15. oktober 2007 | številka 57 2 Evropski trienale male plastike 3 Obveščanje 5 Svetniške pobude, županovi odgovori 8 Zasadili 60 dreves 9 Pozdrav jeseni v Černelavcih 12 Vozni red Sobočanca 21 Otvoritev obnovljenega igrišča 24 Gasilci 26 Nagradna križanka EVROPSKI TRIENALE V MALI PLASTIKI 2 ŽUPANOV KOTIČEK Obveščanje O uvedbi mestnega avtobusa smo vas v zadnji številki Soboških novin natančno informirali. Bistveno drugače, celo aferaško, so o projektu poročali nekateri mediji. Če je za nekatere med njimi, ki spadajo v kategorijo tako imenovanih »rumenih medijev«, to še (skoraj) normalno, saj pišejo senzacionalistično in jih zato nihče ne jemlje resno, je prodajanje lazi toliko manj razumljivo za nekatere druge medije, ki sami sebe prav gotovo ne štejejo med »rumene«. Projekt mestnega avtobusa je še vedno v poskusnem obdobju, kar pomeni, da se zadeve testirajo, preverjajo in da se iščejo najboljše rešitve. Hvaležen sem vam za vse povratne informacije, želje in predloge, ki jih dobivamo na občino. Nič glede mestnega avtobusa še ni dokončno, zato lahko svoje rešitve in želje še vedno predlagate. Samo poskusno obratovanje mestnega avtobusa bo dalo veliko odgovorov o primernosti posameznih postajališč, pomanjkanju le-teh na nekaterih lokacijah ipd. Tudi vozni red bo objavljen na vsakem postajališču, ko bo dokončen. Pri vsakem velikem projektu, kar mestni avtobus vsekakor je, je potrebno neko obdobje uvajanja. Težko je v celoti predvideti vse zaplete in že v izhodišču načrtovati najbolj optimalne rešitve. Vsak pameten gospodar zato zadeve pred dokončno uvedbo najprej preveri v praksi. In to zdaj z našim mestnim avtobusom tudi počnemo. Je pa zanimivo, kako se lahko pri za občane tako koristnem projektu, kot je brezplačni mestni avtobus, nekateri mediji osredotočijo na povsem banalne probleme, kot je recimo ta, da je postajališče (začasno!!!) postavljeno na kolesarski stezi. Pa saj je vsakomur jasno, da bo kolesarska steza v končni izvedbi potekala za postajališčem, ampak da se to zgodi, je treba najprej postaviti postajališče in potem urediti še talne označbe. Skratka, medijsko poročanje, zlasti nekaterih lokalnih novinarjev, je bilo v primeru mestnega avtobusa izrazito pristransko. Več kot očitno namerno izpostavljajo samo slabosti, ki so morda že ob izidu njihovega časopisa bile odpravljene. Vsaka pripomba, tudi kritika, je dobrodošla, saj nas bo vodila k sprejetju najbolj optimalne rešitve. Obstaja pa velika razlika med »biti kritičen« in »kritizerstvom« ali »aferaštvom« za vsako ceno. Zdaj v nekaterih medijih na žalost prevladuje ta slednja. V mestni upravi delamo zavzeto in odgovorno, zato se nam tovrstno obravnavanje našega dela ne zdi pravično. Da ne gre za slučajno negativno poročanje samo v primeru mestnega avtobusa, lahko ugotovimo tudi iz drugih informacij, kijih o naši občini najdemo v lokalnih medijih. Novinarji kar brez preverjanja pišejo o »prekupčevanju z občinskimi zemljišči«. Kaj žene (vedno iste) ljudi, da poskušajo v svojih medijih zbanalizirati delo občinske uprave ali ga celo kriminalizirati, je vprašanje, ki terja odgovor. Očitno se bo treba enkrat odkrito pogovoriti in reči bobu bob. Zanimivo je, da ista novinarka vztrajno že v več poskusih poskuša javnosti predstaviti zgodbe, v kateri nastopajo težke besede o »prekupčevanju z mestnimi zemljišči«, vedno pa se zraven direktno ali indirektno omenja moje ime. Mestna uprava bo zato odslej vse lažnive navedbe, kot je recimo zapis o »prekupčevanju z občinskim zemljiščem« v lokalnem časopisu, sodno preganjala. Obstaja jasna meja med kritičnim pisanjem in rušenjem ugleda dela občinske uprave. Vsak, ki jo bo namerno prestopil, naj za svoja dejanja nosi tudi ustrezne posledice. Spoštovane občanke in občani, sami presodite, kdo in kako opravlja svoje delo. V Mestni občini Murska Sobota se trudimo, da bi vas o svojem delu čim bolje obveščali. Rad bi poudaril da bo Murska Sobota z uvedbo javnega mestnega prevoza in mestnimi postajališči le zaokrožila podobo sodobnega mesta. Ves čas se je na občinsko upravo stekal val vprašanj, kako izboljševati problematiko mirujočega prometa v samem mestu. Ena od rešitev je vsekakor javni mestni prevoz do vseh pomembnejših javnih institucij. Zadeva je nastavljena dolgoročno, saj navad ljudi ne moremo spremeniti kar čez noč. Poudaril bi rad, da imate prav vsi občani možnost podati svoje pripombe in predloge. Prav vsi lahko prispevamo k izpopolnjevanju tega projekta, ki je šele v povojih. Negativizem in zlonamerna namigovanja, da bo Sobočanec neslavno propadel so v času, ko se projekt komaj uvaja, povsem odveč in so v nasprotju z željami vseh občanov mestne občine, da bi živeli v prijetnem in urejenem mestu. Občinska uprava se trudi v to smer, javno pozivam še vse ostale, da vsak na svojem področju delate isto. Če bi vsak prispeval delež k skupnim ciljem, bi nam bilo lažje in bi dosegli več. Negativizem in aferaštvo nekaterih medijev zato ocenjujem kot neproduktivna, saj predstavljata korak v nepravo smer, če si želimo napredek naše občine. Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota 3 MESTNI SVET O prometni in siceršnji varnosti v mestni občini Brigita Bavčar Na 8. seji mestnega sveta so se mestni svetniki v veliki občinski sejni dvorani v Murski Soboti se-stali zadnji četrtek v septembru. Predsedujoči Anton Stihec je po ugotovitvi prisotnosti predlagal dnevni red s 17 točkami in obrav-navami sedmih odlokov. Prva vsebinska točka po potrditvi zapisnika sedme seje, ki ga je pre-bral direktor mestne uprave Bojan Petrijan, je bilo poročilo o delu Policijske uprave Murska Sobota v prvem polletju. Posredoval ga je novi komandir Andrej Vračko, ki se je najprej zahvalil za donacijo skuterja, ki ga je policiji podarila mestna občina. Zatem je o prometni varnosti v mestu in občini govoril njegov pomočnik Denis Zupančič, ki je izpostavil, da je bilo v mestu izvedenih za 53 odstotkov več prometnih ukrepov kot prej. V razpravi, ki je sledila, se je najprej oglasil romski svetnik Darko Rudaš in enostransko osvetlil dogajanja na Pušči. Ker so bila očitno le reakcija na pretep v Spartacusu, bo informacija celovita šele takrat, ko bo razjasnjeno tako imenovano »reketiranje« v murskosoboških lokalih in pojasnjena tudi vloga policije pri zaščiti lastnikov lokalov ter njihovih obiskovalcev. V razpravi ostalih mestnih sve- tnikov je Anton Tonček Kos menil, da bolj kot pisna poročila policije potrebujemo njeno ukrepanje. Mestna svetnica Elizabeta Rožman je spomnila na (ne)varnost v mestnem parku in pred nekaterimi lokali ter divjanje po Ulici Stefana Kovača in drugih ulicah v mestnem središču. Posebej zvečer in ponoči bi ob zapiranju lokalov moralo več policistov skrbeti za prometno in siceršnjo varnost, je menil Andrej Gerenčer. Izpostavil je tudi področje gospodarskega kriminala in nujno prisotnost prometne policije ob konicah na osrednjih križiščih v mestu. Mag. Marjan Gujt je govoril o drogah med mladimi in izsiljevanjih ter vprašal, ali policija deluje tudi preventivno, saj se ljudje zaradi ogroženosti primere bojijo prijavljati. Rudolf Horvat je opozoril na kraje zbranega železja in organizirane odvoze, ki jih opravljajo tako Romi kot v zadnjem času vse pogosteje in očitno brez nadzora tudi madžarski državljani. Mag. Robert Celec je dejal, da je sožitje z Romi pri nas boljše, kot ga nekateri skušajo prikazati. Anton Camplin je predlagal, da se naj zapisano izvaja v praksi. Prepričan je namreč, da bi preventiva preprečila marsikatero prometno nesrečo s hudimi te-lesnimi posledicami. Zagotovo bi bila cenejša kot nesreče, ki nas veliko stanejo, in tudi posledice ne bi bile tako tragične, kot so. Med štirimi sprejetimi sklepi po poročilu in razpravi se je prvi na-našal na večjo prometno varnost in pretok prometa ob konicah, drugi na preventivo in prepreče-vanje nesreč, tretji na odpravo za-znanega izsiljevanja in kraj ter če-trti na dejansko in ne le papirnato odpravo problemov v poročilih. Odprodaja zemljišč in neuspela zarota Po pričakovanjih in napovedih zunanjih »poznavalcev« ter ne-katerih svetnikov in novinarjev, ki so pripravljali različna »gradiva«, bi se naj na septembrski seji župa-nu zalomilo pri obravnavi odpro-daje zemljišč ob Markišavski cesti v Murski Soboti. Pa se ni, ker je Anton Stihec dokazal, da je ravnal gospodarno in prodal zemljišče po petkrat višji ceni, kot je veljala v času prejšnjega župana. Mestni svetniki so občinski upravi naložili, da poleg zazidalnega na-črta za tamkajšnjo obrtno-tran-sportno cono, ki so ga potrdili pri prvi obravnavi na prejšnji seji me-stnega sveta, do druge obravnave pripravi še časovni okvir izgradnje dveh državnih naložb: podvoza in vzhodne obvoznice. Nuja po slednji je bila največkrat izposta-vljena tudi na javni razpravi, saj je promet v tem nakupovalnem delu mesta res oviran. Dodatne zastoje povzroča nivojsko prečkanje že-lezniške proge, ker podvoz še ni končan. Ker bo načrtovan nov trgovski center Merkur dodatno obremenil promet, bi bila že zdav-naj obljubljeni podvoz kakor tudi celotna komunalna ureditev tega območja več kot dobrodošla. Višje cene pogrebnih prostorov in komunali-na izguba Več kot mesec pred dnevom spo-mina na mrtve, ko se množično odpravimo na pokopališče, so čla-ni mestnega sveta podprli zvišanje najemnin grobnih prostorov, kar bo - upajmo - vplivalo tudi na ureditev in ne le na dvig stroškov njegovega vzdrževanja. Za enoj-ni grob javno podjetje Komunala od oktobra zaračunava 1,25 evra mesečno, za dvojni grob 2,20 in trojnega 2,28 evra. Družinska grobnica stane 2,51 evra, če ima ograjo, pa 3,37 evra. Za žarni grob je potrebno mesečno plača-ti 0,84 evra, za otroški grob prav tako in za žarno nišo 1,36 evra na mesec. Podjetje Komunala je lani poslo-valo z izgubo v višini 135 tisoč to-larjev, direktor Mirko Šabjan pa je mestnim svetnikom pojasnil, da je razlog za izgubo restriktivno de-lovanje države na področju cen. Zaradi pomanjkanja sredstev, je dejal, niso ustvarjeni dovolj dobri pogoji za vzdrževanje kanalizacije, zmanjšana poraba vode pa ne zni-žuje omrežnih stroškov. Kadrovski spremembi Ker je članici nadzornega od-bora Teodori Petraš zaradi preselitve v drugo občino pre-nehal mandat v mestni, je bil na njeno mesto s soglasjem sve-tnikov imenovan Mitja Perš. Član komisije za dodeljevanje zlatih štipendij Mestne občine Murska Sobota pa je postal Anton Camplin. 