Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din Št. 43 Leto XIX. - Kranj, 26. oktobra 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. 1. Telefon št. 73 »Gorenjec*1 izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankl ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „GorenjeaM'. celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto mam S Pred kratkim sem slučajno prišel na shod JRZ, ki fra je imel g. Ivan Brodar. Prišel sem že na koncu govora in sem ravno še vjel zadnji del. ko je g. Brodar pozival kmete in delavce, naj gredo skupaj na delo za skupni socialni in narodni blagor. Tako nekako je razmo-i rival: ..(dejte prijatelji, če je le en ud našega telesa bolan, je vse telo za nič, bolno iti slabotno. Tako je tudi v človeški družbi. Če je le en sam stan v državi zapostavljen, izkoriščan in gospodarsko oslabljen, vsa država in vsi drugi stanovi trpe. Če gre slabo kmetu, potem nima industrija odjemalcev, trpe industrijska podjetja, pa tudi delavec pride ob zaslužek, oziroma se mu mezda zmanjša. Če gre delavcu slabo, če delavec ni plačan, kakor bi moral biti, pa kmet nima odjemalcev, katerim bi mogel prodati svoje pridelke. Kmet bi napak ravnal, če bi se boril za svoj dobrobit, pozabil pa na druge, posebno na delavec. Delavec bi škodoval sam sebi. če bi se njegova borba obrnila proti kmetu. Oba se naj borita za pošteno stanovsko eksistenco, nikdar pa ne smeta nasesti raznim hujskačem, ki hočejo po vsej sili umetno ustvariti razredno borbo med kmetom in delavcem. Posebno v naši državi je delavec sam prešibek, da bi sam mogel izvojevati svoje socialne pravice. Nikdar ne bo delavstvo moglo kaj prida doseči za sebe, če bi si ustvarilo med kmeti sovražno razpoloženje." Navajal je iz Nemčije zanimiv zgled, kako so kmetje podpirali borbo delavstva. V nekem industrijskem kraju je prišlo do pravičnega mezdnega boja. Prišlo je celo do štrajka. Kapitalisti so računali, da bodo z lahkoto štrli borbo delavstva, ker ga bodo enostavno izstradali. Pa so se uračunali. Okoliški kmetje so jasno spoznali, da bodo oni sami imeli veliko škodo, če ne bo delavec pošteno plačan. Pa so se dvignili kmetje in M delavstvo porazdelili po domovih in so preživljali vse delavce. Tako so delavci mogli zdržati in zmagati. „V interesu kmeta je, da se delavcu dobro godi in v korist delavca je, da kmečki stan ne propada. Vse delavno ljudstvo mora iti skupaj na delo za socialno blaginjo." Take in podobne misli je razvijal g. Brodar, pa je zaklical navzoč delavec: »Tako je —! Strnjene vrste!" Mislim, da je ta delavec zadel že-belj na glavo! V strnjenih vrstah morajo skupaj korakati naši kmetje in delavci! Naš narod je narod delavnega ljudstva. Tudi med našimi kmeti prevladuje mal človek, ki se s težavo bori za svoj obstanek ravnotako, ali pa morda še težje, kakor delavec. Danes po naših kmetijah marsikje vlada naravnost beda, nič manjša ne, kakor po delavskih družinah. Zato bi bil naravnost zločin nad našim ljudstvom, če bi kdo hotel razdvajati našega kmeta od delavca oziroma delavca od kmeta. Oba morata skupno na veliko delo za skupno socialno blaginjo. Oni, ki se-jejo med naš narod »razredni boj" v tem smislu, da bi se moral delavec boriti proti kmetu ali kmet proti delavcu, bi uničevali oba in ves naš narod. Mi moramo skupno delati, da bomo skupno dvignili blaginjo vsega delavnega ljudstva. Nič na boljšem kakor delavec in kmet pa danes tudi ni naš slovenski inleligen! in obrtnik. Naša inteligenca in naše obrtništvo je danes, že popolnoma na proletarskem stališču. Če ta dva stanova propadeta, bodo trpeli tudi drugi stanovi. Zato bi ne bilo pošteno in ne v interesu celega naroda, ko bi kmet in delavec mirno gledal, kako propada obrtni stan in kako propada slovenska inteligenca. e vrste Čudno se nam zdi, da se med nami tako pogosto čujejo več ali manj prikriti napadi na obrtniški stan in na našo inteligenco. Opazujemo čuden pojav, da se nekam skoro sistematično širijo med delavske in tudi že med kmečke vrste razne govorice o „boržu-jih" in »kapitalistih" med obrtniki in med inteligenco. Posebno je čudno to, da se na vsak način skuša katoliška inteligenci! in katoliško misleče obrtništvo naslikati kot ..buržuazija". Vidi se jasna namera ustvariti nekak razdor med katoliško inteligenco, obrtništvom, delavstvom in kmetom. Mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da je to od komunistov prirejena agitacija, da zabi-jejo klin razdora med slovensko delavno ljudstvo. Čudno, komunisti imajo za svoje voditelje same „buržuje" inteligente; to ni nič slabega, če pa kje drusrod žele med delavstvom in kmeti delovati inteligenti, ki so prežeti s pravim demokratičnim duhom in ljubeznijo do naroda, pa jih že slikajo „kot buržuje in kapitaliste", da bi delovno ljudstvo odvrnili od njih in da bi napravili zmedo med našimi vrstami. Zalibog se, kakor se zdi, nekateri že začeli nasedati tej komunistični taktiki in nevede in nehote pomagajo razdi-ralcem slovenske delavne skupnosti. Treba pa je, da jasno in odkrito povemo: Mi hočemo, da korakamo v strnjenih vrstah: kmetje, delavci, obrtniki, tudi meščani in inteligenca v borbi za socialno blaginjo vseh stanov in celega našega naroda. Naš narod je že tako majhen, da se kar izgubi med drugimi. Pomenil bo le kaj, če bo ostal kompakten ne samo v politični ampak tudi v socialni borbi. Razkrojite naš narod, oziroma stanove našega naroda v razredno sovražne tabore, pa bo propadel in propali bodo pa tudi vsi stanovi našega naroda! Smatramo, da je oni največji škodljivec našega naroda, ki seje razdor in sovraštvo med stanove in zato bo treba brez obzira nastopiti proti vsem sejalcem razdora. Mi gremo v strnjenih vrstah v borbo za narodne in socialne pravice! Če e-nega boli, mora boleti vse, če se enemu godi krivica, ga moramo podpirati vsi! Vsi skupaj: eden za vse, vsi za enega! Naše vrste morajo biti strnjene tudi pri kulturnem in prosvetnem delu. Katoliško ljudstvo se bori tudi za katoliško kulturo, ki naj bi prekvasila ves naš narod. Prav je, da se bori vsak stan v svoji stanovsko strokovni organizaciji: delavec v svoji stanovski strokovni organizaciji, kmet v svoji stanovski strokovni organizaciji, obrtnik v svoji stanovski strokovni organizaciji, za svoje stanovske interese. Toda vera je za vse ista in prosveta, katoliška prosveta, enako! Če bomo delili naše prosvetno delo v »delavsko prosveto", v „kmečko prosveto", v „obrt-niško prosveto" in še morda v »meščansko prosveto". potem bomo imeli le male drobce, katerih ne bo noben sposoben življenja. Ravno naše prosvetno delo, naša prosvetna društva morajo biti ognjišče, kjer se zbiramo vsi stanovi pri skupni mizi, kjer se zbrisujejo stanovske razlike, ker se goji duh skupne narodne in stanovske zavesti. Kako lepo je po naših prosvetnih domovih, kjer se v prijateljskem razmerju, brez kakih stanovskih