Tabrnakelj. Beseda tabniakelj nam pomeni najiraenilniši in najčastitJjivši prostor na telem svetu, oni presveti prostor^ kjer noč in dan prebiva naš nebežki Kralj Jezus ICristus 'I'a besedti se nam je ohranila iz latinskega. V lalinskem jeziku pomeni »tabernafiilum« — šolor. Sotor pa je malo stanovanje iz rlesak in priov narejeno, kiero^ ni na en prostor navezano kakor naše hi^e, marvefl se" da razdreli, prenesfi in prepeljati pa spet na drugem kraji poslaviti. Vojš^aki bhajo ob vojskinem Casu v šotorih, ker nc morejo zmiraj v enem kraji osiali, raarveC se morajo vedno od kraja iio kraja dalje poraikati. (Ja 1i gotori niso vsi enako narejeni, marveč SoVor poveljnika je lepši ruemo Sotorov druzih vojakov; najC-astniši pa je irja, ki ga vedno stražniki občtajajo in varujejo. Tudi Izraelci so v šoLorih prebivali takrat, ko so šli iz egiptovske sužnosli v doniačo deželo. Imeli so tudi poseben sotor za službo božjo, ki so ga lahko s seboj jemali z enega kraja v druzega. Ta je bil silno lepo narejen; Bog sani je Mozesu vse natanko dopovedai, kako mij ga naredi. Uil je predpodoba naših cerkva in zlaati najsvetejšega prostora v cerkvi, — sv. labrnakeljna. — Da boste znali la najsvetejsi prostor v naših eerkvah prav spoštovati, vam povem naslednjo dogodbo: V slarodavneni Casu je nekikral bival kralj Antigon v šotoru itied svojirni vojšOaki. Neko noi% ne more aaspati. Vojžčaki, ki so pred ujegovim Sotorom slražili, menijo, da kralj prav sladko spi. V Kt} tovesU, da. tcalj ti-dnu s,pi, miUy.jo pa'tiU ua svoje jeidte io. zai5nejo prav grdo zaluivljaLi zuper ki*atja. KroJj pa, ki ni spal, sliSal je dobro vse zabavljice na laslna uSesa. ker bUa je le prlena stena med Djim in ined vojži'-;iki. Mabfifta |j;i Lmlj šotor udpre in zagrmi nad zlolmimi vojSčaki; »Če hoCele o kralju razžaljivo govo-riti, pojiiiVe lako dalječ proč, da vas kralj ne bo sliSal1.« Vojaki slrahii obledč. Mislijo, da so si s lem smrt naiopali, JVa kolena jtopadajo iu prosijo kralja odpuSčanja. Ta &e jili res usmiii iD jih ne kaznuje po ostri jirariei. Otroci, vi niste od svojega nebeškega Kralja Jezusa, ki v svojem svetlem šotoru — tabrnakeljnu noč in dan prebiva, nie bolj oddaljeni, kakor so bili oni vojSčaki od svojega zemeljskega kralja. lJa, še bližje ste lqu. Vas še ozka slena ne loči od njega. \z svojega avetega Sotora vas vedno in povsorl vidi in vse sliši, kar govorite; celo vaše najskrivniže misli in želje on vidi. Naj bo toraj vase vedeaje zmiraj in povsod, zlasti pa v cerkvi, tako doslojno, ita^kor se spodobi vpričo najviisjega Kra'ija, Yi iuia mofc, ne le ielo umorili, ampak lutli lelo in duSo v pekel pogubili!