4 MESTNI SVET Svetniške pobude, županovi odgovori mag. Marjan GUJT: Na eni izmed sej je župana vprašal, ali bo od podje-tja GRATEL poskušal pridobiti dodatna sredstva, kot je to uspelo gospodu Jankoviču. Župan je takrat povedal, da se bo potrudil. Zanima ga, ali je župan že opravil razgovore in kakšni so rezultati ? Odgovor Antona Štihca: S podjetjem GRATEL, ki izvaja optično kanalizacijo, je že sklenjen aneks k pogodbi. Na naslednji seji bodo svetniki dobili točno informacijo, koli-kšna je vrednost prve pogodbe ter aneksa.Poleg tega se je uspel dogovoriti še za nekatere druge stvari, ena teh je, da bo Mestna občina Murska Sobota v teh optičnih povezavah imela svoj televizijski kanal. Anton Tonček KOS: Zanima ga, zakaj je do 7. ure zaprt semafor na Lendavski ulici? Vprašanje glede zaprtja semaforja na Lendavski ulici bo preverjeno, pripravljen bo pisni odgovor. Vprašanje: Občane zelo moti neurejena nekdanja gostilna ob železniški postaji v Murski Soboti, ki se naj uredi. Odgovor Antona Štihca: Bivša gostilna na železniški postaji ni v lasti mestne občine. Objekt je zapuščen. Občina bo lastnike vseh zapuščenih stavb obvestila in zahte-vala njihovo ureditev. Župan je že pred časom obvestil policijsko postajo o lokacijah, kjer se zbirajo razne združbe, saj so organi pregona pristojni za ureditev teh zadev. Pohvala: Pohvalil je uvedbo mestnega avtobusa in menil, da je to dobra rešitev. Odgovor Antona Štihca: Zahvalil se je za pohvalo glede mestnega avtobusa. Projekt še ni končan in se bo spreminjal, tako glede novih postajališč kot tras. Pohvala: Upokojil se je notar Jože Ratnik, ki je opravil humano delo, saj je in-validom nudil usluge brezplačno. Sedaj z enakimi uslugami nadaljuje njegova hčerka Alenka. Elizabeta ROŽMAN: Postavila je vprašanje, ali je mogoče kdo dal pobu-do za organiziranje dobrodelne prireditve, katere izkupiček bi namenili prizadetim ob poplavah. Menila je, da je v Murski Soboti in okolici veliko glasbenikov in drugih umetnikov, ki sodelovanja na dobrodelni prireditvi ne bi zavrnili. Odgovor Antona Štihca: Zupan ni seznanjen, ali je dana kakšna pobuda za dobrodelno prireditev. Na naslednji seji mestnega sveta, ki bo 18. oktobra 2007, bo mestni svet obravnaval rebalans proračuna. Svetnikom je predlagal, da razmislijo o tem, da bi iz proračuna namenili pomoč prizadetim po poplavah, pred-vsem Občini Železniki, v višini enega evra po občanu mestne občine, oziroma skupaj nekaj manj kot 20.000 EUR. Pobuda: Cvetlična greda pred Šopingom je zelo lepa. Ker vsakoletna zasaditev precej stane, bi kazalo eno leto nameniti več sredstev in zasaditi trajnice, morda vrtnice, da bi Murska Sobota postala mesto vrtnic. Vprašanje: Kako je z zasaditvijo dreves v parku, saj se je precej dreves polomilo, tudi zaradi neurja, na novo pa se ne zasadi nič? Za spomenikom so se sicer drevesa zasadila, vendar jih nihče ni zalival in so se posušila. Odgovor Antona Štihca: Park upravlja Javno podjetje Komunala, ki ima evidenco vseh dreves. Občina bo o tem obvestila omenjeno podjetje, ki naj skupaj s strokovnjaki ugotovi, ali je še možno zasaditi drevesa in po kakšnem načrtu. Nevama drevesa bodo sanirana. Vprašanje: Prostor, kjer je bil Študentski servis (na Ulici Štefana Kovača), je zane-marjen. Ker stoji ob glavni cesti proti avstrijski meji, se naj uredi. Odgovor Antona Štihca: Prostori na Ulici Štefana Kovača, kjer je imel prostore v najemu Študentski servis, pred njim pa MIKK, so last podjetja KEMA Puconci. Občina bo podjetje obvestila, da naj stavbo sanirajo, saj stoji ob vpadnici v mesto. Vprašanje: Za Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota stoji načrt (karta) mesta, ki naj tam kar ostane. Kazalo pa bi načrt mesta postaviti še nekje v središču mesta. Veliko ljudi hodi po Slovenski ulici in išče mestne znamenitosti, vendar jim je brez načrta težko razložiti, kam naj gredo. Manjkajo tudi prospekti. Odgovor Antona Štihca: Občina je želela letos v središču mesta, pred Ljubljansko banko, urediti turistični digitalni informacijski pano večjih dimenzij. Za ta namen je bilo v proračunu predvidenih 10 milijonov tolarjev, ki pa so, glede na prihodke v proračunu, prerazporejeni za druge namene. Nada CVETKO TÖRÖK, vodja Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, je poudarila da bi Javno podjetje Komunala že moralo izdelati elaborat za usmerjevalni sistem turistične in obvestilne signalizacije, v letošnjem letu so v proračunu zagotovljena 5 MESTNI SVET sredstva za izdelavo elaborata. Vprašanje: Svetnica je opozorila, da na murskosoboški tržnici, katere tretjina je pokrita, zamaka tudi na pokritem delu. Zaradi tega sta zelenjava in sadje mokra. Stanje se naj sanira. Odgovor Antona Štihca: Glede zamakanja tržnice bo občina obvestila Javno podjetje Komunala, ki upravlja s tržnico, da zadeve poskuša sanirati. Narejen je idejni načrt za nadzidavo tržnice v južnem delu, problem pa predstavlja veliko šte-vilo solastnikov, s katerimi se je težko dogovoriti oz. pridobiti soglasje za ureditev tega dela tržnice. Terezija GRUŠKOVNJAK BRATINA: Na eni spomladanskih sej je bilo govora o prosto-voljnem cepljenju deklic proti humanemu virusu papiloma. Ustrezne službe v mestni upravi so bile zadolžene, da priskrbijo podatke o številu deklic, ki naj bi se jih cepilo. Ali so ti podatki že pridobljeni, če so, se naj ustrezna služba poveže z Zavodom za zdravstveno varstvo, ki ta cepljenja izvaja. Bojan PETRJJAN, direktor mestne uprave, je glede cepljenja deklic zo-per rak na materničnem vratu povedal, da je mestna uprava pridobila podatke od osnovnih šol glede števila deklic, na Ministrstvo za zdravje pa je posredovala dopis glede stališča stroke v zvezi s tem. Odgovor bo podan tudi v pisni obliki. mag. Aleksandra ŠIFTAR: Dala je pobudo, da se organizira bolšji sejem za otroke, na katerem bi otroci prodajali svoje rabljene igrače ali pa si igrače izmenjevali. Bolšji sejem naj bi bil organiziran morda mesečno ali vsaka dva tedna, ne samo v tednu otroka, in sicer na tržnici ali drugem frekventnem območju ob sobotah ali nedeljah. Število stojnic, postavljenih za ta namen, bi bilo odvisno od udeležbe. Odgovor Antona Štihca: V zvezi s pobudo glede bolšjega sejma lahko občinska uprava apelira na ustrezna društva, Zvezo kulturnih društev, Društvo prijateljev mladine, da se z njihovim sodelovanjem organizira sejem rabljenih igrač. Dobra lokacija bi bil trg v središču mesta, kjer je bilo organizirano tudi Soboško poletje. Brigita PERHAVEC: Dala je pobudo, da se robniki na kolesarskih stezah na pločnikih znižajo, saj je težko stopati na in s teh pločnikov. Na državnih cestah (proti Beltincem) teh preprek ni. Odgovor Antona Štihca: O višini robnikov med pločniki, kolesarsko stezo in cesto so že potekali razgovori. Ker je križanj kolesarskih stez s cesto večja, jih je treba ovredno-titi, nato oceniti, koliko sredstev je potrebno zagotoviti. V kolikor velika sredstva ne bodo potrebna, bi v postavko vzdrževanja to lahko vključili pri rebalansu proračuna. Vprašanje: Ljudje bi se bolj množično odločali za vožnjo s kolesi, če bi čim prej ure-dili kolesarske steze do krajev blizu Murske Sobote, in sicer do Polane, Ivancev, Mlajtincev, Noršincev, Puconcev, Markišavcev in Satahovcev. Tako tudi ne bi bilo več problemov s parkiranjem vozil v mestu. Odgovor Antona Štihca: Tudi občina želi čim prej urediti kolesarske steze, vendar so potrebni pro-jekti in sredstva. Glede kolesarske steze do Polane bo odgovor podala Nada CVETKO TÖRÖK Občina se je s projektom kolesarskih poti prijavila na prvi razpis vladne Službe za regionalno politiko in lokalno samoupravo. Od štirih prijavljenih projektov sta bila odobrena dva, eden od dveh, ki ni bil odobren, so prav kolesarske poti. Občina je podala ugovor zoper sklepa o zavrniti dveh projektov. Vprašanje: Tako na državnih kot lokalnih cestah bi bilo treba postaviti več usmer-jevalnih tabel. Obiskovalci Murske Sobote imajo velike probleme: v center Murske Sobote se še pripeljejo, iz centra pa bolj težko, saj je prva usmerjevalna tabla šele pri gasilskem domu. Odgovor Antona Štihca: Župan se strinja, da je potrebnih več usmerjevalnih tabel. Zadevo je treba preveriti in vključiti v novelacijo grafičnega dela odloka o oglaševanju. Pobuda: Občani pošiljajo na občino dopise s svojimi problemi, ki jih naslavljajo tudi na svetnike, vendar svetniki tega ne dobijo. Prosila je, da se v bodoče z gradivom za seje svetnikom posredujejo tudi tovrstni dopisi. Odgovor Antona Štihca: Svetniki so z gradivom za to sejo že prejeli dopis, ki je bil naslovljen na župana, občinsko upravo in svetnike. Tako bo tudi v prihodnje. Darko RUDAŠ: Na letos objavljeni javni razpis za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih je mestna občina v zakonitem roku podala vlogo. Zal z vlogo ni uspela. Zaprosil je za pisno informacijo, s katerimi projekti se je me- stna občina prijavila na razpis, in obrazložitev, zakaj ni uspela. Zanima ga tudi, ali se je mestna občina odzvala na program pomoči vladne Službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko za razdelitev namenskih sredstev v letu 2007. Gre za indikativne kvote, po njegovih informacijah, če se bo občina odzvala na ta poziv, bi ji po kriterijih letno pripadlo 66.000 EUR. Odgovor Antona Štihca: G. Rudaš bo odgovor dobil v pisni obliki. Občina je na razpisu kandidi-rala s projektom za nakup zemljišč v Krajevni skupnosti Pušča. Od 25 prispelih projektov na razpis je projekt Mestne občine Murska Sobota po ocenjevanju vladne službe na 23. mestu. Glede programa pomoči in razdelilnika namenskih sredstev vladne službe župan točno ne ve, o čem je govora, bo pa preverjeno, za kakšen razpis je šlo. Tudi ta odgovor bo podan v pisni obliki. 