Leto 5. — St. 28 Ljubljana, avgust 1%0 štva iir tudi delavske- univerze so že tako močne, da lahko vkljueiio marsikaterega našega člana. Zelo agilni na področju kullurnopro-svetnega dela so le v Ravjiah ter upamo, da bodo tudi v letošnji sezoni nadaljevali z delom. Več uspeha so podružnice dosegle na področju športnega udejstvovanja, sa [ smo iz prvotnega kampan jskega dela že prišli na sistematične treninge te ali one discipline. Prednjačijo še vedno strelci, kegljači in nogometaši Delavski sveti in upravni odbori so postali nova žarišča socialistične miselnosti in zelo dobra šola naših delavcev, je v poročilu navedel predsednik delavskega sveta Martin Za j šok. In ni se motil, centralni delavski svet kot obratni sveti so v lanskem in letošnjem letu dosegli zadovoljive rezultate glede gospodarskega poslovanja in novega načina nagrajevanja v podjetju. Ni pa razpravljal in odločal o prevzemanju novih del, predvsem pri objektih, za katere investitorji nimajo potrebne tehnične dokumentacije in ne potrdila Narodne banke o zagotovljenih finančnih sredstvih. V veliki dvorani centrale podjetja se je nedavno vršila letna konferenca sindikalnega odbora podjetja »Gradis«. Konferenci so poleg izvoljenih delegatov prisostvovali: podpredsednik Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana Lojze Capuder, predsednik občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem Ivan Šunko, predsednik občinskega sveta Jesenice Krmelj, elan občinskega sveta Ljubljana-Center Rajko Pogačnik, direktor podjetja ing. Hugo Keržan, tehnični direktor ing. Jože Uršič ter vsi šefi edllnic. Konferenci je predsedoval tovariš ing. Borut Majster. Delegati so v glavnem razpravljali o nadaljnji organizaciji ekonomskih enot in o splošni skrbi za delovnega človeka. O delu sindikalnega odbora v zadnjih dveh letih sta poročala predsednik odbora Joža Lorenčič in tajnik Lojze Cepuš. Vkolikor bolj bd podjetje v svojem razvoju sposobno koristiti najnaprednejše načine in prijeme dela, tem uspešnejši in hitrejši bo naš razvoj. To preprosto ekonomsko resnico smo že zaceli z ustanavljanjem ekonomskih enot izvajati. Približno s temi besedami je začel razpravo na konferenci direktor podjetja ing. Keržan in med drugim dejal da gre za nekaj osnovnih načel, v katerih bodo morale sindikalne podružnice odigrati svojo vlogo. Predvsem gre za ustanavljanje nadaljnjih ekonomskih enot in ureditev delavskega samoupravljanja v ekonomskih enotah. Za sodelovanje Sindikalnih podružnic in članov kolektiva pri sestavi novega tarifnega Pravilnika. Za vprašanje stanovanjske izgradnje in načrtnim delom pri organizaciji m usposabljali ju strokovnega kadra. Pogoji za nadaljnji razvoj podjetja so razmeroma ugodni in dane so vse možnosti, da se celoten s'stom nagrajevanja postavi na zadovoljivo raven. Stroga in enotna ekonomska politika bo omogočila organom delavskega samoupravljanja bn 1:ši vpogled v celotno poslovanje n vplivala na pravičnejšo delitev dohodkov. Seveda bo treba nekatere stvari še organizacijsko spremeniti in stremeti za tem, da bomo z manj delovne sile dvignili storilnost dela. tako se bo lahko večji prihranek delil na čim manj ljudi. Za uresničevanje tega pa ni odgovoren samo delovodja, temveč vse politične sile podjetja. Ljudem je treba poveda- Ko se nam vsak dan pojavljajo novi problemi pri našem delu, ko se trudimo za pravočasno dobavo kritičnih materialov, predvsem cementa in betonskega jekla, ko s težavo zadostimo vsem potrebam po težki, lahki ali srednji mehanizaciji, ko moramo del naših skrbi posvetiti nemajhnim težavam pri urejanju včasih zelo zamotanih odnosov z investitorji in raznim finančnim problemom, ni čuda, da nam mnogokrat zmanjka časa za podrobno proučevanje nič manj kočljivega problema na naših gradbiščih in v podjetju: delovne sule. Pa ne da hi zanj ne vedeli! Pomanjkanje delavcev je le prepogosti predmet razgovorov pri našem vsakdanjem delu. Tudi so vsakodnevne urgence, prošnje ali zahteve po prestavitvi, posojilu ali dodelitvi bodisi tesarjev, železokrivcev ali zidarjev, čedalje pogosteje pa tudi nekvalificiranih delavcev, znak, kako kritičen je za nas ta problem. Če si sedaj ogledamo dejanski položaj v podjetju, bomo ugotovili, da imamo zdaj komaj -1126 zaposlenih delavcev, medtem ko smo jih imeli luni oh tem času 4810. Naše naloge po so bile v lanskem letu 4.09š milijonov gradbene realizacije, letos pa 4490 milijonov čiste gradbene zadolžitve. Jasno je torej, da smo glede delavcev v kritičnem položaju v vsem podjetju in da ni edinice, ki hi danes lahko govorila o presežku delovne sile in priskočila na pomoč drugim edinicam. Saj vemo, da primanjkuje delavcev (celo nekvalificiranih), tudi na gradbenem vodstvu Maribor, kjer zaradi bližine Prekmurja in Medžimur-ja nismo nikoli imeli problemov z delovno silo. Danes moramo ugotoviti, da sta obe imenovani pokrajini brez rezervne delovne sile, kmetijstvo, nafta in industrija so absorbirali vse viške, delovna sila iz teh pokrajin izgublja čedalje bolj značaj sezoncev iu s tem izgubljata za nas ti pokrajini dosedanji pomen kot teren, kjer kadrujemo nove člane za naša gradbišča. Tozadevne akcije postajajo čedalje manj uspešne. Danes moramo že mnogo dalj na jug, če hočemo uspešno nabirati nove delavce za naše edinice. Mnogokrat pa je tako pridobljena delovna sila zaradi nestalnosti, včasih tudi nizke stopnje strokovnega znanja za nas le zelo slabo uporabljiva in jo ne moremo šteti med polnovredne in zavedne člane kolektiva, ki bi za uspeh podjetja prispevali vse svoje sposobnosti, čeprav številčno izpolnijo največje vrzeli v naših operativnih silah. Samo polovično rešitev predstavlja tudi najemanje tako imenovanih akordnih skupin, ki se ponujajo za visoko ceno po naših gradbiščih za izvedbo določenih kompleksnih poslov, nakar zopet odidejo tja, kjer zaslutijo delo z visokim dobičkom. Te skupine sicer običajno zelo hitro izvršijo svojo nalogo, a stal-potrebe podjetja, zato imamo z njimi mnogo operativnih težav. Ko smo si tako ogledali problem sam, lahko napravimo določene zaključke, kako moramo v bodoče reševati tudi problem naše delovne sile, če nočemo pri napredku v podjetju ostati naenkrat brez tiste gonilne sile, ki se je ne da nikjer in nikdar popolnoma izključiti, to je umske in fizične sposobnosti živega človeka. Ti osnovni prijemi naj bi bili: ■ skrb za vsakega posameznega člana kolektiva, ki mora občutiti pripadnost k svojemu kolektivu, in skrb kolektiva zanj, knr ga bo vezalo čedalje bolj na kolektiv, ■ skrb za strokovno izpopolnjevanje vseh naših delovnih ljudi mora zavzeti širok obseg, da bo vsak član našega kolektiva z večjo strokovno usposobljenostjo laže, bolje in več ustvarjal. Z manj delovne sile, ki bo pa strokovno na višji ravni, bomo enako ali več ustvarili, ■ z dobrim in stimulativnim sistemom nagrajevanja omogočiti razvoj osebne iniciative in omogočati ob dobrem delu dobre dohodke in višji življenjski standard vsakemu Gradisovcu, ■ s motrnim in stalnim propagandnim sistemom in dobro povezavo s terenom pridobivati dobre delavce za naše edinice. To nabiranje ne bi smelo biti kampanjskega značaja, biti bi moral stalen način povezave s terenom in poverjen zanesljivim in resnim članom, ki bi imeli dovolj strokovne aktivistov-ske sposobnosti, pa tudi vpogleda v podjetje, da hi interesentom lahko točno in jasno prikazali razvojne možnosti v podjetju take kot so. Kot vidimo, obsega rešitev tega problema dve osnovni obliki: — obdržati naš kolektiv neokrnjen s tem, da se nanj navežejo vsi sedanji elani, — z redno povezavo skrbeti za stalen dotok novih delavcev v podjetje. Uresničenje teli nalog pa bi morala biti ena osnovnih nalog podjetja kot celote. Tej nalogi bi morala služiti personalna in tarifna politika podjetja, predvsem pa sposoben, močan apara na centrali, puščena iniciativi in lokalističnim razmeram posameznih edinic, ki si včasih slede druga drugi — seveda brezuspešno — v raznih kampanjskih nabiralnih akcijah po praznem terenu in čeprav od istega podjetja, ponujajo razne pogoje, samo da se dokopljejo do novih delavcev. Sposoben, dober delovni kolektiv je interes vsega podjetja, ki si mora ustvariti potrebno organizacijo, ki bi skrbela, da bo krepka zavednost in strnjenost obstoječega kolektiva, skrbela zanj iu za njegovo zadovoljstvo, pa tudi skrbela za redni dotok novih moči v podjetje. Težka, zahtevna naloga, pa vendar smo prisiljeni takoj pristopiti k njenemu reševanju, saj smo že veliko zamudili, kar l>o le težko nadoknaditi. Sedanji način, kako ta problem rešujemo, pa ne samo da ne bo vodil do izboljšanja, ampak v današnjih razmerah ne bo dolgo rrogel držati niti ravnotežja sedanjih proizvajalnih #iL Ing. Peteln Alfred S sindikalne konference podjetja ti, za kaj gre in prav je imel list: član kolektiva, ki je v nedavni anketi o delavskem samoupravljanju napisal, da želijo delavci vedeti vse podrobnosti, ki se dogajajo v kolektivu ter da je k temu mnogo pripomogel »Gradisov vestnik«. V pogojili nadaljnje decentralizacije finančnih sredstev bo potrebna vedno strožja kontrola, na drugi strani pa vse večje zaupanje v obratne delavske svete. Iz razprave na konferenci lahko trdimo, da so pri nas že jasni in razčiščeni pojmi, da so osebni dohodki le plod našega dela in ne več predpisanih plač in tarifnih postavk, zato bo tudi dosti lažje v celotnem kolektivu izvesti nov sistem nagrajevanja. V poročila so bile navedene tudi nekatere pomanjkljivosti sindikalnega dela. Po mnenju nekaterih članov je še vse premalo povezave med funkcionarji podružnic in članstvom sindikata. Tudi pri izvajanju in realizaciji sprejetih sklepov so podružnice premalo dosledne. V organizacijskem pogledu pa je zelo slaba administrativna služba. Zanemarjajo se razna poročila in evidenca. Tudi zapisniki nekaterih podružnic so zelo površno sestavljeni. Prav tako se zanemarjajo sestanki, kar vse vpliva na politično situacijo v podjetju. Osnovne organizacije, ki bi morale temu vprašanju posvečati več pozornosti, so dostikrat same še manj aktivne in zato se ne smemo čuditi, če je v nekaterih edinicah slaba politična situacija. Mnogo je bilo tudi govora o sodelovanju nameščencev v raznih organizacijah. Nekateri trde, da so za politično delo premalo zainteresirani —, toda pristopiti bo treba k njim in pomagali nam bodo. Vprašanje delovanja mladine ni ravno na neki posebni, višini ter stalno niha. Aktivi so le občasni in kampanjski kot je v večini primerov tudi kampanjsko delo mladinskih organizacij. Če bomo še nadalje zanemarjali delo mladinskih organizacij. lahko na ta način izgubimo mnogo dragocenega kadra. Razprava je nakazala, da je marsikje zamrlo kulturno prosvetno delo. Res, da gradbišča niso več iako strnjena kol nekoč, toda v vsakem kraju obstajajo razna kulturna dru- Tak način prevzemanja del se nam vedno, maščuje in se v bodoče no sme več ponoviti. Kritika je padla tudi na delo posameznih komisij. V lanskem letu je delavski svet izvolil 13 komisij. Dejansko pa jih je delalo zelo malo. Pomanjkljivost je v tem. da delavski svet ni klical predsednike komisij na odgovornost. Tovariš Zajšek pravi, da bo letos dosledno vztrajal na tem, da bodo izvoljene komisije vsake tri mesece poročale o svojem delu. Tehnična zaščita na deloviščih postaja nepogrešljiva, le da se v velikih primerih kaj rada opušča pri manjših kratkotrajnih delih. Osebna zaščitna sredstva se ne uporabljajo v toliki meri, kolikor jih podjetje nudi, saj smo v letošnjem letu že izdali za razna zaščitna sredstva 35,223.768 dinarjev. Ko je bilo govora o akordnem dola, so bili vsi navzoči mnenja, da je spomladi začeta akcija za izvajanje čimveč del v akordu že rodila zadovoljive rezultate. Tako se je odstotek del v akordu v primeru z lanskim letom dvignil od 59,10% na 76 %. Najbolj zaostajajo Jesenice in Koper si 55%, najboljši pa sta gradbeni vodstvi Celje in Ljubljana s 83 %. Povprečni akordni presežek je v primeri z lanskim letom padel od 121% na 119.85%. Tudi obrati so se vidno dvignili od 8.26% v lanskem letu na 44,03%. Obstajajo še možnosti, da se odstotek del v akordu dvigne. Mnogo je bilo govora o stanovan j-skih problemih, prehrani in bolezninah. Na konferenci je govoril tudi tov. Lojze Capuder, ki je nakazal vlogo sindikalnih podružnic pri izvajanju celotnega gospodarskega sistema in poudaril, da bo mogoče sindikalno delo krepiti le. če bodo vsi njeni člani aktivno sodelovali, torej od spodaj navzgor in ne narobe, kajti problemi se vedno porajajo v osnovah družbe. Konferenco so pozdravili tudi vsi gostje, v razpravi pa so sodelovali tehnični direktor ing. Jože Uršič ter vsi predsedniki podružnic. Ob zaključku so izvolili nov sindikalni odbor. Komisijo za sklepe pa pooblastili. da na podlagi razprave sestavi sklepe in objavi v prihodnji številki našega vestnika. L. C ■ Ankaran —- Y sredo je s skupino strokovnjakov iz Beograda obiskal naš počitniški dom pomočnik zveznega sekretarja sekretariata za industrijo in gradbeništvo ing. Valentinčič. Po ogledu doma je v kratkem razgovoru dejal-da bi bilo dobro, če bi imeli vsi gradbeni delavci takšne počitniške domove, kot je naš. Pravi, da se pri nas zelo ugodno počuti. Vsem kopalcem — članom kolektiva pa je želel obilo lepega vremena in zadovoljstva. H ■ ■ Šoštanj — V Šoštanju je med delovnim časom utonil naš delavec Slavko Zdjelar. Pokojnik je bil zaposlen pri betoniranju. Ker je sonce neusmiljeno pripekalo, je pokojnik malo pred zaključkom dejal, da se gre za trenutek osvežiti v hladno Pako. Lova-riši so mu branili, o čemer pa ni hotel nič slišati. Skočil je v vodo in kmalu za tem izginil pod vodo. Vsaka pomoč je bila zaman, kajti zadela ga je kap. Pokojnik je bil na stroške gradbenega vodstva Celje prepeljan