687. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 20. novembra 1913.
Lelo II.
i3Tx:rT j j iiiii
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljklh pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani y upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se «r	pošilja	upravništvu.	m
:::	Telefon	številka 118.	:a
as - v. :■
-
M
>	•	'V'
. ■ "r *■;
r
NEODVISEN POLITIČEN .DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev,
n	Uredništvo in upravništvos	st
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvo. Netrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi m ne vračajo. Za oglase ae plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana in sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pola pust. — Za odgovor je priložiti znamko, iti
«	Telefon	številka 118.	te
aHaem
Pooaiania se bodo
*! J
nadaljevala.
»Pogajanja se bodo nadaljevala«
 to frazo najdemo skoraj vsak dan
v poročilih o pogajanjih med Nemci In Cehi, Poljaki in Rusini.
In tako se ta pogajanja resnično nadaljujejo že tedne in tedne, mesece in mesece, da, celo leta in leta sedaj na Dunaju, potem v Pragi in v Lvovu. Rezultatov pa nikjer nobenih, nasprotno, stvari postajajo vedno bolj zamotane, mesto sporazuma vedno večje sovraštvo, na Češkem je radi tega suspendirana deželna avtonomija in govori se tudi o pred-stoječi suspendiji deželne avtonomije v Galiciji.
Ne mislimo se norčevati iz teh pogajanj, ker je cela stvar preveč resna in ako pogajanja ne uspevajo, dokazuje to samo eno: da so oni, ki bi morali odnehati pretrdi, oni, ki zahtevajo svoje pravice pa neizprosni. In ta neizprosnost nam imponira, ona nas vtrjuje v prepričanju, da bodo Čehi kakor tudi Rusini prejalislej dosegli svoje pravice, ker dokler so oni neizprosni, dokler svojih pravic ne prosijo, temveč jih zahtevajo, ne bodo pomagale vladi — vsaj za dolgo časa ne — nobene upravne komisije, ona bo morala prisiliti z ene strani na Nemce in z druge strani na Poljake, da odnehajo.
V tem pa tiči nevarnost za nas. Ako bodo Nemci odnehali nasproti Čehom, je gotova stvar da dobijo na jugu. pri nas, tako odškodnino, da nam bodo kosti pokale, kakor se je to do sedaj vedno godilo in se bo godilo tudi v bodoče — dokler bomo Slovenci taki kot smo.
Nevarnost namreč tiči v naši pasivnosti. Naša državnozborska delegacija je slabejša od vseh drugih delegacij, pa ne številno, pač pa po svojem nastopu. Italijani so od nas številno slabejši in vendar se vlada pogaja tudi z njimi, upošteva jih, za Slovence se pa nihče niti ne zmeni, ker naši klerikalni poslanci so najzanesljivejši »Stimmvieb« v državnem zboru, na njih se vlada vedno in v vsakem slučaju lahko zanese, oni samo doma, pred vtlilci, žugajo, da bodo očešali ministre na ulične sve-tiljke, kakor hitro pa pridejo na Dunaj, se gredo hitro opravičiti:	saj
nismo resno mislili, ampak volilcem smo morali natrositi malo peska v oči...
Malokateremu narodu v Avstriji se tako slabo godi kot nam, malokateri avstrijski narod je tako zaničevan in teptan in vendar: dokler Rusini, katerih parlamentarno zastopstvo ni velike večje od našega, z obstrukcijo onemogočajo redno parlamentarno delo in tako opozarjajo vlado na svoje potrebe iti zahteve, dotlej se v slovenskih poslancih nič
ne sliši, oni molčijo, kakor bi na Koroškem ne vladale turške razmere, kakor bi Slovenci na Štajerskem ne bili povsod zapostavljeni, kakor bi se na Kranjskem ne razširjala germanizacija in kakor bi Slovenci na Primorskem vživali vse pravice.
Noben narod v Avstriji menda nima tako enotne delegacije kot Slovenci in vendar se v državnem zboru slišijo vsi avstrijski narodi, samo ne Slovenci, pogajanja se vršijo in se bodo nadaljevala v Pragi in v Lvovu, samo s Slovenci se nihče noče pogajati, ker naši klerikalni rešitelji za narod ničesar ne zahtevajo in ko bodo morali Nemci marsikaj koncedirati Čehom, bodo dobili dvojno ali pa tudi trojno odškodnino
— na Slovenskem, ker takih-le knjig kot je »Aus dem Vilajet K&rnten« se ne bo nihče vstrašil, dokler klerikalni poslanci ne dajo zahtevam, izraženim v tej knjigi, potrebnega pov-darka v parlamentu.
Na to bomo pa zastonj čakali, da bi klerikalni poslanci zaropotali v državnem zboru tako, kot znajo zaropotati Čehi, Rusini in tudi maloštevilni Italijani. Naš Šušteršič zato nima volje, on se pripravlja na zasedanje delegacij, ko bo vojnemu in zunanjemu ministru tako kadil, da se bo to njima samima studilo. Ampak Šušteršič bo moral glasovati zaupanje Berchtoldu in njegovi očitno protislovanski politiki, on bo moral glasovati za vse one ogromne svo-te, ki jih zahteva vojni minister od ljudstva. Tem faktorjem se Šušteršič ne sme zameriti, on mora biti lakaj na Dunaju, ako hoče biti gospodar na Kranjskem.
In gospodar na Kranjskem — to hoče biti šusTeršič na vsak način. On je vstvarjen za velikega absolutista in tirana, ker mu pa ni usojeno da to postane, hoče hiti vsaj gospodar na Kranjskem, da more preganjati vsaj slovenske učitelje in gasilna društva in nagajati Ljubljani, ki ima toliko ponosa v sebi, da ne upogne tilnika pred njim in njegovimi trabanti.
Državnozborska delegacija, ki jo vodi ta in tak človek, ne more doseči za Slovence ničesar, čisto ničesar. Vsi avstrijski narodi, ki svojih pravic še nimajo, jih bodo prejalislej dobili vsaj deloma, Slovenci jih pa ne dobimo nikdar, ako bo to odvisno od dela naših klerikalcev, nasprotno, vedno bolj bomo zatirani in zaničevani. Pogajanja se bodo vršila in nadaljevala, morda^e bodo kdaj tudi končala — ali v Pragi in Lvovu, Inomostu in kdo ve kje še
— samo ne na Slovenskem, dokler bodo slovenske koristi zastopali v zakonodajnih korporacijah vladini lakaji in narodni izdajalci, ki se zbirajo okolu največjega cinika, ki ga je rodila slovenska mati — okolu dr. Šušteršiča.
Pismo h Amerike. I Klerikalna vlada na Kranjskem.
»Orešniki«.
Pod zgoranjlm naslovom smo dobili ameriški Slovenci novo izvirno igro in tako obogateli našo počasi se razvijajočo literaturo. Igra nam kaže kranjske politične grešnike, klerikalno deželnozborsk. večine. Na Kranjskem v resnici klerikalna ve- > čina gospodari tako pošteno in ve- . leumno, da človeku nehote izzove ' srd in jezo nad političnimi lumpari- \ jami Šušteršičev in drugih veličin. Pa ni samo to, glavno je, ko vidimo zle posledice slabega in nasilnega gospodarstva klerikalnih brezsrčne-žev, kojim ni sveta družinska za-stopnost in edinost, ki vtikajo svoj strupeni jezik v najskrivnejši kotiček družinskih razmer. Kdor se jim ' ne kloni, ta mora prijeti za potno pa- ( lico in oditi z lastne grude — prej ne mirujejo, ali se pa prodati političnim kupčevalcem. Ker bi bila pa igra iz samih političnih dejanj pre-suhoparna, je ravno prav prišlo Krekovo tragikomično ljubezensko razmerje, ki je prav interesantno porazdeljeno v igri in kaže kako delajo ljudski voditelji pot kranjskemu ljudstvu v nebesa — seveda sami sebi pot proti dunajskim nebesom.
Pa še nebroj drugih jednakih prizorov je vzeto v igro iz pristnega klerikalnega raja. S tem bo marsikomu odprlo oči, kaka zalega ima vajeti in moč na Kranjskem. Drugje bi jih že davno pognali iz političnega obzorja, seveda na Kranjskem je kaj druzega, tam še molijo zanje, da jih bog še nadalje ohrani pri polni mizi, — ljudstvo pa beži za skorjo kruha v Ameriko. Zato je potrebno povedati in pokazati te ljudske zapeljivce kot prave grešnike'.
Mogoče bo vendar le nekoliko pomagalo, da se končno tudi na Kranjskem očisti smrdljivo politično ozračje. Ubodo delavstvo naj spozna svoje dobrotnike, ki jih je iz same dobrote in požrtvovalnega dela pognala v tujino, da si služi skromne skorje kruha. Enkrat mora priti do prevrata in tega seveda ni pričakovati prej, dokler ljudstvo do kosti nc spozna političnih svojih izkoriščevalcev.
V zadnjih par letih se je dramatika med ameriškimi Slovenci prav živahno razvila. V številnih naselbinah se igrajo slovenske igre in ljudstvo jih prav z veseljem poseča. Ali nekaj Je, kar nas ovira, to Je pomanjkanje primernih iger, z domačo vsebino in bolj majhnim osobjem. Po večini so se izvirne slovenske igre vse že po večkrat vprizorile. Novih pa ni dobiti. Zato je edina pomoč, da si sami pomagamo. In tako smo sedaj dobili igro, katere srno že dalj časa želeli in s katero bomo mi ameriški Slovenci pozdravili volilno borbo med naprednimi strankami in nazadnjaško nasilno klerikalno nadvlado.
:W
m
*x*i
Davkoplačevalec in njegovi gospodarji
Tako želimo da tudi na Kranjskem končno pride do boljšega življenja, do pravičnejše vlade, da bodo pošteni slovenski volilci zmagali in odločili, kdo bo v bodoče gospodarH, ne pa zaslepljeni farovški siromaki. V tem znamenju bomo vprizarjali igro v kateri bomo videli Kreke, Lampe-te, Gostinčarje, in drugo tako politično golazen, pri polni skledi, kako v potu svojega obraza uživa koristi svojih volilcev.
Slovenska zemlfa:
IZ IGA.
V nedeljo je bil pri nas dr. Šušteršič. Pripovedoval je razne stvari — samo tega ni povedal, kako je s tistim mostom, o katerem smo zadnjič v »Dnevu« pisali. Toda za take »malenkosti« se taki velikani ne brigajo. On pravi: »zvestoba za zvestobo in naš obč. odbor je to razumel tako, da ga je imenoval za častnega občana. Da bi se stvar bolj javno pokazala je po shodu obč. odbor izročil dr. Šušteršiču častno diplomo. Pri tem je župan takole govoril:	Velecenjeni
gospod glavar: kakor je vam znano imamo mi na vesti neki most, ki je bil že enkrat plačan, pa ga morajo ljudje že drugič plačevati. Vi niste na pritožbe nič dali, ker veste, da smo vaši — zato tudi mi na pisanje listov o 60.000 K nič ne damo, ker vemo, da ste naši. Zvestoba za zvestobo. Tu imate diplomo^ ki naj kaže, da delate Vi za nas, kakor delamo mi za Vas. Tisti rnost je malenkost — tudi 60.000 K je malenkost.