6 MESTNI SVET Tomaž DUNDEK: Zaprosil je za pisni odgovor, kako daleč je ure-jena zadeva glede ureditve kolesarske steze od Cernelavcev do Polane? Glede kolesarske steze do Polane bo podan pisni odgovor. Nada CVETKO TÖRÖK, vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: V letošnjem proračunu sta glede kolesarskega omrežja predvideni kole-sarska steza do Markišavcev, kjer se pridobivajo zemljišča, in do Polane, kjer sta predvideni dve smeri kolesarske steze. Ena vodi po Kopališki ulici do Polane, za to je opravljen razpis za gradnjo mostu čez puconski potok, druga pa na relaciji Černelavci-Polana. Ker v lanskem letu v proraču-nu za to drugo smer sredstva niso bila predvidena, je projekt naročila Krajevna skupnost Polana. Projekt je nepopoln, saj ga izdelovalec mora dopolniti, ker narisani projekt posega v privatna zemljišča. Pridobiti bo potrebno še gradbeno dovoljenje zaradi enega propusta. Ko bo krajevna skupnost projekt dopolnila in bo pridobljeno gradbeno dovoljenje, bo občina razpisala dela. Andrej GERENČER: Zanimalo ga je, ali obstoja odlok, po katerem bi la-stnike zapuščenih stavb v mestu prisilili, da očistijo okolico in uredijo stavbe. Na križišču Prešernove in Ulice Mikloša Kuzmiča je zapuščena zgradba, v kateri je nekoč imela prostore Tobačna tovarna. Zgradba je sedaj zapuščena, tam se ob večerih zbirajo čudni ljudje. Lastnike stavb je na to potrebno opozoriti, uredijo naj okolico, tudi zaradi izboljšanja videza mesta. Odgovor Antona Štihca: Glede zapuščene stavbe na križišču Prešernove in Ulice Mikloša Kuzmiča je moral najprej biti ugotovljen sedanji lastnik, saj v zemljiški knjigi zadeve niso bile urejene. Javni stanovanjski sklad je nameraval ta objekt odkupiti za ureditev hiše za brezdomce, vendar z lastnikom ni bil dosežen dogovor o ceni. Glede tega in ostalih zapuščenih objektov v mestu bo občinska uprava lastnikom posredovala zahteve za ureditev, po potrebi bo vključena tudi komunalna inšpektorica. 7 AKTUALNO Skupno srečanje regijskih razvojnih organov Septembra so se na skupnem delovnem srečanju srečali pred-stavniki Sveta pomurske razvoj-ne regije in Regijskega razvojnega sveta. Potrjen je bil izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega pro-grama za obdobje 2007-09, v ka-terega je uvrščenih 291 projektov na regijski in subregijski ravni iz petih področij v skupni vredno-sti skoraj 696 milijonov evrov, ki se bodo financirali iz različnih virov. Obravnavali so predlog za bilateralno srečanje slovenske in madžarske vlade, ki bo predvido-ma 17. oktobra v Lendavi. Zupan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec je predstavil aktivnosti glede projekta OKO, ki je prijavljen v državno resolucijo za razvoj regijskega središča na na-cionalni ravni. Povedal je, so na-leteli na neposlušnost Ministrstva za gospodarstvo, od katerega ne dobijo povratnih informacij. Od štirih prijavljenih stebrov sta bila odobrena dva in pol s popravki, da se mora namesto na projektu viš-ješolskega izobraževalnega sredi-šča delati na visokošolskem in da Severna obrtno-industrijska cona mora biti regijska obrtna cona. Za začetek načrtovanja študij je vla-da šele 13. septembra sprejela, iz katerih proračunskih postavk se bodo financirale študije, in odo-brila 50 tisoč evrov. Obravnavali so tudi prometno ureditev po uveljavitvi schen-genskega režima, predvsem na mejah z Madžarsko in Hrvaško, potrdili pa so območno razvojno partnerstvo občin razvojne koa-licije Sinergija, ki vključuje enajst občin. Zasadili 60 dreves Karlo Vratarič Mestna občina Murska Sobota si poleg izgradnje kolesarskih in peš-poti med drugim prizadeva tudi, da svojim občanom kakovosten način življenja nudi z zagotavlja-njem zadostnih zelenih površin v najbolj urbanih delih mesta, ob prometnicah pa z zasaditvijo dreves. »Tako smo v preteklih letih zasa-dili drevored Evropske unije ob Ulici Stefana Kovača in v sklopu tedna mobilnosti drevored ob priključni cesti za avtocesto. V okviru akcije so predvidene raz-lične dejavnosti v sklopu uvedbe načinov trajnostne mobilnosti in povezave med njimi (intermodal- nost), med drugim tudi uvedba zelenih poti. Zato smo se v Mestni občini Murska Sobota odloči-li, da ob tej priložnosti na dan, namenjen »zelenim potem«, vsako leto zasadimo nekaj dre-ves. Lani smo ob priključni poti zasadili prvih 60 dreves, letos pa naslednji 60,« je pojasnila Nada TÖRÖK, vodja Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, ki se je skupaj z direktorjem mestne uprave Bojanom Petrijanom tudi udeležila zasaditve dreves. Na razpisu je bilo za dobavitelja dre-ves izbrano Vrtnarstvo Murska Sobota, znesek naložbe pa je nekaj manj kot štiri tisoč evrov z vključenim davkom na dodano vrednost. Predmet naročila so bila drevesa velikosti treh metrov in debeline 8/10. 8 AKTUALNO Pozdrav jeseni - Cernelavci 2007 Aleksandra Grah V Černelavcih je potekala kultur-no-turistična prireditev Pozdrav jeseni - Cernelavci 2007, ki jo je organiziralo Kulturno-turistično društvo Cernelavci ob podpori Mestne občine Murska Sobota in Slovenske turistične organizacije. Dvodnevna prireditev je bila te-matsko razdeljena na dva različna sklopa, in sicer: Pozdrav glasbi - Glasba je kot človek, ki zna ču-titi ter Pozdrav tehnični dediščini - Bilo je nekoč. Pozdrav glasbi - Glasba je kakor človek, ki zna čutiti Sobotni kulturni program je bil za-polnjen z nastopi in predstavitvijo ljudskih plesov in glasbe. Zaživela je ljudska pesem kot prvotna do-brina človeštva, ki nas spremlja pri vseh pomembnih življenjskih do-godkih. Obiskovalci so lahko uži-vali ob ljudskem plesu, ljudski viži in pesmi. Nastopilo je kar dvanajst različnih skupin, med drugimi Pleteršnikovi ljudski pevci, folklor-na skupina Pišece, Ljudski godci in pevci Černelavci, Upokojenski ženski pevski zbor Pungrad iz Kroga, folklorna skupina KUD Beltinci, folklorna skupina Zveze Slovencev Gornji Senik, otroška skupina Sonček, tamburaški zbor »Odpisani« iz Cankove itd. Po kulturnem programu sta sledili nagradna igra in zabava. Pozdrav tehnični dediščini - Bilo je nekoč Drugi dan prireditve je bil name-njen obujanju tehnične dediščine, kjer je bil poseben poudarek name-njen žetvi, obiranju plodov, sade-žev na starodaven način. Dogajanje se je pričelo z zborom starodavnih vozil na parkirišču pred nakupoval-nim središčem Maximus. Po krat-kem glasbenem uvodu so se vozila pomikala v paradni vožnji vse do vaško-gasilskega doma. Nato so se predstavile krajevne skupnosti in društva iz Mestne občine Murska Sobota z namenom oživiti teh-nično dediščino. Predstavilo se je devet krajevnih skupnosti oz. dru-štev. Vsaka skupina je predstavljala zanimivost svojega kraja in različne stare običaje. V manjšem obsegu sta se predstavila KS Polana in KS Rakičan, prvi z rekruti, drugi z »reparjem«. Pri predstavitvi KS Krog je bilo moč videti, kako je potekal starodaven način čiščenja buč, sušenja semena, »prešanja ja-bolčnice« in seveda tudi pokušnja dobrot iz buč. Za prvo poslastico veljajo domači kruh, namočen v bučno olje, »tikvače«, »tikvini re-taši« in čisto prava jabolčnica. Vse omenjene dobrote so bile sveže pri-pravljene in obiskovalcem ponuje-ne v pokušnjo. Nekoliko drugačno predstavitev so imeli predstavniki iz KS Bakovci, ki so prikazali, kako so ljudje včasih hodili po zdravni- ške nasvete k doktorju Megliču. »Izkušeni moški« iz Nemčavcev so predstavili staro tesarsko obrt, ki je v njihovem kraju še vedno živa. Številne obiskovalce je pritegnila predstavitev impozantnega »mlat-ca «; da naprava še vedno deluje, so v živo prikazali vaščani iz Veščice. Satahovčani so prikazali posto-pek, ki pripelje od lanu do platna, pri predstavitvi so sodelovali tudi najmlajši. Zelo zanimiva je bila predstavitev Markišavcev, ki so na starodaven način pripravljali čisto prave domače koline. Prikazali so tudi kolo s posebnim kotlom za pri-pravo domačih klobas. Domačini so razstavili različne izdelke iz ličja, ki služijo dekorativnim namenom, poleg tega je bil prikazan postopek, kako so nekoč prišli do toplega vol-nenega oblačila. Nekoč so se kmetje po postorjenih opravilih pri živini zbrali in skupaj ličkali koruzo ali pa česali perje pozno v noč. Ob tem so si pripovedovali različne zgodbe, pletle so se nove zveze ... Vsa ta stara kmečka opravila iz preteklosti so bila predstavljena s posebnim poudarkom na starem orodju, strojih, napravah. Nekatera izmed starih kmečkih opravil so že skoraj pozabljena in njihova pred-stavitev je marsikoga opomnila, da so ljudje včasih živeli bistveno drugače. Organizatorji so obljubili, da bodo v tej ali podobni obliki podobno prireditev pripravljali še naprej. 9 AKTUALNO Evangeličanska cerkev za otroški oddelek Geza Grabar Po zelo uspelem dobrodelnem binkoštnem pikniku, kjer Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota v sodelovanju z Zavodom Roka in mestna občina že vrsto let tudi na ta način zbira sredsta za najrazličnejše donacije, v glavnem pa za različne oddelke Splošne bolnišnice Murska Sobota, so organizatorji piknika pred dnevi otroškemu oddelku mur-skosoboške bolnišnice predali zbrana sredstva - ček v višini 2.500 evrov za nakup ultrazvočnega aparata. Direktor bolnišnice Ernest Börc je ob zahvali pobudnikom te geste povedal, da so veseli, da je zbiranje sredstev za njihovo bolnišnico na vsakoletnem binkoštnem pikniku postalo tradicionalno, in so za vsa sredstva, ki jih zberejo z donacijam, neizmerno hvaležni. Podobno sta razmišljala tudi strokovni direktor bolnišnice Danijel Grabar in pred-stojnik otroškega oddelka Vojko Berce. Nov ultrazvočni aparat bodo uporabljali predvsem pri preiskavah sečil (ledvic in mehurja) v okviru otroške nevrološke ambulante, za preiskave glavice pri novorojenčkih in dojenčkih ter trebuha pri večjih otrocih. Duhovnik mag. Leon Novak, ki je iniciator in glavni koordinator vsa-koletnega zbiranja sredstev, pa je dodal, da z vsakoletno donacijo želijo pomagati predvsem najbolj šibkim, torej otrokom. Ti so najbolj pomoči potrebni, kadar so bolni in ločeni od svojih staršev. Po podatkih Splošne bolnišnice Murska Sobota evangeličanska cer-kev že od leta 2000 namenja sredstva za murskosoboško bolnišni-co. V sedmih letih je bilo s strani omenjene inštitucije doniranih že 18.704 €, od tega je bilo 12.097 € namenjenih prav za otroški oddelek. Zlati maturanti na obisku pri županu Zupan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec je sprejel zlate maturante s stalnim prebivališčem v tej občini. Le-teh je bilo v tem letu sedem, ki so si ta naziv pridobili s svojo uspešnostjo na treh raz-ličnih maturah. Miha Emerik Habič in Sara Bojnec sta delala splošno maturo na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, na poklicni maturi so se izkazali Snežana Rajbar, Darijan Zorko (oba Srednja zdravstvena šola Murska Sobota), Aleš Sapač (Srednja elektro-računalniška šola Maribor) in Silva Marič na Ljudski univerzi Murska Sobota kot izo-braževanje odraslih, naziv zlati maturant pa si je pridobil še Timotej Lazar (II. Gimnazija Maribor), ki je opravljal mednarodno maturo. Vsi so se odločili tudi za nadaljnje šolanje na fakulteti, po dokončanju pa se nameravajo vrniti v domačo regijo. Sprejema so se udeležili vsi z izjemo Silve Marič, ki je bila službeno zadržana, v spomin pa so ob priznanjih in šopkih prejeli slike baroč-nega portala v okvirju, ki so izdelek osnovnošolcev murskosoboške mestne občine v akciji Risba kot protokolarno darilo, opremljene s ploščico z vgraviranim imenom in priimkom. 