Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 16. septembra 1934. Štev. 37. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 60 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. Namen Novin je: 1) z zagovoróm Pravice tolažiti Srce Jezušovo, t 2) z čistimi dohodki podpirati siromáke Sv. Ivan Bosko, pomagaj nam oba doseči ! Jezušova slava v Maribori. Na Malo mešo se je vršo euharistični kongres v Maribori. Na to spravišče presvetoga Oltarskoga Svestva je priromao nad 40 jezero vernikov. Sept. 7. so se vršila lepa predavanje za može-žene, mladino i gospodo. Vsa so bila dobro obiskana. Isti den večer se je popevala igra Mesija od Jezušovoga živlenja i trplenja, štero je obiskalo več jezer poslüšalcov, vsi niti prostora neso dobili, ar so do zadnje vse karte bile odane. V stolnoj cerkvi so O. lazaristi držali tridnevnice z slovenskimi i nemškimi predgami. Isto so se vršile v drügih cerkvaj pobožnosti. Največ se je pa spo; vedavalo. Nešteti jezeri so se očistili pri svetoj spovedi i zdrüžili pri sv. ..prečiščavanji z dragim Jezušom. V dvema cerkvoma se je slüžila ponočna, a dosta naroda niti v cerkev ne moglo priti, takša steska je bila. V stolnici so polnočnico slüžili šibeniški škof iz Dalmacije, dr. Mileta. Cerkve pune. Vse mariborske cerkve so bile 7. i 8. septembra pune, prenapunjene. Molitev i pesem so se menjavale v njih. Jezušova hišica, sv. tabernakl se je gostokrat odtirao i dugo, prav dugo ostao odprti, ar so se velike, spregledne vrste približavao k stoli Gospodovomi i zašepetala milomi Odküpiteli: Naj bo tvoja, vedno tvoja moja düša. Spovedniki so že onemagali od velikoga broja spovedancov. Po vulicaj si drügo ne vido, kak resne, a vesele obraze: na vseh se je žarila lübezen Tistoga, koga so zavživali, ki je sama lübezen, Jezuša. Romarje. V petek 7. so že prihajali romarje, ki peški, ki z potačom, ki z vlakom. Sobočko—ormoški jütrašnji vlak je vozo dvajseti vagonov. Vlak za vlakom je prihajao, procesija za procesijov. Mariborske vulice so se punile, zlatih znakov se je vsikdar več blisketalo na prsaj lüdi i živlenje, Vrvenje po vulicaj je trpelo v kesno noč. Okoli polnoči 7. si se še kotlaj geno na vulici. Prva procesija iz Slov. krajine. V petek popoldnevi ob 2 sta vodila našo precesijo od ceste, ki vodi k sv. Petri, bivšiva poslanca gg. Jerič Ivan dekan i Klekl Jožef, vp. pleb. vrednik Novin. Precesija je prišla peški iz Slov. krajine, celo pot je peški napravo ž njov njeni voditeo‘g. dekan Jerič z bogoslovcom Tratnjekom. Bogoslovec g. Rous je hodo tüdi v toj procesiji od doma do Maribora peški z bi- ciklinom. Ki niso prišli z vlakom ali z biciklinami, so njej šli proti, kak tüdi naša žižkovska godba pod vodstvom g. Luthar Štefana, šolskoga upravitela v Črensovcih, ki jo je vodo kak i pesmi. Precesija pod križom i Marijinov podobov razvita moli sv. čislo za g. dekanom, po vsakoj desetini pa godba zaigra naše lepe Marijine pesmi, štere spevle iz celoga srca več stoglavna vnožina. Naš Pobožen šereg, ki odkrito priznava svojo vero po vulicaj mlačnoga Maribora, privabi neštete na vulice i jih gene do skuz. V stolnico pridoč molimo i spevlemo, gda se samo prikaže naednok v cerkvi tajnik Prezvišenoga knezoškofa, g. Lebič i šepetne veseli glas na vüho g. Kleklna: Počakajte v cerkvi, Prezvišeni žele Prekmurce pozdraviti i blagosloviti. Dober Višji Pastir med nami. Dveri na svetišče stolnice se odprejo i prikaže se od lübezni žareči obraz našega prelüblenoga Višjega pastira, dr. Tomažič Ivana, škofa i ap. administratora Slov. krajine. Po- zdravijo naše romare, naše može i žene, naše dečke i dekle i se njim zahvalijo za lübezen, štero so pokazali s tem romanjom do Jezuša v presvetom Olt. Svestvi. Pozdravijo nas z tak toplim srcom, z tak lübečimi glasovi, da smo se zaskuzili. Pohvalijo naše pesmare, našo godbo, nas blagoslovijo i z dvema dühovnikoma voditelima procesije pred tabernaklom glasno molijo za romare. Nazadnje nam želejo pred lübim Jezušom, da bi nas on držao v svojoj lübezni vse vküper na zemli, da bi se mogli v najvekšoj radosti ž njim veseliti vu večnosti. Z zahvalnim srcom smo odgovorili Prezvišenomi: Tak naj bo! Vüpamo se, da tak bo! Bog Vam plačaj, Prezvišeni, to veliko lübezen. Velika boža slüžba. Na okinčanom Marijinom trgi je občina napravila lepi oltar i sedala za cerkvene i civilne dostojanstvenike. Od 8 vüre naprej je šla sküpina za sküpinov na določen prostor. Naša je bila 9. i dobili smo krasen prostor pred oltarom poleg varaške hiše. Gda smo šli na svoj prostor z cerkvenov pesmijov, ki jo je sprevajala godba, je radio to taki naznano okoli 9 vüre, i prle kak so prišli Prezvišeni z dühovščinov, smo dobili tüdi nalog, da spevlemo. O kak lepo se je glasila naša mila pesem med deset i desetjezere brati i sestrami i nas vezala v edno düšo, kak je eden v beloj oštiji. Ob 9 so prišli Prezvišeni z šibeniškim škofom, prelati i kanoniki pa ostalov vnogov dühovščinov i bogoslovca med šterimi je tüdi več naših, pred oltar, da slüžijo zahvalno sv. mešo Jezuši na čast, ki v Olt. Svestvi prebiva. Vojaška godba je igrala pri svetoj meši i za njov je spevao ves narod stare cerkveni pesmi, med njimi lepo Slomšekovo: králjevo znamenje kriš stoji... O sveti kriš, živlenja luč ... Vodo je pesem Gašparič dühovnik, dirigent stolne cerkve tak modro, da se je pesem več jezerne vnožine slišal kak en glas, kak glas bethlehemske angelov, ki so z visine ná zemlo spevali: Dika Bogi na visini. Mir lüdem ! Ne bojte se ! Posebno lepo se je glasila pesem: Angeli v raji hodijo... Po evangeliumi so Prezvišeni predgali z osvedočenjom globoko vervajočega srca, ka nas je sirot Jezuš ne zapüsto, ostao je pri nas v najsvetejšem Olt. Svestvi, gde nam je vsem: Pot, Pravica i Življenje. Takši nam je pa, če ga bomo radi obiskavali, predvsem pa k sebi jemali. Predgo je radio tak glasno ponavlao, da jo vsaki lejko popolnoma razmo kak i molitve méšne, štere je narod glasno molo, gda se ne spevalo. Precesija z Najsvetejšim. Po svetoj meši so Prezvišeni vzeli v roke Najsvetejše i nosili okoli Božega Sina pod podobov krüha skritoga v tak veličastnoj procesiji, kakše Maribor ešče ne vido. Nad 40 jezero vernikov se je zbralo v njej, da dá javno svedočanstvo, ka verje v Jezuša, našo Pot, Pravico i Živlenje, ki prebiva na naših oltaraj. Po procesiji je bila pred stolnicov Posvetitev Srci Jezušovomi i blagoslov z Najsvetejšim, potom se je pa vršila poklonitev Zastav na grobi prvoga mariborskoga püšpeka, na glasi svetosti vmrloga častitlivoga božega slüžabnika Antona Martina Slomšeka z kratkov pobožnostjov, naj bi toga svetoga Jezušovoga slugo düh napuno vse dühovnike i vernike velike püšpekije. Naši v cerkvi i precesiji. Našim ženam i možom gotovo ostane v spomini g. dekan Jerič, ki njim je z pravim očinskim srcom priskočo vu vsem na pomoč. Ne samo, ka je peški vodo, njim v Dokležovji i pri sv. Trojici mešüvao, nego Spravo njim je povsod stan pa tüdi hrano za fal peneze. (Na svoje stroške je najeo tüdi godbo i 9 goslarom sam plačao pot. To tak tiho povemo, ka ne zve. Ovak mo kregani. Vr.) V Maribori smo dobili po njegovom posredüvanji cerkev