. 2010. Economic and social impact of introducing casino gambling: A review and assessment of the literature. Let. 18. Federal Reserve Bank of Philadelphia. Mayr, Branko, in Darinka Kamenšek. b. d. „Branje računovodskih poročil od obrazca do vsebine (bilanca stanja in izkaz uspeha)“. McCartney, Glenn. 2015. „To be or not to be? Addressing the ethical void in Macao’s tourism and casino development“. Tourism Review. Mehle, Borut. 2011. „Karte med Slovenci: Eni za pršut, drugi za milijone“. Dnevnik, 10. januar 2011. https://www.dnevnik.si/1042494294. Mihalič, Emil. 2010. „Pravni okvir prirejanja iger na srečo v EU [diplomsko delo]“. Maribor: [E. Mihalič]. Mihelic, Darja., Darko. Darovec, Tullio. Vianello, Birgit. Volcansek-Babic, Mirko. Zorman, in Jasna Horvat. 1993. Hazard. Koper; = Capodistria: Zgodovinsko drustvo za juzno Primorsko Societ� storica del Litorale. Mihelič, Darja. 1993. Hazard. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. Miklaužič, Petra. 2016. „Zasvojenost z igrami na srečo med krupjeji [diplomsko delo]“. Ljubljana: [P. Miklaužič]. Ministrstvo za finance Republike Slovenije. 2020a. „Igre na srečo“. 2020. https://www.gov.si/teme/igre-na-sreco/. ———. 2020b. „Posebne igre na srečo, Izvleček iz registra koncesionarjev za igralnico“. 2020. Mladi hazarder. 2010. „Igranje na srečo med dijaki višjih letnikov srednjih šol: primerjava med Goriško in Dolenjsko regijo“. 2010. ———. 2013. „Raziskava o navadah pri igranju iger na srečo med mladimi v Mariboru“. 2013. Moore, Nich. 2015. „The Future Of The Real-World Casino Is Extinction“. GamingZion. 2015. Moosa, Imad A. 2017. Econometrics as a con art: exposing the limitations and abuses of econometrics. Edward Elgar Publishing. Nemec, Boris. 2007. „Predloga za razpravo na 24. seji 25-7-2007 - 1.del“. Forum za Goriško. 2007. http://www.forumzagorisko.si/index.php/120-foruminterno/seje-predlogi/677- predloga-za-razpravo-na-24-seji-25-7-2007-1-del. ———. 2013. „Hita ne more rešiti nobena uprava ali NS brez uveljavitve degresivnega obdavčenja igralniških prihodkov“. Nickerson, Norma Polovitz. 1995. „Tourism and gambling content analysis“. Annals of Tourism Research 22 (1): 53–66. Noč, Iztok. 1994. „Ekonomski, sociološki in politični vidiki lastninskega preoblikovanja turističnega podjetja Alpinum: magistrska naloga“. Ljubljana: I. Noč. Nolan, Bryan. 1994. Data analysis: an introduction. Dunfermline, United Kingdom: Polity. Odredba o določitvi zaokroženih turističnih območij za potrebe posebnih iger na srečo. b. d. Uradni list RS 67/95. Oldroyd, Kevin. 2017. „Global Internet Gambling Expected to Grow Exponentially“. GamingZion. 2017. „Osnutek strategije razvoja iger na srečo“. b. d. Otroški RTV. b. d. „Dve tretjini mladih preizkusilo igre na srečo“. Pahor, Marko. 2006. „Vpliv igralništva na družbeno in gospodarsko okolje v Novi Gorici“. 516 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Pajnik, Mojca. 2008. Prostitucija in trgovanje z ljudmi: perspektive spola, dela in migracij. Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije. Pearce, John A, Richard Braden Robinson, in Ram Subramanian. 2000. Strategic management: Formulation, implementation, and control. Irwin/McGraw-Hill Columbus, OH. Perdue, Richard R, Patrick T Long, in Yong Soon Kang. 1995. „Resident support for gambling as a tourism development strategy“. Journal of Travel Research 34 (2): 3–11. Petry, Nancy M. 2005. Pathological gambling: Etiology, comorbidity, and treatment. American Psychological Association. Piner, Judie, in Thomas Paradis. 2004. „Beyond the casino: Sustainable tourism and cultural development on Native American lands“. Tourism Geographies 6 (1): 80–98. Polak, Ben. 2007. „Econ 159: Game Theory“. Open Yale Courses. 2007. Prašnikar, Janez, Marko Pahor, in Ljubica Knežević Cvelbar. 2005. Analiza vpliva igralniške dejavnosti na gospodarsko in družbeno okolje v občini Nova Gorica. Ekonomska fakulteta. Raspor, Andrej, in Uroš Petrič. 2010. „Igralniške destinacije v luči zgodovinskega razvoja“. Raziskave in razprave, št. 3: 29–59. Rastoder, Denisa. 2016. „Zasvojenost mladih z igrami na srečo v Sloveniji in njihovo zdravljenje [diplomska naloga]“. Celje: [D. Rastoder]. Replika. b. d. „Računovodski izkazi“. Dostopano 20. februar 2020. http://www.replika.si/racunovodski-izkazi. Roncevic, B, M Macur, M Makarovic, U Vehovar, in K Zorec. 2007. „Družbeni stroški igralništva v Sloveniji“. Nova Gorica: Faculty of Applied Social Studies. Rose, I Nelson. 1986. Gambling and the Law. Gambling Times Los Angeles. Schwartz, David G. 2013. „Roll the bones: The history of gambling“. Seale, Darryl A, in Steven E Phelan. 2010. „Bluffing and betting behavior in a simplified poker game“. Journal of Behavioral Decision Making 23 (4): 335–52. Slovenski utrip. 2012. „Igre na srečo & predsedniške volitve“. Smith, Adam. 1950. „An Inquiry into the Nature and Causes of the Wealth of Nations,(1776)“. Methuen. Smrekar, Tina. 2018. „Furs nad igralniško podzemlje: razkrinkali so prekmurske prireditelje iger na srečo“. Finance, 3. julij 2018. https://www.finance.si/8935937/Furs-nad-igralnisko-podzemlje-razkrinkali-so-prekmurske-prireditelje-iger-na-sreco?src=rec4. Sodja, Andraž. 2012. „Čistilke imele preveč žetonov“. Gorenjski glas, 8. februar 2012. http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20120208/C/302089988/cistilke-imele-prevec- zetonov. Sopotnik, Peter. 2000. Pomen igralnice Bled za turistično gospodarstvo kraja [diplomska naloga]. Bled: [P. Sopotnik]. Šoštarič, Tina. 2004. „Strategija razvoja podjetja Casino Maribor, igre na srečo d.d. [diplomsko delo]“. Maribor: [T. Šoštarič]. Sovdat, Petra. 2002. „Igralnice so priložnost za razvoj turizma“. Finance, 18. december 2002. https://www.finance.si/37633/Igralnice-so-priloznost-za-razvoj-turizma. STA. 2007. „Peterica goljufala pri ameriški ruleti v igralnici v Perli“, 22. avgust 2007. https://www.sta.si/1185258/peterica-goljufala-pri-ameriski-ruleti-v-igralnici-v-perli. Strategija razvoja igralništva v Sloveniji. b. d. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - sektor za turizem in ministrstvo za finance. Vodja projekta: državni sekretar za turizem Peter Vesenjak, priprava strokovnega dela Dušan Luin. Strateški dokument sprejet na seji vlade dne 4. decembra 1997 s sklepom. Strategija turizma Slovenije. 