DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC
PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ LETO IV. - ŠT. 8 - DomžaJe, 24. 10. 1979
DELEGATSKE ZADREGE
Kdo pravi, da jih nimamo:
Povratna informacija bazi
v.
J
Na se/t delegacije, ki je bila sklicana dva dni pred skupščino (načelno sem proti sejam, ki so sklicane teden ali več pred skupščino, saj do tedaj navadno nanjo že pozabiš), sem bil izbran, da tokrat jaz zastopam svojo bazo. Ves navdušen, da bom prvič v svojem življenju in štiriletnem mandatu zastopal bazo, ki me je izvolila, sem vodji izdrdral svoje osebne podatke, sem pa sklenil, da bom svojo delegatsko dolžnost opravil vestno in dobro. Vzel sem približno pol kilograma materiala in naredil načrt, da ga nekaj obdelam doma, nekaj v službi, del pa ga prihranim za začetek seje, ki se menda nikoli ne začne čisto točno.
Žal pa se je zgodilo, da sem moral v tovarni delati, da tudi doma nisem imel Časa, zato sem sklenil: točno bom šel na sejo in material preštudiral v tistih 75 minutah, po katerih se seja navadno začne. Na sejo pa sem prišel z manjšo zamudo, ker je bil parni dan, ker se pa še ni začela, sem se na kratko pogovoril z znancem, ki je bil delegat sosednje tovarne. Ko sva premlela vse športne dogodke in naštela vse sitnosti parnih in neparnih dni, sva se nameravala posvetiti razpravi o seji in materialu, se je seja začela. Toda dobro sem slišal znanca, ki je rekel, da bo razpravljal, zato sem jaz (ki nisem nič manj kot on) sklenil, da bo tudi jaz razpravlja/, postavlja/ predloge in še kaj. Žal pa je vodja delegacije poslal prazen zapisnik zato sem moral vsa vprašanja pripraviti sam.
V veliki vnemi sem pozabil dvigniti roko ob glasovanju za dnevni red, toda uspeh je bil tu. V glavi sem imel že nekaj predlogov vprašanj, enega pa sem uspel napisati tudi na kuverto. Žal nisem mogel dati pripomb na sestavo verifikacijske komisije, ker so bili v njej samo moji znanci, zato sem hitro preste/ prisotne, da bi govoril o številu, pa mi je verifikacijska komisija to preprečila, ker je točno preštela prisotne. Tako smo bili že pri 4. točki, jaz pa niti besede. Bil je skrajni čas, da se oglasim in tako konkretno opravičim svoj izbor.
Pa sem moral počakati še uvodni govor k točki o gospodarstvu, ko pa je predsednik pozval prisotne k razpravi, sem bil prvi, čeprav se je nekdo pred menoj zelo silil, da bi bil prvi. Toda, smola! Nisem poslušal uvodnega poročila, kaj je izvozno-uvozna politika mi tudi ni bilo čisto jasno in postavil sem vprašanje, kako nam je uspelo, da uvoz zmanjšujemo, izvoz pa zvišujemo. Prisotni so me nekam čudno gledali, predstavnik skupščine pa je odgovoril, da sem verjetno že v zelo, zelo daljni prihodnjosti. Pa se je zmotil!
Bil sem le pri naslednji točki, ki je govorila o šolstvu. Tokrat mi ni uspelo, da bi diskutirat prvi, kajti oglasil se je moj znanec. Pa sploh ni razpravljal o konkretnem primeru, saj je gvoril o šoli, ki se bo podrla, kot pa je meni znano, je že davno podrta. Sam sem bil bolj konkreten, saj me je zanimalo, zakaj sosedov sin, ki je edinec, dobiva štipendijo. Toda nisem imel sreče. Tovarišica, ki mi je hotela odgovoriti, je rekla, da to ne spada k tej točki, ki govori o samoupravnem sporazumu o izobraževanju. Nič zato, sem si mislil, še 10 točk dnevnega reda je, bo že še kakšna priložnost. Vesel sem opazoval škodoželjne obraze delegatov, ki so bili kar zeleni od zavisti, ker sem toliko spraševal. Naslednja .očka dnevnega reda je govorila o socialnih podporah. Ker moji starši nekaj takega dobivajo, sem sklenil, da se ob tej točki ne oglasim, ker bi jim sicer s
svojo tehtno razpravo lahko kaj škodil. Pa nisem mogel strpeti, kajti ob tej točki je razpravljala vrsta ljudi, med njimi celo ena ženska, zato nisem hotel biti slabši in sem vprašal, kdaj se bodo socialne podpore zvišale. Žal odgovora nisem slišal, ker sem se že ves posvetil naslednji točki, ki je govorila o davku in ker sem proti davku, sem takoj vpraša/, koliko bom moral plačati. Bil sem rahlo razočaran, kajti tovarišica je odgovorila da nič, sam pa sem imel pripravljen tako lep govor o tem, kako smo z davki že preobremenjeni.
