St. 85. V (jiorici, v torek «ine 23. oktobra 1906 JLetnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. uri predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za dežolo. Ako padona ta dnova praznik izide dan proj ob 6. zveöor. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dotn pošiljan celoletno 8 K, pollfitno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališou po 8 vin. GrORICA (/jutraiije izdanje). Uredništvo in upravništvo hp nahajata v «N a r o d u i tiskarni», tilica Votturini h. St. 9. Dopise jo nasloviti na uredništvo, ofilase in naročnino pa na upravništvo >Gorice<. Oglasi se računijo po petit- vrslah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veČkrat tiskajo, raču- nijo se po po^odbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). ZlagonjB in zaoftrožeuanje zemljisc. (Dalje.) Krasno izpeljavo komasacije je bilo najbo'je spoznati na lieu mesta, Pravilne geometrične oblike posameznih zemljiač, dostopnost vsake posamezne parcele, ospbito pa melioracija zemljišč, vse to je padalo naravnost v oči. S komasaeijo so običajno spojena tndi melioracijska dela, ki se ob ti priliki dajo najpriličneje izvesti. Tndi komasacija v Stripfingu je bila zvezana s tehnično precej težko odvo- ditvijo vode, deloma tudi z ureditvijo raznih vodnih tokov. Videli srao velik kompleks zemljišč, ki so bila pred zlo- žitvijo po večini neporabna, ker so bila večji del leta poplavljena. Pri zložitvi pa so se zemljišča zboljšala s tern, da Be je deloma uredil odtok vode s po- 8ebnimi jarki, deloma pa so se izsušila z drenažo. Danes, po dovršeni meliora- ciji nudi ta kompleks najboljša zemljišča v celi občini. Predočiti si pa moramo, da se je vr- šila komasacija na polju, ki leži v po- polni ravnini (Stripfing in Weikendorf se nahajata na Moravskem polja (March- feld), pritok vode pa je posebno na pomlad tako silen, da poplavi večji del zemljišč omenjenih občin. Vsaka občina se je skušala braniti pred poplavo s tern, da je napravila posebne jezove, kar jeseveda vzdignilo površino vode in vsled tega poplavilo višje ležeče občine. Pri komasaciji so se nredili vsi vodni toki na enem meatu se je napravil sison, na drogem pase je odvedel vodni tokenega potoka preko velikega odvodnega jarka. Zlasti ta točka, kjer se je vravnal tok enega potoka na križišču preko drngega, ne da bi se toka pomešala, je živahno zanimala vse ogledovalce. Na tern mesta in pozneje pri sknpni jnžini v Weiken- dorfa je tolmačil Jan Sedläk, ravnatelj češke zadruiine zveze v Pragi, Slovanom v češčini pojasnila prej omenjenih članov komisij za agrarne operacije. Stroški za odvodnjo približno 200 ha zemljišča bo znašali skup- no 48.475 K, stroški za zložitev zemljišČ pa 27 K na vsaki hektar. Vspeh koma- sacije pa izhajaj iz tega : Pred z 1 o- žitvijo je imel vsak lastnik povprečno 13 ha posestva, razkosanega na 25 parcel, po z 1 o - ž i t v i pa na 3 parcele. Zato ni se čuditi, ako so zastopniki občine Strip- ling, ki so pozdravili udeležence ravno ob točki prekvoditve potokov, izrazili zastopniku poljedelskega ministerstva in onim komisije za agrarne operacije in sploh vsem obiskovalcem, sploäno zadovoljstvo vseh občanov nad vspehom komasacije. Ta izjava je menda dovolj kompetentna ! Udeleženci so si deloma v kočijuh deloma peš natančno ogledovali koma- sacijo in melioracijske osnove v Strip- fingn in se odpeljali odtod po ravno v komasaciji se nahajajočih zemljiščih v Weikendorf, kjer so bili vsprejeti od občinskega zastopa in lokalne godbp. V nekem tarnošnjem salonn so si ogledali načrte Weikendorf-3ke zložitve, potem pa ndeležili se mrzle južine, katero je ponudila komisija poljedelskega mini- sterstva za agrarne operacije. Ob veselih zvokih godbe se je napravila marsikatera napitnica, Slovan in Nemec sta nepri- siljeno občevala in se radovala, saj jih je družila zavest, da so malo prej vi- deli in spoznali važno sredstvo za iz- boijšanje položaja kmetskega stanu ; saj so bili vsi zadružniki, realni delavci (in ne srazerji) na narodno gospodarskem polja, v svoji sredi pa so videli onega, ki danes v naši državi spretno vodi zadruž- ništvo namreč : Dr. Morica Ertl-na, dvorne- ga svetnika in referenta za zadružništvo pri našem poljedelskem ministerstva ! Te- ma resničnema delavca se je napravila ob ti priliki marsiketera napitnica. Ogled komasacij v Stripfingu in Weikendorfa o priliki zadružnega shoda je kakor vže omenjeno, najbolj zanimal ßlovanske udeležence shoda Cehe, ker so ravnokar pričeli izvräevati tudi ko- masijske operacije, Moravce, ker imajo že v delu 35 (koncem 1. 