v svoj domači kraj. Družini pokojnika naše iskreno sožalje. ■ Centralni obrati Ljubljana — V zvezi z ustanavljanjem ekonomskih enot v centralnih obratih so nedavno sklicali razširjeni sestanek članov kolektiva. Sestanka so se udeležili tudi predsednik delavskega sveta Martin Zaj-šek, tehnični direktor _ ing. Jože Uršič in glavni inženir ing. Alfred Peteln. Po pojasnilu o pomenu ekonomskih enot so predlagali delavskemu svetu, da se v centralnih obratih osnuje 5 ekonomskih enot, v Mariboru pa dve. Delavski svet centralnih obratov je na drugi seji proučil predloge sestanka in sklenil, da se formirajo naslednje ekonomske enote: Av-topark. Kleparska delavnica. Mehanična z brusilnieo. Novogradnja s pripravo dela. Mehanizacija s traktorsko in remontno delavnico. V Maribor pa kleparska in strojna delavnica. =2r = Ponovno so razpravljali o tarifni politiki uslužbencev v centralnih obratih ter predlagajo, da bi za njihove uslužbence sami določevali tarifne postavke glede na to, da centralna tarifna komisija ne pozna dovolj obseg dela posameznikov. Govorili so tudi o obratnem dodatku za uslužbence in predlagajo, da se jim ta končno prizna. Glede na neenakost popusta pri režijskih uslugah med Obratom gradbenih polizdelkov in CO Ljubljana je delavski svet sklenil, da je potrebno pripraviti predlog za spremembo cene režijskih uslug in sicer tako. da se dosedanji procent znižanja zniža od 35 % na 25 %, odnosno, da do Obrat za svoje izdelke 35*/e popusta. ■ Obrat gradbenih poliz-.delkov. — Druga seja delavskega sveta je bila zelo burna. Govorili so o ustanavljanju ekonomskih enot. nadurah in obravnavali pravilnik poslovanja obratnih delavskih svetov. Navzoči so bili enotni glede pravilnika, zahtevajo pa, naj imajo obratni delavski sveti večja finančna pooblastila. Upravni odbor je predlagal 7 ekonomskih enot, za šefe ekonomskih enot pa predlagajo: Za separacijo Franca Grudna, Obrat Brežice Karla Vogrinca. Hala 1 Marijana Pregla. Hala II Jožeta Stibila, Hala III in ploščad Jožeta Jagra in ploščad VI in Vil Ivana Šusterja. Razpravljali so tudi o stanovanjskih problemih. Pri tej razpravi je tov. upravnik Lipovec predlagal, naj bi ustanovili skupen sklad, v katerega bi prispevali tako, da bi kolektiv opravil nekaj nadur. Zaslužek nadur pa bi vlagali v skupen fond. Le tako" bi prišli do stanovanj. Dela bi izvršili tudi s prostovoljnim delom. Upravnik obrata tov. Lipovec in ing. Škulj sta prejela od tovarne »Rossakometa« iz Itali je vabilo, naj si ugledata tovarno in delovanje njihovih strojev. Tak ogled bi bil za podjetje nedvomno koristen in pričakujemo, da bo upravni odbor podjetja to potovanje odobril. Še dva posnetka s sindikalne konference podjetja, na kateri so izvo-lili nov sindikalni odbor podjetja Sklepi zasedanja upravnega odbora Ing 1. Zadolži se tov. Debevec Boža, da pripravi predlog delavskemu svetu podjetja, da se neizterljivi zneski prenesejo na fond za riziko, v kolikor je to opravičljivo. 2. Tov. Debevec Božo izda komercialnim šefom edinie podrobna navodila v zvezi s prodajo cementnih vreč, ostružkov in žagovine. 3. Zavrne se predlog gradbišča Kranj za osnovanje ekonomske enote za most čez Soro v Goričanih in Medvodah. Ravno tako se zavrne predlog gradbišča Koper za imenovanje ekonomske enote za gradnjo naselja v Strunjanu. Imenovanje ekonomske enote za gradnjo skladišča Hmelje v Žalen pri gradbenemu vodstvu Celje, se začasno odloži. V principu se odobri ustanovitev ekonomske enote na sektorju Stolpnice pri gradbenemu vodstvu Ljubljana s tem, da se odločba izda naknadno, ko se bo po skrbnejši presoji sporazumno določil izravnalni faktor. Načelno se odobri tudi ustanovitev ekonomskih enot pri gradbenemu vodstvu Maribor, in sicer: Ruše, Šola. Hidromontaža, Jekloteh-na in Tezno s tem. da se odločba izda naknadno, ko se bodo izravnalni faktorji določili sporazumno. 4. Imenujejo se ekonomske enote: — Avtopark, — Vajeniška šola z Okroglim paviljonom na GR pri gradbenem vodstvu Ljubljana. Titova 3. z nadzidavo televizijskega študija, nadzidavo poslopja Se iz razprave r gradbenih deiav< z dne 25. julija 1960 žito, adaptacijo tiskarne Delo in ureditvena dela pri spomeniku Borisa Kidriča pri gradbenemu vodstvu Ljubljana, — Gerbičeva pri gradbenemu vodstvu Ljubljana. Hotel Črna pri gradbišču Ravne. 5. Ing. Blenveisa se zadolži, da do prihodnje seje upravnega odbora podjetja izvrši analizo poslovanja ekonomske enote Vič. 6. Tov. Gregorič Alojz, ki je šef ekonomske enote Gerbičeva in Vič, partieipira na uspehu ali neuspehu obeh ekonomskih enot v razmerju z realizacijo. 7. Potrdi se ocenjevanje v smislu pravilnika o nagrajevanju za IL tromesečje 1 Všt). Vodilnim uslužbencem podjetja, se določijo naslednje točke:^ ing. Keržan Hugo 18,5 točk, ing. Uršič Jože 18,5 točk. ing. Peteln Alfred 18,0 točk, Debevec Božo t7,0 točk, Šurk Milan 14.0 točk. 8. Komisija za ocenjevanje naj ponovno preveri kriterije za ocenjevanje in predlaga delavskemu svetu podjetja v potrditev evenlu-elne spremembe oziroma dopol-nitve. 9. Edinicam podjetja je izdati navodilo, da vnesejo v gradbeni dnevnik novo uveden 2 % dodatni prispevek za socialno zavarovanje, ki se plača na osebni dohodek delavcev iz rednega in dopolnilnega razmerja. v breme podjetja. i«. Iniciativni odbor pripravi do prihodnje seje UO program za ur- ia V. kongresu ;ev Jugoslavije Lojze Cepuš Povedal bi le nekaj besed o delovnih in življenjskih pogojih naših delavcev. V podjetju Gradis je zaposlenih okrog 5200 delavcev in uslužbencev. Od tega je 82 odstotkov delavcev, ki jim je treba preskrbeti stanovanja in prehrano. Lani smo v našem podjetja zgradili 246 družinskih stanovanj ter 5 samskih domov z 800 ležišči. Tako odpade na vsakega 21 zaposlenega delavca po eno družinsko stanovanje, kar je zelo malo. Podjetje je vložilo v stanovanja okrog 700 milijonov dinarjev, v barakah pa živi še danes preko 5700 delavcev. To pomeni, da so potrebe mnogo večje kot pa so finančne možnosti podjetja. Ker so sredstva sklada skupne porabe zelo majhna, verjetno je tako tudi v drugih podjetjih, ostaja problem stanovanj še vedno odprt. Da bi rešili ta problem v podjetju, smo organizirali stanovanjsko za- Snažilke gradbenega vodstva Maribor tovarišice Tilka Pišek, Marjeta Šel, Marija Gomboc, Otilija Pajt-ler in Angela Petrič, sama »luštna« dekleta, zato se ne smemo čuditi, če imajo v Mariboru najbolj čista naselja. Imajo pa vseeno skrivno željo — poročile bi se rade ItllllilltlillillllllllliOtlllltlililUllIlllIllilllllllllllllllitlllttllllillllljllil drugo, v katero se je vpisalo 210 delavcev in uslužbencev. Od teh pa jih ima le 27 denar, kar pomeni, da bi moralo spet podjetje angažirati svoja sredstva. Ker je življenjski standard gradbenih delavcev odvisen od pravilnega nagrajevanja pa tudi od urejenih stanovanjskih razmer, saj preživi gradbeni delavec skoraj več kot polovico svojega življenja na terenu, smatram za nujno, da skrb za življenjski standard ni le vprašanje podjetja temveč tudi vse družbene skupnosti. Napočil je čas, da se tudi gradbeni delavec izenači z delavcem v industriji. Čeprav vemo, da je v gradbeništvu težko zgraditi stanovanja de-.lavcem, četudi smo gradbinci, in da bo moral del delavcev še vedno stanovati v barakah, moramo poskrbeti za čimvečje udobje v njih. Kot sem že povedal, je naše podjetje zgradilo pet samskih domov. Za bodoče pa predlagam, da gradimo predvsem družinska stanovanja, saj bomo le tako zmanjšali fluktu-acijo delovne sile. Gradbena podjetja naj bi v bodoče bolj skrbela za ustanavljanje stanovanjskih zadrug, in to v samem podjetju, da bi delavcem omogočili priti čimprej do stanovanj- Glede tega bi morali angažirati več sredstev kot doslej, seveda pa bi morali spremeniti tudi nekatere predpise glede kreditov. Prav tako mislim, da bi morali občinski ljudski odbori podpreti ta prizadevanja gradbenih delavcev. Drugo pa je vprašanje prehrane. Lahko rečem, da smo na iniciativo sindikalnega odbora in po dolgih bitkah v našem podjetju dosegli že lepe uspehe. V naših menzah se hrani 3900 delavcev in uslužbencev. Hrana je prilično dobra, na vseh gradbiščih pa smo uvedli topli obrok. S tem smo dosegli tudi ugoden vpliv na delovno storilnost, ki se je lani dvignila za 13 odstotkov. Naj ob koncu opozorim na to, da bc treba v bodoče še bolj skrbeti za življenjske in delovne razmere gradbenih delavcev, to pa bi tudi ugodno vplivalo na proizvodnjo. ganizacijo proslave 15. obletnice podjetja in 10. obletnice delavskega samoupravljanja. Predsednik UOP: ing. Branko Vasle 15. julija 1960 so bili v sekretariat sind. odbora izvoljeni sledeči tovariši: 1. Lorenčič Jože, Gradis Maribor, 2. G e p n š Lojze, Gradis centrala Ljubljana. 3. Uhan Stane, Gradis Ravne na Koroškem, 4. Mandeljc Drago, Gradis Ljubljana. 5. Zupan Janez, Gradis CO Ljubljana. Izvolitev velja za mandatno dobo 1960—1961. Dora Klemenčičeva najboljša Na našem kegljišču v Ljubljani je bilo ta mesec zaključno tekmovanje kegljačev in kegljavk za državno reprezentanco. Borba je bila zelo huda in je Dora Klemenčičeva od vseh nastopajočih tekmovalcev dosegla najboljši rezultat (1228 podrtih kegljev) ter se tako plasirala v državno reprezentanco. Ta uspeh je zelo pomemben dogodek v našem športnem delovanju, zato ji v tekmovanju za ev- ropsko prvenstvo, ki bo 28. t. m. v Zagrebu, želimo, kar se da največ uspehov. Rad bi o njej kaj več napisal, toda sama pravi, da le slava še preuranjena in je do evropskega prvenstva še zelo daleč. Seveda pa je nadvse zadovoljna tudi nad dosedanjim uspehom, ki si ga je tako nepričakovano priborila. Zelo sil želi, da bi se v Zagrebu vsaj solidno plasirala, kajti trdi, da tu ne gre več zanjo, temveč za ugled Gradisovega kegljaškega društva in našega podjetja. Ob življenjskem jubileju tovariša ing. Marka Bleivveisa. bi rad napisal nekaj toplih skromnih besed. Skromnih kot jc on sam, a velikih kot ie njegovo delo. Rojen ie bil 19. VII. 1910 v Ljubljani, kjer je tudi dokončal študij. Že pred vojno je bil zaposlen pri raznih pomembnih gradnjah vojna pa ga je zatekla pn tehničnem oddelku mestnega poglavarstva v Ljubl jani. Med okupacijo se je kmalu vključil v osvobodilno gibanje. Leta 1944 je bil izvoljen za člana rajonskega odbora za rajon Sv. Jakob. pozneje pa je postal sekreta' komisije za ugotavljanje vojnih zločincev. Leta 1944 ga je Gesta po zaprl in pozneje interniral. Po osvoboditvi je bil poklican na ministrstvo za gradnje in je eden izmed ustanoviteljev našega podjetja. Ko je tov. ing. Bleivveis leta 1945 stopi! v podjetje, ni slutd velikega razvoja, ki ga je podjetje v tem času doseglo, toda on sam je mnogo pripomogel k temu, suj je bil ves čas službovanja na raznih odgovornih mestih. Leta 1955 ga najdemo v Burmi, kjer se je v imenu kolektiva poganjal za prevzem gradbenih del. Danes pa sedi ob grmadi popisanega papirja, kjer deluje za cilje skupnosti ob nenehni želji, da bi podjetje dosegalo še večje in lepše rezultate. Oh njegovem jubileju mu je podjetje priredilo skromno svečanost, kjer mu je tehnični direktor tovariš ing Jože Uršič v imenu celotnega kolektiva iskreno čestital. Ob tem prazniku mu tudi mi kličemo — še na mnoga leta! Lojze Cepuš Kjer se prepirata dva... »Les/c pri nas so dekleta med seboj skregana.* In tu je tisto, o čemer bi rad napisal nekaj besed. V konkretnem primeru gre za medsebojne odnose ki nedvomno vplivajo na delo in se zrcalijo o novem sistemu nagrajevanja. Skrb za človeka se ne odraža samo o večjih zaslužkih, lenivec tudi v odnosih med ljudmi. Od teh je marsikdaj odvisen uspeh ali neuspeh v kolektivu. Dobri, iskreni in topli tovariški odnosi morajo vladali v kolektivu, ki ima iste cilje, če 'ega ni tudi delo ne more biti popolno. tiazumljiDc je, da je treba razlikovali mini,se nadrejenih do podrejenih m obratno, toda tu m opravičila Različna mnenja m mala nasprotja o podjetju bodo vedno obstajala, toda tu so politične organizacije in organi delavskega samoupravljanja, ki morajo stremeti za tem. da vedno zavladajo najnaprednejša stahsča in da se o tej borbi mnenj uveljavi naša napredna socialistična demokracija Po napakah je treba vedno brez oklevanja udariti, ker le tako bomo vzroke slabega dela čimprej odpravili. Tudi nezrlrave ambicije in karierizem posameznikov ki vidijo le samega sebe m lastni jrfIka od pravih, kajti o socialistična družba potrebuje ljudi, ki jim je skupnost nad ose in kdor misli dugače. bo prej ko slej odpadel, l edno večje prenašanje pravic na obratne delavske svete terja tudi vedno večje naloge in odgovornosti in vsi smo dolžni vse naloge dosledno izvajati. - To so misli ki se porode ob tern mi/ne.