sten, shajamo vsi: kmet, delavec, obrtnik, meščan, inteligent. duhovnik. Kako lepo bratstvo je vedno vladalo po naših prosvetnih društvih, kako lepo je vse naše kulturno delo napredovalo, koliko uspehov je želo! Vse to je ustvarila stanovska skupnost vseh stanov. In kdor hoče zastrupljati to idealno bratsko skupnost vseh, ki hočejo dvigati naš narod v krščanski kulturi, ta ni naš — ta ne spada v naše vrste. Oglasil se je! G. Franjo Sire iz Kranja s svojim dopisom v »Jutru" z dne 19. oktobra nekaj odgovarja na našo kritiko gospodarstva pri O. U. Z. D. Kako pa je to, da se g. Sire oglaša kot zagovornik gospodarstva pri O. U. Z. D. . . .?! Se li on čuti prizadetega z našimi izvajanji? Pa menda ja ne? Saj mi nismo prav nič kritizirali ne g. Sirca iti ne g. Pirca! Pa smatra g. Sire za potrebno, da odgovarja kako sta oba dobra, socialna, poštena, korektna itd.! Kdo pa je to oporekal?! Človeku se res čudno zdi, da je smatral g. Sire za potrebno, da brani nekako sebe in g. župana Pirca. ko jima ni nihče prav nič očital! Mi smo kritizirali le gospodarstvo pri O. U. Z. D. Kolikor pa je imel pri tej priliki opraviti g. Sire, smo pa le mimogrede njemu gratulirali, da je zelo dobro prodal svojo parcelo, ki bi bila .najugodnejša" za zidavo stavbe okrožnega urada, pa je na to postala neprimerna, ker se je ..naknadno ugotovi! >", da tam ni — pitne vode. Nam se zdi, da je g. Sire s svojim dopisom napravil sebi in g. županu zelo slabo uslugo! Čemu pa se je treba braniti, ko nihče nič ne očita? Najlepše v odgovoru g. Sirca pa je njegova šarniantna ponudba, da je pripravljen prej prodano parcelo kupiti nazaj od OUZD in sicer za kupnino in poleg tega je pripravljen še navreči primerne obresti. Mi smo sicer vedno dobro poznali velike socialne vrline g. Sirca, da j-e pa tako šarmanten, pa vendar nismo mislili. Dovoljujemo si na to opozoriti ravnateljstvo O. U. Z. D., obenem pa tudi približno izračunati, da je do danes z obrestmi stala dotična parcela OUZD približno "0.000 do 80.000 Din. Svetujemo, da ravnateljstvo OUZD lepo gre k g. Sircu po te denarce in mu vrne ono „najpri-mernejšo parcelo". Kar se pa tiče nekih nami-gavanj na neke druge gospode, svetujemo g. Srcu, da naj. jih kar pošteno okrca v javnosti, če se mu zdi, da so kaj neprimerno „kupče-vali" in nesocialno prodajali. Kar po njih! Pripominjamo le to, da je med njegovo kupčijo in ono nekega ..prečastitega" vendar nekaj razlike, namreč ta, da oni, „prečastiti" ni prodajal svoje parcele, g. Sire je pa prodajal svojo lastno: seveda povdarjamo to, da ne bo kdo mislil, da ,.kaj podtikamo", da jo je prodal le iz socialnih ozirov, dočim žal, drugi niso imeli socialnih ozirov! Socialni kotiček Naš list se zanima tudi za socialno stališče našega delavstva na Gorenjskem (sploh, posebno pa onega, ki je zaposleno po tovarnah v Kranju in bližnji okolici. To je pač za ves naš narod važno vprašanje, kako plačuje naša industrija svoje delavce, ki so sestaven del našega naroda. V našem uredništvu imamo na razpolago nekaj plačilnih listov moških delavcev tovarne Franjo Sire, Strnžišče — Kranj. Na podlagi teh je jasno razvidno, kako so plačani nekateri delavci v tej tovarni. Tako je n. pr. neki delavec prejel 28. septembra štirinajstdnevno plačo v znesku Din 150.— reci in piši sto petdeset dinarjev Isti je prejel štirinajst dni prej Din 115.—. Delavec M. L. v isti tovarni je prejel dne 14. spetembra Din 130.— (sto trideset Din), na to 28. septembra za 14 dnevno delo Din 195.— (sto devetdeset in pet Din). Delavec A. L. je dobil 28. sept. za 14 dnevno delo Din 150. — plače. Številke smo zaokrožili navzgor. Za delavca A. L. je tovarna napravila potrdilo za bolniško blagajno, da prejema tedensko plačo od Din 180.—, na plačilnem listu dotič-nega delavca pa stoji jasno zapisano, da ni prejel za celih 14 dni niti 150 Din. Kako je to mogoče, ne vemo, morda nam bo pa tovarna sama dala tozadevno pojasnilo. Občni zbor »Prosvetne zveze" Po dolgih 2 letih je zopet oživelo delo dr. Janeza Evang. Kreka, največja slovenska izobraževalna organizacija, „Prosvetna zveza" je imela 19. t.m. svoj prvi občni zbor. Moramo se ob ob tej priliki spomniti onega velikega „vodni-ka" Slovencev dr. Marušiča, ki jo je razpustil 9. februarja 1. 1933. Ni mu uspelo delo, da se naša največja prosvetna organizacija ki je lahko za zgled tudi drugim narodom, zatre in uniči v kali. Ni bilo organizacije, ki bi se bolj ukoreni-nila v narodu, kakor je ravno „Prosvetna zveza" s svojimi mnogoštevilnimi društvi. Saj ima ..Prosvetna zveza" 242 včlanjenih društev sirom cele Slovenije. Občni zbor je otvoril ob 9. uri predsednik g. dr. J. Mohorič in ob pozdravu navzočih predlagal da se odpošlje pozdravna brzojavka notranjemu ministru g. dr. Korošcu, kar je seveda bilo z velikim navdušenjem sprejeto. Vsi vemo, komu se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da so naši odri zopet oživeli, da se naše knjižnice zopet polne z ukaželjnim ljudstvom, sploh, da zopet živi med nami največja naša kulturna organizacija. S svojim obiskom je počastil občni zbor tudi največji predstavnik Slovenije, g. ban dr. M. Natlačen, ki je bil burno pozdravljen od vseh navzočih. Po poročilih tajnika in blagajnika so sledile volitve novega odbora. Predlagani sta bili dve listi, a je bila izvoljena ona z univerzitetnim profesorjem Dr. Franc Lukmanom na čelu. Prepričani smo, da bo novi predsednik kos velikemu delu, ki ga čaka na novem mestu in da se bo s še večjo vnemo in žarom dal na veliko delo narodne prosvetitve. Po končanih volitvah so sledili razni referati, iz katerih posnemamo nekaj, iz čegar se lahko vidi kolika in kako močna je še vedno naša kulturna ustanova. Poleg ljubljanske osrednje knjižice imamo še po deželi čez 132 knjižnic, ki imajo vse skupaj okoli 61.980 knjig. Ravnotako ima izposojevalnica diapozitivov in filmov za razna predavanja nad 11.000 diapozitivov. Tudi „Ljud-ski oder" ima nebroj iger in oblek za igralce, katere posoja na deželo. 9- Vsi se zavedamo, kolike je važnosti „Prosve-tna zveza" za mladino ravno v teh časih, ko tudi že na deželo sili moralna brezbrižnost pa tudi umstvena plitvost. ..Prosvetna zveza" bo gotovo znala s svojim delovanjem privezati na domačo zemljo mladi naš rod, ki je sedaj mogoče v nevarnosti, da se izpridi nravstveno pa tudi umstveno. Posebno tu lahko mnogo neprecenljivega stori za naš narod, pa tudi popravi in nadomesti, kar mogoče ne more dati šola ali pa, kar ista pokvari. Vsem nam Slovencem pa mora ležati na srcu naša bodočnost, t. j. naša mladina, ker ona bo morala končati delo, ki smo ga mi začeli, in to vprid celega slovenskega naroda. Kako bo pa ona to zmogla, če ne bo imela dovolj poguma in vstrajnosti? Tega gotovo ne bo dobili drugod, kakor v našem društvu, v naši ..Prosvetni zvezi". Zato naprej na delo za dobrobit celega našega slovenskega naroda! Tedenske novice Ustanovni občni zbor okrajnega odbora JRZ Po naročilu tajništva JRZ se bo vršil dne 28. oktobra 1935 ob 13. uri ustanovni občni zbor okrajnega odbora JRZ v Kranju v Ljudskem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajništva JRZ v Ljubljani 2. Volitve predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. 