1901) takih operacij, mene kot edinega pričujočega Slovenes iz že prej pevtdanega vzroka, edinega navzočega isterskega Hrvata, učitelja I. Mahulja pa, ker je imel pred očmi kaleidoskopično razdelitev zemljiač- nih parcel na kvarnerskih otokih, ki so njegova domovina. Ko so občinski možje stripfinäke občine tako iz srea priznavali, da so vsi občinarji zadovoljni z izvršeno ko- masaeijo, od katere 8 stalnostjo pričaku- jejo velike dobičke, šinila mi je nehote v glavo misel: Kaj pa pri nas ? Kranjska je res sprejela v deželnem zbora zaokro- ževalni zakon z dne 26. X. 1887, dež. zak. št. 3 X 1888, sprejela tudi zložit- veni zakon z dne 7. XI. 1900, dež. zak. št. 28, do danes pa ni še izdala vlada izvršilne naredbe, tako, da je na Kranj- skem pač mogoča individualna, prosto- voljna zamena zemljišč v svrho aronda- cije, zložitev, komasacija pa je äe nemo- goča. Isto velja za koroško deželo. Istra in Goriška nimata še ne enega ne drn- gega zakona, zakaj, ilustrnje odgovor, ki mi ga je dal rekoč na tozadevno vpra- šanje deželni poslanec goriški. Glede goriškega deželnega zbora, mi je omenil, da je ta zato odklonil pprejem izvräitvencga zakona (drinvni komasacijski zakon je namrec sarno okvirni zakon), ker „tu, nißo za to ugodne razmer e." Temn ne prista- virno dragega kakor to. da eedi v go- riškem deželnem zboru 10 s ovenskih in 10 italijanskih poslancev, odločojoči fak- tor pa je deželni glavar, ki je seveda Italijan. Ubogi kmet, nekdaj so te tlačili fevdalni privilegiji, danes pa nacijonalni in strankarski šovinizem ! (Dalje pride.) Shod „Trgovskega in obrt- nega društva" v Tolminu. (Konec.) Umesten je bil poziv g. Zadela naj naši trgovci že danes, ko nimamo še svoje veletrgovine s kolonijalijami, naročajo svoje blago rajši v Trstu ali Ljubljani, le v Gorici ne; to da bi bil edini odgovor na vsa žaljenja goriških Slovencev od laške strani že danes. Treba bo pa že marsikaj drugega ukre- niti, da se postavi ta veletrgovina na trdna tla. Predvsem bi moralo „Trgov- sko-obrtno društvo" svojo organizacijo tako razširiti po celi deželi, da bi ne bilo niti enega trgovca, ki bi stal izven organizacije. Le tako bi si tudi zamoglo društvo priboriti potrebni vpliv na slo- venske trgovce, tudi manj zavedne, da se podvržejo disciplini in kupujejo le tarn, kjer jim veleva njih dolžnost kot članov stanovskega društva. Da se to doseže, bode seveda treba od strani društva mnogo truda in naporov. Ker imamo pa ravno na Goriškem še lahko največ upanja, da se s potrebno žila- vostjo in doslednim delom da prav mnogo doseči, kar smo imeli že večkrat priliko videti, je največ na društvu le- žeče, da svoje namere tudi izvrši. Na tolminskem shodu se je sprejel predlog, naj si posamezne skupine trgovcev, ki bivajo v med seboj bližnjih krajih, iz- volijo svoje zaupnike, ki naj bodo v vedni dotiki z odborom „Trg. in obrtnega društva" ter so se tudi že izbrali za Tolmin in okolico g. Vrtovec, za Sv. Lucijo g. Mikuž, za Grahovsko županijo g. Štravs iz Podbrda, g. Kriznič za Kanal in g. Lazar^za kobariški kot, da skličejo tarn v najkrajšem času vse tr- govce in obrtnike, da si izberejo svoje zaupnike. Posebno pa bo prva naloga zaup- nikov za sedaj, da stoje" društvu ob strani z nasveti in podporo pri snovanju nove veletrgovine. O obliki, v kateri naj se ustanovi vprašavna veletrgovina s kolonijalijami, shod seveda ni prišel do zaključka. Nasvetovale so se naj- različnejše oblike, kakor akcijska družba, zadruga, družba z omejenim jamstvom (na podlagi zakona od 6. marca 1906). Čul pa se je tudi nasvet, naj bi se pri- dobil kak posameznik, ki bi ustanovil tako podjetje s potrebnim kapitalom. Odločiti, na kak način naj se ustanovi omenjena veletrgovina, bo stvar „Trg. in obrtnega društva". Povdarjala se je pa z vseh strani nujnost te zadeve. Na vsak način je zadeva^ katere izvršitve se je s tern lotilo naše „Trg. in obrtno društvo" z vso vnemo, za goriške Slo- vence neprecenljive važnosti, in ako pride do ustanovitve takega podjetja na reelni in solidni podlagi, smo storili velik korak naprej na potu gospodarske | osamosvojitve. ! Najsrčnejša želja vsakega goriš- kega Slovenca 'pač je, da se dvigne n a š a trgovina in obrt, pa tudi n a š a industrija v prvi vrsti v goriškem I mestu, ki je naravno sredisče sloven- j skega dela naše dežele, in to posebno ¦ še sedaj, ko so tudi gorati kraji dežele ž njim zvezani potom bohinjske želez- nice. Čim bolj bo rastla moč slovenskega življa v goriškem mestu, tern bolje bo