sv. Alojzija. Tü smo meli popevano sv. mešo, ki jo je slüžo sam g. Jerič, tiho pod njov pa g. Klekl, obe za naše romare i ves naš narod, naj njemi dobro Jezušovo Srce podeli doma i v tüjini raztepenomi tisto, ka najbole potrebüje.Prvomi je ministrirao bogoslovec g. Rous iz Beltinec, drügomi pa g. Frangeš iz Cirkovc. Med sv. mešov je naš narod sküpno popevao po orglanji g. Lütara, pobožno i srčno — glasno, da je [sladko odmevalo v srcaj naroda, ki je napuno cerkev. Sküpna pesem je eden najvekših kinčov našega naroda, štero povsod občüdüjejo, zato naj se li goji i zbori naj jo nikdar ne spodrinejo, kak so jo prek v Sloveniji i jo zdaj tak teško nazaj spravlajo. Pa je pitanje, če do jo mogli i gda bo jo mogli pali oživeti. Visoki cerkveni dostojanstveniki na čeli njim z Prezvišenim g. knezoškofom, so se vsi nad vse pohvalno izrazili za našo sküpno popevanje. Sküpno smo popevali v cerkvi i sküpno v precesiji z Najsvetejšim. Bilo nas je iz Slov. Krajine na kongresi okoli šesto. V procesiji: Dühovniki: Jerič, dekan, Klekl, vp. plebanoš, Vojkovič sobočki kaplan i Godina törjanski kaplan. Ti so šli z procesijov v prekmurskoj sküpini, Cankovski kaplan Za -í^šnik pa z ostalim dühovniki. Med mešov so prišli v Maribor tüdi Horvat Štefan, katehet z Sobote. Bogoslovci: V prvoj precesiji imenüvaniva Tratnjek i Ros, te drügi je bio pri drügoj rediteo. Inteligenca: Poleg že imenüvanoga g. Luthara g. profesor Milač, ki nas tak jako rad ma, čeravno ga je gorata Kranjska rodila, vučiteo v pokoji g. Zalai, gd. Lutharova, vučitelica, akademik Škafar, abiturient Bartaki, gimnazijec Kühar Ciril i več naših dijakinj i dijakov pa inteligence. Reditelje: so mladenci. Novak z Beltinec, Čuček dijak, z Renkovec, Kozar z Martinja i Rous bogoslovec z Beltinec. Narod: zvün sebeštjanske, dolenske, markovske bedeničke i Jürjanske fare je bila vsaka fara zastopana. Moški svet je bio častno zastopan. Mali Renkovci so dali 17 roma-, rov. Moški z Odranec v lepom števili so peški priromali. Bili smo prosti i gospoda, Siromaki i bogatejši vsi edna drüžina, ki nas je vezala lübezen Gospodova med sebov i do njega. Če ne smo se poznan, si čüo pitanje: Je naš. človek to? I dobo si odgovor; naš, naša, tü z Maribora ali drügec, gde je v slüžbi. K nam so pristopili vsi, ki jih veže lübezen do rojstnoga kraja, k nam v naše vrste i sküpno smo korakali pred Najsvetejšim kak deca edne matere, mile nam Slovenske krajine pa prosili z vrelov pesmijov: Marija! Skoz živlenja voditi srečno znaš... Marija, Marija, pridi nam na pomoč! Na pomoč, da bi po njej vsi prišli k njenomi Sini, k našemi Zveličiteli, ki pod podobov krüha prebiva med nami. Te sad naj nam i vsemi našemi narodi naj prinese eucharistični shod, spravišče presvetoga Oltarskoga svestva. Nedelska šola. Za krščansko . Stanovsko državo. Tak smo pravili, ka kapitalist ne sme meti dobička, pa včasi ne bode brano svoje „imanjeˮ. Postojmo malo pri tom pitanji. Mi pravimo, ka kapitalist nema pravice do dobička, kapitalisti i njuvi prijateli, med njimi - če je istina,tüdi ništerni cerkveni gospodje pravijo, ka ma pravico kapitalist do dobička... Što ma prav? Napravimo eden račun. Bogatin se odloči, ka si napravi tovarno za cigeo. Küpi potrebno stavbišče na takšem kraji, ge je zadosta dobre ilovice. Postavi tovarno i namesti v njej potrebne stroje, pravimo, ka je za vse to potrošo 1,000.000 dinarov. Kelko je zdaj vredna ta tovarna? Če je plačao blago i delavce po navadnoj ceni, te najmenje eden milion dinarov; če je kaj preplačao, te menje; če je meo jako fal delavce, pa več. Lejko se pa zgodi, ka komaj je gotova tovarna, prle kak bi dao napraviti eden cigeo, je že polovico, četrtino, ali nikaj ne vredna. Če se najmre zgodi, ka nekši vučenjak iznajde od cigla bolši i stokrat falejši material za zidanje, te je skoro zagvišno, ka cigeo tovarnara ne dobi küpcov, s tem zgübi cela naprava eden del, ali lejko tüdi vekši del svoje vrednosti. Ednako bo, če se vsi delavci odločijo, ka iz bodisi kakšega vzroka volo ne bodo ili delat v to tovarno, te ta tovarna ne prinese dobička, ešče več: ne povrne svojemi gospodari — kapitalisti, za tovarno ponošeni penez. Iz teh dveh primerov vidimo, ka tüdi najlepše postavlena tovarna nema vrednosti, je mrtev kapital, če izdelüje blagor štero ne dobi küpcov, ali šče izdelavati blago, takše blago, za štero ne dobi delavcov. Küp zlata je lejko velki kapital, če ga lüdje pripoznajo za penez, lejko je pa tüdi menje vreden od železa, ar je zlato mehko, ne za izdelavanje nožov, ne za izdelavanje motik. Toda — dale. Mislimo, ka ide v tovarni vse po najlepšoj sreči, tovarna dobro ide, tovarnar kapitalist v desetih letaj poleg toga ka je dobro živo spravi vküper tistih milion dinarov, štere je dao za tovarno. Stroji so znücani, ali ešče delajo, peči so ne nove, ali ešče prav dobro delüjejo, ilovice so ponücali dosta, ali jo ešče majo za celih deset let. Pride strokovnjak, oceni tovarno kak stoji i pravi, ka je vredna 200.000 Din. Zdaj pa računajmo: eden milion je koštalo vse, dalo je pa že eden milion v gotovini, ostalo je šče 200.000 Din vrednošče, poleg toga je tovarnar v desetih letaj ponücao za sebe i drüžino 300.000 Din, vküper eden milion i pol dinarov. Pol miljona je prišlo od nikec... Ja... ge i kak je zraseo te lepi penez? Prvi milionček ga je — nezamero prosim — skoto? Tisti prvi milionček, od šteroga smo povedali, ka je samo te ne zgüblen, če pridejo delavci v tovarno? Ne mogoče. Samo edno pametno pojasnilo najdemo, to najmre, če Povemo, ka je pol miliona dinarov zraslo zato, ar so bilí delavci, šteri so deset let delali v tovarni. Brez dela teh bi bio zgüblen prvi miliónček, kaj še da bi meli prirastek. Delo delavcov je teda ne samo rešilo prvi mi-lionček, nego dalo je kapitalisti tüdi 500 lepih „jürijov“. Što mi reši telko penez, čeravno je moj dobrotnik ? Kaj pa tisti, šteri mi da poleg rešenih penez ešče pol miliona? On je več kak dobrotnik, on je moj najbolši prijateo, več, on je moj brat. I što je te brat? Tisti delavec, šteri je v desetih letaj komaj Spravo telko, ka pošteno pokopa svojo ženo, štera je Vmrla od — stradanja. Da, dobrotnik, brat, prijateo kapitali-sta je delavec, šteri je s svojim delom rešo kapital, kapitan Spravo prirastek, od kapitalista pa prejeo najvekšo nezahvalnost. Naj obrača svet to istino kak njemi je vola, mora priznati, ka kapital sam nikdar ne spravi nazaj svoje vrednosti, če ne dobi delavcov. Kapital teda nema pravice do dobička. Ja, bi pravili modrijani; brez kapitala ne more nikam delavec, delavec vživa dobroto kapitala; samo s pomočjov kapitala lejko slüži sebi i svojim. No,., no... gospoda moja 2 NOVINE 16. septembra 1934. delavec je ne ostao dužen, če je ohrano vrednost vašega kapitala. Probajte jo ohraniti vi brez delavcov... Ne bo šlo. Vi gospod, šteri mate avtomobile za prevažanje lüdi, nikdar ne pridete do svoji penez, če ne dobite šofera, nekapitalista, šteri sede za vaš volan i vozi. I vi gospod bankir lejko mate zlata pune kleti, to zlato ne bo rodilo vrednosti vam i ne drügim, če bi se odločili delavci, ka ne bodo delali za peneze, nego samo svojoj velkoj