3. Slučajnosti. Vsi predsedniki in podpredsedniki krajevnih organizacij JRZ se prosijo, da se ustanovnega zbora gotovo udeleže. JRZ. POLJEDELSKIM DELAVCEM! Krščanska zamisel družbe zahteva ureditev in organizacijo družbe po stanovih, po poklicih. Vsak poklic, vsak stan naj bo organiziran sam zase, vsi stanovi pa naj se nato združijo ter uredijo medsebojne odnose. Brez urejenosti in brez skladnosti ni življenja! Čim boljše bo stan ali poklic organiziran, tem lažje si bo priporil svoje pravice, lažje bo ščitil interese svojih članov. Posebno sedanji čas prihaja bolj in bolj do spoznanja, da je bodočnost človeštva in da je njegova rešitev mogoča le v poklicno-stunovski družbi. Slovenski poljedelski delavci so bili doslej neorganizirani. Če bi ostali taki še naprej, bi »GORENJEC* Stran 2 :============ mogli od prihodnjosti le malo pričakovati. Oni se tega zavedajo, in hočejo popraviti, kar je zamujenega. Slovenski poljedelski delavci pripravljajo ustanovitev svoje lastne in samostojne Strokovne zveze poljedelskega delavstva t Ljubljani. V slogi je moč! Kakor so organizirane skoro že vse stroke delavstva, tako se naj organizira tudi poljedelsko. Od tega smejo pričakovati korist vsi: delavci in ostala javnost. Po pravilih se morajo včlaniti v novi organizaciji vsi ročni delavci, zaposleni pri kmečki proizvodnji, to je pri poljedelstvu, živinoreji, perutninarstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, ze-lenjadarstvu, cvetličarstvu, čebelarstvu, svilo-reji, lovu in ribištvu. Novo organizacijo toplo priporočamo delavstvu. Vabimo vse, da se prijavijo kot člani ali zaupniki za svoj okraj: Pripravljalni odbor Strokovne zveze poljedelskega delavstva v Ljubljani, Tvrševa cesta. Gospodarska zveza (poleg knjigovodstva Gospodarske zveze). Trgovina „B&ta" prepovedana v Novem Sadu. Belgrajska JPolitika" poroča, da je mestno načelstvo v Novem Sadu s svojim rešenjem prepovedalo prodajalni delniške družbe „Bata* obavljanje obrti za vselej. Temu je bila povod tožba trgovsko-industrijske in obrtne komore radi prikrite in brez oblastveno dovoljene razprodaje. Ob priliki te razprodaje je prodajalna „Bata" v nekaj dnevih razprodala čez 12.000 parov čevljev. Da pa so oblasti tako energično posegle v to vprašanje je bila vzrok tudi velika brezposelnost čevljarjev, saj jih je zaposlenih komaj še 20"/0. Dogodila sta se dva slučaja, da so brezposelni čevljarji razbili velika izložbena okna prodajalne „Bata". NEMILJE — ozemlje katastralne občine v politično upravni občini se glede vseh poslov, ki jih ima vršiti finančna kontrola izloči z i, novembrom 1935 iz službenega okoliša oddelka finančne kontrole v Železnikih in dodeli Glavnemu oddelku finančne kontrole v Kranju. KRANJ Udeležite se prosvetnega dneva vsi v narodnih nošah! Vlom v sresko načelstvo v Kranja. V noči od petka na soboto 19. X. 1933 ob pol 2. uri zjutraj je neznan vlomilec udri v prostore kranjskega srezkega načelstva. Soproga g. srezkega načelnika Dr. Grego-rina je v noči okoli pol 2 zjutraj zaslišala ropot v spodnjih prostorih načelstva, kjer se nahajajo urudni prostori. Misleč, da se v njih nahaja mogoče uradni sluga, je vstala ter sc podala v spodnje nadstropje. Prižgala je Že elekitrčno razsvetljavo v prvi in drugi sobi, ter je ravno hotela prižgati še tretjo, kjer se nahajajo uradni prostori srezkega tajništva odkoder se je slišal ropot. Pri odprtih vratih je zagledala na tleh čepečegu vlomilca, starega okoli 20 do 25 let, srednje rasti, ki je imel opravka z nekim orodjem. Vstopila je hrabro naprej, medtem se je pa vlomilec obrnil proti njej ter naperil revolver na prsa. Hitro se ^e obrnila ter odhitela nazaj v stanovanje in poklicala v pomoč. Seveda jo je medtem vlomilec odkunl. Klice na pomoč je slišal uradni slu««, ki stanuje v istem poslopju, ter takoj aviziral tukajšnjo žandarmerijo in policijo. Na lice mesta so takoj prihiteli žaodurji, policaj pa se je takoj od$>eljaJ y Ljubljano po dedektiva z avtomobilom tukajšnje gasilske četo. 2e ob 4. zjutraj je bil detektiv na mestu, takoj vzel odtise prstov, ki so se zelo posrečili, ter bo zasledovanje za vlomilcem radi tega precej olajšano. Vlomilec je najbrže pobegnil črez vrtni zid, kjer mu je bilo tudi gotovo najbolj prikladno. V prostorih tajništva je pustil vlomilsko o-rodje zvano „svinjski parkelj", cigaretno dozo z „Dravami", cel šop ključev in cunjo, s katero je imel ovite čevlje. Plen se mu, zahvaljujoč se prisotnosti gospe soproge g. načelnika ni ravno obnesel: iz ročne blagajne je odnesel cca 1000.— Din gotovine, iz miznice druge uradnice je pa vzel cca 500.— Din. Seveda bi bil plen gotovo mnogo veči, da mu je uspelo vlomti v veliko blagajno, na kateri je odbil že roč Vlada mnenje, da je moral vlomilec dobro poznati razmere v uradnih prostorih srezkega načelstva, ker je imel že naprej pripravljeno po več ključev za vsaka vrata. Samo prisotnosti in energiji soproge g. načelnika se ima zahvaliti, da vlomilec, o katerem sedaj še ni sledu, ni napravil še večje in občutnejše škode. Člane društva Jugoslovanskih obrtnikov, podružnica v Kranju se obvešča, da se bo prihodnje dni oglasil nabiralce s polo za letno članarino. Ker je zavednost članstva do svojega društva trdna, bodo tej dolžnosti tudi vsi radi požrtvovalno odgovorili. Letna članarina je 12 Din. Oddaljenejše člane se pa naproša, da članarino pošljejo na podružnico v Kranj. Odbor D. J. O. V boljšo domovfno se je preselil. V visoki starosti 80 let je umrl g. Janez Pulila-. Znan je bil daleč naokrog, izdeloval je mlinske kamne, zato ga mlinarji prav dobro poznajo. Svojcem pokojnika naše sožalje. Preklic. Podpisani preklicujem kar sem neresničnega govoril o tvrdki Anton Adamič v Kranju, ter se obenem zahvaljujem, da je g. Adamič odstopil od tožbe. Jenko Alojzij, dežnikar v Kranju. Skupina posel ske zveze v Kranju sporoča, članicam in njih stanovskim tovarišicam, da bo priredila v Kranju šivalni tečaj. Pouk bo dvakrat na mesec ob nedeljah popoldne. Odbor opozarja vse stanovske tovarišice na ta tečaj, ker je za poklicno izobrazbo zelo potreben. Kdaj se bo tečaj začel in ob kateri uri se bo višil, se bo določilo na rednem sestanku, ki bo dne 27. oktobra, to je zadnjo nedeljo v mesecu, ob en četrt na 4 v Delavskem domu v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze. •— Dekleta, ki se bodo tečuja udeleževale se lahko že preje priglase pri tajnici Tereziji Burger, Kranj, Prešernova ul. 6. Razstava preprog, V veliki dvorani Hotela Stara pošta bo v času od 24. do vštetega 28. oktobra velika