Naslednja točka je bila podobna, zato sem se pripravil na razpravo o odvažanju smeti. Tokrat sem se potrudil in prvi dvigni/ roko. Spremlja/i so me neveseli pogledi ostalih delegatov, pa tudi predsednik zbora je nekaj rekel svojemu sosedu. Prepričan sem, da me je pohvalil. Po krajšem uvodu, v katerem sem razložil svoj pogled na odvažanje smeti, sem prisotne opozori/, da se mi ne zdi najbolje, da ima dokument, ki ga bomo sprejemali 13 točk, kajti nekateri smo pač po naravi vraževerni. Zadovoljen z odgovorom, da ga predlagatelj razširja na 15 točk, sem sedel. Ko me je sosed opozoril, da je že pozno in je tudi predsednik zbora prosil delegate, naj razoravljajo le o konkretnih zadevah, sem skleni/, da ob zadnjih dveh točkah (volitve in imenovanja in delegatska vprašanja) ne bom razpravljal.
Ob točki, ki je razpravljala o varstvu domačih živali, sem odgo vornega tovariša vprašal, s kakšno pravico je sosed ustrelil mojega psa. Seveda sem zamolčal, da je pes že dvakrat ugriznil njegovega sina, večkrat prestrašil njegovo ženo in pobil nekaj kokoši. Z njego vim odgovorom nisem zadovoljen, ker mi ni rekel, naj ga tožim.
Ker sem bil vseskozi tarča nejevoljnih pogledov ostalih delega tov, sem svoj sklep še enkrat spremenil. Vprašal bom le še to, kda/ bodo asfaltirali cesto mimo moje hiše, da bom ob tej priliki asfaltira/ še dvorišče in konec. In res sem tako tudi storil, čeprav sem moral s silo v sebi potlačiti še vrsto vprašanj, ki so zahtevala odgo vor. Hotel sem vprašati le, če morata biti res kar dve ženski namest niči javnega tožilca, pa sta me soseda tako grdo pogledala, da je roka kar sama padla dol. Na mojo veliko žalost se je seja hitro bližala koncu. Najbolj nesrečen sem bil, ko so delegati prav ob zadnji točki postavili nejveč vprašanj, jaz pa nisem imel niti enega. Pa vendar sem ga imel! Vpraša/ sem, kdaj bo naslednja seja. Tokrat sem dobil točen odgovor, s katerim sem bil res zadovoljen.
Žal sem ugotovil, da bom tedaj na dopustu. Kakšna škoda zame in kakšna nesreča za sejo zbora! Kdo bo le razpravljal, ko mene ne bo?
ŠOLA SAMOUPRAVLJANJA
Delegatska priloga
Izboljšujemo delegatsko življenje
.j
V preteklem šolskem letu je zaživela v naši občini šola delegatov. Te izobraževalne obiike naj bi se udeležilo 440 delegatov, dejansko pa se je šole udeležilo 347 delegatov, od tega 21 I žensk ter 136 moških. Med udeleženci šole je bilo HI delegatov v zbore skupščine občine, 195 delegatov v samoupravne interesne skupnosti, ostali pa so delegati sindikata in družbenopolitičnih organizacij in organa upravljanja. Žal pa v to izobraževano obliko niso bili vključeni delegati družbenopolitičnega zbora. Na koordinacijskem odboru za družbeno izobraževanje so poudarili, daje potrebno vključiti v ta proces tudi te delegate. Uspehi šole so vidni tako po rezultatih testiranj v sami šoli (rezultati so nadpoprečni glede na podobne oblike izobraževanja v drugih občinah), kot tudi po večjem vključevanju delegatov v delegatsko delo, ko so se vrnili iz šole. Letos sta minila že dva terminala enotedenske šole, ki poteka v prostorih restavracije ,,Slamnik".
Tečajniki prvega tečaja so ob koncu izpolnili anketo, ko je povedalo svoje mnenje o šoli 33 slušateljev.
Presežena pričakovanja
Pričakovanja slušateljev so se uresničila (28 slušateljev), peterici pa deloma. Da je kot izobraževalna oblika seminar uspel - izjavlja 30 slušateljev, trojica pa je mnenja, da le deloma. Organizacija šole je bila odlična (27 slušateljev), daje bila dobra pa meni 6 slušateljev.
Menijo, da so bili predavatelji dobro usposobljeni, da so teme predavali razumljivo, da je bil program dobro izbran, daje bila odgovornost do dela velika, komuniciranje prisrčno, razprave zanimive in živahne, vzdušje pa sproščeno in prijetno.