zadrugi za blago... Ne, kapital i kapitalist nemata pravice do dobička, mata že itak prevelko plačilo v tom, ka delavec obnavla, rešava vrednost kapitala. NEDELA. Vstop: Pravičen si, Gospod, in pravične so tvoje sodbe, s svojim slugom ravnaš po svojem smilenji! — Blaženi so čistoga srca, ki živejo po božoj reči. V. Gospod kralüje v svojoj diki. R. Oblečeni v jakost i opasani z močjov. Molimo: Daj svojemi lüstvi, prosimo te, Gospodne, miloščo, ka se obvarje sküšavanja šatanovoga i ka de hodilo s čistim srcom za teov, ednim edinim Bogom. Po n. G. J. K. Amen. Nedela po Ris. sedemnajsta. Evangélium sv. Mataja XXII. Vu onom vremeni: Pristopili so k Jezuši Farizeuške, i pitao ga je eden med njimi, vučiteo právde, sküšavajoči njega: Mešter, štera je ta velika zapovid vu pravdi? Veli njemi Jezuš: Lübi Gospodna Boga tvojega z celoga srca tvojega, i z cele düše tvoje i cele pameti tvoje. Eta je najvekša, i prva zapovid. Ta drüga je pa prispodobna k etoj. Lübi bližnjega svojega, liki samoga sebe. Vu etivi dvej zapovidaj visi vsa pravda, i prorocke. Vküp spravlene pa Farizeuše pitao je Jezuš govoreči; ka se vam vidi od Kristuša? Čidi sin je? Pravijo njemi: Davidov. Veli njim : Kakda ga tak David vu Dühi zové za Gospoda, govoreči: Pravo je Gospod Gospodi mojemi: Sedi si na desnico mojo, dokeč položim neprijatele tvoje stočec pod noge tvoje? Či zato David zove njega za Gospoda, kakda je Sin njegov? I nišče je ne mogo njemi odgovoriti reči: niti je níšče ne smeo od onoga dneva kaj več njega pitati. * Lübiti Boga nad vse i bližnjega kak samoga sebe, je po rečaj Jezušovih vse. S tem so vse pravde, vsi zakoni spunjeni. Kak lejki je zato odgovor na pitanje: ka naj včinim, da se zveličam? Bližnjemi včini isto, ka želeš, ka bi drügi tebi včino, Boga pa lübi bole kak sebe i bližnjega. To je pot do večnoga zveličanja. Dnes je zvišanje sv. križa Gospodovoga. Te kriš je svedok, ka so Jezušove reči istinske. Mro je na njem, ar je lübo Boga nad vse, da ga pomiri za naše grehe, človeka pa kak sebé, ar njemi je s svojov smrtjov šteo pridobiti diko, ki jo on vživa pri Oči nebeskom v nebi. Prorocje so s tem tüdi spunjeni, pravi Jezuš. Proroküvanja so mela najmre samo eden namen: pokazati na Jezuša, ki nas reši. Rešo nas je pa ravno s tem, da nam je s svojov smrtjov pokazao, kak se more lübiti Bog nad vse i bližnji kak mi sami. Križ Gospodov,ti si dopunitev vsake pravde, vseh prorokov! Okrepi nas, da po tebi zlübimo Boga nad vse, bližnjega pa kak same sebé. Grozna ladjinska nesreča. Sept. 10. se je vužgala poleg New-Jersey-a Amerikanska ladja Moravi Castle, štera je vozila 558 izletnikov s Kube otoka v Newyork. Na ladji je vse plesalo i se opijanilo. Veselica je trpela do 3 po polnoči. Kak je ogenj nastao, ne znati; trdi se, da je vdarilo z nebe v ladjo, napunjene s pijanov vnožinov. Ladjinski Oficirje, ar so bili pijani, so ne vršili svoje dužnosti, zato je 193 lüdi zgorelo na ladji. Pač boži bič je tü hitro počo. Včasi duže čaka, a poči po okornikaj vsikdar ednok. Dijaški kotiček. Refleksija. Človek je znal ukrotiti zveri. Podvrgel si je püsto zemljo in jo predelal, da mu mora roditi. Polastil se je bregov in razklal Pečine z malo iskro, katero lahko zažge tudi otrok, če pritisne s prstekom na gumb vžigalne vr-vice. Najbolj trde kovine je Spremenil v tekočino, s katero ravna kakor predga z vlaknom. In ta človek, pravite, da ne bi znal brzdati sebe? Bilo bi mu res v nečast. Na nekem poganskem svetišču je bil napis: „Spoznaj samega sebe!ˮ Boš srečal kolege in druge, kateri poznajo do vseh podrobnosti zgodovino starih Faraonov, Grkov in Rimljanov, poznajo zemljepis Japonske, strastno zasledujejo teorijo, po kateri so na luni baje živa bitja, celo ljudje, ne poznajo pa sami sebe. Boš videl, kako ti bodo znali dokazati, katera je bila slaba stran Hanibalove armade; svoje slabe točke še niso našli... Študirali so globoko vse geološke plasti, le plava plast njihovega srca jim je tuja. Obvladajo paleontologijo, manjka jim poznanje kat. morale, zato Živijo na površju svoje duše, celo zunaj sebe. Ne nehajo govoriti o prazgodo-vini, a knjiga njihove lastne zgodovine je še zaprta. Poznajo vesoljni svet, le sebe ne! * t * * Moderna strategija ima taka sredstva, da uniči vsako trdnjavo. Le ena trdnjava je nepremagljiva: naša svo-bodna volja. — Hočem ali nočem! Da, že vidim celo vrsto ugovorov... Praviš: „Moj temperament je tak, da me vlečeˮ v nizkotnost. In kaj hočete, sem pač tako ustvarjena Zakaj pa ne rečeš, ko stojiš pred za püščeno, s koprivami obraščeno njivo: Kaj hočete, to je pač njen temperament? In ko ti krvoločna Zver divja naproti, da te pograbi, zakaj ne rečeš: Ne pomaga nič, tak je pač njen temperamenta Res je, da si ustvajjjen tak, toda je odvisno od tvoje volje, da se po-boljšaš ali ne. Tvoj drugi odgovor je zdaj brž pripravljen: Moja volja je tako silno nagnjena k slabemu! To je res, a ravnotake je res, da nam vera nudi silno močno oporo. Ta vera je znala s svojim naukom ukrotiti tudi najbolj razbrzdane pogane, kakor je znala divjake odvrniti od pi-jančevanja in od dvoboja. Ta vera ti nudi čüdovite pripo-močke. Ne vsiljuje, le nudi jih, da se sam odločiš zanje. Kot veletok nas napaja in poživlja, kot morje nas vse obdaja in hrani, kot trta nas živi in poraja, kot ladja nas nosi in nosi v sebi Jezusa učitelja in odrešenika, kot stavba svetišča hrani svete skrivnosti in žrtve-nike, kot močno mesto na gori nas varüje pred napadi, kot šotor božji med nami nam deli dela usmiljenja živega Boga med nami. Vemo, kako težko je razumeti mladino, kako malo še sama sebe more doumeti. Vemo, kakov njej vse kipi, kako vse valovi v novo rojstvo, v zorenje, v samostojnost. Vemo za njeno notranjo občutljivost in za njena razočaranja, za zmage in/za poraze, za njeno vihravost, nerednost in pu-ščobo. Slutimo tudi vzore, ki bleščijo v mladeniških düšah: hrepenenje po resnici, po dobrotljivosti, po celotno-sti, po Značajnost!, težnjo po širokih obzorjih, potrebo po naporu, po boju, po težavi. Le eden te prav dobro pozna, to je Kristus, tvoj prijatelj. V njegovi šoli spoznaš vedno bolj njega in sebe. Pisma naših z tüjine Marsainvislers, Loiret. Prečastiti gospod urednik! V imeni Jezuša i Marije njim začnem pisati par reči, s šterimi jih srčno pozdravlam in jih prosim, če bodo tak dobri, da mi pošlejo kak najprle Novine, brezi šterij nemrem biti eti v tom delešnjem kraji. Človek je včasih malo veselejši, gda čüje in šte te naše domače krščanske Novine, štere dosta dobroga in hasnovitoga glasijo. Te pa zato njim naznanim gospod urednik, da si ščem naročiti Novine na pol leta i njim tüdi zravna Pošlem naročnino. Če ne bi bilo zadosta, mi naj javijo v Novinah. Štefan Čeh v Franciji. Neuschloss, Austrija, 2. IX. 1934. Hvaljen Jezuš! Prečastiti gospod Vrednik! Kak najepše pozdrave ino mnogo srečnih dni Vam želem, sin Slov. krajine. Sam Beg Vas naj žive i Vaše delo blagoslovi z jezernimi uspehi. Kda pa se bodo Vaše oči zaprle, da listov urejüvati nedo več mogle, tedaj Vam pa naj lübi Jezuš da krono Živlenja. Nam se tü dobro godi, naš Neu- schloss je last štiri sester grofje, štere majo v