To nas ne moti pri delu. Z Bogom za ljudstvo. Ljudje bodo že potrpeli. Vsi imamo napake. Če župan o sklepu kake seje nekoliko napačno poroča, dela to iz najboljšega namena in v znamenju pravičnosti, kakor je zapisano v načelih S. L. S. Zato pravimo: Bog nas ohrani v blagor ljudstva še mnogo let. Gospod glavar se je na to ginjen zahvalil in se je odpeljal s svojo diplomo. Obč. odboru pa se je odvalil velik kamen od srca
IZ VELKOVAŠKE OBČINE.
Klerikalni veljaki se vedno bahajo, kako da delajo dobro za kmeta in kako da skrbe za ljudsko izobrazbo. Kričijo ter se hvalijo, da pospešujejo in povzdigujejo šolstvo v deželi. — O ironija! — V občini Velka vas, je okrog 100 otrok že tri leta brez vsakoršnega pouka. Ribčani, ko so videli potrebo so z lastnimi žulji in stroški postavili šolsko poslopje ter prosili že neštetokrat za učno moč in za poduk svojih otrok, šola stoji že dve leti prazna — otroci pa brez poduka. — Škandalozno je, da se ravno deželni odbor upira zahtevam staršev teh otrok ter ovira ustanovitev šolskega pouka. Tako postopa oni naš deželni odbor, ki se vedno hvali, da dela na izobrazbo mladine. Ali ni to sramota za merodajne faktorje, da ne dajo otrokom tega, kar zahteva zakon. In ti gospodje, mesto, da bi ščitili in delali po zakonu, zakon prerivajo. Deželni odbor vse drugo vidi, le tega ne, kar je njegova prokleta dolžnost — dati tem otrokom šolo in poduk. Šolsko poslopje, sezidano iz žuljev staršev stoji prazno, njihovi otroci pa bodo analfabeti. Sramota
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Pustil je bil Zaka v jarmu njegove fiksne ideje:
»Premoženje, ki Je v mojih rokah, ni moje; nočem ga ohraniti.«
In glej, ko se je vrnil domov, koga je našel pri grofici Klari? Zaka, ki ga je čakal z očmi, svetlimi od vročice in leskečočimi se od skrbi...
»Ah, vendar že enkrat!... Ali ste jo videli ?...«
»Govoril sem z gospodom Ro-ajanetom, da. Toda z njo? Ali veš, da je ni tu?«
»Kje pa je?«
»Pomiri se, saj tl povem... V Šansneju je, pri svojem starem očetu.«
»Pri Gregorju Lemetru?... Po kaj pa je šla k njemu? Upam, da se vsaj kmalu vrne!«
»Mislim, da,« Je odgovoril grof, obotavljaje se.
2ak ni prezrl nobenega drtljaja na njegovem obrazu:
»Torej ne veste za gotovo? Kaj jo je gnalo k staremu očetu? Ootovo vam je povedal gospod Flo-restan. Povejte, povejte!... Vse mi Je ljubše od te moreče skrbi...«
»Vidiš Žak. zdi se, da je njen namen, ostati nekaj časa tam.«
»Nekaj časa ... Koliko časa?«
»Tega ne vem, prijatelj. Morda vse poletje.«
»In Florestana pusti samega tu?« Je vzkliknil Zak. »To ni mogoče!«
»Mislim« je dejal grof, ne da bi slutil posledice svojega odgovora, »mislim, da ji hoče slediti tudi on.«
»Kaj pa njegova služba? Ali jo hoče pustiti? Tudi on gre v Šansnej! To priča, da hočeta ostati obadva tam. To ni samo kratka odsotnost, to je definitven odhod. Nič več se ne mislita vrniti v Pariz... ne vrneta se več nikoli, nikoli...«
In v besni odločnosti je vstal, dasi so se mu tresle noge:
»Dobroi Potem pojdem jaz na Rošegi!«
»Ali, ubogo dete,« je vzkliknila grofica obupana, »v svojem sedanjem stanju se ne moreš zapreti v zapuščeni grad... Ne, 2ak, te brezumnosti ti ne pustim storiti!«
»Pojdem, pravim ... hočem iti, moja volja, moja neomajna volja je, da grem! Ah, mama, mama!«
Zdajci pa je vzmahnil z rokami po zraku, presenečen od nenadne slabosti. Njegovi materi in Olivjeju Je ostalo jedva časa, da sta mu primaknila fotelj, v katerega se je zgrudil nesrečni otrok brez vse moči.
»Ah,« je vzkliknil s presunljivim ihtenjem, »ne morem iti  ne
morem
Mara v svojem strahu je pokli-
cala Ivono ter Ji povedala v par besedah, kaj se je zgodilo.
»Ubogi Zako!« je zamrmrala deklica z velikimi solzami v očeh.
In brez daljšega govorjenja je pomagala materi odvesti dragega bolnika v njegovo sobo.
Ko pa Je šla Klara iskat krepilnega požirka ter pustila Ivono samo v sobi, kjer je ležal zdaj njih ljubi fant ves bled, ves mračan, brez volje in brez želje, ozdraveti... takrat je izrabila deklica trenotek ter stopila k bolnikovi postelji:
»Zako,« mu je dejala tiho, »poslušaj me hitro, dokler ni nikogar tu.«
Obrnil je proti njej svoj trudni pogled, v katerem pa je bilo vendar nekaj začudenja.
»Zako, zaupaj svoji sestri, ki te ima tako rada... in ki ljubi Gilberto tako od vsega srca. Saj pojdemo na Rošegi, vsi podjemo tja. Pst, mama prihaja! Ne reči ničesar, prepusti meni vso skrb.«
Krepčilo, ki ga je prinesla bolniku grofica Klara, ni bilo nič v primeri z oživljajočo tolažbo teh sestrinih besed.
In ko je Ivona odšla, ponovivša mu tiho, tiho, dočim se je sklonila k njemu, da ga poljubi:
»Z Bogom, Zako! Bodi brez skrbi, jaz hočem skrbeti zate.«
Takrat ji je stisil roko z vso vročično silo, kolikor je je še premoglo izmučeno telo, ter zamrmral:
»Hvala ti...«
Kam je bila neki namenjena Ivona ?
Naravnost v drugo nadstropje Rošegijskega dvorca, kjer je potrkala v naslednjem na vrata, za katerimi je živela starka, ki jo je imenovala svojo babico, ob gorkem kaminu svoje puščavniško življenje.
»Kaj pa je?« je vprašala vdova in naglo dvignila glavo.
»Jaz sem, mamica.«
»Ah, ti si, dete moje. Česa želiš od mene?«
In Ivona, ki se še nikoli ni bila predrznila izpregovoriti markizi o teh strašnih rečeh, Ivona vsa bleda od odločnosti, ki se ji je svetlikala v črnih očeh, je začela:
»Ah, če mi dovolite govoriti od srca...«
»Kaj neki, dete moje?«
»Niso mi povedali vsega, mamica, toda ono, česar mi drugi niso zaupali, sem uganila sama. Saj težavno ni bilo! In nato...«
Bila je tako ganjena, da se ji je začel tresti glas.
»Govori, Ivonka moja, govori!« •je dejala markiza in vzdihnila globoko.
»Torej mi dovolite! Ah, kako ste dobri, kako rada vas imam zato! Torej — na ustnicah mi Je ime, ki vam ne more biti vse eno, niti vam ne more biti nesimpatično... govorila bi rada o Gilberti.«
Markiza ie odgovorila samo z
novim vzdihom, ki je bil še globlji od prvega.
»Odšla je, mamica ...«
Starka jo je pogledala z vprašujočim nepokojern v očeh.
»Da, odšla je, da se ne vrife nikoli več v'Pariz. In baš ta novica je pahnila Zaka v novo krizo brezupja in malodušnosti... Ah, mamica, gotovo vam še niso povedali, kaj ie rekel zdravnik ...«
»Kaj pravi zdravnik?« je vprašala starka s potrtim glasom.
»Da je brez moči zoper bolezen, ki je zgolj moralna, in da je ta moralna bolezen opasnejša od najhujše bolezni telesa ...«
»Ah, saj vidim sama, da j£ njegova bolezen izmed tistih, ki jih ni moči ozdraviti! Vidim, da ie nesreča nad našo hišo! ... Toda kaj hočeš pri vsem ti, uboga mala? ...«
»Rešiti ga hočem, mamica .. < rešiti ga z vašo pomočjo!...«
»Kaj naj storim? Ali naj se ponižam pred njo? Ali naj jo prosim milosti?... Ali mi je sploh dana možnost, če imam tudi voljo, storiti to? In potem ... ali bi me hotela vsaj poslušati*? ...«
»Ah, mamica, bodite prepričani, da dosežete vse, česar je poprosite,* samo ako ji porečete, da je življenje vašega vnuka v njenih rokah ...«
»Saj veš, neusmiljeno dete, da bi storila za Zakovo življenje še mnogo več! Toda ti sama praviš, da je odpotovala in da se ne vrne nikoli yeč...«
%a Kranjsko! Ml star«! prizadetih otrok, zahtevamo, da merodajne oblasti pospešijo, da se reši šolsko vprašanje v naši občini nemudoma.
Starši šoloobveznih otrok.
PETELINJE.
Rad bi vam na kratko poročal krivice, katere se nam delajo od strani c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu. Vas Petelinje pri St. Petru šteje 66 hiš, Št. Gradec 11, Nemška vas 10 in vsi mi nismo vredni enega poštnega nabiralnika ali enega pismonoše od strani ravnateljstva. Primorani smo ali sami hoditi v Št. Peter na pošto oziroma na kolodvor. Oboje je oddaljeno 20, oziroma 35 minut. Največkrat se po pisma pošiljajo otroci, ali pa gredo radovedne ženske in vzamejo za celo vas pisma. Na ta način se pa pripeti, da pisma dotičnik, na katerega je naslovljeno, ne dobi in se pisma izgubllajo. Pripomniti mi je še, da ima sama vas Petelinje nad 40 ljudi v tujini; iz tega se vidi, da pride tudi veliko poštnih pošiljatev itd. C. kr. poštno ravnateljstvo na naše ponovne prošnje in pritožbe doslej ni ugodilo. Mogoče sedaj vendar slavno poštno ravnateljstvo naši pravični prošnji ugodi. (Naše poštne razmere bodo kmalu slabše nego v Albaniji. Op. ured.)
Velik viteški I I roman I!
Srce in meč
je naslov novega podlistka, ki začne izhajati v „Dnevu“
II te dni l!
Štajersko.