Kaj so povedali o vsebini šole
Vsebina dela v šoli je bila takšna, da je bil dosežen namen te izobraževalne oblike. Tako meni 28 slušatelje^, dvojica trdi, da le deloma, trije pa se niso izjasnili.
Na vprašanje, kaj predlagajo so povedali, daje razkorak med teorijo in prakso še prevelik ter da je v predavanjih bilo zaslediti še premalo napotkov kako reševati probleme v praksi.
Česa si v šoli želijo?
. Slušatelji izjavljajo, da bi radi slišali več o problemih iz prakse v TOZD, zlasti še s področja nagrajevanja, izkoristka delovnega časa, produktivnosti, stopnje informiranosti itd.
Dvajset slušateljev je povedalo, da program ni bil prenatrpan, štirje so menili, daje bil, trojica pa pravi, da le deloma.
Na vprašanje, kaj menijo o zahtevnosti šole je 22 delegatov menilo, da ni prezahtevna, dva ste i menila, da je prezahtevna, trojica pa je izjavila, deloma.
Pripombe so tu ...
O predavanjih menijo, da so vredna pohvale — pa ne le zaradi dobrih predavanj, pač pa zaradi želje, da bi predavali na razumljiv način. Veliki sta biti tudi njihova pripravljenost in odgovornost odgovarjati na vprašanja.
Kako naprej?
Delegati, ki so obiskovali šolo si želijo, da bi se še sestajali in tako utrjevali pridobljeno znanje. V prihodnje naj bi perečim problemom namenjali več časa, ohranili pa naj bi preverjanje znanja kot smiselno obliko ugotavljanja rezultatov dela šole, ki seje v delegatskem življenju občine že uveljavila kot izjemno dragocena obogatitev delegatskega življenja v Domžalah.
Pred razpravo v republiški skupščini:
Stanovanjsko gospodarstvo na prepihu...
Predlog stališč, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravni^ družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji.
Te dni tudi v naših sredinah poteka razprava o družbenoekonomskih odnosih v našem stanovanjskem gospodarstvu. Republiška skupščina bo o tej problematiki razpravljala na svoji seji 7. novembra. Naši delegati so o tem razpravljali tudi na zborih republiške skupščine in sicer kreativno v toliki meri, da so o njihovih prispevkih povzemala poročila tudi sredstva javnega obveščanja. Njihove razprave so se nanašale na različne zadeve s tega področja: tako so razpravljali o skladnosti rasti postopnega prehoda na ekonomske stanarine med občinami, pa o podnajemniških razmerjih ter drugem....
i s
Predlog za izdajo zakona o stanovanjskem gospodarstvu
POVZETEK predloga za izdajo zakona o stanovanjskem gospodarstvu
Ustavna podlaga za izdajo zakona o stanovanjskem gospodarstvu je dana v 65., 321. in 324. členu ustave SR Slovenije. Že ta ugotovitev kaže na potrebo po sprejetju novega zakona, ker je veljavna zakonodaja, ki ureja področje stanovanjskega gospodarstva, nastajala v obdobju od leta 1972 pa vse do leta 1978, ko je bil sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list S RS, št. 8/74, 17/75 in 8/78) in zakon o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. Uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, tako kot je opredeljeno v sklepih XI. kongresa ZKJ, VIII. kongresa ZKS ter v ugotovitvah in stališčih predsestva CK ZKS, terja tudi nujne spremembe in dopolnitve obstoječe stanovanjske zakonodaje. Zato predlagamo, da se sedanja razdrobljena zakonodaja strne v en zakon o stanovanjskem gospodarstvu. Zakon obravnava zadeve, ki so bile doslej urejene v naslednjih zakonih:
— Zakon o stanovanjskih skupnostih;
— Zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj;
— Zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu;
— Zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj;
— Zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
— Zakon o stanarinah;
— Zakon o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini;
— Zakon o stanovanjskih zadrugah.
Izdelavo celovitega sistema samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu terjajo in pogojujejo tudi stališča, sklepi in priporočila Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu SR Slovenije, ki jih je v osnutku obravnavala Skupščina SR Slovenije julija 1979 in naložila izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, da pripravi predlog stališč, sklepov in priporočil s hkratnim predlogom sprememb in dopolnitev zakonov, ki bodo celovito urejali odnose v stanovanjskem gospodarstvu.
1. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu je enoten zakon, ki obravnava samoupravno organiziranost stanovanjskega gospodarstva na vseh ravneh, sistem in postopke planiranja, družbenoekonomske odnose na področju razširjene in enostavne reprodukcije, ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, revalorizacijo stanovanjskih hiš in stanovanj, amortizacijo, družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, družbenoekonomske odnose pri združevanju občanov v stanovanjsko zadrugo, prenehanje veljavnosti obstoječih zakonov s področja stanovanjskega gospodarstva in nekatere pomembnejše okoliščine v zvezi s prehodnim obdobjem uvajanja družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2. Zakon bo določal, da so temdjni nosilci vseh odločitev v stanovanjskem gospodarstvu delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti, opredelil nekatera določila v zvezi s pripravo, usklajevanjem in sprejemanjem planskih aktov vseh nosilcev planiranja na področju stanovanjskega gospodarstva.
3. Za uresničevanje potreb in interesov delavcev in občanov pri pridobivanju in pri uporabi stanovanj, bo zakon določil da delovni ljudje in občani ustanovijo samoupravno stanovanjsko skupnost s samoupravnim sporazumom. Samoupravna stanovanjska skupnost bo samoupravno organizirana po določilih zakona tako, da bo postala mesto dogovarjanja in usklajevanja interesov delavcev združenega dela ter delovnih ljudi in občanov kot uporabnikov in izvajalcev tako na področju graditve kot tudi gospodarjenja z družbenimi stanovanji.
4. Zakon bo določal, da se zagotavlja materialna podlaga za realizacije plana stanovanjske graditve v občini s samoupravnim sporazumom o temeljih "lana samoupravne stanovanjske skupnosti, v katerem je opredeljen način, namen in višina združevanja sredstev za razreševanje stanovanjskih potreb v občini.
5. Zakon bo določil vire sredstev za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
6. Pri zagotavljanju sredstev za razreševanje stanovanjskih vprašanj delavcev in občanov bo zakon izhajal iz načela, da je vsak
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■(•■■HMHHaaftaaaainMHi
sam v skladu s svojimi možnostmi dolžan prispevati lastna sredstva za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja, pri čemer bodo določene stopnje lastne udeležbe v odvisnosti od vrednosti stanovanja in materialnih možnosti delavca.
7. Pomemben element družbenoekonomskih odnosov na tem področju, ki jih uvajamo s tem zakonom, je oblikovanje in postopen prehod na ekonomsko stanarino kot družbeno priznano ceno za uporabo stanovanja in materialne osnove za smotrno gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
8. Z zakonom bodo določeni način in osnove oblikovanja stanarine, postopki in ravni odločanja ter nameni uporabe stanarine. Hkrati z uvedbo stanarin bo zakon opredelil način in postopke za delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki ter pri tem izhajal iz načela, da je vsakdo dolžan prispevati vsaj del stanarine.
9. Zakon bo nadalje opredelil pravice in dolžnosti nosilcev upravljanja in gospodarjenja s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter pri tem opredelil tudi naloge v zvezi z uresničevanjem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter način oblikovanja strokovnih služb.
10. Zakon bo opredelil tudi pomembne elemente enostane reprodukcije, kot so: amortizacija in revalorizacija stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ki so istočasno tudi elementi oblikovanja stanarine.
11. V okviru celovitost/ stanovanjskega gospodarstva, predvsem pa družbene usmerjene stanovanjske graditve, bo zakon opredeli/ mesto in vlogo stanovanjskih zadrug.
12. Za reševanje sporov iz razmerij, ki jih bo ureja/ ta zakon in drugi zakoni s stanovanjskega področja, se bodo ustanovi/a posebna sodišča združenega dela.
13. Za uveljavitev družbenoekonomskih odnosov bo potrebno v prehodnem obdobju s tem zakonom določiti ukrepe, ki bodo zagotavljali kontinuiteto stanovanjske graditve ter način urejanja zatečenih družbenoekonomskih odnosov na stanovanjskem področju.
II
DO KONCA OKTOBRA PREDLOG V JAVNI RAZPRAVI
- — ■ ------ ■ - ■----------■--- —
Ekonomske stanarine so tu
v.
.j
Stanovanje je dobrina pa tudi problem, pred katerega je slej ali prej postavljen vsak izmed nas. Prav zaradi dejstva, da ta problem zadeva vsakega izmed nas in so torej urejeni odnosi v stanovanjskem gospodarstvu stvar širšega družbenega pomena, je prav da v tej brošuri spoznamo nekaj ugotovitev o dosedanjem stanju pa tudi predlogov za ureditev stanovanjske gradnje.
Predsedstvo Centralnega komiteja ZKS je že lani na svoji 8. redni seji ovrednotilo stanovanjsko gospodarstvo. Ugotovilo je, da dosedanji sistem pridobivanja stanovanj in urejanja pogojev bivanja ni dovolj učinkovit, saj dovoljuje, da stanovanja in druge objekte gradimo drago in počasi, ker je med drugim premalo družbenega vpliva na načrtovanje gradnje stanovanj in usposabljanje sosesk in stanovanjskih naselij za vsestransko kulturno oziroma družbeno življenje občanov, na ceno ter gospodarno uporabo namenskih sredstev.