gradi tüdi kapelo in svojega g. dühovnika; k sv. meši lehko idem vsako nedelo. Pozdravlam celo Slov. krajino, posebno rojstno ves borejsko, tišinskoga g. plebanoša Krantza i g. Kereca, šefa borze dela v Soboti. Še ednok Vas, dragi dühovni oča, pozdravlam in od Jezuša lübo zdravje želem. Štefan Gomboc z Borejec. Candry, Francija, 2. Avgust. Častiti Gospod Vrednik! Najlepša hvala Vam za redno pošilanje vseh Vaši listov, štere z veseljom Čakamo esi v tüjino i tüdi dostakrat s skuznimi očmi preštemo. Srce Jezušovo naj Vam pomaga vu vseh Vaši borbaj, z šterimi se vojskü-jete. Nam pa naj da moč, da mo se mogli po Vaši navukaj ravnati, štero de nam vsem, ki smo eti v tüjini, na najvekši düševni in telovni hasek. Pozdravlam svoje stariše, brate, sestre, vse Martinec in celo vse Ne-delske farnike. Albina Rogan. Politični pregled. Drüštvo narodov. V Ženevi se je sestalo drüštvo narodov. Pri otva-ranji sküpščine je govoro dr. Beneš, Čehoslovaški zvünešnji minister. -Govoro je od zgübe i pridobitve Drüštva narodov v preminočem leti. Med dobre strani Drüštva narodov računa pristop Rusije v Drüštvo i dela nato, da bi skupščina té pristop priznala. Španjolska. V Madridi je prišlo do bitja med delavci, ki so štrajkali i policijov. Mrtvih je šest, težko' ranjeníh 46, zapretih pa 300. Več jezer delavcov je zgübilo delo. V Asturiji so pa znova začeli preganjati katoličane. Griža v lendavskem srezi. V lendavskom srezi so se pojavili razni nevarni betegi: griža, škrlatinka í davica, i se ešče širijo. Zavolo griže so zapreti Melinci i Ižekovci i ništerne hiše v Beltinci. V Beltinci je 7 slučajov škrlatinke. Griža se je že Pojavila na G Bistrici v Žižkih i lekaj tüdi v Črensovcih. V ban. bolnici v Soboti se nahaja 45 slučajev griže, okrog 30 slučajev škrlatinke i nekaj davice. Dospeo je poseben Zdravnik od hig. zavoda iz Ljubljane, ki vodi ceplenje i deli zdravilo. — Narod svarimo, naj se drži doma i brez potrebe naj ne hodi okoli, ešče menje pa v kakših vekših grüčaj; ka se beteg nede širo i naj se natenko drži obl. navodil. Oblast pa prosimo, naj ukrene vse potrebno i naj odločno prepreči vse, ka bi beteg širilo i ostro kaštiga vse, ki se nedo držali danih navodil. Mladina Slov. krajine na delu. Nekaj številk o Soboški gimnaziji. Starši učencev: učitelji in profesorji 19 državni uradniki 35 samouprr. in privatni uradn. 20 duhovniki 1 zdravniki in lekarnarji 3 odvetn., notarji in sodniki 4 tovarnarji 2 obrtniki 42 trgovci 25 gostilničarji, kavarnarji 21 obrt. pomoč, in delavci 3 kmečki Posestniki 63 posli in dninarji 4 drugi poklici 8 nekmetskih 187 kmetskih 63 Bivališče staršev: v obč. Murska Sobota 99 v ostalem srezu M. Sobota 83 v srezu Dolnja Lendava 32 v srezu Ljutomer 14 drügod in v dravski banovini 16 v ostalih banovinah 5 V drugih državah 1 Ob koncu šol. leta 1933/34 je bilo v I. raz. 79 učen. III. raz. 56 učen. v II. „ 74 „ IV. „ 41 ˮ Po uspehu je izdelalo: z odliko 27 ali 10 8% s prav dobrim- 117 ali 46.8% z dobrim 84 ali 33.6% popravne izpite 21 ali 8.4% izkljüčen 1 ali 0.4% Koliko učencev je stanovalo med šol. letom po privatnih stanovanjih v Soboti, koliko v Evangeličanskem domu, koliko v Martinišci in koliko jih je hodilo peš ali s kolesom iz okolice, iz izvestja ni razvidno. Porazen je z ozirom na prešnja leta padec števila kmečkih študentov. Zlasti malo jih je iz lendavskega sreza. Na tak način je šolanje kmečke mladine problematično. Želeti bi bilo, da bi se pri nadaljnih borbah in akcijah za popolno gimnazijo v Soboti ugotovili oni faktorji, ki silijo našega kmeta, da svojih otrok ne da v šole. Klub prekmurskih akademikov je pri nabiranju podpisov imel priliko, da se je uveril o stalnem stanju, ki vláda med kmečkim ljudstvom v Slovenski krajini. Brez ozira na to, da je bilo SKAL) „Zavednostˮ od strani kluba zaradi njegovih, reprezentanco pro- glašujočih pravil, od akcije za vpostavitev popolne gimnazije v Soboti odklonjeno, bi si drami citirati besede nekega hrvatskega pisatelja: „Hočete-li narod izobraziti, je potrebno, da mu najprije date hljeba!ˮ Vsi menda čutimo, da je prekm. ljudstvo socialno in gospodarsko uničeno. Potem je razumljivo, da ga v obraz bije,kdor mu v teh težkih časih nudi prosveto in da mora nujno naleteli na nerazumevanje ljudstva, ki da je zabito, konservativ-no in ne vem kaj še vse! Š. PREKOSNICE. Manjacje krala Matjaža. Krao Matjaž je dao po celoj državi poiskati najvekše manjake. Pripelali so njemi 3 takše manjake, ka je vse smrdelo od njih. On je da zapreti v edno hišo i hišo je nad njimi dao vužgati. Krao js strašno radoveden bio, ka bodo delali, če opazijo, ka nad njimi gori. Oglasi se prvi i pravi: „Goriˮ. Drügi: „Če nas krao nüca, ve že pride po nasˮ. Tretji pa: „Ka se vama denok ne vnoža brbratiˮ. Šteri je dobo rekord? Kovačova Julika. Tatvina v Prespurgi. — Gospod doktor... gospod doktor ... silno Važna zadeva!... — Nesem povedao, kakšo važno zadevo poznam dnes ? Spao bi rad, je grmelo kosmato strašno na dugom koli. -- Ne smete! Gospod komisar je na to toplo priporačao gospodični Rozalki, naj kaknaj prle poišče klüko za brisačo i naj se obesi na njo. On njoj prle to dovoli. Potem je sprobao svojo srečo sam Repnik. Da so dva silno nevarniva komunista prijeli, je šepetao mo-gočnomi gospodé ali vse zobston. „Povajte jiva, če sta resan tak nevarni, na večerjo i pijte ž njima bratovščinoˮ, to je bio odgovor. Prosila. sta ga, tresla, cükala, — vse zobston, gospod komisar je spao. — Gospod doktor, — se je na konci zajokala gospodična Rozalka, — vkradnoli so klop iz mestnoga parka. To je pomagalo. To je pognalo zmučenoga človeka na noge: — Vraga, zakaj neste začeli, s tem ?... Na pol pijan je zijao v svojiva „verniva“, žalostno ga je bilo gledati. Bledi kak mrtvec je mrmrao: Širite Novine! 16.septembra 1934. NOVINE 3 GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Sirotišnica Deteta Martike v Türnišči. Na Malo mešo, 8. sept. na den rojstva Marijinoga, so odprle sestre sirotišnico „Deteta Martikeˮ v Türnišči. Slovenska krajina ma dosta siromaške dece, niedne hiše pa ne za nje. Jezuš je pravo, ka ki edno malo Zapüščeno dete sprejme, njega sprejme. Vsaki zato, ki de pomagao siro tišnici ali s penezi, ali z drügimi dari, dobi plačo od samoga Jezuša, kak da bi njega samoga podpirao. Prosimo vse smilene düše, naj denejo iz svojega pova kaj k strani za siromaško deco v Türnišči. Vse tiste pa, ki imajo na skrbi siromaško deco, oprosimo, naj to deco prijavijo „ Domi sv. Frančiškaˮ v Črensovcih, da bodo sprejeta v sirotišnico. — „Dom sv. Frančiškaˮ v Črensovcih. Dragša Poštnina. Od 16 do 22 septembra je Poštnina dragša za 50 par pri vsakoj dopisnici i pri vsakom pismi. Tak je odredilo prometno ministerstvo. Teh 50 par ide Rdečemi križi. Lendava. Obešenoga so najšli v pondelek zajtra ednoga Orožnika, ki je vršo slüžbo v Lendavi. Nej je znam vzrok, zakoj si je vzeo živlenje. Vinarska podružnica v Ljuto meri vabi na zborovanje vinogradnikov dne 23. sept. t. 1. ob 9 vüri v gostilni Resnik. Obravnavale se bodo težnje vinskih producentov. Govorijo strokovnjaki. Pričakuje se velika Udeležba. Črensovci. Strelska družina Čren