PREGLED ARHITEKTURE XVI. IN XVII. STOLETJA NA SLOVENSKEM NACE ŠUMI UVOD Naša umetnostnozgodovinska literatura je označila gotsko in baročno umetnost kot dvoje viškov v starejši zgodovini umetnosti na Slovenskem. Obakrat smo priča močnemu razcvetu, ki se opira na domače moči, — od tod bogastvo regionalnih inačic, lastna fiziognomija um etniških skupin v raznolikem mozaiku Slovenije. Vprašanje o umetnosti obeh 'vmesnih stoletij, šestnajstega in sedemnajstega, pa je bilo komaj zastavljeno. Za arhitekturo, ki nas tu zanima, se vztrajno vzdržuje teza o dolgem živ­ ljenju gotike, globoko v XVII. stoletje, ko se pojavijo prve baročne arhi­ tekture. Po ustaljenem, čeprav nikjer natančno form uliranem mnenju, naj bi bila pri nas renesančna zgolj im portirana arhitektura, kajpak v prvi vrsti italijanskega tipa, kolikor se je pojavila posebej v vrhnji druž­ beni plasti (gradovi); izjemo pomeni kot regionalna skupina arhitek­ tura prim orskih mest in Krasa. Vseeno pa so bile že pred zadnjo vojno zapisane tudi kritične besede na račun opredelitve stavbarstva obravnavanih dveh stoletij, zlasti za arhitekturo v XVI. stoletju, kolikor gre za smer, ki uporablja udomačen »gotski« formalni repertoar. M arolt je uspešno razbil iluzijo o istovet­ nosti strukture in jezika tako imenovane tradicionalne arhitekture obeh obravnavanih stoletij pri nas. Vzpodbudo za tako kritiko tez Orisa in drugih spisov je nedvomno dal Izidor C ankar v svojem znanem kritičnem prispevku, čeprav kritike ni utem eljil izrecno ali dosledno v domačem gradivu, m arveč s kulturnozgodovinsko analogijo. V predvojni dobi je bilo resno načeto zlasti vprašanje cerkvenega stavbarstva poznogotske dobe, posebej skupine dvoranskih cerkva v osrednji Sloveniji. Temeljnemu orisu izpod Steletovega peresa se je po vojni pridružil nov pionirski korak, Komeljeva obdelava dolenjske graj­ ske arhitekture, in v zadnjem času nov pregled vsega gotskega stavbar­ stva pri nas, delo istega avtorja. Za našo temo je ob tem zanimiva pozno­ gotska doba, brez katere problema renesančnega v naši arhitekturi — in umetnosti na sploh — ni mogoče resno zastaviti. Jedro stavbarskega gra­ diva za XVI. in XVII. stoletje, ki ga danes postavljamo v kritično luč, pa mimo posameznih nepovezanih objav še ni bilo nikjer zbrano. Razum- Sl. 1. Kranj; župna cerkev, tloris in prerez; 15. stol. Kranj; čglise paroissiale, plan et profil; 15° sivele Sl. 2. L eskovec pri Krškem; župna cerkev; druga četrtina 16. stol. Leskovec pres de Krško; eglise paroissiale; second quart du 16e siecle ljivo je, da tudi pričujoči sestavek ne more imeti namena, da kakor koli izčrpno označi razvojno ali kvalitetno pomembne spomenike obeh sto­ letij. Za cilj si postavljam nalogo, opozoriti ob različnih stavbnih tem ah na posamezne smeri, kakor jih more odkriti že bežen stilni pregled, ki pa se ne sme zadovoljiti z zunanjim formalnim jezikom, marveč skuša zajeti tudi notranje struktivne prvine arhitektur. Samo tako lahko upa­ mo, da bo za pregrinjalom tradicionalnih form in oblikovne mešanice mogoče ugotoviti resnične notranje vzgibe in stične točke. 2e opravljeno delo je kljub fragm entarnosti vendarle tudi v tej smeri nepogrešljiva podlaga. Nikakor pa ni domača literatura edina vir pogledov na arhitekturo XVI. in XVII. stoletja pri nas, tudi ne na stavbarsko umetnost klasične poznogotske dobe v XV. stoletju. Čeprav pretres značaja arhitekture tega časa tudi sicer v evropski literaturi ni zaključen, ponekod tudi ne jasno zastavljen, nam vrsta za naše gradivo neposredno zanimivih razprav ven­ darle pripom ore k zbistrit vi pojmov in nam nudi oporo za analizo spo­ menikov, za vzporeditev njihovega značaja s soseščino ter za prvo, čeprav v marsičem pom anjkljivo in začasno periodizacijo. Med takim i obravna­ vami naj omenim na tem mestu vsaj Buchowieckega življenjsko delo o avstrijski gotiki, ki se v začetnih poglavjih izrecno ukvarja z načelnimi vprašanji poznogotske arhitekture, na drugi strani pa ključno, prav tako novejšo Ziircherjevo študijo o stilnih problemih italijanske arhitekture v XVI. stoletju, ki se nadrobno peča zlasti z vprašanjem manierizma. I. POZNA IN POSEBNA GOTIKA V CERKVENI ARHITEKTURI Pojem pozne gotike v evropski arhitekturi, kakor znano, označuje časovni razpon po klasičnem francoskem XIII. stoletju in zajema raz­ lično niansirane stilnorazvojne stopnje. Znano je tudi, da pozna gotika ne pomeni preprosto nadaljevanja klasike, marveč uvaja njej nasproti nove, revolucionarne principe. Po pri nas popularni Cankarjevi opredelitvi g ot­ ske arhitekture kot logičnega zveznega člena med romansko in renesanč­ no arhitekturo, ko se vezani organizem romanskega prostora razveljavi ter se prostor poenoti, razširi na vse stavbno telo in na ta način omogoči pregledno jasnost renesančnega tipa, je sicer vloga klasične francoske gotike močno poenostavljena in glede na resnične vrednote deloma celo spregledana. Ugotovitve Jantzena in drugih ostrih opazovalcev so razbi­ strile prav poglede na francosko klasično katedralo; tako imenovana diafana struktura klasične katedrale, kjer se um etnostno polnovredni prostorski akcent uveljavi v srednji ladji (ki jo zaključuje prezbiterij) s plastično zamreženim ozadjem stranskih ladij (in kapel kornega obhoda) in glorijo barvne luči, je nedvomno gradivu bolj prim erna oznaka kakor Cankarjeva in mnoge njej sorodne. Zakaj C ankarjeva analiza je oprav­ ljena preveč s stališča renesančne perspektive. R aziskovalci so si danes j?notni v tem, da je poenotenje prostora specifična' tem a poznogotske arhitekture, ko se sprem inja vloga stavbnih členov, prostorskih razmerij in osvetljave^ N otranji princip nove stopnje gotske arhitekture ni več oblikovanje mistično osvetljenega, barvno napojenega, kvišku stremečega prostora, marveč oblikovanje enotnega, dnevnega, ostro rečeno, profanega prostora; vse spremembe v konstruktivnem plašču so enako usmerjene, slopi spet nosijo, obok se zniža in zravna, obočni sistem reber dobiva novo vlogo mrežastega lahkotnega nosilca in kasneje zgolj dekorativni pomen. Dvoranski prostor postane v cerkveni arhitekturi vodilna oblika zla­ sti v XV. stoletju in se vzdrži tudi v naslednjem veku. — Poleg pojma pozne gotike se je zlasti v nemških deželah uveljavila tudi oznaka po­ sebne gotike. S tem pojmom zajemamo po eni strani vrsto regionalnih inačic poznogotskega stavbarstva, po drugi strani pa mislimo pri tem na arhitekturo, kjer je gotska samo še obleka — in še ta v vseh bistvenih prvinah preoblikovana • — •; tak razvoj in tak značaj te stopnje »gotike« je posledica njenega udomačenja in preoblikovanja, kakor ga je nare- Sl. 3. Dvor pri Polhovem gradcu; podružna cerlcev, tloris in prerez; 1525—1577 Dvor pres de Polhov gradeč; succursale, plan et profil; 1525—1577 - v 1- k y :.; : i ; E 1 T I T i, ][ I I 1 Cf|Ö; i kovala meščanska in ljudska (kmečka) miselnost; te družbene plasti so zamenjale visoko posvetno in cerkveno aristokracijo kot naročnik — ne le fizičnega nastanka spomenikov, marveč tudi njihove um etniške podobe. Naše cerkveno stavbarstvo XV. in XVI. stoletja se po svojem značaju popolnoma sklada s takim i ugotovitvami. Obe reform i prostorske zasnove, meščanski dolgi kor in m lajši dvoranski prostor ladje ter k ončno enako­ vredna obravnava obeh delov v XVI. stoletju razločno dokum entirajo označeno pot. P rva izdelana form ulacija dvoranskega (večladijskega) pro­ stora, stopnjevana dvorana Ptujske gore, je po svojem značaju pretežno gotska; prelivajoči se prostor je vendarle še ujet v plem enit višinski za­ gon, ki ga sprem ljajo kot sm erni kazalci in m aterialni nosilci gotski stavbni členi. P ri kranjski cerkvi poznamo dober prim er dolgega kora, s katerim so pri nas opremili oz. razširili vse pomembne srednjeveške cerkvene stavbe; ta pa se tokrat veže z drugim revolucionarnim ko­ rakom, z dvoransko, v tlorisu kvadratno ladjo, kjer je tudi rahla domi­ nacija nekdaj edino pomembne srednje ladijske partije izbrisana v vseh dimenzijah. V Dvoru, kjer je ladijski obok zamenjal kasetiran raven strop, je tudi prezbiterij postal široka enoladijska dvoranica. Vzporedno se je sprem injala funkcija stavbnih členov. Razvejani sistem ptujskogor- skih služnikov in reber je v K ranju zamenjal oktogonalni nosilec, ki nosi mrežo obočnega sistema; v Dvoru so nosilci stropa elem enti masivne stene, ki