25. Številka. Ljubljana, v torek 1. febrnvarja. XX. leto, 1887. Izhaja. Tsak dan ivr^fr. izim&i nedeljo in praznike, ter Telja po posti prejemati za av st r i j s ko - o g e r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., z» jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom rać u na se po 10 kr. sa meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po i kr. će se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat. i. — Rokopisi se ne vraftajo. Uredništvo in upravni&vo je v Rudolfa Kirbi&a hiši, „GledaliSka stolba". Upravni Stv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v četrtek 3. februvarja 1887. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec ....... I „ 40 „ Naročaje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ue oziramo na dotično naročilo. Upravniatvo „S*ov. Narotla". Po sklepu deželnega zbora goriškega. Vaš dopisuik s Tolminskega je nasvetoval novembra meseca 1. 1. slovenskim poslancem, da naj zapuste goriški deželni zbor, ko bi se popravile dosedanje krivice, ki se glede na narodno jednako-pravnost gode v deželni hiši goriški. Ker je slovenski poslanci niso popihali po danem jim nasvetu, je soditi že brez druzegu, da takrat navedene krivice se niso odstranile. V resnici je taka, vse je ostalo pri starem, kolikor se ni — poslabšalo. Deželni glavar se vede tako, da ravno ne popušča načela jednakopravnosti; drugače pa odgovarja in govori italijanski še tedaj, kedar dela opomnje nasproti slovenskim poslancem, kedar se spozabijo, da berejo svoje snovi v slovenskem jeziku. Isti deželni glavar je pozabil pri ravno dovršenem zasedanji celo za opravilni red — za druge, ko je proti istemu opravilnemu redu ustavil branje slovenski osnovane interpelacije — proti opravilnemu redu ne samo, ker je bila interpelacija, ampak tudi s tem, da je stvar označeval, predno je bila prebrana do konca. Pa v tem pogledu bi skoro ne bilo očitati deželnemu glavarju ničesar, saj so se ujemali ž njim prav lepo —• neparlamentarno tudi slovenski poslanci. „ Novice" so jo ob tej priliki jako dobro zasolile ekstra-parlamentarnikom deželnega zbora goriškega. Ali napredek — proti narodni jednakopravnosti se je pokazal v sedanjem zasedanji tudi v tem, da je deželni zbor kaj lepo in brez vsakega ugovora pomaknil dva dosedanja diurnista na sedež asistentov v deželni hiši kljubu temu, da sta nevešča slovenskega jezika. Tako je zdaj deželna hiša polna samo laških uradnikov, izvzeta sta jedino deželni računar in pa še jeden usistent. Lahi imajo torej veliko nado, da bodo v deželni hiši kmalu sami gospodarili. Umeti je, da oni ne poznajo slovenskega alfabeta, in tako so tudi imeniki celo za priimke osnovani po laškem abe; od tod je sklepati, da v deželni hiši prenarejajo celo slovenske priimke krstnih, krajevnih in drugih lastnih imen po laški osnovi. Izvrstna je pa tudi ta lo. Ko je dr. Al. Roje, potem ko mu je bilo zabranjeno vse drugo, stavil in prebral jedino zbrane točke svoje interpelacije v slovenskem jeziku, je zahteval bivši deželni glavar dr. pl. Pajer, naj se ista interpelacija prevede tudi na italijanski jezik. Dr. Roje, v popolni zavesti, da dr. pl. Pajer kaj takega zahteva po krivici, se je moral nehoto nasmehniti taki predrznosti; uamesto dr. Rojea je pa vender deželni glavar zavrnil krivično zahtevo. Ali ni v resnici predrzno, da bivši deželni glavar utegne samo poskusiti kaj takega v deželnem zboru. Pa dr. pl. Pajer ima s svojega stališča prav, ker ve, kaki so slovenski poslanci, ki molče giede na najvažniše strani na škodo jednakopravnosti za Slovence. In kdo nam je porok, da bi ne bili molčali, razen interpelanta samega, vsi drugi slovenski poslanci, ko bi se ne oglasil deželni glavar sam. Pa tudi potem še bi bili imeli slovenski poslanci pravico in važen razlog, dr. pl. Pajerja zavrniti z vso odločuostjo. Kajti tu gre za načela, in če se slovenski poslanci udajajo, da celo sami naravnost govore in berejo italijanski, se to godi vedno le iz kolegijalnosti, ne pa da bi imeli Italijani pravico zahtevati italijanske prevode celo v deželni zbornici. Ravno iz slučaja dr. pl. Pajerja je pa posneti, kako daleč že seza kolegijalnost slovenskih poslancev, ker jo porabljajo in zlorabijo z laške strani, kakor da bi imeli načelno pravico za to. Ta slučaj je silno važen in bi utegnil opozoriti slovenske poslance, da ima tudi kolegijalna prijaznost svoje meje, Čez katere segaje le preveč narodu slovenskemu na škodo — sami radi. Sicer ne porabljajo slovenski poslanci prilik, da bi skrbeli za slovenski del dežele tudi v gmotnem oziru. V tem zasedanji so glasovali oni za veliko vsoto, ki se utegne odločiti na deželne t roške velikemu načrtu za namakanje tržiške (montalkon-ske) ravnine. Goriški „Corriere" je sam priznal, da so bili slovenski poslanci jako kolegijalni v prid laškemu prebivalstvu, slovenski poslanci niso stavili ekvivalenta ali v obče kakega načrta, za kateri bi bila dana prilika italijanskim poslancem, da bi pokazali vsaj nekoliko jednake kolegijalnosti. Morda se zanašajo slovenski poslanci na bodočnost, ali navadno se spolnu jejo kompromisne usluge ali se vsaj foimalno zagotavljajo