razstava splitskih preprog, ki jo prireja banovinska poslovalnica Primorske banovine. Našim čitateljem je ta razstava že precej dobe« poznana, saj je bila že večkrat v Kranju. šLetos pa je na razstavi po zagotovilu mecodajnih, Se veliko več najnovejših vzorcev iin tudi večjih kakor prejšnja leta. Prosvetni« društvo v Kranju je organiziralo naraščaj moškega pevskega zbora. Redne pevske vaje se prično v pondeljek 28. oktobra in se vrše vsak pondeljek ob 8. uri zvečer v župiiišču. Vabimo vse fante, začetnike, ki imajo veselje do petja. V Judenburg gremo! Zanimanje bivših „1?" za potovanje v Judenburg dne 10. novembra, k odkritju spomenika slovenskim vojakom pokopanim v Judenburgu, je v našem okraju zelo veliko. Zato nameravajo najeti posebni avtobus, ki bi vozil dne 9. novembra ob 14. uri iz Kranja v Judenburg in se vrne 10. nov. ponoči zopet v Kranj. Vožnja tja in nazaj v u-dobnem 32 sedežnem avtobusu tv. Go-ričana iz Tržiča, stane 150 Din, in jih je treba pri prijavi založiti. .Prijave sprejema v Kranju g. Rangus Blaž, zlatar poleg Stare pošte. Da se bo moglo pravočasno oskrbeti mejno dovoljenje, prosimo, da se vsi, ki se potovanja v Judenburg mislite udeležiti prijavite čimpreje. a najkasneje do 5. nov. t. 1. Pojdimo v kar večjem številu v Judenburg, da počastimo v tuji državi spomin naših fantov in inož, ki so umrli v svetovni vojni in pokopani v tuji zemlji. Kuharski tečaj v hotelu „Jelen" v Kranju. P. t. gospem in gospodičnam se nudi prilika izpopolniti svoje kuharsko znanje na 6 tedenskem kuharskem tečaju, ki se vrši v hotelu „Jelen" v Kranju. Poučeval bo hotelir g. Wand Rudolf sam kot bivši priznani šef mednarodnih kuhinj in eden najboljših izvedencev v sodobni kuharski umetnosti. Poleg veščine prirejanja hrane bo sleherni udeleženki dana možnost priučiti se varčnosti, kalkulaciji in umnemu gospodarstvu v kuhinji. Poučuje se izključno praktično po moderni švicarski metodi v domači, srbski in inozemski kuhi. Tečaj se vrši od i. novembra do 15. decembra t. 1. v dopoldunskih urah. Ob zaključku tečaja se priredi kulinarična razstava izdelkov učenk v hotelu ..Jelen"'. Število udeleženk je omejeno. — Hčerke 1 Štev. 43 gostilničarjev iz mesta in podeželja imajo prednost. G. Wandu, odličnemu strokovnjaku, ki je bil naprošen za prireditev takšnega tečaja, izrekamo priznanje za njegovo požrtvovalnost in občc.znano lojalnost. Vsa nadaljna podrobna pojasnila dobite v hotelu „Jelen", Kranj. Tel. št. 10. STKAŽIšCE V nedeljo dne 27. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldan, se vrši v prostorih Smartinskega doma ustanovni Krajevni občni zbor JRZ Straži-šče. Občnega zbora se udeleži tudi zastopnik stranke gosp. Brodar Janez, bivši narodni poslanec iz Hrastja ter poročal o delu in namenu stranke. Vsi somišljeniki in prijatelji vljudno vabljeni. Pripravljalni odbor. Poskusna vožnja. Pretekli teden je imel Stra-žiški reševalni avto poskusno vožnjo po gorskih terenih. Skozi vas Pševo je pribrenčal s težko sapo na Javornik pod sv. Joštom. Razume se, da ni bil šofer sam, ampak je pripeljal s seboj več veselih ljudi. Prvi trenutek smo mislili, da so sami bolniki, pozneje smo se prepričali da taka bolezen ni nevarna in da jo pozdravi vsaka dobro prespana noč. TR2IC Popravek. Tiskarski škrat se je prislinil k članku: „Nov dokument" v št. 41 ..Gorenjca". Izpustilo se je: št. 13. Femc Rudolf, vpokojeni orožnik, Tržič, Ljubeljska cesta. V predzadnjem odstavku, bi se moral glasiti zadnji odstavek tako-le: Šuštar Anton, Ciler Vinko in Seljak Anton, so odborniki pododbora Zveze Bojevnikov in kot taki so preprečili, da pododbor ni podpisal adrese na Nj. Vel. Kralja. Prosvetno delo v „Nnšem domu" se je zopet pričelo. Prvi prosvetni večer je bil že 8. oktobra, na katerem je govoril g. župnik. Obudili smo spomine na žalostne dogodke pred letom dni v Marsaillu. Spomnili smo se pa tudi enega največjih sinov slovenske matere pok. Janeza Evangelista Kreka, saj je ta dan minulo 18 let od njegove smrti. — Drugi prosvetni večer je bil pa v pondeljek 21. t. m. Misijonsko predavanje je imel čg. pater Demšar, misijonar. Čeprav je bilo slabo vreme, vendar nas je bila polna dvorana poslušalcev, ki smo bili prav hvaležni g. predavatelju za tako zanimivo preduvanje. Želimo mu veliko uspehov Gospodinje — ali že veste, da sem odprl pred kratkim novo špecerijsko trgovino Priporočam se za obilen obisk! Anton Vreček — Kranj trg. z meš. blagom (poleg pekarne Bučar) SPREJMEM UČENKO. l.nvtižar Josip: lunaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov. (Nadaljevanje.) Domačini so se zbirali v kriški cerkvi in hodili v procesiji z banderi čez Bistrico na hribček k službi božji; od daljnih krajev pa so dohajali ptujci. Obiskovali so cerkev z namenom, da bi imeli srečo pri živini, posebno pri konjih. Poleg cerkve so napravili tudi grajsko pokopališče. Ko so v poznejših letih na tem prostoru sezidali žagrad. so našli pri kopanju mnogo človeških kosti nenavadne velikosti. Iz tega bi sklepali, da je bi takratni rod zelo krepke postave. V najnovejšem času so izločili Bistrico in cerkev svetega Jurija iz kriške župnije in jo pridružili tržiški župniji. XXI. VITEZ KRIŠTOF LAMBERG IN JURIJ SLAT-KONJA NA KAMNU. Ta spev jo posvečen, o brate moj. v spomin na dni. ki žil sem jih « teboj. ko naju vez ljubezni je družila, ko /vesta sva prijatelja si bila. Obiščimo zopet jrrad Kamen pri Begunjah, da vidimo, kako se godi mlademu graščakn vitezu Krištofu Lambergu. Nekaj časa je bil prav zadovoljen; pozneje Da mu je večkrat hodilo na misel, da živi v pre- več tesnih mej ali ob vznožju Begunjščice. K sreči je imel v sestri Anici ljubeznjivo in skrbno gospodinjo, ki mu je bila v veliko podporo. Kljub temu je spoznal bolj in bolj, da ni ustvarjen za samoto in da se bo zato njegovo življenje ugodnejše razvijalo v večji družbi. Gnalo ga je med svet. Temu se ne bomo čudili, ako pomislimo, da je bilo Krištofa samo zdravje, združeno z izredno telesno močjo in z mladeniško navdušenostjo. Imel je veliko prijatejev, ki so ga poznali kot značaj nega in neustrašnega tovariša. Rad jih je obiskovla in tudi njega so radi obiskovali. V zadnjem času je ugajal njegovemu rzboritvemu duhu posebno plemenitaš Jurij Slatkonja, rojen v Ljubljani leta 1456. Da je bil Slatkonja slovenskega rodu, priča že njegovo ime, ki je sestavljeno iz besedi „slat" in „konj". Zato so ga njegovi sošolci nazivali z grškim imenom „Chrysippus". Prav iz tega razloga mu je podelil pozneje cesar Maksimilijan za grb zlatega konja na belem polju. Lahko povemo že zdaj, da je postal Slatkonja nadškof na Dunaju ter delal čast kranjski deželi. Krištof Lamberg in Slatkonja sta se prvič spoznala že kot dijaka. Krištof je hodil v šolo v Kranju. Slatkonja pa v Ljubljani. Slučajno sta se sešla v Škof j i Loki. kjer je bil Jurij Lamberg. Krištofov oče, oskrbnik ondotnih posestev