*:, seveda pa ne mislim, da velja prav ose to tudi za la priinei, Lojze Cepuš Tovarniški tisk iii naš vestnik Na skupnem zasedanju Dober mesec je že od tega, ko je bilo v Ljubljani in Beogradu posvetovanje o tovarniškem tisku. Poleg tega je bil v Beogradu še 7 dnevni seminar za urednike časo-pšsev. Seminar je organizirala komisija za propagando pri Zvezi sindikatov Jugoslavije in Inštitut za novinarstvo FLRJ. Seminarja se je .udeležilo nad 60 urednikov tovarniških časopisev vse države. Na obeh posvetovanjih in na seminarju je bilo govora o vlogi in nalogah industrijskega tiska, ki je danes zajel že široko področje. Samo S komisijo po oaseljih in menzah Pri ocenitvi edimc se kot poseben kriterij za ocenjevanje šteje tudi skrb za ljudi. S tem naj bi dosegli, da bi edinice čimbolj uredile naselja in po možnostih izboljšale prehrano delavcev. V ta namen je delavski svet izvolil komisijo, ki je pregledala naša naselja. Komisija je od 15. do 19. julija pregledala vsa naselja ter ugotovila naslednje stanje. Gradbišče Zalog. Vsa naselja so pod Gradisovem povprečjem. V naselju Zalog niso pobeljeni prostori. Oprema je slaba in slabo vzdrževana. Jedilnica, kuhinja, shrambe in kletni prostori so čisti in primerno vzdrževani. Najslabše je v naselju Indop na Smodinovcu. Tudi tu niso prostori pobeljeni, delavci nimajo miz niti stolov. Namesto obešalnikov so v steno zabiti žebl ji. Delavci shranjujejo v spalnicah kolesa. Stranišča so ponesnažena in sploh je naselje zelo slabo vzdrževano. Mnogo boljša je baraka »tretji tir«. Oprema je sicer skromna in pomanjkljiva, vendar vlada tu povsod red in snaga. Gradbišče Koper. Tudi v Kopru je opuščeno redno vzdrževanje barak in opreme. Prostori niso pobeljeni in v steno so zabiti žeblji. Oprema je neopleskana in pomanjkljiva. Jedilnica je čista, se prostor med kuhinjo in drvarnico je po nepotrebnem natrpan z leseno embalažo. Vzdrževanje reda in higiene je kljub temu na primerni višini. Gradbišče Kranj je v zadnjem času doseglo velik napredek. Doseženo je Gradisovo povorečje. Niso pa še urejeni sanitarni prostori in kolesarnica. Gradbišče Jesenice. Gradbišče ima tri nasel ja in samski doni. Prostori v samskem domu in jedilnici so izredno čisti. Izvajajo se redna vzdrževalna dela. Je pa toliko slabše v naseljih na Javorniku in Lescah. Pako so na primer v naselju Javornik odprta okna, razbita stekla. Naselje se opušča in je brez nadzorstva. V nasel ju na Lescah pa ni dosežena stopnja reda in čistoče. Gradbeno vodstvo Celje. V Celju se pojavljajo izraziti kontrasti. Tako sta naselji v Žalcu in naselje v bazi Celje, daleč nad povprečkom, je pa zelo slabo v Šoštanju in v baraki in menzi gradbišča v Celju. Vse premalo skrbe za red in čistočo po naseljih in tudi z menzo se ne morejo pohvaliti. Z malo več volje bi se ti nedostatki dali odpraviti in ta naselja približati drugim. Naselje v Šoštanju se sicer opušča, toda prostori se vseeno lahko pobelijo, za red in višini, pred-katerih stanujejo da ne govorimo o novih omarah, ki se kvarijo z montažo okovja obešanke. V Velenju pa je čistoča na primerni vsem prostori, v vajenci. Druga naselja so v redu in ustrezajo Gradisovemu povprečju. Zaradi neurejenih barak v Celju in Šoštanju je gradbeno vodstvo izgubilo pri točkovanju nekaj točk. Gradbišče Ravne. Kot drugje tudi tu niso prostori pobeljeni niti vzdrževani. Oprema je slaba in nezadostna. Lepo pa imajo urejeno jedilnico in čistoča je na zadovoljivi višini. Gradbeno vodstvo Ljubljana. Ljubljanska naselja so v glavnem v redu, le naselje v Šiški je pod povprečjem. Gradbeno vodstvo Maribor. Vsa naselja razen barake na Pohorju so vzorno urejena. Prostori so čisti in vzdrževani. Predlagamo vsem edini-cam, da si nekateri upravniki ogleda jo naselje v Mariboru in ugo-tove, kaj se da z voljo in minimalnimi sredstvi doseči. V Rušah pa imajo poleg naselja še vzorno urejeno okolico, katero so po večini uredili s prostovoljnim delom. Ureditev naselij spada med eno izmed splošnih skrbi za ljudi in naj nam ne bo žal sredstev, ki jih dajemo v ta namen. Agilni strelci iz Celja Ne bo napak, če se sami oglasimo iz Celja ter poveoio. kako kaj napreduje delo naše strelske družine. Mislim, da lahko govorimo o delu te družine v lanskem letu kar pohvalno, saj je imela kar 16 tekmovanj izven edinic-e. Priborili smo si kar precej diplom in drugih trofej z raznih tekmovanj. Priznam pa, da imamo v ljubljanskih in mariborskih centralnih obratih kar močne konkurente, sicer pa je naša družina še mlada. Letos smo izvolili nov odbor, ki mu predseduje star veterinar Milan-Omladič. Družina šteje s sekcijami 57 članov, ustanavljamo pa še novo sekcijo na Hudinji, zaradi česar se bo število našega članstva še povečalo Pozivam pa. da ta šport v drugih edinicah še bolj popularizirajo, ker je dostopen vsakemu članu našega kc.lektiva. Pomanjkljivo pa je, da imamo v naših vrstah sorazmerno zelo malo žensk, kar je sicer razumljivo, saj jih je pri podjetju tudi sorazmerno malo zaposlenih. Ob koncu na j še omenim, da imamo premalo povezave z družinam: r drugih naših edinicah in si želimo, da bi bili ti stiki v bodoče čimte«. snejši in pogostejši. Franc Škrabi Naloga socialistične družbe je olajšati ženi življenje Čeprav imamo v podjetju sorazmerno malo žena, so le te marsikdaj občutno zapostavljene. Predvsem pa takrat, ko delavka postane mati in ima pravico delati skraj-šap.i delovni čas. Marsikatera pikra je že padla na ta račun. Pri tem nekateri naši tovariši radi pozabljajo, da so naše žene enakopravne članice socialistične družbe in da je takrat, ko je žena ali dekle darovalo življenje novemu kitiu. doprinesla naši družbi mnogo več, kot če bi ves čas opravljala določeno delo. Zaposlena mamica že itak s strahom zapušča otroka samega, s skrbjo se vrača domov, zato jo z raznimi neumestnimi pripombami ne smemo še bolj vznemirjati. Prav obratno — našim ženam — ma#ieam moramo v teh primerih nuditi čimveč možnih ugodnosti in ji pomagati, da bo te-čave laže prebredla, posebno pa če je mati samohranilka. Na to vprašanje so morali že velikokrat odgovarjati člani stanovanjske komisije gradbišča Zalog. Kadar je bila perspektiva ugodna, se je veliko razpravljalo o zadružni gradnji. Že večkrat pa se je položaj spremenil, škoda le, da ne na bolje. Na zadnjem zasedanju DS gradbišča so tudi razpravljali o zadružni gradnji. Ker pa se ustanovitev stanovanjske zadruge podjetja šele pripravlja, še ni bilo mogoče obravnavati načrta za gradnjo stanovali j. Stanovanjska stiska članov našega kolektiva je zelo pereča. Že pred poldrugim letom so najbolj potrebni prosilci za stanovanje predlagali, da bi si sami zgradili skromno stanovanje, samo če bi dobili kredit za material. Sindikalna podružnica je podprla njihov predlog, toda zaradi finančnih težav ga ni mogoče uresničiti. Zanimanje za zadružno gradnjo v podjetju je bilo med našim kolek-vom veliko že od začetka, ko se je pokazala možnost, da bi tako lahko delno rešili stanovanjsko vprašanje. Reflektanti so želeli doprinesti svoj delež z delom in sodelovanjem pri gradnji stanovanjskih stavb. Delo članov stanovanjske zadruge bi se obračunavalo po normi. Pozneje pa je bilo to omejeno in je po predpisih potreben tudi lasten delež v gotovini, zato je nekaj socialno šibkih reflektantov odpadlo. Po sestanku na centrali podjetja, ko je letos januarja podpredsednik OLO tov. Franc Drobež obrazložil perspektivo zadružne gradnje je bilo našimi člani veliko optimizma. Mislili smo, da bomo že spomladi lahko pričeli z gradnjo 8-stanovaniškega bloka, kar bi bil minimalen programi, upoštevajoč težave pri najemanju kreditov. Obrnili smo se na ObLO Ljubi jana-Polje, da b: za 1.1960 odobril kredit ca. 10 mili j. dinarjev iz sklada za gradnjo stanovanj. Računali smo tudi na izdatno •Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta TomšiCa« s Ljubljani. — Izhaja mesečno. v Sloveniji izhaja nad 60 industrij- > skih časopisev. Naše uredništvo prejema časopise od 15 podjetij. Ko so razpravljali o pomenu tiska, so predvsem naglasili, da je časopis v podjetju važen gospodarski in politični čini tel j, katerega naloga je, da seznanja kolektiv z vsemi uspehi iu problemi podjetja. Industrijski tisk je naj verncjše zrcalo delavskega samoupravljanja. Časopis mora hiti neposredno povezan z organi delavskega samoupravljanja, političnimi organizacijami in člani kolektiva. Je pa tudi javna tribuna, v kateri člani kolektiva lahko izražajo svoje predloge iu kritiko. Biti mora tudi vzgojno sredstvo, ki naj vpliva na odnose v podjetju in na oblikovanje socialistične družbene zavesti. Po sklepu posvetovanja morajo hiti uredniški odbori samostojni organi, glede svojega dela pa podrejeni neposredno delavskemu svetu. Vsak uredniški odbor naj bi imel svoja pravila o poslovanju. Na posvetovanju je bilo sprejetih tudi več sklepov o izobraževanju urednikov iu o vlogi industrijskega tiska. Pri društvu novinarjev Slovenije pa je bila ustanovljena sekcija za industrijski tisk. Oh zaključku je bila podana analiza posameznih časopisov, med katerimi je naš vestnik dobil vse priznanje. Vsebina je dobra, le premalo povezave odnosno premalo še pišemo iz občin, v katerih delamo in tudi člani kolektiva še premalo pišejo. Upamo, do bomo s pomočjo celotnega kolektiva list dvignili na najvišjo stopnjo. L. C. 15 let pri podjetju lil« pomoč podjetja. Toda za letos finančnih sredstev nismo uspeli dobiti. Ljudski odbor je predvidel, da bo z razpoložljivimi sredstvi finansiral dokončanje objektov, ki so že zgrajeni do llf. faze. S tem so bili naši načrti odloženi za eno leto. Priprave za začetek zadružne gradnje bodo trajale določen čas. Potrebno bo že sedaj pristopiti k intenzivnem delu, da bomo pripravljeni, ko bo rešeno vprašanje kreditiranja. Interesenti tudi želijo, da bi bil že kmalu ustanovni občni zbor stanovanjske zadruge podjetja, da bi jim bili jasni način poslovanja zadruge, načrt stanovanjske izgradnje in pravila, za katera osnutek še ni bil dan v razpravo. Stanovanjska problematika ne zanima samo prizadete člane, zato bi bilo priporočljivo, če bi glasilo sproti obveščalo kolektiv o razvoju politike kreditiranja zadružne gradnje v posameznih občinah in o možnostih podjetja glede pomoči zadružnikom ter da bi tudi spremljalo delo stanovanjske komisije podjetja in edinic. P. B. m s ==== = Kmalu za tem, ko so na Gorenjskem utihnili topovi, se je pri nas zaposlila aktivistka pokrajinskega komiteja za Gorenjsko tovarišica Francka Galičič. Službovala je na raznih gradbiščih kot n. pr. Mariborski otok, Vuzenica. Leta 1948 pa je prevzela mesto personalnega referenta pri gradbenem vodstvu Ljubljana. Čeprav je najtežje delati z ljudmi, to delo ruda in z zadovoljstvom opravlja. Po nepopolnih podatkih je v tem času sprejela na delo preko 12 tisoč delavcev, seveda jih je približno toliko tudi odjavila, Dela ji nikoli ne zmanjka. Njena največja želja je, da bi se delavci ustalili, ker bi ji tako ostalo več časa za drobno skrb zaposlenih delavcev. Tej želji se pridružujemo tudi mi. L. C. ® Celje — V cinkarni' vj .C.elju smo nedavno pričeli z izkopi temeljev na objektu Kontaktu LL SO4, plato za žvepleno kislino za. sistem »Petersen — Dor — Oliver«. Predračunska vsota znaša 74 milijonov od tega 64 milijonov gradbenih del. Rok je 25. oktober. Na težave so naleteli pri izkopu vodnjakov, ker se občuti zelo niočan pritisk talne vode. Baje se je v globini 4 m pojavil plin. Strokovn ja'ki to zadevo raziskujejo. Na drugi seji upravnega odbora gradbenega vodstva Celje je predsednik Berto Praprotnik že zahteval poročila izvoljenih komisij. Obširno poročilo komisije za prebrano in stanovanje delavcev je podal tovariš Srečko Kojc. Ža izboljšanje prehrane iu ureditve stanovan j so sprejeli več pomembnih sklepov. Razpravljali so tudi o ureditvi požarne varnosti po naseljih, iudi poročilo komisije za sprejem in odpust delavcev nam da veliko misliti. Saj so v letošnjem letu sprejeli na delo 405 delavcev iz podjetja pa jih je odšlo 473. Kje so vzroki tako velike fhiktuaci-.je? Pomemben je tudi sklep upravnega odbora, da se pri vseh ekonomskih enotah ustanovi strokovni svet 5 članov ekonomske enote. Glede izvršitve plana v prvem polletju sb bili člani delavskega sveta mnenja, da je plan previsok in da zahtevane višine 1200 milijonov ne bodo mogli realizirati. Na znižanje plana predvsem vpliva sektor Velenje, kjer so se gradnje deloma ustavile in nepravočasna dostava projektov za planirana dela v Žalcu. Predlagali so spremembo plana na milijardo. Govorili so tudi vzrokih nizkega preseganja norm (povprečno 10 %). ■ Jesenice — Na Jesenicah se pridno pripravljajo na Gradisov športni dan, čeprav nabavljene športne rekvizite premalo uporabljajo. Prihodnja seja sindikalne podružnice bo v znamenju priprav na športni dan. Ko so na zadnji seji govorili o povezavi sindikalne podružnice in članov iz oddaljenejših sektorjev, so sklenili, da bodo na Bledu, Lescah in Soteski izvolili začasne pododbore in predsednike redno vabili na seje. Šahovska sekcija pa se bo udeležila VI. šahovskega turnirja na Pokljuki. ® Kranj — Na zadnji seji delavskega sveta so razpravljali o problemih v zvezi s celotno proizvodnjo gradbišča Kranj in drugih sektorjev. Največ problemov imajo zaradi pomanjkanja delovne sile in manjše mehanizacije. Na mostu čez Soro pri Medvodah so končana dela z betoniranjem temeljev in bodo še ta teden pričeli s transportom nosilcev. Za most v Goričanah pa je vsa opažna dela prevzel obrat Škofja Loka. Govorili so tudi o kvaliteti dela, predvsem pri opornem zidu in kanalizaciji. Kvaliteta dela je eno izmed osnovnih vprašanj našega jiodjetja in vsi smo dolžni, da, vložimo vse sile, da jo izboljšamo. Tovariš Čebašek je še opozoril na ne-sporazume med delavci v Medvodah in Goričanah, (op. ur. Upamo, da so se medtem že sporazumeli, saj končni cilji v podjetju so vsi istib Novi delavski svet gradbenega vodstva Maribor. V sredini predsednik delavskega sveta tov. Miro Žorž in predsednik upravnega odbora tovariš Lojze Lisjak POLLIfNI P^1€IEP UPORABE MEHANIZACIJE Polletni pregled izkoriščanja v letu 1960: Naziv stroja Planirano ur Efekt. 9/e izkor. Zarač. ur % amort. Buldožerji 9.944 7.453 74 8.146 81 nakladata 2.026 2.107 103 2.2% 113 skr e perji 1.360 754 55 818 60 bagri 3.728 3.317 88 3.505 94 dumtperji 10.064 6.494 64 7.093 70 valjarji 2.040 962 47 1.055 56 kompresorji 3.737 2.884 77 3.