jeduakočasno. Kakor naznanja zadnja „Soča", je dr. vitez Tonkli tandem aliqnando postavil si namestnika v deželnem odboru za čas neuavzočnosti. Odkod ta korak ravno zdaj in ne že pred štirimi leti? Kolikor je za gotovo zuuno, so poklonili slovenski poslanci dr. vit. Tonkliju deželno odborništvo samo s tem •pogojem, da ga bo dr. Tonkli junior nadomeščal ob nenavzočnosti. Kdo povrne škodo Slovencem goriškim, ki se jim je zaradi tega godila vsa ta lota? Goriški slovenski deželni poslanci trdijo na zunaj, da imajo svoj klub? Kako spolnujejo torej svoje sklepe? Ali jih delajo, da jih ne izvršujejo? One, ki se pregreše proti klubovim sklepom narodu na škodo, ne izključujejo, v tem ko se čutijo takoj razžaljene, kjer so skupno zadeti in kom-promitovani in celo tam, kjer gre v resnici za deželno korist. Vidi se, da se osobni kultus preveč goji, da se premalo stori za narodno ravnopravnost. LISTEK. U n d i n a. (Spisal Andrć Theuriet; poslovenil Vinko.) VII. (Dalje.) Tako je bil tudi v Antoinettinem srci navstali vihar vzbudil na dnu vsake človeške natore speča zla čutila. Podedovana očetova burnost, katere nikdar ni tešila pazna vzgoja, grozovita nagnenja razvajenega in samoglavega otroka, kali * zlega, ki leže* skrite tudi v naj blažjem srci človeškem, kakor otrov v najmičnejši cvetki, vse te elemente upornosti vzdramil je vihar in kalni valovi njegovi požrli so vse boljše lastnosti Antoinettine. Živo njeno čutenje, njen pogumni, ponosni duh, njeno visoko poganjanje, — vse je bilo kakor odneseno. Jedno samo čuvstvo je še ostalo — jeza, jedna sama želja — osveta. Hotela je maščevati svojo prezirano nežnost, ponižani ponos, z nogami teptano ljubezen svojo. Plačal jej bode, drago plačal njene ure polne groze, njene noči polne solza, njene dni polne mrzličnega pričakovanja. Trebalo jej je tešeče, smrtne povrnitve . . . Maščevanje je hotela na vsak način, naj jej tudi lastno srce poči pri tem. Nepremična, kakor kip stoječa sredi sobe, iskala je najbolj rafinovane krutosti, da bi mučila njega, ki jej je usekal to rano. Ubijala si je glavo, da bi našla najstrašnejšo kazen, najpripravnejše sredstvo in najboljše, najpriročnejše orodje za zvršitev. Postanši plen te neusmiljene jeze, šla je doli v sobano. Ko je baš hotela ustopiti, ugledala je na dvorišči Evonvma, prihajajočega leno z blaženo sanjarskim obrazom. Uzrši Ormanceva, obstala je za hip na pragu; oči so jej zažarele, zaničljiv usmev šinil jej je preko usten, potem pa je odločno čakala mladega moža, ki je bil, dvignivši pogled, zdaj pospešil korake. Evonvme jej stisne roki z ljubeznivim sočutjem, kar mu ona vrne z nervoznim stis kom. Nato skupno ustopita v sobo, kjer deklica sede blizu klavirja, od strani opazujoč svojega tovariša, ki je v zadregi iskal besede. Rad bi rekel par primernih, tolažečih besed, a ničesar mu ni prišlo na misel, kar bi bilo dovolj nežno, da bi se dotaknilo rane A-itoinettine, ne da bi jo z nova odprlo. Hoteč končati ta neprijetni molk, zatekel se je k vsakdanjostim ter govoril o deževnem vremenu in zgod« njej jeseni. „Drevesa so jako kmalu porumenela," pravi, kažoč ovenelo perje, počasi trgajoče se od leskovega grma in dotikajoče se stekel s tihim glasom metuljevih perutnic. „Da," deje Antoinetta mehanično . . . Zaprla je oči ter kakor v sanjah uzrla od mesečine obsevani ribnik, trepetajoče vrbe, šope in vodno deteljo, rahlo oplakujoči tok in vse to okrožujoči pas gostih gozdov, skozi katere je donela na tihem plesna godba . . . Stresla je z glavo, da bi prepodila prikazeu ter se naglo obrnila k Ormancevu: „ Evonvme,M pričela je s tresočim se glasom. „Vi ste se čestokrat proti meni vedli, kakor da me ljubite ... ali me še ljubite?" Evonvme se vzgane ter zarudi. „Drago dete moje," odgovori, „ menim, da vendar ne dvojite o mojej naklonjenosti in udanoBti?" „Ali me ljubite," nadaljuje Antoinetta, ne da bi ga pogledala, „ne samo kot prijatelj, marveč tudi kot ljubimec?" Evonvme je čutil, kako mu je nenadna vročina prešinila truplo ter ga tiščala v grlu; prav razločno je videl propast, kamor ga je silila, a uprav tako razločno je videl, da ni veje, knttffu^bi se oklenil. (Uaij«' prii;.) -■K Položaj Belgije v bodočej nemsko-fran-coskej vojni. V teku celih stoletij bila e Belgija prizorišče neprestanih vojn, katerih so se udeleževale Avstrija, Španjska, Francoska in Anglija. Na belgijskej zemlji bila se je bitva za španjski prestol in koncem 18 stoletja so francoski puntarji prestopili belgijsko zemljo in bili z zavezuiki bitvo pri Genappi. Mej mejami Belgije je Waterloo, kjer se je vojvodi "VVel-lingtonu posrečilo popolnem uničiti prvo francosko cesarstvo. Leta 1830 postala je Belgija samostojno kraljestvo in od tega časa, celih 50 let, imela je neprestani mir. Vender zemljepisni položaj Belgije ni tak, da bi se bilo nadejati, da bode vedno živela v miru. In baš sedaj malej deželi preti nevarnost ravno tako od strani Francije kakor od strani Nemčije. Stvar je taka, da je nemško-francoska meja zavarovana z močnimi utrdbami, ter bi nemška vojska ne mogla lahko udreti v Francijo. Zategadelj je verojetno, da se bode bodoča nemško francoska vojna premaknila na belgijsko zemljo. V Belgiji to jako dobro vedo, zato se pa vse belgijsko časopisje toliko bavi z vprašanjem o nevtrnliteti, o povekša nji vojske, o grajenji trdnjav, da bi vsakdo lahko mislil, če ne danes, jutri se gotovo začne vojna mej Nemci in Francozi. Po mejnarodnih dogovorih je Belgija neutralni država in če bi teorija se ujemala s prakso, lahko bi belgijska vlada s celo kupom dokumentov stopila na mejo in tako zabranila francoskej ali nemškej vojski prestopiti mejo. Toda v današnjem času velja načelo »moč gre pred pravico". 1870 leta se je bila Anglija potegnila za neutralnost Belgije. Tedaj je bila angleška kraljica sklenila dogovor s fran coskim cesarjem in pruskim kraljem, v katerem se je zaveza'a z vsemi svojimi silami na suhem in na morji začeti boj proti onemu, ki bi rušil neutraliteto Belgije. Tedaj je ta dogovor koristil Nemčiji, kajti Mac Mahon se s svojimi vojaki ni mogel umakniti proti severu in se izogniti porazu pri Sedanu. V no vej vojni pa utegne neutralnost Belgije škodovati Nemčiji Sedaj se pa še ne ve, če se bode Anglija potegnila za varnost Belgije. Najbrž se bode Belgija morala opirati na svoje sile, ker se lord Sa-lisburv ne bode maral zameriti Bismarcku. Sedaj belgijsko vojno ministerstvo more vkupe splaviti 115.000 vojakov. Po mnenji skušenega generala Brialmolita bi se morala belgijska vojska povekšati na IGO.000 mož, od katerih bi jih GO.000 ostalo v raznih trdnjavah, 100.000 bi pa skušalo sovražniku zabraniti prehod čez mejo in kolikor možno ga uničiti. Organ sedanje parlamentske ve-šine, nJournal de Bruxellesa, pravi, da se mora Belgija postaviti proti onemu, ki bi hotel presto piti njeno mejo. in na ta način postati aktivni zaveznik druzega nasprotnika Ugovori, tla belgijska vojska ne more biti nevarna ni za Francoze, ni za Nemce, sn prazni. Nemška in francoska vojska sta skoro jednaki in ta bo zmagal, komur se bode pridružila Belgija, ravno tako, kakor se tehtnica, na katerej na obeh straneh vise blizu jednako težki uteži, nagne na ono stran, na katero se še kaj malega pridane. Če bode belgijska vojska tako postopala, bode opirajoč se na ogromno trdnjavo Ant-vverpen in utrjeni ostrog v Ltltticbu lahko mnogo ško dovala onemu, ki bode prestopil belgijsko mejo in koristila drugemu protivniku. Ne da se tajiti, da je resnica, kar piše ta list, 100.000 hrabrili Belgijcev, borečili se za nezavisnost domovine lahko res v takem slučaji odloči zmago. Večja nevarnost za Belgijo bi bila, ko bi Nemci in Francozi hkratu prestopili mejo. Kaj naj Belgijci v tem slučaji store, s tem vprašanjem se belgijski listi še neso nič bavili. Oeželni zbor kranjski. (XV. seja dne 21. j a nu var j a 18 87.) Došla je peticija glede občinskih volitev pri Devici Mariji v Polji. Deželni glavar grof Thurn vpraša, kaj se naj ž njo zgodi, kajti če bode deželni zbor že koncem zasedanja v jedno mer Še vsprejemal peticije, ne bode nikdar prišel h koncu. Dr. P o k 1 u k a r nasvetuje, da se odslej vse došle peticije izroče deželnemu odboru v rešitev, kar tildi obvelja. Poslanec Murni k poroči v imenu finančnega odseka o upeljavi samostojne deželne naklade od uporabljenih žganih opojnih pijač in nasvetuje sledeči zakon: §. 1. Deželni zbor je opravičen, naložiti in pebirati samostojno deželno naklado na porabo žga- nih opojnih pijač, da pripravi za deželne namene potrebnih novcev. Visokost te deželne naklade, kakor tndi način, kako jo je pobirati, določi se po posebnem sklepu deželnega zbora, kateri potrebuje ravno tako cesarskega potrdila, kakor njega even tualna prememba. Ta deželna naklada sme zadevati samo porabo in se ne sme pobirati ne pri izdelovanji žganih opojnih pijač, ne pri njih uvažanji v ozemlje dežele ali v kateri kraj zunaj Ljubljane ne pri trgovinskem prometu v množinah 1 hektolitra ali Čez to mero. Deželna naklada je v Ljubljani, katera velja za zaprto mesto, pobirati pri uvozu žganih opojnih pijač in kot namestek za v mestu samem izdelane take tekočine primerna do-klada pri izdelovanji takih tekočin; povrnČati je na klada pri izvozu takih tekočin iz Ljubljane v oni meri, po kateri je mestna občina Ljubljanska zavezana, po obstoječih predpisih povraćati mestne do klade. § 2. Pod tistimi uveti in opreznostmi, pod katerimi je finančna uprava pooblaščena, dodeliti povračilo davka za tako žganje, katero se rabi za izdelke (proizvode), ne služeče človeku v použitek, vračajo se tudi za deželne namene pobrane naklade. §. 3. Prestopke tega zakona, v kolikor to ne spadajo pod določila občnega kazenskega zakona, kaznujejo v ministerskem ukazu z dne 3. aprila 1855. leta, drž. zak. št. 61., zaznamenovana oblastva po mini sterskem ukazu z dne 30. septembra 1857. leta, drž. zak. št. 198, z globami od 1 do 100 gld., ali z zaporom G ur do 14 dnij. §. 4. S tem zakonom potrjeno deželno naklado je pobirati po zvršitvemm predpisu, katerega v zmislu tega zakona izda c. kr. deželna vlada za Kranjsko dogovornu z deželnim odborom. §. 5. Ta zakon zadobi veljavo tisti dan, ko se razglasi. Vsprejine se zakon brez razgovora. Poslanec M urnik poroča v imenu finančnega odseka o upeljavi občinskih naklad na porabljeno pivo in na porabljene žgane opojne tekočine. Poročevalec nasvetuje, da se dot čni postavni načrt izroči s poročilom deželnemu odboru z naročilom, da o tej zadevi še poizveduje in v prihodnjem zasedanji deželnega zbora nasvete stavi. Poročevalec pravi, da se bode dežela morda še sama bavila z obdat'en jem piva na korist deželnemu zakladu, za sedaj pa ne gre pivo preveč obdačiti. Predlog se vsprejme. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V L j u b 1 j a n i 1. februvarja. Hudo je dirnulo nemške liberalce, da je češki deželni zbor razveljavil mandate izstopivših nemških poslancev. Poprej so levičarji mislili, kako je bodo vlada in Čehi prosili, da se povrnejo v deželni zbor. Nadejali so se že, da bodo Čehi morda celo vsprejeli 1'lenerjev predlog, da le potolažijo Nemce. Sedaj pa vidijo, da so se varali, ali kesanje je prepozno. Njih listi se jeze na vlado, da ni poprej zaključila deželnega zbora, jeze se na Čehe, ki so nekda nekaj ur prezgodaj razveljavili mandate nemških poslancev, kajti tedaj še postavni obrok ni bil potekel, ampak še le nekaj ur pozneje. „Bohemiau pa trdi, da Cehom ni bilo treba še razveljaviti mandatov, kajti lahko bi bili vso stvar izročili kakemu odseku v pretres. Kakor se vidi, se levičarji boje" novih volitev. Zmernejši Nemci ne odobravajo njihovega postopanja. V marci se bosta nekda sklicali delegaciji, da dovolita potrebni denar za oboroženje črne vojske Vest, da se skličeta delegaciji, je jako preplašila borzo in zategadelj so včeraj papirji močno poli. Kakor se zatrjuje, svota ne bode velika, katero bode zahtevala skupna vlada v omenjeni namen. V ogvr«li4'in državnem zboru interpeloval je poslanec Iranvi vlado: 1. Če so se kaj spremenili naši odnošaji z druzimi državami, zlasti z Nemčijo, odkar je Kalnokv dal dotična pojasnila v delegaciji V Če je še prijateljstvo z Nemčijo tako pre-srčno? 2. Ali vlada še upa, da se jej bode posrečilo ohraniti mir, ne da bi morala žitovati interese dežele V 3. Ce vlada še vedno misli, da treba varovati samostojnost balkanskih narodov ? Tisza je v svojem odgovoru poudarjal, da mora biti jako previden v svojih izjavah. Odnošaji z drugimi vele-vlastmi se zadnji čas neso nič piemenili, zlasti z Nemčijo je Avstro-Ogerska v dobrem prijateljstvu. Vlada še vedno upa, da se bode ohranil mir, vender bi bilo treba nekaterih previdnostnih naredeb, sedaj ko se vse oborožuje, celo Švica in Belgija. Take naredbe se ne smejo zmatrati za vojne priprave, ali potrebne so zaradi previdnosti, ko bi se le mir rušil, dasi ga žele vse vlasti ohraniti. Vnaiue države. Tricai'Nka sveza, p katerej se je že toliko pisalo in ugibalo, kak namen da ima, na kakej podlagi je osnovana, baje še vedno obstoji. Že večkrat se je kazalo, da te zveze ni već. Berolinska „Kreuzzeitung" poroča, da ta zveza še obstoji in da so se carske države p ■polnem sporazumele o bolgarskem vprašanji. „Times* so pa izvedele, da so Avstrija, Rusija in Nemčija dale svojim zastopnikom identične instrukcije, kako naj postopajo pri posvetovanji veleposlanikov o rešenji bolgarskega vprašanja Bolgarska vojna uprava namerava nakupiti več konj. Sofijska vlada misli, da se je treba dobro pripraviti, ko bi navstali kaki neredi na Balkanu. Posebno se vlada boji, da ne bi kje buknil ustanek, kajti narod se je že naveličal sedanjega negotovega položaja in ne bilo bi čudno, ko bi s silo temu skušal narediti konec. — Regentstvo pomilostilo je 109 kaznencev, oziroma jim odpustilo daljšo kazen. Hrlmki kralj namerava pohoditi rumunskega kralja. Temu pohodu pripisuje se velika politična važnost — Srbija napravlja nove utrdbe pri Kla-dovi nasproti rumunskemu obrežji. Te utrdbe so jako važne, ker bi ovirale prehod čez Dunav pri Turn-Severinu, kjer je konec žtleznice, ki drži iz Rusije skozi Rumunijo. Kakor je znano, več rusUlIi konzulov in podkonzulov ne zna ruskega jezika. Da taki ljudje ne zastopajo dobro ruskih koristij, je jako umljivo. Ruska vlada je sedaj sklenila, polagoma odstraniti vse konzule, kateri neso vešči ruščine in je nadomestiti z ruskimi državljani. — Po poročilih iz Pe-terburga se Rusija ne bode drugače zadovoljila z rešitvijo bolgarskega vprašanja, nego, če se dovoli vse, kar zahteva Cankov v svoji spomenici. Od posvetovanj veleposlanikov v Carigradu Rusija ne pričakuje nikakega uspeha. Rusija se pa tudi ne bode zadovoljila, da bi se kako preustrojilo regentstvo. Ruski car vsekako hoče, da se regentstvo popolnem odstrani, kajti po bolgarskej ustavi ima se sestaviti regentHtvo le tedaj, če knez ni polnoleten. — V Kollerjevi tovarni v Moskvi naročilo je rusko vojno ministerstvo mnogo kirurgičnih instrumentov, ki morajo biti narejeni do konca marca. Kakor luksenburški listi poročajo, zasledila so nemška oblustva veliko socijalistično tajno zvezo, katera je imela sedež v Eciiternachbrtlcku blizu luksenburške meje. Člani te zveze so mnogi nemški in luksenburški delavci. Angleška spodnja zbornica vsprejela je zakon o spremembi sodnjega reda za Irsko. — Kakor se poroča „Pol. Corr.w, bode angleška vlada jako zdržljivo postopala nasproti bolgarskemu vprašanju. Regentstva ne bode nagovarjala, da naj se upira Rusiji, pa tudi mu ne bode svetovala, da naj kaj pri jenja. Potegovala se bode samo zato, da se bodo regenti mogli odločiti, kaj jim storiti, popolnem po svoji volji, ne da bi jih kdo kaj silil. Iz tega je razvidno, da Anglija ne misli podpirati druzih ve-levlastij pri ukrepanji o rešenji bolgarskega vprašanja, ampak je hoče le ovirati. Rusija zahteva, da odstopi regentstvo, Anglija se pa poteguje, da bi se Stambulovu in drugim pustolovcem pustilo tako dolgo vladati, dokler bodo sami hoteli. Dopisi. Iz Trata 10. decembra*). (Pritožba do c. kr. poštnega vodstva v Trstu.) Slavno c. kr. poštno vodstvo bi moralo pač na to gledati, da bi vsaj glavni njegov urad spoštoval ravnopravnost vseh avstrijskih narodov v Primorskej. Danes sem dvakrat na glavni pošti zahteval voznih spremnic se slovenskim napisom (seveda poleg nemškega teksta.) Dopoludne me je c. kr. poštni uradnik odpravil, da jih nema pri rokah; naj le dojdem popoludne in dobodem jih. Prišedši zvečer sem znova zahteval slovenskih voznih spremnic. C. kr. poštni uradnik — bil je drug — pa začne trditi in se repenčiti, češ, takih listov tukajšnja pošta ne prodaja, ampak le nemške in italijanske! Zaman sem ugovarjal, da sem jih bil meseca avgusta kupil cel zavitek vkup samih slovensko nemških. Nemarno jih, nemarno jih, — je le tiščal c. kr. uradnik ter silil italijansko-nemške vozne spremnice. „Es ist ja gleichgiltig". Slavno c. kr. poštno vodstvo naj le svojega uradnika pouči, da za nas Slovence ni vse jedno, ali dobimo slovensko • nemške vozne liste ali pa samo italijansko-nemške. Ko bi c. kr. poštni uradniki vsi naški znali, bilo bi res vse dno; a ker naški ne umejo in večinoma umeti nečejo, upirajo se ti celo lehko vsprejemati italijansko - nemške ali nemške vozne liste, če si napis napravil slovenski. Posledice prepuščam slavnemu občinstvu in c. kr. poštnemu vodstvu. Dalje prej omenjeno ravnanje močno žali zagotovljeno nam ravnopravnost. SI. c. kr. poštno vodstvo pač dobro ve, da njega delokrog obsega Primorje in Kranjsko, t. j. dve deželi s priznano slovensko narodnostjo. In tudi mesto Trst je tako mesto, kjer je kljubu italijanskim Slovenožrcem zadnje številjenje pokazalo še 30.000 Slovencev ! In vseh nas je gotovo še dvakrat do trikrat toliko. Zato naj si. c. kr. poštno vodstvo skrbi, da bode v *) Dopia bil j tj ob Bvojeui časa kontisleovan, a konfiskacija ni bila potrjena. Uredn. bodoče VBaj glavna pošta imela tudi slovenskonem-ške vozne spremnice na prodaj. Saj ne beračimo zanje, saj jih moramo plačati. In ker so postavno in upravno priznane in upeljane, naj c. kr poštno vodstvo ne drži zaprtih v železnih skrinjah, temveč na.i jih ima vsak trenotek na razpolaganje kupujo-čega občinstva. Ta bičana neprilika je tudi zakrivila, da sem še zadnjič dobil poštne vozne spremnice s k dekom od leta 1881. Prav naravno, da tu zastajajo, ker jih v skrinje zaklepate in jih v svoji mržnji proti vsemu slovenskemu nečete prodajati. Ali jih ministerstvo daje zato natiskavati, da bi jih vi neprodane v Beč vračali za papirnične stope!! Druzih nedostatkov pri tukajšnji c. kr. pošti danes nečem naštevati, priporočam pa napotnneno nepri-liko častitemu gospodu Nabergoju in drugim slovenskim državnim poslancem ; pri bodoči obravnavi državnega proračuna imeli bodo priložnost osvetiti, kako slavna Tržaška poŠta narodno ravnopravnost spoštuj?. Vigilantibus jura! Naroden Rlovensk trgovec. Iz TrMta. [Izviren dopis.j Z veseljem beležimo 30. dan januvarja meseca, ko se je tukaj osno vala ženska podružnica družbe sv Cirila in Metoda. To nam je jasen dokaz, da tudi naše ženstvo napreduje t. j., da se je i mej nežnim spolom začela Siriti narodna zavest, da se je i v njih srcih vnel ogenj domovinske ljubezni. Na poziv gospe Vekoslave ValenčiČeve sešlo se je v nedeljo okolu trideset gospa in gospo-dičin v dvorani slov. Čitalnice, da bi ustanovile žensko podružnico ter volile si odbor. Došle gospe in gospodičine pozdiavila je gospa V. Valenči-čeva v kratkem, lepem govoru. Zahvalila se jim je, da so se na njen poziv v tako obilnem številu sešl-*. kar jej je jasen dokaz, da so vnete za sveto našo Btvar in vzvišen namen družbe sv. Cirila in Metoda. Rekla je nadalje, da bi to družbo imelo podpirati vse rodoljubno ženstvo slovensko. Saj imata društvo in mati jeden namen, odgojevati naše predrage otroke v narodnem in katoliškem duhu. Društvu je namen braniti našo deco potujčevanja, učiti jo v šoli ljubiti in spoštovati to, kar je materi ljubo in sveto. Ta družba je torej krepka zaveznica in pomočnica materi pri izvrševanji teške in odgovorne naloge, otroške odgoje. Zatorej bodi vsake zavedne Slovenke dolžnost pristopiti k tej družbi, ter po svojej moči pomagati, da doseže svoj namen! Za predsednico zborovanju izvolile so gospo V. V a-lenčičevo, ki je vodila potem zbor do konca. Pročitala so se pravila glavne družbe in novo usta novi jene ženske podružnice, potem se je volil odbor Izvoljene so: gospa Vekoslava Valenčičeva predsednico, gospodičina Ljudmila Mankočeva blagajnice in g. Michelli tajnico; za namestnice so bile izbrane gospa Ema A b ram ova, gospa Julija Nethova in gospodičina Ivanka K a-1 i stro v a. Došla sta občnemu zboru dva telegrama, podružnice v Beljaku in društvenega vodstva v Ljub h^aui, ki rodoljubnemu Tržaškemu ženstvu čestita na ustanovitvi podružnice. Dosedaj je upisanih že 93 gospa m gospodičin. Da, tega čina mora biti vsak pravi rodoljub vesel, saj nam je dokaz, da so se začele širiti ideje, za katere se bore najboljši možje slovenski že celo stoletje, tudi mej ženstvom našim. Kaj nam pomagajo vsi naši napori, ako jih ženstvo ne razumi; kaj pomagu, da se mož bori za narodnost s loven sko, če pa žena doma v svoji družini podira to, za kar se on trudi in prizadeva. V boji naroda za svoj obstanek, zapade mater največja in najvažnejša naloga. Ako je mati sama rodoljubna, zadahnila bode tudi otroka s tem duhom, usadila mu bode ta čut že v prvi mladosti v srce. Take otroke je teško odtujiti svojemu narodu. Zgodovinsk dokaz uzorno-rodoljubnega ženstva so nam Poljakinje. Ves svet je občuduje in spoštuje zaradi njih rodoljubja, najhujši sovražnik poljskega naroda mora pred njimi povesiti orožje. To nam priča Bismarck sam, ki je v nemškem državnem zboru rekel: „Mi moramo gledati na to, da se noben Nemec ne oženi s Poljakinjo, ker potem je zgubljen, ona ga potegne na svojo stran in otroci bodo Poljaci, najhujši sovražniki nemškega naroda." To je pač najlepša pohvala, ki si jo je pridobilo poljsko ženstvo. Zato bi bilo želeti, da se i Slovenke ravnajo po sijajnem vzgledu poljskih sester, da idejo, katere so se sedaj popri jele prevedejo v prakso. Bodite ve, slovenske matere, angelji varuhi svojih obitelij ne dajte, da se tujščina ugnjezdi v vašej hiši ter prežene iz nje slovenske šege in slovenski jezik. Ka- kor Poljakinje, na glas povejte in pokažite svetu, da ste Slovenke, da ljubite svoj narod in svojo do movino, in svet bode spoštoval vas in narod, katerega ste hčere! Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je krajnemu predstojništvu v Šmihelu pri Žužemberku za zgradbo šole 1 r»0 gld — (Slovensko delavsko pevsko društvo „ S I a ve cu) priredi letošnji predpust naslad nji veselici: p red p ustnico s kratkim šaljivim programom in plesom dne 13 februvarja; maska rado pa pustno nedeljo dne 20. februvarja, obe veselici v čitalnični restavraciji. (Izlet na Bled) napravi jutri več prijateljev drsanja. Blejsko jezero z zamrznjeno svojo gladino je za ta „sport" najlepše prizorišče. — (Redkost.) Iz nežnih rok dobili smo danes šopek trobentie (Primula acaulis,\ marjetic in zvončkov (cinj,'elčkov). nabianili pri g. Hrena graščini v Ponoviči. Za nas Ljubljančane, ki nas stiska že dolgo vrsto dni j huda zima, je to izvestno kaj posebnega. — (S Kr šk eg a) se nam piče : Dvojna poštna zveza na dan mej Novim mestom in Krškim bi moral« prenehati s 1. februvarjeni, kar bi bilo na kvar večji pripravnosti in urnosti v občevanji v teh krajih. Ali zdaj je kupčijsko ministerstvo ukazalo, da ostane ta dvojna zveza tudi v bodoče še. Kakor čil jemo, zgodilo se je to po posredovanji g. poslanca prof. Šuklje ja, ki je zopet pokazal, da rad stori potrebna pota, kedar gre potegniti se za dolenjsko stran v kateri koli zadevi. — (Iz Metlike) 31. januvarja. Umrl je včeraj zvečer g. Daniel Trče k, n. v. r. prost in župnik v Metliki za plučnico. De mortuis nil nisi bene. V noči od 29. do 30. januvarja ulomili so tatovi v tukajšnji davkarski urad. Ne mogavši pro dreti do blagajnice, preiskovali so miznice in našli dva po 1 o v ič ar j a. Grenka ironija za toliki trud. — (Slovenski nape v i v Nemcih.) V založbi J. Andrea v Offenbachu na Meni izšel je nedavno zvezek slovenskih napevov. Knjižica iina naslov: nVolk8\veiBen aus dem Sllden", ter sta priob-čeni v njej pesni : „Minka und Jan«s" iSein slovenska deklica itd.) in „Illirisches Trinklied" (Bratci veseli vsi itd.) V prihodnjem zvezku bode natisneu znani Fleišmanov napev „Luna sije". Prosto ponem-čil je pesni g. Ljudevit Gennonik, ki je troškom „Giillparzerjevega društva", kojemu, predseduje, h-dal tudi kratko zgodovinsko črtico o slov. nar. pesništvu: „Zur Geschichte der Volkslieder aus Krain", koje izide skoro drugi, pomnoženi natis. Ljudevit Andre pa je priredil pesni za moški zbor. Hvaležni moramo biti g. Gennoniku, kateremu gre v prvej vrsti zasluga, da je začelo izhajati to delo, ki ima lepi namen, seznanjati Nemce s krasnimi našimi popevkami. Že sedaj kaž-jo se plodovi tega podjetja, kajti Dunajsko pevsko društvo (mešani zbor) „Liln-gerheim" vsprejolo je omenjeni pesni v svoj reper-toire, ter ji pelo na raznih društvenih večerih Dunajski založnik muzikalij F. Rbrieh pa bode v kratkem izdal nekaj naših napevov. prirejenih za citre. — (Človeško glavo z vratom) našli so pretekli petek v Odri na Hrvatskem. Glava, ki je ležala v vrbini tik Save, je dobro ohranjena in je od 30—35 let starega možn. Kratke brke in ko-stanjasti lasje so posebna znamenja te najdbe. Glavo so tiči na jednej strani močno okljuvali, vrat je precej debel in bil z ostrim nožem od trupla odrezan. Sumi se, da je to glava nesrečnega, dne 28. oktobra v Drenovci umorjenega Malusa. Zaradi dokaza pristnosti se je iz Velike Gorice takoj v Brežice na okrajno sodnijo pisalo, naj odpošlje takoj dve zanesljivi priči v Veliko Gorico, da se bode na lici mesta dognalo, je li to res Malusova glava, ali pa treba zasledovati nov zločin. — (Vabilo k veselici), katero priredi »Bralno društvo v Žužemberku" v spomin Valentina Vodnika v nedeljo 6. februvarja s sledečim vspore-dom: I, B. Ipavec: „Ilirija oživljena". Možki zbor. — 2. Slavnostni govor. — 3. H. Sattner: ,.Opomin k petju". Mešan zbor. — 4. G. Ipavec: „Kukavica". Ženski zbor. — 5. a) B. Ipavec: „Narodna", h) G. Ipavec: .Pod lipo". Mešana zbora. — 6. J Kocijančič: ..Roženkraut, nagelj in rožmarin" Moški zbor. — 7. Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. — Ustopnina : udom 30 kr., neudom 60 kr. — (Akad. društvo Slovenija) naprsni v četrtek B. februvarja t. 1. izreden občni zbor Local: I. Auerspergstrasse Restauration Honsoviz. Začetek ob '/»8. uri zvečer. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 31. januarja. Iz državnih blagaj -nic se je nekda za potrebščine vojske 17 milijonov porabilo. Vojni minister zahteva še večje vsote. Berolin 31. januvarja. V članku z napisom „Auf des IMessers Schneide" peča se „Post" z generalom Boulanger om, ki ima položaj v svoji oblasti, bolj nego Thiers ali Gam-betta. Le z nadaljevanjem vojevitih nagibov bode Boulanger položaju kos. Po utisih vseh opazovalcev se Francoska z izredno energijo oborožuje. Boulanger ne more francoskega naroda več spraviti v mirovni tir, sicer bi moral odstopiti in očitalo bi se mu, da je Francosko zvodil na kraj velike nevarnosti. Sonja 31 . januvarja. Bolgarsk političen begun danes v Bukureštu napal d rago mana bolgarske agencije ter ga lahko ranil. London 81. januvarja. Gorenja zbornica brez glasovanja v drugem branji zavrgla predlogo, da bi ženske imele volilno pravico. Belfast 31. januvarja. V soboto zvečer in v nedeljo zvečer bili resni nemiri. Zbrala se je večja množica, metala kamenje in streljala z revolverji na policijo. Policija morala je tudi Streljati in prijela je do 50 osob. Več ranjenih. Razne vesti. * (Vseučilišče v Moskvi) imelo je v pre • teklem Mu 3541 dijakov, od katerih jih je bilo na medicinski fakulteti 1237, na juridični pa 1045. Za štipendije izdalo še je 118.916 rubljev. Tudi pre teklo leto poklonili so rodoljubni ltusi ogromne vsote za dijaške štipendije, vkupe namreč 153 150 rubljev. Taka darežljivost je izven Rusije pač redka. * (Prisotnost duha.) Piše se iz Pariza: Gospa Descartes bila j« pričakovuje soproga sama pri mizi v svoji sobi. Kar prihiti tuj razoglav gospod v sobo Postavi se takoj osupnem gospej nasproti k mizi. Čudni gost, ki je bil vidno zelo razburjen, začne s sainodopadljivim glasom: Milostiva, jaz sem slaven specijalist, ozdravim točno vsako glavobol in ker sem cul, da Vas cesto po glavi trga, sem Vam s svojo umetnostjo na razpolaganje. Gospa je hitro znala, da ima blaznega pred seboj, in sklenila se je nevarnemu možu laskati. „Vas li smem vprašati, kako je Vaše zdravilo ?" rekla je prav prijazno. — „0 to je jako jednostavno", odvrne tujec potegnivšl britev iz žepa, jaz odrežem bolniku glavo in ko sem jo dobro osnažil, postavim mu jo zopet nazaj mej pleča." Pri teh besedah dvignil se je grozni zdravnik, da hi napravil omenjeno operacijo na gospej Descartes A ta ni izgubila svoje hladnokrvnosti, temveč mirno odgovorila: »Takoj sem Vam na razpolaganje, Častiti gospod; dovolite samo, tla si vzamem iz druge sobe teračo (briso). da mi kri obleke ne onesnaži". Blaznemu se je ta previdnost umestna zdela iu gospa stekla je v sosedno sobo in duri za seboj dvakrat zaklenila. Začela je kli cati pomoči in k mu lil so prihiteli ljudje in policija v Šobo. Blazni človek ležal je na tleh in le mnlo še h rope}, velika rana zijala mu je na vratu. Obžalo vanja vredni zdravnik poskusil je operacijo, katerej f-e je bila gospa Descartes srečno odtegnila, ua sebi samem. Preiskava je dognala, da jo umrši blazni neki Emil Gumi, ki je pred kakimi štirimi tedni i/ bla/uice ušel. prinaša :• Tl.trveskh naslednjo vsebino: t. (iorazd: Mejnih. Balada. - 2. S. Smvc: Postillon d amour, Povest. II. Aleksandra J. Podliniharski: lland Sija Mata. Slika .:■ bosenskih gor. 4. J. Trdina: Bajke in povesti o (iarjaneili. Jj'. Ročica, — j. Anton Kaie: Ivan baron l:ugnati. 6. Jos. Ciiuperntan: S/mndrjeva prošnja. Pesem. 7. Jvan Vrhovec: 'litrski davek in vojaška granica. — S. Janko Kersniki Testament. II. — Fr. ČuŽck: Prilika Pesem. - —- to. Književna poročila: II. 1 Oblak: l.eskic/iova knjiga ,.l laiitlbucli der altbi/l-garisehen raltkirchenslavischen^ Sprac/te", Tli. Fr, IIuhati: /niciii/iia knjiga Krekova 11 Listek: Pran lujavce ''r. — Nove knjige slovenske. - Krila nove poezije, - Sloeani v nemški književnosti. — Rusinsko-netnški slovar. — Srbska književnost. — Društvo v spomin Mihaila Ktdkovskega v Levotnt. — Poziv. — ^LJUBLJANSKI ZV'ON stoji. VSe leto ./ gld. 60 kr.. poln leta 2 gld. JO kr.. četrt [Teta t gld. 1$ kr. TllfCl: 31. januvarja. I'n Miuoas Kreutneri Dunaj*. —Rndinger iz Prage. — Werner % Dunaja. — Weisz iz Budimpešte. Pri Mm1I*Ii pl. Orsbach z Dunaja. — Globočnik, Mayer iz Trata. — TeiB, Polidani, Lapini z Dunaja. — l.'tlck iz Gradca. Tržne cene v I,iut>ljiini dnš 1 februvarja t. 1. K« kr. Špeh povojen, kgr. . rl. kr Plenica, hktl. . . . "«99 — 90i Bež, „ ... 