Sr. io - xii
OKT. 1963 CENA 20 DIN
VSEBINA:
0.	Lipovšek: Praznik v jubilejnem letu
A. Gnidovec:	Kako daleč
smo s statutom
1.	Deržič: Ljudsko posojilo za obnovo Skopja
D.	Bleje: Mladina se oglaša
M. Vidmar: Sindikalna podružnica in njen program
F. Bleje:	Druga gasilska
olimpijada
M. Vidmar: Proizvodnja v avgustu in septembru
E.	ing. Hoj er: Kvaliteta v tkalnici se izboljšuje
F.	Adamič: Nabava v avgustu 1963
J. Mavko:	Prodaja v av-
gustu
E. Rojc: Dijaki na delu A. Zibert:	Kdo odgovarja
za naša igrišča Objave: Praznovala je 50-letnico
Obvestila iz kadrov, službe
Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Induplatt. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »»Jože Moškrič« v Ljubljani
Med g-ovorom direktorja IPI tov. Kamila Marinea na proslavi 40-letnice
Praznik v jubilejnem letu
Že vse leto 1963 je za nas, člane INDUSTRIJE PLATNENIH IZDELKOV Jarše, jubilejno, ker je nedavno poteklo 40 let odkar so nekdanji lastniki istoimenskega podjetja (s pridatkom d. z o. z.) stavili s primerno slovestnostjo za svoj žep prve statve v pogon.
Pred mnogimi leti so se pričele prepletati nitke osnove z votkom. Od tedaj do danes je milijone metrov gotovih tkanin zapustilo tovarno ter poneslo naše ime in naš sloves v svet.
Potrebe so narekovale razširitev dejavnosti tako, da so nekdanji lastniki malo pred drugo svetovno vojno zgradili objekt za predilnico ter ga opremili s strojnim parkom. Žal je vojna opustošila tudi INDUDPLATI ter se je delovni človek-gospo-dar proizvodnih sredstev znašel pred vprašanjem usposobitve pogonov za nadaljevanje dejavnosti.
Najtežji davek, katerega je slovenski človek v INDUPLATI plačal, pa je bil v krvi, katera je bila v času NOV prelita za svobodo — za našo lepšo socialistično bodočnost. Premalokrat se zavedamo te najvišje postavke naše najdražje pridobitve. Spomenik padlim za svobodo in žrtvam terorja pred vhodom v podjetje nas vedno znova spominja, da smo dolžni nadaljevati tako kruto plačano ceno. Po 18 letih se komaj da še zavedamo koliko solz in gorja je preteklo od tistih dni, ko vstop v podjetje ni bil dovoljen drugim kot izbrancem nekdanjih lastnikov in do bednosti iskoriščenim delavcem.
Povojna leta so bila vse do danes preživeta v znamenju ispopolnitve objektov in strojnega parka,
v znamenju izgradnje standarda in udobnosti v tej ali drugačni obliki. Premalokrat naštevamo naše pridobitve zato nanje tudi prehitro pozabimo. Napaka človeka je prav v tem, da ga običajno glasno boli, kar je včasih tudi res boleče, da pa na drugi strani prehitro pozabi na vse tisto, kar mu je ustvarilo udobnost in veselje ter zabavo.
V prvih mesecih letošnjega leta smo sc v ožjem krogu sestali z namenom, da pripravimo program za objavo našega jubileja in spored za centralno praznovanje v Induplati Jarše. Uvodno smo enoglasno sprejeli sklep, da vse naše gotove izdelke opremimo z reklamnimi tiskovinami iz katerih je razvidno praznovanje 40-letnice INDUPLATI. Tako od pomladi dalje zapuste podjetje samo tiste tiskovine in pošiljke, ki imajo označen naš jubilej. Podobno smo posvetili primerno pozornost pri reklami v radiu in televiziji, kjer smo poudarjali naš tradicionalni renome v izdelkih, katerega nepretrgoma nadaljujemo že 40 let.
Za obiskovalce našega podjetja, za mimoidoče in za naše ljudi smo namestili nad vhodom znak, ki enako govori o naši obletnici. Vse te priprave pa smo strnili v proslavi, katero smo praznovali 21. septembra na sam dan resnične obletnice rojstva INDUPLATI.
Delavci in uslužbenci nodjetja ter gostje so se v spremstvu svojcev zbrali na tovarniškem dvorišču. Naši predstavniki in gostje ter člani centralnega delavskega sveta so se pojavili na lepi tribuni ter tako še enkrat potrdili dejstvo, da je naš ju-
Položitev venca na spomenik padlim. (Od leve proti desni: K. Drašček, sekretar OOZK, I. Vavpotič predsednik
ZB in V. Kem)
bilcj naš ponos. Z otvoritvijo centralne proslave, v kateri je navzoče pozdravil tov. Janko Ukmar, predsednik sindikalne podružnice, sta zbranim govorila predsednica centralnega delavskega sveta tovarišica Cilka Mrdženovič o prehojeni poti predvsem v času od 1953 do danes in direktor podjetja tovariš Kamilo Marinc o smernicah našega nadalj-nega dela in razvoja. Direktor je pozval navzoče predvsem k sodelovanju, ker je le v slogi moč, ki nam je potrebna, da nadaljujemo tradicijo, katero imamo v kvaliteti naših izdelkov. Zaključno je pozdravil naš praznik in delavcem podjetja k jubileju čestital sekretar Ob komite ta ZK Domžale tovariš Miro Varšek. Proslavi je sledil ogled podjetja za vse člane kolektiva in njihove svojce.