10 AKTUALNO Senje za učenje 2007 Geza Grabar V projekt na nacionalni ravni -- Teden vseživljenjskega učenja, ki letos praznuje že 12 let, se je v drugi polovici septembra tudi letos z najrazličnejšimi aktivnostmi vključila Ljudska univerza Murska Sobota oziroma Svetovalno središče Murska Sobota. Eno izmed stalnih aktivnosti v tem času je tudi Senje za učenje. Kot je povedal svetovalec v murskosoboškem sve-tovalnem središču Alojz Sraka, ki je bil zadolžen za izvedbo in potek omenjene prireditve, je bil namen sejma tudi letos čim širši krog odraslih seznaniti z možnostmi izobraževa-nja, učenja in pomoči, ki so tej populaciji na voljo v regiji. Letos je senje potekalo v okviru dneva slovenskih sveto-valnih središč. Na Senju za učenje, ki je potekalo v prostorih Ljudske uni-verze, so predstavili tako možnost vpisa in programe za izobraževanje odraslih v tekočem šolskem letu, deficitarne poklice v regiji, predstavili so katalog izobraževalne po-nudbe v regiji in preleteli možne vzpodbude izobraževanja odraslih s strani lokalne skupnosti, seznaniti pa se je bilo mogoče tudi z izobraževalnimi organizacijami, ki izvajajo programe za izobraževanje odraslih. Uvedba naročanja pacientov pri osebnih zdravnikih Brigita Bavčar Zaradi dolgih čakalnih dob in nezadovoljstva pacientov so se na Zavodu za zdravstveno varstvo Slovenije v sodelovanju z republiškim strokovnim kolegijem za splošno oziroma družinsko medicino odločili za uvedbo sistema naročanja v ordinacijah in tako bolj kakovo-stno delovanje javne zdravstvene službe. Izdali so ilustrativno zloženko-strip z namenom osveščanja ter motiviranja zavarovancev in tudi zdravstvenih delavcev. Izšla je v nakladi 250.000 izvodov in bo tako kot plakat na ogled tudi v vseh 60 am-bulantah splošne in osnovnošolske medicine na območju Prekmurja in Prlekije. Kot nas je seznanil direktor območne enote ZZZS Ivan Tibaut, mu bo pri odpravi dolgih čakalnih dob v pomoč zdravnica Olga Požgaj Horvat. Ker se število zava-rovancev niža, na območju Pomurja pa je vse več ostarelih in nemočnih ljudi brez dohodkov, je problem zdravstvene oskrbe posebej pereč. Nivo ni enakovreden tistemu v slovenskih središčih in v samoplačniških ambulan-tah, kjer ni takšnih čakalnih vrst kot javnem zdravstvu. Sistem naročanja na uro in z njim odpravljanja nepotrebnega čakanja pred vrati splošnih ordinacij bodo uvajali do 1. aprila 2008, ko bi naj bil uzakonjen. Prednost pri zdravstveni oskrbi bodo neodvisno od naročil imeli bolniki, pri katerih gre za ohranjanje življenjskih funkcij, poslabšanje kroničnega stanja, ter tisti, ki se morajo oglasiti pri splošnem zdravniku zaradi delovne zakonodaje. 11 AKTUALNO Mestni avtobusni promet Podajte se na pot sami ali v družbi z avtobusom mestnega prometa. Pozabite na stresne situacije v prometu in se varno zapeljite po mestnih ulicah. Pustite svojega »jeklenega konjička« doma in prispevajte k večji cestni varnosti ter zmanjšanju obremenjevanja okolja. Vabljeni na mestni avtobus! LINIJI NA PODROČJU MESTA MURSKA SOBOTA Linija mestnega avtobusa (SOBOČANEC): Tišinska/Gaj - Ul. Zorana Velnarja - Kroška ul. - Tomšičeva ul.-Trstenjakova ul. - Avtobusna postaja - Slovenska ul. - Lendavska ul. - trg. Lidl - nova Srednja ekonomska šola - BTC in obratno. Linija primestnega avtobusa: CPŠ - OŠ I - Zdravstv eni dom - Lendavska - Gregorčičeva -Avtobusna postaja — Bakša - Rakičan bolnica in obratno. Brezkontaktne vozovnice Mestne občine Murska Sobota smejo uporabljati občani MO MS za neomejeno število voženj: na liniji mestnega avtobusa in na liniji primestnega avtobusa na odseku CPŠ - OŠ I. -Zdravstveni dom - Lendavska - Gregorčičeva -AP M. Sobota - Bakša - Rakičan, bolnica Na primestnih linijah iz naselij v okviru MO Murska Sobota imajo občani MO MS možnost nakupa vozovnice s 50 % popustom ob predložitivi brezkontaktne vozovnice MO MS. Za pomike, ki niso občani MO MS, se vožnja z mestnim in primestnim avtobusom plača po vsakokrat veljavnem ceniku. V času od 20.09.2007 do vpeljave brezkontaktnih vozovnic je vožnja ta vse potnike na dveh prej navedenih linijah znotraj mesta Murska Sobota brezplačna. Več informacij na: www.murska-sobota.si in www.apms.si VOZNI RED MESTNE LINIJE »Sobočanec« vozi: vsako uro, vsak dan ob delovnih dneh od ponedeljka do petka (od 6:30 do 20:10) in ob sobotah (od 8:30 do 13:10) OZNAKA POSTAJA- LIŠČA ODHODI NA MESTNI LINIJI Postajališče Ure odhodov 1 Tišinska ulica / Gaj 6:30 7:30 8:30 9:30 10:30 11:30 12:30 13:30 14:30 15:30 16:30 17:30 18:30 19:30 2 Ulica Zorana Velnarja 6:32 7:32 8:32 9:32 10:32 11:32 12:32 13:32 14:32 15:32 16:32 17:32 18:32 19:32 3 Kroška ulica 6:34 7:34 8:34 9:34 10:34 11:34 12:34 13:34 14:34 15:34 16:34 17:34 18:34 19:34 4 Tomšičeva ulica 1 6:35 7:35 8:35 9:35 10:35 11:35 12:35 13:35 14:35 15:35 16:35 17:35 18:35 19:35 5 Tomšičeva ulica 2 / dijaški dom 6:36 7:36 8:36 9:36 10:36 11:36 12:36 13:36 14:36 15:36 16:36 17:36 18:36 19:36 6 Trstenjakova ulical / trgovina 6:37 7:37 8:37 9:37 10:37 11:37 12:37 13:37 14:37 15:37 16:37 17:37 18:37 19:37 7 Trstenjakova ulica 2 / OŠ III 6:38 7:38 8:38 9:38 10:38 11:38 12:38 13:38 14:38 15:38 16:38 17:38 18:38 19:38 8 Avtobusna postaja M. Sobota 6:41 7:41 8:41 9:41 10:41 11:41 12:41 13:41 14:41 15:41 16:41 17:41 18:41 19:41 9 Slovenska ulica 1/ Blagovnica 6:43 7:43 8:43 9:43 10:43 11:43 12:43 13:43 14:43 15:43 16:43 17:43 18:43 19:43 10 Slovenska ulica 2 / Mestna občina* 6:44 7:44 8:44 9:44 10:44 11:44 12:44 13:44 14:44 15:44 16:44 17:44 18:44 19:44 11 Lendavska ulica 1 * 6:45 7:45 8:45 9:45 10:45 11:45 12:45 13:45 14:45 15:45 16:45 17:45 18:45 19:45 12 Lendavska ulica 2 / VAGA* 6:46 7:46 8:46 9:46 10:46 11:46 12:46 13:46 14:46 15:46 16:46 17:46 18:46 19:46 13 Lendavska ulica 3 / trg LIDL * 6:47 7:47 8:47 9:47 10:47 11:47 12:47 13:47 14:47 15:47 16:47 17:47 18:47 19:47 14 Nova Srednja ekonomska šola * 6:48 7:48 8:48 9:48 10:48 11:48 12:48 13:48 14:48 15:48 16:48 17:48 18:48 19:48 15 BTC 6:50 7:50 8:50 9:50 10:50 11:50 12:50 13:50 14:50 15:50 16:50 17:50 18:50 19:50 Postajališče Ure odhodov 15 BTC 6:50 7:50 8:50 9:50 10:50 11:50 12:50 13:50 14:50 15:50 16:50 17:50 18:50 19:50 14 Nova srednja ekonomska šola * 6:52 7:52 8:52 9:52 10:52 11:52 12:52 13:52 14:52 15:52 16:52 17:52 18:52 19:52 13 Lendavska ulica 3 / trg. LIDL * 6:53 7:53 8:53 9:53 10:53 11:53 12:53 13:53 14:53 15:53 16:53 17:53 18:53 19:53 12 Lendavska ulica 2 / VAGA* 6:54 7:54 8:54 9:54 10:54 11:54 12:54 13:54 14:54 15:54 16:54 17:54 18:54 19:54 11 Lendavska ulica 1 * 6:55 7:55 8:55 9:55 10:55 11:55 12:55 13:55 14:55 15:55 16:55 17:55 18:55 19:55 10 Slovenska ulica 2 /Mestna občina * 6:56 7:56 8:56 9:56 10:56 11:56 12:56 13:56 14:56 15:56 16:56 17:56 18:56 19:56 9 Slovenska ulica 1/ Blagovnica 6:57 7:57 8:57 9:57 10:57 11:57 12:57 13:57 14:57 15:57 16:57 17:57 18:57 19:57 8 Avtobusna postaja M. Sobota 6:59 7:59 8:59 9:59 10:59 11:59 12:59 13:59 14:59 15:59 16:59 17:59 18:59 19:59 7 Trstenjakova ul. 2 / OŠ III 7:02 8:02 9:02 10:02 11:02 12:02 13:02 14:02 15:02 16:02 17:02 18:02 19:02 20:02 6 Trstenjakova ul. 1/ trgovina 7:03 8:03 9:03 10:03 11:03 12:03 13:03 14:03 15:03 16:03 17:03 18:03 19:03 20:03 5 Tomšičeva ul. 2 / dijaški dom 7:04 8:04 9:04 10:04 11:04 12:04 13:04 14:04 15:04 16:04 17:04 18:04 19:04 20:04 4 Tomšičeva ul. 1 7:05 8:05 9:05 10:05 11:05 12:05 13:05 14:05 15:05 16:05 17:05 18:05 19:05 20:05 3 Kroška ulica 7:06 8:06 9:06 10:06 11 06 12:06 1306 14:06 15:06 16:06 17:06 18:06 19:06 20:06 2 Ulica Zorana Velnarja 7:08 8:08 9:08 10:08 11:08 12:08 13:08 14:08 15:08 16:08 17:08 18:08 19:08 20:08 1 Tišinska ulica / Gaj 7:10 8:10 9:10 10:10 11:10 12:10 13:10 14:10 15:10 16:10 17:10 18:10 19:10 20:10 Legenda: - vozi ob delavnikih od ponedeljka do petka, - vozi ob delavnikih od ponedeljka do petka in ob sobotah Opomba: * avtobusna postajališča, ki se bodo uvajala postopoma 12 AKTUALNO PREGLED POSTAJALIŠČ V OKVIRU MESTA MURSKA SOBOTA NA MESTNI IN PRIMESTNI LINIJI OBMOČJE BREZPLAČNEGA PREVOZA V MESTU ZA OBČANE MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA SATAHOVCI KROG POLANA ČERNELAVCI VEŠČICA KUPŠINCI MARKIŠAVCI NEMČAVCI RAKIČAN BAKOVCI OZNAKA POSTAJ A-LIŠČA ODHODI NA PRIMESTNI LINIJI V MURSKI SOBOTI (CPŠ - AVTOBUSNA POSTAJA - RAKIČAN BOLNICA) - del proge, kjer se občani MO MS vozijo brezplačno Postajališče Ure odhodov A CPŠ 6:37 7:35 12:40 13:42 14:42 B OŠ I. 6:38 7:36 12:41 13:43 14:43 C Zdravstveni dom 6:39 7:37 12:42 13:44 14:44 D Grajska ulica * 6:39 7:37 12:42 13:44 14:44 E Lendavska ulica 1 * 6:40 7:38 12:43 13:45 14:45 F Lendavska 6:41 7:39 12:44 13:46 14:46 G Gregorčičeva ulica 6:43 7:41 12:46 13:48 14:48 H Avtobusna postaja 6:45 7:50 12:50 13:50 14:50 i Bakša 6:48 7:53 12:53 13:53 14:53 J Rakičan bolnica 6:50 7:55 12:55 13:55 14:55 Postajališče Ure odhodov J Rakičan bolnica 7:10 12:00 13:10 14:10 15:05 I Bakša 7:12 12:02 13:12 14:12 15:07 H Avtobusna postaja 7:15 12:10 13:15 14:15 15:10 G Gregorčičeva ulica 7:16 12:12 13:16 14:17 15:12 F Lendavska 7:18 12:14 13:18 14:19 15:14 E Lendavska ulica 1* 7:19 12:15 13:19 14:20 15:15 D Grajska ulica * 7:20 12:16 13:20 14:21 15:16 C Zdravstveni dom 7:20 12:16 13:20 14:21 15:16 B OŠ I.