2002. Ministrstvo za gospodarstvo RS. Štraus, Maja. 2015. „Zasvojenost z igrami na srečo: vpliv zasvojenosti na družinske člane [diplomska naloga]“. Celje: [M. Štraus]. 517 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Šturm, Petra. 2009. „Psihološka podoba igralca pri igrah na srečo [diplomska naloga]“. Portoroz: [P. Šturm]. Šuštar, Rozana. 2009. „Analiza bilanc in revizija“. Ljubljana: Zavod IRC. Tableau. 2014. „Visual Analysis Best Practices“. Tableau Software, 41. http://www.tableausoftware.com/learn/whitepapers/tableau-visual-guidebook. Tanackovič, Tatjana. 2007. „Italijani s pomočjo zaposlenih goljufali Casino Portorož“. Dnevnik, 16. julij 2007. https://www.dnevnik.si/257594. Thompson, Arthur A, in A J Strickland. 2001. Strategic Management : Concepts and Cases. Boston, Mass.: McGraw-Hill/Irvin. Valič, T B. 2014. „Oblikovanje ekonomsko-socialnega polja turističnega igralništva in njegovi vplivi na ugodno razmerje med koristmi in stroški od iger na srečo: doktorska disertacija“. Nova Gorica: FUDŠ. https://books.google.si/books?id=bX2NnQAACAAJ. „Verjetnost dobitkov od iger na srečo na dan 1. 6. 2017“. 2017. 2017. Vesenjak, Peter, in Dusan. Luin. 1997a. Strategija razvoja igralnistva Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Sektor za turizem. Vesenjak, Peter, in Dušan. Luin. 1997b. Strategija razvoja igralništva Slovenije: skrajšana verzija s komentarjem. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije, Turistica. Vesenjak, Peter, in Dušan Luin. 1997c. Strategija razvoja igralništva Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Sektor za turizem. Walker, Douglas M. 2019. „Is a Clustered or Dispersed Casino Location Model Better?“ Wan, Yim King Penny. 2012. „The social, economic and environmental impacts of casino gaming in Macao: the community leader perspective“. Journal of Sustainable Tourism 20 (5): 737–55. WORLD VALUES SURVEY. 2009. „1981-2008 Official Aggregate“. Madrid: World Values Survey Association. Wu, Shou-Tsung, in Yeong-Shyang Chen. 2015. „The social, economic, and environmental impacts of casino gambling on the residents of Macau and Singapore“. Tourism Management 48: 285–98. Zagoršek, H., M. Jaklič, in J. Zorič. 2007. Analiza in usmeritve glede primernega obsega ponudbe klasičnih in posebnih iger na srečo v Sloveniji. Ljubljana, Slovenia: University of Ljubljana Faculty of Economics. Zakon o igrah na srečo. b. d. Uradni list RS 27/95. „Zakon o igrah na srečo (uradno prečiščeno besedilo) (ZIS-UPB1)“. 2003. Pravni red RS, Uradni list RS, št. 134/03. 2003. Zakon o igrah na srečo (ZIS-UPB1). b. d. Uradni list RS 134/2003. Zakon o igrah na srečo (ZIS). b. d. Uradni list SRS 32/80. Zakon o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo. b. d. Uradni List RS 40/97. Zakon o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo. b. d. Uradni list RS 67/93. „Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo – ZIS-A“. 2001. Uradni list RS, št. 85/01. 2001. Zakon o začasni prepovedi lastninskega preoblikovanja pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo. b. d. Uradni list 35/94. Zakon o začasni ureditvi izdajanja dovoljenj za prirejanje posebnih iger na srečo ter za razširitev ali preselitev dejavnosti oziroma dela dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo (ZZUIDP). b. d. Uradni list RS 66/93. Zakon o začasni ureditvi prirejanja posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic in o plačevanju takse na igralne avtomate (ZZUPP). b. d. Uradni list RS 35/95. Zelinšček, Franko. 2010. „Razvojna naravnanost slovenske strategije igralništva“. Management, izobraževanje in turizem, 282–83. 518 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 519 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA PRILOGE Priloga 1: Poročila, računovodski izkazi in kazalniki POROČILA V skladu z ZGD-1, so vse gospodarske družbe v Sloveniji dolžne pripraviti letno poročilo in ga posredovati Agenciji za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES). Letno poročilo podjetja sestavljata poslovno in računovodsko poročilo. Poslovno poročilo vsebuje podatke in pojasnila o premoženjsko-finančnemu stanju, o razvoju in izidih poslovanja, oceno možnosti prihodnjega razvoja in podatke o lastnih delnicah oziroma deležih. Podlaga za sestavo poslovnega poročila je računovodsko poročilo, ki vsebuje računovodske podatke in informacije ter njihove ocene in razlage. Računovodsko poročilo je sestavljeno iz računovodskih izkazov: bilanca stanja oziroma izkaz stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida oziroma izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter priloge s pojasnili k izkazom (Šuštar 2009). Bilanca stanja in izkaz uspeha sta najpomembnejša izkaza, ki se prikazujeta v javnih bazah (Replika b. d.) (Mayr in Kamenšek, b. d.). Za potrebe pričujoče knjige se je avtor osredotočil samo na dva temeljna računovodska izkaza, na bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, ter kazalnike izračunane iz posameznih postavk v teh dveh izkazih. BILANCA STANJA Bilanca stanja oziroma izkaz stanja je temeljni računovodski izkaz, ki je sestavljen iz dveh medsebojno uravnoteženih strani: aktiva, kjer so sredstva, in pasiva, kjer so obveznosti do virov sredstev (Mayr & Kamenšek, b.l.). Bilanca je statičen računovodski izkaz, kar pomeni, da so postavke prikazane na določen dan. Pove nam, kolikšna so sredstva, tj. premoženje, s katerim razpolaga podjetje, ter kakšne in kolikšne so obveznosti do virov sredstev, tj. viri financiranja, s katerimi podjetje financira premoženje. Kaže nam torej finančni položaj podjetja na določen dan (Šuštar 2009). Sredstva izkazujejo stanje premoženja podjetja in so razvrščena na podlagi različnih meril, npr. njihova vloga v poslovnem procesu, njihova ročnost itd. (Mayr & Kamenšek, b.l.). V bilanci stanja so sredstva deljena na dolgoročna, ki postopno prenašajo svojo vrednost na poslovne učinke v obdobju, daljšem od enega leta; in kratkoročna sredstva, ki se v poslovnem procesu porabijo v obdobju, krajšem od enega leta; ter kratkoročne aktivne časovne razmejitve. Sredstva so razporejena na podlagi likvidnosti, in sicer so najprej prikazana najmanj likvidna sredstva, na koncu pa so prikazana sredstva, ki so najbolj likvidna (Šuštar 2009). Med dolgoročna sredstva uvrščamo (Šuštar 2009): − neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, − opredmetena osnovna sredstva, − dolgoročne finančne naložbe in − odločene terjatve za davek. Med kratkoročna sredstva uvrščamo (Šuštar 2009): − sredstva za prodajo, − zaloge, − kratkoročne finančne naložbe, − kratkoročne poslovne terjatve in − denarna sredstva. 