za slovenski del dežele. Vsled tega pa gojimo tudi srčno željo, da „Trgovsko in obrtno društvo", ki ima tako obširen in lep program, neumorno nadaljuje zapričeto delo, da se vedno popolnuje in razvija tako, da bode, kakor se je povdarjalo na tolminskem shodu, vsak trgovec in obrtnik naravnost čutil potrebo pristopitikdru- štvu v svojo lastno korist. LISTEK. Povest iz dolinc. Pastuškin. (Dalje). Pomilovanja vredna revica ni mogla govoriti dalje, jok ji je zadušil besede v grlu. Pogledala je na belo pokrivalo in skrila v predpasniku objokani obraz. „Kaj se hoče, tako je bila božja volja. On že ve kaj dela. Petru je sedaj gotovo bolje kakor nam. Potolažite se ! Saj veste, kako lepo se je ločil s tega sveta, z Bogom spravljen in popolnoma vdan v Njegovo sveto voljo". Toda Terezino prizadevanje potolažiti plačočo Tinco je bilo brezuspešno — Tinea je plakala dalje. Še-le čez irekaj časa si je obrisala solzne oči in pričela zopet pogovor s Terezo. „Marička, obrni ogledalo proti zidu in vslavi uro !a se oglasi zdajci Stefan iz svojega kota za vrati, kjer je imel zbrano krog sebe precejšnjo družbo vaških mladeničev, katerim je razlagal to in ono iz svojega grobastega življenja — prav kakor kak poganski Sosrat v krogu svojih učencev. „Ali ne veš, da nikr dobro imeti rarliča v Bobi, kjer tiktaka ura in je ogledalo nezagrnjeno?" „Vem!u odvrne brhko dekle, vstane hitro s svojega sedeža in izvrši Štesanovo naročilo. Tedaj se obrne ta zopet k svojemu ožjemu krogu in nadaljnje svoje pri- povedovanje. „Glasneje, glasneje, Stefan, da sli- äimo tudi me 1" se oglasi iz drugega kota Glaževa Katrica, ki je bila najzgovornejža in najživahnejša izmed vseh vaških deklet. „No pa bom", odgovori Stefan. „Ampak ve^, ti poredna Katrica, ti, ni se mi treba tako neverjetno smejati kakor onikrat, ko eem pripovedoval, kako sem gel ponoči mimo pokopališča, rajnega Žižmana, ki se je bil tam obeßil in sem ga pokopal na neblagoslovljeno zemljo kakor psa — saj drugega ni zaelužil norec; čemu se gre obešati? In dasi mi nisi hotela verjeti, veš, Katrica, vendar je bilo res, da sem ga videl na oni vrbi-žalujki, ki raste tam na levi strani pokopaliača v kotn. Slišal sem tudi, kako je stokal bolestno, kakor bi me prosil, naj ga reäim zanjke. Jaz sem se po- iž*l, po molil za njegovo duäo, äel arno naprej in si mislil: eh, tičko, saj si vtaknil sam vrat v zanjko; ali nisi mogel pomisliti prej, da te bo tiačalo in bolelo — kaj?- „Hahaha 1" se zakrohoče razposa- jena Katrica, dasi se njen prešeren smeh ni nič kaj dobro podal temu prostoru v takem položaju. Tudi drugim se lice kmalu zjasni in ta] in oni se nasmehne, zakaj Stefan je bil eploh znan kot bahač in ni vžival prevelike zaupnosti svojih sovaščanov. „Viž jo, viz jo!" vBkipi Stefan. „Potem pa prosi, naj se ji pripoveduje- Ve?, Katrica, ti zaslužiš, da bi te ščipal i razbeljenimi kleščami, potem bi se spametovala. Da bi se vsaj tebi sami pripetilo kedaj kaj takega, potem bi vsaj vedela, kaj se pravi, ne verjeti onemu, ki je bil priča, ne verjeti Štefanu. „Oho, oho !" se opravičuje Katrica. „Kaj mislite, da vam ne verujem ? Toda smešno se mi pa le zdi, ako pomislim, kako ate se razgovarjali z visečim Žiž- manom, tako mirno, kakor da bi meše- tarili za kako revno kravico; zakaj jaz se mi zdi, da bi kar skopernela, ko bi se mi pripetilo kaj takega. Le naprej Stefan, le naprej! Še kaj sličnega 1M „Si že tička, si — saj te poznamo", poprime Stefan zopet besedo in se že bolj pomiri. Iz telovniškega Žepa privleče na dan, oziroma na luč, kajti bila je noč Črno koščeno tobačnico polno tobačnega prahu. S palcem in kazalcem desne roke vzame iz nje prežo, položi jo na na- sprotno plat levičine dlani, približa kup- čku svoj gobček in ga posreba z nos- nicami popolnoma. Ko spravi zopet to- bačnico, pogleda samosvestno po svojih poslušalcih, povzdigne svoj glaa in pravi : „Gotovo se še spominjate onega leta, ko je bila tista strašanska burja s točo, ki je odkrivala hiše, podirala ko- zolce, rila drevje in potolkla vse sadje> vso koruzo in drugo žito. Tistega leta ja bilo torej, ko je končala ta nevihta tudi starega Seničiča, dotedanjega našega polJBkega čuvaja. Zajelo ga je doli na Rojah in ga umorilo. Našli smo ga v ra- zorju Kekčeve njive: z obrazom na zemlji, vsega premočenega in trdega. Od- nesli smo ga na pokopališče v mrtvašnico in ga preoblekli. Drugi dan je imel bitj pogreb. Ostal sem torej čez nod sam pri njem, imel sem frakeljč žganja in ta- bačnico in to mi je bilo zadosti. Okoli polnoči se je mi začelo dremati. Da ne bi zaspal, vstanem in grem kopat jamo, Taki poučni shodi, kakor se je priredil 14. t. m. v Tolminu, bodo k temu go- tovo mnogo pripomogli. — 1 — Vlada in poljedelstvo. Vlada je predložila državnemu /iboru proračun za 1. 