sovci obdrži dne 30. septembra 1934 svoje letno nagradno strelanje; zače 33333tek ob 13 vüri. Pri nagradnem tekmovanji majo pravico do nagrad samo oni strelci, šteri so plačali letno članarino ino so se vdeležili konči treh letnih vežb, isto vala za strelce sosednih drüžin, šteri se izkažejo s pri znanicov ino potrdilom svoje drüžine. Lendava. Dnes, 16. septembra j je izročitev evangelske nove cerkvi za božo slüžbo. Obred izročitve zvrši dr. Popp, superintendens iz Zagreba, Vse hvale vredno. V Črensovcih mamo orožnika muslimanske vere, Mustafo. Te dečko je dnes tjeden brez vse prošnje od strani dühovništva sam od sebe šo v gostilno pri cerkvi i spravo dečke vö z gostilne, ki so v njej med božov slüžbov popivali. Vse hvale vredno. Črensovci. Na Malo mešo zajtra, gda so lüdje šli k meši, so v Ritosovoj grabi najšli kola prevržena i reporeznico. Oboje je last Horvat Stefana Lukača. Napravili so to suroveži, ki nepoznajo nočnoga mirü, lastninske | pravice i ki se samo norčarili znajo z siromaka, ki poleg grabe stanüje z drobnov dečicov. Orožništvo naj izsledi te divjake. V. Polana. Mladina naša je us-j tanovila Ciril-Metodovo podrüžnico, da bi ta küpila za njo knige, ki bi se vö- davao za čtenje. Vsaka kotriga plača mesečno 50 par. Kotrig je pristopilo 20. — Kak hvalevredno je, da mladina išče izobrazbo po knigaj, tak potrebno je pazko meti, naj toj ne pride do rok kakša nevarna kniga. Ne je vse zlato, ka se. sveti. Dosta se piše dnesdén, ali niti Polovica ne sme priti mladini v roke, da se ta ne pokvari. Pisateo g. Miško Kranjec, na koga smo ponosni, ka je z naše občine, ma tudi pripovesti, ki jako žalijo naš narod, ar nečistost i razvüzdanost prikažüjejo kak nekše glavno delo našega naroda. To je pa edna grda laž. Naš narod ma toliko lepih lastnosti, toliko junaštva, toliko vere, toliko lubezni do siromakov, toliko domolübja, da celo živlenje ne bi izčrpao tej g. Miško Kranjec. Koliko junaštva je kazao naš narod pod komunizmom. Koliko, narodne zavednosti pri prevrati. Zakaj se ne vrže g. Kranjec na te svetle strani našega naroda nje ne opiše? Prosili bi ga za to. Potem bo zaistino naš pisateo Mladini, posebno kmečkoj mladini pa del g. Kranjca ne bi mogli priporačati zavolo gornjih razlogov. Novine so narasle za komadov: 1 v Beltincih, 2 v Franciji, 1 v Satahovcih, 1 v Maroci v Afriki, 8 v D. Lendavi, 1 v Doliči. Sküpno za 14 komadov. — Uprava. Naročniki i Širitelje. Jesenski pov je lepi, popaščite se ga teliko v peneze spraviti, da plačate kak najhitrej Novine. Širitelje genite se! Naslove naročnikov nesmo dobili ešče od večih širitelov. Javite nam bar teliko, da gda nam je pošlete! To je velika nemarnost. Delo je iskalo v Soboti na borzi dela od 21. — 31 avgusta 17 možkov i 32 žensk. Že augusta. Zadnje dni augusta smo vidili že kukorco pa tüdi požeto rano hajdino na Dolinskom. Rano leto. Opomina nas, da mogoče tüdi zima bo rana. Opomina nas pa te rani pov, te lepi pov tüdi na zahválnost. Ne spozabimo se z Gospodova siromakov. Podpirajmo Dom sv. Frančiška. Za poravnavo pravdenih stroškov Novin je darüvao Kavaš Balaž iz Beltinec 2 Din. Bog plačaj. Kotrigam Agrarne in gospodarske zadruge v Črensovcih. Oktobra 1. naj pridejo tiste kotrige po odpovedani delež, štere so iz sobočkoga sreza. Vsaka kotriga mora Prinesti s sebov Potrdilo, podpisano od odposlancov zadruge, da zadnjih pet let ne dobila nikše podpore od zadruge. Podpore so se delile v penezaj, v brezplačnom nücanji travniških bran, i v Jalejšoj küpnoj ceni rožnoga blaga, kak vapna, cementa, zrnja, mesa, želja, drv, slatine itd. Murska Sobota. V „Slüžbenom Listiˮ Dravske banovine z dne 1. IX. 1934 se razpišüje javna pismena licitacija na 20. septembra 1934 pri teh-ničnom oddelki Kraljevske banske uprave v Ljubljani za prevzem ino izvršitev zidarskih, tesarskih ino krov-skih del pri gradnji nove kmetijske šole v Rakičani pri M. Soboti. Opominamo s tem vse domače gradbene podjetnike, da se v lastnom interesi te licitacije gotovo vdeležijo. Pojasnila se dobijo med uradnimi vürami pri tehničnom oddelki banske uprave v Ljubljani soba štev. 35 ino pri upravi ban. kmetijske šole v Rakičani. Griža se jako širi. Opominajo vas zdravniki, da se točno držite zdravniških predpisov. Smrt močno kosi po griži. Pazite i bogajte 1 „Slov. Gospodarˮ. V 35. Štev. piše iz Čentibe: Ka je v obmejnih krajih preci razvito švercanje, »tako je tudi pri nas precej razvito švercanje ali šmuglanje". I nadalüje: „Tak izlet na Madžarsko so si privoščili nekateri tudi na praznik Marijinega vnebovzetja dne 15. avgusta__ Stražnik je začel streljati ter je ustielil Murkoviča iz Čentibe, ki je zaradi švercanja bil večkrat kaznovan... O nesreči smo v kratkem poročali dnestjedenˮ. Tak piše Slov. Gospodar, ar njemi je tak poročao njegov poročevalce. „Slov. Gospodaraˮ se je od večih strani opominalo, ka naj pazi, ar so poročila iz Slov. krajína mnogokrat netočna i neresnična. Gospodje pri „Slov. Gospodari so znan na te opomine že pozabili, ar se njim ovak nebi mogla pripetiti takša smola, kak se njim to pripetilo 29 avgusta v „Čentibiˮ V tom poročili je docela vse neresnično zvün dejstva, ka so švercali. Neresnično je, ka bi se to dogajalo v Čentibi, nego gola istina je, ka se je to zgodilo v Pinci. Ta neistina je pa duga celij 5 ali 6 klm. Neresnica je nadale, ka bi Čentibarje švercali ali šmuglali, nego si pomagajo s poštenim delom, istina pa je, ka so švercare bili iz Vratišinca. Ta neresnica je po „Eksprezˮ voznomredi duga i šörka 15 km. Neresnica je, ka se je ustreljen človik pisao Markovič iz Čentibe; istina pa je ka se je nesrečnež pošteno imenüvao Murk_Gjuro, rojeni 5. IV. 1912., iz Vratišinca; tak pravi okrajno sodišče Štev. 76.|34. v Lendavi; prišmuglanoga iména Markovič pa nega v celoj Čentibi, ka je razvidno iz zapisnika občanov. Zmota v imeni, peršoni i kraji, je pa usodna, ar so to bistveni znaki spoznavanja. To je obžalüvanja vredno tem bole, ar je poročevalce celi tjeden meo priliko povedati resnico, kak sam priznava, ka je na kratko že poročao, nadugo pa se je namazao. Iz toga, c. list, lejko spozna, ka so meli tisti prav, ki so ga opominali i tüdi naše „Novineˮ, štere njegovi gonjači (agitatori) tak strašno preganjajo v smrt, kak piše „Pohodˮ Mi pa vidimo, ka si je „Slov. Gospodarˮ opomina ne vzeo preveč k srci i kak malo je pomagalo tista zdravilo, štero je dao svojim dopisnikom, kda je pozavle naj istino poročajo. Čč. gospodje i kat. list nam naj toga ne zameri, ar Vi ne vete, kelko morajo obmejni lüdje zavolo takših glasov trpeti i kakši küpi ovadb od plebiscita, od revizionizma, od madjaronstva ležijo v Belgradi. Zato či mate kaj vesti, poštenosti i lübezni do lüstva, ne bote kaj takšega poročali; ešče menje pa takše neresnične poročevalce, ki so od Čentibe oddaljeni 10 X 10 klm, mastno plačüvali! Važno za delavce v Franciji! Francosko drüštvo za emigracijo v Zagrebi je izdalo slovensko-francoski i francosko-slovenskl slovar, šteri obsega 184 strani i prek 5000 reči. Slovar je prirejen tak, da se z lejka pravilno čte i piše. Vsaki delavec, šteri že malo zna francoški, se lejko s pomočjov toga slovara