Številni delavci, predvsem oni z najmlajšim stažem, še ne poznajo vseh proizvodnih obratov. Ogled celotnega podjetja jim je bil omogočen ravno v soboto 21. sptembra. Tišino praznika so tu in tam pretrgali ropoti strojev in udarci statvenih bil, ko je ta ali ona mamica svoji sosedi pokazala tek stroja. Otroci so z velikimi očmi spremljali spretnost svojih mamic, katere so za strojem v njihovih očeh zrasle še višje in postale hipoma še bolj spoštovane. Otrokovo srce je morda ono, ki na najbolj enostaven način vrednoti spoštovanje do dela in znanje opravljati neko določeno delo.
Veselih obrazov so se srečavali sodelavci ter se resno in šegavo pogovarjali o vsakdanjostih in o zgodovini, s katero postajamo vse starejši. Spored proslavitve 40-letnice se je nadaljeval popoldne z
Slavnostni govor predsednice CDS tov. Cilke Mrdženovič na proslavi 40 let Induplati
nogometno tekmo med moštvima iz Jarš in Mengša. Zasluženo so zmagali Jaršani. Ob zvokih godbe na pihala iz Mengša, ki je že ves dan igrala koračnice in polke, je izzvenel dan v večer in kasneje v noč. Pred menzo so se zavrteli pari in radost do življenja in dela je še enkrat triumfirala ter potrdila našo voljo do nadaljnega dela.
Do konca leta predvidevamo še nekaj prireditev vse s poudarkom na naš praznik. Resnično pa smo z datumom 22. september že zakorakali v 41. leto dela INDUSTRIJE PLATNENIH IZDELKOV JARŠE.
Kako daleč smo s statutom
Med najbolj aktualnimi temami v našem gospodarskem življenju je trenutno prav izdelava statutov gospodarskih organizacij. Vprašanje statutov v podjetjih se je pojavilo že pred izdajo nove zvezne in republiške ustave, po sprejetju ustave pa je večina gospodarskih organizacij začela tudi razmišljati o svoji lastni ustavi oziroma kakor bomo mi ta naš interni predpis imenovali, o svojem sta^-tutu. V zadnjem času skoraj ni dneva, da ne bi naši časopisi pisali o statutih. Tako je to vprašanje resnično postalo aktualno, saj se rok, ko bo morala vsaka gospodarska organizacija pokazati svoj statut, naglo približuje. Do meseca aprila res ni tako daleč, posebno ne za tiste gospodarske organizacije, ki se resno trudijo, da bi svoj statut tako uredile, da bi vsak njihov ukrep in končno celotno delovanje podjetja slonelo na njenem internem predpisu — statutu. Večina podjetij je že takoj v začetku leta izvolila komisijo za izdelavo statuta, potem pa se je z delom vse doslej odlašalo. To je bilo delno mogoče ugotoviti tudi na republiškem sindikalnem odboru, ki je v drugi polovici meseca septembra organiziral posvetovanje o statutih med sorodnimi podjetji. Tu se je pokazalo, da nekatere organizacije to vprašanje ne jemljejo dovolj resno, saj se mnoge še sploh niso lotile tega dela.
Sekretar Ob komiteja ZK tov. Miro Varšek pozdravlja in čestita k prazniku Induplati
Prav gotovo vas bo zanimalo, kako daleč smo v tem pogledu v našem podjetju. Če pa hočemo videti sliko našega dosedanjega dela po tem vprašanju, potem bo najbolje, da pogledamo katera poglavja bo naš statut vseboval. Naš statut bo vseboval deset poglavij. Prvo poglavje bo obsegalo
Kako daleč smo s statutom
temeljna načela, ki so značilna za samoupravljanje in še posebej za samoupravljanje v naši gospodarski organizaciji. Drugo poglavje bo vsebovalo splošne določbe, iz katerih bodo razvidni firma in sedež podjetja, predmet poslovanja, zastopanje podjetja, podpisovanje firme, itd. V tretjem poglavju bo naš statut obravnaval organizacijo podjetja. Tu bo že razvidna organizacija, kakršna je bila izvedena v letošnjem letu, poleg tega pa bo statut vseboval celotno organizacijo podjetja, ki je bila v naših dosedanjih pravilih pomanjkljivo obdelana. Četrto poglavje bo govorilo o organih upravljanja v podjetju. Precej široko in podrobno bo uredilo pristojnosti in delo delavskega sveta in upravnega odbora ter svetov ekonomskih enot. Zadnji bodo namreč zamenjali dosedanje obratne delavske svete. V tem poglavju bodo tudi določbe o direktorju in njegovih kompetencah. Novosti bodo seveda samo tiste, ki jih je že prinesla zvezna in republiška ustava, in ki jih bo v okviru teh prinesel še poseben zakon. V petem poglavju bodo obdelani samoupravni akti, v šestem pa pravice in dolžnosti delovnih enot in članov kolektiva. Tu bodo poleg pravic in dolžnosti, ki jih imajo po zakonitih predpisih člani kolektiva naštete tudi one, ki jih imajo poleg teh še posebej člani našega kolektiva. V sedmem poglavju statuta bo prikazano poslovanje podjetja. To poglavje bo obravnavalo proces dela, sredstva in sklade podjetja, planiranje, cene, investicije, delitev čistega dohodka, materialno in finančno poslovanje in poslovanje ekonomskih enot. Manj obsežna bodo spet zadnja tri poglavja, tj. osmo, ki bo vsebovalo določbe o delu družbeno političnih organizacij v podjetju, deveto, ki bo obravnavalo odgovornost podjetja do komune, odgovornost podjetja do družbene skupnosti in odnos do drugih delovnih organizacij, ter deseto, ki bo uredilo končne in prehodne določbe.