Škodljivci ljudstva so siašl klerikalci, to je znano vsakemu trezno-mislečemu človeku. V Št. Juriju se je nedavno temu vršilo napredno zborovanje, na katerem Je stavil poslanec dr. Kukovec predlog:	»Vsi
slovenski deželni poslanci v štajerskem 'deželnem zboru se pozivajo, da glasujejo proti nameravanimi olajšavami v zidarski in tesarski obrti, ki bi povspeševalo takozvano lušerstvo in oškodovalo izučene obrtnike.« To je predlog, ki mu mora gotovo pritrditi vsakdo, ki le malo z možgani misli. Prvič se s tem pomaga obema obrtnima panogama do večjega delokroga in gotovo tudi večjega zaslužka, kar bi bilo zidarskim in tesarskim obrtnikom le v hasek In korist; zlasti še slovenskim. Drugič pa je s tem dano tudi kmetom, da so v svojih domovih vsaj varni pred vsako nesrečo. Kaj ni v koliko pa je kmet-delavec zmožen v takih strokah? Gotovo le zelo malo, največkrat pa sploh nič! In kaj bi ne? Kje se Je pa učil teh strok? Pri svojem očetu in ta zopet pri očetu; vsi so samouki! Dobra poprava kadar Je potrebna, pomaga za leta in leta;
če je izvedena zanikamo, se prisili lahko onega, ki je popravljal, da na svoje troške to izravna. Je to potem za kmeta škodljivo? Ne! V korist mu je! Za malenkosti pa se itak nikogar ne more siliti, dati delo v tuje rokel Ce so klerikalci temu nasprotni — so to v škodo kmetom! »Straža« pa se je navadila že tako na laž, da sama sebi verjame. Zato se je spravila na .šuntjursko mlekarno, katere vodstvo je v naprednih rokah. <6amo zato se njeni žegnani dopisnik laže o vsem mogočem. Kdor pozna delo mlekarne, ve, da mlekarna prav lepo napreduje in bo »Stražo« to kmalu kaj veljalo... A ne samo za to se gre »Straži«, ker je mlekarna v naprednih rokah. Glavni vzrok je čisto drug in »Stra-žin« blagoslovljen lažnik pove že par stavkov pozneje: Klerikalcem se cede sline po naprednih trgih! Lažejo za to tako krčevito, da bi vjeli med tržkimi volilci par kalinov. Seveda bodo v bodočih deželnozbor-skih volitvah hoteli imeti tudi tu prvo besedo, t. pr.: svojemu kandidatu hočejo pripraviti pot... Vpraša se potem pač konečno le, kako se to vjema: po trgih je večina slovenskih obrtnikov, klerikalci pa hkratu ščujejo proti obrtnikom kmete, ko agitirajo med tržkimi obrtniki za se! Vsa »Stražina« pisarija je torej čisto navadna klerikalna lumparija! Proč t tako cunjo!
Na obrtnike se jeze naši klerikalci. Doslej so se slovenskim obrtnikom na vse mogoče načine dobrikali in jih vabili v svoje vrste. Slovenski obrtniki pa dobro poznajo svoje črne prijatelje in dobrotnike, ki bi pač radi jemali koristi, a škodili onim, od katerih jih imajo. Ker so obrtniki to spoznali, so doslej klerikalcem odločno pokazali hrbet in vrata. To pa klerikalce zelo jezi in zato hočejo sedaj obrtnike oškodovati. S svojimi nemškimi kompanjoni so si jo izmislili: pa izposljujemo kmetu pravico, da sme sam popravljati svoja poslopja — čeravno sam sebi v škodo. Obrtnikom bo to najbolj občutno. Par let, pa postanejo mehki, če se nam namera posreči.. To sicer ne bo šlo, ker je večina deželnih poslancev proti tej nakani. Ampak volitve za deželni zbor so pred durmi — in za to strašijo klerikalci s temi grožnjami, češ:	par
tepcev bomo že vjeli! Slovenski razsodni tržani, na vas ie, da daste klerikalnemu eventualnemu kandidatu takšno brco, kot ste lo dati prt zadnjih volitvah!
Maribor. (Škandal.) Danes se je pričel na mariborski vinorejski šoli petdnevni tečaj za živinorejo. Bilo je precejšnje število prosilcev, seveda po večini Slovencev. Kot avstrijsko špecialiteto moramo navesti, da se je sprejelo prosilce Šentilj-čane, ki so pruski podaniki, med tern ko se je odklonilo domačine Slovence. Dva odklonjena sta vse eno prišla, a sta zopet odšla, ker je tečaj izključno nemški. Zjutraj pa sta bila pri predavanju, a nemškega predavatelja nista razumela in sta odšla. Škandal vseh škandalov je, da dežela pri tečaju, ki je namenjen spe-cielno za Spodnji Štajec, na tak način zapostavlja slovenščino, prote-žira nemškutarstvo in prusaštvo ter eo ipso preprečuje vsak praktični rezultat.
Št. Ilj. (Poka.) V Št. liju so mislili tamošnji renegati, da bodo s pomočjo »SUdmarke« sebi ustvarili kar cel samostojen pašalik, pa so se t naši obernemci enkrat prav P^umo urezali! Siidmarkovci čimdalje bolj zdihujejo, da jim gre denar v me, med naseljenci pruski pa tudi vladajo večni, neprestani razdvoji in o -kriti prepiri. K vsemu pa še pride
okolnost, da rase nemorala med nemštvom kot kuga z rapidno hitrostjo. Da je pa mizerija celotna, je prišla pa sedaj še na vrsto licm-čurska »Vorschusskassa«, ki je čisto pred krahom. Zanjo zbirajo sedaj po vseh nemških premožnejših krogih — tisoče. Eni pravijo, da mislijo pri tem Hempl. Gordon, Fischereder & komp, na dobre profite, drugi pa pravijo — da na moč nekaj »smrdi« in da ne bo nič, posebno ne, ker vedo mnogi, da nosi dr. Weniger-holz »voje krajcarčke v mariborske •banke, kar za »Vorschusskasso« gotovo ni ravno priporočljivo. Seveda, graški »Schuftenblatt« je raditega v strašnem položaju togote, ki spominja tudi na nekak »delirium tre-mens« šentiljskega njegovega dopisovalca.
Fala nad Mariborom. (Povodenj odnesla most.) Vsled deževja v prejšnjem tednu je Drava močno narasla. V petek opoldne je došla iz Fale v Maribor brzojavka, katera je naznanjala, da je povodenj odnesla provizorični most električne naprave. Tudi še mnogo drugega stavbnega lesa je povodenj odnesla. Proti 2. uri popoldne je prinesla voda ostanke razbitega mostu v Maribor. Takoj se je pričel lov na les. V čolnih so lovili ostanke razbitega mostu in rešili mnogo lesa. V soboto zjutraj je pa prinesla voda splav, na katerem ni bilo nobene osebe. Splav je zadel ob stari dravski most, kjer ga je popolnoma razbilo. Po velikem trudu, so rešili precejšnji del razbitega splava.
Radgona. (Elektrika ubila konja.) Dne 15. t. m. je pripeljal posestnik Engel s svojim konjem do mesta, na goriški cesti ob novi železniški progi, koder ravno sedaj dopolnjujejo žično pregrajo za električno razsvetljavo. Nesreča je hotela, da je prišel konj preblizu električnemu toku, ki ga je na mestu ubil. Konj je bil še zelo mlad in vreden 1200 K.
Radgona. (Dete zadušilo.) Dne 12. t. m. je pustila posestnica Mir svoje tri otroke v starosti štirih, treh in dveh let doma same, dočim je ona šla na njivo spravljat repo. Otroci so se najbrže igrali z vžigalicami in povzročili lahek ogenj. Ko se je iz-kadilo, so našli otroke vse tri nezavestne. Štiriletni sin je že 13. t. m. umrl. dočim sta ostala dva v smrtni nevarnosti.
Gradec. (Železniška nesreča.) Dne 17. t. m. sta prekoračila strojevodja Unterrassner in nadsprevod-
nik Haar držav, železnice v trenot-ku prvi in drugi t ir, ko je po drugem tiru pridrvel stroj poštnega vlaka Dunaj-Trst. Unterrassnerja so našli na lokomotivi nezavestnega. Prijelo ga je, vrglo, mu natrlo lobanjo, zmečkalo prste na desni nogi in mu prizadelo še več drugih ran. Kljub temu se je še vlekel na stroj, tam pa se onesvestil. Nekaj pozneje, precej daleč od Unterrassnerja, so našli Haarja. Temu je bila zlomljena in zmečkana desna noga, desna roka, leva sklepna kost zlomljena, nalomljeno koleno in člen leve noge, vrh tega ima zlomljenih več reber. Un-terrassnerju so že 17. odrezali zmečkane prste na desni nogi, Haaru pa celo desno roko. Ker se ju je lotil tudi živčni krč, imajo malo upanja, da bi*-preživela. — Nezgodo pripisujejo okolnosti, da se je stroj postnega vlaka Dunaj-Trst št. 35 premikal na drugem tiru, kot običajno, trhu tega pa je vladal na progi pred Postajo močan dim, koji je ponesrečencema zapiral vid.
O zverjadi. V zadnjem času so Poročila o zverjadi nekoliko utihnila. Vzrok temu je, da se je zverjad umaknila više v gore, koder mori divjačino. Kot sled je navadno najti
le mlako krvi. Dva orožnika pripovedujeta, da sta v Koralju videla na 1000 korakov volka, izredne velikosti. Do strela nista prišla. Vlada je razdelila premijo na tri (!) dele po 1000 K, ter svari lovce, naj ne bodo površni, marveč previdni. Domnevajo, da vedo oblasti za večje nesreče, ki so jih zveri povzročile. Dunajski lovec in lovski pisatelj Satn-merager piše: »Bil sem 14 dni na preži na to zverjad. Izpostavljanje živih vab, je bilo brezuspešno. Zver je nekoč napadla terca (vola, črez dve leti starega), mu skočila za tilnik, čepeč na hrbtu in ob ledjih. Trikrat je zasadila zobovje v tilnik. Razdalja obeh kočnikov je bila 8 do 10 cm. Kremplji so predrli kožo in prišli 1 cm globoko v meso; ker se je terc branil in stal na neki višavi, sta telebnila po strmi v nižino in padla v potok. Mrtvega terca je zver nato od zadaj trgal in požrla 25 kg mesa, ledvičnega dela. To vse je znamenje, da je bila to velika mačja roparica. Natančno pa nisem mogel dognati, katerega plemena ali vrste. Vsekakor Je zelo nevarne vrste, silno previdna in močna.«
Vrebrovnlk pri Ormožu. (Uboj.) Dne 9. t. m. so pili v krčmi Marije Pajtlerjeve fantje, in sicer bratje Lojze, Jože in Štefan Ciglarič, ter Fran Kociper in Nande Ratek, vseh petero sinovi viničarjev. Preteklo ni dolgo, ko pride do krčme viničarja sin Jože Majcen. Komaj pa so Ci-glariči opazili in spoznali, že so vstali, a pozvali tudi Kocipra in Ra-teka, naj jim pomagata lovit Majcena, ki se je takoj, ko je Ciglaričeve spoznal, obrnil in pobegnil. Za njim se je zapodilo vseh petero fantov, oboroženih s koli. Oče Majcnov, ki je spoznal nevarnost sinovo, je pograbil sekiro in pred vežnimi vrati svoje hiše čakal napadalce. Sin pa tudi ni pustil že precej starega moža, svojega očeta. Prijel je za neko slabo poleno in se postavil v bran. Nastal je strašen boj dveh proti petero pozverinjenih fantinov. Ni bilo dolgo, in že se je Jaka Majcnu, očetu, prelomil držaj sekire. V naslednjem so ga imeli na tleh in predno mu je mogel priskočiti sin, je imel že dvoje strašnih udarcev preko glave. Prenesli so ga v bolnico, koder je 15. t. m. izdihnil po strašnih mukah. Ci-glariče so vse tri prijeli in vtaknili v zapore.