520 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Obveznosti do virov sredstev izkazujejo vire financiranja sredstev oziroma premoženja podjetja. Viri financiranja so lahko lastni, kapital, ali tuji, dolgovi. Deljeni so glede na ročnost in vsebino. Dolgoročni viri so tisti, katerih rok zapadlosti je daljši od enega leta (kapital, dolgoročne rezervacije in dolgoročne obveznosti), kratkoročni viri pa tisti, katerih rok zapadlosti ni daljši od enega leta (kratkoročne obveznosti do dobaviteljev in kratkoročne finančne obveznosti ter kratkoročne pasivne časovne razmejitve (Mayr & Kamenšek, b.l.)). Kapital predstavlja vir financiranja, ki je trajen in so ga v podjetje vložili lastniki ali pa se je generiral iz uspešnega poslovanja podjetja. Med kapital uvrščamo (Šuštar 2009): − vpoklicani kapital, − kapitalske rezerve, − rezerve iz dobička, − presežek iz prevrednotenja, − preneseni čisti poslovni izid in − čisti poslovni izid poslovnega leta. Pod obveznosti uvrščamo rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve, dolgoročne obveznosti, kratkoročne obveznosti in kratkoročne pasivne časovne razmejitve (Šuštar 2009). Pasivne časovne razmejitve predstavljajo obveznosti, ki so nastale na podlagi odloženih vračunanih stroškov in odloženih prihodkov, omogočajo pa enakomernejše izkazovanje stroškov in odhodkov ter posledično poslovnega izida v posameznih obdobjih (Šuštar, 2009). Med dolgoročne obveznosti uvrščamo (Šuštar 2009): − dolgoročne finančne obveznosti, − dolgoročne finančne obveznosti in − odložene obveznosti za davek. Med kratkoročne obveznosti uvrščamo (Šuštar 2009): − obveznosti, vključene v skupine za odtujitev, − kratkoročne finančne obveznosti in − kratkoročne poslovne obveznosti. S primerjavo posameznih kategorij v bilanci stanja lahko izračunamo različne kazalnike, npr. kazalnike financiranja (struktura pasive) ali kazalnike investiranja (struktura aktive) (Mayr & Kamenšek, b.l.). Izračunani kazalniki za več zaporednih let nam dajo vpogled v dinamiko poslovanja podjetja v preteklosti, na podlagi tega pa lahko ocenimo in napovemo tudi kakšno bo poslovanje podjetja v prihodnosti. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje rezultate poslovanja v določenem časovnem obdobju. V izkazu poslovnega izida podjetje prikazuje ustvarjene prihodke, nastale odhodke in dosežen rezultat poslovanja (dobiček ali izguba), ki je razlika prvih dveh kategorij (Mayr & Kamenšek, b.l.). Izkaz poslovnega izida je dinamičen računovodski izkaz, kar pomeni, da so v njem predstavljene postavke vsota več poslovnih dogodkov, ki so se zgodili v določenem časovnem obdobju in ne v določenem trenutku (Šuštar 2009). Prihodki nastanejo s povečanjem gospodarskih koristi v določenem časovnem obdobju, in sicer v obliki povečanja sredstev ali zmanjšanja dolgov. Delimo jih na (Šuštar 2009): − redne prihodke – normalni prihodki pri poslovanju (poslovni prihodki in finančni prihodki) in − druge prihodke. 521 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Odhodki nastanejo z zmanjšanjem gospodarskih koristi v določenem časovnem obdobju, in sicer v obliki zmanjšanja sredstev ali povečanja dolgov. Delimo jih na (Šuštar 2009): − redne odhodke – posledica normalnih pojavov pri poslovanju (poslovni odhodki in finančni odhodki) in − druge odhodke. Razliko med prihodki in odhodki določenega časovnega obdobja predstavlja poslovni izid. Ugotavlja se na podlagi ustvarjanja poslovnih učinkov, na podlagi zaračunane prodaje ali na podlagi plačane prodaje v določenem časovnem obdobju. Temeljne vrste poslovnega izida so (Šuštar 2009): − poslovni izid (dobiček ali izguba) iz prodaje, − poslovni izid (dobiček ali izguba) iz celotnega delovanja, − poslovni izid (dobiček ali izguba) iz rednega delovanja, − celotni poslovni izid (celotni dobiček ali celotna izguba) in − čisti poslovni izid (čisti dobiček ali čista izguba). S primerjavo posameznih kategorij v izkazu poslovnega izida merimo gospodarnost poslovanja (Mayr & Kamenšek, b.l.). Izračunani kazalniki gospodarnosti za več zaporednih let nam dajo vpogled v dinamiko poslovanja podjetja v preteklosti. POVEZAVA BILANCE STANJA IN IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida sta medsebojno povezana na več načinov, spodaj so opisani nekateri (Mayr & Kamenšek, b.l.): − Poslovni izid, dobiček ali izguba, se neposredno izrazi na povečanju oziroma zmanjšanju sredstev (če ima podjetje dobiček, se bodo sredstva oziroma denar povečala; če ima podjetje izgubo, se bodo sredstva oziroma denar zmanjšala). − Dobiček ali izguba pripada lastnikom, kar pomeni, da je poslovni izid prirast ali zmanjšanje kapitala, ta pa je posledica delovanja podjetja. − Izdatki, ki so prikazani v izkazu poslovnega izida, so potrebni za pridobitev prvin poslovnega procesa: delovna sredstva, zaloge materiala/blaga, delo, storitve (na strani bilance stanja takrat nastane sprememba, npr. povečanje osnovnih sredstev, zalog). − Stroški nastanejo, ko podjetje porabi posamezno prvino poslovnega procesa: material, dan v proizvodnjo, proizvodnja na strojih ipd. (na strani bilance stanja takrat nastane sprememba, npr. zmanjšanje vrednosti osnovnih sredstev (amortizacija), zmanjšanje zalog materiala, povečanje zalog proizvodov). − Odhodki, ki so enaki stroškom v prodanih učinkih, nastanejo, ko proizvod oziroma storitev izročimo kupcu (na strani bilance stanja takrat nastane sprememba, npr. zmanjšanje zalog proizvodov/blaga). − Prihodek nastane takrat, ko kupec kupi proizvod oziroma storitev podjetja (na strani bilance stanja takrat nastane sprememba, npr. povečanje terjatev do kupcev). − Prejemki nastanejo, ko podjetje prejme poplačila s strani kupcev (na strani bilance stanja takrat nastane sprememba, npr. zmanjšanje terjatev do kupcev in povečanje denarja). Zavedati se je torej potrebno, da je vsaka postavka v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida povezana z drugimi in vpliva na celotno poslovanje podjetja. Pri oblikovanju posameznih oblik premoženja ne gre za nič drugega kot za čas od preoblikovanja denarja v različne oblike prvin poslovnega procesa, ki se s