hitro navči gučati i pisati. Znano je, da našim delavcom v Franciji dela največ težav neznanje jezika. S tem slovarom bo to olejšano. Domači, ki mate delavce v Franciji, ne pozabite na to i priporočajte ga svojim. Košta samo 12 Din. Poštnina posebi. Naroči se pri: Francusko Generalno drüštvo za emigracijo u Zagrebu, Trnjavska cesta, br. 33. Dota, starost, smrt. Nišče ne bo tajio, da so dota, starost i smrt stvari, na štere mora vsaki človek misliti. Dota je potrebna pri sklenitvi zakona. V starosti je potrebna oskrba. Po smrti kakše kotrige drüžine pa domači pokojnoga rabijo peneze. Za doto, za staršino oskrbo i za pomoč po smrti je potrebna pomoč. Če se zavarjete pri Karitas, dobite potrebne peneze. Oglasite se taki pri vodstvi Karitas v Maribori (Orožnova u. 8.) ali v uredništvi Novin v Črensovcih, ali pri domačih zastopnikaj. Čüdivali se bote, kakše stvari bote čüli. Spoznali bote, da je Karitas vaš prijateo i bote sebe i svoje domače taki zavarvati. Ne pomišlajte! Vnogi so že zavarvani i živijo brez brige, ar znajo, da najdejo v Karitas pomočnika, kda bodo v stiski. Na podporo Novin je poslao g. Horvat Franc iz Palmertona, Sev. Amerika Din. 27.74, vlč. g. Štukovnik Franc, kaplan, Beltinci Din. 5, g. Copek Štefan, M. Polana Din. 4, Nerad Martin v Franciji Din 12. — Bog plačaj! Za prekmurski muzej. Proučavanje prekmurske zemle napredüje. Te napredek pospešüje posebno novi rod. Vzgojen v slovenskih šolah, ki nadalüje ino poglabla delo redkih znanstvenih delavcov, ki so že dozdaj z lübeznijov ino razmevanjom poučavali našo krajino. Neizvršenoga dela je pa še mnogo i da bi je mogli uspešno dokončati, potrebna je smotrena organiziranost. Takšo organizacijo naj predstavla muzejsko drüštvo, ki naj zbere vse, ki se zanimajo za preminoče i zdajšnje razmere Slovencov med Mürov i Rabov. To drüštvo bo osnovalo v Soboti muzej, ki bi bio poleg popolne gimnazije pač najvažnejša i najnüjnejša prekmürska kulturna ustanova. Muzej naj bi zebrao vse dokumente naše preminočnosti, narodopisno umetnostno gradivo, kniževna dela v prekmurskom narečji ino literaturo od naše zemle, kratko vse, ka potrebuje naša preminočnost i zdajšnjost. Muzejska zbirka nas bö predstavlala pred svetom, ki nas obišče, za nas same bo pa mela vzgojili pomen ino bo slüžila znanstvenomi deli. Potreboča, da je ves te material zbran na ednom mesti, i to prav v sredini naše krajine, je zadosta jasna. Tüdi je skrajni čas, da se zbiranje materiala, ki se zgübla, taki začne. Pripravlalni odbor prekmurskoga muzejskoga društva je vložo pri oblasti pravila ino bo po odobritvi taki pozvao ustanovni občni zbor ino vabi že zdaj k sodelüvanji vse, ki gledajo z razmevanjem snovanje našega muzeja. V M. Soboti, dne 4. sept, 1934. Pripravlalni odbor: Škerlak Vladimir Gumilar Franjo abs. jurist šol. upravitelj Novak Viljem suplent. Pripomba. Veseli nas, da so si naši mladi naložili to sladko dužnost Bog je naj vodi pri tom deli do popolnoga uspeha. Dozdaj se je največ trüdo pri zbiranji naših starin g. Zelko Ivan, bogoslovec. Vreden je, da vodi drüštvo. Vr. PO DRŽAVI. Framasoni v Jugoslaviji majo 26 lož. V tej se kühajo gonje proti Kristuši i njegovoj cerkvi. Komunisti i katoliška cerkev v Jugoslaviji. Nedavno so meli Profesorje kongres v Banja Luki, gde se je veliki deo izrazo za nacijonalni komunizem. A večina je predlog odbila. 18 i 19 avgusta so pa meli tüdi vučitelje kongres v Beogradi. Tam so se z galerije metali lističi z napisom: „Šola se mora osvoboditi klerikalnoga terora i se mora dobiti nastavlencom sloboda vršenja dužnosti. Trebe preprečiti, da bi postala šola sredstvo za — Suhec, pravite, ka je odkrio pravo zaroto proti mestnoj imovini? Naj vstopi Suhec ! In vstopo je stražnik Suhec. — Gospod komisar, ponižno javlam, veletatvina. — Povejte vse: jasno in hitro, ga je prekino komisar. — Bom, gospod komisar, ponižno javlam. — Pali ne mogeo dale: — Ne bodite ponizni, nego pametni. Mož, za moj krüh, za vaš krüh, za slüžbo cele mestne policije se ide, zato bodite pametni. — Razumem, ponižno — Gospod komisar ga je prijeo i stroso, kak da bi meo prazen snop v pesnicaj: — Palik ste samo ponizni? Pametni bodite... Ovak pa, vrag vas jaši, zaspan sem. Strašno si je zakrilo kosmati obraz v dlani i se dugo ne genilo. Suhec pa je pripovedovao svoj raport, — či dale bole zmešano: — Stao sem na straži... V parki. Važna slüžba, velevažna prometna točka. Niti za hipec me ne premagao sen ... Vido sem sumlivoga slepca, pijanca, staro babnico, dva mladenca. — Detektiv Repnik ga je opominao: — Mož, od klopi gučite! — Bom, ponižno javlam, — je jeclao gospod Suhec. — Slepec, berač, mož, zeleni šörc, colštok, dva gospoda ... Prijela sta klop. Jaz napovem aretacijo ... Zdaj sta v predsobi... dva resan nevarniva človeka. Svoje pomagače morata izdati... Na to komisar: — Sta odnesla klop? — Ne, ponižno javlam... Prijela sta jo. — In vi ste aretirali potem kradlivca? — Da. V predsobi sta; tam čakata na našo milost.. . Rozalka si je pripravila papir, pero, gospod komisar je grmeo, zakaj nema bar telko moči, kak edna zmučena miška, trikrat zaporedoma je ponovo, da ga spravijo od pameti, naš Suhec pa je stao, kak lipov bog i čakao, ka bo — Kaj zevate ? Sünite jiva noter, tele! — je rjoveo komisar. — Razumem, ponižno javlam ... Lopova, naprej! — je šteo povedati možato, ali na jok njemi je stalo i skuze so tekle po zmučenom obrazi staroga poštenjaka. Akademika sta stopila v sobo; mirno odložila klop; Zlatko je pozdravo : — Dober večer. — — Požri ga, če je dober! — se je zdro zaspani komisar i jiva gledao, Orlovski nos je gor i dol begao nad golimi vüstnicami, rezao je zrak. Zlatko se je delao, ka je razžaljen: — Tak se ne guči z izobraženimi lüdmi. — Nesramnost, — se je repenčo Kazimir. — Če tak govori mestna policija z nami, inteligenti, si lejko mislimo, kaj čaka v tom brlogi na preprostoga delavca ... Gospodični Rozalki je spadnolo pero z rok. Detektiv je stopo k dveram, da bi zagvišno lejko pobegno, če bo velka sila. Bila je .. . S takšim ropotom se trga plaz, kakša nevola se je zdaj začnola na mestnom komisarijati. Gospod komisar je začno metati knjige, tintnik, ravnilo, svojo oficirsko čepico, sablo ... Tüdi sebe bi vrgeo med dva dijaka, če bi ga zmogle njegove sühe roke. Na široko je odpirao strašna vüsta i pokazao, kak grize lačen lev. Med tem so pa letele psovke, cela toča psovk, žalivih reči, ropotao je stol, skakao je stolec, škripali so zobje. Takši je bio gospod komisar, če ga je šteo što podvčiti te, kda bi on najrajši zaspao. Detektiv Repnik je že držao klüko, kda je zagrmelo proti njemi: — Repnik, dva dni same slane ribe lopovi! Potem Zlatkoji: — Zevao boš, kak ščuka na sühom bregi, molo boš po törsko i tar tarsko, živlenje bi dao za kaplico vode, ali ne dobiš je. — Zlatko je obrno hrbet i mirno odgovoro: — Kričite, gospod, pameten človek se vas ne prestraši. Kazimir je na pol divjao: — „Fakineˮ, „lopoveˮ i spodobno pa ne pozabite, gospod, zato bomo meli opravilo pri sodniji! Komisar je zavohao močnoga nasprotnika. Z odprtimi vüsti je gledao dva mladenca, potem gospoda Repnika, gospodično