Da bi pospešili uresničevanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu, so takoimenovane ekonomske stanarine postale nujnost. Gre namreč za to, da je stanovanje ekonomska dobrina za dolgoročno rabo, stanovanjsko gospodarstvo pa del družbene reprodukcije za katerega naj vsak prispeva po svojih gmotnih možnostih. Ekonomske stanarine bodo temeljile na družbeno priznani ceni stanovanja, ki bo zagotovila sredstva za amortizacijo stanovanjskih hiš, za vzdržqyanje in upravljanje stanovanj na podlagi programov itd. V ekonomske stanarine gre torej samo družbeno priznana cena za uporabo stanovanja, ne pa tudi cena komunalnih naprav in infrastrukture. Seveda tudi za stanovanjsko gospodarstvo kot vejo družbene reprodukcije velja, da so delavci v njej nosilci odločanja, stanovalci pa postajajo odgovorni za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti.
Če gre torej za to, da želimo poglobiti družbenoekonomske odnose pri uporabi stanovanj, tedaj moramo seveda pospeševati prehod na ekonomske stanarine, ki bo potekal postopno do leta 1985 z enakomerno letno rastjo 24 odstotkov. Sedanja poprečna mesečna stanarina za stanovanje 47 m2 bo porasla cJ din 383 na 1.803 din v letu 1985 ali za 3,5 krat.
Stanovalci v zborih stanovalcev hiš, delavci v TOZD in delovnih skupnostih bodo podpisali samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Domžale.
Denar ekonomskih stanarin bo uporabljen za:
- minimalno amortizacijo, ki mora znašati vsaj 1 odstotek realne vrednosti stanovanj brez stroškov komunalne in infrastrukture;
- srednjeročni program vzdrževanja, ki so ga stanovalci sprejeli in ovrednotii;
— funkcionalne stroške hiše in stanovanj;
— srednjeročni program sredstev za upravljanje stanovanj, ki so potrebna hišnim svetom, zborom stanovalcev in stanovanjskih skupnosti.
Ob uvedbi ekonomskih stanarin pa bo poskrbljeno tudi za ukrepe socialne varnosti za tiste, ki plačevanja ekonomske stanarine ne bodo zmogli.
Samoupravna stanovanjska skupnost daje predlog samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Domžale združenem delu in občanom predvsem stanovalcem v družbenih stanovanjih v javno razpravo in sprejem do konca meseca oktobra.
Tako bodo s 1. decembrom 1979 ekonomske stanarine začele veljati.
Delegati postavljajo zlasti »komunalna« delegatska vprašanja
Delegat delovne organizacije Melodija Mengeš je vprašal:
Izteka se leto dni od otvoritve čistilne naprave v Studi. Zakaj ta objekt kljub vloženemu denarju (gre za veliko denarno investicijo) še vedno ne deluje? Kdo nadzira delo teh naprav? Isti problem je s čistilno napravo v Mengšu.
POSREDOVANA STA BILA DVA ODGOVORA:
1. Oddelek za inšpekcijske službe je pod številko 351/A-149/78-6/4 od 28.2.1979 izdal odločbo o dveletnem poiskusnem obratovanju centralne čistilne naprave v Domžalah. Od takrat le ta tudi uradno obratuje, pa se pojavljajo določeni problemi tako pri vgrajenih napravah ko* pri konstrukcijskih rešitvah, ki jih skušamo sproti odpravljati. Trenutno je še premajhen dotok sušne tekalne vode, tako da je občasno naprava samo 15 % izkoriščena, ob nalivih pa se pozna, da šc niso urejeni raz-bremenilniki deževnih vod na priključkih mestne kanalizacije na kolektor, zaradi česar je meteorne vode preveč. Trenutno je v izgradnji 3. etapa, ki pa kasni zaradi izvajalcev (GIP Obnova -visoka podtalnica, delovna sila).
Postopoma se uvaja računalniško krmiljenje delovanja skupne čistilne naprave. Vendar pa ni še vklopljen v celotni sistem, ker je le tega potrebno še dodatno preizkusiti na račun delovanja.
Največji problem pa je vsekakor pre-mejhen dotok. Zato smo sedaj v dogovoru z inšpekcijskimi službami SOb Domžale, da se pokrene postopek za takojšnji priklop industrije predvsem v Domžalah, ki še ni priklopljen, kljub obvestilu, daje to možno (Helios, Papirnica, Toko itd). Nadzorni organ, ki zastopa investitorja, je tov. Stane Omah-na, dipl.ing.gr.