Johanca in raški kapucini.
Ljubljanski škof dal Johane! dar 7000 kron? — Reški kapucini so z oljem mazali Johanco po trebuhu.
»Riečki Novi List« prinaša senzacionalno izjavo pekovskega mojstra Franja Beloseviča, ki vse, kar pove, hoče tudi s prisego potrditi. Pravi, da je bil uslužben pri Možetu (slovenski klerikalec) na Trsatu. Ko je spraševal, kdo je to: Johanca, mu je gospa Može odvrnila, da le to mučenica, ki vsak petek trpi Kristusove rane in zna vsakemu človeku povedati za prihodnjost. Ko je povprašal, če more Johanco vsakdo videti, mu je odgovorila, da jo more videti le tisti, ki ni preveč pregrešen. Enkrat je prišel sem dol obiskat Johanco tudi ljubljanski škof. Pri tej priliki sem hotel tudi jaz videti Johanco, ki je stanovala v Možetovi hiši. Toda Može me je nagnal Po predstavi je prišel Može v pekarno in pripovedoval, da je bil ljjubljanski škof z Johanco tako zadovoljen, da ji je za pisal lep dar 7000 K. (Seveda: za pisal, ker ljubljanski škof je navadno, kadar je treba kaj dati, brez beliča, zato je pa kar zapisal pa Je bilo.)
Pragutin Rakovic —
’ vnet Ilirec.
(Poroča Anton Cvet.)
Slovensko - hrvatska zajednica kliče nas Slovence, da obračamo svojo pozornost ob vsaki priliki na bratski narod hrvatski. Ničesar ne smemo prezreti, in naše upanje, da bodo storili i Hrvati tako, se ne bo izjalovilo.
Letos obhaja hrvatski literarni svet stoletnico rojstva Dragutina Rakovca, pesnika, pisatelja in narodnega boritelja. Tu je lepa prilika, da Izrazimo Slovenci svoje simpatije napram Hrvatom. Z Rakovcem pa nas veže še nekaj drugega: bil je iskren prijatelj Stanka Vraza, Ljudevita Gaja, Kollarja in Safarika ter je z vso intenzivnostjo pospeševal ilirsko misel.
Dragutin Rakovac se je porodil dne 1. listopada 1813. v Biškupcu pri .Varaždinu. Njegov oče Jurij je bil zelo naobražen, obvladal je popolnoma klasično latinščino, mati Marija Su-čič pa je bila iz ugledne zagrebške rodovine. Ko je dovršil Dragutin domačo šolo, je še 1 leta -1821 na za grebško gimnazijo, kjer je prebil tri
razrede, nadaljnje tri pa v Varazdi nu; filozofijo in pravo je študiral v Zagrebu. L. 1832 je izdal prvo samostojno delo: »Turobmca u smrt prijatelja i suučenika Josipa Kukiilj	-
ča, Sakcinskoga« m nato »Frijateu-ska tuga« — istemu pokojniku v spomin. V vseh pesmih izraža lskieno rodoljubje. — Ko je dovršil pravo, je služboval pri odvetniku Valečiču m kasneje pri Horvatu.
Otvoril bi bil lahko lastno odvetniško pisarno, a ni čutil za to v sebi poklica.
Lepi in polni upanja v bodočnost so bili tisti časi in duša vsemu je bil Ljudevit Gaj. Ko je le ta osnoval list »Danico«, je prinesla prva številka Rakovčevo pesen »Zbudimo se i poslujmo«. In od tedaj je bil Rakovac med prvoboritelji za narodno zavest in napredek. Leta 1836. je bilo razpisano na zagrebški pravoslovni akademiji profesorsko mesto za kazensko pravo; Rakovac se je potegoval za to mesto, a ga ni dobil, marveč je bilo podeljeno Zagrebčanu Teodorju Paulerju, ki se je bil prelevil v mad-žaiskega renegata in postal kasneje ogrski pravosodni minister. Toda to Rakovca ni zadelo preveč v živo, svojim načelom je ostal zvest in se oklenil z naivečio vnemo narodnega
dela. Misel na kako javno službo je docela opustil, posvetil pa je roke in glavo žurnalistiki. Sest let je urejeval »Ilirske Narodne Novine« in »Danico«. Ko se je osnovalo leta 1841. hrvatsko - slavonsko gospodarsko društvo, mu je bil imenovan Rakovac prvim tajnikom m kot taK je izdal tri zvezke »Predavanj za Seljaka.« Od leta 1842.—1850. je urejeval »List mjesečni hrvatsko - slav. gospodarskog društva«, od leta 1850. do svoje smrti pa »Gospodarske Novine« (tednik). Z Vrazom in Vukoti-novičem je osnoval leta 1842. znano »Kolo«, kmalu nato je izšel njegov »Mali katekizem za velike ljudi« in »Pesmarica«, v kateri je zbral vse znamenite domoljubne pesmi.
Rakovac pa je čutil tudi živo potrebo po narodnem muzeju. Ustanovil je knjižnico, začel zbirati rudnine, starine in druge umetnine ter je dosegel s podporami zavednih rodoljubov lepe uspehe. Njegov muzej je našel prostora v »Narodnem domu« (zdaj kraljevi stol sedmorice); tam je bila nastanjena tudi »Citaonica ilirska«, »Matica« in »Gospodarsko društvo« ter je bi! ta dom pravo ognjišče naših starih Ilircev. — Umrl je Rakovac dne 22. listopada 1854. ter bil ookooan ori sv. Petru v Vlaški
ulici, kjer mu je že počival oče. Poleg njegovih obilnih prijateljev in če-stilcev sta žalovali za njim tudi žena Evgenija in hči Marija. Dne 26. rožnika 1897. so prenesli njegove telesne ostanke v »Ilirsko arkado« na Mirogoju.
Rakovac ni bil le Hrvat, marveč Slovan s telesom in srcern — »što je slavski, jeste i hrvatski« je bila njegova maksima. Slovencem le bil iskreni prijatelj in to prijateljstvo je našlo izraz s Stankom Vrazom. Bila sta takorekoč ena duša v dveh telesih, oba sta mislila enako, oba sta težila po slovensko - hrvatski združitvi. Vraza je pridobil, da Je pesnil za »Danico«, sam pa je zapel globoko dramatsko vizijo »Duh«, iz katere se zrcalijo zgolj patriotične misli in težnje in ki se nanašajo tudi na Slovence. Bil je Ilirec ves in vedno do svoje smrti; kakor hrvatski bil Je tudi naš. — Te skromne vrste naj sprejmejo Hrvati za drago in naj veljajo v spomin pogumnemu in neutrudljivemu borcu za narodno kulturo in napredek ter vnetemu staremu Ilircu.
Enkrat je pa žena Možetova Johanco pregnala, ker se je prepričala, da je Johanca in ž njo obenem patri, goljufica. Kar ob 4. uri zjutraj je morala z doma in Možetova je kričala potem v pekariji, da je Johanca kapucinska K.... (aha), češ, da je nemogoče, da bi poštena punca pustila, da bi jo kapucini s svetim (!) oljem po trebuhu mazali. (Kaj pa je to bilo, da so jo masirali po trebuhu, ali je imela mar tam bolečine, in kakšne!? Ali so kapucini te bolečine povzročili? Najbrže, ker so jo oni mazali in kaj je bila posledica tega? Ali mar krvavljenje!!)
Može je tudi vsaki petek nosi! iz klavnice velike lonce krvi in pravil, da jih potrebuje za klobase.
Torej je Johančina švindlarija povsod bila enaka. Novo je le to, da jo je pater Peregrin mazal z oljem po trebuhu.
Morda so jo pa kranjski klerikalci tudi?
Dnevni pregled.
Še enkrat Rosegger. Prof. Jen-sen, član češke akademije, je priobčil v »Narodnih Listih« uvodni članek, v katerem pojasnjuje svoje stališče v švedski akademiji in svoj upliv glede razdeljevanja Nobelovih nagrad. S tem hoče posebno odgovoriti na nemške napade. Prof. Jen-sen pravi, da dobro pozna razmere v Avstriji, posebno pa ga zanimajo Jugoslovani, zato je bil zadnje čase na jugu. Pri razdeljevanju Nobelovih nagrad ne igra politika nobene uloge — saj Je dobil nagrado Bjornson, ki je bil hud politik. Toda dobil je nagrado za svojo umetnost. Tudi to je brez pomena: ali je pisatelj bogat ali ubog — glavna stvar je — koliko pomeni v literaturi. Iz slovanskih pisateljev je doslej dobil nagrado sajjio Sienkiewicz. Leta 1911. je bil predlagan Vrchlicky — toda ni dobil nagrade, ker ga je predlagala samo »Češka akademija«. Letos bi jo gotovo dobil. Vrchlicky je napisal nad 100 knjig in je bil gotovo večji od Roseggerja. Nemcem se torej ni treba pritoževati. Odločevala je Roseg-gerjeva umetnost in njegova dela. Protest »Češke akademije« je le komisiji za razdeljevanje nagrad odprl oči. Dva češka kritika prof. Janko in Arne Novak sta podala o Roseg-gerju objektivno kritiko. Člani vendar ne morejo poznati vseh del. Ako hočejo Slovani, da se bodo slovanski prijatelji pri Nobelovi nagradi bolj vpoštevali, morajo skrbeti za to, da pridejo njih dela na svetovni književni trg. »Jaz sam ne morem vsega prevajati«, pravi Jensen. — S tem so Nemci dobili najboljši odgovor. Nemci so hoteli zaradi Roseggerja napraviti svetovni škandal — pa se jim ni posrečilo. Slovani pa so dobili svojo lekcijo: ako hočemo kaj veljati, se ne smemo skrivati za domači plot — ampak je treba pokazati svetu — velika dela slov. pisateljev.
Avstrijski davkoplačevalci bodo morali štet! nove milijone in milijone.
Še enih niso izplačali, nalagajo se jim že drugi. Skupen proračun za prvo polovico leta 1914 izkazuje redne potrebščine 290,054.856 kron. Ker znaša pokritje 5,441.264 kron in prebitek carine 97,251.714 kron, morata Avstrija in Ogrska pokriti 194,038 tisoč 878 kron. Od te vsote odpade na našo državno polovico 123,408.726 kron. Vojna uprava je z ozirom na balkansko vojsko in glede na resen politični položaj, kakor v svojem poročilu izvaja, morala delno povišati mirovno stanje in v razne vojne namene več izdati. Vojno ministrstvo za te stvari 316,678.000 kron, od katerih odpade na Avstrijo 201,400.000 kron, na Ogrsko pa ostanek. Za voj-no mornarico se je izdalo leta 1912. 8,616.000 kron, za leto 1913. pa 31,824.640 kron.