%3 106 žerjavi 12.474 6.981 55 8.546 68 Skupaj: 45.372 30.952 68 35.422 78 , Polletni pregled izkoriščanja v letu 1959: buldožerji 9.700 7.274 75 8.048 83 nakladači 2.100 2.132 101 2.418 115 sk veper ji 1.520 1.340 88 1.959 128 vlačilci 800 75 11 154 19 viličar 500 284 57 308 61 bagri 2.800 2.444 87 3.165 113 dumperji 7.i000 6.885 98 8.016 115 valjarji 1.800 1.046 58 1.607 89 kompresorji 3.300 2.612 79 3.941 119 žerjavi 12.000 7.335 61 9.544 78 Skupaj: 41.520 31.427 75 39.160 94 Planirano število ur je različno v obeh tabelah zaradi časovne dobe in števila strojev, katerih je letos manj kot lani. Ce omenim še to, da je bil lani v petih mesecih dosežen uspeh, kot ga vidimo na tebeli, je letos v pe-. tih mesecih in 20 dneh — uspeh še manjši, kot ga prikazuje tabela. Poleg tega pa smo morali zmanjšati najemnine letos med letom še za 4 % in priznati vsem koristnikom dobropis, lahko trdimo, na grobo, da je finančni uspeh v prvem polletju komaj 68 %. Iz navedenih rezultatov v tabelah se da zaključiti le to, da je dolžnost nas vseh skrbeti v bodoče še bolj za čimvečjo zaposlitev vseh sposobnih strojev težke mehanizacije. V. A. Ko je ura dve, uslužbenci centrale in gradbenega vodstva Ljubljana zajašejo svoje »ficke« in odbrze proti domu Izkoriščanje težke mehanizacije Že po mesečnih pregledih izkoriščanja težke mehanizacije ste opaziti, da se delo s temi stroji nikakor ne more razmahniti in zaživeti tako, kot bi hoteli. Vzroki so različni, katerih pa tu ne bi navajal. Iz naslednjih tabel bo razvidno, kako je potekalo izkoriščanje v prvi polovici minulega leta. in kako napreduje letos. Pripomniti je treba, da so podatki za minulo leto prikazani za čas od 21. I. dalje do vključno 20. VI. 1959, ker se je šele s tem dnem uvedla evidenca. Letošnji podatki pa so od t. I. 1960 dalje. Izgubljeni milijoni Ko sem prebiral zapisnike celjskega delavskega sveta, sem v enem našel zanimivo razpravo o bolezninah, nesrečah pri delu in plačevanju dopolnilnega prispevka za socialno zavarovanje. Tako so Celjani lani izgubili zaradi nesreč pri delu 202!5, zaradi bolezni pa 17.251 delovnih dni, ali 6,89%> od skupnega števila delovnih dni. Zato so vse leto plačevali dopolnilni prispevek po najvišji stopnji, ki je lani znesla 5,585.675 dinarjev. Kolikšne so še vsote pri drugih edinicah! Ali nas ta številka ne opozarja resno, da glede zdravja in poškodb pri delu še ni vse v redu in, da bo treba temu problemu posvetiti le več pozornosti. Ali ne bi bilo bolje, če bi za vsoto, ki smo plačali v vsem podjetju zgradili stanovanjski blok, saj je vprašanje stanovanj v podjetju zelo pereče. Kako je torej s plačevanjem dopolnilnega prispevka za socialno zavarovanje. Višina dopolnilnega prispevka se računa na procent bolezenskih izostankov in. sicer če ta znaša: 4,9 % se plača dopol. prisp. 0,50 % 5,3% se plača dopol. prisp. 1,0 % 5,7 % se plača dopol. prisp. 1,5 % 6,10% se plača dopol. prisp. 2,5 % 6,5% se plača dopol. prisp. 4,0% Kako se bomo v podjetju spoprijeli s tem problemom? Zdravstvena služba še ni razvita — z referenti 11TZ in komisijami? To je premalo. Začeti moramo vsi. to je od poslednjega delavca do vodilnih uslužbencev, Res. da čez noč ne bomo mogli vsega urediti, toda vsaka še tako majhna skupna akcija že veliko pomeni. L. C. «1111« Izkoriščanje težke mehanizacije v času od 21. V. do 20. VI. 1960 3 is M >c5 a} B o fst OPOMBA E2 i (3 tsl 3 i-« Sl S <ž;.S-Š Buldožerji v CO Lj. v 14 1.880 1.808 % 1.900 101 330 4 popr. ali čaka na popr. 2 Nakladači 280 486 173 519 185 267 — 2 Skreperji 240 407 169 415 172 208 — — Vlačilec — — . — — — — 5 Bagri 700 1.038 148 1.099 157 483 1 v popr. CO Mbr. Demperji 3 v popr. CO 13 1.820 1.403 77 1.637 89 313 5 Lj- 2 čaka na popr. 3 Valjarji 360 256 71 291 80 138 1 v popr. GO Mbr. 7 Kompresorji 660 696 105 928 140 129 —- 11 Žerjavi 2.200 1.650 75 1.997 % 286 1 v popr. CO Mbr. 57 8.140 7.744 95 8.786 107 Nesreča nik r~ S. Od 57 strojev težke mehanizacije jih od 21. maja do 20. junija ni obratovalo 12, kar predstavlja skoraj petino vseh strojev. To je močno vplivalo na uspeh v tem mesecu, čeprav so doseženi boljši rezultati kot maja. Od planiranega števila 8.140 obratovalnih ur je bilo izvršenih 7.744 ali 95 %. Finančni uspeh pa je pokazal za zaračunanih 8.786 ur uspeha 107%. Glede na poletni mesec in višek gradbene sezone je bdo pričakovati precej boljši uspeh. Od stoječih strojev so 4 buldožerji :n to: Fiat. Ansaldo. D 7 in Vender IG — 160, bager UB 1, ki ga popravljajo v GO Maribor in Im sredi julija gotov, dalje 5 dumperjev Nor-dest-Latil, od katerih se trije popravljajo — od tega bo eden gotov nociva Stanko Ludvik, transportni delavec v centr. skladišču je s sodelavci v torek, 14. 6. 1960 ob 7.50 nakladal steklo v zabojih na avtomobil. Na vsakem koncu zaboja so bili po 3 delavci. Ker so delavci na eni strani bolj dvignili, se je zaboj nagnil in imenovanega pritisnil za glavo ob drug zaboj. Na srečo je pri tem dobil le manjše poškodbe na glavi. Filip Henrik, železokrivec, zaposlen na gradb. Ravne na Kor. je v petek, 27. 5. 1960 ob t5 uri mazal s smolo pogonski jermen strojnega vitla med obratovanjem, jermen ga je prijel in vrgel v stran. Pri padcu si je poškodoval levo roko in glavo. Dračič Smajo, delavec na gradbišču Kranj, zaposlen pri izkopu kanalizacijskega jarka. V sredo. 15. junija 1960 ob 13.30 se je stena jarka zaradi sipkega materiala posula, njega pa je pritisnil kamen na desno nogo. Dobil je manjše poškodbe. Žarkovič Franjo, delavec na stav-bišču gradb. vodstva Maribor je v petek 24. 6. 1960. prenašal plohe :n jih spravljal v klet. Kraj, na katerega je nosil plohe in jih potem od tam potiskal v klet, ni bil zavarovan proti padcem materiala ali predmetov z višjih delov stavbe. Zato je nanj padla opeka in mu poškodovala glavo. Fridauer Franc, tesar, zaposlen na stavbišču PTM gradb. v. Maribor, je z dvema sodelavcema postavljal 3 m visok oder. Pri prestavljanju plohov je bil sodelavec tako nepazljiv, da mu je spustil ploh na glavo. Sekretar podjetja tov. Milan Šnrk s soprogo in šofer tovariš Peter na poti v Omišalj. Od tu naprej se je tudi tov. Peter spočil od naporne vožnje Jurgec Alojz, delavec na stavbišču gradb. v. Maribor, je z železno samokolnico prevažal malto. Med vožnjo se mu je samokolnica prevrnila, on pa je padel in si pri padcu zlomil levo nogo. Do nesreče ne bi prišlo, če bi bile na stavbišču urejene prevozne poti. Pogačnik Mara, mezdna knjigo-vodkinja na gradb. Jesenice, je slu v ponedeljek, 50. 5. 1960, zjutraj ob 5.50 iz stanovanja na delo. Pot vodi čez dvorišče tesarske delavnice gradbišča. Ker je bila na dvorišču nezavarovana luknja, se je spotaknila in padla. Pri padcu si je izvila desno nogo. Ječmenjak Franjo, delavec, tlela na stavbišču Trafo postaja gradbišča Jesenice. V ponedeljek ob 12 uri, ko je vozil z japanarjem malto, se je spotaknil ob kamen in padel ter s‘ poškodoval koleno desne noge. Ce bi bila pot, po kateri je vozil, urejena in počiščena, do nesreče ne bi prišlo. Vidakovič Ivan, zidarski vajenec na gradbišču Jesenice, je v torek, 21. 6 1960 na stavbišču I rafoposta-ja delal pri konzolnem dvigalu. Ker ni bil opozorjen in seznanjen z nevarnostmi pri delu s konzoln. dvigali. ga je žična vrv dvigala prijela za prste leve roke in mu poškodovala kazalec in sredinec. Milosavljevič Svetislav, delavec, je skupaj z drugimi delavci na stavbišču sTrg na debelo«, gradb. v. Ljubljana, vozil z japanerjem prage za žerjavovo progo. Zaradi višinskih razlik terena je bila za prevoz napravljena poševnina iz plohov. Ta pošetnina pa ni bila pravdno izdelana, ampak sta bila položena samo dva ploha, kar je povzročilo, da je kolo japanerja zdrknilo s ploha. Pri tem se je jn-paner nagnil, prag pa se mu je prevrnil na roko, s katero je držal za rob lapanerja. Za dobljeno poškodbe. je boloval 10 dnh Martinčevič Stefan, delavec na stavbišču stolpnice gradb. v. Ljubljana je v sredo. 8. 6 1960 delal pri stavbnem dvigalu. Ko je bila po dvigalu spuščena vroča smola in jo je moral on iztovoriti, je 0:1 tako neroden, da je segel v vroče smolo in si ojvekel roko. Poleg tega da |e bil neroden, tud: ni imel zaščitnih rokavic, ki bi ga vsaj delno obvarovale opekline Vuhanovič Smajl. delavec na gradb. Rozeta gradbenega vodstva Ljubljana, je v soboto 25. 6. 1960 pripenjal posodo polno mivke na dvigalo, da bi jo dvignil. Upravlja? dvigala je dvigalo vklopil, predan je bila posoda pripeta. Prijela ga je za roko in mu poškodovalo prst. Do nesreče ne bi prišlo, če bi pr' deiu z dvigalom dajali predpisane signale. Ded'č Aloja in Čehie Sulejman, zaposlena na stavbišču Betonarna gradb. v. Ljubljana, sta šla z avtomobilom po material v Podutik. Med vožnjo sta stala v avtomobilu za kabino. Ko je šofer nenadoma zavrl, da bi ne povozil pešca, jih je sunek vrgel s kamiona. Pri padcu sta dobila lažje poškodbe. Mikša Ivan, zidar na sektorju Šoštanj gradb. vodstva Celje, se je v torek. 28. 6. 1960 ob 5 uri peljal s kolesom na delo. Krmilo kolesa je bilo slabo pritrjeno in se mu je med vožnjo obrnilo. Padel je in si poškodoval glavo. Boloval je tri tedne. Karagič Manjip je na stavbišču Šoštanj, gradb. v. Celje, zaposlen pri razkladanju vagonov V ponedeljek. 27. 6. 1960 ob 9.50 je sodelavec odvrgel lopato tako, da je imenovanemu priletela v roko in mu jo ranila. Pepelnik Maks, tesar, je v stanovanjskem bloku v Velenju, gradb. vodstvo Celje, v soboto. 21. 6. 1960 razopaževal stopnišče. Ko je odstranjeval plohe, mu ]e spodrsnilo, da se n: mogel umakniti. Medtem pa se je utrgal ploh, mu padel na levo ramo in mu jo poškodoval. Petkovič širna, delavec v obratu gradb. polizdelkov v Ljubljani, je v sredo. 15. 6. 1960 pomagal pri nakladanju betonskih klešč. Ko se je uprl z ramo v klešče, da bi jih odrinil. mu je spodrsnila noga. Z levo stranjo prsnega koša je močno zadel v rob klešč in dobil lažje poškodbe. boloval je en teden. Gerič Milan, delavec v obratu gradb. polizdelkov v Ljubljani, zaposlen pri nametavanju žlindre ua transportni trak. Ko se je trak ustavil, ga je skušal z roko spraviti spet v normalni tek. pri čemer mu je roka prišla med zobato kolo in trak. Poškodovalo mu je prste na desni roki. S- J- konec junija ter dva, ki še čakata popravila. Parni valjar jiopravlja-jo v CO Maribor in bo gotov va začetku julija, kakor tudi stolpni žerjav Volf 60. Planirano število obratovalnih ur so prekoračili tile stroji: — budozer Ansaldo G — 17456 na gradbišču Jesenice, strojnik Ukotič zn 210 obrat, ur, — nakladač Caterpillar G — 16778 na gradbišču Jesenice, strojnik Štucin za 127 obrat, ur, — skeper motorni G — 16601 na gradbišču Kranj, strojnik Miš‘č Anton za 88 obrat, ur, — bagar UB 1 G — 17427 na Obratu gradbenih poliadelkov, strojnika Kočar in Lesjak s pomočnikom za 205 obrat, ure, če upoštevamo. da obratuje stroj v dveh izmenah, — dumper Koehring G — 21548 na Obratu gradbenih polizdelkov, strojnika Filipič in Krevs za 55 obrat, ur, če upoštevamo, da dela stroj v dveh izmenah, — valjar Diesel G — 4511 na gradbišču Zalog, strojnik Dimc Jože za 18 obrt. ur. — kompresor Spiros G — 17455, jioso.jen Hidrotehni, Zagreb — gradbišče Celje za 69 obrat, ur in — stolpni žerjav G — 5742, posojen GP Pionir, Novo mesto, gradbišče Ljubljana, strojnik Farkaš za 86 obrt. ur. Na eni strani vidimo, da nam stroji stoje zaradi popravila ali čakanja na rezervne dele ali zaradi pomanjkanja delovne sile. na drugi strani pa ugotavljamo, da posamezni stroji presegajo planirano število obratovalnih ur. Res je, da smo stroje popravljali in jih še bomo. toda težko je gledali strojniku 5 kom. dumperjev Lotil, ki v glavnem že drugo leto ne obratujejo. Najprej smo dalj časa čakali na rezervne dele — sedaj pa, ki jih imamo, gre popravilo počasi od rok zaradi pomanjkanja delavcev. Še bolj žalostno pa je, da imajo ti dumperji dvojni volan in se brez ovir in pripomb registrirajo za javni cestni promet. Popravilo se forsira z vso razpoložljivo delovno silo. Poleg teh imamo še 5 dumperjev Koehring, katere lahko uporabljamo le na zaprtih gradbiščih, ker jih ne registrirajo zaradi višine korpe in slabega pregleda cestišča. Upravi CO je uspelo doseči dovoljenje za zvišanje volana in sedeža in tako upamo, da jih bomo le lahko registri rali. Če to uspe. bo problem prevoza v precejšnji meri rešen zlasti še, ker smo v zadnjem času dobili tri nove kamione kiperje sMaz«. Konec junija je dobilo podjetje nov buldožer Vender TG — 90. Kljub temu tla smo v zadnjem času dobili že 4 nove večje buldožerje. bo treba v bodoče še misliti ua zamenjavo starih in že močno izrabljenih buldožerjev Caterpillar. Trenutno nam manjka stolpnih žerjavov glede na prevzete gradnje. ŠTEVILO NESREČ PO EDINICAH V JUNIJU 1960 Edintca Slev /oposl. nWP smrt. JJti OJdJSOfsj hujše manjše Nesreče oa poti Ljubi ja na 978 — 3 10 t 14 ( tl jr* 787 — 3 12 i 16 Maribor 1019 — 3 10 — 13 !e«en ec 310 — 1 6 — 7 Zalog 290 — — 2 — 2 K •>}>(■ r 279 — — 2 — 2 Ra v ne 324 — — 8 — 8 Podvelka 29 — — — — — Kranj 188 — — 4 — 4 (O Ljubljana 318 — 2 2 — 4 C O Maribor 174 — — — — — Gradbeni polizdelki 220 — — 6 — 6 škofia Loka 139 — — — — — Pnnektivn: biro 28 — — — — — Centrala "b — — 1 — 1 5159 12 63 2 77 Kdor jc že letoval v Ankaranu, se temu užitku ne more več odreci. Zato ni nič čudnega, če se število prijavijencev iz leta v feto veča. Po napornem delu se pač vsakemu prileže nekaj dni, tako rekoč »brezskrbnega življenja.