Torek: Tednikov kopalni dan j Aktua'no
' Postojna«
termeptuji Pomagali tudi
I gasilci iz Podravja O Stran 2
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih.
Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
Črna kronika
Podravje • Mladenič umrl pri odstranjevanju žleda
O Stran 2
Spodnje Podravje
Poljčane • Pomoč države in bank je larifari
O Stran 9
Ptuj, petek, 7. februarja 2014 letnik LXVII • št. 11 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
DKMD
Boris Novkovič: "Moj poklic ^ JI |e izbralo » A občinstvo!"
Štajerski
Slovenija • Izredne vremenske razmere
Posledice bodo občutne tudi v kmetijstvu
Neusmiljena narava nas že nekaj časa drži v ledenem primežu. Če bo še dolgo tako, bodo posledice občutne tudi v kmetijstvu.
Gregor Fink, Zavrč • »Vzdušje v ekipi je fenomelnalno«
O Stran 11
Po besedah poznavalcev žled in sneg na našem koncu nista povzročila pretirano velike škode v trajnih nasadih in vinogradih. Več škode je po besedah Petra Pribožiča iz KGZ pričakovati v sadovnjakih s starejšimi sadnimi drevesi ko-ščičastega sadja, predvsem sliv in podobno. Posledice bodo najbolj občutili na območju Slovenske Bistrice ter na obrobju Slovenskih goric v smeri Lenarta in Sv. Ane. Kot opozarja, je na našem območju, kjer je veliko kmetijskih površin, v tem trenutku najtežavna ledena plast nad snegom, ki je precej trdovratna in ne prepušča zraka, zato rastline ne dobijo dovolj kisika. Obstaja bojazen, da bodo, v primeru, da kmalu ne nastopi odjuga, prizadeti posevki pšenice, ječmena in oljne ogrščice. Veliko škode so v teh dneh utrpeli tudi gozdovi, kjer so se pod težo žleda lomile veje in podirala drevesa.
Patricija Kovačec
Foto: Črtomir Goznik
Bloudkove nagrade • Sprejem za Janka Bohaka v Mestni hiši
O Stran 12
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si
Tednikov objektiv:
Skozi labirint občinskih komunalnih odlokov
Spodnje Podravje • Razlike med komunalnimi prispevki (KP) občin so ogromne. Dejstvo je, da si občine lahko podatke o vrednosti infrastrukture, ki so podlaga za izračun, prilagajajo. Za infrastrukturo, zgrajeno z evropskimi viri, pa se dajatev KP občanom sploh ne bi smela zaračunavati, čeprav se tega ne držijo praktično v nobeni občini.
O Stran 4 do 6
Bo gradbinec pobral šila in kopita?
Spodnje Podravje • Gradnja OŠ dr. Ljude-vita Pivka se je po dolgoletnih zapletih sicer začela, a je vprašanje, kdaj se bo končala. Nadaljevanje je namreč odvisno od denarja, ki ga mora zagotoviti investitor.
O Stran 3
2 Štajerski
Aktualno
petek • 7. februarja 2014
Podravje • Na območju Elektra Maribor brez elektrike še 5.400 odjemalcev
Pri odstranjevanju žleda umrl 20-letni delavec
Izredne vremenske razmere, ki so v preteklih dneh povzročile pravi električni mrk, še kar ne popustijo. Po podatkih Elektra Maribor je na terenu še zmeraj okoli 300 ljudi, ki se trudijo odpraviti okvare na električnem omrežju. Med odpravljanjem posledic se je v sredo zvečer v naselju Rep, v bližini Tinja, zgodila nesreča, ki se je tragično končala za 20-letnega delavca, ki je umrl zaradi zastoja srca ob udaru električne energije.
Po poročanju PU Maribor se je v sredo pozno popoldan ob sanaciji pretrganega daljnovoda zgodila delovna nesreča, v kateri je umrl 20-letni delavec, zaposlen pri samostojnem podjetniku. Na kraj nesreče, ki se je zgodila v gozdu v naselju Rep v občini Slovenska Bistrica, so nemudoma prišli reševalci, a mladeniču, žal, ni bilo več pomoči. Mrliški oglednik je na kraju nesreče ugotovil, da je delavec umrl zaradi zastoja srca ob udaru električne energije. Po neuradnih informacijah je do nesreče prišlo pri čiščenju žleda. Delavec, Ptujčan Nejc Mesarič, se je dotaknil pretr-ganega kabla v trenutku, ko je nekdo čezenj spustil elektriko. Kraj nesreče si je ogledal tudi predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič. Vzrok nesreče preiskujejo kriminalisti Sektorja krimi-
nalistične policije Policijske uprave Maribor skupaj s preiskovalno sodnico Okrožnega sodišča v Mariboru, okrožnim državnim tožilcem Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru in inšpektorjem Inšpektorata Republike Slovenije za delo.
Milijonska škoda na električnem omrežju
Zaradi velikega števila napak na električnem omrežju nastale škode še ni bilo možno oceniti v celoti. Po besedah Karin Zagomilšek, predstavnice za odnose z javnostmi pri Elektru Maribor, bo škoda zagotovo večja, kot so jo ob ekstremnih vremenskih razmerah zabeležili pred nekaj leti, takrat je znašala 3,5 milijona evrov, tokrat bo številka zagotovo
višja. Največja škoda je bila povzročena na območju Pohorja, v občinah Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica in Ruše, pa tudi na območju Haloz in Slovenskih goric.
Na območju Elektra Maribor je na terenu približno 300 ljudi, delavcev Elektra Maribor, ekip iz sosednje Hrvaške, pripadnikov civilne zaščite in slovenske vojske, na pomoč so priskočili tudi gasilci. Njihova prednostna naloga je vzpostavitev ponovne oskrbe z električno energijo odjemalcem, ki so že več dni brez elektrike. Brez elektrike je namreč še vedno okoli 5.400 odjemalcev. Največ na območju Slovenske Bistrice in Rač. Kdaj bodo posledice vremenskih razmer v celoti odpravljene, zaenkrat ne upa napovedati nihče, ekipe na terenu se trudijo, da se to zgodi čim prej.
Patricija Kovačec
Zaradi ledene ujme za okoli 10 milijonov evrov škode
Zavarovalnica Triglav na osnovi preliminarne ocene škodnih zahtevkov iz naslova aktualnih vremenskih nevšečnosti z zmrzaljo ocenjuje, da bo zavarovana škoda za zavarovalnico znašala okoli 10 milijonov evrov. To predstavlja nekaj več kot četrtino povprečno letno izplačanih škod iz naslova naravnih nesreč v obdobju med letoma 2008 in 2012.
Najbolj prizadeto je območje Notranjske, večina škode pa je nastala na elektrodistribucij-skih vodih in telekomunikacijskem omrežju. V Zavarovalnici Triglav sporočajo, da bodo končni podatki o nastali škodi znani po končani cenitvi. Zaradi vremenskih okoliščin škoda še vedno nastaja. Ker so razmere v večini države še naprej negotove, povečano število prijav pričakujejo v prihodnjih dneh ali tednih. Oškodovanci se lahko za pomoč pri prijavi škode obrnejo tudi na svojega zavarovalnega zastopnika, na najbližje predstavništvo oz. zastopniško pisarno ali na sedež območne enote Zavarovalnice Triglav. »Zavarovance pozivamo, da pred prijavo škode preverijo kritja na svoji zavarovalni polici oziroma se za pomoč obrnejo na zavarovalnega zastopnika, pri katerem so sklenili zavarovanje. Na prizadetih območjih, kjer so okoliščine razmeroma varne za delo, so že od ponedeljka naši cenilci. Vsem oškodovancem pa še svetujemo, da naj najprej poskrbijo za lastno varnost, če je mogoče, pa za tem preprečijo nastanek dodatne škode,« je povedal Matej Ferlan, izvršni direktor za škode premoženjskih zavarovanj pri Zavarovalnici Triglav.
RADIOPTUJ
WWW.radio-ptu
Postojna • Pomagali tudi gasilci iz Podravja
Na pomoč z agregati in motornimi žagami
Katastrofalne posledice vremenske ujme na Notranjskem so v tem tednu pomagali odpravljati tudi gasilci iz podra-vske regije. 126 prostovoljnih gasilcev iz 27 podravskih društev se je v sredo zgodaj zjutraj odpravilo proti Postojni.
S seboj so peljali tudi nekaj opreme - 34 agregatov in 34 motornih žag. Na terenu so tako pomagali pri zagotavljanju električne energije, s cest so odstranjevali podrta drevesa in polomljene veje. Gasilske enote iz Podravja sta v Postojni spremljala podpo-veljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Zvonko Glažar in poveljnik podravske gasilske regije Dušan Vižantin. »Na Notranjsko smo se odpravili s 27 gasilskimi vozili, toliko nas je bilo tudi ekip. Navodilo je bilo, da se razdelimo v manjše skupine po tri ali štiri gasilce. S seboj smo peljali agregate in motorne žage. Namen naše pomoči je bil stanovanjske
hiše preko agregatov oskrbeti z električno energijo, s cestišč smo odstranjevali podrta drevesa. Gasilska vozila, ki imajo štirikolesni pogon, so bila na terenu v višje ležečih krajih. Vozila na običajni pogoj pa v nižinskem delu. Takoj zjutraj, ko smo prišli v Postojno, so nas razporedili na več lokacij po terenu,« je za Štajerski tednik povedal podpoveljnik GZS Zvonko Glažar in dodal: »S takšnimi velikimi intervencijami sicer imamo podravski gasilci že nekaj izkušenj. Pomagali smo v Železnikih, pa v požaru na Krasu, sami smo imeli v domačem okolju izkušnje s točo in poplavami. Je pa res, da je slika na terenu na No-
tranjskem bolj dramatična od tiste, ki jo lahko spremljamo v medijih. Ljudje so po večini sicer kar umirjeni, razumejo situacijo. A se napetost in nezadovoljstvo že tudi deloma čutita. Kajti situacija je videti skoraj brezizhodna. V sredo popoldan je začelo ponovno
deževati, ledeni oklep se širi ... Brezup je razumljiv. Posebej zato, ker se napovedujejo poplave in proženje zemeljskih plazov. Če se bodo razmere poslabšale, se lahko zgodi, da nas bodo ponovno vpoklicali na pomoč.«
Mojca Zemljarič
Kaj so o intervenciji povedali operativci?
Alen Bratuša, PGD Formin: »Stanje v Postojni je katastrofalno. Nekateri so odrezani od sveta. Predvidevali smo, da je hudo, vendar niti najmanj, da je tako hudo, kot smo videli na lastne oči. Ljudje so zares prizadeti.«
Sandi Janžekovič, PGD Stojnci: »Današnja izkušnja nam pomeni veliko, saj smo pomagali ljudem, ki so ujeti v ledu, so brez elektrike, brez mobilnega omrežja ... Praktično so brez vsakdanje komunikacije z zunanjim svetom.«
Sašo Horvat, PGD Stojnci: »Takšne situacije si nismo predstavljali, saj je bilo res vse ovito v led. Ponekod je bil ledeni ovoj debel tudi po deset centimetrov ali več. Situacija je nepredstavljiva in zelo zahtevna.«
FOTO: PGD Stojnci
Uvodnik
18 dni bo v ospredju šport
Na olimpijske igre, zimske ali letne, je treba čakati štiri leta, Prav zaradi tega so tako težko pričakovane iti bodo naslednjih 18 dni v središču pozornosti večine rednih ali bežnih spremljevalcev športa. Letos jih gosti ruski Soči, kije podrl vse rekorde glede porabljenega denarja za njihovo izvedbo in organizacijo. Manjši zapletipred začetkom se sicer kažejo, a jih bodo športniki zagotovo poskušali potisniti v podzavest, da se bodo lahko čim bolje skoncentrirali na tekmovanja.
Olimpijske medalje so namreč tiste, ki zanimajo skoraj vse, ki bodo v Sočiju. Le redki so še eksoti, ki na njih ne morejo računati niti teoretično in se še vedno držijo Cou-bertinovega načela »važno je sodelovati, ne zmagati«.
V Rusijo je odpotovala rekordna slovenska odprava, šteje kar 66 članov! K temu je veliko pripomogla hokejska reprezentanca (25), ki se je senzacionalno prvič uvrstila na OI. A hokejisti niso tisti, ki so med slovenskimi favoriti za kolajne. Med te spadajo smučarski skakalci v posamični (osem uvrstitev na stopničke na zadnjih petih tekmah) in ekipni konkurenci, smučarka Tina Maze (zadnja zmagovalka smuka za svetovni pokal), biatlonec Jakov Fak (njegova forma je v vzponu) in deskar Žan Košir. V ognju imamo še kar nekaj želez, omenimo skakalko Majo Vtič, deskarja prostega sloga Filipa Flisarja, tekačico na smučeh Katjo Višnar.
Najbolj zanesljiva stava za slovensko medaljo je zagotovo ekipna tekma v smučarskih skokih. Peter Prevc, Jernej Damjan, Robert Kranjec, Jurij Tepeš in Jaka Hvala so v različno sestavljenih četvorkah zmagali na zadnjih petih tekmah svetovnega pokala! A kdo nam lahko zagotovi, da se bosta vsem našim orlom na tekmi posrečila oba skoka? Ni ga takšnega junaka, še posebej zaradi dejstva, ker bodo Nemci, Avstrijci in Poljaki pripravljeni čakali na vsak spodrsljaj. Sam v naše skakalce sicer trdno verjamem, predvsem zaradi tega, ker imajo v ekipi odlično vzdušje in trenerja Gorana Janusa. Ta je s svojo nevsiljivo držo in širokim strokovnim znanjem pravi balzam za vse, ki spremljamo ta šport.
Čeprav za uspeh štejejo le medalje, pa se je treba zavedati, da je na odru za zmagovalce prostora le za tri. Ali zato drugi niso vredni omembe? Seveda so, saj morajo za uvrstitev npr. med deseterico trdo delati vso kariero. Spremljamo tekme s spoštovanjem do vseh nastopajočih, saj se želi prav vsak športnik pokazati v najboljši luči.
Jože Mohorič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 7. februarja 2014
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Kaj se dogaja z gradnjo šole OŠ dr. Ljudevita Pivka
Bo gradbinec pobral šila in kopita?
Po tem, ko se je 2. septembra lani po večletnih prizadevanjih za zagotovitev primernih prostorov gradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka ob Dijaškem domu na Ptuju vendarle začela, so se v preteklih dneh končala dela prve od predvidenih štirih faz investicije. Nadaljevanje je odvisno od višine sredstev, ki jih bo zbral investitor (MO Ptuj). Sofinanciranje je že potrdila Občina Markovci, MO Ptuj pričakuje, da bodo po njenih stopinjah šle tudi druge občine. Če jim ne uspe zbrati svojega deleža, ne bodo prejeli niti sofinancerskega deleža iz ministrstva, izvajalec del v tem primeru napoveduje odhod z gradbišča.
Dinamika financiranja s strani Ministrstva za izobraževanje:
2012	*50.000 €
2013	**350.000 €
2014	350.000 €
2015	550.000 €
2016	327.232 €
Skupaj	1.627.232 €
*že izplačano v letu 2012, **nakazano
Štefan Celan: »Ze vnaprej vam povem, da bo investicija čakala tudi na nadaljevanje tretje faze.«
Ob koncu 1. faze izgradnje šole je Štefan Čelan dejal: »V tem trenutku je prva faza končana in čaka na izpolnjene pogoje za začetek druge faze, to so vremenski pogoji in zaprta finančna konstrukcija. Glede na obseg sredstev za drugo fazo vam že vnaprej povem, da bo investicija ponovno čakala na nadaljevanje tretje faze.«
Foto: Črtomir Goznik
Ce ne bo dogovora med občinami glede financiranja, bo gradbeno podjetje odselilo opremo. »Ne moremo si privoščiti, da tam držimo vso opremo in žerjav, nam to nanese 5.000 do 6.000 evrov stroškov mesečno,« je povedal Antun Daljavec.
MIZŠ: »Za zdaj poteka vse po dogovoru.«
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so potrdili, da na podlagi pogodbe o sofinanciranju novogradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka in dodatka št. 1 k pogodbi sofinanciranje poteka po dogovoru ter da gradnja napreduje. Sofinanciranje se izvaja na podlagi izvedenih GOI-del, sproti, kakor Občina predloži račune in situacije izvajalca. Če se gradnja ustavi in občina ne bi predložila omenjenih faktur, se temu primerno ustavi tudi sofinanciranje MIZŠ. MO Ptuj se je v določilu prvega odstavka 6. člena sklenjene pogodbe o sofinanciranju zavezala, da bo financirala investicijo v celotnem preostalem obsegu iz svojih virov, do njene polne vrednosti ter organizacijsko in finančno vodila investicijo v skladu s predpisi do pridobitve uporabnega dovoljenja. To pomeni, če MO Ptuj ne zbere dovolj denarja za lasten delež, v tistem letu ne bo dobila deleža iz ministrstva.
Dinamika sofinanciranja MIZŠ je zastavljena od leta 2012, ko je bilo načrtovanih in v istem letu že izplačanih 50.000 evrov. V letih 2013 in 2014 po 350.000 evrov, prihodnje leto 550.000 in v letu 2016 327.232 evrov. Skupaj dobrih 1,6 milijona evrov.
Kot je za naš časopis pojasnil predstavnik podjetja GP Project Ing Antun Daljavec, so v 1. fazi v celoti izgradili del, ki je predviden za telovadnico ter za 70 % preostalega dela stavbe, do celote manjka še del pritličja in zgornji del. »MO Ptuj je že za 1. fazo založila svojih 600.000 evrov, da ne bi ostali brez državnih 350 tisoč evrov. Ko smo prišli do tega zneska, kolikor je bilo zagotovljenega denarja, smo gradnjo ustavili. Zdaj je na drugih, da se pogovorijo o finančnih zadevah. To mora urediti investitor, ali bo to ptujska občina ali bodo to vse občine soustanoviteljice, ni naša stvar,« razlaga Daljavec in dodaja, da so na enem izmed sestankov v prejšnjem tednu investitorju postavili rok, do kdaj naj se odločijo, kako naprej. In sicer naj bi jim dali čas do konca februarja. »Če se ne bodo med seboj dogovorili, kako naprej, bomo odselili opremo, mi si ne moremo privoščiti, da tam držimo vso opremo in žerjav, nam to nanese 5.000 do 6.000 evrov stroškov mesečno.« Če se to zgodi, bo gradbišče sicer ostalo ograjeno, zagotovljeno pa mora biti tudi zavarovanje na zavarovalnici, tako določa tudi štiriletna pogodba, ki zavezuje izvajalca, nam je še zau-
pal Daljavec. »Skoda bi bilo, če investitorju letos ne bi uspelo zbrati 600.000 evrov, saj bi se s tem in z državnim deležem šola zgradila do strehe in zaprla, kar bi bilo za objekt bolje. Za dokončanje vseh gradbenih del bi ta trenutek potrebovali približno 360.000 evrov, od tega okoli 160.000 za dokončanje gradbenih del in 200.000 za streho,« je še pojasnil Dalja-vec.
MO Ptuj računa na preostale občine
soustanoviteljice
Da se končuje prva faza od predvidenih štirih, so nam potrdili tudi v Mestni občini Ptuj in dodali, da projekt poteka v skladu s terminskim planom. »V tem trenutku se končuje 1. faza, ki predstavlja gradbena dela do tako imenovane 3. gradbene faze,« so nam dejali, čeprav po besedah izvajalca dela vendarle še niso tako daleč. Mestna občina Ptuj je pri 1. fazi zagotovila vsa sredstva, ki se nanašajo na njen delež. »Če bodo k sofinanciranju investicije pristopile tudi druge občine, se bo gradnja investicije nadaljevala s 3. in 4. gradbeno fazo. Po mnenju Boštjana Bre-zovnika iz Inštituta za lokalno samoupravo mora nadaljnje faze vodenja investicije prevzeti sama OS dr. Ljudevita Pivka,
da bo vse v skladu z obstoječo zakonodajo,« so v odgovorih na naša vprašanja še zapisali v MO Ptuj. Kaj točno naj bi to pomenilo, za zdaj še ni povsem jasno, saj naj bi na ptujski občini Brezovnikovo pisno mnenje pričakovali šele v prihodnjih dneh. Župan Štefan Čelan nam je sporočil, da omenjenega ne more komentirati, dokler nima stališča Boštjana Brezovnika v pisni obliki. Dodal pa je, da se bo glede na delež sredstev, ki je predviden od države, in na sklepe še drugih občin gradnja zagotovo nadaljevala v letu 2014. Šola naj bi tako bila končana predvidoma leta 2016, saj je država svoj delež sofinanciranja razdelila na 5 let.
Ravnateljica si želi, da župani ne bi razpravljali o transparentnosti in zakonitosti
Dragica Emeršič, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki o morebitnem prevzemu vodenja investicije še ni bila obveščena, ve le, da se prva faza končuje ter da so sredstva, ki jih je za to fazo zagotovila MO Ptuj, porabljena. Z velikim nav-
dušenjem je sprejela novico, da se je sofinanciranju aktivno pridružila še Občina Mar-kovci, ki je prejšnji teden na seji občinskega sveta sprejela Novelacijo št. 1 investicijskega programa za izgradnjo osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj. »Na seji sem s predstavniki MO Ptuj prisostvovala tudi sama in z velikim veseljem sem doživela popolno podporo občinskih
svetnikov. Z njihovo potrditvijo in komentarji sem spoznala, da so uvideli, da je treba na tem področju nuditi pomoč. Želim si, da bi v tem duhu razpravljale tudi druge občine. Želim si njihovega povabila na sejo, saj lahko ob morebitnih dilemah o vzgojno-izobraževalnih programih, prilagoditvah in posebnih potrebah otrok podam odgovore. Želim si, da ne bi župani razpravljali o transparen-tnosti in zakonitosti postopka ter o previsokem deležu sofinanciranja, predimenzioniranem projektu in tako dalje. Prav bi bilo, da bi tekmovali med seboj, kdo izmed njih bo za svoje občane, otroke s posebnimi potrebami, poskrbel bolje in hitreje, saj si zaslužijo enaka merila kot učenci šol v njihovih občinah. Upam, da se bodo tudi druge občine na svojih sejah odločale enako.«
Patricija Kovačec
Z dobrodelno akcijo doslej zbrali skoraj 12.000 evrov
V okviru Združenja slovenskih poklicnih gasilcev ter pobude zainteresiranih donatorjev so na OŠ dr. Ljudevita Pivka skupaj zasnovali projekt »Tudi mi smo del vas«, katerega namen je ustvariti si boljše pogoje bivanja v šoli, od septembra lani pa imajo odprt poseben namenski TRR, na katerega se nakazujejo sredstva za donacije namenjene novogradnji. Na ta TRR se nakazujejo tudi sredstva, zbrana s SMS-spo-ročili Ptički 1919. Dobrodelna akcija bo trajala vse do konca leta 2014. Do sredine januarja letos je bilo zbranih že 11.903,61 evra.
Občina Markovci
prva potrdila sofinanciranje
Občina Markovci je s potrditvijo Novelacije št. 1 investicijskega programa za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka sprejela tudi sklep o sofinanciranju v višini 263.745 evrov. Od tega zneska bo Občina izplačala 170.176 evrov, preostali del bo pokrilo Ministrstvo za izobraževanje. V letu 2014 je tako od Občine Markovci predviden priliv sredstev v višini 78.435 evrov, v naslednjem letu 57.519 in v letu 2016 34.221 evrov. Po koncu gradnje bo Občina Markovci postala 5,75-odstotna lastnica šole.
G Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 31. januarja 2Q14
Spodnje Podravje • Skozi labirint komunalnih prispevkov
S podatki se manipulira, nezakonitosti kar mrgolijo
Po tem, ko občine sprejmejo občinski prostorski načrt (OPN), morajo v šestih mesecih potrditi Program opremljanja stavbnih zemljišč. Ta med drugim določa merila in kriterije, ki so podlaga za obračun komunalnega prispevka (KP). Če občina tega dokumenta v šestih mesecih ne sprejme, mora pri obračunavanju KP upoštevati državni pravilnik. Obračun KP po državnem pravilniku je nižji od obračuna KP po občinskem odloku. V našem okolju se je tak primer (da mora občina KP odmerjati v skladu z državnim pravilnikom) "zgodil" samo občini Ormož, čeprav je po naših podatkih v prekršku tudi nekaj drugih občin, ki imajo OPN potrjen že več kot šest mesecev, novega Programa opremljanja stavbnih zemljišč pa v zakonsko predpisanem roku niso potrdile.
Obračunavanje komunalnega prispevka po državnem pravilniku je v primerjavi z obračunom po občinskem odloku bistveno nižje. Zanimalo nas je, zakaj. »Razlika izhaja iz metodologije. Po Pravilniku o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme da odmera komunalnega prispevka (po državnem pravilniku) praviloma nižji znesek, ker so pavšalno določene vrednosti komunalne opreme nižje od cen, ki veljajo na trgu,« so povedali na MZIP.
Program opremljanja stavbnih zemljišč obravnava naslednjo obstoječo komunalno opremo: prometno, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, omrežje odprtih javnih površin ter omrežje objektov ravnanja z odpadki. V program smejo občine vnesti tudi komunalno opremo, ki se bo v prihodnje še zgradila, vendar pod striktnim pogojem, da bo ta infrastruktura tudi dejansko zgrajena. Občine morajo v Programe vnesti vrednost naštete infrastrukture, pri tem pa natančno definirati tudi vire vlaganj. Prikazati je treba, koliko infrastrukture je bilo zgrajene z evropskim, državnim in občinskim denarjem, pa tudi, koliko se pri tem pričakuje, da bo sofinancirano s komunalnim prispevkom, ki ga plačajo investitorji. Od prikazanih zneskov vlaganj je namreč v končni fazi odvisen obračun komunalnega prispevka, ki se zaračunava vlagateljem. V primeru občine Ormož se je izkazalo, da je med prvo in drugo obravnavo Programa o opremljanju stavbnih zemljišč pri prikazanih zneskih vlaganj prišlo do sprememb. Upravičeno je torej sklepati, da se podatki o finančnih vlaganjih prirejajo želenemu rezultatu in da je pri pripravi akta
res domnevno možna vrsta finančnih manipulacij. Zato smo na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MZIP) naslovili vprašanje, ali se morda nad tem, kakšni podatki se vnašajo v Programe opremljanja stavbnih zemljišč, izvaja kakršenkoli nadzor. »Program opremljanja z vsemi številčnimi podlagami pripravi občinska uprava, po navadi v sodelovanju z zunanjimi izvajalci. Prvi nadzor je župan, ki vodi občino in nadzira delo občinske uprave. Drugi nadzor je občinski svet, ki sprejme odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč. Tako župan kot člani občinskega sveta so po funkciji vsekakor dolžni preveriti verodostojnost podatkov iz programa opremljanja. Poleg tega ima občina tudi nadzorni odbor, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzorni odbor ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem. Prav tako nadzorni odbor ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. Če nadzorni odbor v okviru svoje
pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. Nadzorni odbor izdela o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi,« se glasi odgovor MZIP.
Da bi občine nadzirale same sebe? Malo verjetno!
Vprašanje je, kako naj bi župan nadziral sam sebe, če so prav vodstva občin tista, ki v primerih priprave Programov opremljanja »potvarjajo« podatke. Ker so naša opažanja v smeri, da občine podatke o vlaganjih v Programe vpisujejo bolj »po potrebi« kot po dejanskem stanju, smo na ta problem Ministrstvo izrecno opozorili.
Njihov odgovor je bil: »Predpostavka je seveda, da akterji v postopku korektno in vestno opravijo svoje naloge, začenši od občinske uprave, vključno z zunanjimi izvajalci, župana, občinskega sveta in morebiti nadzornega odbora. Če to ni tako, kot domnevate, potem obstaja seveda tudi zunanji nadzor. Formalna nadzornika sta pristojno ministrstvo in Računsko sodišče. Ministrstvo skladno s 64. členom Zakona o državni upravi nadzoruje predvsem zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih izdajajo organi lokalnih skupno-
sti v zadevah iz pristojnosti lokalnih skupnosti, medtem ko Računsko sodišče izvaja tudi vsebinski finančni nadzor. Pri sami sestavi občinskih programov opremljanja stavbnih zemljišč ministrstvo ne sodeluje. Občina je po ustavi in zakonu namreč samostojna pri opravljanju svojih nalog. Ministrstvo posreduje praviloma tedaj, ko je obveščeno bodisi od same občine bodisi od občanov, da obstaja sum na nepravilnosti. V nekaterih primerih ministrstvo izvede nadzor tudi na svojo pobudo.«
Evropa vlaga zato, da občani ne bi plačevali
V Spodnjem Podravju se je zadnja leta komunalna opremljenost zemljišč zelo izboljšala. Bi moral biti zaradi tega tudi komunalni prispevek višji? »Načeloma je res tako, ker se komunalni prispevek izračuna običajno iz dveh delov: iz obstoječe infrastrukture in nove infrastrukture, ki se priključuje na obstoječo, če gre za objekt na območju, ki se je na novo komunalno opremilo. V praksi pa to ni nujno, ker občina pri odmeri med podlage za odmero komunalnega prispevka ne vključi vseh stroškov komunalne opreme med obračunske stroške. Zlasti mora občina od skupnih stroškov komunalne
Ali je zakonito, da občine dopuščajo delno oprostitev plačila KP za mlade družine in socialno šibke? Tudi takšne primere najdemo v praksi podravskih občin.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor: »Olajšave pri plačilu komunalnega prispevka za mlade družine in socialno šibke niso zakonite. Ministrstvo dosledno zahteva razveljavitev tovrstnih določb v občinskih odlokih o programih opremljanja stavbnih zemljišč oziroma merilih za odmero komunalnega prispevka.«
Tega, katera izmed podravskih občin dovoljuje olajšave za mlade družine in socialno šibke, nismo posebej preverjali. A po podatkih, ki jih imamo v uredništvu, se nezakonite prakse na tem področju poslužujejo najmanj tri podravske občine: Središče ob Dravi, Podlehnik in Zavrč.
V katerih primerih so olajšave dovoljene?