»Svobodna Misel.« Kljub temu, da je razpuščena češka »Svobodna
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Misel« bo slovenska »Svobodna Misel« še vedno izhajala, ker slovenj ska sekcija »Svobodne Misli« ni ra*^ puščena. Toliko, da ne bodo klerikaU ci preveč vriskali.
Praška policija je hotela konft^ scirati tudi mrliče. Marsikaj lahki napravi avstrijska policija — tod mrličev dosedaj še ni konfiskoval In glej:	predvčerajšnjem	je polici
pri razpustu »Svobodne Misli« hot la konfiscirati poleg denarja tudi m... liče. Niti pepel mrtvih ni imel mirtw V prostorih društva »Krematorij«, td ga je vlada tudi razpustila, so se na* hajale žare s pepelom umrlih članoD »Krematorija«. In glej: policija je ho« tela te zavzeti. Šele na intervencij dr. Bartoška, se je pustilo mrtve nal miru.	j
Boj za Sredozemsko morje. Oq dne do dne postaja gotovejše, da boj Anglija okrepila svoje brodovje w Sredozemskem morju. In sicer se po4 množi brodovje, ki ima svojo oporo) na Malti za 4 vojne ladje, četrto bro-i dovie se oa oomnoži za več starei-
jih dreadnoughtov. Najbrže je vse to naperjeno proti nemškim ladjam, ki se sedaj nahajajo v Sredozemskih vodah in iz katerih se nočejo umakniti, temveč se nameravajo za stalno ugnezditi v levantskih vodah.
»Zvesti Janes« — slaven ornitolog. Na občnem zboru zveze čukov je govoril tudi »zvesti Janes«. Reveža menda že popolnoma zapušča vsa razsodnost. Takega skrpucala že dolgo nismo slišali. »Zvesti Janes« bi bil rad povedal kako envangeljsko »prigliho«, pa mu ni »ratalo«. Pravil je, kako je letos v gorah na Gorenjskem, ko se je skrival pred Kamilo, gledal orle in primerjal njih let onemu vran in lešnikarjev. Znano je sicer, da je zvesti Janes precej hudomušen in da se zna včasih krvavo norčevati iz svojih, prijateljev, da bo pa tako potegnil svoje ljube čuke in jih primerjal vranam in lešnikarjem, pa nismo mislili. Pravil je, kako vrana nerodno in hreščeče leta, da najraje poseda po drevju in čaka, kdaj bo odšel kmetič iz njive, da se zakadi V koruzo. Zvesti Janes je hotel napraviti »klasičen« dovtip, pa Je napravil le, kakor bi se Francoz izrazil »un esprit d’ escalier.« Vse ga zapušča Janeza zvestega, kakor je on zapustil Kamilo, vse, spomin, razum, dovtipnost, vse vsel če bi ga spomin tako ne zapuščal, bi bil našel lahko še več lepih primer za svoje čuke. Primerjal bi jih bil lahko kukavici, ki se je izlegla v tujem gnezdu, ali pa sraki, ki je nakradla pavjega perja in se z njim našopirila, ali pa »pilpogačici«, ki Je pol miši in pol ptiča, ali pa smrdokavri itd. Vso to ptičjo zalego bi bil lahko primerjal svojim čukom, saj zvesti Janes kot slaven ornitolog, ki bi se bil 28. grudna kmalu pobližje seznanil tudi s štorkljo, dobro pozna vse vrste ptičjega rodu. Na tistem zborovanju je govoril tudi dr. Pogačnik, ki v svoji orlovski in akademiški izobrazbi ni baš preveč štedil s preizbranitni izrazi, ko je branil fantovsko čast zvestega Janeza. Pa to bi mu končno že odpustili, saj morajo biti dejanju, o katerem se govori, primerni tudi izrazi. Povedal je tudi, da imajo fantje zvestega Janeza v svojih srcih gorčična zrna. No, to bo »ženofa«, kadar bodo tista vzklila in obrodila. Potem pač ni čuda, če imate tako razborite in korajžne fante, ker jim dajete takih razdražljivih reči. Morebiti Je pa zvesti Janez imel 28. gr. preveč gorčičnih zrn ...	T.
S čim se omadežuje slovenski jezik. Klerikalni rudar Kristan je go vorll v Idriji tako-le: »Ako naši nasprotniki ne vedo o gospodarstvu kranjske dežele nič drugega naši stranki očitati, kakor le Theimerc in Johanco, je znamenje, da je kaj vestno vršila svojo dolžnost, ker taki zagrizeni sovražniki ne morejo ničesar najti. Kaj Je dr. Krek s kom govoril, to na našo politiko nič ne vpliva, pač pa vemo, da je gospod veliko delal in pisal za delavstvo, ki mu mora biti vedno hvaležno. Shod naj izreče javno svoje ogorčenje in stud, da se »Narod« in »Dan« poslužujeta tako podlega orožja, ker se slovenski jezik na tak ostuden način omadežuje. Shod Je temu predlogu soglasno pritrdil.« AH ste slišali: SThel-merlco In Johanco Je S. L. S. vestno vršila svojo dolžnost. Vse to baje politiko nič ne briga! Klerikalec Kristan menda še ne ve, da pripada stranki, ki Ima načela In ki ta načela tudi vedno naglaša In v Imenu teh načel zahteva od vseh vernih kristjanov, da volijo kandidate S. L. S.! — Kako pa se Theimerlca, Johanca In drugo strinja s katoliško vero In z načeli S. L. S.? Klerikalec Kristan |e omadeževal sam svoj katoliški jezik, ker |e to zagovarjali Jezik se omadežuje, če se zlorabi za slabe stvari, ne pa če se razkriva resnica. Naj le klerikalec Kristan in drugi ne bodo v skrbeh, za lepi slovenski jezik! Slovenski narod bo že poskrbel, da ga očisti — od klerikalcev!
Poslanec Jarc pride pred sodišče. Klerikalci mislijo, da je njihov Jezik nedotakljiv — to pot enkrat so se pa opekli. Pirc — časnikar — je tožil Jarca zaradi razžaljenja časti in Imunitetni odsek Jo Jarca izročil sodišču, Sedaj mora priti še Gostinčar, pa bol
Johanca In klerikalni agitatorji.
Vsak dan je bolj jasno, da so klerikalci pripravljali Johanco za čudežno krvavljenje« zato, da bi potem lahko agitirali med priprostimi ljudmi o svetosti kranjske dežele, odkar v nji gospodarijo klerikalci. Saj še sedaj kakšnemu klerikalnemu agita-torčku izpodleti in začne govoriti o Johanci. Da, da, gospodje kutarji: Johanca je goljufala ljudi s telečjo krvjo v hiši župnika, ob prisotnosti duhovnikov in samega škofa. Za vse švindlarije je odgovorna duhovščina, ker Ona je navajala Johanco k goljufijam in ona duhovščina je vlekla iz tega dobiček. Ce bi Johanca ne bila Vsega denarja izdajala duhovnikom, bi morala imeti danes že ogromen kapital. Ker pa nima nič. Je iasno, da
)e daio vse za svete namene in v to svrho je uganjala goljufijo.
Izza zastora ruskega dvora. Pod tem naslovom je izšla v Angliji knjiga grofa Pavla Vasilija: (»Be-hind the veil at the Russian Court«.)
V njej črta z meglenimi barvami življenje ruskega dvora in višjega ruskega življenja odličnih krogov. Grof Vasilij, ki je umrl pred nekaterimi meseci, je pisal anonimno že pred tridesetimi leti v »Nouvelle Revue« članke o evropski družbi, v katerih je bilo mnogo obsodbe, ki je bila zaslužena. To obravnava tudi v sedaj izišli publikaciji. Pozna se, da je delo napisal človek, ki so mu bile znane vse skrivnosti ruskega despotizma in rusko-aristokratičnega Peterburga. Ta višja družba je polna tujcev, bogatih in surovih ljudi. Kopljejo se v razkošji in udajajo frivolnosti in drugačnim zabavam. Dokler se tako veselijo in uživajo, ne vprašajo drug drugega, kdo so in odkod so prišli. — Dalje navaja karakteristične črte nekaterih bolj znanih imen. Nekatere izmed njih: Grof Benkendorf (poslanik v Londonu). Ne smatrajo ga že-nijem, toda zna rabiti takt, on je »grand segnieur* in v svojem elementu edino v Londonu. O. Izvolsky (poslanik v Parizu). — Eden onih ljudi, ki izziva že njihova navzočnost samaposebi signal za prepire in komplikacije. G. Sazonov (minister zunanjih del). — Pod njegovo vlado lahko Evropa mirno spi, ne da bi se bala komplikacij zaradi ruskega kabineta ... On ne ravna z grobostjo in železno roko, temveč vrlo mehkim baržunom in z rokavicami, pa je če-sto v strahu svojim poduradnikom .. Ima pasivno svežost, s katero so obdarjeni plahi ljudje. G. Kokovcev (ministerski predsednik). — Eden izmed onih, ki se zdi, da venomer brska okrog sebe in išče etiketo za začetnike ... Pravi predstavitelj meščanskega razreda, pa nosi na sebi pečat malomeščanstva... V Rusiji, kjer primanjkuje državnikov, izpolnjuje on mesto enega. Pok. Stoly-pin: avtoritativen, sebičen, nemilo-srčen... — Gen. Trepov: Lahko bi bil izboren pes - čuvaj. — Grof Wit-te: Njegovo vsiljevanje za časa rusko - japonske vojne bi Angleži na-zvali: bluff. Kadar pa je prišel čas odgovornosti, se je delal, da je nepopustljiv in zvračal krivdo na druge. — Zanimiv je oddelek o umoru carja Aleksandra II. in o neizdanem manifestu ustav. Znano je, da je odgovoril atentator Rysakov na cesarjevo vprašanje, če je ranjen: Nisem, hvala Bogu, a nato, nadaljeval: »Vaš hvala Bogu je daleko preran« In v tem trenotku se je razpočila druga bomba. Poedinosti o nameravanem manifestu carja Aleksandra II. so manj znane. Aleksander II. se je odločil, da da Rusiji ustavo. Grofu Ma-lahovu je zapovedal, naj sestavi manifest. Ta Je storil to v navzočnosti carjeve morganatske žene, j)rincese JurJewske. Ko Je car umrl, je jokala princesa Jurjewska ob krsti. Gospodična šebeki pa se priplazi k njej, rekoč: Kje pa je manifest? Ste ga - li vzeli? Zdaj, ko je že podpisan, bi nam lahko koristili — Princesa vstane in se napoti v pisarno. Z drhtečo roko hoče odpreti sobo — v tem trenotku se prikaže na vratih carjev najstarejši brat, veliki knez Vladimir. Potihoma pride do nje, obrne ključ in Jo poprosi, naj zapusti sobo. Isto noč je nastopil prestol Aleksander III. In bilo je treba prenoviti manifest. Veliki knez Vladimir ga pa prevrne s trona, mu ga vzame iz rok in ga prečita, na to ga raztrga na tisoč kosov rekoč: Veličanstvo, zdaj me lahko kaznujete, tembolj, ker ste zasedli prestol Rusije z nevezanimi rokami!« — Sploh piše grof Vasilij o Aleksandru s čuvstvom in je najti v knjigi premnogo zanimivega gradiva.