ne kaže nobene tendence po dem aterializaciji. Še bolj kakor v K ranju se tu očituje nov značaj obočnega sistema, ki je v prezbiteriju praznična mreža, ki nosi banjasti obok, v ladji pa gre samo za slikarsko dekoracijo kaset z motivi rebrastih obokov. V župnijski cerkvi v Leskovcu so se uveljavili mogočni slopi, ki nosijo na renesančnih kapitelih for­ malno renesančnem u značaju približan križasti obok. Najbolj zanimiva je igra formalno gotskih, po funkciji pa novodobnih prvin v enem naj­ lepših spomenikov našega XVI. stoletja, v cerkvi Treh kraljev v Sloven­ skih goricah. Kljub tipsko konservativni zasnovi, ki se naslanja na P tu j­ sko goro, kljub množici tradicionalnih gotskih prvin je doživetje tega prostora popolnoma negotsko; čudovita plastična m reža prezbiterijalnega oboka, igračasti grebenasti okras glavne ladje in renesančni križasti obok stranskih ladij počivajo na služnikih oziroma polstebrih z rene­ sančnimi kapiteli. K ranjska cerkev s posledicami, Dvor, Trije K ralji in Leskovec so hkrati regionalno značilni prim eri; njihova nadrobna ana­ liza, ki še ni bila nikjer dosledno izvedena, ostane ena perečih nalog za spoznanje profila naše na tradicijo naslonjene arhitekture XVI. stoletja. V razvojnem nizu naših dvoranskih cerkva je kot medij prostorskega doživetja izredno pomembna osvetljava. Ne gre zgolj za povečanje oken kot svetlobnega vira, za osvetljavo dvoran skozi obodno zidovje stran­ skih ladij, ki v čistih zasnovah žive samo še v tlorisu poenotenega pro­ stora, marveč, kakor rečeno, zlasti za značaj svetlobe. Intenzivna barvna luč zrelih gotskih prostorov, ki so jo obarvala slikana okna (pri nas ohra­ njena le v par prim erih in fragmentih), se nenehno svetli. Odlomek ta ­ kega okna v Gradišču nad Lukovico nazorno govori o svetlih, barvno skoraj nevtralnih, prosojnih tonih. Podobno se sprem inja barvna skala polihromacije ostenja, kjer se opuščajo freske na račun zgolj diskretne Sl. 4. Trije kralji v Slovenskih goricah; podružna cerkev, tloris in prerez; 1521—1577 Trije kralji v Slovenskih goricah; succursale, plan et profil; 1521—1577 Sl. 5. Sveto pri K om nu; podružna cerkev, tloris; 1576 Sveto pres de Kom en; succursale, plan; 1576 poslikave ostenja in členov; kolikor se ohranja sistem stenskih slikarij, dobiva izrecno renesančen značaj. Opredelitev take arhitekture, ki jo poznamo v prvih jasnih zarodkih že v XV. stoletju, polno pa se v naznačeni sm eri razvije v naslednjem veku, za gotsko, se torej naslanja samo na form alni in tipski repertoar; spremembe v zasnovi prostora, ki se centralizira, poenoti, kjer se v oste­ nju uveljavlja ponovno racionalna, kar naturalistična vloga stavbnih členov, kjer se namesto barvno nasičenega, pokončnega prostora opeva svetel dnevni, od vsakdanjega le gradualno različni prostor, nas popol­ noma opravičujejo, da govorimo o taki arhitekturi kot vzporednici itali­ janske renesanse, čeprav zavoljo drugačnega jezika nekatere izrazite črte italijanske renesanse, zlasti klasike, niso mogle priti do polne veljave. A tudi v takem sistemu se dobro očitujejo Italiji, ki uporablja antični jezik, vzporedne lastnosti. Sloki slopi našega XV. stoletja so dobra paralela dekorativnim členom quattrocenta, okrepljeni slopi XVI. stoletja (Lesko­ vec, Dvor) so po tej lastnosti sorodni polnoplastičnemu aparatu italijanske visoke renesanse. U vajanje italijanskih renesančnih detajlov (na prim er kapitelov) v zasnovo samo po sebi zadosti jasno govori o opuščanju sta­ rega jezika in zbliževalnem procesu. Če smo poudarili, da je tem eljna lastnost te po form ah tradicionalne, po duhu pa nove arhitekture po­ enoten, centraliziran prostor, potem ne moremo mimo dveh pomembnih Cerkev v Govčah, protestantska stavba, je sicer obdržala gotski oporniški spomenikov v cerkveni vrsti, kjer je taka zahteva idealno izpolnjena, oklep, v prostoru, ki ga ni bilo mogoče povsem nedvoumno rekonstruirati, pa je uveljavila tedenco centralnega prostora dosledno. O hranjena cer­ kev v Svetem pri Komnu, čeprav nekaj let starejša, spričo bližine Italije ne pozna nobenega gotskega detajla več in predstavlja z naslonom na tradicionalno arhitekturo odprtega ostrešja, ki se po še neznanih pred­ nikih veže z oktogonalnim tipom ravenatsko-lom bardske arhitekture, uni- kum centralnega prostora renesančnega tipa pri nas Potem takem lahko ugotovimo, da se v cerkvenem stavbarstvu po revolucionarnih prim erih poznogotske arhitekture XV. stoletja v XVI. veku srečamo z arhitekturo, ki ohranja v vrsti sestavin sicer gotsko go­ vorico, ki pa km alu po 1500 pomeni zmago novih principoy, sorodnih italijanski renesansi, na vsej črti; ker pa s tradicionalnim jezikom ni bilo mogoče obvladati novih vizij, se arhitektura okorišča z izrecno itali­ janskim i renesančnim i elementi. V tem procesu gre za formulacijo enot­ nega, profaniranega, centraliziranega prostora z opuščanjem gotske di- Sl. 6. Stična, sam ostan; trakt s pom olom a; naris fasade; 1582 Stična, couvent; partie avec deux balcons, dcssin de la fagade; 1582 nam ike in prevajanjem členov prostorske meje in nosilcev v racionalne vode, za prehod izrecno gotske tradicije v dekorativno aplikacijo. II. PROFANA ARHITEKTURA XVI. STOLETJA Socialno ozadje poznogotske arhitekture naših cerkva ali gotsko oble­ čene renesanse, če smemo tako označiti zlasti cerkvene prostore XVI. sto­ letja, odkriva nesorazmerno veliko število profanih naročil; gradovi in dvorci, meščanske hiše, kmečko stavbarstvo v prvi zidani varianti, vsi ti pojavi kot množične profane stavbne naloge pojasnjujejo tudi profani- ranje cerkvenega prostora ob koncu XV. in v XVI. stoletju. Dobro je mogoče izluščiti dve tem eljni nalogi, ki odločata o podobi te skupine spo­ menikov. Prvič potreba po utrjevanju gradov in mest (sem sodijo tudi značilni tabori), ki je v naše kraje privedla vrsto m ojstrov iz severne Italije, katerih vpliv je očiten na vsem slovenskem ozemlju in o čemer bo na simpoziju podano posebno poročilo; drugič pa je očiten pomen rastoče stanovanjske udobnosti in potreba po reprezentanci v okviru profanih nalog, k ar je na prim er za Dolenjsko izrecno ugotovil Komelj. Utrdbene prvine, o katerih bo govoril njihov raziskovalec, so po na­ ših gradovih in mestih prispevale k radikalnejšem u prevzemu italijan­ skih renesančnih elementov, kakor jih moremo opazovati v cerkvenem stavbarstvu. Tip italijanskega kastela in pallazza z utrjenim i ogelnimi stolpovi, s kvadratnim (v idealni smeri) arkadnim dvoriščem, z urejeno fasado po oseh in s prostorskim sosledjem v notranjščinah, to so odlo­ čilne pridobitve naše grajske arhitekture v XVI. stoletju. Gradovi tipa Krumperk so kot celotne zasnove najbolj značilni prim eri italijanske slo­ govne govorice, kar jih poznamo na Slovenskem. Uvod v te zasnove in deloma še njihov sodobnik so tako adaptacije starejših gradov z basti- jam i in rondelami, vrsta gradov z okroglimi ogelnimi stolpi in polovične prilagoditve takih zasnov na najbolj izpostavljenih mestih (Žužemberk, Turjak, Gracarjev turn). Ni pa ta tip utrjene grajske arhitekture edini, kjer lahko govorimo o renesančnih principih kompozicije mas, ki upo­ števajo obrambo pred strelnim orožjem s pregledom celih stranic ideal­ nega utrjenega kvadrata z ogelnih stolpov. — Tudi iz gotike prevzeti sistem konzolnih pomolov zavzame v začetku XVI. stoletja vlogo stolpov ter se uveljavi zlasti pri m anjših stavbah, dvorcih; največkrat gre za tip utrjenega gradiča brez dvorišča (Zaprice na Valvasorjevi risbi dobro predstavljajo tak tip gradu; od ohranjenih naj omenim Drnčo pri Ra­ dovljici ali Čemšenik pri Domžalah, ki je bil ob povečavi izgubil zadnja pomola). — V sredi in drugi polovici stoletja so za grajsko arhitekturo značilni bogati venci, plastična celotna podoba, pri dvoriščnih zasnovah m otivi arkadnih dvorišč s stebriči. Prostorsko je za arhitekture te dobe odločilno zaporedje ali nizanje enakovrednih sestavin okrog jedra, odli­ kuje se kvečjemu viteška dvorana, medtem ko so stopnišča kot nujno zlo neugledno potisnjena ob stran. Čistih in bogatih prim erov neposred­ nega italijanskega formalnega repertoarja v drobnih form ah se ni veliko ohranilo. Klasične balustrade na prim er lahko preštejem o na prste (naj­ lepše so bile uničene na Hmeljniku); več je portalov in okenskih okvirov (na prim er na turjaški rondeli ali na bastiji manj