* 7:21 12:17 13:21 14:22 15:17 A CPŠ 7:21 12:18 13:22 14:23 15:18 Ure odhodov IZ AVTOBUSNE POSTAJE V RAKIČAN/BOLNlCA Ure odhodov IZ RAKIČAN/BOLNICA NA AVTOBUSNO POSTAJO 5:45, 6:40, 6:45, 7:26, 7:50, 8:15, 8:50, 9:15, 9:50, 10:00,10:15, 10:50, 11:30, 11:50, 12:50, 13:20, 13:50, 15:50 6:05, 6:35, 7:10, 7:35, 7:42, 8:00, 8:30, 9:00, 9:30, 10:00, 10:30, 10:47, 11:00, 12:00,12:15, 12:35, 12:36, 12:45, 13:10, 14:10, 15:05, 16:15 PRIMESTNE LINIJE IZ IN V NASELJA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA - 50 % popust za občane MO MS Postajališče Ure odhodov IZ NASELIJ v Mursko Soboto Ure odhodov IZ M. SOBOTE v naselja Polana 4:59, 6:26, 6:40, 8:44, 9:59, 11:49, 13:25 8:00, 10:10, 11:10, 12:30, 13:50, 14:30, 15:20, 16:20, 18:25, 19:30 Kupšinci 5:02, 6:27, 7:25, 12:30, 13:32, 14:32, 15:32 7:15, 12:10, 13:15, 13:50, 14:15, 15:10 Veščica 5:07, 6:32, 7:30, 12:35, 13:37, 14:37, 15:37 7:15, 12:10, 13:15, 13:50, 14:15, 15:10 Černelavci 5:01, 6:28, 7:31, 8:46, 10:01, 11:51, 12:36 13:27, 14:38, 15:38 7:15, 8:00, 10:10, 11:10, 12:10, 12:30, 13:15, 13:50, 14:15, 14:30, 15:10, 15:20, 16:20, 18:25, 19:30 Satahovci 5:04, 6:22, 7:22, 9:37, 11:37, 13:17 9:10, 11:10, 12:45, 13:50, 14:30, 15:20, Krog 5:07, 6:25, 7:25, 9:40, 11:40, 13:20 9:10, 11 10,12:45,13:50, 14:30, 15:20, Bakovci 5:05,6:23, 7:13, 7:58,8:35, 10:35, 11:30. 13:28,14:4 5. 15:02,15:40 6:10, 7:10, 9:10, 10:10, 11:10, 12:15, 13:10, 14:15, 15:20, 18:25, 19:30, 22:10 Rakičan 5:10, 6:19, 6:25, 6:30, 6:31, 6:49, 7:34, 7:41, 7:45, 8:34, 8:49, 9:44,10:04, 10:34, 10:55, 11:34, 11:44, 12:34, 12:41, 13:25,13 45,14:05, 14:11, 14:44, 15:44, 18:24, 19:24, 20:24 5:00, 6:00, 6:50, 8:15, 9:00, 10:00, 10:15, 10:50, 11:30, 12:21, 12:35, 13:20, 14:10, 14 25, 15:20, 15:30, 15:36, 17:10, 17:51, 18:25, 19:20, 22:10 Nemčavci 5:08, 6:23, 6:37, 7:28,8:27, 9:21, 10:20,11:33, 11:40,11:52,12:57, 13:15, 15:01, 15:27, 18:06, 19:26 5:25, 6:40, 8:00, 8:45, 9:00, 9:45, 10:10, 10:30, 11:25, 11:30, 12:35, 13:30, 14:20, 14:30, 15:20, 15:30, 18:25, 19:30 Markišavci 5:08, 6:26, 11:52, 13:27 12:00, 13:35, 14:30, 15:30, 18:25, 19:30 Opomba: * avtobusna postajališča, ki se bodo uvajala postopoma Režim vožnje: vozi ob delavnikih od ponedeljka do petka vozi v dneh šolskega pouka vozi ob delavnikih razen sobote, ne vozi v letnih šolskih počitnicah vozi ob delovnih dneh tov. Mura, razen sobote Vozni redi so objavljeni tudi na spletni strani: www.apms.si Za morebitne napake v tisku se vam opravičujemo in vas naprošamo, da nas pokličete na tel. št..: 02/530-16-38 (Avtobusnipromet Murska Sobota d.d., Prometna operativa) 13 JAVNE OBJAVE Obrazložitev predloga cen čiščenja komunalnih odpadnih vod: Izvajalec gospodarske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih in pa-davinskih voda na območju Mestne občine Murska Sobota je koncesionar, ki ga predstavljata podjetji SGP Pomgrad d.d. in Petrol, Slovenska naftna družba d.d. Po koncesijski pogodbi je koncesionar prenesel čistilno napravo v upravlja-nje javnemu podjetju Komunala d.o.o., prav tako je po tej pogodbi javno podjetje Komunala zadolženo za pobiranje pristojbine za čiščenje odpadnih voda od končnih uporabnikov. Znesek, ki ga zbere javno podjetje Komunala d.o.o. ne zadošča za pokritje stroškov koncesionarja, zato je potreben dvig cen. Dvig cen je potreben iz naslednjih razlogov: od pričetka veljavnosti konce-sijske pogodbe do februarja 2007 znaša indeks cen na drobno 116, kon-cesionar je upravičen do takšnega dviga cen. Količina odpadne vode, ki je osnova za zaračunavanje iz leta v leto pada, tako je od leta 2002, ko je bila koncesijska pogodba podpisana do sedaj za 26% manj odpadne vode. Koncendent, Mestna občina Murska sobota se je zavezal, da je odgovoren za stroške odlaganja in transporta viškov blata, vendar le takrat, ko doseže vsebnost suhe snovi v blatu 22% in več. Temu pogoju je sedaj koncesio-nar zadostil tako, da je strošek blata strošek koncendenta in znaša letno 216.002,00 EUR. Vse omenjeno in sicer dvig cen na drobno, manjša količina odpadne vode, strošek odvišnega blata, je potrebno vkalkulirati v ceno čiščenja odpadne vode. Koncesionar namreč zaračunava stroške ne glede na to če ni zbrano dovolj sredstev. Iz naslova čiščenja odpadne vode primanjkuje na dan, ko bodo predlagane cene uveljavljene (predvidoma junij 2007) 442.895,00 EUR. Omenjena sredstva bo moral zagotoviti koncendent, kot to določa koncesijska pogodba. Predlog cen je narejen na podlagi podatkov in predpostavk iz leta 2006. V kolikor bi se predvidevanja uresničila, bi naj čez tri leta čiščenje odpadnih vod poslovalo pozitivno. Vmes bo potrebno preverjati podatke in po potrebi korigirati cene. Predlog cen je narejen na podlagi podatkov Petrol, Slovenska naftna družba d.d. Podjetje Komunala je zadolženo za pobiranje pristojbine za čiščenje od-padnih vod v Mestni občini M.Sobota. Pobrani znesek se nakazuje kon-cesionarju t.j. podjetju Petrol Slovenska naftna družba. Pobrani znesek že sedaj ne zadostuje za pokritje zneskov, ki jih zaračuna za čiščenje podjetje Petrol, poleg tega je z letošnjim letom nastal dodatni strošek za odlaganje blata, ki bo znašal predvidoma 216.000 EUR/leto. Do uveljavitve cene bo nastala negativna razlika. Koncesijska pogodba člen 10.4.5.« Če namensko zbrana sredstva iz člena 10.4.4 ne bo zadoščala za plačevanje koncesionarjeve mesečne Storitvene pristojbine v skladu s členom 10.2.3 in 10.2.4, bo za razliko jamčil kon-cedent oz. razliko zagotovil iz svojih sredstev. Odgovornost koncedenta za izvršitev plačil po tej pogodbi ne bo v nobenem pogledu odvisna ali zmanj-šana zaradi pomanjkanja sredstev ali proračunskih virov na njegovi strani. PRIMER IZRAČUNA KOMUNALNIH STORITEV S PRIKAZOM VPLIVA PODRAŽITVE v EUR Račun količina obstoječa cena DDV Znesek % povišanja cena ob povišanju ZNESEK ob povišanju Storitev voda-gospodinjstvo 9,73 m3 0,2586 8,5% 2,7301 35 0,3492 3,6865 vzdrževanje vod.priključka 1 kom 1,3011 8,5% 1,4117 35 1,7550 1,9042 vodna povračila 9,73 m3 0,0555 8,5% 0,5859 0,5859 odvajanje odplak 9,73 m3 0,1091 8,5% 1,1518 25,7 0,1400 1,4780 čiščenje odplak 9,73 m3 0,7136 8,5% 7,5335 70 1,2150 12,8268 okoljska dajatev 9,73 m3 0,0238 8,5% 0,2513 0,2513 SKUPAJ RAČUN 13,66421 3.274,50 SIT 20,7327 4.968,40 SIT Povprečna poraba vode v gospodinjstvu znaša 9,73 m3/mesec. Strošek za vodo, kanalščino, čiščenje odpadne vode, vodna povračila, okoljska dajatev in DDV tako znaša po predlaganih cenah 20,732 EUR, kar je za 7,06 EUR več. Znesek se v povprečju poveča za 51,7%. 14 JAVNE OBJAVE KOMUNALA Javno podjetje d.o.o. Murska Sobota, Kopališka 2, telefon 02 521-37-00, telefax 02 521-37-40 Na podlagi določil pravilnika o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije (Ur.l.RS št. 45/04), predhodnega soglasja RS Ministrstva za gospodarstvo št. 301-159/2007-7 z dne 8.8.2007, soglasja Mestne občine Murska Sobota, k povišanju cen storitev čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, št. 014-0017/2007 z dne 29.3.2007, določil uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev (Ur.l.RS, št. 45/06) je oblikovan CENIK STORITEV ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE IN PADAVINSKE VODE 1. člen Oblikujejo se cene storitev čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki jih v skladu s koncesijsko pogodbo zaračunava javno podjetje Komunala d.o.o. 2. člen STORITEV Merska enota Cena v evrih (EUR) Čiščenje odplak gospodinjstva m3 0,957 ostali m3 1,225 3. člen V kolikor je odpadna voda prekomerno onesnažena, se za obračun čiščenja odpadne vode upošteva faktor onesnaženosti. 4. člen Navedene cene ne vključujejo davka na dodano vrednost. 5. člen Cenik začne veljati z dnem 17. septembrom 2007. 6. člen Po uveljavitvi tega cenika preneha veljati cenik storitev čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, št. C0-012-008/2004-HE z dne 1.7.2004 (1.3.2006) in dodatek k ceniku storitev čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, št. C0-012-008/2004-HE-01 z dne 28.12.2006. Zap.št.: C0-008/2007-HE M. Sobota, 14.9.2007 Komunala, javno podjetje d.o.o. Direktor: Mirko Šabjan, inž. grad. 15 AKTUALNO Teden otroka v Murski Soboti Aleksandra Grah Letošnji teden otroka je potekal pod geslom Prosti čas in zabava mladih. Teden otroka je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije in se vedno začne vsak prvi pone-deljek v mesecu oktobru in traja skupaj sedem dni. V tem tednu se v vseh večjih krajih po Sloveniji organizirajo različni prostočasni in razvedrilni programi za otro- ke, v javnost pa se prek medijev posredujejo sporočila otrok, ki jih pripravi ZPMS na podlagi skle-pov Nacionalnega otroškega par-lamenta in povzetkov ugotovitev iz analize klicev otrok in mlado-stnikov na telefon TOM. Pestre aktivnosti Društvo prijateljev mladine Murska Sobota je od ponedeljka do petka organiziralo različne dejavnosti za otroke. Na OŠ II. je potekala lutkovna predstava Častna sračja beseda. V torek je bil organiziran družinski izlet na Vanečo, mlajši otroci in njihovi starši so lahko uživali ob poslu-šanju pravljic. V murskosoboški knjižnici je potekala okrogla miza na temo Prosti čas in zabava mla-dih, ki so se je udeležili učenci in mentorji šolskih otroških parla-mentov, pedagoško-svetovalni de-lavci in ravnatelji osnovnih šol ter strokovni delavci zavodov, lokal-nih skupnosti in gostje. Osrednja prireditev tedna otroka »Z glavo na zabavo« je mladim prikazala, kako se lahko dobro zabavajo brez prepovedanih substanc. Na zadnji dan tedna otroka so otroci imeli kostanjev piknik in boljši sejem, kjer so prodajali igrače in opremo za zabavo ter prosti čas. Prosti čas in zabava mladih Na okrogli mizi so otroci podali svoja mnenja o preživljanju pro-stega časa, hkrati je bilo ugotovlje-no, da je vse preveč otrok, ki jim starši ne morejo omogočiti kvali-tetne izrabe prostega časa. Otroci so razmišljali o možnostih, ki jih imajo glede preživljanja prostega časa. Pomembno vprašanje je bilo, kam uvrstiti zabavo in kako najti pravo ravnotežje med vsemi obve-znostmi. Otroci so ugotovili, da imajo različna mnenja o tem, kaj uvrstijo pod prosti čas. Podali so več predlogov, kako bi prosti čas preživljali kvalitetneje: zanimalo bi jih delavnica risanja in fotogra-fije, literarna delavnica, spoznava-nje različnih športov ipd. Prosti čas otrokom nudi tudi priložnost za še večjo svobodo, ustvarjalnost ter osebno rast. Avto-moto rally Vse za varnost v cestnem prometu Geza Grabar Sredina septembra je bila tudi le-tos v znamenju tekmovanja voz-nikov motornih koles in osebnih avtomobilov. Zaradi trgatve letos nekoliko slabše obiskano tekmovanje so tudi tokrat odlično pripravili in izvedli Združenje šoferjev in av-tomehanikov Murska Sobota in Avto moto-društvo Štefan Kovač Murska Sobota, sodelovali pa so tudi člani Motokluba Veterani in Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Sicer pa je tako na pri- pravo, izvedbo in potekom tek-movanja tudi letos budno bdel kdo drug kot predsednik AMD Štefan Kovač in nekdanji inštruk-tor vožnje ter pobudnik tekmova-nja Franc Čarni. 