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor: »Oprostitve plačila komunalnega prispevka ureja 83. člen Zakona o prostorskem načrtovanju, ki določa, da se komunalni prispevek ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. Občina lahko tudi predpiše, da se komunalni prispevek ne plača za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno delo in zdravstvo po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. Občina lahko predpiše delno ali celotno oprostitev plačila komunalnega prispevka tudi za gradnjo vseh ali posameznih vrst nestanovanjskih stavb po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. V tem primeru mora občina oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna.«
Kaj pa, če občina KP sploh ne zaračunava? Na območju Spodnjega Podravja imamo dva takšna primera (Že-tale in Cirkulane).
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor: »Če občina ne odmerja komunalnega prispevka, mora komunalno opremo v celoti financirati iz proračuna in iz drugih virov. Sami takega primera sicer ne poznamo.«
Foto: Patricija Kovačec
Komunalni prispevek se obračuna iz več faktorjev. Med najpomembnejšimi dejavniki, ki se upoštevajo pri izračunu, sta površina gradbene parcele objekta in neto tlorisna površina objekta.
petek • 7. februarja 2014
Tednikov objektiv
Štajerski	5
opreme odšteti morebitne subvencije, recimo evropska sredstva, ker bi v nasprotnem šlo za nenamensko porabo subvencije.«
Torej: merila za obračunavanje KP se v Programu opremljanja definirajo tudi glede na to, koliko je bilo v izgradnjo infrastrukture vloženih katerih virov - evropskih, državnih, občinskih. »Od strukture virov financiranja je višina odmerjenega komunalnega prispevka vsekakor odvisna. Več kot je subvencij (evropskih in državnih) in večji kot je prispevek same občine, manjši bodo obračunski stroški in manjši bo odmerjeni komunalni prispevek posamičnega zavezanca. Za infrastrukturo, zgrajeno z evropskimi viri, pa se dajatev KP občanom ne bi smela zaračunavati.«
Razlike med komunalnimi prispevki ogromne
Od vrednosti in izračunov v Programu opremljanja stavbnih zemljišč je torej odvisen izračun komunalnega prispevka, ki ga pred pričetkom gradnje oziroma med postopkom pridobivanja gradbenega dovoljenja plačajo investitorji. Po vseh občinah v Spodnjem Podrav-ju smo zaprosili za obračun komunalnega prispevka. Kot primer za izračun smo navedli enostanovanjsko hišo velikosti 150 kvadratnih metrov na deset arih zemljišča. Izračuni se od občine do občine zelo razlikujejo. Najvišji znesek, dobrih 15.000 evrov, so dolžni v dotičnem primeru plačati investitorji na območju MO Ptuj, najnižjega pa v občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Občini Žetale in Cirkulane
Primerjava izračuna KP po občinah
Foto: Mojca Zemljane
Uspešnejša kot je občina pri pridobivanju sofinancerskih deležev za financiranje gradnje komunalne infrastrukture, nižja bi morala biti za vlagatelje obremenitev s komunalnim prispevkom. Za infrastrukturo, zgrajeno z evropskimi viri, se dajatev KP občanom ne bi smela zaračunavati.
komunalnega prispevka sploh ne obračunavata. Poglejmo podrobnosti.
Ormož - po državnem pravilniku 2.905 evrov
V občini Ormož morajo KP po dekretu MZIP obračunavati v skladu z državnim pravilnikom. Za 150 kvadratnih metrov veliko enostanovanjsko hišo, nepodkleteno, na desetih arih parcele bi bil investitor na območju občine Ormož v skladu s trenutno veljavnim državnim pravilnikom dolžan plačati 2.905 evrov komunalnega prispevka. Gre za območje, kjer je med komunalno opremo tudi kanalizacija. Po starem, neveljavnem odloku, je znesek komunalnega prispevka za navedeni objekt med 4.770 in 6.216 evri, odvisno od komunalne opremljenosti. Po novem odloku, ki ga je občinski svet v Or-
možu sprejel na januarski seji, je definirano eno obračunsko območje, razlika v obračunu bo zgolj v tem, ali se bodo novogradnje lahko priključile na kanalizacijo ali ne. Za območja s priključkom na kanalizacijo bo za 150 kvadratnih metrov veliko enostanovanjsko hišo na desetih arih parcele KP znašal 6.081 evrov, za območje brez kanalizacijskega priključka pa 5.400 evrov.
Od 18. oktobra lani, ko mora občina Ormož za izračun KP upoštevati državni pravilnik, so za odmero KP prejeli 31 vlog investitorjev.
Sv. Tomaž -po državnem pravilniku 2.905 evrov
V občini Sv. Tomaž so novi OPN sprejeli pred tremi leti, februarja 2011. Programa opremljanja v tem času niso sprejeli, kar pomeni, da mora
občina v skladu z zakonodajo KP obračunavati po državnem pravilniku. Prva obravnava novega Programa opremljanja stavbnih zemljišč je na občinskem svetu predvidena v tem mesecu. Po starem odloku o KP, ki je bil sprejet oktobra 2008, je KP v občini Sv. Tomaž za nepodkleten enostanovanj-ski objekt velikosti 150 kvadratnih metrov znašal 3.675 evrov. Izračun je narejen za območje naselja Sv. Tomaž, kjer je vsa komunalna infrastruktura. Po državnem pravilniku, ki ga mora občina trenutno upoštevati (in ga tudi upošteva), znaša KP za objekt navedene velikosti 2.905 evrov.
Središče ob Dravi - nezakonitih 6.518 evrov
V občini Središče ob Dravi so OPN potrdili septembra 2012, v veljavo je stopil približno mesec dni kasneje. Po 53.
Občina	Znesek KP (v evrih)
MO Ptuj	15.120 - prva cona 15.843 - druga cona
Markovci	14.726
Dornava	6.553
Središče	6.518**
Destrnik	6.411**
Videm	5.667
Trnovska vas	5.219
Zavrč	5.210
Podlehnik	4.536
Kidričevo	3.151
Gorišnica	3.110
Majšperk	3.099
Ormož	2.905*
Sv. Tomaž	2.905*
Hajdina	2.801
Juršinci	1.969
Sv. Andraž	1.898
Žetale	Ne obračunavajo
Cirkulane	Ne obračunavajo
Vir: občine Sp. Podravja
Zneski so izračunani za primer gradnje enostanovanj-ske hiše, velikosti 150 kvadratnih metrov, nepodkletene, na deset arih zemljišča. Pri vnosu v tabelo smo upoštevali zneske izračuna KP za naslednjo komunalno opremo: ceste, vodovod, kanalizacija, odprte javne površine in objekti ravnanja z odpadki.
*Občini Ormož in Sv. Tomaž trenutno obračunavata KP po državnem pravilniku.
**Tudi občini Središče ob Dravi in Destrnik bi za izračun KP morali upoštevati državni pravilnik. Ker ravnata drugače in KP obračunavata po neveljavnem občinskem odloku, sta v prekršku in dajatev obračunavata nezakonito.
V skladu z 79. členom Zakona o prostorskem načrtovanju mora občina po uveljavitvi OPN v šestih mesecih sprejeti Program opremljanja stavbnih zemljišč. Če Programa ne sprejme, ne more obračunavati komunalnega prispevka oziroma ga obračunava skladno z državnim pravilnikom o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme. Občini Ormož in Tomaž se tega držita, občini Središče in Destrnik pa sta ta člen zakona kratko malo zaobšli. Vlagatelji, ki jim je bil neupravičeno (nezakonito) obračunan previsok KP, imajo najbrž pravico preveč plačano dajatev terjati nazaj.
a-členu Zakona o prostorskem načrtovanju je občina Središče ob Dravi pripravila spremembe odloka in jih potrdila na seji občinskega sveta 23. 1. 2014. Kljub temu da je občina odlok popravljala oziroma dopolnjevala, je OPN veljaven od oktobra 2012. To pomeni, da bi morala od maja 2013 v skladu z zakonom občina komunalni prispevek obračunavati po državnem pravilniku. Vendar občina tega ne upošteva in KP obračunava po odloku iz leta 2008, ki že slabo leto več ne velja. Nov Program opremljanja stavbnih zemljišč je v občini Središče v pripravi, predvidoma naj bi ga sprejeli marca ali aprila letos. Po starem odloku višina KP v občini Središče za stanovanjski objekt velikosti 150 kvadratnih metrov, nepod-kleten, na parceli deset arov, znaša 6.518 evrov. Ker bi občina morala za izračun KP, tako kot Ormož in Sv. Tomaž, upoštevati državni pravilnik, bi bil obračunani KP več kot enkrat nižji. Znašal bi 2.905 evrov.
Destrnik -nezakonitih 6.411 evrov
Občina Destrnik je OPN sprejela na 3. izredni seji občinskega sveta 19. decembra 2011, v veljavo je stopil 1. januarja 2012. Pri obračunu komunalnega prispevka občina upošteva stari Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč
iz leta 2011, čeprav bi morala v skladu z zakonodajo od 1. julija 2012 dalje za izračun KP upoštevati državni pravilnik. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Darinka Ra-tajc, je nov Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč pripravljen za obravnavo na občinskem svetu. »Ker delovno telo občinskega sveta na akt ne da mnenja, predloga novega odloka na sejo občinskega sveta ni možno uvrstiti,« je še pojasnila Ratajčeva. Dodajmo, da lahko predlog odloka občinski svet obravnava tudi brez potrditve stališča pristojnega odbora. Zato je pojasnilo Rataj-čeve precej 'prozorno'.
V skladu s starim, sicer neveljavnim odlokom, je v občini Destrnik za enostanovanjsko hišo velikosti 150 kvadratnih metrov na parceli deset arov treba plačati komunalni prispevek v višini 6.411 evrov. Čeprav bi morala tudi občina Destrnik od 1. julija 2012 za obračun KP upoštevati državni pravilnik, po katerem bi dajatev znašala več kot enkrat manj, 2.905 evrov.
MO Ptuj - dobrih 15.000 evrov
Odlok o komunalnem prispevku v MO Ptuj je bil sprejet 23. julija leta 2007, v letu 2014 ga ne nameravajo spreminjati oziroma sprejeti novega. MO Ptuj je za obračun KP razdeljena na dve coni. Komunalni prispevek za stavbno zemlji-
G Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 31. januarja 2Q14
Primerjava Ptuja z drugimi mesti
Problematika višine komunalnega prispevka v MO Ptuj je bila že večkrat izpostavljena, zaradi česar je bila naročena primerjava med programi opremljanja različnih občin glede na komunalno opremo, njeno vrednost in druge parametre. Po informativnem izračunu, ki ga je naročila MO Ptuj, je plačilo zavezanca za hišo velikosti 180 kvadratnih metrov na 600 kvadratnih metrih zemljišča leta 2012 v Ljubljani znašalo 22.460 evrov, v Celju 13.051 evrov, Novem mestu 11.193 evrov, na Ptuju v prvi coni 9.760 evrov, v drugi coni 8.839 evrov in na Bledu 7.905 evrov. Izračuni so narejeni brez upoštevanja kakršnihkoli olajšav ali valorizacij.
šče velikosti deset arov in neto tlorisno površino 150 kvadratnih metrov v prvi coni znaša po januarskem izračunu 2014 15.843 evrov. V drugi coni pa je ta cena v tem primeru 15.120 evrov, pri čemer gre prav tako za izračun januarja 2014.
Markovci -14.726 evrov
V	občini Markovci velja enotni komunalni prispevek za celotno občino, odlok o tem je bil sprejet 20. julija 2007, noveliran pa v letu 2012. Zato v kratkem ne pričakujejo sprejetja novega. Višina komunalnega prispevka za hišo v velikosti 150 kvadratnih metrov, nepodkleteno, na parceli deset arov je 14.726 evrov. Tako visoko ceno prinese predvsem velikost parcele - 10 arov. Znesek KP je po pojasnilu direktorice uprave občine Markovci Marinke Bezjak Kolenko možno zmanjšati na način, da se znotraj parcele odmeri še ena parcela minimalne velikosti. Tako se potem izračunani znesek KP (zaradi manjše tlorisne površine parcele) lahko zmanjša. V primeru, da bi bila površina stavbišča enaka površini stavbe, bi bila višina KP 4.100 evrov.
Dornava - 6.553 evrov
Občinski svet občine Dornava je Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka potrdil 23. januarja letos na 24. redni seji, v veljavo je stopil v začetku februarja. »Višina komunalnega prispevka je odvisna od obračunskega območja, neto tlorisne površine objekta in velikosti gradbene parcele. Če se objekt na območju ne more priključiti na določeno vrsto infrastrukture, se komunalni prispevek ne obračuna v celoti, ampak se zmanjša za znesek infrastrukture, ki je na območju ni. Izjema pri obračunu komunalnega prispevka velja le za individualno infrastrukturo, ki se nanaša na vodovod in kanalizacijo, ne pa za javno infrastrukturo oz. infrastrukturo, ki je grajena kot javno dobro in ki se nanaša na cestno omrežje in javne površine,« je pojasnil direktor uprave občine Dornava Viljem Mar.
V	primerjavi z obračunom po starem odloku bo obračun KP po novem odloku nekoliko (od sto do dvesto evrov) nižji. Za primer enostanovanjske hiše 150 kvadratnih metrov na desetih arih parcele bo investitor na območju s cestami, odprtimi javnimi površinami in vodovodom po novem odloku plačal 4.666 evrov komunalnega prispevka. Če se vsem naštetim postavkam doda še kanali-
zacija, pa znesek KP po novem odloku znaša 6.553 evrov.
Videm - 5.667 evrov
Komunalni prispevek za hišo neto tlorisne površine 150 kvadratnih metrov, na parceli deset arov znaša na območju brez urejene kanalizacije 4.784 evrov, na območju z možnostjo priključitve na kanalizacijo pa 5.667 evrov. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Videm je bil sprejet v letu 2009 in dopolnjen v letu 2011. Kot so zapisali, bodo morali nov odlok spremeniti po sprejemu OPN in po izgradnji kanalizacije, ki jo ravno v tem času gradijo.
Trnovska vas -5.219 evrov
Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka je občina Trnovska vas potrdila decembra lani. V območju s kanalizacijo znaša KP za parcelo deset arov in 150 kvadratnih metrov stanovanjske hiše 5.219 evrov, v območju, kjer ni izgrajene kanalizacije, pa 3.460 evrov. Po starem odloku sta bila zneska 2.768 za območje brez in 4.575 evrov za območje s kanalizacijo.
Zavrč - 5.210 evrov
V	Zavrču obstajata dve coni, v eni se obračunava priklop na kanalizacijsko omrežje, v drugi pa ne. V slednjem ob dani predpostavki znaša KP 3.999 evrov, v coni s kanalizacijskim omrežjem pa 5.210 evrov. Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka je bil potrjen leta 2009, spremembe in dopolnitve so bile sprejete leto kasneje. Novega odloka v kratkem ne nameravajo sprejeti.
Podlehnik - 4.536 evrov
V	Podlehniku, kjer sicer imajo eno cono, odmera komunalnega prispevka s kanalizacijo za naš primer objekta in parcele znaša 4.536 evrov, brez kanalizacije pa 3.483 evrov, pri čemer je že upoštevano 50-odstotno znižanje za vse. Če imajo zavezanci predšolskega ali šolajočega se otroka, se znesek odmer še zmanjša in znaša 3.400 evrov za območje s kanalizacijo in 2.600 evrov za območje brez kanalizacije. Odlok o komunalnem prispevku je bil sprejet leta 2008 in spremenjen leto kasneje.
Kidričevo - 3.151 evrov
V občini Kidričevo je višina komunalnega prispevka za tako hišo in parcelo 3.151 evrov. Odlok o komunalnem prispevku je bil sprejet leta 2009 in določa le eno cono za vso občino, sprejemanja novega odloka pa v kratkem ne pričakujejo.
Gorišnica - 3.110 evrov
Komunalni prispevek za komunalno infrastrukturo (ceste, kanalizacija, vodovod) za omenjeni objekt na območju občine Gorišnica znaša od 3.110 do 3.189 evrov.
Majšperk - 3.099 evrov
Višina komunalnega prispevka za najmanjšo možno komunalno opremljenost, to pomeni le cestna infrastruktura, javne
površine in objekti ravnanja s komunalnimi odpadki, znaša za stanovanjski objekt velikosti 150 kvadratnih metrov na desetih arih parcele 1.416 evrov. Za parcelo, opremljeno z vso komunalno infrastrukturo, pa do 3.099 evrov. Sicer pa ima občina Majšperk za obračun KP opredeljeno eno cono. Odlok so sprejeli leta 2009 in ga spremenili leta 2011. Trenutno pa imajo v pripravi novega.
Hajdina - 2.801 evro
Višina komunalnega prispevka za hišo 150 kvadratnih metrov neto tlorisne površine objekta in stavbne parcele velikosti deset arov znaša v občini Hajdina 2.801 evro. »Osnova za izračun je neto tlorisna površina stavbe, ali je hiša podkle-tena ali ne, pa ne igra nobene vloge pri izračunu,« so povedali. Celotna občina Hajdina predstavlja eno obračunsko območje. Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč
in merilih za odmero komunalnega prispevka, ki je pričel veljati 15. julija leta 2011, v občini Hajdina za zdaj nimajo namena spreminjati.
Juršinci - 1.969 evrov
V občini Juršinci komunalni prispevek za novogradnjo enostanovanjske hiše 150 kvadratnih metrov na desetih arih parcele znaša 1.969 evrov, izračun zajema primarno in sekundarno cestno ter vodovodno omrežje ter kanalizacijsko omrežje. Različnih con v Juršincih nimajo, se pa pri izračunu komunalnega prispevka upoštevajo faktorji dejavnosti. Odlok o programu opremljanja in podlagah ter merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Juršinci je bil sprejet 17. maja 2012. Kot so sporočili, v kratkem ne nameravajo sprejeti novega odloka o komunalnem prispevku.
Sveti Andraž -1.898 evrov
Za celotno območje občine je določena enaka višina komunalnega prispevka, razlika je samo v možnostih priključitve. Višina komunalnega prispevka za stanovanjsko hišo 150 kvadratnih metrov na deset arih parcele, ki je priključena na kanalizacijo, znaša skupno 1.898 evrov. Na območju, kjer priklop na kanalizacijo ni možen, pa znaša KP 698 evrov.
Žetale - KP ne obračunavajo
Komunalnega prispevka v Žetalah še nimajo uvedenega. Pobirajo le prispevek za pri-
o CD
£ o
o
o
"5
klop na javni vodovod, ki je že nekaj let enak in znaša 1.125 evrov. »Res je zakonska obveza za potrditev Programa opremljanja stavbnih zemljišč šest mesecev po sprejetju OPN, vendar se v tem trenutku obetata vsaj dva davka, ki bosta obremenila naše občane. To je davek na nepremičnine in omrežnina na vodovodne priključke. Dokler ne bo jasno, kaj bo z uveljavljanjem teh dveh dajatev in kakšna bo končna višina teh dveh dajatev, Odloka o komunalnem prispevku ne mislim dati v obravnavo na občinski svet,« odgovarja župan Anton Butolen in dodaja, da tudi sicer misli, da bi občine, tako kot drugje po Evropi, morale imeti več pristojnosti, da samostojno upravljajo s prostorom. K smotrni rabi prostora pa po njegovih besedah spada tudi obdavčitev. »Pretirana obdavčitev občanov, kot jo od nas pričakuje država, na območjih, kot je naše, kjer se je število občanov v zadnjih 60 letih z 2800 zmanjšalo na 1400, prav gotovo ni smiselna in ne bi prispevala k revitalizaciji območja,« je prepričan Butolen.
Cirkulane - KP ne obračunavajo
Ker v občini še bil ni sprejet OPN, komunalni prispevek zaračunavajo za posamezni priključek komunalne infrastrukture posebej, in sicer znaša prispevek za priklop na vodovodno omrežje 570 evrov, prispevek za priklop na kanalizacijsko omrežje pa 1000 evrov. Ko bodo OPN potrdili, bodo sprejeli tudi novi odlok o komunalnem prispevku.
Mojca Zemljane, Patricija Kovačec, Majda Goznik, Martin Ozmec
Kako se v Programu opremljanja obračunava vrednost javne razsvetljave? Kot samostojna infrastruktura ali kot del cestne infrastrukture?
Na MZIP odgovarjajo: »Javna razsvetljava ni samostojna vrsta komunalne opreme, temveč je praviloma del opreme cestnega omrežja. Vključevanje stroškov javne razsvetljave v stroške cestnega omrežja je tako dopustno.«
Foto: Črtomir Goznik
Komunalni prispevek je en izmed večjih stroškov, ki investitorje krepko udari po žepu, še preden v zemljo zasadijo prvo lopato. Ob vseh razlikah v višini prispevka in možnostih, ki jih imajo občine, da prilagajajo podatke o vrednosti infrastrukture, ki so podlaga za izračun komunalnega prispevka, se velja krepko zamisliti.
petek • 7. februarja 2014
Spodnje Podravje
Štajerski	7
Ptuj • Modra cona pod snegom in ledom
Niti sneg niti led nista ovira za plačilo modre cone
Narava je še enkrat pokazala zobe. Najhuje je bilo na zahodu države, žled in sneg ter led pa so veliko škode povzročili tudi v Spodnjem Podravju.
Čeprav je pluženje cest, mestnih ulic in trgov potekalo kar se da sproti, so se nekateri hudovali, zlasti še uporabniki modrih con, ki so bile v teh vremensko neugodnih dneh dobesedno zabrisane, saj sta jih sneg in led v celoti prekrila, tako da so bili tisti, ki brez svojih mestnih postojank ne morejo biti, prisiljeni svoje jeklene konjičke postavljati na izjemno neugodno podlago, na kateri ni bilo soli ali peska, da bi bilo vsaj izstopanje oz. vstopanje v avtomobil varneje.
Kljub temu pa odgovorni parkomata niso „izklopili" oz. javnosti posredovali obvestila, da je zaradi tega, ker so modre črte nevidne, parkiranje do vzpostavitve normalnih razmer brezplačno. Še več, mestni redarji so tiste, ki so nergali na
glas, da ni prav, da v teh razmerah plačajo parkiranje, podučili, da je njihovo delo nadzor nad parkiranjem oz. plačevanjem parkirnin, torej izjem tudi v teh razmerah ne more biti, plačilo je neizogibno, sicer sledi kazen.
Vodja mestnega redarstva Robert Brkič je povedal, da bi mestni redarji nadzor opustili, če bi dobili takšna navodila. O tem, da bi v teh razmerah tudi sami lahko predlagali podobno rešitev, pa niso razmišljali.
Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec, ki pobira parkirnino, pa je povedal, da glede na zimske razmere modra cona morda ni bila dovolj dobro očiščena, vendar pa meni, da je tudi vertikalna prometna signalizacija tista, ki jo ljudje morajo upoštevati.
Sneg in led sta v minulih dneh v celoti prekrila modro cono na Slovenskem trgu in še na drugih mestnih delih, parkirnino pa je bilo treba kljub temu plačati.
Črtomir Goznik
nekaterih
Glede na to, da je odjuga prišla zelo hitro, mesto oz. kon-cesionar z omenjeno prijazno gesto do uporabnikov modre cone ne bi dosti izgubila, pridobila pa bi v očeh vseh tistih, ki dnevno še prihajajo na to območje, sicer bi lahko govorili še o večji mestni puščobi kot sicer. Na drugi strani pa nihče ni prijazen do lastnikov lokalov oz. stanovanj, ki so takoj na udaru nadzora, če ne očistijo pločnikov, pa za njihovo uporabo ne plačujemo. V našem mestu je nasploh težko spreminjati lokalne predpise, že od novembra čaka na uresničitev predlog o tem, da bi v zimskem času v mestnem jedru skrajšali čas za pobiranje parkirnin, v soboto pa jih sploh ne bi pobirali.
MG
Ptuj • Presenečenje za gobarje pri naših sosedih
Na Hrvaškem so za nabiranje gob potrebne dovolilnice
Člani gobarskega društva Ptuj so bili na nedavnem občnem zboru presenečeni nad opozorilom predsednice Alenke Plohl Podgorelec, da v hrvaških gozdovih ni več dovoljeno nabirati gozdnih sadežev brez ustreznega dovoljenja in plačila.
Poleg pridobitve posebnega dovoljenja, oziroma gobarske dovolilnice, je namreč treba sedaj na hrvaškem plačati tudi »nadomestilo za pobiranje gozdnih sadežev«, med katerimi so seveda tudi gobe. Po pridobitvi dovoljenja pristojne hrvaške gozdne uprave je sedaj treba nabrano količino sadežev prijaviti in plačati po veljavnem ceniku. Dovoljenje za njihovo nabiranje je potrebno ne glede na to, ali se plodovi nabirajo za osebne ali komercialne namene, poleg gob pa brez ustreznega dovoljenja v hrvaških gozdovih ni dovoljeno nabirati še špargljev in kostanjev. Kazen za neupoštevanje nove uredbe, ki je v veljavi od konca lanskega leta, je od 130 do
920 evrov, pristojna organa za izrek globe pa sta hrvaška gozdna in okoljska inšpekcija.
V Sloveniji za zdaj omejitev dva kilograma
V Sloveniji je v gozdovih, ne glede na to, kdo je njihov lastnik, dovoljeno rekreativno nabiranje plodov. Količina nabranih gob, plodov, mahov in kostanja pa ne sme presegati dveh kilogramov na dan; medtem ko zelnatih rastlin, v to kategorijo sodijo tudi šparglji, ne več kot kilogram. Zasebni lastniki rekreativnega nabiranja, ki je skladno s predpisi, ne smejo preprečevati, so pojasnili na gozdarski inšpekciji,
kjer so lani opravili 36 pregledov na terenu. Za te preglede so porabili skoraj 185 ur, pri čemer so izrekli eno opozorilo po zakonu o prekrških in iz-
dali deset plačilnih nalogov za kršitve, za katere je zagrožena globa 208 evrov. Zaradi prevelike količine nabranih gob je v štirih primerih zaplenila 24
Foto: M. Ozmec
Kazen za neupoštevanje nove uredbe, ki je v veljavi od konca lanskega leta, je od 130 do 920 evrov, pristojna organa za izrek globe pa sta hrvaška gozdna in okoljska inšpekcija.
Ptuj • Letna konferenca krščanskih demokratov
Ptuj potrebuje novega župana
V gostilni Pri Tonetu je bila 29. januarja letna konferenca krščanskih demokratov MO Nsi, ki jo vodi Janez Rožmarin.
Zraven članov in predstavnikov regijskega odbora Ptuj-Ormož se je je udeležil tudi glavni tajnik stranke Robert lic s sodelavci. Pregledali so delovanje v lanskem letu, ki je bilo za stranko še posebej pomembno zaradi kongresa, na katerem so spremenili ime, tudi zaradi tega so v zadnjem času pridobili več članov in tudi na ugledu, ocenjujejo sami. Vrh stranke pa se je lani srečal tudi s predstavniki lokalne skupnosti in podjetništva ter gospodarstva na
Ptujskem, da bi se podrobneje z ^ konference MQ Nova S|0venije ptuj_
seznanil s problemi tega okolja, _
Foto: Črtomir Goznik
ki išče priložnosti v turizmu, v povezavi turizma z arheološko dediščino in tudi v flesksibilnej-šem zaposlovanju. Vsi govorijo o tem, nihče pa na teh področjih ne naredi konkretnejših korakov, so kritični v Novi Sloveniji. Poudarjajo, da MO Ptuj potrebuje spremembe v vodenju in razvojni viziji. Priprav na evropske in lokalne volitve so se lotili temeljito, saj želijo rezultat lokalnih volitev 2010 izboljšati, v preteklosti so že imeli boljše rezultate. Ne skrivajo pa tudi tega, da želijo imeti na volitvah 2014 samostojnega županskega kandidata. Janez Rožmarin pa ob tem še pove, da o tem, da MO Ptuj potrebuje drugega župana, razmišljajo tudi v drugih ptujskih strankah, v nekaterih si odkrito prizadevajo, da bi jih pri tem podprla tudi Nova Slovenija.
MG
kilogramov jurčkov. Za šopek desetih stebel divjih špargljev, čas za njihovo nabiranje se bo začel okoli velike noči, pa bo treba na Hrvaškem odslej plačati pet kun, oziroma 0,66 evra. Pri nas, v slovenski Istri, pa je nabiranje špargljev za sedaj še neomejeno. Sicer pa je predsednica Gobarskega društva Ptuj Alenka Plohl Podgorelec aktivnosti društva v minulem letu ugodno ocenila, saj so naredili več, kot so načrtovali, posebej poučne in odmevne pa so bile tudi vse njihove razstave gob. Sredi marca so si ogledali gojenje oziroma pridelavo kukmakov v Miklavžu na Dravskem polju, za člane in ljubitelje gobarstva pa so pripravili zanimivo predavanje Slavka Šeroda o mi-kroskopiranju gliv ter začetni gobarski tečaj. Organizirali so tudi predavanji Antona Poler-ja o pomladanskih in poletnih
gobah, pripravili dve razstavi gob, sodelovali na gobarskem prazniku v Žamencih, odlično pa je uspel tudi osrednji ptujski gobarski praznik.
Zaradi izteka štiriletnega mandata so po razrešenici soglasno sklenili, da bo Gobarsko društvo Ptuj tudi v naslednjem obdobju vodil sedanji upravni odbor s predsednico Alenko Plohl Podgorelec na čelu. Med letošnjimi aktivnostmi pa so izpostavili predvsem poziv javnosti, da še bolj čuvajo neokrnjeno in čisto naravo ter naše gozdove, čemur se bodo posvetili tudi pri izobraževanju svojih članov. Določili so že tudi datum za letošnji 6. Ptujski gobarski praznik, ki bo v soboto, 4. oktobra, pred Pomarančo. Sicer pa o svojih aktivnostih poročajo tudi na svoji spletni strani www.go-barskodrustvo-ptuj.si.
M. Ozmec
Ljudska univerza Ormož organizira
USPOSABLJANJE PRIDELOVALCEV VINA ZA KLETARJENJE IN STEKLENIČENJE VINA
Usposabljanje, ki ga morate vinogradniki po novi zakonodaji opraviti, bomo izvedli v sodelovanju s podjetjem Analiza Ptuj. Sestavili smo zanimiv program in zagotovili odlične predavatelje, med katerimi bodo dr. Tatjana Košmerl, Vera Pajek, Andreja But, Zlatko Zadravec, mag. Marko Lesica, dr. Janez Valdhuber in enologi Klavdija Spur, Andreja Brglez in RastkoTement.
Usposabljanje bo potekalo v: sredo, 12. in 19.2. 2014, med 16. in 21. uro, petek, 14. in 21. 2. 2014, med 16. in 21. uro, soboto, 15. in 22. 2. 2014, med 14. in 18. uro, nedeljo, 16.2.2014 med 8. in 12. uro.