Trgovski list. Ko se je »Trgovsko izobraževalno društvo« v Trstu odločilo, da začne izdajati trgovski tednik, ki bo imel nalogo, da zastopa interese slovenske trgovine in obrti, je to izzvalo splošno odobravanje v prizadetih krogih. Kakor dokazuje dosedaj izišlih pet številk, se uredništvo lista tudi resno prizadeva, da bi čim uspešneje uvršilo postavljeno si nalogo. Slovenska javnost se je tudi izrekla dosedaj le pohvalno o »Trgovskem listu«. Toda kakor dozna-jemo, list v prizadetih krogih nikakor ni dobil one podpore, kakor bi bilo to želeti v interesu stvari. Ker bi bilo zelo obžalovati, ako bi moralo »Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu« prenehati z izdajanjem lista, toplo priporočamo našim trgovcem in obrtnikom, da se naroče na list. »Trgovski list« stane 12 K na leto. Uprava in uredništvo se nahajata v Trstu ul. S. Franccsco d’ Assisi št. 2.
»Slovenija«. V društvenih prostorih se vršita ta teden tl-le predavanji : v sredo dne 19. t. m. dr. Brezigar: o trgovini in industriji na Slovenskem. V soboto, dne 22. t. m., dr. Prijatelj: Osemdeseta leta v kulturni in politični zgodovini Sloven-
cev (nadaljevanje), postanek političnih strank.) Začetek ob 8. uri zvečer.
Gornjegrajsko učit. društvo ima
svoje glavno zborovanje dne 7. dec. t. 1. točno ob 10. uri v šoli v Gornjem gradu. Vspored bo objavljen v stanovskem listu. Ker bode mnogo zanimivega na dnevnem redu, vabi vse društvenike k temu zborovanju naj-uljudneje odbor.
Nesreča. Posestnik Jože Maček iz Strahomerja je padel te dni, ko je šel zgodaj zjutraj na delo in je bila še tema v neki jarek ter se je znatno poškodoval na levi roki.
Samomor. 52letni posestnik Vid Peškur iz Mirne, občina Trebelno, je izvršil dne 15. t. m. ponoči samomor s tem, da se Je v svoji spalnici obesil. Peškur zapušča ženo in šest otrok.
Tatinski dninar. Andrej Trček, 15leten fant iz Vrha pri Zireh je bil v zadnjem času uslužben kot dninar pri posestniku Antonu Mihevcu iz Čevice pri Logatcu. Dne 11. t. m. Je zapustil brez vzroka delo, prej pa je še ukradel svojemu gospodarju kolo, na katerem se je nato peljal v Log pri Rovtah, kjer je več ljudem ponudil kolo na prodaj. Okradeni gospodar pa jo je mahnil za tatinskim fantinom. Ko Je zagledal v Logu dolgoprstnež svojega gospodarja, je pustil kolo, kjer je bilo in se je zapodil v beg. 2iv krst ne ve, kje se fantin sedaj nahaja.
Ponesrečen tat koles. Delavec France Fatur je pred nekaj dnevi odpeljal opekarskemu mojstru Ivanu Boccio iz Postojne kolo, ki ga je Boccio pustil pred neko gostilno. Fatur je sedel na kolo in se je odpeljal čez Planino proti Rakeku. Kazen za greh pa je bila že tu. Med potjo se je namreč Fatur prekucnil s kolesa v cestni jarek in se tako poškodoval, da se ni mogel peljati naprej. Pustil Je prehentano kolo v neki gostilni v Uncu in Jo Je ubral kar peš nazaj v Postojno.
Prepoden vlomilec. Preteklo nedeljo popoldne se je splazil v odsotnosti domačih ljudi neznan falot v zaklenjeno hišo posestnice Marije Mehle iz Perovega pri Grosupljem. Vse, posebno pa razbito okno, skozi katero se je mož splazil, kaže, da ni imel bogve kako poštenega namena. Ker pa se Je vlomilec precej časa v hiši obiral, je stopila v sobo lastnica MSe in se je prestrašila, ko je zagledala v svojem stanovanju tujega človeka. Tuji človek pa se je tudi prestrašil in je v par minutah izginil iz sobe kakor kafra. Ukradel ni hvala bogu, ničesar.
Avtomobil jo |e povozil. Posestnica Neža Ljubi iz Ločne Je dne 23. oktobra t. 1. spravljala v svojem gozdu nad takozvano »Kačjo ridjo drva. Proti mraku je vozil voznik poln voz drv proti Novemu mestu, Neža Ljubi je sedela na drvih. Ko pripeljejo drva do Windischerjeve hiše pri kolodvoru, jima pridrvi nasproti avtomobil. Konji so se začeli takoj plašiti. Šofer je videl to, vendar pa ni ustavil avtomobila, marveč je zapeljal v divjem diru mimo. Konji so sunili voz s tako silo nazaj, da se je prebrnil. Voznik se ni skoro nič poškodoval. Neža Ljubi pa je padla z voza tako nesrečno, da si je zlomila eno roko in eno nogo ter da je zadobila povrhu tega še notranje poškodbe.
V glavo ga ustrelil. Včeraj je hodil po ljubljanskem polju pri Ježici 15 let stari sin tesarskega pomočnika Ivan Berce iz Stožic. Gozdar Lovrenc Kos je dečka zapazil in je mislil, da nastavlja zanjke zajcem, kar pa ni bilo res. Kos je zaklical dečku, naj počaka, deček se Je pa moža zbal in zbežal- Kos je za dečkom streljal in ga s šibrami zadel v glavo. Dečka so prepeljali v deželno bolnico.
Ogenj. Ogenj je v noči od 17. na 18. t. m. izbruhnil v hiši Franca Marolta, posestnika in klavca na Polju pri Bledu. Vzrok požara ni znan. Zgorela je vsa nova hiša z vsemi pritiklinami. Ogenj se Je baje začel v skednju. Posestnik je bil za vse zavarovan.
Slovenka v Ameriki umrla. Dne 29. oktobra je umrla v Newarku, N. J., 68letna Marija Košir, doma iz vasi Ohanica pri Borovnici na Kranjskem. V Ameriki je bivala približno sedem let.
Požar na morju. V Kanalu v Londonu se je na velikem oceanskem parniku vnel velik požar. Rešilni parniki so že odpluli na lice mesta.
Požig. V Inoniostu je bil aretiran hotelir Kryer, lastnik hotela »Skolastika« v Lani, ker Je na sumu, da je svoj hotel sam zažgal. Zaprli so tudi njegovega brata.
in pol milijona kron, od katerih dobi država Pensilvanija 1,225.000 kron, tako da ostane gospe veleposlanika letno čez šestnajst milijonov kron. Tudi njen soprog je zelo bogat. Združene Države si izbirajo za poslanike svoje največje bogataše, da bi mogli dostojno zastopati Ameriko.
Svetoven mojster na polju ženitve je, kakor poroča sotrudnik »Lombardije« amerikanski igralec Lester Lawrence, ki Je dosegel oni častni naslov s tem, da se je enajstkrat oženil in vselej, kakor pravi pod prisego, s čiste, neegoistične, ognjene ljubezni. Šele pred nekaj dnevi je peljal Lester Lawrence zopet zelo lepo mlado mis k oltarju in ta novica je zadovoljila njegove sorodnike in njegove prijatelje. Vsi so namreč silno skrbeli, ker je bil Lester Law-rence sedaj osem let že vdovec. Pred tem velikim odmorom je trajal njegov samski stan navadno samo nekaj mesecev; da, nekoč se je oženil že osmi dan po ločitvi s prejšnjo ženo. Lester Lawrence bi se lahko imenoval tudi svetoven mojster, kar se tiče ločitve, zakaj dal se je že desetkrat ločiti in vse njegove prejšnje žene so še žive In bi lahko ustanovile društvo bivših žen Lestra, Lorenca, umetnika, kar se tiče ženitve in ločitve.
* Rimska nagrada za najboljšo opero. V Rimu je bila letos razpisana nagrada za najboljšo opero. Vloženih je bilo 55 del, nagrado pa je dobila opera »Canossa«, italijanskega skladatelja, Benečana Francesca Malipiera, ki ga je že lani odlikovala akademija sv. Cecilije za njegovo monumentalno simfonijo. Libretto obravnava historično epizodo Hen rika IV. in je liričen; prikupljlve so v njem zlasti nekatere ljubavne idile, katere napravljajo na poslušalce zelo ugoden utis.
Ljubljana.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
* Najbogatejša žena na Dunaju je tujka. Imenuje se Ponfield in Je soproga novega ameriškega veleposlanika. Njen oče, gospod Weioht-man iz Filadelfije ji je zapustil 350 milijonov kron. Obresti tega velikanskega premoženja, zelo dobro naloženega, neso letno sedemnajst
— Roman Vodiške Johance izide v par dneh. Za mal denar se bo dobilo po vseh tobakarnah cel roman te Vodiške svetnice. Popisano je vse delovanje Johance od početka do dne, ko so jo odvedli v zapore. Ljudje bodo strmeli, ko bodo brali, na kakšne »čudežne« načine je varala ta kranjska svetnica priproste ljudi. Knjižica je pisana poljudno in skozi in skozi zanimivo:	Kako je odšla Johanca od doma, kako je ljubila, kako se je seznanila s čudežnim aparatom v cirkusu itd. itd. Ceno in dan, kedaj Izide, naznanimo pravočasno.
Naš novi roman! Citatelje »Dneva« opozarjamo že naprej, da sledi tekočemu podlistku, ki se bliža svojemu koncu, velik viteški roman, delo svetovnoznanega avtorja »Otroci papeža«, »Ljubimcev beneških«, »V senci jezuita« in »Hiše Sen-Pol«. Novi roman bo v pretresljivi napetosti svojega dejanja in v pestri menjavi veselih in žalostnih prigodb brezdvomno še prekašal svoje predhodnike, ki so pripravili našemu občinstvu toliko ur zabave in užitka, čitatelji, ki kupujejo list po tobakarnah, pa tudi naročniki naj torej pazijo, da ne zamude začetka, ker bi jim bilo gotovo žal!