frei-sinških škofov. Značaja obeh mladeničev sta se tako ujemala, da je nastalo med njima prisrčno prijateljstvo. Dovršivši ljubljanske šole je odšel Slatkonja na Dunaj in se vpisal na vseučilišču. Vsake počitnice pa je porabil v to, da je bival nekaj časa pri svojem prijatelju Krištofu na Kamnu. Vsa radovljiška okolica je poznala ta dva mlada človeka. Jahala sta na ognjevitih, sijajno opremljenih konjih ali hodila na lov po ondotnih gorah. Nikoli nista bila ljudstvu v spotiko, temveč v lep izgled. Rada sta se družila z duhovščino ter obiskovala ob nedeljah službo božjo. Res ka-valirja v najboljšem pomenu besede. Krištofova postavna vnanjost in njegov značaj sta nam že znana. Slatkonja ni bil tako krepke narave, ampak šibkejšega telesu in milejšega značaja. Bolj je ljubil učno knjigo kakor bojno sulico. Zato ni bil pri vitežkih igrah nikdar dejanski izvrševatelj, rad pa je gledal pogumne borce in občudoval njih spretnost v rabi orožja. Ni treba omenjati, da je Anici. Krištofov i sestri, zelo ugajal brhki in duhoviti mladenič. Vselej je bila vesela, kadar je prišel Krištofa obiskat in rada je govorila ž njim. Tudi Slatkonja je imel sočutje z mladenko, toda ker ni bil navajen dvoriti ženskam, je bil nekoliko neroden v tem oziru. Bolj obrnjen v notranjščino kakor v vnanjost ni iskal sreče v mladostnih sanjah, temveč sledil višjim vzorom. Njegov duh se ni oklepal zemeljskih nižin, temveč se je dvigal navzgor. Tisti, ki so ga bližje poznali, so slutili, da ga čaka lepa prihodnjost. Ko je Krištof vprašal Anico, kakšen v'.is dela nanjo Slatkonja, je rekla, da prav ugoden. „Saj je vedno prijazen z menoj" — je dostavila — ..vendar pa tak, ki ne išče naklonjenosti. Ne moreni reči, da bi ga res ljubila, toda zelo ga spoštujem." ttev. 4s •GORENJEC* Stran 3 pri bodočem njegovem misijonskem delovanju. Naravnost presenečeni pa smo bili v nedeljo zvečer nad vprizorjeuo igro: „2upnik iz cvetočega vinograda". Skoraj brez hibno je potekla cela vprizoritev. Pri zadnjem dejanju je bilo marsikatero oko rosno. Igra se ponovi v nedeljo 27. t. m. ob pol 4. uri popoldne. V pondeljek 28. oktobra ob 8. uri zvečer se vrši v mešč. šoli redni občni zbor društva „Šo-la in dom". Na dnevnem redu je tudi važno predavanje, vsled česar priporočamo vsem staršem, da se občnega zbora udeleže. V spomladi leta 1932 se je v nekem krogu precej govorilo, da je treba tega ali onega e-nostavno ustreliti. Ta zadevica se spravlja sedaj na dan, da se ne pozabi. Počasi se bodo pa slišala tudi imena onih oseb, ki so bile tako krviželjne; to je čisto prav, ker nekateri še danes sedijo na zelo odgovornih mestih v Tržiču. ŠKOFJA LOKA Kino Društveni dom je zopet po dolgem času začel dv'ovati, čeprav ni to ravno vsem v Škofji Loki prav pri srcu. Bilo jih je celo, ki so na vsak način hoteli preprečiti zopetno do-otvoritev istega, pa vendar jim to ni za sedaj še uspelo. Upamo, da jim tudi ne bo. Lepa slovesnost. Pretečeno nedeljo smo doživeli pri popoldanski službi božji v naši farni cerkvi prav lepo cerkveno slovesnost. Izvršil se je namreč tedaj sprejem v Marijin vrtec. V slavnostnem razpoloženju se je zbralo 62 dečkov in 24 deklic v župnišču, od koder so med pritrkavanjem zvonov slovesno odšli v cerkev. Po kratkem nagovoru so na stavljena vprašanja tako krepko in odločno odgovarjali da je mnogoštevilna množica že pri prvem kar osupnila in vsa presenečena nad toliko odločnostjo sledila nadaljnim. Pri petih lita-nijah so zopet tako pogumno peli — 62 navdušenih dečkov in 24 deklic to ni kar tako! — da jih je bilo užitek poslušati. Sit raj k. Tovarna „Sešir" še vedno stoji, ker delavci že od 12. t. m. škrajkajo. Bog daj, da bi dogovori kaj kmalu dovedli do pametnega konca. Aeroplani se niso upali nad nas ali morda radi meglenega vremena ali so se pa morda prestrašili našega vojaštva. Umrl je v Puštalu upokojeni železničar Matevž Hartman,-mož poštenjak. Njegov sin Janez, učitelj, je bil pod JNS v enem letu trikrat prestavljen. STARA LOKA Politične novice. Tudi v naši obširni občini je po zlomu nasilnega režima zavladalo novo življenje. V nedeljo 13. t. m. je bil v Plevnu ustanovni občni zbor JRZ. Obiskal nas je tudi bivši poslanec Janez Brodar, ki je številnim posetnikom razložil današnje politično stanje. Po vsej občini vlada dovolj zanimanja za novo stranko, ki naj povrne ljudstvu pravico, poštenje in, pravo zakonitost. Tudi v naši občini imamo nekaj generalov minulega režima, ki so v času strahovlade pomagali vihteti bič nad poštenim ljudstvom. Predobro so nam še v spominu zadnje občinske volitve. Vse vemo, kako se je takrat delalo s svobodno Ijud--ko voljo, da so lahko zasedli vodilna mesta v občini možje katere niso izvolili svobodni občani. Molčati smo morali, toda danes lahko povemo onim gospodom, da so sedli na trhli stol, ki ne bo dolgo držal. Vedeti morajo da pravica zmaga prej ali slej. — Imamo tudi nekaj vzgojiteljev mladine, ki so zašli daleč od pota pravega katoliškega učitelja. Ne bomo o tem sedaj razpravljali na tem mestu, ker upamo, da bodo merodajni krogi sami poskrbeli, da naša mladina dobi vzgojitelje, učitelje, ki jo bodo znali v strogo katoliškem duhu pripraviti za življenje, ne samo s telesno in duhovno ampak tudi z versko in srčno izobrazbo. PREDDVOR Prosvetno društvo v Preddvoru otvori v nedeljo dne 27. oktobra gledališko sezono z veseloigro „Prosluva" v treh dejanjih. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina navadna. HRASTJE Podmladek ..Jadranske straže" v Voklem ponovi na našem odru veseloigro v petih dejanjih „Slaba vest" dne 27. oktobra ob pol 4. uri popoldne. Igra je vzbudila ob prvi vprizoritvi 20. t. m. v Voklem veliko zanimanje. I/, prijaznosti sodejuje cerkveni pevski zbor duhovni je Voglje pod vodstvom g. organista Ster-a. Pridite in pripeljite k predstavi svoje tovariše! LEŠE Malo pojasnila. C. šol. uprav. Kristancu so očitali naši sovražniki, da je delal med vaščani prepir in da je imel razne tožbe. Resnici na ljubo povedano j«', da med nami ni delal nihče drugi nereda, kakor samo naši naprednjaki. Sami so bili tisti, ki so vse pošteno ljudstvo sovražili, da Tki bilo po njihovem mnenju več poštenega človeka če ni trobil v njihov rog. Mi smo bili in smo ter bomo vedno samo za narod, kaj so bili pa oni? Ovaduhi, ki so našega poštenega kmeta, delavca proglašali za protidržavnega, bili so pijavke, ki so črpali kri in mozeg našemu človeku-trpinu. Ti ovaduhi očitajo g. upravitelju Kristancu, da se ni zmenil za njihove otroke. Resnica je, da se je g. uprav, trudil kolikor je pač sam mogel, da je vzgojil dobre in poštene državljane. Zakaj ni ustanovil Sokola, vsak lahko razume, kdor pozna naše razmere. Treba je imeti članov in kje jih bo dobil v naši vasi? Danes ni več pri nas g. Kristanca in je novi g. uprav, član Sokola, zakaj ga ne ustanovi on? Zakaj nam niso dovolili agitacije pri volitvah