Stane Koman:
Tako je bilo tedaj...
Ob proslavljanju obiinskega praznika se radi spominjamo dogodkm in Ijudi, ki 30 del zgodovine naSe občine. Oziroma se radi naza) v minulost >n se spraSu|omo kako j« bilo ledaj, denimo. pred 25 leti.
Pred Cetrt stoiotja je predseefovaf obdim pobudmk rojstva naiega časnika in nekaj časa ludi njegov glavni drednik Stane Koman Takrat |6 trajal mandat pet tn pol leta. kj ge pa, kot se dobro spominja, nihfie od drugih predsednikov Ijubljanskih obfiin ni obdrža) do konca. Taka je bila pai kadrovska polltika. Zakaj se njega ni dolaknila, pa tudi Stane Koman sam ne ve odgovora.
Med pogovorfn o takratnih razmerah v občtni se Stane Koman spomi* n)a -Ko sem bil leta 1957, na novembrakih volitvah izvoijen za preds«-dnika občine sem zelo dobro poznal predpise, gospodaretva pa nfl preveč-. (Seveda ga je kmalu obvladal). -V tistem Lasu je bila obfiina razdeljena na 8 krajevnih odborov, od kaierih se jih je 5 razvilo v stanovanjske skupnosti. 3 krajavni odbori pa so delova!! na vaSklh obmofijih. Stanovanjske skupnostl so se dobro razvijale Postale so zgleden primsr v Jugoslaviji in smo dv« tell v obfimi imoli ceio ifivazi|O obisfcovafcev. predvsem iz Makedonije. O dejavnosli be2igra|skih slano-vanjsklh skupnosti so poroiaii na V. kongresu SZDL Slovenije in na konferenci mest v Sarajevu-.
Stanovanjske skupnoati so odprle razne servisne delavmce in obrale družbene prehrane, pripoveduje Stane Koman. Vsaka je imela po en sesalnik za prah, ki so si ga žsnske izposojevale in tudi vrnile Posluže-vale so se tudi pralnih strojev (teh je bilo 16} in za pravilno ravnanje z njimi so opravla ustrezen teLa) Ko je ta ali oni občan obveslr) svojo stanovanjsko skupnost. da ima doma okvafo na vodovodnl pipi ali kakino drugo okuaro, je 4« S*\*Q* dn« popoldan priftftl obrtnlk, W \% bW sicer dopoldan nekje zaposlan in okvaro popravil. (Vsekakor zalo zam< mivo, mar ne?)
0 sredstvih za dejavnost slanovanj&kih skupnosti pravi Stane Koman takole; -Na zborlh volilcev, bill so po tri do Stirikrat na leto. so sprejell sklep o samoprispevku v viiim 10 odsiotne sianovanjske najemrvne S temi srečstvl in paz dolacijo Dbtine so sianovsnjske skupnosti razvijaie svojo dejavnoai Oa so tako dobro dolovale je prlpisaii občinski organi-zaciji SZDL, k! si je močno prizadevaiaza njihov razvol-
Največji probiem. ki je obClnl d«la( obillco pmglavic. so bile vs«kakor ceste. Obtina je >mela 65 km csst V prvih dveh letih so asialtirali 3 km. do konca mandata pa le 10 km Zbor volivcev krajevnega odbora Jetica je sprejel polnomočnt sklep o samoprlspevku s katerim naj bi gradill ploinik za peSc« od Ruskega carja pa do Savskega mosia Titova cesta je bila na tem delu ozko grlo in nevarna Teriala je mnogo sfnrtnih žrtB« Ker pa Ljubljana ni Imeia urbanistidnega plana in se tako m vedelo kje bo v prihodnosti cesta spefjana Čez JeBco. je akcija propsdla. (Titova cesta Še danes pelje tam. kjer |e peijala tedail.
Od vetjih del ge ottim uspelo zgraditi ttanaiizacijo od Kled do Sladiona (zbirni kanal). ioK na črnuiah in v Stozicah ter *olo Borisa Kidriča Za zgradiiev alednje so najeli kredit z vrafianjem za dobo 50 let!
Ker je denarja pnmanjkovalo so jemali kredtte, na pomci pa sc priskoCile ludi delovne orgamzacije Z njimi je občina sklenila dogovora ustanovitvi sklada skupn« porabe v viiini od 100 do 150 miiijono* (takratna vrednost dinaria). S lemi sredstvi j« bil zgraien tudi Zdravetvanl
I
i. Oa bl pridobili aredstva za javno razsvelljavo in asfaltlranje ceat so logovoru delovne organizacij« prirojaie na Gospodarsksm razstavi-rezstave svojih izdelkov In pa tejme. kar je -ptineslo« občini okrog nHljonov dinarjev -Zafadl teh razstav in aejmov, kl so zelo dobro »ti, smo dobiii mspekcijo na vrat- je tako. bolj za vmes, povedal M Koman -Pa nl niC gfesnega odnrira Ugolovlla je to, da smo uplfisk- od razstav m sejmov do zadnje pare uporabili za resevanje nl) pereCih komunalnlh zadav«.
tiitih letlh se je za Bsžigradom zafiela tudi mtenzivna stanovaniska lllev (Savsko naseije). pojaviie so se prve samopostrežna trgovlne in rti ao dve klastčni trgovim Tefn/a obiine je btia razvijati goBpodar-i. •Zavedali smo se-. pravi Slane Koman, -da bomo lafiko Živeli leod podarstva. Vendar pa za to dejavnost rusmo mogii uveljaviti nobene icijfl. k«r ni b>(o mesfnsga urbanfsfiinega pfana Odlotfiii smo se, <3a o razvljali «lsktro In kovlnako preoeiovalno mduatrljo, pa smo dali 4lli občinski urbanlstifinl plan. ki pa ni bll na nob«nl ravni apr«|et -
b koncu mandata je občina zadeia postavljati trolejbusno zvezo ui i mestom Blla |e lo velike zadeva. ki je tctrjala mnogo borb in li. Tilova ceata je bila takrai tlakovana le po srsdlni, ob atraneh pa je fl metra Sirok pas makadatna. ki je predstavijai koiesarsko steio. Ko ila asfaltirana. je btl to za občino volik praznik                           E K