Stev. 15. Y Ljubljani, 12. aprila 1812 LIL leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vm «pite, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov - vračamo. Vse poflljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta ... . 2*50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna nvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Pristranost. (Iz Istre.) Na zadnjem občnem zborovanju našega društva mi je bila dana hvaležna naloga. da sestavim zakonski načrt, s katerim bi se izpremenil deželni zakon z dne 5. junija 1908., št. 32., ki je res pristranski in nepravičen. Po celi Istri pride menda le troje slovanskih nadučiteljev v I. plačilni razred, medtem ko je redek italijanski nadučitelj, ki ne bi užival plače iste najvišje vrste. Po tem zakonu morajo vsi drugi učitelji in vsi nadučitelji manjrazred-nih šol čakati nič manj kot 30 let po defi-nitivnem imenovanju, da pridejo enkrat v I. plač. razred, če jih poprej ne reši boginja Morana s plačo vrste 0 ali 00. Mnogi pa ne pridejo nikoli do plače I. vrste, tudi če živijo še toliko let. Med temi sem tudi jaz. Bodi človek značajen in neomajano naroden, pa postaneš difinitiven šele, ko si se preselil v druge kraje, kjer je krajni šolski svet v narodnih rokah. Pa tudi po naših krajih si lahko razočaran, ker ti znajo tovariši - konkurenti — bodisi tudi na najpodlejši način — pridobiti službodajal-ce, ki so časih tudi službojemalci, na svojo stran; ti pa ostani, kjer si — saj ni nikomur mar, če trpiš gmotno in duševno krivico! Pravično bi bilo torej, da bi se štela leta za napredovanje vsaj od dneva u-čiteljskega usposobljenja, ne pa od dneva definitivnega nameščenja. Marsikaterega tovariša je zavedel prejšnji stari zakon, ker mu takrat nič ni škodovalo, če je bil tudi leta in leta provizorično nastavljen. Dovolj mu je bilo, da je bil usposobljen. Dalje uživa po tem zakonu plačo I. vrste že lahko 211eten mladenič — tudi če je največji revček, da ima le kakega »kcmpareta« in da ga ne ženira značaj. Nasprotno pa je lahko še v najnižji plačilni vrsti že star, zaslužen in vzoren mož, jeklenega značaja in neutruden delavec povsod, kjer je narodu v korist! Tudi učiteljicam dela krivico ta za- kon, največ v tem, da jih šteje za 20% manjvredne od moških — čeravno služijo več ur na teden kot oni — in da jim brani ustvariti si družinico, kjer bi pozabljale na prebite napore s šolskimi paglavčki, ki bi se rajši igrali s kakim piskajočim konjičem ali s kako cunjasto »mulo«, nego pa malomarno gledali, kako se uboga učiteljica trudi — bistriti jim glavice. E, dosti, dosti jih ima na vesti ta zakon — šolski namreč! Da bi se tovarišice in tovariši temeljito pripravili na razpravo, ki se vrši na prihodnjem zborovanju 9. maja t. 1. v Klancu, bi rad tukaj podal cel načrt, a stvar bi postala predolga in tovariš urednik bi se jezil, ker to ne spada vse v širšo javnost. Omeniti hočem torej le glavne iz-premembe. ker drugo sloni itak na teh glavnih točkah. 1. Opravičujem se. da sem v načrtu o-hranil naziv »podučitelj«, toda to le omejeno, namreč samo za one tovariše, ki so še brez usposobljenostnega izpita. Potem pride začasni učitelj, nato stalni učitelj, učitelj-voditelj in nadučitelj. Na meščanskih šolah je ravnatelj, učitelj — če je stalen, in podučitelj — če je začasno nameščen. Primerni naslovi veljajo seveda tudi za žensko učiteljsko osobje. 2. Stare kvinkvenije odpadejo. Plača podučiteljev na ljudskih šolah znaša 1200 K letnih. Plača začasnih učiteljev letnih 1500 K. Stalni učitelji, učitelji-voditelji in nadučitelji imajo letnih 1800 K plače skozi pet let zaporedoma. Na koncu petega leta po usposobnostnem izpitu se vsemu stalnemu učiteljskemu osobju nakaže za drugo petletno dobo po 2160 K na leto; na koncu 10. leta po usposobnostnem izpitu za tretjo petletno dobo po 2520 K na leto; na koncu 15. leta po usposobnostnem izpitu za četrto 5Ietno dobo po 2880 K na leto; na koncu 20. 1. po usposobnostnem izpitu za 5. 51etno dobo po 3240 K na leto; na koncu 25. leta po usposobnostnem izpitu za šesto petletno dobo po 3600 K na leto, in na koncu 30. leta po usposobnostnem izpitu za sedmo petletno dobo po 3960 K na leto. Plača začasnih suplentov (suplentinj) znaša s stanarino vred po 150 K na mesec. Stalni suplenti uživajo plačo in napredovanje stalnih učiteljev. Plača podučiteljev na meščanskih šolah znaša letnih 1800 K, plača učiteljev in ravnateljev pa letnih 2160 K; potem se povišuje vsakih pet let za 360 K na leto, tako da znaša končna plača 4320 K na leto. Tudi tukaj se šteje petletne dobe od dneva usposobljenja dalje. 3. Plača neporočenega ženskega učiteljskega osobja na ljudskih in meščanskih šolah je v vseh slučajih enaka plači moškega učiteljskega osobja. Čim je pa učiteljica omožena, začne z naslednjim mesecem uživati le 75% plače moškega učiteljskega osobja istega značaja in istih službenih let. 4. Poslovna doklada znaša za nadučite-lje in učitelje-voditelje, in sicer na eno, dvo in trirazrednicah po 300 K na leta na več kot trirazrednicah pa po 420 K na leto. Ravnatelji (ravnateljice) meščanskih šol dobivajo vedno po 480 K poslovne do-klade na leto. Poslovna doklada se prišteva v pokojnino. V pokojnino se prišteva 300 K tudi onim učiteljem, ki niso bili nadučitelji ali voditelji ali ravnatelji kake šole. 5. Olede stanarine ostane po starem. A glede stanovanja v šolskem poslopju pride nekoliko drugače. Zaradi tega načrta sem moral preme-niti z načrtom tudi zakon z istega dne, št, 31., in sicer: V § 6. se izpusti »petletnice«. V § 9. se mora glasiti III. odstavek; »Vsa pokojnina učiteljskih oseb (moškihin neporočenih ženskih) ne more znašati v nobenem slučaju manj kot 864 K na leto«. § 10. je dodati nove odstavke: »Kar je do tukaj rečenega v tem zakonu, velja tudi za neomožene učiteljice, medtem ko nimajo omožene učiteljice ter njih vdovci in otroci nikakoršne pravice do pokojnine, dasi prispevajo tudi omožene učiteljice 5% pokojninsko takso od svoje plače v pokojninski zaklad (§ 27.). Ako se pa dokaže, da vdovec po učiteljici nikakor ne more preskrbovati osirotelih otrok, veljajo naslednji paragrafi tega zakona glede vzgojevalnih doneskov tudi za sirote po učiteljici. Isto velja tudi za otroke po pokojni učiteljici, ki niso drugače preskrbljeni z lastnimi sredstvi zaradi pozneje nastopiv-še smrti očeta. Ako je