Če usposabljanja še nimate opravljenega ali pa vas zgolj zanimajo aktualne vinogradniške vsebine, najavite svojo udeležbo na telefonsko številko 02 741 55 00.


LJUDSKA UNIVERZA
Vrazova ulica 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500
www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@amis.net
8 Štajerski
Podjetništvo
petek • 7. februarja 2014
Kidričevo • Tretji dan praktičnih prikazov poklicev
Pomanjkanje kvalificiranih tehničnih kadrov
V kidričevskem Talumu že vrsto let spodbujajo mlade k šolanju za tehnične poklice, saj se soočajo s pomanjkanjem kvalificiranih tehničnih kadrov. Ena takih aktivnosti je tudi organizacija praktičnega prikaza poklicev, ki so jo tokrat pripravili že tretje leto zapored.
Zaradi izrednih zimskih razmer, žleda in poledenelih cest, se je letošnje Talumove akcije v soboto, 1. februarja, sicer udeležilo nekoliko manj mladih in njihovih staršev kot v minulih letih, zato jih je bil predsednik uprave Taluma Marko Drob-nič toliko bolj vesel. Poudaril je, da so se za takšno predstavitev poklicev odločili predvsem zaradi tega, ker je na trgu dela veliko pomanjkanje kvalificiranih tehničnih kadrov: »Na naše razpise za kadrovske štipendije praktično ni odzivov, kar je posledica dejstva, da so bili v preteklosti tehnični poklici v našem izobraževalnem sistemu zanemarjeni. V naših šolskih sistemih še vedno premalo spodbujajo izobraževanje za tehnične poklice, čeprav to
že dolgo ni več črno in težaško delo, saj so bili na vseh področjih doseženi velik napredek, tehnične izboljšave in avtomatizacija. Zato smo se odločili, da sami poskušamo za to animirati čim večje število šol. Slovenija ima visoko stopnjo industrializacije, po nekaterih podatkih je 60 do 70 % delovnih mest vezanih na industrijo. Tudi v Talumu potrebujemo nove in mlajše sodelavce, saj se že več let soočamo z deficitarnimi poklici, imeli smo že tudi primer, ko se je za eno delovno mesto prijavilo tudi 500 kandidatov.«
Da je v Talumu veliko kadrovskih potreb in možnosti za zaposlitev, je poudarila tudi vodja kadrovske službe Darja Vodušek Vtič in pojasnila, da
Foto: M. Ozmec
Mlade in njihove starše so tudi letos popeljali na ogled nekaterih Talumovih proizvodnih obratov.
je med trenutno 1043 zaposlenimi v skupini Talum okoli 40 % tistih, ki imajo poklice s srednjo izobrazbo. Najpogosteje potrebujejo mehanike, strojnike, elektrolizerje, metalurge, kemike, administratorje in ekonomiste. Da bi pritegnili čim več mladih kadrov v te smeri, že več let izvajajo več različnih aktivnosti. Vsako leto ponujajo mladim kadrovske štipendije, pomoč Talumovih strokovnjakov pri pisanju seminarskih in diplomskih nalog, nudijo pa tudi počitniško delo in delo v okviru redne prakse.
Letos so mlade obiskovalce sodelavci Taluma popeljali na ogled dela v proizvodne obrate Rondelice, Livarna, Ulitki, Talum inštitut ter Talum servis in inženiring. Mladi so se lahko skupaj s svojimi starši prepričali, da so dela v proizvodnji zelo raznolika in da lahko zanje predstavljajo v prihodnje še kako pomembno finančno neodvisnost. Zato v Talumu verjamejo, da so marsikomu olajšali odločitev o nadaljnjem šolanju.
M. Ozmec
Spodnje Podravje • Obrtniški jubilanti
Več kot 1500 let v obrti in podjetništvu
V restavraciji Pan v Kidričevem je bila 1. februarja slovesnost ob podelitvi obrtniških plaket za 20, 25, 30, 35, 40 in 45 let dela v obrti, ki so jo povezali s tradicionalnim obrtniškim plesom, že 39. po vrsti, ki ostaja najstarejša plesna prireditev na Ptujskem.
Do teh visokih jubilejev so obrtniki in podjetniki prišli z vztrajnostjo, izjemno predanostjo delu in vizijo razvoja v svojih podjetjih. »Kriza, s katero se v Sloveniji soočamo, pomeni za obrtnike manj dela, neplačila so nekaj običajnega, zraven tega pa tudi država za nas obrtnike nima dovolj posluha,« poudarja predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžeko-vič.
„Prav zato je pomembno, da se obrtniki združujemo v svoji stanovski organizaciji, ki nas strokovno zastopa. OZ Slovenije je v začetku tega tedna vladi RS predlagala ustanovitev Sveta za obrt in podjetništvo, ki bi
deloval v korist malega gospodarstva. Zavedati se moramo, da so interesi velikih in majhnih pogosto v diametralnem nasprotju. Pristojni ministri so imeli v preteklosti večinoma posluh za veliko gospodarstvo, medtem ko je bilo malo gospodarstvo po krivici zapostavljeno. Prav malo gospodarstvo pa predstavlja 99 % celotnega gospodarstva v Sloveniji in zaposluje 230.000 oseb. Obrt in malo gospodarstvo čakajo v letu 2014 številni pomembni izzivi: ustavna presoja davka na nepremičnine, s katero zahtevamo enako obremenitev vseh subjektov; uvedba 'slovenskega modela' davčnih
blagajn in predvsem delovanje obrtnozborničnega sistema v prostovoljnem članstvu. Na OOZ Ptuj nas letos čakajo tudi volitve novega vodstva in vseh
organov zbornice, zato tudi danes pozivam vse člane, da aktivno sodelujejo na volitvah. Za člane je najpomembneje, da imajo svojo območno eno-
to na dosegu roke, in to takrat, ko jo potrebujejo. Zavedati se namreč moramo, da je več kot polovica naših članov samo-zaposlenih in so v svoji firmi
Foto: B. Veselič
S podelitve obrtniških priznanj za leto 2013
sami za vse. To je najbolj ranljiva skupina podjetnikov, ki nima časa iskati informacij, se sama izobraževati, uveljavljati svojih pravic, ker morajo sami delati na trgu in jim za drugo enostavno zmanjka časa. Dokaz, da smo obrtniki sposobni, ste tudi jubilanti! S svojo podjetniško idejo, s svojim delom in vztrajnostjo ste pravi vzor vsem obrtnikom in podjetnikom, ki hodijo po poti, ki ste jo vi že prehodili,« je na slovesnosti ob podelitvi jubilejnih plaket izpostavil predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič.
V letu 2013 je 20 let v obrti napolnilo 38 obrtnikov, 25 let osem, 30 let devet, 35 let dva, 40 let štirje in 45 let eden, že legendarni Tinček Ivanuša z dejavnostjo videoprodukcije. Skupaj v obrti že delajo 1505 let. V čast obrtniških jubilejev je zapel ansambel Spev, ki je tudi zabaval na tradicionalnem obrtniškem plesu z več kot 200 udeleženci.
MG
Ptuj • Sladki butik Branka Štu m berge rja
Sladko, ki še vztraja v mestu
V mestnem jedru se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja odprlo in tudi zaprlo več deset lokalov, eden izmed redkih, ki še vztraja na svojem prvem naslovu na Vinarskem trgu 2, je Sladki butik Branka Štumber-gerja, s. p. Njegova slaščičarna bo prihodnje leto praznovala 25 let od odprtja.
Preden jo je odprl, si je izkušnje nabiral v dejavnosti gostinstva in turizma v Slaviji v Mariboru, na slovenski obali, v Portorožu, nazadnje pa kot direktor Term Ptuj. V obdobju njegovega direktorovanja so tudi že imeli projekt za hotel, pove. Kot še nekaj takratnih smelih ptujskih projektov je tudi ta še bil „prehiter" za tisti čas. Po koncu direktorovanja se je znašel pred vprašanjem, kam sedaj. Porodila se je ideja o odprtju slaščičarne. Že takrat je namreč občasno pekel
torte, ki so navdušile številna prijateljska in druga druženja. Nekdanji sodelavci so mu pomagali pri iskanju lokala, v banki pa je najel kredit, da ga je lahko uredil. Delo v slaščičarstvu ni lahko, nikoli ni bilo lahko, še težje pa se je obdržati v krizi, v kateri ljudem primanjkuje za osnovno preživetje, kaj šele, da bi se lahko sladkali. V njegovem družinskem podjetju, ki se ponaša z mojstrskim izpitom iz slaščičarstva, kjer se v delo uspešno vpeljuje tudi sin, jih skupaj z njim dela pet.

i\
COv

Foto: Črtomir Goznik
Branko Stumberger
Kakovost izdelkov je na prvem mestu, poudarja. Pri izdelavi najrazličnejših slaščic uporabljajo pravo smetano, vloženo in sveže sadje, glavna specialnost so rahle smetanove kreme, osnova tortam je pri njih še vedno biskvit. Za njihov lep in reprezentativen videz pa poskrbi sladkorna prevleka, da so čim lepše tudi na oko, ne samo po okusu. Klasična kremna rezina ostaja še vedno sladica, po kateri ljudje najbolj povprašujejo. Tudi sam jih je jedel več kot 20 let, potem pa je nehal, ker pretirano uživanje sladkih jedi škoduje zdravju. Vitkost pa je ob obilici dela ohranil. Sicer pa so danes njegovo najljubše pecivo janeževi upognjenci, v zadnjem času pa tudi orehov čips.
Kot eden tistih, ki s svojim lokalom še vztraja v mestu, da to ni še bolj prazno, je že pred
40 leti na glas razmišljal o tem, da bi mesto moralo bolj načrtno in usklajeno skrbeti za polnitev lokalov z vsebino, ki na takšno območje sodi. Žal ideja o tem, da bi lokale popisali in jim določili vsebino ter skupaj iskali partnerje, ki bi bili le-te pripravljeni zasesti, ni naletela na plodna tla. Če bi to takrat uspelo, bi mesto danes ne bilo tako prazno, je prepričan. Za več življenja v mestu pa bi se morala mestna oblast tudi bolj potruditi pri prometnem režimu. Priporočljivo bi bilo, da bi se pri tem zgledovalo po vzoru avstrijskih mest. Sam pa razmišlja tudi o tem, da bi se posvetil kuharskim tečajem. Dobro kosilo je mogoče pripraviti tudi za pet evrov, pove, prav tako pa tudi iz ostankov, ki se nabirajo v naših hladilnikih.
MG
torek • 11. februarja 2014
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 9
Poljčane • Eurel želi zaposlovati, a najprej potrebuje prostor
Pomoč države in bank je larifari
Nagrada za gazelo leta 2004, priznanja o kakovosti ter številni akvareli in druge slike krasijo pisarno direktorja poljčanskega podjetja Eurel Štefana Kuzme, ki je minulo leto zaposlil 50 novih delavk in delavcev. To je toliko, kot jih je zaposlila družba Impol. Upa na več: še več novih delovnih mest, širitev podjetja. Projekte ima, dogovore tudi, a manjka mu zemljišče.
Podjetje Eurel je v sodni register vpisano že od leta 1992, vendar je v teh več kot dveh desetletjih doživela vzpone in padce. Podjetje načrtuje in izvaja proizvodne procese pol-produktov in tudi končnih produktov, opremljenih za vstop na končni trg, v panogi, za katero je značilno nestabilno povpraševanje in kratka življenjska doba izdelkov. Razvijajo in proizvajajo elektromehanične in mehatronične elemente. Njihovi poslovni partnerji so BSH - Bosch Siemens Hausgerate, NEFF, Erni itd. »Po razvojni plati in strokovnosti smo enaki tujcem, druga zgodba pa je plačilo. Tu pa nismo več enakovredni,« je dejal direktor Štefan Kuzma. Prav tako je za družbo, kot je Eurel, težje iztržiti »pravo« ceno za proizvedene izdelke. »Smo poddobaviteljska industrija. Težje je, ker se moramo prilagajati in pogajati s kupci glede cene. Še posebej se pritiski vršijo, ko nam kupci plačajo razvoj izdelka ali programa. Kupci namreč ne pustijo, da bi mi investirali razvoj, ker bi potemtakem bil naša last. Tako pa kupci s financiranjem postanejo tudi lastniki programa in ga, če ocenijo, da lahko nekdo zanje dela enako kakovostno in
cenejše, odpeljejo na Hrvaško, Madžarsko ali Romunijo. Vendar trenutno še gre,« je pojasnil Kuzma.
Konkurenčna prednost poljčanskega podjetja je fleksibilnost, je poudaril direktor. In slednje dosegajo s študenti. »Kupci najprej zahtevajo izjavo, da smo se pripravljeni prilagajati. Na zalogo se danes praktično nič več ne dela. Danes ponoči smo na primer dobili material, zjutraj se je tovornjak že odpeljal. V tako kratkem času ni mogoče zaposliti ali odpustiti delavca,« je težave in prednosti podjetja orisal direktor.
Sicer pa je poljčansko podjetje lani rezalo kruh 280 delavcem in delavkam. To število v večini sestavljajo proizvodne delavke ter na drugi strani razvojni oddelek s približno petnajstimi inženirji. Skupaj z vodstvom na čelu so ustvarili dobiček, ki po oceni direktorja znaša okoli 450.000 evrov. Vendar si slednjega po zagotovilu direktorja vodstvo ni razdelilo. »Sprva sem mislil, da ga bodo delavci dobili, vendar sem ga zaradi projektov vložil v proizvodnjo. Imam dobiček, nimam pa denarja. V nove projekte vlagamo približno 1.500.000 evrov. Nekaj je
Štefan Kuzma
kreditov, z denarjem nam je celo naš kupec prišel nasproti itd.,« je pojasnil Kuzma. Ob tem je okrcal še slovenski bančni sistem. »Vsi govorijo o bankah in kako naj bi te dajale kredite. To je larifari. Mi nismo zadolženi, vendar ko pridem na banko, me najprej povprašajo o garancijah. Gospodarstvo je res potrebno podpore. Nekatera podjetja so že zdaj prezadolžena, toda ali bodo dobila nove kredite?
Foto: Milan Sternad
Če jaz ne dobim, ko nisem prezadolžen in imam projekte zadaj. V te floskule ne verjamem več. Nihče me ne bo prepričal, da obstaja podpora gospodarstvu. In ne, prosim, o razvojnih programih. Dobim ošpice, ko začnejo govoriti o skrbi za gospodarstvo in novih delovnih mestih. Imam potencialno najmanj sto novih delovnih mest, lahko pa me pripeljejo do tega, da jih bom 150 izgubil.«
Proizvodnja in povpraševanje sta se namreč povečala na račun razširitve programov ter novih partnerstev. »Podpisali smo pogodbo z avtomobilskim proizvajalcem iz Nemčije in tudi že uvajamo nov program. Pričakujemo precejšnje posle. Bili so že večkrat pri nas in imamo dobre karte. Obetajo se tudi drugi posli z lastnimi izdelki, odpirajo pa se tudi novi trgi - Rusija in predvsem Turčija. Tudi Erni bi nam rad dal posel,« je odkril svetel pogled v prihodnost podjetja direktor. Vendar izkušeni gospodarstvenik ter član predsedstva zbornice elektronske in elektroindustrije opozarja, da potrebuje prostor. »Načrtoval sem širitev, vendar pa imam smolo ali nagajanje. Hotel sem kupiti del Lipa, vendar so prodajalci karte igrali pod mizo. Prvi del Lipa je stečajni upravitelj prodal za 26 odstotkov ocenjene vrednosti oziroma za skoraj 1.700.000 evrov manj od prvotne cene, medtem ko meni ni želel spustiti cene za 280.000 evrov,« je dejal. In kaj pomeni za podjetje in delavce morebitna nezmožnost širitve? »Ne vem, kaj bo. Nemci me čakajo, čakajo stroji za selitev. Če ne bomo uspeli, bo ta zadeva šla drugam. Lahko se zgodi,
da bo tudi obstoječi program šel drugam, kar pomeni odpuščanje 150 delavcev. Če bi nam uspelo s prostorom, pa bi dodatno zaposlili v prvi fazi najmanj 30 novih delavcev,« je odgovoril direktor. Kuzma je morebitno odgovornost za neuspeh pripisal stečajnemu upravitelju Lipa Borutu Sokliču. »Sedaj sem ponudil nekoliko višjo ceno, celo predlagal sem, da bi prišel k njemu na sestanek, vendar mi ne odgovarja,« je razočaran nad odnosom dejal Kuzma.
Kakovostno, vsaj glede na priznanja, poljčansko podjetje med drugim proizvaja izdelek, ki ga trenutno proizvajajo edini na svetu, so skoraj 100-odstotno izvozno podjetje in radi bi se širili. Toda polen, ki so se znašle pod njihovimi nogami, je vsaj po direktorjevem pripovedovanju že precej. Ampak Prekmurec, razpet med Polj-čanami in Ljubljano, ne bo obupal, saj mu je direktorski stolček izziv ter služba, ki jo opravlja zaradi zadovoljstva in ne zaradi denarja, je povedal in zaupa, da je njegova plača daleč pod povprečjem drugih direktorjev. Po njegovih besedah namreč znaša približno 2500 evrov neto.
Mojca Vtič
Šikole • Okrogla miza o prihodnosti mladih na kmetijah
Le štiri odstotke kmetij vodijo mladi kmetje
Kako naj mladi kmet prevzame kmetijo ter kakšni so izzivi in težave mladih na podeželju, so bila osrednja vprašanja razprave, ki je pred dobrim tednom potekala v Šikolah. Gostom se je pridružil tudi kmetijski minister Dejan Židan.
Okrogle mize so se poleg kmetijskega ministra Židana udeležili še Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, Majda Čer-nič Istenič iz Biotehniške fakultete v Ljubljani ter Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole na Ptuju. Z omenjeno sestavo je Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje v sodelovanju s Kmetijsko-goz-darskim zavodom Ptuj želelo
pokriti vse stopnje odraščanja kmetovalca od otroštva do samostojnega kmetovanja. Predsednik društva Aleš Kirbiš je uvodoma izpostavil težave, na katere mladi kmetovalci največkrat naletijo. Kot glavno težavo na tem območju je izpostavil pomanjkanje zemljišč. »Ko se mladi odločijo prevzeti kmetijo, imajo velike težave z obdelovalnimi površinami, ki
jih ni dovolj. Še večja težava je ta, da je vse manj takih, ki se odločajo za delo na kmetiji, ta glede na stanje v kmetijstvu zaenkrat ne obeta prav svetle
prihodnosti,« opozarja Kirbiš in poudarja, da mladi na kmetijskih šolah in fakultetah ne pridobijo dovolj znanja, da bi lahko samostojno vodili kme-
tijo. Po njegovem mnenju je še vedno premalo poudarka na praksi. To si študentje, ki sicer prihajajo s kmetij, lahko pridobijo, če pa se v kmetijstvo
podajo šele po končanem šolanju, pa se s praktičnimi težavami, o katerih se niso učili na fakulteti, srečajo šele takrat.
Država sprejema ukrepe za povečanje števila mladih kmetov
Osrednji gost okrogle mize je bil Dejan Židan, ki se zavzema za položaj mladih. Po njegovih besedah so bile nedavno že sprejete nekatere odločitve za pomoč mladim na kmetiji. »V Sloveniji le štiri odstotke vseh kmetij vodijo mladi kmetje, v Evropi je ta odstotek precej višji, a po besedah strokovnjakov še kljub temu prenizek. Da bi se število mladih kmetov povečalo, država namerava na letni ravni nameniti okoli 25 milijonov evrov.« Med novostmi, ki jih prinaša nova perspektiva, so, da mlademu prevzemniku ne bo treba več v celoti lastniško prepisati kmetije, kot je bilo to potrebno doslej, dovolj bo, če v upravljanje dobi le del kmetije. Po tem lahko odda vlogo za enkratno pomoč, ta naj bi bila v prihodnosti manj zapletena, kot je sedaj. Vrednost naj bi znašala okoli 23.000 evrov.
Patricija Kovačec
»Mladi prevzemnik lahko postane oseba, stara med 18 in 40 let, ki lastniško prevzame kmetijo z vsemi pripadajočimi objekti, kmetijsko mehanizacijo in zemljo. S prijavo na ukrep 112 za pridobitev nepovratnih sredstev, ki jih mora v roku petih let investirati v kmetijsko ali dopolnilno dejavnost, dobi status mladega prevzemnika,« pojasnjujejo na KGZ Ptuj.
Cilj tovrstne podpore je spodbuditi prenos kmetije na mlajšo generacijo in izboljšati starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev, povečati razvojno in proizvodno sposobnost prevzetih kmetij ter prispevati k povečanju produktivnosti dela v kmetijstvu. Iz omenjenega ukrepa lahko mladi prevzemnik v povprečju prejme med 18 in 24 tisoč evrov.
Vse manj mladih se odloča za delo za kmetiji.
Foto: PK
10 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 14. februarja 2014
Kidričevo • Zahteven projekt zgodovinskega društva
Dokumentarni film taborišče Sterntal
Ob 100. obletnici prve svetovne vojne, skorajšnji 100. obletnice ustanovitve avstro-ogrskega taborišča Sternthal, ki je sprožil začetek naseljevanja prostora današnjega Kidričevega, dokončujejo zahteven projekt rekonstrukcijskega tridimenzionalnega računalniškega filma Taborišče Sterntal - mesto barak.
S pomočjo prostovoljnega dela članov Zgodovinskega društva Kidričevo so izdelali 46-minutni rekonstrukcijski film, ki po besedah predsednika društva Radovana Pulka prikazuje natančno lokacijo objektov v avstro-ogrskem taborišču Sternthal (1915-1918). Zbrali so obsežno količino fotografskega materiala, ki prikazuje avstro-ogr-sko taborišče Sternthal med 1. svetovno vojno in takoj po njej. Pridobili so tudi kopijo originalnega načrta taborišča Sternthal iz leta 1915 ter edini znani originalni načrt barak iz taborišča Sternthal. Prepričani so, da lahko film prispeva k nadaljnjemu znanstvenemu raziskovanju preteklosti kraja Kidričevo, zagotovo lahko služi tudi za turistično in kulturno promocijo občine Kidričevo, lahko pa služi tudi kot učni pripomoček pri pouku lokalne zgodovine na osnovnih šolah v občini Kidričevo. Za dokončanje filma je potrebna še dokončna obdelava besedila, ki ga bodo zvočno posneli in vnesli v že izdelan film.
Kot dodaja Pulko, bodo nadaljevali tudi obnovo spomenika pri dvorcu Sternthal, saj so za to pridobili strokovnega sodelavca - arheologa, ki opravlja arheološka dela prostovoljno. Pridobili so že tudi soglasje Zavoda za kulturno
Foto: M. Ozmec
Radovan Pulko (v sredini): »Film bo pomemben prispevek k nadaljnjemu znanstvenemu raziskovanju preteklosti kraja Kidričevo.«
dediščino Maribor, dovoljenje za poseg pa je dal tudi lastnik zemljišča. V sodelovanju s slovensko vojsko načrtujejo v juniju organizacijo sejma militarij, z muzejem slovenske vojske pa naj bi pripravili spremljajočo razstavo. Načrtujejo tudi projekt turistične in kulturne promocije vojaškega pokopališča v Kidričevem iz prve svetovne vojne. S tem želijo svojcem pokopanih vojakov omogočiti, da izvejo za natančno lokacijo groba njihovega sorodnika, s čimer bi
se tudi tuji turisti v večjem številu obiskovali kraj Kidričevo.
»Prejšnji teden sem se pogovarjal z direktorjem Ruskega centra znanosti in kulture Rifatom Pateevom, s katerim se dogovarjamo, da na vojaškem pokopališču postavimo obeležje ruskim vojnim ujetnikom. To se bo zgodilo letos spomladi. Ob postavitvi križa bo slovesnost, na katero naj bi prišli tudi predstavniki iz Moskve. Počasi pa postaja realnost tudi turistično-zgo-dovinska pohodna pot po
Kidričevem, za katero že oblikujemo videz tabel, emblem in slogan, pod katerim bomo našo zgodovino predstavljali kot turistični produkt,« je pojasnil Pulko.
Med drugim pa načrtujejo tudi izdelavo projekta Revitalizacija zgodovinske dediščine Kidričevega, s katerim naj bi se prijavili tudi na ustrezne javne razpise. Pri zastavljenem delu in projektih jim je obljubil pomoč tudi župan občine Kidričevo.
M. Ozmec
Sv.Tomaž • Revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž
Bogastvo ljudske zakladnice
»Pesem je tista, ki povezuje, pesem je tista, ki združuje in navdihuje. Naj nas navdihuje tudi ta večer,« takole je zbrane minulo soboto v tomaževski dvorani na območni reviji pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so jo naslovili »Bogastvo ljudske zakladnice 2014«, nagovoril župan Mirko Cvetko.
Gre za prvo prireditev v tej sezoni, ki jo pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož. »Letos je Javni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti v svojem razpisnem besedilu skupine pevcev ljudskih pesmi pozval, da poleg načina, ki ga sicer ohranjajo, v eni od pesmi predstavijo drugačen način petja: lahko s petjem posame-
znika ali dveh pevcev ali pa na način, da siceršnjemu načinu petja dodajo nov glas. Večina skupin se je odzvala tej spodbudi iz razpisa, tako da je oder ponudil kar nekaj novosti in razgibanosti,« je pojasnila strokovna spremljevalka Urška Ši-vic iz Glasbenonarodopisnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na reviji ljudskih pevcev in godcev,
ki jo je povezovala Karolina Putarek, se je tako predstavilo devet skupin, in sicer Ljudski pevci in godci Porini pa počini iz Kulturnega društva Klopotec Kog, Ljudske pevke iz Kulturnega društva Frana Ksavra Meška, pevsko društvo Vrtnica, Pevke ljudskih pesmi iz Kulturnega društva Oslu-ševci, Ljudske pevke sestre Nedeljko iz Kulturnega dru-
. BOGA TVO
m & • judsí» m
M, ^v i, ilh AHMlCf^
Ü jp.« adm^
Na območni reviji ljudskih pevcev in godcev se je predstavilo kar devet skupin. Sele proti koncu februarja pa bo znano, katerim skupinam se je uspelo uvrstiti na medobmočno srečanje.
štva Podgorci, Podgorski vaški pevci iz Društva upokojencev Podgorci, Pevci ljudskih pesmi iz Kulturnega društva Obrež, kvartet Slavček iz Kulturnega društva Simona Gregorčiča Velika Nedelja in Ljudski godci iz Društva upokojencev Velika Nedelja. Nastopajoči so prepevali vrsto zanimivih pesmi - od pripovednih do ljubezenskih, pa tudi takšnih, ki obravnavajo lokalne posebnosti. »Način ljudskega petja je na ormoškem območju tradicija, ki ji človek vedno z veseljem prisluhne, saj zveni dobro, odločno in ubrano ter v močnem stiku s tradicijo in spontanostjo petja,« je še dejala strokovna spremljevalka Urška Šivic, ki bo podala oceno nastopajočih. Katere skupine se bodo uvrstile na medobmočno srečanje, bo znano šele nekje proti koncu februarja. Takrat bo namreč še zadnje srečanje, in sicer na območju Območne izpostave Slovenska Bistrica.
Monika Levanič
Tednikova knjigarnica
Kaj pravita o zimi Pipi in Melkijad?
Med mladimi ni tako poredko slišati, da so knjige ta-aakooo dolgočasne, nekateri menijo, da so staromodne in celo, da bodo izumrle kot nekoč dinozavri. Med temi, ki se jim zdi branje najbolj in bolj dolgočasno, je več fantov, če je soditi po obiskovalcih knjižnice. Seveda so izjeme; kar nekaj je takih bralcev, ki se bolj navdušujejo nad branjem knjig kot marsikatera bralka. Tako pač je: od nekdaj in še vedno velja, da si knjige raje in v veliko večjem številu izposojajo, berejo, kupujejo dekleta in ženske. V predšolskem oziroma predbralnem obdobju razlika v ljubezni do knjige ni tako očitna med spoloma. Res je, da je v poplavi knjig, ki jih zadnja leta ponuja slovenski knjižni trg (knjigarniški, knjižnični), mnogo takih dolgočasnih in brezveznih. In je res, da je dobro branje najboljša in najcenejša prostočasna in še kakšna dejavnost. In jasno je, da so knjige za učenje, za veselje, za dobro počutje, za vsakdanjo pomoč, za dober razgled in pogled okoli sebe. Brez knjig pač ne bi vedeli, od kod smo in kako smo, brez črk, abecede in zapisane besede bi bili čisto navadne živali, ker vse, kar vemo, je zapisano!
Knjigi, ki je najprimernejša za najmlajše cicibane, torej najprej za tiste malčke, katerih ročice so še nespretne z občutljivimi papirnatimi listi, pravimo knjigrica. Beseda je nastala z vrinjenim r-jem v manjšalnico knjiga. Tako zajema beseda knjigrica dve bistvi: igranje in branje. Knjigrica je hkrati knjiga z vsemi temeljnimi knjižnimi lastnostmi; hkrati je igrača z vsemi temeljnimi lastnostmi igračke. Zato je mnogo knjigric iz blaga, plastike in drugih (mehkih) materialov, mnoge imajo za knjigo nenavadno obliko. Tako imajo lahko podobo plišaste igračke kot npr.: levček, ki ga pocukaš za rep in se mu trup razgrne v štiri mehke knjižne liste z nekajvrstično zgodbico in ilustracijami, približno podobna je knjigrica Kravica Lila, le da je kravica oblečena in njeno krilce je del knjigrice, Šolska torba je, kot že pove ime, majhna nahrbtna torbica iz blaga in jo je mogoče gledati in brati in listati ... Med knjigricami so take knjige, ki lahko plavajo in jim voda ne škodi, saj so plastične. Mnoge knjigrice je mogoče uporabiti kot družabne igrice, kot postavljanke ...
Ker je po novem petkova rubrika o knjigah (Knjigar-nica) namenjena izključno otroškemu branju in je na strani Odraslim prepovedano, je naslov rubrike nekoliko drugačen, saj bodo na tem mestu predstavljena tudi ne-knjižna gradiva in didaktične igrače, ki sodijo v območje bibliopedagoškega dela (knjižnična, književna, knjižna vzgoja), seveda računajoč na staro modrost, da tisto, kar je prepovedano, najbolj mika. Tako upamo tudi na odrasle bralce rubrike, ki je ravnokar pred vami.