« Šofer Peter je poslednjič pregledal avtobus. Zavore so v redu, bencina dovolj in že smo odbrzeli proti postaji. V avtobusu so že sedeli nekateri člani iz centralnih obratov. Naval na postaji je velik in bolje je, če si prej zagotoviš dobro mesto, so dejali nekateri. Pravijo, da sojenice vsakemu že ob rojstvu določijo srečno ali nesrečno pot v življenju Če je to res, so tovarišu Mandeljcu izbrali prvo. Po nič kaj razveseljivem sklepu centralnega delavskega sveta, sme vsak ostati v Ankaranu le 7 dni, jaz pa sem plačal za 21 dni, je dejal tov. Drago in se zvito nasmehnil. Seveda je pri tem mislil na ženo in hčerko (vsak po 7 dnt). Avtobus je bil kmalu poln. Res sreča, da nam je prišel na pomoč modri avtobus podjetja »Tehnika« iz Ljubljane, ker bi se sicer gnetli kot sardele v škatli, kot ena izmed prejšnjih izmen. Brez posebnih nezgod smo kmalu prispeli v Postojno. Četrt ure pavze, je zaklical naš »rajzemaršal« tov. Vabra. Mladina se je vsula v slaščičarne, večina pa jih je zavila v bližnjo gostilno, da si nabere novih moči za nadaljnjo pot. Marsikomu se je prileglo dva deci črnega vina in živahen pogovor v avtobusu je neumorno tekel naprej. Le nekateri zaspanci, predvsem tisti iz oddaljenih gradbišč so včasih zakinkali z glavo. Malo pred Črnim Kalom smo zagledali morje. Kako doživetje za liste, ki ga prvič vidijo. Seveda je teh zelo malo. Večina izmed navzočih se letos že petič vrača v naš prelepi počitniški dom. Bližamo se Ankaranu. Morje se vse Indj svetlika. Nebo je še jasno, vendar se v daljavi že zbirajo temni oblaki. Desno in levo naselja šotorov in »veekend hišice raznih podjetij in študentskih organizacij. Končno smo na cilju. Avtobus se še ni dobro ustavil, že nas je sprejela skupina ljudi prejšnje izmene. Po uvodnih pozdravih je bilo prvo ■vprašanje: »Kakšno ste imeli vreme?« Strokovnjaki za vremensko napoved so se ta teden samo enkrat zmotili in upamo, da bo tudi vam naklonjena sreča, so vsi povprek želeli. Ali so se žel je uresničile, bodo povedali prihodnjo sredo, ko se bo ves prizor spet ponovil. PRELEP DOPUST V ANKARANU Po več letih sem se z družino odločil, da bomo preživeli vsaj nekaj dni dopusta v našem domu v Ankaranu. Noj začnem kar od kraja, kako smo preživeli dopust ob prelepem slovenskem morju. Ob čudovitem jutru smo se zbrali pred železniško postajo v Ljubljani in se že tam seznanili z nekaterimi člani naših delovnih kolektivov. Zbralo se nas je za poln avtobus. Ko smo prispeli v Ankaran, smo zagledali čudovite hišice, vsaka z imenom enega izmed naših največjih gradbišč: Medvode, Vuzenica, Zenica, Strnišče itd. V dopustniško razpoloženje smo se takoj vživeli in se nam je dozdevalo, kot bi bili že dolga leta skupaj. Urana je bila res dobra, stanovanje zelo udobno, postrežba solidna tako, da si res boljšega ni moč predstavljati. Skoraj težko verjameš, da je to »Gradis«. Nekaj metrov pod bregom se razprostira širno morje z zelo lepim kopališčem. Tam se je začelo naše veselje, ki smo si morja posebej želeli. Zlasti je to nekaj za naše otroke, ki so čofotali po vodi kot ribe. Še zanimivejše pa je, da so se otroci naglo seznanili med seboj in so si bdi dobri prijatelji, kot bi bili vsi iz enega kraja. Toda vsega veselja je bilo prekmalu konec, kajti teden je le kratek. In spet nazaj na svoje domove in gradbišča čakat do prihodnjega leta, ko bi se prav rad spet vrnil. Prav je, če rečem, da je treba izkazati posebno hvalo tistim, ki so se domislili in uredili tako lep dom našim delavcem ob morju in ki so prispevali, da so vse to napravili. Zato, dragi člani kolektiva, ki še niste bili v Ankaranu na dopustu, pridite in oglejte si na lastne oči, kaj vse nudimo našim delavcem za oddih in za njihove otroke. Ti si že v mladih letih lahko naužijejo lepot, ki jih mi v prejšnjih letih nismo bili deležni. Anion Petrovič, Celje Tovariša Ilabata in Rakefa sem dobil pri kozarčku vina. Mi smo se že tu navadili in najbolje je, da se kar vi odpeljete nazaj v Ljubljano je veselo dejal tov. Habat. V tem priteče mali Habatov sin Silvo. »Ata, ali lahko kupim čokolado?« Žal ni več denarja, teden je pri kraju. No, to mi je dalo misliti, da se bo le rajši vrnil v Ljubljano. Tovariš Rakef. ki je vsako leto reden gost počitniškega doma, je dejal, da se je z družino zelo dobro počutil, le na dan borca jim je nagajalo vreme. Pravi pa. da je izkoristil ta dan za notranje kopanje. Urana je dobra iif se nima kaj za prito-žjti. Pri sosedni mizi je sedel z družino tovariš Štefan Zadravec, beto-ner iz obrata gradbenih polizdelkov. Letos je drugič na morju in mu je žal, da že prejšnja leta ni izkoristil te ugodnosti. »Imel sem se zelo dobro«, mi je ves navdušen pripovedoval. »Hodili smo na izlete, se kopali, še več pa prekegljali. Zgodilo se mi je celo to, da mi je žena zaprla vrata sobe in potem sem moral hočeš ali nočeš skozi okno.« Koliko je bila ura, tega ni hotel povedati. Bil je ravno čas kosila. Tovariš Mlakar je že pojedel za krožnik okusne goveje juhe, ko sem prisedel k mizi. Čeprav je v Ljubljani vedno resen, se je tu v krogu svoje družine in v družbi tovariša Palior-ja zelo dobro počutil. Šlo mu je na smeh. Dejal je: »Res škoda, da teden rini tako hitro mine, komaj se privadiš in že je šofer Peter tu. Letos je že petič v Ankaranu. Pravi pa, da so vsi zelo pogrešali okrogli splav. Kam ga je odnesla voda, še ni nihče pojasnil — in san-dolin. Eden je sicer, pa še ta je; pokvarjen. Če se pelješ dva metra od obale, je že poln vode. Ali se to res ne da popraviti? Na splošno pa se je imel odlično. Največ pa so prekegljali in bi lahki. že konkurirali ljubljanskim kegljačem, ki so priznani za najboljše. Tovariš Pahor pravi, tla je škoda, ko je ekonomija tako zapuščena in vrt ni tako lepo obdelan kot pretš-nja leta. Na splošno pa se je temeljilo spočil in v veseli družbi preživel teh 7 dni dopusta. Marija Zajc, uslužbenka iz Ljubljane je letos s sinčkom že četrtič v Ankaranu. Že lansko leto je sklenila, tla bo letos ostala 14 dni na morju. Človek pač vedno nima sreče, je dejala. Tovariš Ivan Miklavc, strojnik, je doma v Šoštanju. Sam je bil že petkrat v Ankaranu. Letos pa je prvič letoval skupaj z ženo. Je zelo zadovoljen, predvsem pa žena, ki si ne more nagledati lepot našega Jadrana. Všeč ji je hrana, solidna postrežba in si želi, da bi še drugo leto preživela skupno z družino dopust v Anka rami. Inženir Borut Maister hodi z družino že 10 let v Ankaran. Počuti se kot doma, pozna že vsak kotiček in skoraj vse stalne obiskovalce našega doma. Sam kraj je lep, človek se po napornem delu temeljito spočije, toda 7 dni je dosti premalo. Lep je večerni pogled na morje. Proti Kopru, Izoli in Piranu se svetlika nebroj drobnih luči. Spodaj pa nenehno šumi morje. In v takih večerih se kujejo nova poznanstva in poraja marsikatera tiha ljubezen za katero skrbni starši morda ne bodo nikoli zvedeli. Lepo je biti danes mlad ... Tovariš Bojan Lahajner z Jesenic se je pritoževal, da je moral iti spat s kurami. Seveda bnu tega nihče ne verjame. Še žena in hčerka ne, ki sta se ob tej izjavi skriv-ninostno nasmehnili. Tudi tovariea Breščanova ga je pogledala postrani. V Ankaranu je že tretjič. Sedem dni je dosti premalo, je dejal, saj se komaj po eni strani opečeš, popiješ dva deci in že ti odpovedo gostoljubnost. Zabave je imel dovolj, le prerada ga je pot zanesla v hribe. Tovariš upravnik Polde Ilovar pravi, da je ena izmena boljša od druge. Vsi so radi dobre volje in če le more jim ustreže. Letos je letovalo v domu že 454 ljudi. Najtežje je ob sredah, ko se izmene menjajo. Težave ima z mesom, prenvilo ima tudi kvalificiranih ljudi. Kapaciteta doma je premajhna in vsi bi radi ostali po 14 dni. S čim se gostje zabavajo čez dan, sem ga vprašal. Največ se kopajo ali pa posedajo v senci, hudo pa je ob slabem vremenu, ko poslane marsikdo silen. Kegljišče je takrat premajhno. Ciril Trtnik (dr. Trifunovič), Jože Kramar in Polde Krašovec so kleparji iz Maribora. Zagorelili obrazov so sedeli na verandi. Pili so črno kavo in tovariš Ciril mi je zaupal »eno fejst zadevo«. Napisali so namreč zelo lepo pismo, ki bi bilo kot nalašč za našo reportažo. Toda smola, pisma mi niso hoteli poka- zati. Govorili pa so o »nekem dežurstvu« in čuvanju morskih volkov. Žene z njihovim dežurstvom niso bile nič kaj zadovoljne, pa čeprav so si vsi prislužili doktorski naslov. No, vse mine in glavno je, da jim ni manjkalo dobre volje in žeje. Danes bi se gotovo radi povrnili, pa četudi bi morali celo noč dežurati. Ko sem se pri večerji ozrl malo okrog, sem zagledal same znane obraze. Tu so stari znanci Janez Plemelj, Martin Vidmar, tesar. Ivan Nipič iz Maribora, Aleksander Lazar iz Škofje Loke, Milan Novak iz Raven, ing. Rudolf Cerkovnik, hrane Mekiš, tesar in drugi, ki bodo teden dni dopusta preživeli v prijetnem razpoloženj u. Vinko Brglez, ki je letos že šestič v Ankaranu, pravi, da mu je tu najbolj všeč. predvsem ker je dom zaključena celota, lepa okolica in prijetna plaža. Čeprav bo odprt nov dom v Poreču, se bo rajši vrnil v Ankaran. Škoda je le, da bo teden prehitro minil. S hrano se jc pohvalila tudi žena. Delovodja Grmek pa mi je svetoval, da najlaže plava, če prej popije dva deci črnega vina, ker baje te potem voda sama drži. Z vsem je zelo zadovoljen: s postrežbo, morjem in vinom, l udi prijetna družba mu je pomagala, da se je zelo dobro počutil. Minka I ustek že sedem let streže gostom. Vsi jo imajo radi, vedno je nasmejana in dobre volje. Za vsake najde prijazno besedo in nikoli ji ni žal dežurati samo,'da lahko ustreže gostom. Doma ima družino in mož pravi, da ne bo več varoval otrok. Sicer pa brez skrbi! Zvesta je možu in Gradisu. Vsi želimo, da še dolgo ostane med nami. Po kosilu sem se podal na plažo. Sonce je le včasih pokukalo skozi oblake, zato je bilo na plaži zelo malo kopalcev, pa še ti so kmalu pobegnili, kajti temni oblaki so se vedno bolj približevali. Nenadoma se je vlilo kot iz škafa. Nekateri junaki so pobegnili v vodo. »Vsaj mokri nismo,« je dejala tovarišica Volavšek iz Celja, ki je ostala v vodi. dokler se nevihta ni polegla. Takih junakov pa je bilo več in tudi šofer Peter ni zaostajal. Cas je hitro potekal. Zvečer se je avtobus vračal proti Ljubljani. Lojze Cepuš lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllilllllll! vgy| V času dopustov smo. Letošnje razporejanje dopustov pa mi ni prav nič všeč. In še marsikomu ne. Ne zdi se mi prao, da se moram sam prijaviti, če bi rad preživel dopust na Pohorju. Še manj pran pa je, da moram predložiti potrdilo, da ne bom izkoristil dopusta n Ankaranu. Ce hočem o Ankaran pa na Pohorje ne morem. Vse to bi brez težav urejala centrala podjetja, ki ima pregled nad pri javi jenci. Razumljivo je, da tisti, ki se prijavi za 14 dni o Ankaran, ne more še za 14 dni na Pohorje in obratno, če se prijavi za 14 dni na Pohorje, ne more še za 14 dni v Ankaran. Ni pa prao, da ne moreš na Pohorje, če si se za 7 dni prijavil o Ankaran ali obratno. Omejitev, ki so jo sprejeli organi delavskega samoupravljanja podjetja je bila sprejeta zato, ker so zmogljivosti našega doma v Ankaranu premajhne, dom o Poreču pa še ni odprt. Zalo so bivanje v tvm domu omejili na sedem dni. Potemtakem bi bilo smiselno, da pripada vsakemu članu kolektiva regres za 14 dni in ne le za en teden. Tega pa naj izkoristi v domu na Pohorju, če jc prostor. Vsi smo Gradisovi, ali ni tako, tovariš urednik? Vinko Požar Uvodoma hočem povedati, da je članek namenjen le odpravi nepotrebnih izpadov, ne pa kritiziranju in slično. Tistim, ki so potovali na dan »Dušice« z našim Petrom na oddih v naš počitniški dom v Ankaran, je stvar poznana v pravil luči, zato ni potrebno navajati imen presrečnega para, ki jima je »Dušica« poklonila še malo več kot drugim. Mlad zakonski par se je odločil bolj iz zdravstvenih kot drugih namenov prebiti teden dni na morju v času, ko vsi pričakujemo največ sonca. Ker je seveda naval, je prislal tudi na bivanje v šotoru. Na srečo pa sta dobila celo sobo. kar sta zvedela že pred odhodom iz Ljubljane, Takšna gneča in zmeda vlada v Ankaranu, kadar se skupini zamenjala Ko prideš v naš počitniški dom v Ankaran, se moraš najprej zapisali, da bo upravnik vedel pripraviti vse, kar boš potreboval. No, brez tega tudi ne gre. Sreča jim sije kar iz mladih ličk. Ali ne? Seveda to niso vsi, kar jih je bilo takrat v Ankaranu na dopustu V _____ & USB HkBI HBS&KHI H mt M zato sta razumljivo potovala nasmejala in opazovala naravo. Vreme res ni bilo julijsko, a kaj je to pomenilo za oba, saj sla pričakovala lepšega. Kar prekratka je bilo pot1 Komaj sta se dodobra zavedla, že sta dospela na cilj. Da pa ne bosta presrečna, je tu »Reisemaršal«. ki ima vso moč skaliti preveliko srečo. Najprej je zahteval od n ji ju plačilo oskrbe za teden dni. Čeprav sta mu dopovedovala, da sta v celoti že plačala odnosno, da je mož plačal v svoji edi-nici potrebno vsoto, ni mogel nikakor razumeti in trdil svoje, to je »Jaz nisem prejel denarja.« Vsega nadaljnjega in nepotrebnih besedi ne bom opisoval. Reči moram le, da se imata zahvaliti razumnemu upravniku počitniškega doma in šoferju Botru, ki sla ju rešila iz rok. Ne bi se hotel vtikati v organizacijo »Beisemaršala«, pripomniti pa menda smem, da bi taki in slični izgredi lahko odpadli, če bi imel na seznamu imena vseh. ki dotični dan potujejo, število članov posamezne družine, že vplačano vsoto, razliko — ki jo mora še vplačati ali dobiti povrnieno in razuored sob. Ce bi me doletela ta čast, da bi si delo tako organiziral in prepričan sem, da bi imel čas še za kosilo pred povratkom avtobusa. V redu bi opravil svojo nologo, ne bi se bilo treba prepirati in še kosil bi. ta ko pa . . .? V. A. Pismo iz Sovjetske zveze IIUII Dragi tovariši, Ko smo 9. maja zjutraj pri- pr. naš DIN, ti. Kvadratura le-teh ni všte- na od montaže. Številne to- sfropove kot n. speli iz Leningrada v Mo- varne betonskih polizdelkov SAT, RAPID itd. ta v gornjih 23 milijonov m2, skvo, je bil lep sončni ne- so specializirali tako, da se- Zavod št. 20 izdeluje velike Novi Čeremuški, Novi Kuz-deljski dan. V tem ko so se claj izdelujejo le še zelo maj- stenske bloke za veliko bloč- minski, Horosevo-Mnevniki so po grmovju Leningrada ko- hen asortiment proizvodov, no gradnjo iz žlindrastega in največje nove četrti. Danes maj pojavljali prvi popki, so Zato pa so dosegli ogromno keramzitnega betona (Keram- odpade na prebivalca Moskve bili tukaj po drevju že listi- proizvodnost. Naj v podkre- zit je agregat iz penjene gli- 4.5—5 m2 sobne površine, po či, približno tako kot v Beo- pitev tega navedem nekaj po- ne). Letno izdela ca 135.000 m3 7 letih pa se bo ta številka grada, ko smo v začetku datkov za najvažnejše tovar- blokov in zaposluje vsega 350 povečala na 9 m2. S tem bo do- aprila odhajali v ZSSR. ne: ljudi, od tega 40 inženirjev seženo naše povprečje, plani Zopet so nas nastanili v 15 Zavod št. 2 izdela letno od in tehnikov. pa gredo dalje na 12 in 15 m2 kilometrov oddaljenem hote- 280—300.000 m3 betonskih pro- na osebo. Centra in že izgra- lu »Ostankino; in šele čez izvodov. Nastal je s fuzioni- ,fkjh aJi:a ih -ud- icnih Predelov Moskve kljub nekaj dni smo se mogli na in- ranjeni sosednih tovarn in P;. t • 1 mavraP nkmsr zastarelosti sploh ne izgraju- tervencijo tovarišice iz Mos- jma že najbolj raznolik asor- . 7,,a ^ , c , “ jejo. To je razumljivo, ker bi sovjeta preseliti v hotel »Le- timent. Zaradi tega je tudi 1” ' . , .. , . vsako rušenje samo povečalo ningrad« na trgu Komsomol- letna količina betona na za- Bezkudnikovski keram cm stanovanjsko stisko. Sploh pa skaja ploščad. To je 28-etaž- poslenega v primerjavi z dru- zavod združuje vec opekarn j,.; Verjetno na prostoru pomni nebotičnik s 380 sohami in gimi razmeroma majhna. Za- z letno kapaciteto 200 milijo- genji, dotrajalih naselij niti dvema restavracijama. Tu la- posluje okrog 2000 ljudi, od no,X, kosov, obenem pa gradi ne ]jji0 dovolj prostora za n >-hko kupiš časopise, znamke, tega ca. 150 tehničnega oseb- veliko tovarno za izdelavo vi- va stanovanja istih ljudi. Ko tobak, juvelirske izdelke, spo- ja. Izdeluje betonske elemen- bro-opečmh panel. bo pa stanovanjska stiska po- minčke, tu je pošta, banka, te z agregatom iz penjene gli- Taka organizacija ima svo- pustila, bodo rušili cele četrti čevljar in frizer. Hotel so do- ne (ca 140.000 m3) za montaž- je prednosti in svoje pomanj- starega mesta in jih na nov o vršili 1. 1954 in je eden zad- ne hiše serij 515 in 11-32, ele- kljivosti. Prednosti so pred- zgradili. Gledali smo urban - njih poslopij, ki je bil zgra- mente iz vibro-valjanega že- vsem v tem, da je proizvod- stične načrte za bodočo grad- 1 1 nost dela v tovarni večja, njo. Le redki objekti ostaue- strojna oprema tovarn je bolj jo, vse bo novo, moderno. I u- izkoriščena, na enem grad- krat bodo verjetno morali tu- bišču lahko gradijo hiše raz- di opustiti sedanjo prakso, nih tipov, kar pozitivno vpli- da gradijo skoraj izključno va na zunanji videz naselij, štirinadstropne stanovanjske objekte. jen v starinskem slogu z vsem razkošjem, z bogatimi pozlačenimi ali nepozlačenimi rozetami in drugimi okraski iz mavca, s težkimi lestenci, preprogami, plišastimi zavesami IZVRŠNI KOMITEf MOSKOVSKEGA SOVJETA ARHITEKTURNO PLANSKA UPRAVA uprava kapitalne IZGRADNJE Hotel »Leningrad« v Moskvi, kjer smo stanovali GLAVNA uprava STANOVANJSKE IN CIVILNE GRADNJE VNOSKVl G1AVN4 UPRAVA INDUSTRIJE GRAOSIKEGA materiala in polizdelkov GLAVNA UPRAVA AVTOMOSILSKEGA TRANSPORTA Zanimive podatke smo dobili na razstavi »Izgradnja mest«, ki je bila med našim bivanjem v Moskvi. Razstavo prirejajo v zvezi z velikim kongresom na temo: »Gradnja ,.a opaž za okenske in vratne prostornih elementov. V Zamesi«:, ki bo v začetku jeseni odprtine itd. Ta način je do- vodu št. 6 smo videli take pi>- v Moskvi. Tako je bilo 1. 1959 vojj elastičen in zdi se mi skusne elemente. Če to uspe v SZ 52,2 % vseh hiš zgra je- primeren tudi za naše razrue- — in to ne dvomimo bo ca nih iz opeke, 10% iz lesa, 15% re Sistem vibro-valjanib be- 95 % gradbenih del na izgrad- iz majhnih blokov, 3 % iz tonskih plošč pa po moiem nji stanovanjske hiše prene- kamna, 8 % iz velikih blo- rnnenju vsaj za zdaj pri nas šenih v tovarno. Po tem siste- kov in le 2.8% iz^ veh- ne pr|c|e v poštev. Stroj Koz- mu se v tovarni izdelajo cele kih panel. V letu 1963 pa bo iOVa je ca 90 ni dolg stroj, kjer sobe, kuhinje itd. in na tere- po planu le 11.5 % hiš opečnih, seshitrostjo 30cm/min stalno nu zlože skupaj kot škatle. In 7% lesenih, 8 % iz majhnih pomikajo naprej v trak sestav- prav pri tem bodo odigrale blokov, 5 % iz kamna, 12% iz Ijeni jekleni elementi opaža, ki odločilno vlogo plošče, izde- itd. Baje je dobil projektant lezobetona za varianto serije Slaba stran take organizacije velikih blokov in 36.1% ;z s0 narejenj tako. da dobi go- lane po tipu vibro-valjanega za to delo Leninovo nagrado. 11-32, stopniščne rame za vso je predvsem v tem, da zalite- velikih panel. V velikih me- jova plošča spodaj rebrasto betona. va mnogo bolj kompliciran stih je seveda podoba že se- obliko. Pred valjem, kjer se Za razne potrebe morajo razdeljevalni aparat v cen- daj bistveno drugačna, kljub vgrajuje beton, se elementi biti rebra seveda različno ar- trali, da so zaloge gotovih iz- temu pa te številke kažejo, očistijo, namažejo z odpad- mirana in debeline reber in H»0)£*TN€ ORGANIZACIJE LOKALNI NADZORNI ftlROJI ---- SPLOŠNI IN SPECIALIZIRANI GRADBENI JRUSTI — TOVARNE GRADBENEGA MATERIALA IN POLIZDELKOV — AVTO* TRANSPORTNE UPRAVE Medtem pa se je do teh stvari Moskvo, predalčne nosilce in in nagrado je moral vrniti krovne plošče iz lahkega pe Hotel ne kaže samo, kako so nobetona. ____,___- „ „ . .... _____............... ........ ... ________ ______ ... pri vsej ogromni stanovanj- Zavod št. 5 bo izdelal letos delkov po tovarnah neprimer- kolikšen pomen pripisujejo k(>n, naf(ej vloži se armatura plošče različne. Zaradi tega ski krizi in neposredno po ca 220.000m3 železobetonskih no večje in da je proizvod- montažni gradnji. položijo leseni vložki, ki ’ • • • • vonji, ki je zahtevala od ljud- izdelkov in to skoraj izključ- nost delavcev na montaži V Moskvi v veliki meri uve- ]0,g;j0 plošče med seboj ali pa stva ogromne človeške in ma- no prednapetih železobeton- manjša. Iz razgovorov z vo- Ijavljajo najmodernejšo izde- * • • ’ ■f.r» r* i ■.« I t i 'r r i \r r* xr i o L' t* r> i-« »• r> _ 1 ■ 1 t ■ 1 l ^ • 1 _ kombinirajo za sedaj vedno po 6 takih strojev. V Moskvi terialne žrtve, v take repre- skih stropnih plošč štirih raz-zentančne namene razmeta- ličnih dimenzij. Zavod zapo-vali denar, ampak kaže tudi siuje vsega 510 ljudi. V tovar-slab okus stalinske dobe. Ta- ni so začeli poskusno uvajati ko je n. pr. v eni restavraciji avtomatiko v proizvodnjo. Di-izrezljan. lesen strop z zlati- rektor tovarne tov. Zaharov mi okraski, pri natančnejšem je bji 2e v Jugoslaviji in tudi pogedu pa se vidi, da je to le v Gradisu, imitacija lesa. No, ne glede na to, hotel je bil izboren, nič dražji kot drugod in mi smo bili s to preselitvijo zelo zadovoljni. 1%, Zavod št. 6 bo letos izdelal ca 270.000 m3 železobetonskih izdelkov. Zaposluje 660 ljudi. Izdeluje prednapete stropne v ii i r, 'v<>1.-111 plošče istega tipa kot Zavod V ponedeljek. 10. maja je £ vibro-valjane plošče siste- ma Kozlov in nekaj malega bil najprej sestanek na • . . . ma ivuaiuv m ii^iva mt misiji« slabega spomina, nato m(>ntažnih n0.s;icev dveh raz-pa na Mossovjetu, kjer so ličnih razponov. Obenem do-Obeti l. 1 j .. T r /-» C A T zv 1 Vli tl prisostvovali zastopniki ooeu bavlja zavod SVež glavnih direkcij, to je 1 nista industrije gradbenih materialov in Trusta podjetij gradbene operative. Napravili smo beton gradbiščem. Zavod št. 7 je specializiran izdelavo sanitarnih sten. plan oluNkov VaznTli'Ovanfin Letno izdela ca. IGObOOm3 be-gradbišč za 14 dni s tem, da, t°na> od tega cm 30.000 kora. ko bomo ta plan izvršili, na- samtarmb vozlišč in ca. 6090 pravimo nadaljnji plan do kubičnih metrov betona za konca našega bivanja v SZ. betonske grelne elemente, ki Prav s tem naknadnim pla- zamenjujejo radiatorje, nom pa so pozneje nastale te- " žave. formirajo odprtine za okna in obstajata dva taka kompleta, vrata. Tako opremljen trak izdelujejo še dva. Zaenkrat se pomika naprej kjer se povsem na mesto, taka gradnja še ni prešla mo-breiz po- skovskih okvirov in so tudi Železobeionska plošča iz vibro-valj nnega betona dilnimi funkcionarji podjetij lavo montažnih moči ročnega dela vgradi stoje izdelali obrati gradbene vgradi z vibriranjem in valja- uprave. Stvar pa bo kmalu njem. Nato gre beton v cono, zrela potem prevzame pro-kjer prihaja od spodaj para, izvodnjo strojev industrija in zgoraj pa ga jTokriva gumi- bodo začeli z uvajanjem te jast trak. Stroj se giblje naprej gradnje tudi drugje, in po okrog 2.5 urah je plo- Naj omenim na kratko še šča gotova in ima trdnost ca uporabo opeke v velikobločni 100 kg/cm2. Iz takih plošč po- in veliko-panelni gradnji. Potem oblikujejo poljubne ele- kazalo se je namreč, da po-mente, za kar pa morajo b:ti vzroča opečna gradnja na te-predhodno seveda že prireje- renu preveč dela, pa so zato ni. Zunanje panele izdeluje- začeli v tovarnah zidati mon-jo tako, da vlože med dve plo- tažne bloke iz opeke, ki jih šči izolacijo iz mineralne vol- potem na stavbi montirajo, ne. Strop sestoji iz spodnje To smo videli v Leningradu, nenosilne in zgornje nosilne pravijo pa, da je ta sistem plošče. Zunanji paneli imajo najbolj razvit v Kijevu. V Mo-večinoma že po tri okna in so torej tako veliki kot trije običajni paneli skupaj. V po- panel debeline 16 cm iz ope-elementov. sebnem institutu, kjer raz- ke, betona in armature. To skvi pa smo videli izdelavo zunanjih in notranjih nosilnih Zavod št. 12 bo izdelal v letu 1960 ca. 200.000m3 beton- pošnemam, da tudi moskov- Uporabljajo tako imenovani iskujejo možnosti uporabe teh pač poskušajo, ker obstaja ski gradbeniki smatrajo le- kasetni način in da način iz- plošč, smo videli vzorce avto- treba z njo nekaj početi. Vse ningrajsko organizacijo za dela ve vibro-val janih železo- bušnili postaj, trafopostaj, ja '— boljšo, vendar bi vsaka reor- betonskih plošč na stroju škov, kolektorjev, plošč za ce ganizacija v danem trenutku Kozlova. Pri kasetnem načinu stogradnjo. Kazno je. kaže, da bodo imeli neko bodočnost zunanji paneli iz je opečnih votlakov, ki jim ne Moskovska organizacija mon- skih proizvodov. Specializira sjanovan jsko gradnjo samo se elementi iz betona vibn- možnost uporabe takih plošč bo treba dodajati še posebne tazne stanovanjske izgradnje se na izdelavo nosilnih ele- • ja ^ i-azliko od lenin- rajo v vertikalnem položaju in njihova bodočnost zelo ve- izolacije. Tako so nam rekli se bistveno razlikuje od le- mentov v proizvodnem proce- „.raso vse moskovske to- med jeklenimi stenami ali lika. V Moskvi in v drugih v Bezkudnikovskem keramič- ningrajske. Vtem ko so nasil- su v kasetah. Razen tega pa var bj|e nln0c.-0 bolj ureje- votlimi vložki iz pločevine, v mestih SZ se trenutno celi bi- nem zavodu, to pa sem zapiči montažne gradnje v Lenin- izdeluje tudi stropnejRemen- proizvodni proces dognan, katerih kroži para Predli .(i- roji bavijo z izdelavo variant sal, ker se je pri nas rodil* i ’ • • • i* a ,1 - J.-. ti n \r L- m 11* irl/nvi u r m n 111 _ n iTa i L* f n v-A oTJirlnirv IiiiS i v jNfltlcll J0 VflD JC 113. 7 str. fU' ' t gradu kombinati, ki proizva- te, kot zavodi 2, 5, 6. Ti strop- ja.jo elemente v tovarni in jih montirajo na terenu, je tu proizvodnja elementov loče- od koder so elementi se predvsem v klasični gradnji. DRUGO IZPLAČILO V EKONOMSKIH ENOTAH uporabljajo ka.r '.ie pripisati temu, da de- no se v kasele vloži armatu- projektov "i gradnji, n,0^ namreč ne dvo- povsem izločili mim da b,f(|(> tudi lemn;,.r;,j. ska podjetja čez nekaj let svoje začetne težave premagala. Zunanja kvaliteta izdelkov pa je v Moskvi znatno boljša kot v Leningradu, čeprav ša daleč ne na naši ravni. Zanimivo je, da v Moskvi oken v roji bavijo z izdelavo variant sal, ker se je pri nas rodila za gradnjo hiš iz ' 1 1 ' * ‘ Prvega julija so naše eko- enote. Ekonomska enota »Si- ,„,.l„i.i.. nomske enote zaključile dru- los« v Mariboru bo razdelila zunalV11 ?al}e ! 1 'l6 , j * go obračunsko obdobje. Re- 437.025 din, ekonomska enota ieI0 ’n P(eska-,1° ze zultati tromesečnega dela so Vič v Ljubljani pa 843.855 na dlani in znova se je izka- Ekonomske enote v naš zala življenjska moč ekonom- podjetju že postajajo stvar- , . v skih enot. nost, delavci se overjajo v skvi mnogo vec sip razbuia Ekonomska enota Merks v njihovo življenjsko moč, niso kot v Leningradu, tudi v ivlo-Celju je po odbitku vseh po- več le nekakšen poskus, pri skvi zunanjih panel ne obae-stavk v smislu začasnega pra- katerem delavec ne ve, ali lujejo definitivno v tovarni vilnika o ekonomskih enotah bodo denar res tudi izplačali, in se, žadnji obrizg vrši na predlagala za izplačilo 65 od- ampak živa realnost, ki spod- stavbi. To vsekakor prispeva stotkov ustvarjenega dohod- buja slehernega člana eko- k zunanjemu videzu hi.-, ka enote, ostalo pa naj bi re- nomske enote k temu, da si Že zadnjič sem pisal, kako zervirali za končni obračun, sam prizadeva za čimboljše ogromna je stanovanjsKa Tako bodo razdelili med čla- gospodarjenje, čimvečjo sto- gradnja v Moskvi. V tej še- ne enote 1,956.801 din. V eko- rilnost in čimboljšo kvaliteto, demletki imajo v planu zgia-nomski enoti v Hrasfniku so Naše prve ekonomske enote diti 23 milijonov m2 stano-po sklepu celjskega delavske- so prepričljiv dokaz vsem ti- vanjske površine, kar da ga sveta razdelili 1,948.930 stim, kjer so zdaj ustanovili okrog 700.000 stanovanj. Gra- odstotkov enote, o preprosti resnici, da de cele četrti s trgovinami. v tovar- . nah. Trdili so, da je to zaradi Ekoiioniske'' enole ’v"'našeni prevelikega loma stekla V resnic: pa smo videti v M r— dinarjev, ali 60 »stvarjenih sredstev za nagra-članov jevanje elanov ekonomske tudi bolje dela. GRADISOV VESTNIK * Stran S se v njih bolje zasluži, če se šolami, otroškimi vrtci, men- C. zami in kinodvoranami bkra- Stroj za vibro-valjani beton ing. K ozlova hSp • ■1W ni m . * Z jiifjoslovanske razsfnve v Moskvi Nadaljevanje s' 6. strani za sedaj pri nas še ni. Upam pa, da bodo stanovanjski skladi tudi po novem sistemu pri nas zopet začeli igrati vlogo, ki so jo že imeli. Naj bo to dovolj o gradbe-korektno in celo prijazno sprejeti. Povsod smo lahko fotografirali, cesto sami hodili po oddelkih, govorili z delavci in dobivali od njih podatke, ki jih nismo dobili od inženirjev. Delno pa se je stvar menjala zadnjih 10 ali 14 dni našega bivanja v SZ. Lepega dne je namreč njihov časopis Kom n ni st« objavil in v izvlečkih pa tudi radio prenašal obsežen članek, ki obtožuje naše vodstvo revizionizma čisto v stilu Stalinovega Informbiroja. O tem so pisali tudi naši časopisi in ne bi bilo nič posebnega. Zaradi tega pa se je za nekaj časa nenadoma spremenil odnos vodilnih uslužbencev v tovarnah in drugih organizacijah do nas. V Mossovjetu so bili v začetku do nas zelo prijazni, ko pa je bilo treba izdelati plan za delo zadnjih d n v Moskvi, so prekinili z nami vse stike, čeprav je bilo prej tako zmenjeno. Vsak tak članek je pri njih namreč direktiva in ljudje niso vedeli, kakšno stališče naj zavzamejo do nas. Mi smo seveda energično zahtevali od komisije, da nam organizirajo nadaljnje obiske, kar nam je uspelo krat. Radio ima vsaj polovico lo poceni, so fotoaparati, te- črte in sprejema ukrepe, ki govornih oddaj, televizija je levizorji, radioaparafi. gospo- naj povečajo proizvodnjo na samo propagandna, vsaj po- dinjski strop. IIrana je raz- posameznika na ameriško ra-lovieo filmov je pretirano meroma draga in za naš okus ven. Kaže, da je dolga leta tendenčnih. Daši so Stalinovi prekomplicirana. Solate ni. favorizirana kapitalna izgrud-časi minili, je pritisk propa- Nova stanovanja so konifort- nja začela roditi sadove v ko-gande tako silen, da nam jfc na. s centralno kurjavo, vro- rist navadnega človeka, šel pošteno na živce, da nismo čo vodo plinom. Števcev za Končno je prišel 5. junij, niti hodili v kino niti poslu- plin, elektriko, vročo vodo šali radia ali gledali televizi- itd. po hišah ni. Vse to je vra- je in se zaradi tega včasih čunano v najemnini, ki je ze- ...... __ _____ ^ _____ pošteno dolgočasili. Na koti- lo nizka in znaša 1.30 rublja nas je za siovo povabil še na cu smo si tako zaželeli domov, na m2 sobne površine. To je večerjo in nato odpeljal aa da ne bi pod nobenim pogo- skoraj zastonj. Delavec zašla- kolodvor. Naši kovčki so lojem hoteli ostati še kak dan. ži, vsaj v gradbeni industriji, p0( bn; znajno težji, ker smo ko smo odpotovali iz ZSSR. Tov. Pelicon, star znanec iz Ministrstva za gradu|e LRS, Medtem ko smo bili v SZ, okrog l.OOO rubljev povpreč- nakupili precej knjig in bro-se je v mednarodnih odnosh no na mesec. Zdi se, da je gnr ki bodo povečale Gradi- marsikaj zgodilo. Sestreljen kupna moč tega denarja pri- Sl0V’o strokovno knjižnico. je bil U». ki smo ga šli gle- bližno enaka kupni moči na-dat, ko je bil razstavljen v šega industrijskega, in večja zanimivosti iz Moskve in po- la^das? tedaj 'morda edino se!" že’|,l‘? s'no b:1! ,iik^ (la fe uradnik komisije , , ■ , razen v mednarodni komisiji osebno prevzel to nalogo in • o™;............. G........ •»«*. "»■"■01 k* .»e8™,.. i. bil „Borbo« mi je na induštrTj ke^ineUHle 'Vn' t'ikr novanjskega gradbeništva pa kiosku uspelo dobiti le dva- ne samo mehanizirali, ampak tudi industrializirali stanovanjsko gradnjo. Napisal sem samo majhen del naših zapažanj. Iz tega pa lahko vidite, kako močno pozitivni st> naši vtise glede gradbeništva v SZ. Na nas ni napravila mogočnega vtisa samo obsežna gradnja, silna mehanizacija in to. da ni sezone, na nas je napravilo naj-silncjši vtis stopnja industrializacija gradbeništva. Mislim, da se glede gradbeništva nikjer v svetu ni moč toliko naučiti kot prav v SZ in mislim, da bi morali tja poslati še marsikaterega strokovnjaka in delaven. Taka gradnja pa je možna le. če se vodi dolgoročna gradbena politika vsaj pri . ništvu v ZSSR. Napisati želim Transformatorska hišica, narejena iz betonskih vibro-valja- še nekaj splošnih vtisov in pa nih plošč Na obisku pri fnv. Capudru v bolni šnici. kjer je ležal deset dni paviljonu v parku Gorkega, kot našega gradbenega delav- 5. junija smo prešli mejo SZ v Čopu. Zopet smo izpolnili »deklaracijo«, kovčkov pa ni gledal nihče. Še zadnji pogled na ograjo iz bodeče žice vzdolž sovjetskega brega lise. Popoldne smo prišli v Budimpešto. kjer stoji vlak 7 ur. Bila je nedelja, pa smo šli v jtark na otoku sredi Donave. Ugotovili smo, da so bile ženske v primeru z Moskvo bolj po zahodni modi in mnogo okusneje oblečene. Napravili smo nekaj posnetkov, se pošteno nahodili in komaj čakali na odhod. Drugi dan zjutraj smo bili v Beogradu. Gradisova organizacija je funkcionirala in nas je na kolodvoru počakal naš stalni beograjski zasiop-nik tov. Keserovic z denarjem in vozovnicami za spalni voz v Ljubljano. Po opravkih, ki smo jih Moram reči, da v Moskvi ni ca. Veliko trošijo za hrano, imeli na Uradu za tehnično bilo čuliti napetosti ali pani- ljudje zelo kupujejo knjige, pouroč, smo se poslovili od to- ke, ki je takrat zajela Zahod kakor sem pozneje slišal. Medtem se je tam vršila televizor ima vsaka družina, varišev iz Makedonije in brez Privatni avtomobili so redki skrbi popili nekaj kozarčkov in dragi. Zdi se, da bi ljudje vina, ki ga v SZ ni bilo. goslovanska razstava blaga precej več pili, če ne bi bila Drugi dan nas je na kolo- X! 1. .. i A f . • 1 . . _ \t rv./l L- o I 4 o L' / v rl ir/\ I o rl »r rk.ru v I iiirvlinni c- r» r 4 r> 1 vodka in vino tako drago. Ta- dvoru v Ljubljani sprejel ka je politika vlade, vendar urednik Gradisovega vestniki je pokazala res lepe stvari, smo pogosto videli na cesti ka tov. Cepaš in fotorepor-Obisk je bil obilen, žene '-n onemoglega pijanca. ter. To sliko pa ste že videli. široke potrošnje. Majhna, a okusno aranžirana razstava dekleta so seveda »zijale«. Ob Stanovanja grade na res ši-tej priliki so nastopali tudi roki fronti. Vlada pa dela na-naši pevci popevk, kot sta Beograjčana Jakšič in Zubovi-čeva. ki sta poleg domačih zapela kak italijanski šlager, ki ga sicer v SZ nikjer ni slišati. Zdi se nam pa, da je bil mnogo večjega pomena nastop zagrebškega komornega orkestra, ki je bil okrepljen z ljubi jaltskimi »pihalci«. To je bil res visok kulturni dogodek in po našem mnenju Rusi, čeprav je pri njih klasična glasba v modi, tega ne spravijo skupaj. Nekaj glede standarda v SZ. Ljudje so na splošno oblečeni čisto in zanemarjenih ljudi nismo videli. Kvaliteta njihovega tekstila pa je slaba in izbira majhna. Tudi cene so dokaj visoke. Kar je ze- Pozdrav Jng. J. Uršič Z razstave sestreljenega ameriškega letala U2 Po tem sistemu so postavili petetažni stanovanjski blok s 30 stanovanji v 12 dneh. za vselitev pa je bil pripravljen po tridesetih dneh. Tovarna je začela s prefahrikacijo elementov poleti 1956 in je postavila v Rottenu in v Normandiji že lepo število blokov. Potrebe po stanovanjih so v Rauenu še vedno velike, ker se to mesto zelo hitro razvija in ker je bilo mesto med drugo svetovno vojno močno porušeno, posebno stari predel mesta. Pretežni del mesta je obnovljen, gradbena podjetja pa bodo še dolgo časa močno zapo-slem. K razvoju mesta tudi mnogo pripomore zelo razvita industrija, ki leži v glavnem na levem bregu Seine. Tako je tu močna kemična industrija, visoke peči, rafinerija, ladjedelnica, veliko skladišče banan za Francijo ifd. Med najzanimivejše industrijske objekte spada brez dvoma tovarna Lincoln Electric Compa-ny, ki izdeluje varilne aparate in elektrovode za električno varjenje. Ta tovarna nima nobenega okna. da bi s tem dosegla najusodnejše pogoje za delo Temperatura, svetloba zrak so vse leto enaki. To je prva toka tovarna v Evropi in je zgrajena po izkušnjah iz podobne tovorne, ki jo ie ista firma zgradila v Ameriki. Najvažnejše za razvoj mesta po je pristanišče na Seini. Do tu namreč priplujejo prekooceanske ladje. Pristanišče ie dolgo ra. 5 kilometrov in ima okrog 9 miliionov ton pomorskega prometa in 6 milijonov ton rečnega prometa na leto. Velik del po. murni nrene-Ijanega tovora se tu nreloži na rečne ladje, ki vozim tovor v Pariz in v druga obrežna mesta. Preko tega pristanišča izvaža Francija tudi avtomobile v prekomorske dežele. Kot sem že omenil, je mesto v začetku druge svetovne vojne pri umiku zavezniške armade proti Dieppu in pri bombardiranju leta 1944 močno trpelo, so na kliub temu ostale še mnoge znamenite zgradbe kot slovita ING. ŠIRCELJ gotska katedrala, velika ura s stolpom Bef-froi iz 14. stoletja in vodnjak iz 13.' stoletja. Zgodovina mesta je tesno povezana s smrtjo Device Orleanske in njen spomenik na trgu Vieux Marche kaže prostor, kjer je bila 30. maja 1431 sežgana. Pot ob Seini od Ronetta proti Le Havru je zelo slikovita, na levi je reka z ladjami, na desni stene iz krednih apnencev. Do lanskega leta na tem odseku ni bilo nobenega mostu preko reke Seine. Lansko poletje pa je bil pri Tancarvilleu zgra jen naj-večji viseči most v Evropi. Njegova razpetina je 608 m. višina nad reko 50 m, celotna dolžina mostu pa je 1400 m. Most je vel jal 4.064 milijonov frankov, gradili so ga 44 mesecev in so zan j porabili 70.815 ms betona in 18.875 ton jekla. Pred Le Havrom je velika rafinerija nafte. Danes ima Le Havre 140.000 prebivalcev, je skoraj popolnoma na novo zgrajeno mesto, ker je bilo med jadnjo svetovno vojno močno bombardirano in skoraj docela porušeno. Zdaj je mesto že obnovljeno. Vse nove zgradbe so zidane iz betona in vse imajo isto sivo barvo, ki deluje precej monotono. Široke avenije z zelenjem pa vendar nekoliko poživijo to monotonost. Normandija je, razen industrijskih centrov ob Seini. poljedelska dežela, ki pošilja vse svoje pridelke v Pariz, saj preskrba Pariza ni lahka stvar. To mesto porabi dnevno t.300.000 kilogramov kruha. 1.250.000 litrov mleka, 2.000.000 litrov vina. 60.000 kg masla. 90.000 kg sira itd. Normandijo sem večkrat obiskal in vedno bolj mi je ugajala, posebno predeli, ki so od-maknjeni od glavnih rest in kjer se še danes vidijo med sadnim drevjem s slamo krite kmečke hiše. Druga pot me je vodila na zahod in na jug Francije preko Centralnega masiva. Velik del tega masiva je vulkanskega izvora in ima pokrajina neko posebno barvo in poseben videz, ki ga poživljajo, posebno ob Loiri. številni gradovi ali razvaline gradov. Od mest ob zgornji Loiri je najzanimivejši Le Puy. Okolica je polna prirodnih in arheoloških posebnosti, med njimi je brez dvoma na prvem mestu skala Aiguilhe. Ta skala ima obliko sladkornega stožca, ki stoji 80 m visoko nad terenom in je ostanek vulkanskega kraterja. Okolico skale, ki je bila iz mehkejšega materiala, je voda v stoletjih odnesla. Do vrha skale Aiguilhe je vsekanih 220 stopnic, na vrhu pa je bila že leta 962 zgrajena kapela v lepem romanskem slogu, v katerem so tudi sledovi mavrske kulture. Med okolico lepih romanskih zgradb spada tudi znan osmero-kotni »Dianin tempel«, zgrajen pod skalo Aiguilhe okrog leta 1100. — Povprečna višina tega departementa je okrog 800 m nad morjem, ima pa vendar zelo milo, skoro mediteransko klimo. Zaradi obilice vulkanskih tufov, so ti seveda glavni gradbeni material, ki je tudi zelo dober toplotni izolator. Gradbena dejavnost pa v vseh teh izrazito poljedelskih predelih ni ravno velika. Zato pa je gradbena dejavnost v Gre-noblu, kjer je v gradnji prva serija — 7000 cenenih stanovanj. Gradijo velike bloke iz betona. pa tudi iz opeke in Durisola. Zunanje stene stavb so večinoma ometane, medtem ko so notranje stene zglajene z mavcem. Predelne stene so pretežno zgrajene iz mavčnih plošč. Notranje omete v Franciji v splošnem zelo malo uporabljajo, stene in stropi so obloženi z mavcem. V bližini mesta je tovarna Du-risoln kar tudi vpliva na njegovo večjo uporabo v lem predelu. Tovarna »Durisol« izdeluje razne vrste plošč in votlakov. Ena od stavb, zgrajenih iz »Durisola« ima 11 nadstropij. Grenoble. »mesto, kjer pelje vsaka cesta v planine«, leži ob vznožju Alp in je živahno industrijsko in turistično središče, ki se naglo razvija. Zgrajene so nove, stroke mestne uliee. Razvoj že zavira železnica, ki deli mesto v dva dela in tudi tu. podobno kot v Ljubljani, iščejo rešitev za križanje cest z železnico. Zal je izredno slabo in hladno vreme onemogočilo ogled mnogih gradbišč in mesta. Nekoliko bolj je bilo naklonjeno vreme v dolini Durance, v katere zgornjem teku grade veliko zemeljsko pregrado. Pot iz Grenobla v to dolino pelje čez enega od grebenov Alp in mora železnica prekoračiti te alpe v višini 1167 m, kjer je takrat ležala sveža snežena odeja. Dolina reke Durance se vzhodno od mesta Gap zoži in ustvarja ugoden položaj zu zgraditev zemeljske pregrade. Prve raziskave terena so opravili že pred petdesetimi leti. Za tiste čase nepremostljive tehnične težave pa so začetek del postavile v dobo zadnjih let. Velikost tega dela je najbolj razvidna iz naslednjih številk: v jez je treba vgraditi 16 milijonov m3 gramoznega materiala, na dnu je širok 600 m, visok pa 122 m. Jezero, ki bo nastalo za to pregrado, bo dolgo 19.k m in bo vsebovalo t.200 milijonov m3 vode. Poleg tega je bilo treba v hribu izkopati prostore za turbine, preložiti 50 km cest in 15 km železnice, prestaviti dve vasi itd. Podjetja, ki grade jez, uporabljajo le težke stroje: bagre z žlico, ki drži 5 in 7 m3, polvlačilce Euelid (25 m3), težke buldožerje; 45 ton težke valjarje na gumijastih kolesih itd. Zanimivo je. da za kompri-macijo materiala niso uporabljali ježev, ker niso dali dobrih rezultatov. V neprekinjeni vrsti grade bidrocentrale v dolini reke Rhone. Pri vsaki bidrocentrali so urejeni tudi prebodi za ladje, splavnice. tako da bo reka Rhone