za listo g. Kristanca? Takrat bi se pokazalo kdo je priljubljen in kdo je osovražen. Danes smo ponosni, da smo junaško preboleli najhujše bolečine in šli skozi trpljenje v zmago za red in pravico. Naše pošteno ljudstvo hoče pravico. Želimo, da bi g. Kristane dobil zadoščenje za vse klevete, ki jih je moral prenašati. NAKLO G. kaplan Špendal je odšel na novo službeno mesto v Doberlo vas na Koroško. — V prihodnji številki bomo o tem obširnejše poročali, saj vsi vemo kaj je g. kaplan Špendal bil za nas Naklance. Obč. gospodarstvo. Naša občinska oblast je vzela v najem novo zgrajeno hišo od gdč. Po-ličar Antonije za učiteljska stanovanja. Ker vsi prostori niso nekaterim ugajali, jih je po želji intreresentov uprava preuredila. Zadovoljstvo tudi sedaj ni in nekateri se še sedaj niso vselili. Občina je podpisala pogodbo za eno leto. Stanovalci, kakor smo že povedali, se nočejo vseliti in zahtevajo za svoja stanovanja hišo g. Pintarja. Občino bo stalo to cineanje mnogo denarja. Za vsakega občana je dolžnost, da točno nadzira kam gre denar. Naš najvišji gospod v občini tudi niso zadovoljni s tem, da bi se najela hiša, ki jo učiteljstvo zahteva, tako so se vsaj izrazili pri komisiji, ki se je vršila dne 9. oktobra. Na vprašanje komisije, ki je v celoti ugodila učiteljstvu in označila hišo gdč. Poličarjeve neprimerno za učiteljska stanovanja, naš „ata" niso dali nobenega pojasnila, čeprav jih je g. Križnar opomnil s besedami: „No Janez, odpri usta!" Naš „ata" so prav dober gospodar, premožen mož in predlagamo, da pristojna oblast zahteva, da naš „ata" sami plačajo to kar so ..zafurali!" Danes so minuli časi, da bi se gospodarilo po svoji mili volji, ampak moramo poslušati glas ljudstva. Zgodi se lahko, da grejo v prezgodnji pokoj. Naši občani že težko čakajo, da se poslove od „ata". Plačilo, to je sobotni dan, je blizu. Mi smo za svoje grehe že trpeli, za mnoge pa je kazen že pripravljena, ko bodo zreli, jo bodo tudi prejeli. CERKLJE Semenj. Pretekli pondeljek, ker je bil praznik svete Uršule smo imeli v Cerkljah običajen semenj. Obiskalo ga je le malo ljudi: nekaj zato, ker jih je grdo vreme oviralo, nekaj pa. ker primankuje denarja. Pa čeprav jih je bilo malo, vendar so bili ti boljše volje, posebno še, ker so od vseh strani frčale okoli njih zgodbice o volivnih kovačih, volivnem vinu, volivnem riganju, 0 zaprtih žandarjih in še o podobnem . . . Dvoje vprašanj. Gospod urednik, vprašamo Vas, kaj bi na primer bilo, če bi se župan po gostilnah pretepal? Ali bi bil „ričet"? In kako Starološki kaplan Janez Veider Naši kulturni spomeniki Novoodkrite slike in druge zanimivosti emgrobške cerkve. Oglejmo si še najzanimivejši del slike: scene iz srednjeveškega življenja. Rekli smo že, da predstavljajo dela, ki se naj v nedeljah ne opravljajo. To so najprej taka dela, ki bi bila v delavnikih dovoljena. Vmes pa so vpletena tudi grešna dela, ki tudi v delavnikih niso dovoljena. Slikar je hotel s tem pač poudariti, da so tovrstna dela v nedeljo pač še večji greh, nekatera izmed njih n. pr. pijančevanje in v njegovem spremstvu nečistost, se pa pruv v nedeljo še posebno pogosto dogaja. Opišimo najprej prizore na levo od Kristusa. Prva dva zgoraj sta docela uničena po na tem mestu vzidani Molmarovi konzoli, ki nosi strop lope. Od tretje scene je ohranjena le žena, ki nese velikansko culo na glavi. Bolje je ohranjena naslednja slika. Na levi od omenjene leonzole kuje kovač konja, na desni dva konja, zadnji nese dve vreči na hrbtu. Nato sledi sijajno tudi v barvah docela ohranjen lovski prizor. Na levi plemič na konju. V desnici drži dva lovska sokola. Pred njim koraka priganjač, ki trobi na rog. V desnici drži dolgo, na vrhu prekrižano palico. Pred trobentačem teče lovski pes. Na desni stoji pred konjem vitez, ves v železju. V desnici drži krtačo in snaži konju. Posebno pozornost zasluži obleka teh treh opisanih mož. Naslednja slika kaže tri samostojne prizore. Na levi: nekdo nese na glavi vrečo v mlin. Pred njim je zelo živahno rae-koručen ribič, ki z dvema drogoma razgrinja a Ivanka imcTprdvfC Da ima rajša, če postane pri pranju Veda urina* zana, pravi gospa Ivanka. Je to mogoče? Da! Obilna, gosta in bela pena Zlatorogovega mila ima neverjetno moč, da razkroji in odplavi vsako nesnago, pa četudi se skriva v notranjosti tkanin. Perilo postane snežno belo in - odplavljena umazanosr počrni vodo. -'trtam . ,.; 4^. J..-.'l>y^aW^ - _ , . . ^. _ se pravi hrabremu vojščaku, ki konjske fige prijema? Ali se mu pravi „generalni šifko-mandant"? Odgovorite nam, prosim! Slovesnost v čust Kristusu Kralju. Ko so drugod po naši Sloveniji tam v maju in juniju postavljali križe v čast evharističnemu Kralju, so se naši fantje iz Kat. akcije okorajžili in dejali, da hočejo v spomin na evh. kongres postaviti lično kapelico. Fantje so držali besedo. Šli so takoj na delo. Po binkoštnih praznikih je bila kapelica dograjena in blagoslovljena. Toda kljub veliki' požrtvovalnosti naših fantov in mož iz Kat. akcije ter vseh dobrih faranov je morala ostati kapelica čez poletne mesece prazna. Veliko veselje pa je zavladalo v nedeljo 20. oktobra ko smo doznali. da je spominska kapelica sprejela pod svoj« streho prelep kip mogočnega Gosta Kristusa Kralja. V nedeljo na praznik Kristusa Kralja, ki je tudi praznik Kat. akcije pa hočejo možje in fantje — poleg potrebne notranje obnove s sprejemom sv. Zakramentov — proslaviti s primerno vnanjo slovestnostjo ki se bo pričela ob 3. uri popoldne najprej v ce r;vi. Nadaljevala pa se bo pri novi kapelici, kjer bo najprej govoril g. stolni vikar iz Ljubljane Alojzij Košmerlj. Za tem bo g. dekan Frane Dolinar blagoslovil novi kip Kristusa Kralja, po blagoslovitvi pa se bodo zapele litanije Srca Jezusovega z zaključno pesmijo ..Povsod Boga". K lepi prireditvi naše Kat. akcije vabimo predvsem vse farane pa tudi vse okoličane. V slučaju slabega vremena se vsa slovesnost izvrši v cerkvi. Smrt kosi. V Poljanah je umrl nenadne smrb g. Erzar Franc, po domače Fikovt, posestnik in mlinar. Zapušča ženo in 7 nedolet-nih otrok. Skrbnega očeta priporočamo v molitev, svojcem pa izrekamo globoko sožalje. Jabolka kradejo pri nas, jabolka! Ne bo preje ..gmaha", dokler ne bo za vse dovolj sadja. Mesto krast — jame kopat pa novo drevje nasadit! Sicer pa v Ijuknjo z njimi! SELCA Misijonsko predavanje. Prosvetno društvo v Selcih je povabilo g. misionarja Lojzeta Demšarja, ki nam je v nedeljo popoldne govoril o misijonih v Indiji. Predavanje so pojasnjevale lepe skioptične slike. Zvečer pa je šel predavat še v Dra^joie. Udeležba je pokazala, du ljudi zanimajo taka predavanja in da tudi denarno radi podprejo naše misionarje. Občni zbor občinske organizacije JRZ v Selcih se je vršil 13. oktobra t. 1. ob 7. uri v Krekovem domu ob lepi udeležbi pristašev iz cele občine. V vodstvo je bil izvoljen za predsednika