Danes priporočamo knjigoljubom vseh starosti novi slikanici, »nadaljevanki« ali bolje nanizanki z nepozabnima pujsoma, s Pipijem in Melkijadom (prevod Jurij Souček). Namreč Tehniška založba Slovenije je ravnokar izdala drugo in tretjo knjigo s kratkimi, smešnimi, filozofskimi zgodbami o starejšem in mlajšem bratu, ki vedno enako vpraša prvorojenca, ta pa ima vedno pripravljen odgovor. Njun dialog vedno gre tako, da najprej »odpujsata skupaj« in nato steče njuna dialoška modrost. Ker sta Pipi in Melkijad (prva slikanica) že bila predstavljena na straneh Štajerskega tednika, je današnja ilustracija (idejna zasnova Dieter Loewe, slika Ursula Wien-zensten) iz zgodbice Zima (vsa besedila Elke Loewe, vse priredbe in prevodi Jurij Souček). Slikanica je primerna otrokom od četrtega leta dalje pa tja do sto let in naprej, saj kakovostna slikanica tako rekoč nima mej!
Liljana Klemenčič
Foto: ML
Janko Bohak
Županov sprejem v Mestni hiši
Stran 12
Rokomet
Prvi derbi že v uvodu -v petek v Gorišnici
Stran 12
<yL
Tenis
Za začetek indijske turneje bolje med dvojicami Stran 13
Rokomet
Mladi rokometaši iz Bugojna z novim zlatom Stran 13
Nogomet
Pri NŠ Drava štirje novinci
Stran 14
Atletika
Naslednjih šest kolajn z državnih prvenstev
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ fiai na íuitovnim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
«fe» ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Foto: Črtomir Goznik
Miha Golob (Zavrč) je bil edini strelec svoje ekipe na tekmi s Širokim Brijegom.
Nogomet • Prijateljski tekmi
Odličen izkupiček
ZAVRC - ŠIROKI BRIJEG
1:1 (0:0)
STRELEC ZA ZAVRČ: Kokol (63.)
ZAVRČ: Bešenic, Kurbus, Sambolec, Murko, Kokol, A. Čeh, Šafaric, Težak, Kelenc, Matjašič, Kresinger. Igrali so še: Dugolin, Smrekar, Vaš, Božak, Lešnik, Brlečic, Golubar. Trener: Viktor Trenevski.
Nogometaši Zavrča so v ponedeljek z enodnevno zamudo zaradi obilice dežja končno le odigrali prvo prijateljsko srečanje na pripravah v hrvaški Istri. Njihov tekmec je bila ekipa Širokega Brijega, ki je trenutno na prvenstvu BiH na 3. mestu. Srečanje je bilo na igrišču z umetno travo v Novigradu, na srečo pa po uvodnih treh dneh, ko je deževalo, v ponedeljek ni bilo tako. Srečanje je bilo dokaj izenačeno, oba zadetka pa sta padla v drugem delu igre. Po golu, ki so ga prejeli iz enajstmetrovke, so Zavrčani zaigrali na vse ali nič, izenačujoč gol pa je dosegel Ko-kol. Po zadetku so beli še bolj pritisnili, Smrekar je med drugim zadel vratnico. Za trenutno tretjeuvrščeno ekipo 1. lige niso nastopili Fink, Ko-vačic, Fuček, Sandi Čeh in Ro-škar. Na tekmi se je poškodoval Kelenc, pri katerem gre za poškodbo »zadnje lože«, kako huda pa je poškodba, v tem trenutno še ni znano.
BUDUCNOST (PODGORICA) - ZAVRČ 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Brlečic (30.)
ZAVRČ: Fink, Lešnik, Kurbus, Sambolec, Dugolin, Brlečic, Golubar, Smrekar, Matjašič, Fuček, Božak. Igrali so še: Šafaric, Kresinger, A. Čeh, Murko, Težak, Vaš, Kokol. Trener: Viktor Trenevski
Že naslednji dan so se Zavr-čani v Umagu pomerili z ekipo Buducnosti iz Podgorice, ki po jesenskem delu prvenstva Črne gore v 1. ligi zaseda 5. mesto. Varovanci Viktorja Trenevskega so prevladovali praktično ves čas, izid srečanja pa je v 30. minuti postavil Brlečic, ki je po lepem prodoru zadel z natančnim strelom po tleh. Ob bolj zbrani igri napadalcev Zavrča, bi lahko bil izid še višji. Črnogorci, ki imajo zelo mlado, poletno ekipo, so bili nevarni predvsem po bokih, kjer so nato poskušali z nevarnimi predložki. Na drugem srečanju za bele niso nastopili Kovačic, Bešenic, Roškar, S. Čeh in Kelenc (zadnji trije so poškodovani). V petek na Istria Winter Cupu 2014, kot se turnir imenuje, Zavrč čaka zadnji tekmec v skupinskem delu, to je ekipa Sesvet. Vsekakor so Slovenci v dobrem položaju pred zaključnimi boji, ki bodo na sporedu ob koncu tedna.
tp
Nogomet • Gregor Fink, NK Zavrč
Vzdušje je fenomenalno«
»
Ko je danes 29-letni Gregor Fink poleti 2012 prišel v Zavrč, je imel za seboj že dolgo prvoligaško kilometrino. Zavrč je z njim dobil kakovostnega vratarja, ki šele prihaja v najboljša vratarska leta. Frankolovčan je več kot upravičil zaupanje, tudi v premierni prvoligaški polse-zoni za Zavrč je bil eden najzanesljivejših členov belih. Pred njim pa so že novi izzivi, saj je njegov klub trenutno na pripravah v Novigradu, že kmalu pa se bo tudi pričelo nadaljevanje prvenstva. Z Gregorjem smo se pogovarjali po drugi pripravljalni tekmi z Buducnostjo, ki so jo beli dobili z 1:0.
Za vami sta dve odigrani tekmi (Široki Brijeg, Buducnost). Kakšna bi bila ocena?
G. Fink: »Za prvo tekmo lahko rečem, da je bila trda, igrali smo namreč na umetni travi. Igra je večinoma potekala na sredini igrišča, z bolj malo priložnostmi - lahko rečem, da je bila tekma enakovredna. Fantje so se borili in moram pohvaliti vse novince, ki so se odlično vklopili v ekipo. Torkova tekma z Buducnostjo se je končala z našo zmago, samo srečanje pa je bilo res dinamično, z veliko teka in ogromno borbe-
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Fink (rdeči dres): »Navijači lahko spomladi pričakujejo borben in kakovosten Zavrč, ki jih ne bo pustil na cedilu.«
nosti na obeh straneh. Veliko časa smo imeli žogo v svoji posesti, ob tem pa smo si ustvarili še veliko priložnosti. Obe srečanji bi tako ocenil zelo pozitivno, saj smo igrali z dvema zelo kakovostnima ekipama.«
V ekipi je kar nekaj novincev. Kako so se ujeli z drugo ekipo, kako potekajo priprave in kakšno je vzdušje v ekipi?
G. Fink: »Vzdušje v ekipi je fenomenalno, novi fantje so se super vklopili, smo res
prava 'klapa'. Resnično upam, da bo tako tudi v nadaljevanju.«
V Sloveniji je trenutno stanje katastrofalno, vi pa ste ob morju. Kakšne pogoje imate na voljo?
G. Fink: »Pogoji so odlični, še posebej, če se zavedamo, kakšno je vreme v Sloveniji. Vse imamo na dosegu roke, tako da smo skoncentrirani samo na delo. Motijo edino poškodbe (Kelenc, Sandi Čeh, Roškar, op. a.), pa tudi za te zelo dobro skrbi zdravniška služba.«
Kakšen Zavrč lahko navijači pričakujejo spomladi?
G. Fink: »Navijači lahko pričakujejo borben in kakovosten Zavrč, ki jih ne bo pustil na cedilu. Mi pa si po drugi strani želimo podporo s tribun.«
Jeseni si branil v izjemni formi.
G. Fink: »Moja forma je tudi sedaj OK, treniram dobro in komaj čakam na prvenstvo. Najpomembneje pa je, da sem zdrav in upam, da bo tako tudi naprej.«
Spremljaš dogajanje v drugih slovenskih ekipah? Tvoj pogled na dogajanje v drugih klubih in napoved za pomlad?
G. Fink: »Za druge ekipe vidim, da se vse krepijo, še posebej Maribor. Sicer pa smo bolj skoncentrirani na lastne vrste kot na druge ekipe. Upamo, da bomo tako dobro nadaljevali še naprej.«
tp
Nogomet • Prijateljska tekma
Po 120 minutah igre boljši Kidričani
ALUMINIJ - BISTRA 5:1
(0:0)
STRELCI: 1:0 Drevenšek (70. iz 11-m), 2:0 Panikvar (72.), 3:0 Jovanovič (85.), 4:0 Drevenšek (90.), 5:0 Jovanovič (96.), 5:1 Metlin (99.)
ALUMINIJ: Murko, Gerečnik, Bingo, Topolovec, A. Medved, Letonja, Planinšek, Kurež, Petek, K. Medved, Podbrežnik. Igrali so še: Lipovac, M. Rešek, Vindiš, Lonzarič, Brence, Drevenšek, Kozar, Vrbanec, Panikvar, Jovanovič. Trener: Robert Pevnik.
Sredino popoldne je bilo na igrišču Aluminija v Kidričevem precej dolgo, daljše od običajnih nogometnih tekem. Srečanje med Aluminijem in vodilnim hrvaškim tretjeligašem izpod Slemena je namreč trajalo dvakrat 60
minut. Tako sta se dogovorila trenerja, da sta lahko med igralce razdelila daljšo minu-tažo. Trener Pevnik je zopet dal priložnost mladim nogometašem. V prvem polčasu je bila igra dokaj enakovredna, z veliko tempa, vendar se je dozdevalo, da so napadalci z mislimi nekje drugje - pravih priložnosti za zadetek namreč ni bilo.
Povsem drugače je bilo v drugem polčasu, ko so na igrišču prevladovali Kidri-čani. Ti so lepo kombinirali, bilo je kar precej prenosov žoge z ene na drugo stran ter odigravanj v prazen prostor. Kidričani so ob koncu srečanja popolnoma zlomili odpor gostov in slavili zasluženo zmago.
Danilo Klajnšek
rtomir Goznik
Marko Drevenšek (Aluminij, rdeči dres) je z dvema zadetkoma kronal premoč Kidričanov v drugem polčasu.
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 7. februarja 2014
Bloudkova priznanja za leto 2013
Sprejem za Janka Bohaka v Mestni hiši
»Spoštovani gospod Janko Bohak, z velikim zadovoljstvom smo sprejeli novico, da vam je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Odbor za podeljevanje Blo-udkovih priznanj, podelil Blo-udkovo plaketo za življenjsko delo v športu. Ob tej priložnosti vas vljudno vabim na sprejem, na katerem vam želim osebno čestitati za prejem cenjene nagrade in se vam zahvaliti za izjemen doprinos k razvoju šahovskega športa. Zraven številnih športnih uspehov in strokovnega dela ste s svojo neutrudljivo željo, prenesti svoje šahovsko znanje na mlajše rodove, zagotovo eden tistih entuziastov, ki spodbujate mladež, ne samo k igranju šaha, ampak tudi k zavedanju pomena šaha kot nosilnega miselno-umskega športa s prvinami strateškega načrtovanja, s čimer zraven športnih vrednot privzgajate obče vrednote za življenje,« je zapisal župan MO Ptuj Štefan Čelan na vabilu ob sprejemu, ki ga je v Mestni hiši pripravil v sredo, 5. februarja.
Ob dobitniku priznanja so se sprejema udeležili predstavniki MO Ptuj, Športne zveze MO Ptuj, Jankovi ožji družinski člani, šahovski prijatelji iz ptujskega društva in predstavniki medijev. Milena Turk je v uvodni predstavitvi opisala športno pot legende ptujskega šaha, častnega člana Šahovskega društva Ptuj Janka
Dobitnika Bloudkove plakete Janka Bohaka je sprejel župan MO Ptuj Štefan Celan.
Foto: Langerholc
Bohaka, ki je že več kot 60 let njegov nepogrešljivi člen. Kot mednarodni šahovski sodnik je ponesel ime Ptuja in Slovenije po svetu na številnih mednarodnih turnirjih in na kar osmih šahovskih olimpija-dah. Na vse to so ponosni tudi v društvu, zato so ga skupaj s Šahovsko zvezo Slovenije predlagali za najvišje priznanje na področju športa v Sloveniji, Bloudkovo plaketo. V slavnostnem nagovoru je ptujski župan delno ponovil vsebino vabila in ob tem dodal, da je izredno zadovoljen, da je lahko opravil ta sprejem v hiši,
kjer sta bila z Jankom včasih tudi sodelavca. Ob tem pa ni pozabil poudariti njegove izredno umirjene narave, ko je še tako zapletene situacije znal reševati brez povzdignje-nega glasu, brez namrščenega čela, skratka na njemu lasten način. V znak zahvale mu je izročil spominsko darilo, malo statuo Mestne občine Ptuj z vgravirano silhueto Mestne hiše.
Ob koncu se je Janko zahvalil županu za čudovit sprejem, vsem prisotnim za udeležbo, domačim za potrpljenje ob njegovih pogostih in dolgo-
trajnih odsotnostih, vodstvu ŠD Ptuj in Šahovske zveze pa za predlaganje za to visoko priznanje. Ob tem je izpostavil še nekaj svojih hobijev, vezanih na eno največjih zbirk šahovskih znamk, s katero je sodeloval že na številnih fila-telističnih razstavah. Posebej ponosen je na bogato zbirko preko tisoč šahovskih knjig in knjižic, katere del je pripravljen odstopiti ptujski knjižnici, ptujskemu arhivu pa bogato šahovsko gradivo, ki ga je zbiral skozi celotno kariero in ga zbira še danes.
Silva Razlag
Rokomet • 1. B SRL (m)
Prvi derbi že v uvodu - v petek v Gorišnici
V drugi del tekmovanja bodo v petek vstopili tudi rokometaši v 1. B SRL. V tej ligi tekmujejo tri ekipe iz našega območja, in sicer Moškanjci-Gorišnica, Drava in Velika Nedelja Carrera Optyl.
Žreb je prvi sosedski obračun namenil že v 1. krogu, in sicer bo v Moškanjcih gostovala Velika Nedelja Carrera Op-tyl. Ekipi sta v zelo različnih položajih: domačini iz Gori-šnice so vsekakor bolj mirni, saj imajo kar precejšnjo zalogo točk, medtem ko te rokometa-šem iz Velike Nedelje močno manjkajo - s samo dvema točkama so na zadnjem mestu. Na prvem srečanju so bili uspešnejši rokometaši iz Gorišnice, sedaj pa imajo gostje priložnost, da se jim oddolžijo. To bi za Veliko Nedeljo pomenilo izboljšanje položaja v borbi za obstanek.
»Sosedski derbiji so vedno nepredvidljivi in napeti, prisotnih bo veliko gledalcev. Na drugi del tekmovanja smo se dobro pripravljali in tako tudi pričakujemo tekmo z našimi sosedi. Pristop mora biti maksimalen, saj so sicer možna presenečenja. Naši gostje imajo svoje težave, vendar se moramo ukvarjati predvsem s svojo igro in pristopom, zato bomo v to srečanje krenili odločno,« je dejal kapetan Moškanjcev-Gorišnice Primož Firbas.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaše Drave, Moškanjci-Gorišnice in Velike Nedelje Carrera Optyla bodo konec tedna začeli drugi del prvenstva.
Nadgraditi jesenski del
Po skoraj dvomesečnem premoru Ptujčani v uvodu skorajda ne bi mogli imeti težjega nasprotnika. Pomerili se bodo namreč z ekipo Loke 2012, ki po prvem delu prvenstva zaseda visoko 3. mesto, v 1. krogu na Ptuju pa so Škofje-ločani slavili z 28:31.
Drava se je pod taktirko Uroša Šerbca na nadaljevanje prvenstva v miru pripravljala doma, veseli tudi spoznanje, da je vedno krajši tudi zdravstveni karton. Žana Silov-ška zaradi natrganih vezi v komolcu sicer ne bo še vsaj mesec dni, toda Drava je v tem času predvsem za igro
v obrambi pridobila Mateja Bračiča, ki se je vrnil v staro jato. Poškodbo ramena čuti tudi Jan Maroh, toda perspektivni mladenič naj bi bil kmalu povsem nared. Sicer pa je kratek pregled priprav podal trener Uroš Šerbec: »Na nadaljevanje prvenstva smo dobro pripravljeni, saj so priprave potekale brez težav. Odigrali smo kar nekaj prijateljskih tekem in na njih skušali še nadgraditi to, kar nam je manjkalo jeseni. Uvod je bil seveda namenjen fizičnemu delu, nato pa so sledile tekme in žoga. Trenutno smo nekako na dveh tirih, saj so mladinci že začeli drugi del sezone. Tu smo si za cilj zadali obstanek v ligi in lahko z zadovoljstvom povem, da smo že dvakrat sla-
vili. To je tudi večina fantov za člansko ekipo, ki so torej že v tekmovalnem ritmu, ta konec tedna pa se jim bo pridružila še druga manjšina.«
Drava tudi v nadaljevanju prvenstva stavi na mladost, prepleteno z nekaj izkušenej-šimi igralci, Ptujčani pa bodo skušali narediti korak naprej. Pri tem bi jim lahko bil v pomoč nekoliko lažji razpored, vsekakor pa bodo Robert Bezjak in druščina želeli osvojiti kakšno točko več kot jeseni. Prva priložnost za to bo že v soboto, 8. 2., ko modri gostujejo v Škofji Loki, ki slovi kot eden izmed najbolj nego-stoljubnih terenov. Prednost gostov bo neobremenjenost, ki bi jim ob pravem pristopu morda lahko prinesla kakšno točko. »Pričakujem težko srečanje, jesensko srečanje z Loko pa bomo skušali še nadgraditi. Kljub vsemu so domačini favoriti, to velja tudi na celotni ligaški ravni, kar so pokazali že jeseni. Gre namreč za mlado, domačo ekipo, z nekaj izkušenejšimi posamezniki, ki igra zelo poletno, čvrsto, s hitrimi prehodi v napad, zelo dobra pa je tudi na vratarskih položajih. Igrali bomo neobremenjeno in sproščeno, skušali bomo odigrati najbolje, kar lahko, obenem pa bomo skušali prebroditi miselno barie-ro zadržka gostujočih tekem. V vsakem primeru gremo pogumno v boj.«
Tadej Podvršek
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Presenetiti Sevnico
V soboto, 8. 2., se bosta ob 19 30 v Sevnici v tekmi 20. kroga srečali zasedbi Sevnice (8. mesto) in Jeruzalema (7. mesto). Gostitelji imajo na svojem računu 13 točk in po tihem še upajo na uvrstitev v Ligo za prvaka. Najprej morajo ugnati Ormožane ter nato še zbrati kakšno točko proti Ribnici in Izoli. Ormožani so pri 16 točkah, v prejšnjem krogu pa so si z domačim porazom proti Ribnici privoščili prvi majhen spodrsljaj v letošnji sezoni. Gostje so Hardek zapustili dvignjenih glav in z zmago z 28:26.
Poraz proti Ribnici je v vrstah Ormožanov že arhiviran in vsa pozornost je usmerjena gostovanju v Sevnici. Žal normalen potek treningov motijo nekatere poškodbe in bolezni igralcev. Trener Saša Prapo-tnik seveda upa, da bodo vsi fantje stisnili zobe in zaigrali na pomembnem srečanju, ki bi Jeruzalemu ob morebitni zmagi lahko prinesel uvrstitev v Ligo za prvaka. V prvem delu so Ormožani težko, 27:25, na Hardeku ugnali Sev-
ničane, ki so letos sestavili solidno ekipo, v kateri ima glavno besedo drugi strelec lige Alen Dražetič (119 zadetkov). Sevnica se lahko pohvali tudi z nekaj nadarjenimi igralci, ki so bili v preteklosti in so še sedaj reprezentanti v kadetski ali mladinski vrsti. Sem spadajo levoroki Matej Flajs, Miloš Djurdjevic, Jure Gorenjak, Lu-cijan Fižuleto in Žan Gjerek. Prav slednja sta četi trenerja Prapotnika povzročala sive lase na prvi tekmi na Hardeku in bosta tudi tokrat gonilni sili Sevnice. Upati je, da bodo na tej tekmi odločale izkušnje, ki pa so na strani Boštjana Belca, Siniše Radujkovica, Bojana Ču-diča, Danijela Mesarica, Jana Gregorca, Aleša Šišmanoviča in ostalih. Na pot z rokome-taši Jeruzalema bodo krenili tudi navijači Ormožani, ki so eden izmed glavnih »krivcev« za presenetljivo odlično sezono Ormožanov. Manjka le še zmaga za piko na i in za uvrstitev med šest najboljših ekip v državi.
uk
Rokomet • Mlajše kategorije
Še tretja v vrsti
1. MLADINSKA LIGA
1. CELJE PIVO. LAŠKO 13	10	0	3	20
2. TRIMO TREBNJE 13	9	0	4	18
3. KRKA 13	7	3	3	17
4. RIBNICA RIKO HIŠE 13	8	1	4	17
5. SL. GRADEC 2011 14	7	0	7	14
6. GORENJE VELENJE 13	6	1	6	13
7. LOKA 2012 14	5	1	8	11
8. DRAVA PTUJ 14	5	1	8	11
9. KRŠKO 13	5	1	7	11
10. SLOVAN 13	3	4	6	10
11. DOL HRASTNIK 13	5	0	8	10
12. AJDOVŠČINA 14	3	2	9	8
DRAVA PTUJ - DOL TKI HRASTNIK 34:27 (18:15)
DRAVA PTUJ: Šulek, Toš, Janžekovič 14, Verdenik 3, Re-isman, Čeh 3, Korošec, Maroh, Požar 3, Bedrač, Rosič, Pukšič 3, Žuran 7, Jerenec 1, Hajdi-njak, Veit. Trener: Uroš Šerbec
Mladinci RK Drava Ptuj so tudi v tretji tekmi v letu 2014 zabeležili zmago. V goste na Ptuj je prišla ekipa Dola pri Hrastniku, ki je v jesenskem delu dra-vašem v sami končnici zadala boleč poraz.
Da si ptujski fantje želijo zmage, se je pokazalo že po uvodnih minutah, ko so povedli z rezultatom 8:5. Gostje so zatem enkrat izenačili, a so dravaši do odmora pobegnili na varne tri zadetke prednosti (18:15). V drugem polčasu so gledalci videli izenačeno srečanje in nenehno vodstvo domačega moštva. V napadu je v hitrih protinapadih neusmiljeno zabijal Nejc Janžekovič, ki se je ob koncu tekme ustavil pri neverjetnih 14 zadetkih. Na koncu so domačini razliko celo povišali na 7 zadetkov.
S to zmago so se mladinci Drave pomaknili na 8. mesto na lestvici - do 5. mesta jih sedaj ločijo le tri točke. Ti podatki kažejo, kako izenačena in kakovostna je 1. državna mladinska liga in da je obstanek ptujskih fantov skoraj nuja, da bodo lahko tudi naslednje generacije imele privilegij igrati v najelitnejšem mladinskem tekmovanju.
2. MLADINSKA LIGA -od 1. do 6. mesta
JERUZALEM - MARIBOR 35:28 (15:14)
JERUZALEM: Kuzmič, T. Cvetko; Kavčič 1, Mavrič 4 (1), G. Horvat 2 (1), Topolovec 3, Ki-rič 2, Žižek Cvetko 5, Kocbek 7, Štumberger, D. Ozmec, Šandor 4, Kosi 7 (2).
Po remiju v Kopru so mladinci Jeruzalema na Hardeku še drugič letos ugnali zasedbo Maribora. Odločitev o zmagovalcu je padla v prvi polovici 2. polčasa, ko je gostiteljem najprej uspel pobeg na 26:20 in nato še na 31:22. Tako najmlajša zasedba v 2. SRL preseneča še naprej. Če bo Or-možanom uspelo obdržati takšno formo in uskladiti igranje na dveh frontah (ekipa igra še kadetsko ligo), bi lahko bili priča ogromnemu presenečenju, kar bi boj za 1. ali 2. mesto, ki vodita v 1. mladinsko ligo, zagotovo bilo.
STAREJŠI DEČKI A
DRAVA PTUJ - VELIKA NEDELJA 22:20 (9:11)
DRAVA PTUJ: Kokol 5, Šmi-goc 4, Forštnarič 4, Šila k 4, Ovčar 3, M. Letonja 1, Kovačič 1, Satler, Kovačič, Rakuš, Ž. Letonja, Toš, Nežmah, Jakomini. Trener: Žiga Lesjak.
Na prvi tekmi spomladanskega dela prvenstva smo bili priča sosedskemu derbiju. Domačini so tekmo pričeli bolje in povedli 6:4, nato pa so pobudo prevzeli gostje, ki so si do polčasa priigrali prednost dveh zadetkov. V drugem polčasu so domačini bolje zaigrali v obrambi in dosegli nekaj lahkih zadetkov ter izenačili pri rezultatu 16:16. Nato sta se ekipi kar nekaj časa izmenjavali v vodstvu, na koncu pa je bila sreča naklonjena ptujskim fantom. Pri ekipi Drave velja še posebej pohvaliti oba vratarja, ki sta obranila nekaj ključnih strelov.
Sašo Kafel, UK
petek • 7. februarja 2014
Šport
Štajerski	13
Tenis • Blaž Rola
Namizni tenis • 2. TOP
Zafoštnik, Slodej in Piljak zaostali le za Horvatom
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Cirkovci)
V	Puconcih je v nedeljo potekal 2. TOP turnir za člane. Fantje so nastopili v treh skupinah (24 igralcev), dekleta pa v dveh (16).
Pri fantih je manjkal 1. nosilec Uroš Slatinšek, v njegovi odsotnosti pa je odlično igral domačin Mitja Horvat, ki je premagal vseh sedem tekmecev. Na celotnem turnirju je izgubil le en niz, odvzel mu ga je Gregor Zafoštnik (ZM). Ta je na koncu zasedel 2. mesto, z enakim izkupičkom je na 3. mestu končal Matic Slodej (ZM). Za omenjeno trojko se je uvrstil Danilo Piljak (Šternmatik Cir-kovce). Omenjena trojica je v medsebojnih obračunih slavila po eno zmago: Zafoštnik je premagal Slodeja, Piljak Zafoštnika, Slodej pa Piljaka.
V	3. jakostni skupini je nastopal Luka Krušič (Šter-namtik Cirkovce). S štirimi
Tenis
zmagami in tremi porazi je zasedel 5. mesto.
Končni vrstni red:
1. skupina: 1. Mitja Horvat (Kema Puconci) 7:0, 2. Gregor Zafoštnik 5:2, 3. Matic Slodej (oba Zavarovalnica Maribor) 5:2, 4. Danilo Piljak (Šternmarik Cirkovce) 4:3, 5. Deni Kožul (Logatec) 3:4, 6. Tomaž Pelcar 3:4, 7. Bojan Ropoša (oba Kema Puconci) 1:6, 8. Tomaž Roudi (Ilirija) 0:7;
3. skupina: 1. Mario Kolbl (Sobota) 6:1, 2. Andraž Av-belj (Mengeš) 6:1, 3. Matevž Črepnjak (Zavarovalnica Maribor) 5:2, 4. Simon Frank (Arrigoni Izola) 4:3, 5. Luka Krušič (Šternmatik Cirkovce) 4:3, 6. Erik Paulin (Arrigo-ni Izola) 2:5, 7. Darijan Vizjak (Rakek) 1:6, 8. Damjan Zelko (Kema Puconci) 0:7.
JM
Sven do edinih posamičnih zmag
Po vsej Evropi potekajo turnirji Winter cups 2014, v katerih se merijo reprezentance v mlajših kategorijah. Iz štirih kvalifikacijskih turnirjev se po dve najboljši ekipi uvrstita na zaključni turnir. Član slovenske selekcije U-16 je bil tudi Sven Lah (TK Terme Ptuj), preostali mesti sta zapolnila Nejc Sitar in Grega Kokalj.
Naši mladi tenisači so se merili na kvalifikacijskem turnirju v Turčiji (v Mersinu, na prizorišču zadnjih mediteranskih iger), kjer so merili moči z reprezentancami Turčije, Italije, Belgije, Bolgarije, Švice, Češke in Portugalske. Slovenci so v 1. krogu naleteli na 2. nosilce, Italijane in
izgubili 1:2. Edino točko za Slovenijo je osvojil Sven, ki je Fillipa Mora premagal z rezultatom 7:5, 6:3. Ptujčan je igral tudi med dvojicami, kjer pa skupaj s Kokaljem Sloveniji ni uspel zagotoviti napredovanja (3:6, 3:6). V nadaljevanju je naše mlade igralce čakal boj od 5. do 8. mesta. Tudi tukaj so naleteli na previsoki oviri, saj so proti Belgiji in Bolgariji klonili 1:2. Edino točko proti Belgijcem je znova prispeval Sven, tudi proti Bolgariji je bil član dvojice (s Sitarjem), ki je osvojila točko. Slovenci so tako končali na 8. mestu, v finale pa sta se uvrstili ekipi Italije in Turčije.
JM
Round robin turnir U-12 v Mariboru
V Mariboru je na igriščih ŽTK Maribor potekal round robin turnir za igralce do 12. leta starosti. Nina Strašek in Taja Lončarič (obe TK Ptuj) sta se z osvojenima 2. mestoma uvrstili v A-turnir, Nina Pliberšek (Galtena) pa s 3. mestom (tri igralke so imele enak izkupiček, odločale so osvojene igre) na B-turnir. Pri dečkih je Jure Glodež (TK Ptuj) z 2. mestom v skupini napredoval na A-turnir.
Za začetek indijske turneje bolje med dvojicami
Ptujski teniški igralec Blaž Rola se je po vrnitvi iz Avstralije, kjer se je v Melbournu iz kvalifikacij prebil do 2. kroga glavnega turnirja, na domačih tleh zadržal le kratek čas. Najprej je odšel na kratke priprave v Nemčijo, od tam pa je odletel v Indijo, kjer bo nastopal na treh zaporednih turnirjih serije challenger.