porabo in preoblikovanjem v učinke realizirajo na trgu in se praviloma preko terjatev ponovno preoblikujejo v denar. Za podjetje je boljše, če je čas obrata denarja do denarja čim krajši, saj to pomeni visoko likvidnost. Prav tako je za podjetje boljše, če ima čim manj sredstev, saj to pomeni, da potrebuje manj virov financiranja, ki zahtevajo poplačilo (npr. obresti, dividende), 522 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA posledično lahko pridobi cenejše vire financiranja. Podjetje mora stremeti k temu, da nima preveč sredstev in da so le-ta kupljena racionalno, saj vse to vpliva na obseg sredstev, na stroške poslovanja in posledično preko virov financiranja tudi na izid iz financiranja ter na višino dobička, ki vpliva na kapital154 (Mayr, 2003). S primerjavo posameznih kategorij bilance stanja in izkaza poslovnega izida lahko izračunamo različne kazalnike, npr. kazalnike financiranja, investiranja, dohodkovnosti, donosnosti, gospodarnosti, obračanja (Mayr & Kamenšek, b.l.). KAZALNIKI V nadaljevanju so predstavljeni tisti kazalniki, ki jih je avtor izbral kot relevantne za potrebe finančne analize poslovanja igralniških podjetij v obdobju 2004−2017. ŠTEVILO ZAPOSLENIH V pričujoči knjigi je avtor kot število zaposlenih uporabil podatek, ki je javno dostopen na portalu Ajpes oziroma na portalu Bisnode, in sicer povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur. V primeru, da tega podatka ni bilo na voljo, se je upoštevalo število zaposlenih na dan 31.12., kar je ustrezno omenjeno pri vsakem posameznem primeru. DODANA VREDNOST Kazalnik dodane vrednosti je temeljno merilo gospodarske aktivnosti in uspeha in nam kaže vrednost, ki jo je podjetje na novo ustvarilo v enem letu. Za podjetje je dobro, da je vrednost kazalnika čim višja. Negativna vrednost kazalnika kaže na slabo gospodarnost v podjetju, saj kaže na to, da podjetje svojih proizvodov/storitev ni uspelo prodati niti po vrednosti stroškov in odhodkov, ki jih je generiralo155 http://www.bizi.si/informacije/pomoc/#D9_3. IZRAČUN: Dodana vrednost = kosmati donos od poslovanja – stroški blaga, materiala in storitev – drugi poslovni odhodki DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENCA Kazalnik dodane vrednosti na zaposlenca nam kaže vrednost, ki jo je zaposlenec v podjetju na novo ustvaril v enem letu. Višja, kot je vrednost kazalnika, boljše je za podjetje, saj to kaže na večjo kakovost poslovnih učinkov (proizvodov in/ali storitev) (http://www.bizi.si/informacije/pomoc/#D9_3). IZRAČUN: Dodana vrednost na zaposlenca = dodana vrednost/povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur EBIT MARŽA 154 Mayr, B. (2003). Uvod v računovodsko poročanje in proučevanje. Ptuj: Visoka šola za podjetništvo Piran 155 Pomoč poslovni asistent bizi.si. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani http://www.bizi.si/informacije/pomoc/#D9_3. 523 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA EBIT marža oziroma marža iz poslovanja nam kaže poslovno uspešnost in dobičkonosnost. Kaže, kolikšen je dejanski strošek poslovanja na operativni ravni in nam pokaže delež prihodkov, ki ga je podjetje uspelo obdržati po tem, ko so se odšteli vsi stroški, povezani s poslovanjem. Za podjetje je boljše, da je vrednost kazalnika čim višja. Ker je kazalnik relativen, izražen v %, je s tem izločena velikost podjetja, kar daje možnost primerjave z drugimi podjetji v panogi. Negativna vrednost kazalnika kaže na to, da je podjetje realiziralo izgubo iz poslovanja156 (http://www.financnislovar.com/definicije/ebit-marza-iz-poslovanja.html). IZRAČUN EBIT marža = dobiček iz poslovanja (EBIT)/čisti poslovni prihodki EBITDA MARŽA EBITDA marža nam tako kot EBIT marža kaže poslovno uspešnost in dobičkonosnost. Kaže delež prihodkov, ki ga je podjetju uspelo obdržati po tem, ko so se odšteli vsi stroški, povezani s poslovanjem, razen strošek amortizacije. Za podjetje je boljše, da je vrednost kazalnika čim višja. Ker je kazalnik relativen, izražen v %, je s tem izločena velikost podjetja, kar daje možnost primerjave z drugimi podjetji v panogi. Negativna vrednost kazalnika kaže na to, da je podjetje realiziralo izgubo iz poslovanja, pri čemer niso bili upoštevani davki, obresti in amortizacija157 (http://www.financnislovar.com/definicije/ebitda-marza.html). IZRAČUN: EBITDA marža = izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA)/čisti poslovni prihodki NETO MARŽA Neto marža ali profitna marža nam prav tako kaže uspešnost podjetja. Kaže delež prihodkov, ki ga je podjetju uspelo obdržati po tem, ko so se odšteli vsi odhodki, vključno s plačanimi davki. Neto maržo lahko uporabimo tudi kot indikator kakovosti cenovne politike ter uspešnosti obvladovanja stroškov. Za podjetje je boljše, da je vrednost kazalnika čim višja. Ker je kazalnik relativen, izražen v %, je s tem izločena velikost podjetja, kar daje možnost primerjave z drugimi podjetji v panogi. Negativna vrednost kazalnika kaže na to, da je podjetje v danem obračunskem obdobju realiziralo izgubo158 (http://www.financnislovar.com/definicije/neto- marza.html). IZRAČUN: Neto marža = čisti poslovni izid obračunskega obdobja/čisti prihodki od prodaje KAZALNIKI DONOSNOSTI Kazalniki donosnosti nam kažejo, kako uspešno je podjetje pri uporabi sredstev glede na donos, h kateremu so pripomogla159 (http://daisydoren.blogspot.com/2011/07/kazalniki- 156 Marža iz poslovanja – EBIT marža. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani http://www.financnislovar.com/definicije/ebit-marza-iz-poslovanja.html 157 EBITDA marža. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani http://www.financnislovar.com/definicije/ebitda-marza.html 158 Neto marža. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani http://www.financnislovar.com/definicije/neto-marza.html 159 (A&P) Kazalniki dobičkonosnosti. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani http://daisydoren.blogspot.com/2011/07/kazalniki-dobickonosnosti.html 524 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA dobickonosnosti.html). Kazalniki donosnosti so razmerja med statičnimi postavkami iz bilance stanja (stanje na dan) in dinamičnimi postavkami iz izkaza poslovnega izida (podatki za določeno obdobje), zaradi česar moramo pri izračunih upoštevati povprečno stanje statičnih postavk. DONOSNOST KAPITALA (ROE) Donosnost kapitala nam kaže, koliko denarnih enot čistega dobička je bilo ustvarjenih z eno denarno enoto vloženega kapitala. Kaže nam uspešnost poslovodstva podjetja pri upravljanju s premoženjem lastnikov. Ker je kazalnik relativen, izražen kot delež, je s tem izločena velikost podjetja, kar daje možnost primerjave z drugimi podjetji v panogi. Negativna vrednost kazalnika kaže na to, da je podjetje v danem obračunskem obdobju realiziralo izgubo. Večja vrednost kazalnika sicer kaže na boljšo poslovno uspešnost podjetja, a lahko nakazuje tudi na večje tveganje zaradi velikega zadolževanja160 (http://www.bizi.si/informacije/pomoc/#D9_3 in http://www.antera.si/kazalniki-donosnosti/). IZRAČUN: Donosnost kapitala (ROE) = čisti poslovni izid obračunskega obdobja/((kapital tekočega leta/kapital preteklega leta)/2) DONOSNOST SREDSTEV (ROA) Donosnost sredstev nam kaže, koliko denarnih enot čistega dobička je bilo ustvarjenih z eno denarno enoto sredstev. Kaže nam uspešnost poslovodstva podjetja pri upravljanju s sredstvi podjetja. Ker je kazalnik relativen, izražen kot delež, je s tem izločena velikost podjetja, kar daje možnost primerjave z drugimi podjetji v panogi. Negativna vrednost kazalnika kaže na to, da je podjetje v danem obračunskem obdobju realiziralo izgubo. Za podjetje je boljše, če je vrednost kazalnika čim višja (http://www.bizi.si/informacije/pomoc/#D9_3 in http://www.antera.si/kazalniki-donosnosti/). IZRAČUN: Donosnost sredstev (ROA) = čisti poslovni izid obračunskega obdobja/((sredstva tekočega leta/sredstva preteklega leta)/2) KAZALNIK GOSPODARNOSTI POSLOVANJA Kazalniki gospodarnosti poslovanja nam kažejo učinkovitost in uspešnost podjetja pri porabi sredstev in so pomembni pri presojanju kvalitete poslovanja161 (http://daisydoren.blogspot.com/2011/07/kazalniki-gospodarnosti.html). GOSPODARNOST POSLOVANJA Kazalnik gospodarnost poslovanja nam kaže razmerje med ustvarjenimi prihodki in povzročenimi odhodki iz poslovanja. Za podjetje je boljše, če je vrednost kazalnika čim višja in večja od 100 %, vrednost manjša od 100 % namreč nakazuje na negativen rezultat iz 160 Kazalniki donosnosti. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani http://www.antera.si/kazalniki-donosnosti/ 161 (A&P) Kazalniki gospodarnosti. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani http://daisydoren.blogspot.com/2011/07/kazalniki-gospodarnosti.html 525 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA poslovanja oziroma na to, da je imelo podjetje več odhodkov kot prihodkov162 (http://www.bizi.si/informacije/pomoc/#D9_3 in http://www.pavliha.org/financno_racunovodstvo/boniteta_kazalniki.htm). IZRAČUN: Gospodarnost poslovanja = poslovni prihodki/poslovni odhodki KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kazalniki likvidnosti nam kažejo plačilno sposobnost podjetja za pretekla obdobja, kot tudi nakazujejo plačilno sposobnost podjetja v prihodnosti. KRATKOROČNI KOEFICIENT LIKVIDNOSTI Kratkoročni koeficient likvidnosti nam na hiter in preprost način kaže sposobnost podjetja poravnati svoje tekoče kratkoročne obveznosti. Koeficient nam kaže, ali je podjetje svoje tekoče kratkoročne obveznosti sposobno poplačati s kratkoročnimi sredstvi. Za podjetje je boljše, če je vrednost kazalnika čim višja in večja od 1, saj to kaže, da je podjetje bolj likvidno in bo s kratkoročnimi sredstvi zmožno poplačati svoje kratkoročne obveznosti, ko le-te zapadejo v plačilo. Vrednost kazalnika manjša od 1 pa nakazuje na to, da podjetje nima dovolj hitro unovčljivih resursov za tekočo poravnavo svojih obveznosti163 (http://www.pavliha.org/financno_racunovodstvo/boniteta_kazalniki.htm in http://www.financnislovar.com/definicije/kratkorocni-koeficient-kazalnik.html). IZRAČUN: Kratkoročni koeficient likvidnosti = kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti NETO OBRATNI KAPITAL Obratni kapital nam kaže tekoče upravljanje premoženja podjetja, natančneje kratkoročnih sredstev. Obvladovanje obratnega kapitala je pomembno z vidika zagotavljanja plačilne sposobnosti podjetja in vpliva na stroške financiranja. Višina, sestava in krogotok obratnega kapitala se razlikujeta med podjetji, odvisno od dejavnosti, trgov delovanja, proizvodnih procesov ipd. Za podjetje je dobro, če je čas vezave obratnega kapitala v poslovnem procesu čim krajši. To lahko doseže preko skrajševanja krogotoka denarja vezanega v poslovnem procesu: hitro unovčevanje terjatev in pospeševanje obrata zalog, hitro obračanje denarja vezanega v terjatvah in zalogah ter podaljševanje plačilnih rokov pri dobaviteljih, kar vpliva na daljše financiranje terjatev in zalog z obveznostmi do dobaviteljev. Za podjetje je dobro, da je obratni kapital negativen, kar pomeni, da podjetje z obveznostmi do dobaviteljev financira celotne zaloge, terjatve do kupcev, pa tudi del stalnih sredstev. Pozitiven obratni kapital pa pomeni, da podjetje potrebuje dodatne vire za financiranje zalog in terjatev164 (https://www.finance.si/8843745?cookietime=1534398453). IZRAČUN: 162 Boniteta – kazalniki. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani http://www.pavliha.org/financno_racunovodstvo/boniteta_kazalniki.htm 163 Kratkoročni koeficient. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani http://www.financnislovar.com/definicije/kratkorocni-koeficient-kazalnik.html 164 Obratni kapital vpliva na zadolženost podjetja. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani https://www.finance.si/8843745?cookietime=1534398453 526 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Neto obratni kapital = kratkoročna sredstva – kratkoročne poslovne obveznosti KAZALNIKI OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE165 (http://www.e- podjetnik.org/ra269unovodstvo-in-finance/kazalniki-obracanja) Kazalniki obračanja in dnevi vezave nam kažejo kvaliteto poslovanja oziroma kako učinkovito je podjetje pri poslovanju s sredstvi: hitrejše kot je obračanje, manj sredstev je vezanih, večja je likvidnost podjetja. Kazalniki obračanja so razmerja med statičnimi postavkami iz bilance stanja (stanje na dan) in dinamičnimi postavkami iz izkaza poslovnega izida (podatki za določeno obdobje), zaradi česar moramo pri izračunih upoštevati povprečno stanje statičnih postavk. ZALOGE Koeficient obračanja zalog nam kaže število obratov zalog v obdobju. Za podjetje je dobro, da je koeficient obračanja zalog