Rozalko, pa palik dva mladenca. Ponovno je zagrmelo: — Fakin, znaš što sem jaz? Na to Zlatko: — Me nikaj ne briga. Komisar: — Jaz bi rad znao što si ti. Blisk komlsarovih oči je posado Rozálko k stoli; pripravila si je papir, namočila pero i čakala. Komisar je pokazao na Zlatka; (Dale.) 4 NOVINE 16. septembra 1934. širjenje ultramontanskoga klerikalizmaˮ. Povedano je bilo tüdi, da naj se „povsod i na vsakšem mesti vučitelje trüdijo i delajo, da klerikalizem izgubi svojo moč. Z drügimi rečmi to teliko pomeni, naj na vse štiri delajo, da se Kristušov navuk ne prime v srcaj mladine. Drügoga klerikalizma nega najmre v Jugoslaviji, kak samo širjenje Kristušovoga düha. Proslava 700 letnice kanoni-zacije sv. Dominika. Od 7. — 9. toga meseca se je vršila v Zagrebi Proslava 700 letnice, ka je sv. Dominik, ustanoviteo dominikanskoga reda prištet k svetcom. Proslava se je vršila pri oo. dominikancih v Maksimiri. " OKOLI PO SVETI. Na sveti je 1570 bogoslovnih semenišč. Od teh je 1241 namenjenih za svetno dühovščino, 329 redovnikom. Župnik spreobrnjencov. V Ameriki je edna fara, broji 1500 düš. Vse te so se povrnole iz krivih ver na katoličansko s svojim dühovnim pastirom vred, ki je tüdi spreobrnjenec. Človek, šteromi je v časi 102 let začno rasti novi zob. V vesi Jüžne Rumunske, Pjetra-Rem, živi eden stari Tork, šteri je nedavno proslavo svoj 102 rojstni den. Tork je ešče čisto zdrav i šče izda opravla težka kmetska dela. Pred 30 leti je zgübo svoj zadnji zob. Te dni je začno starci rasti novi zob, šteri izgleda za jako močnoga. Pri zdravnikih i sploh v vseh krogih je izzvao te slučaj velko senzacijo. OD NAŠIH V TÜJINI. Iz Francije pozdravlajo: Tratnjek Jožef i žena Bara svoje lüblene stariše i rodbino i njim želeta lübo zdravje, nadale törjanskoga g. plebanoša i kaplana, ka bi mogla kak največ düš na pravo pot spraviti; Fujs Marija iz Otovce svoje stariše, brate i sestre i celo Slovensko krajino pa s pajdašicov Nežič Terezijov vrednika naših Novin. Piše, da je blüzi cerkve, kama rada zahaja, jih je več Slovencov i Slovenk vküper, veseli se našemi slovenskomi štampi, šteroga redno dobiva i želno čaka tisto vöro, kda bo mogla znova priti v mili naš Slovenski kraj, da čüje sladko slovensko materno reč. (Lepa hvala za pozdrave. Duga na Mar. listi je ešče Din 40. Vr.) Vogrin Martin Oisan z 10 tovariši, ki pišejo, ka se njim dobro godi, majo cerkev v vesi i si naročijo naše Novine. Radi bi zvedili za Slovenske dühovnike v Franciji. (Vse naznanimo. Vr.) Bunderla Marija, Anbromet, i naroči Novine. Gutman Jožef, Soncien. Žele nam vnogo zdravja i puno dobroga. Obeča, ka ostane veren sin Slo- venske krajine i naroči si naše liste. Perša Roza, Cican. Piše, ka so jo skuze pobile, gda je prečtela Mar. List i Ograček pri pajdašici i si naroči ona tüdi oba lista. V S. Betlehemi. Vmro je komaj 45 let star Žilavec Ferenc, doma iz Noršinec. Naj počivle v miri. — V 44. leti je vmrla žena Gorčan Mikloša roj. Terezija Bejek. Pred 27 leti je odišla iz Peskovec v Ameriko. Naj njej bo lejka tüja zemla, düša pa naj najde večni mir. Novi slovenski fiškališ v Newarki. V meseci avgusti je dobo diplomo g. Frank Zrinjski. Stem je on prvi slovenski fiškališ v Ameriki. Čestitamo. (Am. Slov. Glas.) Delavska katoličanske mladina v Belgiji. Na sveti je najbolša delavska mladina v Belgiji. Ima svoje drüštvo Jeunesse Ouvrière Catholique, to je delavsko kat. drüštvo, skrajšano se piše J O C, ka se izgovarja: „Žos“. Zato se zovejo kotrige drüžtva „žosistiˮ. To so krasni dečki. Podkovani so v verskih istinaj kak kakši dühovnik i so začeli preobračati svoje zablojene tovariše po fabrikaj i rudnikaj. Ar je pa stranka kat. Belgijcov bila pri socialnih demokrataj i komunistaj osovražena, so ti dečki vrgli vso politiko vö s svojega društva, k ni ednoj stranki ne so se privezali i tak so šli med zapelane tovariše delavce. Hodili so gostokrat k sv. prečiščavanji, pobožno molili i vrelo poslüšali goste sv. meše, več let se vtrdjavali v istinaj Kristušove vere, po vnogih poslüšanih navukaj i tak te šli na delo. Bog je po toj pripravi blagoslovo njihovo delo. Najhüjši komunisti so postali goreči katoličani i z ednim edni najbolših agitatorov za Kristušovo stvar. To mladino je vodo dühovnik sv. živlenja dr. Poppe Edvard, ki je vmro na glasi svetosti, star 34 let. Po njegovom prizadevanji so belgijski mladinski delavci narasli na tak velki broj, da se jih je na delavskom mladinskom spravišči zbralo osem desetjezero. Ta delavska mladina pravi, da je namen njihovoga drüštva kat. akcija delavske mladine. Zato pa ta mladina gleda svet i vse, ka se na njem godi v Kristušovoj svetlosti i ne dopüsti, da bi se kaj napravilo, zgučalo i napisalo v dühi, kak da Kristuš nebi prišo na svet, kak da nebi nam prineso prave istine, kak da nebi vmro za nas. Ta mladina žive v rüdaj i fabrikaj ravno tak katoličansko, kak v svojij rojstnih hišaj i v svojij farnij cerkvaj. Slovenski delavec, mladenec ka se navčiš ti iz toga ?! Nikakim za klobük. Avtobus ropoče po prašnoj beloj cesti. V vozili so mejki sedeži, na mejkih sedežíh velka i menša gospoda. Prašna bela cesta je daleč od Prekmurja, gospoda itak Prekmurca peré. Pravzaprav — ne Prekmurca, nego Prekmurko, Kovačovo Juliko. Eden od teh velkih gospodov se nagne k drugomi, k malomi gospodi, pobožno obrača oči na vse strani i šepeče: — Prijateo, vi ste že več let vküper s tov Julikov Kovačovov, lepo vas prosim, povejte mi, če je resan tak strašno vdana komunizmi, kak to mi v Maribori čüjemo? Te menši gospod debelo gleda. Ne razmi, kaj bi radi od njega, ne ve, če se te velki gospod špajsa, ali pa resno misli svoje pitanje, zato pa obrne gospod iz Maribora razgovor na novo pot. Etak: — Vas poznamo, vi ste naš. Kaj vi pravite, to vala ... Te mali gospod ešče bole gleda. Zdaj sploh ne razmi kama se obrača svet. Nikam boječe odgovori: — Jaz naj sodim Juliko Kovačovo? Meni zavüpate, njej ne? Gospod, kaj sem pa naredo jaz za Vašo stvar i kaj je žrtvüvala za vas Kovačova Julika? Velki gospod je presenečen, rad bi se izgovarjao: — S Prekmurci je križ, nikdar ne vemo kaj mislijo, imajo svoja, nam malokda poznana pota. S tov Julikov je tüdi nikak naopak ... — Znam, »prijatelje" so jo zdignoli i prestavi^ na to stran Möre lehko, brez skrbi i brez smilenja, kak Martin Krpan svojo kobilico. Tak fájn je šlo, ka so na selitvene stroške tüdi pozabili.. . — Julka si dosta dovoli. — — Ne, gospod, ta presneta Kovačova Julika — misli. Ne zaman, ka je ženska, ma srce. Posebno za siromake. — To pač... Pa ravno to je Sumlivo. Vsi komunisti pri siromaki začnejo, končajo pa pri — agrarnoj reformi. O, mi že poznamo te ftičke! .. . Tak so povedali to Kovačovci Juliki. In Kovačova Julika mirno, skromno i vlüdno odgovoii: „Vi, velečastni gospod v Maribori, bodite zavolo Kovačove Julike ščista brez skrbi. Ona je hodila svoja pota, kda ste njoj ploskali, kda ste jo gledali z nezavüpanjom, kda ste jo prepüstili malim miškam naj jo ogledajo, kda ste jo dali vukovom, naj jo raztrgajo. Nikdar ne lükala ne v Maribor, ne v Ljubljano, ne v Beograd, Mela je svoje srce i oči oboje v Slov. krajini za tiste