— K poročilu o tekmi v Parizu imamo pripomniti še par besedij. Po našem poročilu bi se dalo soditi, da so bili Slovenci zadnji, t. j. peti. V resnici pa so bili za Slovenci še Luksemburžani. Ako pogledamo v vrsti svetovnih narodov Slovence na petem mestu — je to za nas gotovo čast In to mesto je nam priborilo naše Sokolstvo. Ne gre niti za to, ali so naši sokoli priborili par točk več ali manj priborili so nam peto mesto in dobili drugo nagrado, (v prvem računu procentov se je vrinila napaka.) V Parizu je odmevala »Naprej zastava Slave« in to more polniti vskega Slovenca s ponosom. Zal, da se je sicer premalo poskrbelo za to, da bi se več pisalo o našem narodu. »Journal« n. pr. Slovencev niti ne omenja, ampak piše, da so na petem mestu Luksemburžani. Tu bi bilo treba poiskati naših prijateljev v Parizu, Dems, Leger, ki bi posredovali, da se ob tej priliki Izve tudi o nas. Uspehe moramo izrabiti, da povznesemo svoje slovensko Imel
— »Leto 1913.« (Das Jahr 1913.) Pod tem naslovom je izšla pri Teub-nerju knjiga, ki daje pregled o važnih dogodkih 1. 1913. O naši avstrijski politiki je napisal članek znam Chlumecky. Zanimivo je, da se je v tej knjigi zavzel Chlumecky za — Jugoslovane. Pravi, da Je nujno potrebno, da se ugodi gospodarskim in političnim zahtevam avstrijskih Jugoslovanov. Ugodno t. J. v slovanskem smislu je treba rešiti avstro-ogrskl spor in hrvatsko vprašanje. Tako govori ta avstrijski politik zunaj. Doma pa dela vlada ravno narobe ker je po njenem mnenju nujno potrebno, d je v Avstriji vse narobe — v dobri veri — da te tako za vlado — vse prav.
— V prihodnjem koncertu »Glasbene Matice« 23. t. m. bo ljubljansko občinstvo imelo priliko slišati svetovno slavno pevko gospo Val-borgo SvSrdstrom — Werbeck, tako veliko pevko-umetnico, kakoršne od koncerta ruske dvorne operne pevke Gorlenko Doline ni bilo slišati v Ljubljani. Kritike vseh mest, kjer je nastopila jo ne morejo prehvaliti. Kritik časopisa »Politiken« v Kopenhagnu piše: »Umetnica ima po mojem mnenju najlepši, najobsežnejši in najprožnejši sopran v Skandinaviji. Njegovo donenje se najlažje razume če rečem: strune so iz zlata. Ne poznam sploh glasu, ki bi imel tako zlat zvok in to zlato v glasu ni mrzlo in mrtvo, izžariva in sveti se v naravnem pevskem veselju. Gospa SvSrdstrom ima popolno čarodejno moč to plemenito kovino obvladati.
— Kdo naj govori o pevski umetnosti, o respiraciji in bogvedi s čem še, če poje ona. Dovolj mi je, da jo slišim, da uživam ta glas, da se veselim te luči, tega zraka — te velike duše, tega vonja in lepote v njenem petju.« Drug kritik pr^vi:	»Kakor
se trudimo, ogniti se superlativom, ne moremo zato, da nas duša sili pritrditi mnogim, ki pravijo, da je Val-borg Svardstrom največja pevka švedske sedanjosti.
— Usposobljenostni Izpiti na c. kr. učiteljišču. Izpit za meščanske šole sta naredila: Faibnc Franc (slov. in nem. učni jezik), Fischer Ana (nem. učni jezik). Dopolnilni usposobljenostni izpit za šole s slovenskim učnim jezikom: Lavrič in Zupanc iz verouka z odliko, Kavčič Fel. pl. Zhuber iz francoščine. — Za šole z nemškim učnim jezikom so napravili usposobljenostni izpiti Czerweny Mar. (z odliko), Erben M., Freiberger J., Holm, Klauer, Koršič, Lavrič, pl. Zaplas, pl. Liebe-zeit, pl. Luschin (z odliko), Majcen, Rabitsch (z odliko), S. Schicho Ros. — S slov. in nem. učnim jezikom? gg. kandidatje: Brglez, Črnjač, Janežič, Jarh, Jeras, Jesih, Kavčič, Kerne, Koman, Lapajnar, Minkuš, Peterlin, Podobnikar, Schvveiger, Smole, Stenovec, Stojkovič, Škufca, Tori, Vadnjal, Vidic, Vizjak. — Za slov. učni. jezik:	gg. kandidatje?
Blenkuš, Jeretina, Jevnikar. —- Gdč. kandidatinje s slovenskim in nem< škim učnim jezikom. — AndreičiiJ Arch, Bajec, Celnar, Chladek, Chrl-stof, Čolnar, Čermelj, Crne, Deleja, Hladnik, Kalinger, S. Kaumar, Kene, Kersnik, Kopitar, Kuchler, Likozar, Mačkovšek, Mandelj, Mencinger, Merhar, Pak, Papler, Paulin, Penko, Pišlar, Podboj, Podlogar, Podobnik, Pouch, Premk, Presker, Pretnar, Rotar, Sepe, Siegmund, Sirnik, Soss, Strašek, Suher (z odliko), Savnik, Šinkovec, Sketelj, Trdina, lušar (z odliko za nemške šole), Urbančič, Vrbic, Vranič, WeiB, Završan, Zurc, Žirovnik, Orom, Sorko, Lindtner, — S slovenskim učnim jezikom:	gdč.
Šeme, Zupan.
— Slovenska Sokolska Zveza. II. uradni izkaz daril in denarnih zbirk, ki jih je prejela »Slov. Sokolska Zveza« v namestilo odkupa cvetk povodom prepovedi sokolskega cvetličnega dne. Darovali odnosno nabrali so p. n. gg.: rodoljubi iz »cunftne gase« v Ribnici 14.50 K, Sokol Braslovče 38.20 K, Braslovčam ob odhodnici g. dr. Koruna nabrali 17 K, A. Poula Novomesto 26 K nabralo, stalno omizje pri Mraku 50 K, osobje narodne tvrdke 26.10 K, omizje pri »Roži« 30 K, uradniki drž. železnice v Šiški 10 K, Sokol Mokronog 50 K nabrano, Leopold Kaf-tan, Semič 6.50 K nabrano, Slava Klobučar in Marija Pirch 160.70 K prva zbirka, novomeški telovadci 14.42 K, Anica Sever 20.44 K nabrano med telovadkinjami, vaditeljski
zbor »Gorenjske Sokol. Zupe« 26.20 K, I. Klinc, Črnomelj 7.70 K, buzetski narodnjaki 30 K, I. Oblak, Vrhnika 20 K, L. Jak, nabral 5 K, kegljaški klub »Špinčič« 6.50 K, Sokol Ljutomer 10 K, cvetlični dan Sokola v Šiški prinesel je 260.37 K, A. Palečka, Gorenjavas 32 K nabrano, J. Draksler Kamnik 10 K, A. Kraigher, DoL Logatec 4 K. Zadnjič izkazanih 817.85 K, danes 1005.63 K, skupaj 1823.48 K. Zvezino predsedstvo izreka tem potom vsem prav iskreno zahvalo in kliče »na zdar!« Priporočamo se za nadaljne prispevke. Za predsedstvo: dr. I. Oražem, starosta, L. Dermelj, blagajnik.
— Pouk o pevski teoriji. Pev< sko društvo »Slavec« otvori v ne* deljo dne 23. t. m. ob pol 11. uri dopoldne pouk o pevski teoriji v društvenih prostorih v »Nar. domu« U. nadstropje levo). Pouk se vrši za dame in gospode. Vabimo vse one, ki se žele v tem oziru naobrazitl, da se osebno prijavijo v četrtek zvečer od 8.-9. ure zvečer istotam.
— Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 3 knjigovodje, 1 korespondent, 1 potnik, 10 pomočnikov mešane stroke. 2 pomočnika manufal-turne stroke, 3 pomočniki špecerijsKe široke, 2 konturi-
stinji, 8 prodajalk, 4 učenci, 2 učenki. — Službe išče: 4 knjigovodje, 2 korespondenta, 5 kontoristov, 4 poslovodje, 3 potniki, 8 skladiščnikov, 23 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke. 15 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 15 kontoristinj, 18 blagajničark, 26 prodajalk, 6 učencev in 4 ačenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
— V kavarni Evropa je danes zvečer koncert Ljubljanskega društvenega orkestra. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
— Zblazneli mož napadel ženo z nožem. V Spodnji šiški je predvčerajšnjim nenadoma zblaznel čevljarski pomočnik Frakelj. Mož je zagrabil nož in svojo ženo strahovito obdelal z nožem po celem telesu in glavi. Policija je prijela moža in ga odpeljala v blaznico, ženo so pa odpeljali v bolnišnico.
— C. kr. policijsko ravnateljstvo razglasuje, da je Čevljarska ulica, katera je bila vsled demolira-nja Obrezove hiše popolnoma zaprta, sedaj za pešce zopet prosta.
— V mestni klavnici v Ljubljani so zaklali od 2. novembra do 9. novembra 82 volov, 3 bike, 10 krav, 294 prašičev, 145 telet, 14 koštrunov ln 17 kozličev. UpeljaK so 464 kg mesa, 17 zaklanih telet in 4 zaklane kozliče.
— Umrli so:	Marija Hočevar, dninarica, 38 let. — Franc Koselj, delavec, 38 let. — Josip Schimek, c. in kr. ognjičar top. polka št. 7. — Marija Petrič, strežnica, 65 let. — Peter Žagar, lajnar, 30 let. — Božidar Šefic, sin zidarskega pomočnika, 7 dni. — Mihael Lesjak, bivši iz-vošček, 68 let.
— Maksov klobuk je dobra humoreska. Danes zadnji dan kriminalne drame »Živ in mrtev«, katera ima vsled velike napetosti in vzbujajoče vsebine veliko privlačno silo. Jutri »Strupena kača«. Drugi teden bo igral slavni traged Bassermann glavno vlogo v filmu »Kralj«. Ginlji-vo do solz.
— Lotreijske številke. Trst: 85, 17, 54, 81, 90.
Trnjeva pot nevarnega vlomilca.
Pri izvrševanju »poklica« vjet.
Noč 9. t. m. je vlomilec Koren s svojima dvema tovarišema vpo-rabil za to, da bi si nabral nekaj sredstev za prezimovanje. Š|i so fantje in so vlomili v draždansko konsumno društvo in se spravili na blagajno. Pri tem bogu nedopadljivem delu so jih zapazili policaji. Ko so vlomilci zapazili, da je po »incog-nitu«, so jo ubrali — policaji pa za njimi.
Beg In lov.
Po draždanskih ulicah pa beg ni posebno lahek. Ulice so ravne in široke; bežiš, bežiš in naenkrat se lahko znajdež v rokah in objetju policajev. To pot se je beg in lov vršil tako-le: Vlomilci beže, policaji za njimi; vlomilci streljajo na policaje, policaji se za to ne brigajo, beže za njimi in ker so bili bolj hitri, se jim |e posrečilo enega vjeti.
Josip Banck.
Ko so ga vprašali, kdo Je, je sa-samozavestno odgovoril, da je Josip Banck. Najbrže je mislil: Ker imam že večkrat z bankami opravka, se bom pa Banck pisal, pa bo. Toda policaje ni prepričal.
Koren.
Kmalu je prišlo na dan, da je vlomilec znan in priznan Koren, ključavničarski pomočnik, po izvrševanju obrti — vlomilec iz Trsta. Svojih tovarišev ni hotel izdati in je pravil, da ne ve, kdo so. No, policija Je šla in povpraašla, kje je Banck prejšnjo noč prespal in res je dognala, da je spal v nekem hotelu še z dvema drugima fantoma, ki sta se podpisala kot Nemetz in Korn z Dunaja.
Drugi vlomilec vjet.