bila pa učiteljica ob svoji smrti že vdova, je smatrati njene otroke kot otroke kakega umrlega učitelja in uživajo tudi njeni otroci enake pravice z onimi, če se dokaže, da niso drugače preskrbljeni. Edino le v slučaju, da postane poročena učiteljica vdova brez sredstev, dobi ob nesposobnosti za nadaljno službovanje pokojnino po § 8. in § 9. Njena vštevna plača je v tem slučaju plača poročene učiteljice. § 29. ostane le do besede »ako«. Ravnotako sem moral z načrtom pre-meniti zakon z istega dne, št. 29. § 31. Učiteljske osebe, ki še niso stalno nameščene, se ne smejo oženiti ali orno-žiti brez dovolila okrajnega šolsk. sveta. Drugi odstavek ostane, samo je reči tudi »dotične učiteljice«. Namesto tretjega odstavka pride: Stalno nameščene učiteljice (ravnateljice, nadučiteljice, podučiteljice) morajo potom šolskega vodstva naznaniti okrajnem šolskem oblastvu svojo omožitev v istem mesecu, da se jim s prvim dnem sledečega LISTEK. Josip Ulehla. Dne 16. marca t. 1. je slavilo morav-sko učiteljstvo šestdesetletnico svojega duševnega očeta, ravnatelja meščanske šole v Stražnici na Moravskem, Josipa Ulehle. Redko se dogodi, da se vijejo še živečim pisateljem takšni venci, kakršne je spletlo organizirano učiteljstvo z mo-ravsko in češko napredno inteligenco v dela, v vztrajnem, trdem ali tudi uspešnem delu osiveli glavi svojega ljubljenca. Redkokdaj se združi toliko različnih glasov v harmoniški akord, da zazveni mogočna triumfalna pesem slave po domovini. zapeta velikemu sinu. kakor je za-vršela v prošlem mesecu pedagogu Ule-hli. Po trnjevi poti je hodil, čez ovire in fcapreke, ki bi navadnega boritelja bile prisilile takoj na začetku na vrnitev. Nihče mu pri tem napornem prodiranju ni ponujal pomožne roke. sam je klestil pot, ki se je vsem njegovim sledovalcem na-, široko odprla. Na višino, ki jo danes zavzema. je prispel po lastni moči. po lastnem trudu, po lastnem napornem delu. V Ulehli se združujeta pedagog m učenjak. Kjerkoli je prijel za delo, je prijel po svoji inicijativi. po svojih idejah, ki so bile plod lastnega premšljevanja. Zato je originalnost najbolj dragoceno be-ležje vsega, kar je izteklo izpod njegovega peresa. Ni pristopil nepripravljen k delu za narodno šolo. Z žilavo marljivostjo si je nabral zaklade duha, ki jih je prekoval in potem izdal radodarno vsem, ki so samo hoteli seči po tem bogastvu. In to marljivost si je ohranil do današnjega dne. Njegovo življenje je uk in pouk in ne vemo, kaj bi v njem občudovali bolj: vztrajnega učenca ali nedosežnega učitelja. Učenec in učitelj — v enem in drugem nam more biti vzor. nam in onim. ki pridejo za nami. Ulehlovo ime ne izgine iz zgodo- vine češkega šolstva, kakor ne bo iz zgodovine svetovne pedagogike črtano nikdar ime drugega velikega sina Moravske. Komenskega. Ulehla se je takoj v začetku svojega književnega delovanja boril proti Her-bartu in mnogo pripomogel, da se je to malikovalstvo med češkimi učitelji zatrlo. Pokazal je svojim bratom drugega velikana. Herberta Spencera, čigar važnejše spise je prevedel na češki jezik. Pisal je za razne pedagoške liste kakor za »Pe-dagogij«. »Češko Šolo«, »Učiteljske No-vine«. »Pedagoške Razglede«. »Šolo in Življenje«. »Komenskega«. in »Učitelja«. Svoje razstresene članke je zbral v div-nem delu »Pedagoški Listi«. Nekateri teh biserov so znani v prevodu tudi slovenskim učiteljem. Najvažnejši spis mu je »Vzgoja z ozirom na evolucijo in kulturne boje«. Napisal je še »Zgodovino matematike», »Infinitezimalni račun«, »Štivo o prirodi«. brošuro »O dolžnostih inteli- gence napram šoli« in prevedel Blach-vellovo knjigo o seksualni vzgoji »Nasveti staršem«. Tudi pedagoška revija »Zbornik« je bilo njegovo delo; urejal jo je ves čas. dokler ni poln samozatajevanja privolil. da se spoji s »Ped. Razgledi«. Razentega je sestavil nekoliko šolskih knjig, ureja spise, ki jih izdaja »Ded-ščina Komenskega«, nastopa kot govornik na zborovanjih in predavanjih, sploh ga najdeš povsod, kjerkoli gre za šok», napredek in narodnost. Želimo iz vsega srca. da ljubljenec moravskega in češkega I učiteljstva deluje še mnogo let v zdravju in čilosti za dobrobit češkega naroda, naj mu je pot odslej posuta z rožami in cvetkami, med katerimi ne bodeta usahnili hvaležnost češkega učitelja do svojega voditelja, in ljubezen vseh. ki ga imenujejo svojega duševnega očeta. — Sprejmi v venec Svoie slave, slavljenče. tudi ta list, ki Ti ga poklanja v imenu slovenskih učitelje;« • Tvoj prijatelj K. P. • meseca nakaže plača poročenih učiteljic. Namesto četrtega odstavka pride: Cim je neomožena učiteljica vpokojena, ji ostane pokojnina neomožene učiteljice tudi če se potem omoži. Peti odstavek ostane, premeniti je le v toliko: ... ki naznani izstop iz učiteljske službe vsled zakona... Če bo kaka tovarišica zaradi tega načrta huda name, ji ne vzamem za zlo, kakor tudi se ne ujezim, če mi kdo poreče, da sem svetozakonski koroški ali kranjski reproducent. Jos. Valentič. Ureditev zakonskih načrtov. obravnavanih na zborovanjih »Slov. učit društva v Istri.« V boljše umevanje imenujemo zakonske načrte po odsekih, ki so sestavili do-tični načrt: kraški = K. breški = B in šavrinski = Š. Samostojni zakonski načrt tov. Urbančiča imenujmo pa U. Načrti, so priobčeni v našem »Tovarišu«. in sicer: B v 25. št. iz 1. 1909., U v 10. št. iz 1. 1910., S v 16. št. iz 1. 1910. in K v 17. št. iz 1. 1910. 1. Kraški načrt. Ta pretresuje dež. zakon z dne 30. marca 1870, št. 20. Predlagani § 1. K odpade in ostane v veljavi § 1. obstoječega zakona, kar predlaga tudi načrt U. Obstoječi § 2. ostane v veljavi, kar predlaga tudi K in U. Obstoječi § 3. se uredi v zmislu načrta U. Predlagani § 4. K odpade. Pač pa je ta paragraf nadomestiti v zakonu z dne 5. junija 1908, št. 27., s § 4. načrta U. Predlagani § 5. ostane pa načrtu K. Obstoječi § 6. ostane v veljavi, kar predlaga tudi K in U. Obstoječi § 7. naj se glasi po načrtu U Obstoječi § 8. odpade po načrtu U. Obstoječi § 9. naj se glasi po načrtu U Obstoječi § 10. in 11. ostane v veljavi kar predlaga tudi načrt U. Obstoječi § 12. odpade po načrtu U. Obstoječi § 13., 14.. 