1907, Nas najbolj zanima koliko hoče vlada izdati za poljedeJstvo. Vßled tega si moramo ogledati proračun poljedelskega ministerstva za prihodnje leto. — Ves proračun poljedelskega mini- sterstva znaäa 27,476.193 kron. Toda ne smemo misliti, da vsi ti milijoni pridejo neposredno poljedelskema prebivalstva v korist. Tako si poljedelsko ministerstvo samo za svoje uradne potrebe vzame 1,602.056 kron. Za poljedelsko šolstvo se izda malo, samo 726.430 kron. To je kričeč dokaz, kako malo skrbi naäe poljedelsko mini- sterstvo za poljedelsko äolstvo. Za drage panoge šolstva, ki kmetu nič ne koristijo, se izdaje na milijone in milijone, le kmečko šolstvo [se zanemarja in zapo- stavlja. Država vse Sole za droge stanove sprejema v evoje okrilje, a kmečkih šol se brani. Eaj naj rečemo, če vidimo v proračann, da skrbi poljedelsko mini- sterstvo samo za 7 šol, oziroma pre- iskaševališč ? Za pospeäevanje poljedelskega in gospodarskega pouka se bo izdalo 1,368.000, torej samo za 13.000 kron več kakor 1. 1906. Nadalje je proračunjeno za naravnostno podporo K 6,405.950 in sicer za zadražništvo „ 950.000 M razstave „ 70.000 „ melioracije (izboljäanje) „ 2,000.000 „ rastlinstvo „ 490.000 „ vinogradništvo in sadjastvo 308.000 „ konopljarstvo „ 230.000 „ nasajanje gozdov „ 600.000 „ živinorejo „ 1,030.000 „ mlekarstvo » 320.000 „ drobnico „ 447.450 „ svilorejo „ 30.000 „ planinarstvo „ 130.000 Melioracije se imenujejo, taka pod- jetja, ki merijo na to, da se zemlja zboljša in postane rodovitnejäa n. pr. osuševanje močvirja, napeljava vode, majhne regulacije vod itd. Med raet- linstvo, za kojega pospeäevanje se do- biva državna podpora, spada tadi hmelj. Nasajalci novih vinogradov in sadjarska društva dobijo podporo iz zaklada za vinogradniätvo in sadjarstvo. Podpora za nasajenje gozdov je namenjena za Pri- morsko in Dalmacijo. Podpore za živi- norejo dobijo živinorejske zadruge in občine, podpore za mlekarstvo mlekarske zadruge. Vsaka tozadevna proänja se mora nasloviti na : Visoko c. kr. polje- delsko ministerstvo. Tako naslovljene in za ministerstvo spisane proänje se lahko prej pa rečem äe, gledaje na mrliča: „Anti mi ne utečeš medtem". Vrata mrtvašnice pastim odprta, tako da je segal svetel pas luči daleč tje po po- kopališču. Spravim se na delo ter kop- Ijem, kopljem. S polovico sem bil že skoro gotov, kar začujem sem iz mrtvašnice močen ropot. Dvignem glavo in kaj za- gledam ? — Popolnoma razločno sem videl, kako je stopil iz mrtvašnice — rajni Travež in izginil za zidom, oni Travež, saj veBte, ki se je pravdal nek- daj s Seničičem in je potem izgnbil pravdo. Od tega časa je bil vedno jezen na Seničiča, nič več ni spregovoril z njim in tndi umrl je v tem sovraštvu. Takoj popustim lopato, stečem v mrtva- šnico in ngledam — krsto prazno, Se- tt ičiča pa na tleh na obrazo, prav tako kakor smo ga našli na polja v razorju. V hipu se mi posveti v glavi: Travež še po smrti nima miru in se je prišel ma- ščevat nad Seničičem. Hitro zmolim zanj pet očenaaov, pristopim k mrliču ga dvignem zopet v krsto in grem nadalje- vat delo do jutra". (Dalje pride.) vpošljejo pofclancem, da jih izročijo in podpirajo pri ministerstva. Za poljedelski svet (odbor), za po- Ijedelske poročevalce, ki opazujejo polje- delsko gibanje po drugih državah, za statistiko in za mednarodni poljedelski shod, za uničevanje trtne uši, za brez- obrestna posojila itd. se bo izdalo okoli šest milijonov kron. Za konjerejo (žrebčarne) se bo iz- dalo štiri in pol milijona, za veterinarstvo (živinodravništvo) bliza štiri milijone, ostalo pa se bo izdalo za nadzorovanje deželnih poljedelskih podjetij, za goz- darstvo, rudarstvo itd. D o p i s i. Iz Bovca. — V nedeljo dne 7. ok- tobra se je vršil občni zbor „Slov. kat. polit. druätva" za bovški okraj tako ve- ličastno, da smo se razšli v trdnem pre- pričanju, da äe vlada v Bovcu sploäno zanimanje za pravi napredek, za katerega se naše „Slov. kat. pol. društvo" vse- 8transko potegaje, kakor je bilo razvidno iz obširnega tajnikovega poročila. Doznali smo namreč, da so bile odposlane v zadnjem poslovnem leta različne proänje, oziroma resolucije, skle- njene na lanskem občnem zboru, in si- cer: 1. smo obnovili peticijo, naslovljeno na državni zbor na Dunaju, v kateri se zahteva zavarovanje kmetakih delavcev v slučaju staro9ti in obnemoglosti. Gos- pod državni poslanec dr. Anton Gregor- čič nam je naznanil, da se visoka vlada temeljito bavi z označenim velepotreb- nim vprašanjem. 