42 voznikov, kolikor se jih je ude-ležilo rallyja, je tekmovalo v šestih različnih kategorijah. Začeli so s spretnostno vožnjo v Prometno varnostnem centru Španik v Murski Soboti (nekdanji Gaber center), ocenjevalna rally vožnja v dolžini 32 km je povečini po-tekala skozi kraje južnega dela Občine Moravske Toplice ter se zaključila s preizkusom teorije iz cestno--prometnih predpisov v dvorani vaško-gasilskega doma v Sebeborcih. Iz mestne občine je v kategoriji motornih koles brez bočne pri-kolice od leta 1975 naprej tek-moval Dominik Šiftar iz Murske Sobote (4. mesto); z motornimi kolesi brez bočne prikolice do leta 1975 (veterani) velja omeniti 2. mesto Rudija Kovača, 4. Draga Kranjca (oba Murska Sobota) in 6. Bele Celca (Černelavci); Karel Car (Murska Sobota) pa je zmagal v skupini motornih koles z bočno prikolico do 1975 (veterani). Med paraplegiki s prilagoje-nimi osebnimi avtomobili je Andrej Klemenčič osvojil 4., Franc Borovnjak (oba iz Murske Sobote) pa 6. mesto; med oseb-nimi avtomobili od 1975. leta (vse znamke) pa 2. mesto Franca Buzetija (Murska Sobota). Z osebnimi avtomobili, izdelanimi do leta 1975 (veterani), pa velja omeniti še Janeza Škrilca (Murska Sobota), ki je osvojil 6, in Boštjana Lukača (oba Murska Sobota), ki si je privozil 7. mesto. 16 NAJLEPŠA OTROŠKA OBLAČILA V MURSKI SOBOTI Tudi Murska Sobota je dobilo trgovino, kakršno si želijo vsi starši in njihovi navihana. Trgovino UJenice ponuja oblačila za otroke, stare od nič do 15 let, najboljše kakovosti po zelo ugodnih cenah, domiselnih krojev in trendovskih barv. V Sloveniji je Wenice že uveljavljena blagovna znamka, saj je prisotna že skoraj 10 let, V letošnjem letu so šli še korak naprej, saj so kupcem hoteli ponuditi nekaj več. To so poleg izjemno velike kolekcije oblačil tudi verjetno najlepše otroške trgovine pri nos. Starši končno lahko uživajo v nakupovanju, saj razporeditev lokala omogoča odličen pregled nod vsemi oblačili. Kupce tako čakajo že kombinirana oblačila, seveda pa jim je ponujena tudi možnost lastne izbire. Tudi za mamice z otroškimi vozički je poskrbljeno, saj so vsa stojala z oblačili postavljena tako, da jim omogočajo nemoteno sprehajanje med policami. Značilnost oblačil UJenice je, da ponujajo nešteto kom-binacij in se lepo prepletajo z modnimi dodatki, kot so kape, klobuki, šoli. Prva skupina oblačil je namenjena najmlajšim do drugega leta starosti. Prevladuje bombaž, pri posameznih oblačilih pa je bombaž kombiniran z elastanom. Druga skupina oblačil je namenjena otrokom od tretjega do sedmega leta starosti. Otroci lahko izbi-rajo tako med oblačili za šport in prosti čas kot tudi za šolo in druge posebne priložnosti. Naslednja skupino za-jema otroke od osmega do dvanajstega leta, zagotovo pa bodo nekaj zase našli tudi malce starejši najstniki. Letošnjo jesen svoji ponudbi dodajajo čevlje (21-36) in širijo program za dojenčke. Trgovine UJenice prihajajo v vse več slovenskih mest. Poleg Murske Sobote lahko njihove trgovine obiščete tudi v Ljubljani, Vrhniki, Postojni, Rogaški Slatini, Velenju, Celju, Slovenski Bistrici, Kamniku in Tržiču. V poslovni coni v Šenčurju pa je tudi UJenice Outlet. V naslednjih mesecih prihajajo tudi v Ormož, Koper, Novo Gorico, Ilirsko Bistrico in druga mesta, ki zaenkrat ostajajo še skrivnost.. V trgovinah UJenice so vam na voljo tudi darilni boni, novost pa je, da bodo zvestim kupcem ponudili kartico UJenice, s katero bodo imeli kupci na že tako ugodne cene še dodaten popust. Na spletni strani www.wenice. si si lahko ogledate tudi galerijo nove kolekcije in pre-berete ostale aktualne novice. Tudi jesen je lahko pisana, z oblačili UJenice seveda. Trgovina UJenice se nahaja v Šavel centru na Cvetkovi ulici 2 in je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Vse prijazno vabijo, da jih obiščete. KULTURA Male plastike v Galeriji Murska Sobota Geza Grabar Osrednji kulturni dogodek v Murski Soboti v letošnjem letuje nedvomno evropski trienale male plastike, ki ga murskosoboška Galerija v svojih prostorih gosti vsako tretje leto. Do 10. februarja prihodnje leto se s 57 različni-mi deli predstavlja 31 umetnic in umetnikov iz osmih evropskih držav. Od Slovencev so to Marko A. Kovačič, Boštjan Novak in Mirko Bratuša iz domače pokrajine. Kot je na otvoritvi razstave dejal direktor Galerije Murska Sobota mag. Franc Obal, ima mala plastika v Murski Soboti že dolgoletno tradicijo, saj začetki razstav malih skulptur se-gajo v daljno leto 1973, ko se je začel t. i. jugo- slovanski bienale male plastike, ki je trajal dve desetletji. Po osamosvojitvi so murskosoboški galeristi s trienalom vstopili v širši evropski prostor. Leta 2001 so v Murski Soboti s podnaslovom Arhitektura prvič pripravili evropski trienale male plastike, pred tremi leti pa je bila tema razstave malih plastik Preporod statuete, tema letošnjega trienala pa je Šala, satira, ironija in globji pomen. V Evropi sta trenutno živa le še dva trienala so-dobnih malih skulptur: poleg murskosoboškega še v Fellbachu pri Stuttgartu v Nemčiji, ki je po kategorizaciji celo svetovni trienale. Prof. dr. Thomas Deecke, zaslužni direktor Novega muzeja Weserburg v Bremnu v Nemčiji, sicer pa umetniški direktor trienala, je predsta-vil vse segmente razstavljenih del. Letošnji trienale je odprl župan MO Murska Sobota Anton Štihec, ki je ob čestitki galeri-stom za izvedbo tako eminentnega kulturnega dogodka med drugim dejal, da si mesto obeta še več takšnih in podobnih vrhunskih kultur-nih dogodkov tudi v prihodnjih letih. Murska Sobota je namreč bila ob nosilcu Mariboru no-minirana za evropsko prestolnico kulture leta 2012. Ob tem je izrazil ponos, da mesto gosti tako vrhunsko umetniško prireditev, in to iz več razlogov: tradicije, sposobnosti organizator-jev nad udeležbo tako eminentnih umetnikov, dobre in dovršene organizacije. Upa, da bo Galerija v prihodnje ostala eden pomembnih stebrov kulturnega dogajanja v mestu in da bo pomembno vlogo odigrala tudi v času evropske prestolnice kulture. V počastitev trienala je Galerija izdala katalog s predstavitvenimi besedili v slovenskem in an-gleškem jeziku ter reprodukcijami razstavljenih del. Oblikoval ga je prekmurski akademski sli-kar Ignac Meden, kakor tudi velike barvne ko-vinske sode, ki so postavljeni po mestu in vabijo na razstavo. Akademski slikar, domačin Sandi Červek, je pri katalogu in vabilih na razstavo sodeloval z grafiko, v projekt se je vključil tudi glasbenik, prof Slavko Suklar, ki je posebej za to priložnost napisal skladbo, ki jo je na raz-stavi krstno interpretiral harmonikarski trio Slo-A3. Koledar dogodkov 16.10.2007 19:00 Anonimni program AA in AL- AN0N 17.10.2007 19:00 Jure Ivanušič - kabaret 18.10.2007 18:00 Kino Park: Notranje zadeve 19.10.2007 18:00 Petelinji zajtrk; Moško-ženske zadeve 20.10.2007 18:00 Kino Park: Moško-ženske zadeve; Petelinji zajtrk 20.10.2007 19:00 Galex Mir: M0K Krka 21.10.2007 18:00 Kino Park: Divji valovi; Petelinji zajtrk 23.10.2007 19:00 Anonimni program AA in AL - AN0N 25.10.2007 18:00 Kino Park: Super hudo; Ful gas 3 26.10.2007 18:00 Kino Park: Ful gas 3; Harry Potter in feniksov red 27.10.2007 18:00 Kino Park; Super hudo; Ful gas 3 28.10.2007 14:00 Mura 05 : NK Krško 28.10.2007 17:00 Kino Park: Harry Potter in feniksov red; Super hudo 30.10.2007 19:00 Anonimni program AA in AL - AN0N 7.11.2007 20:00 Galex Mir: Olimpija 8.11.2007 20:00 Predvajanje filma VAL 10.11.2007 20:00 Predvajanje filma VAL 10.11.2007 20:00 Galex Mir: Svit-Unimetal 11.11 2007 14:00 Mura 05 : NK Zavrč 24.11 2007 20:00 Galex Mir: Marchiol Prvačina Vonj po Vojvodini Od 13. do 15. septembra so v Murski Soboti potekali Dnevi Novega Sada. V Klubu PAC so že nekaj časa potekale priprave na dogodke s po-dročja likovne in glasbene umetnosti. Celoten projekt kulturne izme-njave se je začel leta 2005, ko je Klub PAC skupaj z Muzičko omladinc Novi Sad prvič organiziral manifestacijo med Mursko Soboto in Novim Sadom. Dnevi Novega Sada so v klubu in izven njega potekali kar tri dni, in sicer so se dnevi v četrtek pričeli z otvoritvijo razstave likovnih del akademskega slikarja Tadije Janičiča iz Novega Sada z mini kon-certom kantavtorja Nenada Jovičeviča. V petek je sledil avtorski večer skladatelja Stevana Divjakoviča, na katerem so poleg avtorja sodelo-vali še muzikologa Marija Adamov iz Novega Sada in dr. Franc Križnar iz Ljubljane ter Milana Baračkov-Malenica (prof harmonike in diri-gentka Harmonikarskega orkestra iz Novega Sada). V živo sta nastopia še solista Opere Srbskega narodnega gledališča v Novem Sadu Milica Stojadinovič (so-pran) in Aleksander Saša Petrovič (tenor) ter pianistka Rita Kinka. Festival se je uradno zaključil v soboto s koncer-tom ansambla Old Timers Band. 18 KULTURA Moč srca Geza Gibičarja Geza Grabar Med najbolj poznanimi avtodidakti oziroma samouki na področju likovne umetnosti, v