Kakor je iz prikazanega za naš bodoči statut razvidno, bodo posebno pomembna in obenem tudi obsežna štiri poglavja, tretje: organizacija podjetja, četrto: organi upravljanja podjetja, šesto: pravice, dolžnosti delovnih enot in članov kolektiva in sedmo: poslovanje podjetja. Od naštetih poglavij za naš statut so doslej že urejena tri poglavja, krajša prvo in drugo ter precej obsežno četrto poglavje, dočim je tretje poglavje v obdelavi.
Komisija za statut se je v prvi polovici meseca avgusta prvič sestala in ugotovila, da bo mogoče, v kolikor ne bodo nastale nepredvidene težkoče, sprejeti statut že koncu meseca decembra, tako da bi s 1. januarjem 1964 lahko stopil v veljavo. Seveda pa bo morala komisija v prvi vrsti polagati pozornost na kvaliteto statuta, ne glede na datum za sprejem, ki si ga sama postavlja. Posebno pa bo potrebno pred sprejetjem statuta vsakemu članu kolektiva še posebej omogočiti, da bo sam aktivno sodeloval v razpravi o statutu, da bo vsakdo lahko predlagal dopolnila in spremembe, saj bomo Ig tako lahko rekli, da je statut izšel iz kolektiva.
Notranjost nove toplarne
Na svoji peti redni seji je Izvršni odbor sindikalne podružnice obravnaval naslednje:
Izvršni odbor sindikalne podružnice je sprejel sklep, da prevzame plačilo 1100 prtov, kateri bodo razdeljeni članom kolektiva ob priliki 40. obletnice obstoja podjetja.
V	letu 1963 so se strokovni sindikati razfor-mirali. Vsi sindikati so se združili v skupnega in sicer pod naslovom »Sindikat industrijskih delavcev in rudarjev«.
V	ta namen je bila v Domžalah ustanovna konferenca za predstavnike vseh sindikalnih podružnic v domžalski komuni. Na tej ustanovni konferenci je bil izvoljen odbor za bodoče delo sindikalnih podružnic v občini. Ta odbor si je postavil tudi program dela: intenzivno delo na skrajšanem dva-inštiridesetumem delavniku, kar je zelo boleč problem za posamezna podjetja v naši komuni, ker se stremi za tem, da se kljub skrajšanemu delavniku ne okrni proizvodnje (kar pa ni povsod mogoče). Druga velika naloga tega odbora so statuti podjetij, kateri morajo biti gotovi do 1. aprila 1964. (Pri nas je že v ta namen ustanovljena posebna komisija. Takoj, ko bo vse pripravljeno oziroma gotovo, bo Izvršni odbor dobil material na vpogled in v razpravo.) Postavili so si še eno veliko nalogo, to pa je vprašanje strokovne izobrazbe delavca na njegovem delovnem mestu.
Pred pol leta je CDS izvolil komisijo za pregled pravilnikov o delitvi OD. S strani sindikalne podružnice je bil v to komisijo izvoljen tov. Janko Ukmar, kateri je povedal, da komisija že dela na usklajevanju med ekonomskimi enotami ter čim boljšimi osebnimi dohodki, vendar pa z ozirom na velike investicije v letošnjem letu ni izgledov na povišanje ali večje spremembe. Glede na to, da se nam je proizvodnja nekoliko dvignila (novi stroji), pa so boljši izgledi v bodoče.
Ker se člani kolektiva zanimajo, če bo tudi letos kakor druga leta sindikalna podružnica nabavila jabolka, je bil sprejet sklep, da bo jabolka nabavila. Poverjeniki pa zberejo interesente in količine.
Pred pričetkom proslave 40-letnice
Mladina se oglaša
V	soboto, dne 14. IX. 1963, je imela Mladinska organizacija našega podjetja redno letno konferenco. Na njej smo pregledali delo od zadnje konference pa do sedaj in ugotovili, da vkljub temu, da se sem in tja slišijo pripombe, da naša mladina sploh ne dela, je vendar za nami obdobje, ko smo premagali začetne težave. Vsak začetek je težak, vendar je to sedaj za nami, pred nami pa je delo, ki- čaka roke mladincev in mladink, ki jih je v našem podjetju lepo število, a na žalost je mnogo članov povsem pasivnih.
Na tej konferenci smo izvolili nov mladinski sekretariat, katerega čakajo velike naloge, ki pa je pripravljen te naloge tudi izvršiti, seveda s pomočjo ostalih organizacij in samoupravnih organov našega podjetja. No, to pomoč nam je na naši konferenci šef kadrovske službe našega podjetja — tov. Deržič tudi obljubil.
V	novi mladinski sekretariat so izvoljeni:
1.	Juhant Franc, za predsednika
2.	Bleje Danica, za sekretarja
3.	Andrejka Breda, za blagajnika
4.	Bergles Franc, za namestnika predsednika
5.	Breznik Slava, za člana
6.	Zertek Malči, za člana
7.	Knep Jože, za člana
8.	Urankar Lojze, za člana
9.	Hauser Meta, za člana
V	nazorni odbor pa:
1.	Rij el Cilka
2.	Sunkar Marica
3.	Jerctina Jože
Naj navedem še nekaj sklepov, sprejetih na naši konferenci:
1.	Treba je sprejeti nove člane in jih vspod-buditi k aktivnosti, ter jim dati smernice za nadaljnje delo;
2.	vplivati na mladince, da se v čim večjem številu udeleže tečajev za strokovno izobraževanje;
3.	organizirati proslavo za 29. november;
4.	po možnosti ustanoviti dramsko sekcijo.
Torej, mladinci in mladinke, člani naše organizacije!