2. G. kr. trgovinsko mi- nisterstvo smo naprosili, da se ohrani dvakratna poštna zveza med Bovcem in Trbižem; na to proänjo so nam odgo- vorili, da prošnji ugodijo, kakor hitro se uradno dokaže, da je za tako zahtevo dovolj prometa. 3. Na deželni odbor smo odposlali: I. peticijo, v kateri se zahteva splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica: II. peticijo, v kateri se zahteva uravnava Soče od Trente do Glijana oziroma do Žage, kakor tadi uravnava malovaäkega hadournika, ki prizadeva v trgu in na polju ogromno škodo. Da mis- lijo uravnati Sočo in njene hudournike, sledi iz dopisa, katerega smo prejeli 5. novembra lanskega leta, kakor tudi iz dejstva, da so priäli že letos vladni in- ženirji, da sestavijo splošni načrt. III. smo prosili deželni zbor, da stopi v dogovor s c. kr. vlado ter izposluje krajevno že- leznico od Sv. Luclje do Loga, oziroma do Trbiža. IV. smo poslali na deželni odbor vljudno prošnjo, da se odmeri ob- činarjem iz Kala in Koritnice deželna podpora za dva nova, siino polrebna vodovoda. — Vse te prošnje smo izro- čili g. državnema in deželnemu poslancu dr. Gregorčiču, da jih predloži prihod- njemu deželnozborskemu zasedanju. Udeležba na omenjenem občnem zboru je bila vkljub temu, da je g. de- želni poslanec Ivan Lnpanja vsled dolgo- trajne bolezni svoj prihod šele zadnji čas odpovedal, naravnost ogromna. Bliza sto mož, samih krepkih zavednih gospo- darjev, je zvesto in z vidnim veseljem sledilo različnim točkam zanimivega zbo- rovanja. (Dalje prihodnjiČ.) PolitiČni pregled. Odstop grofa Goluchowskega. Z Dunaja poročajo, da je včeraj vsprejel cesar v ostavko naäega ministra za zunanje reči grofa Goluchcw^kega. Nadalje poročajo z Dunaja, da je pri- poročal grof Goluchowski cesarju, naj imenuje poslanika v Petrogradu barona Aerenthala za njegovega naslednika. Ba- ron Aerenthal se nahaja sedaj na Dunaju. Tudi min. predsednik baron Beck se je baje nasproti cesarju izrazil, da bi bil zadovoljen z imenovanjern barona Aeren- thala, ministrom za zunanje reči. Neka- teri listi pa pravijo, da ni izključeno, da ne bi bil imenovan za naslednika Go- [uchcwi?kema knez Frančišek Lichten- stein, ki je bil poslanik na ruskemu dvoru in ki je izstopil iz diplomatične službe zaradi navskrižij, ki so nastala med njim in grofom Goluchowakim. Konferenca načelnikov klubov. Na petkovi popoludanski konferen- ci načelnikov klubov je govoril tudi mi- nisterski predsednik baron Beck, ki je izrazil željo, naj bi se čim prej rešila predloga o podržavljenju Severne že- leznice. Ministerski predsednik je tudi rekel, da je prepričan, da se posreči v kratkem v odseku za volilno reformo premagati vse težave glede volilne re- forme. Osvedočen je, da volilna reforma ne izpodleti, ker ne sme izpodleteti ter pa bo v toliko možno dovršiti volilno reformo, da pride kmalo na dnevni red poslanske zbornice. Imenovauje naslednika Strossmayarju. Dunajski „Information" pišejo iz Zagreba, da so odpadle vse druge kan- didature na škofovsko stolico v Djakovu in da je ostala le kandidatura nadškofa v Sarajevem, dra. S t a d 1 e r j a. V na- men imenovanja tega cerkvenega dosto- janstvenika naslednikom nesmrtnemu Strossmayerju da se že vrše pogajanja med avstro-ogrsko vlado in sv. stolico. Imenovanje bo izvršeno bržkone že do božičnih praznikov, ker proti kandida- turi dr. Stadlerjevi se ne pojavljajo no- bene posebne težave. Vlada v Bosni da je le zadovoljua, da se na ta način iz- nebi neljubega jej Stadlerja, ki je kaj rad delal opozicijo. Dr. Stadler pa da je stavil jedini ta pogoj, da sme on določiti sebi nasled- nika v Serajevem. Dr. Stadler predlaga v prvi vrsti kanonika dra. Šeriča v Sa- rajevem, ki bo tudi skoro gotovo ime- novan, izlasti zato, ker je rodom Bošnjak in se hoče vlada kolikor le možno ozi- rati na domači element, a tudi bosanska katoliška duhovščina da želi Bošnjaka na nadškofovsko stolico v Sarajevem. Oyrski državni zbor. V soboto je bil v ogrski zbornict mučen prizor. Zbornica l>i imela raz- pravljati o zakona za podporo indastrije, a referenta, in tudi njegovega namestnika ni bilo od nikoder. Predsednik je to ostro grajal. Naposled je referent prišel in referiral. Po končanem referatu se je vzdignil trg. minister KoSut in izjavil, da bi se z vladarjevim dovoljenjem dala iz- vräiti ločitev Ogrske od Arstrije, ker to bi bila edina pot, da