prvi vrsti slikarstva in kiparstva, zavzema Geza Gibičar iz Kroške ulice v Murski Soboti poseb-no mesto. To je doslej dokazal z nizom samo-stojnih in skupinskih razstav, in tudi pričujo-ča, že 36. po vrsti, ki je ves oktober odprta v predprostoru murskosoboške grajske dvorane, potrjuje, da gre za odličnega umetnika. Avtor je omenjeni razstavi dal naslov Moč srca. Ob zadnji razstavi je mag. Franc Obal, direktor Galerije Murska Sobota, zapisal, da njegova, v zadnjem času nastala likovna dela zaznamu-jejo prehod iz podobe narave mikrokozmosa rastlinskega in živalskega svetea z jedrom po- dobnimi formami zametkov življenja znotraj razrasta cvetličnih membran v formiranje informalne, barvno izrazne fakture, nastale po principu spontane, dinamično občutene poteze čopiča. Gibičar pa je tudi uveljavljen pesnik. Kot je dejal, njegov umetniški opus, vključno s skicami, obsega že več kot 6.000 izdelkov, na zadnji razstavi pa je izložil dela, nastala v obdobju zadnjih štirih let. Na razstavi je o Gibičarjevih delih spregovoril prijatelj Jože Novak, Karel Ternar pa je prebral nekaj nje-govih pesmi. Samostojna razstava Marije Skledar V Pokrajinski in študijski knji-žnici se s samostojno razstavo predstavlja Marija Skledar, čla-nica likovne sekcije Mozaik DU Murska Sobota. Marija je upokojena vzgojiteljica, ki je v svojem poklicu začutila lju-bezen do likovnega izražanja. Vse to in še več je prenašala na otroke, saj je z njimi ustvarjala, vodila li-kovne delavnice in sodelovala v likovnih kolonijah, slikanja pa se je resneje lotila leta 2000. Pred dvema letoma se je vključila v likovno sekcijo Mozaik, od lani pa je tudi članica likovne sekcije LIKOS. Kot je ob odprtju razstave poveda- la Elizabeta Rožman, predsednica komisije za kulturo in izobraže-vanje pri DU Murska Sobota, njen odnos do slikarstva odstopa od klasičnih predstav. “V njenih slikah se skriva razpoloženje: ljubezen, sreča, iskanje, hrepe-nenje ... Vse to prikaže abstraktno. Najraje slika v oljni tehniki, pose-bej jo zanimajo barve. Preizkusila se je tudi v slikanju kmečkih hiš, cvetja, tihožitja, krajinskih moti-vov. Udeležuje se likovnih kolonij in delavnic kiparjenja. Doslej je imela dve samostojni razstavi - v Velenju in Mariboru. Sodeluje na razstavah, ki jih organizirata likov-ni sekciji Mozaik in LIKOS. Te so bile že v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru, Moravskih Toplicah, Korovcih, Bogojini, Monoštru, Szombathelyju, Budimpešti in Radencih. Sama pravi, da je li- kovno izražanje del njenega življenja.” Odprtje razstave je z igranjem na violino popestrila 12-letna Katja Lepoša iz Krajne. 19 KULTURA Spomini so del življenja Rožman Elizabeta Ruža Po nekem čudnem naključju, smo se srečali, štiri ženske in en moški. Bil je prijeten večer po soparnem julijskem dnevu. Ozračje se je nekoliko ohladi-lo. V taki sestavi še nikoli nismo bili skupaj. Morda je prav zato pogovor stekel zelo hitro, naenkrat smo si imeli mnogo povedati. Medsebojno smo se že dolgo poznali, saj smo vsi Sobočanci. Po popolnoma običajnem pogovoru, kaj kdo dela, saj smo že vsi v penziji, so se misli spontano vrnile nazaj, v našo mladost. "Nikoli ne bom pozabila tretjega razreda osnovne šole. Takrat smo malico nosili še od doma. Moja ma-lica je bila ali kruh z marmelado, z margarino, včasih pa mi je mama med kruh dala pečeno jajčko. Moj sošolec je že takrat nosil malico z be-lim kruhom in prešano šunko. Tega mi nismo imeli. Pred poukom me je počakal in hitro sva zamenjala ma-lici. Njemu je moja preprosta malica bila najboljša, jaz pa sem že takrat spoznala dober sendvič." "Jaz pa se spomnim paštete. Pakirana je bila v veliki konzervi, ven sem jo jemala z žlico, a bila je najboljša." "Kaj pa dobrega črnega Fridrikovega kruha se spomnite? Pekama in pro-dajalna je bila temna, za današnje razmere neurejena, a tisti kruh je bil najboljši." "Meni pa je najbolj ostala v spomi-nu žetev, takrat, ko se je še vse ročno želo. Ko se je na domačem dvorišču mlatilo, je bila najboljša malica ku-hane navadne klobase, vrtanek, in skvašane uborke." "Pri Bajtovih so dimili meso. S sestro sva na sankah v veliki košari peljali domov dišeče meso. Do doma sva po-ščipali na mnogih krajih, potem pa z rokami popravljali “napake". "Kaj pa Paukove navadne kremšni-te? Takih ne najdeš več nikjer. V njih je bila prava krema. Kar topilo se je v ustih." "Ja, ja, spomnim se te slaščičarne. Bila je na današnji Slovenski ulici. Kaj vse se je spremenilo na tej ulici! Kjer sta sedaj dve banki, tam, kjer je bila priljubljena Jelša, je bila v naši mladosti pekarna, slaščičarna, zelenjava, trgovina z blagom. Na mali lokaciji je bilo vsega. " "Se spomnite, kaj je bilo na tem pro-storu, kjer sta danes pošta in banka? Jaz se spomnim! Tja sem hodila po mleko v majhno prodajalno, kjer so z zajemalko točili mleko v kantico, ki si jo prinesel s sabo. “ "Jaz pa se spomnim starega Mlekoprometa, ki je bil tam, kjer stoji zapuščena "družbena prehra-na ". Tja smo hodili po sirotko, ki jo je mama polagala svinjam. " 'Kaj pa gostiln se kdo spomni? Seveda! Najboljše so bile na da-našnji Slovenski ulici. Vargova gostilna z lepim vrtom, Horvatova gostilna z dobrim gulašem, Central, iz katerega se je slišala v srce segajoča glasba. Iz Zvezde so se slišali glasovi harmonike Šuklerjevega Lajčija. Kaj mislite, velja Sijrerjeva pesem. Vse manj je dobrih gostiln, vse manj je dobrih ljudi? “ "Kaj pa danes? Odpira se, potem se zapira, ropota, romantika je izginila." “Spomini, spomini - sami lepi spo-mini. Včasih si zaželiš, da bi se tisti časi vrnili." Bila je že trda noč, ko smo se poslo-vili. Verjamem pa, da se je vsak pri sebi spomnil še na marsikaj. Morda na svojo prvo ljubezen. Ko se bomo spet srečali, se bomo morda pogovar-jali tudi o tem. Tako je prav, saj so spomini del našega življenja. Saj vse odhaja, le spomin zvesto spremlja človeka. 20 ŠPORT Obnovljeno košarkarsko igrišče na Vrtni ulici Sredi meseca septembra se je v okviru akcije Verjemi v svoj koš odvila slovesnost ob otvoritvi obnovljenega košarkarskega igrišča med bloko-vskim naseljem na Vrtni ulici. Športno-humanitarna akcija Verjemi v svoj koš ja zaživela 25. maja 2005 v Ljubljani, po-budnika sta Esad Babačič in Jure Košir, kot ambasadorji pa akcijo podpirajo številni znani košarkarji, drugi športniki in znane slovenske osebnosti. V dobrih dveh letih jim je s pomo-čjo sponzorjev, med katerima sta tudi Skupina Panvita in SGP Pomgrad, uspelo obnoviti že dvanajst košarkarskih igrišč. Slovesne otvoritve takega igrišča v Murski Soboti so se med drugimi udeležili udele-ženka zadnjega Eurosonga Alenka Gotar, ki je tudi sama ambasadorka akcije, predstav-nik Ministrstva za šolstvo in šport ter nekdaj odlični košarkar Olimpije Dušan Hauptman, član uprave Deželne banke Slovenije Štefan Belingar, predsednik uprave Skupine Panvita Dejan Zidan ter župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec. Zbrani so poudarili po-men akcije ter obnove zanemarjenih športnih objektov, vsi pa so si bili edini, da je dobro, da se je akcija ustavila tudi na tem koncu Slovenije. Objekt je prvi preizkusil kar Dušan Hauptman, ki je v drugem poizkusu suvereno zadel met za tri točke. Prvo tekmo na obnovljenem igrišču so odigrali učenci prve osnovne šole, sledil je še košarkar-ski turnir. Prvo mesto je osvojila ekipa Mestne občine Murska Sobota, ki je v finalu premagala MTV Adrio, v dvoboju za tretje mesto pa je Skupina Panvita premagala ekipo Prijatelji ak-cije Verjemi v svoj koš. Košarkarski klub Radenska Creativ SOBOTA Vabimo vas, da si v zimskih mesecih privoščite nekaj športnih užitkov ob ogledih prvenstvenih tekem članske ekipe v okviru tekmovanja 1. B Slovenske košarkarske lige. RAZPORED TEKEM (na domačem igrišču) sezona 2007/2008 - jesenski del KK Radenska Creativ Sobota: KK Litija sobota, 13.10.07, ob 19.00 KK Radenska Creativ Sobota: KK Tinex Medvode sobota, 27.10.07, ob 19.00 KK Radenska Creativ Sobota: KK Triglav (Kranj) sobota, 10.11.07, ob 17.30 KK Radenska Creativ Sobota: KK Misel Post. jama sobota, 24.11.07, ob 17.30 KK Radenska Creativ Sobota: KK Nova Gorica sobota, 08.12.07, ob 17.30 KK Radenska Creativ Sobota: KK Parklji Bežigrad sobota, 22.12.07, ob 19.00 KK Radenska Creativ Sobota: KK Rogaška sobota, 05.01.08, ob 19.00 Vse tekme bodo odigrane v športni dvorani Osnovne šole I v Murski Soboti. Zaradi višje sile si pridržujemo pravico do spremembe posame-znega termina tekme, zato priporočamo spremljanje posamičnih najav tekem na videostraneh TV IDEA-Kanal 10. 21 ŠPORT Mura 05 Karlo Vratarič Do konca jesenskega dela prvenstva druge slovenske nogometne lige je še slab mesec dni, nogometaši Mure 05 pa se po devetih krogih nahajajo na skromnem osmem mestu. Čeprav so v vodstvu kluba in med navijači pričakovali, da bo druga sezona v drugi ligi za Muro 05 uspešnejša, temu za zdaj še ni tako. Med razloge se znova lah-ko šteje veliko število odhodov, ki jih je bilo kar osem, ekipi pa se je pred začetkom novega prven-stva priključilo sedem igralcev. Kliton Bozgo, Peter Plošnik, Marko Gobec, Žiga Kljajič, Marko Kramberger, Luka Ivanič in Kristjan Kulčar so bili pripe-ljani kot okrepitve, s katerimi bo klub dosegal boljše rezultate, vendar jim to vsaj zaenkrat še ne uspeva. Tolikšno število prihodov je tudi nekoliko skregano s strate-gijo kluba, ki govori o oblikovanju kadra iz domačih mladih igralcev z dvema do tremi okrepitvami od drugod. Ampak to zdaj niti ni pomembno, bolj zaskrbljujoče so predstave nogometašev in ne preveč bleščeči rezultati. Le tri zmage ob treh neodločenih izidih in treh porazih je vsekakor manj, kot se je pričakovalo. Muraši so na domačem terenu osvojili se-dem od možnih dvanajstih točk, v gosteh pa le pet od petnajstih. Premagali so moštva, ki so na pr-venstveni lestvici uvrščena pred njimi (Bonifika, Aluminij in Rudar), medtem ko so osvojili le po točko proti slabšim moštvom (Krško, Krka in Zagorje), izgu-bili pa proti Triglavu, Zavrču in Beli krajini. »Vsekakor bi bil bolj zadovoljen, če bi imeli nekaj točk več,« je bil redkobeseden trener Edin Osmanovič. Da pa vse ne izgleda tako črno, gre murskosoboškemu klubu na roko izjemna izenačenost lige, kjer lahko vsak premaga prav vsakogar. Kar osem moštev je v razmaku le petih točk, kolikor tudi znaša za-ostanek črno-belih za vodilnim Triglavom. Do konca jesenskega dela preostaja še pet tekem (op. p. - medtem je bila že odigrana tekma 10. kroga proti kranjske- mu Triglavu) in zagotovo so že-lje vseh, da bi se približali vrhu. »Vsako tekmo bomo skušali igra-ti po svojih najboljših močeh in seveda si želimo osvojiti še nekaj točk ter tako mirno brez posebnih stresov preživeti zimo,« je skro-mno zaključil Osmanovič. Termini tekem OK Galex-Mir (domače tekme) Sporočamo vam termine prvenstvenih tekem OK GALEX-MIR -sezona 2007/2008 (jesenski del), ki bodo odigrane v Murski Soboti, in sicer: 10.10.2007 /sreda/ Galex-Mir: Calcit kamnik (OŠ I.) 20.00 20.10.2007 /sobota/ Galex-Mir: MOK Krka (OŠ I.) 19.00 07.11.2007 /sreda/ Galex-Mir: Olimpija (OŠ I.) 20.00 10.11.2007 /sobota/ Galex-Mir: Svit-Unimetal (OŠ I.) 20.00 24.11.2007/sobota/ Galex-Mir: Marchiol Prvačina (OŠ I.) 20.00 08.12.2007 /sobota/ Galex-Mir: Atec Triglav (OŠ 1.) 