Pristopite k delu, potrudite se, da bomo s skupnimi močmi izvedli te sklepe in pokazali članom našega kolektiva, da Mladinska organizacija našega podjetja dela, živi in pomaga pri uresničitvi načrtov za našo bodočnost.
Novi dimnik »pri dnu«
Druga mednarodna gasilska olimpiada
(Piše: Franc Bleje)	.
Gasilska zveza Jugoslavije je sklenila, da se naša država udeleži mednarodnega nastopa v Milhousu v Franciji s tremi ekipami: s poklicno, z industrijsko in s prostovoljno. Za udeležbo na tem tekmovanju je bilo potrebno organizirati po republikah izbirno tekmovanje. Interesentov je bilo precej. Po pičli zmagi nad našim največjim rivalom Tovarno želežniških vozil Boris Kidrič iz Maribora, smo se morali pomeriti med seboj v državnem merilu s prvaki iz ostalih republik. Tudi v državnem merilu smo uspeli zmagati. Za ta dva nastopa smo imeli precej vaj. Vso pozornost in razumevanje za naše delo je pokazala uprava INDUPLATI, saj nam je nudila vso moralno in materialno pomoč. Večkrat smo vadili v Ljubljani pri poklicni brigadi, ker v Jaršah nimamo potrebnih pripomočkov. Tam so nam požrtvovalni inštruktorji nudili tudi tehnično pomoč.
Z uvrstitvijo na mednarodno tekmovanje pa so nastale zopet nove naloge in skrbi. Morali smo izpremeniti postavo tako, da je bila naša povprečna starost izpod 30 let. Sklenili smo, da vse vaje organiziramo izven delovnega časa brezplačno, da bi zaradi tega ne trpela proizvodnja. 14 dni pred odhodom smo imeli pregled v Ljubljani, kjer se je Gasilska zveza Jugoslavije zanimala o našem uspehu. Od prvega nastopa smo čas izboljšali od 71 na 61 sekund in od 78 na 73 sekund. Zadnjih 14 dni pa smo uspeli 3-delni napad izvršiti celo v 57 sekundah.
Na dan odhoda v Francijo 1. septembra smo imeli ob 9. uri v Ljubljani pregled opreme, da ne bi kdo kaj pozabil. S seboj smo ponesli popolno delovno in paradno uniformo. Po pregledu smo se vrnili domov v Jarše; ob 20. uri tega dne pa smo se
ponovno veseli zbrali na ljubljanski želežniški postaji z našimi tovariši — poklicnimi gasilci iz Ljubljane in prostovolnjo ekipo iz Karlovca. Ob 22. uri je ekspresni vlak odpeljal proti Jesenicam. Po kratkem postanku in opravljenem carinskem pregledu smo se odpeljali proti Avstriji. Ker je bila rezervacija vagonov pomankljiva smo morali v Schwarzah-St. Veit presesti na drug vlak. Po 3 urah čakanja smo v lepem jesenskem jutru nadaljevali vožnjo skozi hribovito Avstrijo skozi Innsbruck proti Švici. V Buchs smo prispeli ob 14. uri, nakar smo takoj nadaljevali potovanje proti Zii-richu. Švica je pokrajinsko zelo lepa in ljudje so bili zelo prijazni z nami. V Basel, to je obmejno mesto, smo prispeli ob 17. uri 30 min. Imeli smo 2 uri časa za ogled okolice postaje. Vlaki skozi Avstrijo, Švico in Francijo vozijo zelo hitro. V Milhouse smo prispeli ob 20.15. Na postaji je uradovala prijavna pisarna. Od tod so nas z avtobusom odpeljali v taboriščni prostor. Od daleč je bilo videti lepo razsvetljeni prostor. Pri vhodu smo bili lepo sprejeti vsak od nas je dobil pismena navodila in prospekte. Po okrepčilu smo se podali pod šotore k počitku.
Naselje je bilo lepo urejeno. Streho so nam nudili vojaški šotori, kjer je bilo prostora v vsakem za 20 oseb. Imeli smo vsak svojo posteljo in omaro. Naši sostanovalci so bili Francozi iz Marseilla, s katerimi se žal zaradi jezika nikakor nismo mogli sporazumeti. Naslednje dni smo dobili tolmače. Zaradi razvijanja čim boljšega prijateljstva med narodi smo bili tako razporejeni, da smo se pomešali med seboj. 8-dnevno bivanje je prispevalo k sklenitvi mnogoterih prijateljstev, saj smo bili vsi kot ena velika družina. V naselju nas je bilo 11
Tabor gasilcev v Milhousu — Francija
Jar&ani in francoski sostanovalci v Milhousu
narodov, s skupno 74 tekmovalnimi ekipami. V torek ob pol 10. uri je bil zbor vseh edinic pred vhodom v tabor. Slovesno je vsaka narodnost dvignila svojo državno zastavo na visok drog. Svečanosti so se udeležili visoki predstavinki mesta, nakar je izročil župan mesta Milhouse spominček, vsaki tekmovalni ekipi pa spominsko medaljo. V dolgi koloni smo nato odkorakali ob taktih 2 gasilskih godb na prostor pred jedilnico, kjer je sledil promenadni koncert. Po kosilu so se pojavile prve ekipe na vežbališču. Vsaka ekipa je imela dva treninga po 1 uro in to točno po urniku. Precejšna je razlika med našim in francoskim gasilskim orodjem. Naša tipizacija je predpisana po sistemu, kakršnega imajo tudi ostale države, zato se take spremembe nismo nadejali. Na prvem treningu je šlo zelo slabo, na drugem pa že nekoliko boljše.