Prvi je bil v Čenaju (nagradni sklad 50 tisoč dolarjev), kjer je bil četrti najboljši slovenski igralec (153. na lestvici ATP) tretji nosilec. V 1. krogu se je med posamezniki meril z Agustinom Velottijem (216.). 21-letni Argentinec je bil zelo žilav tekmec, zato se je moral Blaž za napredovanje zelo potruditi. V prvem nizu je naš igralec izkoristil kar tri od štirih priložnosti za break, Argentinec dve od petih. V drugem nizu si je več priložnosti za break priigral Blaž (8:4), obema igralcem pa je uspelo izkoristiti po dve. Niz se je končal s tie-bre-akom, kjer je Ptujčan ohranil potrebno koncentracijo in se tako izognil negotovemu nadaljevanju v morebitnem tretjem nizu. Skupno razmerje osvojenih točk je bilo 91:83.
Drugi krog mu je prinesel izkušenega Rusa, 28-letnega Alexandra Kudryavtseva (238.). Ta je v 1 krogu glad-
Blaž Rola je na challenger turnirju na jugovzhodu Indije boljši rezultat dosegel v dvojicah.
ko izločil Srba Ilijo Bozoljca, dobro igro pa je nadaljeval tudi v naslednjem dvoboju. V vsakem nizu je bil za en break boljši od Blaža, kar je pomenilo napredovanje Rusa. Za uvrstitev v 2. krog je Rola prejel 7 ATP-točk.
Ker bo v Indiji ostal dalj časa, se je odločil tudi za nastopanje med dvojicami (na tej lestvici zaseda 265. mesto). Tam je bil njegov soigralec vrstnik, 23-letni domačin N.Sriram Balaji (237). Že na prvi stopnički sta ju čakala 1. nosilca, dvojčka Sanchai in Sonchat Ratiwatana
(105.). Izkušena 32-letnika sta računala na lahko delo, a ju je indijsko-slovenska dvojica z napadalno igro pošteno presenetila. Kljub temu sta Tajvanca prvi niz še uspela obrniti sebi v prid, čeprav je bilo razmerje v točkah v prid dvojice Rola/Bajali (39:37). V drugem nizu sta si dvojčka priigrala le eno break priložnost (in jo tudi izkoristila), tekmeca pa kar 6. Izkoristila sta dve in dvoboj pripeljala v tretji, odločilni skrajšani niz. Tu sta nižje rangirana igralca izkoristila psihološko prednost in presenetljivo slavila
Challenger v Cenaju, rezultati, posamezniki:
1.	krog: Blaž Rola (3.) - Agustin Velotti (Argentina) 7:5, 7:6(5);
2.	krog: Blaž Rola (3.) - Alexander Kudryavtsev (Rusija) 4:6, 4:6;
dvojice:
1. krog: Rola/Balaji (Slovenija/ Indija) - Sa. Ratiwatana/So. Ratiwatana (Tajska, 1.) 5:7, 7:5, 10:6;
četrtfinale: Rola/Balaji - Steven Diez/Daniel Munoz de la Nava (Kanada/Španija) 6:3, 6:2;
polfinale: Rola/Balaji - Ti Chen/Marek Semjan (Tajvan/ Slovaška)
10:6! Končno razmerje točk je bilo 90:70.
V 2. krogu je zmagovalca čakala kanadsko-španska dvojica Steven Diez-Daniel Munoz de la Nava. Ta je bila bistveno slabše rangi-rana (513. in 642.), razlika v kakovosti pa se je pokazala tudi na igrišču. Rola in Bala-ji sta bila prepričljiva v obeh nizih. Tekmeca sta zapretila na začetku drugega niza, a je bilo od rezultata 2:2 dalje vse v znamenju Slovenca in Indijca. Ta se bosta v polfina-lu (v petek, 7. 2. - po sklepu redakcije) pomerila s parom Ti Chen-Marek Semjan.
JM
Rokomet • Reprezentanca kadetov in mlajših kadetov
Iz Bugojna z novim zlatom
Slovenski rokometni reprezentanci kadetov (letniki 1996) in mlajših kadetov (letniki 1998) sta drugo leto zapovrstjo gostovali na mednarodnem turnirju v Bosni in Hercegovini, na katerem so sodelovale reprezentance iz sedmih držav. Tudi letos so Bugojno zapustili zmagoslavno.
Poleg domače reprezentance BiH ter Slovenije so nastopile še reprezentance Katarja (organizator turnirja), Hrvaške, Srbije, Makedonije in Slovaške. Kadeti trenerja Janija Klemenčiča so v skupini premagali Slovaško 26:16, remizirali z Makedonijo 21:21 in izgubili proti Katarju 21:22. Nato so v pol-finalu gladko ugnali Srbijo 27:19 in v finalu premagali Katar z 21:20. V tej kategoriji je bil Urh Kastelic izbran za najboljšega vratarja turnirja.
Selekcija mlajših kadetov, ki jo vodita trenerja Jeruzalema Saša Prapotnik in Uroš Krstič, je odigrala tri tekme
Igralci in trenerja iz Ormoža, ki so sodelovali na turnirju v Bugojnu.
ter premagala vse svoje tekmece. V tekmi, ki je odločala o zmagovalcu turnirja, so mladi Slovenci z 20:19 ugnali Hrvaško. Šest minut pred koncem je prednost Slovenije znašala že +6 (18:12), vendar
Karate • Pred EP v Lizboni V izbrani vrsti dva Ljutomerčana
Od 7. do 9. februarja bo v prestolnici Portugalske potekalo mladinsko evropsko prvenstvo Evropske karate zveze (EKF). V izbrani slovenski vrsti bosta nastopila tudi dva člana ljutomerskega TVD Partizana - Sara Novak in Aleš Pokrivač. Aleš bo tekmoval v ka-tah (kadeti, do 16 let), Sara pa bo nastopila v borbah (mladinke, do 53 kg). Omeniti velja, da se je drugič v 30-letnem delovanju ljutomerske sekcije pripetilo, da bosta reprezentančne barve zastopala dva njihova predstavnika, kar nedvomno potrjuje izjemno kakovost dela trenerja in vodja sekcije Ricarda Žibrata.
NŠ
so zaradi nediscipline v igri sledile napake, ki so jih tekmeci kaznovali. A izida jim vseeno ni uspelo izenačiti, čeprav so imeli zadnji napad. V tej generaciji, ki je prvič sodelovala na kakšnem mednarodnem turnirju, je bil Mark Ferjan izbran za najboljšega vratarja, Ormožan Tilen Kosi pa za igralca turnirja. Barve Slovenije so odlično zastopali igralci Jeruzalema: Ti-len Kosi (16 zadetkov), Dominik Ozmec 6 zadetkov), Miha Kavčič (6 zadetkov), Gašper Horvat (5 zadetkov), Boštjan Žižek Cvetko (1 zadetek). Turnir je ekipi služil kot priprava na Olimpijski festival evropske mladine, ki bo leta 2015 potekal v Gruziji.
uk
Rezultati, kadeti:
Slovenija - Katar 21:22 (10:11), Slovenija - Slovaška 26:16 (13:9), Slovenija - Makedonija 21:21 (12:7);
polfinale: Slovenija - Srbija 27:19 (15:12);
finale: Slovenija - Katar 21:20 (10:10).
Končni vrstni red: 1. Slovenija, 2. Katar, 3, Hrvaška, 4. Srbija, 5. Makedonija, 6. Bosna in Hercegovina, 7. Slovaška.
Starejši dečki:
Slovenija - Makedonija 30:15 (15:7), Slovenija - Katar 24:16 (14:5), Slovenija - Hrvaška 20:19 (11:8).
Končni vrstni red: 1. Slovenija, 2. Hrvaška, 3. Makedonija, 4. Katar.
Foto: arhiv
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 7. februarja 2014
Nogomet • NŠ Drava Ptuj .
Pri Dravi štirje novinci
Članska ekipa Nogometne šole Drava pod vodstvom trenerja Franca Fridla redno trenira že tretji teden. Prvi test so opravili prejšnjo soboto, ko so v Kidričevem odigrali srečanje z Aluminijem. Ptujski trener je na tej tekmi želel dobiti prvi vpogled na stanje svoje ekipe, ki jih čaka še dolga pot do začetka prvenstva v 3. ligi vzhod.
Na tekmi v Kidričevem je v dresu Drave debitiral napadalec Luka Lavrinc. 19-letni nogometaš je bil član NK Triglav, za katerega je v tekmovalni sezoni 2013/14 igral na dveh prvenstvenih tekmah. Druga okrepitev je obrambni igralec Marsel Vezonik. Ta je nekaj časa igral tudi v tujini in bo glede na izkušnje dodana
vrednost ptujske obrambne vrste. V Dravo se je vrnil še en obrambi igralec, Rok Kajtazi, medtem ko je napad okrepil Tadej Strelec, ki je nazadnje igral v Avstriji. V teh dneh naj bi v ptujske vrste prestopil še en odličen nogometaš, s katerim pa zaključni pogovori še potekajo.
Nogometaši Drave so ne glede na zimske razmere v zadnjem obdobju redno vadili in bodo v soboto na igrišču z umetno travo odigrali medsebojno tekmo. V nadaljevanju priprav imajo na sporedu še nekaj potrjenih prijateljskih pripravljalnih tekem: NŠ Drava Ptuj - Zarica Ljubljana (15. 2.), NŠ Drava Ptuj - Simer šampion Celje (23. 2.) in NŠ Drava Ptuj - Ljutomer (1. 3). Na teh tek-
Za ptujskimi nogometaši so trije tedni priprav.
mah bo Franc Fridl ob svojih standardnih igralcih preizkusil tudi vse novince, hkrati pa bo najverjetneje na kakšni tekmi
dal priložnost za dokazovanje najbolj nadarjenim mladincem.
David Breznik
Atletika • AK Ptuj
Naslednjih šest kolajn z državnih prvenstev
Tekmovanja v zimskem delu atletske sezone si sledijo v visokem ritmu. Da je Maja Bedrač najboljša pionirka v Sloveniji, je dokazala že na začetku sezone, ko si je priborila dva naslova v teku na 60 metrov in skoku v daljino. Enak podvig, dva naslova, pa ji je uspel tudi prejšnji teden na državnem prvenstvu za mlajše mladince, to je za atlete do 18. leta. Svojo odličnost je torej dokazala v starejši kategoriji.
V Ljubljani sta se s trenerjem Alešem Bezjakom odločila, da bo Bedračeva tekmovala na 60 metrov z ovirami in v njeni paradni disciplini, skoku v daljino. »V teku na ovirah smo vsi pričakovali izenačeno konkurenco in tesen boj za stopničke, pa vendar je ptujska atletinja že v kvalifikacijah, nato pa še v finalnem teku odtekla odlično in zanesljivo dosegla naslov mlajše mladinske državne prvakinje. V skoku v daljino je kljub ne izjemno dolgemu skoku dosegla najdaljšo dolžino dneva in še drugič osvojila zlato medaljo,« je njena nastopa pokomentiral Bezjak. V daljino je Bedračeva skočila 565 centimetrov, v teku na 60 me-
Grega Pavlovič je trenutno najhitrejši ptujski atlet. Minuli vikend je zmagal na 60 metrov med mlajšimi mladinci, pred tem je bil med mladinci tretji na 400 metrov.
trov z ovirami pa se je merilec časa ustavil pri 8,76 sekunde.
Nepremagljiv je bil tudi najhitrejši Ptujčan Grega Pavlovič, ki prav tako kot Bedračeva kot pionir žanje uspehe med mlajšimi mladinci. V teku na 60 metrov je tako v kvalifikacijah kot tudi v finalu za več kot desetinko sekunde ugnal najbližjega zasledovalca in zanesljivo osvojil svoj prvi naslov
državnega prvaka med mlajšimi mladinci. Sicer ni dosegel osebnega rekorda, je pa tekel še vedno zelo soliden rezultat 7,12 sekunde. Odličen ptujski uspeh v teku na 60 metrov sta dopolnila še Jan Bezjak s tretjim (7,27 sekunde) in Miha Kovač s sedmim mestom (7,43 sekunde). Do četrtega mesta je v teku na 60 metrov z ovirami pritekel še Boštjan
Nahberger (8,96 sekunde), kasneje pa je še v skoku v daljino osvojil 10. mesto. Vsi rezultati dokazujejo, da ptujski atletski klub premore odlične sprinterje, ki si lahko poleti obetajo najvišja mesta v štafe-tnih tekih.
Po sprinterjih in skakalcih pa so sezono začeli tudi tekači na srednjih progah. V okviru prvenstva Slovenije v dvorani v krožnih tekih za mladinski in članski kategoriji, ki je potekalo na Dunaju (Slovenija ne premore krožne dvoranske atletske proge), je ptujske barve zastopalo pet atletov in dve atletinji. Do dveh bronastih medalj sta uspela priteči član Matej Jeza v teku na 3000 metrov in Grega Pavlovič v teku na 400 metrov v mladinski kategoriji. Oba sta v omenjenih disciplinah krepko izboljšala svoja osebna rekorda, Pavlovič je celo nekaj minut v rokah držal mlajše mladinski državni rekord (50,20 sekunde). Med mladinkami se je izkazala Doroteja Domjan s četrtim mestom v teku na 800 metrov s časom 2 minuti in 21,46 sekunde.
Uroš Esih
Mali nogomet • Turnir v Markovcih
V Markovcih nastopilo skoraj 170 mladih
Ob jubileju NK Stojnci je v Markovcih potekal tudi turnir mlajših selekcij (o veteranskem smo že poročali). Očitno je zimski čas
pravi za podobne dogodke, saj je ta minil v odličnem vzdušju.
Pri selekcijah U-8 je nastopilo šest ekip. Prvo mesto so osvoji-
li mladi nogometaši NK Stojnci, drugo NK Aluminij, tretje pa NK Ormož.
Na turnirju U-9 je prav tako na-
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljska tekma
Nogometaši Aluminija se bodo v soboto, 8. 2., ob 13.00 v Kidričevem pomerili z ekipo Celja.
Rokomet • 1. A SRL (m)
19. KROG: Sevnica - Jeruzalem Ormož (v soboto ob 19.30)
1. B SRL (m)
12. KROG: Moškanjci Gorišnica - Velika Nedelja Carrerra Optyl (v petek ob 19.00), Loka 2012 - Drava Ptuj.
Odbojka • 2. DOL VZHOD (ž)
14. KROG: AC Prstec Ptuj - Benedikt (v soboto ob 18.00)
Nogomet • Turnir U-11 in U-13 na Ptuju
Nogometna šola Poli Drava Ptuj v nedeljo, 9. 2., v športni dvorani Center organizira 10. turnir v dvoranskem nogometu. Na njem bo igralo deset ekip. Turnir za selekcije U-11 se bo začel v ob 8. uri, turnir za selekcije U-13 pa ob 14. uri.
DK, DB
Mali nogomet
Ekipa Altafina znova prvak
V osmi sezoni zimske lige Ljutomera v dvoranskem nogometu je nastopilo 14 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Zmagovalca skupin - Meteorplast Ljutomer in Avtoservis Skuhala - sta se neposredno uvrstila v polfinale, slednjemu je uspel preboj še v finale, kjer pa so po izvajanju kazenskih strelov uspešnejši bili igralci Altafina iz Stročje vasi. Ekipa Altafina je ponovila lanskoletni naslov prvaka.
Rezultati končnice:
četrtfinale: Altafin - ŠD Cven 4:3, Šport plus - Force 3:2;
polfinale: Altafin - KMN Meteorplast 3:2, Avtoservis Skuhala - Šport plus 4:2;
tekma za 3. mesto: KMN Meteorplast - Šport plus 7:1;
tekma za 1. mesto: Altafin -Avtoservis Skuhala 9:8 (6:6, 1:3).
Vrstni red: 1. Altafin, 2. Avro-servis Skuhala, 3. KMN Meteorplast, 4. Šport plus, 5. ŠD Cven in Force.
Najboljši strelec turnirja je bil Rok Buzeti (KMN Meteorplast) z 11 doseženimi zadetki, zmagovalno vrsto (na posnetku) pa so sestavljali: Fijavž, Vojsk, Rob, Marot, Habjanič (stojijo z leve); Plahuta, Vrbančič, Jelen (čepijo).
NŠ
Novi (stari) prvaki - ekipa Altafina
stopilo šest ekip: prvo mesto so osvojili nogometaši NK Bukovci, za njimi sta se zvrstili ekipi NK Aluminij in NK Gorišnica.
Na turnirju U-11 je nastopilo osem ekip, po razburljivi in napeti finalni tekmi pa je ob bučnem navijanju prvo mesto osvojil NK Aluminij (selekcija U-10!) pred NK Drava I. in NK Drava II.
Na turnirju je skupno nastopilo blizu 170 otrok. Vsem udeležencem turnirja sta župan občine
Markovci Milan Gabrovec in predsednik NK Stojnci Miran Ko-larič na koncu podelila spominske medalje, najboljšim trem v vsaki kategoriji pa še pokale. Organizatorji so izredno zadovoljni zaradi velikega obiska staršev in ostalih gledalcev.
Danilo Klajnšek
Foto: NS
NK Stojnci U-S
NK Bukovci U-9
NK Aluminij U-10 - zmagovalci v kategoriji U-11
petek • 7. februarja 2014
Šport
Štajerski	15
ZOI2014 m Soči (Rusija)
sochi
10II|OQO
Program OI (do ponedeljka, 10. 2.):
7.	februarja:
17.00 - slovesno odprtje iger
8.	februarja:
6.30 - deskanje (Slopestyle -kvalifikacije, moški)
9.00 - hokej (ženske: ZDA -Finska)
9.45 - deskanje (slopestyle -moški)
11.00 - smučarski tek (skia-tlon - 2 x 7,5 km - ženske) 12.30 - hitrostno drsanje
(5000 m - moški)
14.00 - hokej (ženske: Kanada - Švica)
15.00 - smučanje prostega sloga (grbine - kvalifikacije, ženske)
15.30 - sankanje (enosed -1. in 2. vožnja, moški)
15.30 - biatlon (10 km sprint - moški)
17.30 - smučarski skoki (srednja skakalnica, posamično - kvalifikacije, moški/ženske)
19.00 - smučanje prostega sloga (grbine - ženske)
9. februarja:
smučanje
8.00 - alpsko (smuk - moški) 9.00 - hokej (ženske: Švedska
-	Japonska)
10.15 - deskanje (slopestyle
-	ženske)
11.00 - smučarski tek (skia-tlon - 2 x 15 km - moški)
12.30 - hitrostno drsanje (3000 m - ženske)
14.00 - hokej (ženske: Rusija
-	Nemčija)
15.30 - sankanje (enosed -3. in 4. vožnja, moški) 15.30 - biatlon (7,5 km sprint
-	ženske)
16.00 - umetnostno drsanje (ekipna tekma - prosti program, moški/ženske/plesni pari)
18.30 - smučarski skoki (srednja skakalnica - posamično)
10. februarja:
6.00 - curling (predtekmova-nje, moški)
8.00 - alpsko smučanje (kombinacija - smuk, ženske) 10.45 - shorttrack (1500 m
-	moški)
10.45 - shorttrack (300 m štafeta - predtekmovanja, ženske)
10.45 - shorttrack (500 m -predtekmovanja, ženske)
11.00 - hokej (ženske: ZDA -Švica)
11.00 - curling (predtekmova-nje, ženske)
12.00 - alpsko smučanje (kombinacija - slalom, ženske)
14.00 - hitrostno drsanje (500 m - moški)
15.00 - smučanje prostega sloga (grbine - kvalifikacije, moški)
15.45 - sankanje (enosed -1. in 2. vožnja, ženske) 16.00 - hokej (ženske: Finska
-	Kanada)
16.00 - curling (predtekmova-nje, moški)
16.00 - biatlon (12,5 km zasledovanje - moški)
19.00 - smučanje prostega sloga (grbine - moški)
Foto: Martin Ozmec
Bo Tina Maze Soči zapustila vesela?
Slovenska reprezentanca na 01 v Sočiju:
alpsko smučanje: Tina Maze, Ilka Štuhec, Maruša Ferk, Katarina Lavtar; Rok Perko, Mitja Valenčič, Žan Kranjec, Klemen Kosi;
biatlon: Teja Gregorin; Jakov Fak, Klemen Bauer, Janez Marič, Peter Dokl, Simon Hočevar;
deskanje na snegu: Cilka Sadar, Glorija Kotnik; Žan Košir, Rok Marguč, Rok Flander, Izidor Šušteršič, Tim Kevin Ravnjak, Jan Kralj, Matija Mihic;
nordijska kombinacija: Marjan Jelenko, Gašper Berlot, Mitja Oranič;
smučanje prostega sloga: Filip Flisar; smučarski skoki: Katja Požun, Špela Rogelj, Eva Logar, Maja Vtič; Peter Prevc, Robert Kranjec, Jernej Damjan, Jurij Tepeš, Jaka Hvala;
tek na smučeh: Katja Višnar, Vesna Fabjan, Alenka Čebašek, Nika Razinger, Barbara Jezeršek;
hokej: Robert Kristan, Andrej Hočevar, Luka Gračnar (vratarji); Klemen Pretnar, Sabahudin Kovačevič, Matic Podlipnik, Andrej Tavželj, Žiga Pavlin, Blaž Gregorc, Mitja Robar, Aleš Kranjc (branilci); Anže Kopitar, Jan Muršak, Tomaž Razingar, Marcel Rodman, David Rodman, Jan Urbas, Robert Sabolič, Žiga Pance, Aleš Mu-šič, Miha Verlič, Boštjan Goličič, Anže Kuralt, Rok Tičar, Žiga Jeglič (napadalci).
Strelstvo • 5. turnir mladinskih državnih lig - Ptuj
Stojak do pete zaporedne zmage
V	nedeljo je v športni dvorani Center na Ptuju potekal 5. krog mladinskih državnih lig v organizaciji domačinov - SK Ptuj. Turnir so zaradi vremenske zmrzali po vsej Sloveniji zaznamovale številne odpovedi nastopajočih, takšnih je bilo med 230 prijavljenimi strelci kar 65. Kljub manjši udeležbi pa so bili na ptujskem turnirju prisotni vsi najboljši mladi strelci v letošnji sezoni, ki so pokazali nekaj odličnih nastopov ter visokih rezultatov.
Slavje juršinskih mladincev
V	mladinski selekciji s pištolo še naprej odlične nastope niza perspektivni ptujski mladinec Sašo Stojak, ki je s 378 krogi postavil najboljši dosežek dneva in slavil peto zaporedno zmago v letošnji sezoni (skupaj z lanskimi že deveto zapored). Dober ekipni nastop pa so pokazali jur-šinski strelci, med katerimi je srebrno odličje osvojil Ivan Druzovič s 363 krogi, preostali štirje Rok Repič, Gregor Vesenjak, David Kekec in Marko Vorih so s 354, 354, 349 in 344 krogi osvojili mesta med 7 in 10, pri čemer še posebej veseli najboljši dosežek najmlajšega med njimi, kadeta Roka Repiča. Zadovoljen z nastopi svojih varovancev je bil juršinski trener Darko Pavlin, ki ga je ekipa na domači tekmi razveselila z drugo letošnjo ekipno zmago s 1071 krogi. Stojaku, ki je s 150 točkami v vodstvu v skupni razvrstitvi, sledi Škofjeločan Blaž Škra-bec, tretji je Ivan Druzovič (120 točk) z majhnim zaostankom 4 točk za Škrabcem. Dobro sta se med mladinkami s pištolo odrezali ormoški strelki Petra Vernik in Tina Novak, ki sta s 359 in 355 krogi osvojili 2. in 4. mesto, v skupnem seštevku pa Vernikova, s tretjim srebrnim odličjem v sezoni, zaostaja le za nepremagljivo Jagodo Tkalec (363). Tina Novak je peta v skupni razvrstitvi. Ekipnima kolegicama v Kovinarju pa ni mogla slediti tretja ormoška strelka Dijana Kolarič, ki je s slabim nastopom z 296 krogi osvojila 8. mesto, ekipa Kovinarja je bila 5.
Foto: Simeon Gönc
Juršinski mladinci so si na Ptuju priborili tretjo ekipno zmago v sezoni, najboljši med njihovimi posamezniki pa je bil Ivan Druzovič, levo spodaj, na 2. mestu. Zraven njega stojita Rok Repič in trener Darko Pavlin ter v ozadju z leve strani Gregor Vesenjak, Marko Vorih in David Kekec
Kuharičeva in Vernikova na 2. in 3. mestu
Na krilih odličnih reprezentančnih nastopov iz Munch-na pa za razred bolje od vseh drugih nastopajo tri vodilne strelke s puško v skupnem seštevku. Ormoški strelki Kovinarja Petra Vernik in Urška Kuharič sta se tokrat morali zadovoljiti s srebrnim in bronastim odličjem s 389 in 388 krogi, letošnji posamični rekord pa je dosegla grosupeljska strelka Klavdija Jerovšek, ki je s 132 točkami prevzela vodstvo v skupnem seštevku posameznic, pred Kuharičevo s 130 in Verniko-vo s 128 točkami. Razplet, ki obeta zelo zanimiv zaključek lige v Ljubljani. Tretja ormoška strelka Melanie Habja-nič je s 371 krogi osvojila 8. mesto, skupno je 7. Ormoške strelke Kovinarja so s krogom prednosti pred ekipo Štefana Kovača s 1148 krogi dosegle četrto zaporedno zmago v sezoni in zanesljivo korakajo proti skupni lovoriki. Med mladinci je zmagal Turniščan Aljoša Draškovič s 387 krogi, nikakor pa ne steče Kidri-čanu Alešu Pernatu, ki je s 373 krogi znova zaostal za svojimi zmožnostmi in osvojil le 11. mesto.
Širec bronasti
V kategoriji kadetov s pištolo je vodilni strelec v skupnem seštevku, Ptujčan Tadej Širec, znova osvojil odličje, vendar si je po štirih drugih, tokrat s 357 krogi, priboril tretje mesto. Zmagal je goriški strelec Jože Čeper (377 krogov), drugo mesto je osvojil Rok Ruparčič iz Kočevja (368). Prvič so v državni kadetski ligi nastopili trije mladi ptujski strelci in za začetnike pokazali odlično streljanje. Najvišje med njimi se je uvrstil Ino Zorec (337), ih sicer na zelo dobro 8. mesto, Rok Bez-jak in Oskar Tasovac Ivezic sta dosegla 324 in 312 krogov ter osvojila 16. in 18. mesto. Peti Ptujčan med kadeti, Vid Sušek, se je s 327 krogi uvrstil na 15. mesto. Z nastopi svojih varovancev so bili zelo zadovoljni ptujski trenerji Zlatko Kostanjevec, Mateja Peša-kovic in Majda Raušl, ki so z velikim zanimanjem spremljali prve tekmovalne korake svojih novincev. Ormoški strelci Matjaž Pleh ter Žan in Rok Tomažič so s 336, 330 in 285 krogi osvojili 9., 12. in 20. mesto, juršinska strelca Niko Ci-lenšek in Tomaž Žnidarič, ki sta prvič nastopala v Ormožu, pa sta s 329 in 303 krogi osvojila 14. in 19. mesto. Med kadetinjami je zmagala Ale-
Mali nogomet • ZLMN Ormož
Inox ograje Majcen prvak članske lige
Po končanem 10. krogu članske lige smo v Zimski ligi Ormoža dobili novega prvaka. Po tretjem zaporednem spodrsljaju Avtopre-vozništva Jerebič in zmagi ekipe Inox ograje Majcen so slednji postali novi prvaki, saj imajo v primeru končnega istega števila točk z Jerebiči in KMN Tomaž boljši medsebojni izkupiček. Kot smo že navajeni, je tudi ta krog v veteranski ligi poskrbel za veliko presenečenje. Bar As iz Ormoža je s 4:3 presenetil vodilne ormoške Smokije in jim zadal drugi prvenstveni poraz, ki jih bo najverjetneje stal prestižnega naslova. Spodrsljaj Smokijev so izkoristili veterani Tomaža, ki zdaj sami od-
ločajo o svoji končni razvrstitvi: z zmago v zadnjem krogu bi potrdili naslov prvaka, saj imajo v primeru istega števila točk z Mladostjo boljši medsebojni izkupiček.
ČLANI
REZULTATI 10. KROGA: Inox ograje Majcen - Brlek Transport Cvetkovci 3:0, Trust - Strjanci 5:2, Bar Gaja Ivanjkovci - Mladost Miklavž 2:3, Črni ribič Fran-kovci - Alinea 3:4, Akord Izko-ščevanje mesa - KMN Tomaž 0:5, Vičanci - Avtoprevozništvo Jerebič 2:1.
1.	INOX O. MAJCEN 10 7 3 0 27:7 24
2.	AVTOP.. JEREBIČ 10 7 0 3 36:12 21
3.	ALINEA	10 6 1 3 34:22 19
4.	KMN TOMAŽ 9 6 0 3 32:11 18
5.	MLADOST MIKL. 10 5 2 3 23:18 17
6.	GAJA IVANJKOVCI 10 5 1 4 33:24 16
7.	Č. R. FRANKOVCI	10 5	1	4	27:19	16
8.	AKORD	10 4	2	3	25:22	14
9.	TRUST	10 4	0	6	28:37	12
10.	BRLEK TRANS,	9 2	1	6	10:28	7
11.	VIČANCI	10 2	1	7	18:34	7
12.	STRJANCI	10 0	0	10	11:66	0
PARI ZADNJEGA KROGA (8. 2.): ob 10.15: Brlek Transport Cvetkovci - KMN Tomaž, ob 10.55: Alinea - Trust, ob 11.35: Strjanci - Akord Izkoščevanje mesa, ob 13.35: Mladost Miklavž - Inox ograje Majcen, ob 14.15: Brlek Transport Cvetkovci
-	Vičanci, ob 15.35: KMN Tomaž
-	Bar Gaja Ivanjkovci, ob 16.55: Avtoprevozništvo Jerebič - Črni ribič Frankovci.
VETERANI
REZULTATI 8. KROGA: Bar As
Ormož - Smoki Ormož 4:3, Vičan-
kseja Vignjevic s 343 krogi, juršinska strelka Sandra Ku-mer pa je z 266 krogi osvojila 6. mesto. V ekipni razvrstitvi so bili najboljši trije zelo izenačeni: 1. Moris iz Kočevja (1027), 2. Brežice (1022), 3. Ptuj (1021). To je najvišji ekipni rezultat domačih ptujskih kadetov. Strelci Kovinarja so z 951 krogi osvojili 5. mesto.