g. Megušar Matija. Fantje in možje se živahno mrežo v vodo in naganja vanjo ribe. Za ribičem je mlin, ki obstoji iz dveh lesenih stavb. V vratih prve stavbe je vidna vreča, ob kraju mlinsko kolo. Na sredi slike vodi mož z vrečami otovorjenega osla v mlin. Tretji oddelek te slike kaže družinsko Steno: gospodar in gospodinja se kopljeta v leseni banji, služabnica jima streže. Ta prizor da sklepati, da so v srednjem veku tudi kopanje smatrali za v nedeljo ateprimerno. Na"to isledi slika, ki spet kaže dva različnu opravila. Na levi sta dva lovca, ki streljata ptiče na drevesu. Stoječi ima že neke vrste f.into, klečeči pa ima še starodavni lok. Drevo loči strelce od naslednjih pekov, ki pečejo kruh kur na prostem. Prva oseba presaja moko, druga kleče inesi, tretja polaga hlebce na grmado. V ozadju je lesena hiša. — Do sedaj popisane slike se nahajajo ena nad drugo na levi strani središčne podobe Kristusa in segajo prav do tiste točke, ko se sredjna podoba spodaj končuje. Naslednji dve vrsti slik pa že tudi od spodaj obkrožajo glavno sliko. In ker so že precej pri tleh, so močno zabrisane, ker so največ trpele. Zato jih ni lahko razbrati. Prvi prizor kaže tri osebe. Prvi je mož, ki je splezal na drevo in nanj privezuje dolgo plahto platna, ki mu jo pod drevesom drži stoječ mož. V sredi se sklunja žena in poliva iz škafa na tleh razgrnjeno platno. Scena torej predstavlja beljenje platna. Naslednji zelo živahen prizor nam kaže. kako dve zneski in dva moška sušijo in obdelujejo lan. Nato sledi obiranje sadja. Na levi sedi mož na rogovi-li drevesa in obira, na desni pu je drugi mož zlezel na drevo po lestvi in nabira v cajnico sadje. Vmes prebira ženn sadje po tleh in ga devlje v koš. — /»do zanimiv je zadnji prizor ovoTERPENTINOVO MILO zanimajo za novo stranko. Igra. Podporno društvo iz Dražgoš priredi ▼ nedeljo popoldne ob pol 4 uri v Krekovem domu igro „Domen". PODBREZJE V četrtek smo spremili na zadnji poti posestnika in mlinarja v Dolenji vasi Franca Stularja, ki je 21. okt. zvečer nenadoma zaspal v Gospodu. Rojen je bil 5. oktobra 1874. Kako je bil priljubljen, o tem priča njegov pogreb. Pogrebne obrede je opravil domači g. župnik ob asistenci treh podbrežkih duhovnikov. Blagi pokojnik je tudi član Prosvetnega in Gasilnega društva v Podbrezjah, zato sta se tudi oba društva udeležila pogreba. Pa tudi drugega občinstva je prišlo veliko, da se je še zadnjikrat poslovilo od pokojnika in pomolilo-za pokoj njegove duše. Krsto je krasilo tudi veliko vencev. Rajni je bil res povsod priljubljen, povsod so ga radi imeli v družbi, povsod je bil vesel. Bil pa je vseskozi dosleden in prepričan katoliški mož in tudi navdušen Slovenec. Doma je bil pa skrben in dober gospodar. Z rajnim Mlinarjem so položili Podbre-žani v grob res dobrega katoliškega moža. BESNICA Prosvetno gibanje. Kakor drugod po Sloveniji, tako je tudi našemu Prosvetnemu društvu zasijala zlata svoboda, katero mu je ugrabil prejšnji režim. Po triletnem neprostovoljnemu ..dopustu", ki ga je društvo moralo nastopiti, bomo društvo na novo preosnovali in poživeli. V nedeljo, dne 27. oktobra, ob 4. uri popoldne bomo imeli občni zbor, za katerega vlada veliko zanimanje. Le korajžno na noge. V nedeljo pa pride k nam tudi bivši nar. poslanec g. J. Brodar, kar je „Gorenjec" že poročal. Zvečer ob 6. uri ga pojdemo poslušat k „Štike!nu". Po dolgem času bomo zopet slišali svobodno besedo. Da bi nas kdo razgnal se ni bati! Vina iz Centralne vinarne v Ljubljani, Frankopan-ska ulica 11., bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! BREZJE JRZ. 15. septembra 1935. se je tudi pri nas osnovala krajevna organizacija JRZ za občino Mošnje-Brezje. V odbor so izvoljeni: Avsenek Anton iz Vrbenj, predsednik; Marčun Ivan iz v tej vrsti, ki sega že tik do zmajevega žrela. Dva razbojnika sta zažgala in izropala leseno hišo in hlev. Prvi je ravno odnesel vso vrednost v bisugi iz hiše, katere streho prav kar zažiga. Na rami nosi lok. Drugi ropar je že znžgal hlev in iz njega izgnal troje govedi. V rokah ima pripravljen napet lok. Govedo /ene pred seboj. — Prizori v najzadnji vrsti spodaj pa so tako zelo zabrisani, da zaenkrat še niso docela razjasnjeni. Predstavljajo več žensk v bogatih srednjeveških nošah, potem godce z različnimi godali. Prav v desnem voglu spodaj je orjaško odprto zmajevo žrelo — srednjeveška predstava pekla. Nad žrelom plava vrag v podobi velikega netopirja. Pod netopirjem je zelo zanimiva skupina po-gubljeneev. ki se nahajajo že v zmajevem žrelu. Najglobje v žrelu je gol mož samomorilec, ki si je pravkar zusadil nož v srce. Torej so ia greh takrat smatrali za največji. Ostali iz skupine pogubljencev obstajajo iz najrazličnejših stanov. Prazen kot nad zmajem je izpolnjen s prizorom dveh mož, ki se dvobo-jujeta z meči. Zelo zanimiv je tesač, ki teše brune prav med obema nogama Zveličarjevi-ma. Napravljen je v triko s solni na nogah. Zelo lepo je risau v vitkih gotskih linijah. Tudi njegovi gibi so sijajno risani, ko se je v patu sklonil, da tem silneje udari s sekiro, ki jo vihhti nud glavo. Zakaj je prišel prav tesar v najbližjo bližino Kristusu? Kaj, če niso takrat smatrali, da fesar ki v nedeljo dela. posebno žali trpečega Gospoda in mu takorekoč znova teše križ. — Ogledati nam je še prizore, ki se vrste na de nem robu Kristusove slike. Začnimo spet od zgoraj navzdol. Od prve slike je ohranjen le srednji del. (Dalje prihodnjič.) i trati 4 ►GORENJEC« Štev. 43 Ljubnega, podpredsednik; Škofic Ciril, Brezje tajnik in Pristov Alojzij, Mošnje, blagajnik. Kongres jug. frančiškanov se je zadnje dni meseca septembra t. 1. vršil v Zagrebu v sa-borni dvorani. Na kongresu so bila važna predavanja ter razprave o višjih teoloških in filozofskih vedah. Kongresa so se udeležile razne visoka civilne in duhovske osebnosti, med drugimi tudi general frančiškanskega reda P. Leonardo Mario Bello iz Rima. General (predstojnik celega frančiškanskega reda na svetu) je porabil med tem še to priliko, da je obiskal Slovenijo. V Ljubljani so mu priredili frančiškani slovesen in prisrčen sprejem. Obiskal je tudi redovne družine v Šiški in na Viču. Dne 2. oktobra dopoldan pa se je pripeljal v spremstvu ljubljanskega frančiškanskega provincijala p. Gvidona na Brezje. Frančiškanska družina na Brezjah je visokega gosta sprejela po cerkvenih predpisih pri cerkvenem vhodu. P. general je spregovoril izpred glavnega oltarja v latinskem jeziku pomemben nagovor na vernike, ki so se sprejema udeležili, ter je vsem skupaj podelil papežev blagoslov. General se mudil na Brezjah štiri ure. Ogledal si je cerkev in samostan. Gorenjska mu zelo ugaja ter se je v splošnem izražal o Slovencih zelo simpatično, /a Brezje je bil ta obisk vsekakor visoko odlikovanje, seveda po zaslugi Marije Pomagaj in sinov Sv. Frančiška, ki tukuj bivajo. POSEBNI KOTIČEK Zakaj je JNS tako hitro