V sredo ob 20. uri je bil kulturni nastop v dvorani, katera je nekoliko večja od GR v Ljubljani. Gledalcev je bilo 4500. Vsaka narodnost je nastopila z 1 točko. Spored je bil zelo pester. Nastopile so gasilske godbe iz Avstrije, Nemčije Francije, telovadci, folkloristi, prikazali so skeče, igrali so orkestri in vokalisti. Jugoslovani smo skupno s kolegi iz Ljubljane zapeli 3 pesmi, Karlovčani pa eno. 2c takoj, ko je napovedovalec napovedal nastop Jugoslovanov, se je čul močan aplavz, prav tako tudi po izvedenih točkah. Med izvajanjem pesmi
»Kje je moj mili dom« je bilo opaziti med poslušalci nekaj solznih oči. V tej okolici živi namreč precej Slovencev, nekateri so tod naseljeni še izpred II. svetovne vojne, nekaj pa jih je tudi emigrantov. Mislim, da je marsikoga ganila domača pesem, katero je slišal po mnogih letih..
V četrtek dopoldne so se vršili treningi. Popoldne pa je bila slovesna otvoritev II. gasilske olimpiade. Vreme je bilo vse dni še dokaj lepo, čeprav se je včasih pripravljalo k dežju. V petek, na dan tekmovanja pa je pričelo deževati. To je precej vplivalo na rezultate. Štafetna steza je bila nevarna, saj se je 5 tekmovalcev ponesrečilo. Jugoslovani smo imeli nastop v soboto zjutraj. Karlovčani in Ljubljančani so imeli srečo, nam pa se je zataknilo in takoj smo vedeli, da nam je zlata medalja šla po vodi. Znanja in izurjenosti je bilo dovolj pri vseh ekipah, le sreča je bila enim bolj naklonjena kot drugim. Ocenjevanje je bilo strogo toda nepristransko.	Konec prihodnjič
Poročilo o proizvodnji v avgustu 1963
Proti pričakovanju je proizvodnja v avgustu, ki je izrazito dopustniški mesec, tekla lepo in smo z rezultati lahko zadovoljni. Nekoliko je zaostala s proizvodnjo le oplemenitilnica, kjer se močneje odraža zastoj zaradi kolektivnega dopusta. Nizka produkcija v tiskarni je posledica ukinitve ene izmene.
Doseganje plana je bilo sledeče:
Plan avgust Indeks avgust 1963	1962
Predilnica
Tkalnica
Plemenitilnica
Tiskarna
Konfekcija
101 %	113,5 %>
108,7 %	114,5%
100 %	103,5 %
100 %	72,3 %
100 %	210 %
Vrednost točke je bila z ozirom na lansko povprečje naslednja:
Predilnica	102,5 %
Tkalnica	103,5 %
Plemenitilnica	107 %
Tiskarna	102 %
Konfekcija	105,5 %
Obrat za vzdrž. ,	106,1 %
Uprava	105,3%
Proizvodnja v mesecu septembru 1963
Proizvodnja v mesecu septembru je bila zadovoljiva, razen v oplemenitilnici. Eden izmed vzrokov nizke proizvodnje v oplemenitilnici je bila tudi zahteva, da morajo impregnirane tkanrne ustrezati JUS.
Uspeh tkalnice je bil pod pričakovanim: zopet se je ponovila stara napaka, preja za votek je bila zelo neenakomerne trdnosti in pri beljenju so nekatere Partije izgubile nenormalno visok procent trdnosti.
Plan smo dosegli sledeče:
Slab rezultat oplemenitilnice v zadnjih dveh nrv se-cih je povzročil zaskrbljujoč dvig količine nedovršno proizvodnje in potrebno bo v oplemenitilnici posvetiti več pažnje, večkrat nepotrebnim zastojem na strojih in popravljanju slabo barvanih oziroma impregniranih kosov blaga.
Predilnica v kg Tkalnica v m® Oplemenitilnica v t. m Tiskarna v t. m Konfekcija vrednostno
Proizvodnja	Proizvodnja	•/» izpolnitve	Indeks
v sept. 1963	v sept. 1962	plana v sept. 1963	na sept. 1962
59 379 381 528 357 986 8 331 43 300 000
48 646 341 763 336 904 19 258 20 700 000
102 % 103,7 % 100 % 100 % 100 %
123,1 % 111,6% 166,3% 43,2 % 209 %
Dijaki na delu
(Resne in vesele dogodivščine)
Letos se je prijavilo veliko dijakov za delo med počitnicami. Pretežno so posredovali zanje starši, da bi njihovi sinovi bili zaposleni in si obenem zaslužili nekaj denarja.
1.	julija smo imeli nabor. Prišlo je 33 Kekcev, mladih in še majhnih. Samo nekaj je bilo močnejših, te pa smo poznali že od prejšnjih let in jih tudi takoj sprejeli. Rabimo močne fante — opravljati je treba samo zunanja dela: prekladati premog, kopanje jarkov, delo pri lesu itd.
Edi, si boš z njimi kaj pomagal, je bilo vprašanje. Bom, je pritrdil Edi. Najmanjši bodo delali najlažja dela, ostalim pa bom dal manjše lopate, pa bo šlo delo naprej.
Vsi so bili sprejeti.
Pa poglejmo, kaj so ti naši brigadirji naredili.