Najvišje Tomažič
Med kadeti s puško se je nove zmage s 389 krogi veselil Cerkničan Erik Kandare, med ormoškimi strelci pa se je najvišje povzpel najmlajši Rok Tomažič in z drugim najboljšim rezultatom v sezoni (369) osvojil 8. mesto. Preostala dva, Žan Tomažič in Matjaž Pleh, sta se s 363 in 357 krogi uvrstila na 13. in 18. mesto, z ekipnim dosežkom 1089 krogov pa je Kovinar osvojil 8. mesto. Zmagali so Cerkničani s 1146 krogi.
Srebro za Širovnika
Med pionirji s serijsko puško so odlično streljanje pokazali kidričevski strelci, najvišje med njimi pa se je z osebnim rekordom 181 krogov uvrstil Domen Širovnik in osvojil srebrno odličje. Ivo Cicma-novič Zimet in Tilen Vnuk sta s 176 in 169 krogi osvojila 9. in 21. mesto ter poskrbela, da so Kidričani v ekipni razvrstitvi dosegli najboljšo uvrstitev v letošnji sezoni in s 524 krogi osvojili srebrno odličje. Nastope svojih varovancev je pohvalil tudi kidričevski trener in predsednik društva Gregor Kmetec. Tako med posamezniki kot med ekipami so se zmag veselili strelci Okrogarja Skvarče iz Zagorja ob Savi. Med posamezniki se je znova zelo dobro odrezal tudi Aljaž Čuč-ko, strelec Tovarne sladkorja Ormož, in z enakim rezultatom kot drugouvrščeni Kidričan Domen Širovnik osvojil žal nehvaležno 4. mesto. Njegova ekipna kolega Jan Hanželič in Miha Komperšak pa sta s 147 in 132 krogi osvojila 45. in 49. mesto, s čimer se je ekipa uvrstila na 12. mesto s 460 krogi. Preostala ormoška strelca Kovinarja Gal Rob in Andrej Majhen sta s 168 in 142 krogi osvojila 27. in 46. mesto.
Simeon Gonc
ci - Fiposor Aries IT 4:4, Mode-larstvo in montaža Rakuša Mala Nedelja - Ručica Bresnica 6:4, Pristan Frankovci - Tomaž 0:3. Mladost Miklavž prosta.
1.	TOMAŽ	7 5 1 1 27:8 16
2.	MLADOST MIKL. 7 5 1 1 23:8 16
3.	SMOKI ORMOŽ 7 5 0 2 26:11 15
4.	BAR AS ORMOŽ 7 4 2 1 19:10 14
5.	FIPOSOR ARIES IT 7 3 2 2 24:15 11
6.	VIČANCI 7 3 2 2 20:16 11
7.	M. M. RAKUŠA 7 1 0 6 13:33 3
8.	P. FRANKOVCI 7 1 0 6 7:33 3
9.	R. BRESNICA 8 1 0 7 15:38 3
PARI ZADNJEGA KROGA (8. 2.): ob 12.15: Mladost Miklavž - Prsitan Frankovci, ob 12.55: Smoki Ormož - Vičanci, ob 14.55: Fiposor Aries IT - Modelarstvo montaža Rakuša M. Nedelja, ob 16.15: Tomaž - Bar As Ormož.
uk
16 Štajerski
Nasveti
petek • 7. februarja 2014
Kuharski nasveti
Kuhajmo s siri, ki zorijo s plemenito plesnijo
Siri s plemenito plesnijo so za ene božansko dobrega okusa, za druge nekaj, česar ne jejo, teh je seveda manj, sploh če gre za dobre poznavalce hrane.
Sir je nasploh raznoliko in privlačno živilo. Po številu sirov so na vrhu lestvice francoski siri, vendar se tudi v drugih deželah in tudi pri nas lahko pohvalimo z vedno več vrstami dobrih sirov. Samo razlago tehnologije proizvodnje sirov bi kar prepustil živilskim tehnologom, kot kuharja me zanimajo le njihove lastnosti, ki pa sicer izhajajo iz same proizvodnje, tako da se posamezne faze med seboj ujemajo.
Vsak sir ima svoje lastnosti in tisti, ki jih uporabljamo v kuhinji ne kot sestavino hladnih sirovih ali drugih plošč, je treba to lastnost vedeti. Siri, narejeni iz svežega surovega mleka, so po okusu izrazitejši kot iz pasteriziranega, tudi siri iz majhnih sirarn so običajno boljši in okusnejši kot iz industrijskih oziroma večjih. Nekateri siri, kot je limburški, imajo izrazito močen vonj, aroma ne sme biti premočna, niti ne sme manjkati, saj je tudi to slabo znamenje sira. Sir, ki nima vonja, je bil preveč ohlajen, to lahko opazujemo tudi pri domači skuti, če jo damo v hladilnik in shranjujemo pri 0 °C.
Tudi po skorji prepoznavamo kakovost sirov. Sir mora med zorenjem dihati, siri s sintetično skorjo, ki je še obarvana, so le redko posebno dobrega okusa. Brei na površini ne sme imeti rumene ali celo oranžno rumene skorje. Trdi
siri in večina sirov s plemenito plesnijo morajo imeti čvrsto, celo skorjasto lupino.
Siri s plemenito plesnijo so kremasti, včasih zrnati in pogosto prevladujočega okusa. Lahko jih zdrobimo za solate, nekateri jih potresejo po laza-njah, picah ali jih zmešamo s smetano za legir v omake. Siri s plemenito plesnijo so primerni, da nadevamo z njimi koščke rezančevega testa in
jedi. Zelo napačno bi razmišljali, če bi bili prepričani, da imajo vsi siri s plemenito ple-snijo enak okus. Skupna jim je le prijetna začinjenost po zaslugi plesni, ki se razmnožuje skozi postopek. Nekateri imajo majhne luknjice, vsi neenakomerne, nekateri se takoj zdrobijo, spet drugi se celo režejo. Pri vseh pa velja, da če najbolj začutimo sol, je to znamenje ne preveč kakovostnega sira s
Foto: Črtomir Goznik
oblikujemo raviole ali torteline ali iz njih pripravimo omako za testenine. Čvrstejše vrste sirov s plemenito plesnijo, kot so stilton, danablu, roquefort in podobne, lahko umešamo v vse svetle omake. Okus omak se neprimerljivo izboljša.
Mehkejše, bolj kremaste sire s plemenito plesnijo, kot so gorgonzola, bivozola in podobni, uporabljamo za sirove plošče in kremaste omake, lahko za testenine, izbrane mesne jedi ali zelenjavne samostojne
plemenito plesnijo. Jedi, ki jih pripravljamo s siri, ki zorijo s plemenito plesnijo, previdno solimo zaradi dodatka sira. Sol postane izrazitejša med segrevanjem, zato je dobro, da sir poskusimo.
S kuhanjem oziroma toplotno obdelavo vsi siri pokažejo prej svoje pomanjkljivosti. Če ga preveč segrejemo, se sesiri beljakovina v njem in se loči od maščobe, to pa v jedi vidimo, kot da se sir »vleče«. Vse sirove omake ne smejo nikoli
močno vreti in jih tudi ne smemo pogrevati, v gostinstvu jih zato uporabljamo na ala carte pripravi jedi.
Siri so odlični za različne nadeve, za nadev je primeren skoraj vsak sir. Mehki siri in sire s plemenito plesnijo razdrobimo ali narežemo, obdamo s testom ali zelenjavo, naložimo v plasti na primer z bučkami, jajčevci in krompirjem. Testo za zavitek lahko nadevamo s feto in sesekljano čebulo. Pri zavijanju sirov s plemenito plesnijo vedno uporabimo vsaj dva različna sira, en mladi sir in sir s plemenito plesnijo, sam sir s plemenito plesnijo bi dal premočan okus in še jed bi bila predraga. Lahko pa raviole napolnimo z nadevom iz skute in jih prelijemo z omako iz gor-gonzole.
Pri sestavi sirove plošče izberemo sire, ki so dosegli najide-alnejšo stopnjo zrelosti. Nekaj izbranih sirov dobre kakovosti je boljše kot množičnost. Izberemo en trdi sir, en sir, ki zori s plemenito plesnijo in dva mehka sira. Skute na sirovo plošči ne ponudimo, ker je prevlažna. Upoštevamo še barvo, strukturo sirov in predvsem različne okuse sirov. Glede na temperaturo naj bodo siri nekoliko hladnejši, kot je sobna temperatura. Za popestritev plošč pa lahko dodamo še grozdje. Nepogrešljiv dodatek k ploščam je sveži kruh.
AŠV
Tačke in repki
Cepljenje psov proti steklini
Veliko vprašanj lastnikov psov z aktualno tematiko vsakoletnega cepljenja psov proti steklini se je nabralo, zato bom v današnjem veterinarskem prispevku pojasnil, kako bo omenjeno cepljenje psov izvajano vnaprej.
Na začetku naj napišem, da morajo biti cepljeni zoper steklino vsi psi, ki so dopolnili 4 mesece starosti in označeni z mikročipom. Centralni register psov Slovenije je vzpostavljen na Veterinarski upravi v Ljubljani in prav vse veterinarske ambulante s koncesijo za cepljenje psov zoper steklino v Sloveniji so dolžne najkasneje v šestih dneh po cepljenju prenesti podatke v centralni register. To pomeni, da za cepljenje zoper steklino ne veljajo občinske meje, prav tako ne meje upravne enote, temveč lahko lastnik svojega ljubljenčka cepi v katerikoli ambulanti v Sloveniji. Moram poudariti, da je zelo pomembno, da so psi cepljeni zoper steklino do napolnjenega četrtega meseca starosti, saj so lastniki, ki bodo pse cepili kasneje, avtomatsko v prekršku. Če navedem pri-
mer, lastnik psa, ki bo prvič cepil svojega psa pri starosti npr. 8 mesecev, bo enostavno viden v centralnem registru psov, da je 4 mesece v zamudi in to bodo videli, oziroma bo prikazano tudi veterinarskim inšpektorjem, ki bodo take zamudnike kaznovali. Po novi zakonodaji so kazni visoke, še višje pa so za lastnike psov, ki sploh niso cepljeni zoper steklino.
Letos morajo biti cepljeni zoper steklino še vsi psi, tako
da ni nobenih sprememb glede na prejšnja leta. Psi, ki bodo v predpisanem roku cepljeni zoper steklino 3 leta zapored, brez prekinitve, bodo lahko nadaljevali obvezno cepljenje na vsake 2 do 3 leta, odvisno od vrste cepiva. Da poenostavim, lastniki psov, ki bodo z vključno letošnjim letom imeli svojega psa cepljenega 3 leta zapored, brez prekinitve, bodo lahko naslednjič cepili svojega psa po treh oziroma dveh letih. Odločanje o vrsti cepiva, katero izbrati, ali tisto za 2 leti ali 3 leta, je prepuščeno veterinarju, ki bo pred-očil in pojasnil lastniku vse prednosti in slabosti cepiva. Psi so bili ob cepljenju (vsaj) vsakoletno dehelmintizira-ni, kar pomeni, da so dobili zdravilo zoper trakuljavost, ki lahko prizadene tudi ljudi, in glistavost. To bo sedaj vnaprej
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. prepuščeno lastniku. Glede imunosti psa zoper steklino po cepljenju je popolnoma jasno in strokovno dognano, da na izgrajevanje imunosti vpliva imunski sistem živali, ki pa je neposredno odvisen od zdravstvenega stanja živali. Titer protiteles v krvi cepljenega psa zoper steklino je merljiv in za ustreznost le-te-ga bodo morali poskrbeti tudi lastniki, saj je jasno, da bodo v novem sistemu cepljenja psov zoper steklino na 3 leta v situacijah,ko bo pes poškodoval človeka, inšpektorji vsekakor zahtevali odvzem krvi pri psu, ki je povzročil poškodbo pri človeku.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: ES
MKO IN KGZS
Židan: »Slovenijo doletela največja katastrofa v gozdovih
Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan si je v začetku tedna v Verdu pri Vrhniki z direktorji pristojnih institucij ogledal poškodovane gozdove po snegu in ledu. Posledice je označil za največjo katastrofo v slovenskih gozdovih, saj je poškodovana skoraj polovica gozda. Najbolj pomembno v tem trenutku pa je, da nihče ne hodi v gozd, dokler se razmere ne stabilizirajo in sanira najbolj nevarne posledice.Minister Židan je poudaril, da gre za največjo katastrofo v slovenskih gozdovih, večleten sanacijski program pa bo predvidoma narejen v treh mesecih. Slovenija bo po besedah ministra zbrala denar za nujno sanacijo, ker pa gre za velike zneske, bo Slovenija zaprosila tudi za mednarodno pomoč. »Takoj, ko bo možno in varno, se bo začela sanacija gozdnih cest, ki povezujejo družine do večjih prometnic, prioritetno pa bodo s sanacijo začeli na prometnicah, kjer istočasno poteka dobava električne energije,« je dejal minister in dodal, da naj »ljudje ne hodijo v gozd, saj je življenjsko nevarno, zato tudi naši gozdarji ne bodo šli.« Sanacijo gozdov je treba prepustiti strokovno usposobljenim institucijam in ljudem. Sicer pa po besedah ministra škoda ni samo ta, ki jo vidimo, ko so lastniki gozdov s podrtimi drevesi izgubili vrednost gozda. Še večja škoda se zna zgoditi, če ne bomo pravočasno ukrepali, ker se bodo pojavljale bolezni, ki bodo neobvladljive.
Mag. Židan pa je ob tem izpostavil, da ta katastrofa lahko pomeni tudi priložnost za lesno industrijo. »Na razpolago bodo velike količine lesa, ker bodo viški, bo to vplivalo tudi na padec cen lesa. Upam, da bo to priložnost slovenska lesna industrija tudi izkoristila,« je poudaril minister.
Ob današnjem ogledu poškodovanega gozda je minister mag. Židan govoril tudi s predsednikom države Borutom Pahorjem. Predsednik države je ob tem opozoril, da ta trenutek ni čas za pogumne akcije v gozdu, ampak je treba je reševati življenja in se dela lotiti sistematično.
Poškodovanega je 500.000 hektarjev gozda, kar je skoraj polovica, na nekaterih območjih pa je poškodovanih celo do 80 odstotkov. Nekateri gozdovi na Postojnskem in Pivškem so celo popolnoma uničeni.
Je pa poleg škode v gozdovih, popis in oceno škode začela tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Kot je poudaril njen direktor Branko Ravnik, je v kmetijstvu najbolj prizadeto sadno drevje ekstenzivnih vrst, na intenzivnih sadnih vrstah zaenkrat ni zaznati še nobene škode.
Vir: MKO
Stanje v kmetijstvu zaradi žleda in ledu
Glede na vremenske razmere je škodo v kmetijstvu v tem trenutku težko ocenjevati. Marsikje so kraji za ogled nedostopni in iz stanja v naravi lahko le predvidevamo, da je možna škoda na sadnem drevju in gozdu zaradi ledu in žleda.
Preko JSKS smo preverili stanje kmetijskih kultur (predvsem sadnih dreves) na območju Dolenjske, Posavja, Bele krajine, Notranjske, Primorske, Gorenjske, Štajerske in Po-murja. Kmetijski svetovalci in večji sadjarji opravljajo oglede na terenu (kjer je to možno) in v primeru opaznih škod, bodo podatke v naslednjih dneh posredovali na KGZS. V tem trenutku razmere niso kritične, žled je sicer prisoten, vendar v intenzivnih sadovnjakih do sedaj ni nikjer večje škode. Žled na vejah ima obseg kot pri ukrepu oroševanja. Precejšnja škoda se opaža v travniških sadovnjakih - predvsem jablane in hruške (Dolenjska, Zgornjesavska dolina, Koroška, Pivško in Tolminsko), ki niso oskrbovani oziroma obrezani. Zelo prizadeti oziroma polomljeni so orehi.
Kakšna bo škoda na ozimnih žitih in travinju zaradi žleda trenutno ne moremo oceniti. Na njivskih površinah leži sneg in preko njega je padel dež, ki je zmrznil. Ozimine morajo biti pozimi pod snegom, kako pa bodo reagirale na dolgo ležeči led nad snegom pa je težko predvideti. Ko bo odjuga, bodo nekatere poljščine verjetno dalj časa pod vodo, kar pa lahko pomeni težavo, saj bo prišlo do pomanjkanja zraka v področju korenin in bodo rastline odmrle.
V tem trenutku so njive poplavljene na območju reke Reke, tako da so žita na Pivškem pod vodo.
Ponekod se ugotavlja škoda na kmetijskih objektih zaradi porušenih dreves ali snega (na področju Tržiča in Križ je podrlo dva rastlinjaka). Trenutno so težava na kmetijah tudi zaradi izpada elektrike in slabo prevoznih cest (prevozi mleka...). Molža na marsikateri kmetiji poteka ročno ali pa na agregat, če ga le imajo.
Vir: KGZS
petek • 7. februarja 2014
Zanimivosti
Štajerski	17
Iščete svoj stil
V objemu toplih oblačil in barv
Naša današnja udeleženka akcije Iščete svoj stil je Nataša Dugolin iz Kidričevega, stara 35 let, po poklicu poslovna tehnica, mamica dveh otrok, ki rada kuha in se sprehaja. Tudi tokrat kot že pred petimi leti je povedala, da je sodelovanje v naši akciji izziv. Občasno se sprehodi tudi po modni brvi, kot manekenka sodeluje na sejmu Poroka v Celju, kjer nosi poročna oblačila.
V	kozmetičnem salonu Neda so ji kožo, ki je mešanega tipa, površinsko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice in zma-sirali ter postopek nege zaključili z nanosom kreme za njen tip kože. Priporočili so ji tudi mikro dermoabrazijo, površinsko luščenje kože z aparatom za boljši videz kože, ki tudi zmanjša pore.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Natašino novo pričesko poskrbela nosilka dejavnosti Jožica Pepelnik, ki je upoštevala njeno željo, da ohrani dolžino las, ker si pušča dolge lase. Osvežila je le barvo las, jih zravnala s fenom in krtačo.
Vizažistka Minka Feguš je ličenje začela z rahlim nanosom pudra, s katerim je prekrila obraz. Veke je poudarila v zelenem in zlatem tonu ter jih obrobila z zelenim črtalom. Na ličnice je nanesla marelični ton, z nežnim glosom pa poudarila še ustnice.
„Tako nestrpno smo jo čakali, zdaj pa je zima le pokazala zobe. Vsekakor s to hladno in lede-
KOLEKTIV SALONA
inosKo m sensKo
FÍÍ12£KSCV0 2 Slomškova 22
10 % popust v februarju
no zimo ne bomo imeli težav, če bomo smuknili v prijetna, mehka in topla oblačila. Zato sem se tudi pri Nataši odločila, da ji nadenem mehka in topla oblačila ter jo obujem v visoke tople škornje. Ker se je Nataša že drugič prijavila in bila še drugič izžrebana v naši akciji Iščete svoj stil, domnevam, da ji ni težko, tudi če se mora večkrat na dan preobleči. In ker z oblačenjem nima težav, občasno pa se sprehodi tudi po modni brvi, sem se odločila, da tudi tokrat, kot prvič, januarja 2009, zanjo izberem malo bolj drzen staj-ling. Iz svoje omare v Razstavno modnem ateljeju sem izbrskala obleko - tuniko iz letošnje zimske kolekcije. Obleko - tuniko iz mehke, tople in udobne ple-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nataša prej ...
... in pozneje
tenine, abstraktnega vzorca in prelivajočih se barv sem dopolnila še z enobarvnim puloverjem v barvi sivke. Pod obleko - tuniko lahko oblečemo tudi kakšen puli v eni od barv, ki se prelivajo v vzorcu pletenine. Seveda lahko kombiniramo k obleki - tuniki tudi različne barvne nogavice ali legice. Zraven lahko obu-jemo tako visoke škornje kot tudi gležnjarje ali nizke čevlje. Izbrala sem škornje, tudi tokrat
v trgovini Alpina, ki nam vedno z veseljem priskoči na pomoč. Nataša se lahko v objemu mehkih in toplih oblačil prepusti hladnemu zraku in ledeni dobi, ki nam trenutno kaže mogočne, dolge, ledene zobe," je Natašino tokratno preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic se je Nataša odločila za pedi-kuro. »Ta zajema osnovno nego nog. V skrbi za urejen videz
Foto: Črtomir Goznik
Nataša v modnih oblačilih iz Sanjine najnovejše kolekcije, škornji so iz Alpine.
pogosto pozabljamo na stopala, še posebej pozimi, ko je ta del telesa skrbno skrit v toplih čevljih. Ločimo medicinsko in estetsko pedikuro. Medicinska se opravi v primeru težav, kot so vraščeni nohti, boleče razpoke na stopalih, natiski in kurja oče-
sa, medtem ko estetska zajema oblikovanje nohtov, odstranitev poroženele kože na stopalih in masažo stopal. Korak je po pe-dikuri lahkoten, telo pa sproščeno,« je povedala kozmetičarka Silva Čuš.
MG
Ptuj • V Furstovi hiši
Samo za brezposelne - če ste v k., pridite v K.U.R.C.
Ker sem tudi sama dokaj pogosto tam (saj veste, kje), sem šla. Precej časa sem sicer že »izgubila« na raznih delavnicah oz. izpopolnjevanjih, če priznam pa tudi pri nekaterih šolskih predavanjih. Iskati svoje mesto na trgu dela ni ravno enostavno, a dokler se trudimo in iščemo, ni nobena ura izgubljena, kajne?
Delavnica za mlade brezposelne (če nimaš službe, imaš pa željo in voljo, si še vedno mlad) poteka v Furstovi hiši, Krempljeva 4 na Ptuju, vsak ponedeljek med 9. in 13. uro.
»Najbolj vesel bom, če neki ponedeljek ne bo nikogar več - ker bo vsak imel delo, službo, posel. A ni zanimivo, da lahko merim uspešnost s tem, da bo ljudi na delavnici zmeraj manj in ne več?« na glas premišljuje Ptujčan, sicer gledališki režiser Samo M. Strelec.
Zahvaljujoč gospodu Ger-hartu Furstu, ki je svoj prostor ponudil za različne iniciative ter tako pod streho sprejel tudi to idejo, se zainteresirana skupinica ljudi tedensko sestaja na delavnici z naslovom Retorika za brezposelne. Ker je udeležba prostovoljna (in tudi brezplačna), verjetno prihajajo posamezniki, ki iščejo priložnosti in so za spremembe v svojem življenju pripravljeni tudi trdo delati, sem sama pri sebi razmišljala. Nisem se zmotila. Prijetno vzdušje v majhni sobani me je takoj pritegnilo. Sproščeno, prijateljsko, kakor da se poznajo, in to že zelo dobro. V resnici je bila to, kot sem izvedela kasneje, šele četrta delavnica, a dejstvo je, da se ljudje s podobnim razmišljanjem in skupnim ciljem med seboj zelo hitro«najdejo«. Povabilo na kreativno delavnico, ki ga je Strelec zelo učinkovito spisal, se je izredno hitro razširilo
po socialnem omrežju in tako našlo zainteresirane, ki so prepoznali potrebo, željo po dodatnem učenju in napredku. Kratkočasen, Uporaben, Retoričen C-vitamin: veča vašo odpornost pri čakanju na redno službo! Brez tveganja in z zaželenimi stranskimi učinki. Ali na kratko K.U.R.C.
Z drugačnim razmišljanjem premikamo meje. Treba si je upati, iskati nove, inovativne rešitve ter biti iznajdljiv. Koga poslušamo? Komu verjamemo? Kdo pravi, da vse to, kar
so nas naučili v šoli, tudi zanesljivo velja? Verjeti je treba tistemu, ki je dejansko uspel, kar pa pogosto ni povezano s pridobljenim nazivom. Premalo je le razmišljanje o svojem poklicu oz. področju, treba je narediti korak dlje. »Samo ve, kako je biti brezposeln, si
iskati delo, biti delodajalec. Vse te svoje izkušnje podkrepi s teorijo, od nas samih pa je odvisno, koliko od tega želimo prenesti v svoje življenje«, je odlično povzela ena izmed udeleženk.
Strelec je tokrat v želji, da bi na realnem primeru pred-
Jure Tompa je z vztrajnostjo v selne osebe postal mlad, pers riškem podjetju.
stavil, kako si je s sledenjem svojim sanjam in iskanjem priložnosti mogoče ustvariti svetlejšo prihodnost, k sodelovanju povabil Jureta Tompo, sveže pečenega diplomanta Univerze v Mariboru, ter Go-razda Oreška, podjetnika.
Jure nam je najprej povedal svojo zgodbo. Z vztrajnostjo je v nekaj mesecih od položaja brezposelne osebe postal mlad, perspektiven sodelavec v velikem ameriškem podjetju. V kratkem se namreč odpravlja na (vsaj) osemmesečno plača-
j mesecih iz položaja brezpo-ven sodelavec v velikem ame-
no prakso na drugo stran oceana, prakso v podjetju, o katerem je vedno sanjal. Gorazd je kasneje odlično predstavil še pogled podjetnika in s preprostimi, a koristnimi napotki ter realnimi primeri dodal še piko na i. Res je, za podjetje ste/smo najprej strošek, kasneje investicija, a šele na koncu kapital. Treba je biti boljši od drugih, ne samo to, treba je biti najboljši na svojem področju. Delodajalci iščejo drugačnost in ravno zato si je treba upati. Doživeti neuspeh in iti naprej. Naj nas vodi misel, da je vsaka zavrnitev bližje uspehu. Ali kot pravi Strelec: »Treba je uvideti problem, iznajti rešitev in prodati bodisi izdelek ali storitev na način, ki bo podjetju predstavljal korist.«
Udeleženci so ob koncu podali še povratne informacije, ki so bile resnično pozitivne in spodbudne. Delavnico dojemajo kot zelo koristno, zaradi spremembe razmišljanja pa vidijo priložnosti, ki jih do sedaj morda niso, predvsem pa premikajo meje. Težko je najti službo, zato je treba iskati delo. Ta delavnica je le ena izmed dobrih priložnosti, zgodb v teh »težkih« časih. Ravno zato je zastonj, a ne zaman.
Mateja Toplak
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 7. februarja 2014
Domača glasbena scena	.
In & OUT z novim singlom
Še teden dni nas loči od izida prvenca fantovskezasedbe IN & OUT, ki je Slovenijo navdušila z nastopi na resnič-nostnem šovu X Factor. Od avgusta 2012, ko so se resneje pojavili na domači glasbeni sceni, so za njimi številni koncerti in nastopi, predstavili so štiri nove pesmi, dva video-spota, tretji - za aktualni singel Zgodba zase pa je tik pred medijsko objavo.
Tako, kot je zgodba zase celotno dogajanje, ki spremlja to mlado zasedbo, pa je zgodba zase tudi spot, ki prinaša za-
dnje leto njihovega nastopanja in druženja. Mnoge fotografije in filme so fantje posneli kar sami in predstavljajo zelo intimen vpogled v svet, v katerega njihovi privrženci za enkrat niso imeli vstopa.
Pri ustvarjanju prihajajočega CD-ja so intenzivno sodelovali tudi člani zasedbe, in zanimivo bo slišati, kako je izkušenemu producentu Dejanu Radiče-vicu uspelo preplesti njegovo profesionalno znanje z mladimi avtorji in instrumenta-listi ter njihovimi glasbenimi vplivi. Prvi album zasedbe
IN&OUT bo izšel 14. februarja 2014.
Apolonia predstavlja »Menjam life«.
Vsestranska umetnica, glasbenica in pevka Apolonia predstavlja novi single s pomenljivim naslovom »Menjam life«. Pesem je nastala v deževnih dneh lanske jeseni in v besedilu sporoča iskreno izpoved trenutnega počutja in obenem splošnega »apatičnega stanja«
Apolonia
Foto: Boštjan Tacol
IN&OUT
Foto: promocija BIG
v tej lepi deželici pod Alpami, kjer se dogaja precej a hkrati prav nič ne premakne.
Apolonia je tudi tokrat združila moči s kitaristom in producentom Markom Le-merjem, s katerim sta ustvarjalni team že skoraj desetletje. Nastala je skladba, v kateri se bo prepoznal marsikdo in je vsekakor vredna poslušanja.
Vlado Simčič Vava navdušuje s skladbo Seta
Nova instrumentalna skladba Vlade Simcicha Vave, z naslovom ''Seta'' (italijansko - svila), je posneta v živo v stu-
r
pSETÍ D 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
NAŠIH TOP POP 5 5. TINA OSTERMAN - Trenutek ANJA BAŠ - Nimaš kej
INDIGO - Drugačna 2. NINO - Jutro 1. MODRIJANI & JAN PLESTENJAK - En poljub
VAŠIH TOP POP 5 SOULGREG - Novi svet 4. PRIMAVERA - Usodna napaka 3. SAŠA LENDERO - Mama mia 2. TANJA ŽAGAR - Številka 3 1. KINGSTONI - Mi delamo galamo
NAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
VAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
Ime in priimek:
Tel.:
Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Filmski kotiček
Otožna Jasmine
Prejšnjič smo končali z mislijo, da so nominacije za oskarje včasih malce nenavadne. Medtem ko bi si film Dirka življenja zaslužil nominacije za fotografijo, glasbo in glavnega igralca, je po drugi strani nominacijo za najboljši izvirni scenarij dobil Woody Allen za dramo Otožna Jasmine.
Ponovimo. Woody Allen že dolgo, dolgo časa posname en film na leto in njegovi filmi so vedno dogodek za filmske sladokusce, pa čeprav je Woody postal
Blue Jasmine
Igrajo: Alden Ehrenreich, Peter Sarsgaard, Cate Blanchett, Alec Baldwin, Michael Stuhlbarg, Michael Emerson, Louis C. K., Bobby Cannavale, Charlie Tahan, Sally Hawkins
Režija: Woody Allen Scenarij: Woody Allen Žanr: drama Dolžina: 98 minut Leto: 2013 Država: ZDA
diju GIS s pomočjo dolgoletnega sodelavca in producenta Mateja Zeca.
''Seta'' je del novega materiala, ki nastaja v Vavinem osebnem stu diju . Album z naslovom ''San Remo'' bo objavljen v naslednjem letu. Pred začetkom samostojne kariere je Vava igral kitaro v legendarni rock zasedbi Laufer. Poleg Damirja Urbana je bil najbolj kreativen član enega od najbolj znanih hrvaških rock bendov prejšnjega desetletja. V času svoje solo kariere Vava s svojim ambientalnim in rock izrazom navdušuje tako občinstvo kot tudi kritike. Vsi dosedanji albumi so poželi odlične kritike.