(Odgovor pripravil tov. direktor Janez Dimec, Komunalno podjetje Domžale).
2. Problem CN v Mengšu je verjetno delegat zamenjal za ČN v Trzinu, katera pa je pod našim upravljanjem in redno obratuje od 9.junija 1979 dalje.
V Mengšu pa redno obratuje že od leta 1969, vendar je že preobremenjena, zato ker je bila izdelana kot začasna katera pa naj bi kasneje služila kot razbremenilni!; kanalizacijskega sistema, Mengeš - Loka - Trzin - Studa.
(Odgovor je pripravil tov. direktor Alojz Bonča, Hidrometal Mengeš).
Delegat na seji zbora krajevnih skupnosti je vprašal:
ZAKAJ KOMUNALNO PODJETJE NE POBIRA DENARJA ZA SVOJE STORITVE NA 3 MESECE, PAC PA NA 9 MESECEV?
V letu 1979 prehajamo na računalniško obdelavo faktur za vodarino, smeti in kanalščino. Tu je bilo in je še cel kup problemov pri ažuriranju podatkov s terena, (vodomeri, kvadrature stanovanjskih površin), ki smo jih reševali skupaj z davčno upravo in oddelkom za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Domžale. Cel čas se trudimo čim bolj tekoče pobirati denar za izvršene storitve, vendar je nastal problem šc v inkaso službi ker kljub prizadevanju nismo mogli pridobiti novih inkasantov. Zato smo poskusih celo z našimi uslužbenci iz drugih enot, kar pa ni dalo zadovoljivih rezultatov ter je tako na določenih področjih res prišlo do izpada inkasa več kot tri mesece. Vse pa bo rešeno do konca leta, ko bo celotna inkasa služba dokončno organizirana ter usposobljena opravljati zastavljene naloge ažurno.
(Odgovor pripravil tov. direktor Janez Dimec, komunalno podjetje Domžale).
Delegacija krajev. skupnosti Rafolče je vprašala:
Krajevni skupnosti Rafolče. je dodeljeno 100.000 din solidarnostnih sredstev iz sklada za nerazvite krajevne skupnosti. Dela se na tem, da preidejo vodovodi v upravljanje komunalne skupnosti. Zanima nas, če imamo pri teh 100.000 din kakšne obveznosti do komunalne skupnosti. Vodovod v Rafolčah smo sami zgradili in ga sami vzdržujemo. Zanima nas (če bodo vgrajeni števci za plačevanje voda-rine) ali se bo naš velik delež pri izgradnji vodovoda upošteval pri ceni vodarine?
V planu Samoupravne komunalne interesne skupnosti za leto 1979 ima krajevna skupnost pod postavko -namenski investicijski izdatki za izredne naloge nerazvitih krajevni skupnosti ter iz solidarnostnih sredstev - za gradnjo rezervoarja in vodovoda 100.000.- din razpoložljivih sredstev.'
Krajevna skupnost Rafolče naj stopi v stik i Komunalnim podjetjem Domžale, ki bo prevzel v upravljanje vodovodni sistem. V primeru, da bodo pred primopredajo ugotovljene pomankljivo-sti, ki jih bo potrebno odpraviti, naj Komunalno podjetje pripravi predračun z rekapitulacijo del. Predračun in zagotavljanje sredstev po predračunu pa bo
obravnaval Izvršni odbor samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale.
Ne glede na to, da so krajani sodelovali oziroma gradili vodovod je cena vodarine po predaji vodovoda v upravljanje Komunalnemu podjetju Domžale enaka za kompletno področje občine Domžale. Prispevek oziroma samoprispevek pri graditvi vodovoda ne vpliva na zmanjšanje cene vodarine.
(Odgovor pripravil tajnik samoupravne komunalne interesne skupnosti tov. Anton Preskar, dipl.ing. I.
Delegacija TOZD Konfekcija Radomlje
Delegacija DSSS Jarše - Indu-plati Jarše je vprašala:
V zvezi z odgovorom na delegatsko vprašanje glede spremenjenega voznega reda na kamniškem področju ugotavljamo, da zajema odgovor le prometne povezave za dopoldansko izmeno, ne navaja pa nobenih podatkov glede prometnih prevozov za popoldansko izmeno, ki je dejansko bolj kritična. Prav tako so kritične posamezne prometne povezave z našim obratom v Radomljah (iz smeri Kamnika ob vseh kritičnih urah za dopoldansko in popoldansko izmeno, za Domžale zvečer ob 22. uri itd.), ki pa jih odgovor prav tako ne omenja.