S sodelovanjem dunajske policije so nato ugotovili, da sta bila to dva znana, že večkrat kaznoyana vlomilca:	pekovski pomočnik Ivan
Nemec in pomožni delavec Karl Solar. Solarja je policija izsledila in prijela 15. t. m. na češkem. Sprva je tajil, da bi kaj vedel o Korenu in Vlomu v Draždanih, končno je pa vse priznal in bil 16. t. m. izročen deželnemu sodišču. Nemtza še iščejo.
h zgodovine hi žlvotoplsa priznanega vlomilca.
Vrn!mo se h Korenu* Kje je »deloval« in kaj je vse storil 'oziroma dosegel tet kakšno plačilo mu je bilo odmerjeno m bogu nedopadlji-
ve čine. Poslušajmo, kaj pripoveduje o njem policijska kronika:
Koren je eden najnevarnejših vlomilcev. Dne 18. januarja 1908. je na Dunaju izvršil uboj; v prepiru je zabodel gostilničarja Mexnerja. Obsojen je bil na 5 let težke ječe. Medtem, ko je Koren odsedel svojo kazen v Steinu, je pa varnostni urad nadaljeval svoja poizvedovanja o njem, ker Je sumil, da bi znal biti Koren kolodvodja one vlomilske družbe, ki je pozimi 1907 do 1908 tako živahno delovala v Trstu in v Ljubljani. Oktobra leta 1908. se je Korenu posrečilo uiti iz šteinske ječe. 2e par dni nato ga je opazil poljski čuvaj Bulič. Hotel ga je pobiti s kamnom. Koren je kakor besen bil okrog sebe in še le s strelom iz puške ga je toliko oplašil, da ga je zmagal. Marca 1909. je Koren stal pred tržaškimi porotniki radi vlomov v Trstu in v Ljubljani; toda dokazov za njegovo krivdo je manjkalo in zato je bil oproščen. Poslali so ga nazaj v Stein, kjer je letos presedel svojo kazen, nato pa je mo-lal takoj k vojakom, to je k 97. pešpolku v Trst. Od tu je pobegnil 6. septembra letos in se takoj zopet posvetil vlomilskemu poklicu, kakor dokazuje dogodek v Draždanih.. Pot njegova pelje v ječo in iz ječe preko vlomljene blagajne zopet v ječo, dokler ne omagajo njegove moči. Policiji in drugim varnostnim organom bo ostal v dolgotrajnem spominu brez priporočila.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poroeš'a.
PRESTOLNI GOVOR.
Dunaj, 19. novemb. S. Po nagovoru predsednika dr. Leo-ta Je cesar dejal:
»Jaz sprejemam zagotovilo zvestobe in vdanosti, ki ste Jo pravkar name naslonili, s toplo hvaležnostjo In odkritosrčnim zadoščenjem.
Vojni zapletljajl na Balkanu, s kojih izbruhom se je vaša pozornost ob priliki zadnjega delegacljskega zasedanja bavila, so s koncem druge balkanske vojske zaključeni.
Tekom krize so bila prizadevanja moje vlade na to obrnjena, da se politični in gospodarski Interesi monarhije obvarujejo škode in da se položaj na bližnjem vzhodu kolikormo-goče konsolidira.
Spričo velikega pomena, ki je Ima Jadransko morje kot edini izhod naše prekomorske trgovine za monarhijo, je moja vlada obračala posebno pozornost na rešitev albanskega vprašanja.
V popolnem sporazumu z zvezno Italijansko vlado smo na londonski poslaniškl konferenci sprožili ustanovitev samostojne kneževine Albanije in se nam je posrečilo dobiti za to pritrditev In podporo velesil.
Naše razmerje do vseh velesil le trajno prijateljsko.
V resnem času se je zveza, ki nas v blagor naših narodov že več desetletij združuje z nemško državo In Italijo, zopet Izkazala kot trden varuh evropskega miru. Nedavni obisk nemškega cesarja na Dunaju, ki me je zelo razveselil, vnovič sprl-čuje tesno prijateljsko zvezo, ki obstoja med nami in Nemčijo.
Redni polletni budget vojne uprave se giblje v normalnem okviru. Povišana vojna pripravnost lansko zimo je povzročila znatne Izdatke, ki so vam predloženi kot nadza-hteve. Priporočam vam jih, da se v svoji preizkušeni patriotični požrtvovalnosti nanje ozirate.
V najzvestejšem Izpolnjevanju svojih dolžnosti je moja oborožena sila težavno nalogo, ki se je kot posledica resnih dogodkov na Balkanu stavila nanjo, v težavnih razmerah Izvršila v mojo popolno zadovoljnost. Opirajoči se na preizkušeno pripravljenost armade, vojne mornarice ln obeh deželnih hramb, je bilo moji vlad! mogoče, da je cilje, katere je zasledovala, uveljavila z mirnimi sredstvi.
Kljub vojnim dogodkom v sosednjih deželah se kulturno in gospodarsko napredovanje Bosne in Hercegovine ni motilo. Sprejetje železniške postave od strani bosensko-hercegovskega sabora, ki Ima namen obema državama dati nujno potrebne prometne zveze, tvori dokaz zrelega razumevanja, ki je ima ta ljudski zastop za velike interese monarhije.
Računajoč na vašo uvldnost In patriotlčno vnemo, vas prisrčno pozdravljam.«
BERCHTOLDOV EKSPOZE.
Dunaj, 19. novembra. V svojem «fcspo2Xiju — ki ga je gja? Berclitold ■podal oa avstrijskim državnikom ua&in -s- je omeuiai oostanek
balkanske vojne, stališče Avstrije v tej vojni. Politika ni bila ekspanziv-na, toda braniti so se morali Interesi monarhije na Jadranskem morju, kar se je napravilo z ustanovitvijo Albanije. Svoje interese je branila Avstrija na miren način. Nato je prešel grof Berchtold na drugo balkansko vojno in na Bukareškl mir, ki ni razrešil naloge, ki si so jo stavili Balkanci v začetku vojne. Grof sl je na to zaigral na moralistično struno, ki mu kaj malo prlstoja ter potožil, da je precejšen del naroda bilo odtrgano od lastnega državnega telesa in podvrženo politično tuji državi. Izrazil je pa svoje veselje nad tem, da je v Bukareškem miru posrečilo Rumunlji vse doseči, k čemur ji še ni pripomogla avstrijska pomoč v Petrogradu. In ker so ravno Rumunl dobili več tisoč Bolgarov pod se — pa Berchtold izraža svoje veselje nad rumunskim vspehom, dasiravno preje jadikuje, da je bil velik del naroda podvržen tuji državi, tedaj je jasno, da ga boli le to, da je prišla Macedonija pod Srbijo. Govori dalje o odnošajih med velesilami; z Rusijo je odnošaj čisto dober. Napram balkanskim državam bomo prijateljski, kakor smo bili itd., ter omenja, da bo za razmerje napram Srbiji, ki mora sama podati dokaz, da hoče dobrih odnoša]ev — kajti ml, Berchtold, smo dokazov za dobre odnošaje že dosti podali — najboljše doma: notranja politična konsolidacija ln vojaška pripravljenost. In tako je šla lepa pesem naprej.
POGAJANJA MED BOLGARIJO IN TURČIJO.
Carigrad, 19. novembra. Danes so se začela trgovinska pogajanja med Bolgarijo ln Turčijo.
AVSTRIJSKA POLITIKA.
Dunaj, 19. novembra. Odločitev o pogajanjih med Poljaki In Ruslnl bo v torek ali soboto. Vendar je gotova stvar, da pride do kompromisa.
Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi
Beseda 5 vinarjev. Nalmaniši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nIC popusta in se plačujejo vnaprej; zu-nan|l Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Stanovanje, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, shrambe in drvarnice se odda s 1. decembrom. Poizve se v »Prvi anončni pisarni«. 1133-3
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konštrukdji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizumijeneni modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slnv. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako ugiaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
!! fao io cenil!
710 kosov za samo K 3*75.
Krasna pozlačena, 36 ur idoče precizij-ska Anker-ura z lepo verižico, gre natančno s 3letno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna igla iz bele masivne pale, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 prstan za gospode z imit. dragim kamnom, 1 cevka za smodke, imit. jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentni fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska broša novost , 1 par gumbov za manšete double-zlato „Ideal* s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ iz raznih najlepših slik sveta, ki se za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni koljč iz orientalsk. biserov, belo, nerazlomljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov in še 610 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja le K 375. Pošilja po povzetju eksportna trgovina „IjOii«rc“
F. Windisch, Krakati štev. M 22.
NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
Slovenci ! Spominjajte se naše prekoristue jn Metodove šolske družbe!
--- -_______  -	___ —	MSilV/V	•
Slamnikarice Miler &l¥orniieliašr
tovarna za damske slanmike in klobnke, Monakovo (Bavarsko)
išče takoj
:: 20 izurjenih slamnikaric ob najvišji plači. ::
Vožnja tja in nazaj se povrne. Predstaviti se je takoj pri ravnatelju
Evg. Meier-ju v Ljubljani, hotel „Slon“.
POZOR! 10 krasnih predmetov K 3’95 i. s. 1 krasna
•—	prima pozlačena, 36 ur  ------------------------
najnovejša^'oMka^’l^prstan^^i	gar.ancii°'	1	Prima	podačena verižica,
uhana pozlačena z kameni 2 m-inLtm k p an .z,a dame, amerik pozlačen double, 2 patent, 1 broška in 1 kravatna i^ nainovH^nKi J10''^ mod,er?a ob,ika. amerikan. double „ " - -'	.	’ “K"ra'1?::a'"u- (Oeet) 2v£icdc-wa, 15.
Pri naročilu 2 garnitur t. j. 20 predmetov, se priloži krasna damska verižica amerik douhlr
nhlfkJ10 ™.p0Š,1]afm 1 tk0s 14‘ kar' z'atl Prstan- zajamčeno za gospode ali dame ^ajnovejSa oblika, z dijamantnim kamnom obrobljen za K 4-50 - 3 kosi K 12-50. Zamenjava dovoljena __________________________________ tudi	denar	nazaj.	’
Modistinja
MINKA HORVAT
Liubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrše.
w mi
Vedno najnoM£$R Od idohnega * — rajtay&!] —
ILovski
klobuki, čepice -pletene telovnike sviterje, gamaše,
dokolenice-----
f!.......nogavice
rokavice.......
- - - nahrbtnike i. t. d.
Specijalna modna in športna trgovina za : gospode in dečke :
J. Kette
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
J
Našim stalnim in en-= gros odjemalcem =
oddajamo nepremočljive peieiine najboljše vrste
pod lastno ceno
samo do novega leta.
Dežne plašče v vseh barvah in velikostih po najnižjih cenah.
priporoča
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
j
Zimsko perilo
volnene srajce, spodnje majice in hlače, pleteni telovniki, nogavice, dokolenice, rokavice, gamaše, hožuhoviuaste čepice, snežne čepice, ščitnike, kolenogrelce, trebuhogrelce, žilogrelce in druge predmete za gospode
priporoča modna trgovina za gospode:
Pl Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte.