ustavni koncept združenega dela, ki temelji na izločitvi konkurence med delavci, pa tudi med gospodarskimi subjekti v dosedanjem ustavnem opredeljevanju družbene lastnine, samoupravnega in družbenega planiranja, samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. S tem pa se povezuje kajpada tudi artikula-cija političnih interesov in oblikovanje politične sinteze, do katere naj bi po veljavni ustavni ureditvi prihajalo v nestrankarskem sistemu. Očitno smo pred novimi družbenimi izzivi, na katere bo po vsej verjetnosti lahko dala odgovor šele nova ustava. Praksa pa kaže, da z vsemi odgovori šele na novo ustavo ne bo mogoče čakati. IGOR KAUČlC Aktualna vprašanja volitev predsedstva SR Slovenije Volitve predsednika in članov predsedstva SR Slovenije pomembno posegajo v položaj tega organa in vplivajo na razmerja v skupščinskem sistemu, posebno na razmerja med predsedstvom SR Slovenije in skupščino SR Slovenije.* Zato so vprašanja volitev (ne le predsedstva republike) prevladujoča v razpravah o spremembah ustave SR Slovenije. Predsedstvo SR Slovenije se oblikuje z volitvami predsednika in šestih članov predsedstva, preostala dva člana po položaju pa postaneta člana predsedstva v trenutku, ko sta v skladu s statutarnimi določbami Zveze komunistov Slovenije in Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije izvoljena na ustrezno predsedniško funkcijo, in ostaneta člana predsedstva, dokler opravljata to funkcijo. Predsednika in člane predsedstva SR Slovenije volijo občinske skupščine in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti po postopku in na način, določen z zakonom.1 Kandidate za predsednika in člane predsedstva republike določi kandidacijska konferenca SZDL Slovenije', potem ko dobi mnenje vseh občinskih kandidacijskih konferenc o možnih kandidatih. Zakon o volitvah in odpoklicu predsedstva SR Slovenije določa zaprto listo za šest kandidatov za člane predsedstva republike in za enega kandidata za predsednika predsedstva republike (6. člen). Vloga kandidacijske konference SZDL Slovenije je izredno pomembna, ker prevladujoče vpliva na izid volitev in se dejansko približuje funkciji elektoijev, čeprav delegati republiške kandidacijske konference nimajo imperativnega madnata. O kandidatu za predsednika in člane predsedstva republike se glasuje na skupni seji vseh zborov občinske skupščine in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti.3 Predsednik predsedstva se v skladu s spremembo * Članek fC nekoliko dopolnjen prispevek avtorja na posvetu DruKva /a ustavno pravo Slovenije in Marksističnega centra CK ZKS o volilnem tistemu v Ljubljani dne 21.2.1984 1 3 odsl 383 člena ustave SR Slovenije. Zakon o volitvah m odpoklicu predsedstva SR Slovenije je bil sprejet leta 1974 in spremenjen leta 1981 in 1988 (Uradni list SRS. Št 7/1974. it 3WI981 in k 20/1988) : Amandma IV k ustavi SR Slovenije. Uradni Ust SRS. it. 22/1981. ' Glasuje se -za- ali «proti« celotni listi kandidatov za člane predsedstva SR Slovenije in ne o posameznih kandidatih, ki jih tudi ni mogoče črtati na kandidatni listi ali pripisati drugega kandidata. zakona o volitvah in odpoklicu predsedstva SR Slovenije iz leta 1981 vodi na posebni glasovnici (16. člen). S tem je omogočeno, da lahko postane nekdo po dveh letih predsednik predsedstva, čeprav do takrat ni bil član tega organa. Predsednik in člani predsedstva republike so v posamezni občinski skupščini izvoljeni, če so dobili vedno glasov vseh delegatov v občinski skupščini in če so dobili večino glasov vseh delegatov v dveh tretjinah občinskih skupščin skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti.' Skupščina SR Slovenije ne sodeluje v postopku izvolitve in nanj tudi ne more vplivati. Republiška skupščina le razglasi izvolitev in objavi sestavo predsedstva republike, člani predsedstva pa dajo po izvolitvi slovesno izjavo na skupni seji vseh zborov skupščine SR Slovenije, s čimer se predsedstvo konstituira/ Način volitev predsedstva SR Slovenije se razlikuje od volitev predsedstev vseh drugih republik oz. pokrajin, katerih člane voli republiška oz. pokrajinska skupščina. Zla volitve predsednika predsedstva pa uvajajo ustavni amandmaji k republiškim in pokrajinskim ustavam iz leta 1981 dva sistema. Po prevladujočem sistemu, ki je uveljavljen v SR BiH. SR Črni gori, SR Makedoniji, SR Srbiji, SAP Vojvodini in SAP Kosovu, voli predsednika predsedstva - v Srbiji tudi podpredsednika predsedstva - predsedstvo izmed svojih članov. Amandma k ustavi SR Makedonije ob tem določa, da se predsednik predsedstva voli na predlog SZDL Makedonije. Po drugem sistemu pa predsednika predsedstva ne voli predsedstvo iz vrst svojih članov, temveč ga v SR Hrvatski izvoli skupščina iz vrst članov predsedstva,* v SR Sloveniji pa občinske skupščine in skupščine skupnosti občin. Način, da se predsednik predsedstva republike oz. avtonomne pokrajine ne voli posebej v skupščini, temveč ga voli predsedstvo iz svojih vrst, ga bolj izenačuje z drugimi člani predsedstva, tak način volitev pa je tudi skladnejši z načelom kolektivnega dela in odgovornosti. Predsednik predsedstva je v tako oblikovanem kolektivnem telesu le primus inter pares. Način volitev predsedstva SR Slovenije, ki je še najbolj podoben načinu volitev članov predsedstva SFRJ, poudarja njegov samostojni položaj nasproti skupščini SR Slovenije. Razlogi za tak način volitev so v nekoliko drugačnem oblikovanju, pristojnostih in postopku sprejemanja odločitev v zborih skupščine SR Slovenije v primerjavi z drugimi republiškimi in pokrajinskima skupščinama. Delegati zbora občin in zbora združenega dela skupščine SR Slovenije so nestalni, pristojnosti družbenopolitičnega zbora so bolj omejene, postopek sprejemanja odločitev v zborih pa zahtevnejši, zaradi česar se lahko pojavijo zastoji in blokade pri sprejemanju skupščinskih odločitev. Predsedstvo republike je v teh primerih obrambni mehanizem in omogoča učinkovitejše delovanje skupščine SR Slovenije. Način volitev in odpoklic predsedstva SR Slovenije poudarja njegov samostojni položaj in krepi njegovo vlogo »šefa države in samostojnega organa republike«.' To, da ima predsedstvo SR Slovenije samostojen izvor v občinskih skupščinah, je element njegove osamosvojitve v odnosu do skupščine SR Slovenije.' Pri ureditvi načina izvolitve in odpoklica predsedstva SR Slovenije je prevladovala težnja obli* 22. m 26. den zakona o volitvah in odpoklic« predsedstva SR Slovenje 5 I tn 2. od«. 184. «ena ustave SR Slovenije ' Tak natbn volitev predsednika predsedstva I podoben je načinu volitev predsednika konfederacije v Švici, ki ga vsako leto v«li tkupiäna izmed članov zveznega sveta) so do ustavnih dopolnil leta 1981 poznale tudi ustave SR BiH. SR Črne gore in SR Makedonije Ustavna dopolnila k ustavi SR Slovenije tz kta 1981 niso spreminjale določb o načinu volitev predsednika m članov predsedstva republike ' M. Strobt. I Kristan. C. Ribrfič Ustavno pravo SFRJ. ČZ Uradni list SRS. Ljubljana 1986. nr. 369. * 7. neposrednimi volitvami članov icpublükc skupičme. ki jih uvaja amandma XXVI k ustavi SKRJ. bo ta element ie bolj poudarjen, ker člani tkupičinc SR Slovenije ne bodo uhajali iz občinskih skuplčin kot zdaj. kovati samostojen in vpliven organ republike.' Samostojen položaj tega organa v republiki je skladen z naravo njegovih funkcij, predvsem funkcij politične pobude in usklajevanja v političnem sistemu, ki jih uresničuje kot moderatorski in mediativni organ. Čeprav je način volitev predsedstva vprašljiv z vidika sistema skupščinske vladavine, je pri njegovi ureditvi prevladovala težnja po oblikovanju samostojnega organa, ki naj prispeva k večji stabilnosti in integraciji političnega sistema. Slabost te ureditve pa je lahko v tem. da član predsedstva ne more biti odgovoren le eni ali več občinskim skupščinam, temveč vsem, prav tako ga lahko le vse skupaj odpokličejo, kar krepi njegov položaj." Predsednik predsedstva SR Slovenije ima širše pristojnosti in nekoliko samostojnejši položaj v predsedstvu kot drugi predsedniki predsedstev republik oz. pokrajin. Iz obsega in narave njegovih pravic in dolžnosti izhaja, da je več kot samo primus inter pares. V tem lahko najdemo utemeljitev, da se predsednik predsedstva SR Slovenije voli posebej, čeprav to ni povsem v skladu z načelom kolektivnega dela in odgovornosti članov predsedstva republike. Predlog, da se voli za štiri leta brez možnosti za ponovno izvolitev," v mnogočem poenostavlja volilne postopke in izenačuje mandatno dobo z mandatno dobo delegatov skupščin in članov predsedstva. Način volitev predsednika predsedstva je bil posebno aktualen v razpravah ob ustavnih spremembah leta 1981. Takrat so prevladovale predvsem tri možne rešitve: volitve v zborih občinskih skupščin, v zborih republiške skupščine in v predsedstvu republike. Prva rešitev je najmanj spreminjala veljavno ureditev, prednost druge pa je bila v tem. da je racionalnejša in omogoča vsakoletno obveščanje skupščine SR Slovenije (če bi bil predsednik predsedstva voljen za leto dni). Na drugi strani pa bi ta rešitev poudarila določeno »odvisnost« predsedstva od republiške skupščine. Tretja rešitev je še najbolj v skladu s težnjami po kolektivnem delu in odgovornosti." V zvezi z volitvami predsednika in članov predsedstva se ob veljavni ureditvi ponujajo tudi drugi možni načini volitev. Glede na to. ali gre za delno ali popolno spremembo veljavnega načina volitev predsedstva, jih lahko združimo v dve skupini. Prvo skupino sestavljajo predlogi, ki ohranjajo način volitev članov predsedstva (v občinskih skupščinah in skupščinah skupnosti občin), ne pa tudi predsednika predsedstva. Po enem izmed predlogov bi ga volila skupščina SR Slovenije izmed izvoljenih članov predsedstva, po drugem pa predsedstvo iz vrst svojih članov. Volitve predsednika predsedstva v skupščini SR Slovenije, ki jih predlaga tudi delovna skupina RK SZDL Slovenije za pripravo predlogov sprememb in dopolnitev v volilnem sistemu,11 bi omogočile na eni strani vpliv skupščine SR Slovenije na kadrovsko sestavo predsedstva in na uveljavljanje odgovornosti ne samo predsednika, temveč posredno tudi celotnega predsedstva republike, na drugi strani pa ne bi jemala predsedniku predsedstva samostojnejšega položaja v predsedstvu, ohra- * Pojasnila C' Ribičiči k spremembi Zakona o volitvah in odpoklicu predsedstvi SR Slovenije leta 1981. ČZ Uradru list SRS. Ljubljana 1985. str. 79 1(1 C. Ribičič. Z. Tomac Ustavne spremembe. Cankarjeva adotba. Ljubljana 1987. str. 119. 11 23 točka predloga, da se začne postopek za spremembo ustave SR Slovenije. Poročevalec skupščine SRS. O. 22/1987. 11 C. Ribičič: Uresničevanje kolektivnega dela m odgovornosti ter ustavne spremembe. Pravnik. It. 10-12/1979, str 308 » 309 " Gradivo za razpravo o dograjevanju volilnega sistema. Dnevnik z dne 26. 8. 1987 (jviloga). str. 27. nila bi se potrebna samostojnost predsedstva pri uresničevanju njegovih funkcij in ne bi pomembneje posegla v ustavni položaj predsedstva kot celote.14 Med prednosti tega načina štejemo tudi, da ne posega v način izvolitve članov predsedstva niti v njegovo sestavo in v ustavne določbe o funkcijah predsednika predsedstva. Volitve predsednika predsedstva v skupščini SR Slovenije so primerne tudi zato. ker bi lahko skupščina vsaki dve leti (oz. štiri leta) poglobljeno obravnavala pobude, stališča in predloge predsedstva o vprašanjih s področja ljudske obrambe, varstva z ustavo določenega reda, mednarodnih odnosov in druga temeljna vprašanja iz pristojnosti skupščine." Pomanjkljivost take rešitve je v še večji krepitvi in poudarjanju položaja predsednika predsedstva nasproti drugim članom predsedstva, kar ni povsem v skladu z načelom kolektivnega dela in odgovornosti predsedstva. Predlagani način volitev predsednika bi pomenil tudi nekonsistentnost ureditve v predsedstvu in povzročil diferenciacijo odgovornosti predsednika in članov predsedstva. Glede na dvostopenjski način volitev bi bil predsednik za svoje delo individualno odgovoren predvsem skupščini SR Slovenije, člani predsedstva pa ne. Tako bi bila odgovornost predsedstva razpršena in ločena, položaj predsednika predsedstva pa bi bil objektivno bližji položaju individualnega predsednika republike kot pa predsedniku kolektivnega organa. Tak način volitev ne rešuje vprašanja celovite skladnosti položaja predsedstva s sistemom skupščinske vladavine, temveč še bolj zapleta mehanizem volitev in sistem odgovornosti predsednika, članov in predsedstva republike v celoti. Tudi volitve predsednika izmed voljenih članov predsedstva v samem predsedstvu SR Slovenije imajo določene prednosti in pomanjkljivosti. Prednost je. da ohranja potrebno samostojnost predsedstva republike za uresničevanje njegovih funkcij nasproti republiški skupščini in da je bolj skladen z načelom kolektivnega dela in odgovornosti. Pomanjkljivost pa je lahko v omejevanju samostojnejšega položaja predsednika v predsedstvu, ki bi s tem dobil le funkcijo predsedujočega. Seveda pa tudi ta način volitev predsednika ne spreminja tistih ugotovitev o položaju predsedstva, ki pomenijo delen odstop od sistema skupščinske vladavine, oz. je s tega vidika celo manj ustrezen kot volitve predsednika v skupščini SR Slovenije- V drugo skupino uvrščamo predloge, ki posegajo v veljavni način volitev celotnega predsedstva. Med njimi so predvsem volitve predsedstva v skupščini SR Slovenije in neposredne volitve. Volitve predsednika in članov predsedstva v zborih skupščine SR Slovenije ali volitve članov v skupščini, predsednika predsedstva pa v predsedstvu samem so najbolj skladne s sistemom skupščinske vladavine in načelom kolektivnega dela in odgovornosti. Razen tega ni mogoče vnaprej ali brez temeljite analize prakse pristati na to, da bi tak način nujno pomenil spreminjanje samostojnega položaja predsedstva in preprečeval uresničevanje nekaterih njegovih pristojnosti ter vlogo dejavnika politične stabilnosti. V strokovni literaturi, ki obravnava položaj predsedstva republike oz. pokrajine (ki ga voli republiška oz. pokrajinska skupščina, predsednika pa predsedstvo iz vrst svojih članov), ni najti mnenj, ocen in ugotovitev, da je tak način volitev predsedstva ovira za relativno samostojen položaj predsedstva ali tako stopnjo odvisnosti od skupščine, ki bi omejevala predsedstvo 14 Ibid. " Pran C. Ribičič Ustavni sidiki uresničevanja kolektivnega dela in odgovornosti. Zven delavskih univerz Slovenije in DDU Umverzura. Ljubljana 1980. str. 90 in 91. pri uresničevanju njegovih ustavnih funkcij. Nasprotno, večje avtorjev, ki ugotavljajo preveliko samostojnost predsedstva, prevelik vpliv na pripravljanje in sprejemanje odločitev v skupščini ipd. Prednost takega načina volitev je tudi v vzpostavitvi ustreznega sistema individualne in kolektivne odgovornosti predsednika, članov predsedstva in predsedstva v celoti. Predsedstvo bi za svoje delo odgovarjalo republiški skupščini, ki bi lahko njegovo odgovornost tudi uveljavljala, kar bo z neposrednimi volitvami članov republiške skupščine dobilo še dodatno veljavo. Volitve in odgovornost predsedstva skupščini SR Slovenije same po sebi še ne pomenijo nujno tudi popolne odvisnosti in manjše učinkovitosti predsedstva. Razen dosedanjih izkušenj delovanja predsedstev republik oz. pokrajin, ki to potrjujejo, je mogoče za tako hipotezo najti potrditev tudi v položaju predsednika republike, ki - kljub temu, da ga je volila zvezna skupščina, da je bil njej tudi odgovoren in je razpolagal s širokimi pristojnostmi šefa države - ni izgubil položaja samostojnega in učinkovitega organa federacije. Volitve predsedstva v republiški skupščini ne bi nujno pomenile tudi omejevanje možnosti predsedstva, da prispeva k odpravi zastojev in blokad, do katerih lahko pride v skupščinskem sistemu. Njegov samostojnejši položaj namreč ni odvisen le od načina volitev, temveč tudi od njegovih pristojnosti, ki lahko ob takem načinu volitev ostanejo nespremenjene. Neposredne volitve presednika in članov predsedstva republike bi močno poudarile elemente predsedniškega sistema, kar bi bilo v nasprotju s premisami skupščinskega sistema. S tem bi še bolj osamosvojili položaj predsedstva SR Slovenije nasproti skupščini SR Slovenije in njenemu izvršnemu svetu. Vprašanje uvedbe neposrednih volitev, ne le predsedstva republike, temveč tudi sicer v skupščinskem sistemu, ima več razsežnosti. Prva se kaže v potrebi po konsistentnosti volilnega sistema. Uvajanje neposrednih volitev le za posamezne organe oblasti bi pomenilo poudarjanje njihove vloge in položaja v skupščinskem sistemu nasproti drugim organom, ki so voljeni na posreden oz. delegatski način. Pri predsedstvu republike bi to pomenilo okrepitev in večjo osamosvojitev tega organa tako nasproti republiški skupščini kot tudi nasproti njenemu izvršnemu svetu. Druga razsežnost bi poudarila njegov položaj in vlogo v organizaciji organov oblasti, čeprav ta ne izhaja niti iz obsega niti narave njegovih funkcij kot tudi ne iz njegovega splošnega položaja in vloge v skupščinskem sistemu.14 Tretja razsežnost se nanaša na odgovornost tega organa, ki bi bil neposredno voljen. Same neposredne volitve tudi ne pomenijo več možnosti za uveljavljanje politične odgovornosti izvoljenih funkcionarjev oz., če analiziramo uveljavljanje te odgovornosti v parlamentarnih in predsedniških sistemih, prej nasprotno, kar še posebno velja za šefa države. Glede na svoj položaj v teh sistemih je politično neodgovoren, zato bi bilo s tega vidika praktično vseeno, kako ga volijo. Pa vendar velika večina držav parlamentarnega sistema (vse v Evropi, razen Francije) posredno voli šefa države." " Ni to oporni» K"* B. Mirki« ob ocenjevanju neposrednih volitev predsednika rcublike. predlaganega v Gradivu a Slovensko ustavo: »Vsaka politična tnstitucija v nekem sistemu je v določeni politični .arhitektoniki z drugimi instituciji mi in sprcmenien način .reknitiranja' predsednik« ah pa predsednika predsedstva, bi dajal večjo moč njegovi reprezentativ-no«ti « . .. »Skratka, ali se potem instituciji predsednika republike ne bi oblikovala kot neki dejavnik povsem novega ravnoteija v dialektiki z drugimi vejami oblasti - Kakino ustavo potrebujemo - razprava v Sekciji MC CK ZKS 71 politični tistem. Komunist. Ljubljana 1988. str.