15., 16. in 17. se nadomeste v zmislu načrta U. Obstoječi § 18. ostane v veljavi z dodatkom načrta U.. Obstoječi § 19. naj se glasi po načrtu U. Obstoječi § 20. ostane v veljavi nespremenjen. a dodati inu je še predlog U. 2. Šavrinski načrt. Ta pretresuje zakon z dne 3. novembra 1874. št. 29. Predlagani § 1. ostane neizpremenjen po načrtu Š; le zadnji odstavek naj se glasi drugače. Predlagani § 2., 3. in 4. ostanejo neiz- premenjeni po načrtu Š. Predlagani § 5. naj v tem načrtu odpade in naj se ga priklopi v današnji kraški načrt k § 7. Obstoječi § 6.. 7. in 8. ostanejo neiz-premenjeni, kar predlaga tudi načrt Š. Predlagani § 9. ostane pa načrtu Š. Predlagani § 10. ostane po načrtu Š, (vendar bi bilo potrebno še »potipati« z ozirom na zadnji odstavek predlaganega § 1. Š). Predlagani §11. ostane po načrtu S, (vendar bi bilo boljše reči: »koroški« namesto: »krajni« — pardon! — »kranjski«). Predlagani § 12. ostane po načrtu Š. Obstoječi § 13.-18. odpadejo, kar predlaga deloma tudi Š. Predlagani § 19. ostane po načrtu Š. Obstoječi § 20.-25. ostanejo v veljavi, kar predlaga tudi načrt Š. (Torej ostanejo v veljavi le §§. 6., 7., 8., 20.. 21.. 22., 23., 24. in 25. zakona z dne 3. novembra 1874. št. 29. Vsi drugi paragrafi odpadejo, na njih mesto se uvrste predlagani paragrafi po načrtu Š. Zaradi teh sprejetih točk je treba § 5. zakona z dne 5. 6. št. 29. izpopolniti tako^ da pridejo v poštev v § 1. načr. Š omenj. točke a. c. d, e, f in g. kakor tudi točka h. oziroma zadnji odstavek § 1. Š. Iz § 8. dež. zakona z dne 5. junija 1908. št. 32. pa je brisati zadnji stavek. Ako se noče popravljati zakona z 'dne 5. junija 1908. št. 29. in št. 32, pa je j treba omeniti na koncu tega načrta (Š), da se z nastopom razglasitve razveljavljajo vsa drugačna določila dež. zakonov z dne 5. junija 1908. št. 29 in št. 32. Enaka opazka veljaj tudi za ostala dva načrta. 3. Breški načrt. Ta pretresuje zakon z dne 27. julija 1875, št. 18. V tem načrtu je omeniti, da se pre minjajo tudi § 9.. 10. in 21. obstoječega zakona in to v zmislu, § 1. načrta Š. V § 5. dež. zakona z dne 5. jun. 1908 št. 29. je sprejeti tudi stroške za komi-sionalne oglede vsled § 7. načrta U, ozir vsled § 5. načrta Š. V isti dež. zakon je pod a) tudi določiti stroške za suplenta v zmislu § 31. načrta B in stroške za diete v zmislu § 38, črke b, e in f načrta B. Toliko o ureditvi že obravnavanih zakonskih načrtov. Zapisnikov zborovanj, na katerih se je pretresovalo imenovane načrte, nimamo pri rokah. Ob sestavi teh načrtov na čisto se bo torej ozirati na eventualne izpremembe, ki so se sprejele na zborovanju. Zaradi baje sprejetega predloga na enem naših zborovanj, da naj se neopravičene zamude pošiljajo naravnost na c kr. okr. š. svet in da naj se krajnim šol-sikm svetom odvzame pravica sestavljati terno in predlagati prosilce v stalno na meščenje. bo treba na prihodnjem občnem zborovanju izvoliti odseke, ki bi sestavil — ako se omenjeni sklep ne prekliče — tozadevne načrte, a pri tem pazil, da ne pridejo novi načrti v navzkrižje s sedanjimi načrti in veljavnimi zakoni — oziroma da se istodobno omeni, katere točke enega ali drugega načrta, enega ali drugega zakona je treba premeniti. Priobčujemo to v svrho. da se tovariši do prihodnjega občnega zborovanja pripravijo staviti eventualne opazke, ker ne jamčimo, da nismo prezrli nobene točke kakega zakona ali načrta, ki bi jo zaradi teh načrtov bilo premeniti, ozir. omeniti. Za izbrani odsek: Jos. Valentič. Tržaško slovensko ljudsko šolstvo v okolici. (Po uradni statistiki za šolsko leto 1910.—11.) Uradni statistični podatki o tržaškem ljudskem šolstvu za minulo šolsko leto 1910.—11. so po precejšnji zamudi, dasi pomanjkljivi in nepregledni vendarle izšli v tisku. Iz njih posnamem brez fraz in običnega komentarja sledeče številke, ki jih šolskemu odseku »Tržaškega učiteljskega društva priporočam v nadaljno raz-mišljevanje. Šole. V tržaški okolici je bilo lani štirinajst ljudskih šol, od teh deset slovenskih in štiri italijanske. Te šole so bile nastanjene v enajstih šolskih poslopjih. Dve slovenski in dve italijanski šoji sta imeli lani še skupno vodstvo, ki se še tekom tega leta definitivno loči po učnem jeziku. Pouk se je delil leta 1910.-11. v 96 razredih (proti 92 razredom v letu 1909.—10.). Prirasli so tedaj štirje razredi in sicer trije italijanskim ljudskim šolam in samo eden slovenskim. V te razrede je bilo vpisanih skupno 5344 otrok, t. j. 2686 učencev in 2658 učenk, od katerih je pohajalo 3962 slovenske šole (proti 3790 v šolskem letu 1909.—10.) in 1382 italijanske šole (proti 1172 v šolskem letu 1909,—10.). Ker slovenske okoliške ljudske šole štejejo 65 razredov, prihaja povprečno 61 učencev na slovenski razred. Italijanske okoliške ljudske šole štejejo 31 razredov, tedaj prihaja povprečno 44 učencev na italijanski razred. Srečni naši italijanski tovariši! Mimogrede rečeno se je početkom letošnjega šolskega leta po tukajšnjih italijanskih časopisih delala velika reklama za italijanske okoliške šole z ozirom na to, da ita-ijanski razredi ne trpe vsled prenapol-njenja. Koliko je to zaleglo, bomo videli ob letu- Učlteljstvo. Poučevalo je na teh šolah v letu 1910.—11. skupno 105 učnih oseb (proti 95 v letu 1909.—10) in sicer 59 ženskih in 47 moških. Po notranjem ustroju je bilo devet slovenskih petrazrednic in ena slovenska dvorazrednica ter tri italijanske petraz-rednice in ena italijanska štirirazrednica. Napredek. Poglejmo napredek slovenskih okoliških šol. Priraslo je v letu 1910.-11. 172 vpisanih učencev; poglejmo oni italijanskih okoliških šol, priraslo je 210 vpisanih učencev — tedaj absolutno in relativno mnogo več. Vzroki. Ne bom jih našteval .vdesetič. Nekaj napredovanje italijanskega življa v okolico, nekaj malomarnost in lahkomiselnost našega življa, in še marsikaj drugega... Posebno pazno oko obračamo v spodnjo okolico. Lansko šolsko štetje ni ravno brezupno. Od 3962 učencev v tržaške slovenske ljudske šole vpisanih je pose-čalo šole gorenje okolice v letu 1910.—11. natanko 1793 one spodnje pa 2169. Slovenske šole v spodnji okolici zadnja leta sploh niso imela nobenega (ali pa neznaten) prirastka. Če ne dežuje, pa vsaj kap lja! Letos je nekoliko bolje. Razpredelba. Sledeča razpredelba spodnjeokoliških predmestnih) slovenskih in italijanskih ljudskih šol v šolskih letih 1909.-10. in J 910.'—11, naj pokaže napredovanje, oziroma nazadovanje naših slovenskih okoliških šol: Skupno število učencev, vpisanih v ljudske šole trž. spodnje okolice je bilo: v slov. šole: v ital. šole 1. 1909-10 2071 1172 1. 1910-11 2169 (+98) 1382 (+210) Napredek slovenskih spodnjeokoliških ljud. šol je tedaj očividen, dasi ni v nika-kem razmerju z neobičnim napredkom ital. ljud. šol v spodnji okolici. Jasnejši pogled na šibke točke vdobimo pa potom sledeče razdelbe: Vpisanih je bilo v spodnjeokoliške ljud. šole: slov. ital. 1.09-10 1.10-11 1.09-10 1.10-11 Skedenj 628 713 352 380 Rojan 505 483 361 451 Sv. Ivan 584 581 262 354 Barko vi je 354 392 197 188 Stalno napredujeta tedaj le slov. lj. šola v Skednju (največja ljud. šola v okolici in ona v Barkovljah; stalno nazadujeta pa že leta sem slov. ljud. šoli v Ro-janu in sv. Ivanu, ki je nekoč štela je nad 600 učencev. Ital. lj. šole kažejo povsodi napredek izvzemši Barkovlje. Komentarja, kakor že rečeno, danes ne pišem k tem številkam; bodo naj one predmet resnega razmišljevanja šolskega odseka našega učit. društva ter tudi drugih merodajnih društev. F. Pl. Štajerske razmere. Leta in leta se bojuje štajersko učiteljstvo za zboljšanje gmotnega položaja. Kot bojno sredstvo za to opravičeno zahtevo si je stavilo učiteljstvo geslo: »V delu je naš spas!« V zadnjem času se spet vrše v raznih okrajih društvena zborovanja. Ker so pad-i z odgodenjem štajerskega deželnega zbora upi učiteljstva, išče to zopet nova pota za dosego svojih ciljev. Povsod se naglaša delo, delo in spet delo. Seveda se pri tem misli na delo učiteljstva v šoli in izven šole, kot se je to sedaj vršilo. Na zborovanju učiteljskega društva za celjski okraj pa se je še poleg tega priporočalo, da naj se bede nikakor ne vlači v javnost. S tem se menda hoče reči: Učitelji, skrivajte, da ste ubožni in lačni. To smo delali že leta in leta. Delali smo v šoli do svojih skrajnih moči, izven šole po raznih društvih smo se ubijali, zraven pa stradali, samo da smo se stanu primerno oblačili, plačevali prispevke v dobrodelne namene itd. Tako naj delamo še sedaj? Ne, tako ne več! — Izpolnjevali bomo svoje dolžnosti v šoli, delali tudi po svojih močeh izven šole, a denarja za dobrodelne namene in za različna društva ne bomo več dajali, ker ga lačnim od ust trgamo in tudi bede ne bomo več skrivali na čast štajerski deželi. Naj vidi ljudstvo, razloček med delom in plačo! Saj se zgodi pogosto, da reče celo kak omikanec: »Bežite, bežite, saj ni tako hudo, Vi pač hočete zvišanje plač.« Da, ti sodijo po zunanjosti, ne vedo pa, da je ta zunanjost pristradana, ne hodijo gledat na naše mize, ne vidijo v naš prazen želodec, ne čutijo slabosti naših živcev. Še bolj pa je preprosto kmetiško ljudstvo prepričano o dobrih plačah; saj ono sodi gmoten položaj učiteljstva po učiteljevi suknji in učiteljičinem klobuku, vrhutega je pa še nahujskano po klerikalnih časopisih proti učiteljstvu, in tako je skoro vsa javnost od analfabeta do najvišjega doktorja prepričana o dobrih ali vsaj povoljnih učiteljskih plačah. Merodajne osebe nas poslušajo z nasmeškom na licu in kažejo dobro voljo, v resnici pa ne storijo nič ter si mislijo: »Da le delaš, boš se že potolažil, saj imaš idealno delo za svoje bojno sredstvo, po kakem bolj radikalnem sredstvu pa itak ne posežeš. Za take reči pa je naša koža že dolgo in dovolj debela.« Slovensko učiteljstvo pa mora sedaj ko so naši nemški tovariši pričeli precej radikalno akcijo, ko se oni ne sramujejo pokazati, da nimajo več časa in denarja za delo izven šole, tudi nekaj storiti, ne pa vedno peti staro pesem: delo, delo in spet delo, zraven pa še zakrivati revščino. To se nam zdi nekako malodušno, da ne rečemo kaj drugega. Pri tem se nekateri boje, da bi trpelo učiteljstvo na ugledu. Temu ni tako! Na ugledu si človek škoduje, če stori ali zakrivi kaj sam z namenom in prostovoljno. Tega pa, da sem poleg svojega truda ubog učitelj, nisem zakrivil sam. Uboštva se sramujejo samo lenuhi, ki se zavedajo svoje krivde. Lenuhi naj u-boštvo zakrivajo, vestnim učiteljem pa tega ni treba, ker so si v svesti, da jim je delodajalec — dežela — odtrgal zaslužek. S tem, da nastopimo tudi na zunanje tako kakor smo v resnici, bomo tudi ljudstvo prepričali, da lažejo tisti, ki govore in pišejo o sijajnih učiteljskih plačah. Tisti pa, ki mislijo, da bo učteljstvo po dosedanjem res idealnem načinu doseglo času primerno povišanje plač, se pa motijo. Le poglejmo zgodovino zadnjih desetletij, kako so različne stranke in stanovi dosegli svoje upravičene zahteve. Niso jih dosegli z resolucijami, prošnjami in zahtevami — ker za take reči je svet dandanes gluh — dosegli so jih z dejanji, v največjih slučajih s štrajki in v mnogih slučajih s krvavimi žrtvami. Žalostno je. pa resnično. Kri mora teči potem pa gre! Učiteljstvu seveda ne priporočamo, da bi šlo razbijati šipe in s pestjo začelo prepriča-vati javnost in vlado o upravičenosti svojih zahtev, vendar pa bi lahko našlo kako bolj radikalno sredstvo. N. pr. Zakaj se mlajše učiteljstvo ne oblači tako kakor mu dovoljuje plača? Zakaj ne bi vložili taki učitelji, ki nimajo nobenega postranskega zaslužka, prošnje, da se jim izpregleda § 126. ter dovoli, da gredo v počitnicah delat v rudo-kope itd., da si prislužijo denar za obleko, da je ne bo treba jemati na up? Če se dežela in država ne bo tega sramovala, se tudi učiteljem ni treba, saj delo in uboštvo ni sramota. V jami bodejo zaslužki 3 do 4 K, v šoli pa zaslužijo 2 K 33 vin. Mlajše učiteljstvo mora poseči po bolj radikalnih sredstvih. Zatorej svetujemo: 1. Izpolnjuj svoje dolžnosti v šoli in izven šole strogo natančno. 2. Glej, da bo tvoj značaj neomade-ževan, da boš vzor v vsem in povsod. 3. Svoje bede ne zakrivaj, ker je nisi zakrivil sam. Mlad učitelj. Nekáj misli o sedanjosti in prihodnjosti učiteljskega stanu. Najmlajšim tovarišem napisal Janko ŽI-rovnlk. Žalostno je pa, da večina ljudi še ne vidi te resnice. Posebno preprostim lju- dem navadno ni do tega. da bi svoje otroke dobro izredili. nego komaj čakajo, da svoje otroke, četudi slabo ali nič poučene, priprežejo k svojemu delu — k svojemu trpljenju, dasi vidijo lahko vsak dan. da dobro izrejen in izšolan kmet v polovici dneva toliko stori, nego njegov zanemarjen sosed v celem dnevu. Vrhu tega pa ta res v potu svojega obraza služi vsakdanji kruhek, medtem ko oni dela z neko posebno lahkoto in lahko bi rekli, eleganco. To so pač stvari, ki jih potrjuje vsakdanja izkušnja. Treba je torej tu ljudem pri vsaki priliki odpirati oči in gotovo se jim bodo konečno odprle. Učitelji pa moramo biti idealni, če se tudi svet valja v materialnosti, in nikdar nam ne bo žal truda, ki smo ga žrtvovali za svoj narod — za človeštvo. Saj pridejo časi in še prav kmalu, ko bodo uvideli potrebo vzgojnega dela in vse bolj uva-ževali naš stan ter ga izkušali povzdigniti še na višjo stopnjo, nego je danes, ker če kateri stan. mora biti vsestransko temeljito pripravljen in podkovan za svoje delo. tedaj je to gotovo naš učiteljski stan. Mi sami že čutimo, da čas od nas več zahteva, kakor pa moremo dati na podlagi svojih dosedanjih študij. Spoznali bodo pa tudi to tisti, ki imajo usodo narodov v rokah. Poskrbeli bodo torej, da bo naš stan začel vstajati in se izpopolnjevati do tiste stopnje, ko bo narodu lahko s svojim delom jamčil zdrav in vesel napredek. Videli bodo n. pr.. da se Lahi uče zidati in da jih mi ne vprašamo, koliko jezikov govore, nego kako zidajo. Pri nas imamo pa še vedno tisto zastarelo naziranje, da mora vsakdo nemški znati, kdor hoče kaj biti. Posledica je pa ta: Lahi se uče zidati in imajo pri nas po 4 do 6 K na dan, naši se pa uče nemščine in imajo na dan po 1 K ali 1.40 K. ko za tistimi nemščine in slovenščine neveščimi Lahi nosijo malto po odrih. Zato bo pri nas treba skrbeti v pravih krajih za primerne strokovne šole, in pa dovoliti, da se smejo le nadarjeni učenci, pa še ti le prostovoljno — učiti drugih jezikov, a to še le tedaj, ko bodo svoj ma-terni jezik že imeli dobro v oblasti. Videli bodo. da naš kmet ne more naprej, ker po stari šegi še preganja ovcam garje in s konjederkami zdravi in pokončava svojo živino. Dali mu bodo torej nadaljevalnih kmetijskih šol. kjer se bodo talentirani kmetiški sinovi priučili umnemu izkoriščanju matere zemlje, ter bodo vedeli s pridobljenimi vrednotami umno gospodariti. Kdor pa nima za učenje daru in veselja. bo pa cepil drva in pasel krave. Saj morajo tudi taki biti, kakor je rekel tisti kmet, ki so ga silili, naj da svojega sina za »gospoda« študirat. Jaz gospod, ti gospod — kdo bo pa pasel krave?! Poučen kmetovalec bo pa svojo grudo obdeloval tudi z vse drugim veseljem, ker mu bo obilo poplačevala njegov trud. S tem bo pa nanjo tudi bolj navezan in ne bo silil v mesto ali celo v Ameriko za dvomljivo srečo. •— Saj se na deželi tudi dobro živi. ali pa še lepše nego v mestu. K vsemu temu bodo pa morali priti za dekleta tudi dobre gospodinjske šole. ker le dobra gospodinja hiši tri ogle podpira, slaba pa še četrtega podere. Slabe gospodinje so veliko krive slabih časov. To iz-kušamo na deželi, a tudi v mestih. Mi lahko vsak dan vidimo, da je najlepše in najbolje delo prave ženske, ako s pravim razumom in čutečim srcem vlada svoje hiševanje. Kjer tega ni, tam propada rod duševno in telesno. Iz hiš, kjer gospodinijo nespretne in sirove ženske, beže možje in otroci ter si iščejo razvedrila. kjerkoli morejo, četudi v zabavah, ki zamore dušo in telo. Nečedne ženske pristudijo možu dom. slabe kuharice pa spridijo želodce vsej družini ter naravnost pode svoje može v gostilno. Res je, da vse ženske ne morejo biti gospodinje in si torej nekatere morajo iskati samostojnega kruha. Res je pa tudi, da je temu večina teh sama kriva, ker nimajo jasnega Pojma o pravem ženskem poklicu. Zato je pa treba s te strani ženstvo že z mladega navajati in poučevati. Seveda velja za ženske, kakor smo rekli za "loške: katera se ne da poučiti in primerno odgojiti. naj pa ostane pri butarah; saj so tudi take potrebne. A dobro izgojena in poučena naj pa tudi ne seda v vsak tr- njev grm, nego naj rajša prosta družinskih skrbi živi zase. Reči pa moram, da se za ženstvo glede odgoje in pouka za družinsko življenje stori veliko premalo in se le pre-rado dela za nje od strehe dol. namesto od temelja gor. Nemci in Čehi imajo že vse polno meščanskih šol, kjer dobivajo njihovi otroci imenitno podlago za vsakovrstne strokovne šole. bodisi kmetijske, obrtne, trgovske ali gospodinjske. Zato pa često-krat vidimo, da pri nas večje trgovine, obrti ali sploh druga podjetja vodijo ljudje, ki so prišli k nam s Češkega ali Nemškega. Zato pa Nemci med nami širijo svoje posestno stanje na vse štiri vetrove, dasi nimajo toliko talenta, kakor ga imamo mi. Iz lastne izkušnje lahko trdim, da je naš narod toliko nadarjen, da bi se z odličnim uspehom uveljavljal na vseh mejah, ako bi imel potrebnih in primernih šol. Zato pa tudi rečem, da tisti ni prijatelj našega naroda, kdor mu ne privošči takih šol. Do tega spoznanja bo narod še tudi sam prišel, če ne danes, pa jutri, toda gotovo, ker je toliko žilav, da se bo vzdržal vkljub vsem neugodnim okolnostim. To je dokazal s tem. da je srečno prebil stoletja sužnosti in se je v zadnjih 40. letih več razvil, nego prej več stoletij. Zato bo pa tudi prav kmalu dospel do tega, da bo zahteval šol, da bo zahteval izobrazbe za svoje nadarjene sinove in hčere. In tudi dobil jih bo prav gotovo, ker bo njegova zahteva naravna in se naravnemu razvoju ne bo mogla ustavljati niti nobena politika. Takrat bo pa narod potreboval sposobnih učiteljev, ki mu bodo učili in od-gojevali zarod, da se bo mogel tem lažje uveljaviti v svetovni tekmi. Ako še danes to ni na dnevnem redu, bo pa že lahko jutri. Zato se pa vam mladim idealistom, ki se iz veselja do stanu pripravljate na sveti poklic pionirjev ljudske izobrazbe, odpira široko in rodovitno polje za vaše delovanje; kolikor bolj razumno ga boste obdelovali, toliko več bo donašalo sadu narodu in vam. Prodrlo bo tudi spoznanje, da mora biti svet vsem pravičen in da ne pozna več ubogih tlačanov. Človeška družba ima toliko, da lahko pošteno plača vsako delo. ki je njej v korist; saj smotreno in vestno delo vedno ustvarja vrednote, ki dvigajo človeštvo. Kakršno delo. tako plačilo. Vsak pošten delavec je vreden tudi poštenega plačila. Ako tega ne vidijo ali nočejo videti posamezniki, bo pa to morala videti vsa človeška družba, to je država, ter plačilo urediti po delu. Potem se bodo mogli pritoževati le tisti, ki jim delo ne diši. Delo pa mora rednega človeka dobro živiti in mu biti obenem najlepša zabava. Zato se bodete pa vi lahko s polno močjo posvetili svojemu stanu in bodete tudi res lahko dokazali visoke cilje, ako bodete dobro pripravljeni. Glejte torej, da bodete v vseh panogah svojega poklica dobro podkovani. Ustvarite si trden temelj, na katerem si bo eden zidal cerkev, drugi narodni dom, tretji preprost hram. Hočem reči: Na temelju. ki ga dobite v šoli. se smotreno razvijajte vsak po svoje, kakor komu veli srce. Eden bo postal tak strokovnjak n. pr. v pedagogiki, da bodo na njegovo besedo lahko stavili gradove, drugi bo me-rodajen metodik, tretji priznan strokovnjak v zadružništvu, četrti v narodnem gospodarstvu, peti v godbi, šesti v tej, sedmi pa oni panogi. Vsak izmed vas bodi cel mož — najprvo kot učitelj, potem pa še tudi v svoji posebni stroki. S tem si bodete dobili ugled pri izobražencih in pri preprostem narodu, saj je ugled nujno potreben, ako hočemo svoje delo med narodom uveljaviti ter spraviti njegov razvoj v pravi tir. Ko pa. bo .to videl. da je učitelj res pravi, nesebični prijatelj njegov, ki mu njegov mladi zarod vodi do kruha, ter mu daje zagotovilo bolših časov, ko bo torej videl, da mu je ravno učitelj najprvi in najbolj potreben, potem je pa zmaga vaša in zmaga narodova. Poudarjati moram, da niti splošna, niti strokovna izobrazba sama na sebi ne zadostuje, da bi človek dosegel z njima zadovoljno in srečno življenje. Poznam jako učene ljudi in priznane strokovnjake, ki se precej nerodno obračajo v vsakdanjem družabnem življenju in so pri vsi svoji učenosti jako nesrečni ter imajo občutek, da se jim smeja ves svet. Izpričevala so sicer potrebna, in dobra izpričevala odpro veliko duri. a ne narede — moža. Tu je treba še vse kaj drugega. K zadovoljnemu življenju je treba najprej gotovega takta. Potem pa mora biti človek korekten v izpolnjevanju dolžnosti svojega stanu, korekten v občevanju s svojim bližnjim in sploh korekten v svojem privatnem in javnem nastopanju. Kdor ni korekten v svojem privatnem življenju, na tega se ne moremo zanašati, da bo boljši v javnem. Korekten človek šele more računati na to. da mu svet ne bo mogel do živega, četudi preži na njegove slabosti, kakor mačka na miš. Svet je že tak. Ako danes dam 100 K za reveže, ne bom žel zato nikjer odkrite zahvale. Rekli bodo: Prava reč; ako bi jih ne bil imel, bi jih pa dal ne bil. In eden pred drugim bodo prikrivali mojo dobroto. — Ako pa grem pri dnevu iz gostilne toliko naboden, da se mi to pozna na hoji, tedaj bo v par dneh govorila vsa občina, da sem se ga bil nabral. Ljudje se pač rajši vesele napak svojega bližnjega, nego njegovih vrlin, zato da bi sebe bolj povzdignili ali pa saj nekoliko prikrili svoje napake s tujimi grehi. To je treba imeti vedno pred očmi! Mi. ki živimo in delamo danes med narodom, le predobro čutimo v sebi tisto pomanjkljivost, da smo morali biti vse, a nikjer popolni. Morali smo biti učitelji, pevovodje. deklamatorji. aranžerji. režiserji, poeti, nabiratelji narodnih pesmi, zadružniki, kmetovalci, vrtnarji itd. itd. A človek, ki se bavi z vsemi deli, ne more biti v vseh strokovnjak; to presega njegove moči. Seveda je bilo to v naši dobi. v dobi narodovega probujenja in vstajenja potrebno in celo dobro, ker strokovnjakov ni bilo skoraj nič in so bili torej jako dragi. A dandanes je pa teh vedno več in še prav podrobnih, ker so potrebni. Zato pa: Ko se bo svet.zavedal, da le dobra vzgoja in resen pouk daje človeku poroštvo za kolikortoliko srečno življenje, tedaj bo iskal tudi pouka o tem pri pravih strokovnjakih ter jih bo zato tudi dobro plačeval, kakor plačujejo že danes advokate za pravde, inženirje za stavbe, duhovnike za pogrebe itd. itd. Na to se torej skrbno pripravljajte! Ze zdaj skrbno obdelajte svoje grede in sejte vanje dobro — zdravo seme. ko vam cvete zorna pomlad, da bo lepo vzklilo in raslo in dozorevalo v poletju ter vam rodilo jeseni obik) tečnega sadu vam v veselje, narodu v ponos in korist. Delo vam bodi torej najlepša zabava, delo za domovino vam bodi najbolj sveto! Na zdar! Iz naše organizacije. Kranjsko. Slovensko deželno učiteljsko društvo priredi v soboto, dne 20. t. m. ob osmih zvečer v Narodnem domu letošnji tretji sestanek z učiteljiščniki. Predaval bode nadučitelj Anton Likozar o temi: »Učitelj čebelar.« Učitelji, ki bodo delali te dni izpit učne usposobljenosti, dobro došli! Slov. kočevsko učit. društvo je po že naznanjenem vzporedu zborovalo dne 21. marca v Ribnici. Zborovanja sta se udeležili dve tretjini društvenikov, kar je z ozirom na precej neugodne krajevne razmere dovolj ugodno. — Predsednik tov. Štefančič se v svojem nagovoru z bridkostjo spominja ponesrečene akcije o našem gmotnem položaju v državnem zboru, obsodi prijateljsko - hinavske dr-žavnozborske stranke ter izreče bojazen, da tudi v državnem zboru dovoljene dra-ginjške 'doklade morda ne bo — zaradi znane »previdnosti« ;— ta ali oni član društev »Zaveze« deležen. Prosi, naj se mu vsak tak slučaj naznani. češ, da je treba čitajoče občinstvo obveščati, kako se z nami postopa. — Nadalje se s toplimi besedami spominja bivšega predsednika, upokojenega tovariša Tomšiča, in bivšega tajnika Zupančiča, sedaj naduči-telja v Prečni. Želi jima vso srečo, ako se učiteljsko napredno srce v današnjih razmerah sploh more kdaj srečno čutiti. Omenja tudi nemile usode, ki je 25. julija 1. 1. zadela tovarišico Pišlerjevo, ki jo je pri kopanju odnesel val Kolpe. Bila je zavedna in zvesta članica našega društva. Predsednik prosi navzoče, da se v znak žalosti dvignejo s sedežev. — Nato pre-srčno pozdravi vse udeležence, posebno nove člane. tov. Verbičevo iz Sodražice in tov. Trosta in Jakliča iz Dolenje vasi, nakar otvori zborovanje. Prva točka dnevnega reda je bilo predavanje tov. K. Finka »O važnosti risanja in o metodi modernega risarskega pouka v okviru novih učnih načrtov.« K sklepu svojega predavanja pokaže še nekaj risb učencev svojega razreda, ki ga poučuje po novi učni metodi. K debati se oglasijo tov. Verbič, Grčar in Fink. Predsednik se zahvali predavatelju za skrbno sestavljeni referat. — Preds. tov. Štefančič poroča nato o preosnovi zavezinih pravil in stavi razne izpremi-njevalne predloge. Pri debati predlagata tudi tov. Verbič in Grčar nekatere izpre-membe. — K tretji točki predlaga predsednik, da naj društvo gmotno podpre dva člana, k[ bi se udeležila počitniškega tečaja Slov. Šol. Matice. Plača naj se jima vpisnina in voznina v znesku po 30 K, zato pa bi se naj zavezala, da prevzameta vsak po eno poročilo za društvena zborovanja. Sprejeto.