čim višji, saj to kaže na dobro poslovanje z zalogami in hitro kroženje zalog (vrednost kazalnika dnevi vezave zalog je ustrezno nižja), kar vpliva tudi na denarne tokove. IZRAČUN: Koeficient obračanja zalog = čisti prihodki od prodaje/((zaloge tekočega leta/zaloge preteklega leta)/2) Dnevi vezave zalog = število dni (npr. 365)/koeficient obračanja zalog TERJATVE Koeficient obračanja terjatev nam kaže število obratov terjatev v obdobju. Za podjetje je dobro, da je koeficient obračanja terjatev čim višji, saj to kaže na dobro politiko upravljanja s terjatvami do kupcev in na hitro kroženje terjatev (vrednost kazalnika dnevi vezave terjatev je ustrezno nižja), kar vpliva tudi na denarne tokove. Za potrebe pričujoče knjige se je avtor osredotočil na kratkoročne poslovne terjatve oziroma kratkoročne terjatve do kupcev. IZRAČUN: Koeficient obračanja terjatev = čisti prihodki od prodaje/((terjatve tekočega leta/terjatve preteklega leta)/2) Dnevi vezave terjatev = število dni (npr. 365)/koeficient obračanja terjatev OBVEZNOSTI Koeficient obračanja obveznosti nam kaže število obratov obveznosti v obdobju. Za podjetje je dobro, da je koeficient obračanja obveznosti čim nižji, saj to kaže, da se je podjetju uspelo dogovoriti za dobre pogoje za poravnavo svojih obveznosti, in da je kroženje obveznosti počasnejše (vrednost kazalnika dnevi vezave obveznosti je ustrezno višja), kar vpliva tudi na denarne tokove. 165 Kazalniki obračanja. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani http://www.e-podjetnik.org/ra269unovodstvo-in-finance/kazalniki-obracanja 527 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Za potrebe pričujoče knjige se je avtor osredotočil na kratkoročne poslovne obveznosti oziroma kratkoročne obveznosti do dobaviteljev. IZRAČUN: Koeficient obračanja obveznosti = nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala/((obveznosti tekočega leta/obveznosti preteklega leta)/2) Dnevi vezave obveznosti = število dni (npr. 365)/koeficient obračanja obveznosti KAZALNIKI FINANCIRANJA IN ZADOLŽENOSTI Kazalniki financiranja in zadolženosti nam kažejo strukturo oziroma kakovost financiranja podjetja166 (http://daisydoren.blogspot.com/2011/07/kazalniki-financiranja.html). STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA Stopnja lastniškosti financiranja nam kaže, kolikšen delež predstavlja kapital v celotnih obveznostih do virov sredstev oziroma v kolikšni meri se podjetje financira s kapitalom. Vrednost kazalnika 100 % pomeni, da so vsa sredstva podjetja financirana s kapitalom in podjetje nima dolgov, vrednost kazalnika 0 % pa pomeni, da so vsa sredstva financirana z dolgovi. Za podjetje je dobro, da je vrednost tega kazalnika nekje vmes. Tuji viri so sicer navadno cenejši in je zato financiranje z dolgom gospodarnejše, a to predstavlja večjo izpostavljenost tveganjem pri poslovanju. Financiranje s kapitalom sicer zmanjšuje poslovno tveganje, a v primeru da lastniki zahtevajo visok donos, so lahko pristojnosti poslovodstva preveč omejene167 (http://www.pavliha.org/financno_racunovodstvo/boniteta_izracuni_financiranja.htm in http://daisydoren.blogspot.com/2011/07/kazalniki-financiranja.html). IZRAČUN: Stopnja lastniškosti financiranja = kapital/obvesti do virov sredstev SERVISIRANJE DOLGA Kazalnik servisiranje dolga nam kaže, ali je podjetje z ustvarjenim denarnim tokom sposobno pokrivati odhodke. Za podjetje je dobro, da je vrednost kazalnika čim višja, saj to pomeni, da so tekoče obveznosti v večji meri pokrite z ustvarjenim denarnim tokov iz samega poslovanja. Vrednost kazalnika več kot 1 kaže na to, da podjetje z ustvarjenim denarnim tokom pokrije celotne odhodke in ni potrebe po dodatnem financiranju, vrednost kazalnika manj kot 1 pa kaže na potrebo po dodatnem financiranju za pokrivanje celotnih odhodkov. Negativna vrednost kazalnika kaže na to, da podjetje posluje z negativnim denarnim tokom, kar na dolgi rok predstavlja ogroženost poslovanja168 (https://bonitete.bisnode.si/bonitetece/files/metodologija_si_si.pdf). IZRAČUN: 166 (A&P) Kazalniki financiranja. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani http://daisydoren.blogspot.com/2011/07/kazalniki-financiranja.html 167 Kazalniki stanja financiranja (vlaganja). Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani http://www.pavliha.org/financno_racunovodstvo/boniteta_izracuni_financiranja.htm 168 Metodologija, Bonitete.si. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani https://bonitete.bisnode.si/bonitetece/files/metodologija_si_si.pdf 528 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Servisiranje dolga = (čisti poslovni izid obračunskega obdobja + odpisi vrednosti)/celotni odhodki KREDITNA IZPOSTAVLJENOST IZ POSLOVANJA Kazalnik kreditna izpostavljenost iz poslovanja nam kaže razmerje med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami in poslovnimi prihodki in govori o disciplini kupcev oziroma o politiki poslovanja podjetja glede odlokov plačil kupcev. Za podjetje je dobro, da je vrednost kazalnika čim nižja, saj to pomeni, da je podjetje manj kreditno izpostavljeno do svojih kupcev/strank. Vrednosti kazalnika pa se močno razlikujejo med podjetji, predvsem z vidika dejavnosti in plačilnih pogojev, ki veljajo v posamezni panogi (https://bonitete.bisnode.si/bonitetece/files/metodologija_si_si.pdf). Kazalnik kaže razmerje med statično postavko iz bilance stanja (stanje na dan) in dinamično postavko iz izkaza poslovnega izida (podatki za določeno obdobje), zaradi česar moramo pri izračunu upoštevati povprečno stanje statične postavke. IZRAČUN: Kreditna izpostavljenost iz poslovanja = ((kratkoročne poslovne terjatve tekočega leta + kratkoročne poslovne terjatve preteklega leta)/2)/poslovni prihodki NETO DOLG Neto dolg nam kaže splošno zadolženost podjetja in sposobnost podjetja poravnavati vse svoje finančne dolgove, če bi le-ti v trenutku zapadli v plačilo. Beseda »neto« pomeni, da se od finančnih dolgov odštejejo denar, poleg tega pa se lahko odštejejo tudi druga likvidna sredstva (npr. kratkoročne finančne naložbe). Razlog odštevanja je v tem, da lahko družba v primeru nepričakovanih dogodkov svoja denarna sredstva izkoristi za takojšnje poplačilo finančnih dolgov. Vrednost kazalnika je lahko tudi negativna, in sicer v primeru, ko ima podjetje več denarnih sredstev in/ali drugih likvidnih finančnih sredstev