se ogne sedanjim nasprobtvom. Djbili homo pot, ;je rekel Koäut, da bomo z Avstrijo mirno živeli drag poleg drugega. Mesto avstrijske himne ogrska. Ko je oddajal prvi honvedski peš- polk po povratku iz vojaških vaj z zastavo, je godba svirala mesto avstrijske — ogr- sko himno. Ruski minister za zunanje zadeve v Parizu. Ruski minister za zunanje zadeve Izvolski je prišel te dni v Pariz, da se tani pogovarja s francozkim ministrom za zunnaje zadeve. Domače in razne novice. Učiteljskc veflti. — Jjsip S)mo!iö je imenovitn^ za dofinitivnpgi učitolja 2 razreda v Čadrg-Zalazu, Josip Prijatelj za des. nadučitelja 2. razreda na Graho- vern, Ferdinand Gabräöek za des. uöitelja 2. razreda v Kalu, Jjsip Kenda za des. nčitelja in^ äohkega vodjo 1. ra^reda v Ljubinju, Štefin Firm za def. uiitelja 2. razreda v Logju Kobidiščah, Franc Pe- ter::el za dtjf. učitelja 2 razreda v Še- breljah, Ivan Trebšo za def. nidačitelja 1. razreda v Sadlem, Fr. Kokole za def. nadučilttlja 2. razreda v Podbrdu, Raro- linn Pavšič za drf. učiteljico 2. razreda v Pjdme'cu, Berta Pavliček za def. uči- teljico 3. razroda v Bovca, Matilda Bjltar za def. učiteljico 2. razreda v Podbrda in Rafael Fajgelj za def. aöitelja 2. raz- reda v Spodnji Tribuäi. NIč novega. Ali pa — „Sočin" lastnik se je oglasil a podpisorn — zad- njim kanonom", ko mu pnteka „latin- ščina". Najprej bobna na veliki boben njemu prirojenega širokoustnega samo- hvalisanja. Trgovina v „Trg. Domu" ima „krasen razvoj." Tako pravi on. Nič no- vega ! Kak „krasen razvoj" v „Soči" so imeli n. pr. med mnogim drugim njegovi „narodni piruhi" ! In zdaj ? Kdo pa naj takemuairokoustnežu veruje ! ? Ne želimo ma škode, to ve on sam ; o naši „zavi- sti" blebeta le, ker ma za stvaren odgo- ¦ vor nedostaje gradiva, „odgovor" pa mo- i| ra biti zaradi „peska v oči." Ve pa tudi sam, da ne moremo imeti zaupanja v njegove „podjetne" roke, katere so na- kopale že toliko blamaž goriäkim Slo- vencem. Krivice mu pa nočemo delati, enega „talenta" mu ne moremo odrekati, namreč „talenta revolveržurnalista". V tem je res strokovnjak ! V hndi „saši" je privlekel zopet „zvezo s Pajerjem" na dan, katera „zve- za" je v taki zvezi z naäimi noticami, kakor je „resnična". S temčukom menda ne njame senic, ker vedo, da je „naäo- pan". BrezuspeSno delo je to govoriče- nje, kakor da bi bilo 10 ali celo 7 več kot 11. Dokler bo v parlamentarnetn življenju veljal princip večine, se pač večina ne bo vezala z manjšino. To pravi že zdrava pamet. Prisiliti jo more le obstrukcija ali kaj enakega. Obstruirati pa morejo tudi 3 poslanci. Zakaj jim „Soča" ne akaže? Komedijantar 1 — Dalje pravi, da ni v trgovini tak norec, kakor mi mislimo. O ne ! Vemo temveč, da je v koristolovju prebrisan tiček. Kot tak je znal celo svojega pri- jatelja dr. Tamo izpodriniti od denarnih zavodov. Osobito tedaj, ko je zmagal proti dr. Tumi, da se je razširila hiäa „Ljudske posojilnice", kjer sijeon(Gab.) pripravil s posojilničnim denarjem'* — krasno stanovališče za „krasno" nizko ceno. Zopet nič novega. Ali mi smo mu tudi že povedali, da ne mi njega, ampak on da smatra goriške Slovence za norce, katerih narodnost pretvarja v biö, s ka- terim jih poganja pred vozom svoje tr- govine. Le naj si ogleda svojo „Sočo" in naj nam pove, kje najde kak list, ka- teri bi tako služil trgovini ene same o s e b e, in kateremu je boj za uarod- nost le prikrita reklama za to trgovino. „Vse slovensko bi moralo biti, pa propasti, to bi bilo zaslužno delo za na- rod !i( Tako da hočemo mi. Res je, vse slovensko hoöemo, pa ne za propast, ampak za narodni napredek in narodno blaginjo. Če je nasprotno res, potem naj nam on pove, zakaj niso reäili njegovih „narodnih piruhov" laški in nemški in na jednem celo samo nemSki nadpisi ? Pove naj nam dalje, zakaj je pred leti on sam zahteval od slov. trgovcev, naj postavljajo le slovenske nadpise? Da, da, lahkomišljenost v podjetjih, lahko- miäljenost v porabljenja narodnega de- narja, lahkomišljenost v čabnikarjenju I Danes tako, jutri ravno narobe, in mi imamo najlažje delo, pobijati ga z nje- govim lastnim orožjem. Nič novega? O nekaj pa vendar, in še prav mnogo. Čajte, čujte, kaj je v svoji konfuznosti napisal ! „In Gabr- ščekšeni takovelik cepec, da bi ne računil s takimdejstvom. kadar sleče politika in bojev- nikazanarod ter postane tr- g o v e c . . ." To je dragocena izjava, ka- tero hočemo shraniti za okvir. Hvala lepa za njo ! On nam postavlja torej tn „politika in bojevnika za narod" na eno stran, „trgovca" na drugo stran kot dva ekstrema, ki se vzajemno izločujeta. Če ga v njegovi konfuznosti dalju sle- dimo, pridemo do sklepa, da ne more biti trgovec ne politik ne bojevnik za narod. Za take nazore ga naši trgovci lepo zahvalijo in jih tadi z nebrojnimi dejstvi lahko ovrzejo. Potemtakem bi on kot trgovec ne mogel biti tudi politik in bojevnik za narod. Pa glejte amenta! On sleče politika in bojevnika in obleče trgovca, a pri prvi priliki sleče trgovca in obleče politika in bojevnika za narod. Z isto pravico sme torej vsakdo slačiti in oblačiti vernika in brezverca, nnrodnjaka in brezdomovinca, prijatelja in sovražvika, Slovenca in L^ha, itd. itd.! To se pravi pa vsak hip „farbo" menjevati, in žival (kameleon), ki to dela, ni bila niti v starem veku v posebnih čislih. Za Boga rniiega, kakäen bi bii svet, ako bi ga Gab. ustvaril! Naj 1 e priporoči sam enkrat svoji obitelji, svo- jim uslužbencem, naj menjujejo tadi oni svoje lastnosti, kakor on narodnjaštvo in trgovstvo. Potem naj nam sporoči, katco se počuti. Zi?odovina nam pravi, da Grk Efi- jalt je Perzijanom izdal svoje rojake. In Kaj je drugega naredil kakor slekel Grka in oblekel Perzijana? Jada l^karjot je izdal našega Izveličarja za 30 sreber- nikov. In kaj je drugega zakrivil nego slekel učenca Gosp3dovega in oble- kel barantača. Kaj torej piše Gabrščefc sam o sebi? Mi bi se ma kot nasproti aiki ne upali kaj takega reči. Ker pa že sam hoče, naj bo ! Podgorkam dne 21. oktobra, na iirski nnpad na stanovanju. | — V četrtek po noči je izvršil v Del- j nicHh na Ilrvatekfm rc-ki kroja^ki j pomočaik roparski napad na tamoš- ' njega gostilničarja Gregorija Mijnariča. Ropar se je namreČ skril zvečer pod DOsteljo v Mijtiarič9vi spalnici. Ko so jo Mrtjnarič podul spat in je ža dlje (^asa ležal v po8telji, tako da je ropar mislil da žo spi, spravil se je ropar iz pod postelje ter je začel z bodalom mahati po Majnariču. Med Majnaricem in ro- parjem je nastal had boj. Ko so na Majnaričevo vpitje pritekli v epalnico natakar in nekateri gostje, ki so pre- nočevali v gostiltii se je ropar izmuznil iz spalnice ter nbežnl. Mijnarič je dobil dvanajöt raa, vsled katerih je nmrl. Ro- parja ima pravica že v rokah in se ime- naje France Rogelj ter je doma iz No- vega mesta. Goveja knga preti zopet Evropi. — Že delj Časa pojavlja se ta nekianji 8trah cele Eyrope zopet v Taröiji, tako posebno po okolici mesta JilTe. Vsekako bode treba pozoraosti glede razvoja te silne äkodljivke v zanemarjenih pokra- jinah Tarčije, da se pravočaano zabrani zatrošitev v naše kraje. Lk§plozija plina v rudnikn. — V rndniku Wingate na Angleäkem so se vneli plini, zasutih je 200 rudarjev. Pok je bil tako silen, da je odneslo na stroj- nih hišah strehe in zasulo vhode. Trgovina z deklcti v Ameriki. — V New Yorka je 20.000 trgovcev z dekleti. Policija, ki ima od te trgovine lepe dohodke, je s temi lopovi v zvezi. Cerkev pogorela. — V nedeljo je v občini C^oka na Ogrskem za časa slažbe božje v katoliški cerkvi izbrohnil požar, ki je isto vpepelil. Ponesrečen ni nihče. — Parnik zadel na torpedo. 200 potnikov utonilo. — V Viadivostoka je raski parnik „Varjagin" zadel na tor- pedo, ter se takoj pogreznil. 200 pot- nikov je atonilo, eden se je reäil. Elcktrične zau^nice. — Neki ljadski ačitelj v Knlif >raiji si je izmislil enostnvno sredstvo za kazaovanje ne- poslašnih otrok. Od električne žice, ki razsvetljuje sobo, je razpeljana ceU mreža žic in ob glavi vsacega uöenca vi8i roki slična mebanična naprava, spo- jena z električnim aparatom. Kadar se med poukom kateri aöenec razgovarja ali dremlje, pritisne učitelj na katedra na dotično žico in električna roka adari ačenca, ne da bi bilo treba ačitelju za- mujati Časa s svarjenjem. Glasba. Mojo dvoglasno latin^ko ma§o pod imenom „Missa sine nomine" o,j. 117 je „Cerkveni Glasbenik" ravnokar kot svojo prilogo dotiskal. Ker se, kakor čujem, za to mašo interesirani krogi zinimajo, ker se da izvesti tadi z moškimi glasovi, zato naprosim g%. pevovodje, nftj pred aporabo popravijo te-le tiskarske hibe ; 1. «r 10. takta Kyrie v orgljah pomanj- kaje v basu h kot četrta glaska. S tern postopom nastane presenetljiva harmo- nična kombinacija menjalnice (Wechsel- dominante), ki se razveže v «.vart-sekstni akord. 