* — Za obisk tečaja se oglasita in potrdita tov. Grčar in Fink. — Končno se določi prihodnje zborovanje na dan 16. jun., a ker je tega dne zborujoči stalni odbor določil uradno konferenco, na dan 22. junija, bo zborovanje 2. junija, v slučaju neugodnega vremena pa 9. junija in sicer v Loškem potoku. K sklepu omeni tov. Wiegele krivico, ki se je zgodila tov. Štefančiču pri zadnjem imenovanju in predlaga, da se mu izreče popolna zaupnica, kar se z viharnim odobravanjem sklene. Tov. Štefančič se ginjen vsem toplo zahvali in sklene svojo zahvalo s Cankarjevim rekom: Človek je nesrečen le. če misli na svojo nesrečo. * Toplo priporočamo enake sklepe vsem učiteljskim društvom! Uredn. Štajersko. Šaleško učiteljsko društvo je zborovalo v četrtek, dne 28. sušca. v Velenju še ob precejšnji udeležbi društvenikov. navzočih je bilo 20 udov. Gdč. tovarišica Slavka Cinkova se je opravičila, drugi člani najbrž niso smatrali za vredno, da bi opravičili svojo odsotnost. Predsednik tov. Koropec pozdravi navzoče, osobito pa prisotne goste gdč. Rizo Fisterjevo iz Šoštanja, gdč. tovarišico Vranjekovo, iz Št. IIja. tovariša Čer-neta iz Griž ter dva jurista, gosp. Skazo in gosp. Gruberja iz Velenja. Predsednik konstatira sklepčnost zborovanja ter preide na dnevni red. Zadnji zapisnik se prečita in odobri. Vzeli so se na znanje razni dopisi; omenim le dopis »Zaveze avstr. jugoslov. učit. društev v Ljubljani« glede tiska novih tiskovin tudi za kronovine izven Kranjske ter dopis iste Zaveze glede volitve delegatov za letošnjo Lehrerbundovo glavno zborovanje v Ptuju. Med slučajnostmi opozori tov. predsednik na nekatere napake pri predložitvi računov, oziroma proračunov kraj. šolskih svetov ter seznamka šoloobveznih učencev za poletno oproščenje. Tov. černej iz Griž je nato predaval o namenu in pomenu »Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge v Celju.« Razjasnil je delovanje zadruge, poudarjal velik pomen za gospodarsko korist učitelj-stva in nas bodril k pristopu. Zadruga stoji na dobrih nogah in bo sčasoma ponos štajerskega slovenskega učiteljstva. — Predsednik je izrekel predavatelju iskreno zahvalo za njegovo poročilo, želel imenovani zadrugi mnogo uspehov ter izpodbujal z geslom: »Svoji k Svojim« tovariše k pristopu. Za delegata Lehrerbundovega glavnega zborovanja v Ptuju se je določil tov. Stopar. za namestnika tov. Pokeržnik. Nato sporoči tov. Černej kolegialne pozdrave od predsednika učit. društva za celjski okraj, tovariša Gradišnika, ki vljudno vabi naše društvo k skupnemu majniškemu izletu v Žalec. Z ozirom na to se določi za prihodnje zborovanje nedelja. dne 5. majnika, ki bo obenem letošnji majniški izlet in se vrši^ v prostorih novega šolskega poslopja v Žalcu. Na veselo snidenje! Konečno se tov. predsednik zaradi odhoda v Ljubljano poslovi za 3 mesece ter izroči svoje posle podpredsedniku. Zgoraj sem omenil, da se je vršilo zborovanje še ob precejšnji udeležbi društvenikov. Ti so bili in so vedno redni o-biskovalci društvenih zborovanj in majo res smsel za lastno stanovsko organizacijo. Drugi pa se prikažejo le malokdaj in par se jih blesti vedno s svojo odsotnostjo. Taka brezbrižnost pač ne zasluži drugega. nego da jo najstrožje obsojamo. — Naša stanovska zborovanja nam morajo postati naši stanovski prazniki, katerih se ne sme ogibati nihče iz naših vrst. zlasti pa se jih ne sme ogibati nihče zaradi morebitnih osebnih mrženj do kakega tovariša. oziroma tovarišice izogibati ali zaradi tega celo izstopiti iz društva. Tako mere ravnati le isti, ki ima ušesa, pa ne sliši, oči. pa ne vidi, da zahteva današnja nemirna doba več kot kdaj poprej združitve posameznih stanov; in kdor ne spozna, da je potrebno bolj kot kdaj, da se ravno učiteljstvo združi v boj proti so-vragom, ki preže na šolo. ta je slep ali pa — iz predsodkov noče tega spoznati. —ik. Književnost in umetnost Matica Slovenska javlja, da je knjige za 1911. leto še dobiti. Zlasti naj bi jih naročili tisti, ki majo le I. del romana »Brambovci«, ne pa II. dela. ki je izšel 1911. Vposlati je za garnituro 4 K. »Slovan« (mesečnik za književnost, umetnost in prosveto) je v svoji 5. številki priobčil pesmi P. Goloba, ki ugodno spominjajo refleksivne lirike Jenkove, poedi-ne pesmi B. Torasoviča (predvsemi znanega lirika), A. Gradnika itd. — V prozi se odlikuje črtica »Človek«; nje avtorica, ki se skriva za imenom »Kmetamarija«, obeta še mnogo. — Izmed člankov se nam zdi važen slovenski spis hrvaškega profesorja R. Koprinskega: »Gradivo za zgodovino Slovencev«. V tej številki se končuje vrsta »Narodnih pravljic«, ki jih je zadnji čas priobčeval »Slovan«. Ilustriral je vse pravljice Lj. Babič. Ilustracije presoja v posebnem članku prav pohvalno profesor Saša Šantel ter opozarja na lepe klišeje zagrebške »Dioničke tiskare«. — Listek ima poročila o slov. in hrvaških knjigah, o glasbi, gledališču itd. Politiški pregled. * Vladni komisar za Češko. V listu »Union« čitamo. da se v dobro poučenih krogih zatrjuje, da se bo tudi za Češko imenoval vladni komisar, in sicer v osebi višjega ministerialnega uradnka, ako se razbjejo pogajanja med Cehi in Nemci. * Nasiija na Hrvaškem. Kraljevi komisar Čuvaj se ne upa v Zagreb. Iz Budimpešte pošilja svojim policijskim organom svoje nasilne odredbe. Vsi veliki župani in župani mest. ki se niso zdeli zanesljivi, so odstavljeni in na njh mesto imenovani policijski komisarji. Zupan je samo še v Zagrebu. Kraljevi komisar namerava razpustiti ne samo politiška društva in stanovske organizacije, temveč tudi kulturna društva. Govori se celo o razpustu »Društva hrvaških književnikov« in »Matice Hrvatske«; zlasti poslednje. ker ima ta veliko imetje. Časopisje je vse konfiscirano. Zaradi drakonskih odredb glede trojne cenzure imajo druge izdaje po pet ur zamude. Popoldanski listi so izšli šele ponoči. Povsod vlada popolni mir, narod prenaša mirno vsa nasilja! Vsi listi se bavijo z nasilstvi na Hrvaškem. Tudi med nemškimi so taki. ki ostro obsojajo to novo protiustavno barbarsko početje Cuvajevo in Khuenovo v Hrvaški. * Bosanska deželna bramba. V zadnjih časih so se vršila pogajanja med vojnim ministrom Auffenbergom in obema domobranskima ministroma glede ustanovitve bosansko-hercegovskega domobranstva. Kakor se čuje, so prišli do sklepa ustanoviti dve domobranski poveljništvi po tri polke s tremi bataljoni. Napis na fesu naj se glasi: «Za cesarja, kralja in domovino". Povelja bodo hrvaška, oziroma srbska. Bosanski poslanci so mnenja, da pride ta zakonski predlog še letos pred delegacije. * Ženska volilna pravica na Kitajskem. Londonska „Times" poroča iz Nan-kinga, da je kitajska narodna skupščina sprejela resolucijo, s katero se ženstvu v načelu priznava volilna pravica, izvedba pa se odgodi na nedoločen čas. * Aktivna in pasivna volilna pravica za ženske na Švedskem. V državnem zboru v Stokholmu je predložila vlada zakonski načrt o politični volilni pravici žensk. Zakonski načrt namerava uvesti aktivno in pasivno volilno pravico za žene v enakem obsegu kakor jo imajo moški. Srednješolski vestnik. ** Pomaknjen v VII. plačilni razred. Profesor Alojzij Stockmair z goriške gimnazije je pomaknjen v VII. plačilni razred. ** Za učenje in proti učenju slovenščine. — Iz društva laških profesorjev in učiteljev je prišel glas, ki zahteva obvezen pouk slovenščine v laških srednjih šolah. U-temeljevali so potrebo slovenščine tako, da je Lahom znanje slovenščine potrebno, ako se hočejo uspešno boriti proti — Slovencem. Nato je nastala v raznih laških listih dolgovezna polemika za in proti. »Corriere« je največkrat proti učenju slovenščine! Polemika je včasih prav rezka. — Mi pravimo: Nič naj se ne uče slovenščine. Čemu naj jim bo ta barbarski jezik? — Naši mladeniči pa naj se le pridno uče la-ščine! _ in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkovsktf in sin v Huhipolcu na Češkem. Vzorci na Zeljo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu izgotovltl gosposke obleke. Učiteljski konvikt. »Društvo za zgradbo učiteljskegakonvikta« je založilo tele knjige: 1. A. Rapé: Mladini. I. zvezek. Cena lično v platno vezani ki1*"-' K 1.50, s pošto 16 h več. 2. J. Slapšak: Spisi Mišjškovega Julčka. I., II. in III. zvezek. Cena vsakemu teh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1.50, s pošto 16 h več. 3. Engelbert Gangl: Zbrani sipsi za mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov, ki sta oba lično vezana, je K 1.50, s pošto 16 h več. 4. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh zvezkov brez poštnine je 20 h. 5 Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 3. 6. Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 10 h. Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta. Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva! Vse te knjige se naročajo in kupujejo v »Učiteljski tiskarni« in v vsaki knjigotr-žnici. Darovi učit. konviktu. Hranilnica in posojlnica učiteljskega konvikta 100 K; Posojilnica v Črnomlju 25 K; g. Anton Gorše, gostilničar pri »Novem svetuj v Ljubljani 10 K; (Goršetovo gostilno toplo priporočamo p. i. učiteljstvu; izborna hrana, prav dobra pijača, cene nizke!) Rodoljubi iz Ljubljane in Belecerkve nabrali v Belicerkvi 2.50 K s pripomnjo: so pesmi kovali in prepevali. Rodoljubi nabrali, se mnogo smejali; konviktu in domu, ko ni še na krov?.-, konviktu ni v zlo; v Tovaršu zato denar se nabira in društvo podpira. Uradni razpisi učiteljskih služb. Št. 971 Irujik«. __ 1-1 Na šestrazredni ljudski Soli v Radežuh se razpisuje g tem učiteljska služba v stalno nameščenje za moike prosilce. Pravilno opremljene proenie ie predpisanim potom semkaj vladati do 3. maja 1912. V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno namešteni prosilci, morajo z državno-zdravniškim izpri-Sevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni z» šolsko službo. C. kr. okr. šolski svet v Krškem, dne 30. marca 1918. St. 1261. ~ Na petrazredni deški ljudski šoli v Ribnici m razpisuje v stalno nameSeenje učno mesto z omejitvijo sa moške prosile«. T kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilei morajo z državno-zdravniškim izpri-čevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 20. maja 1912. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 2. raal. travna 1912. St 544. štajersko. Defmitivne učiteljske službe na ljudskih šolah v polit, okraju Celje. Vranske, 6 razr., Braslovče, 5 razr, Slivnica, 4 razr., Gornjigrad, 4 razr. (vse II. kr. razr.,) Dol, 3 razr., (III. kr. razr.), povsod po eno mesto učitelja; Solčava, enorazr., I. kr. razr., mesto učitelja-šol-skega vodje. Pravilno opremljene prošnje do 1 B. maja 1912 na dotični krajni šol svet. Okrajni šolski svet Celje, dne 3. aprila 1912. in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu pravega :Francka: „s kavnim mlinčkom" Iz zagrebške tovarne. — Kakovost ..pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. dalmatinska, istrijanska in vipavska pošilja tvrdka Bohumil Ponka v Trstu. Pošiljatve v sodčkih od 50 litrov vise. Cene belega in črnega vina od 54 vinarjev za t lit. naprej. Izpis iz cenika: Vipavsko belo I.a.....54 vinarjev. Istrijansko belo najfinejše . . 56 Istrijansko črno I.a .... 56 „ Dalmatinsko belo najfinejše . 60 Dalmatinsko črno „ . 64 Opollo močno I.a .... 62 „ 1887—1912 — 1887—1912 Blagovolite pisati po vzorce! V. J. Havliček in brat Kopališče Podebrady (kralj. Češko) slavnoznanl izvozni dom, ustan. 1. 1887 priporoča občeznane in pripoznane kakovosti modno blago — zefire spomladanske in poletne novosti za 1912. Havličkove tkanine, kanafare, brisače, robce, namizne in kavine garniture, batiste pralne svile itd. Damaste, opreme za neveste. XXV. trgovsko leto. 1 zavoj 40 m okusno zbranih ostankov v velikosti do 8 m pošiljam za 18 K po povzetju franko. Od teh ne pošiljam vzorcev. Le pri nas najbolje. — Havličkova tkanina 1 kos 23 m za 12 K, 13-20 K, 14 50 K, 16 K,: 17 60 K, 20-40 K, 22-40 K. .....................................j Najugodnejši češki nakupni vir Sukna in modno blago za moške in ženske obleke priporoča firma Karel Kocian :: tvornica za sukno ;; v Humpolcu (Češka). Vzorci franko. Viktorija Sterniša AVGUST AGN0LA Ljubljana, Dunajska cesta 13 ——— poleg „Figovca" ——— priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalične poizkašnje. Prevzema vsakovrstna steklarska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. ::: H II J • JSIX Ljubljana Dusjaka eent* Šivalni stroji, kolesa in pisalni strcyL 3? Pletilni stroji. Grlčar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9 Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Konfekcija za dame in deklice. Solidno blago po čudovito nizkih cenah. == Ceniki zastonj in franko. " prosti proti vrnitvi. vzorci poštnine [