kot finančnih dolgov. Za podjetje je dobro, da je vrednost neto dolga čim nižja, saj to pomeni, da je podjetje manj zadolženo169 (http://www.financnislovar.com/definicije/neto-dolg.html). Kazalnik kaže razmerje med statično postavko iz bilance stanja (stanje na dan) in dinamično postavko iz izkaza poslovnega izida (podatki za določeno obdobje), zaradi česar moramo pri izračunu upoštevati povprečno stanje statične postavke. IZRAČUN: Neto dolg = dolgoročne finančne obveznosti + kratkoročne finančne obveznosti – denarna sredstva – kratkoročne finančne naložbe NETO DOLG na EBITDA Neto dolg/EBITDA nam kaže zmožnost podjetja poravnati svoje finančne obveznosti v prihodnosti ob predpostavki, da podjetje ohrani isti obseg poslovanja in dobička. Za podjetje je dobro, da je vrednost kazalnika čim nižja, saj to kaže na večjo sposobnost podjetja odplačevati dolgove in pomeni manjšo mero tveganja za vlagatelje oziroma kreditodajalce. V povprečju naj bi obstajala velika verjetnost, da bo podjetje v prihodnosti težko poravnavalo svoje finančne obveznosti ter hkrati ne bo zmožno pridobivati novih finančnih virov potrebnih za rast in razvoj podjetja, če je vrednost kazalnika več kot 4 ali 5. Vseeno je pri interpretaciji 169 Neto dolg. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani http://www.financnislovar.com/definicije/neto-dolg.html 529 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA vrednosti kazalnika potrebno upoštevati značilnosti panoge170 (http://www.financnislovar.com/definicije/neto-dolg-ebitda.html). IZRAČUN: Neto dolg na EBITDA = neto dolg/EBITDA KAZALNIKI POKRITOSTI Kazalniki pokritosti nam kažejo kvaliteto financiranja oziroma pokritost posameznih sredstev z ustreznimi viri financiranja171 (http://daisydoren.blogspot.com/2011/07/kazalniki- pokritosti.html). DOLGOROČNA POKRITOST DOLGOROČNIH SREDSTEV Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev nam kaže, v kolikšni meri so dolgoročna sredstva financirana z dolgoročnimi viri, kapitalom in drugimi dolgoročnimi viri. Za podjetje je dobro, da je vrednost kazalnika večja od 100 %, kar pomeni, da so z dolgoročnimi viri financirana vsa dolgoročna sredstva in del kratkoročnih, kar kaže na dobro likvidnost podjetja. Če je vrednost kazalnika manjša od 100 %, so dolgoročna sredstva v določeni višini financirana s kratkoročnimi sredstvi, kar kaže na neugodno financiranje in podkapitaliziranost podjetja. V primeru nizkih vrednosti kazalnika se lahko pojavijo težave z likvidnostjo, izgube ali celo propad podjetja (http://daisydoren.blogspot.com/2011/07/kazalniki-pokritosti.html). IZRAČUN: Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev = (kapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne PČR)/dolgoročna sredstva 170 Neto dolg na EBITDA. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani http://www.financnislovar.com/definicije/neto-dolg-ebitda.html 171 (A&P) Kazalniki pokritosti. Pridobljeno dne 13. avgusta 2018 s spletne strani http://daisydoren.blogspot.com/2011/07/kazalniki-pokritosti.html 530 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Priloga 2: Zakonodaja Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, za katerega organ odškodninsko ali kako drugače ne jamči. http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/igre_na_sreco/zakonodaja/ 1. Zakon o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – UPB3 in 108/12); 2. Uredba o podrobnejših pogojih, ki jih mora izpolnjevati prireditelj pri trajnem prirejanju klasičnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 70/00, 38/09 in 109/12); 3. Uredba o določitvi dokumentacije in ureditvi drugih vprašanj v zvezi z izdajo soglasja za pridobitev oziroma odsvojitev delnic in za naložbe v kapital pravnih oseb (Uradni list RS, št. 127/03 in 109/12); 4. Uredba o določitvi tarife stroškov na področju prirejanja iger na srečo (Uradni list RS, št. 41/05, 85/08 in 109/12) 5. Uredba o določitvi društev in neprofitnih humanitarnih organizacij, ki smejo občasno prirejati klasične igre na srečo in o kriterijih za občasno prirejanje klasičnih igre na srečo (Uradni list RS, št. 70/00 in 109/12); 6. Pravilnik o prirejanju iger na srečo preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/Igre_na_sreco/Zakonodaja/P- INTERNET-neuradno_prec-besedilo.pdf(Uradni list RS, št. 42/08, 103/08 in 109/12) 7. Pravilnik o institucijah za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave (Uradni list RS, št. 9/07 in 109/12) 8. Pravilnik o prirejanju posebnih iger na srečo v igralnih salonih (Uradni list RS, št. 31/07, 50/09, 71/09 in 112/09) 9. Pravilnik o licencah za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 45/02 in 77/02 in 109/12); 10. Pravilnik o tehničnih zahtevah za igralne naprave za izvajanje iger na srečo in postopku ugotavljanja skladnosti (Uradni list RS, št. 59/08, 88/09 in 37/11) 11. Pravilnik o nadzornem informacijskem sistemu igralnih naprav (Uradni list RS, št. 59/08, 88/09, 84/10, 37/11 in 109/12) o Priloga 1: Obrazec MF IGR NAP-IA o Priloga 2: Obrazec MF IGR NAP-IM o Priloga 3: Združljivost NIS z informacijskim sistemom nadzornega organa in standardni vmesnik za povezavo z informacijskim sistemom nadzornega organa 12. Navodilo o načinu, obliki in rokih za pošiljanje podatkov Uradu Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo (Uradni list RS, št. 11/96, 12/96, 79/05 in 109/12); 13. Pravilnik o klasičnih igrah na srečo, ki se lahko prirejajo brez dovoljenja (Uradni list RS, št. 14/09). 14. Igralniški standard za osebe, ki morajo za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo imeti dovoljenje – licenco (Uradni list RS, št. 19/02 in 104/04 – neuradno prečiščeno besedilo). 