4 87 Surovo uiaslo. , — Ječmen, , ... 4J87 Jajce, jedno .... — 8 Oves, , ... 2 78 Micko, liter .... — 8 Ajda, ..... 4 <><; Goveje uieso, kgr. — 64 Proso, „ ... 4]71 Telečje „ „ — 56, Koruza, „ ... 5 04 Svinjsko „ „ — 52 Krompir, „ ... — — Koštrunovo „ „ — 34 Leča, s ... ll- 50 Grah, . ... lO — Golob...... — 20 Fižol, . ... 11 - Seno, 100 kilo . . 2 85 Maslo, kgr. . 1 - Slama, , - 2 65 Mast, , *4 Drva trda, 4 (~| metr. 6 50 ■Speh frisen, n -56 j, mehka, „ „ 4 lOl Meteorologično poročilo. Q Čas opa-i zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi I Mo-Nebo krina v I mm. § 7. zjutraj 746-87 ■■. —10 2° C *^ 2. pop. j 745 73MB. — 2-8° C d 9. zvečer 746 35 mm. — 6 6° C brezv. si. zah. si. zah. megla jaB. jas. O-OOi Srednja temperatura — 5*6*, za 5'4* pod normalom. JDia.3a.aJs3sa, borza dne 1. februvarja 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........77 gld. 05 kr. Srebrna renta ..........78 „ 45 „ Zlata renta...........107 „ 20 ")9/0 marčna renta.........9ii , — „ Akcije narodne banke....... 857 _ — . Kreditne akcije.........269 London............128 Napol........ (.'. kr. cekini...... Nemške marke 4°/0 državne srećke i": I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlat« renta 4% - • Ogerska papirna renta r» ",, 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez. Dunava reg. srečke 5°/0 Zemlj obč. avstr. 47,1/,, zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke 100 < Rudolfove srečke 10 . 250 gld. 100 gld. oblig. . . 100 gld 10 6 62 125 164 96 88 105 115 126 99 174 16 25 15 13 02 80 95 15 50 60 50 50 Zahvala. Za skazimo sočutje ob smrti gospoda JAKOBA POČIVALNIKA, mesarskega mojstra in mestjana Ljubljanskega, za mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku, za darovane lepe vence, posebno pa gospodom mesarskim mojstrom ki so v tako obilnem Ste vilu pokojniku skazali poslednjo čast, izrekamo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani 1. februvarja 1887. (72) Žalujoči ostali. Častna izjava. Jaz izrečem tem potom, da moja izjava o porabi 7U0 gold. po županu Dolenjelogaškem gospodu Adolfu Muliey-u v svrho, da bi se dosegla samostojna duhov-uija v Dolenjem Logatci, ni resnična; zategadelj prosim omenjenega gospođa odpuščanja za njemu storjeno žaljenje na časti. (71) Učenec se takoj vsprejme v veliki trgovini z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe vsprejema upravniStvo „Slov. Naroda". (61—3) Za vinogradno gospodarstvo išče se ki je spreten v pož lah tu o vanj i ameriških trt in je zadovoljen z 10 g\t\. mesečne plače, s prostim stanovanjem in kmetsko hrano. ^86—■.') Pismene ponudbe naj se pošiljajo na A. v LJubljani. lteMeluovu ce»ta «.t. 18. I. uadstr., na desno. Dober postransk zaslužek. Agente za zavarovanje za življenje iti proti ognju za mesta, trge in večje župnijske kraje vsprejme dobra lu i»b-' |»riljnt»l|eiia avstrjtika tirnih«. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod „Ii. 5f. 1967** poslati temu listu. (70—1) firmi umeteljska izložba steklenih fotografij v novi hiši tik kazine. O«! vetrtUa. 3. februvarja r Dunajski, originalni, pristni TRPOTCEV ixvlcček is (podroNtornokiHlim) apnom - železom, kateri Izdeluje samo lekar Victor pl. Tmkoczy. lekar na D u naj i. V., Hundsthurmstrasse 113. Izvrstno, že 20 let preskušeno in neprekos-Ijivo zdravilo. Pri začenjajoči se sušici (tuberkulozi), Jetiki, Hlabostl plne. I»luvanju krvi pomaga <ŠW izvleekovo npno "Pf s tem, da gnojne dele ozdravi (saapnenl). — Proti pomanjkanju krvi, bledici, alabostl, NkrntelJ-ii i ni po u mga veleuplivint aW kri delujoče železo. *Vel — Kašelj, liripavoHt. katar, za-Mlizenje, težko sapo olajša, ozdravi in odpravi BUT* trpotcev izvleček. "Vtl Iz teh treh zdravilnih sestavili je najgotovejše zdravilo za vse prsne in plučne bolezni. Pozor ! __, Znameniti zdravilni uspehi /^7;-4\ originalnega i/.delka dose-\i£ -Aj žejo se z dvojnim upli-s£> va n j im u trpotce vega " ) _ izvlečka v zvezi z llšMCjfi apuom-zelezom, kur potrjujejo mnogi ozdra-- iv/J v«'i 2 zahvalnimi pismi — katera so v originalu //^'^^Vh razlože u a na ogled. ^^&&>~.. Posebno se opozarja, da je treba paziti, da so moj izdelek ne znmenja s kakim drugim, ki se blizu tako imenuje. Da se dobi vselej pmvi izdelek, zahteva naj se pri kupovanji ..Trpotcev Izvleček z apnom-žele-zom lz Franziakus-lekurne na Oiiiiitji" (Hundsthurmstrasse 113). Da je pristen, mora imeti ua zavitku varstveni znamki, ki sta tu zraven (trpotceva rastlina in sv. Frančišek). Originalna cena gld. l.lO, po pošti 20 kr. več za zavijanje. Glavna zaloga, ki ga vsak dan raz-pišiljav provincije, je: Franzisk iiM-Apol heke, Wien, lIunilNtkuniistrasNe Kr. liti, (kamor naj se pošiljajo pismene naročbo). Zaloga pri gdflp, lekarjn U. pl. Trnkoozy-ju v LJubljani i.i v lekarnah vseh večjih provincijalnih mest. ' (854—16) (29—4) Židovske ulice. MARIJA DRENIK. Židovske ulice. Predtiskarija. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih. Snovi za vezanje. Harlandska preja. Izdutelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. Lastnina in tiBk „Narodne Tiskarne", 3102