Vava
Foto: Boštjan Tacol
tako ozek žanr sam zase, da je jasno, da venomer kopira zgolj še samega sebe. A nič ne de, saj sta po drugi strani enako dosegla tudi ironična in morbidna brata Coen, pa se njunih filmov ni moč zasititi. A če sta Coenova dokaj dosledna v kakovosti svojih filmov, Woody niha. Včasih kakšen njegov film ponikne, ne da bi ga sploh kdo opazil, in za Otožno Jasmine lahko le kislo ugotovimo, da bi film najbrž doletelo točno to, če ne bi v njem nastopila Cate Blanchett, ki je svojo vlogo odigrala fenomenalno.
V čem je torej težava? Tudi če odmislimo izjemno slabe slovenske podnapise, je zadnji Woodyjev umotvor videti kot zbirka njegovih drugorazrednih dialogov. Tudi kadar Woody ne nastopi pred kamero, je v filmu čutiti tisto njegovo značilno in zabavno živčnost, tokrat pa je tako poniknil, da ga ni začutiti nikjer. Poleg tega je zgodba zgolj priredba legendarne Tennesse-ejeve drame Tramvaj poželenja, vendar je zaradi umeščenosti v sodobni čas in rahlih sprememb manj prepoznavna. Podobno-
sti žal niso tako majhne, da bi upravičile nominacijo za izvirni scenarij, ampak kvečjemu za predelani. Toda Woody ni nikjer niti s presledkom omenil, da njegov zadnji film temelji na delu nekoga drugega. Nalašč ali ne, niti ni važno, v vsakem primeru je nominacija vprašljiva, če ne že sporna. Woody je šel celo tako daleč, daje konec filma identičen koncu v slavni drami.
Je pa zato ta drama, sicer iz leta 1947, aktualna bolj kot kadarkoli. V času krize, ko letijo glave tudi drugorazrednim bogatašem, je zanimivo opazovati, kaj vse so pripravljeni storiti, da bi obdržali svoj slog življenja. Ko ga enkrat izkusiš, brez njega očitno nima več smisla živeti, zato niti ni čudno, da se je bogata elita od
nekdaj na smrt bala komunizma in še bolj socializma in ju na vse kriplje skušala oblatiti še veliko prej, preden sta bogatim naredila medvedjo uslugo in se oblatila kar sama. Prerazporeditev bogastva ali smrt za bogataše očitno ni nobena izbira. Odločitev je jasna: smrt, ampak po možnosti ne njihova. Če že, pa raje smrt kot živeti kot slehernik in, o groza, hoditi v službo.
Kakorkoli že, Woody Allen se je očitno dovolj naužil Evrope in posnel dovolj razglednic njenih najbolj romantičnih metropol, zato se je vrnil v rodne ZDA, kjer je ta film očitno ustvaril zgolj zato, ker ni vedel, kaj druga bi počel. A glede na njegove vzpone in padce zagotovo še ni rekel zadnje.
Matej Frece

J
^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.)
Najbolje se boste počutili doma. Sveža energija, ki jo boste pridobili čez vikend, vam bo koristila na delovnem mestu. Spoznali boste, da lažje poti ne obstajajo. V ljubezni bo nekaj več tišine in privlačile vas bodo tudi skrivnosti. Zapisujte si svoje notranje občutke, kajti tako vam bo lažje.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Sprostila vas bo zimska narava. Sprehodi vam bodo pričarali ravnovesje in skladnost. Pilili se boste v umetnosti in v kreativnih dejavnostih. Na obzorju se bodo lesketale novosti. Srečo boste našli v skupinskih dejavnostih. Vljube-zni bo v ospredju želja po svobodi. Srečen dan: sobota.
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)

Veseli se boste novosti, ki vam bodo polepšale življenje. Odgovorno boste stopali naprej po svoji poti. Blesteli boste na delovnem mestu. Zdelo se bo, da boste nalogam kos. Tako bo priložnost napredka v samozavesti. Jasno in glasno boste svoje mnenje.
RAK * (21.6. - 22.7.)
se vam bodo nove poti. Omenjeno boste prejeli z mešanimi občutki. Sprejeli boste tudi paleto odgovornosti na delovnem mestu. Kljub povečanim obveznosti bo modro, da si boste vzeli čas zase in za tisto, kar vas veseli. Ne zanemarite duhovnega življenja. Intuicija vam bo odprla nova vrata.

im
LEV
(23.7. - 22 8.)
Instinktivno boste sledili glasu svojega srca. Tako najdete v sebi notranjo moč in oporo. Zdelo se bo, da se vam bodo odprla vrata sreče na stežaj. Privlačile vas bodo skrivnosti in raziskovanje. Staro in neuporabno bo odšlo. In čas bo namenjen novim podvigom tako čustveno.
« DEVICA
* (23.8. - 22.9.)
Pomembno vlogo bosta igrala izobrazba in pridobivanje znanja. Naredili boste tudi načrt in urnik. Veliko časa boste posvečali sebi in lastnemu zdravju. Zdrav način življenja poleg uravnovešene prehrane priporoča dovolj gibanja. V ljubezni boste iskali svojo resnico in uživali v romantiki.
petek • 7. februarja 2Q14
Za kratek čas
Štajerski	1S

i.r í
GRŠKA SVETA GORA
SESTAVIL
EDI KLASINC
TRGOVEC Z MOKO
SOZVOK
VAS PRI ŠMARJU PRI JELŠAH
KOLIČEK
ORGANSKI STRUP
LIČILEC IGRALCEV
OKLEP
AVSTRALSKI DREVESNI MEDVEDEK
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (ALAN)
- ¿k " ■

ČEHOV ANTON
TELESNA ŠIBKOST
SOTOČJE REK, ZLITJE
MESTECE V DALMACIJI
ILIRSKO GIBANJE
GONIO-METRIČNA FUNKCIJA
KLIC KONJU NA LEVO
5. MESEC V LETU
ANA ŽERJAV
OBČASNI ČASOPIS
USTREŽLJIV MOŠKI
STROŠEK
POLJSKA CVETICA
LES NA PANJU
PROSTOR ZA ŽIVALI
TROPSKI SADEŽ
OTON POLIČ
MORSKA RIBA
■BELI ŠPORT«
PRISTAV
ZEMELJSKI TEČAJ
GLAVNO MESTO ITALIJE
RASTLINA
MAJHEN VAMP
RENIJ
SNOV IZ KVASOVK
ETNOGRAF (NACE)
MAJHNA DEKLICA
DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU
DALMATINSKA ANA
FRANCOSKA PESEM
ČAR, PRELEST
GR. BOGINJA NESREČE
OBOROŽENA TATVINA
PADEC
AZIJSKA OTOŠKA DRŽAVA
SKUPINA IGRALNIH KART
VRSTA ENCIMOV
SOVJ. ZVEZA
ALENKA ČEBAŠEK
UČENEC ŠOLE V ELEI
ZELO VELIKA ŽELJA PO ČEM
NAŠ PISATELJ (JANEZ, ■BOBRI«)
AMERIŠKI IZUMITELJ TELEGRAFA (SAMUEL)
ZAKLEP OROŽJA
DRUGI PREDSEDNIK ZDA (JOHN)
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARKIN = ameriški filmski igralec (Alan), ASTENIJA = telesna šibkost, slabost, JALEN = slovenski pisatelj (Janez, "Bobri"), MORSE = ameriški izumitelj električnega telegrafa (Samuel), NIN = mestece v Dalmaciji, SLAKE = naselje pri Šmarju pri Jelšah, SMILJ = rastlina s suhimi ovršnimi listi in rumenimi cveti.
'SlAIVaV 'OVdldVZ '3SdOIAI 'N3!Vr 'VNIIAIOMS '1V313 'VZVdU VinHl 'NVArV! 'MIIAI 'NOSNVS '3NV 'NVHI '3d ">!3dlAIVA TlIlAIS 'lAIld 'SIN31 'V9VZ V>ISdOIAI 'dO 'OlllSVd '»VIN '»31VOZI '»INSV390 'dOHVISla 'V»NVd31S '0110» '3»V"IS 'QdO»V 'dV»OIAI :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3J.IS3H
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 8. februar:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
NEDELJA, 9. februar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
PONEDELJEK, 10. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI.
08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 11. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI.
11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
SREDA, 12. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 PO-
ROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
ČETRTEK, 13. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje).
PETEK, 14. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Velenje). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si IN OBIŠČITE NA FB.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Poslovni uspehi se bodo vrstili. Notranja občutljivost bo posledica stresa. V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo v osnovi osrečili. Vzemite si čas zase in se sprostite. Koristne učinke bo imela romantična večerja v dvoje. Izpo-
ŠKORPIJONOM STRELEC fi^
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Svoje mnenje boste izoblikovali na Odkrivali boste razsežnosti du-
odločen način. Duh prijateljstva vam bo podaril upanje. Hrepeneli boste po novih izzivih. Do njih boste prišli postopoma in korak za korakom. Vsekakor bo modro, da si zapisujete občutke. Sprostila in z novo energijo vas bo napolnila narava.
hovnosti. Svoja stališča boste morali definirati odločno. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja. Sreča se bo okrepila v ljubezni. Postali boste bolj čustveni in znali boste opazovati malenkosti. Ne spreglejte smerokazov na delovnem mestu.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Počasi in vztrajno boste sledili zastavljenim ciljem. Pomembno bo, da boste znali opazovati. Oseba nasprotnega spola vam bo naklonjena in signali se bodo povečali. Valentinovo je priložnost za nova poznanstva. Z dodatno energijo vas bosta napolnila glasba in ples. Veselje bo balzam za dušo.

VODNAR (21.1. -18.2.)
Varovati se boste morali napačnih finančnih odločitev. Spremljal vas bo čustveni nemir. Teden, v katerem se boste učili diplomacije. Vsekakor bodo vrata sreče odpirali pogovori. Neke reči se bodo zaključile in svež veter vam bo dal elana in dodatne motivacije za spreje-
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Pluli boste po valovitem morju čustvenosti. Na poslovnem področju se vam obetajo novosti. Našli boste svojo srečo in sledili skritim sanjam v osebnem razvoju. Največ časa boste namenili raziskovanju tistega, kar vas veseli. Samota vam ne bo tuja in vendarle vas bodo osvobodili pogovori.
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 7. februarja 2014
Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (5.).
Ob ledeniku
Nikoli nisem maral tradicionalno mrzlih krajev, a me vedno znova nese nekam, kjer je led in kjer piha. To mora biti nekaj narobe s človekom ... Ledenik Perito Moreno je ena izmed vrhunskih znamenitosti Južne Amerike in promoviran kot eden najlepših na svetu. Lokalne agencije ponujajo različne programe ogledov in trekingov po ledeniku, ki pa stanejo povečini lep kupček denarja, ki ga povprečen Slovenec ne zasluži prav v enem dnevu. Tudi če dela v Avstriji ...
Mene hoja po ledeniku ni mikala, saj sem na enem že bil, vsekakor pa si ga je treba ogledati, tu ni dvoma. Z redno linijo vozi tja tudi ogromno avtobusov, jaz pa sem izvohal enega privat šoferja avtobusa, ki stranke za nižjo ceno nabira po lokalnih prenočiščih, a samo v določenih. Cena je bila ugodna in zgodaj zjutraj smo se odpravili proti ledeniku, poln avtobus.
Moram omeniti tudi to, da se po Patagoniji na domala vse znamenitosti plačuje posebna taksa, kot vstopnina v nacionalni park. To sicer ne bi bilo nič narobe, če ne bi pri tem tujci plačevali štirikrat več kot domačini. V ta namen sta na kontrolni točki na avtobus vstopila dva rangerja ter vsakega vprašala, od kod je. Ko sta prišla do mene, sem hitro zinil, da sem iz Salte. Salta je mesto na severu Argentine, in če bi začela kaj spraševati naprej, sem imel pripravljeno zgodbo, da tam študiram in bi že nekaj mutil. In glej, noben me ni vprašal nič, jaz pa sem kot 'domačin' prihranil skoraj 20 evrov. Veliko parkirišče in lična restavracija sta dala vedeti, da ta del obišče res veliko obiskovalcev in tudi nas je šofer tam pustil za nekaj ur ter nas spet pobral, ko je šel po novo ekipo.
Foto: Dani Zorko
Mraz in veter ne moreta pokvariti dobrega občutka.
Vreme je bilo dokaj kislo, nekaj med dežjem in snegom, a vseeno ni moglo pokvariti pogleda na ledenik. Že med potjo smo videli plavati v jezeru Toro kose ledu in že takrat smo vedeli, da bomo videli nekaj nevsakdanjega. Kakšna ledena pošast je to! Ko človek to vidi, kar odmisli, da je presneto mrzlo tam okoli, a manj, kot bi kdo pričakoval. Na nasprotni strani so urejene potke,
Foto: Dani Zorko
Starejski popotnik označuje svoj 'grunt'.
kjer si lahko tega naravnega giganta ogledaš z vseh strani. V višino meri približno 60 metrov, v globino pa se med hribi razteza več kot 20 kilometrov, kjer se globoko v Kordiljerah združi z drugimi ledeniki. Svetlo modra barva mestoma daje vedeti, da se bo v nekaj urah na tistem mestu pojavila razpoka in da bo lep kos ledu zgrmel v vodo. In ko smo to dočakali, je bil hrup nepopisen, huronski. Omeniti moram tudi to, da je Perito Moreno eden redkih ledenikov na svetu, ki se obnavlja sam in naj ne bi izginil tako kot naš ledenik v Triglavskem narodnem parku. In še nekaj. Prav takrat se je kar nekaj ladjic vozilo okoli ledenika in opaziti je bilo precejšen vrvež na eni izmed bark. Kot sem izvedel kasneje, sta prav takrat tenisača Novak Djoko-vič in Rafael Nadal v promocijske namene na tej barki igrala tenis. O vsem dogajanju so poročali svetovni mediji, bili so pa tako blizu ledu, da bi jih lahko zadela kakšna kocka ...
Foto: Dani Zorko
Jezero Argentino, največji rezervat sladke vode v Argentini
Po nekaj urah sem se tudi jaz naveličal, pa tudi vreme se ni kaj veliko spremenilo. Ob poti nazaj smo občudovali ledene vrhove okoliških planin, ki so se po strmih skalah končevali v ledeniškem jezeru Toro. Kako lepo mora biti šele, ko sije sonce .
Naslednji dan je bilo res sonce, zato sem se odpravil potikat po okolici mesta. Ko tako malo zaviješ v stranske ulice, vidiš marsikaj. Cevi za vodo so kar zunaj; števci za elektriko so, milo rečeno, raz-kopani; vrtovi so neurejeni; naokrog se potika ogromno potepuških psov in še bi lahko našteval. So pa lepo uredili center, čeprav se z edine magistralne ceste vanj pripelješ po makadamu. Že na začetku me je pričel spremljati nek ovčar, ki kar ni hotel stran. Ni bil neke napadalne sorte, zato sem ga kar pustil pri miru. Ob poti sem si malo ogledal način gradnje. Zelo malo je hiš iz opeke. Naredijo kar šibke lesene konstrukcije, ki jih obijejo z ivernimi ploščami. Fasada in streha sta iz lesa, med desetimi gradbišči pa sem samo na enem opazil mešalec za beton. Ob vsem tem vetru malo čuden način gradnje .
Odpravil sem se na bližnji grič, da naredim nekaj dobrih posnetkov jezera Argentino, ki je ogromno. Še 80 kilometrov od ledenika je bilo opaziti plavajoče kose ledu. Ob polomljeni ograji sem se nehote vtihotapil tudi v zaprti mestni rezervat Nimez, ki je kot nekakšno močvirje, kjer živi kar nekaj vrst ptic. Ob izhodu sem moral mimo varnostnika, ki me je že sumljivo gledal. Nič, bo, kar bo. A prav takrat je pričel 'moj kuža' uganjati kraval s ptiči po rezervatu, in ko so ga umirili, mene že ni bilo več.
Nadaljevanje prihodnjič
Šolski šport • Namizni tenis
Namizni tenis v domeni Mladike in Cirkovc
V	torek, 28. 1., je v športni dvorani Mladika na Ptuju potekalo območno tekmovanje v namiznem tenisu za osnovne šole. Tekmovalci so bili razdeljeni v več kategorij, vsak tekmovalec pa se je lahko prijavil le v eno kategorijo. V absolutni kategoriji (kategorija A za fante in A1 za dekleta - igralci, ki trenirajo namizni tenis in imajo na lestvici Namiznoteniške zveze vsaj 80 točk) je območni prvak pri fantih postal Marsel Šegula (OŠ Mladika), 2. in 3. mesto sta osvojila Sašo Malo-vič (OŠ Ljudski vrt) in Jernej Masten Toplak (OŠ Juršinci). Pri dekletih je zmagala Katja Krajnc, za njo sta se zvrstili Daniela Tomanič Butkovska in Eva Gojkovič (vse OŠ Mladika). V kategoriji B za dečke in B1 za deklice (učenci od prvega do petega razreda). Tukaj je bila udeležba slaba, pri dečkih je slavil Nino Šegula iz Ljudskega vrta, pri deklicah pa Nina Belaj iz OŠ Cirkovce pred Klaro Še-gula iz OŠ Mladika.
V	kategoriji učencev in učenk od šestega do devetega razreda (C in C1) je bila udeležba dobra, tekmovanje je
Eva Gojkovič, Katja Krajnc in Daniela Tomanič Butkovska
zato potekalo po turnirskem sistemu. Pri učencih je zmagal Jaša Lozinšek iz OŠ Cirkovce (v finalu je premagal Nika Gor-za, Ljudski vrt), iz iste šole pa je prišla tudi zmagovalka pri dekletih Iva Unger (druga je bila Nika Belaj, OŠ Cirkovce). V ekipnem tekmovanju so nastopile štiri osnovne šole, ki so igrale medsebojno. 1. je bila OŠ Mladika, 2. OŠ Ljudski vrt, 3. OŠ Cirkovce in 4. OŠ Čre-šnjevec.
tp
Klara Šegula in Nina Belja
Sašo Malovič in Marsel Šegula
Standardni ples
Ana Ekart in Ivan Jarnec državna prvaka
V soboto, 25. 1., je bilo v športni dvorani Srednje šole v Slovenski Bistrici državno prvenstvo v standardnih plesih. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Ob odličnem vzdušju in podpori navijačev sta Ana Ekart in Ivan Jarnec v mladinski kategoriji osvojila naslov državnih prvakov. Tako sta dosegla svoj prvi zastavljen cilj in si priborila možnost nastopa na mladinskem svetov-
nem prvenstvu v Rigi konec leta.
Sedaj Ana in Ivan že nadaljujeta treninge in se pripravljata na državno prvenstvo v latin-skoameriških plesih, kjer imata zastavljen podoben cilj. V članski konkurenci sta naslov državnih prvakov po pričakovanjih osvojila Miha Vodičar in Nadija Bičkova.
Ur
petek • 7. februarja 2014
Prejeli smo
Ptuj • Andrej Kovač praznoval 80 let
Pisan življenjski mozaik
Andrej Kovač spada med tiste Ptujčane, ki kot strokovnjak, komercialist Perutnine Ptuj lahko s ponosom in kritično razdaljo zre na rezultate svojega minulega dela. Bil je soustvarjalec podjetja, in je z njim prehodil dolgo pot.
Glede na zahtevno delo, ki ga je opravljal, bi človek pomislil, da mu za kaj drugega ni ostalo kaj dosti časa. Vendar si ga je Andrej vzel, saj je našel čas za družino, šport, prijatelje, Haloze, pisanje družinske kronike, soudejstvovanja v mestnem življenju in prav to ga dela prepoznavnega med Ptuj-čani.
Andreja Kovača sem spoznala v Zgodovinskem arhivu in ugotovila sva, da po imenu in po zgodovinskih delih že poznam njegovega očeta, Andreja Kovača, bibliotekarja iz Študijske knjižnice. Kovačevi trije sinovi Ciril, Marjan in Andrej so bili v mladosti vsi trije nogometaši, čeprav sta bila v
Zanimivo bi bilo vedeti, koliko staršev svoje otroke vodi v gledališče. Pa vendar bi si morali priznati, da ima danes hram kulture morda še večji vsesplošni pomen za kulturno zavest naroda kot kdaj koli prej. Vzgoj-no-izobraževalne ustanove imajo zato še večjo odgovornost, da mladim približajo gledališki oder in jim razkrijejo njegovo širino v svet dramske umetnosti, hkrati pa v svet kulture, ki nas definira kot spoštovanja
klubu Drava bolj znana Ciril in Marjan. Najstarejši izmed bratov Kovač, Andrej, se je rodil 23. januarja 1934 na Ptuju. V prvi razred osnovne šole je začel hoditi leta 1941 v okoliško osnovno šolo na Ptuju. Po osmih letih, kolikor je takrat trajalo šolanje na nižji in višji gimnaziji, je maturo letnika 1954 na ptujski gimnaziji opravilo 27 dijakov, med njimi tudi Andrej. Po maturi se je Kovač vpisal na Ekonomsko fakulteto.
Med študijem je tako kot večina kolegov šel delat v Nemčijo, saj so bile sanje vsakega mladega avto, kar je bilo težko uresničljivo v takratni Jugoslaviji. Študen-tarija je v Nemčiji s fizičnim
vredne ljudi. Da pa mlad človek začuti veličino umetnostnega besedila in njegove sporočilnosti, ga je treba ustrezno pripraviti. Učitelj je tu ključ, ki s svojo osebnostjo, svojo držo in svojo interpretacijo svet fikcije odstre v ravno pravi luči, da zasije sporočilnost v vsej svoji vzgojni noti. Gledališča naj bi s svojim repertoarjem, ki ga želijo postaviti na ogled šoloobvezni mladini, stopila naproti učiteljem in jim prisluhnila v njiho-
delom na hitro zaslužila za rabljeni avtomobil ali motor. Andrej se je iz Nemčije pripeljal z oplom, ki so ga vozili še vrsto let.
Andrej Kovač je najprej dobil delo v Tovarni avto-opreme (TAP) na Bregu v Mlinski ulici kot referent za uvoz in izvoz. Kovač je moral vzpostavljati prodajno mrežo, povezati tovarno z večjimi finalisti njihovih izdelkov. Dva mandata je bil v občinskem svetu za gospodarstvo. V drugem mandatu
vih pričakovanjih, hkrati pa upoštevala kurikularne smernice ter splošne družbene vrednote. Tako bi se izognili situacijam, kakršno smo doživeli na Osnovni šoli Ormož, ko so si učenci zadnjih štirih razredov ogledali Brechtovo Malomeščansko svatbo na odru SNG Maribor, priporočeno na spletni strani te gledališke hiše. Po oceni ogleda predstave smo namreč ugotovili, da je bila predstava
je bil njegov predsednik in je sodeloval z vidnimi ptujskimi gospodarstveniki.
Andrej Kovač se je odločil za vodenje komercialnega sektorja v Perutnini leta 1974. Proizvodnja, ki je zajemala biološko vzrej-no področje (kooperanti, farme, valilnice, enodnevni piščanci, vzreja brojlerjev), klavniško dejavnost (klavnica, predelava, menjava in dopolnjevanje izdelkov), raziskavo trga, organizacijo prodajne mreže, nabavo surovin in vrsto aktivnosti, ki so zahtevale veliko znanja, poznavanja tržišča, poznavanja ljudi, navezovanje in povezovanje stikov, poznavanje navad, miselnosti ... Vendar je s svojim znanjem,
za to starostno skupino po našem mnenju neprimerna, čeprav so organizatorici ob povpraševanju po primernosti to predstavo celo priporočili.
Učenci so se namreč iz gledališča vrnili zelo razočarani nad besednim repertoarjem odrskih protagonistov, ki je bil po njihovem mnenju skrajno neprimeren, seveda pa so svojo razočaranost prenesli na starše, ki so naslednji dan
poznavanjem slovenskega in jugoslovanskega trga hitro in z odgovornostjo, doslednostjo, predvsem pa s strpnostjo in dobrim delom sodelavcev uspel. Vodenje komerciale je bilo izredno zahtevno in odgovorno delo. Vse spremembe znotraj podjetja in na trgu so se čutile v komerciali. Razmere na jugoslovanskem in inozemskem trgu so se spreminjale. Jugoslovanski trg je bil zelo občutljiv zlasti ob večjih spremembah. Po upokojitvi direktorja Iva Tomažiča, ki je vodil Perutnino od leta 1952 do 1982, je delavski svet imenoval za novega direktorja Alojza Gojčiča. Odločili so se vzpostaviti kolektivno vodstvo, kolegijski poslovodni organ. Leta 1989 bila sestava naslednja: predsednik Alojz Gojčič, dr. Roman Glaser, odgovoren za proizvodnjo, Franc Visenj ak, odgovoren za finance in računovodstvo, Andrej Kovač, odgovoren za marketing, Dimče Stojčevski, odgovoren za organizacijo in kadre.
od nas zahtevali pojasnilo o primernosti predstave. Staršem smo pojasnili, da smo se z učenci na predstavo pripravili, pojasnili pa smo jim tudi, da predstava kritično smeši malomeščansko prenarejanje ljudi. Kljub temu da so nam otroci posredovali svoje razumevanje sporočila predstave, med katerim je bila tudi ugotovitev, da nam predstava kaže, kakšni naj ljudje ne bomo, smo od SNG Maribor zahtevali pojasnilo o primernosti predstave Malomeščanska svatba za osnovnošolsko mladino. Umetniški direktor SNG Diego de Brea nam je pisno podal vljudno opravičilo ter pojasnilo, da je Malomeščanska svatba režiserke Mateje Koležnik bila uprizorjena že 50-krat, od tega 7-krat za šolajočo se mladino (trikrat za zadnje
Štajerski	21
Leta 1986 je bil Andrej Kovač odlikovan s srebrnim vencem za delo.
Omenili smo, da so bili Kovačevi fantje športniki. Andrej se je poleg svojega dela zapisal smučariji. Smučarski klub Ptuj je bil prav-noformalno ustanovljen leta 1980, da bi omogočil najširšemu krogu občanov, od cicibanov do starejših rekreativcev, aktivno zimsko rekreacijo. Njegov prvi predsednik je postal Andrej Kovač in je klub vodil do leta 1995.
V pokoju se je Kovač posvetil družini, veselju raziskovanja in ustvarjanja velikega družinskega rodovnika, ki ga je opremil s slikami. Posebna ljubezen velja Halozam, saj so bile del njegove mladosti.
Letos bo torej Kovačeva gimnazijska generacija slavila 60. obletnico mature, gospod Andrej pa osemdesetletnico. Naj bo slavje lepo za vse, polno prijetnih spominov na uspehe, rezultate dela in na prehojeno pot.
Marija Hernja Masten
razrede osnovne šole), pa ni bilo nobenih negativnih ocen. V prihodnje organizatorju ogleda predstave pred izbiro ustrezne predstave za svoje učence ponuja brezplačen ogled njihovega sicer vrhunskega repertoarja umetniških predstav, prav tako pa kot opravičilo za neljubo situacijo ponuja brezplačen ogled otroške predstave po izboru Osnovne šole Ormož.
Ker se ormoška šola z ravnateljico Majdo Podpla-tnik Kurpes si želi, da bodo učenci in starši iz neljubega dogodka znali potegniti tudi kakšno svetlo misel ali poduk, morda celo to, da naj v drugih ne iščemo le napak, kot je sporočilo te Brechtove pikre in zajedljive karikature družbe izluščil eden od učencev.
Tina Zadravec
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
SiP-
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ormož • Razočarani osnovnošolci v SNG Maribor
Med umetnostjo in vzgojo
Učitelji sodobne šole se še predobro zavedamo, da je vzgojno-izobraževalno delo v današnjem času na zelo spolzkih tleh. Pričakovanja iz vseh smeri so velika in tako učitelj včasih že prav donkiho-tovsko pluje proti toku - ne, ker bi se sam obrnil proti njemu, ampak ker okolje, v katerem deluje, postaja vedno bolj zahtevno.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 7. februarja 2Q14
Prireditvenik
ahy£
avtohiSä petovia avto
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP,PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
MODEL	LETNIK CENA BARVA OPREMA
FORD CMAX 1.6 TDCI DPF GHIA	12/2008	7.799	SREBRNI	1.LAST., NAR. SERVIS
CITROEN DS41.6 HD1110 SO CHIC.	11/2011	13.999	ČRNA	IM, SERV. KNJIGA
BMW 31SD COMFORT UMUZINA	9/2009	13.999	T.SIVA	1.LAST., NÄVI.. NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
PEUGEOT 50081.6 HDI BUSINESS PACK	3/2011	10.999	ČRNA	IM, NÄVI, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
VWT0URAN 1,9 TREND, BLUEMOTION	6/2011	11.999	T. SIVA	IM, NAR. SEIS, N. UNIJA, S. KNJIGA
VWG0LF 1,6 TDI TREND	5/2011	9.999	ČRNA	IM, NAR. SEIS, SERV. KNJIGA
CITROEN C31,4 HDI COMFOHT	5/2011	6.999	ČRNA	1M,NAR. VEL SERVIS
RENAOLT MEGANE 1.5 DCIAUTHENIUE	10/2009	7.299	BELA	IM, NAR. SEIS
RENAULT SCENIC 1.5 □□ AUTHENTIQUE	1/2010	7.999	ČRNA	IM, NAR. SEIS
RENAULT FLUENCE 1.5 DCI EXPRESSION	2/2011	8.199	ČRNA	IM, NAR. SEIS
PEUGEOT 508 SW 1.S HDI ACCESS	09/2011	13.999	ČRNA	WM SEIS, GARANJ. lETO
PEUGEOT 2071,4 HDI	09/2009	5.299	BELA	1M,NAR SERVIS
CITROEN BERUNGO MULTISPACE PACK 1.6 MDI	02/20111	7.950	ČRNA	IM, AVT, UJMA
MERCEDES- BENZA180 CDI	10/2009	9.499	ČRNA	IM, 126.132 KM
VOLXSWAGEN GOLF HIGHUNE 2.0 TDI	9/2009	10.999	SREBRNI	1M,AVTK1IMA
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH, PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGarantie).
PVC okna, ■ GOTOVINSKA POSOJILA vrata, senčila
ABA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mosbček. proteze in bela zalivka s popustom cenovno zelo ugodni.