znanega velenjskega Sl. 7. Slape pri Sm arjeti na Dolenjskem ; podružna cerkev; druga četrtina 17. stol Slape pršs de Šmarjeta en Basse Carniole; succursale; second quart du 17e slžcle gradu). N ekateri motivi se tudi v zasnovah italijanskega tipa vežejo z domačim izročilom (grebenasti renesančni oboki na arkadnih hodnikih v Krum perku). Zato te, v svoji podobi polnoplastične arhitekture gotovo niso vselej delo italijanskih rok; vzori so sicer tuji, a vendar so gotovo bile na delu tudi domače moči, ki so arhitekturo izvajale. Kakor se grajska arhitektura v XVI. stoletju, v stoletju naše rene­ sančne klasike, najprej okrepi v svojem plastičnem izrazu, nato pod istim predznakom izdela dekorativne sestavine (venci, arkade, portali itd.) ter se usmeri na povečanje stanovanjske udobnosti in reprezentance, tako opažamo podoben proces tudi v meščanskem stavbarstvu, ki ga je rodila renesančna doba v zidani varianti. Za prim er naj navedem Ljubljano. Ljubljanski grad je dobil po potresu 1511 (ki je za osrednjo Slovenijo pomenil odločilno priložnost, da se je mogla nova meščanska arhitektura v taki množini uveljaviti) povečani palacij, obrnjen proti mestu; v L jub­ ljani so tak rat postavili novo vicedomovo palačo ter tako izrecno po­ udarili ob novi utrditvi gradu in m esta stanovanjski in reprezentančni moment. Leto kasneje so zgradili nov škofijski dvorec, približno sočasno Codellijev kanonikat, hišo na vogalu Študentovske ulice in Leskovčevo ob Čevljarskem mostu. Te stanovanjske hiše so bile zidane izrecno s trdnjavskim kam nitnim pritličjem (nagnjene škarpe), dve od njih imata ogelne konzolne pomole. Obrambno s tem mesto ni bilo prav nič okrep­ ljeno, saj se je Ljubljana mogla braniti na ponovno utrjenem obzidju. Toda prevzem trdnjavskih elementov je razum ljiv spričo vodilne ten­ dence v arhitekturi tega stoletja, spričo želje po plastičnem izrazu. To je h krati čas, ki prinese tudi v meščansko hišo prve stebrne arkade, čeprav so loki ponekod še »gotsko« posneti. V tej vrsti je izredno značilna Go­ renjska, kjer se s Ilomanovo hišo v Škofji Loki začenja skupina meščan­ skih hiš s plastičnim i ogelnimi pomoli okroglega prereza (pri imenovani stavbi m otiv kom biniran tudi s tradicionalnim tipom pravokotnega ogel- nega pomola). In če pomislimo, da smemo hišo datirati tudi v sredo XVI. stoletja, potem je komaj še potrebno dokazovanje o notranjih vzpo­ rednicah naše arhitekture z italijanskim stavbarstvom cinquecenta, kjer je dozorela italijanska renesančna klasika. Škofja Loka in druga mesta poznajo še drugo varianto oblikovanja meščanske hiše. Motiv konzolnih nadstropij, ki je istoveten s plastičnimi konzolnimi venci renesančnih gra­ dov (med drugim tudi z loškim stolpom na grajskem dvorišču, ki se žal ni ohranil) in ga pozna tako severna Italija kakor v leseni izvedbi sever­ na renesansa, bogati plastično podobo Spodnjega trga. Omembe vreden je tudi okrnjeni tip dvorca z ogelnimi pomoli tradicionalnega tipa, pre­ nesenega na meščansko, bolje patricijsko hišo. Značilen spomenik te vrste se nam je ohranil iz srede stoletja na Vrhniki, m edtem ko je vrsta okr­ njenih raztresena po skoraj vseh naših starejših mestih. Da naša meščanska hiša ni zrasla zgolj ob južnih pobudah, marveč da so bile za njeno podobo prav tako odločilne tradicionalne prvine po­ znogotskega jezika v renesančni formulaciji, nam dobro kažejo no tran j­ ščine teh stavb. Po m otivih cerkvenih obokov posnete sheme v sistemu m režastih grebenastih obokov, pa tudi pravcate stebrne dvoranice v p rit­ ličjih meščanskih hiš (zlasti znamenit je prim er radovljiške hiše) doka­ zujejo, da med našo dvoransko cerkvijo in profanim prostorom ni no­ bene načelne razlike. A prav s tega vidika je tip meščanske hiše tako izredno zanimiv in za domačo varianto renesančne arhitekture nenado­ m estljiv dokument. Še bolj kakor po gradovih in dvorcih se pri meščanski hiši dolgo v XVI. stoletje in še čez ohranjajo tudi nadrobne tradicionalne prvine pro­ filov, portalov, okenskih okvirov, kjer pa je gotska spet zgolj obleka, duh pa je nov. A zlasti ob koncu stoletja srečamo tudi prim ere obratnega sorazmerja. V tej vrsti je treba omeniti izjemno kvaliteten prim er, fasado stanovanjskega trakta v Stični. Čisto italijanski detajli kamnoseških se­ stavin se družijo s poligonalnima ogelnima pomoloma, ki nikakor ne za­ krivata kar gotske gracilnosti kljub splošnemu plastičnem u učinku. To fasado bi kakor izbrane prim ere meščanskih notranjščin lahko postavili kot emblem na vrata, ki odpirajo vpogled v značaj naše renesančne arhi- Sl. 8. Ljubljana; frančiškanska cerkev; 1646—1660 Ljubljana; eglise des franciscains; 1646—1660 tekture XVI. stoletja s sintezo plastičnih teženj, racionalnega jezika čle­ nov in tradicionalnega nadiha, ki pogosto daje tudi pretežno italijanski govorici pečat domačega m iljeja. Poglavje zase kot udomačena varianta beneške renesanse z vidnimi prvinam i manierizma predstavljajo palače in dvorci na Koprskem in v Vipavski dolini. Palači Belli in Tacco v Kopru sta značilna zastopni­ ka dveh tipov te smeri, ki po prostorski zasnovi, kjer dom inirata osrednja prostora veže in dvorane, stranski prostori pa se simetrično nizajo ob tem jedru, pom enita klasični zasnovi, pomembni tudi za vse XVII. in deloma celo za XVIII. stoletje; tak rat se sicer obogati podoba zunanjščin, a vendar tudi v tem času arhitektura obmorskih mest in K rasa le redko prestopi v renesančnem obdobju začrtane ideale. Podobno velja za gra­ dove na Vipavskem. Sl. 9. Nova Štifta pri Ribnici, rom arska cerkev; tloris 1641—1671 N ova Štifta pr&s de Ribnica, čglise de pdlerinage; plan, 1641—1671 Med vidnimi prim eri italijansko vplivane renesanse v vrsti meščan­ skega stavbarstva pri nas so nekatere m estne hiše. Med njim i se posebej odlikujeta mestni hiši v Mariboru in Ptuju — to sta dobra zgleda ita­ lijansko govoreče arhitekture, a vendar je tudi tu mogoče čutiti zlasti v proporcih severnjaških priliv. V Škofji Loki so renesančno »čiste« zgolj arkade mestne hiše, medtem ko so drugi stavbni členi tradicionalni. Po­ dobno lahko rečemo za ljubljanski rotovž, kjer se nam je ohranil obgraj- I * Sl. 10. N ova Štifta pri Ribnici, rom arska cerkev; prerez; 1641—1671 Nova Štifta prds de Ribnica, eglise de pčlerinage; profil, 1641—1671 ski del s skladiščem. — Skoraj neraziskana je vrsta drugih stavb v vrsti meščanskega stavbarstva, ki sodijo v repertoar mestnih potreb. Loška kašča je redek ohranjen prim er utilitarne stavbe, značilne za to vrsto. Kaj torej lahko rečemo na podlagi tega nepopolnega, bežnega pregleda o značaju naše profane arhitekture v XVI. stoletju? Po tem eljni tendenci, oblikovati plastično lupino stavb, je to čas naše renesančne klasike, vzporedne italijanski arhitekturi, čeprav problemsko ni tako izčiščena in uravnotežena. A klasično značilna je ta arhitektura tudi po svoji drugi črti, po značaju oblikovanja prostorov, kjer ob italijanskih arkadah živijo tradicionalni oboki z grebenastim i mrežami, ponekod pre­ pisani in reducirani s svodov naših cerkva. Čistih in dosledno italijansko izvedenih spomenikov ni veliko, prav tako malo je izrazitih prim erov im portirane severne renesanse, saj so take prvine mogle zrasti iz domače tradicije poznogotske arhitekture s preoblikovanjem njenega jezika, z ra ­ cionaliziranjem sistema in preraščanjem gotske konstrukcije v dekoracijo. Zlasti v tipu meščanske hiše prevladuje sinteza tradicije in novih vzpod­ bud. Med poznogotsko cerkvijo z renesančno strukturo in italijanskim kastelom ter palazzom se giblje razpon njenega značaja. III. SMERI V NAŠI ARHITEKTURI XVII. STOLETJA Če bi torej po povedanem lahko opredelili arhitekturo XVI. stoletja na Slovenskem na splošno kot renesančno, pri čemer pa ne gre vselej za renesančno zunanjo formo, hkrati pa poznamo v tej dobi pojave, ki jih lahko vzporejamo z manierizmom, čeprav ta prijem ni problemsko poglobljen, potem je lahko opaziti v naslednjem XVII. stoletju vrsto novosti. Popularna oznaka tega stoletja kot dobe prehoda v um et­ nostni produkciji bo vsekakor ostala veljavna. Prehodnost pa se izraža v dveh različnih smereh. Prvič lahko ugotovimo vrsto tradicionalnih črt v arhitekturi tega stoletja, zlasti v prvi polovici, ki pa vseeno ne pome­ nijo preprostega nadaljevanja v XVI. stoletju uveljavljenih shem in značaja, m arveč se netektonske, dekorativne prvine potencirajo v taki meri, da lahko upravičeno govorimo o ^ lasičn i dobi m anierizma pri nas; zlasti še, ker v tem času pri nas poznamo tudi arhitekture, kjer manieri- stična črta ni zgolj osam ljena struna ali spremljevalec renesančno ali že baročno usm erjene arhitekture, marveč —• v sicer redkih prim erih — tudi vodilni ton. Drugič imamo že v začetku stoletja opraviti z arhitek­ turo, ki je po vseh svojih tem eljnih značilnostih baročna, čeprav včasih m anieristično obarvana. Ne gre torej zgolj za neko prehodnost v celotnem značaju sloga, m arveč za sočasno življenje različnih slogovnih smeri. Natančne razvojne črte in karakteristike teh smeri bo treba šele izluščiti ob nadrobnem študiju posameznih spomenikov, skupin in tem. K er je na našem simpoziju postavljen v ospredje zlasti problem renesančnega v umetnosti, po povedanem torej um etnosti XVI. stoletja, naj se proble­ m atike značaja arhitekture v XVII. stoletju le v najkrajših črtah do­ taknem. Temeljno novost v prim eru z arhitekturo prejšnjega stoletja pred­ stavlja rezultat protireform acijske akcije. Poleg cele vrste arhitektur, ki tudi v tej skupini pomenijo kompromise s preteklostjo, je nastalo nekaj cerkva, ki jih upravičeno lahko označimo za baročne. Najvidnejše so v tem pogledu Jakobova cerkev v Ljubljani, poleg nje ladja novomeške kapiteljske cerkve in cerkev v Kostanjevici pri Gorici; gre za značilen prim er baročnih dvoran s kapelami. Prostor je sicer um irjeno visok, ven­ dar tipično baročno razširjen na straneh. Od triladijskih zasnov je omem­ be vredna barokizacija Stične. Vzporedno s takim i zasnovami poznamo tudi iz začetka stoletja nekaj zasnov, ki so prav tako italijanski im port ali vsaj nastale direktno pod italijanskim vplivom, kjer pa je renesančna črta še močneje izražena; sem sodi znana cerkev v Puščavi. Zlitje pro- Sl. 11. Log v Poljanski dolini, podružna cerkev; zadnja četrtina 17. stol. Log dans la vallče de Poljane, succursale; dernier quart du 17e sičcle storskih delov pod dominacijo osrednjega tu še ni doseglo značilne ba­ ročne ravni. Na splošno nobena od teh zasnov ne presega zgodnjebaroč- nega ideala, saj se prostori nikjer ne zaključujejo v višinskih dominan­ tah kupol; tak m otiv poznamo šele v začetku XVIII. stoletja v ljubljanski stolnici (čeprav je bila kupola tudi tu izvedena po starih načrtih šele sredi XIX. stoletja). Dvoranske stavbe XVI. stoletja torej predstavljajo ko­ rektiv arhitekture v naslednjem veku, saj v navedeni smeri njihov kon­ cept ni bil nikjer prekoračen. Natančnejša študija zlasti osvetljave cer­ kvenih prostorov v zgodnjem XVII. stoletju bi mogla tudi odgovoriti na vprašanje, koliko se m anieristične prvine m anifestirajo v teh, tipsko sicer za nas revolucionarnih konceptih. P rva opazovanja v tej smeri na prim er v Stični dovoljujejo vsaj delno pritrdilen odgovor. Formalno tra ­ dicionalne prvine, kakor rečeno, nikakor niso izginile v teh desetletjih iz repertoarja cerkvene arhitekture. V tem pogledu so najbolj značilni prezbiteriji, kjer še nikakor ni zamrl sistem po gotiki podedovanih, če­ prav okrnjenih in po funkciji že v XVI. stoletju sprem enjenih obočnih shem. Zanimivo je na prim er, da varianta takega sistema živi celo v Stični, kjer bi ob radikalni prezidavi ladje pričakovali tudi radikalno nov prezbiterij. Med redkim i čistimi zasnovami italijanskega tipa smemo na­ vesti zlasti ljubljansko frančiškansko cerkev, ki pa je datirana že v sredo stoletja in ima edina svojega časa tudi resnično do kraja izdelano pilastrsko kulisno fasado. A vzporedno s to italijansko, več ali manj baročno smerjo je nastala na deželi cela vrsta kompromisov, kjer v ladji sicer skoraj dosledno nastopa banjasti obok, v prezbiteriju pa se trdoživo ohranja na tradicijo naslonjeni sistem grebenastih reber, ki jih polagoma izpodrine italijanski zaključek, izginejo pa v odročnih krajih šele v začetku XVIII. stoletja. V prvi polovici XVII. veka je ideal teh cerkva na splošno še renesančen, kot jm anieiisjično prvino pa smemo označiti linearno deko­ racijo obokov, ki jih najdemo tudi zunaj prav v kraško vplivanih delih (Slape pri Klevevžu). V celi vrsti cerkva s tradicionalnim i elementi lahko opazujemo izreden razcvet dekorativnih prvin (na prim er mrežasti obok v Stražišču). Grebenasta obočna dekoracija je značilna kot najbogatejša sestavina tudi za vrsto meščanskih in patricijskih hiš (Radovljica, Kranj) ter je tako razvoj tega stavbnega tipa prav vzporeden cerkveni vrsti. Na sploš­ no postajajo te prvine tako bogate, da preraščajo renesančni ideal v ma- nieristični smeri. Tendenca po dekorativnem bogatenju je torej kot zna­ čilna m anieristična prvina vodilna nota take arhitekture v cerkveni in profani vrsti. Ne smemo se čuditi, da je to hkrati čas, ko se rodi bogata oprava dvorcev in patricijskih domovanj (kranjski rotovž z znamenito dvorano), v cerkvah pa zlati oltar. Med arhitekturam i zgodnjega XVII. stoletja, kjer se ob manieristični in renesančni noti dobro čutijo hkrati baročni prijem i, ne smemo pozabiti fasade cerkve v Podnanosu pri Vipavi in Stiškega dvorca v Ljubljani. V Št. Vidu se druži z renesančnim i motivi iz gotike podedovanih okroglih oken vrsta klasičnih renesančnih kamnoseških izdelkov (portal je prav edinstven v svoji vrsti), obenem pa napoveduje barok par kolosalnih pi­ lastrov, ki povezujeta glavno etažo in čelo. Še bolj kom pliciran je sistem ljubljanskega dvorca stiških opatov: na grafično osnovo je pripeta izredno plastična dekoracija (dvojno merilo!), čeprav plitev, je vendar že izdelan tudi osrednji rizalit (ki mu danes m anjka nekdanje zaključno trikotno čelo); poleg m anieristične dekoracije pa živi na tej fasadi tudi enako usm erjen motiv dveh portalov v štiriosnem rizalitu in tudi nadstropja predstavljajo adicijo skoraj enakovrednih sestavin. Poskus baročne raz­ člembe je torej zastrt z mrežo grafične in plastične dekoracije, tako da masa poslopja sploh ne pride do veljave. — Prav zanimivo je opazovati po­ doben, čeprav po značaju dekoracije docela različen prijem na graščini v Slovenski Bistrici. Stolpi ob glavni fasadi (na dvoriščni strani) so sicer X XI Sl. 12. Sv. Jožef nad Preserjem , podružna cerkev; tloris: 1658 Sv. Jožef nad Preserjem , suc- cursale; plan; 1658 prislonjeni (eden je starejši), fasadni trak t kot razsežno poslopje pa je prepreden z mrežo sgrafitnih pilastrov in gred. Barok pa nakazuje raz­ gibani portal. — Take bi bile na splošno značilnosti arhitekture do tride­ setih let, ko lahko zaznamujemo nekatere nove pojave. Zlasti je zanimiva okrepitev m anierističnih prvin, kakor jih lahko najdemo v skupini cerkva. Ne v kaki konservativni vrsti; narobe, tak značaj imajo ključne arhitekture, na katere se ne naslanja le vrsta regio­ nalno značilnih naslednic v XVII. stoletju, m arveč postanejo soodločilne tudi za razcvet baroka v naslednjem veku. Med temi velja omeniti tri pomembne spomenike, cerkve v Novi Štifti pri Ribnici, Sv. Trojico nad Vrhniko in Sv. Jožefa nad Preserjem. Tem eljna novost je nenavaden po- rast višine prostorov, neznan v dotedanji arhitekturi ter ga na splošno lahko označimo kot m aniensticno črto. Medtem ko je pri vrhniški in pri Jožefovi cerkvi ta lastnost čisto in enosmerno izražena, je pri najkva­ litetnejšem spomeniku te skupine, pri Novi Štifti, neznani arhitekt, ki se je naslonil na cerkev v Lodiju pri Milanu, pritegnil problemsko še globljo prvino: z nasprotjem med padajočimi kapelami pritličja in višinskim smernim kazalcem je prostor notranje razklal. Tako globoko se m anieri- zem ni odrazil v nobenem drugem prostoru pri nas. In v taki ostri obliki ga tudi številne naslednice te stavbe ne poznajo več. Na splošno je nam ­ reč m anieristični zanos, slokost prostora, kasneje utišana, kjer ni nena­ vadno raztegnjenih proporcev posameznih partij, je taka nota omiljena z enotnostjo prostora (kakor na prim er v znani skupini loških dvoranskih cerkva brez kapel, ki so nastale z naslonom na vrhniško Trojico). Še manj je m anieristični poudarek Sv. Jožefa očiten pri številnih gorenjskih naslednikih, ki neopazno preidejo v zrele baročne zasnove z ustreznim proporcioniranjem vseh treh prostorskih delov (vhodne partije, oktogonal- ne ladje in prezbiterija). Potem takem imajo izrazite m anieristične črte zlasti matične arhitekture. Tezo o zorenju baroka v drugi polovici stoletja prav odlično podpira za naše kraje nenavaden, značilen pojav v cerkveni arhi­ tekturi, ki ga je M arolt imenoval »gotski« barok. D iferenciranje tradicio­ nalne obočne mreže v odročnih cerkvah, tako da grebenasti sistem opusti princip zgolj enakomerne dekorativne sprem ljave oboka in ponazarja gibanje, dokazuje posvojitev baročne kompozicije tudi v tej najbolj kon­ servativni V profani arhitekturi srede in druge polovice stoletja so zanimivi zlasti gradovi in dvorci mimo prav redkih pomembnih meščanskih hiš. Z vsakim desetletjem se močneje uveljavlja masa poslopij. Zal podrti knežji dvorec v L jubljani iz štiridesetih let je bil že ves v tem zna­ menju. Razčlemba širokega obcestnega trak ta v osrednji rizalit (viden v večjih odprtinah in ponazorjen plastično z nadstrešnim čelom) in krili je izveden z manieristično naglašenimi šivanimi ogli in izolira­ nimi kamnoseškimi sestavinami. A vendar se masa kot odločilna prvina občuti kot vodilen motiv. Graščina v Goričanah je bila tudi prostorsko izredno razčlenjena, čeprav nam ohranjena Valvasorjeva upodobitev ne pove prav nič o fasadi. Ajmanov grad z več trak ti in parkom, zasnova Polhovega gradca z osrednjim obzidanim prostorom, Begunje z zaprtim častnim dvoriščem in vrsta drugih gradov govori o poskusih grupiranja mas, ki so v posameznih pogledih baročno oblikovane, v celoti pa grupi­ ranje še ne zasluži takega naziva. P ri Polhovem gradcu lahko celo izrecno govorimo pri oblikovanju dvorišča o manierističnem principu pogledov skozi oba portala v osi v praznino (Raumflucht), ki mu neizdelani arran ­ gement parka, vodnjaka in fasade glavnega poslopja ne more konkurirati. Očitno pa je napredovala podoba fasad, ki se odločneje oblikujejo kot enotna telesa, čeprav tudi s tradicionalnim i sestavinam i (na primer Bo- kalce z ogelnima stolpoma, toda z enotno učinkujočo fasado). Ob taki barok napovedujoči in v vrsti značilnosti že baročni arhi­ tekturi gradov se m anieristični princip najdlje vzdrži v skupini manjših arhitektur sakralnega ali profanega namena, v profani vrsti zlasti pri ekskluzivnih temah. Sem štejemo npr. cerkvi v Zelšah in v Valični vasi, vrtni paviljon v Soteski, dvorec Zemono pri Vipavi. Med najpom em bnej- šemi spomeniki te skupine je žal spričo ruševin komaj še ogleda vredni gradič Nadlišek, pravcata vila z zasukanimi ogelnimi stolpiči in vhodnim stolpom nad osrednjim stopniščem; m anieristični princip adicije plastičnih sestavin je tu tudi že prekrit z oblikovanjem fasade. Ce na koncu omenim med redkim i omembe vrednim i zastopniki me­ ščanske hiše spričo očitnega baročnega naglasa značilno fasado hiše na Starem trgu 3 v Ljubljani s plitvo pilastrsko obleko in genovsko plastič­ nim vencem z maskami in girlandami, naj bi z njo svoj pregled arhitek­ ture v XVII. stoletju zaključil. K ar bi bilo sicer še kvalitetnih del, bi bilo njihovo naštevanje v tem orisu odveč, ker bi brez nadrobne analize po­ sameznih spomenikov ne mogli prispevati k podobi celote. Značilno arhi­ tekturo te dobe na Prim orskem prav tako opuščam, ker po povedanem problema ne osvetljuje z bistveno nove strani. Kot dežela s sklenjenim kulturnim licem, ki prejem a odločilne vzpodbude z Beneškega (na Krasu živijo tudi celinske prvine), bo zanimiva kot enota zase, ključni problemi, s katerim i se bo m orala ukvarjati raziskava značaja in razvoja arhitek­ ture v obravnavanih dveh stoletjih pri nas, pa leži spričo drugačne tra ­ dicije in form iranja širše pomembnih centrov vzhodno od primorskega pasu. Sl. 13. Ljubljana, Stiški dvorec; naris fasade, 1629 Ljubljana, m aison seigneuriale de Stična; dessin de la fa­ sade, 1629 IV. NEKAJ ZAKLJUČKOV Kljub zelo splošnemu, bežnemu in nepopolnemu pregledu arhitek­ ture XVI. in XVII. stoletja pri nas, kjer bo vsakdo pogrešal vsaj omembo cele vrste znanih spomenikov, se vendarle ponujajo za splošno oznako in periodizacijo nekateri okvirni zaključki. Ugotovili smo dve te- Sl. 14. Zemono pri Vipavi; zadnja četrtina 17. stol. Zem ono pres de Vipava; m aison segneuriale; dernier quart du 17e siecle m eljni razvojni fazi: renesančno v XVI. stoletju in manieristično ter zgodnjebaročno v XVII. stoletju. Naša tako imenovana pozna ali posebna gotika po vsej pravici zasluži oznako prve stopnje in posebne oblike rene­ sančne arhitekture, kjer je tradicionalna obleka, po bistvu pa je arhitek­ tu ra nova, negotska. Sreda in druga polovica XVI. stoletja bi zaslužili tudi oznako naše renesančne klasike v razum ljivem relativnem pomenu besede; če nam reč odklanjamo oznako renesančnega in klasičnega zgolj za eksluziven izbor italijanske klasike in priznamo razpon novodobne um etnosti tudi na formalno raznorodne, po notranjem značaju profane, uravnotežene, vsaj po tendencah statične, um irjene arhitekture. iManieri- zem smo doživeli v problemsko poglobljeni obliki le v nekaterih delih, sicer pa ta sama sprem ljajo našo arhitekturo vsaj v vsem XVII. stoletju, ob njej in z njo pa se razvijajo prvine baročne arhitekture, ki se v čistih form ulacijah uveljavi v XVII. stol. posamič, sklenjeno in zrelo pa ob novih direktnih pobudah v naslednjem stoletju. V opravljenem pregledu ni bilo nobenih imen niti označenih skupin izrecno glede na provenienco. A vendar je mogoče reči, da je zajeten del te arhitekture plod domačih tal. Posebej to velja za sijajno skupino dvo­ ranskih cerkva in številnih drugih, ki jih tu sploh nismo omenjali, čeprav nekatere sodijo prav med ključne spomenike (na prim er cerkev na Sveti gori), da o m anjših cerkvenih prostorih sploh ne govorim. Prav tako ni nobenega dvoma, da doslej pogosto prezrta meščanska hiša ni im porti- rana, čeprav so tuje pobude za več njenih prvin na dlani; intimno sorod­ stvo s cerkvenim stavbarstvom je nazoren dokaz za tako trditev. Da, celo pri vrsti gradov, kjer je delo tujih rok najočitnejše, lahko ugotavljamo sodelovanje udomačenih form. Ob im portu zgodnjebaročnih cerkvenih zasnov, deloma z močnim manierističnim naglasom, smo lahko ugotovili, da so se na široko udomačile, kolikor niso pomenile ekstrem nih ali ekskluzivnih formulacij. Tudi za italijanskem u značaju najbližjo arhitek­ turo Prim orja bodo raziskave nedvomno odkrile vrsto domačih mojstrov, ki so po tujih zgledih ustvarili tradicijo. Teza, da Slovenci ne poznamo spričo znanih zgodovinskih okoliščin v XVI. stoletju čiste renesanse, je že spričo vrste tujih raziskav o značaju umetnosti te dobe v različnih po­ krajinah in celo v Italiji sami, izgubila vso nekdanjo nepotrebno ostrino; zakaj pomembno je, da renesanso vendarle imamo, da se je uveljavila sicer spočetka pretežno v tradicionalni obleki, potem v sintezi tradicije in im portiranih sestavin, toda samo tako smo jo v resnici doživeli. RESUME APERCU DE L’ARCHITECTURE DES 16e ET 17« SIECLES EN SLOVENIE Introduction T an d is que les d eu x periodes d ’epanouissem ent, le g othique e t le baroque, to t id en tifies dans le passe a rtistiq u e de la Slovenie, o n t d e ja form e l’o b jet d ’u n e Serie d ’analyses e t de tra ite s syn th etiq u es, le p ro b lem e de l’a rt des deux siecles in term ed iaires, du 16e et du 17e siecles, est reste neglige et n ’a ete q u ’ä peine pose. L a these fondam ent'ale su r les elem ents ren aissan ts dans cette periode s’ap p u ie su rto u t su r le m ateriel e tran g er, italien. P o u rta n t, e n tre les deux g uer- res ont d ejä ete ecrites, au su jet d ’u n e classification si etro ite, des pensees c ri­ tiques, en p rem ier lieu p a r ra p p o rt ä l'a rc h ite c tu re du gothique avance ou g o thi­ q u e tra d itio n n e l et ä la p e in tu re m u rale. En outre, a v a n t la g u erre dejä, o n t ete initiees des rech erch es system atiques, su rto u t d an s le d om aine de l’a rc h ite c tu re sacree. A ces rech erch es de S tele se joignit, ap res la guerre, l’etu d e de K om elj su r l’a rc h ite c tu re feodale qui, cependant, n ’a rriv e p as au -d elä de la p rem iere m oitie du 16° siecle, de fagon que le m ateriel que nous som m es en tra in d ’eclai- re r critiq u em en t, ju s q u ’ä p re se n t n 'a p o in t encore ete recueilli dans son ensem b­ le. L e b u t de cette e tu d e est de classifier, d u p o in t de vue du style, les divers them es a rc h ite c tu ra u x dans les deux siecles m entionnes, to u t en te n a n t com pte du fait q u ’une telle an aly se d o it e tre ap p ro fo n d ie avec la rech erch e des elem ents stru c tu ra u x des arc h ite c tu re s qui ne sont pas to u jo u rs id en tiq u es avec le lan g a- ge form el ex terieu r. I. Le gothique avance et le gothique specifique clans l’architecture sacree Le te rm e de g othique avance signifie p o u r nous u n degre d an s devolution de l’a rc h ite c tu re apres le 13e siecle fran g ais classique. II ne s’ag it done au cu n em en t d ’u n e sim ple co n tin u atio n d u gothique classique. S elon la classification de C an­ kar, p o p u laire chez nous, oil l ’a rc h ite c tu re gothique com m e ensem ble fu t tra ite e com m e u n ch ain o n in te rm e d ia ire logique e n tre l’a rc h ite c tu re ro m an e au sy- stem e lie e t la c la rte lim pide de la renaissance, l’an aly se a ete faite tro p du p o in t de vue de la persp ectiv e de la renaissance. De ce fait, on n ’a, en p artie, m em e pas te n u com pte des v aleu rs ju stes de la p h ase g othique classique. Les co n statatio n s fo n d am en tales de Ja n tz e n e t de divers a u tre s in v estig ateu rs p er- m e tte n t toutefois u n e ap p reciatio n p lu s ju s te du go th iq u e classique. II est gene- ra le m e n t reco n n u q u e l'u n ifo rm isatio n de l’espace est u n th em e specifique de l ’a rc h ite c tu re du g o th iq u e avance, lorsque le ro le des p a rtie s arch itectu rales, des ra p p o rts e n tre les espaces et de l’eclairag e est en tra in de changer. Le p rin cip e de cette p h ase n o uvelle d an s 1’evolution de l’a rc h ite c tu re est la fo rm atio n d ’un espace u n ita ire , de sejour, rig o u reu sem en t dit, profane. L es p iliers en faisceau x su p p o rten t, la v o ü te s’a p la tit et s’abaisse, le system e des voütes regoit u n role nouveau. L a fo rm e d irectrice de l’espace est la salle. — Les arc h ite c tu re s que nous em brassons p a r le te rm e de go th iq u e specifique re p re se n te n t le degre, oü d u gothique, il n ’y a p lu s que le v etem en t qui, lui aussi, a d e jä subi des tra n s ­ fo rm atio n s d an s tous les elem en ts fo n d am en tau x . D u p o in t de vue de la socio- logie, le go th iq u e av an ce e t le go th iq u e specifique p e u v e n t s’e x p liq u er p a r le role des co m m ettan ts n o u v eau x e t de la m an iere de p en ser nouvelle; la h au te a risto c ra tie feodale et ecclesiastique a ete su b s titu te p a r la bourgeoisie et les paysans. U ne telle d efin itio n d u go th iq u e avance et du go th iq u e specifique nous p er- m et d ’e m b rasser aisem en t n o tre m ateriel. Les d eu x refo rm es de la conception de l’espace, le ch o eu r long bourgeois, l’espace-salle d an s la nef, de d ate plus recente, et, fin alem en t, le tra ite m e n t eq u iv alen t des d eu x com posantes au 16e siecle, d o cu m en ten t la voie indiquee. L a salle g rad u ee de P tu jsk a g o ra est enco­ re, en m a je u re p artie, go th iq u e; ä K ra n j, oü il y a aussi u n bon ex em p le de ch o eu r long, on co n n ait u n ex em p le re v o lu tio n n a ire de salle de n ef p u re au p la n c a rre su r trois p aires de p iliers en faisceau x et la v o ü te ä filet; ä D vor, oü la voüte de la n ef a ete s u b s titu te p a r u n p lafo n d ä caissons, le ch o eu r lui-m em e est d evenu u n e p e tite salle large. P arallelem en t, on observe u n ch an g em en t dans le fo n ctio n n em en t des p a rtie s a rc h ite c tu ra le s d epuis les p ila stre s de P tu j ju s q u ’au x p iliers en faisceau x de K ra n j e t l’arc a d e m assive de D vor. Le m em e v a u t p o u r le system e des voütes. L ’ex em p le le p lu s p u r d ’u n edifice developpe de classificatio n e n tie re m e n t re n a issa n te de ce ty p e est la n e f ä L eskovec p res de K rško, tan d is q u e p o u r la S tyrie, l’ex em p le le plus c a ra c te ristiq u e est l’eglise des R ois M ages qui s’ap p u ie ä la P tu jsk a gora. M algre les elem en ts gothiques, le c a ra c te re de ses espaces est non-gothique. Les exem ples d ecrits so n t in teres- san ts p o u r leu rs c a racteristiq u es regionales. E n ce qui co n cern e l’eclairag e des espaces, on y observe u n ag ran d issem en t c a ra c te ristiq u e des croisees et, su r- tout, u n eclairag e d iffe re n t; la lu m iere in ten se des v itra u x gothiques y est rem - placee p a r des tons clairs, de co u leu r n eu tre. E nfin, le m em e v a u t aussi p o u r la p o ly chrom isation des parois, oü les fresq u es ced en t la p lace ä u n e p e in tu re dis­ crete des m u rs e t des p arties. E n ta n t que la p e in tu re fig u ra tiv e co n tin u e ä se m a in te n ir en place, elle a c q u ie rt u n c a ra c te re re n a issa n t m arque. C lassifier une telle a rc h ite c tu re com m e go th iq u e v e u t d ire su re stim e r l’im p o rtan ce des form es e x te rie u re s au depens du c a ra c te re des edifices, resp. des espaces. De ce fait, il est p lu s ju s te p a rie r d ’ u n e p a ra lle le de la ren aissan ce italien n e, telle q u ’elle a reu ssi ä se dev elo p p er a u sein du system e gothique. — A y a n t co n state la te n ­ d an ce ä u n e conception c e n tra le d an s les edifices ä salle, il nous est im possible de p asser sous silence d eu x exem ples classiques de type cen tral. T an d is que l’eglise d e tru ite ä G ovče, u n edifice p ro te sta n t, a v a it conserve sa cu irasse de p i­ liers gothiques, l’eglise ä S vete p res de K om en qui s’est conservee co n stitu e un ex em p le ex cep tio n n el de ty p e ä espace ce n tra l octogonal avec u n e to itu re o u v er- te rep o san t su r un p ilie r c en tral, d o n t les an cetres fu re n t l’a rc h ite c tu re de R a- v en n e e t de la L o m b ard ie — e t qui n e co n n ait plus aucen d e ta il gothique. B ref, ap res les ex em p les re v o lu tio n n a ire s de l ’a rc h ite c tu re d u g othique av an ce du 15e siecle, a u siecle su iv an t, b ien tö t ap ržs 1500, se fa it valoir, d an s le d om aine sacre, u n e a rc h ite c tu re qui, b ien q u e conservant, p o u r longtem ps e n ­ core, certain s details gothiques, signifie en m em e tem p s la v ictoire des idees nouvelles su r to u te la ligne; les visions nouvelles ne p o u v an t plus e tre e n tie re ­ m e n t dom inees p a r le langage tra d itio n n e l, cette a rc h ite c tu re p ro fite aussi des com posantes ren aissan tes italien n es m a rq u te s. D ans ce processus, il s’ag it de la fo rm atio n d ’ u n espace u n i, p rofanise, cen tralise, o b ten u p a r l’om ission d u d yna- m ism e go th iq u e et de la tra d u c tio n des p a rtie s des lim ites de l’ espace e t des su p p o rts d an s les voies ratio n n elles, d u passage de la tra d itio n go th iq u e pro- noncee ä u n e app licatio n decorative. L e fond social de l’a rc h ite c tu re du go th iq u e av an ce de nos eglises ou de la ren aissan ce sous des v etem en ts gothiques, s’ il nous est p erm is de caracteriser de cette m an iere les espaces des eglises au X V Ie siecle, se rev ele p a r le nom bre d isp ro p o rtio n n e de com m andes p ro fan es; ä ce tem p s-la n a q u ire n t nos villes dans la v a ria n te m agonnee, des c h a te a u x e t des m anoirs, l’a rc h ite c tu re p ay san n e du type m agonne. Ces phenom enes eclaircissen t la p ro fan isatio n de l’espace sacre. O n distingue n e tte m e n t deux täches p rincipales, decisives p o u r la naissance des. types no u v eau x d an s l’a rc h ite c tu re pro fan e: le besoin de fo rtificatio n des villes et des ch ateau x , et le d esir de re p re se n ta tio n et de co m fo rt des h ab itatio n s. L a p rem iere de ces d eu x täch es am en a dans n o tre pays de n o m b reu x m a ltre s et m agons italien s qui, en m em e tem ps, sa tisfire n t aussi au second des deux besoins, au m oins en ce qui concerne les täch es p lu tö t exigeantes. P a rm i ces realisatio n s nouvelles, la form e la plus p u re est celle du m an o ir fo rtifie qui re u n it le type de la fo rteresse et du palazzo (K rum perk); il s’ag it de conceptions de ty p e rectan g u - la ire ou c a rre avec u n e cour in te rie u re ä arcad es et des to u rs d ’angle. Le p re- c u rse u r de cette v a ria n te m ü re so n t les conceptions ä rondelles, les assim ilations des schem as id eau x ä chacune des ailes; p a ra lle le m e n t p ersiste aussi le ty p e du m an o ir qui, d an s u n e re p a rtitio n n o uvelle reg u liere, a ad o p te le system e g o th i­ que des saillies (Z aprice su r la g ra v u re de V alvasor, D rnča, C em šenik). A u m i­ lieu et dans la seconde m o itie du siecle, cette a rc h ite c tu re est caracterisee p a r de rich es couronnes, p a r la Physiognom ie p lastiq u e de son ensem ble, p a r des cours ä arcades, p a r la suite des pieces, p arm i lesquelles excelle la salle seig- neu riale, ta n d is q u e les escaliers, consideres com m e u n m al inevitable, o n t une place secondaire e t peu respectable. H ares sont les exem ples p u rs de langage italien , su rto u t q u a n t au x details, qui se sont conserves. De ce fait, nous som - m es am enes ä sup p o ser no n seu lem en t des dev iatio n s provinciales, m ais aussi u n e acclim atatio n e t une collab o ratio n des m aitres du pays; les voütes avec des m otifs ä crete p. ex. en sont u n e preuve. Des ch an g em en ts sem blables ä ceux q u e Ton observe au x c h a te a u x e t aux m anoirs, o n t lieu aussi dans l’a rc h ite c tu re bourgeoise. U n bon exem ple nous est o ffert p a r le g roupe des m aisons bourgeoises ä L ju b lja n a ou, au d eb u t du 16e siecle, le palazzo du ch äte au fu t ag ran d i et la v ille no u v ellem en t fortifiee. Ces m aisons ont des rez-de-chaussee ä forteresse, des saillies p lastiq u es d'angle, h eritees du gothique. O n ne p e u t p o in t e x p liq u er ces tra its p a r le m o m en t de fo rtificatio n , m ais p a r u n e ten d an c e ä u n e expression p lastiq u e qui co nstitue la n o u v eau te fig u rativ e d irectrice de ce siecle; c’ est ce tem ps-la qui in tro d u it dans la v ille aussi les p rem ieres arcad es ä colonnes des cours, b ien que celles-ci p re- se n te n t encore u n p ro fil gothique. U n m o n u m en t p a rtic u lie re m e n t im p o rta n t de cette o rien tatio n est la m aison de H om an ä Š k o fja L oka qui, a u x angles, a des saillies tra d itio n n e lle s e t ro n d es e t qui a en g en d re de nom breuses im itatrices de d ate p lu s recen te en H au te-C arniole. Ici, les p a ra lle le s avec le classicism e italien so n t evidentes. D ans cette serie est en o u tre c a ra c te ristiq u e le m otif des etages ä consoles ä Š k o fja L o ka qui est id en tiq u e avec les couronnes p lastiq u es des ch a­ te a u x de cette epoque e t que co n n ait l’lta lie et, p arfo is ex ecu te en bois, aussi la ren aissan ce sep ten trio n ale. II fa u t m en tio n n er eg ale m en t le ty p e de m an o ir greffe su r la m aison bourgeoise a u x d eu x saillies rectan g u laires, connu ä V rh ­ n ik a e t ailleu rs. L a p reu v e la plus con v ain can te que n o tre m aison bourgeoise n ’a pas pousse u n iq u e m e n t des in itiativ es m eridionales, est l’in te rie u r de ces ed ifi­ ces; u n iq u e de son espece est la m aison bourgeoise ä R ad o v ljica au rez-de- chaussee ä salle qui, p a r le ty p e et le system e des voütes, re p re se n te la re d u c ­ tion de la salle d ’eglise de cette m em e localite. E t c ’est ju ste m e n t de ce p o in t de vue que n o tre m aison bourgeoise co n stitu e un do cu m en t iri'em plagable. — Si p e n d a n t to u t le siecle, la m aison bourgeoise a v isib lem en t conserve ces ele­ m en ts trad itio n n els, on re n co n tre aussi des a rc h ite c tu re s au ra p p o rt inverse; l’aile d ’h a b ita tio n ä S tičn a m ontre, ä cöte des p a rtie s ab so lu m en t italiennes, avec ses deux saillies d ’angle polygonales, en m em e tem ps u n e g racilite g o th i­ que m asquöe. — U n c h a p itre ä p a rt con stitu en t, com m e ensem ble k caractere uni, les arc h ite c tu re s du L itto ra l qui sig n ifien t des d eviations locales de la re ­ naissan ce v en itien n e e t du m anierism e. P arm i les re p re se n ta n ts ca ra c te risti- ques, on co m pte en p re m ie r lieu le p alais de Del B elli e t celui de Tacco ä K oper; le m em e v a u t aussi p o u r les ch a te a u x d an s la reg io n de V ipava. Des exem ples ev id en ts de l ’a rc h ite c tu re re n a issa n te sont o fferts p a r nos m aisons de v ille; ä M arib o r e t ä P tu j, il y a de bons exem ples d ’a rc h ite c tu re s de m ain italien n e qui c e p en d an t so n t co ntam inees de tra its acclim ates, ta n d is que p. ex. l’hö tel d e v ille de L oka n ’est italien que d an s la p a rtie de la cour ä a rc a ­ des, le re ste de ses p a rtie s e ta n t tra d itio n n e l. D ans cette ville s’est conserve aussi u n m agasin ä b le e x tre m e m e n t in teressan t. A p res c ette re v u e inco m p lete de l’a rc h ite c tu re p ro fan e d u X V Ie siecle chez nous, nous pouvons d ire b riev em en t: p a r sa ten d an c e fo n d am en tale ä se fo r­ m er u n e coquille p lastiq u e, c’est le tem p s de n o tre ren aissan ce classique. M ais cette a rc h ite c tu re est en m em e tem p s classique p a r son a u tre tra it, c’est-a-d ire p a r la fo rm atio n des espaces qui, su rto u t d an s la m aison bourgeoise, est liee a u x salles d ’eglise. L e diap aso n de son c a ra c te re se m eu t done e n tre le type du castello e t d u palazzo italien s acclim ates e t l’eglise du go th iq u e av an ce ä stru c ­ tu re ren aissan te. III. Les directions dans notre architecture du X V IIe siecle Si n o tre a rc h ite c tu re du X V Ie siecle est done, en g en eral, ren aissan te, sans q u e cep en d an t il s’agisse to u jo u rs d ’u n e fo rm e re n a issa n te e x terieu re, et si, en m em e tem ps, on p o u rra it p a rie r de q u elq u es tra its m an ieristes, b ien que les problem es q u e pose ce cote, ne soient p as encore ap profondis, on p e u t observer, au X V IIe siecle, d eu x nouveautes. E n to u t cas, la desig n atio n p o p u laire de ce siecle com m e p erio d e de tra n sitio n d o it e tre analysee. P rem iere m en t, nous avons ä fa ire avec des p h enom enes qui, p a r les form es e x terieu res, co n tinuent, il est v rai, la tra d itio n d u X V Ie siecle, m ais d an s u n e d irectio n n o uvelle que nous pouvons desig n er com m e m an ieriste, su rto u t p arce que, ä ce tem ps-lä, nous ren co n tro n s aussi certain es arc h ite c tu re s de h a u te qualite, oü le m an ieri- sm e n ’est pas seu lem en t u n tr a it isole ou ex te rie u r, m ais le u r n oyau m em e; deu x iem em en t, des le d e b u t du siecle d ejä, a p p a ra isse n t des arc h ite c tu re s au c a ra c te re b aro q u e prononce. C ependant, p u isq u 'ä n o tre sym posium le p roblem e p rin cip al est le pro b lem e de l’elem en t re n a issa n t d an s l’a r t Slovene, nous n ’al- lons que to u ch er en p a ssa n t e t en lignes g enerales ä ces directio n s du X V IIe siecle. — L a n o u v eau te p rin cip ale, en co m p araiso n avec l’a rc h ite c tu re d u siecle preced en t, co n stitu e le re s u lta t de l’action de la co n tre-refo rm e qui d o n n a lieu ä la n aissan ce d ’u n e serie d ’eglises a p p a rte n a n t p o u r la p lu p a rt ä des couvents, soit q u ’il s’agisse d u ty p e de salles b aro q u es ä chapelles, ou des conceptions ä trois nefs; toutefois, les salles b aro q u es (l’eglise de S a in t-Ja c q u e s ä L ju b ljan a, la n ef de l’eglise du c h a p itre de N ovo m esto, K o stan jev ica p res de G orica) sont d ’u n e conception b aro q u e p lu s m a rq u e e que les co n stru ctio n s ä trois nefs (la b aro q u isatio n de Stična, l’eglise de P uščava); cep en d an t, elles so n t reg u liere- m e n t des conceptions m u tilees du ty p e de V ignola sans coupoles. U ne serie de com prom is a eu lieu ä la Campagne, oü com m e un tr a it m an ieriste accessoire, se fa it v alo ir le file t ä c re te lin earise et en rich i, relie au x exem ples in flu en ces p a r l’lta lie e t re la tiv e m e n t p u rs (Slape p res de K levevž). P a rm i les ra re s con­ ceptions p u re s d u ty p e b aro q u e ita lie n avec u n e fagade ä coulisse fig u re l’eglise des fran ciscain s ä L ju b lja n a . L a d eco ratio n ä crete est eg alem en t c a ra c te risti- que p o u r de nom breuses m aisons p atricien n es (R adovljica, K ran j). L ’evolution de ce ty p e a rc h ite c tu ra l est done p a ra lle le ä celle des eglises. Q uelques-uns de ces m o