2. V 23. taktu Kyrie najsezapiše v prvi četrtinki alta ais. 3. Na strani 32. v 19. taktu mora biti prva polovna nota v orgljah e. Kyrie naj ae predava poča^ao in proseče, Gloria bujno in izrazao, Credo priprosto, verno in odločno, Sinctas ve- ličastno, Benedictas mirno broz afekta- cije, Agnaa Dei počasno in skesano. Moč orgelj naj se ravaa po števila pevcev. Pripomnim, da naj se rabijo bolj nežni 8 atopni spremeni, igra pa naj se vezano (legato). Čas je, da jonjajo naši organisti igrati na orgljah kkvir. Faj gel j. Pijoniljiuost se odpnivi za vedno z upo- rabo pniha »Coza«, kutrri je bil žo proskijsi'ii v toliko shiČiijili z izvrsliiim uspo- hom. i Ta prah morale daü \r kavi, v inloku, v pivn, v vi- Jiu ali v jodilili, ne da bi [-^ pivec to zapazil. — Prašek »Coza« učinkujo Cuilovito, I, tako, da so piveu prishidi \ alkoliol in vsR alkoholiii1 in moßne pijaöe. Ta praš(«k de- luje tako mirno in gotovo, da mu ga smojo dali, no da bi on zapazil, kaj je resnično provzroöilo iijc^ovo ozdrav- ljeuje. 1^-ašck »Coza« jo pri- ni'sol mir v tisoeero družiue, jo rošil ninogo oseb in jc napravil üiiste, mosiiie in vsakc^a dela zmožne ljinli. Ta prašok jo žc tudi Hiarsikalorojra inla- doniča spravil na/.aj na pravo pot sresio tor j(^ podaljäal za mnogo l(«t življenje mnogini osebarn. Zavod, ki pospprazdroj« iz slovoče Češkc »Moščanske pi- ' vovarne«, in domačega žganja I. vrste v j steklenicah, kojoga pristnost se jamči. j Zaloga ledu katorega se oddaja le na i debelo po 50 kg naproj j Vino dostavlja na dom in razpošilja j po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske ' države v sodih od 56 1 naprej. j Cene zmerne. Postrežba poš- ; te?a in točna. m m m m m m j Pri narocitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Najnovejsa iznajilia noveia stoletja. Samo 2 gld. 55 kr velja ravnokar iznajdena nikcl rem. žepna urazznamko System-Roskopf Pat, ki tece 36 ur, z nn'nutniin kazalom, bliščeča, lepain natančno idoča»s3- letno garancijo. (Eleg. urna verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako ura ne ugaja, se denar vrne in je vsak rizik izključen. Pošilja se le proli povzetju, ali naprej poslanemu denarju: M. J. Holzer's Wwe Marie Hölzer Uliron niul (ioliluiirun-FiilirikN-MiMlcrlUMro tu firohs, Krakitu Ocst. Diftclsi.'. 7:1, Nt. Selinsihinpasse >M. Zalapatelj c. kr. državnih uradnikov. llustrovaul ceulk ur in /.lalnine gratis. Zastopniki se iščejo. Slične anocene so ponarojene. j Pri narocitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. I». Schndlep sa pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mlinc za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, nilatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železno ccvi, svinčene cevi. ooooo oooo oooo sedej po zopet 2datno znižanib cenah Ravno tako vse priprave za kletarstvo: medene pipe, sesalke za vino, gumijevc in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroj za točenje piva, škri- nje za led, stroje za sladosled, priprave za izde- lovanje sodovke in pencčih vin, mline za dišavo, kavo itd. ; stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, naniizne tehtnice, decimalne tehtnico; železno pohištvo, železne blagajne, šivalnc stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za ključav- ničarje, kovače kleparje, sedlarje, pleskarje itd. Vhc z večlfttnim janiKtvoni,po najusodnejih plafilnih po^ojih, kakor tudi na obroke. (eniki y, več kot 500 slikami brezplacno. Preknpci in a^entje He vwak raw sprejmejo. DupiNiije se tudi v slovcnskem jeziku. Ivan Schindler Dunaj III.11 Erdberggasse 12. Rajahi! bupujte narodni holeh „SolshegQ Damn". Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Fani Drašček, zaloga šivalnih stroj ev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodajai stroje tud- na ledon sko ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! 15no kl'CTIKO nagrade izplačava vsakema, kdor dokaže 8 potrdiii najine nove «merikanske blagajne, da je knpil pri naja za 100 kron blaga. " Poaor! Eno krono nagrade Pozor! Eno krono nagrade! Proaiva sahtevati liatke! Otvoritev trgovine Podpisani vljudno naznanjam, da sem olvoril novo trgoviiio z manufakturnim in modnim blagom, katero bodem vodil pod tvrdko 1 BOM SKI, Gorica, Corso Verdi 35. Priporočam se častitemu občinstvu v bla- gohotno naklonjenost ter zagotavljam, da se bom potrudil s solidno postrežbo, s primernimi ce- nami in dobrim blagom pridobiti si zaupanje mojih cenjenih odjemalcev. Z odličnim spoštovanjem A. Bohinski. ,CeritFahia posojilniea, rcgistrovana ^adruga v Qoriei, uliea Yctturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odpločila v petih letih in sicer v obr,okih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po 5V'O, na vhnjižbo po S°|o z ^s0^ upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.