razpadla? Radi treh hudih bole/ni. ki jih njene kratica predstavljajo: ijetika. nervoznost, slabokrvnost. Kateri dogodki so bili najvažnejši v dobi vladanja JNS.? Šenčurski dogodki. A h V nedeljo 27. oktobra ob 3. popoldne se vrši šahovska simultanka v salonu Hotela Jelen v Kranju. Simultanko bo igral g. Sorli, dipl. jur.. prvak gorenjskh Sahistov. Vsi prijatelji šaha so vljudno vabljeni. S p o i* t STRELSKE TEKME V LJUBLJANI. Okrožnih strelskih tekem, ki so bile združene s tekmovanjem lovcev slov. lovskega društva in ostrostrelskega društva v Ljubljani, katerih se je udeležilo okoli 800 strelcev iz raznih krajev, med drugimi tudi naši kranjski borci, ki so priborili zelo lepe uspehe in izšli iz teh viteških bojev povsem častno. Vsi so dostojno reprezentirali naše mesto, Kot najbolji strelci so se plasirali na prva mesta in sicer: tajnik družine g. Hinko Ločniškar je dosegel na zmagovalni vojaški tarči, 200 m 3. mesto s 160 točkami, g. Košnik na isti tarči 4. mesto s 152 točkami, a g. Smolej si je priboril 3. mesto na malokaliberski tarči. Sicer tudi drugi niso zaostajali. G. Rozman Franc je pri ekipnem streljanju dosegel največ točk t. j. 182. Seveda so si ti strelci priborili tudi na drugih tarčah lepa mesta. Kranjska skupina je dosegla II. mesto in je za ljubljansko skupino, ki je dosegla 728 točk in s tem prvo mesto, samo za 19 točk zaostala. Na takih uspehih je kranjskim strelcem in strelski družini vsekakor čestitati z željo, da bi tudi ostali prebivalci mesta Kranja končno le uvideli, kako velikega pomena je za državo in narod v splošnem strelski šport ter bi zaslužil vsekakor več moralne in gmotne podpore. Vežbanje v strelanju bi priporočali tudi raznim nedeljskim in rednim lovcem, da bi s tem pridobili sigurnost v ravnanju z orožjem za lov na divjačino, da ne bi bilo toliko žalostnih slučajev, ko mora uboga divjad vsled slabega strela, lahko ali težje ranjena, po dneve ali celo tedne hirati, dokler ne pogine. Sicer pa bi vežbanje z orožjem v strel, družinah ne škodovalo tudi ostalim slojem, brez razlike spola. pravega sadjarskega orodja, literature in propagandnega materijala. Največjega pomena so pač bili plakati orgunizatoričnega značaja. Na razstavi je bilo tudi nekaj sadnih izdelkov, posod in priprav za izdelovanje brezalkoholnega sadjevca ter modeli les za sušilnice. Razstava je kot prva te vrste na Trati pač uspela iti marsikdo se je naučil poznuvuti tudi najvažnejše sorte. Po rani maši in'po popoldanskem cerkvenem opravilu je bilo tudi dvoje sadjarskih predavanj. Razstava je bila cel dan klub hudemu dežJM prav dobro obiskana. ZA VSE SVETE! Za mamico: Damski šport dounle plašč Din 390-do 490,-Damski zimski plašč . . Din 590 - H 1090.-Nepremočljiv huuertus . . Din 320.- Za očka: Obleka za delovne dni . . Din 170.- do 240.- Boljše Oblek«....... Din 290.- „ 390.- Kamgarn obleke . . • . . Din 490.- „ 690.- Hlače .......... Dm 75.- „ 160. Rhglani.......... Din 320.- „ 790.- Paletojl ......... Din 490- Nepremočljlvi hubertus . . Din 32'.- Sportne čepice...... Din 12.- „ 20- Za deklice: Sekica oblekce......Din 90.-do 160.- Sportni plašči......Din 193.- „ 290.- Neprepremočljivl hubertusi Din 260.- Za dečke: Otroške obleke...... Din 60,- do 160.- Dečje obleke....... Din 160.- „ 240.- Dečjl raglani....... Din 170.- , 290.- Boy plaščkl........ Din 45.- „ 60-- Sportnc čepice...... Din 10.- „ 14- Nepremočijlvi hubertusi . Din 160.- „ 220.- Poleg tega bogata izbira raznih oblek, cenene in dobre kvulitete. Poselite nas! TIVAR OBLEKE Ženini in neveste vse potrebno dobite v I. zlntarski delavnici na Gorenjskem Gospodarstvo g RanflUS ftranj Siuhiii r.i/siavn na Trati v Polianski dolini. •* 7 Sadna razstava na Trati v Poljanski dolini. V nedeljo smo imeli pri nas sadno razstavo v prostorih tukajšnjega Prosvetnega doma. Razstavo je priredila podružnica SVT) na I rati s sodelovanjem sovodenjske podružnice. Razstava je bila prva te vrste na Trati. Razstavljale!, ki so bili zelo številni iz. cele gornje poljanske doline, so razstavili zelo številne vzorce zlasti jabolk. Med vzorci smo opazili nekuj prav lepih primerkov, ki dovolj jasno dokazujejo, da je ta dolina vendarle še primerna za boljše sadne pridelke. Seveda pa smo videli tudi mnogo slabejšega blaga, kar pa ni za prvo razstavo njej prav nič v kvar. Razstava je bila opremljena tudi s številnimi napisi propagandnega značaja, precej je bilo Istotnm lepa izbira ur, zlatnine, srebr-nine, očal, toplomerov, „Bleikristall" jedilni pribor v srebru in Chromu itd. — V Vasem interesu je. dn si pred nakupom ogledate res veliko izbiro po solidni ceni. Popravila se strokovno in točno izvršujejo. — Kupujem staro zlato in srebro. Hitite, ker velika odprodaja vsega jesenskega zimskega blaga traja samo še do 31. dec Vse po rBajoiasffih tovarniških cenah. :n i Prepričajte se! BšJrssf 3F~ Priporoča se tvrdka Logar & Kalan naslednik manufaktura Srečko Vidmar KRANJ IjS 3F Pletilni stroji in sicer: 1 navadni „Jaquat" stroj na električni pogon popp. 10 125 z vzorci; 1 osemključni „\Veleriuann" stroj na ročni pogon 8,80; 1 „Jaquart" ročni stroj 10/90; 1 navadni pletilni stroj „Popp" 8-50; 1 navadni pletilni stroj „Popp" 7/70; 1 navadni pletilni stroj „Popp* 10 40; 1 navadni pletilni stroj „Popp" 8/22; 1 šivalni stroj „Interrok" na električni pogon, poceni naprodaj. Poizvedbe pri ..Hranilnici In posojilnici" Kranju, kjer se stroji lahko ogledajo. Del kupnine se lahko odplača tudi v hranilnih knjižicah „Mestne hranilnice ljubljanske" ali »Ljubljanske kreditne banke". Kdor zida hišo. sebi ali drugim, mu zastek-lim stavbo poceni in solidno nli dam samo šipe točn^ po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se, prihranili boste. HIebš~ Kranj ■ L I O G L H S I Z-* vsako I e^edo »< mahh og|."%dji se rtlafa 0 50 D Naimanjš- "^spv i« 6 f>in Otomane, divane, modroce in vsa v lo stroko spadajoča ilela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Toneje tapetni k. v hiši g. F. Ažmana. Priporočam svojo zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejemajo se popravila in preobleke. Izvršujem jih točno in solidno Jenko Alojzij dežnikar KRANJ, (poleg trgov. g. Jazbeca) Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Za trgovce, gasilce in druge izvršujem po pred-pisib slike za legitimacije, 4 slike Din 25.-. Jug, fotograf (nasproti trgovine Savnik). Stanovanje, družinsko se odda. Poizve se v upravi. Manjši lokal in soba se odda na Blejski c. 5. Trgovski pomočnik mešane stroke pravkar prišel od vojakov išče službo za takoj. Gre tudi za manjšo začetno plačo. Naslov v u-pravi lista. Globok otroški voziček poceni prodam. Tyr-ševa cesta 14. Pritličje. Zlato verižico s srebrnim obeskom sem izgubila. Pošten njaditelj naj jo odda proti nagradi v gostilni pri Matičku. Pri Jazbecu v Kranju dobite vse kar potrebujete za zimo: Suknje Površnike T'