siromake, izmed šterih je i k šterim jo veže večna lübezen, Vam je stranka vse, njej — Siromaki. Vam je delo malovreden dokaz,vi ščete „svedokeˮ, ar tüdi z očaljami ne Vidite; Julka Kovačova pa vidi samo delo i poštene lüdi, šteri delajo. Smeje se pa malim miškam, štere zamerijo, ka se „nacionalizem jemle v arendoˮ, ne vidijo pa, ka tüdi oni majo z arende vzetoga konjička — komunistični baubau. Pa tü postojmo malo, velečastni gospod iz Maribora. Komunist pomeni za naše lüdi nekaj strašnoga, grešnoga; komunist je po našoj postavi j slabo zapisan človek. Komunista majo za neprijatela človeče drüžbe. Za komuniste mamo skrbno pripravlena mesta v temnici. Ne mislite, ka samo poštüvanje do nekdaj dobroga prija \ tela, da ne gučim od krščanske smilenosti, že samo pove, kaj se sme gučati na mejkom sedeži avtobusa, šteri drdra po dugoj i prašnoj beloj cesti?. Pa ne mislite, ka vam to „malenkostˮ zamerimo. Od lüdi, šteri strašijo svoje j ešče verne ovčice s tem, ka je prej 1 nikši g. Fabjančič iz Ljubljane predj štirnajstimi leti noso čest komunističnoga poslanca, resan ne smemo pričaküvati, ka bi meli kaj pameti. Da srca nemajo, to so. že itak dokazali.; Pika." (Borci majo dober namen i moramo paziti, da do tüdi delali pod njegovov zastavov. Gde je dosta krlča, šteri se lüdem dopadne, te hitro zgübi na svojoj moči, če ne sledijo dela. Vr.) Pošta. Horvat Štefan, Tišina. Vso naročnino za t. 1935. ste plačali. Po novom leti pošilamo liste na sküpni naslov, kak to želete. Zdaj pa, da ste že plačali, naj ostane na posameznoga. — Domačim Leg. Pintaritsa, Maroco. Novine na 4 mesece koštajo 24 D. pošljite nam včasi. — Horvat Terezija, Češ Preaux par Pont Audemer. Peneze za molitvene knige sprejeli. NOVA VELIKA HÜTA pripravna za škegenj. Široka 10 m, duga 18 m, je k odaji pri Farkaš Alojzi, Klučarovci, p. Križevci pri Ljutomeri. BANKA BARUCH 15, Rue Lafayette, PARIS odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst;Luk-semburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. i ___________21-15 j Bistrički Ferko: Mati in sin. Ena, dve tri . . . Sladek, uspavajoč akord je vzvaloval po sobi in se odbil od cimpranih sten. Pretrgni je grobno tišino. Lajči se je prebudil in kakor v omotici stegnil roko proti uri. „Stoj! Nikar . . .!“ je vskliknil pritajeno. Toda, ne meneč se za njegovo prepoved, je izginjal glas počasi, kakor luč, ko ji primanjkuje zraka. Vse tiho. Le lahno dihanje matere se je slišalo. Ni se zbudila. Zmučena je legla spat i zdaj jo je spanec vkanil. Niti ganila se ni. Počasi, po prstihje stopil k omari in se ni niti zavedal, da se oblači. Motna mesečna svetloba je razsvet^evala sobo. »Tiho je zunaj, kakor v grobu. Še bilka se ne žgane." Oprl si je glavo z rokami in se naslonil na ozko okno. Zasanjal je v to brezkončno ravnino, ki se razprostira pred njim za ogradi. Mesec je že zahajal tam daleč za gozdom. Pa on mora iti. Prvi, prej ko se zbüdi mati. Ne sme videti, da on bedi, da divja v njem vihar, za katerega ona ne sme vedeti. Toda te dolge ozke sence jagnjedov ga privlačujejo. Kakor začaran strmi v nje, ter išče odgovora. V polju se je oglasila jerebica. — Pregnala jo je podlasica ali pa še je zbala strahopetnega zajčka. Sirota! Bridko se je nasmehnil. Obrisal si je s čela potne kaplje. Začutil je, da mora v sebi moč podpreti, izvršiti mora svoj načrt. Tipaje se je bližal peči. To je materino krilo — to svetilka, kaj pa to? Oh,ti Uboga mati! Kaj si mislila snoči, ko si mi nastavila ta najdražji očetov špomin? Gotovo si molila dvakrat na ta rožni venec. In ko si trudna poljübna križ, si jokala. Si ? Vem, da si. Bojiš se zame, vem. Zagrabil je kovček ob peči. Kajti zopet je čütil, da se ga loti žalost in negotovost. Zrela, neznana sila mu je branila. — Nesmeš! greh storiš, če odideš brez slovesa. Poglej, kako te čaka! Vsak njen dih je tebi posvečen. Poglej jo, trdosrčnež! Počasi kakor v sanjah se obrne proti njej. Bleda mesečina je sijala skozi okno na njen obraz. Ves je bil razoran, poln gub, ki so sedaj v mesečni delale nejasne pege. Njen mučeniški izraz ga je presunil. Sklonil se je, kakor da bi čakal Udarec. Sko-čil je k njej in stisnil klobuk na prsi. »Mati, osem let sem vas varoval", je šepetal in nekaj britkega mu je ti-čalo v grlu. »Osem let ste gradili stavbo. Jaz sem vas molče gledal in vam niti z eno besedo nisem rekel, da se bo ta stavba probila. In ko ste pritožili kamen za kamnom, sem vam še pomagal. Zdaj sem pa podrl sam vse. Odpüstite, mati!" Nalahno odprte (materine) ust-nice se niso zganile. Njene globoko vdrte oči so ostale zaprte. Toda zdelo se mu je, da mu te sence očitajo. Sklonil se je še bolj k njenemu obrazu in že bi lahko čütila njegov dih. „Mati, med svojimi osemletnimi studijami ste gojili samo eno željo, katere mi niste nikdar razodeli. Pri vsakem sprejemu in slovesu so vaši pogledi iskali v mojih očeh odgovora. Razumel sem vas. Toda govorila nisva nikdar o tem. Greh se nama je zdelo obema mati, da bi se dotaknila z umazanimi rokami tega bisera,.. In zdaj ob ločitvi, ko bi vam moral povedati, da so vas varale vaše nadeˮ. Obmolknil je. Mati je globoko vzdihnila. Vdrte oči se pa niso niti za čas premaknile. Sprijeto trepalnice so ostale nepremične. Molk! Nadaljevati ni mogel več Lajči. Še bolj se je sklonil k materinemu obrazu. Skušal je iz njenih ostrih gub razbrati vso žalost, ki jo bo občütila za par minut. Njega ne bo! Lepe sanje — da ga bo videla belo oblečenega — bodo tudi izginilo. Vse se bo tako naenkrat spremenilo. „Ne morem za to... mati... zmeraj vas bom ljubil..." Pozabil je kovček, ni se več ozrl. Plazil se je po prikletu kakor tat, ki nese najdragocenejši Zaklad. Zunaj pa je vdihnil mrzel jesenski zrak. Da ga je poživilo. Vrtel je po ogradi naprej med polja. Rosa mu je zmočila praznično obleko. Pa na to ni pazil. Niti poti ni iskal. Čez proso in ajdo... Na jari je obstal. Obriši zahajajočega meseca so se igrali v vsemirju. Nobena Zvezda se ni utrnila. Ta tišina, ta smrt, to ga je morilo... Mati spi brezskrbno— Le on dirja brez Pokoja. Zbal se je materinega kratkega pogleda, milih öči, ki bi se Sčasoma napotila s solzami, ko bi ostal in povedal. Straho-petec! Ne, brez besed mora to zvedeti in ona bo to razumela, da ne morem. Od daleč se je svetila postaja. Šum in žvižg že Prihaja sem, po ravnini tam daleč od Sobote. Črna pošast se že bliža, postaja večja, grozila. Vse hiti! Obrazi so brez sledü življenja. Niti veselja, niti žalosti. Usmijenja ni pri njih. Skoz okno vlaka išče domačo hišo. Okna so temna. Še spi mati. Proč odtod, Predno se zbüdi. Proč odtod, da ne doživi največje bridkosti, V majhnih oknih se zablisne luč. Leseni križi postanejo svetli. „Mati je prižgala . . .“ Osuplo strmi nad prazno posteljo . . . Kovčeka ni . . . Slutnja se je uresničila . . . Molk . . . Mož je ostal v Kárpatih, ni niti pisal. Sin je izginil v noč, ni rekel niti besede . . . „Mati . . . ljubil vas bom.ˮ Vlak je puhnil in odhitel Čez Müro v mrzlo jesensko jutro. Na obzorju za lendavskimi goricami pa se je svitalo. Glasüjte v Novinaj! Novine izhalaio vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.