po zgraditvi vseh 20 predvidenih hidrocentral plovna v večjem delu toka. Največji zgrajeni objekt je znana hidro-centrala Donžere — Mondragon. kier je bilo pri gradnji zaposlenih od 5000 do 7000 delavcev in kjer je bilo treba izkopati toliko materiala kot za polovico Sueškega prekopa. SF NADALJUJE V juniju in juliju smo posebno intenzivno razpravljali o ustanavljanju novih ekonomskih enot. O tem smo govorili na vseh sejah sindikalnih podružnic in v organih delavskega samoupravljanja. Prednost novega sistema nagrajevanja je v tem, da močno spodbuja vse zaposlene v ekonomski enoti, izboljšuje se organizacija dela in urejevanje notranjih odnosov v podjetju. Stari način nagrajevanja se ni spuščal v problematiko organizacijske ureditve gradbišča ali sektorja, ki je bila lahko dobra ali slaba, nedvomno pa je vplivala na dohodek podjetja, predvsem pa na delavčev zaslužek. Pogoj novega načina pa je organizacijska ureditev. Upravni odbor podjetja je po predhodni obravnavi obratnih delavskih svetov, zadnje čase imenoval vrsto novih ekonomskih enot, ih sicer: — Cinkarna Celje — Tovarna usnja Šoštanj — Skladišče mlevskih izdelkov Celje — Blok I, Gramšijevo naselje, Koper — Operativna obala — II. pod-etapa na severni obali. Koper — Trg na debelo, Ljubljana — Montažni bloki, Vodmat, Ljubljana — Bolnišnica Šiška, bolnišnica OSZN in blok VI-4. Ljubljana — Rozeta II, Šiška in Preskrbovalni center in bloki, Ljubljana — Bled, Hotel Svoboda in rezervoar Jesenice — Most v Soteski, Jesenice — Železarna Jesenice — trafo 35 5 KV, žična valjarna Jesenice — Tovarna verig — Lesce Bled — Podvoz — Jesenice — Desni breg, Kranj, kanalizacija, oporni zid, zemeljska dela in skladišče Merkur — Kapitalna Ravne — valjarna in težka kovačnica — Standard Ravne — blok 19 in stolpiči — gramoznica Koper — gramoznica Otiški vrh Skupno do danes že uspešno izvršuje naloge 28 ekonomskih enot. Vedno ne sije sonce... Dne 21. junija so se v Ljubljani zbrali predsedniki komisij za ocenjevanje in šefi edinic, z namenom, da skupno z glavno komisijo ocenijo posamezna gradbišča. Ocenitev je vodil glavni inž. Alfred Peteln. Zasedanju je prisostvoval tudi predsednik delavskega sveta tovariš Martin Zajšek. Drugo četrtletje je pri kraju. Komisija za ocenjevanje je zopet pričela z delom. Vročina je bila neznosna, vendar komisija ni niti za trenutek prenehala z delom. Ocenjevanje edinic je že po navadi burno. Borba za boljše ocene je prišla kmalu do izraza. Vsaka edi-nica si je želela pridobiti kar največ točk in kako ne, saj vsaka točka pomeni dinar več. Toda kriteriji za ocenjevanje edinic bazirajo na konkretnih podatkih in se ne dajo spreminjati. Sistem stimulacije edinic, tehničnega in vodilnega kadra je tesno povezan z dinamiko proizvodnje in zato ni nič čudnega, če nastanejo med edinicami tolikšne razlike. Tako je na primer gradbišče Jesenice za finančni uspeh v II. četrtletju doseglo 20 točk, gradbeno vodstvo Ljubljana pa le 9 točk. Dočim je za odstotek del v akordu dobilo gradbeno vodstvo Celje 20 točk, gradbišče Jesenice pa 7,9 točk. Produktivnost dela se je na splošno dvignila, vendar je največ točk doseglo gradbišče Je- Ing. Silvo Erjavec na novem delovnem mestu Gradnja objektov Termoelektrarne v Šoštanju gre h kraju. Strokovni kader, ki je skozi vsa leta dosegal nadpovprečne rezultate, počasi odhaja na druge objektei Tudi ing.' Silvo Erjavec'si je zaželel bliže svojega doma. Zato je senice (13,9), najmanj pa gradbišče Zalog, ki se je moralo zadovoljiti z 4,9 točkami. Glede skrbi za izboljšanje življenjskih pogojev zaposlenih delavcev, je najboljše gradbeno vodstvo Maribor, ki ima od vseh naših edine najbolj urejeno naselje, za kar so prejeli 5 možnih točk, Celje 3,5 točke, Zalog 2 točki. Največ skupnih točk so dosegli Celjani 76,3 točke, najmanj pa gradbišče Kranj 49,4 točke. Zasledovanje proizvodnih rezultatov po posameznih edinicah nam pokazuje pestrost odnosov, čeprav je cilj vsake edinice, da doseže čim-več možnih točk po posameznih kriterijih. Čeprav so kriteriji strogi in vnaprej določeni, v nekaterih primerih komisija ni imela enotnih podatkov, odnosno se le-ti niso ujemali s podatki centrale in podatki edinic, zato je komisija mnenja, da je treba v bodoče vsaj tri dni pred zasedanjem komisije vskladiti vse podatke ter na splošno uvesti enoten način poročanja. Manjka tudi pravilnik o ocenjevanju edinic. V razpravi o oddaji del v akordu je ing. Uršič dejal, da nikakor ne moremo odstopati od akorda, temveč se bo vedno bolj gledalo na kvaliteto akordnih obračunov. Odstotek oddaje del v akordu je zelo pomemben kriterija v sistemu ocenjevanja. Po ocenitvi edinic je komisija ocenila še komercialne šefe in drugi vodilni kader. Tesni prosfori finančnega knjigovodstva centrale ne ustrezajo več sodobnemu načinu poslovanja Malo čuden naslov in članek sam v našem strokovnem listu, če ga smem tako imenovati, a vendar se mi zdi potrebno, da se tudi o tem nekaj spregovori. Če se spomnim nazaj v dobo, ko sem doraščal, je bila ta beseda zelo redka prav tako kot so bili tudi redki štipendisti. Danes je temu vse drugače. To besedo pozna skoraj vsak drugi otrok, nešteto pa jih je, ki sadove štipendije tudi uživajo. Sicer je s štipendijo dana tudi obveznost, ki pa samo koristi štipendistu. Z ene struni mora redno študirati, če hoče obdržati štipendijo, z druge strani pa je dolžan iti v službo k podjetju ali ustanovi, ki ga štipendira. V vsem tem vidim samo pozitivne stvari. Nehote prisilijo otroka oziroma študenta k intenzivnejšemu študiju, na drugi strani pa mu je zagotovljena služba po dokončanem študiju. Če se spomnim dobe, ko sem doštudiral in z diplomo v roki iskal službe, na drugi strani pa sem si mislil, kako mogočen .sem zdaj, ko posedujem maturitetno spričevalo — sem prav kmalu ugotovil in spoznal razočaranje nadutega maturanta. Nasprotno, pa ugotavljam pri današnji mladini, da se že v času štu- dija, ko prejema štipendijo, zanima, kje so boljše plače in mu ;e že žal. da je pri tem podjetju ah ustanovi zavezal svoji dve ali tri leta začetne dobe službovanja. Mislim, da to ni prav! Če bi poznali, v kakšnih okoliščinah je večina nas starejših študirala in kakšna je bila borba za služjbo tedaj, ne bi tako postavljala svojih zahtev in bi bila zadovoljna, da živi v dobi. ko se toliko skrbi in polaga prav na mladino, S štipendijo študentu niso samo zagotovljeni dohodki in pozneje služba, pač pa se s tem razbremenjuje tudi starše, zato je treba ta ukrep vsestransko spoštovati! Štipendije so nekako z zakonom določene, njihova višina pa je odvisna od stopnje šolanja. Kakor vsak. tako ima rad tudi štipendist čimprej po prvem v mesecu denar v žepu. Zanj ni važno, kaj vse je treba pred tem uredili — temveč samo denar. Naše podjetje štipendira lepo število dijakov na mojstrskih, srednjih m visokih šolah. Verjetno je bilo tako sklenjeno, ali pa je tako določeno s predpisi, da se mora dostavljati štipendija preko šolskega zavoda, ki ga študent obiskuje. Ta tok pa marsikomu ni všeč prav zato, ker že prvega v mesecu ni pre- jel denarja Zaradi samega reda je verjetno tako urejeno, da ima Uidi šola evidenco nad štipendisti. Način dostavljanja štipendije na šolo med rednim letnim poukom se mi zdi kar v redu Malo nerodno pa to izpade v letnih počitnicah. Za študenta, ki živi v Ljubljani, to ni težko kljub temu. da bo verjetno moral nekajkrat v šolo. da bo našel računovodjo oziroma blagajniku, k' mu bo izplačal štipendijo. Težje je v času, ko je štipendist v praksi izven Ljubljane ali pa nekje na počitnicah. Še težje pa je za štipendiste. ki žive izven Ljubljane. Ta se mora pogoditi s šolo. da se mu štipendija dostavlja na dom po pošti ali pa žrtvovati nekaj stotakov za prevoz. Če pa je imel še smolo, da nikogar ni dobil na zavodu, bo potovanje ponovil, kar pa zelo negativno vpliva na dijaka. AH ne bi bilo bolje, če podjetje ne bi pošiljalo denarja po banki na šolo, ta pa zopet po pošti na dijakovo stanovanje, pač pa bi oddaljenim pošil jali denar po pošti direktno na dom, za bližnje pa bi določili dan v mesecu, ko lahko osebno dvignejo štipendijo pri blagajni centrale? Ne bi hotel dalje razpravljati, zdi se mi pa, da bi bili lahko bolj življenjski in elastični, da nam kdo ne poreče: »Zakaj enostavno, če gre tudi komplicirano?« V. A. upravni odbor podjetja ustregel njegovi želji in. ga po službeni potrebi premestil na gradbišče Celuloze v Goričane. Slovo iz Šoštanja je bilo prav prisrčno in si tudi na novem delovnem mestu želi mnogo toplega in tesnega sodelovanja z vsemi člani kolektiva gradbišča Zalog. Na novem delovnem mestu mu tudi mi želimo obilo uspeha. L. C. Invalidi, pozor! Po sklepu delavskega sveta je bila v podjetju izvoljena komisija za popis invalidov v podjetju. V ta namen bo komisija v kratkem razpisala anketne liste s prošnjo, da jih izpolnejo vsi, ki so se kdajkoli ponesrečili v podjetju ali izven njega. V poštev pridejo tudi invalidi iz časa NOB in drugih vojnih formacij. Popis po gradbiščih bodo izvršile posebne komisije. Sklepi upravnega odbora podjetja ■ V zvezi s sklepom toč. t prejšnjega zasedanja upravnega odbora in poročilom tovariša ing. Petelas o neplačanih situacijah za leto 1959. v vrednosti 75,225.729 din se sklene: — zadolži se edinice, da sforsirajo kolavda-cije — v bodočih pogodbah se ne vnašajo varščine — sporne zneske je tožiti — čiste zneske za izterjavo, je takoj izterjati — neizterljive zneske je knjižiti med izredne izdatke, v kolikor se ne daje pokriti iz fonda za riziko —- do prihodnje seje pripravi tov. Debevec poročilo, kako se ho likvidiral znesek 75.225.729 dinarjev registriranih neplačanih situacij z.a lansko leto. ■ Z ozirom na sklep toč. 9 II. seje upravnega odbora podjetja in podanega poročila tov. sekretarja, se sklene: — da se ob izvolitvi vsake komisije, postavi tudi predsednika organizirati je namensko štednjo, ki naj zajame tudi delo posameznih interesentov — tovariš sekretar naj v prihodnji številki vestnika obrazloži stanje zadruge — sklicati je posvetovanje, kjer naj bi se določile nove forme poslovanja zadruge — stanovanja, ki so v gradnji, bodo interesenti lahko dobili le z lastno udeležbo, ki ho naknadno določena _— k pravilniku o dodelitvi stanovanj je pri točkovanju dodati še kriterij: lastni delež v gotovini. ■ Vzame se na znanje poročilo o komisijskem pregledu zaključnega računa za poslovno leto 1959. in naloge, ki jih je komisija naložila podjetju ter predlaga delavskemu svetu podjetja v potrditev. ■ Upravni odbor podjetja je dodelil štipendije naslednjim kandidatom: za Gradbeno fakulteto: Perčič Stanislavu in Mohar Juriju za Gradb. srednjo tetin, šolo: Poljšak Rastku. Mankoč Noemi, Bundel Ingrid in Gruden Antonu; za Ekonomsko srednjo šolo: Volavšek Anica, Sever Terezija, Praček Alojz in Janko Marini — razpis se poveča na štiri štipendijska mesta; za gradbeno fakulteto — arhitektura: razpis se razširi na tri štipendijska mesta — Torkar Leopold, Vodopivec Pavel, Krašček Nataša; za Višjo komercijalno šolo — oddelek za računstvo: Ilovar Leopold; za Višjo pravno šolo: Dežman Marija; za Strojno mojstrsko šolo: Dermelj Miha in Zajc Miha. Dodelitev štipendije za Gradbeno delovod-sko šolo se odloži do prihodnje seje. V dnevnem tisku se razpišejo še prosta štipendijska mesta za: 1 mesto na Srednji tehnični šoli 3 mesta na Administrativni šoli in 3 mesta na Administrativni šoli in 3 mesta na Gradbeno fakulteto. Prošnja tov. Pihlarja za dodelitev štipendije na Strojni fakulteti se začasno odkloni. ■ Delavskemu svetu se predlaga, da se izdatki za službena potovanja, za terensko delo in ločeno življenje vskladijo z novo odredbo in našim tarifnim pravilnikom. 6. Dodelijo se dotacije športnim društvom, kakor sledi: din Športno društvo »Gradis« Ljubljana 400.900 SD »Gradis-Kovinar« Ljubljana 90.000 Kegljaški klub »Gradis« Maribor 140.000 Strelska družina GO Maribor 70.000 Sindikalna podružnica CO Maribor 50.000 Sindikalna podružnica Ravne 50.000 Kegljaški klub »Gradis« Jesenice 70.000 Nogometni klub sind. podr. gr. v. Lj. 60.000 Strelska družina gradb. v. Ljubljana 70.000 Skupaj: 1,000.000 ■ Na strokovno razstavo v Milan se pošlje varnostnega tehnika Janeza Škofiča. ■ Posojilo v znesku 400.000 din se dodeli tov. Janezu Ažbetu, v kolikor bodo sredstva na razpolago. ■ Tovariša Debevca se zadolži, da pregleda eveutuelne možnosti prodaje cementnih vreč, žagovine in ostružkov s posredovanjem sindikalnega odbora podjetja. ■ Tovarišu Josipu Lipovcu, upravniku OGD se začasno zviša kilometrina za prevoz z lastnim osebnim avtomobilom za službene potrebe od 800 na 1200 km mesečno. ■ Ločitveni dodatek v znesku 5000 din mesečno in z veljavnostjo od 21. V. 1960. naslednjim delavcem, zaposlenim v USO Ljubljana: Plesar Franc, Poljanec Anton, Kalan Anton, Peternelj Pavel, Martinčič Janez, Jerman Slavko, Ramovž Branko Ivan, Mostar Jože, Marcela Alojz, Vavpotič Maks, Horvat Štefan, Kutnjak Franc, Petrovič Anton, Farkaš Štefan, Juras Mijo. ■ Tovarišu Stanetu Severju se odobri uporaba lastnega mopeda za službene potrebe v višino do 500 km mesečno. ■ Akordni cenik za šoferje se spremeni: — Strojniki na dumperjih se vključijo v akordni cenik za akordiranje šoferjev s tem, da so stimulirani s posebnim dodatkom na prevožene kilometre po naslednjih merilih: Strojniki vozniki duinperjev prejemajo vsak s tovorom prevoženi kilometer po transportni razdalji do 2 km 5 din od 2 do 5 km 4 din od 5 do 10 km 3 din Šoferjem, ki vozijo vlačilec s tankovsko prikolico se poviša kilometrina za čas vožnje za 100 % t. j. pri transportni razdalji do 2 km 10 din od 2 do 5 km 8 din od 5 do 10 km 6 din nad 10 km 4 din — Za šoferje poltovornih vozil znaša kilometrina 1 dinar od prevoženega kimometra.