Takoj, ko se pride v tovarno, na desni strani so splanirali prostor okoli barake. Ob progi smo naredili lepo cesto za dovoz premoga h kotlarni. Izkopali smo veliko jamo ponikalnico, z izkopano zemljo pa smo splanirali teren okolice in končno posejali travo. Vse suhe veje s topolov smo požagali ter počedili ves zahodni prostor od predilnice. Celotni prostor južno od nove tkalnice smo splanirali ter tako omogočili dostop do novega betonskega skladišča. Levo od južnega vhoda smo uredili »Maroltov park«. Tam, kjer je bilo nekoč smetišče, je sedaj lep vrt s klopco pod košato vrbo.
Za šupo smo zbili vse stare zaboje ter pripravili tako drva za kuhanje smole. Med remontom smo očistili skoraj 2 km struge Mlinščice. Pripravili smo več desetin kubičnih metrov gramoza, mivke in peska za zidavo. Močnejši fantje so pomagali Tonetu in Ladotu smolit streho. Vkljub slabemu vremenu so popravili lep kos strehe nad pripravljalnico.
Posekali smo grmovje pri igrišču in dolino zasuli z ogorki tako, da je okolica dobila lepši videz.
Izkopali smo zaklon pri strelišču, kar je bilo zelo zamudno delo. Počistili smo tudi tekališče (rundo) na igrišču ter ga tako pripravili za proslavo 40-letnice našega podjetja. Pospravljali in urejali smo teren okoli novega kegljišča, katerega smo sredi poletja otvorili.
Rezultat in efekt dela bi bil še večji, v kolikor ne bi bilo treba dijake posojati mizarjem, zidarjem in skladiščniku za spravljanje preje v vreče. Fantje so tudi loščili kegljišče, pomagali pri postavljanju novega dela barake in bili potrebni v garaži.
In vsakdo je želel:	Pa bolj ta močne daj!
Z delom dijakov sem bil zadovoljen. Naredili so toliko, kolikor jim je to dopuščala njihova fizična moč.
Včasih smo se tudi zabavali. V spominu mi je ostala posebej tista, ko se je mali Korelček tako branil, da bi očistil ostanke prahu za kupcem pred predilnico. Mali Korelček (kateremu še puh ne po-
ganja v polni meri) se je sramoval čistiti ker so ravno dekleta prihajala na delo, pa bi se pred njimi raje s kakšno drugo stvarjo postavil kot pa s čiščenjem — raznih odpadkov.
Štiri dni vpisovanja ljudskega posojila za Skopje pri nas
Kdo ne bi pomagal pri gradnji glavnega mesta Makedonije in jugoslovanskega mesta, ki ga je katastrofalni potres dne 26. julija letos skoraj popolnoma porušil. Da bi obnova hitreje potekala in da se zbere čim več potrebnih sredstev, so zvezni organi sprejeli sklep, da se razpiše ljudsko posojilo.
Tudi naš kolektiv se je vključil v to akcijo, da s svojimi prispevki, z vpisom posojila pomaga pri čim hitrejši odpravi nesreče in izgradnji porušenega mesta. Že prvi dan vpisovanja je vpisalo posojilo tri četrtine zaposlenih v našem podjetju. Naslednje tri dni se je število vpisnikov počasi večalo, tako da smo dosegli četrti dan znesek 6 898 000 din od 904 vpisnikov. Oddelek avtomatske tkalnice in konfekcije je že prvi dan vpisal 100 °/o, sledi jima uprava itd. V avtomatski tkalnici in konfekciji gre zahvala predvsem vodilnemu kadru v teh obratih, ker so dobro pripravili to akcijo. Upam, da jim bodo sledili tudi v ostalih oddelkih. Zahvaljujemo se tudi vsem vpisnikom posojila, ki so to dolžnost že storili, ostale pa pozivamo, da se priključijo tej humani akciji in nadoknadijo zamujeno.
Prodaja ¥ avgustu 1963
V mesecu avgustu so bile proizvedene in prodane sledeče količine blaga po grupah:
Proizvedeno Prodano °/o na prodajo m!	m* v avgustu 1962
Bombažne	99 580	123 867	171	%
Lanene	38 000	41662	146	%
Pollahene	188 139	148 888	127	%
Konopljene	14 612	11579	19,9 %	
Bombaž - konoplja	23 476	31 605	346	°/o
Lan - konoplja	338	259	8,1 %	
Gasilske cevi - kg	2 203	2 566	116,2 %	
Prodaja je v avgustu mesecu tekla dobro in je bilo 78 118 m-’ tkanin več prodanih kot v mesecu avgustu 1962 leta. Lanene in pollanene tkanine so bile tudi v letošnjem avgustu zelo iskane, dočim so bile bombažne po večini porabljene za izdelavo šotorov.
Makulature smo imeli v avgustu 3 432 m2, v istem mesecu lani pa le 1 890 m1. Letos smo torej imeli za 81 " o več makulature. Upoštevati moramo, da so kriteriji letos mnogo strožji kakor lansko leto.
Izvoz: V avgustu smo izvozili
art. 303	11 359,30 m2
konfekcioniranih izdelkov	1 762 komadov
v skupni vrednosti	4 140,75 $
Plan izvoza za 8 mesecev je bil realiziran le z
66,68%.
Kvaliteta v tkalnici se izboljšuje
Ce pregledamo kvaliteto naših tkanin po napakah povzročenih v tkalnici ter si ogledamo procen-tualno količino posameznih vrst blaga in procent neregularnega blaga, vidimo da se kvaliteta v tkalnici izboljšuje. Najboljši rezultati so bili doseženi v avgustu, septembra pa je kvaliteta izdelkov nekoliko padla.