(Poílu.íajt¿ naí na íváovntm, íjiLtu!
RADIOPTUJ
tea. áfiletec www.radio-pluj.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
□O ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski'
0B:QG Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Srečanje lutkovnih skupin 2. del 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje
18:00 Lenari - Ponovdetni sprejem pri županu 20:00 Gorišrica - Iz naših krajev
SIP
21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL
09:00 Košicnbal v Slovenja vasi 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00 Podelitev plaket Dr, Franja Žgeča 15:00 Gorišnica - Iz našiti krajev 17:00 Podelitev plaket na OOZ Ptuj 18:30 Lenart - Porovoletni sprejem pri Županu 20:00 Starše - Tamburaški večer 2, del 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
08:00 Strkova noč 1. del 09:25 TV prodaja 10:00 Lenart - Sprejem pri županu 11:00 ŠKL
17:00 Ljudski pevci. Ptujska kronika 19:10 SKL
20:00 Strkova noč 2 del 21:00 Ujemi sanje
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340
08:00 Pozdrav sosedu 3. del 09:30 Polka in Majolka 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Strkova noč 2. del 21:00 Fašenk v Markovcih 2013 23:00 Video strani
1
'AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO^
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
BsfAlzIBIdjllilfoVJIMefAlsMjMBTgH
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENA«		OPR.	
audi a31.6 TOI spohtback 5 vfiat	2010	13.790,00	1.last., navigacija	biserno bela
audi a4 avant 2.0 tdi navaden+4x4	2011	17.490,00	1.ust., vsa opr, kov. srb	. kov. siva
audi a5 sportback 2.0 tdi 5 vrat xenon nävi 2011		23.990,00	1.last., slo, top oprema	kov. črna
audi a6 2.0 tdi avant xenon nävi	2011	18.790,00	1.last., slo, top oprema	k0v.črna
bmw 120 d m sport 5vrat	2010	12.990,00	1 last., odličen	biserno bela
bmw 320 d x-drive 4x4 karavan	2009	15.490,00	1 .last., odličen	biserno bela
citroen c4 picasso hdi diese	2009	9.490,00	1.ust, panorama	kov. črna
citroen c51.6 diesel hdi	2011	11.490,00	1.last, top oprema	več barv
ford c-max 1.6 diesel tdci	2006	5.490,00	odličen, avt klima	več barv
ford c-max 1.6 diesel tdci nov model	2011	10.890,00	1 last, odličen	kov. srebrna
mercedes a160 cdi diesel svrat	2005	6.490,00	odličen, malo km	biserno bela
mercedes c180 avantgarde	2006	9.490,00	slo, 6ež notr, malo km	kov. črna
opel as1ra1.7 cdu diesel karavan	2010	8.690,00	1.ust, usnje, navi	k0v.siva
opel insignia sports tourer 2.0 cou	2011	13.490,00	1.last, top oprema	več barv
renault cu01.5 dci expression	2002	1.890,00	klima, slo, mala poraba	kov.srebrna
renault megane 1.5 dci diesel karavan	2010	8.490,00	1 last, odličen	kov. siva
vw passat 2.0 tdi karavan comfortune	2009	9.490,00	1 .last., kot nov	k0v.črna
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtDmobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
®
PravniNasvet.com
JUSTITIA OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE
Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino?
Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com.
Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto.
Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik
renault megane 1.5 dci6t dynamique citroen c2jhdiaïï. exclusive peugeot 2061.6ixt skoda 0ctavia1.9tdi elegance volkswagen pol01.2 smart f0r1w0 coupe
mercedes- benz cabrio 320 qjc avantgarde renault megane 1.9 dcicabrio privilege renault espace 2.2 dci privilege renaulttwingou16vtrend lev peugeot 4071.6 hdi confort pack bmw520dtouring renaultscenic 1.5 do expression renaultscenic 1.5 dfl dynamique renault espace 2.0 dci privilege citroen c41.616v vtr audi a31.6
renault megane 1.9 dci expr. conf. coupe volkswagen variant passat 2.0tdi comf. renaulttrafic 2.0 dci furgon
kov. modra
(rna rdeča rdeča
Cen^	Oprema Barva
3.650,00 f	avt. klima
3.600,00 c	serv. knjiga
1.690,mic	serv. knjiga
7.700,00 £	klima
2.790,00 c	serv. knjiga
2.200,00 £	klima
10.900,00£	usnje
6.900jw€	serv. knjiga
6.900,00 £	serv. knjiga
5.640,00 £	25.000 prev.
5.550,00 £	serv. knjiga
12.600,00£	serv. knjiga
9.350,00 £	avt. klima
5.990,00 £	avt. klima
7.900,00 £	serv. knjiga
4.390,00 £	avt. klima
1.850,00£	avt. klima
2.990,00 £	avt. klima
7.300,00 £	avt. deli. klima
6.500,00 £	prvi last.
kov. siva
kov. Črna kov. Črna kov. modra kov. Črna kov. siva
kov. siva kov. sv. modra
kov. Črna
modra kov. modra kov. sv. modra
O PMiklavž o.t
ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA
LETNIK CENA« BARVA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ALFA ROME0159 SP0RTWAG0N 2,4	2010	11.680.00	KOV. ČRNA
ALFA ROMEO GIUUETTA 2,0 JTD170 CV	2010	12.280.00	KOV. SIVA
BMWSERUA1:1180FUTTURA	2010	12.880.00	K0V.T.SIVA
BMW SERUA 3:3180 TOURING	2006	7.400,00	ČRNA
CITROEN C31.4 HDI CONFORT	2009	5.100.00	BELA
CITROEN XSARA PICASSO 1.6 HDI ELEG. PLUS 2008	5.880.00	KOV. SIVA
FORD C-MAX 1.6 TOČI TREND	2009	7.750.00	KOV. SIVA
FORD KUGA 2,0 TDCI TREND	2012	17.880,00	BELA
JEEP WRANGLfR 2,8 CRD SPORT	2008	14.880.00	BELA
OPEL ASTRA 1,616V ENJOY	2011	9.880.00	KOV. RJAVA
PEUGEOT 307 CC DYNAMIQUE 1,6 16V	2004 4.490.00	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 508 1,6 E-HDI	2012	13.790.00	KOV. T. SIVA
TOYOTA AURIS 1,4 D4D LUNA	2010	9.380,00	KOV. SREBRNA
VW GOLF VARIANT C0MF0RTUNE 1,6 TDI	2011	11.700.00	KOV. SREBRNA
VW P0L01.4 COMF.	2010	8.650.00	KOV. ČRNA
VWT0URAN2.0TDICR	2010	10.980.00	KOV. ČRNA
VOLVO S60D3	2012	17.990,00	BELA
ODKUP VOZIL V ENI URI
Petek, 7. februar
8:00 Maribor, Sinagoga: Dan odprtih vrat, ogled sinagoge in razstave Romi v gibanju 9:00 Markovci, nova telovadnica OŠ Markovci: Kulturni maraton OŠ Markovci,
prireditev v počastitev kulturnega praznika 11:15 Sveti Tomaž, telovadnica OŠ: občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
17:00 Velika Nedelja, klet Kogl: Podobe kulture in vina, prešerno ob pokušini vin Kogl,
Prešerna monotragikomedija Passion de Pressheren, Andrej Rozman Roza 18:00 Destrnik, Kulturna dvorana: prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, KD
Destrnik, MePZ Ostrovec, FS KD Destrnik in posamezni člani 18:00 Majšperk, gostilna Dolinca Marčič: OZ PGD Majšperk 18:00 Majšperk, picerija Špajza: OZ Umetniškega društva Ustvarjalec 18:00 Miklavž pri Ormožu, kulturni dom: občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, podelitev občinskih priznanj s področja kulture in športa, kulturni program - učenci OŠ in Miklavški oktet 18:00 Podlehnik, Športni park pri ribniku v Dežnem: večer Prešernovih pesmi dramske
sekcije KD Podlehnik 18:00 Središče ob Dravi, Sokolana: občinska proslava ob slovenskem kulturnem
prazniku, občina in Gimnazija Ormož 18:00 Videm, Dom p. Miha Drevenška in Drvarnica KD Videm: odprtje razstave mojstra fotografije Stojana Kerblerja 19:00 Ptuj, CID: odprtje razstave Gregorja Samasturja Skozi moje sanje 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: predstavitev monografije S kurenti po svetu, ob 30-letnici zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, ptujski Kurent klub in Smučarski klub Ptuj, predstavitev pravljice Kurent Liljane Klemenčič 19:00 Videm, telovadnica OŠ: dobrodelni koncert za Dom patra Miha Drevenška ob slovenskem kulturnem prazniku, s številnimi glasbenimi gosti
Sobota, 8. februar
9:00 Videm, izpred Drvarnice KD Videm: Kulturni četvorček, pohod po Srakačevi poti 10:00 Cirkovce, Vila Amalija: Kulturni dan, recital, branje poezije, odprti mikrofon, od
23. do polnoči - ura prepovedane lirike velikih poetov, KD Idila 10:00 Ptuj, Mestni kino: CIDov Kino vrtiček, ogled filma Navihani Bram in ustvarjalna
delavnica Spoznavajmo sebe in narišimo avtoportret 10:00 Tržec, pri gostišču Majolka: korantov tek treh občin 11:00 Ptuj, grad: odprtje razstave Poznogotsko tabelno slikarstvo in kiparstvo (14501530); od 10.00 do 16.00 delavnica za otroke Moj sanjski grad in Muzejski kovček - ogled grajskih zbirk za družine, brezplačen ogled muzejskih zbirk PM Ptuj-Ormož na Ptuju, v Ormožu in v Veliki Nedelji 15:00 Majšperk, poročna dvorana KPC: zlata poroka Feliksa in Helge Horvat iz Kori-tnega
16:00 Bolečka vas, Dom krajanov: tradicionalna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, Prijatli zapojmo, naj pesem doni, FD Rožmarin Dolena, sekcija ljudskih pevcev
18:00 Cvetkovci, gasilski dom: 91. redni letni občni zbor PGD Cvetkovci 18:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: 8. bal TD Destrnik in vaščanov vasi Placar,
prikaz starih kmečkih šeg in navad druženja in zabave v zimskem času 18:00 Majšperk, KPC: osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, Užijmo Prešernov dan z Goriškega v Piran, slavnostna govornica Darinka Fakin, kulturni program občinskih društev 18:00 Makole, Dom krajanov: proslava ob kulturnem prazniku, PD Anice Černejeve 18:00 Miklavž pri Ormožu, dvorana KS: občni zbor PGD Miklavž pri Ormožu 18:00 Ptuj, velika dvorana kongresno-kulturnega središča dominikanskega samostana: osrednja slovesnost MO Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku, slavnostna govornica Branka Bezeljak, podelitev priznanj, plaket in oljenk, ZKD in MO Ptuj, kulturni program
18:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: Prešernov večer in odprtje likovne razstave, DPD Svoboda
18:00 Sveta Ana, občinska avla: odprtje razstave del Nevenke Žlender
18:00 Videm, občinska dvorana: komedija Dobrodošla miss Agata
18:00 Zg. Ložnica, večnamenski prostor: 6. etnološki večer Prid te na pušlšank, gost
Tone Partljič, TD Zg. Ložnica in Ložniške ufarce 19:30 Draženci, kulturna dvorana: predstava Kaj pa Leonardo, ŠUS teatra KD Draženci 20:00 Sv. Ana, Kulturno turistični center: projekcija filma Kolega
Nedelja, 9. februar
16:00 Zavrč, Kulturna dvorana: komedija gledališke skupine KD Videm Dobrodošla miss Agata
17:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: pogovor z dr. Rosvito Pesek o dr. Jožetu
Pučniku, predstavitev knjige Pučnik 18:00 Draženci, Kulturna dvorana: predstava Kaj pa Leonardo, ŠUS teater KD Draženci 18:00 Sv. Tomaž, Kulturna dvorana: predstava Norci pred ambulanto ali Pacienti v čakalnici, odrasla gledališka skupina KUD Vitomarci
Ponedeljek, 10. februar
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Mahmud, za šole in izven, ob 9.30 in ob 11.00
18:30 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: satirična pesnitev Jurčičevega romana Deseti brat, dramski igralec Anatol Štern
Torek, 11. februar
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Pravljično srce, za šole in izven, ob 9.30 in ob 11.00
10:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: pekovska delavnica v sodelovanju z
OŠ Minke Namestnik Sonje 16:30 Slovenska Bistrica, Slomškov dom: lutkovna predstava Čebelica Debelica, gledališče KU-KUC Lendava, organizator Društvo staršev, otrok in mladine Bistriški škrat 16:45 Podlehnik, telovadnica OŠ: kulturni dan, šolska proslava ob kulturnem prazniku 17:30 Podlehnik, športna dvorana: koncert Big band orkestra Slovenske vojske, otroški in mladinski PZ OŠ Podlehnik
Mestni kino Ptuj
Petek, 7., sobota, 8., in nedelja, 9. februar: 16:00 Ledeno kraljestvo; 18:00 Svetovalec; 20:00 Svinjarija.
Sobota, 8. februar: 10:00 Kino vrtiček - film Navihani Bram in ustvarjalna igralnica Spoznavajmo sebe in narišimo avtoportret.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-TednikPtuj, d.o.o. 02/ 749 34 10
Obiščite naš spletni portal
www.tednik.si
petek • 7. februarja 2014
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
NUDIMO strojno sekanje in žaganje drv na terenu pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popošek s.p., telefon 041 801 814.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PREMOG lignit in visoko kalorični premog (črni), zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Ulica Kneza Koclja 11, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.


ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
amnosek
Boštjan ZEMUAKsp.
KAMNOSEK ZEMLJAK, nagrobni spomeniki, okenske police, stopnice. Pobrežje 54/c, Videm in PE Lancova vas 2b. Informacije: kamnosestvo.zemljak@gmail.com, 031 584 965.
KMETIJSTVO
PRODAM prašiče različnih velikosti, možnost zakola.Tel. 041 462 671.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Možna dostava. Telefon 769 26 91.
KUPIMO traktor znamke Zetor, IMT, Ur-sus, Deutz ali Univerzal ter kiper prikolico Tehnostroj. Telefon 051 639 777.
PRODAM prašiča domače reje, težkega okrog 150 kg. Telefon 031 57 57 20.
PRODAM 50-kg prašiče. Telefon 031 420 891.
PRODAM tri pujske, težke okrog 35 kg. Tel. 02 757 03 41.
PRODAM suho luščeno koruzo v vrečah po 50 kg. Tel. 031 797 943.
PRODAM prašiče od 100 do 160 kg. Tel. 041 986 390.
PRODAM okrog 120 kg svinjo. Tel. 719 83 24.
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
NEPREMIČNINE
PRODAM ali oddam 3-sobno stanovanje v Trnovski vasi. Telefon 031 591 029, 031 596 932.
OTOK Pašman, dalmatinska kamnita hiša, potrebna obnove, dvorišče, vrt, pogled na morje prodamo. Cena 14.000 evrov. Tel. 070 270 130.
DOM STANOVANJE
NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem garsonjero z nekaj opreme. Informacije na tel. 041 519 251.
V NAJEM dajemo dvoinpolsobno stanovanje na naslovu Ulica 25. maja 14, Ptuj (rdeči blok). Stanovanje je na novo opremljeno in prepleskano. Vselitev možna takoj. Informacije na telefon 030 929 980, Zlatka.
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
RAZNO
POTREBUJETE ročno izdelane gamaše za kurente in korante, rdeče ali zelene, raznih velikosti? Pokličite 051 399 841 - Anita.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM avtomat za točenje piva ali vina, komplet z jeklenko in barometrom. Tel. 070 270 130.
PRODAM osem kosov vratnih kril s podboji, luženi hrast, cena 100 evrov, ter vino modro frankinjo, neškroplje-no, ugodno. Tel. 070 270 130.
RADIOPTUJ
89,8*98,2HCH3 www.radio-ptuj.si
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
PRAŠIČE, mesnate pasme, težke od 90 do 150 kg, ugodno prodam, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
PRODAM prašiče v teži 100-120 kg, mesni tip, cena 1,80 €/kg. Možnost dostave. 041 670 766 Ptuj.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številki (samo za male oglase)
02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.iah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni...
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tašče, svakinje in tete
Marije Čokl, rojene Šprah
IZ ZGORNJE PRISTAVE 34
S spoštovanjem in hvaležnostjo se bomo za vedno spominjali vseh izrečenih besed sožalja, tolažbe, stiskov rok, darovanih sveč, cvetja, svete maše, molitve, čutno zapetih pesmi, lepo opravljenega cerkvenega obreda, slovesa z ganljivim nagovorom, odigrano Tišino, celotne izvedbe pogrebne svečanosti in vse pomoči vseh naših dragih sorodnikov, prijateljev, sosedov, znancev in sodelavcev. Hvala vsem, ki ste bili z nami, ko smo v nemi bolečini tiho sklonili glavo z mislijo na našo drago mamo v zadnjih trenutkih slovesa.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene
Marije Štrafela
SPUHLJA 44
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, za svete maše in mi izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku Pihlerju za opravljen cerkveni pogreb, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku in govornici ge. Hedviki za izrečene besede slovesa.
Žalujoči: mož Franc
www.radio-tednik.si
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Priprave na Ku-rentovanje 2014; Bistra Ptuj uspešna na razpisih za čezmejno sodelovanje; Estetska izhodišča za oblikovanje krožišč na Ptuju; Drugo srečanje gospodarstvenikov regije Podravje; Nov projekt in nagrada Ljudski univerzi Ptuj; Letna konferenca Mestnega odbora Nove Slovenije; V humanitarni akciji obnovili hiško za Zinko Kosec; Peter Petek kri daroval stotič; Zdenko Kodrič in podobe Ptuja; Ljubezenske zgodbe na odru Mestnega gledališča Ptuj; Športnik leta 2013 Mestne občine Ptuj; Običaji ob svečnici še vedno žive v nekaterih krajih Haloz; Novosti iz sveta elektronike z revijo Monitor; Z glasbo v sobotni večer.
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 07.02. 9:00 Dnevnik IV Maribor 9:25 Kuhinjica - pon. " ™ Car " ""
pon.
9:50 Film Campus: Moderno dekle - pon. " 10 Ptujska kronika - pon. ..J5 Info kanal
0:55 Glasbena 8 (tuja) 16. oddaja,- pon. 1:30 Modro - pon.
2:00 Reci TV Ormož 3:00 p kanal 6:00 Športnik leta 2013
6:30 Kuhiniica^^^H 7:10 Povabilo na kavo - pon. 8:00 Motoscena - 27. oddaja - pon. 8:25Tobo«HiMHH
irmatike - non. ■čuki 25 let -
18:55 Mini portret - uiiki a let - pon. ■ 19:30 Glasbena 8 (slo.) 16. oddaja - pon.
1L__
20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Široko oko-17. oddaja 20:45.Ptujske odrske deske -16. oddaja 21:15 Cista umetnost - 28. oddaja - pon. 21:35 Motoscena - 27. oddaja - pon. 22:00 Regi TV GoriSnica - pon.
Sobota 0802.
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Uspehi Mine Markovič v 2013 - pon. 10:00 Modro - pon. 10:25 To bo moj poklic:
Inženir informatike- pon. ..... Glasbena 8 (slo.) 16. oddaja - pon. 11:25 Zemlja in mi - 24. oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:20 Široko oko -17. oddaja - pon. 12:40 Športnik leta 2013- pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Povabilo na kavo - pon. 14:05 Resi TV Ormož-pon. 15:20 Info kanal 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:35 Kuhinjica 17:00 Ekološki biser - pon. 17:25 Ptujske odrske deske -16. oddaja - pon. 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Cista umetnost -Ž8. oddaj 19:00 Preded tedna »19:25 Glasbena 8 (tuja) 16. odi
- ID. UUlMJd -
oddaja-pon. odjpnnn.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Sport(no) - 23. oddaja - pon. 21:20 Izzivi trenda staranja- pon. 21:35 Dan življenja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal Nedelja 09.02. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - oon. 9:45 Reportaža RK - pon. 0:00 Modro-pon. 0:25Široko oko-17. oddaja-pon. 0:55 Glasbena 8 (tuja) 16. oddaja - pon. 3:20 Zemlja in mi - 24. oddaja - pon. 3:55 Film tampus: Revolucija - pon. 4:00 Gostilna »Pr Fiancet« - 66. oddaja 6:00 Športnik leta 2013-pon. 6:30 Kuhinja
kronika - pon. 8:20 Povabilo na kavo - pon. 8:50 Zapščina Štefke Conelj - pon. 9:00 Pregled tedna - pon. 9:20 Film od blizu: Rutina - pon. 9:25 Glasbena 8 (slo.) 16. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske -16. oddaja - poi 20:50 Po zdravje, 8.oddaja - pon. 21:25 Motoscena - 27. oddaja - pon.
Ponedeljek 10.02. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 11:00 Glasbena 8 (slo.) 16. oddaja - pon. 11:30 Modro-pon. 16:00 Pomurski tednik 16:35 Kuhinjica
17:00 Široko oko -17. oddaja - pon. 17:30 Pregled tedna - pon. 17:50 Povabilo na kavo - pon. 18:20 To bo moj poklic: Inženir strojništva 18:55 Dan življenja- pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) 16. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeleno 6. oddaja - pon. 20:40 Sport(no)- 23. oddaja -pon. 21:40 Motoscena - 27. oddaja - pon.
Spremljat« nas lahko tudi u T2 in SIDLTV
PTUJSKA TELEVIZIJA
Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela, nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, kot te več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Neže Markež, roj. Pihler
IZ KICARJA 117 18. 4. 1930 t 30. 1. 2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Lepa hvala g. župniku, ge. Veri za molitev in ganljive besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala tudi sodelavcem Tamesa Ptuj, VGP Ptuj in gasilcem iz Kicarja za cvetje, sveče ter izrečeno sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rož ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenje naše se je spremenilo, a srca naša te ne bodo pozabila.
V SPOMIN
9. februarja bo minilo leto dni, odkar si nas v zimskem jutru zapustila, naša draga mama, oma, botra, teta, svakinja in soseda
Ana Vučina
IZ JURŠINCEV 40 A
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, nam pomagali, osebno, denarno, darovali sveče, cvetje in darovali za sv. maše. Hvala tudi vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete svečko.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner)
V SPOMIN
Danes mineva eno leto, odkar nas pot vodi tja, kjer sredi tišine spiš, naš dragi mož, oče in dedek
Avguštin Mohorko
IZ SEL 28 B
Za dobroto tvojih rok ostaja le beseda hvala. Zelo te pogrešamo.
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč, daleč je ...
SPOMIN
Danes mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi
Jožef Gašparič
11. 1. 1936-7. 2. 2004
S POLENŠAKA 15
nazadnje stanujoč v Zechnerjevi ul. 20
Letos mineva 33 let od izgube naše drage
Elizabete Gašparič
30. 7. 1936-25. 7. 1981
S POLENŠAKA 15
Hvala vsem, ki se ju spominjate in na grobu prižgete svečo ali položite cvet.
Vsi vajini
Ormož • Požar v objektu R.S.T.
Zagorelo zaradi napake na stroju
Minuli ponedeljek je nekaj po 16. uri zagorelo v poslovno-proizvodnem objektu plastike podjetja R.S.T. na Hardeku. Kot so pojasnili z Gasilske zveze (GZ) Ormož, naj bi do vžiga prišlo zaradi napake na stroju za varjenje plastike.
»V požaru je zgorelo pol ostrešja, uničeni so polizdelki in en delovni stroj, druge delovne stroje pa so gasilci obvarovali pred ognjem,« je povedal predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič in še dodal, da je po nestrokovni oceni škoda ocenjena na pol milijona evrov. Medtem ko je nestrokovna ocena po besedah Mirana Šadla s policijske uprave Maribor veliko nižja, in sicer 70.000 evrov.
Kot so povedali še z GZ Ormož, je gasilcem zaradi pravočasnega aktiviranja in uspešnega gašenja uspelo požar omejiti v proizvodno-skladi-ščem delu, tako da se požar ni razširil v poslovni in proizvodni del stavbe, kjer proizva-
Ledena ujma prizanesla Ormožu
Kot je pojasnil predsednik Gasilske zveze Ormož Dejan Jurkovič, pa ledena ujma, ki je povzročila ogromno škode po vsej Sloveniji, območja okoli Ormoža ni preveč prizadela, tako da gasilci zaenkrat nimajo veliko dela z odstranjevanjem škode. »Je pa bilo nekaj manjših intervencij v preteklih dneh, največja v ponedeljek, ko so gasilci PGD Senešci na njihovem območju odstranili 25 dreves,« je še povedal predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič.
Začetni požar sta pred prihodom gasilcev neuspešno poskušala pogasiti delavca. Eden izmed njiju je pri tem utrpel lažje opekline.
jajo izdelke s plastike in PVC-okna. Požar je pogasilo 92 gasilcev z 18 vozili iz desetih gasilskih društev. Poleg Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Hardek in PGD Ormož so posredovali še PGD Loper-šice, PGD Ključarovci, PGD Velika Nedelja, PGD Podgorci, PGD Bresnica, PGD Ivanjkovci, PGD Miklavž pri Ormožu in PGD Hermanci. Porabili so približno 260 litrov penila in 42 jeklenk zraka za dihalne aparate. Intervencijo je pred prihodom poveljnika GZ Ormož Tončka Lisjaka vodil član PGD Ormož Boris No-tersberg.
Po poročanju Šadla s Policijske uprave Maribor sta začetni požar pred prihodom gasilcev neuspešno poskušala pogasiti 42-letna delavka in njen 48-le-tni mož, prav tako zaposlen v podjetju R.S.T. Moškega je ogenj med gašenjem opekel po rokah in ga lažje poškodoval. Ekipa nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ormož pa je oskrbela še gasilca, ki je doživel vročinsko utrujenost. Intervencija je bila končana ob pol osmih zvečer. Po končani intervenciji pa so vso noč gasilci PGD Ormož in PGD Hardek izvajali stražo.
Monika Levanič
Podravje • S ceste odneslo dva avtobusa
Voznik napihal, cesta nevzdrževana
Zaradi neugodnega vremena so bile v minulih dneh na cestah izredne razmere. V sredo zgodaj zjutraj sta na Podravskem s ceste zdrsnila kar dva šolska avtobusa. Prvi v Pod-vincih, drugi pa v Zgornjem Gasteraju v Slovenskih goricah.
Nesreča na cesti Podvinci-Sp. Velovlek se je zgodila zaradi padlega drevesa, ki je oviralo promet. Ker se je voznik avtobusa ognil oviri, je zapeljal s ceste in obtičal ob njej. Kot so pojasnili na regijskem centru uprave za zaščito in reševanje, posledic ni bilo, otroci so nato varno prispeli v šolo.
Druga nesreča se je zgodila okoli 7.45 na lokalni cesti
v Zgornjem Gasteraju. V nesreči sta bila udeležena šolski avtobus in osebni avtomobil. Voznik avtobusa je glede na razmere na cesti (poledenelo vozišče) vozil z neprilagojeno hitrostjo. Ob srečevanju z nasproti vozečo voznico osebnega avtomobila je začel zavirati, zaradi poledenelega vozišča ga je zaneslo in je čelno trčil v osebni avtomobil. Po podat-
kih policije je bilo v avtobusu v času nesreče osem učencev OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol. Nihče od njih ni bil poškodovan, prav tako ne voznik avtobusa. Otroke so takoj po nesreči prepeljali v šolo in so bili po ustaljenem redu prisotni pri pouku.
Preizkus alkoholiziranosti voznika avtobusa je pokazal, da je imel v izdihanem zraku 0,13 mg/1 alkohola. Zaradi povzročitve prometne nesreče bodo policisti voznika kazensko ovadili.
Prav tako bodo zaradi poledenelega vozišča zoper izvajalca rednega vzdrževanja ceste podali pisni predlog za začetek postopka o prekršku. Očitali mu bodo kršitev 5. člena Zakona o cestah, po katerem so predpisane globe od 1.000 do 4.000 evrov, kaznuje pa se lahko odgovorna in pravna oseba.
Mojca Zemljane
Lukavci • Uničeno gospodarsko poslopje
Ostrešje popustilo pod težo ledu
Prve resnejše težave, ki jih povzročajo nedavne snežno-ledene padavine, so se zgrnile tudi nad prleško pokrajino.
V torek zgodaj zjutraj se je pod težo snega in ledu zrušilo ostrešje na gospodarskem poslopju Franca Ritonje (na posnetku) v Lukavcih (občina Križevci). 73-letni lastnik, ki sam prebiva na kmetiji, ni bil poškodovan, prav tako nesreča ni bila usodna za svinje v hlevu ob gospodarskem poslopju. Uničenega je okoli 200
kvadratnih metrov ostrešja, zato še ni ocenjena škoda, utegne pa biti velika.
Francu Ritonju so na pomoč priskočili gasilci domačega gasilskega društva pod vodstvom Stanka Novaka in kakšnih dvajset prostovoljcev. V prvi fazi so z zaščitno folijo prekrili poslopje, prizorišče pa so si ogledali tudi povelj-
nik Gasilske zveze Križevci Milan Antolin, predstavnik s področja zaščite in reševanja v občini Križevci Miran Ros in križevski župan Branko Belec. Poslopje je bilo sicer zavarovano, povzročitelja zrušitve sneg in led pa menda nista predmet tovrstnih zavarovanj. Pri obnovi poslopja se Ritonja nadeja dobrosrčnosti sokra-janov, dodeljenega pa mu bo tudi nekaj denarja iz križe-vskega občinskega proračuna, kjer se namensko zbirajo sredstva za odpravo posledic ob elementarnih nesrečah.
NŠ
Streha je popustila pod težo ledu in snega.
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA
IS/t I 'ORS,,,,,,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
Napoved vremena za Slovenijo
Ce je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo.
-4/4
Danes bo na vzhodu pretežno jasno. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v hribovitih krajih zahodne Slovenije bo občasno rahlo deževalo, nad okoli 900 m pa rahlo snežilo. Topleje bo, pihal bo okrepljen jugozahodni veter. Zvečer se bodo padavine na zahodu krepile in v noči na soboto razširile nad vso Slovenijo. Meja sneženja se bo prehodno še dvignila. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, na Primorskem od 3 do 7, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem in v vzhodni Sloveniji do 12 stopinj C. V soboto dopoldne bodo padavine postopno ponehale, občasno se bodo pojavljale le v hribovitih krajih zahodne Slovenije.