531 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Priloga 3: Recenzija Tina Vukasović Pričujoča monografija je strnjen prikaz dogajanja na slovenskih tleh v panogi igralništva v obdobju od leta 1985 dalje s poudarkom od 2004 do leta 2017. Avtorji bralcu najprej predstavijo metodologijo zbiranja in obdelave podatkov ter teoretično ozadje, saj je le-to pomembno za pravilno razumevanje predstavljenih podatkov in izsledkov. V nadaljevanju sledi teoretično ozadje in predstavitev zgodovinskega razvoja igralništva v Sloveniji. V osrednjem delu avtorji obravnavajo igralniška podjetja, ki so imela v letu 2020 koncesijo za izvajanje svoje dejavnosti. Razdelijo jih na podjetja, ki prirejajo klasične igre na srečo, podjetja, ki prirejajo posebne igre na srečo, ter podjetja, ki proizvajajo igralniško opremo. Vsako obravnavano podjetje je najprej na kratko opisano, da bralec dobi okvirno sliko podjetja. V nadaljevanju je podana finančna analiza izbranih računovodskih izkazov, bilance stanja in izkaza poslovnega izida, ter izračunanih kazalnikov, in sicer za obdobje od leta 2004 do leta 2017. Določene postavke iz računovodskih izkazov in kazalnikov so razložene in tudi grafično prikazane. Sledi predstavitev raziskave o zasvojenostjo z igrami na srečo. Zaključek monografije je namenjen analizi podatkov in napovedim. Iz zbranih statističnih podatkov so avtorji simulirali v katero smer se bo razvijalo slovensko igralništvo do leta 2030. Vse zato da bi lahko podali shemo urejenosti bodočega slovenskega igralništva. Ob koncu je podan glavni sklep in so zapisana priporočila za deležnike slovenskega igralništva. Skozi monografijo so avtorji sledili temu, da bi lahko v zaključku odgovorili na raziskovalno vprašanje: »Kako pomembno je igralništvo za Slovenijo in kolikšen delež predstavlja igralništvo oziroma prihodki iz te dejavnosti v nacionalnem BDP-ju, v izdatkih države in v zaposlovanju ter kako prisotna je zasvojenost z igrami na srečo?« Avtorji z znanstvenim pristopom predstavljajo teorije in pojme povezane z igralništvom v Sloveniji. Gre za zaključeno celoto. Besedilo je berljivo, zato je primerno tako za akademsko kot tudi strokovno javnost. Posamezna poglavja pa si logično sledijo, da lahko bralec sledi tematiki. Delo je prepleteno s klasiki obravnavanega področja, uporablja pa tudi najnovejše vire. Glavni doprinos monografije je prvi celovit pregled dogajanja z igrami na srečo v Sloveniji od začetkov do internetnega in mobilnega igralništva. Zbrani so podatki o poslovanju vseh podjetij, ki so tako ali drugače povezani z igrami na srečo. Poleg tistih, ki se ukvarjajo s klasičnimi in posebnimi igrami na srečo tudi proizvajalci igralniške opreme. Na osnovi navedenega lahko ocenimo pomembnost ta dejavnosti za slovensko gospodarstvo. Zapisani so različni scenariji, kako se bo panoga razvijala do leta 2030. Izvirnost monografije je tudi predstavljen poslovni model slovenskega igralništva. Ocenjujem, da je znanstvena monografija delo, ki je vsebinsko zelo zanimivo. Besedilo lahko označimo kot sistematično, pregledno in vsebinsko zaključeno celoto, ki obravnava celovit pregled dogajanja z igrami na srečo v Sloveniji. Ob sistematičnem prikazu tematike se delo odlikuje tudi po predstavitvi ustreznih klasičnih in e-virov. Pri tem je avtorji sledijo temu, da je vsaj del virov novejših kot 5 let. Ostali viri pa spadajo med klasike. Zato lahko zaključimo, da ima knjiga vse elemente, da jo umestimo, ko znanstveno novost, ne samo v Sloveniji ampak tudi širše. Vsebina zajema temeljne, kakor tudi praktične predstavitve obravnavane tematike. Podkrepljena je z dolgoletnimi izkušnjami avtorjev iz obravnavanega področja. Znanstveno delo zajema dosedanja spoznanja stroke in jasno obravnava področje igralništva in igre na srečo v Sloveniji. Avtorji izhajajo iz strokovne in znanstvene literature, zato je primerno za objavo v statusu znanstvene monografije. Veliko bo prispevalo k še boljšemu razumevanju predstavljene tematike in bo v veliko pomoč ostalim strokovnjakom ter študentom na področjih, ki jih obravnavajo avtorji v omenjeni znanstveni monografiji. Strinjam se, da je moje ime napisano kot ime recenzenta v gradivu. Recenzent: izr. prof. dr. Tina Vukasović 532 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA Priloga 4: Recenzija Anita Maček Monografija z naslovom »Vzpon in zaton slovenskega čezmejnega igralništva« je strnjen prikaz dogajanja na slovenskih tleh v panogi igralništva v obdobju od leta 1985 dalje, s poudarkom na obdobju med leti 2004 in 2019. V uvodu monografije je podrobneje predstavljena metodologija. V nadaljevanju pa sledi teoretično ozadje in predstavitev zgodovinskega razvoja igralništva v Sloveniji. Prikazana so nekatera zgodovinska dejstva, ki monografiji dodajo posebno vrednost. Glavna vrednost pa je osrednji del, kjer so predstavljena podjetja s poslovanjem in izbranimi ekonomskimi kazalniki. Sledi pa poglavje, kjer avtorji prikazujejo razširjenost iger na srečo v Sloveniji in problem zasvojenosti. Zaključek monografije poda smernice, kam naj se usmeri slovensko igralništvo. V smernicah je izpostavljena pomembnost javnega mnenja za trajnostni razvoj igralništva, poslovni model slovenskega igralništva, kot tudi predlogi za optimalno obdavčitev in konkretne smernice za usmeritve igralništva v Sloveniji. Avtorji z znanstvenim pristopom predstavljajo teorije in pojme povezane z igralništvom v Sloveniji. Ugotavljam, da je namen teksta celoti dosežen. Vsebina teksta, način njegovega podajanja ter strokovna podlaga v tekst vključenih pojasnil avtorjev, nakazujejo, da je recenzirani tekst primeren in skladen z nameni tovrstnih monografij. Monografija vključuje klasično literaturo in vire obravnavanega področja, prav tako pa so smiselno uporabljeni tudi najnovejša literatura in viri. Glavni doprinos monografije je prvi celovit pregled dogajanja z igrami na srečo v Sloveniji od začetkov do internetnega in mobilnega igralništva. Zbrani so podatki o poslovanju vseh podjetij, ki so tako ali drugače povezani z igrami na srečo. V vsebinskem delu je monografija sodobna, saj vsebuje dovolj pojmov, povezav in tudi dilem, ki so povezani z igralništvom. Hkrati pa vsebuje vsebine najbolj relevantnih področij, ki podajajo razumljivo sliko igralništva v Sloveniji. V didaktične pogledu je tekst napisan razumljivo, razlaga pojme, pojave in povezave med njimi. V metodološkem pogledu tekst navaja bralce k nadaljnjemu razmišljanju in raziskovanju. Uporabljene so različne metode, od povzemanja različnih študij in prepletanja le-teh z že opravljenimi teoretičnimi in empiričnimi študijami sodobnih avtorjev, do analize izbranih podatkov z uporabo različnih orodij ter oceno uspešnosti. Znanstveno delo zajema dosedanja spoznanja stroke in jasno obravnava področje igralništva in igre na srečo v Sloveniji. Strinjam se, da je moje ime napisano kot ime recenzenta v gradivu. Ime in priimek: izr. prof. dr. Anita Maček 533 Andrej Raspor (url.) VZPON IN ZATON SLOVENSKEGA ČEZMEJNEGA 2020 IGRALNIŠTVA 534 Andrej Raspor (url.)