Prvo	Septem-
Vrsta	trom. %	April °/o	Maj °/i	Junij •/.	Julij . •/.	Avgust •/•	ber %>
I	87,82	78,23	87,10	87,85	89,22	92,14	90,14
II	10,15	16,06	10,44	10,17	9,33	6,56	8,62
III	1,22	4,14	1,92	0,96	0,73	0,82	0,73
Nereg. b.	0,81	1,57	0,54	1,02	0,72	0,48	0,51
Vzrok nižjega klasiranja so predvsem tkalske napake, mešan votek, slab krajec in preozko blago. Med tkalskimi napakami prevladujejo manjkajoče votkove in osnovne niti, zategnjen krajec, mreže, redke in goste proge. Res je, da v tkalnici velikokrat naletijo na objektivne težave, kakor je na primer: večkrat slaba egaliteta naše preje, ki otežuje
Nabava v avgustu 1963
S premogom je situacija še vedno kritična in ni nobenih dobrih izgledov za izboljšanje.
Preskrba z glavnimi surovinami: lanom, konopljo, bombažem in umetnimi vlakni je bila dobra.
Surovine	Prejeli kg	Porabili kg
Premog	489 800	344 200
Bombažna preja	87 397,2	69 518,6
Statična preja	5 058,3	2 903,5
Lanena preja Osijek	6 232,1	6 488
Laneno vlakno dolgo dom.	11 216	13 335
Laneno vlakno dolgo uvoz		14 200
Laneno vlakno kratko dom.	13 347	8 742
Laneno vlakno kratko uvoz		1 400
Konopljeno vlakno dolgo	21 515	14 332
Konopljeno vlakno kratko	33 118	23 633
Stanično vlakno		194
Terlenka vlakno		356,6
Leacryl	10015,6	3 530
Pri nabavi barv in kemikalij je čutiti pomanjkanje kaustične sode in industrijske soli, kljub sklenjenim pogodbam.
Precej imamo težav tudi pri nabavi pomožnega materiala — posebno gradbenega.
Se prav posebno pa je težko preskrbeti potne liste,
dobro pripravo votka, povzroča pretrge na statvah in podobno. Vendar je mnogo tudi takšnih napak, ki jih tkalke in mojstri z vestnim delom lahko sproti odpravljajo in preprečujejo. V avgustu je tkalnica dosegla zelo lep nivo kvalitete in potruditi se mora, da ta nivo dvigne ali vsaj zadrži.
Kvalitetno si tkanine' z ozirom na uporabljeno vrsto preje v mesecu septembru sledijo v sledečem zaporedju: pollaneni artikli, konopljeni artikli, pol-konopljeni artikli, bombažni in laneni artikli. Zaporedje je že nekaj mesecev več ali manj isto.
V mesecu septembru se je v primerjavi z ostalimi meseci poslabšala kvaliteta bombažnih tkanin. Težko je najti kakšen objektiven vzrok za to, ker je dobavljena bombažna preja dobre kvalitete. Laneni artikli pa že stalno zasedajo v prej navedenem zaporedju zadnje mesto, zato je potrebno tem posvetiti pri delu posebno pozornost. Predilnica mora preskrbovati tkalnico s kvalitetno prejo, v belilnici pa je potrebno poostriti kontrolo pri procesu beljenja preje. Delavci se morajo pri delu točno držati recepture in časa beljenja, ker v nasprotnem primeru trdnost preje pade pod dovoljeno mejo in posledica nepravilnega postopka je, otežkočeno delo v pripravljalnici in tkalnici. S točnim in vestnim delom v belilnici lahko delavci in mojstri s kontrolo procesa veliko pripomorejo k boljšemu kvalitetnemu uspehu tkalnice. Najvažnejša pa je seveda sama priprava votka in dobro snovanje.
Vsak član kolektiva se mora zavedati, da je delo vseh na ta ali oni način povezano in zato naj vsak skrbi, da svoje delo čim bolje opravlja.
Kdo odgovarja
v ■	■ v
za naša igrišča
Če pogledamo nekaj let nazaj vidimo, da je veliko sprememb na naših športnih objektih. Spomnimo se tistih časov, ko smo tekmovali sami med seboj, kdo bo napravil več prostovoljnih ur in kdo bo večkrat tekmoval v posameznih disciplinah.
Leta 1948 smo napravili odbojkarsko igrišče, katerega še danes uporabljamo. Ker je bilo takrat veliko zanimanje za odbojko, smo leta 1949 napravili še eno igrišče. Tako smo imeli na razpolago dve igrišči. Tekmovanja so se vršila iz dneva v dan, bodisi medsebojno ali pa z drugimi ekipami. Spomnimo se, ko smo izvedli prvo odbojkarsko tekstil-jado. Bilo je 14 ekip. V močni konkurenci je »-Induplati« Jarše zasedlo III. mesto. Ker se je večalo število športnikov, smo začeli graditi nogometno igrišče in tudi stezo za dolge in kratke proge. Vse to se je napravilo v glavnem s prostovoljnim delom. Tako so imeli športniki dovolj športnih naprav za svoje treninge in tekmovanja v raznih panogah. Če pa športna igrišča že obstojajo, jih je
Tek na 100 m — Jarše, september 1963. (Berglez, Grbec, Zupan in Ulčar)
treba tudi čuvati in urejevati. Ker takrat ni bilo dovolj denarja na razpolago, da bi ogradili športni objekt, smo napravili živo mejo. Mislili smo, da bo zadostovalo — pa ni. Danes smo leta 1963, pa poglejmo, kako izgleda. Vidimo lepo nogometno igrišče, še lepše asfaltirano igrišče za košarko, eno
igrišče za odbojko in stezo za atletiko. Žalostno pa je, da opaziš peš pot preko nogometnega igrišča, preko odbojkarskega in nato preko žive meje. So ljudje, ki ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da je to prostor za zdravje mladih in najmlajših. Mnogokrat so bili tu napisi: »Prehod preko igrišča prepovedan«. Da bi onemogočili prehod preko igrišča, smo napeljali v živo mejo še bodečo žico. Pa vse skupaj ni nič pomagalo. Našli so se ljudje, ter prenesli žico ter nadaljevali svojo pot preko igrišča. Tako imamo sedaj lepo urejeno pot za pešce preko igrišča. Ne smemo pa misliti, da se steza, ki je namenjena atletiki, ne uporablja. Vsak amater, ki hoče postati dober šofer, preizkusi svojo sposobnost najprej na »rundi«. Če hočemo imeti urejena igrišča, jih bomo nujno morali ograditi. Kdo bo napravil to, tega še ne vem, kajti »Partizan« nima toliko finančnih sredstev.