V tej zvezi dodatno zastavljamo vprašanje, kdaj bo realizirana proga Domžale - Radomlje Rova. Prav tako dodatno zastavljeno vprašanje, kdaj naj bi avtobus vozil na odseku Peče - Moravče kot redni progi, saj za ta prevoz, ki se odvija pogodbeno plačujemo znatna sredstva (samo za navedeni prevoz na odseku Peče Moravče ca 30.000 din mesečno).
Iz samega odgovora je še razvidno, da so nekatere prikazane zveze neustrezne, tako zlasti ni dobre zveze zjutraj iz Vodic. Mengša. Vira in Količevega, saj so to edine zveze, delavci pa pridejo na delo že ob 5.25 oz. 5.32 uri. Poleg tega so bile tudi prejšnje zveze iz Ljubljane ugodnejše od dosedanjih, saj je vozil iz Ljubljane avtobus ob 5.30 direktno do Preserij. Prav tako so precej kasni odhodi z dopoldanske izmene v Količevo, Vir. Domžale. Ljubljano, Mengeš in Vodice, saj gre avtobus v povprečju šele 20 minut če 14. uro.
Vse pripombe in predloge na spremenjen vozni red primestnih linij na področju občin Kamnik in Domžale, ki so prispele do 10.7.1979 smo obravnavali. Predlog za dodatne vožnje, spremembe časov odhodov in smeri vožnje iz območja  Kamnika, Mengša, DO
LEK in KS Dragomelj Pšata smo skoraj v vseh primerih zadovoljivo uredili.
Glede odgovora na stališče Izvršnega sveta pod št. 34-56/79-10 je bilo dogovorjeno, da se posreduje odgovor po dopustih. Na podlagi dogovora zainteresiranih delovnih organizacij smo vrsto let opravljali pogodbeni prevoz delavcev v zimskem času na liniji KOMENDA - V O DIC E - M ENG Eš DOM -ŽALE. Pred leti je na pobudo KS in delovnih organizacij bila uvedena redna linija na navedeni relaciji z utemeljitvijo, da se bodo vsi zaposleni posluževali rednega prevoza in si v ta namen nabavili mesečne vozovnice. V primeru, da kljub temu ne bodo kriti stroški prevoza se zainteresirani ponovno dogovorijo o obliki prevoza. V ta namen je bilo organiziranih nekaj razgovorov na KS Bukovica Šinkovturn in v delovnih organizacijah. Posredovan je bil tudi izračun Skupščini občine Domžale. Predlagamo, da se temu vprašanju posveti še en razgovor o dokončni ureditvi prevoza z naslednjimi izhodišči:
— V kolikor se organizira prevoz delavcev samo prve izmene se obvezemo opravljati vožnji po redni tarifi - ceni
— Pri dvoizmenskem delu, pa je potrebno zagotoviti pokrivanje razlike v ceni po ključu število delavcev, ki so vezani na prevoz na liniji Peče - Moravče - Domžale — Ljubljana se izvaja po vznem redu. Pogodbeni prevoz za Indu-plati pa se opravlja po dogovoru. Sprememba odgovora je pogojena z naročnikom in prevoznikom.
V zvezi povezave na relaciji Domžale Radomlje - Rova je potrebno opraviti ogled ceste, ugotoviti število potnikov in določiti časovne zveze.
Z 10.9.1979 se bo začel izvajati dopolnjeni oz. spremenjeni vozni red. Menimo, da kljub upoštevanju vrste pripomb in predlogov, bo potrebno tudi po tem času proučiti še nekatera vprašanja, kot so prihod iz smeri Radomlje. Prescrje Vodice ob 5.30 uri, povezava v jutranjem času iz Ljubljane za Radomlje. Prescrje po 14.00 uri iz teh krajev v Domžale.
Predlagamo, da pri obravnavi Komende, Vodic zadovoljivo uredimo še preostala vprašanja.
(Odgovor pripravil tov. direktor medkrajevnega potniškega prometa tov. Leon Dujmovič, prom.ing).
INFORMACIJSKO DOKUMENTACIJSKI CENTER
dveh tednih.