n u m en ts rev ö len t clairem en t, ä cöte du tr a it m a n ie riste e t ren aissan t, des člžm en ts b aro q u es (les facades de l’eglise ä P odnanos, la facade du palais de S tičn a ä L ju b ljan a), o ü des p ilastres colossaux ou la fo rm atio n de la p a rtie sa illa n te c e n tra le accu sen t le b aro q u e; tan d is que la fagade d u ch ate au ä Sloven­ sk a B istrica est, d ’u n e fagon m an ieriste, e n trelacee d ’ u n filet ä g raffites de p ila ­ stres et de grad in s, son p o rta il accuse le baroque. A u m ilieu d u siecle, le m a- n ierism e devient, d an s ce rta in s cas, decisif p o u r le c a ra c te re de q u elq u es a rc h i­ tectu res. Si p o u r les eglises de la S a in te -T rin ite au-dessus de V rh n ik a e t de S ain t- Jo sep h au-dessus de P reserje, le tr a it decisif d an s ce sens est le u r h a u te u r dem esuree, 1’arc h ite c te in co n n u de N ova Š tifta p res de R ibnica a a ttire ä cette com posante aussi le system e des chapelles tom bantes, p a r quoi il a rom pu l’u n itö in te rie u re de l'espace. N u lle p a rt chez nous, le m an ierism e n ’a ete re a li- se d ’une fagon aussi profonde. P o u r to u te u n e serie de deviations n atio n ales de ces a rch itectu res cle il est c a ra c te ristiq u e que, de dizaine d ’annees en dizaine d ’annees, cet e lem en t d o it ced er le pas ä u n espace p lu s u n itaire, congu dans l’e sp rit d u baroque. II est ex trem em en t in te re ssa n t d ’o b serv er u n phenom ene sem b lab le aussi d an s de nom breuses eglises pro v in ciales qui, q u a n t ä la form e, so n t les p lu s conservatrices, et oü les n erv u res »gothiques« re d u ite s passen t de la stru c tu re re n a issa n te e t m an ieriste-d eco rativ e au d ynam ism e baroque. D ans l’a rc h ite c tu re p ro fan e du m ilieu et de la seconde m oitie d u sie d e , ce so n t les ch a te a u x e t les m an o irs qui, ä cöte de quelques m aisons bourgeoises assez rares, m e rite n t n o tre in te re t. C haque dizaine d ’annees e n tra in e u n e m ise en v a le u r p lu s fo rte de la m asse des edifices. L e palais p rin c ie r d e tru it ä L ju b ­ lja n a fu t d ejä e n tie re m e n t congu d an s cet esprit. E n outre, sa p a rtie c en trale ex cellait p a rtic u lie re m e n t p a r sa p a rtie saillan te. P eu ä peu, les divers tra its b aroques m ü rissen t d ans la serie des a rch itectu res de chateau , bien que l’en- sem ble n ’a it p o in t encore su rm o n te les prin cip es de com position m an ieriste (le ch ate au de A jm an, P o lh o v gradeč, B egunje avec la cour d ’h o n n e u r ferm ee, Bo- kalce) e t que l’ax e u n ita ire n e se fasse v alo ir q u ’au cours d u siecle suivant. A cöte de cette serie an n o n g an t le b aro q u e e t ä cöte de la serie ä caracteristiq u es d ejä baroques, les tra its m an ieristes se m a in tie n n e n t le p lu s longtem ps dans le g roupe des arc h ite c tu re s m in eu res de cara c te re sacre e t profane, et, d an s celui p rofane, n o tam m en t dans des them es exclusifs (les eglises de V alična vas et de Zelše, le pav ilio n de ja rd in ä Soteska, le m an o ir de Zem ono p res de V ipa­ va). P a rm i les m o n u m en ts caracteristiq u es de cette direction, il y a u n e v e ri­ tab le v illa ä N adlišek (m alh eu reu sem en t en ruine), avec des to u relles d ’angle torses e t u n e to u r d ’e n tre e au-dessus de l’en tre e ; le p rin cip e m an ieriste de l’ad- d itio n des m asses p lastiq u es y est reco u v ert p a r la fo rm atio n b aro q u e de la fagade. — P a rm i les ra re s exem ples d ’une m aison bourgeoise, resp. p atriciep n e, il nous fa u t citer la m aison ä S tari trg 3 ä L ju b lja n a , avec sa fagade ä p ilastres e t sa couronne p lastiq u e avec des m asques. J e n e m ’occupe pas ici des exem ples de l ’a rc h ite c tu re q u i evolue en ce m em e tem ps au L itto ral, p arce que, sans u n e an aly se d etaillee, ils ne p e u v en t g u ere co n trib u e r ä l’im age de l’ensem ble et aussi, p arce q u ’il s’ag it d 'u n e region ä Physiognom ie cu ltu relle unie, influencee p a r V enise; eile est done situ ee hors des problem es cle. IV. Quelques conclusions M algre le p an o ram a tre s g en eral et inco m p let de l ’a rc h ite c tu re des X V Ie et X V IP siecles, oü ch acu n a u ra re m a rq u e que to u te u n e serie de m onum ents connus n ’a m em e pas ete m entionnee, on est nean m o in s am ene ä fa ire certain es conclusions de q u a d re co n cern an t la designation e t la p erio d isatio n de cette arch itectu re. N ous avons pu co n stater deux phases d ’ev o lution fo n d am en tales: la phase re n a issa n te au X V Ie e t celle m an ieriste et d u p re m ie r b aro q u e au X V IIe siecle. N o tre go th iq u e d it specifique m e rite ä bon d ro it le nom de degre et de fo rm e specifiqu e de n o tre renaissance, oü le v etem en t est tra d itio n n e l et l’e sp rit est neuf. L e m ilieu et la seconde m oitie d u X V Ie siecle m e rite n t b ien la d esignation de n o tre ren aissan ce classique, ev id em m en t dans le sens re la tif du m ot, c’est-ä-d ire, si nous refusons d ’accep ter la desig n atio n de re n a issa n t e t de classique u n iq u e m e n t p o u r le choix exclusif du classique ita lie n et si nous ad- m etto n s que le te rm e de l’a rt nou v eau em brasse aussi les arc h ite c tu re s m ode- rees, fo rm ellem en t d ifferentes, p ro fan es p a r le u r c a ra c te re in te rie u r, equilibrees e t statiq u es au m oins p a r leu rs tendances. N ous n ’avons fa it l’ex p erien ce du m an ierism e d an s u n e form e p ro b lem atiq u em en t a p p ro fo n d ie que d an s q u e l­ ques p arties. D u reste, ce tr a it est u n phen o m en e accessoire de n o tre arc h ite c ­ tu re au m oins au X V II6 siecle. A cöte de lui se fa it v alo ir l’a rc h ite c tu re b a ro ­ que, sp o rad iq u em e n t au d eb u t e t p a r la suite, au d eb u t du X V III6 siecle e t sous l’im pu lsion des in itia tiv e s nouvelles, en m asse. D ans le p re se n t p a n o ra m a n e fig u re n t ni des nom s ni des groupes d e te rm i­ nes p a rtic u lie re m e n t p a r eg ard ä le u r p rovenance. E t p o u rta n t, on p e u t dire q u ’u n e p a rtie im p o rta n te de cette a rc h ite c tu re est le fru it des m ain s des gens du pays. C ela v a u t en p a rtic u lie r p o u r le groupe b rilla n t des eglises ä salle (nous ne les avons m entionnees que d an s u n choix le p lu s stricte). De m em e, il est hors de do u te q u e la m aison bourgeoise, ju s q u ’ici so uvent laissee de cöte, n ’est pas im - p ortee, b ien que p lu sieu rs de ses elem en ts p o rte n t l’em p re in te ev id en te des in ­ fluences e tran g eres; sa p a re n te in tim e avec les espaces sacres ap p u ie d ’une fa- eon ev id en te cette affirm atio n . M em e dans la serie des ch ateau x , oü le tra v a il des m ain s e tran g eres est le plus evident, on ren c o n tre des form es acclim atees chez nous. Q u an t ä l ’im p o rta tio n des conceptions du p re m ie r b aroque, au m ilieu du X V IIe siecle qui, en p artie, p o rte u n accen t fo rtem e n t m an ieriste, nous pou- vons co n sta te r q u ’elles se sont larg em en t acclim atees, en ta n t q u ’ elles n e consti- tu a ie n t pas des fo rm u latio n s ex trem es ou exclusives. De m em e, dans la serie u n ie de l’a rc h ite c tu re la p lu s voisine du cara c te re italien, celle du L itto ral, les rech erch es re v e le ro n t sans d o u te de n o m b reu x m a itre s n atio n au x . L a these que les Slovenes, ä cause des circo n stan ces h isto riq u es connues au X V Ie siecle, ne con n aissen t pas la ren aissan ce p u re, a d e jä perd u , du fa it d ’u n e serie de rech erch es de la p a rt des e tra n g e rs su r le c a ra c te re de l’a r t de cette p erio d e p aru es d an s d iverses regions e t m em e en Italie, to u te l'acu ite in u tile d ’a u tre - fois; c a r il est re m a rq u a b le que, en d e p it de tout, nous avons la renaissance, que, b ien q u ’au debut, eile se soit fa it v alo ir p rin cip alem en t sous des v etem en ts trad itio n n els, p a r la su ite eile se m a n ife sta dans la sy n th ese de la tra d itio n et des com posantes im portees. M ais ce n ’est que telle q u ’en v erite, nous l'avons vecue.