Poleg tega imamo na razpolago še sindikalno dvorano in novo tristezno kegljišče. Ker se nič več ne predvajajo filmi, naj bi dvorano uredili v druge namene. Tudi to je športni objekt, katerega uporabljamo preko celega leta za telovadbo, zato jo je treba redno vsak dan čistiti in zračiti, da se ohrani v dobrem stanju.
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopi:
1.	Zupan Franc, elektrotehnik, vstopil dne 2. 9. 1963,
2.	Koprivšek Antonija, tkalka, vstopila dne 2. 9. 1963,
3.	Dolenc Milica, tkalka, vstopila dne 2. 9. 1963,
4.	Cerar Ana, tkalka, vstopila dne 2. 9. 1963,
5.	Gerbec Justi, previjalka, vstopila dne 2. 9. 1963,
6.	Lenarčič Marija, previjalka preje, vstopila dne
2.	9 1963
7.	Robnik Jožefa, predica, vstopila dne 2. 9. 1963,
8.	Žnidar Rozalija, predica, vstopila dne 9. 9. 1963,
9.	Oštir Jože, dvor. delavec, vstopil 10. 9. 1963,
10.	Grbec Jože, strojno ključav. vajenec, vstopil dne
5.	8. 1963,
11.	Šenk Pavel, strojno ključav. vajenec, vstopil dne 5. 8. 1963,
12.	Zaman Marko, elektro vajenec, vstopil dne 5. 8.1963,
13.	Žnidaršič Dušan, strojno ključav. vajenec, vstopil dne 5. 8. 1963,
14.	Podlesek Peter, dvor. delavec, vstopil dne 17. 9. 1963,
15.	Frank Alojz, dvor. delavec, vstopil dne 20. 9. 1983,
16.	Dolenc Marija, previjalka, vstopila dne 23. 9. 1963,
17.	Troha Pavla, tkalka, vstopila dne 23. 9. 1963,
18.	Tome Stane, dvor. delavec, vstopil dne 23. 9. 1963,
19.	Narat Emilija, tkalka, vstopila dne 23. 9. 1963,
20.	Grobelšek Amalija, tkalka, vstopila dne 25. 9.1963,
21.	Gorjup Brani, previjalka, vstopila dne 26. 9. 1963,
22.	Rojc Albina, previjalka, vstopila dne 23. 9. 1963,
23.	Andrejka Erna, previjalka, vstopila dne 23. 9.1933. Vsem novovstopivšim želimo mnogo delovnih uspehov in dobro počutje v našem kolektivu.
Izstopi:
1.	Močilnik Terezija, predica v predpredilnici, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 31. 8. 1963,
2.	Meserko Marija, mokra predica, upokojena dne 31. 7. 1963,
3.	Zabavnik Marija, tkalka, izstopila dne 4. 9. 1963, zaradi nadaljnjega šolanja,
4.	Pavšek Viktor, tekstilni tehnik, izstopil na podlagi lastne odpovedi, dne 6. 9. 1963,
5.	Torkar Marija, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 2. 9. 1963,
6.	Pogačar Janko, stroj, tehnik, izstopil zaradi odhoda na odsluženje kadrovskega roka, dne 18. 9. 1963,
7.	Špenko Janez, električar, samovoljno zapustil delo dne 18. 9. 1963,
8.	Pogačar Viktor, strojni ključavničar, odšel na odsluženje kadrovskega roka, dne 23. 9. 1963,
9.	Kregar Rihard, ključavničar, odšel na odsluženje kadrovskega roka, dne 23. 9. 1963,
10.	Cerar Jože, predilec, odšel na odsluženje kadrovskega roka, dne 25. 9. 1963,
11.	Jančar Stefan, delavec v pripravljalnici, odšel na odsluženje kadrovskega roka, dne 25. 9. 1963,
12.	Loboda Justina, čistilka blaga, upokojena z dnem 23. 9. 1963,
13.	Koprivšek Antonija, ni prestala preizkusne dobe, izstopila dne 26. 9. 1963,
14.	Bergant Ivanka, delavka v oplemenitilnici, izstopila na podlagi lastne odpovedi, dne 30. 9. 1963,
15.	Lenarčič Marija, previjalka v pripravljalnici, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 30. 9. 1963,
16.	Iskra Ana, tkalka, izstopila na podlagi lastne odpovedi, dne 30. 9. 1963.
Praznovala ie 50-letnico
Naša sodelavka Ivana Krašovec je v času dopusta praznovala svoj življenjski jubilej. Praznovanje je bilo v Umagu in v ta namen nam je poslala naslednjo zahvalo:
V zahvalo za lepo praznovanje moje petdesetletnice, katero sem praznovala v Umagu, se vsemu kolektivu najlepše zahvaljujem, posebno Stanetu Krambergerju.
Vsem lepe pozdrave
Ivana Krašovec Loka 7 pri Mengšu