20.00 15.12.2007 /sobota/ Galex-Mir: Salonit Anhovo (OŠ I.) 19.00 Termini prvenstvenih nogometnih tekem ND Mura 05 -sezona 2007/2008, ki bodo letos še odigrane na Mestnem stadionu Fazanerija: 14. 10. 2007 MURA 05 : NK TRIGLAV GORENJSKA ob 15.00 28. 10. 2007 MURA 05 : NK KRŠKO ob 14.00 11. 11. 2007 MURA 05 : NK ZAVRČ ob 14.00 22 ŠPORT Soboški tek Športna zveza Murska Sobota in Združenje atletskih sodnikov sta na pomožnih nogometnih igriščih pri Fazaneriji v okviru tradicionalnega Soboškega teka tudi letos pripravila pestro celodnevno dogajanje. Osrednja pozornost je bila seveda namenjena tekačem, vendar so z boga-to ponudbo ostalih aktivnosti na svoj račun prišli tudi drugi obiskovalci in najmlajši (planinski pohod, nordijska hoja, čarovnik Binč). Na različnih progah se je tega dne za točke pomurskega in mednaro-dnega pokala CEER potegovalo kar 131 tekačev, precej tudi iz klubov, društev in krajev mestne občine. V osrednjem ženskem teku na 8 km je prepričljivo zmagala članica murskosoboškega atletskega kluba Panvita Katja Vrdjuka, ki ima šele 12 let. V svoji starostni skupini je bila druga Olga Flisar Holcman s Kroga, tretja pa Kristina Buzeti iz Bakovcev. Med moškimi velja v svojih starostnih skupinah posebej omeniti drugo mesto Endreja Gönterja (AK Panvita) in četrto Aleša Flisarja (Murska Sobota). Mladi tekmovalci AK Panvita (Anja Benko, Urška Martinec, Maja Šadl in Saša Maučec) pa so zmagali v svojih starostnih skupinah. Kot zanimivost velja omeniti, da je v rekreativnem teku na 4 km nastopil tudi direktor murskosoboške občinske uprave Bojan Petrijan. Osvojil je zelo solidno osmo mesto. Za zdravo življenje V Bakovcih so potekale številne športne aktivnosti in delavnice, prav tako so v okviru Bakovskih tekov obeležili že 25. tek parov. Tudi to šolsko leto so se na OŠ Bakovci odločili za sodelovanje, ki je že več let prisotno med šolo in krajevno skupnostjo ter kulturnimi in špor-tnimi društvi, a tudi med nevladnimi in humanitarnimi organizacijami, s katerimi že več let uspešno sodelujejo. V enem tednu se je na šoli in izven nje zvrstilo več dejavnosti. V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Murska Sobota so organizirali okroglo mizo na temo Gibanje, hrana in zdravje. S tovrstno aktivnostjo so obeležili tudi svetovni dan srca in dan Športne unije Slovenije. Učenci so se udeleževali strokovnih ekskurzij, naravoslovnih in športnih aktivnosti. Na okroglih mizah so govorili o pomenu športne dejavnosti, ustrezne prehrane in priložnosti za zdrav razvoj otroka in mladostnika. Potekale so tudi družinske igre, kjer so se celotne družine lahko udeležile trimskih aktivnosti in veslanja po jezeru. Zadnji dan prireditve je bil namenjen teku, tako je v različnih kategorijah teklo čez 400 ljubiteljev teka. 23 GASILCI Mladi iz Rakičana in gasilke iz Černe-lavcev na DP Geza Grabar O odlični usposobljenosti gasil-skih enot iz desetih prostovoljnih gasilskih društev, GD Murska Sobota in Industrijskega gasil-skega društva Mura, katerih de-lovanje, aktivnosti in financiranje je združeno pod Gasilsko zvezo Mestne občine Murska Sobota, smo že večkrat poročali. Prav tako o številnejših uspešnih intervenci-jah ob nesrečah ... Da na mladih svet stoji, se zave-dajo tudi v gasilski zvezi mestne občine, saj v številnih gasilskih sredinah prav tej populaciji po-svečajo veliko pozornosti. Pri tem še zlasti izstopajo PGD Rakičan, PGD Černelavci, PGD Markišavci, PGD Satahovci, PGD Veščica in še kdo. Po uspešnem nastopu omenjenih enot mladih na tekmovanju na občinski ravni so se najboljši uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je bilo na Srednji Bistrici. Tam sta se še posebej odlikovali enoti mladih iz PGD Rakičan. Dekliška pionirska enota je na-mreč osvojila tretje, skupina mla- dincev iz istega društva pa drugo mesto. Obe enoti sta se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo priho-dnje leto. Pionirji iz Černelavcev so z obilico smole bili na Bistrici 22. Med mladinci so mladi iz Markišavcev osvojili sedmo, iz Veščice pa 10. mesto. Brez enot iz naših društev pa ni mi-nilo niti regijsko člansko tekmova-nje v Križevcih na Goričkem. Pri članicah B so gasilke iz Cenelavcev osvojile prvo mesto in naslov po-murskega prvaka v tej kategoriji za leto 2007. Pri članih A je bil Rakičan dvanajsti, Nemčavci pa so osvojili 31. mesto. V skupini člani B so bili Markišavci sedmi, Krog pa 18.; pri članicah A so Markičavci pristali na osmem, Polana na dvanajstem in Veščica na štirinajstem mestu. Vodstvo občinske gasilske zveze je z vidnimi dosežki na Bistrici oziroma v Križevcih zadovoljno, poveljnik zveze Franc Olaj pa je pripomnil, da so doseženi rezultati odraz pripravljenosti posameznih enot na tekmovanju. 24 GASILCI Gasilski veterani in članice na taboru Geza Grabar Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota je po tradiciji zadnjih dveh let tudi letos pripravila tretji tradicionalni tabor veteranov in članic iz društev zveze. Kot odlični gostitelji družabne-ga srečanja v športnem centru so se etos izkazali gasilci iz Bakovcev. Že po tradiciji je zbrane - tudi le-tos jih je bilo okrog sto, v imenu gostitelja najprej pozdravil pred-sednik domačega prostovoljnega društva Janez Jablanovec, program pa so s pesmijo in veselimi skeči na tematiko gasilstva popestrile do-mače pevke. Tudi iz nagovorov Stefana Barbariča, predsednika GZ MO, Jožeta Časarja, murskosoboškega podžupana, in predsednika krajev-ne skupnosti Andraja Sajnoviča je bilo moč razbrati veliko naklonje-nost lokalnega okolja gasilstvu in negovanju tovrstne tradicije. Skrb za veterane, ki so v največji meri pri-pomogli, da se je tradicija gasilstva mnogih generacij ohranila do da-našnjih dni in z njo danes uspešno nadaljujejo mlajši rodovi, je pri tem še posebej pomembna. Brez njih ne bi mogli graditi prihodnosti in brez njih se ne bi mogli v javnosti postaviti s stoletnimi in še daljši-mi kronikami. Enako pomemen element v gasilstvu so tudi ženske. Ne le da aktivnosti svojih partner-jev, sinov, v zadnjem času pa tudi hčera z veliko mero razumevanja in včasih tudi tolerance spremljajo, temveč se v prenekaterih primerih tudi same aktivno vključujejo v ga-silske vrste. Praktično ni društva v zvezi, ki ne bi premoglo vsaj nekaj članic v svojih vrstah, v okviru po-sameznih društev pa je vse več for-miranih ženskih gasilskih enot, ki pomembno izpopolnjujejo opera-tivne vrste in uspešno tekmujejo. Štefan Barbarič, ki se je v nagovo-ru po službeni dolžnosti dotaknil tudi požarne ogroženosti v mestni občini, je izpostavil, da se je le-ta na račun novogradenj v samem mestu Murska Sobota in njenem zaledju zaradi raznih trgovskih centrov, proizvodnih obratov in stanovanjskih objektov ter mate-rialov, ki se pri tem uporabljajo, v zadnjih nekaj letih povečala za kar dvakrat. Spomnil je še, da se je letos ekstremno povečalo število inter-vencij in da jih je bilo do septem-bra krepko čez 80, kar je na ravni celotnega lanskega leta. Večino jih s poklicnim operativnim jedrom opravi GD Murska Sobota. Pri tem sta število operativnih članov in opremljenost z manjšimi dopol-nili ostala enaka. Sicer pa je v smislu srečanja slikovi-to pripomnil, da če pozabiš ali za-vržeš korenine - v smislu gasilstva so to gasilski veterani, tudi steblo in krošnja ne bosta živela, še manj se bodo na njem razvili plodovi, torej mladi gasilci. Tako na veterane kakor gasilke so v društvih in zvezi zelo ponosni, zato bodo po obljubah odgovor-nih srečanja pripravljali tudi v prihodnje. Srečanje je bilo tudi letos popestra-no s tekmovanjem enot iz posame-znih društev v gasilsko-športnih disciplinah: metu gasilske vrvi na cilj, metu dvojno zvite C-cevi v me-trski pas ter v sestavljanju makete gasilskega vozila. 25 KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 5. novembra 2007 na naslov: Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2 9000 Murska Sobota s pripisom: Za križanko Nagrada za križanko je: Enodnevni izlet v Salzburg za dve osebi 22. 12. 2007 (odhod bo iz Murske Sobote). Nagrado poklanja turistična agencija Sonček. Nagrajenec križanke iz prejšnje številke: Aljaž Vučkič, Veščica 17,9000 Murska Sobota Žreb je potekal javno v studiu Kanala 10 v ponedeljek, 8.10. 2007. glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj MO MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER Š00Š, DANIJELA ŽITEK naslovnica: TANJA ZRINSKI odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ oblikovanje: IN0UA, d. o. o., grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu brezplačno. 26 SOBOČANEC 27 Moj Mobi. Najin dan. Danes sva bila z Maticem pri babici. Kako je bilo vroče! Najprej sva se kopala v bazenu, a nama je kmalu postalo dolgčas. Matic je od nekod privlekel vrtno cev in poskušala sva narediti mavrico. Potem pa me je “po nesreči” poškropil. Kot da mu verjamem! No, nadaljevanje vam je menda jasno. Zvečer je babi poklicala mami in očija in je povedala, da sva bila fuuuul pridna. Preden sva šla spat, sva še midva poklicala babico.