— Vabilo na 4. zasedanje obeh zborov Kulturne skupnosti Domžale
- Zapisnik 3. zasedanja obeh zborov skupščine Kulturne skupnosti Domžale
— Analiza gibanja sredstev skupne porabe Kulturne skupnosti Domžale v obdobju od 1.1.do 30.6.1979
Realizacija programa Kulturne skupnosti Domžale v času od 1.1. do 30.6.1979
- Poročilo o delu Občinske matične knjižnice v letu 1978
— Poročilo o aktivnosti društev Zveze kulturnih organizacij Domžale za obdobje 1977/78
- Analiza poslovanja Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju za leto 1978
Poročilo o delu Zgodovinskega arhiva Ljubljane na območju občine Domžale za leto 1978
Poročilo o uresničevanju načrta Kulturnega razvoja v občini Domžale v letih 1976 1979
Okvirna usmeritev kulturnega razvoja v občini Domžale v obdobju 1981 1985
Metodologija elementov in kazalcev za pripravo in spremljanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov kulturnih skupnosti za obdobje 1981 1985
Uresničevanje delegatskega sistema Kulturne skupnosti o novem mandatnem obdobju
DOMŽALE
Referalne informacije
— Obrazložitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Domžale
— Vabilo na 5. sejo skupščine Telesnokulturnc skupnosti Domžale
Sklep o enotni metodologiji oblikovanja elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov telesnokulturnc skupnosti
Anali/a gibanja sredstev skupne porabe Skupne strokovne službe SIS Domžale v obdobju od 1.1. do 30.O.1971)
Realizacija programa Teles-nokulturne skupnosti Domžale od 1.1. do 30.6.1979
Stališče koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Domžale o imenovanju tajnika Telesnokulturnc skupnosti
Predlog imenovanja sekretarja Telesnokulturnc skupnosti Predlog je pripravil izvršni odbor
Soglasje Sveta delovne skupnosti skupne strokovne službe SIS Domžale k imenovanju vodje sekretarja skupnih služb pri skupni strokovni službi SIS Domžale
— Vabilo na sejo skupščine Skupnosti otroškega varstva Domžale ter zbora izvajalcev in zbora uporabnikov
— Zapisnik 3. seje skupščine Skupnosti otroškega varstva
— Analiza gibanja sredstev.
.J
Vse uporabnike INDOK—a in žal ah. Ljubljanska 94 (nad fotostu-druge občane obveščamo, da vam diom Majhenič) na voljo sledeče je v občinskem INDOK—u v Dom-   gradivo, ki smo ga prejeli v minulih
Če še niste vedeli, vam sporočamo
— da je Zvezni sekretariat za Ijjdsko obrambo sprejel predlog Skupščine občine Domžale o brezplačnem prenosu gradu Krumperk in ostalih objektov v lasti JLA na Skupščino občine Domžale, medtem ko naj bi se tam ležeča njihova zemljišča v skupni izmeri 35 132 m2 prenesla na SOb: Domžale proti odškodnini 440.684 ND. Kompleks gradu Krumperk bo predvidoma uporabljen za ureditev turistično rekreacijskega centra, za kar je iniciativni odbor že izdelal ustrezni program, ki bo predstavljen širši javnosti s posebno publikacijo.
■
Z ozirom na navedrio so zbori skupščine sprejeli sklep, da se sklene pogodba med Skupščino občine Domžale in Zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo o prenosu nepremičnin kompleksa Krumperk proti odškodnini v višini 440.684 dinariev.
■
— da je skupščina občine Domžale dala soglasje k imenovanju tovariša Franca Gabrovška iz Domžal, Taborska 17 za individualnega poslovodnega organa v organizaciji združenega dela „Kinematografi" Domžale. Tov. Gabrovšek, ki je redno zap slen v DO .Univerzale", bo delo opravljal ob redni zaposlitvi.
— da je planinstvo pri nas postalo množičen šport in potreba delovnih ljudi tudi v naši
občini. V naših gorah se vsako leto zvrsti preko 1.200.000 obiskovalcev. Vsako leto se primerijo težke nesreče, poskrbeti je treba za poškodovane, vrniti svojcem preminule, poskrbeti za varnost na organiziranih smučiščih in drugo. Za uspešno delo je predvsem potrebno naglo obveščanje in skrajni čas je že, da bi bili reševalci opremljeni z UKV zvezami. Ta želja se je letos tudi delno uresničila, saj je odstopila Uprava Milice RSNZ - SR Slovenije UKV postaje za 23 gorskih postojank in 4 dolinske postaje. Stalne službe UJV bodo opravljale tudi dežurno službo, tehnična služba pa bo brezplačno oskrbovala postaje.
Gorska reševalna služba Kamnik mora za ta namen nabaviti tri aparate za Kamniško in Kokrško sedlo po enega in enega za sprejem v Kamniku na PM. Vrednost teh aparatov znaša 100.000.-- din. Dotacija, ki jo prejema od SOb Kamnik, zadostuje le za nakup najnujnejše tehnične opreme, tečaje za preventivno delo, medtem ko se reševanje opravlja brezplačno. V sestavi gorske reševalne službe Kamnik je tudi šest reševalcev in trije pripravniki izSObDomžale, zato se zaprosi za finančno pomoč v višini 30.000 dinarjev. Sredstva so bila odobrena iz proračunske rezerve SOb Domžale.
IS
39